Uto XXVL	J^S^^IE"* MuMjana, jo. marca 1944	Štev. 1*
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
panraltung and Schrtftleltung • llprara tfl arcdništvo: Puocinljeva 5 — Festbesugsprels jUlurUch - Naročnina letno Ur 84 — EUnzeivarkauf.prelt t M. 81-33—81-26 — Erachelnt wOelien««eb • Izhaja vsak teden	• Pomnezna ttevtlka Cent. 80.
'Borb* proti komunizmu t
Naša prva zapoved
Komunisti v naših gozdovih preživljajo črne dneve. Menili »o pač, da bodo po prczlmljenjn v svojih skrivališčih lahko spet pričeli s svojimi pomladnimi «ofenzlvainl», kar je istovetno z roparskimi in uničevalnimi pohodi. Toda računi so jim bili takoj v začetku pomladi temeljito prekrižani. že zadnjič smo poročali o porazih komunističnih krdel, med katerimi je bil aajhujgl oni na Trftki gori. Medtem so prispela v Ljubljano poročila o novih uničevalnih udarcih, ki so bil! zadana gozdnim tolovajem v raznih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. O njih poročamo podrobneje na drugem mestu.
Vsako zlo Ima enkrat svoj konec in tako jc pogubi zapisan tudi slovenski komunizem. V kratkem bodo minila ie tri leta, odkar je bila tudi na&a domovina zapletena v krvavo igro sedanje velike vojne. Kmalu po razpadu Jugoslavije so se v naših gozdovih začeli zbirati komunisti. Z agitacijo v mestu in na deželi se jim Je posrečilo ustvariti med mnogimi nezavedne« prepričanje, da velja njihova borba odporu proti takratnim italijanskim zasedbenini oblast vom. Prav kmalu pa se jc Izkazala dvolična igra komunistov na eni in badoljevcev na drugI strani. Slovenska javnost je začela po malem spoznavati, da se za krinko »osvobodilne fronte« skriva pravi obraz slovenskega komunizma, Id ne štedi žrtev in ne izbira sredstev, samo da bi se dokopal do oblasti nad slovenskim ljudstvom. Medtem ko so padale žrtve ln so romali številni slovenski rojaki v italijanska koncentracijska taborišča, Je komunistična klika prijateljsko mešetariia z badoljevci na Dolenjskem in od njih prejemala orožje, strelivo, opremo in sanitetni materijal. Poročila so govo-rUa tudi o skupnih pojedinah.
Po izdajstvu in zlornn »cesarske« badoljevske vojske se je komunistom za kratke tedne posrečilo strahovatt s terorjem nad delom Ljubljanske pokraljne. Takoj so se začeli vrstltj množestveni poboji, ki so zbudili globoko ogorčenje med poštenimi Slovenci. Ko jc medtem nemška vojska vzela vse Jadransko Primorje v svojo zaščito, se Je organiziralo slovensko domobranstvo, ki je kmalu doživelo svoj ognjeni krst in jc nastopilo nezadržen pohod zoper blazne uničevalce slovenske domovine. Danes je kranjski orel na rokavih sivih uniform slovenskega dotnobranstva vsepovsod, kjer se pokaže, poroštvo ndru in reda ter popolna varnost pred zahrbtnimi vdori tolovaj-stva lz gozdov.
Ob dogodldh, ki so se v naši ožji domovini naglo razvijali od lanskega božiča dalje, je lzpregledala tudi LJubljana. Protikomunistična spomenica, Id so jo podpisali najvidnejši predstavniki vseh slojev in stanov slovenskega naroda, je zadnje tedne krožila po vsej Ljubljani in se je dosedaj zbrala pod njo že 30.000 podplttov. Nikdo nI bil k temn slljeit, vsakemu je bilo dano na prosto, da a svojim podpisom izpove solidarnost v skupnem slovenskem odporu proti komunizmu. Kdor stalno živi v Ljubljani In pozna vse utripe njenega živ-
ljenja, bo potrdil, da Je po lanskem 8, septembra nastopila velika razlika, veliko lztreznjenje. 1» to Je dragocena pridobitev, kajti od komunizma nagnita LJubljana bi vodila ves slovenski naroA v propast. Ko pa imata naš kmet in delavec za« vest, da se lahko v svojem odporu proti komunizmu opirata na moralno zdravo ln narodno čvr* sto Ljubljano, se Jima nI bati nobene duševne kuge in nobenega tolavajstva. Dane. Je naloga Ljubljane, da organizira borbo za dokončno Iztrebljenj« komunizma. Ta borba Je, kakor kažejo ravno poročila zadnjih dni, prešla v odločilno ob> dobje. Obenem pa se že kaže za Ljubljano druga naloga: da pomaga organizirati obnovo slovenske domovine. Tudi v tem pogledu ao te blH storjeni prvi koraki In se delo lepo razvija. Gotovo nf daleč čas, ko bomo — po uničenju komunizma — laliko razodeli slovenski javnost, kakšne načrt, in ukrepe je pripravila Ljubljana • svojim ura* dom za obnovo, da preobrazi lice ln prerodi flahA slovenske domovine.
Porazi tolovajskih krdel so seveda morali lmett svoj učinek tudi na komunistično vodstvo. Rdeči prvaki so že dalje časa sprti med seboj. Po življenju si strežeta prva dva tolovajska glavarja Kardelj in Kidrič. Spričo vedno bolj uepopustljt« vega narodnega odpora in nastopa domobrancev skušajo komunistični glavarji rešiti, kar bi s. pač še rešiti dalo. V tem pogledu Je zlasti zanimiv »odlok«, Id ukinja dosedanjo obliko slovenske »čeke«, kratko imenovane »VOS«, — to so kratice za »varnostno obveščevalno službo«. T. tli kratice so zadale slovenskemu ljudstvu nepopisno gorje. Za njinti se je skrivala organizacija najhujših komunističnih zločincev, ki so povsod, koderkoli je imel komunizem oblast, strahova!! deželo z grozovitimi zločini in pokončevall na4» ljudi, črke VOS so se skrajno žalostno zapisa!« v veliko zgodovinsko poglavje slovenskega naro« da pod komunističnim terorjem v sedanji vojni* Kajpada je ukinitev VOS samo navidezna, vendar je ziuičiliia. Umaknili so te tri črke, ki jUc x se naše ljudstvo Izgovarja z globokim ogorčenjem in mnogokrat z grenkimi solzami. Koliko« časa Jim je še dano vedriti in oblačiti v posamez« nlh nesrečnih krajih slovenske domovine, boda komunisti izvrševali svoje krvnifiko početje neposredno po določilih komunističnega centralnega odbora.
Vemo, da komunisti v svojem obupnem besu lahko zadajo slovenskemu ljudstvu še nove krvsv« veče rane. Toda računi so v glavnem že sklenjeni* Prihaja čas. ko bomo zapisali dokončno sklepna, besedo o popolni propasti slovenskega komunističnega tolovajstva. Prav nobeni zunanji dogodki u« morejo vplivat! na to, da si ne bi Slovenci pošteno uredili svojo domačijo. To pa »e ne mor« zgoditi, dokler bi nam od naših sovražnikov —« to je od žldovstva ln boljševizma — najeti krvniki ln uničevalci rušili, kar hočemo izgraditi v slogt ln medsebojni ljubezni. Zato Je skupni odpor proti komunizmu prva -zapoved vsemu slovenskemu narodu!
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Na Jugu vzhodnega bojišča se nadaljuje ogorčena obrambna bitka. Prav tako trajajo siloviti f)oji pri Cassinu v Južni Italiji. Anglosaški letalci M> v preteklem tednu ponovno napadali Nemčijo, {loftlvell pa so zlasti preteklo soboto strahovit poraz. Sestreljenih je bilo nič manj kakor 112 sovražnih štirlmotornih bombnikov, kar pomenja tudi izgubo tisoč Izbranih anglosaških letalcev. To je bil do sedaj eden Izmed največjih sovražnih letalskih porazov. Obenem so nemška letala ponovno napadla London in povzročila velike po-gare ln razdejanja. O stanju na bojiščih je podalo «ecnSko vojno poročilo v torek, 28. t. m. naslednjo pregledno sliko:
Pri Nikolajevu so btll sovjetski napadi odbiti y ogorčenih bojih lz bližine. Severnozapadno od iu so lovci ln planinski lovci v zanosnih protinapadih preprečili boljševiški poizkus, da bi razširili neko predmostje preko Buga. Na področju BsJte so v teku še nadalje težki boji. Med Dnje-utrom ln Prutom so težke nemške bojno-letalske «le posegle v boje. Uničile so številne sovražnikove oklopnlke in večje število motorizifi-anih in vprežnlh vozil. Pri tem je major Rudel ponovno uaifiU 9 sovražnikovih oklopnlkov. S tem je v več kot 1800 poletih sam uničil 202 sovražna oklop-nika.
Južno od Proskurova, severnozapadno od čer-nenic, pri Tarnopolu ln na področju Brodov se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Naše čete nudijo sovjetskim napadalnim silam ogorčen odpor.
Posadka Kovelja je ponovno odbila sovražnikove napade. Severno od Kovelja so naše divizije z napadom osvojile nadaljnje ozemlje ln razbile sovražnikove protinapade. V bojih na področju Kovelja se je s posebnim junaštvom odlikoval poročnik Klapperstiick, vodnik v brigadi oklop-nlh topov. Med Dnjcstrom ln čavsi so priborile naše čete proti boljševikom, napadajočlm s podporo številnih oklopnikov in bojn'h letal, ponovno popolu obrambni uspeh. Sovražnik je ponovno Izgubil več tisoč padlih ter številno težko in lahko orožje.
Na področju južnovzhodno od Ostrova je prišlo do Izpremenvb polnih krajevnih bojev.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odiikoval 162. grenadirakl polk pod poveljstvom majorja Hascja skupno s podrejenimi pehotnimi in pionirskimi edhi'caml.
Na Arktlku so na bojišču Llza zavzeli vzhodno-uiarškt planinski lovci več sovražnikovih višin-ak U postojank ln uničili bojne naprave z njih posadkami.
V	Italiji ni prišlo včeraj do kakih pomembnejših bojev.
Nemška bojna letala so z dobrim uspehom napadala sovražnikove ladijske cilje pred Anzljem. JBn tovorni parnlk Je bil potopljen, trije nadaljnji pa poškodovani.
Med odbrambo sovražnih letalskih napadov na nemška letališča v južnozapadnt Franc'ji je bilo včeraj sestreljenih 20 se verno ameriških letal.
Nekaj sovražnikovih motilnlh letal Je prodrlo v zudnli noči nad l-ensko-v/estfaisko industrijsko področje.
Močne nemške bojne jate so izvedle v noči na 28. marc težak napad na Br'stol. Z odmetom večjega števila rušilnih ln zažigalnih bomb so nastaja že med strnjenim napadom obsežna razdejanja in velepožarl na področju ciljev.
* it *
Na Madžarskem se je pretekli teden izvršila važna izprememba. Sestavljena je bila nova vttda, ki ji predseduje dosedanji madžarski poslanik v Berlinu D6me Sztoja.v. V novi vladi so aasol zanesljivi možje, ki so odločeni vztrajat', v borbi proti boljševizmu. Nemška in nova madžarska vlada sta sporazumni v tem, da se izvedejo ukrepi, po katerih se bo v duhu starega zavezništva izvršila čim popolnejša mobilizacija vseh
madžarskih pomožnih sredstev, da se doseže končna zmaga za skupno stvar. Za poslanika in pooblaščenca velikonemškega Relcha na Madžarskem je FUhrer imenoval dr. Edmunda Veesen-nvayerja.
* * *
Kakor je bilo pričakovati, je finska vlada odklonila sovjetske pogoje za premirje. Finska se nI dala zvabiti v past. Berlinski listi so k odklonitvi ugotovili, da je fnski narod na podlagi Izkušenj pač dobro vedel, kaj pomenijo sovjetske vabe ln da nI Finska imela nlkake možnosti, da bi
dosegla tak mir, ki bi ji lahko zagotovil njen
obstanek in njeno čast.
* * *
Japonski ministrski predsednik Tojo je pred dnevi govoril v Japonskem parlamentu. Japonsko cesarstvo, je rekel, čakajo odločilni boji, katerih izid bo odločilen za usodo naroda. Danes ni med prvo vojno črto in med fronto v domovini nlkake razlike več. Zaupanje Japoncev pa daje vladi nove izpodbude v izpolnjevanju nalog. Američan nom in Angležem ne bo uspelo, da bi še enkraj vdrli na področje vzhodne Azije.
D
omaCe novice
*	Prelat dr. Anton Breznik +. Po daljšem bole-hanju je v nedeljo popoldne umrl v Ljubljani g. dr. Anton Breznik, sloveči slovenski slovničar. Rodil se je 1881 v Ihanu pri Domžalah. Kot duhovnik se je nad 40 let posvečal raziskavanju slovenskega jezika. Prejšnja leta je bil ravnatelj gimnazijskega zavoda v St. Vidu nad Ljubljano, sadnjo dobo pa je živel v Ljubljani. BiPje član uglednih učenih društev, ki so ga cenila kot enega najboljših poznavalcev slovenščine. Njegova razlskavanja bo pač šele zdaj po smrti mogoče vsestransko oceniti. Pokopan je bil v sredo popoldne na Žalah. Slava njegovemu spominu!
*	General Kamilo Righetti je umrl 17. marca na Dunaju v starosti 70 let. Lahko ga štejemo med svoje rojake, saj je od 1893 do 1939 živel v Ljubljani ter se tu popolnoma udomačil. Bil Je tudi na glasu odličnega umetnika-slikarja. Zal le mnogo njegovih del zgorelo lani novembra, ko so tolovaji izropall ln požgali grad Višnjo na Dolenjskem, kjer je pokojnik živel več let v pokoju.
*	V Ribnici na Dolenjskem je po daljšem trpljenju umrla 15. marca v starosti 62 let ga. Frančiška Burgerjeva, vdova pokojnega usnjarja in posestnika, daleč naokoli znanega ribniškega rojaka Marka Burgerja, ki je umrl pred letom. Zapustila je dve hčeri ln sina. Bila je v Ribnici splošno priljubljena.
*	Izvirna slovenska povest v »Domovini« bo sačela izhajati v prihodnji, velikonočni številki. Napisal jo je Vinko G a b e r s k i in ji je naslov »PO SILI CIGAN«. Pretresljiva vsebina je zajeta po resničnih dogodkih lz polpretekle dobe. NI dvoma, da bo nova povest »Domovine« spet zbudila splošno pozornost. Opozorite nanjo vse znance ta prijatelje, ki morda še niso naročeni na »Domovino«. Prav zdaj imajo najlepšo priliko, ker se s 1. aprilom prične novo četrtletje. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik; četrtletna naročnina je 6.— lir, posamezna številka pa je po 80 stotink. »Domovina« je v Ljubljani prav tako priljubljena kakor na deželi.
*	Sejte oljne rastline! Vsem kmetovalcem ln Vrtnarjem priporoča in naroča kmetijski oddelek Pokrajinske uprave, da zaradi pridobivanja jedilnega olja sejete letos čim več solnčnlc ali buč ali kake druge oljne rastline. Pripravlja se posebna naredba, s katero bodo vsi lastniki kmetijskih ■emljišč obvezani posejati približno desetino površine njiv z oljnimi rastlinami. Mislite že sedaj, kje boste prihranili to površino. Pridelovalci bodo prejeli poleg določene odkupne cene, ki bo v primeri s cenami žita znatno višja, za vsakih fo kg oddanega semena 1 liter olja po najvišji ceni ter polovico vseh na oddano množino semena odpadajočih oljnih tropin. Vestni pridelovalci pa bodo deležni še drugih ugodnosti. Sporočite najkasneje do 10. maja svojemu občinskemu uradu površino, ki jo nameravate zasejati s sončntco ali bučami, in pa skupno površino svoje obdelovalne zemlje (njiva, vrt, vinograd, travniki). Pravočasno bomo še objavili, kje boste dobili potrebno seme ln ostale podrobnosti.
*	Goveje ln telečje meso — tako je pred dnevi razglasil naš Pokrajinski prehranjevalni zavod — spada med racionirana živila, zato se sme prodajati v gostinskih obratih le proti odrezkom živilskih obratih. »Prevod« vrši nad gostinskimi obrati ljah. »Prevod« vsak teden sproti objavi količino mesa, ki pripada posamezni osebi. V dotičnem tednu neizrabljeni odrezki zapadejo. Druge vrste mesa se smejo prodajati samo ob dneh, ki Jih določa naredba o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih. »Prevd» vrši nad gostinskimi obrati ■trogo nadzorstvo ter se kršilci najstrožje kaznujejo.
*	Specialitete poštnih znamk so bile sežgane.
Vsi opravki okrog pretlskanih znamk Ljubljanske pokrajine, ki so zbudile splošno pozornost, so zdaj končane. Kakor Je 21. februarja posebna komisija po naročilu g. prezidenta Rupnika razžagala vse klišeje ln jih s tem popolnoma uničila, da Izključi ponarejanje znamk, tako se je 22. marca sestala Ista komisija k sežiganju makulature. Komisija se je pri zopetnem štetju prepričala, da so bile vse znamke pravilno preštete ln da so vsi računi v redu. Kar Je važnega za zgodovino Znamk Ljubljanke pokrajine, je shranjeno za muzej. vse drugo je pa uničeno.
*	O dajalcih krvi smo nedavno pisali tudi v »Domovini«, kako koristni so zlasti v vojnem času. Marsikateremu ranjencu ali bolniku more rešit! življenje le hitra transfuzija krvi. Število stalnih dajalcev krvi pri nas zadostuje komaj povprečnim potrebam. Da bi mogli pomagati vsaj svojim najbližnjim, so vabljeni Ljubljančani, da Bi dajo pregledati kri ln ugotoviti krvno skupino. V ta namen so sposobne osebe obojega spola v starosti od 20 do 50 let, ki so na splofino zado-
Slovenska knjiga in Zimska pomoč
Vojni čas je priklical k življenju vsenarodno ustanovo Zimsko pomoč, ki si je nadela človekoljubno nalogo pomagati onim Slovencem, ki so si iz vojne vihre rešili le golo življenje. Mnogo jih je in vsak dan so potrebni hrane, nimajo ne zadostne obleke ne obutve. Vse to jim oskrbuje Zimska pomoč. Le malenkosten del Izdatkov bomo krili z dohodki.
velike knjižne tombole, Id jo prirejamo.
Obenem pa hočemo dokazati, da kulturno delo med nami kljub težkim razmeram ni prenehalo, temveč se je celo pomnožilo. Lepe knjige so namenjene vsem slojem: delavcu, najvišjemu Izobražencu., pridobitniku kakor kmetu, dijaku, uradniku in drugim ljubiteljem naših slikarjev in mojstrov besede. Velmožje so nam v težkih časih jasen kažipot v lepšo bodočnost. Za borih 10.- lir, kolikor stane tombolska tablica, vam nudimo
bogate dobitke: 200 krat po 5 knjig (dvojke), 100 krat po 6 knjig (trojke), 75 krat po 8 knjig (četverke), 50 krat po 10 knjig (petorice), 25 krat po 10 knjig (tombole).
ln 25 dodatkov k tombolam v denarju od 500.— do 5000.— lir v skupnem znesku 38.000.— lir. Vse to priča, da ima Zimska pomoč namen
širiti slovensko knjigo
med široke ljudske plasti. Ta je bila od nekdaj prijateljica vseh Slovencev.
Imena kakor so Josip Jurčič, Simon Grego»či<5j Jože Dular, Julij Slapšak, Narte Velikonja, Ksa-ver Meško, Ivan Matičič, lika Vaštetova, Fran Maselj-Podlimbarskl in Janko Mlakar, so dovolj znana ln jamčijo, da bodo srečni dobitniki knjig nadvse zadovoljni. Knjige bodo bogato opreta!jene s slikami naš'h priznanih slikarjev Saše Sar.tla, Frana Podrekarja, Rika Debenjaka in L. Perliak
žrebanje številk bomo izvršili večkrat. Najprej bodo izžrebane številke za dvojke, to je dobitke, ki jih bodo itobilt lastniki tombolskih tablic z dvema izžrebanima številkama v vodoravni vrsti. Tak dobitnik oe b« »inel dalje igrati !n računati, da bo dobil toa0co, aH višji dobitek, ker je vnaprej določeno število dvojk, trojk, četverk, petoric ln tombol. Le na ta način je mogoča poštena igra, da bo vsaka zadeta tablica dobila odgovarjaj'-.« dobitek, Stev'lkam za dvojke bodo sledile številke aa trojke Itd. Objavljali jih bomo v presledkih 8 d« 4 dni v dnevnikih in po radiu. Prve številka bedo izžrebane 9. aprila.
Dobitek bo lahko dvignil vsak s&ao, ali pa bo pooblastil koga, ki ima potrebno dovoljenje za prihod v Ljubljano. Vsi dobitki, k) na bodo dvignjeni ob pravem času, bodo čahak na lastnike še mesec dni po končani tomboB v pisarni Zimske pomoči v Ljubljani.
Naš vrt v aprilu
Letošnji marec je bil ugoden, da smo opravili prva pomladna dela na vrtu. Hlad je zadrževal prenagli razvoj. Zdaj se nam obetajo toplejši dnevi. V kolikor nismo mogli opraviti v marcu, moramo v aprilu kar najbolj izkoristiti vreme in čas. Zelenjadni vrt mora biti popolnoma obdelan in urejen. Zgodnje vrste kalč. Ponovno sejemo solato, špinačo ter sadimo grah Prve setve graha okopljemo, po potrebi ga obtaknemo z natičjem in prisujemo. V začetku aprila sejemo na prosto kasno zelje, proti koncu pa brstnati kapus, pozne cvetače, kasne vrste ohrovta in podzemske kolerabe. Vse sejemo ln sadimo v vrste. Do srede aprila posadimo za seme korenje, peso, redkev in zelje. Ne sadimo skupaj sorodnih vrst, da se ognemo križanju. Posadimo tudi zgodnji krompir. Konec meseca bomo pripravili grede za kumare, paradižnike in papriko. Zagnojimo jih prav dobro s preležanim gnojem. Za poskušnjo posadimo konec aprila nekaj fižola. Sadimo krompir.
Iz toplih gred ln zabojčkov presadimo na sončne in zavetne grede dovolj utrjene sadike ranega
voljivo hranjene in brez nalezljivih bolezni. Preglede za stalne dajalce krvi, ki dobe honorar in dodatno živilsko nakaznico, so vsak ponedeljek od 10. do 12. ure na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice.
*	Pridelovanje paradižnika je zelo važno za splošno prehrano. V skladu z Izkušnjami v Ljubljanski pokrajini je urejeno, da nihče ne sme prinašati na trg paradižnikovih sadik pred 1. majem. Priporoča se vsem vzgajačem, da pripravijo letos čim več paradižnikovih sadik, odgojenih v lončkih. Za letos je določena najvišja cena paradižnikovim sadikam, ki so le pikirane, ne pa v lončkih gojene, sicer pa zdrave in utrjene, po 0.75 Lire za vsako rastlino. Pravilno vzgojenim in dovolj prekoreninjenim sadikam, ki so bile vzgojene v lončkih ta niso pretegnjene, ampak zastavne, zdrave ta močne, je pa določena cena na 2 Liri za vsako rastlino. Strogo se bo pazilo na to, da bodo na prodaj le zdrave ta zanesljive sadike.
*Danske vrste krompirja so se obnesle. Bližajo se dnevi sajenja krompirja. Pridelovalcev je vedno več. Na področju LJubljane se je saditev krompirja zadnja leta Izredno razširila. Kdor razpolaga s količkaj zemlje, bo v bližnjih dneh sadil krompir. Čeprav bo večina sadila tisti semenski krompir, ki ga Ima slučajno pri rokah, je vendar zanimivo poročanje »Kmetovalca«, ki nam pripoveduje, da se je z Danskega uvoženi krompir zelo dobro obnesel zlasti na poskuševališčlh na Selu pri St. Vidu. V Ljubljani so bili pridelki manjši, vendar še vedno zadovoljivi.
*	Deset let Je minilo 24. marca letos od velikega športnega praznika, ko smo odprli orjaško smučarsko skakalnico v Planici. Zaslovela je po vsem športnem svetu. 2e uspehi, ki so bili pred 10 leti doseženi od svetovno znanih smučarjev v Planici, so bili neverjetni. Med prvimi Je skočil norveški smučar Biirger Ruud 92 metrov daleč ta je s tem dosegel nov svetovni rekord. Velik napredek so pa pokazali tudi slovenski smučarji.
ohrovta in raznih cvetač, proti koncu taeseoa pa tudi rane kolerabice. Nadležni plevel zutlramd sproti s pletvijo in okopavanjem. Na setvah se pojavijo bolhači, na kapusnicah pa poiredai šo-štarji. Bolhače zatiramo z apnenim, še posebne pa s tobačnim prahom. Soštarje obiramo.
V sadovnjaku zalivamo ob suši mlado, novo posajeno sadno drevje. V aprilu nadaljuje svoje pogubonosno delo cvetožer. Ob jntrtfc ga otresamo na razgrnjene rjuhe. Voluhar Je de na delu, zato ga zatiramo. Ce nismo cepili in pre-ceplll sadnega drevja, ko je počivalo, ga bomo cepili ln preceplli na lub, ko bo dovolj sočno. Cepiče hranimo zakopane na kaki senčni gredi.
Sobne rastline presajamo. Ukoreničene potaknjence sadimo v majhne lončke, odkrijemo trajnice, jih okopljemo in pognojimo s prepereTm gnojem ali kompostom. Pregledamo gomolje da-lij in kan, jih razdelimo in proti koncu meseca posadimo. V lončke ta zabojčke sadimo seme kumar in buč.
Naslednja leta so bili doseženi rekordi Č0» MO metrov. Najboljši uspeh, ki so ga doslej aafeelešlll smučarji pri skokih, je dosegel v Planici nemški športnik Gering, ki je skočil na zadnji prireditvi pred vojno 118 m daleč.
*	90 letnico je praznoval na letošnji prvi pomladni dan prof. Josip Kožuh v Celju. Je splošno znan, saj je v 40 letih službovanja vzjoJO na tisoče dijakov, ki so danes v uglednih aiuAbah. Dolga leta se je očetovsko trudil za Dijn3tao kuhinjo v Celju. Kljub visokim letom je Se vedno čil ln vsak dan za pisalno mizo.
*	40 letnico vestnega dela je izpolnil vtakot od-ja Franc Brus lz LJubljane. Zdaj je stopfi V zasluženi pokoj. V dobi službovanja od t&64 do februarja 1944 je doživel mnogo težav tn nevarnosti, v svoji službi pa Je ostal vedno mci na mestu. Med tovariši je bil vedno priljubljen, želimo mu še dolgo srečnega življenja a rfrottno.
*	Zaplemba premoženja komunistov. Z odtokom šefa Pokrajinske uprave je bilo zanlenjeno premoženje naslednjim komunistom: dr. Ivam Ta-šiču, odvetniku v Novem mestu, sinu dipl. Mexofu Jovanu Vašiču ln hčerki dijakinji Marjeti Tast-čevt.
» 40 kg masti je dandanes lepo premotasje la tatu gotovo velik plen. Takšno količino Je odtoesel čevljarski pomočnik Polde L. lansko jesen gOBtft« ničarju Lozlču v Gosposki ulici v Ljubljani. Bral pa je vrednotiti tudi pivovarsko smolo, katero mil je prinašal hlapec France lz pivovarne Vnknv Prilastila sta si 30 kg fine smole, ki Je zelo redka. Oba pa sta bila zasačena in je b« PoH« obsojen na 5 mesecev, France pa na S Meneče strogega zapora.
*	Za letošnje plsanlce nI primernejšega darila kakor je izvrstna pripovedna knjiga »Braonožee ta Puščica«. Zbudila Je med mladimi ln i*aiIiT»l čltateljl veliko pozornost ta gre v marsikateri hiši lz rok v roke. Dobite Jo v vseh knjigama* tef v upravi »Domovine« v Ljubljani, Narodna 1" " na.
Naša Kmetijska zbornica
Pretekli teden smo v »Domovini« razpravljali p pomenu nanovo ustanovljene Kmetijske zbornice ea Ljubljansko pokrajino. Opisali smo njene obširne naloge za prospeh našega kmetijstva. V paolednjem si bomo ogledali članstvo in vodstvo tfmrtijrtrr zbornice ter široki ustroj zborničnega Urada.
Člani Kmetijske zbornice so bres razlike spola:
1. fbdčne in pravne osebe: a) ki se kot lastniki, eakopniki ali uživalci kmetijsko ali gozdarsko izkoriščanih zemljišč, ki ležijo v Ljubljanski pokrajini, na teh zemljiščih bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem; b) ki sicer niso lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar se bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvo« kot glavnim poklicem, kakor mlekarji, pe-rutaaarj'., vlnlčarji, ribiči Itd.
i. kmetijske ln gozdarske pridobitne ln gospodarske zadruge ln njih zveze;
S. družinski člani (sorodniki, svaki(-lnje), posl-novljenci(-ke), rejenci(-ke), oskrbovanci), zgoraj T točki L navedenih oseb, v kolikor živijo s temi V staipnem gospodinjstvu, delajo v njih kmetijske« ali gozdarskem obratu brez plače v gotovini ta nimajo kakega drugega poklica;
t delavci, ki so na osnovi delovnega razmerja zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu kot svojem glavnem poklicu.
Vae spredaj označene osebe so člani po zakonu. Vsi člani Kmetijske zbornice imajo enake pravi« in dolžnosti po tej naredbi in poslovniku Zbornice. Imajo pravico, da se zaradi zaščite ln pospeševanja svojega gospodarstva in zaradi zaščite svojih pravic poslužujejo vseh njenih naprav. Dolžni so dajati Kmetijski zbornici vsa pojasnita. poročila in podatke, ki so ji potrebni za njeoo delovanje.
Kmetijska zbornica je upravičena pobirati za kritje stroškov svojega poslovanja ln svojih naprav od svojih članov članski prispevek. Točnejša AotoOila se predpišejo s poslovnikom.
Vodstvo Kmetijske zbornice Kaaetijsko zbornico vodi kot njen predsednik prvi namestnik pokrajinskega kmetijskega poverjenik* po njegovih navodilih ln pod njegovim nadzorstvom. Predsedniku v pomoč je sosvet pokrajinskega kmetijskega poverjenika.
Predsednik zastopa zbornico na zunaj. Skrbi za pravilno izvrševanje poslov zbornice; pri tem mori gtedatl na to, da se upoštevajo zakonski predpisi, slasti da se zbornica drži svojega delokroga te ravna po poslovniku. Stalni namestnik predsednika je ravnatelj zborničnega urada.
Seje članov sosveta se vrše, kadar smatra to predsednik zbornice za potrebno, ln sicer po njegovi »dredb' ln pod njegovim predsedstvom. Vsekakor pa « morajo vse važnejše zadeve pred njihovo reSitvijo predložiti sosvetu radi posvetovanja ln stanrtjanja predlogov.
Predsednik more po svojem preudarku sklicati na posvetovanje tudi ožji sosvet, t. j. člane sosveta lzvzemški okrajne kmetske poverjenike. Prav tako je upravičen sestaviti iz članov sosveta, če je potrebno ob pritegnitvi strokovnjakov stalne odbore ln za obravnavanje posameznih določenih vprašanj iz zborničnega delokroga posebne strokovne odbore.
Točnejša določila o sejah sosveta, o postavitvi in delu odborov predpiše poslovnik.
Zbornični urad
Kmetijska zbornica ustanovi zbornični urad, ki mu načeluje ravnatelj. Zbornični urad Ima nalogo, da izvršuje posle Kmetijske zbornice pod vodstvom predsednika.
Zbornični urad ima te-le oddelke: 1. oddelek za upravo, tisk ln propagando; 2. oddelek za pravna vprašanja; 3. oddelek za gospodarsko upravo; 4.
oddelek za skrb za podeželsko delavstvo in za strokovno Izpopolnjevanje podeželskega prebivaj-« stva; 5. oddelek za gozdarstvo in lov; 6. oddelek za poljedelstvo vključno tehniko v kmetijstvu; 7, oddelek za živinorejo, mlekarstvo in živinozdrav« stvena vprašanja; 8. oddelek za sadjarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo ln kletarstvo; 9. oddelek za planšarstvo; 10. oddelek za kmetsko gospodinjstvo; 11. oddelek za kmetijsko stavbarstvo; 12. oddelek za kmetijske zložbe ln melioracije.
Točnejša določila o nalogah posameznih oddel« kov predpiše zbornični poslovnik. Na čelu posameznih oddelkov so vodje oddelkov, ki jim je dodeljeno potrebno strokovno osebje. Vodja prvega oddelka je obenem ravnatelj zborničnega urada in je uradni predstojnik vseh uradnikov in nameščencev zbornice. Ravnatelja nadomešča po uradniški stopnji najstarejši vodja oddelka. Za ravnatelja zborničnega urada predpisana izobrazba je absolviranje kmetijske visoke šole, za vse osta* le vodje oddelkov ln za strokovne uradnike zbor« niče pa potrebna strokovna šolska Izobrazba.
Porazi komunistov vsepovsod
V zadnjem času so krdela gozdnih tolovajev doživela celo vrsto porazov. Na Javorovlci pod Gorjanci jim je bil zadan uničevalen udarec. Bilo je 16. marca, ko se Je novomeškim domobrancem okoli 9. dopoldne posrečilo obkoliti 4. bataljon komunistične »Cankarjeve udarne brigade«. Obroč je bil naglo sklenjen in že so zagrmell streli. Padlo je 132 komunistov s štabom ln poveljnikom vred. Predati se nI hotel nobeden, zato tudi ujetnikov nI bilo. Domobranci so zasegli obilen plen. Med drugim so dobili v roke veliko število težkih In lahkih strojnic, mnogo pušk ln vse strelivo. Izgube na domobranski strani so bile majhne.
»Ljubljanska komunistična brigada«, ki je bila svojčas že hudo poražena pri Rakitni, se je zadnja dva meseca nanovo zbrala in štela okrog 240 goščarjev, med katerimi pa tokrat že ni bilo več Ljubljančanov. Domobranci so zvedeli, da se premika proti Podpeči. Po raznih praskah so domobranci začeli razpršena komunistična krdela napadati z borovniške in ljubljanske strani, najbolj vneto pa s podpeške Po dosedanjih poročilih so našli 115 mrtvih tolovajev, med katerimi so bile tudi ženske. Med drugimi je padla v Podpeči tovarlšlca Ivanka s prestreljenim vratom, ko se je udeležila napada na most.
Padla komunistka je bila Ivanka Mulčeva iz Loža, po domače Rajdkova. Že dolgo je bila znana po krvoločnosti. Lani po 8. septembru Je sodelovala pri umoru lastnega očeta, ki je bil član vaške straže v Pudobu ln so ga tam komunisti ubilL že delj časa je bila v hribih, kjer so ji zaradi škorbuta izpadli zobje ln si je morala dati v Ko-
Prvega fc — obnovite naročnino!
čevju vstaviti nove. Pobirala Je ljudi v okolici Cerknice, ki so jih nato komunisti v Kočevju ustrelili. Pred dobrim mesecem se Je v Starem trgu poročila »pod brezo« z nekim politkomisar« jem.
Dne 18. marca zgodaj zjutraj so začeli komu« nisti napadati Hotedršico in jo zasipavati z ml« nami. Zbrana so bila številna krdela, borbe so trajale ves dan ln vso noč. V nedeljo je bil mir, drugo noč pa so komunisti spet napadali, a so bili poraženi in so se morali umakniti proti Črnemu vrhu. Padlih ln ranjenih komunistov je jllo 160. Nadalje je bilo na črnem vrhu zajetih 25 komunistov, v Godovlču pa 11.
Iz Zdenske vasi poročajo, da so komunisti po ondotnlh brezuspešnih napadih pokopavali svoja mrliče na raznih krajih. Pod vasjo Hribom so jih pokopali 38, v Kočevju pa 11. Ljudje pravijo, da je tudi v Javkah več skupnih grobov.
Črni dnevi za komunistična krdela so pa tudi združeni s splošnim odporom, ki narašča med podeželskim prebivalstvom priti komunistom. Posebno značilna je bila v tem pogledu komunistična mobilizacija, ki je bila 13. marca razglašena v Ambrusu. Vsi moški od 14. leta dalje bi sa morali javiti v Žužemberku. Namesto tega pa so se rajši umaknili v Velike Lašče k domobrancem. Drugi podoben primer se je zgodil v okolici Ilove gore, kjer je komunistično krdelo razkopavalo progo. Ker moških po večini nI več doma, 3IIIJ0 ženske na delo. Tako so se tudi tu razkropili ko-rrunistl čez dan po vaseh in plenili hrano, zvečer pa so zbirali ženske in jih tirali razkopavat progo. Ženske pa so se na svoj način uprle. Krampa in lopate so skrivaj zakopale, nakar so šle progo razdirat samo z motikaml. Tako seveda niso prišle nikamor in je 15 ženske vso noč odkopalo samo dva praga. Tako spregleduje dežela.
Ja6a Kočar:
rmtev
Mahasta je Ljubljana, kadar se vračamo vanjo Z vlakom, prihajamo od daleč in je minilo že Mnogo časa, odkar smo bili odpotovali Janez jc zapuščal peron dolenjskega kolodvora. Deževalo Je. Bdelo se mu je, da je še vsakokrat deževalo, kadar se je vračal v Ljubljano In je Izstopil na •otenjskem kolodvoru. Enako mu je ostalo v gpominu, da je vedno sijalo šibko, jesenskemu podobno sonce, polno sivine in megle, ko je vračajoč Be s štajerskega Izstopal na glavnem kolodvora. Bil je prepričan, da je mogoče najti Ljubljano kopajočo se v polnem soncu in zdravju le, če pri .potujemo v avtomobilu z gorenjske ali no-treajske strani, ko smo preživeli pol meseca ob morja — v dežju.
Na pragu vrat, ki so držale na blatno in mla-kttftasto cesto pred kolodvorom, je postal. Premišljal Je, kam bi krenil in kako bi prišel v mesto, ne da bi se preveč oblatil. Seboj je nosil kovčeg neošenjenca in v njem tako malo perila in obleke, da ta domišljavosti glede svoje zunanjosti nI jnogei privoščiti. Nihče ga ni pričakoval. Opazil je, da je pripeljal avtoizvošček neke s prtljago obi*» otovorjene tujce na kolodvor in da se pripravlja na povratek v mesto. Hitro ga je poklical in « udobno zavalil v mehke blazine. Šoferju je aaročrl, naj ga zapelje v hotel sredi mesta.
Kljub blatu in kamenju je avto tekel prožno |n a nekim ropotom. Janez se je pogreznll vase, ttrtcduškoval je svojim občutkom ln naraščanju »vg#b razburjenosti. Most čez Gruberjev prekop.
Strellška ulica. Vodnikov trg. Oči so neutrudno iskale, kaj se je med njegovo triletno odsotnostjo v Ljubljani spremenilo. Našel nI nič novega. Ljubljanske ulice so se mu zdele prav take, kakršne so bile, ko jih je bil v vsej naglici z zagrenjenim srcem zapustil. Ljubljana se mu je zdela, kakor da je še včeraj hodil po njenih ulicah. Obšel ga je občutek globoke prevare. Ce Je pomislil, da so minila od takrat tri leta, ga je resnično zazeblo. Veselja pa nI čutil. NI se razveselil nad občutkom mraza, ki je o njem tolikokrat sanjal, izčrpan, premočen od znoja ln vročine, ležeč pod brezmočno vetrnico. Zelja, da bi ga zeblo, se mu je zdela takrat neizpolnjiva. Kolikokrat je sanjaril, da opazuje nalive dežja, ki blagodejno kroti njegovo vročino in kakor pršna kopel spira z njegovega preznojenega telesa vso umazanost. Vedno pa je ostalo samo pri sanjah. Nekaj bežnih kapelj ni prineslo počitka ln okrepitve. Danes ga dež ni prav nič navdušil.
V mislih se je posmehoval samemu sebi.
— Kaj bi se razburjal... lahko sem popolnoma miren... Saj me morajo Imeti že za mrtvega... Ah, kakšno presenečenje! Vrnitev Inž. Janeza Kovača, rudarskega delovodje. Bedaste šale! Stara surovina, ki so jo poživinill pijančevanje ln dnevni požirki kinina... Norec, ki se glasno pogovarja sam seboj in živi za neodpod-ljive komarje in za ciganko z oljnato poltjo... In vse to — zakaj, ha? Zaradi mladega dekleta, ki se ne zna niti prav norčevati Iz zaljubljencev. Ah! Nedvomno se bo grohotala, ko me bo videla tako zanemarjenega, z oa'velImI lasmi, z gubami, ki jih tam doli vžge v obraz pekoče sonce ... Ah! Kaj neki bo storila, ko me bo zagledala, Danica.,. Praznje mam je! Ce bom Imel vsaj malo
sreče, jo bom morda našel v družbi katerega svojih nekdanjih prijateljev, ki mu bo v svojo zabavo izvabljala zaljubljene besede. Pah!
Polastila se ga je nestrpnost. Zakaj bi odlagal svidenje na Jutršnji dan? Zakaj si ne bi že danea privoščil te zabave, trpinčenja, ki boli in prinaša obenem zadoščenje? Zakaj bi zavlačeval začetek krasne burke, sf jajnega prizora, ki ga bo odigrala norčava, zasmehljiva ln ujedljiva Danica?
Danica! Ves čas je nosil pri sebi njeno majhno fotografijo, ki je bila že vsa natrgana, obdrgnje-na, umazana; fotografijo, pred katero je tam doli nešteto ur sanjaril, jokal in vzdihoval; njegove solze in znoj so jo popolnoma premočile; pike mušjega blata so jo pokrile že zelo nagosto; bila je že zelo slaba slika Danice, kakor jo je oblekel modni salon Pavle Perovškove in počesal salon Olge Bernikove.
—	Tržaška cesta, številka 61, je velel šoferju. V trenutku se je bil premislil. Spoznal je, da sa ne bo mogel upreti želji, videti jo še nocoj.
Kljub vsemu mu je srce močneje utripalo. Ko se je avto ustavil pred znano mu hišo, je takoj opazil, da so pročelje popolnoma prezidali in preslikali. Kakor po navadi, je dvakrat pozvonil. Vežna vrata so se odprla neslišno.
—	Grem h gospodični Pečnjllcovi, je malomarno zabrundal, s silo dušeč svojo razburjenost, ko ja šel mimo okenca vratarjeve sobice. Nehote je opazil, da je v njej vse v neredu. Skozi priprta vrata je videl, da so se njeni stanovalci že pripravljali za noč. Spalne srajce in halje, posteljna pregrinjala in copate, vse je ležalo križem.
—	Gospodična Pečnikova ne stanuje več tukaj, gospod!... Oh! Glej no, gospod Inž. Kovač..« Ste se vrnili, gospod inženir? Kakšno presen»»
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Zeliščni u sukanec Ie črne moke. Stresi v skledo pol litra črne moke ln za jajčno lupino vode ter smešaj vse to z vilicami, obenem z dodanimi, 4robno sesekljanimi pomladnimi zelišči: vejico ■elenega peteršilja, peresce luštreka, pehtrana, Jagodovih listov, Splnače, kopriv, rmana, melise, mete, kislice, regrata, trpotca, solate ln drobnja-Jta — vsega naj bo za eno do dve pesti. Vse do-kro sesukaj in zdrobi Se z dlanmi ter zakuhaj te .drobijance v dv& litra vrele slane vode. Kuhani usukanec zlij v skledo ln zabeli z žlico ma-ičobe, v kateri si zarumenila dve žlici koruznega ■droba ali pest drobtln lz črnega kruha. Močnik lahko usukaš tudi z jajcem.
v paradižnikovi omaki. Namoči zve-fer po! atti "Vil**, drugi dan jo operi in sku-k&J v 2 i »lan	fe ,e>«hkega. RazgreJ v kozi
S žlici olja «\as\t	aarumeni v njej drob-
no zrezano čebuc & .*■»<?*n- olupljeno pa na redno zrezano jabolko, dve žlici paradižnikove mezge in nekaj žlic fižolične vode. Ko vse pre-vre, stresi še fižolico v omako ln jo pusti vreti fle nekaj minut. Postavi jed s krompirjem ali krompirjevimi žgane', polento, testeninami aH praženlm rižem na mizo.
Polentnl narastek. Kuhaj v litru slane vode pol litra koruznega zdroba 10 minut. Nato ga »mešaj, prilij 2 žlici (umetnega) mleka aH eno tUco smetane, prideni malce limonina ali cimeta tn dve žlici grozdičja, vse nekol'ko osladi in stresi v kozo, ki si jo oplaknila z vodo. Testo dobro potlači, da nastane potica, jo zvrni na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi s kuhanim sadjem na mizo.
Drobni nasveti
Gumijast plašč mora viseti na nekoliko vlaž-Sem prostoru ln lepo razprostrt. Kljub skrbi postane večkrat lomljiv, zato moramo plašč večkrat temlti s salmlJakovo vodo: 1 del salmijaka in 2 tfela vode. Ko se posuši, ga s pomočjo male gobice (Ji kosmiča vate nateremo z glicerinom.
Snežke, ld so potemnele, lahko obnovimo z gumijevim lakom, ki ga kupimo v drogerijl. Snežke B&jprej s pomočjo gobice, ail krpice umijemo z koraksovo vodo in ko so popolnoma suhe, jih s Čopičem tanko lakiramo. Ko se posuše, so kakor •ove.
Kmh ostane svež, ako ga daš v lončeno posodo ki pokriješ z vlažnim prtlčkom.
Čiščenje klobukov. Včasih smo nosile klobuke samo pozimi, nova moda pa je vpeljala nošo klobukov tudi čez leto, da, celo v vročini Ker se klobuki poleti hitreje umažejo kakor pozimi, je dobro, da vemo, kako Jih očistimo. Bele ln sploh ■vetlobarvne klobuke odrgnemo nalahno, toda te-
Izobrazba našiti gospodinjskih pomočnic
Ni potrebno da se služkinja uči zaradi službe ali gospodinje ampak zaradi same sebe. Znanje je najboljša dota, in premoženje, ki je najhujši zračni napad ne uniči in ki pride vsaki posamezni pozneje prav, ko se osamosvoji ali si še v starosti 2 njim pomaga ln zboljšuje življenje. Kako pa naj se pri služkinjah zboljša plača ln skrajša delovni čas? Kar na splošno bi bila za marsikatero velika krivica. Bodimo pošteni ln pravični do vseh. Gospodinja namreč nima nobene ugotov-ljeno8tl, kakšno služkinjo sprejme v službo, kakor Je to pri obrtnih pomočnicah, ki imajo v roki učno spričevalo za svojo tri- ali štiriletno učno dobo.
Vemo, da so med služkinjami zelo pridna, zvesta ln zanesljiva dekleta; so pa tudi marsikatera počasna, površna ali celo lena, malomarna ln nezanesljiva. Pridne hite in se Jim vedno mudi, druge Imajo vedno čas za postajanje in pogovarjanje. Kako naj se potem uredita delovni čas in plača ? Znano je, da marsikatera gospodinja, ki je s služkinjo zadovoljna, sama od sebe pri plači primakne. In Zveza gospodinj je že pred leti skle-n'la, da bodo gospodinje dekletom, ki se bodo Izkazale z učnim spričevalom, dale popoldne primeren odmor, in to je skrajšanje delovnega časa. Vabljiva obljuba Poselske zveze je položaj poslabšala. Dekleta so m'slila, da se to naredi tako hitro, kakor bi rokč obrnil. Minili sta v tem pričakovanju dve desetletji in čez. Nepotrpežljlvost ln napetost med stanovoma sta naraščali. Gospo-, dinja in služk'nja se druga druge bojita in si ne zaupata. Naposled je prišla še OF z znanimi mamili. Mnoge so tem vabam nasedle. Nekatere zavestno, druge podzavestno. In danes se vsaka prazna obljuba razblinja v nič. Videti je. da organizacija nI imela dovolj razumnega vodstva. V bivši banovini je bilo nad 9000 služkinj včlanjenih pri OUZD. Vsaka članica je mesečno plačala vsaj 30 din prispevka mesečno in tudi več. Torej je 9000 članic dalo na mesec 270.000 din ali letno 3,240.000 din, v 10 letih 32,400.000. v 20 letih 64,800.000 din. Od tega je Delavska zbornica prejela kot 5% prispevek v 20 letih 3,200.000 din. Verjetno pa je prejela še večjo vsoto, ker so b'le premije višje. Lepa vsota lz rok služkinj! Znano je, da je Delavska zbornica v teku rečene dobe vodila v korist delavstva vseh slojev brezštevlla razgovorov in pogajanj ln sklenila vrsto kolektivnih pogodb z delodajalci. Služkinje pa do danes še niso občutile te dobrote, četudi poleg zgoraj omenjenih dajatev plačujejo še tislužbenski da-
meljito ln obilno s praškom žgane magnezije. Potem zavijemo klobuk v čisto krpo in ga pustimo vsaj nekaj ur, nakar ga odvijemo ln z mehko ščet-ko odstranimo magnezijo. — Temne klobuke sna-žimo z bencinom, ali s salmijakovlm cvetom 'n sicer jih po vsej površini odrgnemo s krpo, ki jo namakamo v eno izmed navedenih tekočin. Krpo Je treba večkrat izmenjati, da je vedno č'sta.
Koruzna moka (zdrob) se ne pokvari, ako ji pri-deneš v vrečo tenko železno palico.
vek. One so same sebi prepuščene, zaničevane, zapostavljene, zato mnoge moralno propadajo.
Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli, četudi ga sani popraviti ne zna, ga pa strokovnjaku da. Kaj bi reki!, če bi nesli čevlje krojaču v popravilo ali pa če bi organizacijo ln zavetišče služkinj vodilu kakšna tovarniška delavka, navajena na m notico sodelavk, ki delajo po 8 do 10 ur dnevno, ves drugi prosti čas, vključno nedelje in prazn'ke, se pa lahko svobodno gibljejo in nikdar ne pridejo v stik z delodajalcem !n člani njegove družine! Kako bi se mogla taka vod'teljica vživeti v raa-mere služkinje, ki dela 14 do 16 ur dnevno ter je neprestano v stiku s svojim delodajalcem ln člani njegove družine ln ee mora znati prilagoditi razlčnim značajem, hišnim razmeram, katere m> včasih prav čudne. Skoraj nima ure sama zase Nima pravega razvedrila, kjer bi pozabila na svojo notranjost, da bi dobila tolažbe. Vsa ta okraja -nost teži dušo in srce marsikatere služkinje. d& postane zagrenjena, otopela, delo jI je v breme, s svojo nevoijo zbuja tud" nevoljo in odpor v družini delodajalca, kar se obojestransko stopnju-ju do nevzdržne medsebojne nestrpnosti. Tako pride vedno pogosteje do menjave služb in služkinj. Zato zavetišče za služkinje ne sme biti samo prenočišče za brezposelne, ampak dom. šola, vzgajališče in posvetovaln'ca. Za vodstvo zavetišča ne zadostuje samo dobra volja, biti mora tudi sposobnost. Tudi sposobnost rada odpove, če j* usmerjena le na čast, zaslužek in dobiček, ker je to zelo nehvaležno delo. Zato mora biti sposobnost združena z ideaVzmom, zapostavljanjem lastne osebe in s požrtvovalnostjo.
Bodimo odkritosrčni in poglejmo resn)"i r obraz, če hočemo delati na obnovi naroda. Pred več ko desetimi leti, ko so b'li bolj redni časi. je znani biolog dr. B. fikerlj v reviji »Naša doba« napisal, da je med prostitutkami 55% služkinj. Tudi je statisfčno dokazano, da je po poklicih največ nezakonski mater služknj, tako tudi splavov in med ženskimi samomorilkami so zavzemala ta dekleta najvišje število. V stonu gospodinjah pomočnic bo treba reorganizirat' marsikaj. V prvi vrsti pa je treba v njih zaietltl smisel za Izobrazbo, za napredek v izobrazbi, iti to v oblik! poučnih tečaiev, kl bodo posredno vplivali na njih duševnost in življenje. Vsa *.» dekleta so važen del naroda.
Na zadevno prošnjo v gornjem smislu je mestni socialni urad v Ljubljani dobrohotno pripravljen, da uvede poučne tečaje. Nima pa prostorov v ta namen. Morda b! zavetišča za brezposelne služkinje prepustila nekaj prostora za uporabo tečajev? Saj bi ga potrebovali enkrat ali dvakrat na teden po 2 do 4 ure in še to ne stalno, ampak po potrebi. Zavetišča bi s tem nič ne izgubila na Imovin', ampak bi le pridobila na ugledu. Zavetiščn so namreč zasebna last služenj in jih ne morejo primorati, da bi tej pomanjkljivosti odoomogie. S prošnjo se obračam še na ugledno vodstvo pokrajinske uprave, da pripomore k Izboljšanju naših gospodinjskih pomočnic.
Saleztja.
Cenje! Vaši prijatelji so domnevali že, da ste mrtev. Da je gospa Pečnikova med tem umrla, Ste veste? Gospodična Danica se je po njeni Smrti preselila in stanuje na Mirju št. 38____
Ko se Je vrnil na cesto, najetega avtomobila te nI bilo več. Odločil se je, da gre na Mirje peš. Ko pa Je opazil pred bi žnjo gostilno drugega Čakajočega šoferja, ga je poklical in mu povedal E>aničin naslov. Zoprno mu je bilo, da bi si obla-tU čevlje.
— »Domnevali so, da ste 4e mrtvi«... LJu-kezr.lv mož je tale vratar! Resnica prihaja iz njegovih ust... Te besede bom sl'šal bržkone povsod, kamor bom prišel. To ml bo rekla tudi Danica, vsaj zato, da se bo navidez opravičila Morda bo zagestolela še bolj preprosto: »Zakaj Si me pust'l brez vsakega obvestila! Nobenega pisma, niti razglednice aH dopisnice ml nisi vsa ta tri leta pisal.« Kaj ji naj odvrnem ? Nedyomno tri Ji b'l moral pisati. Takole nekako: »Trpim, vroče ml Je peklensko, Imam hudo vročino; domnevam, da bom kmalu poginil. Odpotoval sem, da bi zaslužil nekaj denarja ln ti tako ugajal; •dpotoval sem, ker te ljubim ln ker ti nisi rojena ■a revščino. Ne vem, če In kdaj se bom vrnil. Trpim kakor žlvlnče. Tako strašno samega se počutim brez tebe. Globoko te Hubim...« In kaj ie? Pretresljiva pisma, k! bi jih Danica čitala na glas, oh! ne iz hudobnosti, pač pa zato, ker Je vedno laskavo za žensko, ako Jo nekdo tako selo ljubi...
•
Čudno veselje ga Je obhajalo, ko se je avto ustavil pred hišo na Mirju, kjer Je bilo njeno ■ovo stanovanje. Pripravljen je bil pretrpeti vse »jene muhe in zasmehovanja, samo da bi našel potrdilo, da je bila njegova zagrenjenoet, ld ga
je pred tremi leti odgnala v dalnje kraje na jug, opravičena. Poizvedel je za nadstropje ln stopal naglo po stopnicah, kl jih ni poznal. Spraševal se je, kakšno je njeno novo stanovanje. Zanimalo ga je, ali še Ima svoje moderno polrštvo, ali bo našel na pragu njenega stanovanja še kak iz nekdanjih časov njemu domač in ljub predmet, ali pa se bo Izkrcal v neznanem kakor ladja, kl je prisiljena zapluti na dolgi poti v najbližji pristan, ker je zadela ob skalo in dobila v trupu veliko luknjo...
Opazil je, da mu je roka trepetala, ko je pritisnil na zvonec. Nekaj trenutkov je bilo za vrati popolnoma tiho.
—	Morda je odšla večerjat s kakšnim oboževalcem, Je ugibal Janez, kl se ga je polaščala vedno večja nestrpnost. Zakaj sem sploh prišel semkaj?
Za vratr je zaropotalo in slišati je bilo, da »1 daje nekdo opravka z zapahom.
—	Oh!
—	Da, jaz. Dober večer!
—	Oh!
—	Smem vstopiti?
Janez je opazil, da se Danica češe sedaj drugače in da nI več plavolasa, temveč rdečelasa. Nosila Je haljo, ki Je še ni poznal.
—	Janez! Janez! TI! Končno!
Gledala ga je toga kakor kip, s sklenjenimi rokami in z obrazom, spačenlm od presenečenja. Zdelo se je, da hoče še nekaj reči, je pa samo vzdihnila, nato so jo polile solze.
Janezu je bilo nenadoma s'lno nerodno. Ni se znašel ln nI vedel, kaj naj bi naredil. Ni pričakoval takega sprejema. Bil je v zadregi kakor gost, kl pride večerjat, kamor je bil povabljen h kosilu.
*
Njeno presenečenje je bilo silno. NI se domislila, da bi ga povabila, naj vstopi. Janez jo je moral sam odvesti v sprejemnico. Prva stvar, ki jo je ob vstopu opazil, je bila vaza, ki ji jo je bil podaril nekoč za rojstni dan. V njej se je košatilo polno rož, stala pa Je na častnem mestu mizice z ogledalom, ki je bila Danici zelo všeč.
Ko se je Dan'ca naposled znašla, se je nasmehnila, si obrisala solzne oči in ga še vsa tresoč«, se začela vznemirjati z vprašanji ln poljubi.
— Zakaj ml nisi pisal, da prideš? Kdaj al prispel? Kje si prav za prav preživel ta tri let* v Macedonlji? Kako se počutiš? Nisi prehude trpel? Zakaj mi nisi nič pisal? SI mislil name? Ali veš, da al videti zelo dobrega zdravja? življenje tam doli mora biti strašno, kaj? Janesc ljubi, ali si se vrnil dokončno? Ne boš Sel ve* nazaj! Oh! Le da si zopet tukaj ... ne veS, kak" je to lepo ...
Zdela se mu je taka, kakršno je bil zapustil. Obenem pa zelo, zelo spremenjeno. V dolgih treh letih je imel dovolj časa, da jo je v mislih po* lepšal in ji oblikoval zunanji Vdez po željah svoj? ljubezni. Dejansko je bila še živahnejša, bližja Iti pristopnejša.
Imel jo je za skrivnostno, sreča pa jo je na* pravila odkritosrčno. Bilo je nedvomno, da g* ljub?, globoko ljubi; nedvomno, da ga ni n'koU nehala ljubiti ln da Je vedno mislila nanj. Vs», kar Je govorila o svoji žalosti, o svojem straln*. o svojih solzah, je verjel, ker je čutil, da Je bil« resnično. Ljubila ga Je, kakor nI nikoli domneva)1 da ga ljubi; celo v sanjah tistih strašnih večerom, ko ga Je tam doli v leseni baraki napadala mrslb ca in ko Je sanjal o neverjetni, pravljični bodotj masti, v kateri naj bi bila ona glavna igralk«,
— i ni iiitftii
Nemška kemija
v prvi svetovni vojni
S pomočjo kemije je postal človek v pravem pomenu besede čudodelnik; dandanašnja kemija je začela uresničevati stari sen alkimistov, a v resnici je dosegla še nekaj več. Omogočila je, da Je človek postal v nekem pogledu stvarnik: odvzel Je naravi eno največjih skrivnosti- kako se »manj vredne« snovi spreminjajo v dragocene surovine. Cesar več ne morejo nuditi industriji posredno zemeljski zakladi, ji nudi kemija. Kako Izrednega pomena je bla kemija že med prvo svetovno vojno, se je izkazalo s tem, da se je NemCJa bojevala ter zmagovala skoraj do konca kljub blokadi in silni premoči zaveznikov. Mnogo zanimivega o nemški kem'čni industriji med prvo svetovno vojno nam pove knjiga Walterja Greilinga »Kemija zmaguje nad svetom«.
Napredek s sodelovanjem narodov
Kultura in tehnika sta nastali v sodelovanju evropskih narodov, pravi p.satelj. Sleherni narod ima svoj značaj in zato tudi posebno nadarjenost ln tako je vsak evropski narod nekaj prispeval k civilizaciji in napredku evropskega zahoda. To spoznanje bi moralo zbliževati narode; zavest skupnega uspešnega prizadevanja vodi do medsebojnega spoštovanja. Toda te zavesti nI bilo in v začetku 20. stoletja se je sovraštvo med evropskimi narodi povečalo. Svetovno vojna dokazuje, kako malo so posamezn: narodi znali ceniti pomen tehnike in zlasti kemije, in s:cer v obeh vojnih taborih. Neki angleški polit'k je dejal, da so bili zavezniki presenečeni nad vulkanskim izbruhom nemške moči. Presenečeni so bili, ker sc na bojiščih dolga leta nI poznal učinek blokade.
Nemški »Durchhalten« je bil v veliki meri omogočen z nov!rni kemičnimi Iznajdbami. Zaiadi tega so nemški kemičn' industriji v uradni ameriški spomenici očitali, da se je nemška kemija že dolgo smotrno pripravljala na vojno. V resnici pa v Nemčiji n'zo delali nič. kar bi presegalo okvir normalne vojaške priprave, vežbanja vojaštva. Tovarne eksploziv ter smodnika so sicer imele »vojne pogodbe«; po teh pogodbah so se tovarne obvezale, da bodo med vojno dobavljale mnoso več svojih izdelkov kakor med mirom. To je bilo vse. Nihče nI poskrbel za surovine, ki bi bile potrebne, da bi tovarne res lahko izdelovale več kakor v mirni dobi. Iznajdba izdelovanja amoni-jaka in dušika — Iz zraka — s pomočlo premoga ln vode je bilo zgolj naključje, in sicer že leta 1913. Izdelovanje solltrne kisline na debelo se jim je pa posrečilo 1. 1914.
Življenjsko vprašanje Evrope
Angleži so se dobto zavedali te ranljive točke Nemčije — pomanjkanje surovin —- že ob koncu 19. stoletja. Tako je že leta 1898. sir William Crookes izjavil v predavanju o »problemu pšeni-
ce«: »Svetovni pridelek pšenice zavisi od čilskega solltra. Ce se ne bo posrečilo spreminjati dušika iz zraka v gnojilo, bo svetu grozila lakota«. Predavanju so prisostvovali kemiki, kmetijski in vojaški strokovnjaki. Zavedali so se, da je gnojenje z umetnimi gnojili življenjsko vprašanje le za gosto naseljene srednjeevropske dežele, kajti v Severni ln Južni Ameriki, v Rusiji ln Rumu-niji, v Avstraliji ln Indiji nI treba gnojiti zemlje za pridelovanje pšenice. Dobro so vedeli, da je pridelek pšenice v srednji Evropi odvisen od čilskega solitra ln severnoafriškega fosfata; to je pomenilo, da bi v Evropi morala zavladati lakota, čl bi bil ustavljen uvoz gnojil ali žita To je na-glasll Crookes z besedami: »Vprašanje dušikovih spojin je vprašanje življenja in smrti prihodnjih rodov.« — Tudi vojaški strokovnjaki so se dobro zavedali, da je čilski sollter neobhodne potrebna surovina za izdelovanje smodn'ka in eksploziv za naboje ln granate. Ti strokovnjaki so st pa izmed predavanja zapomnili samo stavek o vprašanju, kako bi b'lo treba povečati angleško ladjevje, da bi lahko kadar koh onemogočilo ubvoz čilske.ga solltra.
Življenje na zemlji — naključje
Življenje na zemlji je bilo omogočeno s tem, da sta se pri določeni ohladitvi spoj la plina kisik ln vodik v vodo ter so tako nastala morja, medtem ko je ostal dušik ločen. Na drugih planetih se je pa dušik spojil z vodikom v amonijak; kls k se je pa spojil z ogljikom in tako je nastal ogljikov okis. Zato ni v ozračju na drugih planetih življenja v našem pomenu besede. Ozračje zemlje se sestoji iz štirih petin prostega dušika. To je ogromno bogastvo v zraku in če bi lahko zajemali iz njega, b: zelo povečali plodnost zemlje. To je bila tedaj ena največjih nalog kemije. Kemiki so se zavedali, kako silno težavna je ta naloga, kajti za vezanje dušika bi bila potrebna ogromna energija. Znano je b'lo, da se dušik spaja s kisikom med nevihtami ob visoki toploti bliskov. Tako nastaja solitrna k sllna, ki jo zemlja sprejema z dežjem. To so vedeli že 1. 1800.
Pridobivanje dušika iz zraka
V Nemč'jl so že dolgo pred svetovno vojno delali poskuse, kako bi pridobivali dušik iz zraka. Dosegli so velike uspehe, toda vojna je ustav,la raziskovanja V novi tovarni v Opavi so b:ll mobilizirani zadnji mojstri ln monterji; morali so Jih kmalu odpokl'cati, da so jih zaposlili pri pomembnem delu. Vojna je zahtevala izredno velike količine razstreliv, katerim je bila solitrna kislina glavna surovina. To surovino je izdelovala tovarna v Ludvvigshafnu. 2e poz'mi 1914 so morali tovarno povečati, da se je proizvodnja povečala na 100.000 ton amonijaka letno. To je bila tako velika proizvodnja, kakršno so zmogle vse nem-
Stisnlla se mu je v objem.
—	Zakaj si bil odpotoval, ljubi moj fant! Zakaj si me bil zapustil za ta tri dolga leta, tri neskončna leta ? ... Mar nisi bil srečen z menoj ?
—	Zate ... zaradi tebe...
—	Zaradi mene? Kaj? Da ne bi trpela pomanjkanja, ko bova poročena? Tepček, preljubi, dragi moj tepček! ... Delam sama, sama zaslužim >a svoje življenje; ne želim Bi zlatih gradov ln reci, kar hočeš, potreb tudi nimam pretiranih; šivilje ml delajo poceni... Ne, ne, ne potrebujem tvojega denarja, ljubi moj fant, pač pa tebe...
Zakaj si je bil predstavljal v svoji domišljiji Danico pohlepno na denar, zapravljivo m željno razkošja: Poznal jo je torej zelo slabo, ko je odpotoval! Ni bilo vzroka, da bi mu sedaj Igrala komedijo. Bila je sama, ohranila je nedotaknjeno ljubezen, ki jo je gojila do njega, veliko ljube-ten...
Na mi'zlci Je opazil pet svojih slik, amaterskih fotografij vstavljenih v ubrano celoto pod skupnim kovinskim okvirom. Pred okvirom je drugo-valo peterim tako podobnim si obrazom dvoje ljubkih majhnih cvetlic.
*
—	Ne, za vraga, saj ni mogoče! Janez! Oh! Mar res prav vidim ? Prijatelj stari, ne veš, kako Si me razveselil, kako sem zadovoljen, da te spet Vidim. Kdaj si pripotoval? Zakaj ml nisi brzo-
8ivil? Vsi bi te bili prišli počakat na kolodvor..,
h! Danica mora biti srečna!
Zaliti obraz Borisa Vlčarja je žarel od veselja.
—	Z nikomer se 8e m" sem srečal, prijatelj dra-
EJ Vrnil sem se šele snočl. Bil sem takoj pri
anid. In nato, danes, ne vem... Nisem uteg-
Jama m J« lovil za besed«, ea opravičila. Kaj j
je delal ves dan? Da ga je Danica pustila od sebe, se je moral sklicevati na dolžnost, da mora ob'skati nekdanje svoje toVariše in prijatelje. Namesto tega je ves dan taval okrog .. . Najmanj dvajsetkrat je hotel telefonično poklicati Borisa, pa se je vedno premislil. Prav tako se nI mogel odločiti, da bi govoril z Milanom in Borutom. Bil je celo že v telefonski celici. Vrgel je v aparat novec ln zavrtel številke. Ko pa je zaslišal na drugem koncu žice prijateljev glas, ki mu je bil nekoč tako domač, se je zdrznil ln izgubil pogum. Položil je slušalko na aparat ln jadrno zapustil celico. Zakaj? Ker je tam doli stokrat ln stokrat prežvekoval grenkobo občutkov Izdanega prijatelja,
—	Tako Boris kakor Borut sta me nedvomno že popolnoma pozabila... prijatelj več ali manj... S o prijetni, vrli tovariši, dokler obiskuješ z njimi gosposko gostilno »Pri pečeni raci«. Clm pa jim ne moreš več pripovedovati zgodb... te pozabijo kakor lanski sneg...	v
—	Zelo smo te pogrešali, veš, dragi prijatelj? je Boris ljubeznivo prekinil njegove razburkane misli. Spominjaš se mar še, kolikokrat smo se včasih skupaj smejali ln se fcrohotali? Ah! Bili so prijetni časi... Toda, aH prav za prav že veš, da se je Borut oženil? Njegova mlada ženica je zelo ljubka, vse razumevajoča ovčka, ki te ne dolgočasi za vsako paro ln ki ni ljubosumna. Sedaj pa povej kaj o sebi? Si zadovoljen s svojim potovanjem in delom . Boš ostal v Ljubljani ? ... Menda imaš za nekaj časa dovolj ln ne boš več odpotoval... Tega nam ne smeš več napraviti... si nam že dovolj zagrenil skupne ure... To je res, ti veš, ne govorim ti tega, ker se vračaš k nam. Ce hočeš, ti lahko prisežem, da se po tvojem odhodu n'emo več zabavali, vsaj ne tako kot nekdaj... Ti si bil del našega življenja, življenja
ške plinarne in koksarne pri polnem obratovanju, Toda že leta 1915. se je izkazalo, da to Ae »3 dovolj; morali so podvojiti proizvodnjo, za kar pa nI bilo več prostora v Opavi. Vojna je zahtevala, da bi postavili tovarno največjih razmer ln tako, da bi Jo mogli po potrebi Se razširi«, Za sintezo amonijaka je potreben razen zraka la vode predvsem premog, ki odstranjuje iz vode i* zraka kisik, kajti ostati morata le dva sestavna dela: dušik in vodik. Zato so morali izbrati kraj, kjer je bil premog najcenejši Izbrali so si središče Nemčije, kraj, kjer Je ležala le pod dvajset centimetrov debelo plastjo peska 90 m debela plast rjavega premoga.
Spomladi lfclfl so stale tam še tri vasice, ko so se pripeljali s ».olesi možje ln se takoj lotili dela sredi polja. Prihodnje tedne je bilo zaposlenih te na tisoče delavcev in pripeljano Je bilo mnogo stavbnega gradiva. Vasi so bile zravnane t zemljo, polje poteptano, tla razkopana. Pozimi so bttt že postavljeni kotli in Se preden Je stavba imela streho, je pod kotli že gorelo. Prvi sintetični amonijak Je tovarna dobavila še preden je m'nlio leto dni od začetka dela L. 1916 je tovarna dala že 100.000 ton amon'jaka ln lotili so se razširitve obrata, kajti potrebna je bila Se produkcija 70 tisoč ton na leto, kar je bilo doseženo poleti 1918. Toda medtem se je dvignila potreba za 250.000 ton. Zdaj ni bilo niti več dovolj vode iz reke, ki so je potrebovali na uro po 60.000 m3.
Prepozno so začeli
Spreminjanje dušika iz zraka v amonijak in, izdelovanje solitrne kisline lz amonijaka med svetovno vojno še ni doseglo primernega obsega.. Cesar niso porab le munic'jske tovarne, so prav lahko porabili za kmetijstvo; potrebno Je bilo čim bolj povečati kmetijsko produkcijo ln posejano površino, kajti blokada je povsem ' onemogočala uvoz žita s svetovn h tržišč. Nemška polja bi ne mogla dajati dovolj že zaradi pomanjkanja delovnih moči ln živine, zato nikakor niso smeli dopustiti, da bi se pridelek zmanjšal še zaradi pomanjkljivega gnojenja.
Najpotrebnejše surovine
Nemška kemija je storila vse, kar je pač mogla storiti nepripravljena na nove potrebe ln naloge. Ce že ni mogla dati dovolj umetnih gnojil, v munlcijsklh tovarnah vendar nI primanjkovalo solitrne kisline. Vedeti pa moramo, da je solitrna kislina le ena izmed surovin, potrebnih za izdelovanje razstreliv. 25ato je bilo treba preskrbeti še druge surovine, in sicer glicerin, staničnlno, fenol in drugo. Katrana za izdelavo toluola ln fenola je bilo dovolj, ker so koksarne delale s polno paro. Primanjkovalo Je pa glicerina, ki ga pridobivajo v milarnah lz olj ln maščob; surovin« so uvažali lz tropičnih krajev. Nemčiji je Izmed vsega blaga, ki ga je uvažala s cvetovnlh tržišč, najbolj primanjkovalo maščob. Ker je torej primanjkovalo magčob za milarsko industrijo in za izdelovanje margarine, tudi ni bilo dovolj glicerina. Pred prvo svetovno vojno nI nihče mlatil na to, kajti politiki in vojaški strokovnjaki se nso pečali s tehničnimi vprašanji. Nikomur nt prišlo na misel, da se bo treba nekoč braniti pred
tesno povezane tovariške družine ... No, naposled si zdaj spet tu ln mi ti odpuščamo tvoj beg, dragi prijatelj. Zdaj te bomo skrbno varovali... Živeli bomo spet, kakor da se ni nič zgodilo. Da si trle vrnil k pametnemu življenju ...
Janez je zbegan molčal.
—	Zgovoren pa nisi postal tam doli. Daj, pripoveduje ml kaj o svojem življenju. Kaj si prav za prav delal v tistem nezdravem močvirju?
—	Oh!... To je tako brezpomembno.
Janez je čutil, da ga v grlu nekaj duši, da s* mu v prsih dviga prečuden odpor. Obšla ga ja nepopisna želja, da bi se čim prej poslovil «t Borisa, ln to tako, da ga ne bi užalil. Bil Je prepričan, stokrat si Je tam doli dopovedoval, da ba našel Danico ln svoje prijatelje take, kakrihie si je predstavljal. KoVkokrat je videl v svoji doralš-ljivi Borisov nevoščljivo nasmejani obraz... obraz, ld mu Je govoril, da je bilo nekdanje prijateljstvo le sebična krinka. Kolikokrat mu Je V mislih togotno zabrusil:
—	Brezobzirni seblčnež... ne norčuješ se slabo, ker sem tukaj in se mučim s to trapasto mrzlico... In kakšni prijatelji smo bili... prijatelji ?i Kakor da bi bil Boris kdaj vedel, kaj je prijateljstvo, resnično, pravo prijateljstvo...
In vendar je bil Boris pravi prijatelj, resnični prijatelj, ki mu je živo vzplamtelo veselje ob bvI-i denju. Nekoliko otročje je pripovedoval Janezu vse drobne, brezpomembne novice, ki so se g® kakorkoli tikale in k? so se t'kale tistih, ki jlli je nekoč ljubil. Boris je bil prijatell, ki je Janez«, prisrčno sprejel med svoje prijatelje, ga skušat naglo vrniti it žlvlleniu ln zbrisati praznino, M jo 1e zamistlla triletna ločitev. Skušal je brez obo-. tavUanja premostiti tri za njuno prijateljstvo lzgubHena leta.
—	Zelo sem zadovoljen, da t« zopet vidim
" BTRAN t_
■k	aa———;si umi———i
blokado, kajti diplomati so se zelo motili o vlogi Anglije v evropskem spopadu. Zdelo se jim je bemogoče, da bi Anglija postala sovr žnica Nemčije. Zato so šele maja 1916 zabeli iskati način, kako bi se primerno oskrbeli z glicerinom. Izpod-budo je morala dati kemična industrija Hkrati
so tudi spoznali, da so zaloge bombaža Izčrpane ter da primanjkuje bombažnih odpadkov za iz 3-lavo streliva. Lesne staničnine je bilo sicer precej, a potrebni so bili še poskusi, kakšna vrsta lesa bi bila najprimernejša za ta namen.
(Konec prihodnjič)
ročjih, kjer se pridelujeta dve žetvi, sejejo najprej pšenico ali ječmen, potem pa riž. Pri pšenici je zadnja leta dosežen poseben uspeh. Medtem ko so 1932. leta še 85 odstotkov pšenice uvažali, zdaj že vso domačo potrebo pokrivajo z lastnim pridelkom. To se je doseglo sicer na račun ječmena, ki ga zdaj v večjih količinah uvažajo iz Koreje, Proizvodnja po vrtnine je precej majhna in znaša komaj 7 odstotkov vse japonske agrarne proizvodnje. Važen je pridelek fižola in še poeebno soje, iz katere pridobivajo olje ln gnojila Sojo uvažajo tudi iz Madžukuja, kjer jo največ pridobivajo. Od svetovne proizvodnje soje odpadeta dve tretjini na Mandžurijo. Na Japonskem nadomešča soja živalsko mast pri beljenju jedil.
Dobro je v deželi vzhajajočega sonca razvito sadjarstvo, kjer se v prvi vrsti vzgajajo oranže, ki jih je okoli 27 milijonov dreves. Velike važnosti je za Japonsko proizvodnja sladkorja, ki ga skupno s Pormozo pridelajo okoli poldrug milijon ton na leto in ga torej lahko nekaj izvažajo. Ce kdaj sladkorja primanjkuje, je to navadna posledica slabe žetve sladkornega trsa v Taivanu, glavnem sladkornem področju Japonske. Čeprav sladkor pridelujejo doma, ga Japonci na osebo po-troš'jo polovico manj kakor na primer Nemci. Tudi čaja ki ga sade po vsej državi, preko 40 odstotkov pridelka izvozijo.
Meso na Japonskem niti od daleč nima tolikega pomena za prehrano kakor v Evropi. Verjetno je to posledica dejstva da na Japonskem obstojajo samo majhna gospodinjstva in gospodarstva, ki ne dovoljujejo, da bi redili živino. V živinoreji imate večji pomen samo konjereja ln perutnlnar-stvo. Prva '.z vojaških razlogov, perutninarstvo pa zato, ker se lahko goji tudi na najmanjših kmetskih posestvih. Majhna količina živine omejuje seveda tudi potrošnjo mleka, masla, jajc in živalske masti
Vprašanje prehrane na Japonskem je vse-kako vezano na dovoljno proizvodnjo riža. Razen riža pojedo Japonci tudi veliko količino rib; nikjer na svetu ni potrošnja rib tolikšna, kakor v tej deželi.
Kratki podatki, k! smo jih navedli, dovolj dokazujejo, da je prehrana Japoncem zagotovljena in da odgovarja potrebam prebivalstva. Ne glede na novo zasedena področja, ki Japonski še bolj olajšuje prehrambene razmere, Japonci v pogledu prehrane vojno brez nadaljnjega lahko vzdrže, kajti riža, soje in rib imajo doma v zadostnih količinah.
Ali za narod — proti komunizmu, aH pa s komunizmom — proti narodu — to je danes vprašanje. Kdor je za narod, podpiše narodno spomenico proti komunističnim zločlnstvom.
*
Kmetje, vaščani! Poiščite staro železo in ga Izročite skupnosti za blagor vas samih in za blagor vašega bližnjega.
Ljudje, ki ne morejo zaspati
Zadnja leta je bilo zopet več primerov bole-Eenskega dolgega spanja ljudi, katerim zdravniki niso mogli pomagati, kakor se ne more pomagati ljudem, če jih muči nespečnost. Sploh je spanje, učenjakom še vedno zagonetka Med dolgo spečimi ljudmi je vzbujala posebno veliko pozornost lepa Patricla Maguire, ki je umrla pred leti in o kateri se je govorilo po vsem svetu. Nekega dne se Je vrnila od tenisa domov. Legla je in takoj zaspala Spala Je nepretrgano 5 let in pol. Vsa sredstva znanosti so uporabili, da bi jo zdramili, zdravniki so ji dajali injekcije, obsevali so jo in jo skušali zdramiti s pomočjo transfuzije krvi, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Njena mati je v teh letih osivela, Patricia je pa ostaal lepa ln mlada, kakor je bila, ko je zaspala. Vsak dan je prihajal k njej ženin v upanju, da se bo nekega dne prebudila in se mu znova nasmehnila. To se pa ni zgodilo. Lepo dekle je •palo do svoje smrti.
Se zagonetnejši je bil primer Bettine Pierl, 88-letne starke, ki je spala s kratkimi presledki od svojega 15. leta. Mnogo se je govorilo tudi o mali Macini Yarrlngton, ki je spala nepretrgoma dve leti in pol, potem pa je umrla. žena nekega srb-
skega železniškega uradnika Je spala nepretrgoma 865 ur ln ko se je zbudila kar verjeti nI hotela, da je spala tako dolgo. Zatrjevala je, da nima prav nobenega občutka, da bi bila spala več kakor navadno.
Dočim zahteva telo spanec še z večjim poudarkom kakor jed in pijačo ln dočim se človek navadno po petih dneh ln nočeh brez sna zruši, poznamo čudne primere popolne nespečnosti. Pred leti je šla po vsem svetu vest o obupnem prizadevanju nekega bogatega indijskega trgovca, ki že tri leta ni mogel zaspati. Ponujal je 200.000 mark tistemu, ki bi ga rešil nespečnosti. Od vseh strani Je dobival nasvete, pomagati so mu hoteli laiki ln zdravniki, toda nobeno priporočeno sredstvo ni zaleglo.
Vsi ljudje, ki jih muči nespečnost, pa ne trpe tako zelo. Ameriški listi so poročali o godbeniku Chatmanu, ki gre vsako leto spat samo dvakrat, pa še tedaj ne zaspi. Mož pravi, da leže k počitku samo zaradi Izpremembe, da pa že 40 let ni spal. Pri tem ga je oviralo delo ln tako se je sploh odvadil spati. O nekem vojaku pa pripovedujejo, da je bil v svetovni vojni leta 1915. ranjen v glavo in da od takrat ne more več spati.
Japonski zgled s preskrba prehrane
V totalni vojni Je vprašanje prehrane posebno važno zato, ker taktika današnjih vojn skuša z blokado onesposobiti sovražnika ali mu vsaj Otežkočjti prehranjevanje. V pretekli svetovni vojni se je Angležem posreč'lo, da so s pomočjo blokade Nemčiji otežkočlli prehrano, za sedanjo vojno pa so se ogrožene države v pogledu prehrane tol ko zavarovale, da blokada zanje ni več smrtonosno orožje. Kako je s prehrano Japonske, ki je gostota njenega prebivalstva največja In ima omeleno področje proizvodnje?
Japonska ima 80 milijonov prebivalcev in je ena najbolj gosto naseljenih dežel na svetu. Neobičajna gostota prebivalstva na omenjenem prostora je zato postala vodilna nit vse japonske politike.
Pomanjkanje prostora je samo po sebi razumljivo dovodlo do svojevrstnega načina v prehrani, posebno še če pomislimo, da meri prehranjevalni prc»tor za vsakih 100 prebivalcev na Japonskem 14 ha, medtem ko na primer v Nemčiji obsega 42 ha. Tr' četrtine obdelane zemlje prtpada malim kmetom, katerih posestva obsegajo komaj polovico hektara Da bi Japonski kmet mogel na svo-
jem zemljišču pridelati še kaj za Izvoz, bi moralo njegovo posestvo obsegati najmanj 2 ha. Brez ozira na težkoče japonskega kmeta, ki jih mora premagovati zaradi pomanjkanja zemlje in zaradi prenaseljenosti, poljedelstvo kljub temu nI slaba točka japonskega vojnega gospodarstva iz več razlogov: donosi na hektar so na Japonskem zaradi intenzivnega obdelovanja veliki; podnebje pa je tako ugodno, da so v velikem delu države možne dve žetve, v južnih področjih pa celo tri.
Velik delež v ljudski prehrani na Japonskem zavzema rastlinska hrana. Potrošnja mesa je neobičajno majhna in je zaradi tega le malo /.emije |>osejane z živinsko krmo. Zelo velika je potrošnja rib, kar v v veliki meri prispeva k prehrani.
Težko je primerjat! japonsko hrano z evropsko. Glavna jed na Japonskem Je riž. Iz katerega izdelujejo tudi priljubljeno pijačo. Nad 60 odstotkov vse japonske agrarne proizvodnje odpade na riž.
Glede na veliki pridelek riža Je znatno manjša proizvodnja drugih ž'tarlc, kakor na primer pšenice, ječmena in ovsa V klimastko ugodnih pod-
je iskreno veselil Boris. In Borut! Ne mine dan, da ne bi govoril o tebi, prijatelj Borut. Vedno je spraševal, ali že imamo o tebi kakršne koli vesti. V začetku se je vznemirjal, ker ni nikoli prejel nobenega pisma. »Da se mu le ni nič zgodilo T Z njegovo prenagljenostjo . . nikoli ni mogoče vedeti ..« Kasneje smo bili prepričani, da bi prej ali slej vendarle zvedeli, če bi se ti bila zgodila kakšna nesreča... Sicer pa si res sme-6en dečko! Niti besedice, nič... Ti imenuješ to prijateljstvo, ti?
—	TI imenuješ to prijateljstvo, ti! Je Janez nehote ponovil za njim
čutil je, da se v njegovi duši nekaj trga in da ga tlači. Boris je imel prav. Janez je bil Izdajalec. V minulih mesecih Je obtoževal druge, vse druge najgrših prestopkov proti tovarištvu, prijateljstvu ln ljubezni. Preklinjal jih je, naslavljal Je nanje zlobne misli in lučal za njimi krute besede, šel je tako daleč, da jih je zaničeval s prepričanostjo vernika, ki misli, da je pred svojim Gospodom najnedolžnejša ovčka. In zdaj? Zdaj ga je obšlo spoznanje, da je bilo vse njegovo početje brezumno, zgrešeno, grozno, nepravično, kolikor Je sploh mogoče, da je po človeških merilih nepravično. Vrh vsega nI čutil niti obžalovanja. Bil je zgrožen, pogažen. Neodoljlva želja po samoti ara je prevzemala.
—	Torej, kaj, si premislil? Ne boš takoj odpo- ' toval? Tvojo vrnitev bomo primerno proslavili, zalili... So stvari, ki nekaj pomenijo v življenju, dragi prijatelj ... Brez ugovorov, brez Izmikava-nja Imaš sestanek z Danico, razumljivo! Glej, da jo pripelješ s seboj. Počakaj me dve minuti. Grem telefonirat Milanu, nato pa še Borutu. Nocoj se bomo šli zabavat kakor nekoč, če še n'si pozabil na naše prijetne večere... Dve minuti, prav? Takoj se vrnem...
Ko je Janez ostal sam, je nekaj trenutkov omahoval. Zaradi ljudi, ki so sedeli v njegovi bližini in ki bi se morda čud'll. Nato se je boječe
dvignil ln naglo odšel, preden se je Boris vrnil. •
—	želite gospod morda kak časopis ali ilustracijo, med tem ko čakate? je v kavarni nagovoril Janeza natakar.
—	Ne. Prosil bi vas le čašico žganja. To je vse.
—	Dobro, je pomirljivo odvrnil natakar, ki se mu je prvič po dolgem času zgodilo, da ga je nekdo nah— ilU v trenutku, ko je hotel biti ljubezniv z gostom.
žganje. Navada, ki je bila dediščina peklenskega življenja tam doli. Janez je opazoval zrcala, medenino in oblazinjene stole kavarne, v kateri je obsedel kakor razbit čoln na peščini. V gosposki kavarni se ne naroča žganje. Pa zakaj se je sploh zatekel v to gosposko kavarno? Da bi morda znova našel tovariše in prijatelje Borisa Milana in Boruta ki bi zagnali divji krik veselja ob zopetnem svidenju? Saj jim je iskreno želel, da bi ostali še v bodoče tald, kakršni so bili nekoč, da bi ohranili medsebojna prijateljska čuv-stva živa. Njegovo srce pa je postalo popolnoma suho, okorelo. Ne gane ga noben dokaz toplega čuvstvovanja ln naklonjenosti, kakor da je dal ta tri leta srce sušiti na vroče sonce. Kako različna je bila ta vrnitev od tiste, ki si jo je predstavljal tam doli, ko Je sanjaril. Nobena kretnja, noben pogled, nobena beseda se niso ujemali s tistimi, ki jih je pričakoval. Med njegovimi prijatelji in njim Je zijala vrzel treh let, neoplsno trpljenje, domotožje, ki Je pretkano s sladostrast-jem, domotožje, ki je značilno za vse moške, ki se potikajo daleč od naseljene zemlje. V njem je bilo nekaj, česar drugI niso razumeli... domo-
tožje, ki ga čutijo — na nesrečo — vsi potepuhi, ki se vrnejo v civilizirano življenje.
Ni se vrnil, da bi bil srečen. Vrnil se je, da bi povedal vsem tem, ki jih je izdal, kakšno zaničevanje čuti do njih. To mu je pa izpodletelo. Nihče ga ni izdal. On sam je Izdal, pokvaril ljubezen in prijateljstvo. Za prazen nič. Iz veselja do trpljenja
življenje Je vendarle neumno! Neumna je želja po begu, po kvarjenju, po drobljenju, po rušenju, ki jo občutijo moški. Kam naj bi pobegnil? Kaj naj bi kvaril, drobil in rušil?
Janez si je skušal prikl-catl v spomin drobno, suhljato služkinjo s cigansko poltjo, petroleiko, ki jo obkrožajo komarji, metulje, podgane, škorpijone, vroče noči, odbijajoči vonj obleke in blaga, ki je prepojeno z znojem, kinin, ki ogluši. Kako je udobno! Tu v tej mali kavarni, kjer ti strežejo natakarji, ki bi lahko bili modeli kiparjem, in kjer se zaljubljene dvojice igrajo s prsti.
Zdelo se mu je, da je vstopil v svet, kjer nima več kaj iskati.
—	Natakar, je zakllcal, prosim vozni red.
Polaščala se ga je mrzlica; živčno je obračal
strani voznega reda in ga mrcvaril. Tu glej: vlak odpelje čez poldrugo uro. Dovolj časa. da uredi tisto malo obleke, ki jo je pustil v hotelu, kjer je bil le mimogrede. Premišljeval Je, ali naj napiše Danici nekaj besed. Danici z njenimi majhnimi fotografijami, njeno veliko ljubeznijo, ganljivimi rožami ln vazo, ki Je »spomin« nanj.
—	Ce odpotujem s tem vlakom, sem Jutri na Sušaku že vkrcan na parnlk, Je mislil.
Plačal 1e, pustil natakarju visoko napitnino ln naglo odšel.
—	Zaljubljen teleban! Je mrmraje sklepal natakar, ko je odnašal prazno čašico in spravljal obilno napitnino.
po svetu|
X Ameriške južne države so ogorčene nad gospo Rooseveltovo. »Gospa Rooseveltova si je privoščila novo neokusnost, nad katero so celo njeni .najboljši prijatelji razžaloščeni«, piše ameri-ški obzornik »News Week«. Kakor znano, je sebi in svojemu možu s svojimi stalnimi kriki po enakopravnosti črncev v južnih državah preskrbela že številne sovražnike. Nedavno je poslal neki Straub iz Memfisa izrezke iz časopisov, v katerih poročajo, da je skupina 50 do 60 zamorskih vojakov vkorakala v mesto Ripley v Tennesu. Tam je skupina divje razgrajala, vse razbila, strahcvaia belo prebivalstvo, obstrellla šefa policije, njegovega pomočnika pa težko ranila. Zupan je takoj zaprosil za pomoč vojaške policije. Le-ta pa je prišla prepozno in m več utegnila preprečiti streljanja. Straub med drugim piše, da je gospa Rooseveltova zlorabila svoj položaj kot žena predsednika in je s tem Izzvala takšne dogodke. Kmalu zatem je sprejel Straub odgovor gospe Rooseveltove, ki se glasi: »Spoštovani gospod Straub! Vaše pismo z dne 2. januarja sem s prilogami prejela. Ti članki so žalostno štivo za Vas, toda ne zame. S spoštovanjem Eleonora Roosevelt.« Straub je predal to pismo, pisano na formularju Bele hiše, obzorniku »News Week«, ki ga je v fotografskem posnetku tudi priobčil. Poleg »Nevvs Weeka« je "to pismo objavilo že nad 80 listov v južnih državah in ga ogorčeno označilo kot grdo žalitev belega plemena.
X Napadi na Korziki. Na Koiziki, ki je zdaj od Angležev zasedena, so vedno bolj pogosti napadi na prevoze živil za čete. življenjski položaj prebivalstva na Korziki je še resnejši kakor v južni Italiji. V svoji stiski se zatekajo Italijani na Korziki k samopomoči. Ti ko je bila ni cesti od Corta v Ala-o aajilno in z orožjem ustavljena prevozna kolona, sp.-Jinut^a ust.eljeno ir. vozila izropana. Na voi'lih so pozneie našli letakp z napisom: »Zapustite dsželo. ali vam pa - »i smrt!« Zavezniške oblasti so odredili močnejše zaščitne ukrepe za oskrbov.ilnl promet
X Slaba letina, dolga vojna. Ameriški profesor Teodor Sehultz s čikaSke univerze je Izjavil, da čaka Združene države slaba letina, a dolga vojna. Zato se bodo mcrsll Američani pripraviti na poslabšanje prehrane. Poudaril je, da so ameriški farmarji kmetje, s katerimi na vsem svetu najslabše ravnajo-
X Boj do zadnjega moža. »Moramo se boriti do zadnjega moža«, je izjavila predsednica pra-
voslavnega združenja romunskih žena na nekem velikem zborovanju v zvezi s pismom, kl ga je poslal združenju državni vodja maršal Antonescu.
V	pismu je Izrazil maršal upanje, da bo kljub vsem nasprotnikom ustvarjena sigurna bodočnost, katero mora sleherno pokolenje zapustiti svojim potomcem.
X Angleški strahovalni letalec Reed je poizkušal s svojimi umetnijami v nizkem poletu strašiti angleške kmete po poljih in je pri tem naravnost odtrgal ženi nekega kmeta glavo. Sodišče v Nottinghamu ga je obsodilo na odškodnino nekaj tisočakov. »To je prvi primer te vrste pri nas,« piše k temu angleški dnevnik »Times«. Strahovalni letalec, ki se je tako poceni Izmazal, je bržkone plačal to vsoto lz glavarln za straho-valne napade.
"X Tiikl so ameriški načrti. V listu »New York Herald Tribune« je bil prlobčen predlog vseučilišč v Manitobi in Minnesoti, za katerima stojijo velike poljedelske prerijske države Zedinjenih cl.žav in Kanada. Po tem predlogu naj bi Evropa po vojni v primeru zavezniške zmage ustavila pridelovanje pšenice in svinjerejo. Evropa lahko krije svoje potrebe na pšenici, masti in svinjah, tako pravijo, iz ameriških in kanadskih presežkov. Da pa stojijo za tem predlogom židje, ki obvladajo žitno borzo, je jasno. Redi bi pač, kakor je že bilo dogovorjeno v Hot Springsu, dobili v svoje roke ves evropski prehranjevalni trg.
X 50 do 60 oseb je umoril zdravnik-morilec?
V	teku preiskave umorov zdravnika Petiota v Parizu je izpovedal neki Nezondet, .znanec zdravnika morilca, da mu je zdravnikov brat pripovedoval, da je dr. Petiot umoril 50 do C0 oseb. Zdravnik Petiot je lovil svoje žrtve na ta način, da jim je s pomočjo razn'h agentov obljuboval, da jih bo spravil čez mejo v inozemstvo. Tarifa je znašala okrog 50.000 frankov Zdravnikovi agentje so lovili stranke, ki so hotele čez morje v Ameriko, po razrtih barih in drugih pariških zabaviščih. To so bile večinoma osebe, ki jim je bilo življenje v Parizu neprijetn- n ki bi bile rade prišle v Južno Ameriko. Cesto so morale Pe-tiotu izročiti pisma h kasnejšimi datumi, v katerih so potrdile da so že prišle v Ameriko. Z njimi je Petiot pomirjeval svojee žrtev. Nezondet Je izpovedal tudi, da ju dr. Petiotuva žena, ki je doslej tajila, da bi >eona za p oče. je svojega moža, o vsem tem izveoela v prisotnosti Nezonde-tove žene. Pri tem Ji je postaio slabo, vendar so to smatrali za pretvarjanje
X Japonski »banzai«. Kadar se vračajo zmagoviti japonski vojskovodje z bojišča, zadoni iz tisočerih grl vzklik »banzai« To je isto kakor nemški »Hura« ali naš »živio«. To je klic navdušenja v katerem ce združilo m^di in stari Japonci, če hočejo izraziti svojo radost ali občudovanje. Malokdo pa ve da je staro ta b°
seda komaj 55 let. Odkrila sita jo šele spomladi 1889 dva milada japonska učenjaka, ki ju ja bolelo, da Japonci sploh nimajo primerne b»-sede, s katero bi izrazili svojo radost ob svečanih prilikah. V januarju 1889 je bila napovedana velika proslava japonske ustave in učenjaka sta hotela najti za japonsko ljudstvo primeren vzklik. Odločila sta se za besedo »ban-zai«, ki pomeni doslovno tisoč let ali tisočletja Ko se je pomikal cesarski voz 11. februarja 1889 počaisi skozi špalir prebivalstva je naenkrat zadonel vzklik »banzai«. Vzklikali so študentje univerze. Ljudstvo je kmalu prevzelo ta vzklik in zdaj je na Japonskem splošno v rabi,
X Ledena gora jadrnica. Čudno pustolovščino Je nekoč doživelo 80 japonskih ribičev na kito-lovskem parniku severno od Polarnega kroga. Ladja je zavozila na ledeno goro ln se tako po« škodovala, da se je morala posadka izkroati na led. Ribiči so vzeli s seboj mnogo živil in dva jadri. Kapitan je dal na ledu napraviti la vesel in dela zlomljenega jambora zasilni jambor, na katerem so napeli jadra. Z njihovo pomočjo so lahko za silo krmarili ledeno goro ln tako so ribiči srečno prijadrali skozi Beringhovo ožino do polotoka Kamčatke, od koder so jih odpeljali ribiški čolni naprej.
X Reja lisic na Norveškem. Norveška aela pridno goji živali, kl dajejo odlično krzno, saj s« dobro zaveda, da Ima od tega velike koristi. Domačo krznarstvo je z drugimi besedami eden zelo izdatnih virov dohodkov na Norveškem. Posebna pozornost so posvetili rej! lisic. Leta 1938. so Norvežani izvozili za več ko 38 milijonov kron dragega krzna Računajo, da so na Norveškem v letu 1929. zredili še samo 30 tisoč srebrnih lisic, štiri leta pozneje 214.000, leta 1936. 391.000 i« neposredno pred izbruhom sedanje vojne že 730 tisoč. Vsekakor čudovit napredek! Danes fcnajo na Norveškem približno 16.500 hlevov, v katerih rede živali, ki dajejo dragoceno krzno. Predvsem rede modre, bele in srebrne lisice, in slednj'4 tikb lisice platinaste barve, ki so jih imeli leta 1936. vsega skupaj samo 36!
X Ljudje so otročji. Danska, kl Ima pri svojih 4 milijonih prebivalcev okrog 370.000 telefonski* postaj, s katerih gre letno okrog 70 milijonov pogovorov, ima že svojo posebno in zanimivo »telefonsko kulturo«. V neštetih kodanjskih Javnih avtomatih so bile neprestano počečkane stene. Ljudje so med telefonskimi pogovori pač čečkaH s svinčniki po stenah. Zato so naposled za po-skušnjo v telefonski celici nekega kodanjskega lokala postavili šolsko tablo, pri kateri je vedno na razpolago dovolj krede. Tako ' -jo obvarovati stene, na drugi st-ani pa nuditi ljudem med telefoniranjem razvedrila, da jim ne bo treba čečkati s svinčniki po stenah. Odrasli 90 vtesih kakor otroci, ali pa še slabši...
Izpiti so grenka reč
Kadar se približa čas izpitov, je to napeta doba, polna živčnosti in skrbi, pa tudi veselega spro-ščenja, ko je izpit srečno opravljen. Odkar poznamo šole, vemo, da so izpraševalci strogi ali pa mili. Razne zgodbice so nam ohranile spomin nanje.
I.
Med najmilejšimi izpraševalci Je bil pomožni škof Marschall, ki je na dunajski pravni fakulteti izpraševal cerkveno pravo. Nekoč se je pripeljal k izpitu kandidat, ki ga Je vsa zunanjost razodevala, da je z bližnjega vzhoda. Res se je koj izkazalo, da je doma iz Galicije. Ko ga je začel škof Marschall izpraševati, ni niti enkrat odprl ust. Tedaj Je škof Marschall zmajal z glavo, se nasmehnil in vprašal:
—	Kako se pa prav za prav pišete?
—	Moric Naftalin.
—	Kako se pa imenuje vaš oče?
—	Aron Naftalin.
—	Nu, še to ml povejte, kje ste se pa rodili?
—	V Kamionkl Strumilovi.
Tedaj Je stari gospod škof zadovoljno prikimal in je smejč se rekel:
—	Lelte, na tri vprašanja ste ml kar odlično odgovorili... Hvala!
n.
Tudi na drugih fakultetah se primeri vsako leto marsikaj zabavnega. Sloveč Izpraševalec, ki mu ni manjkalo humorja, je bil profesor Neu-mann. Pride k Izpitu nadut študent, ves v pisani opravi. Na sebi je Imel mnogo tega, v glavi pa žal lako malo. Sam se je hvalil, da dnevno čita edino jedilni list. Profesor Neumann ga začne tspraševatl lz porodništva:
—	Kaj Je prezgodnji porod?
—	Ce ženska porodi kak mesec pred porodom.
Profesor Neumann Je brž videl, s kom ima
opravka ln Je resno poklmal Sledilo Je takoj drugo vprašanje:
—	Kaj pa je zapoznel porod?
Kandidat je mrko ln debelo gledal predse in je odgovoril:
—	Ce porodi ženska dve leti po moževi smrti.
Profesor je spet Jako resno prikimal, poslušalci so grizli svoje robce. Tretje vprašanje:
—	Kak pa je nenormalen porod?
—	Ce namestu žene dobi guvernanta otroka! je treščilo iz študenta kakor iz topa.
—	Bravo! Bravo! se je zagrohotal profesor Neumann. — S tem odličnim znanjem, dragi gospod kandidat, postanete v kratkem najodllč-nejši urednik šaljivega lista.
m.
Profesor Virchovv je nekoč prisostvoval izpitu, kjer Je moral kandidat pokazati, kako bi opravil porod s pomočjo klešč. To je bil neroda! Postavljal se je sem in tja ln ko je rekel, da bi takole ln takole ravnal, je vzkliknil profesor Vlrchowj
—	Sijajno! Zdaj pa še zavihtite klešče in tre-Sčite otrokovega očeta trikrat po glavi. Tako boste Iztrebili celo družino!
IV.
Medicinci morajo opraviti tudi izpit iz fizike, sam bogvedl zakaj! Toda to je pač ena izmed tistih skrivnosti, kl jih še vsebujejo učni predpisi na vseučilišču. Seveda medicinci — z Izjemo nekaterih stremuhov, kl bodo nekoč občinski zdravniki — niso posebno poglobljeni v fizikalno učenost. Po navadi so vprašanja lz fizike dokaj preprosta, pa še tedaj nI iz študentov kaj prida spraviti na svetlo.
Prišel je nekoč študent, stara bajta, docela nepripravljen k izpitu. Profesor brž opaž! njegovo praznoto, pa bi se ga vendar rad iznebil pri izpitih. Zato pokaže na zvonček na m!zi pred seboj, da bi mu študent razložil, kak je fizikalni učinek zvončka. Zato vpraša staro bajto:
—	Povejte mi, kaj se zgodi, če pritisnem na gumb na zvončku?
Študent odgovori v globokem basu in z globokim prepričanjem:
—	Ce pozvonite, bo takoj prišel sluga, — mislim, da ima Janez fipiček danes dežurno službo.
V.
Med posebno slavnimi profesorji dunajske Medicinske fakultete je bil neki Nobelov nagrajene«, Naši zdravniki ga poznajo, mi pa bomo ime zamolčali. Bil je odličen zdravnik za duševne bo* lezni. Ker pa je neprestano imel opravka z duševno bolnimi, je to precej vplivalo na njegovo zunanjost in na njegovo obnašanje. (V ostale* vemo, da si tudi nekateri zakonci postanejo dobni po letih zakona).
Pred tem slavnim gospodom Je torej sedel malo-veden kandidat. Za zeleno mizo je sedel: profesor v beli halji, bolnik v beti halji in nekaj asistentov, vsi v belih haljah. Kandidat bi moral Izprašati duševno bolnega ln dognati, kaka je njegova omračenost. Ce bo odgovoril, da je kitajski cesar, trpi na domišljavosti. Ce bo rekel, da setf na desni strani Gospodovi, je pač versko blazen, ln tako.
Vsa nesreča Je bila v tem, da vrli kandidat n! nikoli hodil k predavanjem, in tako je slavnega profesorja zamenjal z blaznežem, blazneža pa S profesorjem. Uprl je svoje oči v slavnega profesorja ln ga vprašal:
—	Kje se nahajate? In kaj ste?
Slavni profesor se je zdrznil, potem je dosto-janstveno vstal ln odgovoril:
—	Jaz to vem. Toda vi očitno tega ne veete, gospod kandidat
In je dostojanstveno odmeglil lz dvorane. Študentu ni bilo nikoli usojeno, da bi postal zdravnik.
VI.
Bil Je izpit iz narodnega gospodarstva, ln iz* prašujočl profesor M. nI mogel kandidita privesti na to, kaj je »menjava«. Na vse načine mu ja pomagal, slednjič pa rekel:
—	Nu, spomnite se, kaj smo delali kot dečki, kadar nismo Imeli...
Gospod kandidat ni pustil, da bi profesor povedal cel stavek, ln je zmagoslavno treSeil »4 dan:	I
—	Kradli smo!
smešnice
RAZLAGA
Marko: ^Očka, kakšna pa je razlika med bi' kom, kravo, teletom ln volom?«
Oče: »Poslušaj: tele Je otrok, krava je mati in bik je oče. « Marico: »In vol?« Oče: »Vol? No, to je pa »tile.«
IZ PISARNE
Knjigovodja tvrdke Jeklič se je predstavil novemu družabniku: »Moje ime je...« Družabnik ga prekine: »2e vem. Zajec.« Knjigovodja: »Iz česa to sklepate?« Družabnik: »Ravnokar ml je šef omenil, da ima knjigovodjo, ki spi s odprtimi očmi... «
S SODISČA
»Kako se pišete?« »Jaz?« »Seveda.« »Jaka Ciber.« .i Koli ko ste stari?« »Kdo, Jaz?«
Sodnik nejevoljno: »Saj vendar le a vami govorim!« »Šestdeset let.« »Kje ste lojeni''« »Kdo, jaz?«
Sodnik, jezen: »Ne, jaz.«
»Kako naj vem, gospod sodnik, kje ste rojeni.«
SREČA
j-Slnoči si no se precej dolgo zamudili pri taroku, pa sem imel srečo.« »SI kaj prida priigral?«
»Tisto ne, a žena je trdno spala ln nič ne ve, obkorej sem domov prišel.«
ČAROVNIK...
»Očka, Skoda, da ne znaš čarati ia ne moreS tega tudi mene naučiti.«
»Kaj bi pa naredil, če bi znal čarati?«
»Oh, gospoda učitelja bi začaral v vrabca ln potem bi okno odprl.«
V ŽIVO ZADETO
Sestra: »Moj mož mora biti lep, bogat, duhovit in čustven.«
Brat: »Obsedela boS!«
CVETKA IZ šiOLE
Profesor: ... V letu 40 — namenoma pravim v letu 40 in ne entlsočdevetstoStirldeset, zato, da se na kratko Izrazim.«
RECEPT
Prvi lovec: »čestitam! Dobro izgledaš!«
Drugi lovec: »Za zdravje se imam zahvaliti doktorju Mariču!«
Prvi lovec: »Norčuješ se, on je vendar &vino-zdravnlk.«
DrugI lovec: »MoJ pes Je bil bolan, ker se je preveč redil Zivlnozdravnlk Je predpisal dnevne peturne izprehode. Hodil sem a psom in ozdravela sva oba.«
SMOLA
Vlomilec: »To jo pa neverjetna smola! Mesec dni sem delal luknjo v zid k blagajni banke. Zadnji dan je pa blagajnik zbežal z denarjem.«
ZADREGA
»Kaj ti Je, prijatelj, da si tako obupan?«
»Kako ne bi bil? Eno Izmed sester dvojčlč ljubim, pa ne vem — katero!«
IZ DEKLIŠKE SOLE
Učitelj: »Kaj razumete pod besedo estetik?«
Učenka molči.
Učitelj: »No, kaj pa je estetika?«
Učenka: »Nauk o lepoti.«
Učitelj: »In estetik?« •
Učenka: »Lep učitelj!«
PRI MODISTINJl
»Belo pero na klobuku, gospa, vas za deset let pomladi.«
»Prosim, prldenite še eno pero!«
PREVEČ ZAHTEVANO
Ona: »Ne pozabi, Milan, da je jutri moj roj« stnl dan!«
On: »Na tvoj rojstni dan torej naj ne pozabln^ a pozabiti moram, koliko si stara!«
POZOREN SOSED
»Jaz sem uglaševalec klavirjev.«
»Jaz pa nisem nobenega naročila.«
»Vi ne, toda vaš sosed.«
DOKAZ
»Gospodična, prosim vas, uslišlte me, ker M* v vas čez ušesa zaljubljen.«
»To Je vafl prijatelj Janko tudi rek«!.«
»Da, toda jas imam večja ušesa.«
IZ ŠOLE
»Povej, Mirko, kakSno korist imamo od krav« T«
»Kravo pijemo in Jemo.«
ZLOBNO
Mlad zdravnik prijatelju notarju: >Danee sem Imel prvega bolnika.«
Notar: »Čestitam! Prosim, ko bo napisal opo« roko, da me priporočiš.«
RAZLAGA
Prvi lovec: »čudno, da imajo vsi jazbečarji krive noge.«
Drugi lovec: »To ni nič čudnega; če ne M imeli krivih nog, pač ne bi bili jazbečarji.«
MODERNO PISMO
»Ljubi moj! Z veseljem sem udarila na tipk« pisalnega stroja, da Ti izrazim svoja srčna S* stva.«
ZAKONSKA
On: »Danes bi rad kaj takega bral, d«, bi ml od groze vstajali lasje.«
Ona: »Na mizi je pismo moje Šivilje.«
KANIBALSKA
Ljudožerec po večerji: »To Je bil pa re* dober človek!«
Križanka št. 13
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. gorenjski gostuje sedaj v ljubljanski operi, 6. delo nemSkega dramatika, ki ga Jgrajo v ljubljanski drami, 15. japonska mera, 16. »goden, 17. steze; opravki, 18. pevski glas, 19. veznik, 20. mesec, 21. pisno znamenje, 22. vrsta ognjišča, (nj je 1 črka), 23. glasbeni pojem, 24. vsemogočno bitje, 25. debel, okrogel kos kakšne enovl, 26. nocoj (srbhrv.), 27. mesto na Štajerskem. (lj je 1 črka), 28. gora na jugozapadu Dravskega polja, 29. stoja, drža, posiljeno obna-žanje, 30. starejši, resnejši človek, 31. enota dolžinske mere, 32. osebni zaimek, 33. del stanovanjske hiše, 34. star, pred daljšim časom, 35. okvara poškodba, 36. doslej so jo jedli samo Izraelci, 37. dajatev javnine Institucijam, 38. kmečko orodje, 39. kratica za predvojno meddržavno ustanovo, 40. misel, pobuda, 42. kuhinjska potrebščina, 43. čas pred Veliko nočjo, 44. okrajšano žensko ime, 45. del drevesa, 46. pripadnik evropskega naroda, 47. zapor, vrsta kazni, 48. je glava družine, 49. Ime naše filmske Igralke, 50. bedak, norec, 51. prostor v cerkvi, 52. sesalec, ki prespi aimo, 54. oblika pomožnega glagola, 55. mestece v Istri, 56. del pohištva, 57. hrana, živilo, 58. v strdi, 59. sestavni del hoje; naravna mera, 60. pritok Savinje. 61. gozdni bog, 62. polovico Gradca, 63. park, drevored, 64, pleme, rod, 65. hiter, nagel, 66. belocvetoč grm, 67. ljubek, lep, 68. žensko ime, 69. portugalska kolonija v Prednji Indiji, 70. vladarjev sin, 71. pripadnik evropskega, naroda, 72. opora Rimskl-Koreakova.
Navpično: 1. jeza, bes, 2. vprašalna členica, 3. hudobni duh, 4. ruski je sedaj izredno drag, 5. število, 6. del telesa, 7. oče, 8. predlog, 9. prebivalec Odisejevo domovine, 10. delavec, 11. špansko žensko ime, 12. eden izmed čutov (nj je 1 črka), 13. dva enaka soglasnlka, 14. plesalka, IT. kadilski rekvizit, 19. skupno Ime za obdelano zemljo (1J Je 1 črka). 20. sila, jakost, 21. težlna, teža, breme, 22. kraj na Koroškem, 23. okrajšano Žensko Ime, 24. vrednostni papir, 25. del telesa, 26. denar, 27. denarna vrednost, 28. država v Južni Ameriki, 29. proizvod vode, milnice, 30. bel sulfat, ki ga rabijo umetniki za odlitke, 31. žabela, 33. vežba, 84. pripadnik evropskega na-3 oda, 35. padavina, 36. črta ločnica, 37. Jurčičeva povest, 38. zasilna stanovanjska zgradba na kmetih, 39. padavina, 41. otrok; 42. reklamno sredstvo, 43. gora na KoroSkem, 44. ležišče, leglo,
46. nenavduSen, brez veselja, 47. užaljenoat, srd, 48. sladka jed, 50. trinogi, nasilneži, 51. pokrajina na Hrvatskem, 52. enota japonskega denarja, 53. črn konj (dvojina), 55. delo, opravek, 56. množica, gmota, 57. osebni zaimek, 58. vodja avstrijskih pandurjev, 59. je zapeljala Evo, 60. mladi, na dvoru vzgojeni plemiški sinovi, 61. del vrat, 62. vzpetina, hribček, 63. krojaška potrebščina, 64. evropska reka, 65. velika kača (množ.), 66. dobro v narečju, 67. osebni zaimek, 68. predlog, 69. v ognju. 70. začetek predstave.
REŠITEV KRIŽANKE &T. 13 Vodoravno: 1. kamen, 5. Kovel, 9. zobobol, 15. omot, 16. topol, 17. nameček, 19. Serafin, 20. Divača, 22. aroma, 24. Iran, 25. Renate, 27. Erika. 29. Ur, 30. 11, 31. maca, 32. enoten, 84. čilo, 36.
okopan, 39. pa, 40. ere, 41. zidan, 42. Amalija, 44. oc, 45. kupejl, 49. nljedan, 52. kanali, 54. velikan, 57. mfvzont, 5S. Ada, 60. otok, 62. rum, 63. raca. 65. en, 66. je, 67. Arizona, 72. oj, 74. Matija, 76. ara. 78. evolucija, 80. ahat, 81. navali, 83. Irena, 84. Ema, 85. zarana, 86. ujede, 87. trahom, 89. kamela, 90. precizen, 91. nagi.
Navpično: 1. kosilo, 2. Amerika, 3. mora, 4. etan, 5. konec, 6. op., 7. voda, 8. elite, 9. začetek, 10. omare,.12. očak, 13. beračija, 14. oko, 16. tiranija, 17. na, 18. maronl, 21. venec, 23. mula, 25. napad, 28. In, 31. malik, 33. Or, 35. idila, 37. Om, 38. panika, 41. zenica, 43. Jen, 44. on, 46. ukor, 47. Panama, 48. svojat, 50. Ag, 51. samojedl, 53. ideja, 55. eter, 56. lo, 57. mu, 59. anatomi. «1. moli, 62. racije, 64. ataman, 68. Reval, 60. Ivana, 70. Zola, 71. nu, 73. Janez, 75. Ihaha, 77. Ainan, 79. Irec, 82. are, 84. Er, 85. za, 86. Ur, 87. tu, 88. og.
F6r da« Konsertlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor L R. — direktor v p., Igriška 3. — Schriftlelter — urednik: Davorin Ravljen, Jwrnalist — novinar, Stari trg 7. — Ffir dle Dnickerel — Za tiskamo »Narodna tiskarna«: Fran .Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 8. — AH.
In Lalhflcli — vsi v Ljubljani.