Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. C/. C/. — sekcije s a dravsko banovino v LJubljani ■ „ TIvac*^«1/« E== Vrajnlitvo bi mprmvm; IJuHjmnm, FrmnUikmtMkm milem t/l. Rokopltmv nm vrmimmm. NmfrmnklrmMh pltem nm tpnjmmomo. Ithaju vtmk Mrlek. Nmrolnlnm Imhm j+lesecna pni (J\JUL »M^TOSVGMtM« »O DO, .m *0 Din. tlmni .mktijm J. V. V. plmlmj, IUI . Uaruu-lnm. Off«J< mmnlkm tn dmt^omrm, davtk po..b.. Polt. tek. rat. 11.1 J J. T.l.fon 3111 Celodnevna zborovanja Učiteljska zborovanja so oni forum, na katerem se utrjuje učiteljska stanovska zavest in krepi stanovska organizacija. Tudi pravo tovarištvo med učiteljstvom se vzgaja in prihaja do popolnega izraza na naših, pravilno pripravljenih, dobro vodenih in prav izvedenih zborovanjih. Res je, da se je organizirano učiteljstvo doslej izkazalo močno v razumevanju pomena svojega lastnega udruženja, in prav zaradi tega si moramo še posebno prizadevati, dvigniti to razumevanje in krepiti stanovsko zavest, da utrdimo moč in vpliv naše stanovske organizacije, ki sta vedno in povsod odvisna od kvalitete članstva. Le intelektualno močno in s pravo stanovsko zavestjo prežeto učiteljstvo, združeno do zadnjega v svoji lastni zajednici, more dosezati vidne uspehe. Če hočemo doseči to, da bo naše udruženje res vpliven in upoštevan faktor, tedaj moramo stremiti za tem, da dvignemo svojo stanovsko organizacijo na višino, ki ji je nujno potrebna. K temu naj nam pripomorejo naša zborovanja, ki naj bi postala celodnevna, da bi mogla obsegati dvojen program in to ofi-cielni del in družabni sestanek vsega članstva. Organiziranemu učiteljstvu so potrebni pedagoški in znanstveni napotki, potrebno mu je vedeti in tudi sklepati o delu, nasvetih in ukrepih organizacije; za gojitev pravega tovarištva in stanovske zavesti pa so mu potrebni tudi prijateljski razgovori s tovariši in tovarišicami, ki delujejo v istih razmerah, v istih okolnostih. Zborovanja naj bi v bodoče trajala ves dan in ne samo dopoldne. V prejšnjih časih je učiteljstvo polagalo mnogo večjo pažnjo tovariškim razgovorom in prijateljskim sestankom po oficielnem delu zborovanja, nego danes. Učiteljstvo, ki se je zbralo na svojih zborovanjih, je ostalo ves dan skupaj, se prijateljsko pomenilo o stanovskih težavah, se poveselilo in tudi lepa pesem je ob takih prilikah odmevala daleč naokoli. Celo na pokrajinskih skupščinah je bil uveden poleg sestanka delegatov tudi zbor učiteljstva, na katerega je prihitelo vedno po nekaj stotin učiteljev in učiteljic. In prav na takih sestankih se je kresala stanovska zavest in se kristaliziralo pravo tovarištvo. Današnja zborovanja naših sreskih društev so pomanjkljiva prav iz razloga, ker so se povsem opustili sestanki po končanem prvem delu, ker se pač vsem zelo mudi. Torej dvojen program naj bi imela naša zborovanja. Oglejmo si najprej oficielni del zborovanj. Od privlačnosti tega je danes v prvi vrsti odvisno, ali se članstvo odzove pozivu na zborovanje in če se odzove, da na njem tudi vztraja. Iz poročil posameznih sreskih društev povzamemo, da beleži večina društev na svojih zborovanjih 60- do 70od-stotno udeležbo članstva. Toda to ne sme zadostovati. Udeležbo na zborovanjih je treba dvigniti na 90 % in tudi več, kar so dosegla doslej le redka društva, ki naj služijo za vzor vsem ostalim, predvsem onim, katerih zborovanj se udeležuje komaj 50 % ali še manj članstva. Kot glavni vzrok stalno slabe udeležbe se navajajo navadno zelo slabe terenske razmere. Ta vzrok je sicer tehten, toda vedno ne drži. Društveni odbori si morajo prizadevati, dvigniti raven zborovanj na ono višino, ki je za učiteljstvo potrebna. Največjega pomena je predavanje. Od predavanja in od predavateljevega imena je največkrat odvisno ali se učiteljstvo zborovanja udeleži ali ne. Današnja doba nam nudi zelo veliko izbiro predavanj, tako pedagoških kot splošno znanstvenih, literarnih in stanovsko političnih. Nemogoče je torej, da bi zaradi teca vprašanja prišli v zadrego, in odločitev za primerno predavanje in dobrega predavatelja pač ne more biti težka. Tudi spremembo v temah predavanj si članstvo želi in je to nujno potrebno upoštevati. Ko se kak društveni odbor ne more odločiti za ta ali oni kraj zborovanja, ker bi pač hotel doseči večji odstotek udeležbe članstva, naj raje točno premo-tri sestavo dnevnega reda, pazi na njegovo pestrost, predvsem pa na vsebino predavanja. Upoštevati je treba želje članstva, če jih je le mogoče pogoditi. Ako uspe društvom s striktno pozornostjo na sestavo dnevnega reda in z izbiro predavanj zboljšati udeležbo članstva na zborovanjih, tedaj je dosežen šele delen uspeh. Toda prav ta uspeh naj služi za pobudo za dobro pripravljene tovariške sestanke učiteljstva pri zabavnem delu zborovanj, za kar naj bi se uporabljali popoldnevi zborovalnih dni. Iskreno tovarištvo in prava stanovska zavest se moreta vzbujati le tedaj, ko se učiteljstvo v prijateljskem razgovoru popolnoma zbližuje, ko odkrito, brez nepotrebnih olepšav pokramlja o težavah in bridkostih svojega stanu, ko brez posredovalcev rešuje svoje poglede na posamezna vprašanja. Taki tovariški sestanki so potrebni mlajšim tovarišem in tovarišicam, da si v pogovoru s starejšimi praktiki prihranijo mnogo truda in izdatkov zaradi raznih pojasnil, potrebni so starejšemu učiteljstvu, da se od časa do časa navzamejo mladostnega navdušenja od mlaj- Naša narodna zavest VSEBINA: Zgodovinski podvig nemškega naroda, ki se je naslonil na Karavankah ob naše meje, zahteva temeljite preosnove našega dosedanjega vrednotenja naroda kot celote. Preo-snova ne sme izzvati do novega mejaša sovražnega stališča, temveč enakovrednega soseda, ki bo znal računati vedno in povsod z nemško agresivnostjo. Praktično bi pomenilo to vzbuditev čuta samoobrambe. To ni v smislu prijateljstva med nami in novim mejašem ostentativna gesta, temveč pravočasen dvig iz dremavosti in mlačnosti do narodnostnih vprašanj. Značilo bi samozavest naroda, ki hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Slabi časi, splošna kriza; dve mogočni velesili ob slovenski meji, dva naroda, ki sta v nedavni preteklosti zavzemala do nas povsem drugačen položaj, posebno pa velik odstotek naših bratov in sester pod oblastjo obeh sosedov so neodložljiva dejstva, do katerih ne smemo biti več malomarni in mlačni. Slovenci moramo začeti misliti o svoji bodočnosti intenzivneje, nego smo to delali do sedaj. Ob prvih spremembah evropskega zemljevida je naše časopisje pozvalo narod k samozavesti in označilo predvsem učiteljstvo za pionirje tega dela. Učiteljstvo mora dvigniti narod iz mlačnosti, v katero je zapadel v času po osvobo-jenju po krivdi voditeljev dnevne politike. Učiteljstvo mora ozdraviti težke rane, ki so jih vsekali v narodov ponos neodgovorni ljudje. Učiteljstvo se mora lotiti naloge, da vzgoji naš narod za samoobrambo! Ono naj bo apostol nauka narodne skupnosti in povezanosti. Učiteljstvu je poverjena zelo delikatna naloga, ki jo razumemo šele tedaj, ako primerjamo našo narodno mlačnost z nauki zadnjih dogodkov, ki so se razvijali logično po prirodnih zakonih. Ne preostaja nam drugega, kakor da se naš narod priključi življenjskemu toku sedanjega časa ter z drugimi v samoobrambi agitira za mir med narodi. Vsaka konservativnost bi pomenila našo slabost, vsaka agresivnost našo prenapetost. Izluščimo jedro naukov zadnjih dogodkov! Neizbežna in železna je logika razvoja naroda, ki je v svoji notranjosti tesno povezan! Narodna povezanost razbija vse dogovore na papirju in vodi po sigurni poti do uspehov! Pred njo se je pokazala nemoč diplomacije in nesmiselnost izbegavanja med narodom samim. Ne samo nemški podvigi zadnjega časa, temveč tudi mnogo drugih, ki se niso dogajali ob naši meji, so bili prav tako uspehi narodne skupnosti in medsebojne povezanosti. Naš namen ni poiskati vzroke postanka in razvoja povezanosti drugih narodov, ugotoviti moramo le blagoslov take skupnosti, takega bratstva. Slovenci si moramo to skupnost prikrojiti po svojih potrebah in obvezah do mejašev, pod katerima živi tudi naša kri. Naš narod, ki je pred komaj 20 leti spoznal vrednost svoboderttTora sedaj za vsako ceno zavzeti stališče tesne medsebojne povezanosti, ako si hoče ohraniti neokrnjene vrste. Za tako povezanost je bilo naše učiteljstvo že tedaj, ko si je ustvarjalo svojo organizacijo, dobro vedoč, da bo le tako služilo svoji svobodni domovini. Učiti mladino v duhu državljanske enakopravnosti in skupnosti, vzbujati v njej zaupanje v moč svojega naroda; privesti narod do neomejene narodne zavesti ter dvigniti ga kulturno in gospodarsko je bilo njegovo vsakdanje delo. Pri tem ni našlo učiteljstvo vedno onega razumevanja, kakor bi ga moralo naleteti spričo tendence dela, ki ga je opravljalo med narodom. Stavljale so se mu na pot vsakovrstne ovire in težkoče in se ga za izvrševanje dolžnosti kaznovalo! Naletelo je na natolcevanje in obrekovanje, ki je imelo namen ustvariti med ljudstvom in njim sovražno atmosfero. Ako torej stoji narod ob važnih trenutkih svetovne zgodovine mlačen in des-interesiran na posledicah dogodkov, ni iskati krivde pri učiteljstvu. Toda veliki dogodki povzročajo velike skrbi. Pred njimi mora zginiti vsako osebno prepričanje, posameznik se mora podrediti skupnosti! Zadnji veliki dogodki morajo vzbuditi in končno združiti vse Slovence in vse Jugoslovane, ki jim blagor domovine in usoda bratov ni samo fraza, temveč boleča ših ob mnogih, predvsem pedagoških vprašanjih. Polagoma bo začela izginjati ona, cesto umetno ustvarjena razlika med mlajšim in starejšim učiteljstvom. Izginila bodo razna nesoglasja, izkristalizirali se bodo enotni pogledi na potrebe učiteljskega stanu. Iz tega bo vzklilo ponovno ono lepo tovarištvo, ki je prav učiteljskemu stanu potrebno, utrdila se bo stanovska zavest, in oni, ki še danes niso organizirani, bodo radi vstopili v naše vrste, da povečajo mogočno zajednico pravega tovarištva, stanovske zavesti in okrepijo našo organizacijo, ki potrebuje kvalitativno pa tudi kvantitativno močno članstvo. Poskusimo torej s celodnevnimi zborovanji! skrb. V borbenem razpoloženju okoli nas bodi naše geslo: »Sloga jači, nesloga tlači!« Vzbuditi zavest ljudstva v domačih mejah, da se resnično vživi v pravico svoje svobode in da pozabi grenko preteklost; dvigniti njegov ponos ter mu vliti veselje do življenja; zvezati mejo s središči, podpirati obmejne brate v vsakem oziru, skrbeti, da imajo reprezentativne šole in najboljše učiteljstvo; podpirati delo narodno-obrambnih organizacij; imeti zvezo z brati ob Soči in Žili, pomagati rodni krvi na tujem, da ne odteče, voditi skrb o njeni usodi in še mnogo drugega bodi naša vsakdanja skrb, predmet vsega našega prizadevanja in središče naših čustev. Ljudstvo se mora zavedati, da nima do svoje domovine in naroda samo pravic, temveč tudi dolžnosti; zavedati, da z narodom živi in umrje! Za naš narod, ki nima osvajal-nih namenov in ki je zadovoljen s svojim koščkom zemlje, na katerem živi sedaj, bi bila taka zavest božji blagoslov! Učiteljstvo bo imelo pri tem največje delo, saj stoji ob viru narodne moči — pri mladini. Rade volje bo stopilo v prve vrste ter s podvojeno močjo sodelovalo za toli potrebno medsebojno povezanost. Da bo njegovo delo Celodnevna zborovanja. Naša narodna zavest. Vzgoja. Poročilo za občni zbor Učit. samopomoči. Vrane - Dolganov »Podrobni učni načrt« v luči srbske kritike. Izjava. Novakovo »Risanje«. Ob obletnici smrti. Preporod mladinske pesmi. UČITELJSKI POKRET: Naša vas in učiteljevo delo v šoli. LISTEK: Moja »delovna« šola. Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Šolski radio. — Kaj vse pišejo. — Stanovska organizacija JUU. uspešneje napredovalo, mu je treba vrniti ugled in stalnost na službenem mestu. Prvo mu je potrebno za avtoriteto, drugo za sistematično delo. Vrniti učiteljstvo na njegovo prvotno mesto bi pomenilo vrniti narodu zaupanje v bodočnost! In lepo bodočnost mora dočakati naš narod! Vzgoja Od prvih zapisov, ki jih hrani zgodovina, pa do najnovejših dejanj posameznikov in organiziranih skupin, se v sklenjeni črti vrste podvigi in dela ogromnih množic, ki na najrazličnejših in vseh delih kontinentov oblikujejo kulturo in civilizacijo nastopajočih rodov. V sive davnine pokopane dobe so bile priče borb človeka, ki je stremel k izpopolnitvi sebe in svojega bližnjega ter si skušal s svojim duhom najti pravo sožitje, ki je podlaga vsem umstvenim in materialnim dobrinam. Pot teh prizadevanj ni niti ravna, niti ne gre vedno navzgor, temveč je krivulja z mnogimi padci, vstajenji in stranpotmi in ne moremo trditi, da smo že dospeli do one stopnje sožitja, ki bi vsakemu omogočala zdrav razvoj. Ravno danes, ko se skoraj ves ljudski trud vseh narodov izrablja za oborožitev in nov spopad, je potreben jasen in razsoden pogled na potrebe in zahteve sočloveka in vzgoja narodov v duhu človečanstva. Neizmerne strahote, ki jih danes doživlja nezaščitena španska in kitajska deca morajo biti svareč opomin, da je treba prenehati z lažnimi in demagoškimi vzgojnimi cilji, ki bodo narodu, ki je z njimi prožet, v bodočnosti nanesli neprecenljivo škodo ali celo pogin. Teh krivih naukov, s katerimi poedinci in skupine zastrupljajo narodovo dušo, mora varovati baš učiteljstvo, ter jih prikazati kot pogubne ljudskim idealom in hotenju po višji in lepši obliki sožitja in vsega življenja. Učiteljski stan je po svojem poslanstvu izrazito duhovniški stan, da poleg izobrazbe v najvišji meri vrši vzgojno misijo v narodu, da vodi mlada pokolenja k stremljenju po resnici, pravici in lepoti ter tako skupno z narodom gradi njegovo kulturnejšo obliko življenja. Tako je učiteljstvo radi svojega poklica potegnjeno v prvo borbeno vrsto ter mora zopet radi poklica prednjačiti in biti vodnik aktivne in nepomirljive borbe za dosego etičnih idealov. Zato učiteljstvo ne more služiti niti osebam ali skupinam, katerih delovanje in cilji so v opreki z etičnimi ali moralnimi vzori ali so v nasprotju v čustvi človečanstva. Močno bi grešili, ako bi sledili trenutnim politično modnim ali diktatorskim vplivom, katerih konec je s padcem nosilcev teh stremljenj viden. S padcem takih stremljenj bi se izkazala ista kot stranpot v prizadevanju za pravim izživljanjem narodovih dušnih in telesnih sil, a učiteljstvo, ki bi širilo take nauke, bi se izkazalo svojemu vzgojnemu poslanstvu nedoraslo in narodu škodljivo. Kakor je vsak posameznik vezan v stan in s tem včlenjen v naravno borbeno edinico za dosego svojih kulturnih in materialnih dobrin in pravic, tako ima učiteljstvo v organizaciji JUU formacijo, ki naj služi uresničenju teženj in poklicnih ter njegovih člove- čanskih idealov. Vedno odklanjajoč vse poizkuse škodovati našim poklicnim idealom ter človečanskim vzorom, odločno odbijajoč vsa dejanja in vse namene, gmotno škodovati po-edincem učiteljskega stanu radi služitve tem idealom, bomo stali na braniku pravice v fronti, ki nam je s poklicem odmerjena, nam dodeljena in zato borba v tem odseku najuspešnejša. Vestno izvršujoč dolžnosti lastnega stanu, bomo očuvali svobodo lastnega dela ter prepričevalnost in udarnost vzgojnih naukov. Z razčiščenjem odnosov stanu in poklicnega dela do družbe, oblastnikov in novih vzgojnih gesel, bomo na nam zaupanem torišču izvršili svojo človeško in poklicno dolžnost ter s tem postavili kamen k zgradbi višje narodove kulture in civilizacije ter človeškega napredka sploh. Vsem ukrepom, ki kale harmonijo v družbi, nanašajo poedincem škodo in zavirajo njihovo pot ali jim jemljejo v naravi priznane pravice, se je treba zoperstaviti. Odpor do krivic bo vzbujal v najširših množicah čut za pravico in mu bo služil kot vzgled samo-žrtvovanja za visoke vzore. Samo narod, ki bo imel razvit čut za pravico in se ne bo strašil nobenega napora, da doseže upravičene cilje, bo dovolj močan in sposoben, da v usodni uri odloči veliko narodno borbo v svojo korist. Narod pa, ki bo molčal pred nasil-niki in krivico, bo že pred usodnim časom klonil in se zgrudil. Ustvariti v narodu voljo do nravstvenih lepot, je naš cilj. Temu cilju je posrečeno tudi naše stanovsko delovanje: Celibat, ki jemlje našemu ženstvu najosnovnejše pravice, naj bo osnova borbe in pogonska sila za uveljavljenje resnične enakopravnosti med moškim in ženskim spolom. Naj bo boj za pravilno napredovanje in pravične namestitve in premestitve viden izraz naših teženj po pravici in harmonski ter moralni ureditvi družbe! Krivica rodi krivico in slabi ukrepi in vzgledi upropaščajo zdrave osobine narodove, ki se izrabljajo v malenkostnih medsebojnih razračunavanjih na škodo višjih etičnih in kulturnih ciljev in uspehov, ki bi jih narod mogel in moral doseči. Ta borba, povzročena od krivih prerokov in nepremišljenih odlokov zadaja narodu veliko moralno in gmotno škodo in ga drži v sponah primitivnih pogledov na svet in gospodarske zaostalosti. Učiteljstvo kot stan, s poslanstvom višje vzgoje v narodu in med človeštvom sploh, ne more ostati mirno ob strani do krivih idej in dejanj. Zato je borba za dosego etičnih idealov nujen delež vsakega posameznika kot člana človeške družbe, in učitelja kot vzgojitelja v najvišji meri še posebej. Db. Poročilo za občni zbor Učiteljske samopomoči v Ljubljani (10. aprila 1938. v Mariboru.) PODPORNI SKLADI UČITELJSKE SAMOPOMOČI. Naša predhodnica »Jubilejska samopomoč v Ljubljani« je bila ustanovljena v avgustu leta 1898. z edinim namenom: ob smrti članov preskrbeti njegovim dedičem primerno denarno pomoč — posmrtnino. Ta namen je obdržala še po svetovni vojni, ko si je v letu 1920. privzela novo ime »Učiteljska samopomoč« in v naslednjih letih še drugače prilagodila novim razmeram in drugačnim potrebam. Kakor hitro pa je Učiteljska samopomoč (US) pomnožila svoj članski krog z mlajšimi člani in se denarno nekaj okrepila, so se pojavili razni predlogi, da naj US poleg posmrt-nine nudi svojim članom še druge dobrine v življenju. Predloženi nasveti in načrti niso navedli kje bo US našla potrebne denarne vire. Rezervni sklad je bil premajhen, pa se ga zaradi hitrega in točnega izplačila posmrt-nin ni smelo načenjati in slabiti, letne obresti naloženega denarja so bile preneznatne za večjo in izdatnejšo pomoč. Prvi predlogi so se pojavili v 1. 1924. do 1927. N. pr. Obresti rezervnega sklada naj se porabljajo za podpore bolnim članom, en del izplačane posmrtnine (izplačila posmrtnin v golih tisočakih) naj se zbira v poseben sklad za podpore, članskemu prispevku naj doda vsak član parkrat v letu določen znesek, ki se bo porabljal za socialne potrebe društvenih članov. noma ločeno ima podporni sklad svoj vložni vpisnik, kontne liste, blagajno in znamke, se samostojno vodi, obračunava in zaključuje. Z glavnico in prispevki v ta sklad se rezervni sklad US prav nič ne množi in ne obremenjuje. Kako in v koliki meri je storil podporni sklad svojo dolžnost, o tem naj govore številke v priobčenem »Izkazu«. Izkaz o podpornem skladu US Vseh prosilcev Prejelo podpore so Podpore bile izdane za ® "E* a § Odklonjeni Glavnica podpor, sklada Leto Ž '3 v znesku a œ M D rt o SI g" jj-g "5 ® ti o „ en ® o>"S C t* 5 Sa e "3 o o s M ■s •&Š Poprava se je pomnožila za stanje 31. dec. <0 S 0 a u a. din p o A a 8, £ > a" s 8. 3 S. V M O > a O h O. C. 2 N •o t> din p din P U l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1934 1935 143 101 92 84 188.457 167.470 25 64 53 4 3 10 4 14 24 20 17 15 5 7 1 16 prošenj iz 1.1934 4.201 75 151.732 155.933 75 o ® KJ Is .s 1936 118 72 144.408 — 36 9 13 14 21 6 16 3 3 prošnje iz 1.1935. 5.862 75 161.796 50 1937 114 83 180.362 75 52 4 7 20 14 4 14 2 3 prošnje iz 1. 1936. 8.894 50 170.691 — o lo S,; Skopaj 476 331 680.698 — 205 20 34 72 72 30 37 6 — — —. — - 331 Resnejše in bolj utemeljene predloge je prejela zadružna uprava v letih 1929. do 1932. S 1. januarjem 1932. je US pričela poslovati kot zadruga. Že v tem letu se je nabralo toliko gradiva za spremembo pravil, da je zadružno načelstvo pritegnilo k delu še nekaj članov iz Ljubljane in okolice. Ti so na posebnih članskih sestankih prerešetali predložene načrte in pripravili primerne predloge za občni zbor US od 14. maja 1933. Na tem občnem zboru je dobilo članstvo kar dve novi dobrini, s katerima se lahko okoristi že v življenju. Ustanovljena sta bila podporni sklad in starostni podporni sklad. I. PODPORNI SKLAD US. Na občnem zboru v Ljubljani, 14. maja 1933., je bil sprejet predlog: »US ustanovi podporni sklad, vsak član vplača enkratni znesek 60 din, katerega se mu ne vrne.« S požrtvovalnostjo vseh zadružnikov se je odprl nov podporni vir za vse člane US, ki bodo v bolezni ali drugačrfih socialnih potrebah prejeli iz tega sklada primerno denarno podporo kot brezobrestno posojilo. Te podpore odmerja in podeljuje zadružno načelstvo na rednih sejah in v zneskih od 500 do 5000 din. Prejemniki podpor jih vračajo v nizkih mesečnih obrokih brezobrestno. S svojim blagodejnim delom je pričel podporni sklad 1. julija 1934. Zadružna uprava je do tega časa zbrala od članov priličen znesek od 150.000 din. Že na prvi seji je zadružno načelstvo razdelilo 58 prisilcem za 122.100 din podpor. Podporni sklad ima svoj pravilnik, katerega je potrdil občni zbor v Mariboru 1. 1934., spopolnila sta ga občna zbora v Celju leta 1935. in v Novem mestu leta 1936. Parmesečno poslovanje podpornega sklada je pokazalo, kako veliko premajhna so sredstva njegova, da bi zadostila vsaj najnujnejšim potrebam mnogih prosilcev. Prav kmalu so prihajali novi predlogi za povečanje glavnice v podpornem skladu. Še enkratno vplačilo zneska 60 din v ta sklad ni bilo zadosti simpatično sprejeto na občnem zboru v Ljubljani, 23. maja 1937. Pač pa je bil ugodno izglasovan na tem občnem zboru predlog, da se od vsake izplačane posmrtnine odtegne 1 % za podporni sklad. S tem je dobil podporni sklad nov vir, ki ne bo nikdar usahnil in — upajmo — vedno primerno zalagal naš »bednostni sklad«. Vse delo v podpornem skladu se vrši samostojno. Z US ima samo posredne zveze, kot skupni čekovni račun, člansko pripadnost v US, informacije in upravno osebje. Popol- 145 K »Izkazu« naj dodam nekaj pripomb. Od 1. julija 1934. do 31. decembra 1937., to je v treh in pol letih, je prejela zadružna uprava 476 prošenj, povprečno vsak mesec 11 prošenj. V ti dobi je prejelo 331 prosilcev 680.698 din; upoštevanih je bilo 70 %. Podpore so bile izdane (po izkazu rubr. 5. do 8.): za bolezen 205 prosilcem — 62 %, za čakanje na pokojnino 20 prisilcem — 6 %, za premestitve 34 prosilcem — 10 %, za razne socialne potrebe 72 prosilcem — 22 %. Upoštevanih ni bilo 145 prosilcev, to je 30 %. Od teh se je 72 prosilcev — 50 % — pač oglasilo za podpore, so po večini prejeli potrebne tiskovine, niso pa vrnili tiskovin spopolnjenih po pravilniku, torej so se sami izločili; 30 prosilcem je načelstvo prošnje za-Trnilo, ker se mu je zdel navedeni vzrok premalo socialen — 20 %, 37 prosilcev — 25 % — je bilo zavrnjenih po pravilniku, ker niso bili še 3 leta člani US, so vračali podporo ali pa pravkar vrnili prvo podporo. 6 prosilcev — 5 % — je načelstvo odklonilo, ker niso člani US. Izmed neugodno rešenih prošenj je zavrnilo načelstvo le 30 prosilcev, to je 20 % ali v zvezi z vsemi prosild le 1.6 %. Kako se množi premoženje podpornega sklada vidimo rubr. 14. in 15. V ta sklad prispevajo vsako leto novi zadružniki vsak po 60 din, prosilci sami pa poravnajo nastale stroške za podeljene podpore. Od 1. septembra 1937. se odtegne od vsake izplačane posmrtnine po 1 %. Ti odbitki bodo dali letni znesek od 5000 do 7000 din. Podporni sklad je povzročil sem in tja nekaj razburjenja. Ta je prosil za večji znesek kakor ga je prejel, oni ni prejel izplačila takoj po vloženi prošnji, enega je načelstvo zavrnilo, ker je bil navedeni vzrok premalo socialen, drugi ima svojo plačo (pokojnino) pri računovodstvu (finančni direkciji) tako obremenjeno, da bi podporni sklad več let ne prišel do poravnave, blagajniški saldo je izkazoval na sejni dan nizek znesek itd. Načelstvo se je ravnalo po načelu: Pomagaj mnogim prosilcem, četudi z manjšimi zneski kakor so si jih želeli. Pred vsem pa je bila največja skrb zadružne uprave ta, da se je upoštevalo vse potrebne prosilce, da je bila varnost težko zbranega denarja 100% na in da se je neredne vračevalce s primernimi odredbami prisililo na pravo pot. Marsičesa bi ne bilo treba, če bi se vsi prosilci za te podpore zavedali, da je podporni sklad socialna ustanova in ne posojilnica. II.. STAROSTNI PODPORNI SKLAD US. Dobrin podpornega sklada se morejo posluževati le oni zadružniki, ki so po bolezni, nesrečah ali drugih socialnih potrebah zašli v težke gmotne neprilike, so prosili US za pomoč in jim je načelstvo priznalo denarno podporo. Starostni podporni sklad je namenjen vsem zadružnikom, ki bodo po svoji članski pripadnosti prišli enkrat na vrsto, ne da bi prosili za to. Načelstvo oprošča vseh članskih dajatev najstarejše zadružnike — računano po članski pripadnosti v US — po vrstnem redu njih vpisa v zadružno knjigo. Za načelstvo je važen samo znesek vsakoletnih obresti od imovine starostnega podpornega sklada. Starostni podporni sklad je bil ustanovljen leta 1933. na občnem zboru s tem, da so se sprejemne pristojbine za nove priglašence v starosti od 25 do 45 let določile po II. načinu brez doplačila po 150 din letno. Za te nove zadružnike odtegne zadružna uprava pri izplačilu posmrtnin po 1.2 % do 24 % v korist starostnega podpornega sklada. Potrebne podatke najdete v »Izkazu o star. podpor, skladu US«. V popolnejše pojasnilo samo nekaj pripomb. odtegujejo še rentni davek. Smrtni primeri v zadrugi so se pomnožili: 31 v letu 1935., 32 v letu 1936. in 41 v letu 1937. Z znižanjem obresti in pomnožitvijo smrtnih primerov je postal naš proračun za 9 oprostitev premajhen. Ce primerjate v »Izkazu« rubr. 5. in 6. (obresti in članski prispevek) za leti 1936. in 1937., vidite, da je imela US v ti dobi 739,16 dinarjev primanjkljaja. Končno letno stanje tega sklada se je dvignilo le s prispevki iz rubrik 3. in 4. Sedanjo hranilno vlogo din 41.569,44 je zadružna uprava naložila na vezan rok po 5 %. S 1. julijem 1938. bo na-čelstvu dana možnost, da oprosti zopet nekaj zadružnikov. Na občnem zboru v letu 1937. so zadruž-naki sprejeli novo določbo v svoja pravila. »Od vsake izplačane posmrtnine se odtegne po 1 % za starostni podporni sklad.« Zadružna uprava izvaja to od 1. septembra 1937. Vsak začetek je težak, posebno še tam, kjer je potreben denar. Z dobro voljo in nekaj požrtvovalnosti zadružnikov US so se našla potrebna denarna sredstva i za starostni podporni sklad. Za bodočnost se nam kaže prav lepa slika: Letni prispevki bodo vsako leto večji, saj so oni po § 16. - 2, stalni, pri- Izkaz o starostnem podpornem skladu US Število Prispevki v star. podpor, sklad Članski Stanje star. Datum članskega prispevka oprošče- po § 13-4 po § 16-2 obresti prispevek za oproščene člane podpornega sklada 31. decembra Opomba nih članov din p din p din p din p din P 1 2 3 4 5 6 7 Od 14. V. 1933. do l.\n. 1935. _ 32.070 _ Rubrika 7: Stanje od 1. VII. 1935. 1935 1936 9 9 2.286 — — — 1.230 1.291 84 890 1.530 — 32.410 32.457 84 Do 5. IX. 1935. M. Lesnika (umri) od 5. IX. 1935. J Črnko 1937 9 6.213 60 1.398 — 1.435 — 1.935 — 41 569 44 Starostni podporni sklad je bil po § 13. — odst. 4., ustanovljen že leta 1933. V prvih dveh letih ni prejel ta sklad nikakih vplačil, da bi pričel z delom. Zadružno načelstvo sprejema v zadrugo le zdrave in primeroma mlajše (do 45 let) priglašence. Šele v juniju 1935. podarjena hranilna vloga v znesku 32.070 din je povzročila, da je zadružno načelstvo s 1. julijem 1935. oprostilo vseh članskih dajatev 9 zadružnikov. Denarni zavodi so zaradi vseobče krize na denarnem trgu znižali obresti, od teh pa spevkov po § 13. - 4, bo vedno več, obresti bodo vsako leto višje. Posledica: Vsako leto več oprostitev. Zdaj oproščeni zadružniki so: Dimnik Josipina - Ljubljana, Levstik Miloš - Celje, Petriček Anton - Žalec, Rošker Franc - Maribor, Gregorin Ivanka - Vič, Vodenik Šimen - Kranj, Wesiak (Bezjak) Jožefa - Ptuj, Ko-derman Janko - Maribor, Črnko Jernej - Ja-renina, in Lesnika Miha - Studenci pri Mariboru (umrl 5. septembra 1935.). Iv. Kocijančič. Vranc-Dolganov „Podrobni učni nažrt" - v luii srbske kritike Laskavo priznanje v beograjski „Narodni prosveti" Znani in spoštovani naš stanovski bojevnik tov. Dragiša M. Mihajlovič je pod imenom »Moja učiteljska radost« objavil v »Narodni prosveti« (Beograd) št. 36 tale prikaz Vrane - Dolganovega »Podrobnega učnega načrta. »Pred dnevi sem pričel citati delo nekega pedagoga svetovnega slovesa. Velika vera v vrednost tega dela je izzvala v meni veliko zanimanje pri čitanju. Doživljal pa sem nekaj neobičajnega. Cim bolj sem se bližal koncu knjige, tem manje sem cenil njenega avtorja. Kako to — boste vprašali? Pisec se pri tretiranju pedagoških problemov niti najma-nje ne ozira na življenje otroka in naroda, temveč filozofira, prezirajoč vsa mnogotera življenjska dejstva, kakor da ne bi vobče obstajala. Avtor gre tako daleč, da končno dobiš vtis, kakor da bi bila knjiga napisana zaradi knjige, ne pa zaradi reševanja postavljenega problema. S čitanjem omenjenega dela še nisem bil pri kraju, ko dobim dve knjigi tovarišev -učiteljev: 1. J. Dolgan - E. Vrane: Podrobni učni načrt za ljudske šole. 2. E. Vrane - J. Dolgan: Nastavni program za narodne šole u Kraljevini Jugoslaviji (v cirilici). Kakšna razlika med ono prvo in obema naposled omenjenima knjigama! Dočim se ona prva odlikuje po svoji meglenosti in veliki nesmiselnosti v pogledih na svet in življenje, se obe drugi z vso preciznostjo približujeta otrokovemu in narodovemu življenju! Povejmo razloge za to trditev: V predgovoru prve knjige pisca pravita: »Da bi se dvignila stopnja izobrazbe kmečkih in delavskih slojev naroda — to je bila želja avtorjev, ko sta sestavljala ta podrobni učni načrt. Prizadevala sta si, da bi zbrala kulturne vrednote, ki naj jih spoznava in ceni preprosti človek ter po njih preoblikuje svoje delo in življenje.« To so misli na svojem mestu. Stara resnica: »Najprej živeti, potem filozofirati!« je še dandanes v veljavi. Kajti misel, ki zataji dejstva, je življenju nepotrebna. In prav v tej knjigi kulturne vrednote ne prezirajo dejstev, zato morejo kot take narod očuvati pred Moja „delovna" šola (Spomini iz prevratne dobe.) (Nadaljevanje.) Vojaške oblasti so si lastile tudi nekako nadzorstvo nad šolami. Naš polkovnik, osebno zelo dober mož, ki je stanoval v župnišču, je določil za ta posel nekega nadporočnika, ki je bil v civilu advokat nekje v gorenji Italiji. Ta je bil res srčnodober in izobražen človek. Prišel se je k meni nekako opravičevat, češ, da naj ne bom užaljen, ker bo moral on kot advokat, ki se na pedagogiko prav nič ne razume, mene nadzirati. Že prej je prav diskretno poizvedoval pri ljudeh, če lahko živim in, če bi morda kaj rabil. Ker nisem hotel priti v kako odvisnost, sem po ljudeh sporočil, da s plačo še kar izhajam. Vojaške oblasti so imele namreč različne zaloge življenjskih potrebščin, ki so jih po preudarnosti delile med ljudi. Tudi šolskim otrokom so dajali kosilo. Dotični nadporočnik, ki je za to skrbel, je gotovo razumel moje stališče napram novim oblastem. Poslal pa je ob različnih praznikih ali celo ob navadnih nedeljah mojim trem otrokom obilnih daril: igrač, finih jestvin, potrebščin za kuhinjo, tako, da smo precej uganili, da je to za nas vse. Ker sem vedel, da daje to iz lastnega nagiba in brez zahrbtnih misli, ga nisem hotel z odklonitvijo užaliti. Občevanje tega oficirja z ljudmi je pričalo o njegovi visoki inteligenci. Vsi so ga radi imeli, zlasti še otroci iz one hiše, kjer je stanoval. Razdal jim je vse svoje priboljške in jih z velikim veseljem opazoval, ko so se gostili z njegovimi darili. Njegov sluga nam je pripovedoval, da boljšega gospoda še ni imel in da bi njegovi vojaki dali življenje zanj. Zaupal nam je sluga tudi, da je njegov gospod zelo bogat in učen ter da ga drugi oficirji vedno izprašujejo za to in ono. Večkrat sva se dobila na cesti in tedaj me je navadno povabil, da sem šel malo z njim. Govoril je 2elo čisto italijanščino, počasi in razločno, da sem ga mnogo laže razumel kot druge. Včasih kakega izraza nisem razumel, pa mi je pomagal ali z razlago, ali pa celo z našo besedo, zvenečo bolj po rusko. Tedaj se je vselej nasmehnil in vprašal, če je bilo prav. Nekoč je prišel poslušat v šolo kaj otroci znajo. Prijazno se je opravičil, naj mu tega ne zamerim, ker je prišel samo na ukaz vojaške oblasti, ki se ji on kot vojak mora pokoravati. Brali smo z najmanjšimi pri velikih črkah. Vsi so brali prav gladko, bodisi iz našega »Abecednika«, pa tudi stavke, ki sem jih sproti napisaval na šolsko tablo. Klical sem po vrsti po tri in tri, da so napisali na tablo svoja imena in priimke, čeravno še nismo vzeli prav vseh črk. Niti enemu se ni kaj ponesrečilo, prav kot bi čutili, da se morajo sedaj izkazati. Tudi računali so gladko in pogumno ter zapeli več narodnih pesmi. Te so nadporočniku tako ugajale, da so mu jih morali zapeti še več. Prepeli so mu menda vse, kar so jih znali, vsako z večjim veseljem. Pri odhodu mi je rekel, da bo že komandantu poročal prav točno, kaj otroci vse znajo. Nadporočnikov sluga nam je pozneje povedal, da je rekel njegov gospod pri večerji zbranim oficirjem dobesedno: »Tile vaški otroci, ki hodijo prvo leto v šolo, znajo več kot vsi naši vojaki skupaj.« Najbrže je bilo to povod, da so začeli kmalu poučevati tudi vojake. Med temi juž-njaki je bil le redek, ki je znal pisati in brati. Po končani naši šoli jih je pripeljal neki poročnik, ki je bil po stanu duhovnik, slednji dan v šolo. Hodili so pa le kak mesec —- ker je njihov učitelj nad njimi obupal. Rekel je baje, da si ne upa niti enega naučiti brati in pisati in da je ves trud zaman. Tako se je ta šola žalostno in brez hrupa končala. Vojaške oblasti so od tedaj tudi opustile nadzorstvo nad šolo. Zato poverjeni nadporočnik je bil odpuščen domov. Bilo nam je vsem žal za njim. Saj je bil vedno naš zaščitnik in zagovornik. Dasiravno je bil zelo odkrit značaj, nam je vendar šele pri slovesu nekaj več povedal o sebi. Opazili smo večkrat, da zna mnogo naših besed, ki jih je izgovarjal tako mehko kot Rusi. Zadnji večer nam je pa v pogovoru povedal, da je bil rojen v Rusiji, kjer je bil njegov oče konzul. Tam je kot otrok občeval z rusko mladino in se skoro popolnoma priučil temu jeziku. Zelo je vzljubil značaj tega naroda. Tudi njegovi starši niso mogli pozabiti časov, ko so prebivali v daljni Rusiji. Doma oče zjutraj še vedno pozdravi po rusko kot v spomin na te čase. Zelo mi je manjkalo tega nadporočnika, ko je začelo vojaštvo popravljati staro šolsko poslopje, ki je med umikom Italijano\ pogorelo. Hoteli so jo obnoviti tako zanikrno, da bi ne bila niti za hlev uporabna. Po neštetih intervencijah, pritožbah in protestih so zopet in zopet popravljali, da je bila končno le za silo uporabna. Mudilo se mi je zlasti za novo stanovanje, ker v oni stari hiši ni bil mogoč obstanek. Kadar sem mirno sedel pri mizi v poznih nočnih urah ter opravljal svoje uradne in občinske posle, tedaj so me neprestano nadlegovali nepriljubljeni sostanovalci — miši. Ker jim je zmanjkalo hrane po vojaških skladiščih, so postale tako drzne, da so mi na nogah glodale čevlje. Prihajale so vsekrižem iz-Dod slabega poda in nam prav vse uničile, kar so dosegle. Živež smo morali imeti v pločevinastih posodah, obleko pa smo obešali na žeblje visoko od tal, drugače bi šla vsa v kosce. Pisati sem moral dolgo časa pri dveh svečah, ker namizne svetilke ni bilo mogoče dobiti. Praznično razpoloženje je zavladalo v hiši, ko smo jo končno vendar iztaknili v neki trgovini, oddaljeni tri ure od nas. Petroleja smo imeli dovolj in slovesno smo jo Dri-ž vzeti iz motivov na narodnih vezeninah. y Novakovo »Risanje« je plod dolgoletnega, uspehov polnega poklicnega in strokov-njaškega dela. Novakovo »Risanje« je izdala in natisnila Učiteljska tiskarna. S tem svojim delom je dokazala popolnost svojega podjetja in upravičeno zapišemo, da je med vodilnimi tiskarnami v naši državi. Tako popolnega, svežega in dovršenega grafičnega dela ne najdemo povsod. Zavidajo nam ga tudi drugi in večji narodi. Radi verjamemo, da je želo Novakovo »Risanje« pohvalo poklicnih tiskarjev in risarskih strokovnjakov v Avstriji, Franciji in drugod. Divil se mu je tudi mnogim našim tovarišem in tovarišicam s poučnih ekskurzij mariborske Pedagoške centrale poznani slavni dunajski risarski strokovnjak in pedagog Rothe. Laskavo pohvalo o tej knjigi so izrekli tudi na pariški Sorbonni. Pred leti je veljalo Novakovo »Risanje« po 500 dinarjev za posamezni izvod. Zdaj je založnica Učiteljska tiskarna v Ljubljani zni-žile le za prerisavanje, temveč za vzorce, kako stane izvod lepega dela le 100 din. S tem je omogočila, da si nabavi »Risanje« za svojo knjižnico tudi sleherni učitelj in učiteljica. Kdor bo knjigo pregledal in se po njej ravnal, bo gotovo rad priznal, da je našel v njej obilo opore in pobud za nadaljnje smo-treno šolsko delo v smislu sodobnih načel strnjenega pouka. Predloge mu ne bodo služile le za prerisavanje temveč za vzroce, kako naj dela in postopa, da bo uspel pri sistematični vzgoji mladih risarjev. Pohitite z naročili! Naj ne bo nobene šole, ki bi ne imela tega dela v svoji knjižnici. Delo je namenjeno vsem jugoslovanskim šolam, učiteljem in učiteljicam. Zato je knjiga natisnjena v slovenščini, srbohrvaški tekst pa je v obeh pisavah: v latinici in cirilici. Plašče površnike največji izbiri po nizkih cenah Pravijo, da naša pesem propada.. Pravijo o skoro vsaki naši pokrajini, da je neugodna za razvoj pevskih organov. Pravijo, da so ljudje brez posluha. Res se morda izgublja poulična, gostilniška pesem, res propadajo pevska društva, ki so visela v zraku brez osnove, res pa je tudi, da »nemuzikalne« pokrajine izginjajo iz slovenske zemlje. Niti ni minilo leto, odkar je bilo ustanovljeno v Konjicah društvo mladinskih pe-vovodij, pa so se že pokazali prvi uspehi smotrnega dela na polju mladinske glasbe. Na božičnem sestanku mladinskih pevovodij v Mariboru se je določil program štirih okrožnih mladinskih koncertov: konjiškega, šo-štanjskega, Dravske doline in Dravskega polja. In kar trije okrožni mladinski koncerti se bodo vršili dne 3. aprila 1938. V Konjicah nastopi tega dne enajst mladinskih zborov, v skupnem številu 600 otrok. Nastopijo zbori Konjice, deška šola; Konjice, dekl. šola, Loče, Oplotnica, Prihova, Stranice, Špitalič, Skomerje, Zreče, Vitanje in Žiče. Dravsko polje ima svoj koncert v Framu. Nastopijo štiri mladinski zbori iz Podove, Rač, Sv. Marjete in Št. Janža, v skupnem številu 290 otrok. Dravska dolina ima dva koncerta, dopoldne v Guštanju, popoldne v Dravogradu. Nastopi pet zborov iz Dravograda, Guštanja, Marenberga, Prevalj in Vuzenice, v skupnem številu 220 otrok. Če pogledamo imena teh mladinskih zborov, najdemo sledečo ugotovitev. Konjiško okrožje zastopa skoro ves srez, pohorske in dolinske vasi od enorazrednice Skomerje na Pohorju do šestrazrednic. V Dravski dolini so mladinski zbori samo iz večjih krajev. Na Dravskem polju pa so se strnile štiri sosednje vasi. Tudi v sporedih ugotavljam zanimivo razvojno sliko. Na vsakem teh treh okrožnih koncertih nastopajo posamezni zbori s povprečno po pet pesmimi, razen v konjiškem, kjer radi velikega števila zborov nastopajo s tremi. Skupni mladinski zbori v Konjicah nastopijo letos že s spremljavo učiteljskega orkestra, in sicer z Bachovim »Pomladnim prebujenjem« in Kosijevimi »Štirje letni časi«. Zbori Dravske doline zapojo tri koroške narodne v pozdrav bratom preko meje. Dravsko polje pa po eno eno-, dvo- in troglasno in dravskopoljsko: »Trije modri«. Vsak izmed posameznih zborov Dravske doline poje vsaj po eno Adamičevo, Dravograd tudi La-jovica (»Nagajivka«), Marenberg Mirka (»Jutranji zvon«) in Milojeviča (»Žabe«), V konji- škem okrožju poje Oplotnica Bravničarja (iz »Polžkov«) in Mokranjca (»Rukovet«), Prihova Pirnika (»Tam v goščavci«), Špitalič Osterca (»Žabica in muha«) in Žiče Cvetko-vo »Glej, saj ne moreš več...«, Ošterčevo »Nezgodo na piru« in Pirnikovo »Uspavanko Matjažku«. Dravsko polje poje po skladateljih: Podova Preglja, Sv. Marjeta Gerb-ca, Št. Janž Adamiča, Rače Pirnika, razen tega še Št. Janž in Rače Osterca »Svatba na piru«, »Zabiča in muha« in »Belokranjske ša-ljivke«. Iz tega pregleda je zelo jasno razvidna nova usmerjenost zborov. Ti, večinoma vaški zbori pojo sodobno pesem, pojo Osterca, Pirnika, Cvetka, Bravničarja, Milojeviča itd. V pevski kulturi dežela daleč prednjači mestu. Sodobna pesem zahteva mnogo dela, daje pa obilje užitkov, naši mali pevci jo že zahtevajo in iz svojega nedavnega koncerta vem, da so prevzele poslušalce Kogojeve, Pirniko-ve in Osterčeve pesmi. Smer je zborom začrtana, poglobljeno delo bo dvigalo uspehe. Ob festivalu je treba opozoriti še prav posebno na vzgojno plat te zadeve. Zbori ne goje med seboj nobene konkurence in popolnoma napačno bi bilo tako gledanje nanje. V bistvu tudi ne gre za prirejanje koncertov, ampak za splošno poglobitev glasbene vzgoje. Mnogo je zborov, včlanjenih v D. M. P., ki ne bodo mogli nastopati na okrožnih koncertih. Raztreseni so še po posameznih pokrajinah. Mnogo zborov bo imelo še domače koncerte. Ocenjevanje zborov z nekega enotnega stališča bi bilo popolnoma zgrešeno. Prilike so ravno pri mladinskih zborih tako zelo različne, da uspehov ne gre soditi po takem kopitu. Mladina poje novo pesem. Prvi večji val bo plusknil v nedeljo 3. aprila, ko bo pelo nad 1000 mladih pevcev dvajsetih mladinskih zborov. Združeni pojo, nočemo sebičnosti, ne potrebujemo niti slavospevov. Zavedamo se, da hočemo graditi splošno kulturo, dvigniti celoto, ne dvigati posameznikov. V tem delu je mnogo osebnih žrtev, zato temveč uspehov. Mladina poje. Poje, ker se zaveda pomena pesmi. Ne poje šolskih pesmi. Poje, kar je doživela, poje svoje trdo življenje, poje novo pesem veselja. S svojo pesmijo poglablja glasbeni smisel odraslih, veže in prepleta svoja doživetja z razumevanjem starejše generacije. Poje in zmaguje. Ves ogromni material, ki je ležal leta in leta neizrabljen, kliče po novi pesmi, zahteva kla-divarjev, da ga bodo prekovali v jeklo, ki bo pelo. Vas gradi kulturo in jo kaže meščanu. Delo vedno zmaguje nad lagodnostjo. Tudi tukaj bo zmagala žrtev. Zorn Jože. Učiteljski pokret Naša vas in učiteljevo delo v šoli Referat tov. Miloša Verka, predsednika sreskega učiteljskega društva za Šmarje-Rogatec (Konec.) Še nekaj moram opozoriti, zdi se mi zelo važno. Mnogokrat slišimo nagrobne govore in čitamo osmrtnice, da je bil pokojnik velik nudi FRAN LUKIČ Ljubljana, Stritarjeva ulica 9 dobrotnik revežev in jim delil dobrote z radodarno roko: za te zemeljske dobrine hvaležnost preko groba. Človek pa pozna tudi duševne dobrine, največ jih delimo mi učitelji v šoli. Bodimo pri tem uvidevni in usmiljeni! V vsakem razredu jih je nekaj, ki jih je narava z duhom bolj pičlo obdarovala, ne pozabimo nanje, ki so naše pomoči najbolj potrebni. Tam, kjer je premalo, dajmo čim več! Kjer je nakopičeno, se bo kopičilo samo. Naša dolžnost je, da manjšamo diference. Pri vaškem slabiču najdemo nekaj pozitivnega. Negujmo to in širimo sorodne sposobnosti. Naj ne stopi iz šole nihče obupan in nesposoben za katero koli samostojno delo, ali celo radi karanja in zaničevanja zagrenjen, uporen proti vsemu in negativno usmerjen. Tovariši in tovarišice! Vsak dan, vsako uro se spomnite na one, ki strmijo s toplimi pogledi v vas in nemo čakajo na ljubeznivo pobudo. Niso oni krivi, da so rojeni pod zvezdo revščine. Morda so fizično močni, pošteni, zvesti, vztrajni. Odli-kujmo te njihove dobrine, pokažimo jim jih, Ka/ vse pišejo o učlialf»tvu. šoli, proMvctl In JTJV —1 Prenos učiteljev na banovine. »Mi mislimo na primer prenesti učitelje na banovine. Ministrstvo niti ne pozna učiteljev, mora se pa izražati o tem, ali bo kdo od učiteljev prišel iz Osijeka v Zagreb ali pa obratno. To je najprej potrebno prenesti na banovine.« (Iz govora notranjega ministra g. dr. Korošca, »Slovenec«, 25. III.) K »PLEBISCITU NA STRANICAH« Res je, da je dobrotnik zapustil Stranicam 74.900 din. Zal pa ni res, da bi omenjeno vsoto zapustil res zanemarjeni šoli. Res je, da se je vršilo glasovanje, ali se naj uporabi ostanek zapuščine (okoli 44.000 din) za »Prosvetni dom« na predlog g. župnika. Ni pa res, da bi bil stavljen predlog, da se zapuščina uporabi za prepotrebno novo šolo. Res je tudi, da so se trudili za novo šolo že od leta 1914. sledeči šol. upravitelji: Bobič Ferdinand, Golez Fran, Dobnik Leon in sedanji. Radi neprilik pa to nobenemu ni uspelo, sedanjemu tudi ne, da bi se ostanek zapuščine daroval šol. fondu. Res je tudi, da se je nekdo izrazil, da učitelj ne bo komandiral in dokler bo on (nekdo) živ, ne bo nove šole. Pripomnim še, da se je o vsem točno informirala že kraljevska banska uprava ter ji je bil poslan tudi prepis oporoke. Stranice, dne 26. marca 1938. srez Konjiški. Ambroš Martin, šol. upr. SianovsRa organiszacifa JUU = JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo dne 9. aprila 1938. v Mozirju, če bomo do tega dne prejeli plačo. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Situacijsko poročilo. 3. Sodobni pouk po Vranc-Dolganovem učnem načrtu — predava tov. Predan. 4. Društvene in stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. — Tovariši in tovarišice, prinesite s seboj izpolnjene ivili in pričakujemo Vaš poset MAMAMA NOVAK LJUBLJANA —KONGRESNI TRG 15 = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 9. aprila t. 1. v Mariboru, Narodni dom, ob pol 10. uri. Dnevni red: 1. Naše življenjske in gmotne prilike. 2. Naše gospodarske ustanove. 3-Situacijsko poročilo in dopisi. Uprava prosi, da člani oz. tov. upravitelji dostavijo anketne pole, ali jih vsaj oddajo na zborovanju tov. Kašperju. Tov. zadružnike »Učiteljske samopomoči« pa pozivamo, da se v nedeljo po zborovanju (10. aprila) udeleže polnošte-vilno občnega zbora U. S. v Mariboru. — Odbor. -V Pri aunakl cerkvi ^ P. n. naročnike in čitatelje obveščamo, da da se jih zavedajo in ponosni nanje stopijo v krog pozitivnih delavcev Občestva. Življenjska pot nas je povedla v učiteljski poklic, vse naše žitje je povezano z njim za vedno, šola je vsebina našega življenja. Ni lahko delo osamljencev na hribih, v zapuščenih kotlinah, kjer se je treba boriti na vse strani. Toda trdno strnjeni v tovariški organizaciji bomo vedno našli potrebne pobude. Interesi šole in naši osebni interesi so tesno povezani. Cuvajmo jih vsi in vsak, kakor čuva vsak častnik čast svojega polka, vsak duhovnik nauke svoje cerkve, dosledno in brezkompromisno. Vsi brez izjeme smo v ljubezni vdani svojemu narodu. Iz tega naroda so izšli heroji, ki so nam izvojevali svobodno domovino. Imamo jo, treba pa jo je neprestano utrjevati in krepiti. Tu pa je naš delež dela v slavo in moč domovine. Tako bo tudi naš stan vreden, da bo šel v zgodovino naše mlade države v senci onih, ki so jo ustvarili. Predvsem pa v senci Njega, ki je bil prvi, kralj Zedinitelj, tako bomo izvršili široko vsebino Njegovega poslednjega ukaza: Čuvajte Jugoslavijo! anketne pole! Upamo, da se bodo z ozirom na zanimivo in aktualno predavanje udeležili zborovanja tudi tov. iz oddaljenih krajev! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo 9. aprila 1938. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1. Razvoj računstva. 2. Spoznavanje prirode v ljudski šoli. 3. Situacijsko poročilo. 4. Slučajnosti. — To-varišica blagajničarka se pritožuje, ker ste netočni plačniki. Vsi ste prejeli položnice z obračuni. Poravnajte članarino pred zborovanjem. Tovariše(ice) prosimo, da povabijo tovariše(ice), ki stoje še izven organizacije, da tudi ti pristopijo v naše društvo in da se udeležijo prihodnjega zborovanja. Tovariši udeležite se tega zborovanja polnoštevilno, pridite vsi! — Poslužite se knjig društvene knjižnice, ki posluje na dan zborovanja od 8. do 9. ure v evangeličanski šoli v Murski Soboti. Vrnite nam izpolnjene anketne pole, obedve! Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 9. aprila t. 1., v Št. IIju pri Velenju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo odbornikov. 2. »Moje učiteljevanje med južnimi brati« — predava Rejec France. 3. Naša Mladinska matica. 4. Slučajnosti. — Po sklepu na zadnjem zborovanju, bo to zborovanje v Št. Ilju. Po prihodu vlaka krenemo ob 9. uri iz Velenja v eno uro oddaljeni Št. Ilj. — Ker nekatere šole še do danes niso poslale podatkov glede naročnikov Mladinske matice, prosimo, da to storijo čimprej, ker bomo te podatke rabili na zborovanju. Ne zadostuje pa samo skupno število naročnikov na šoli, ampak je treba poslati tudi za posamezne razrede. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto, 9. aprila, v prostorih deške šole v Škof j i Loki. Pričetek zborovanja po prihodu jutranjih vlakov, okrog 8.15 ure. Dnevni red: 1. Slovenski pravopis — predava profesor g. Ivan Kolar. 2. Opiši obzorje — metodično-učna slika — predava tov. Rudolf Horvat. 3. Naše gospodarske ustanove — poroča tov. Jože Zupančič. 4. Učiteljski sadjarski tečaj — poroča sreski kmetijski referent g. Hladnik. 5. Situacijsko poročilo — tov. Debeljak. 6. Predlogi in slučajnosti. Glede na predavanje prof. g. Kolarja, prosimo tovariše in tovarišice, da pripravijo svoja vprašanja, ker je zaželena debata! Tudi splošna jezikovna vprašanja pridejo na dnevni red! Lepa udeležba — stanovska dolžnost! Odbor. blagom NOVAK v Ljubljani blago za vse vrste oblačil proti odplačilu v mes. obrokih. Cene strogo solidne. Zunanjim odjemalcem pošlje na željo tudi vzorce. Prosi le navesti pribl. vrsto blaga. = JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE bo zborovalo v soboto, dne 9. aprila, s pričet-kom ob pol 9. uri dopoldne v I. mestni ljudski šoli v Celju. Povabljen je prof. g. dr. Rudolf Kolarič iz Ljubljane, da predava o slovenskem pravopisu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu še debata o Učit. samopomoči in volitev društvenega častnega razsodišča. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo dne 9. aprila ob 10. uri v kozjanski šoli,- Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi »Gospodarski dan« in predavanje tov. Jurančiča J.: »Praktično delo v oddelku z več razredi«. — Odbor. angleškega in ieSkega sukna Bogata izbira! A. & E. Skaberne Ljubljana Splošne vesti — Velikonočne šolske počitnice. Po odredbi ministrstva prosvete bodo letošnje velikonočne počitnice trajale 12 dni in sicer skupno za vse šole v državi. Začele se bodo v petek, 15. aprila, in končale v torek, 26. aprila. Dne 27. aprila se bo začel zopet reden pouk. Počitnice bodo tako obsegle katoliške in pravoslavne velikonočne praznike, ki si letos sledijo v razmaku samo enega tedna. — Potovanje Cirilmetodarjev na Ople-nac je zagotovljen. Dne 30. aprila se odpeljemo s posebnim brzovlakom iz Ljubljane ob 20.20. Vlak se bo ustavljal le na postajah, kjer bodo vstopali priglašenci. V Zemun prispe vlak v nedeljo, 1. maja, ob 6.45, odkoder nas popelje po kratkem prestanku v Mlade-novac. Od tu se peljejo izletniki po skupinah z avtobusi na Oplenac, kamor dospejo vse skupine do 11. ure. Ob 11. uri bo sprejem po upravniku zadužbine, nato se podajo izletniki z vodstvom CMD v cerkev in v krip-to, da se poklonijo Viteškemu kralju in njegovim slavnim prednikom. Potem je ogled cerkve in okolice, nakar sledi kosilo in potem odhod z Oplenca po 13. uri. Odhod z Mladenovca z vlakom je ob 15.30 in pride v Beograd ob 17.30. Po prihodu v Beograd bodo udeležencem po skupinah odkazana prenočišča in gostilne ter restavracije. Večerja bo ob 19. uri, potem je pa vsak udeleženec prost. V ponedeljek, dne 2. maja, bo zajtrk ob 7.15, potem se zberejo udeleženci po skupinah, katere bodo vodili posebni vodniki. Beograd ima dovolj zanimivosti, ki jih je treba ogledati: Kalimegdan, kraljevski dvor, Dedinje, Topčider, 5 muzejev in še mnogokaj je v Beogradu, ki je vredno vsega zanimanja. Ob 13. uri bo skupno kosilo, potem pa je zopet ogledovanje beograjskih zanimivosti po skupinah. Ce bo dovolj časa, se odpeljemo popoldne na Avalo. Vsem onim udeležencem, ki bi hoteli v Beogradu pri svojcih prenočevati in imeti lastno prehrano, je to svobodno prepuščeno. — Akcijski odbor bo uredil vse, za kar najudobnejše potovanje. Želimo, da se priglašenci čimprej definitivno priglase ter pošljejo voznino za II. razred 260 din, za III. razred 188 din. Železničarji pa plačajo za avtobus 40 din in za režijske stroške 10 din. — Vsem državnim in banovinskim na-stavljencem, ki se udeležijo izleta na Oplenac je kr. banska uprava dovolila dopust od 30. aprila do incl. 3. maja^ 1938., ki se pa ne všteje v redni dopust. — Ce kdo, so obvezani Cirilmetodarji, da se poklonijo svojemu najvišjemu obrambnemu delavcu, blagopokojne-mu Viteškemu kralju Uedinitelju, našemu rešitelju iz tisočletne sužnosti. — Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani javlja svojim članom, da se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila t. 1., ob pol 10. uri dopoldne širši članski sestanek v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul.6/I. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. — 2. Predavanje g. Alojzija Hreščaka o »Učiteljskem pokretu«. — 3. Poročilo načelnika. — 4. Slučajnosti. — Vse tovariše in tovarišice pozivamo, da se sestanka zanesljivo udeleže, ker se bomo porazgovorili o nekaterih važnih vprašanjih. — Načelnik: Šuster Vladislav. Tajnik: Lustek Miroslav. — Za »Porekarjev ubožni šolski fond na Humu« so darovali: 20 din A. Gradišnik, 15 din M. Levstik, po 10 din so darovali Kaučič Josipina, Stani Tomaž, Mahnič Adela, Kos Drago, Režek Juraj, Kren Josipina, Skala Peter, Vauhnik Miha, Milčinski Angela, Mari-nič Mirko, Trstenjak Ana. 5 din je daroval Marčič Karel. Skupaj do sedaj 150 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! - Šolski upravitelj na Humu. — Za Mrzelovo knjigo »Bog v Trbovljah«, ki je vzbudila v naši javnosti mnogo živega zanimanja in o kateri se je kritika v naprednem in katoliškem dnevnem tisku enako laskavo izrazila, daje založba »Trbovlje« učiteljem in učencem 25 % popusta, če se naroče naravnost na naslov: Založba »Trbovlje«, Ljubljana, Gajeva ulica. S popustom stane karto-niran izvod 45 din, v piano vezan pa 52,50 din. Knjigo, ki je polna resne življenjske vsebine in ki jo pravljična oblika približuje zlasti duši mladega človeka, priporočamo kot najprimernejše velikonočno darilo. Res je, da je dobrotnik zapustil Stranicam 74.900 din. Zal pa ni res, da bi omenjeno vsoto zapustil res zanemarjeni šoli. Res je, da se je vršilo glasovanje, ali se naj uporabi ostanek zapuščine (okoli 44.000 din) za »Prosvetni dom« na predlog g. župnika. učitelj ne bo komandiral in dokler bo on (nekdo) živ, ne bo nove šole. Pripomnim še, da se je o vsem točno informirala že kraljevska banska uprava ter ji je bil poslan tudi prepis oporoke. Stranice, dne 26. marca 1938. srez Konjiški. Ambroš Martin, šol. upr. Stanovska organiszacifa JUU Za pomlad! = JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo dne 9. ajmla 1938. v Mozirju, če bomo do tega dne prejeli plačo. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Situacijsko poročilo. 3. Sodobni pouk po Vranc-Dolganovem učnem načrtu — predava tov. Predan. 4. Društvene in stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. — Tovariši in tovarišice, prinesite s seboj izpolnjene divne modne novosti za Vas in Vašo družinico smo pripravili in pričakujemo Vaš poset Učiteljski pravnik —§ Vprašanje: O. O. iz K. 1. Ali imam pravico do povračila potnih stroškov in dnevnice za udeležbo na obvezni sreski konferenci šolskih upraviteljev? — 2. Ce imam pravico, kaj naj ukrenem, da se mi izplačajo? Odgovor: 1. Za tfsako potovanje, ki ga izvršite po uradnem nalogu, Vam pripadajo tako potni stroški kakor dnevnice in Vam zato pripadajo tudi za udeležbo na sreski konferenci šolskih upraviteljev, ki ste se je morali udeležiti po uradni odločbi. — 2. Ravnajte se po določbah uredbe v povračilu potnih in selitvenih stroškov civ. drž. uslužb. (Glej Ročni katalog, str. 143.) Vlogo je nasloviti v tem primeru na sresko načelstvo. V primeru eventualne negativne rešitve vprašajte za nadaljnja navodila. Raznovrstna poljska, epmPfffi zelenjadna in cvetlična d&iil&imf hrano in zdravila za ptice dobite po najugodnejših cenah in v najboljši kakovosti pri tvrdki M.BERDAJS, prej Jos. Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8, Maribor, Vetrinjska ulica 30. ŠolsRi radio —r XXVII. Torek 5. aprila. »Mesto in vas«; g. Drago Košmerlj: II.—III. Petek 8. aprila. »Kako nastane film«; g. Boris Rihteršič. Razpored. I. Razvoj filma: 1. Kako dobimo vtis živih slik. 2. Od prvih poizkusov do govorečega filma. 3. Kako more film govoriti. 4. Film — slika dogodkov po svetu. 5. Kaj lahko še od filma pričakujemo. (Plastičen film in filmska televizija.) II. Od zamisli do platna: 1. Vsebinski zasnutek. 2. Scenario. 3. Režiser in igralci. 4. Delo v ateljeju in na prostem. 5. Od ateljeja do izgo-tovljenega filma. 6. Tehnika, reklama in stroški filma. 7. Film gre v svet. 8. Predvajanje filma in projekcijski aparat. II.—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 3. aprila ob 17. uri predaval g. inž. Karel Tavčar: Gozdarstvo. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 9. aprila t. 1. v Mariboru, Narodni dom, ob pol 10. uri. Dnevni red: 1. Naše življenjske in gmotne prilike. 2. Naše gospodarske ustanove. 3-Situacijsko poročilo in dopisi. Uprava prosi, da člani oz. tov. upravitelji dostavijo anketne pole, ali jih vsaj oddajo na zborovanju tov. Kašperju. Tov. zadružnike »Učiteljske samopomoči« pa pozivamo, da se v nedeljo po zborovanju (10. aprila) udeleže polnoštevilno občnega zbora U. S. v Mariboru. — Odbor. Najlepše modele damskih plaščev in kostumov v novem lokalu v Šelenburgovi ulici 1, najcenejše pa na Kongresnem trgu št. 5, nudi cenj.učiteljicam kakor doslej tudi na obročna odplačila. DAMSKA KONFEKCIJA A . P A U L I N ^ CENE /&Šr3,