IZKUŠNJE ZADRUG V BOSNI
IN HERCEGOVINl V PROMETU
S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Promet zadrug s kmetijskimi pr delki v Bosnii in Hercegovini narašča ia leta v leto. Tako je na koncu leta 1955 dosegel 22,5 odstotka celotnega obsega po-slovanja zadrug. Tega leta so zadruge odkupile za 4.655 mili-jonov d;narjev kmetijskih pri-delkov, kar predstavlja več kot 5.150 desettonskih vagonov sad_ ja, zelenjave, jajc, živine in ži-vinskih prdelkov. zdravilnih rasMin, gozdnih sadežev (n dru-gega. Samo jajc so odkupile nad  56  mUijonov.
Letos je aktivnost zadrug v prometu še bolj narastla. To je zlasii vidno po tem, da se za-druge mnogo bolj zanimajo za odkupne Kredite. Medtem ko so v meseci: avgustu lani zadruge porabile satno 0.4% odobrene vsote odkupn h kreditov, pa je v mesecu maju letos ta odsto-tek   presege!   28%.
USPOSABLJANJE        ZADRUG
Od konca lanskega leta dalje smo začeli bolj de'.ati na kre-ditnem in poslovnem usposab-ljanju zadrug. Ob koncu leta je bilo 59.7% zadrug proglašenih za kreditno sposobne, maja !e-tos pa 76,2%. Ta odstotek bo še nadalje naraščal.
Poskrbeli so tudi, da bodo zadruge dobile bolj sposobne kadre. Tako je pozimi konča-lo trimesečne tečaje. nad 250 upravnikov   kmetijskih   zadrug,
usposobljenih pa je nad 100 ko-mercialistov in nekaj sto knji-govodij.
Zadruge so se tud: trudile, da bi izboljšale svojo opremo, da bi nabavile prevožna sredstva in embalaao, da bi zgradile skladi-šča in podobno. Ta proces gre bolj počasi., ker zahteva dalj časa pa tudi večja sredstva. Pozitiven pa je pojav, da le"os zadruge pr&dvidevajo, da bodo vložile v ta (lamen večja sred-stva, nekStere bodo pa tud za-prosile  za  investicijske kredite.
MONOPOLISTlCNE       TEZNJE
Kljub lerrm pa so se v pre-cejšnjem številu zadrug poka-zal[. doJočeni negativni pojavi, na  katere je  treba  opozoriti.
Gre v prvi vrstj za precej razš l-jeno pojmovanje, da je moč krepitj vlogo zadru-g z do-ločenimi ad-ministrativnimi u-krepi. v prvi vrsti z odpravo odkupnih postaj. Čeprav so uki-nil 69 odkupnih postaj, tako da jih je danes komaj 110 in so mnoga občinska področja pro-glašena za »zaprta« za delo od_ kupnih ' postaj, pa v nekalerih. zadrugah še nadalje v!ada pre-pričanje, da je treba odpraviti tudi ostale posta.ie. To naj bi baje bii edini način, da b se zadruge oprijele prometa s kmetljskim; pridelki. Pri tem pa zapostavljajo . gospodarske činitelje   in   ukrepe,   kj   b:   jih
ttiorale storiti zadruge in kl bl jim bolj zagotovo zagotovili po-ložaj na tržišču s kmetijskim: pridelki. Mnoge zadruge na pri-mer ne zahtevajo kredita za odkup, ker ne razumejo-, da lahko na podlagi višine sred-stev, s kalerimi bodo razpola-gale, pridobijo sebi tud dolo-čeao mesto ixa tržišču. Od 550 zadrug, kolikor jih je progla-šenih za kreditno sposobne, se je samo 55% prijavilo za od-kupne kredite.
ENOSTRANSKA     USMERJE-NOST  RPI   ODKUPU
Ceprav so letos mnoge zadru-ge širše zajele odkup vseh pri-delkov, vendar moramo ugoto-viti, da je pr. izbiri pridelkov, ki jih zadruge odkupujejo, še 'precej enostranosti. Dostikrat teže samo k temu, da odkupu-jejo določano število »konjunk-turnih» pridelkov, na kar jih vzpodbuja veliko povpraševa-nje in možnost dobre prodaje tega blaga. Po drugi strani pa se blago, ki se h tro pokvari (sveže sadje in zelenjava) pre-cej težje vnovCi. zato se zadru-ge nerade trkvarjajo z odkupom tega blaga. Prj odkupu pa do-stikrat tudi ner^zumno in ne-spametno nastopajo nasprot; proizva;a'cem, tako da dosti. krat odkupijo' vse koliflne. ne glede na možnost prodaje. Po-učen je primer z odkupom pol-žev. Zadiuge so odkupile pre-vel ke količine. k; i:h niso mo. gle vnovčiti. V tre-binjskem okra.iu so moral: na primer ve-like količine odkupljenih pol-žev uničiti. Kmetje so dobili denar.   zadruge    pa  so    morale
blago odvre^i. To je bla vseka-kor velika škoda. Nekaj podob. nega se je zgodilo tud^ z odku-para nekaterib drugih pridei-kov,
Ce k temu dodamo še Po-manjkanje strokovnosti pri manipu! ranju in ¦ pakiranju, zlasti pa dejstvo, da ni nobene vzpodbude za tis;e proizvajaice, ki dajejo kvaliletno biago, po-tem 'ni težko ugauitt, ..koliko lahko tako delo škoduje zadru-gam in njihovi gaspodarsk; krep.tvi. Primer odkupa jajc to zgovorno potrjuje. Če zadi-uge ne bi odkupovale s'.ar:h in umazanih jajc, bi dobile za ko-ličine jajc, ki jih sedaj odku-pujejo m izvažajo 10 do 15 mi-Hjonov  devian h   dinarjev   več.
Kot poseben problem je tre-ba  omenitj  tudi  to,  da  zadruge
v Bosni in Herce.govinl še ved* no niso ničesar ponienibnffjieg* ukrenile, da bi se bolj orgaoi^ zirano povezale s trž ščem ia tako povečale svojo odkupno aktivnost. Rej je, da je neko-liko zadrug v planinah organi-ziralo rejo klavne živine in da so nekatere druge zadruge v brčanskem, banjaiuškem, do-bojskem in sarajevskem okia-ju začele konti-otirati industrij-ske rastiine, ž to in sadje. To pa je vse šele zače;ek in pred-stavlja prav zaprav posamezn« poskuse. To pa je dejansko naj-bolj važno podroeje ak-tivnosti kmetijskih zadrug, kajli samo tako '.ahko postanejo pomemnej-ši činitelj v razvoju proizvod-nje in krepitvi svoje goapcxiax-ske moči  :n vpliva na vasi.
D. Uzelac