Št. 2. V Trstu, sredo 14. januarja 1880, Tečaj V.V3P EDINOST J ** 1 O« p c p O Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .t mauutt ja ht', ..KrttlMMt" izlmja VHMkn Medo; cena za v«e leto j.- 4 jjld. 50 kr., za poln M« a 30 kr., ca T-elrt leia I ifld. |j Naročnina naj ne poiilju iipravniilvii (Veduta Knman« it. 106). — V»« druge. uredhlitvu. — N«fmnkirwi» pi»m» 20 kr. — '/m oznanila, kakor tudi za poilaniee plačuje za navadno trlMnpno vi uto: kr. i» s« trnku 1 krat, 22, ji «« n<- »prijemajo, — Rokopifi l.re/. posebno vrednoati ne vračajo, — Ponamefne ntovilkc a« dobivajo p.j 10 kr. tisku a krut, ao če ti- tisku J krii' Za verje črke po prostoru, 1'ri večkraten! tekanji je eena v primeri manjša. ' Na ltpčinah. na 1'rimcktt, v Ilurkoli, v Bazovlrl, v slednji in M. Magdaleni »g. t <>kull*miti ali vsaj zmanjšati ? PriČctek, vzrok jej moramo najti, dr. jo pri koreniki zataremo. Hevščina izviru iz naših neugodnih razmer v obče in posebno iz gospodarstvenih, katere zopet so večinom nasledek napačne — politiko. Kaj nam tedaj daje upanje na bolje ? K našim zagovornikom, katerih jc tako malo, pridružilo seje vrlo društvo „KdinoBt". To društvo izdaje svoj list, ki bode, kakor čujemo, vslcd velikodušnosti našega prijatelja dohajal vsak teden v vsako vns našega Veselim srcem jezdim z brega navzdol; cesta je dobra, konj žilav in spočit — i kmalu dospem v majhno planinsko vasico. Pred novo postavljeno hišo so ustavim in vprašam za nočevanjc, Da, gospodine, du, dosti je prostora zdaj, jer smo zgradili novo hišo; lc notri! dobro sto nam došli! — S tem prijaznim ugovorom uic sprejmo možje, kteri so pri mojem dohodu stopili pred duri. Konjiča preskrbe s obilo krmo i steljo, mi pa scdeino okolo ognjišča nu pregače na zemlji razgrnene. Domačin, star siv mož, junaška postava, donese mi za dobrodošlico Čašo rudečega vina, a najprvo mi odkrito glavo napije: „Da si mi dobro došao, gospodine! du bog poživi car Aleksandru i ostale vladare slavjanskc i sav ostali narod slavjanski!" „Da živejc!" odgovore pričujoči. Kako to ogreje srce! — tukaj, daleč, daleč od mojih slovenskih planin, čujem onaj isti pozdrav, kakor pri meni doma: „da bog pozivi narod slavenski!", Bode živci bode — bode živel in razprostiral se, — in kadar bodo valovi slavonskega morja kipeli in se dvigno v ujedinjenje, onda ne bode stene prejake, nc planine previsoke — in nikakorsne druge sile, — da bi mogla njima ustaviti se i ju razdružiti. Dolgo smo sedeli okoli svitlega, ogrevajočega ognjišča i raz-govarjali se o jedva minolem težkem, krvavem času. Ubogi narod! kaj si moral prebiti! Čuditi se mora človek, da šc živiš, du nisi propal povsem, — da tc ni zemlja vzela vsi'- — gledajoč sramoto in jezo, kako sc jo tebi godilo. okraja brezplačno.*) To društvo naj ms tedaj zdrnži, kor le združeni moremo kij doseči. M"žje, »pišite se v „Edinost". Odbornik jo v ua> ni okraju dobro znani gosp. France Sabec v Podfftadu. Pri njem m; oglasite. Društvo bode krepko branilo naše narodne pravice, nas jezik, ki je tako sramotno izpahnen iz uradov, da dobivamo vsako pisanje pisano nunski ali italijanski in ga ne umejeino. Društvo bode tudi opazovalo gospodarstveno nase stanje in iskalo sredstev, da se revščina zmanjša. Sklicevalo nas bodo v naših krajili v zbore, da se pomenimo o naših potrebah i težnjah, o naših pravicah in krivicah. Vpišimo se torej v društvo „Edinost"! Josipov. *) Da, bode! Društvo „Edinost" se presrčno /ahvalja blugoduš-nemo gospodu, ki tako lepo skrlu' za prosto ljudstvo, (t/m/.) vunio kaj prijotno. Na ulici jo videti največ v.tjukov i grških popov; na viakih deset korakov s reč a s najmanj enogi. Kazen A kroj olja doslej šo nisem mogel dosti starih spominkov ogledati, krr mi delo ne dopn*ča. Prihodnjič več. — —A-- Iz Brkinov. Novo leto je tu. Mi kličemo iz gorkoga slovenskega srca „Edinosti" : Živela, živela na mnoga leta! Mi ji vošimo i želimo iz vsega srca, da bi vodno svoje predale kakor to, tako tudi vsako bodoče leto širila i mnogo v korist naroda i domovine storila! Kar zastopa „Edinost- vbc Primorje, upamo i nadejamo se, da imamo tudi mi brižni, še malo poplašeni Brkinje, rekel bi, »j u s" pod njenim ščitom, kajti ona nam je tudi bolj sosednja, nego odaljcua „Soča" i bližnjemu Trstu za materijalno, socijalno i duševno blagostanje ozko priklcnena. Ee v Trstu si moremo dnevne reve i težave/, majhno trgovino domačih pridelkov polajšati. Kaj bi tedaj v razširjene predele nase „Edinosti" za novo leto iz našega kraja prinesel ? dobroga nemam, žalibože, po vročem poletji v srditoj zimi! To jc bil mraz i), decembra, da tacega še ni bilo na primorskih tlel)j pa zahteval je tuda svoje žrtve; v bližnjoj kranjskoj vasi jc triletni otrok v postelji zmrznol. Kazen te iicseečc jo napravil tudi mnogo škode; vzel jc našim kmetom še to malo pridelku, ki so ga dobili letos s krompirjem. V gornjih Brkinih, kder živo večidel od njega, jim jo sko-rom sploh zmrznol, na stotine, na tisoče centov! Kako bodo zdaj ti siromašni ljudje v srditoj zimi živeli, grozovita lakota ne more izostnti! — Strašna nevihta 1!>. decembra je nas tudi hudo zadela, ker je mnogo kmetom slamnate strehe raztrgala ali celo odnesla, tako da so naši nesrečni Slovenci prisiljeni v kotil odkrite koče se na steno pritiskati, akopram Taaffe tega no dopušča. Zdaj pa nekaj, kur kaže, kako enakopravnost vživamo Brkini. Kdor potuje po zgornjem Krasu, zapazi lahko na vsakem križ pota lep obdelan visok kamen, na katerem je zapisano, kam pot držf; beremo mej drugim na teh kamenih: „per Sessana, per Corgnale, per Divača, per Nakla, Ležeče, liodik, Kazle" itd. — Prašal bi tedaj, kdo potuje po teb cestah? kaj si misli o tem naš ondot potujoči bližnji brate: Pivčan, Kranjec? da jc v nerešeno Italijo zabrcl ?. Po Istri jc isto tako, i rekel bi, povsod po Primorskem! Istinito je, da ti kameni niso novi i ti dve italijanski besedi tudi ne zdaj izsekani; vendar pa bi uže čas bil, da sc ta italijanščina v grabne poraeče i na kamene domača imena vsekajo. — Kraške in istrske občine naj bi skrbele, da se tega madeža očistijo! —/f— V Atenah, 2. januarja, Vožjnn iz Trsta po morji jc bila neprijetna, slabo vreme na morji nas jo hudo imelo; vendar sem zdrav i srečno som dospel. Iz Pireja scin se peljal v kočiji v staroslavnc Atene v družbi nemških profesorjev. Sprejet sem bil jako prijazno, pričakovali so me užo teške. Godi se mi tu prav dobro; delati moramo sicer pa nemam nič tožiti. Stanujem v krasnej gostilnici „ d'Angleterre" nasproti kraljeve palače ; dragina jc velika. Tajnik umejc nemški, drug pa nobeden ni besedico. Tudi jc neizrečeno teško dobiti kaj v mestu, če človek nc umejc grškega, angleškega, laškega ali francoskega jezika — z nemščino si nc morem pomagati, če tudi so v Avstriji trdi, da sc z nemškem jezikom more pregaziti ves svet. Mesto jc snažno, po novej šegi zidano; ljudje prijazni in Iz Seinnr, dno 11. januarja. (( italnica). Naša čitalnica je imela dne H. jan. občni glavni zbor za leto 187!). — Na dnevnem redu je bilo: 1. Pregledovanje račnnov za leto 187lJ, volilov treh udov neodbornikov za pregledovanje računov. 2. Preudarek za loto 1880 in predlogi o naročbi časopisov. 3. Volitev novega odhora. Pokazalo se je pri pregledu računov, da stoji čitalnica na, dobrih nogah, ker ima 100 gld. čistega prebitka. Za leto 1880 imamo te-lo liste: „Edinost", „Naša Sloga", „Novice", „Slovenski Narod", „Soča", „Zvon", „Fliegende Bliit-teru, „Politik", „Presse", „Trioster Zcitung", „Cittudino". Stari odbor sc je „per ac.lam&tionem " zopet izvolil. Naši čitalnici kličemo konočno: „Vivat, orcscat, floreat!" Koper, januarja. Novosti naj Vam podajam iz nekdaj po raznih otročjih demonstracijah zloglasnega središča „irrcdcntskcga" — in vendar jc tu sedaj vso tiho, mirno ter ohči obraz ne kaže odveč različnosti in tedaj tudi nc mnogo v poročila I Smešne projnve po pre-čudnih nabitkih in tudi v Trstu nekdaj znano „pokanje" je nže za polu leta potihnolo; kuj in kako sedaj „patroni" na skrivnem delajo, to sc javnosti odteguje. Vsakako pa je čudna ta tihota in poparjenost. Morda izvira iz tega, da pri ogromnoj večini avstrijsko mislečih hivalcev in zavcdajočili sc okoličanih nc nahajajo tc „kukavice" želenega posluha in odmevu. A nc le to bi bila novost, marveč so nam tudi druge. Uže tri tedne merijo in vravntijojo iz Dunaja navlašč došli zemljc-inerci progo za novo železnico iz Kopra v Trst. Prvotno delo je izvršeno, denarja je nekda tudi dovolj in koncesija — ker sc baje vlada sama zanima za to — prav gotova. Povzctniki so vpljivni možje na Dunaju in Inomostu. Se to leto sc bodemo tedaj lehko po železnici k Tržačanoui vozili, ker sc prične grajenje tc proge nže koncem Svečana. Postaj bo pričetkom pet. Železnica nam dobro dojde in to tem bolj, ker menijo povzctniki to progo še dclj skoz Izolo in Piran izpeljati. Za nas, ki bivamo na istrskih obalih, jc železnica, ki drži po sredini Istre do Pulja, brez posebne vrednosti. Naš slovenski okoličan, ki skoraj dcu za dnevom občuje s Trstom, mora sednj včasih po l1/« do 2 uri hoditi, da se potem s parobrodom u Kopra v Trst popeljo; ali pa sc peš napoti do Trsta. Cc bode nova železnica našim potrebam na vsej progi ugajala, nam bo velike vrednosti. Co več o njej pozvemo, sporočimo. S prvim januarjem smo tudi tu dobili dogano. Prodno so človek iz parobroda izkrca, treba mu jc odpreti svojo prtljago, da si jo dotični finančni zastopniki zarad eolnino ogledajo. Težko se jo temn posebno kmetic privadil in še sedaj jc marsikak smešen prizor na našem „portu". Koncem meseca bode nekda sijajen ples tukajšnih nižjih častnikov osmega lovskega bataljona. Vrlim vojakom, ki so rodom Slovenci iz spodnjega Stajerja, voščimo mnogo radosti. L. Kritični politični pregled. 15. t. m. so zopet snide državni sbor; čaka ga mnogo velo-važnih opravil, najprej pa mu je zgotoviti državni proračun. Seje utogno biti večkrat jako živahne i zanimljive vzlasti, ko pridejo na vrsto nekatere točke češke spomenice. Graf Taaffe šo ne dopolni ministentva, ampak čakati hoče, da sc razmere v državnem zboru bolj pojasnijo in vtrde i se po teh ravnati. Voditelj finančnega miuisterstva, gospod Chertck je storil prav dobro jinanifno operacijo, prodal jo namreč za 15 milijonov Sc niso izbrisane vse solze in globoke sledi s tvojega oblič ja; iz srca, skamnelega od jada, še ni povsem izginol tužni, strašni sanj dolzega mučenja. Ni ti mogoče čutiti šo vse sreče, ktera je zasijala po temnej noči tvoje minolosti. Še ni zelenela prva trava nad grobljem poslednjih tvojih žrtev — duhovi hodijo še vedno tvoje domove spominjat teh jadnih časov. Zavolj tega so tužne šc tvoje pesni, ni se svoboden tvoj duh, — bojiš se, kakor dete, da nc bi se vrnol stari vrag vzet ti vnovič svobode dragoceni, sveti dar. Stara žena, prijazna domačicn, priredi večerjo i donese jo na ped visokoj mizici naloženo: ovčjega sira, prženih jajc, malo opresnega zelja, črnega kruha, majhno skledico mcdii in nekoliko orehov. — Kaj zahtevaš srce še — na Balkan — planini ? Pri večerji, ktere so se vsi vdeležili, krožila je čaša dobrega makedonskega vinca, in vsak, kteri jo je vzel v roko, nazdravil je po novej šegi: „Da bog poživi pravoslavnog cara Aleksandra i ostalo pravoslavne slavenske vladare i sav slavonski narod !M in odgovor „Da živoje!" — iz dna srca je spremljal in sklenol zdravico. Po večerji se pomaknemo bližje ognja, čaša še kroži — in stari pevec, planinski pastir, vzame gnslc in počne popovati tužnim glasom pesen polno žalosti in solzii in polno bridke resnice. Izpod Balkana strino planine Loži vasica majhna, ubog«; L'kraj vasico stoji koliba, Mala, uboga, snegom zakrita. In v kolibi ukrnj ognjišča Sedi udov«, drhti in joku. Joka in toži tužno osodo; Iiridko uzdiše — solz nema oko. Ognjišče hladno — nema tu ognja, Ni ga očeta — du loži drva. Ni ga očeta, ni ga tu brata: Ubili Turki sinoč so oba ! A okrog stana buči i tuli Mrzli, ledeni, nemili veter. V krilu udove mirno i tiho Loži zavito v krpice dete, Majki se k nogam stiska, drhti, Dete pol golo od mraza oniedlo. — „Oh, kuj sem, bože! rovu storila ? „Da me osoda muči nemila! „Kaj deca mala so le storila. „Da jih umori zima nemila? „Neumni več solz, da bi jih jokala, „V prsili umira mi sreo od jada I" — Noč črna hladim izvrh Balkuua enotnega državnega dolga po kurzu P>!) gold. 51 kr. Po tako vi-soooj coni sc ronta uže davno ni prodajala- „Trioster Zeitnng'% časnik, ki v skledu pluje, i/, katere je, meni, da se jo zato dosegla tako visoka cena, ker je Avstrija v dobrem prijateljstvu z Nemčijo; mi tega nc verujemo, ampak nvorjeni smo, da se jo to posrečilo zarad tega, kor ljudstvo tudi v drugih državah vidi, da se naša vlada prizadeva narediti red v Avstriji, zboljšati domače zadeve i denarstvo. Tudi predrvgaiba zemljišnoga davka jako naglo napreduje. Deželne komisije so uže sklicane. Cenitno delo, pretres cenitnih podatkov, merjenje i končna cenitna dela so uže zgotovljena. Do 1. marcija morajo deželne komisijo svoja menjenja finančnemu ministerstvu poslati i potem do konca leta 1880 središčna komisija lahko vsa dela izvrši. Ceiko spomcnico pretresa zdaj posebna komisija pod prvo-scdstvoin ministra Pražaka, njej sicer ni dann oblast, da bi kaj gotovega sklenolo, ampak le to nalogo ima, da izreče svoja mon-jenja, po katerih potem posamezna miniaterstva češkim zahtevam zadoste. Cesar je pehemkej mestnej občini za občinsko srednjo Šolo iz državnega zaklada i s pridržkom ustavnega dovoljenja nakazal letnih (1000 gld. za tri leta 1881, 1882 i 1883. To je Cehe jako razveselilo ter ima toliko več vrednosti, ker je prvo delo, ki priču, da sc češke zahteve spolnijo i da sam cesar to želi. Delegaciji zborvjete. V oger*kej delegaciji jc minister zunanjih zadev na mnoga prašanja posebno poudarjal, da sc je Bismark, ko je bil zadnjič na Dunaji, posebno zanimival za trgovinske razmere mej Avstrijo i Nemčijo ter je izrekel, da se kmalu poboljšajo, ker sc na vse kriplje dela za to ; da pa zdaj šc ne more natanjčnejc o tom govoriti, ker razgovori šc niso končani. Na Madjarskem sc kaže taka moralična gnjiloha, da je državi nevarna. Na dnevnem redu so krivice, javnemu pravu se v obraz bije, popačenost jc taka, da človeka strah protresa ko čuje i čita o njej. Skoraj dneva ni, da nc bi prinesel novih škandalov. I vse to sc godi mej tistim svetom, ki državi postave daje i katerega skrb mora biti, da sc spolnujejo. Ako bc to nc zboljsa, vse mora narazen iti, vse propasti. Madjari so v svojem napuhu preveč grešili zoper druge narode, zato jim na pete stopa trda, ncsprosljivu osoda, ki zahteva zob za zop, oko za oko. liosna i Hercegovina je razdeljena na 5 okrajev: sedeži okrajnih glavarstev so: Sarajevo, Travnik, Banjaluka, Tuzla i Mostar. (Jrnogorci i Turci so se začeli zopet tepsti; 8. t. m. zjutraj so Turci iz Gusinja napali črnogorske vojake, ki so pa imeli ukaz, naj se umakno; ali Turci so drli za njimi na črnogorsko zemljo i tu sc jc začel ljut boj; Črnogorcev je bilo 3000, Turkov pa 12,000, a pri vsem tem so bili zadnji strahovito tepeni. Crnogorska vlada jo poslala vclevlastim spomenico, v katerej jc dokazala, da Turčija nalašč odlašča izročitev Gusinja i Plave, da podpihuje Albance zoper Crnogoro, da sc v dogovorih sumljivo vede, da Crnogoro sili, da mora imeti pod orožjem vojsko, kar jc kneževini jako škodljivo, ker jo materijalno vničuje. Crnogorska vlada zahteva zarad tega 800,000 gld. odškodnine od Turčije. Muktar pašo je gotovo poslala turška vlada v Gusinjc le zato, da podpihuje Albance, nc pa, da Crnogorcem izroči zgoraj omenjene kraje, kakor Turčija svetu laže. Legati zna Turčija, zato pa stoji tudi na kratkih nogah. Is Rusije sc poroča, da znani general Kauflmann prevzame vrhovno poveljstvo krde'a, katero je namenjeno podvreči Merv i da se spomladi vzdigne na pot iz Samarkanda, da sc ogne puščave, skoz katero jc težko iti z veliko vojsko. Prodiral bo skoz Buliaro i hisarsko zemljo ob rekah; druga ekspedicija pod generalom Trgukasovim i Eomakinom pa se h krati napoti proti Mervu iz Cikisljara. Da Iiusi Merv vzemo, posedejo in obdrže, o tem ni dvomiti, potem pa postanejo Angležem nevarniši sosedje, nego so jim vsi drugi azijski rodovi. Rusija pošlje spomladi mnogo učenjakov na balkanski po-luotok, da ga v vseh zadevah znanstveno preišče. Zdaj pa naj kdo se blebeta o ruskem barbarstvu. Poljaci so bili od nekdaj hudi nasprotniki liusom, zgodovina je eapisnla mnogo krvavih svad mej tema slovanskima narodoma ; vstaje Poljakov, da se otreso ruskega gospostva, znane so vsemu svetu; mnogo uajimenitniših Poljakov se je selilo na Francosko in v Švicu, da so tam delali zarote i naklepe, kako bi so poljsko kralje stvo zopet ustanovilo. To se jc v zadnjih ča- Legue ledeno na belo polje. In v kolibi jok zdaj utihne, Ne čuje stok se, ne zdihljaji. — — A zimsko solnce, izzad liulkunu, Jutranju zora, ko najde kolibo: Sije v lica bleda i mrzla, Sije v solze zrnrzlc do ledu, Nujde svobodne duše tri revno I — Gnslc zaihte tužnim zvukom, — iz prs slušajočih sc utrgne težek zdihljaj — solza skrijo se v brado —! A, slava bogu! aii-nolo je! prošlo je — i nič več se ta čas ne vrne! Da, da! nesrečen, zelo nesrečen si bil, bratski moj narod, — a zdaj si svoboden, zdaj si gospodar na svojem domu, na svojem polji, mi svojej planini, rastel hodeš iu sc krepčal; pozabiš tužne uro svoje minolosti; utihnejo žalostno pesmi — in prepeval bode« veselo o zlutoj slobodi i srečnej ljubezni. Miroslav, hib dosti na boljše obrnolo; nže v zadnjej turskoj vojni so se Poljaki prav hvalevredno vedli; zdaj pa nže najbolj čislani ruski i poljski časniki pretresajo z mirno krvijo, kako bi se doseglo popolno porazumenje. To jc jako veselo; rusko-poljsko prijateljstvo zapre pot sedanjej evropske) politiki ter porodi novo ve-selejšo politično dobo. Uže nekiere dni poročajo časniki, ki služijo liberalcem, pa tudi laški časniki, ki bi radi Avstrijo v žlici vode vtopili, da Itusija dela velike trdnjave na avsirijskej i prnskej nuji i da misli na spomlad Avstrijo, pa tudi nemško državo napasti. Mi imamo vse to za laž, katero so izmislili liberalci, da bi avstrijske narode plašili. Da le mi pustimo Rusijo v miru, pa se nam piav nič ni treba bati. To jc gotovo, da Lahi najbolj žole, da se zaplete Avstrija v boj z Iltisijo, ker potem bi jim lehko bilo pridobiti si primorske naše dežele. Da pa naša vlada ni tako nespametna, da bi želela vojno z Rusijo, o tem pa smo tudi prepričani. Rumuniki državni zbor je Drajlo, Galac, Tulčo, Snlino i Kistendjc proglasil za svobodne luke. V Italiji vedno hujše rogovilijo irredcntarji in vse znamenja kožo, da jih vlada skrivaj podpira, če tudi očitno povdarja, da pe vsega ogiba, kar bi utegnolo kaliti prijateljstvo z Avstrijo. Mnogo hrupa jo izbudila Imbrianova knjiga, v katerej trdi, da ministri podpirajo Italijo irrcdcnto. Z Italijo bo Avstrija imela Se krvav posel, naj se tedaj prizadeva, da obrani prijateljstvo z druzimi državami, vzlasti z Rusijo, zoper katero jo vedno liberalci in judje v boj silijo. Na Irskem so vstali resni nemiri; lačno ljudstvo se jc vzdig-nolo zoper najemnike posestev ter jih več prognalo; policija je orožje rabila, a nič ni opravila. Angleži rogovilijo po vsem svetu, lastnim državljanom pa se kruha ne dajo. V Ameriki so začeli poprej za Irce nabirati milodarov, nego v Angliji. Iz Avfganistana se poroča, da jc general Roberta v Kabulu sicer otet, ali ustaši so mesto oplcnili i velike zaklade ter za prihodnjega kana namenjenega emirjevega sina sc saboj vzeli ter liotč stopiti pod rusko varstvo. Domače stvari. Statistika Trsta. Meseca novembra m. 1. jo bilo rojenih: 218 moških in 11)1 ženskih. Zakonov ju bilo sklenenih 202, vsi verski. Umrlo je 150 moških in 205 ženskih, največjih jc umrlo 17, najmanj 7. Volov sc jo pobilo 917, krav 244, telet sc je zaklalo 2003, skopcev 959, jančkov 206, prešičev 1212 in 4 konji. Statistika vsega leta 187!). V letu 1879 jc bilo v Trstu rojenih 2146 moških, 2068 ženskih, skupaj 4214; umrlo je 2025, moških, 1890 ženskih, skupnj 3915. Tedaj ju bilo 299 več rojenih, nego jib jo umrlo. — V letu 1878 jo bilo t-icur 42 več rojenih, pa jih jc tudi 132 več umrlo. — V letu 1879 sc jih ju 941 oženilo, v letu 1878 pa le 861, tedaj 80 manj. Deželni davki. Po cesarskem sklepu sc imajo v letu 1880 začasno pobirati ti le deželni davki, in sicer: V Istri za zemlji* ščno odvezni zalog 10%. doklad k neposrednjim davkom z v Štetjem izvenrednega doklada, i za dežolni zalog 18°/.c doklad k neposrednjim davkom z v štetjem izvenrednega doklada, 75°/0. doklad k vžitnini od mesa in vina, 1 gld. 65 kr, davka od veaccga na drobno prodanega hektolitra piva, 7 gld. 51 kr. davka od vsace-Ha na drobno prodanega hektolitra ruma, araka, izlečka za punš in druzih oslajenih vpijančljivih tekočin, potem žganjevega eveta z alkoholno mero od 55 nlkoholovih stopinj naprej, nazadnje 5 gld. 1 kr. davka od vsacega na drobno prodanega hektolitra žganja pod 55 alkoholov ib stopinj. — Na Goriškem i Gradi&čan-skem za zalog zemljifične odveze 9°/0. doklad k neposrednjim davkom z vštetjem izvenrednega dokluda, in za deželni zalog 12"/a. doklad k neposrednjim davkom z vštetjem izvenrednega doklada, 20%. doklad k vžitnini od vina, me-a i mošta, in 1 gold. davka od vsacega na drobno prodanega hektolitra piva. Ko se deželna zbora v Porcči i Gorici snideta, lehko te deželne davke predrti-gačita i te predrugačbe zadobe veljavo, ko jih cesar potrdi. Mestno svetovalstvo zdaj obravnujc proračun za leto 1880, o katerem bomo prihodnjič obsirnise poročali. Pasji davek. Mestni magistrat jc razglasil, da se mora pasji davek do konca meseca januarja platiti i da imajo pse napovedati tisti, kateri jih imajo ter pristavlja, da bo ostro pazil na nenapovedane pse i z njih vlnatniki po dotičnih kazenskih določbah ravnal. Popačena slovenska imena. Uradni časnik „L'Osserva-tore Tricstino* je objavil osobje na novo ustanovljenih eolnijah v Istri; čudno i graje vredno ju to, da je več imen popačenih i polaščenih, naš rojak gosp. Kosovel je pisan „Cossovel"! Mi smo te misli, da je minol čas, ko so smele gosposke tako ravnati. Iz Italije slišimo vedno nova žuganjn, Lahi nam bi radi vzeli primorske dežele, finančno vodstvo pa slovenska imena polaščuje i pošilja laške poduke v slovansko Istro. Za krškega škofa jo imenovan kanonik, gosp. Franjo dr. Foretič. Naši otočani sc vesele tega imenovanja, ker je gospod jako dobrodušen in vrl rodoljub. Mucij Tomasini Zadnji dan minolega leta jc umrl v Trstu dvorni svetovulec v pokoji Mucij Tomasini v 85. letu ži-venja. Rajnki je bil učen, značajen i pravičen mož ter seje vedno, do zadnjega dneva svojega živenja trudil za občno človeško blagost. Trstu ostane on nepozabljiv, ker bil je mnogo let tukaj župan i župauoval je vrlo dobro; pečal sc je posebno s kmetištvom ter k njegovej povzdigi na Primorskem mnogo pripomogel. Jožef Virk, eden izmej najiskrenejših narodnjakov na Stirskem i slovenski pesnik, umrl je 4. 1. m. v 70. lolu svojega živenja. On jc bil jako blaga duša, storil jo veliko dobrega; slo- venski narod mu bode na veke hvaležen, ker je od mladih let do zadnje ure zanj gorel i delal. Lnkša, okrajni prvostojmk na Prosekn, je minuli teden umrl, Slovenci in posebno Prosecani ne bodo žalovali za njim, kajti bil jc našemu narodu hud nasprotnik; slovenska trobojnica ga je posebno pekla, laškej zastavi ni bil tako nasproten. Smrt za lakoto. Zadnje dni je tržaški blazinar Exner za lakoto umrl. Stanoval je v uecej luknji v starem mestu h ženo i štirimi nežnimi otroci. Ko je prišel tja mestni fizikuB, blagi gospod Nikolič, našel jc otroke nage na kamenitnih tleli na polu zmrzle. Milosrčni doktor, jim jc takoj pro9krbel stanovanje i postrežbo pri neccj rodbini. Žalostno jc, da so more pripetiti kaj tacega v Trstu, kder milosrčni ljudje vsak dan za uboge toliko darujejo; magistrat, ki ima toliko zdatnili volil, moral bi pozor-niši biti, da pomaga tam, kder pomoči treba. Mngistratova dolžnost je i Ij nbežen do bližnjega zahteva, da sc tulce nesreče odvračajo i da Trst ne dobi slabega imena, kakoršno ima London, kder vsak dan ljudje zbog angleške trdosrčnosti za lakoto umirajo. Rudolfova Železnica je tako slabo gospodarila, da je imela vsako leto na milijone zgube, tc zgubc vendar ni krivo le slabo gospodarstvo, temuč tudi to, da železnica ni dodelana tako, da bi mogla z druzimi tekmovati. Trebalo bi, da sc napravi iz Loke v Trst, skoz Kokro na Koroško i dalje do Linca ter tako zveže z morjem češko deželo, katera največ blaga v zunanje države pošilja. Taka zveza bi vseinogočnej južnej železnici izvila iz rok prevlado ter Jo prisilila k nižjim tarifam, s tem pa tigovini in obrtstvu neizmerno koristila; Rudolfova žcicznica bi nase pote-gnola neizmerno blaga i potnikov, polne vozove bi vozila, a nc praznih, kakor sc to zdaj godi. Velckoristno bi tudi bilo njej i trgovini, ako se podaljša od Ljubljane do bosniške meje, i čo je mogoče še dalje v globoko Bosno. Bosna je polna trgovinskega blaga, da se tam le nekoliko razmere vrede, pa bode vrelo iz nje preobilno pridelkov v vse kraje sveta, celo v Ameriko. Kultivirana Bosna bo trgovini zlnta jama i zveza od tod v Solun bo Evropi srčna žila. Zato pa je treba brez odloga skrbeti, da sc dela od vseh strani, kar ugaja tej trgovinskoj poti. Ker jc vlada Rudol-fove železnice vodstvo i gospodarstvo prevzela, zato sc nadejamo, da sc bo tudi k ljubu Rothschildu brigala za nje daljši razvitek v občen prospeh državi i državljanom. Megla jc bila minoli teden v Trstu tako gosta, posebno zvečer, da sc ni pod noge videlo. Tramwajevc kočije i drugi vozovi so morali pazljivo in počasi voziti, ljudi jc bilo malo na ulici, v morje jih jc več palo, pa rešili so jih mornarji bližnjih ladij. Kopeli v Trstu. Užc nekaj časa sem jc posvctovaujo o tem, kako bi se v Trstu napravilo kopelji na morji, kakor so v nekaterih primorskih mestih družili držav. Misel je gotovo dobra, ker so razmere v Trstu take, da bi jako ugodne bile morskim kopeljam. Tržaško podnebje jo zdravo, morska voda ima mnogo več zdravilnih moči, nego v tako imenitnih ostendiških kopcljih. Danes nečemo govoriti o reCoh, katere sc tičejo zdravstva, ker bi preobširno bilo; to reč pojasnimo ob svojom času; le zarad prostora, na katerem bi najbolj kazulo napraviti kopelji, moramo nekaj spregovoriti, zato, ker se po naših mislih, pozornost ni obrnola na pravi kraj. Pri sv. Andreji hočejo napraviti kopelji, nam se to mesto ne zdi ugodno, če tudi v bližini stanuje najvišja gospoda, i sicer zato nc, ker ima tam burja zelo hudo moč, i posebno, ker bo morska tla kamenita, ker voda od dveh strani zaprta, ni doBti čista i ne žene valov v plimi. Najugodnišc mesto bi bilo pri Barkovljih, ker tam je morje odprto, tedaj čisto; kadar nastaje plima, vedno vali valove, ti valovi v plimi pa imajo dokazano zdravilno moč v množili boleznih. Vsega tega pri sv. Andreji ni, i poleg tega tukaj tudi ni hude burje, ker jc kraj v zavetji; ua morskem dnu jc posek (sipa); poleti nc pritiska tu sem taka vročina, kakor je pri sv. Andreji, ker skoraj vedno pihljajo cefirji z bližnjih gričev. Tudi je v Barkovljah mnogo lepih vil s prekrasnimi vrti, gostilnicc se morejo meriti s tržaškimi, sploh rečeno, ptujcc bi tam vse<*a dobil, kar koli si želi i more v Trstu dobiti. Tudi okolici bi kopelji v Barkovljah mnogo koristile. Učiteljska služba. Na slov. ljudski šoli v Dolini sc razpisuje učiteljska služba III. verste. Plača 400 gld. in prosto stanovanje. Prosilci naj le sem do konca tega mcsoea pošljejo prošnje s potrebnimi izkazi po predstavljenih oblastnijah. V Kopru, 5. januarja 1880. C. k. okr. iol. svet. Železnica mej Trstom i Koprom jo užc nači tana Merili so jo dunajski inženirji i zagotavlja se, da sc začne kmalu delati. Prebivalci okoli Kopra imnjo mnogo opraviti b Trstom. Parnik, ki občuje mej tema mestoma, je vselej natlačen i na Ko-prskej cesti uže na rano jutro vse živo, zato bo ta železnica jako dobro ugajala, vzlasti tokrat, ko jc morje viharno i parnik nc more občevati. Istine za to podjetje bo trebalo okoli 400,000 gld., kateri so neki užc zagotovljeni. Zelo bi želeti bilo, da sc delo takoj prične, da se ubogim Istranom kruha da. Upamo, da k tej reči trgovski minister Korb-\Veidenheim, ki seje se svojim krepkim i previdnim postopanjem nže mnogo zaslug pridobil, zdatnu 1 pripomore. Želeti bi Še bilo, da se Sčasoma ta železnica potegne do Pazina i tam zveže z užc obstoječo, ker to bi Istri i Trstu jako dobro delo zato, ker je iz Trsta do Divače predaleč v Istro. ' „Slovansko podporno društvo", katero bode imelo 31. t. m. konccrt v gledišči „Fcnice", a nc 30., kakor je bilo v zadnjem listu po pomoti naznanjeno, dela užc priprave. Razni pevski zbori sc vadijo in tudi igralci užc skušnjo delajo. Opozorujemo si. občinstvo na zadnji dan tega meseca, ko bode sabuto. Koncert bode tako vrejen, da bode izvršen do 10. ure in potem bo pb s. Ta konccrt bode gotovo zanimal naše narodne kroge. Na dvornem balu v vitežkej dvorani cesarskega gradu je presvitli vladar najprej z grofom Lco Thunom dalj čaia govoril, potem pa se je razgovarjal b kuezi Ivanom, Adolfom i Karlom Seh warsenbergom ter z grofom I lohenvvartoui. V tržaškfj mestnej seji 9. t. m. je gosp. Nabergoj zahteval, naj sc podjetnik, ki je prev/el snaženje mesta, primora, da smeti vozi na določene kraje, kakor se jc v pogodbi zavezal, da sc bodo moglo rabiti za polja, za katera so namenjene. Nek dopisnik v staro „Presse" debele solze toči, da se ni posrečilo ponemčiti kranjsko i primorsko deželo, V svojem obupu sc vije, kakor Jeremija na jeruzalemskih razvalinah, ker vidi, da je v teh deželah razdrt in vničen germanski liberalizem. Trgovinske i finančne Zadeve. Ministcrstvi trgovine in financ ste povabile več veščakov iz Trsta na Dnnaj v posvetovanje, kako bi se uvedle eolne olajšave in olajšalo tudi občenjc na morji. Danes imajo prvo sejo. To zopet priča, da sta voditelja trgovine i financ vrla i sposobna mož«, ki se trudita državno stanje poboljšati. Stara vlada ni imela teh skrbi. Llojdovi parniki bodo vsled prenarejene vožnje Železničnih brzovlakov iz Trsta tako odhajali, da dalmatinski parnik, ki hodi do Kotora, vsak vtorek opoludnc odpluje, v Albanijo pa vsako saboto ob 11. uri dopoludne. Živinska kuga je nehala, tako naznanja tržaški magistrat in da je s tem nehala prepoved vpeljavati živino iz Krnnjskega v Trst. Traniway. Vsak dan Čujemo pritožbo, da tukajšnja družba Tramway skoraj same tujce jemlje v svojo službo i da domače sposobne ljudi, ki za službe prosijo, skoraj popolnem prezira. Poroča se nam, da Tramway v službo jemlje največ tacih ljudi, ki so prišli iz „odrešene* Italije i ki so uže zarad tega malo sposobni, ker razen luškega nobenega druzega jezika nc znajo. Tramway ima velike dobičke v Trstu; pravično bi tedaj bilo, da v službo jemlje domače ljudi, ker popolnem sposobnih lahko dobi, kolikor jih potrebuje. Moško učiteljišče v Kopru, ki jc užc nekaj let združeno za Primorje ter ima v prvih treh tečajih, ozirom na vse tri narodnosti po tri razrede in četrti tečaj zjedinjen, jc tudi letos močno obiskano. Slovenskih gojencev jc največ in sicer v 1. tečaju 9, v 2. — 13, v 3. — 12, in v 4. — 24. Hrvatov imu v vseli štirih tečajih 17 in Italijanov 38. Skupno število jc 112. Cc pristavimo, da po odhodu lanskoletnih četrtoletuikov potjo močno hira, jo več nego žalostna resnica. Živinski semnji, ki HO bili zarad goveje kuge na Kranjskem i tudi Primorskem pripovedani, zopet so dovoljeni po vsej kranjskoj deželi, le v črnomeljskem, novomeškem in krškem političnem i zatiškem Hodnem okraji šu ne smejo biti. Utonil je v vodnjaku 3 letni sin nekega knjigovc/.ca na Greli. Brez varstva se jo splazil k vodnjaku in igral z vedrom, katero ga je v globočino potegnolo. Matere pazite otrok. V nedeljo zvečer jc neka inati pustila iz rok svojega 3 letnega otroka, da pozdravi svojo rodbino. V tem hipu privozi kočija in povozi ubogo dete. Druga mati v Lonjcrji je doma zaprla dva majhna otroka i šla v cerkev. Pri-šedši iz cerkve domu, našla jc štiriletno dete vso v ognji nže mrtvo. Za Bogu, imejte vendar več skrbi za otroke! Razne stvari. ttuska eesariea jc šla na Francosko zdravja iskat, a vedno slabša poročila hodijo od ondot glede njo zdravja, pljučna bolezen jc tako narastla, da sc jc najhujšega bati. Rlldolfovo Železnico jc vlada v lastno upravo prevzela; trdi sc, da jo misli v treh letih kupiti. V marsikaterih rečeh bi koristno bila, ako bi imela vlada vse železnico v svojih rokah; pri slabem državnem denarstvu se vendar tega nc moremo nadejati. Treba je, da sc zanimajo naši sosedji Kranjci, posebno idrijska in poljanska dolina za progo na Trst, kajti na predelsko železnico za sedaj ni misliti, ker sc jc odprla ponlebska, prepustiti jo tedaj moramo prihodnjesti. Dokler Trst nc bodo imel še drugo poleg južne žuleznice, ki jc najdražja v Avstriji, nc bode se mogla trgovina tako razvijati, kakor bi želeti bilo, ker vedno bo Hamburg preveliko konkurcnco delal. Živinska kuga se jc v Sinji in Splitu v Dalmaciji prikazala, zato je naše nnmcstuištvo iz omenjenih dveh okrajev prepovedalo živino uvaževati. Povodeuj je napravila Donava po več krajih na gornjem Avstrijskem; v Krcinsu je naredila veliko škode, tudi ob Dunaji sc jc razlila. Neničurska sleparija. Ljubljanski dopisnik jc v „Presse" poročal, da se ustanovi društvo zoper narodno-klvrikalne agitacije v vseh deželah, kder Slovenci prebivajo. Mislimo, da bi boljše bilo ustanoviti blaznioo za budalo, ki jc to sporočilo. Nesreča ua železnici. Blizu mesta Dundec na Škotskem čez reko Tay, ki tukaj v morje teče, drži železen most, dve angleški milji dolg, najdaljši na svetu, ki ima 86 obokov 130 čevljev visocih. Postavljen je bil leta 1878, in stal je blizu 4 milijone gold. Zadnjo nedeljo meseca decembru je razsajal strašen vihar v uudotnein kraji. Ko je drčal mej toni viharjem železničai vlak iz Edinburga v Dundec čez most, podrl se je in ves vlak jc padel v morje i našli so smrt vsi ljudje, ki so se peljali z vlakom. Francoska knjiga o slovanskem slovstvu. Znano jc, du su Fiancozju jako malo zanimajo za drugo narode in jezike i da so o zeniljepisji jako nevedni; Slovani so jim toliku znani, kakor Listnica uredništva. Gosp. S, S. v I'. Vi 8(0 stavo izgubili. Leto 1900 nc bo prestopno leto, čo tudi ho letna številko z 4 doli; v lotih, katerih Številko so koncarojo z dvoma ničlama, iiniuuo po (1 rotorjunskem koledarji lo takrnt prestopno loto, kadar se tudi prvi dve številki z 4 delite, prestopno leto todaj ni bilo v lotili 1700, 1800 i tudi v lotu 1900 ne bo, pno pa lota 2000. Koledar, kateri jo rimski cesar Julij Coosar vpeljal, ima pa vselej prestopno leto, kadar se letna številka konca t dveuia nielniua. Ta koledar rabi še pravoslavnim kristijanoin, zato pa no zdaj uže za I'.' dni v času za nami, ker rančih 400 let tri dni za nami ostanejo; v letu 1900 bodo n/o 13 dni za numi; vendar jo upanje, da se prej popriiuojo našega koledarja, kor jo skoro popolnem nutanjčen i se Rusi uže zanj oglašajo. *) Čestitim naročnikom bomo radi odgovarjali na taka vprašanja, ki so tičejo poduku uli koristi, to sc vc da, lo tedaj, ako nam bo znana ree, o kateroj se vpraša. Tržno poročilo. Kakor smo zadnjič slutili, oživela jc kupčija uže sopet nekoliko bolj in ceno nekaterega blaga, posebno kolonijalnoga, so uže nekoliko poskočile; skoro gotovo pa je, da cena kave še zdatno poskoči. Kava. Došla so poročila iz Amerike in iz severno-nemških luk, da so tam cene kave jako stanovitne z nagibom, da še zdatno poskočijo, vsled česar se drže tukajšnji uvaževalei jako reservi-rano in tirjajo za vsakovrstno kavo više cene, nego pred 8. dnevi. Za novo, lepo kavo Kio hočejo imeti f. 8(> do f. 100. Sladkor. Cene tega blaga so se tudi vtrdile z nagibom za povišanje. Olje. Brez spremembe — tendencija jako trdna. Sadje. Nekatere vrste sadja so poskočile in utegnejo še poskočiti, kajti tukajšnje grške hiše kupujejo na špekulacijo in Grki so vešči v trgovini se sadjem. Hi: ali laško pšeno — brez spremembe — tendencija dobra in trdna. Slanina in mast — na Angleškem v najboljšem menjenji — tukaj zanemarjeni, ker manjku naročb; k ljubu temu so cenc trdne. Petrolij — še zmerom pada, deues se prodaja po f. 10 do f, IOV4 utegnemo še ceneje kupovati ga, kajti v severno-nem-škili lukah so mu cene močno padle ni sc tam kupuje f. 1.— ccncje, nego pri nas. nam kak rod v srednjoj Aziji; zato pa jih pojiolnem prezirajo, ker jim ni znana njihova veljava. Toliko bolj mora todaj nas veseliti, da jo v Parisu pri>la na dan knjiga, ki govoii o slovanskem i tudi o slovenskem slovstvu, naslov jo t< j knjigi : „llistoirc de j la Litterature contemporaine chcs los Slaves. Pur l'. Conrriere, | Membre d u Comito slave de Kiei*. Pisma iz Kusije trde, da je vlada začela proganjati jude ; iz Petroburga i družili mest so se morali uže izseliti. Pravijo, da judje na Kuskem podpirajo z novci nihiliste, kateri hočojo cara umoriti in ves državni red spodkopati, i to zato, ker se nadojojo, da se v občnem neredu na ltuskcm vgnezdijo i državo i državljane zmolzejo. Dragi bankovci. Angleška banka je izdala 4 bankovce, katerih vsak se glasi na več, nego 100,000 lir šterlin (nad 1 milijon gold.). Plošča, na katerej so bili tiskani, bila jc vničena. Enega teh bankovcev ima Kotbschild, druzega rodovina (Joutis, tretji je v angleškej banki, i četrti vist v dvorani angleškega bankirja i jtrsnika Uogcr. Poštni promet v evropskih državah leta 1878. Statistični pregled našega ministerstvu za trgovino kaže, da je bilo leta 1878 v evropskih državah 59,177 pošt z 230,585 uradnikov. Število razposlanih pisem, dopisnic, blaga na pogled, tiskovin in časnikov je znašalo leta 1878, 6087 milijonov !)3i tisoč in 19 kosov. Po deželah spada na vsaccgu prebivalca pisem in sicer: na Angleškem 115-8, Danskem 13-1, Norveškem 6*8, Švedskem 7-5, Utiskom brez Finlanda 14, Avstrijskem 9, in sicer na tej strani Litave 11*9, na onej strani 5, na Svicarskcm 24 5, v nemškem cesarstvu pod državno pošto 18, na Bavarskem 13 2, Wir-temberškem 19-7, na Nizozemskem 1(1-9, Luksenburškem 7'6, v Francoskem 14*5, Portugalskem 2-8, Španjskem 4-7, Laškem 6-6, Grškem 2, in Belgiji 14-5, na Kumunskcm 1*1. Število prebivalcev v Bosni. Po ljudskem popisovanji ima Bosna okoli 800,000 prebivalcev, mesto Serajovo le 28,000. Novopazurski okraj ni vštet. Jako malo ljudstva za tako lepo in veliko dežela, katera hi najmanj 8 milijonov prebivalcev redila, da je dobro obdelana. Drug, a blažen poljub. V neke Toplice je prišel gozdar z jako lepo mlado hčerko, katera jc sc svojo lepoto i še bolj z lepim izglednim vedenjem spoštovanje vseh gostov pridobila. Mej gosti jc bil gizdalin iz glavnega inesta, ki jc deklico povsod zalezaval ter nadlegoval se sitno svojo ljubeznijo. Ko so nečega dne gostje sedeli pri skupnoj južini, pristopil je star berač i najprej omenjenega gizdalina dnrii poprosil. Ta mu je glasno odgovoril : „.laz nc dam nič, starec; če tc pa ona gospica tam poljubi, dobiš pa tu le stotak!" Vsi so sc zgrozili nad tako surovo drznostjo, deklica pa jc do ušes zarudela i oči pobesila. Nekoliko trenutkov pozneje je stal berač pred gozdarjem i dar prejel. Mlada gospica pa si jc s prtom obrisala usta, vstala, objela starega berača ter ga Rrčno na usta poljubiln in rekla: »Zdaj, stari ofe, hodite k mlademu gospodu, da vam dn stotak". Kaj se jc potem zgodilo, to sc vsuk lahko misli. Poljub ni ničomurnost, ampak drug i svet zaklad, ako sc prav rabi. pa Domari pridelki. Po fiiolu jc nekaj veF prašanja — po ma slu pa še zmerom nič. Alukn, otrobi in žito — še zmerom zanemarjeno; vondai ni j zapaziti, da bi cene zdatno padale. C oživi, bodo cene sopet napoto. 1'ino in hpirit — brez promembe. Lrs — enako brez promembe. O senu in slami volja, kar smo zadnjič rekli Valute in vrednostni papirji. Avstrijska renta je bila ta teden v najboljšem menjenji, vBlod česar so knrzi nekoliko posko-joili. — Tudi drugi papirji, posebno pa akcije od železnic in dru-V toroj kupčija količkaj ' gib obrtnih zavodov so se kupovale po viiih kurzib, — Valute, posebno Napoleoni, so znatno poskočile, ker se je na dunajski borni močno poprašev.do po nih. — Borsa je torej bila še piv-eoj živahna in kaže so veče zaupanje v razne papirje. Spodaj stoji cenik raznega blaga, vrednostnih papirjev in valut: Cenik ra/nega blaga. Kava: M«ka...... Oylon biser . . . „ plaut. lina in najfinoja lina Olje: rednja in „ „ nalive , Portorico...... Malabar native . . , La fJiinvra..... St. Domingo .... Rahia....... Hi" nnjlliieja .... . flna...... . % lina in navadna Santos navadna in lina . •lava Malang..... Costaricea..... Manilla...... Guntemala..... Sladka skorja .... Nageljnovi evočlči (šibico) l'oper Singapore . . . „ Batavia .... Piuicnt Jamajku . . . Iniber....... Sladkor avstrijski v stokih rafiniri . „v kosili , Ital. jedilno navadno . . . „ lino in najfitujše namizno Levnntinsko in Albnuoško jedilu Corfii jedilno fino in nujfluuje Dalmacija jedilno fino in najfinejšo Istra »■> . Laneno....... Povoljno....... Ribjo liambiirško (3 krone} OMa........ Sadje : Pomorančo Sicilijo (1 zaboj) Limoni „ (I zaboj) Kaperi „ lini , . . % fini . . Rožiči pulješki..... n g**' ..... Mundlji pulješki .... , romanski . . . „ sieiljski .... , pulješki grenki , Lešniki novi ital..... i „ „ istrski . , . OoSpljc suhe iz Bosne in Srbije novo. „ „ , „ stare „ „ it kranjske in hrvatske Pinjoli.......... Cvebe Kletno........ „ Cisme........ „ Stsnchlo....... „ Humus črne...... Rozino Sultan........ Grozdiće (opašn) grško „ rudeee (korinto) , sieiljsk" Lipari Uiž ali laftko pšeno: Italijanski navadni do Italijanski fini in najfinejši , Indijski........ Slanina in mast: Slanina amerikansku Mast Bankroft...... . \Vilcox...... Loj dalmatinski..... . tržaški ....... Stearina........ Sveče iz stearine..... „ iz parafine..... Petrolij v sodil......... v zabojih....... Domači pridelki: Maslo štajersko I. vrsto . Maslo lirvatsko . . , Fižol svitlo rodeči . . , temno rudeči . • „ boliiuec .... „ rumeni .... „ zeleni ..... „ kanarček ..... „ ciikrenec (koks) . „ beli dolgi . . . , „ okrogli . . . * mešan nov . . . „ . stari . . . Konoplje...... Proso belo ..... Pšenica ruska .... , banaška in ogrskn Knruzu Galac, lbruila . . „ Odesa ... „ ogrska in banaška . hrvatska . . . Rž. Galac, Odesa . . > Ječmen...... Oves banaški, ogrski, . Moka ogrska in domača 0 1 2 3 4 5 C ŽitU: fini 8 8'/, 0 '.'0, -.'5, 24'/.. 24, 23%, 23, 21%, 20%, 19%, 17, 14% otrobi debeli............ „ drobni............ ajdova.............. koruzna .............. za 100 K." od f. do f. ur. _ 124 13l< — 144 — 12!) — 140 — 115 — 125 _ 85 — 95 — 10M — 120 — 98 — 100 _ 100 — 110 _ 80 — 96 — 61 — 75 — 85 — 100 _ 78 — 84 _ 67 — 74 — 84 — 100 — 98 — 101 _ 104 — 112 — 80 — 92 — 100 _ 106 — 72 — 75 — 210 — 218 — 53 _ 55 — 48 — 48 50 64 50 68 _ 30 — 30 50 37 50 40 50 33 50 35 — 48 _ 50 _ 65 — 81 _ 45 — 48 — 44 — 54 _ 47 — 48 — 47 48 — — _ _ 36 — 42 — 62 — 64 — 35 — _ — 3 50 4 50 3 50 6 — Ud 30 7 - - - i 6 2& 8 6 LO 110 — 116 _ 108 — 110 — 110 — _ _ 130 — _ _ 3C — 37 _ 100 — 110 _ 35 — 37 _ 24 — 20 — 17 — 19 _ 66 — _ _ 31 — 35 — 30 27 — 30 50 22 _ 23 _ 29 — 36 — 27 — 30 30 — 32 35 — 36 _ 17 — 19 _ 20 — 23 50 16 60 17 50 42 — 45 _ 49 50 50 50 48 — 48 50 39 — 40 — 40 — 41 _ 82 — _ _ 98 — 100 _ 93 — 100 _ 10 -25 10 60 12 25 12 50 77 — 79 — 58 — 65 _ 12 — 12 25 11 — U 50 12 60 13 _ 12 75 13 _ 12 25 12 50 12 50 13 25 12 75 13 _ 13 — 13 50 12 50 12 75 10 10 50 9 — 9 25 20 — 24 — 10 — 11 50 13 50 14 50 13 25 14 25 9 — 9 25 8 75 9 _ 9 — 9 50 8 50 9 — 9 — 9 50 9 — 11 50 8 50 9 & 4 50 - - 15 — 19 — 10 12 Vino in špirit: Špirit rafinirani 3G"....... Kuni Jamajka (liter).......... , Demerari .......... . , St. Jogo ........... Vino ciporsko (hektoliter)........ * Malagu (aroba)......... * istersko (hektol.)......... „ teran , ........ „ vipavsko „ ........ , hrvatsko „ ........ . ogrsko „ i ....... * dalmatins4o „ ......... Predivo konopljeno Ferrara . . *.......\ , Bologna .... i..... a Cesena.......... dolgo čiščeno............ » , najfiiicje......... za dreto.............. Klizilo blago: Kafra...........] Orehi levanllnskl . ......... Virh............... Oreški (Muškat).......... Te................ Vanilja (I kilo)........ Žafran španjski , ........ Galun . .............. Potašelj .............. Sodu............... Kij domači in tirolski......... „ istrski . . . •......... Kolofonij amerikanski......... Votlec (Ilimstein).......... Mjilo k [indijsko........... , Corfi............. Cunjo............... Gobe za konje . . . ......... . za toaleto........... Jožico iz Azije ........... , grške........... , , domačo........... Žveplo rimsko v kosih......... „ sicilijansko zmljeto....... Riln* — polenovke nove........... „ stare........... Arniki Yarmouth (l Bod)........ Sardelle Istrske ......... Kože — usnje za poplate........... usnje teletina............ „ kravina bela in črna....... kože surovo volovske domače ..*... dalmatinske in bosenske........ amerikanske ............ kravje iz Indije........... teleije.............. jančje dalniatiaske.......... zajčjo (100 komadov)......... volna bosenska (100 komadov)...... alboneška........... grška............ iz male Azijo.......... istrska............. Le«: Desko 1" debele in 7" široko za 100 komadov » 8/9 , , 850 , . , 10/14 „ „ 1200 , "/," , „ 8/12 , , 1200 , „ , „ „ 10/14 , R 1200 „ Skiiroto '/,"» . 8/12 , , 1200 „ • . , „ 10/14 , , 1200 „ Renieljni %", ,100 , . '/. '/. - . 100 » /t ■ . 100 I)ilo 2" , za I po 15 do 16 solda colo . 1'/, , po 12 do 12% „ , 2" moreš nove , po 21 do 24 „ „ •><% » . po K! do 18 , , Cena Štajerskega lesa. Deske po 1" debelo in 7" široko za 100 kom. * ■ » „ 8/9 , , 100 , , , 10/14 . , 1200 , » V« ■ » 8/14 „ , 1200 . 7. - . tO/14 , , 1200 , Skureto %" laške mire debelo 8/12 , 1200 , ..... 10/14 „ 1200 „ Renieljni '/," , , , , 100 , . '/, T/. . . . . 100 . . % . , 100 , Dile 2" debele za 1 po 13 do 14 soldu colu . 1% , , po 11 do 11'/ . Trami od 4/s do % po 38 Bolda kubični čevelj % do »/,, po 40 do 42 sol. , Bordonali od 24' naprej po 49 do 52 , Drva za kurjavo bukova seženj ...... Ogljo bukovo za 100 K.'........ po takih cenah prodaja so tukaj v magazinu. Seno dobro volovsku......... , navadno konjsko......... Sluina (škopa) ržena......... ■ za steljo pšenično........ za 100 K.' od f. do f. 41 50 42 _ 86 1 14 _ 57 _ 72 _ 32 — 40 35 — 60 — 10 — 12 — 24 — 32 — 35 — 45 — 15 — 24 — 10 — 14 _ 11 — 13 _ 9 — 12 _ 45 — 47 — 52 — — — 42 — 44 — 72 — 78 — 78 — 83 — 82 — 98 — 165 — 172 — 16 — 17 — 44 — 54 — 300 — 375 — 160 — 6C0 _ 38 — 58 _ 40 — 75 _ 8 75 9 _ 21 — 22 _ 6 50 — — 8 7 25 7 50 6 — 11 _ 4 — 9 — 45 — — — 25 — 33 _ 16 — 18 _ 5 — 17 _ 9 _ 35 _ 16 — 28 _ 12 50 18 _ 14 — 15 _ 7 25 8 _ 7 50 8 50 27 — 34 _ 22 — 25 _ 18 50 19 _ 15 — 24 _ 165 — 168 _ 357 — 616 — 145 — 250 _ 110 — 134 _ 70 — 100 _ 108 —. 130 _ 120 — 150 _ 190 — 200 _ 50 — 80 _ 25 — 28 _ 86 — 100 __ 92 — 110 _ 140 — — _ 120 — — — 34 _ _ _ 4» — 51 _ 89 — 90 _ 60 — 62 _ 68 — 70 — 52 — 54 _ 58 — 60 _ 55 — 57 _ 27 — 30 _ 1 1 1 1 a - 1 1 II 3 - 30 31 36 — 37 _ 66 — 68 _ 51 — 52 _ 54 — 56 _ 43 — 44 _ 45 — 47 _, 45 — 47 _ 23 — 24 _ 23 — 24 I _ _ — — — — _ — — — _ 12 — 15 _ 2 50 — — 1 20 1 30 — 90 1 _ 1 70 1 no 1 10 1 25 Dimnjaka Borsa dne 14. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih..........(!9 gld, 85 kr. Enotni držuvni dolg v srebru..........71 „ 15« Zlata renta.................82 „ 75 „ 18G0. držuvni zajem..............132 „ — „ Debiiee narodne banke..........................842 „ — „ Kreditno delnice................................288 „ 75 „ London 10 lir sterlin.............117 „ 05 „ Srebro.....................» ~ „ Napoleoni....................................{) „ 34 .J „ C. kr. cekini..................................5 „ 54 „ 100 državnih murk..............57 „ 1)0 * Lastnik, društvu „Edinost". — Izdatni j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Dobre, pravične, nepoknžene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega čebelnega voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najni^jej ceni. P. & R. Seemann ) v Ljubljani. Tilk avstrijskega Lloyd».