Št. 42 (2669), leto LI »Novo mesto, četrtek, 19. oktobra 2000 »Cena: 220 tolarjev
v akciji
od 13.10. do 25.10. 2000
Hipermarket Novo mesto
Podbevikova 4 pon.-sob.: 8.00 - 20.00 ned.: 8.00- 12.00
"* Hipermarket Brežice
Tovarn iika cesta 10 pon.-sob.: 8.00 - 20.00 ned.: 8.00 - 12.00
Več kot 69 priložnosti za dober nakup!
ICITROEN CENTER
toU 07/393 04 54, 393 04 64 BiiUHiil
SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
*
VULKANIZER!TVO
AGROSERVIS, Novo mesto
/# (07) 393 01 10
Vas kdaj preseneti...?
jrawn.-oij/rrw|
$^qUT5)Co1b
noKiein
KZ Krka z.o.o. Novo mesto
VOLITVE SO ZA NAMI
Proti delitvi in za sodelovanje
Če je bit za izid parlamentarnih volitev pred štirimi leti značilen zasuk v desno in je bila desnica zelo blizu oblikova-njcrviade, pa je za tokratne volitve značilno, da so volivci precej več zaupanja izkazali levosredinskim strankam na čelu z LDS kot pa desnici. V državni zbor se je tako kljub zvišanemu pragu za vstop prebilo osem strank; največ, več kot 36 odst. glasov, je dobila LDS, nekaj manj kot 16 odst. SDS, dobrih 12 odst. ZLSD, okrog 9,5 odst. SLS + SKD Slovenska Ljudska stranka in NSi 8,6 odst., v parlament pa so uspele priti še DeSUS, SNS in SMS. Nesporno je največja poraženka tokratnih volitev SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, ki je dobila skoraj polovico manj glasov kot na prejšnjih volitvah, največje presenečenje pa je Stranka mladih Slovenije.
Takoj po volitvah so stranke analizirale rezultate volitev. Nezadovoljna desnica je krivdo za svoj neuspeh pripisala predvsem medijem in slabši volilni udeležbi. Toda na odločitve volivcev je vplivalo več stvari, v prvi vrsti so za takšen rezultat poskrbele t.i. pomladne stranke same s svojimi nenehnimi razdori in podtikanji. Vehementni združitvi SLS in SKD spomladi je namreč kmalu sledita razdružitev in nastanek nove stranke NSi, kar je volivce še dodatno zbegalo. Verjetno bi se s tem dalo razložiti tudi dejstvo, da je bilo med glasovnicami več kot 36.500 neveljavnih.
Rezultati volitev so znani, ni pa še znano, kakšno vlado bomo dobili. Nesporno sporočilo volitev je, da so ljudje proti ideološki polarizaciji in velikim pretresom, želijo si, da bi stranke sodelovale, predvsem pa, da bi popeljale Slovenijo k večji blaginji, da bi bilo manj brezposelnih in da bi bita socialna varnost večja.
J. DOR N rž
Vzajemna podarila defibrilatorje
PORTOROŽ - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v sklopu kongresa Tečaj tehnik in postopkov v urgentni in intenzivni medicini, kije od 12. do 14. oktobra potekal v Portorožu, osmim zdravstvenim domovom, Domu upokojencev Celje in Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarila deset najsodobnejših defibrilatorjev. Med obdarjenimi je bila tudi Zdravstvena postaja Šentjernej, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Novo mesto. Naložba, vredna 7,3 milijone tolarjev, je le ena izmed donatorskih dejavnosti te največje slovenske zavarovalnice za prostovoljna zdravstvena zavarovanja.
NOVO MESTO - Po uradnih delnih izidih nedeljskih parlamentarnih volitev, ki jih je v ponedeljek zvečer predstavila Republiška volilna komisija, je glasovalo 70,01 odst. volilnih upravičencev, kar je slabe 4 odst. manj kot pred štirimi leti.
Največ glasov - 36,28 odst. je dobila LDS, v 6. volilni enoti, ki obsega Dolenjsko, Belo krajino, Posavje in Zasavje, pa 39,75 (podatki za 6. volilno enoto v nadaljevanju v oklepaju). Sledijo ji: SDS z 15,79 odst. (14,23); ZLSD z 12,09 (8,91); SLS+SDK z 9,54 (13,22); NSi z 8,64 (7,77); DeSUS z 5,17 (5,55); SNS z 4.39 (4,59) in SMS z 4,33 (3,50) odstotka. Šesta volilna enota je za zdaj dobila sedem mandatov, in sicer štiri Liberalni demokrati Slovenije, po enega pa Združena lista socialnih demokratov, združena SLS+SKD in Socialdemokratska stranka Slovenije, med njimi pa ni nobenega dolenjskega kandidata.
V državnem zboru bodo tako sedeli: Leopold Grošelj(ZLSD), kandidat v 9. volilnem okraju Hrastnik, Branko Kelemina (SDS) iz sevniškega okraja, Andrej Fabjan (SLS+SKD) - volilni okraj Črnomelj in Metlika ter liberalni demokrati Jože Avšič (Brežice), Miran Jerič (Hrastnik), Zoran Gračner (Trbovlje) in Matjaž Šva-gan (Zagorje ob Savi). Na dokončne izide preštevanja glasov pa še čakajo Andrej Vizjak (SDS) iz 5. volilnega okraja Brežice, Kristijan Janc (SLS+SKD) iz Sevnice in Alojz Peterle (NSi) - volilni okraj Trebnje, ki imajo še možnost dobiti mesto v parlamentu. Po neuradnih delnih izidih strank, ki so dosegle prag za vstop v državni zbor, sta LDS in SLS+SKD največji odstotek prejela prav v naši volilni enoti, najmanjšega pa, sicer pre-
770.167 Slovencev bo potrebovalo dodatno pokojnino.
senečenje letošnjih volitev. Stranka mladih Slovenije. Končni rezultati bodo znani v petek, dokončni uradni izid volitev pa bo objavljen najkasneje v torek, 24. oktobra.
Imena nekaterih izvoljenih oz. predvsem neizvoljenih kandidatov v 6. volilni enoti so morda marsikoga tudi presenetila. Med kandidati LDS, ki niso dobili zadostne podpore volivcev, so med drugim mag. Tatjana Marija Gazvoda (35,2 odst.), Gregor Golobič (35,52) in Branko Janc (39,78). Brez sedeža v parlamentu so v SDS ostali tudi Albert Pavlič (15,48) in Janez Mežan (18,66); v ZLSD Ivan Štajdohar (8,59), Igor Perhaj (8,63) in Marija Jazbec (10,0); v SLS+SKD med drugim Vida Čadonič Špelič (11,03 odst.), Alojzij Metelko (12,18), Franc Hudoklin (16,26) in Franc Bogovič (17,72); v NSi Franc Vovk (9,48) in Matjaž Falkner (10,12) ter v DeSUS-u mag. Franc Žnidaršič (11,98 odst.). V SNS in SMS nobeden od kandidatov v 6. volilni enoti ni prejel 10 odst. glasov. V SNS sta na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, največ glasov dobila Stanko Radanovič in Sergej Čas, v SMS pa Sašo Dukič in Primož Retelj.
V 1. volilnem okraju 4. volilne enote (območje kočevske upravne enote) so volivci na nedeljskih volitvah največ glasov, in sicer 28,56 odst. namenili Janku Vebru iz ZLSD, ki bo tako obdržal svoj položaj poslanca v DZ tudi v naslednjem mandatnem obdobju. Sledili so mu: Janez Černač, LDS (27,26
Tudi vi.
PRVA
POKOJNINSKA DRUŽBA
Zupančičevi Čopova diploma
MARIBOR - Na letošnjem strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), ki je potekalo od 11. do 13. oktobra v Mariboru, je Jadranka Zupančič, višja bibliotekarka in vodja matične službe v novomeški Knjižnici Mirana Jarca, prejela Čopovo diplomo, najvišje priznanje, ki ga podeljujejo za dosežke na bibliotekarskem področju.
Berite danes
stran 2;
•Ali pralni stroj popravite sami?
stran 5:
• Cesto so uničili, vodnjaka pa ne
stran 7:
• Direktorja poslali domov
stran 8:
• Samski dom zahteva izselitev
stran II;
• “S šotori bi odšli stavkat pred občino”
stran 18:
• Goreči kupi na Krškem polju
ISSN 0416-2242
.v.c 224000
Ob koncu tedna bo pretežno jasno, po nižinah pa se bo zjutraj in dopoldan, ponekod pa ves dan, zadrževala megla ali nizka oblačnost.
14. popotovanje po Levstikovi poti
LJ BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice Telekoma po 39. OOO tolarjev!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, Tt 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, tr 0608/41-371
VELIKI NERAJEC MED NAJLEPŠIMI VASMI - Belokranjski Veliki Nerajec se je letos kot edina slovenska vas pomeril za evropsko nagrado za obnovo vasi, ki poteka pod okriljem Evropskega združenja za razvoj podeželja in oživljanje vasi (ARGE). Med 32 vasmi iz prav toliko evropskih držav in regij se je Veliki Nerajec znašel v finalu med šestimi najboljšimi vasmi, kar je za Belokranjce velik uspeh. Res pa je, da je bilo v Beli krajini prav v Velikem Neraj-cu v okviru Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) narejenega največ. Zmagala je sicer vas s Spodnje Saške, Nerajčani pa so prejeli posebno priznanje za zgledne dosežke za področju naravovarstva ter za prizadevno sodelovanje vseh prebivalcev pri razvoju podeželja. Da zares dobro sodelujejo, so Nerajčani dokazali tudi pretekli teden, ko seje po nagrado v tisoč kilometrov oddaljeni nemški Kaiserslautern odpravil poln avtobus vaščanov. Po nagrado na oder pa so za razliko od drugih vasi, kjer so jo prejeli v glavnem župani, odšli duša Velikega Nerajca Vera Vardjan ter sedemletna Lara Štajdohar in Jani Klobučar, oba v narodnih nošah. Seveda so požeti največji aplavz. Na fotograf ji (od leve); Vera Vardjan z nagrado, Ivanka Štajdohar in Ivan Kambič, ki sta poskrbela za zabavo ter Lara in Jani v narodnih nošah. Več o Velikem Nerajcu in podelitvi nagrade v prihodnji številki Dolenjskega lista. (Foto: M. B.-J.)
LITIJA - V soboto, II. novembra se bo med 6. in 9. uro na Levstikovi ulici v Litiji pričelo že 14. popotovanje po Levstikovi poti. Popotovanje bo ob vsakem vremenu, če pa bo to lepo, pričakujejo na cilju na Čatežu pri Trebnjem spet 10.000 do 15.000 popotnikov iz domovine in tujine. Tudi tokrat so poleg 22 km dolge proge pripravili krajšo inačico, ki se konča ob tretji kontrolni točki v Moravčah. Ta je namenjena predvsem šolskim skupinam in tistim, ki menijo, da je 5 km manj hoje povsem zadosti za njihovo fizično pripravljenost. Kdor bo na popotovanju tretjič, bo prejel posebno priznanje. Kot dokazilo mora predložiti zbrane vse kontrolne žige v enem dnevniku. Posebni avtobusi bodo najbolj utrujene popotnike po 11. uri s cilja prireditve prepeljali na Veliko Loko ali nazaj v Litijo. Podrobnejše informacije po GSM 041 649 351.
P. P.
Dolenjci ostali brez poslancev
Iz šeste volilne enote zaenkrat le sedem mandatov, na “čakanju ” neuradno še trije -Končni izidi bodo znani v petek popoldne - Janko Veber iz Kočevja ostal poslanec
UDELEŽBA NEKOLIKO SLABŠA - V nedeljo je svoj glas za poslance oddalo več kol dve tretjini volilnih upravičencev, kar je le nekoliko manj kot pred štirimi leti. Tako na voliščih ni bilo dolgčas, tudi v gasilskem domu v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju ne, kjer je nastal naš posnetek. (Foto: T. J. G.)
odst.); Alenka Gabrič, SDS (14,54); Valentin Južnič, SLS+SKD (9,14); Alenka Jelenovič, SNS (5,70); Bogomir Štefanič, NSi (5,28), Slavko Ožbolt, DeSUS (2,73) in Povh Martin, SMS (2,67). V 2. volilnem okraju 4. volilne enote (območje ribniške upravne enote) je ribniški župan Jože Tanko (SDS) dobil 34,31 odst. glasov, kar mu je prineslo sedež v parlamentu, v katerega pa bo, po sicer neuradnih izidih, iz Ribnice prišel tudi Janez Drobnič (N.Si), kije prejel 14,57 odst. glasov. Drobnič seje po glasovanju volivcev uvrstil za Dunjo Obersnel-Kveder iz LDS, ki je zbrala 19,76 odst. glasov, sledili pa so kandidati strank: SLS SKD (10,99), ZLSD (9,35). SMS (3.33), SNS (2,48) in DeSUS z dvema odstotkoma glasov.
M. Ž.. M. L.-S.
Prevent za laguno
SLOVENJ GRADEC - Iz koncerna Prevent, ki ima svoje podjetje Prevent SPM tudi na Mirni na Dolenjskem, prihaja razveseljiva novica. Odslej bodo izdelovali tudi sedežne prevleke za novi model Renaultove lagune II, ki bo na trgu proti koncu letošnjega leta. Prevent je doslej izdeloval le prevleke za twingo. Letno izdela poldrugi milijon kompletov prevlek za različne proizvajalce avtomobilov, zdaj pa dnevrlo izdela še 850 novih prevlek za Renaulta.
KOČEVJE - Za kočevsko drevesnico Pinus, ki od leta 1994 deluje v zasebnih rokah podjetnice in ene redkih žensk, ki so si pridobile status kmeta, Ljube Turk-Šega, prvo soboto v tem mesecu organiziran dan odprtih vrat ni bil novost. Kot običajno je bil posebno doživetje tako za udeležence predstavitvenih dejavnosti kot za obiskovalec, in to kljub temu, da jim vreme letos ni bilo naklonjeno.
Po skromnih začetkih v razvoju biološko dinamične drevesnice, izobraževanja in urejanja prostora si je drevesnica Pinus v letu 1997 kot prva v državi pridobila svetovno blagovno znamko Demeter, ki je znak za biološko dinamično pridelane proizvode in pojem najboljše kvalitete živil. Tega leta so tudi prvič pripravili predstavitveni dan podjetja, nakar so dnevi odprtih vrat s predstavitvijo dela drevesnice v različnih aktivnostih postali del njihovih vsakoletnih aktivnosti. Tako so tudi za letos pripravili bogat in pester program, v katerem je sodelovalo okoli 20 odraslih in otrok. Kljub slabemu vremenu in zato, kot je povedala Turkova, manjšemu številu obiskovalcev kot prejšnja leta so program v celoti izpeljali. “To smo storili
tako zaradi predavateljev kot otrok, ki so kot člani projektne skupine skupaj s starši predstavili projekt Drevesnica - učilnica na prostem, čeprav je bila udeležba obiskovalcev na predstavitvi izredno skromna.” je pojasnila Turkova.
Niz predavanj, ki so potekala skozi ves dan, so tudi letos popestrili s prešanjem sadja, vendar pa, kot je povedala Turkova, zaradi dežja in mraza “tudi jabolčnik ni stekel po grlu tako kot lani". Zaradi dežja je bil omejen tudi ogled drevesnice, manjša pa je bila tudi prodaja v njihovem prodajnem centru, kjer so kot običajno ob dnevih odprtih vrat nudili 10-odst. popust. Povsem neodvisno od tega pa je potekala uvodna predstavitev dejavnosti drevesnice in vizije njenega razvoja v smeri izobraževal-
nega centra za ekološko kmetijstvo in trajnostni razvoj, ki jo je podala Turkova, kot zaključno predavanje Mete Vrhunec iz društva Ajda o pomenu avtohtonih semen v zgodovini. Prav tako pa je uspel tudi sestanek možnih bodočih kooperantov v pridelavi ekoloških sadik sadja in jagodičevja, katerim je predstavil idejo ekološke drevesnice za sadjarstvo svetovalec v sadjarstvu Franci Kotar.
M. LESKOVŠEK-SVETE ljuba Turk-Šega
JESENSKO SREČANJE - Krajevna skupnost Tržišče in društvo Zagon sta v sodelovanju z občino Sevnica preteklo soboto ponovno priredita odmevno prireditev Jesensko srečanje za potnike muzejskega vlaka iz cele Slovenije. Muzejski vlak je bil poln do zadnjega kotička, saj je iz Ljubljane pripeljal kar 350 potnikov. V Sevnici (na posnetku) je goste pričakala sevniška godba, pozdravil jih je tudi župan Kristijan Janc. Udeleženci srečanja so v prijetnem vzdušju spoznavali gostoljubnost ljudi tudi v Boštanju, Jelovcu, Tržišču in na Malkovcu, zato se jih vse več znova vrača. (Foto: P. P.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Dvojke so raz
Zadnji teden pred volitvami je borzo zaznamoval s svojo živahnostjo in optimizmom. Zvezde tedna so bile dvojke ali prazni pidi, ki so nastali z razdelitvijo prvotnih pooblaščenih investicijskih družb na polne in na tiste, ki so jim ostali izključno certifikati. V začetku tedna smo zaznati večje posle z delnicami Nacionalne finančne družbe 2, katerih cena se je dvignila do 33,50 SIT in nato spet padla na borih 28 SIT. Kupec Pomurske investicijske družbe 2 se je ustavil šele pri ceni 35,60 tolarja, kar je več kot 10 odst. več od cene predhodnega dne.
Poleg dvojk so postali zanimivi tudi polni pidi, čeprav cene njihovi delnic rastejo počasneje. Največjo rast je doživela delnica Zlate mo-nete I, saj so kupci zanjo odšteli po 67 SIT, kar je dobrih 15. odst. več kot v prvih oktobrskih dneh, veselijo pa se tudi delničarji Nacionalne finančne družbe I in Triglava Steber I, saj pri prodaji iztržijo 85 oz. 95 SIT za delnico.
Optimizem se je razširil tudi na borzni trg, predvsem kot posledica pretoka kapitala od prodaj. Največ zanimanja je bilo za farmacevtske delnice, kar se je po-
znalo tudi na rasti borznega indeksa, ki meri to panogo, tikova delnica je dosegla 37.000 SIT, uspešno pa ji je sledila tudi Krkina, ki je prebita mejo 26.000 SIT. Še bolj je bilo razveseljivo, da je bila rast podkrepljena s finančno močnim povpraševanjem. Žal se je že konec ledna evforija razblinila, tečaji so dobili negati\pn predznak in na trgu je zavladalo zatišje.
Na koncu naj še opozorim delničarje Colorja in Radenske, da se iztekata roka za prevzem. Če sprejemajo ponudbo, morajo pravočasno urediti vse formalnosti pri borznoposredniški družbi, če pa ne, lahko oboje delnice prodajo na borzi, čeprav cene niso ravno najvišje. Razmerje tržnih cen še najbolj odstopa od menjalnega razmerja pri delnicah Radenske in Pivovarne Laško, ki je še vedno bolj naklonjeno delničarjem Radenske. To pomeni, da se pri trenutnih tržnih cenah bolj splača priti do delnic Pivovarne z nakupom in menjavo delnic Radenske.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. 0687371-8221. 371-8224
ZEMLJIŠKA KNJIGA
Ali pralni stroj popravite sami?
Na okrajnem sodišču v Novem mestu čaka povprečna vloga na vknjižbo v zemljiško knjigo dve leti in pol - Če damo vlogo za vpis takoj, ohranimo vrsto in zagotovimo varnost
Jugoslavija in Slovenija
MATEJA ŠKUFCA, profesorica razrednega pouka iz Ratja: “Politične situacije na območju nekdanje Jugoslavije sicer ne spremljam preveč zavzeto, vendar menim, da obstaja možnost, da se bodo odnosi med državama pod vladavino novega jugoslovanskega predsednika Koštunice izboljšali. Izredno težko je napovedovati, kaj se bo zgodilo.”
TONI VODIŠEK, upravni pravnik, iz Krškega: “Vsekakor se bodo morali vzpostaviti neki odnosi z ZRJ v doglednem času. Slovenci smo tu v prednosti pred drugimi. Za Slovenijo je zanimiv celoten balkanski trg. Vendar sem proti hitenju za vsako ceno. Najprej je treba odpraviti stare nejasnosti v odnosih med državama. Mislim, da je v ZRJ veliko slovenskega premoženja.”
IVAN HALER, upokojenec, iz Artič: “Normalno je, da da bo prišlo do medsebojnih stikov med Slovenijo in ZRJ. Nujno je sodelovanje, gospodarsko, kulturno. Seveda ne pride v poštev tak način, kot je bil v prejšnji skupni držaVi. Srbija in ZRJ je naše tržišče. Tam imamo poznanstva od prej, zdaj samo obnovimo stare stike. Vsak kupec, ki plača, je pravi."
JUtfIJ ŠVEGELJ, ovtomehanik-strugar, iz Srednjih Radencev: “Mislim, da se bodo po zadnjih dogodkih v Srbiji odnosi med Srbijo in našo državo otoplili. Vendar je vprašanje, kako bo po skorajšnjih volitvah, o kate-/ih govorijo. Upam pa, da bodo volivci izbrali bolj zdrave, demokratične sile, saj so očitno spoznali, da ne morejo živeti sami, odrezani od sveta."
SIMON KRALJ, strojni tehnik iz Kota pri Semiču: “Miloševič s svojo politiko ne more več nadaljevati. To je očitno. Ljudje pač zahtevajo spremembe. Pri tem, kar so si izborili, bi morali vztrajati. Mislim, da bosta v prihodnje Slovenija in Srbija lažje prišli do dogovorov, diplomatskih odnosov, pomembno pa je tudi sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih."
ALEŠ MAROLT, tajnik občine Kostel: “Spremembe v Jugoslaviji bodo pozitivno vplivale na odnose med Jugoslavijo in Slovenijo. Sedaj bo možno pristopiti k reševanju vseh problemov. Za našo državo je izboljšanje odnosov dobrodošlo predvsem z vidika gospodarstva, tako zaradi trgov kot zaradi lastnine, ki jo imajo naša podjetja v Jugoslaviji."
MARJAN ŠUŠTARŠIČ, samostojni podjetnik iz Mokronoga: “Zadnja dogajanja v Srbiji po padcu Miloševiče-vega režima pomenijo ne le veliko olajšanje za večino Srbov, pač pa tudi za sosede Zvezne republike Jugoslavije. Mislim pa, da bi morala biti pri tem odpiranju do ZRJ precej previdna, saj balkanska zvijačnost in manire ne potonejo s padcem nekega diktatorja.”
ALOJZ JAKŠ, upokojenec iz Sevnice: “Srbi bodo verjetno s svojim družinskim diktatorskim parom prej ali slej obračunali podobno, kot so Romuni s svojima samodržcema. Zdi se mi, da je Miloševičeva soproga M. Markovič vsaj toliko kriva kot njen Slobodan za vse trpljenje srbskega in drugih narodov po razpadu bivše skupne države."
Jugoslavija prihaja v Slovenijo na sprednja vrata. Ali natančneje: Slovenija prihaja v Srbijo na prva vrata. Za vsak primer, če najnovejše slovensko-srbsko/jugoslovansko znanstvo še ni dovolj zaznavno, sta si slovenski zunanji minister Lojze Peterle in predstavnik Demokratične opozicije Srbije dr. Žarko Korač za prvo srečanje izbrala nekakšen predprostor - Mokrice, ki sicer pomenijo nekaterim Hrvatom hrvaški del Zemlje. Po Miloševičevem padcu nastajajo tudi taka srečanja, kot je bilo omenjeno na Mokricah. Pri tem je res, da je Slovenija trgovala z ZRJ že tudi doslej in da je bila povsem normalna slovenska trgovinska menjava s Črno goro. Kako bo v bodoče? Kakšne odnose med Slovenijo in ZRJ pričakujete in kakšni stiki bi bili po vašem najboljši? Na to se nanaša tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. Videti je, da ljudje pričakujejo otoplitev odnosov med državama. Spomina na nekdanje "skupne" čase ne zanikamo, novih medsebojnih vezi pa ne gre spletati za vsako ceno in predvsem ne na vrat na nos. Zamere, nastale po razpadu nekdanje skupne države, so močne, sčasoma jih bo manj, vendar bo v njihovem znamenju nastajala tudi slovensko-srbska/jugoslovanska prihodnost. Kot se je slikovito izrazil nekdo na ulici: “Sem proti temu, da bi v Ljubljani že kar plesali kolo."
MARIJAN LAPAJNE, arhitekt iz Novega mesta: “Naši odnosi s Srbijo se bodo prav gotovo izboljšali, in prav je tako. Vendar mislim, da bo za to potrebno več časa, kot morda sedaj kaže, kajti nerazpoloženje do Slovencev je globoko, saj so ga spodbujali dolga leta. Pa tudi nova oblast je močno nacionalistična."
Po državnem projektu naj bi zemljiško knjigo spravili v elektronsko obliko do konca leta 2004. Tudi v Novem mestu že vnašajo v računalnik primere, s katerimi se kaj dogaja. Zemljiškoknjižne predloge ali izpiske lahko opravijo elektronsko le v primeru, če ni nikakršnega neskladja med podatki. Kot pravi Žibertova, nestrpno pričakujejo uredbo, ki bo določila, kako ravnati v primeru neuskla-
• Predsednica sodišča Žibertova še opozarja, da dodatno delo in podaljševanje čakalne dobe povzročajo tudi nepopolni predlogi za vknjižbo. “Nihče ne popravlja pralnega stroja sam, predloga za vknjižbo pa se mirno loti, čeprav bi sc moral nujno obrniti na strokovnjaka, seveda ne na zemljiško knjigo ali sodišče, saj tu ne dajemo pravnih nasvetov," pravi.
jenosti in kako jo odpraviti. Več ko bo namreč usklajenih vložkov zapisanih v elektronski obliki, hitreje bo teklo delo in manj bo zaostankov.
V zemljiški knjigi se bojijo, da bo število zadev spet začelo naraščati, ko se bo iztekal rok za vpis etažne lastnine po začasnem zakonu. Uslužbenci ne dajejo informacij po telefonu, vendar je zemljiška knjiga javna in dostopna vsakomur v času uradnih ur. Te na jezo strank niso usklajene z uradnimi urami upravnih organov, a jih tako predpisuje sodni red. Ker je po novem Geodetska uprava v Bršljinu, bodo stranke še kuhale jezo, ko jih bodo pošiljali od tam do sodišča v centru in nazaj.
B. DUŠIC GORNIK
Tudi jabolčnik “ni stekel” kot lani
Dan odprtih vrat drevesnice Pinus so tudi letos popestrili s prešanjem sadja -Zaradi slabega vremena manj obiskovalcev - Vsebinski del ostal neokrnjen
Žare Pregelj v semiški občini
SEMIČ - Pretekli teden je semiš-ko občino obiskal Žare Pregelj, državni sekretar za državne ceste na ministrstvu za promet in zveze. Na semiški občinski upravi so mu predlagali, da bi lokalno cesto Črmoš-njice-Gričice-Komarna vas-Baza 20 prekategorizirali v državno cesto turističnega značaja 3. kategorije. Cesta je namreč pomembna za družbo Smučarsko-rekreacijski center Rog Črmošnjice, v katero je vključenih sedem občin. Pregelj je sprejel pobudo in v semiški občini upajo, da bo še ta vlada cesto prekategorizirala. Pred dnevi so 3.900 metrov ceste od Črmošnjic do Gričic tudi asfaltirali, slovesno pa jo bodo odprli 29. oktobra.
Zakladne menice
LJUBLJANA - Ministrstvo za finance je objavilo pogoje za novo avkcijo tri- in šestmesečnih zakladnih menic, ki bo v torek, 24. oktobra. Informacije in naročila za vpis dobite pri pooblaščenih vpisnikih (Abanka, Bank Austria Creditan-stalt, Banka Vipa, Factor banka, Nova KBM, Nova LB in SKB banka).
NOVO MESTO - Lastnina in varnost pri trgovanju z nepremičninami postajata vse bolj pomembna, zato iz dneva v dan težje čakamo urejeno zemljiško knjigo. Število nerešenih zemljiškoknjižnih zadev še vedno narašča in tako je tudi na okrajnem sodišču v Novem mestu, od koder so zadnja leta za nameček kar po vrsti v bolje plačane službe odhajali usposobljeni referenti. Kot je povedala predsednica okrajnega sodišča Marjetica Zibert, so po nekajletnem izrednem porastu lani in letos končno dobili v obravnavo manj zadev, a se bojijo, da bo zmanjšanje le kratkoročno.
Čeprav so v letu 1998 dobili v obravnavo celo 6.404 zadeve, jih vsako leto rešijo komaj dobrih tri tisoč. Še leta 1996 so imeli “samo” 2.130 nerešenih zadev, lani že 8.297 in letos že doslej 7.791. Tudi zemljiškoknjižnih izpiskov izdajo precej več kot pred letom 1998, lani so jih na primer 9.535. Povprečna čakalna doba za vknjižbo je bila lani skoraj tri leta, medtem ko je letos dve leti in pol. “Zdaj imamo mlado ekipo, ki z učinkovitejšo organiziranostjo uspešno zmanjšuje zaostanke, vendar je delo zahtevno in terja dolgo uvajanje. Pomagamo si tudi s pogodbenim delom," pravi Žibertova.
Novomeški zaostanki niso izjema, saj je podobno tudi marsikje drugod po Sloveniji, a se kljub temu zaradi čakanja na vknjižbo stranke večkrat znajdejo v škripcih. Človek kupi nepremičnino, pa je in hkrati ni njegova, ker še čaka na vknjižbo. Kako naj dokaže lastništvo, da bodo zadovoljne banke in mu bodo odobrile kredit? V Novem mestu zdaj izdajajo tudi izpiske na starega lastnika s plombo na novega lastnika. Kot pravijo, to dokazilo zadostuje za pridobitev gradbenega dovoljenja pri tukajšnji upravni enoti, ali bi bila z njim zadovoljna tudi kakšna banka, pa ne vedo. V nekaterih primerih, ampak samo izjemoma, zadevo rešijo tudi prednostno. O tem, ali so razlogi
utemeljeni in ali je vpis sploh mogoč (če ne čaka nanj v isti zadevi že več drugih plomb), odloča predsednica sodišča. Prednostno rešijo tudi izvršbe, vknjižbe zastavnih pravic in podobno.
Marjetica Žibrel
• Mnogi še vedno ne dajo predloga za vknjižbo spremembe v zemljiško knjigo, čeprav so trgovali z nepremičnino in imajo pogodbo. Pozneje utegne biti prepozno, saj se vmes lahko zgodi marsikaj: morda se podatki več ne ujemajo in pogodba ni več primerna za vpis, ali pa se z lastnino v knjigi zgodi kaj drugega. Če stranka takoj vloži predlog za vknjižbo, si s tem drži vrstni red spremembe in si zagotovi varnost.
Novomeška kronika
PAR - Kandidata združene SLS za poslanca v obeh novomeških okrajih, dosedanja poslanka dr. Vida Čadonič Špelič in šent-jernejski župan Franc Hudoklin, sta pred volitvami na vsakem kozolcu visela skupaj. Ne dobesedno. ampak njuni sliki. Ko tako kot noben drug kandidat iz teh okrajev nista postala poslanca, je kar škoda, da bosta šli taki lepi sliki v nič. Ko bi bila vsaj še oba ledig, bi se lahko prijavila vsaj kot par na naslednji semiški ohceti. Tam bi gotovo uspela.
SEKRETAR - Alojz Turk, nekdanji prvi novomeški SKD-jevec, Po združitvi z SLS pa član novomeškega vodstva nove SLS, je takoj ko je takrat še enotna Bajukova vlada vzela vajeti v svoje roke, postal državni sekretar na ministrstvu za delo, zadolžen tudi za vojne veterane. Za to oblast pa so to tako partizani kot domobranci. Kljub letanju od ene do druge manifestacije in kljub silnim opravkom na ministrstvu si je Turk, tudi elan novomeškega občinskega sveta, vzel čas, še posebej v predvolilnem obdobju, in prisostvoval na vsaki “pasji procesiji”. Po volitvah bo najbrž vse drugače. Ali pa bo imel še več časa...
EKONOMAT - Vsaj od poletja leži na mizi v 3. nadstropju novomeške občinske stavbe na Novem trgu škatla, na kateri piše, da jo je treba vrniti v ekonomat g. Petanu. Kakšna je skrivnostna vsebina škatle, ne ve nihče, očitno pa je v občinskem ekonomatu ne pogrešajo. V predvolilnem času pa je glavna pozornost tako in tako usmerjena ne v ekonomat, ampak v državni zbor. Ker volitve tja niso odnesle nobenega kandidata, se bo morda kdo našel, ki bo vsaj to nesrečno škatlo odnesel v ekonomat. Če se to ne bo zgodilo v naslednjih treh mesecih, pa naj Pride ponjo kar sam naslovljeni g. Petan.
SEKRET - Pravijo, da so stranišča pravo ogledalo kulture družbe. Če sodimo po stranišču na novomeški avtobusni postaji, v teh krajih živimo v absolutno po-srani družbi. Na to je opozorila ženska, ki je včasih v Nemčiji čistila stranišča. Pred kratkim sojo obiskali njeni znanci in sodelavci. Po dolgi poti so na avtobusni postaji najprej zavili na stranišče in še hitreje prišli iz tega sekreta. “Če bijo vedela, bi ga šla sama počistit,” jo je še danes sram. Škoda, da so volitve že za nami. Kakšen kandidat za poslanca bi lahko obljubljal volivcem: “Zavzemam se za red, pospravil bom sekret!”
Ena gospa je rekla, da je bi! Predvolilni golaž, ki so ga kuhali kandidati za poslance novomeških volilnih okrajev, očitno neokusen. Miti eden ni hil izvoljen.
Stavka v Inter Tobu se nadaljuje
Inšpektor zadrla! sklep o prekinitvi delovnega razmerja
NOVO MESTO - Kljub temu da prejšnji teden ni prišlo do sklenitve sporazuma med stavkajočimi delavkami novomeške tovarne obutve Inter Tob, ki jih Podpira sindikat Alternativa in Preko njega Zveza delavcev Solidarnost, in direktorjem ter večinskim lastnikom firme Jožetom Praznikom, so se odločili, da ne bodo stavke nadaljevali Pred ministrstvom za delo, kot so sprva napovedovali, niti ne bo 25. oktobra solidarnostne stavke vseh sindikatov, povezanih v Solidarnost, ki ima okoli 4.000 članov, največ v novomeškem Revozu. Solidarnostna stavka je “zamrznjena”. Tako so se odločili zato, ker je inšpektor za delo zadržal sklep o prekinitvi delovnega razmerja, ki ga Je direktor Praznik izdal stavkajočim delavkam, češ daje nezakonit. Še naprej pa deluje stavkovni nadzor v podjetju.
Iz ZD Solidarnost so tudi sporočili, da so se z direktorjem novomeškega Intel servisa dogovorili, da bo po stečaju Inter Joba, do katerega naj bi prišlo 25. oktobra, prednostno zaposlil delavke, ki bodo tu izgubile del°-	A.	B.
*****
J
TJ A ^ 1 i-J O S Č J TJ
*****
Evropski denar za dolenjske odpadke
Gradnja centra za ravnanje z odpadki Dolenjske bo veljala 7,6 milijarde tolarjev -Varno odlaganje odpadkov iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine za 25 let
NOVO MESTO - V ponedeljek je novomeška občina dobila lokacijsko dovoljenje za gradnjo centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. Gre za gradnjo najsodobnejše deponije komunalnih odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah, kjer deluje tudi sedanja. Skupna vrednost naložbe znaša dobrih 7,6 milijarde tolarjev.
Sedanja deponija komunalnih odpadkov deluje od leta 1982, nanjo pa vozijo odpadke iz šestih občin z območja nekdanje novomeške občine, se pravi od Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Mirne Peči do Škocjana in Šentjerneja. Na njej je prostora le še za 2 leti. Zato so se pred dvema letoma v novomeški občini začeli pripravljati na to pomembno in veliko investicijo, ki pa presega meje in potrebe zgolj mestne občine Novo mesto pa tudi meje občin uporabnic sedanje deponije. Vsekakor gre za največjo in najpomembnejšo regionalno komunalno naložbo v prihodnjih štirih letih na Dolenjskem ter za največji ekološki projekt novomeške in sosednjih občin. Hkrati je izgradnja tega centra za ravnanje z odpadki tudi konkreten korak pri uresničevanju nacionalnega programa varstva okolja, zato ima tudi ustrezno podporo države.
Brez izdatne zunanje finančne podpore države taka gradnja ne bi bila možna, saj novomeška in sosednje občine nikakor ne bi mogle zagotoviti potrebnega denarja. Tako računajo na 590 milijonov tolarjev državnega denarja. Bistveno več, kar dobri 2 milijardi tolarjev, pa naj bi dobili iz Evropske unije. Načrtovalci računajo, da se bodo investiciji slej ko prej pridružile poleg sedanjih občin, od koder odpadke že vozijo na leskovško deponijo, še nekatere občine iz Bele krajine in Posavja, saj tudi država na področju ravnanja z odpadki zagovarja regionalni koncept.
Na novi deponiji bo 950.000 kubikov prostora, na leto pa naj bi (ob upoštevanju količin odpadkov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja) na njej odložili 40.000 kubikov obdelanih odpadkov. Na deponiji ne bodo odlagali nevarnih odpadkov, prav tako ne bo sežigalnice. Življenjska doba deponije bo 25 let. Gradnja bo potekala v dveh fazah. Najpomembnejša je prva, ki bo končana najkasneje leta 2004, veljala pa bo blizu 6 milijard tolarjev. V 2. fazi, ki naj bi jo začeli graditi po letu 2007, pa je predvidena nadaljnja širitev in hkratna sanacija deponije.
Za prvo fazo naj bi dobro tretjino potrebnih sredstev (dobri 2 milijardi tolarjev) dobili iz Evropske unije. Država naj bi prispevala
591 milijonov tolarjev, iz proračunov občin pa bi bilo treba zagotoviti blizu 3,3 milijarde tolarjev. Največji delež, 1,1 milijarde tolarjev, bo morala prispevati novomeška občina. Občine se bodo morale dogovoriti o svojem prispevku za gradnjo, sedaj predlagajo prispevek glede na količino odloženih odpadkov. Prav tako se bo treba dogovoriti o statusu in upravljanju deponije. Ena od možnosti je ustanovitev firme za njeno upravljanje.
V novomeški občini, na kateri bo največje breme gradnje centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, bodo za zagotovitev potrebnega denarja nedvomno morali sprejeti določene, tudi korenite ukrepe v cenovni politiki komunalnih storitev. Vsekakor ne bodo mogli več dohodka od komunalne deponije tako kot sedaj vlagati v druge, deficitarne komunalne dejavnosti, kot sta kanalizacija ali oskrba z vodo.
A. BARTELJ
Srebrna igralna sestavljanka
Novomeški inovator Andrej Bajt dobitnik srebrnega odličja SPIM-a celjskem sejmu - V Mizarstvu Bajt večinoma delajo za izvoz
NOVO MESTO - Nedavni mednarodni Celjski sejem, na katerem so se predstavljali tudi inovatorji iz vse Slovenije, je pokazal, da ima inovativnost in obdelava lesa tudi na Dolenjskem globoke korenine. Med nagrajenci Slovenske podjetniške inovacijske mreže SPIM je bil tudi Novomeščan Andrej Bajt iz Mizarstva Bajt, kije za domiselno igralno sestavljanko iz masivnega lesa dobil srebrno odličje.
“Igralno sestavljanko, ki predstavlja kmetijo in deset domačih živali iz lesa, smo sicer razvili že
Nove orgle po 52 letih
Stare so zgorele med 2. svetovno vojno - Zaradi denarja bodo verjetno zapele kasneje
BELA CERKEV - Cerkev v Beli Cerkvi je bila avgusta 1943 pri napadu Gubčeve brigade na postojanko legistov in Italijanov požgana. Takrat so popolnoma zgorele tudi orgle in cerkev je pravzaprav vse od takrat do danes brez njih. Njihov glas so vsa povojna leta nadomeščali drugi inštrumenti: najprej star harmonij iz Lenarčičeve delavnice z Vrhnike, potem pa sintetizator. In pri obnovi farne cerkve, ki traja več kot pet desetletij, je sedaj napočil čas tudi za obnovo orgel.
"Za našo cerkev so predvidene orgle s 13 registri. Take so primerne za prostor in tudi za izvajanje zahtevnih skladb,” pravi župnik Jože Nemanič, ki v župniji Bela Cerkev deluje že deveto leto, prej pa je bil 11 let župnik v Žužemberku.
A ker gre za zelo drag inštrument, en register namreč stane milijon tolarjev, se bo dan, ko naj bi orgle prvič zaigrale, nekoliko zavlekel. Res, da so farani prispevali precejšen kupček denarja, nekaj je primaknila tudi novomeška občina, so pa v župniji računali na denar od prodaje cerkvene zemlje za avtocesto. “Na prodajo cerkvene zemlje sicer velja moratorij, ker pa gre v tem primeru za splošno dobro, s prodajo ne bo težav. A kaj, ko zadeva okoli gradnje avto-
4
i
Jože Nemanič
ceste miruje in tako tudi denar od zemlje! Računal sem, da bi lahko tretjino potrebnega denarja zbrali ljudje, ostalo pa bi bil denar od zemlje. Pričakujem tudi pomoč sosednjih občin,” pravi domači župnik.
V cerkvi je baročna orgelska omara že postavljena, vendar sč postavitev orgel lahko zavleče tudi zaradi bližajoče zime. Za uglasitev bi namreč mojstri Orglarstva Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem po-
• Požig med drugo svetovno vojno je cerkvi zadal globoko rano, ki jo farani še danes celijo. Streha je bila obnovljena med vojno, 900-letnico župnije so leta 1976 praznovali z dvema novima bronastima zvonovoma, saj je od vojne ostal le en železni. Notranjost je bila obeljena, klopi so delno obnovili in na koru naredili ograjo. Jože Jarnt iz Osilnice je leta 1952 obnovil glavni oltar, stranska pa sta bila vse do leta 1992 ožgana. Glavni oltarje dobil današnjo podobo pred dobrim letom, nekaj let prej pa je cerkev dobila novo fasado in streho. Leta 1997 so obnovili tudi 14 slik križevega pota.
trebovali mesec dni in 15° C, cerkev pa ni ogrevana. Lahko kljub vsemu pričakujemo, da bodo orgle zaigrale na Andrejevo nedeljo, 30. novembra, letos?
T. J. G.
Knjižnica občasno zaprta
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca obvešča uporabnike, da ho zaradi selitve v nove prostore v mesecu novembru moteno poslovanje oddelka za odrasle, ki bo predvidoma zaprt od 9. novembra do konca meseca. Študijski oddelek bo zaprt decembra in januarja, ostali oddelki pa bodo poslovali po ustaljenem urniku razen oh torkih od 11. do 13. ure, ko bodo zaprti vsi oddelki izposoje.
pred nekaj leti, vendar kupcev zanjo ni bilo. Hoteli smo jo celo nadgraditi z različico z gozdnimi živalmi. Da pa smo se udeležili letošnje predstavitve inovatorjev na Celjskem sejmu, je bilo skoraj naključje. Pobudnik tega je bil direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar, ki nas tudi sicer spodbuja k ohranjanju naše inovativne dejavnosti,” je povedal Andrej Bajt, ki mizarstvo vodi s svojo ženo Vilmo. Sto kompletov nagrajenih igralnih sestavljank, ki je lahko hkrati darilo in učni pripomoček za najmlajše, je nedavno kupilo ljubljansko podjetje Žito, da jo bo razdelilo vrtcem, ki od njega kupujejo hrano.
Podobne sestavljanke in drobna galanterija iz masivnega lesa (magneti za na hladilnik, obeski z logotipi, ure, škatlice za svinčnike in papir, škatle za steklenice in čaje, pladnji...) so bili pred 10 leti med prvimi izdelki Mizarstva Bajt, ki pa jih danes zaradi majhne možnosti prodaje delajo predvsem za posamezne naročnike oz. podjetja za promocijo ali novoletna poslovna darila. Pred tremi leti so se preselili v nove, večje prostore na Pod-bevškovo ulico 26, v obrtno cono Cikava, kjer je sedaj skupno zaposleno devet ljudi. “Kar 90 odst. naših proizvodov je namenjeno izvozu v Francijo, Anglijo in Italijo. To so predvsem sestavni deli kuhinj, pa tudi servirni vozički. V zadnjem času se počasi vračamo tudi k izdelavi pohištva po naročilu,” je zaključil Andrej Bajt.
M. Ž.
Mestni odbor SLS SKD, Slovenske ljudske stranke Novo mesto, se zahvaljuje vsem, ki ste oddali svoj glas stranki in kandidatoma naše stranke.
NAJSODOBNEJŠA FOTOKOPIRNICA - Novomeško podjetje za zaposlovanje invalidov Iris je pred tednom dni odprlo novo poslovalnico na Rozmanovi 22 v Novem mestu. V sedmih poslovalnicah Irisa - tri so v Novem mestu, dve v Črnomlju ter ena v Brežicah in Metliki - si tako sedaj služi kruh 18 ljudi. Po besedah direktorja podjetja Jožeta Zupanca je nova fotokopirnica, ki je opremljena z najsodobnejšo opremo na Dolenjskem, vsi stroji so namreč računalniško podprti, nov dosežek njihovega podjetja za zaposlovanje najtežjih invalidov. V novi poslovalnici, ki jo vodi Roman Hočevar (na sliki desno), opravijo raznovrstne fotokopirne storitve: od digitalnega fotokopiranja, vezave, tiska projektov do formata AO, izreza napisov do izdelave vizitk in nalepk: med privlačne novosti pa sodijo tisk na skodelice, novoletne čestitke in darila v pločevinkah ter stenski koledarji s slikami po želji kupca. Naložba je bila vredna 10 milijonov tolarjev, od tega je pet milijonov in pol prispeva! ZPIZ, ostalo pa podjetje samo. (Foto: M. Žnidaršič)
NAGRAJENA SESTAVLJANKA - Domiselna igrača iz lipovega lesa bo gotovo pritegnila pozornost malikov, zanje pa so v Mizarstvu Bajt oblikovali tudi lesenega konja za guganje. (Foto: M. Ž.)
KAVČE IMAJO VODO - Vodovod Kavče vključno s popravilom glavne cevi v ulici Loka je stal okrog 22 milijonov tolarjev, kar so skupaj plačati domačini, KS Gabrje, mestna občina Novo mesto in Komunala Novo mesto. Tribarvni trak na novem vodovodu so prerezali dr. Anton Starc, župan mestne občine Novo mesto (na sliki v sredini), Borut Novak, direktor Komunale Novo mesto (levo), in Stavko Matko, predsednik KS.Gabrje. (Foto: M. L.)
Voda za obstoj podeželja
V Gabrju novih 40 vodovodnih priključkov - Številna delegacija iz Novega mesta - Še bomo gradili"
Proti samoprispevku v KS Bučna vas
NOVO MESTO - Ob državnozborskih volitvah so v primestni krajevni skupnosti Bučna vas izvedli tudi delni referendum za uvedbo 2-odstotnega krajevnega samoprispevka na območju vasi Gor. Kamence, Hudo in Daljni Vrh. S pomočjo samoprispevka naj bi pri pokopališču na Gor. Ka-mencah zgradili mrliško vežico, športno igrišče ter uredili javne poti. Na zboru krajanov so ljudje podprli to namero, na referendumu pa so se odločili drugače: od 219 volilnih upravičencev jih je 77 glasovalo za uvedbo samoprispevka, 78 proti, 44 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
GABRJE - V Gabrju na območju Kavče je v petek, 13. oktobra, popoldne pritekla voda v 40 zidanic in hiš. To je majhen korak za vodovodno oskrbo v celotni mestni občini Novo mesto in velik korak za krajevno skupnost Gabrje in za omenjeno, pretežno vinogradniško območje. Poleg domačinov, predvsem vaščanov z zidanicami in stanovanji v predelu, kamor je v petek pritekla voda, so prisostvovali slovesnemu prvemu odpiranju vodovodne pipe številni drugi, kar Gabrje razume tudi kot pohvalo za njegovo vztrajnost pri pravkar končani gradnji vodovoda.
Na (sicer predvolilni) petek so se otvoritve udeležili med drugimi predstavniki novomeške občinske uprave z županom dr. Antonom Starcem direktor Komunale Novo mesto Borut Novak s.sodelavci, direktorji nekaterih novomeških podjetij in ustanov, predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti in ravnatelj OŠ Brusnice.
Vsem, ki so pomagali zgraditi v petek odprti vodovod, seje iskreno
zahvalil Slavko Matko, predsednik KS Gabrje. K zahvali je dodal, da je ostalo v gabrski krajevni skupnosti še veliko nedokončanega in da upa, da bodo Gabrju pomagali tudi v prihodnje.
Županu dr. Starcu se gabrski razvojni načrti očitno zdijo pametni, saj je v nagovoru zbranim povedal, da je vesel vodovoda Kavče. Po njegovem mnenju je veliko besed o ohranjanju podeželja, s takimi akcijami, kot je opisana gabrska, se take besede uresničujejo. Borut Novak, direktor Komunale Novo mesto, je v pozdravu navzočim napovedal, da bodo tudi v Gabrju gradili vodovod naprej. Župan mestne občine Novo mesto si je postavil za cilj napeljati vodo v vsako vas v občini, je menil Novak, kije očitno pripravljen pomagati uresničiti ta človekoljubni plan.
Po Matkovih besedah je vodovodno akcijo vodil prizadevni gradbeni odbor: Vinko Rukše, Miro Kuljaj in Martin Gazvoda.
M. L.
MNU
J KI D 3 Č J M
*****
BABICE IN DEDKI ZA VEZALI RUTICE - Za najmlajše je prehod iz vrtca v malo šolo in naprej v šolske klopi precejšna prelomnica, zato so se v šent-jernejskem vrtcu Čebelica že pred leti odločili, da malošolarji ta korak storijo ob podpori družine. Ne s starši, ki so že sicer pogosti gostje vrtca, pač pa z babicami in dedki. Ti so malikom iz skupine miškolini zavezali rutice v petek 13. oktobra. Na pot šolarjev so jih pospremili z lepimi željami in marsikatero solzo sreče, otroci pa so jim ob tej priložnosti pripravili prisrčen program. (Foto: T. J. G.)
Škocjanski svetniki DA za dražjo vodo
Dve podražitvi
ŠKOCJAN - Komunala Novo mesto je na vse občine bivše novomeške občine naslovila dopis s predlogom za povečanje cen vodo-oskrbe, ki je pripravljen v skladu z navodilom za oblikovanje cen obveznih lokalnih javnih služb oskrbe s pitno vodo. Dejavnost oskrbe s pitno vodo namreč že več let posluje z negativnim poslovnim izidom, cena pa ne zagotavlja kritja stroškov enostavne reprodukcije. Ob nadaljevanju takšnega stanja bi se zaradi nezadostnega vlaganja v nujno potrebno obnovo objektov in naprav (sredstva, ki so namensko zbrana za investicije, se sedaj rabijo za pokrivanje izgube in odplačilo kreditov), znižala dosedanjo raven storitev, kar bi povzročilo slabšo oskrbo prebivalstva in vplivalo na večje stroške zaradi izgube vode, stroške tekočega vzdrževanja in popravil, večjo onesnaženost okolja in tudi na kakovost vodnih virov. Zato v Komunali menijo, da je nujno potrebno zagotoviti tako ceno, ki bo omogočala pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije in sredstva za odplačilo kreditov, zato predlagajo, da se v naslednjem letu cene povečajo do tako imenovane upravičene cene. Naj ob tem omenimo, da se na vodovodnih sistemih v šestih občinah izgubi skoraj tretjina vode, saj je omrežje v povprečju staro 30 let in zelo dotrajano.
Predlog dviga cen je obravnaval nadzorni svet Komunale in dal pozitivno mnenje, sedaj pa so na vrsti še občinski sveti. Zeleno luč je dal tudi občinski svet občine Škocjan. Predlog predvideva prvi dvig cen s 1. novembrom letos 13 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi moralo gospodinjstvo za kubični meter vode odšteti 109,88 tolarjev, drugo povečanje za enak odstotek pa bi veljalo od 1. decembra, kar bi kubični meter vode podražilo na 124,17 tolarja.
T. J. G.
Srečanje ljudskih pevcev
ŠKOCJAN - V soboto, 21. oktobra, prireja Kulturno društvo Škocjan srečanje ljudskih pevcev. Prireditev bo ob sedmih zvečer v dvorani gostilne Luzar v Škocjanu. Vstop-
Po zelišča skupaj z mag. Kukmanom
DOLENJSKE TOPLICE - Agencija K2M vabi vse, ki jih zanima spoznavanje in uporaba zdravilnih rastlin, na seminar, ki ga bo vodil farmacevt mag. Jože Kukman, sodelavec in naslednik patra Ašiča. Seminar se bo začel v nedeljo, 22. oktobra, ob 9. uri pred osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah, od koder bodo udeleženci odšli v okolico ter spoznavali in nabirali zdravilne rastline. Popoldne bodo po nasvetih magistra Kukmana pripravljali čaje, mazila, sirupe in tinkture. Informacije pa tel. 07-30-66-830.
HUDIČEV TURN OBNOVUEN -V Soteski stoji nedaleč stran od razvalin gradu še dobro ohranjen in zaščiten Hudičev turn, v katerem so imeli graščaki prostor za počitek. Delavci podjetja SGI pod budnim očesom novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine te dni opravljajo temeljito sanacijo statike in vlage zidov. Te bodo povezali z jeklenimi vrvmi, obnovili tlake v nadstropju in položili glino-por, nakar bodo obnovili še omete pod oboki. (Foto: S. Mirtič)
Znak, da je v svetu nekaj narobe?
Zaradi nesklepčnosti seja odpadla - Obtoževanja o bojkotu seje - J. Simončič: “Ne pristajamo na izsiljevanja in politične rešitve problemov v občini"
ŠENTJERNEJ - Za danes zvečer je sklicana seja občinskega sveta občine Šentjernej. To je že drugi poskus sklica 17. seje. Prvič naj bi se zgodila prejšnji torek, vendar je zaradi nesklepčnosti odpadla. Manjkali so namreč vsi trije svetniki bivše SKD, svetnik Gospodarske liste, oba svetnika SDS, dva iz liste LDS in en svetnik SLS. Slednji trije so se opravičili že nekaj dni prej, prvih šest pa isti dan.
Tako je bilo med prisotnimi slišati kup očitkov o bojkotu neprisotnih, češ da na tak način zavirajo delo občinske uprave. Na dnevnem redu je bilo namreč kar nekaj pomembnih tem, med drugim statut, ki bi moral biti sprejet že pred dvema letoma, recenzija družbenih planov, program priprav za športno rekreacijski center Hipodrom, obravnava zasnove za projekt ravnanja z odpadnimi vodami, predvsem pa že nekaj časa sporna čistilna naprava, ki je bila pred volitvami tudi predmet predvolilnih obljub in obtoževanj nasprotne strani.
“Župan je kot vodja občinskega sveta dolžan z delom in dnevnim redom zagotavljati, da so seje sklepčne. Tako so bile do sedaj seje vedno ob četrtkih, in ne ob torkih, sicer pa bi se moral župan zamisliti, daje neprisotnost resen signal, daje v občinskem svetu oziroma v njegovem odnosu do sveta nekaj narobe. Želimo in prosimo, da nas župan posluša in argumentirano
odgovarja. Sicer pa ne pristajamo na izsiljevanja in politične rešitve, doslej se je namreč večina odločitev sprejemala s preglasovanjem. Naj le spomnim na prvi sklic seje
prejšnjega sveta, ko smo odločali o tem, ali bo župan svojo funkcijo opravljal profesionalno. Njegova stranka je takrat odločitev izsiljevala z bojkotom,” pravi Jože Simončič, član bivše SKD. Bivše, ker v Šentjerneju do združitve SLS in SKD ni prišlo, od poskusa združitve pa so v občini tudi očitnejša razhajanja teh dveh strank.
T. J. G.
Žalna slovesnost na Cviblju
ŽUŽEMBERK - Območni odbor ZB NOB Novo mesto vabi na osrednjo komemoracijo pred dnevom mrtvih, ki bo v soboto, 28. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom. O letih upora in zmag proti fašističnim osvajalcem bo govoril Bogdan Osolnik, za kulturni program pa bodo poskrbeli domačini in godba. Kot vsako leto se bodo počastitve spomina na padle borce udeležili tudi Primorci, ki se bodo popoldne na Cerovcu pod Gorjanci spomnili tudi svojih rojakov na tamkajšnjem pokopališču. Na srečanje bo peljal avtobus iz Novega mesta, in sicer bo odhod ob 9.30 izpred VVindischerja, postanek pa tudi na parkirišču nasproti avtobusne postaje.
ANICA V PROIZVODNJI - V desetih letih so se nogavice iz Dolenje Brezovice, iz Hiše nogavic, kakor se imenuje podjetje, dobro uveljavile med slovenskimi potrošniki. Kljub desetim strojem pa izdelava takšnih nogavic zahteva kar precej ročnega dela.
Z nogavicami po vsej državi
Družinsko podjetje Sluga se je že uveljavilo pri kupcih - Iz Hiše nogavic prihajajo klasične nogavice
Vabijo v svet glasbe
VAVTA VAS. ŽUŽEMBERK -KUD Vokalna skupina Prima, mešani zbor Cantemus in priložnostni orkester vabijo na koncerta, ki bosta v soboto, 21. oktobra, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Vavti vasi, v nedeljo, 5. novembra, ob 15. uri pa v žužemberški župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.
DOLENJA BREZOVICA PRI ŠENTJERNEJU - Kriza, ki seje pred desetletjem že zamajala tekstilno industrijo, je Anico Sluga iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju silila v razmišljanje, kako naprej. Bila je namreč zaposlena v Novo-teksu, ki gaje leta 1990 zapustila kot tehnološki presežek. Čeprav je bila kemik po poklicu, je dobro poznala materiale, a kljub temu je bilo pletenje nogavic zanjo nekaj čisto novega. V Italiji je kupila dva stroja, se lotila izdelave nogavic in počasi spoznavala razvoj in trg. “Imela sem srečo, ker sem na začetku vse prodala v Zagreb, saj sem se naučila delati kakovostno, pa tudi začetne količine, pri katerih lahko največkrat narediš napako, sem tako prodala izven naših meja.” pravi Anica. V dejavnosti se ji je pred tremi leti pridružil tudi mož Stane, ki je Iskro, kjer je bil zaposlen, prav tako zapustil kot tehnološki presežek. Tako na Brezovici nastaja pravo družinsko podjetje, saj zakonca računata tudi na hčeri. Starejša namreč obiskuje fakulteto, mlajša pa zaključuje osnovno šolo.
Ker se je Anica specializirala v izdelavi klasičnih nogavic, je pred leti spoznala, da je taka ponudba preozka, zato se je odločila še za zastopstvo za podjetje Unitex. Vse
nogavice, ki jih izdela, proda doma, največ na Dolenjskem, pa tudi po ostalih delih Slovenije, čeprav je konkurenca na nogavičarskem trgu zelo močna, zlasti pri športnem programu, pri klasičnem je na srečo manjša. “Slovenski nogavi-čarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. Močno se namreč čuti konkurenca iz tujine, kjer gre za milijonske količine in poceni delovno silo, da o slovenskem plačilnem sistemu in državni politiki ne govorim,” pravi Anica. Pri Slugovih, kjer imajo sedaj deset strojev za izdelavo nogavic, je proizvodnja tolikšna, da se jo še lahko nadzoruje. Res, da so stroji avtomatski, a brez človeka ni nič, pa tudi nikoli se ne zgodi, da bi bili hkrati vključeni vsi stroji. Način dela, kot ga imajo, zahteva še precej ročnega dela. Anica pravi, da proizvodnje ne bodo kaj bistveno povečevali ali širili, morda bodo le še uvedli računalniški program za vzofčne nogavice in doma uredili trgovino, sicer pa nameravajo ostati pri kakovosti in klasiki. V njihovi po'nudbi so namreč bombažne, termo in volnene nogavice, dokolenke, pa tudi posebnost nogavice brez elastike za obolele noge, ki so se že dodobra uveljavile v naših zdraviliščih.
T. J. G.
Zgodovinski dan za šolo in kraj
Položili temeljni kamen za telovadnico pri OŠ Prevole - Izgradnji telovadnice bo sledila prenova obstoječe šolske stavbe - Skupna vrednost obeh naložb je dobrih 238 milijonov tolarjev
PRAZNIK PREVOLSKE ŠOLE - Temeljni kamen sta skupaj položila ravnatelj šole Jože Hribar in žužemberški župan Franc Škufca. Županu, občinskim svetnikom in državnemu sekretarju Ministrstvu za šolstvo in šport Matjažu Vrčku se je ravnatelj Hribar ob tem še posebej zahvalil. (Foto: M. 2.)
PREVOLE - “Prišel je dan, ko polagamo temeljni kamen za telovadnico pri osnovni šoli Prevole. Dan, ki smo ga težko pričakovali vsi, od najmlajšega do najstarejšega krajana našega šolskega okoliša,” je uvodoma na četrtkovi slovesnosti povedal ravnatelj šole Jože Hribar. Prepotrebna telovadnica - sedaj učenci telovadijo v premajhnih in neprimernih prostorih - naj bi bila dokončana prvega julija prihodnje leto.
Osnovna šola Prevole je bila “udarniško" zgrajena leta 1954 in je v vseh 46 letih bila deležna le manjših nujnih vzdrževalnih del. Na 625,75 kvadratnih metrih, kolikor bo meril prizidek, bodo prostor dobile nova telovadnica (tlorisna površina 22 x 13 metrov, višina 7 metrov) z vsemi spremljajočimi prostori (garderoba, kabinet za učitelja, sanitarije, prostor
za čistila, shramba za orodje in oder) ter zbornica, galerija, tajništvo in prostor za ravnatelja. Z nadaljnjo preureditvijo celotne stavbe šole, ki bo sledila novogradnji telovadnice, pa bodo v šoli imeli tudi vse možnosti za prehod na devetletko.
Izgradnja telovadnice je vredna dobrih 100 milijonov tolarjev, skupno vrednost obeh naložb pri osnovni šoli Prevole pa .so ocenili na nekaj več kot 238 milijonov 298 tisoč tolarjev. Od tega bo Ministrst-
• Po besedah ravnatelja Jožeta Hribarja nameravajo ob slovesni otvoritvi nove telovadnice izdati knjigo o zgodovini osnovnošolskega izobraževanja v Suhi krajini. Le-to ima v Suhi krajini dolgo tradicijo, saj so že konec 19. stoletja imeli organizirano izobraževanje otrok v župnišču v Hinjah.
vo za šolstvo in šport prispevalo 60 odst., 100 milijonov bo primaknila občina Žužemberk, nekaj milijonov tolarjev pa naj bi s samoprispevkom zbrali krajani Prevol in ostali sponzorji. Izvajalec del bo podjetje GPI Tehnika.
V osnovni šoli Prevole danes svoje znanje nabira 80 učencev in 36 predšolskih otrok iz 11 vasi, nova telovadnica pa bo namenjena tako njim kot tudi rekreaciji tamkajšnjih prebivalcev. Da obstaja še kako trdna vez med občani in šolo, je pokazala tudi četrtkova slovesna položitev temeljnega kamna, ki ji je prisostvovala množica ljudi. Poleg tega so se pod dobrotami, ki sojih pripravile pridne gospodinje iz vseh vasi, mize kar šibile. V prijetnem programu so nastopili učtnci šole, vokalna skupina Prima in kulturno društvo Hinje.
M. ŽNIDARŠIČ
' V	~	'
Scntjcrncjskc črepinje)
ZAMERA FARANOM - Za j Šentjernej bi lahko rekli, da se je tudi cerkev vključila v predvolilno dogajanje. Tamkajšnji novozgrajeni župnijski dom, ki je bil postavljen tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, je namreč prejšnji teden gostil predvolilni shod stranke Nova Slovenija. To je sporno vsaj zato, ker je v nasprotju z zakonom, če že ne upoštevamo pripombe faranov, ki menijo, da če že eni stranki, naj bi dom dal streho tudi drugim strankam. Sicer pa: bo ena nabirka dovolj za plačilo kazni?
BOJKOT - Prejšnji torek bi morala biti v prostorih občine seja občinskega sveta, a do nje ni prišlo. Razlog: nesklepčnost. Resda je bilo tega večera v Šentjerneju kar nekaj drugih aktivnosti, tudi predvolilnih, a kljub temu je dejstvo, da svetniška dolžnost kliče k delu. A očitno ne vseh. Prišli so , Ana Černe, Jože Jakše, Viktor Luzar, Alojz Kos in Jože Hrovat (bivša SLS), Slavko Prah in Jože I Brulc (ZLSD), z manjšo zamudo pa se jim je pridružil še Pavle Turk (LDS). Dva LDS-ovca VidaTrenz in Brane Kovačič sta odsotnost opravičila teden dni prej, Miha Recelj (SLS) pa štiri dni prej. A kupa obtožb so bili na torkov večer deležni člani bivše SKD Ivanka Hosta, Jože Simončič in Slavka Žibert - Vizec, člana SDS Albert Pavlič in Stanislav Bunšek ter Jože Bevc z Gospodarske liste. Ti i so se opravičili še istega dne. Prišlo jih je torej osem (tudi župan Hudoklin je bil zraven); če bi bil še eden več, bi lahko skupaj sestankovali kot ponavadi pozno v noč. A kljub temu so prisotni sejali nekoliko odmaknjeni pri Vovku na Ratežu. Vsaj nekaj efekta od torkovega večera.
V	^
Škocjanski ovinki
v	   ...J
DENAR - Po številu gostiln in trgovin bi človek sklepal, da je v škocjanski občini dovolj denarja. V mali občini je 9 gostinskih lokalov, od tega 4 v ponosnem občinskem središču. Prav toliko, štiri namreč, je v Škocjanu tudi trgovin, v vesoljni občini pa še enkrat toliko. Če vrlim občanom ob vseh teh skušnjavah in čereh ostane še kaj denarja, si lahko omislijo še kakšen avto življenja. Življenje na veliki škocjanski nogi!
KMET - Po končanem denacionalizacijskem postopku bo občina Škocjan dobila v last kakšnih 15 hektarjev kmetijskih in stavbnih zemljišč. Tako bo občina eden največjih "kmetov” v občini in eden največjih lastnikov stavbnih zemljišč. Torej bo v občini dovolj hrane in stanovanj.
REZERVIRANO - Na cesti, preden se zavije k občinski stavbi, je očitno znak še iz časov "unitaristične" občine Novo mesto, ko je bil Škocjan še krajevna skupnost, ki prepoveduje zavijanje v levo razen “za potrebe KS in zdravstveni dom". Na samem parkirišču pa je že novejši, ki dovoljuje parkiranje “za občino in zdravstveni dom”.
Suhokranjski drobiž
IZOBRAŽEVANJE - Po letnem načrtu izobraževanj operativnih gasilcev so se enodnevnih praktičnih vaj v izobraževalnem centru Ig pri Ljubljani udeležili tudi gasilci občinskega poveljstva Žužemberk. Prostovoljni gasilci iz Ajdovca, Dvora, Hinj in Šmihela so na poligonu preizkusili svoje sposobnosti in se ob praktičnih nalogah še izpopolnili. Žal se gasilci z Rebri, Križev in Žužemberka usposabljanja niso udeležili.
DOBRI MLADENIČI - “Še so dobri ljudje,” pravi Cvetka Novak z Dvora in se obenem zahvaljuje mladeničem, ki soji priskočili na pomoč pri spravilu drv. Jože in Martin Jenkole, Aleš Repar, Bojan Kovač, Matjaž Koncilja in Blaž Repar so drva nažagali in jih spravili v drvarnico. Res lepa gesta mladih!
OGRAJA - Suhokranjci so bogatejši za več kilometrov dolgo cestno ograjo, ki se vleče kot jara kača. Manjše razširitve in popravka bo deležna tudi cesta skozi nevaren odsek v Belem grabnu. Vse več ljudi pa se sprašuje, kdaj bo na vrsti celovita prenova regionalke proti Ivančni Gorici, ki postaja z odprtjem cestninske postaje na Biču vse bolj natrpana.
 j j  	1	I	.	.	.-——————v
Sprehod po Metliki
PRODAJA - Ob sprejemanju odloka o merilih za določanje dežurnih prodajaln v metliški občini je enega od občinskih svetnikov zanimalo, ali bo odlok veljal tudi za akviziterje, ki hodijo po hišah ob petkih in svetkih, in tudi, ali se bo moral po njem ravnati avto-hladilnik, ki z glasno glasbo opozarja nase in na prodajo hrane. Županu se je zdelo vprašanje umestno, a mu ni znal odgovoriti. V obrazložitvi odloka piše, da so z njim občine dobile možnost, da sodelujejo pri določanju obratovalnega časa prodajaln v občini v skladu z interesi potrošnikov, občanov in trgovcev. Na ta stavek bi se lahko sklicevali v občini, če seveda želijo občane zaščititi pred vsiljivimi prodajalci.
PREHRANJEVANJE - Volivci so si končno oddahnili. Sedaj, ko je konec s predvolilnimi obljubami in leporečjem kandidatov, so mnogi volivci šele začeli razmišljati, s čim vse so jih bombardirali. In ugotovili so, da nihče ni zagotavljal, da se bo potrudil, da se poslanci državnega zbora v poslanski menzi ne bodo več prehranjevali po smešno nizkih cenah. Očitno kandidatov ni bilo niti za trenutek sram, da imajo poslanci ob nekaj sto tisočakih plače subvencionirano prehrano kot na primer socialno ogroženi šolarji ali študenti. In to celo ne pred volilci, od katerih mnogi ne prejmejo na mesec niti desetine poslanske plače...
' V	>
Črnomaljski drobir
ČUDEŽI - Vaščani Velikega Nerajca, ki so pretekli teden odšli v tisoč kilometrov oddaljeni nemški Kaiserslautern po nagrado za evropsko vas leta - izmed 32 vasi so se namreč uvrstili med šest najboljših - so po precej razvlečenem uradnem delu prireditve poskrbeli za nenapovedano zabavo. Ivan Kambič s frajtonarico in Ivanka Štajdohar z gudalom sta namreč tako razvnela Nemce in goste iz mnogih drugih držav, da so mnogi pozabili na tuzemske težave. In prav lahko se zgodi, da bosta razglašena za blažena ali pa celo kar za svetnika, saj sta v Nemčiji delala čudeže. Ob njunem igranju so možakarji prihajali na plesišče s pomočjo palic, z njega pa so odhajali brez rfih.
MINISTRI - Ob gradnji prizidka k osnovni šoli Loka so dosegli svojevrsten rekord. Kljub temu da so za gradnjo potrebovali le slabi dve leti, so se na ministrstvu za šolstvo in šport zamenjali kar trije ministri. Če bi se gradnja zavlekla še za nekaj tednov, pa bi dočakali še četrtega.
ZAMUDA-Ob položitvi temeljnega kamna za dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Srednjih Radencih so zbrani čakali župana Fabjana in ministra za finance Zvonka Ivanušiča debele pol ure. Zamudnika sta lahko srečna, da v Radencih podobni slovesni dogodki niso prav pogosti in da so ljudje vztrajni, sicer bi se lahko zgodilo, da bi prišla na prazno bodoče gradbišče.
Semiške tropine
N .........................  V
NARAŠČAJ - V semiški občini se vsako leto rodi okrog 30 otrok. Ali je to malo ali veliko, bodo presojali statistiki, semiški župan Janko Bukovec pa zagotavlja, da Občinarjem ne more prav nihče očitati, da ne naredijo dovolj za nataliteto: kar dve občinski uslužbenki od sicer številčno skromnega občinskega kadra sta namreč na porodniškem dopustu.
SOD - Predvolilno predstavitev Andreja Fabjana v Semiču je obiskalo tudi nekaj Novomeščanov. A očitno ne zato, ker bi jih zanimal Fabjanov volilni program, saj ga, ne nazadnje, niti ne bi mogli voliti. Bolj kot Fabjanove obljube sta jih pritegnila jedača in pijača. Kaže pa, da jim je bilo vsega, kar so jim ponudili gostoljubni Belokranjci, premalo, tako da so s seboj vzeli še Fabjanovo kovinsko cisterno za vino. Tovrstne Podvige pa bodo očitno morali še nekoliko izpiliti, kajti Semičani so jih skupaj s sodom še pravočasno izbezali iz avtomobila. Ali pa so si morda Novomeščani na ta način želeli priskrbeti le Spominček na starega in novega državnega poslanca?
DENAR - Ko je mladi napovedovalec ob položitvi temeljnega kamna v Semiču našteval, kje vse je bil v zadnjih tednih v Beli krajini Matjaž Vrčko, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport, je kratko zaključil: „Sicer pa, kdor ima denar, je vedno dobrodošel." No, fantiček se bo moral še marsikaj naučiti. Med drugim tudi, da ima zadnjo besedo pri naložbah finančni minister. Ta namreč razpolaga z (našim) denarjem.
N A 5 1 j-J O	J	JJ
Družinska obrt ima prednosti
Podzemelj je med najbolj obrtniškimi belokranjskimi kraji - Štrucljevi pred kratkim odprli sodobno tekstilno trgovino, prihodnje leto pa še šivalnico - Pomaga vsa družina
PODZEMELJ - Podzemelj je ena večjih vasi v metliški občini, od drugih pa se razlikuje predvsem po tem, da je skoraj pri vsaki hiši obrt. Tako je v kraju mogoče dobiti vse dobrine in storitve, ki jih človek potrebuje v vsakdanjem življenju. Ena od obrtniških družin je Štrucljeva, ki je z obrtjo začela po naključju.
Matija Štrucelj, vodja obrti, ki so jo poimenovali „Šivanje in trgovina s tekstilnimi izdelki-Irena", se spominja, da so kot mlada petčlanska družina potrebovali denar za dograditev hiše. Čeprav je bila žena Marija zaposlena kot prodajalka, on pa je bil socialni delavec, sta začela s popoldansko obrtjo na šivalnem stroju, ki jima ga je dal Matija Rus, lastnik Konfekcije Maja. Zanj sta obrobljala prte. "Hitro sva se vpeljala v šiviljstvo in s pomočjo brata Toneta, ki ima z ženo Ano Konfekcijo Julijo, sva razširila dejavnost. Iz Nemčije sva začela uvažati metrsko blago in šivati drobne predmete iz tekstila," se spominja Matija.
Zaradi obilice delaje Marija leta 1990 pustila službo. Tone pa je predlagal Štrucljevima, naj se začneta resno ukvarjati s tekstilno obrtjo. Kupila sta staro podzemeljsko šolo in krojila blago. Dve leti za ženo je tudi Matija pustil službo, do leta 1998 pa sta v glavnem prodajala metrsko blago in polizdelke. "Takrat sva začela razmišljati, da bi ponudila še izdelke Kon-
fekcije Julija. V vasi sva kupila zemjjo in pred kratkim odprla sodobno trgovino, ki meri skupaj s skladiščem 460 kv. metrov. V njej poleg metrskega blaga ponujava pestro kolekcijo oblačil, kijih šivajo v Konfekciji Julija. Vendar je to šele prvi del, saj namerava Tone prihodnje leto dograditi še šivalnico," razpreda o načrtih Matija.
Štrucelj poudarja, da je velika prednost pri njihovem delu družinska obrt. Poleg njega in žene Mari-
bili vedno previdni in nikoli zaletavi," je zadovoljen Matija.
Predvsem pa so se znali hitro prilagoditi povpraševanju, zato ne čudi, da prihajajo k njim stranke ne le iz Bele krajine, ampak tudi z Dolenjske, Posavja, Kočevskega, medtem ko metrsko blago kupujejo po vsej državi. "Pravijo, da je tekstilna branža v krizi, a osnovne izdelke bodo ljudje še vedno kupovali in prepričan sem, da bomo zaslužili za preživetje," pravi optimist Štrucelj.
M. BEZEK-JAKŠE
VEČJA ŠOLA - Vrata v nov prizidek osnovne šole Loka je odklenil župan Andrej Fabjan, ki je preda! ključ ravnateljici Danici Pucelj. V prijetnem kulturnem programu ob otvoritvi so nastopili plesalci, pevci in recitatorji iz loške šole. (Foto: M. B.-J.)
Loški učenci so pod eno streho
Pretekli teden so slovesno odprli prizidek k črnomaljski osnovni šoli Loka - Nič več prostorske stiske, zaradi katere so imeli pouk popoldne ter gostovali v srednji šoli in podružnicah
ČRNOMELJ - Potem ko je v torek pretekli teden črnomaljski župan Andrej Fabjan odklenil vrata v prizidek osnovne šole Loka v Črnomlju in ravnateljici Danici Pucelj predal ključ, so tudi uradno predali namenu nove težko pričakovane šolske prostore. Temeljni kamen so položili konec novembra 1998 in kot je priznala Pucljeva, niso verjeli, da bo gradnja končana v tako kratkem času.
Drage Belokranjke in Belokranjci!
Na volitvah za državni zbor republike Slovenije ste mi kot belokranjskemu kandidatu LDS izkazali izredno visoko podporo. S tem ste meni in LDS omogočili zmago, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Vaš Jože Matekovič
Slovenija in Bela krajina gresta naprej!
Matija Štrucelj
je je zaposlena le še ena trgovka, velikokrat pa priskočijo na pomoč otroci Irena, Iztok in Dominik. Za finančno in moralno pomoč pa je hvaležen bratu Tonetu. “Priznam, da delamo veliko, a s premislekom in pametjo. V družinski obrti pač ne gledamo na uro, ampak delamo, dokler ne končamo. Vesel pa sem, da nam je doslej uspelo vse, kar smo si začrtali, in to s pridnostjo, razsodnostjo, vztrajnostjo, poštenostjo, pravilnim odnosom do strank. Napredovali pa smo s počasnimi in trdnimi koraki, saj smo
Spoštovane volivke ln volivci!
V imenu SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in v svojem imenu se zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili, predvsem pa vsem, ki ste mi na letošnjih državnozborskih volitvah namenili svoj glas in s tem potrdili, da ste zadovoljni z dosedanjim delom in doseženimi rezultati v Beli krajini. Tudi v bodoče si bom prizadeval za čim hitrejši razvoj Bele krajine, da bomo na vseh področjih resnično zmanjšali razkorak med Kolpo in Ljubljanico.
Andrej Fabjan
Kakšne prostorske težave so ime-li v loški šoli, je v pesmici najnazorneje povedala ena od učenk: 1. razred je obiskovala v sosednji srednji šoli, v naslednjega je hodila v šolo popoldne, v 3. razred seje iz Črnomlja vozila v podružnično šolo v Ad-lešiče, v 4. razred pa v Griblje. V zadnjem letu so v podružnični šoli vozili za štiri oddelke učencev matične šole, z dvema oddelkoma so gostovali v srednji šoli, dva sta imela pouk popoldne. Končno so dočakali, da bo pod eno streho vseh 21 oddelkov matične šole s 502 učencema. V prizidku, ki meri 1.776 kv. metrov, je 13 učilnic s kabineti, predavalnica, knjižnica s čitalnico in medioteko, zbornica in ostali spremljajoči prostori. V novih prostorih
V spomin Matiju Tomcu
METLIKA - Društvo Musicus iz Metlike bo pripravilo v soboto, 21. oktobra, ob 18. uri v metliški župnijski cerkvi koncert v počastitev 100-letnice rojstva skladatelja Matije Tomca. Nastopili bodo mešani pevski zbor Orfej iz Ljutomera pod vodstvom prof. Romane Rek, komorni zbor kulturnega društva Dvor pod vodstvom prof. Franca Možeta, trobilni kvartet Musicus iz Metlike pod vodstvom Ivana Jerine in organistka Erna Korošec.
bodo imeli pouk učenci razredne stopnje, v starih, ki jih bodo morali še preurediti, pa prva in deloma druga triada devetletne šole, s katero naj bi pričeli v prihodnjem šolskem letu. Naložba je veljala 310 milijonov tolarjev. Več kot dve tretjini denarja je prispevala črnomaljska občina, ostalo pa ministrstvo za šolstvo in šport. Kot je dejal Matjaž Vrčko, državni sekretar na tem ministrstvu, ki je bil v desetih dneh že drugič na otvoritvi v Črnomlju, je malo občin, ki imajo hkrati toliko naložb, kar dokazuje, da posvečajo v črnomaljski občini šolstvu veliko pozornost.
Večer z Duhovo univerzo
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi danes, 19. oktobra, ob 18. uri na zanimiv večer z Duhovno univerzo iz Ljubljane. Gost večera bo Primož Skoberne, soavtor knjižice ..Sodobni pogledi na reinkarnacijo". Predstavil bo tudi Duhovno univerzo, šolo za osebno rast in duhovno samo-uresničitev.
O spolnosti
Cesto so uničili, vodnjaka pa ne
Cesta na Brezovo Reber je v poldrugem desetletju dobila že drugo asfaltno prevleko, saj so prvo pod svojimi kolesi zmleli težko naloženi tovornjaki - V nevarnosti tudi vaška “geštirna”
METLIKA - Tekstilna šola Metlika pripravlja v okviru meseca otroka predavanje in delavnice o mladostnikih in spolnosti, ki bodo v sredo, 25. oktobra, ob 18. uri v Tekstilni šoli na Partizanskem trgu 4, namenjene pa so vsem belokranjskim mladostnikom. Predavala bo dr. Melinčkova.
BREZOVA REBER - Brezova Reber, vasica z okrog 40 prebivalci, ki bivajo v devetih hišah, medtem ko je ena prazna, je ena od višje ležečih v semiški občini. Prav gotovo je bilo poleg skromnosti ljudi tudi to krivo, da jo je razvoj pogosto obšel. Danes pa, ko le ni več povsem pozabljena od občine in boga, mladi zopet ostajajo v vasi, obnavljajo hiše ali si gradijo nove. O težkih časih pa izvedo predvsem iz pripovedovanja starejših.
Eden tistih, ki je odrezanost Brezove Rebri od sveta vsak dan skusil na lastni koži, je bil Anton Sever, z devetinpetdesetimi leti med starejšimi vaščani. "Nekdaj je bil do vasi le slab kolovoz, tako da je bilo mogoče priti k nam samo peš, s konjsko ali volovsko vprego. Ko sem si leta 1963 kupil motor, se nisem mogel voziti po razdrapani poti, ampak sem peljal po travi ob kolovozu. Dve leti pozneje smo vaščani s pomočjo Gozdnega gospodarstva Črmošnjice naredili makadamsko cesto. Gozdarji so prispevali material in stroje, kolikor jih je takrat sploh bilo, vaščani pa smo delali. Ročno, seveda,” obuja spomine Sever.
A vsakič, ko je bil naliv, je cesto tako rekoč spralo v dolino, kajti strmina proti Brezovi Rebri je vse prej kot majhna. Tako so morali po vsakem neurju znova voziti pesek, da niso ostali odrezani od sveta. Leta 1985 so končno dobili asfalt, vaščani pa so zopet krepko pljuni-
li v dlani in prispevali polovico denarja. A cesto so naredili za njihovo lažjo pot v svet in ne za težke tovornjake, polne hlodov, ki so si prav po tej cesti našli odlično bližnjico iz gozdov v dolino ter jo tako uničili, da je bila že skoraj kot makadamska.
Anton Sever
Pred nekaj dnevi je 1.300 metrov ceste znova dobilo novo asfaltno prevleko, vaščani pa upajo, da bo tokrat vzdržala nekoliko dlje, kot je prvi asfalt. "Obljubili so, da naša pot ne bo več služila za gozdno cesto. A ne gre le za cesto. Sredi naše vasi, prav pod križiščem vseh vaških poti, je namreč vaški vodnjak, v katerega se steka kapnica s številnih streh. Naredili so ga že leta 1937 in vsi se čudimo, da je bil v tistih časih, ko cementa ni bilo ravno v izobilju, zgrajen tako trdno, da se ni udrl pod težo tovornjakov. Da so vozili po vodnjaku, so dobro vedeli tudi tovornjakarji in marsikdaj je kateri le zamižal in čakal, kaj se bo zgodilo," pripoveduje Anton. Na srečo še nihče ni padel v vodnjak, kar pa ni bila sreča le za voznike, temveč tudi za vaščane. Čeprav imajo nekateri tudi po štiri manjše “geštir-ne", kot pravijo vodnjakom, so v letošnjem sušnem poletju presuši-le, medtem ko je bilo v vaškem vodnjaku, ki meri vsaj 200 prost, metrov, za vse dovolj voderTa vodnjak pa bodo vaščani s pridom uporabljali vsaj še nekaj let, dokler ne bo prišel v vas vodovod.
M. BEZEK-JAKŠE
Desetletje cvetličarne
SEMIČ - V soboto, 21. oktobra, bo cvetličarna Cvetje in vrtnine Kukar iz Semiča praznovala 10. obletnico, odkar je bila odprta. Ob tej priložnosti vabijo ob 10. uri na skromno pogostitev pred cvetličarno, na kateri se želijo tudi zahvaliti strankam za njihovo zaupanje.
Teden vseživljenjskega učenja
ČRNOMELJ -.Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo je teden vseživljenjskega učenja, ki poteka od 16. do 22. oktobra, namenil mednarodnemu letu učenja tujih jezikov. Prireditve so pripravili pod skupnim naslovom “Tuji jezik? Tuje Zik!". V avli kulturnega doma bo v tem tednu tudi razstava slik Marije Mavsar, udeleženke izobraževanja odraslih v programu EKT, in udeležencev izobraževanja osnovne šole za odrasle. V sredo, 25. oktobra, pa bodo ob 17. uri odprli šolo za starše predšolskih in šolskih otrok.
Na srečo so tudi poslanci v državnem zboru podprli šolske naložbe in upa, da bo tako tudi v prihodnje, kajti za investicijo v šolstvo bodo potrebovali po 2,5 milijarde tolarjev na leto. Župan Fabjan pa je pristavil, da s slavnostno otvoritvijo loška šola še ne bo rešena vseh težav, saj bo potrebno še marsikaj popraviti, denar pa bo zagotovila občina. Zatrdil je, da niso pozabili tudi na druge šole v občini, zahvalil pa se jim je za potrpežljivost.
M. BEZEK-JAKŠE
Semičani praznujejo
Ob občinskem prazniku prireditve do konca oktobra
SEMIČ - V semiški občini so ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 28. oktobra, pripravili pester program. Praznovanje so pričeli preteklo soboto s položitvijo temeljnega kamna za prizidek otroškega vrtca. V petek, 20. oktobra, pa bo ob 17. uri otvoritev novih prostorov semiške podružnice Glasbene šole Črnomelj.
Od ponedeljka, 23. oktobra, do četrtka, 26. oktobra, bosta potekala 14. slikarsko srečanje in 2. mala slikarska delavnica. Otvoritev razstave del, ki bodo ob tem nastala, bo v četrtek, 26. oktobra, ob 19. uri v galerijskem prostoru semiškega muzeja. Naslednji dan bo ob 18. uri v kulturnem domu v Semiču osrednja prireditev ob občinskem prazniku, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja, dve uri pozneje pa v gostilni Pezdirc še podelitev priznanj v okviru akcije ..Občina Semič - lepa, urejena in čista".
V soboto, 28. oktobra, bo ob 11. uri iz Semiča pohod „Po poteh belokranjske čete". Pohodnike bo pot vodila na Smuk, kjer bo ob
15.30	kulturni program, ter naprej na Gornje Laze. Istega dne ob 17. uri bo na Črešnjevcu odprtje obnovljene ceste Semič-Krvavčji Vrh, uro pozneje pa v semiškem kulturnem domu prireditev Čebelarskega društva Semič, na kateri bodo ocenjevali med ter zaigrali dve igri. V nedeljo, 29. oktobra, se bo ob 9. uri pri gasilskem domu v Semiču pričel gasilski avtorally. Uro pozneje bo v novi semiški telovadnici turnir v streljanju s standardno zračno puško, na katerem bo nastopila tudi ekipa Olimpije z Rajmondom Debevcem. Ob 14. uri pa bo praznik Gričic, ko bodo odprli tudi prenovljeno cesto od Črmošnjic do smučišča na Gačah.
Kolpa mu je odnesla obleko
BOŽAKOVO - 36-letni državljan ZRJ B. H. je 14. oktobra popoldne ilegalno prestopil državno mejo preko reke Kolpe na jezu pri naselju Božakovo. Med plavanjem mu je deroča voda odnesla oblačila, ki jih je držal v roki. Moker in premražen je v Želebeju odšel do občana, ki mu je dal obleko, nato pa gaje odpeljal na metliško policijsko postajo, kjer je ilegalec vložil prošnjo za azil.'
ttMti J 2 J 1 A 5 ] M O 3 Č 1 j J MtHUl
Slavnostna seja
RIBNICA-V dvorani Ideal centra v Ribnici se bo v ponedeljek ob 19. uri pričela slavnostna seja občinskega sveta in proslava v počastitev praznika občine Ribnica. Prireditev bodo pričeli z ribniško himno, nagovor župana Jožeta Tanka in podelitev priznanj in nagrad ribniške občine pa bo kot običajno spremljal tudi kulturni program.
Generalka za Festival znanosti
V Kočevju je potekala Veselošolska delavnica poskusov, ki je f Sloveniji še novost -Poskuse iz Kočevja so skupaj z mariborskimi predstavili ta teden v Cankarjevem domu
V Ribnici so podpisali dogovor o uporabi ceste, ki poteka skozi kompleks nekdanje vojašnice
Župana Kočevja in Kostela sta podpisala sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - Kar v 90 odst. uporabili kot kriterij delitve lego nepremičnin
stotkov nepremičnin so razdelili po kriteriju lege, tako tudi leta 1994 zgrajeno šolo v Fari, ki pa je, kot je povedal Valentin Južnič, edina novejša investicija v občini. Ker so vse ostale stavbe in nepremičnine starejšega datuma in ker mnoge nepremičnine nimajo določene knjigovodske vrednosti, je veliko vprašanje, kot je dejal o možnosti vztrajanja kočevske občine na drugačnih kriterijih delitve, "kdo bi bil komu kaj dolžan". Tako pa so se odločili za razdelitev, po kateri je premoženje kočevske občine vredno 3 milijarde 146 milijonov tolarjev in Kostela 377 milijonov tolarjev, kar je 3,87 odst. premoženja nekdanje skupne občine Kočevje in pomeni, da Kostel ni ničesar dolžan Kočevju in tudi obratno ne.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RIBNICA - V petek popoldan sta minister za obrambo Janez Janša in ribniški župan Jože Tanko v prostorih ribniške občine podpisala dogovor o uporabi ceste, ki poteka skozi kompleks nekdanje vojašnice. Podpis dogovora bo prebivalcem Ribnice omogočil lažji dostop do nekaterih delov mesta, obrtni coni, ki se razprostira na tretjini skupno 15 hektarjev obsežnega kompleksa nekdanje vojašnice, pa bo dal nov zagon.
Jože Tanko je povedal, da so si za to, da bi odprli cesto skozi bivšo vojašnico, prizadevali več let. Sedaj, ko jim je to končno uspelo, bo cesta razbremenila najšibkejšo točko v prometnem sistemu v Ribnici. Izrazil je upanje, da bodo uporabniki cesto obnovili tako, da bo Ribnici v ponos, ob tem pa še povedal, da bodo najkasneje v 14 dneh v soglasju z ministrstvom za obrambo pripravili in podpisali dogovore z lastniki zemljišč o razdelitvi funkcionalnih zemljišč. S tem ko bodo razmejili cestni del in dvorišča, bodo ustvarili osnovo za urejanje
obrtne cone, katere največja pomanjkljivost je, kot je dejal Tanko, da na pogled deluje zanemarjeno.
“Podpis dogovora je dokaz, da se da z nekaj dobre volje urediti stvari tako, da bosta obe strani zadovoljni,” je povedal Janša. Obžaloval je, da do podpisa ni prišlo že prej, saj, kot je dejal, zaradi odprtja te ceste varnost države ne bo ogrožena. Poudaril je, da bo le z minimalnimi posegi, kot je postavitev ograje, vojska lahko na kompleksu nekdanje vojašnice delovala še naprej, da pa se na ministrstvu zavzemajo, da bi bila vsa vojska v Ribnici na enem mestu. S tem je tudi odgovoril na vprašanje tajnika ribniške območne obrtne zbornice Pavleta Hočevarja, kako je s selitvijo vojaškega dela, ki še vedno zaseda približno tretjino kompleksa nekdanje vojašnice, na Ugar. Na drugi del njegovega vprašanja, kaj je z objekti, kjer so bili begunci, pa je Janša odgovoril, da je bil zelo hud pritisk, da bi jih ponovno zapolnili, le da tokrat s tujci.
M. L.-S.
NOVO IGRIŠČE TUDI NA GRIČU - V soboto je bilo nadvse praznično in zabavno v naselju Grič pri Ribnici. Tamkajšnjim prebivalcem seje namreč uresničila dolgoletna želja po pridobitvi večnamenskega športnega igrišča. Med progo in cesto skozi naselje so v zadnjih petih letih ob veliki naklonjenosti občine zgradili igrišče za male športe. Poskrbeli so tudi za električno razsvetljavo ter nekaj tribun, omenjena pridobitev pa bo še bolj poživila delo komaj dva meseca starega Turistično športnega društva Grič. (Foto: M. G.)
KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber in župan Kostela Valentin Južnič sta prejšnjo sredo podpisala sporazum o razdelitvi skupnega premoženja občin Kočevje in Kostel. Kot sta poudarila župana, je podpis sporazuma izredno pomemben, saj bo omogočil izvršitev proračunov obeh občin za letošnje leto ter planiranje za prihodnje in naslednja leta, ko obe občini računata na zadolževanje.
V kočevski občini imajo že v letošnjem proračunu dve investiciji, za kateri predvidevajo tudi zadolževanje. Za gradnjo nove šole v Mestnem logu nameravajo najeti 45 milijonov tolarjev kredita in 60 milijonov za izgradnjo knjižnice. Glede na to, da so sporazum podpisali že ta mesec, jim bo, kot je dejal Veber, ostalo še dovolj časa, da bodo lahko speljali vse potrebne postopke za najem kredita še pred koncem letošnjega leta. Tudi zato pa je, kot je povedala na seji kočevskega občinskega sveta koncem prejšnjega meseca Ana Štaudohar
s kočevske občine, sporazum najboljši kompromis, ki ga je bilo možno doseči v danem trenutku, in za kočevsko občino najboljša opcija, kljub temu da so s sklicevanjem na možnost razdelitve premoženja, po kateri bi občina Kostel dolgovala kočevski občini 250 milijonov tolarjev, nekateri o tem izražali dvom.
Kriterija delitve premoženja, o katerih so se sporazumeli, zavedajoč se, kot so poudarili ob podpisu, da bosta občini kot sosedi morali sodelovati tudi vnaprej, sta bila lega in število prebivalcev. Kar 90 od-
Pojasnila je, da v Veliki Britaniji izdelujejo takšne poskuse v okviru rednih tedenskih dejavnosti, kijih še najlažje primerjamo z našimi krožki, da pa si mentorji, ki so na delavnicah sodelovali, želijo, da bi na naših šolah takšni poskusi zamenjali kakšen naravoslovni dan, kot je bilo to izjemoma prejšnjo sredo za učence od 3. do 5. razreda osnovnih šol iz Kočevja, Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Prireditve ob Prijateljevem jubileju
SODRAŽICA - Z okroglo mizo o Življenju in delu dr. Ivana Prijatelja so se začele prireditve, posvečene 125. obletnici njegovega rojstva. V petek, 20. oktobra, bodo v sodraški šoli odprli razstavo o Prijateljevm delu in življenju, osrednja proslava pa bo 28. oktobra ob odprtju prenovljene šole. 23. decembra bodo na Vinicah odkrili obnovljeno spominsko ploščo na Prijateljevi rojstni hiši. Dr. Ivan Prijatelj je bil veliki mož, saj ipia kar nekaj spomenikov po Sloveniji. Tistega pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je izdelal celo drugi veliki sodraški rojak kipar France Gorše. V parku kulturnikov v Ribnici je med kipi zaslužnih mož Ribniške doline tudi doprsni kip Ivana Prijatelja, po njem pa se imenuje tudi naselje v središču Ribnice. S Prijateljevo ulico se ponašajo Ljubljana, Maribor, Šentjur, Celje in Trebnje. Mar bo kmalu dobil svoje obeležje tudi v Sodražici? Nanj so se spomnili leta 1972, ko so tamkajšnjo šolo poimenovali po njem, posebno pozornost pa so mu posvetili tudi v zadnji številki občinskega glasila Suhorobar.
VESELOŠOLSKA DELAVNICA POSKUSOV - Pod vodstvom mentorjev so učenci izdelovali poskuse, kot so: potapljanje ladjic, mešanje tekočin, plavajoči velikani, prepogibanje lista, čarobni balon, čudežna telesa, slikanje likov na steklo, prikaz onesnaževanja okolja in podobno. Na posnetku: učenci OŠ Stara Cerkev pri poskusu slikanja likov na steklo. (Foto: M. L.-S.)
ZAHVALA AMD KOČEVJE - Vodstvo AMD Kočevje je prejšnjo sredo pripravilo v hotelu Valentin srečanje, na katero so povabili vse, ki so se jim želeli zahvaliti za sodelovanje in pomoč pri pripravi ekipe mladih kolesarjev iz Kočevja, ki so na letošnjem 15. evropskem izobraževalnem tekmovanju mladih kolesarjev zastopali AMZS in Slovenijo in osvojili odlično 5. mesto. Od skupno 23 ekip so bile pred njimi samo ekipe Avstrije, Latvije, Bolgarije in Hrvaške. 6-člansko kočevsko ekipo so sestavljali: Polona Benegalija (6.a OŠ Stara Cerkev), Teja Križman (6.d OŠ Ob Rinži), Teja Merhar (5.c OŠ Ob Rinži), Tomaž Cetinski (5.a OŠ Ob Rinži), Matej Kocjan (6.b OŠ Zbora Odposlancev) ter Aljaž Zupančič (6. b OŠ Zbora odposlancev). Na posnetku so otroci skupaj z mentorjema Bredo Viličar in Klemenom Kovačičem, vendar brez Aljaža Zupančiča, ki je po prihodu s tekmovanja zbolet. (Foto: M. L.-S.)
Nihče ni nikomur nič dolžan
Obrtni coni dan nov zagon
Od kengurujev do kamel
RIBNICA - Jutri ob 19. uri se bo v predavalnici Miklove hiše v Ribnici pričelo predavanje z naslovom “Od kengurujev v Avstraliji do kamel v Indiji”. Potopisno predavanje pripravlja Miklova hiša, predaval pa bo Rok Robič.
RAZDELILI PREMOŽENJE - Občina Kostel se v letošnjem letu še ne namerava zadolžiti, vendar s sklenitvijo sporazuma o razdelitvi premoženja niso hoteli zavlačevati do zadnjega, 9.februarja, ko se izteče za to predviden rok. Odkupiti nameravajo objekte Grajskega hrama v Kostelu In za to že prihodnje leto najeti kredit. (Foto: M. L.-S.)
KOČEVJE - Na OŠ Zbora odposlancev v Kočevju je prejšnjo sredo potekala Veselošolska delavnica poskusov, na katero so povabili mentorje in mlade raziskovalce kar iz 42 okoliških osnovnih šol. Delavnica, ki je v Sloveniji še novost, je bila obenem tudi generalka za predstavitev na mednarodnem Festivalu znanosti, ki seje pričel v torek in se bo zaključil danes v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Evropska zveza je letos spomladi v okviru programa Leonardo da Vinci projektu Veselošolski inovatorji, ki deluje v okviru revije Pil in Pil plus, namenila enkratno denarno pomoč. Ta je sedmim mentorjem Vesele šole, med katerimi je bila tudi Lidija Gornik iz kočevske OŠ, omogočila, da so se udeležili Nacionalnega tedna znanosti in Dnevov britanskega združenja za popularizacijo znanosti- Bays v Veliki Britaniji, kjer so sodelovali v številnih delavnicah s poskusi. Kot je povedala Gornikova, kije skupaj z ostalimi mentorji vodila izvajanje poskusov v Kočevju, želijo najbolj-
še poskuse, ki sojih videli v Veliki Britaniji, prenesti med mlade v Slovenijo. Tako so jih nekaj že predstavili v Mariboru, v Kočevju so jih izdelali 14, vse poskuse iz Maribora in Kočevja pa so ponovili ta teden v Cankarjevem domu in jih bodo že v kratkem še enkrat v Sevnici. Sicer pa bodo mentorji, kot je povedala Gornikova, sprejeli povabilo vsake šole, kjer so pripravljeni predstaviti poskuse na drugačen način.
“Namen Veselošolske delavnice poskusov je, da se na bolj zabaven način pride do naravoslovnih zaključkov,” je povedala Gornikova.
DOGOVOR O UPORABI CESTE - Minister Janša je na podpisu dogovora v Ribnici povedal, da je ministrstvo za obrambo v zadnjih mesecih podpisalo več kot 10 dogovorov, s katerimi rešujejo vprašenje nepremičnin bivših vojaških objektov. (Foto: M. L.-S.)
 \
Drobne iz Kočevja
N............. .	 -/
KROMPIR ZAMENJALE SLIKE - Od prejšnjega torka pa do konca tedna je bila v Likovnem salonu v Kočevju na ogled razstava Vse o krompirju. Pripravili stajo kočevska enota Kmetijske svetovalne službe in Društvo podeželskih žena Kočevske. Že ta torek pa so krompir v Likovnem salonu zamenjale slike mladih likovnih ustvarjalcev iz Kočevja, Ribnice, Cerknice, Ivančne Gorice, Logatca, Vrhnike in Ljubljane z okolico. Gre za medobmočno razstavo, ki jo je pod naslovom “Otroška likovna ustvarjalnost” pripravila kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Razstava bo na ogled do sobote, ko bodo prostor Likovnega salona morali izprazniti, da ga bodo lahko začeli pripravljati za naslednjo razstavo. To bodo namreč odprli že prihodnji torek. Tudi tedaj bo šlo za medobčinsko razstavo, ki jo pripravlja kočevska izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, le da bodo na njej namesto risb razstavljene fotografije na temo Otrok - naš ponos, naše bogastvo.
“Slovenski kozolec”
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo danes ob 19. uri odprli gostujočo razstavo Kulturnega društva Naša Slovenija - Projekt slovenski kozolec z naslovom “Slovenski kozolec”. Razstava obsega risbe in makete arhitekta Bora-na Hrelje, ki odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca in, razvrščene v zaporedju, naglašajo njihovo postopno razvojno rast. V Kočevju bo razstava na ogled do 30. novembra.
S---------------------------—\
Ribniški zobotrebci
V__________________________  ✓
KRIV JE KRAJ - Na zaključnem sociološko družbenem delu "Srečanja za Miklovo hišo v Ribnici” je študentka umetnostne zgodovine in zunanja sodelavka Miklove hiše Polona Lovšin pri poskusu umestitve Miklove hiše in njenih d^avnosti v ribniški prostor, poudarila, da še po dvajsetih letih obstaja v Ribnici do Miklove hiše apatija in celo odpor. Menila je, daje bila Miklova hiša v drugi polovici 80. in v začetku 90. let bolj vpeta v ribniško okolje, bila je finančno bolje preskrbljena, saj je njene dejavnosti takrat še izdatno podpiral Riko, precej več seje dogajalo in več ljudi je obiskovalo njene prireditve in med obiskovalci je bila večina domačinov, medtem ko je sedaj več obiskovalcev od drugod. Ob tem je poudarila, daje napredovanje Miklove hiše, ki se lahko danes postavlja ob bok nacionalnim inštitucijam, vredno spoštovanja, da pa se včasih zgodi, da "kraj temu ni kos”.
MAMA JE NE POZNA! - Zunanji sodelavec Miklove hiše, Ribničan Aleš Debeljak, je na razgovoru o Miklovi hiši v potrditev prepričanja, da se danes v Ribnici ne dogaja veliko na področju kulture in umetniškega ustvarjanja, dejal, da mu starša, ko pride iz Ljubljane domov in ju vpraša, kaj se v Ribnici dogaja, vedno odgovorita, da se nič ne dogaja. Ker je njegova mati prof. Debeljakova dobra poznavalka dogajanja v Mikiovi hiši, ji seveda verjame. Zato se tudi ni dal zlahka ugnati zunanjemu sodelavcu in obiskovalcu prireditev Miklove hiše Leonu Zobcu, ki je v pohvali Polone Lovšin kot igralke v filmu V leru dejal, da je Polona tista, ki danes predstavlja dogajanje v Ribnici. "Ne vem,” je dejal Aleš, “mama je ni nikoli omenila!"
Jakličev dom dobil nove temelje
VIDEM - DOBREPOLJE -Temelji novega Jakličevega doma bodo postavljeni že v tem mesecu, če bo vreme jeseni ugodno, pa bo še letos pod streho. Zgolj za adaptacijo, ki je bila predvidena, so iz občinskega proračuna namenili večino sredstev za investicije za dobo 2 do 3 let. Zaradi zidanja celotne zgradbe na novo, bo tudi investicija precej višja, vendar končnega izračuna še ni, občinski proračun pa je iz razumljivih razlogov omejen. Zaradi novogradnje pa so pridobili 200 m! nove pov-ršine v kletnih prostorih, ki je predvidena za športno dejavnost.
Trebanjske iveri
PUČ V KOMUNALI - Sedanji nadzorni svet javnega podjetja Komunala deluje kot politični organ in ne kot organ, ki mora delati v dobro družbe, niti ni imenovan po pristojnem organu, saj je 4 člane imenoval občinski svet, zato je občina Trebnje že vložila na okrožnem sodišču tožbo za izbris. Da je sedanji NS JP predvsem politično telo za manipulacije, dokazujejo na Komunali tudi s tem, da predstavnika delavcev (Strel in Bregar) v njem nimata nikakršnih možnosti zastopati interese delavcev, zato sta že podala pisno izjavo, da v tem nadzornem svetu ne nameravata delovati. Seveda nista imela tudi nobene besede pri puču zoper direktorja Pavia Jarca.
LOJZETOVI TRANSPARENTI - (Ne)uspeh Peterleta in Bajukovih v Trebnjem pojasnjuje tudi
Beseda vetja! "
Cini ji . | «
|(JtxA	(ir,v' !
Nt.Hlko \*> >\jj aim
PETERLE
tale transparent, s katerim je Lojze nastopal v predvolilni kampanji in bolj sameval s hčerko v trebanjskem parku...
Sevmški paberki
PROPAGANDA - V vodstvu sevniške SLS+SKD so nekateri, posebej dosedanji predsednik SLS Roman Žveglič, besni na prvaka sevniške LDS Andreja Striclja, češ da je bil v predvolilni kampanji Štricelj hujši z nizkimi udarci in demagoško propagando kot pri prejšnjih državnozborskih volitvah Janševi bojevniki, na čelu z Brankom Kelemino. Kako bodo takšne zamere vplivale na odnose med dvema največjima strankama LDS ter SLS+SKD in predvsem na učinkovitost dela občinskega sveta, kjer so Sevničani lahko vzorniki za vse sosede in še dlje po Sloveniji, bomo kmalu videli. Tako, kot smo opazili, da sO županu Jancu na vseh plakatih na drevesih ob novi cest v dolini Graho-vice "iztrgali” oči, kandidat Štricelj pa je nagovarjal svoje volivce z debel ob cesti na Vrh. Vse je relativno in minljivo, posebej še politika, zato pamet v roke, gospoda in - radi se imejte!
IMA TERENCA - Vaščani, ki so veliko svojega dela in denarja prispevali za posodobitev ceste na Orlsko goro, so bili hudo razočarani nad lastnikom vikenda tik pod cesto, gospodom iz Sevnice, ki ima dobro službo in verjetno tudi dohodke, a ni hotel prispevati niti tolarja za cesto, ki je bila poprej malo boljši kolovoz, češ da on že ne rabi asfalta, ker ima terenski avto!!!
KAMERA ODKRIVA - Tale transparent, ki je, razpet na Kvedrovi, vabil na Jesensko srečanje
JESENSKO SREČANJE V TRŽIČU 14. oktober 2000
Sevnico . UoitiMtf Jelov«« -Trti
v Tržišču, je postal nekaj posebnega, ko smo opazili, da so dolenjski kraj prestavili na Gorenjsko -v TRŽIČ.. (Foto: P. P.)
Srečanje ljudskih pevcev
BOŠTANJ - Ljudski pevci iz Šoštanja vabijo na srečanje ljudskih pevcev, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 15. uri v boštanjski župnijski cerkvi. Sodelovali bodo: Fantje s Preske, Ljudske Pevke iz Odranec v Prekmurju, Fantje z vasi iz Škocjana in Ljudski pevci iz Boštanja.
f-IAl
nvfflt
v
Škodo zaradi suše povečala še toča
Škode zaradi suše v občini Trebnje za 244 milijonov - Denarja zmanjkalo za strniščne posevke - Se 4,S milijona tolarjev naj občina zagotovi v rebalansu proračuna s prerazporeditvijo
TREBNJE - Letošnja suša je prizadela vse rastline, zlasti pa pridelke krm, žit in krompirja. Najbolj so bili ogroženi kmetje v Suhi krajini, na območju krajevne skupnosti Trebelno in na višje ležečih krajih, še najbolj na območjih s peščeno podlago. Škodo zaradi suše je povečala še toča, ki je padala v nekaterih vaseh.
Strokovna komisija za oceno škode, v kateri so sodelovali vsi kmetijski svetovalci Kmetijske svetovalne službe in strokovni delavci občinske uprave, je ugotovila, daje prvi odkos sena za 30 odstotkov manjši, drugi odkos pa je ponekod v celoti izostal. Na 4.343 ha so ugotovili za 125 milijonov tolar-
jev škode. Ugotovili so, daje žit 30 do 40 odstotkov manj, škoda pa znaša 18 milijonov. Škoda na koruzi znaša 59 milijonov tolarjev. Krompirja je v povprečju manj za 30 odstotkov, še najbolj pa so prizadeti pridelovalci semenskega krompirja. Prizadete so tudi nekatere vrtnine. Na poljščinah se suša
Direktorja poslali domov
Nadzorni svet JP Komunala si lasti velike pristojnosti, razrešil Jarca in imenoval Kurenta za direktorja
TREBNJE - Za direktorja Komunale se je prijavilo 9 kandidatov, trebanjski župan pa je v imenu občine, ki je ustanovitelj tega javnega podjetja, izdal sklep, da se za direktorja ponovno za naslednja štiri imenuje dosedanji direktor strojni inženir Pavel Jarc. Na takšno odločitev se je pritožil eden od kandidatov na Upravno sodišče RS, češ da je župan prekršil vse pravne norme. Nadzorni svet JP Komunala pa je 9. oktobra sprejel sklep, da s 15. oktobrom, ko Jarcu poteče štiriletni mandat direktorja, preneha tudi delovno razmerje v Komunali, “ker v podjetju zanj ni razpoložljivega delovnega mesta, istočasno pa kažejo indici, da Pavel Jarc kot direktor ni upošteval vseh zakonskih predpisov pri vodenju poslov in s tem kršil delovne dolžnosti”. Nadzorni svet JP Komunala, ki ga vodi bivši prvak SDS v Trebnjem Alojz Kastelic, je hkrati sklenil po 251. členu zakona o gospodarskih družbah predlagati okrožnemu sodišču v Novem mestu, naj za direktorja s 16. oktobrom imenuje Maksa Kurenta, dipl. organizatorja dela iz Šentruperta. “Nadzorni svet odobri sodno imenovanemu direktorju pravice in obveznosti (plačo in ostale stroške) v obsegu, kot jih je imel dosedanji direktor.” Tak sklep so podpisali poleg Kastelca še prvi podpredsednik, dr. med. Marjan Peter Pavlin, drugi podpredsednik.
Justina Pančur in članica Majda Gazvoda.
Na sodišče je Komunala poslala ugovor z obširnimi obrazložitvami, ki dokazujejo, daje, skladno s pravnim tolmačenjem vladne službe za lokalno samoupravo, ki gaje podpisal minister dr. Tone Jerov-šek, župan pristojen za imenovanje in razreševanje direktorja javnega podjetja, pa tudi članov nadzornega sveta. Tudi s trebanjske občine so predlagali novomeškemu sodišču, naj predlog nadzornega sveta J P za imenovanje direktorja Komunale zavrže.
P. P.
Sadjarska cesta Posavja
ŠENTJANŽ - V Posavju potekajo številne prireditve ob razstavi Sadje in cvetje Slovenije, Posavje 2000. V četrtek opoldne bo v Šentjanžu predstavitev projekta posavske sadjarske ceste. Hkrati bodo predstavili sadjarsko cesto na Jančah, izkušnje avstrijskih sadjarjev s sadjarsko cesto in program SAPARD ter vključevanje države v projekt za oživljanje podeželja. Na prireditvi, ki jo pripravlja sadjarsko društvo Posavje v sodelovanju s strokovnim sadjarskim društvom Slovenije, občinami Brežice, Krško, Sevnica ter s KS Šentjanž in Zvezo kulturnih društev Sevnica, bosta sodelovali tudi slovenska sadna kraljica Anita Pavlovič iz Arme-škega in njena avstrijska kolegica s prav takim naslovom.
kaže v slabšem vzniku, slabši rasti in prisilnem zorenju. Na območjih, kjer so pozimi izvedli agromelioracije, so na novo zasejanih travnikih propadli posevki trave. Podobno se je dogajalo tudi pri drugih kulturah.
Škodo so ugotavljali v 1089 primerih in ugotovili, da znaša skupna škoda, ki je nastala in bila ocenjena na površini 6.739 ha, 244 milijonov tolarjev. Škoda se najbolj odraža v pomanjkanju živinske krme in izpadu dohodka zaradi zmanjšanega pridelka. Občina Trebnje spada v 2. skupino ogroženih občin. Da bi omilili posledice suše, so v trebanjski občini posejali strniščne posevke, pri čemer je občina zagotovila denar za regresiranje nabave semena ohrovta, mnogo cvetne ljuljke in grašice po 300 tolarjev za kilogram ter detelj in travnih mešanic po 400 tolarjev za kilogram. Predvidevali so, da bo na začetku zadoščalo za pomoč po suši 2,5 milijona tolarjev, toda ugotovili so, da bo zaradi velike porabe semen potrebno zagotoviti najmanj 6,8 milijona tolarjev. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je že predlagal občinskemu svetu, da naj 4,3 milijona tolarjev občina zagotovi v rebalansu proračuna s prerazporeditvijo sredstev iz nerealiziranih postavk kmetijstva za leto 2000.
Mokronoška 11 letna bera
MOKRONOG - Jesen je čas za pogled nazaj. Če je bera dobra, zaigra srce, kajti trud ni bil zaman, zato je prav, da se poveselimo, pa ne samo zaradi opravljenega, tudi zaradi vsega, kar nas še čaka. Tako pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Mokronog Anton Maver in vabi na vrsto prireditev, ki so jih poimenovali “Naša skupna bera!”
V torek so v salonih TOM-a na Puščavi odprli razstavo keramičnih izdelkov KUD Majolika unikata iz Mokronoga. Razstava bo na ogled še ves mesec. Včeraj je bila skupna vaja mokronoških gasilcev in osnovne šole “Če bi v šoli zagorelo”. Danes, v četrtek, 19. oktobra, ob 15. uri se pričenja dan odprtih vrat tovarne TOM v Mokronogu. Pol ure kasneje bo na parkirišču pred osnovno šolo osrednja slovesnost, ob tej priložnosti bodo izročili svojemu namenu pločnike in javno razsvetljavo. V programu bodo sodelovali otroci iz vrtca in osnovne šole, trebanjska godba in mažorete. Po končani svečanosti bo priložnost za klepet ob prigrizku in kozarčku rujnega. V soboto, 21. oktobra, ob 8. uri se bodo odpravili izpred gostilne Deu na pohod Po Vorančevi poti. V petek, 27. oktobra bo otvoritev prenovljenih prostorov Dolenjske banke v Mokronogu. V soboto, 28. oktobra, 15. uri pa bo v organizaciji župnijske Karitas, krajevne organizacije Rdečega križa in KS Mokronog v kulturnem domu srečanje starostnikov in invalidov, uro poprej pa še maša v župnijski cerkvi.
RAČUNALNIŠKA UČILNICA NA OŠ BLANCA - Priprave za gradnjo telovadnice in prizdka osnovne šole Blanca po dogovoru krškega in sevniškega župana glede šolskih okolišev pospešeno potekajo. Na šoli pa so prostorsko stisko pred pričetkom letošnjega šolskega leta vsaj nekoliko ublažili tako, da so prezidali in preuredili jedilnico v računalniško učilnico. Te pridobitve so veseli tudi otroci male šole (na posnetku), učenci pa raje malicajo v razredih kot prej v jedilnici. (Foto: P. Perc)
Asfalt še ob potoku Grahovica
Preko 4 km asfalta na lokalni cesti Boštanj - Grahovica - Kržišče - Naložba vredna preko 100 milijonov tolarjev pokrita pretežno iz občinskega proračuna - Kdaj asfalt do Kržišča?
BOŠTANJ - Asfaltirani, več kot 4 km dolgi odsek lokalne ceste Boštanj - Grahovica - Kržišče, ki so ga odprli pretekli petek v Boštanju pri Felicijanu, je po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Boštanj Jožeta Udovča pomembna pridobitev za krajane na obeh bregovih potoka Grahovica. Omogočil jim bo krajši, varnejši in udobnejši pristop do Boštanja, občinskega središča in delovnega mesta.
Posodobljene cestne povezave ževanje in boljšo povezavo KS
so prej ko slej nujne, da bi ljudi zadržali na podeželju, da se kmetije ne bodo praznile in da bo zemlja bolj obdelana. Asfaltirani odsek pomeni pridobitev tudi za sosednje krajevne skupnosti. “Pomeni zbli-
Boštanj, KS Krmelj, KS Tržišče in KS Šentjanž,” je dejal Udovč in se zahvalil sevniškemu županu Kristijanu Jancu in občinskemu svetu, daje več kot 100 milijonov tolarjev vredno naložbo uvrstil med ob-
ASFALT NA ORLSKO GORO - V najmanjši krajevni skupnosti v sevniški občini - Primožu so se vaščani in lastniki zidanic prejšnji teden zelo razveselili kilometra krajevne asfaltne ceste, ki povezuje Orle, lepe gorice, zidanice, proti Logu, proti osamljeni Bajčevi kmetiji, ki pelje do glavne ceste. "Žal ta odsek še čaka na posodobitev. Krajani s svojim delom in prispevki dokazujejo, da so za napredek. Posebej bi se zahvalil sevniškemu županu in njegovim sodelavcem, "je dejal predsednik KS Primož Janez Divjak ter skupaj z županom Jancem, predsednikom gradbenega odbora, Ivanom Mrgoletom in Alojzem Tomažinom prerezal trak. Direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl pa je simbolično izročil vaščanom steklenico penine. (Foto: P. P.)
KOZER1JA
Polna luna in (ne)sreča
SEVNICA - V petek, 13. oktobra, in to celo ob polni luni, so odprli posodobljeno cesto Boštanj-Grahovica. Zbrali so se poleg župana in kandidata za poslanca združene SLS Kristijana Janca še preostali, po napovedih najmočnejši kandidati: Andrej Štricelj (LDS), Branko Kelemina (SDS) in Marija Jazbec (ZLSD).
V zadnjih urah pred zapovedanim volilnim molkom so se po svoje dobrikali morebitnim volivcem. Kristijan je tudi Mariji iz združenega listja natočil mošt iz sodčka, ki ga je prevažal Milan Baša na svojem starodobnem motorju s prikolico, v kateri je vozi! vedno prešernega predsednika Kluba ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Janeza Valanta. Marija je Kristijanu 'spustila" v celofan zavito pasjo bombico, češ lahko je tebi župan, ko odpiraš toliko asfaltnih cest, Janc pa je potolažil Jazbečevo, češ daje tudi tu v preteklosti dosti storila. “Že, že, "je rekla mladostna upokojenka Marija, "veš, Sine, tega pa se ljudje ne spominjajo več. ’’ Branko se je ob tem na tihem smejal, se držal bolj v ozadju in si mislil svoje, češ saj so moji in Janševi privrženci že temeljito obdelali teren, če bo pa potrebno, bo pa še moja žlahta priskočila na pomoč in pripeljala v nedeljo na volišče kakšne obnemogle in neprosvetljene volivce. Podžupan "Štricko "je deloval še bolj živčno kot Marija, saj je moral Andrej še celo s prijetnega druženja pri gostoljubnih Gančevih na Jablanici, kjer so se številni gostje vaške skupnosti Jablanica-Novi Grad in Vrh-Okič na poti proti domu krajanov na Okiču na zaključno “fešto" nekam odpraviti s svojim modrecem Albinom Ješelnikom. Ko je Andrej zadi-
Obelisk na križišču za Ravne
VRH PRI BOŠTANJU - V petek, 20. oktobra, ob 17. uri vabi krajevna skupnost Boštanj na odkritje četrtega obeliska zgodovine, delo kiparja Rudija Stoparja, na križišču za Ravne. Obelisk v počastitev 800 - letnice Boštanja je posvečen prvi slovenski knjigi. Katekizmu Primoža Trubarja. V programu sodelujejo ljudski pevci - fantje s Preske in iz Boštanja, z recitalom pa boštanjski pesniki: Justi Gnedič - Kozinc, Vida Križnik in Rudi Stopar.
han le prispel na Okič z verjetno zadnje poti obdelovanja volilnega telesa na petek, 13. oktobra, seve ob polni luni, je velegraditelj Jaka opazil, da se Kristijan suče in medi bolj okrog drugih volivcev kot pa okrog omizja s predstavniki sedme sile, katerih pomoči tistikrat ni več potreboval...
Epilog: Kelemina je postal spet po slanec in dosegel najboljši rezultat za SDS v volilni enoti 6 (Novo mesto), Jancu je za malenkost (za majhen avtobus!) zmanjkalo glasov za direkten mandat, vsekakor pa mu je lahko v zadoščenje zmaga v volilnem okraju, 3. rezultat SLS-SKD v slovenskem merilu in upanje, da bo prilezeI v parlament s pomočjo ostanka glasov. Jazbečeva je nepopravljiva optimistka, čeprav se tudi po štiriletnem premoru pod Pahorjem spet suče le okrog 10 odstotkov. Medtem ko Štricljevo 2. mesto v okraju (26,28 odst.) daleč zaostaja za zmagovitim rezultatom LDS v volilni enoti 6 (39,78 odst.), čeprav je LDS dosegla veliko več tudi v sevniškem volilnem okraju kot na volitvah leta 1996, ko je zanjo glasovalo 1.832 (19,45 odstotkov) volivcev. A to še Pirova zmaga ni...
PAVEL PERC
MOŠT - Takole je Janc točil mošt Jazbečevi, ki ga je Baša pripeljal na motorju, s kakršnimi so se vojaki Rommlove ekspedicije med 2. svetovno vojno prevažati po severni Afriki in povzročali angleški vojski ve-liko izgub in skrbi... (Foto: P. P.)
činske prioritete in zanjo pridobil tudi demografski tolar.
Krajani boštanjske in mirnskih krajevnih skupnosti pričakujejo, da se bo posodobitev nadaljevala in v bližnji prihodnosti končala na Kržiščah. Udovč seje zahvalil tudi izvajalcu del, podjetju Gradnje Boštanj, podizvajalcem. Cestnemu podjetju Novo mesto in vsem, ki so karkoli dobrega storili, daje posodobljena še ta cesta.
P. P.
GRAHOVICA - Cesto je blagoslovil boštanjski župnik Alfonz Žibert. Vrvico sta prerezala župan Janc in predstavnik Jirme Gradnje Franc Povše v sodelovanju s predsednikom sveta KS Boštanj Jožetom Udovčem. Medvedovi so se iskreno zahvalili vsem za asfaltiranje ceste in polepšali dogodek še z deklico v narodni noši. (Foto: P. P.)
I V ilASIH OSČJN MHUl
Samski dom zahteva izselitev
15. oktober rok za odhod stanovalcev samskega doma v Brežicah - Adaptacija le izgovor? -Direktor Mrgole: dom prinaša SGP Sevnica izgubo - Tajnik Pinterič: nakup objekta ni predviden
PRIZNANJA NAJBOLJ UREJENIM - Turistično društvo Kostanjevica je ludi letos ocenjevalo urejenost gospodinjstev, kmetij, lokalov in javnih ustanov. Podelili so 28 priznanj. Za kmetije so jih prejeli Tončka Jenškovec iz Za-boršta, Anica Juršii in Bojana Petretič z Jablanic, Malenčanka Marija Jordan in Fanika Drobnič z Malenc (na sliki levo), ki je dobila tudi nagrado. Med lokali in javnimi ustanovami so najbolj izstopali Galerija Božidar Jakac, Trgovina Zip Shop, Bencinski servis Petretič in Kmečki hram, med 19 pohvaljenimi gospodinjstvi pa sta bila še posebej nagrajena Silva Cvelbar z Dob in Jožica Tršar iz Kostanjevice. (Foto: T. J. G.)
SPOMIN NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO- V Brežicah je župan Vladislav Deržič pripravil II. oktobra sprejem za udeležence vojne za Slovenijo, na katerem je polkovnik Mitja Teropšič podelil 28 bojnih znakov Krakovski gozd in II spominskih znakov Maribor-Dobova. Prejemniki vojaških odlikovanj so bili med slovensko osamosvojitveno vojno pripadniki 174. protidiver-zantskega voda Teritorialne obrambe občine Brežice. “Bili ste v pravem pomenu besede elitna enota, "jim je v čestitki dejal polkovnik Teropšič. Tildi župan Deržič jim je, ko jim je čestital, rekel, da so se z vojnimi akcijami vpisati v slovensko zgodovino. Na sprejemu so poudarili, da omenjena vojaška odlikovanja podeljujejo s precejšnjo zamudo, in so to obžalovali. (Foto: M. L.)
PRIZNANJE TRGOVIN! - Market na Bizeljski cesti v Brežicah, ki posluje v sklopu Mercatorja Dolenjske si je zagotovil laskavi naslov najbolj urejene trgovine v Posavju. Izbor najlepše urejenih prodajaln je organizirala sekcija za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, zato so priznanje izročili pred časom na seji območne gospodarske zbornice Posavja. Mariji Canžar, poslo-vodkinji Marketa, in Francu Čatru, vodji ožjega maloprodajnega območja, sta čestitala Valentin Dvojmoč, direktor območne gospodarske zbornice Posavja, in Tone Jesenko, predsednik Občinske turistične zveze Brežice. (Foto: M. Luzar)
LESA JE SPOMINEK - Artiče so za svoj spominek izbrale leso, pleteno pripravo za sušenje sadja. Nevenka Simon (na fotografiji levo), cvetličarka s Trebeža, ki je 16. oktobra na Banovi domačiji v Artičah predstavila leso, je poudarila, da ta kmečki izdelek ljudje danes po nepotrebnem postavljajo v omaro, saj se ga da koristneje uporabili. Navedla je kakih 15 možnih načinov rabe lese v sodobni slovenski urbanizirani kulturi. Predstavitev so popestrili artiški pevci. Polona Sketelj je v imenu Etnografskega muzeja Slovenije podrobneje spregovorila o sušenju sadja in v to umestila tudi artiško leso. (Foto: M. L.)
ljubiteljev fotografije Krško priredila fotografsko razstavo o konjih, društvo Gorjanska konjenica pa bo organiziralo pohodništvo na konjskih hrbtih, kot navaja direktorica Bernardka Zorko.
M. L.
BREŽICE - Stanovalci samskega doma v Brežicah so dobili odločbo, s katero Splošno gradbeno podjetje (SGP) Sevnica, lastnik stavbe, zahteva, da se izselijo do 15. oktobra. To so sporočili stanovalci v nedavnem pismu, ki so ga poslali med drugim SGP Sevnica, občini Brežice in posebej njenemu županu Vladu Deržiču ter novinarjem.
“Stanujoči smo zaposleni v občini Brežice kot učitelji na gimnaziji in ekonomski srednji šoli, zidarji, trgovci, gostilničarji, v vojaški službi, kot fizioterapevti, železničarji. V domu biva tudi nekaj srednješolcev. Marsikdo prihaja iz socialno neurejene in gospodarsko šibke družine... Kam na zimo? Boste nenadoma napravili 40 socialnih problemov?” so stanovalci navedli v pismu, ki ga je podpisalo 45 ljudi.
Stanovalci so tudi zapisali, da so jim še pred izdajo odločb o izselitvi zaprli ob koncu septembra toplo vodo. “SGP Sevnica kot razlog zaprtja Samskega doma navaja adaptacijo prostorov, kar pa stanovalci razumemo kot veliko laž. Samski dom je namreč prav za primer adaptacije grajen v dveh blokih, ki sta med seboj povezana z vmesnim stopniščem. V primeru adaptacije se stanovalci preselijo v en blok, da lahko drugega adaptirajo. Poleg tega nam ni jasno, od kod naj bi SGP jemalo denarna
sredstva za adaptacijo, saj ni sredstev niti za redno vzdrževanje samskega doma, kot so popravila okvarjenih vodovodnih cevi, električne napeljave, zamašenih odtokov v prostorih za tuširanje, razbitih straniščnih školjk in umivalnikov ter razpokanih sten, skozi katere ob deževju in sneženju v sobo marsikaterega stanovalca pronica voda," so sporočili v pismu stanovalci doma.
Albert Mrgtfte, direktor SGP Sevnica, ki smo ga poklicali za pojasnilo glede omenjenega pisma, je potrdil, da je podjetje izdalo stanovalcem odločbe o izselitvi. Poudaril je, da je SGP Posavje v zelo težkem gospodarskem položaju in ima izgubo. “Tudi samski dom v Brežicah nam prinaša izgubo, zato ga skušamo prodati, kakor koli, kot celoto ali v njem posamezne prostore. Pred prodajo ga je treba urediti. Naše podjetje ima še en samski dom, in to v Sevnici, kamor bi lahko preselili 19 naših ljudi, ki
“Imamo kaj predstaviti”
Teden vseživljenjskega učenja v občini Krško turizmu - V Kostanjevici, Brestanici, Krškem, na Senovem in Zdolah.
KRŠKO - Letošnji teden vseživljenjskega učenja v občini Krško Ljudska univerza Krško - vsa leta doslej pobudnica in organizatorica takih tednov- namenja turizmu v povezavi s pokrajino Posavje. “Pri tem bomo spoznavali tudi tuje dežele, npr. Islandijo, še bolj pa bomo raziskovali pred ‘domačim pragom’, ki ga moramo znati dobro predstaviti in kjer tudi imamo kaj predstaviti!” poudarja Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško.
Po njenih besedah so se v pripravo prireditev zagnano vključila društva, ki jih povezujeta Turi-stičnoinformacijski center in Podjetniški center Krško. Tako se bodo v tednu vseživljenjskega učenja med 22. in 30. oktobrom vrstili dogodki v Kostanjevici, Brestanici, Krškem, na Senovem in Zdolah.
Za uspešnejše stike je potrebno znati jezike, zato bodo v tednu predstavili tovrstno izobraževalno ponudbo Ljudske univerze Krško. Ob tem se bodo učili tudi pripravljati pogrinjke in sprejemati goste.
Brezposelnim bodo pripravili delavnico o pisanju prošnje, medtem ko bo svetovalcem Zavoda za zaposlovanje na voljo seminar o načinih sproščanja. V teh dneh bodo vpisovali v Univerzo za tretje življenjsko obdobje in predstavili tudi izobraževalne programe, ki so jih letos razširili z izobraževanjem za gostinstvo, vinogradništvo in turizem.
Ljudska univerza v sodelovanju s Hotelom Sremič iz Krškega pripravlja palačinke znanja, kjer se bodo v pečenju palačink preizkusili ravnatelji in direktorji nekaterih posavskih izobraževalnih ustanov. Po peki bo na vrsti že uveljavljeni Krški ples. Željnim hoje želijo ustreči 29. oktobra z otvoritvijo Poti na Sremič.
V tednu namenjajo posebno pozornost konju. Tako bo Društvo
Folklorni večer v Artičah
ARTIČE - KUD Oton Župančič Artiče bo v soboto ob 19. uri v Prosvetnem domu v Artičah pripravil 6. folklorni večer v Artičah. Na mednarodni prireditvi se bodo predstavili otroška folklorna skupina in folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič, tamburaš-ka skupina Trebeški drotarji, folklorna skupina Skala Kubed pri Kopru, ljudski pevci iz Artič, hrvaška folklorna skupina sv. Ana iz Jastrebarskega, domači godci To-feljci in folklorna skupina Klimka Bachledy iz Zakopan na Poljskem.
zdaj stanujejo v brežiškem samskem domu. Podjetje bi problematiko samskega doma želelo reševati v sodelovanju z občino. Občini sem tudi poslal ponudbo za nakup. Predlagal sem, da bi npr. v domu zgradili neprofitna stanovanja," je rekel Albert Mrgole.
Kot je poudaril, jim nekateri stanovalci doma sploh ne plačujejo stanovanja. Med številkami je navedel, daje njihovo podjetje prejelo račun v višini 400.000 tolarjev samo za ogrevanje vode v juliju. Teh in drugih stroškov delovanja doma podjetje ne more plačevati, kot je pojasnil.
Ferdo Pinterič, tajnik občine Brežice, je v zvezi s pojasnili direktorja Mrgoleta zavrnil možnost takojšnjega vključevanja občine Brežice. “Letos v brežiškem občinskem proračunu ni ustrezne postavke, na podlagi katere bi občina lahko kupila samski dom. Za občino bi bili v tem objektu zanimivi tudi sicer le tisti prostori, kamor bi lahko razširili obstoječo knjižnico poleg samskega doma. Vendar je tudi za naložbe v knjižnico letos v proračunu predviden le denar za nujno popravilo strehe. Vsekakor se občina o morebitnem nakupu ne more pogovarjati pred sprejemom novega občinskega proračuna." Kot je še dejal tajnik Pinterič SGP Sevnica še ni ničesar plačalo za nabavo olja za novo kurilno sezono. Za pol leta tudi ni plačalo že prejete tople vode.
Glede stanovalcev in izdanih odločb o njihovi izselitvi je Pinterič poudaril, da so stanovalci in SGP Sevnica pogodbe o bivanju v domu sklepali neposredno in da občina tu ni sodelovala.
M. L.
SADJE IN CVETJE SLOVENIJE - POSAVJE 2000 - Razstavo s tem naslovom so odprli 13. oktobra v Posavskem muzeju Brežice. Na fotografiji z leve: Igor Hrovatič, državni podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo in poddirek-tor agencije za razvoj kmetijstva in podeželja, Anita Pavlovič, prva kraljica slovenskega sadja, Boris Orešek iz Sadjarskega društva Posavja, Franci Bogovič, župan občine Krško, in Vladislav Deržič, župan občine Brežice. (Foto: M. L.)
Sadje, evropska vstopnica
Ob brežiški razstavi Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000 - Sadje in cvetje v zanimivih podobah - Kraljica
BREŽICE - Razstava Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000 med 13. in 22. oktobrom je v Brežice, kjer v Posavskem muzeju poteka glavnina razstavnih dogodkov, vnesla posebno razpoloženje. Tu strokovnjaki izjavljajo, državni predstavniki napovedujejo, lokalni pridelovalci pričakujejo in obiskovalci slišijo, da je sadje lepo in zdravo in lahko tudi slovenska gospodarska dejavnost, ki bo verjetno
• Sadjarstvo inta poleg strokovnjakov, domiselnih razstavljavcev in prizadevnih posavskih pridelovalcev tudi lepotico. V kulturnem domu v Krškem so 14. oktobra okronali prvo kraljico slovenskega sadja. Laskavi naslov je med petimi kandidatkami osvojila Anita Pavlovič, študentka 4. letnika kmetijstva iz Armeškega. Njena druga spremljevalka je Metka Košar iz Selnice ob Dravi, prva pa Helena Radej iz Stranj pri Blanci. Kraljico in spremljevalki so izbrali nekaj dni pred kronanjem, in sicer v gostišču Tri lučke na Sremiču.
ostala trdna tudi po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo.
Ko bi Slovenijo delili na pokrajine po razvitosti sadjarstva, bi naša država že imela pokrajino Posavje. Na dejansko razvitost sadjarstva na območju ob spodnji Savi je opozoril tudi Igor Hrovatič. Državni podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo in poddirektor agencije za razvoj kmetijstva in podeželja je 13. oktobra, ko je odpiral omenjeno razstavo, nanizal še nekaj resnic o sadjarstvu v Sloveniji. Slovenski sadjarji so po njegovih besedah neorganizirani, zato ne morejo uspešno trkati na evropska vrata. Pomemben člen v sadjarstvu so hladilnice in to tehnologijo posavski sadjarji uspešno vključujejo v delo.
Organizatorji razstave so namenili dostojno mesto tudi cvetju. Oboje, sadje in cvetje, je obiskovalcu na ogled v mnogih zanimivih podobah in povezavah. V sklopu razstave se vrstijo tudi številni dogodki v brežiški okolici.
M. L.
Krške novice
ODLOČNO - Osnovnošolci so nedavno na zasedanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško naštevali, s kakšnimi težavami se srečujejo v prometu na poti v šolo in drugače. Pri tem so svetu kar malo požugali, češ, že lani smo opozorili na ta in ta problem, pa ga še niste odpravili. - Ni kaj, generacija, ki zdaj dobiva besedo, se bo znala postaviti za svoj prav.
KRŠKO, "KRALJEVINA” -Občina Krško je dobila še en razlog, da bi lahko bila prva občina v bodoči pokrajini Posavje, tj. pred občino Brežice in Sevnica. Anita Pavlovič, prva kraljica slovenskega sadja, ki so jo okronali 14. oktobra - kronali so jo v Kulturnem domu Krško - je doma v krški občini. Doslej je krška občina že imela vinsko kraljico in vinsko princeso.
IME KRAJA - Kraj Podbočje je po nedeljskem lokalnem referendumu obdržal dosedanje ime: Podbočje. Do nadaljnjega se bo kraj potemtakem še imenoval “Podbočje” in ne “Sveti križ”. Po poročilih s terena lahko domačini pričakujejo skorajšnje ponovne pobude za preimenovanje kraja Podbočje.
REČNE MESNINE - Po Krki v Kostanjevici na Krki občasno plavajo tudi primerki, kot so mrtva kokoš ali svinjska glava. To trdijo ljubiteljski čolnarji, ki so pred časom naleteli v Krki na take dobrote. Za kakšne mesnine je šlo, ne vedo, ker je bilo vse omenjeno videti preveč nagnusno in si jih zato niso mogli ogledati od blizu. Če kdo od občanov pogreša navedeno, to lahko dvigne iz reke. Zdaj je verjetno priplavalo po Krki v Savo in po tej že tja dol do Zagreba ali še dlje. Dober tek in razmah rečnega turizma!
ŽUPANOV NASLEDNIK - Na soboto predvolilnega molka si je župan občine Krško Franci Bogovič privoščil popoldanski oddih v Kostanjevici. Pa ne sam, družbo sta mu delala hči in mlajši sin, 3-letni Uroš. Slednji je vedel, da so boljše kot predvolilni golaž slaščice, ki so jih pripravile pridne gospodinje z bližnjih Malenc. (Foto: T. J. G.)
Novo v Brežicah
BREŽIČANA V LJUBLJANI -Tudi brežiška občina je prispevala v slovenski parlament dva poslanca. Oba sta člana brežiškega občinskega sveta. Tu sedita eden na levi in drug na desni strani sejne sobe. V domačem občinskem svetu sta precej vsaksebi. Kako bo to v parlamentu v Ljubljani? Skupnih nastopov bo verjetno malo, zato pa bo najbrž več “solo prodorov”.
NUŠA IN NJENA POSAVSKA DUŠA - Vsekakor se zna potegniti za Brežice in Posavje Nuša Derenda. Zmagovita pevka iz brežiškega konca je na nedavnem Orionu ponosno povedala, od kod je doma. Za dodatek je povabila s seboj v studio glasbenike iz Posavja in pohvalila svoje učitelje. Več takih še drugje in o Brežicah bo več slišala tudi širna Slovenija!
KAKO BO? - Po izidu nedeljskih volitev v Brežicah nekateri že sklepajo stave. Stavijo, da bo letališče v Cerkljah ob Krki, ki je v brežiški občini, prav kmalu zaživelo tudi za civilne pilote in civilne padalce. V okolici pa sklepajo stave o tem, ali bodo prebivalci ob letališču dobili odškodnino, ker trpijo letala in preostalo tehniko v soseščini.
MUŠICE - V posavskem muzeju so zadnje dni navzoče mušice, ki menda niso blagoslov za občutljive muzejske eksponate. Govori se, da so še iz časa kmečkih uporov in še bolj iz pradavnine. Ampak to so preverjeno samo govorice.
t>l°
v*
“S plugom bi lahko doktoriral”
Anton Filak, šestkratni udeleženec svetovnih prvenstev v oranju, o svojih inovacijah na tekmovalnem plugu ter odnosu države do vrhunskih oračev - Boril se bo za enakopravnost s športniki
GRIBLJE - Anton Filak iz belokranjskih Gribelj ima zanimiv državni rekord: šestkrat zapored je zastopal Slovenijo na svetovnih prvenstvih v oranju. To pa ni bila le dobra predstavitev naše države, ki jo je poleg vse boljšega oranja podkrepil še z igranjem na harmoniko, temveč se je tudi marsikaj naučil. Predvsem pa spoznal, kako mačehovski odnos ima Slovenija do dobrih oračev.
Pomoč po suši
VIDEM - DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje je odškodninske zahtevke za odpravo posledic suše vložilo okoli 200 kmetov, komisijsko ocenjena škoda pa je znašala na travinju 30 do 35 odstotkov. Za odpravo posledic suše je Republika Slovenija namenila iz proračunske rezerve 1.800.000.000 tolarjev akontativnih sredstev pomoči, od česar so namenili Dobrepolju 4.307.122 tolarjev, namenjena pa so posameznim oškodovancem za kulture, katerih poškodovanost znaša preko 30 odstotkov.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 150, rdečo čebulo po 250, šalotko po 300 do 400, fižol v zrnju po 1000, stročji fižol po 600 do 800, solato po 300 do 400, rdečo peso, bučke, koren, kolerabo in črno redkev po 200, blitvo po 400, brstični ohrovt po 800, zelje po 100, kislo zelje po 200, jurčke po 1500 do 2000, papriko po 260, zeleni paradižnik po 200 in krompir po 80 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram kostanja 200 do 250, jabolk 100, hrušk 150, kutin 300, orehovih jedrc 1000 do 1200, suhih sliv 800, suhih jabolk 800 do 1200, ajdove moke 450, zavitek rezancev in različnih domačih čajev 300, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300 in sadika mačehe 90 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 77 do 3 mesece starih prašičev, 58, starih 3 do 5 mesecev, in 17 starejših. Prve so prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 290 do 350, kar znaša 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar pomeni 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Da bi opozoril na pomanjkljivosti, ki jih v večini držav, ki se udeležujejo svetovnih prvenstev, ne poznajo, je pretekli teden sklical tiskovno konferenco na svoji lepo urejeni domačiji, ki jo Filako-vi usmerjajo v turizem. “Predvsem bi želel, da ima država do dobrih oračev, ki jo zastopajo na tekmovanjih v tujini, enak odnos kot do drugih športnikov. Vsako leto sem za treninge porabil najmanj 14 dni, a za to od države nisem dobil niti tolarja. Delo na kmetiji pa takrat stoji ali pa ga opravi žena Nežka sama s štirimi otroki. Februarja sem zaprosil kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, da bi mi ministrstvo povrnilo vsaj slabih 300 tisoč tolarjev, ki sem jih neposredno vložil v izboljšave tekmovalnega pluga, a nisem dobil niti odgovora,” je nezadovoljen Anton.
Kot zatrjuje Filak, je njegov tekmovalni plug v primerjavi z drugimi kot formula 1 med avtomobili. Pravi, da bi iz znanja o plugu lahko celo doktoriral, če bi bilo v Sloveniji to mogoče. Zagotavlja, da je bil prvi v naši državi, ki je pričel pripravljati plug za zmago na svetovnem prvenstvu. Uvedel je veliko novosti, s pomočjo katerih bi bilo mogoče zmagati, čeprav mu to še ni uspelo. Marsikaj koristnega so v drugih državah posneli od njega, a tudi on seje učil od njih. “Inovacije bi bilo sicer dobro zaščititi, a kaj, ko nimam denarja. Samo tekmovalni plug in traktor sta vredna 50 tisoč DEM, in to je bil moj strošek. Prihodnje leto ne bom šel
Dnevi odprtih vrat na kmetijski šoli Grm
SEVNO - Novomeška Kmetijska šola Grm bo pripravil od 19. do 21. oktobra med 9. in 16. uro dneve odprtih vrat. V okviru le-teh bodo potekale tudi različne razstave in delavnice. Učencem osnovnih šol bodo danes in jutri, 20. oktobra, ob 9. uri predstavili šolo in njihove izobraževalne programi, ob 10.30 pa se bodo lahko vključili tudi v različne delavnice. Na ogled bodo razstave malih živali, konj, čredi njihovih krav in drobnice ter gob, v delavnicah pa bodo pokazali še dopolnilne dejavnosti, predelavo sadja, sadjarstvo in gospodinjstvo. Danes, 19. oktobra, bodo ob 16. uri na šoli pripravili še informativni dan za izobraževanje odraslih, in sicer za programe: kmetijski tehnik, vrtnarski tehnik, kmetovalec, vrtnar, cvetličar, kmetijsko-gospodarski tehnik in vrtnarski tehnik (PTI).
JL kmetijsko svetovanje
Ekološko kmetovanje pomeni spoštovanje narave
V kratkem bo za vse zainteresirane organiziran tečaj
Kmetijstvo je osnovna dejavnost človeka in hrana oziroma z njo pridobljena energija pa največja potreba za obstoj vrste.
Potrebe po raznovrstni in pristni sestavi hrane so se oblikovale skozi tisoče človeških generacij. Naravno pridelane hrane ni možno nadomestiti s cenejšimi ponaredki, kijih omogoča sodobna kmetijska tehnologija s pomočjo znanosti.
Po mnenju strokovnjakov je uživanje industrijsko pridelane hrane v velikih količinah pogosto razlog za nastanek sodobnih bolezni (bolezni srca in ožilja, pojava alergij, raka...)
Tudi življenje v tleh je močno prizadeto zaradi uporabe naravi tujih kemičnih snovi in pomanjkanja energije oziroma humusa. Za izboljšanje zdravja ljudi in narave se moramo v miselnosti usmeriti k spoštovanju naravnih zakonitosti in ukrepati skladno z možnostmi, ki nam jih narava daje. To pomeni predvsem: odpovedati se kemiji, skrbeti za pravilen kolobar in za vračanje organske snovi na površine, kjer je ta ustvarjena, sicer siromašimo tla na vsebnosti humusa in mrtva (odpadna) organska snov škoduje življenju v vodotokih in morju. Preživetje je potrebno razumeti ne kot življenje od danes do jutri, ampak kot ustvarjanje pogojev za zdravo in gotovo prihodnost naših potomcev.
Naravne možnosti za kmetovanje v Sloveniji ne kažejo prihodnosti intenzivnemu kmetovanju (razen nekaj redkih kmetij). Zato predlagamo, da razmislite o usmeriti v ekološko kmetovanje vsaj tisti, ki vam kmetijstvo ni pretežni vir dohodka. V ta namen bomo na tem mestu v nadaljevanjih na kratko pokazali možnosti in potek preusmeritve po posameznih panogah.
Organiziran bo tudi tečaj za tiste, ki želijo zvedeti več o ekološkem kmetovanju. Opravljen tečaj pa je pogoj za pridobivanje državne denarne Podpore. Predprijave zbiramo v kmetijskih svetovalnih službah.
JOŽE MALJEV1Č
na svetovno prvenstvo, zato bom čas koristno porabil za bitko, da država spremeni odnos do oračev. Pred poldrugim letom smo na mojo pobudo ustanovili Združenje oračev Slovenije, saj smo bili doslej privesek Zveze organizacij za tehnično kulturo, zato pa je bilo delo z nami tako neprofesionalno. 90 odst. držav, ki se udeležujejo svetovnih prvenstev, ima nacionalna združenja oračev. Vem, da naše združenje ne bo moglo narediti revolucije, upam pa vsaj na počasen premik na boljše,” je dejal Filak, ki vidi rešitev v tem, da bi imeli orači svojo reprezentanco, ki bi imela vsaj pet tekem na leto, najboljši pa bi odšli na svetovno prvenstvo. “V evropskih državah imajo vsak mesec tekme, na katerih se orači pilijo. Sicer pa so najboljši orači na svetu Avtrijci in Irci, ki imajo malo zemlje. Mije imamo še manj, torej smo lahko še boljši,” je prepričan, vendar bi morala biti tekmovanja tudi privlačna za gledalce. S tem bi dobili tudi sponzorje. Tako pa se dogaja, kot se je na letošnjem državnem prvenstvu v Kočevju, ko tako rekoč ni bilo publike.
Prav Filak si je verjetno edini v Sloveniji pridobil veliko skupino navijačev, ki ga je dvakrat spremljala celo na svetovnih prvenstvih. Ko pa se je letos vrnil iz Anglije z osvojenim 15. mestom, so mu v Gribljah pripravili tak sprejem, kot bi osvojil medaljo. “Kmetijski mi-
FILAK IN PLUG - Anton Filak ob tekmovalnem plugu, v katerega je vložil veliko lastnega znanja in tudi denarja. Letos sta mu kot sponzorja pomagali zavarovalnici Adriatic in Slovenica ter belokranjski pokrovitelji: vse tri občine, Kmetijski zadrugi Črnomelj in Metlika ter vinograd-ništvi Kostelec iz Drašičev in Su-horepec iz Ručetne vasi. Na pomoč države pa je upal zaman. (Foto: M. B.-J.)
nister pa mi ni poslal niti kratke češtitke, ki bi bila zame potrditev, da sem na pravi poti,” pravi Anton, kije pri popularizaciji oranja zagotovo lahko zgled mnogim drugim slovenskim oračem. “Ne nazadnje je prav tekmovanje oračev eno redkih, kjer ostane nekaj narejenega: zorana njiva, ki čaka na sajenje ali sejanje. Dobro zorana njiva pa je prvi pogoj za dobro letino,” poudarja Anton Filak.
M. BEZEK-JAKŠE
Gozd čist, hiša pa topla
Prihodnost kurjenja: peč na sekance s samodejnim polnjenjem in krmiljenjem - V Sloveniji se ena vas z biomaso že daljinsko ogreva
VINICA PRI ŠMARJET1 -Obdobje ogrevanja z nafto se očitno končuje in slej ko prej bomo morali preiti na nove vire energije. Evropske države so se že pred dvema desetletjema in pol ob začetku naftne krize zbistrile in hodijo po lesno biomaso - les, ostanke predelave lesa in odpadni les - celo k nam. A kot kaže, je tudi pri nas napočil čas, da bomo sami začeli izkoriščati lesne odpadke in se bomo tako ob sicer dražji začetni investiciji greli ceneje, hkrati pa skrbeli za ne preveč vzdrževane gozdove.
Slovenija sodi med evropske države z največjim deležem ozemlja, kije poraščeno z gozdom. Letno v naših gozdovih posekamo le okrog 42 odstotkov letnega prirastka. V Sloveniji že tako pridelamo preko enega milijona kubičnih metrov odpadkov. In les dobiva v zadnjem času nov pomen. Sodobne peči za kurjenje lesa namreč dosegajo izkoristke nad 90 odstotkov, emisije pa so na ravni emisij na kurilno olje ali plin ali celo manjše. Za pripravo kuriva potrebujemo stroje sekalnike, kurimo pa lahko po treh postopkih; s poleni, sekanci, kjer je avtomatizacija poppl-
na, ali siiskanci iz žagovine, kjer lesne ostanke dovažajo v gospodinjstva. Za sekance uporabljamo tudi manjvreden les, ki bi sicer ostal v gozdu.
Slovenija je z uvajanjem kurjenja z biomaso šele na začetku. Po besedah Janeza Lipca iz Agencije
• V Sloveniji je sedaj okoli 15 peči s sodobno pripravo in kurjenjem lesne biomase, tri tudi na Dolenjskem; na sekanec pri Zalokarjevih na Vinici pri Šmarjeti in Dolcnško-vih v Dolenjih Laknicah, na polena pa pri Golobovih v Praprečah pri Straži. V Gornjem Gradu v občini Mozirje se z biomaso daljinsko ogreva že cela vas. Imajo namreč skupno kotlovnico, po vasi pa je speljan toplovod. V tujini je takšen način ogrevanja mest in vasi že dobro razvit. V Avstriji na primer imajo skupaj 26.000 naprav za kurjenje biomase, od tega kar 3.000 za skupno rabo.
za kmetijske trge bi morala država sprejeti zakon, s katerim bi imela v 10-letnem obdobju na voljo 50 milijonov mark. V tujini so namreč takšni projekti subvencionirani 20-do 50-odstotno.
T. JAKŠE GAZVODA
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Odstranjevanje žveplovodika iz mladega vina
Še o kemičnem postopku
V prejšnjem članku sem pisal, kako preženemo smrdljivi plin žveplovodik iz mladega vina s fizikalnimi postopki. Dovoljen pa je tudi kemični postopek zdravljenja te vinske napake in sicer z dodatkom bakrovega sulfata v vino. Ker pa je baker v živilih strupen, mora biti zdravljenje vina z bakrovim sulfatom opravljeno strokovno.
V laboratorijih pripravljajo 10-odst. raztopino bakrovega sulfata. Bakra je v sulfatu 25,5 odst., torej približno četrtina. Priporoča se dodati na 1 hi vina največ 20 ml 10-odstotne raztopine bakrovega sulfata. Izračun pokaže, daje v 20 ml vsebovanih 510 mg bakra, kar pomeni, da dodamo na 115 mg bakra. Zakon o vinu pa prepoveduje prodajati vino, ki vsebuje več kot
1.0 mg bakra v enem litru.
Vendar se zdravljenje napake
žveplovodika v vinu ne neha s tem, da smo dodali v vino omenjeno količino bakrovega sulfata! Vinu smo odstranili napako, pri tem pa smo ga onesposobili za promet, ker vsebuje več kot
1.0 mg bakra v litru. Kovine iz vina lahko očistimo oziroma odstranimo z modrim čiščenjem. Modro čiščenje pa je zelo zahteven postopek. Samo v pooblaščenem laboratoriju je možno določiti količino čistila za posamezno vino. Tudi po končanem modrem čiščenju mora pridelovalec v pooblaščeni laboratorij
poslati očiščeno vino, da se tam preveri, če je sposobno za prodajo oziroma je zdravju neškodljivo.
Namerno sem se razpisal o tem nevarnem postopku, čeprav se zelo redko uporablja, odkar vina ne prihajajo v stik z železom. Pojav žveplovodika v mladih vinih pa je letos pogost, zato bo v marsikaterem vinu preveč raztopine bakrovega sulfata in bo potrebno modro čiščenje. Kaj storiti?
Ni nujno, da zlijemo v vsako vino, ki ga zdravimo, največjo dozo, to je vseh 20 ml na hektoliter. Mogoče bo zadostovalo samo 5 ml, da bo napaka izginila. Če ne bo pomagala majhna količina bakrovega sulfata in bo dozo potrebno povečati, svetujem, da po končanem zdravljenju vina analiziramo vino na vsebnost bakra. Rezultat nad 1,0 mg/l bakra pomeni, daje potrebno vino modro čistiti.
Lani je prišlo na trg čistilo kupfercitrat (bakrov citrat), kije tudi učinkovito sredstvo za odstranitev smrdljivega vonja iz vina in ne pušča v vinu tako velikih ostankov bakra. Preparat se dobi v dveh raazličnih koncentracijah, zato bodite pozorni na oznake. “Kupzit” je mešanica bakrovega citrata (kupfercit-rata) (2 %) in bentonita in vsebuje 50-krat manj bakra. Upoštevajte navodila na embalaži preparata, da bi se izognili kopičenju bakra v vinu! Poskušajte še z manjšimi dozami, kot jih priporoča proizvajalec enološke-ga sredstva.
Sicer pa pravi že pregovor: "Bolje napako preprečiti, kot pa zdraviti!” Pa še dosti cenejše in enostavnejše je.
Dr. JULIJ NEMANIČ
Zaprosili so za 4-krat več denarja
RIBNICA - Kmetijsko ministrstvo in Sklad za regionalni razvoj sta na razpis za financiranje razvojnih programov na kmetijah in za prestrukturiranje kmetijstva prejela toliko vlog, da skupni znesek za zaprošena sredstva kar štirikrat presega razpisanega. Največ, kar 1.191 vlog, je bilo za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, 38 vlog je prispelo s področja prestrukturiranja zadrug in 77 projektov za sanacijo kmetij. Razpis je zagotavljal 2 milijardi tolarjev denarja, v začetku minulega tedna pa je prva skupina 454 prosilcev že prejela sklepe o odobritvi sredstev, medtem ko bodo vsi ostali prosilci o statusu vloge obveščeni do konca meseča. Do konca leta bo znano, ali bo na razpolago še kaj dodatnega denarja.
PRI ZALOKARJEVIH - V petek, 13. oktobra, si je velika množica Dolenjcev na kmetiji pri Zalokarjevih na Vinici pri Šmarjeti ogledala pripravo lesnih sekancev s sekalnikom, kurjenje v peči na sekance in kurilnico z zal-ogovnikom za hišo. Naložba je stala okoli 3 milijone tolarjev, jinančno pa je projekt podprla tudi novomeška občina. (Foto: T. J. G.)
helena mrzli kar gospodinjski kotiček
Naravne kisline za zdravje
V dobro založeni domači shrambi ne smejo manjkati okusno kislo zelje, kisla repa in jabolčni kis, saj vsebujejo naravne kisline, ki pogosto pripomorejo k boljšemu zdravju. Kislo zelje je že od nekdaj naša zimska hrana z bogato zalogo vitamina C in topnih vlaknin, ki preprečujejo nastanek nevarnih obolenj v črevesju. Zunanji zeleni listi vsebujejo vitamin E in za tretjino več kalcija kot notranji beli listi. Zelje za naravno kisanje mora biti dovolj zrelo, uležano in predvsem zdravo. Posoda za kisanje naj bo iz trdega lesa ali iz kakovostne plastike. Pred uporabo vse temeljito pomijemo z vročo vodo in osušimo.
Za 100 kg zrezanega zelja uporabimo 2,2 kg soli. Maso obtežimo z 20 kilogrami. Dodana sol pospešuje izločanje soka in ustvarja ugodne življenjske pogoje za razvoj bakterij mlečnega kisanja. Prostor za kisanje naj ima temperaturo nad 20° C. V prvih dneh po vlaganju zelja se na površini pojavi bela pena, ki jo povzroča ogljikova kislina, nato pa nastopi mlečnokislinsko vrenje. Mlečna kislina prodira v vlakna in jih konzervira. V slabih razmerah se pojavijo gnilobne bakterije in zelje postane sluzavo, mehko in neprijetnega vonja. Površino zelja prekrijemo in hkrati obtežimo
plastično vrečo, napolnjeno z vodo, ali po klasični metodi s primerno oblikovanimi čistimi deskami in kamni. Če je zeljnice premalo, lahko dolijemo nekaj prekuhane in ohlajene vode. Posodo s kislim zeljem hranimo v čistem prostoru s temperaturo do 15° C in v mrzlem času pazimo, da ne zamrzne.
Nekoč so bili v domačem zdravilstvu zelo cenjeni zeljni obkladki, ki sojih uporabljali pri bolečih kožnih izpuščajih in bolečih sklepih. Skupaj s kislim zeljem použijmo tudi zeljno vodo (zeljnico), ker vsebuje minerale in veliko vitamina Č. Ugodno na prebavo pa vpliva tudi surova kisla repa. Kuhano v prikuhi pa ponudimo k mesu ali jo pripravimo kot dietno jed. Ža kisanje zribamo le mlado sočno repo, ki jo zelo malo solimo, rahlo potlačimo in le malo obtežimo. Nadležni prehlad, ki ga spremljajo nahod, kašelj ali hripavost, pa si bomo lajšali z jabolčnim kisom. Nekaj kisa vlijemo v manjšo posodo in močno segrejemo. Krpo namočimo v vroč kis in jo previdno položimo na boleč vrat, ki ga še ovijemo s suho mehko brisačo. Postopek večkrat ponovimo. Po težko prebavljivi hrani pa je priporočljivo popiti kozarec mineralne vode, ki smo ji dali 2 žlici jabolčnega kisa.
i n
O U	
- j	'/'.fr'}
	
	
Sejalčeva enajsta likovna setev
Na gradu Rajhenburg so odprli razstavo del, ki so nastala na letošnji likovni delavnici Kostanjek v starem mestnem jedru Krškega, v okolici gradu in na Kostanjku
Novomeški simpozij
NOVO MESTO - Danes dopoldan seje v konferenčni dvorani Krkine upravne stavbe zar čel simpozij Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske. Simpozij je pripravilo Društvo Novo mesto, na njem pa sodeluje devet avtorjev.
BRESTANICA, KOSTANJEK - Minulo soboto, 14. oktobra, je bil res lep jesenski dan, ves sijoč v barvah in obsijan s soncem, kot ustvarjen za druženje tistih snovalcev, ki jih bolj kot druge ljudi opaja in navdihuje čarobni svet barv in svetlobe. Lepšega si skoraj ne bi niogli izbrati in tudi zato je bilo razpoloženje med udeleženci letošnje likovne kolonije Kostanjek 2000 izvrstno tako na dopoldanski slavnostni otvoritvi razstave na gradu Rajhenburg kot na kasnejšem družabnem srečanju med vinskimi griči na Kostanjku pri organizatorju kolonije Petru Špilerju.
Enajsta likovna kolonija se je publikacij, dveh monografij in
tako uspešno in veselo zaključila. Trajno bo ostala zabeležena v ustvarjenih delih in v katalogu, ki bo izšel kasneje in bo dopolnil vrsto
kataloga, s prejšnjih srečanj. Likovna kolonija Kostanjek 2000 ima kot naslednica kolonij galerije Ha-mer iz Slovenske vasi za seboj de-
Podobe narave in Vodovodni stolpi
CERKLJE OB KRKI - Danes.
19.	oktobra, bodo ob 13. uri v galeriji tukajšnje vojašnice odprli razstavo fotografij Podobe narave mag. Marjana Vešnarja in Vodovodni stolpi Oskarja Gerjeviča. V kulturnem programu bodo nastopili učenci in profesorji brežiške glasbene šole.
E
r
Del udeležencev letošnje likovne kolonije Kostanjek z gostiteljem Petrom Špilerjem (na sliki levo) v preurejeni kleti v Kostanjku.
Srečanje za Miklovo hišo v Ribnici
Številni strokovnjaki so predstavili tri področja delovanja Miklove hiše, usmeritve v stroki in razvojne programe - Zaključili s sociološko družbeno obravnavo
RIBNICA - V predavalnici Miklove hiše je minuli vikend potekala prireditev Srečanje za Miklovo hišo v Ribnici. Na dvodnevni prireditvi so številni strokovnjaki, sedanji in nekdanji sodelavci Miklove hiše in sooblikovalci njene podobe, predstavili svoja razmišljanja in poglede na vsa tri področja dejavnosti Miklove hiše: muzej, knjižnico in galerijo.
Uvodna petkova tema srečanja ljanja o galeriji pa so podali sveto-
je bila Muzej in mužealstvo, predstavila pa sta jo direktorica Mestnega muzeja Ljubljana Taja Čepič in direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič. Stanje v ribniškem muzeju so predstavile nekdanje in sedanje delavke muzeja, direktor velenjskega muzeja mag. Jože Hudales pa je predstavil primer muzeja, ki se uspešno povezuje z okoljem. Sobotni del srečanja je bil dopoldan namenjen knjižnici in knjižničarstvu, popoldan pa galeriji in njenem delovnem področju. Poleg direktorice Miklove hiše Vesne Horžen je o knjižničarstvu spregovorila tudi dr. Silva Novljan iz NUK-a, uvodna razmiš-
Tomaž Brate in Polona Lovšin sta aktivno sodelovala tako na popoldanskem kot večernem delu sobotnega srečanja.
valeč za vizualne umetnosti na ministrstvu za kulturo Tomaž Brate, akademski kipar in docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Mitja Počivavšek ter študentka umetnostne zgodovine in zunanja sodelavka ribniške galerije Polona Lovšin.
Srečanje so zaključili v soboto zvečer z razgovorom o obstoju in vlogi Miklove hiše v ribniškem okolju. Razgovor je vodil Tomaž Brate, na njem pa so poleg sodelavcev Miklove hiše ^delovali tudi obiskovalci prireditev. Kot nam je povedala Horženova, je bil namen srečanja ugotoviti, kakšno mesto imajo kulturne dejavnosti te usta-
O reinkarnaciji
KRŠKO - V Valvasorjevi knjižnici bo danes, 19. oktobra, ob šestih zvečer Barbara Novak Škarja predavala o sodobnih pogledih na reinkarnacijo in predstavila Duhovno univerzo Ljubljana, šolo za osebno rast in duhovno samo-uresničitev.
Potopisno predavanje
RIBNICA - Miklova hiša vabi na potopisno predavanje Roka Robiča Od kengurujev v Avstraliji do kamel v Indiji, ki bo v petek, 20. oktobra, ob sedmih zvečer.
nove v manjšem okolju, kot je Ribnica, kako jih podpira lokalna oblast in kako država ter ali se zanje zavzema strokovna javnost pa tudi, kako nanje gledajo domačini.
M. LESKOVŠEK-SVETE
setletno tradicijo. Je del projekta Sejalec, ki ga je zasnoval in ga še vedno vodi ljubitelj umetnosti Peter Špiler, zdaj direktor Radia Brežice in novega posavskega časopisa SavaGlas. Lani je bila kolonija še posebej zanimiva, saj je združila ugledne umetnike iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, letos pa je bil izbor osredotočen bolj na slovenske ustvarjalce, pri čemer je bilo več poudarka danega umetnikom iz ožjega okolja, za mednarodni značaj pa sta poskrbela udeleženca iz sosednje Hrvaške. V koloniji, ki seje začela 7. oktobra in je potekala v okolici gradu Rajhenburg, v starem mestnem jedru Krškega in v Kostanjku, so letos ustvarjali: Jože Marinč z Dob pri Kostanjevici, Cvetka Miloš iz Brežic, Rudi Stopar iz Sevnice, Zora Stančič iz Ljubljane, Jože Pristavec in Cene Globočnik iz Radovljice ter Robert Šimrak in Miroslav Sutej iz Zagreba.
Kot je povedala na otvoritvi v gradu Rajhenburg umetnostna zgodovinarka Agata Pevec, razstava govori med drugim tudi o odnosu umetniških tehnik do tehnologije modernega sveta, pri čemer se s primerjavo umetnosti in tehnologije ne primerjata idealnost in praktičnost, ampak en tip tehnike z drugim. Otvoritev je vodila Nat-ja Jenko Sunčič, na citre pa je igrala Nina Mandžuka.
M. MARKELJ
Fotografska razstava
NOVO MESTO - Jutri, 20. oktobra, bodo ob sedmih zvečer v vhodni pasaži hiše na Glavne trgu 14 odprli razstavo fotografij arhitekta Marijana Lapajneta z naslovom Zob časa - kamen in voda. Otvoritev bo z dalmatinsko pesmijo obogatila klapa More.
Ivanka Mestnik in Jana Zorko pred začetkom lutkovne predstave v Knjigarni Goga.
Lutkarji zaživeli s škrati
Ta us teater oživlja novomeško lutkarstvo ■ Lutkovna predstava po najnovejši knjigi Ivanke Mestnik
UBRANOST RAZLIČNIH GLASOV- V študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so se v četrtek, 12. oktobra, zvečer predstavili trije pesniki z različnih koncev Slovenije, ki so letos pri celjski založbi Fit media izdali skupno pesniško zbirko Vsesledje. Artur Štern, Marko Novak in Zoran Pevec (na slike od leve proti desni) so v razgovoru z voditeljico večera Jadranko Matič Zupančič spregovorili o nastanku pesniškega projekta Vsesledje, o svojem razumevanju poezije, o začetkih svojih pesniških poti In odnosu do drugih pesnikov, prebrali pa so tudi več svojih pesmi. Žal je zanimivemu literarnemu večeru prisluhnilo malo obiskovalcev, med njimi pa zanesljivo ni bilo tistih, ki radi tarnajo, kako se v Novem mestu nič ne dogaja. (Foto: M. Markelj)
NOVO MESTO - Kulturno društvo Taus teater bo šele te dni tudi uradno registrirano, vendar že uspešno nadaljuje tradicijo novomeškega lutkarstva in razveseljuje ljubitelje lutk. Za svoj prvi nastop v javnosti so novomeški lutkarji pripravili predstavo Zborovanje gorjanskih škratov. Z njo so premierno nastopili prejšnji mesec v osnovni šoli Dolenjske Toplice, v četrtek, 12. oktobra, popoldan pa so se na dvorišču Knjigarne Goga s peto ponovitvijo predstavili še Novomeščanom, predvsem seveda tistim najmlajšim, ki so najbolj zavzeti gledalci in verjetno tudi najbolj veseli nove lutkovne predstave, še toliko bolj, ker so tudi knjigo Ivanke Mestnik o gorjanskih škratih zelo dobro sprejeli, tako da je prva izdaja hitro pošla.
Besedilo za novo lutkovno predstavo je namreč dramatizacija te knjige. Ivanka Mestnik je za izhodišče vzela njeno prvo poglavje. Z glasbo je predstavo opremil Tomaž Zorko, lutke in sceno pa je zasnovala Tatjana Grabrijan, ki je v roke vzela tudi režijo, za asistentko pa ji je bila Jana Zorko. Nastala je
Korenčkov palček
NOVO MESTO - Danes, 19. oktobra, bo ob štirih popoldne v Domu kulture'prva lutkovna predstava v letošnji sezoni. Lutkovno gledališče Ljubljana bo uprizorilo Korenčkovega palčka Svetlane Makarovič.
Malo dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine so za otvoritveno slovesnost okrasili z jesenskimi sadovi polj in sadovnjakov ter s starim kuhinjskim orodjem za pridih domačnosti.
Likovniki za Varno hišo
Prodajna razstava trinajstih likovnih ustvarjalcev -Izkupiček je namenjen Varni hiši v Novem mestu
NOVO MESTO - Da so umetniki ljudje odprtega srca in sočutne nravi, se je izkazalo na zaključni razstavi slikarske kolonije Šmihel 2000, ko so udeleženci brez pomislekov takoj odzvali na pobudo, da bi darovali svoja dela kot obliko podpore Društvu življenje brez nasilja, v okrilju katerega deluje Varna hiša, zatočišče, kamor se v stiski lahko zatečejo matere z otroki. Ob tednu otroka so minuli četrtek, 12. oktobra, zvečer v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine odprli razstavo s podarjenimi likovnimi deli, ki so zdaj na prodaj po primernih cenah, izkupiček pa je v celoti namenjen Varni hiši. Svoja dela so darovali kipar Stane Jarm ter slikarji Jelka Kupec, Marjan Maznik, Vlado Novak, Janko Orač, Ciril Plešec, France Slana, Savo Sovre, Jožica
Škof, Boris Štrukelj, Franc Urbančič in Sandi Zalar.
Otvoritev razstave so obogatili z literarnim večerom ljubezenske poezije, ki ga je vodil Rudi Škof, pesmi iz svetovne in domače literature po izboru Toneta Gošnika sta brala Špela Grdadolnik in Janez Skube, Smiljan Trobiš in Matej Škof pa sta ob spremljavi na kitaro zapela nekaj pesmi. Predsednica Društva življenje brez nasilja Vida Čadonič Špelič seje v svojem nagovoru zahvalila vsem, ki so sodelovali pri umetniški humanitarni akciji, in vsem tistim, ki že ves čas nesebično pomagajo, da Varna hiša kljub mnogim težavam deluje, še posebej Ani Pestner, Jožici Fabjan, Renati Klenovšek in Ilonki Menger. V imenu umetnikov sta nekaj besed spregovorila Marjan Maznik in Jelka Kupec.
MiM
Z ljubeznijo na gradu 2000
Na gradu Mala Loka so odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na šestih likovnih delavnicah **
MALA LOKA - Od poletja do jeseni je bilo na gradu Mala Loka prav živahno likovno dogajanje. Pri gostoljubnem graščaku Dušanu Šparovcu se je zvrstilo več likovnih delavnic, ki sta jih pripravila društvo Arti in trebanjska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na gradu so potekale: delavnica likovnih umetnikov na temo erotika, delavnica ljubiteljev likovne umetnosti s prosto temo, likovna delavnica učencev nižjih in nato še višjih raz-
simpatična lutkovna predstava, ki priteguje otroke tako s pravljičnimi liki, škrati, kot z domačnostjo, saj se vse dogaja v dolenjskem okolju, junaki predstave so doma kar z bližnjih gozdnatih Gorjancev.
MiM
Počlovečeno oko tehnologije
Slikarska razstava v galeriji Simulaker in izložbi
NOVO MESTO - Galerija Simulaker, ki deluje v okviru kluba Lokal-Patriot, je pripravila zanimivo likovno razstavo, na kateri se v tem delu Slovenije prvič predstavlja mladi ljubljanski ustvarjalec akademski slikar Miha Štrukelj, zdaj na podiplomskem študiju na slikarski specialki pri prof. Lojzetu Logarju. V Lokal-Patriotu in v izložbi nekdanje trgovine Tekstil na Glavnem trgu od po-nedljka, 16. oktobra, razstavlja izbor iz dveh ciklov Avtoportreti in Portreti, ki ju je ustvaril pred dvema letoma kot svojevrsten spoj sodobne računalniške tehnologije in tradicionalnega slikarstva. Izhodišče njegovih slik so namreč računalniški posnetki prečnih prerezov možganov in ultrazvočni posnetki človeškega zarodka. Slikarje “pogled" sodobne tehnologije v sicer nevidni svet človeka prenesel v oljnih barvah na slikarsko platno in dosegel zanimive slikarske in sporočilne učinke.
MiM
Za vsakogar nekaj
Pester izbor ustvarjalnih delavnic
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Novo mesto je pod svojo streho združila vse ustvarjalne delavnice in nekatere kulturne skupine, tako da je to sezono vsem, ki želijo ustvarjalno preživeti svoj prosti čas, odprta pestra paleta možnosti. Otroci do 5. leta starosti lahko ob ponedeljkih obiskujejo plesne igrice in ob četrtkih likovno slikarnico, otroci do
12.	leta starosti imajo ob petkih Jaz Hiphop delavnico, ob četrtkih deluje folklorna skupina za otroke, možnosti pa so tudi za klasični balet in malo lutkovno šolo. Mladini in odraslim so namenjene: gledališka in filmska delavnica, lutkovna šola, jazzovski in sodobni ples, folklorni skupini za mlade in odrasle ter tamburaška skupina. Še posebej pester je spored likovne delavnice, v katerih poteka risanje po opazovanju, grafična delavnica, slikanje z akrili, oblikovanje lutk ter oblikovanje. Prijave in informacije so možne na območni izpostavi na Novem trgu 5 ali po telefonu (07) 39-30-380.
V petek, 20. oktobra, bo ob petih popoldan v Kulturnem centru Janeza Trdine prvi sestanek gledališke in filmske delavnice, ki ju vodijo mentorji Branko Jordan in Miha Kralj (gledališka) ter Klemen Dvornik (filmska).
Organizatorji likovnih kolonij so se posebej zahvalili graščaku Dušanu Šparovcu.
redov osnovnih šol iz Šentruperta, Mirne, Velikega Gabra, Trebnjega in podružnične šole Dolenja Nemška vas na teme lutkovna predstava, znanstvena fantastika na gradu in romantični pogled v okolico, delavnica varovancev Varstveno delovnega centra Trebnje s prosto temo in delavnica otrok male šole trebanjskega vrtca na temo malo-loški grad.
V kolonijah nastala dela so zbrali na skupni razstavi Z ljubeznijo na gradu 2000, ki so jo odprli v petek, 13. oktobra, popoldan. V razstavnih prostorih gradu so razstavljeni likovni izdelki šolarjev in varovancev, v Vurnikovi rotundi pa je na ogled razstava del šestnajstih udeležencev prve poletne slikarske delavnice, v kateri so umetniki z vseh koncev Slovenije ustvarjali na temo erotika. Pri večini ustvarjalcev je šlo za klasični slikarski motiv akta v najrazličnejših likovnih interpretacijah ali pa za simbolna erotična in metaforična preoblikovanja.
Na otvoritvi so o razstavi delavnice osnovnošolcev govorili likovna pedagoginja in mentorica Zdenka Bukovec ter mentorica varovancev VDC Trebnje Andreja Jurovič, o svojih doživetjih na gradu so spregovorih varovanci, akademski slikar in publicist Dušan Lipovec pa je jedrnato predstavil slikarske stvaritve na razstavi v rotundi. Z glasbo sta otvoritev obogatila prof. Boštjan Dimnik in Etbin Stefančič. Na koncu je vodja območne izpostave Mojca Femec mladim udeležencem delavnic podelila priznanja.
MiM
POTA
IN ST
dežurni poročajo
KOSILNICI IN ŽAGA - V noči na 12. oktober je neznanec vlomil v trgovino v Podbočju in odnesel dve kosilnici na laks in motorno žago, vse znamke Stihi, v vrednosti 250 tisoč tolarjev.
NOR NA MLEKO - Mercator Dolenjska, d.d., je bil 10. oktobra oškodovan za več kot 22 tisoč tolarjev, ker je neznanec izpred trgovine Cash & Carry na Livadi v Novem mestu ukradel zaboje z mlečnimi izdelki.
MARKE IN TOLARJE - Policisti še poizvedujejo za storilcem, ki je 11. oktobra popoldne izven Velike vasi pri Krškem vlomil v parkiran osebni avto znamke Peugeot 605 in iz denarnice ukradel 800 nemških mark in 18 tisoč tolarjev.
VLOM VVIKEND-Med7. in 11. oktobrom je neznanec na Sinjem Vrhu vlomil v vikend in ukradel dve kosilnici, televizor, motorno žago, kotno brusilko, lovski nož, zračno puško in več metrov električnega kabla. Lastnik I. B. iz Črnomlja je oškodovan za 500 tisoč tolarjev.
SLOVAR - V Podbevškovi ulici v Novem mestu je v trgovini DZS neznanec med 4. in 10. oktobrom prerezal kartonski ovitek ter ukradel zgoščenko, na kateri je angleško-slovenski slovar.
NE BO GA ZEBLO - To velja za neznanca, ki je pretekli teden vlomil v trgovino Kocka Shop na Novem trgu v Novem mestu in ukradel več parov moških hlač in otroških oblačilih v vrednosti 50 tisoč tolarjev.
OB ŠPORTNO KOLO - M. K. iz Novega mesta je 11. oktobra pustil na hodniku za pešce pred gostinskim lokalom v Rozmanovi ulici športno kolo, ko ga je prišel iskat, pa ga ni bilo več.
BETONIRAL BO - Med 6. in 9. oktobrom je z gradbišča podjetja Be-grad, d.o.o., Črnomelj v bližini naselja Dole izginil 150 tisoč tolarjev vreden mešalec za beton.
21. Dnevi slovenskih
pravnikov
Pijan zbil tri pešce
CEROV LOG - Pri naselju Cerov Log je 23-letni M. V. iz Dolnjega Šuhadola 15. oktobra ob 3.55 v nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven vozišča. Ob desnem robu vozišča so v koloni hodili pešci, odskočili so na travnati nasip, vendar jih je voznik tam zadel in zbil na tla. V nesreči so se hudo poškodovali 16-letni N. K. iz Zapuž, 15-letni D. V. iz Orehovice in 15-letni M. B. iz Cerovega Loga. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici. Policisti so pri vozniku namerili kar 2,40 g/kg alkohola, zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, ga predlagali sodniku za prekrške in napisali kazensko ovadbo.
Pomlajeni, izobraženi, opremljeni
Napredek p gasilskih vrstah GZ Novo mesto • Okrog 5200 gasilcev - Skoraj vsako društvo ima že častnika - Oktoher-mesec požarne varnosti: Za varen dom - Letos veliko naravnih požarov
NOVO MESTO - Nesreča nikoli ne počiva in gasilci so takrat ponavadi nepogrešljivi, zlasti, ko gre za požare. Največ pozornosti so gasilci deležni oktobra, v mesecu požarne varnosti; pa bi bilo prav, da bi se to zgodilo večkrat v letu. Gasilstvo ima pri nas dolgo tradicijo, saj smo prav letos praznovali njegovo 130-letnico.
V teh letih se je marsikaj spremenilo, tudi požarov je manj, toda klic Na pomoč! je vseeno še velikokrat slišati. Zato je spodbudno, da so se gasilske vrste okrepile, pomladile, postale bolj izobražene in dobro opremljene. Tako je povedal predsednik Gasilske zveze (GZ) Novo mesto Alojz Muhič.
PORTOROŽ - Pretekli teden so se v portoroškem Avditoriju pričeli 21. dnevi slovenskih pravnikov, ki se jih je udeležilo skoraj tisoč pravnikov iz vse Slovenije. Obravnavali so dva tematska sklopa: prilagajanje slovenskega pravnega sistema evropski zakonodaji in uveljavljanje slovenskega pravnega sistema v neposredni praksi. Predavalo je več kot 80 predavateljev, prvič tutji iz tujine. Prvič so podelili tudi nagrade. Nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Bojan Zabel, nagrado mladi pravnik mag. Nataša Samec, mag. Maja Bogataj in Jurij Toplak, priznanje za delo v Zvezi društev pravnikov Slovenije pa je šlo v roke Jožku Žiberni in dr. Janezu Šinkovcu.
Alojz Muhič, predsednik GZ Novo mesto
Novomeška zveza združuje 46 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (P1GD) Krka ter tako zajema občine Škocjan, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Mirna Peč in Novo mesto. Letos maja so iz zveze izstopila šentjer-nejska društva in ustanovila svojo zvezo. “Aktivni smo na vseh področjih, najbolj v novomeški občini, kjer razpolagamo z investicijskimi sredstvi, ki jih občina nameni za požarno varnost. Sicer pa društvom nudimo strokovno pomoč, tako pri izobraževanju in tekmovanjih, pa naj jih organiziramo mi ali drugi. Trudimo se za dobro
Policisti nezadovoljni
Zahteva vladi
LJUBLJANA - Policijski sindikat Slovenije je Vladi RS poslal zahtevo, da v roku desetih dni, to je najkasneje do ponedeljka, 23. oktobra, do 12. ure pričakuje predlog uskladitve plač delavcev državnih organov s plačami v dejavnostih oz. poklicih javnega sektorja, v katerih bo prišlo do višjih plač z njihovim soglasjem. “V primeru, da nam ne boste posredovali zahtevanega, bomo sami določili primerljiva povišanja plač in uporabili vse razpoložljive vzvode za njihovo uveljavitev,” so zapisali.
Svojo zahtevo policijski sindikat utemeljuje, ker vlada parcialno pristopa k poviševanju plač v javnem sektorju, pri tem pa zanemarja delavce državnih organov in delavcem v državnih organih ne priznava pravice do kolektivne pogodbe dejavnosti ali poklicev in s tem pogodbenega urejanja delovnih razmerij in plač. Zato nimajo možnosti predlagati povišanja plač kot enakopravna stranka kolektivne pogodbe. V sindikatu so razočarani, ker so predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku že pred mesecem in pol poslali poziv na ureditev dveh nepriznanih dodatkov: zaradi prepovedi političnega združenja policistov, določene v 42. čl. Ustave RS in sankcionirane v 72. čl. Zakona o policiji z izgubo statusa policista, delovnega mesta in dela plače ter za delo ob sobotah, ki ga določa Zakon o policiji kot posebni delovni pogoj za delavce policije, pa do zdaj še niso prejeli odgovora.
"V Policijskem sindikatu Slovenije trdimo, da so delavci policije, delavci Ministrstva za notranje zadeve in delavci v drugih državnih organih enakopravni zaposlenim v drugih dejavnostih javnega sektorja in zato upravičeni do enakopravnega vrednotenja dela, izplačanega izjavnih sredstev RS,” pravi izvršni sekretar sindikata Zdravko Melanšek.
povezanost,” je povedal Muhič in dodal, daje v zadnjih letih opazen napredek pri požarni zaščiti pa tudi pri izobraževanju.
Skoraj vsa društva so zamenjala stara vozila, se opremila s sodobno tehniko gašenja, kot so na primer visokotlačna črpalka, posebna oprema za dihalno tehniko, reševanje na vodi, uredila so svoje gasilske domove, pozabilo pa se ni tudi na izobraževanje. “Skorajda ni društva, da v poveljstvu ne bi bilo gasilskega častnika, pa tudi drugih vrst izobrazbene strukture. Razveseljivo je tudi, da je med gasilci vse več mladih,” je povedal Muhič, višji gasilski častnik, ki v gasilstvu deluje že dvajset let. Med društvi je omenil tudi 125 let staro PGD Novo mesto, ki žal že nekaj let ne deluje več, pa bi bilo prav, da bi oživelo.
V mesecu požarne varnosti bo pripravil Gasilsko-reševalni center Novo mesto skupaj s PIGD Krka prikaz občinske vaje z nevarnimi snovmi v Krkini tovarni, “Toda žal se je kljub imenovanju novega direktoija GRC spet izkazala nepovezanost med poklicnimi in prostovoljni gasilci, ki jo bo v bodoče treba nujno odpraviti," meni Muhič, ki je predsednik GZ Novo mesto tri leta. Geslo letošnjega
oktobra je Za varen dom! Vsako poveljstvo v občini bo pripravilo ukazno vajo, pregledovali bodo požarnovarnostno zaščito v domovih, predvsem glede hranjenja visokovnetljivih snovi (kurjava) ter dimnike. GZ Novo mesto je za mlade tudi letos razpisala nagradni natečaj za spis o požarni varnosti. Zaključek s podelitvijo nagrado bo konec leta.
“Veseli me, da šole posvečajo veliko pozornost požarni varnosti, prav tako tudi župani. Sicer pa je problem gasilstva še vedno nerešen-na državni ravni, ker ni pravega sistema financiranja društev in prave razporeditve teh sredstev,” pravi Muhič in dodaja, da se strankarstvo ne sme prikrasti v gasilske vrste.
L. MURN
Razgrajali, grozili
NOVO MESTO - 13. oktobra so policisti do streznitve pridržali vinjenega 43-letnega J. M. iz okolice Novega mesta, ker je doma razbijal in grozil bivši ženi. 14. oktobra je vinjeni 23-letni R. V. iz okolice Novega mesta v diskoteki Sova razbil kozarec in šipo, nato pa se sprl z lastnikom. Naslednji dan je vinjeni 22-letni J. B. iz Novega mesta v gostinskem lokalu Big Star Pub na Ljubljanski cesti grozil gostom, enega pa tudi udaril. Vsi so s kršitvijo nadaljevali tudi po prihodu policistov, zato so jih zadržali, čaka pa jih srečanje s sodnikom za prekrške.
KAR SREDI MESTA - Da ne bi kdo mislil, da tale odsluženi avto stoji v kakšnem samotnem gozdu, kar seveda tudi ne bi bilo prav. Najti ga je mogoče prav sredi Novega mesta, pod mostom na Glavni trg. Lastnik je seveda neznan, kdo in kdaj ga ho pospravil, pa seveda tudi. (Foto: L. M.)
Padel s strehe
MIRNA - 28-letni J. M. z Mirne je 10. oktobra na slemenu stanovanjske hiše nameščal slemenjake. Med prekrivanjem je padel s strehe in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
po dolenjski deželi
• drago" Stopanje-d.
V. iz okolice Trebnjega se je II. oktobra okrog II. ure pripeljal z osebnim avtom v Šmarješke Toplice. Ob cesti sta stali dve dekleti in štopali. Dobrega srca jima je ustavil. Odpeljal ju je v Novo mesto, kjer sta na Šmihels-ki ulici izstopili. Šele kasneje je voznik ugotovil, da mu je ena od štopark s police ukradla denarnico z denarjem in dokumenti. D. V, ki je oškodovan za 30 tisoč tolarjev, verjetno zlepa ne bo pobrat kakšne štoparke.
• ZASTONJ BENCIN - Neznanec je 9. oktobra na parkirnem prostoru železniške postaje v Mirni Peči vlomil v rezervoar osebnega avta, znamke Suzuki Alto, last M. C. iz okolice Mirne Peči, ter iztočil kar okrog 22 litrov bencina. UkradeI je tudi pokrov rezervoarja.
Kradla že nekaj časa
NOVO MESTO - 29-letna I. S. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja tatvine.
9.	oktobra je v mavčarni Splošne bolnišnice Novo mesto ukradla tisoč tolarjev, policisti pa so ugotovili, da je maja ukradla še 30 tisoč tolarjev in konec avgusta ravno toliko. Zoper osumljenko, ki je lastniku H. M. iz Novega mseta ukradla 61 tisoč tolarjev, so policisti napisali kazensko ovadbo.
Streljal z vojaško puško
NOVO MESTO - Policisti so 9. oktobra do iztreznitve pridržali vinjenega 36-letnega S. G. iz okolice Novega mesta, ker se je doma stepel z bratom, nato pa odšel na dvorišče, kjer je streljal z vojaško puško. Nadaljeval je tudi. ko so tja prišli policisti.
Predelal zračno puško
MIRNA PEČ - 10. oktobra so policisti na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo pri 27-letnem T. Š. iz okolice Mirne Peči ter mu zasegli predelano zračno puško. Zaradi kršitve zakona o orožju ga čaka srečanje s sodnikom za prekrške.
ODSTRANITEV ROMSKE BARAKE PRELOŽENA
“S šotori bi odšli stavkat pred občino”
Romska družina Miklič iz Stranske vasi je 26. septembra dobila obvestilo o odstranitvi svoje brunarice, ker je travnik, kjer stoji, zdaj last graščaka Fabiančiča - Ni v ureditvenem načrtu - ”Kriva je občina” - Rušitev preložena na 22. november
STRANSKA VAS PRI NOVEM MESTU - V romskem naselju Ru-perčvrh, ki vsaj po govoricah Romov velja za najbolj urejeno in civilizirano, v dvanajstih hišah živi okrog šestdeset Romov. Med njimi je tudi petdeset let star Mikličev rod. Prav Romana in Regino Miklič pa je konec septembra neprijetno presenetilo pismo sodnega izvršitelja Nikola Trifunoviča, da bo v petek, 13. septembra, ob osmih zjutraj prišlo do rušitve njihovega doma.
“Kot dolžnik ste dolžni s parcele upnika Anatola Fabiančiča št. 1098/2, vpisane v vlogi št. 964, k.o. Stranska vas, odstraniti vse objekte in premičnine, in sicer izrecno stanovanjsko barako, ter to, prazno oseb in objektov ter vseh svojih premičnin, izročiti upniku," je bilo med drugim sporočeno v pismu. Anatol Fabiančič, tukajšnji graščinski denacionalizacijski upravičenec, ki živi v Argentini in zdaj v Ljubljani, je namreč dobil vrnjeno posest, tudi to, kjer zdaj živi
DO KDAJ BOMO V SVOJEM DOMU?- 16-letni Bogdan Miklič pred njihovo brunarico, ki jo bodo menda podrli 22. novembra. V rokah ima obvestilo o rubežu. (Foto: L. M.)
Mikličeva družina. Pred nekaj leti si je tu postavila lepo brunarico, ki je menda stala okrog 40 tisoč nemških mark, “zdaj pa bomo kar naenkrat ostali brez strehe nad glavo? Kam naj gremo oče, mama, moj 10-letni bratec Jasnim in jaz, ki imam 16 let?” sprašuje sin Bogdan in pokaže še pismo, ki je prišlo usodnega 13. septembra. “Rubež je odložen na 22. november ob 8. uri, da bo v tem času upnik lahko priskrbel delovno silo
in gradbeno mehanizacijo za opra-' vo izvršnih dejanj.”
Prepričani so, da bo do rušitve njihovega doma res prišlo. “Mi ne moremo nič, čeprav se dogovarjamo in trudimo. Toda nihče nam nič ne pomaga. Kriva je novomeška občina. Zakaj so nam dovolili, da tu živimo in si postavljamo domove? Takrat bi rekli, da to ne gre! Dovolili so nam napeljati elektriko, vodovod, telefon. Kot vi, tudi mi Romi nismo vsi enaki. Mi smo civilizirani in takim bi morali pomagati, ne pa nas pošiljati nazaj v hosto,” je razburjeno razlagal Romanov oče Drago Miklič, najstarejši prebivalec romskega naselja. Pove še, da so njegovi otroci hodili v službo, dokler se je dalo, zdaj pa se preživljajo z nabiranjem gob in zbiranjem starega železa.
Podoben problem pa imata ne le Roman in Regina Miklič, ampak tudi Romanova sestra Rajka Miklič, saj tudi njena brunarica stoji na graščakovi zemlji na desni strani poti nad romskim naseljem. Njuni parceli sta v zemljiški knjigi še vedno zapisani kot travnik. Mestna občina Novo mesto pa še vedno ni končala postopka sprejemanja ureditvenega načrta za to romsko naselje. Rajka in njen partner Drago Stojko sta razburjena, saj jima je ureditev o nakupu te zemlje po zazidalnem načrtu za Ruperčvrh župan Anton Starc obljubil že lani oktobra, pa do tega še zdaj ni prišlo. “Tudi naša družina, v kateri sta 11-letna Valerija, 7-let-ni Uroš in 2-letni Robert, trepeta, kdaj pridejo dom podret tudi nam, ne le Romanu. In kako naj otroke potem pošiljamo v šolo, kjer morajo biti čisti?!,” pravi Rajka.
Njen oče Drago Miklič pove, da bi Romi, če bi pretekli petek res prišlo do podrtja brunarice, stopili skupaj ter s šotori odšli stavkat pred občino ali pa bi se zgodilo še kaj hujšega. “Sem za red in disci-
plino, toda naj velja za vse! Tudi Romi se razvijamo. Jezi pa me, ker je v naši državi bolj poskrbljeno za Bosance kot za Rome, pa smo mi le zavedni Slovenci! Romi tudi želimo drugega referenta za reševanje naše problematike, saj Milana Ri-flja premalo zanima, kaj se dogaja z nami.”
In kaj zdaj? Mikličevi pravijo, da le čakajo, kaj se bo zgodilo 22. novembra. Graščak zahteva denar, in to ne malo. Od 12 mark za kvadratni meter je ceno menda sedaj spustil na 9 oz. zahteva za ar zemlje tisoč mark. “Mi denarja nimamo. Edina rešitev je, da travnik odkupi občina," menijo Romi.
Takšne rešitve pa še zdaleč ne vidi Mestna občina Novo mesto oz. njen sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc, saj zemlja ni občinska. “Intenzivno se ukvarjamo s problemom ureditvenega načrta, saj je celotno romsko naselje postavljeno na črno, res pa je, da tam obstaja že dvajset let. Po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov bi morala ta zemlja postati njihova, ker pa je na njej stavbišče, lastništva ne prevzamejo. Tako je zdaj ta zemlja nikogaršnja. Trenutno poteka usklajevanje ureditve pravnega statusa vsega zemljišča, ki naj bo last Sklada ali občine,” je povedal Derganc. Z ureditvenim načrtom - uskladitveni sklep bo.
upajo, potrjen do konca letošnjega leta - bodo predvideli tudi novo dostopno pot v naselje z glavne ceste, saj je prejšnjo zaprl Bogdan Miklič, ki je zemljo odkupil. Tako zdaj Romi v glavnem uporabljajo zgornjo makadamsko pot, kije nelegalna. Derganc je povedal, da so se obrnili tudi na kmetijsko ministrstvo, da bi dalo soglasje za spremembo namembnosti zemljišča, pa ga ne dajo in svetujejo, naj se naselje širi v bližnji gozd, “kar je po našem nesmisel, saj je v naselju vsa infrastruktura.
Bistvo ureditvenega načrta bo, da bodo kmetijska zemljišča postala stavbna. Romi pa bodo morali urediti odkup zemljišč. To velja tudi za Mikličeve,” je povedal Derganc in dodal, da so ti brunarico postavili potem, ko je Fabiančič že dobil nazaj zemljo. Graščak Romom ponuja odkup po 12 mark za kvadratni meter, kar je menda dosti ugodna ponudba. “Občina je Mikličevim kot ostalim, ki se v izjemnih socialnih primerih znajdejo brez strehe nad glavo, ponudila posebne kredite, ali se bodo zanje odločili ali ne, pa je odvisno od njih.” Da bi občina komu kupovala stanovanjsko parcelo, pa se do zdaj še ni zgodilo in se tudi v tem primeru ne bo.
L. MURN
TUDI RAJ KINA DRUŽINA SE BOJI - Tudi parcela Rajke Miklič, na kateri stoji brunarica, je v zemljiški knjigi še vedno zapisana kot travnik. Na sliki je s svojo družino in očetom. (Foto: L. M.)
Cena izvoda revije je 1.350 tolarjev, za naročnike 1.215 tolarjev. V ceno revije je vključen 8-odsiomi DDV. Brez podpisa naročilnice žal ne moremo sprejeti, /ato naročil po telefonu ne sprejemamo. Naročilo velja do pisnega preklica. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 01 30 91 915.
GOSPODARSKI
VESTNIK
TRGU
IVINA
i p°<
. 5S2£--asŽaati
'datsteS:
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
jD ;	____________
OODn
j	u/
J J - J
Odar
ZA NAROČNIKE DOLENJSKEGA LISTA EKSTRA POPUS'
J - - L-
j t J \ J | s	j
Posebej io naročnike Dolenjskega lista SUZUKI SWIFT že od 1.346.630 ”
VELIKO OPREME aa^URER
(3p'Ji 2x airbag, cent. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator.
Izberete na cestninski postaji vedno napačno vrsto?
Izberite pravo - sistem ABC.
ABC
CESTNINA
DARS, d.d. Ulica XIV. divizije št. 4, Celje
Enostavno ABC
GRE TUDI NA KREDIT? MORA GRET!
Pri Petrolu se zavedamo, da ogrevanje doma ni majhen strošek, temveč prava naložba. Zato tudi za letošnjo kurilno sezono ponujamo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja, vključno z možnostjo kredita do 12 mesečnih obrokov za komitente bančne skupine NLB (vse obrazce voznik pripelje s seboj)! Informacije o natančnih cenah in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu:
^3 www.petrol.si
Končno
na svoiem!
Če kupujete stanovanje ali hišo za dom ali oddih sebi in svojim, če si želite svoje zemljišče ali garažo, če gradite, obnavljate ali popravljate, je to ponudba za Vas: posebna posojila za vse vrste nepremičnin. Posojila so namenjena komitentom in nekomitentom naše banke, vendar čaka naše komitente več ugodnosti.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto, tel. 071332 4810
SkladiSča:
Ajdovščina
Brežice
Celje
Dravograd
Koper
Ljubljana Zalog Maribor Medvode Murska Sobota Novo mesto
05 366 12 77 07 496 11 88 03 541 95 15 02 878 30 33 05 639 75 82
01 586 34 00
02 331 18 70
01 361 13 40
02 537 15 60 07 332 38 14
Merkur trgovina in storitve, d. d.. Cesta na Okroglo 7, Naklo. Produkcija:
pokličite na nove
-
Ml
Vodstvo družbe
07 39 30 502
Služba za marketing
07 39 30 514 J
Dolen|ski list ima nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko Sporočite jim. da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo!
... da bi vi laže žagali, pilili, brusili, oblati... V petek, 27.10. ob 8.00 bomo v industrijsko-obrtni coni Žadovinek v Krškem odprli nov trgovski center Merkur Mojster s specializirano ponudbo za domače in poklicne mojstre.
Prvih 100 kupcev čaka zanimivo presenečenje.
•Popust vetja pri ptočihi z gotovino.
A		K
š		m
\	m	W
MERKUR
petek prerezali...
TelekomVj
iv.iviwi ■ 1
Slovenije	Vs
Nove telefonske številke izveste, ce vtipkate.
http.7/tis telekom.st
www.posta.si // info@posta.si
STORITVE NA DOMU
Zakaj bi hodili na pošto...
... če pride poš
Več informacij dobite pri vašem pismonoši.
<7 POŠTA SLOVENIJE
IZBERITE MODRO SVOJO POT
d.d.l
Nova premoženjska zavarovanja
• Še kvalitetnejša
Z novim načinom zavarovanja hiše- stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovili-da vam vse- kar je uničeno- nadomestimo z novim.
• Boli raznolika
Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj-ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam.
• Varnejša
Zavarovanja krijejo več nevarnosti-.saj smo povečali število rizikov-ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj.
Ugodnejša
Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine in opreme.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Za dodatne informacije:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.- Cankarjeva 3- 2507 Maribor- tel.: 02/233 21 00- faks: 02/233 25 30 individualna premoženjska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 e-pošta: info@zav-mb.si- spletna stran: www.zav-mb.si
Poslovne enote ZM d.d.:
Ljubljana- tel.: 01/234 55 00- Slovenj Gradec- tel.: 02/884 15 91- Ljutomer tel.: 02/584 13 60 -Celje tel.: 03/544 35 04- Kranj- tel.: 04/236 70 40- Koper- tel.: 05/639 88 27-i Gorica- tel.: 05/335 90 00- Novo mesto- tel.: 07/332 53 30
u
t	
	M" i nrpiti 13
SR
a
Loka sije kot nova
Prenovili športni park ob Krki
NOVO MESTO - Številne generacije novomeških športnikov so dobesedno rastle na igriščih na novomeški Loki, kjer so pred leti na igriščih, pokritih z lešem, igrali celo tekme prve jugoslovanske lige v odbojki, s časom pa je objekt zastarel in dotrajal, letos pa ga je novomeška občina temeljito prenovila.
Na Loki so zgradili prvi igrišči za odbojko na mivki v Novem mestu, obnovili asfaltno rokometno igrišče, obnovili glavno košarkarsko igrišče, ki je dobilo nov asfalt in koše, na mestu nekdanjih odbojkarskih igrišči sta zrasli dve novi košarkarski igrišči, na malem košarkarskem igrišču pa so postavili dve novi odbojkarski igrišči ter namestili več košev ob rokometnem igrišču. Tudi tekaška steza je dobila novo prevleko iz opečnega zdroba, novo je skakališče za daljino, metališče za suvanje krogle, celotni športni park pa so nanovo osvetlili in ogradili z novo ograjo ter uredili odvodnjavanje.
I.	V.
Medalji sta bili na dosegu roke
Gorazd Štangelj in Tomaž Nose sta na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Plouayu v Bretaniji dokazala, da sodita v sam svetovni vrh - Z malo sreče do medalj
NOVO MESTO - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Plouavju v Franciji sta novomeška kolesarja Gorazd Štangelj in Tomaž Nose dokazala, da mesto na okljuku reke Krke sodi v sam svetovni kolesarski vrh. Novomeščani so na svetovnem prvenstvu nastopili s tremi kolesarji in dosegli več, kot marsikatera kolesarska velesila.
ODPRLI PRENOVLJENO LOKO -Takole sla novomeški iupan Anton Starc (desno) in oče novomeškega športnega parka Loka profesor Jože Glonar, ki je igrišča ob Krki s pomočjo svojih dijakov po lastnih načrtih zgradil leta 1953, v sredo, II. oktobra, uradno odprla obnovljen športni park Loka. (Foto: L V.)
Seminar za trenerje in tekače
NOVO MESTO - Tekaško društvo Portovald bo v soboto, 28. oktobra, v prostorih zavarovalnice Tilia pripravilo seminar za trenerje in tekače na srednje in dolge proge z naslovom Po poti Brigite Langerholc. V dopoldanskem delu seminarja bosta Ladislav Mesarič in tekač Boštjan Fridrih predstavila Fridrihov trening, trener Brigite Langerholc Dobrivoje Vučkovič bo predaval o pomembnosti taktike in tehnike v teku na 800 m, v popoldanskem delu seminarja pa bo Marjan Žiberna predaval o pretre-niranosti tekačev, Primož Žižek bo govoril o javni podobi atletike. Seminar bodo zaključili z okroglo mizo o aktualni problematiki v slovenski atletiki. Prijavite se lahko po elektronski pošti horut.ret@siol.net. dodatna pojasnila pa dobite tudi po telefonu 041 744 580 ali 041 377 937.
V kolesarstvu na svetovnih prvenstvih največ velja cestna dirka poklicnih kolesarjev, kjer sta Slovenijo zastopala Novomeščan Gorazd Stan-gelj in Andrej Hauptman. Slovenija je imela pravico do nastopa dveh kolesarjev, saj takrat, ko se je o tem odločalo, še ni sodila med 20 najboljših na svetu, zdaj pa je predvsem po zaslugi izjemnih uspehov Gorazda Stanglja na 14. mestu in bi lahko nastopila kar s 8-članskim moštvom.
Gorazd tokrat ni imel sreče, saj je takoj po prihodu v vedno deževno in vetrovno Bretanijo obležal s hudim vnetjem sinusov, ko pa se je za silo pozdravil, se ga je lotil tako močan kašelj, da cele noči ni mogel spati. Čeprav je bil zelo slaboten, tega ni hotel razlagati drugim, saj se je bal. da bi s tem tudi sebe prepričal, da je res bolan in da ne more dirkati. Zdravniki so ga do dirke le spravili k sebi, a je kljub temu zaradi bolezni in zdravljenja izgubil tudi nekaj moči, ki bi mu še kako prav prišla v zaključnem šprintu, kjer se je boril za medalje.
Kljub temu je Gorazd dirko za svetovno prvenstvo začel optimistično in trdno odločen, da se bo na koncu boril celo za medalje. Na 268,9 kilometra dolgi progi je naslov osvojil Latvijec Romans Vainsteins, ki je v šprintu ubežne skupine 23 kolesarjev premagal Poljaka Zbigniewa Sprucha in lanskega prvaka Spanca Oscarja Freira. Kot sta obljubila, sta se odlično odrezala tudi oba Slovenca. Brez težav sta sledila tempu najboljših, medtem ko so številni slabše pripravljeni kolesarji postopoma odpadali, saj je bila poprečna hitrost vodilne skupine vsak krog večja. Gorazd je ves čas nadzoroval favorite in pazil, da mu ne bi kdo izmed njih ušel. Kljub številnim poskusom pobega - zadnja sta poskusila uiti Belgijec Andrej Črnil in za njim še vodilni na svetvoni lestvici Francesco Casagrande - ni nikomur uspelo prikolesariti si odločilno prednost, in o medaljah je odločal zaključni šprint 24 najboljših kolesarjev, ki so zdržali peklenski tempo. Edini Štangljev moštveni tovariš Andrej Hauptman je v zadnjih krogih zaostal, medtem ko je trdoživi Novomeščan brez težav ostal v družbi najboljših, žal pa taktika, kakršno sije zamislil, ni rodila uspeha, kakršnega si je želel.
, Šprint se je začel nekoliko prej, kot je predvideval, in ko mu je že uspelo prebiti se mimo dela skupine, so kolesarji pred njim zavirali, tako da je moral tudi sam upočasniti in znova začeti s sprintom, v tem času pa so mu tisti, ki so bili že prej v ospredju in niso zavirali, ušli že preveč naprej. Tako je dirko končal vseeno na imenitnem 13. mestu, kar je na svetovnih prvenstvih profesionalcev najboljša uvrstitev slovenskega kolesarja do zdaj.
Gorazd je bil sprva nekoliko razočaran nad izgubljeno priložnostjo, saj se je zavedal, da je imel medaljo
Za kegelj prekratke
NOVO MESTO - V 4. krogu državnega prvenstva v kegljanju so Trebanjke v I. B-ligi s Kamnikom igrale 4:4 in so s 5 točkami še naprej pete, za zmago pa jim je tokrat manjkal en sam podrt kegelj. Črnomaljke so na Jesenicah z 2:6 izgubile z Ljubeljem. V 3. ligi zahod so Novomeščani s 6:2 ugnali Termo Polet iz Škofljice, Črnomaljci pa so v Ljubljani s'3:5 izgubili z LPP. (N. G.)
Papež dobil dirko Po Bosni
Sandi Papež je specialist za dirke na Rplkanu -Trojna zmaga Krke Telekoma - Spremembe v moštvu
NOVO MESTO - Veteran novomeškega kolesarskega moštva Krka Telekom Sandi Papež je minuli teden na dirki Po Bosni spet dokazal, da so kolesarke dirke na Balkanskem polotoku njegova specialnost. Številnim zmagam na dirkah na območju nekdanje Jugoslavije in naslovu balkanskega prvaka je dodal še zmago na dirki Po Bosni.
Prolog oziroma uvodno preizkušnjo dirke je dobil Sandijev klubski tovariš Boris Premužič, v prvi etapi s štartom v Sarajevu pa je Sandiju Papežu in olimpijcu Urošu Murnu uspel pobeg in na cilj sta pripeljala z enominutno
prednostjo, rumeno majico pa je z zmago oblekel Papež, ki v Bosni še vedno uživa zelo velik ugled. V nadaljevanju dirke je moštvo Krke Telekoma branilo Sandijevo rumeno majico, tako da je šprint druge etape dobil Jugoslovan Mi-koš Rnjakovič, v tretji etapo je zmagal Boris Premužič, v četrti pa je svojo prvo zmago v članski konkurenci osvojil Novomeščan Uroš Plankar, sicer član moštva Krke Telekoma do 23. leta starosti. V skupnem vrstnem redu je, kot rečeno, zmagal Sandi Papež. Uroš Murn je bil drugi, Boris Premužič tretji, mladi Plankar pa šesti.
IV.
na dosegu roke. Vendar je šprint velika loterija in v vodilni skupini je bilo 24 tisti trenutek najbolje pripravljenih kolesarjev na svetu. Šreča je bila pač naklonjena drugim. Ko je videl, kako so z njegovim dosežkom zadovoljni vsi drugi, od slovenskih trenerjev pa do novinarjev, je tudi sam spoznal, da je pač dosegel izjemen uspeh, in je na koncu svoje razpoloženje pokomentiral z besedami: “Ne smem biti preveč požrešen." Z mislimi pa je že odtaval na zadnjo dirko za svetovni pokal v Lombardijo, kjer bo konec tega tedna poskusil še popraviti svoje 34. mesto na svetovni lestvici.
Podobno kot Štangelj je bil kljub izjemnemu 5. mestu na cestni dirki mladincev vsaj malo razočaran tudi Tomaž Nose, ki na 127,4 kilometra dolgi dirki mladincev prišel na cilj v času drugouvrščenega Italijana Antonia Bucciera. S prednostjo ene same sekunde je zmagal Novozelandec Jeremy Yates. ki ga je Nose premagal teden dni pred prvenstvom na dirki za svetovni pokal v Avstriji. Tomaž je bil še kakšnih 100 m pred ciljem v zelo dobrem položaju v skupini štirih kolesarjev, ki so sledili Yatesu, a se sloki Gabrčan, ki je sicer gorski specialist, v Sprinterski vlo-
I
i
Gorazd Štangelj
gi ni najbolje znašel. Da bo prekašal svojega trenerja Bogdana Finka, ki je z bronom še vedno edini Slovenec, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil medaho, pa bo moral Nose še počakati. če bo nadaljeval tako zavzeto, kot je začel, mu to lahko uspe že v kategoriji do 23. leta. Tretji novomeški kolesar na svetovnem prvenstvu Jure Zrimšek je na cilj cestne dirke prišel v prvi zasledovalni skupini. ki je zaostala štiri sekunde, in je zasedel 31. mesto, v kronometru pa je osvojil 27. mesto.
L V.
Krka po štirih krogih na vrhu
Namiznoteniško moštvo Krke je v četrtem krogu ugnalo Radlje in je v tej sezoni še neporaženo
NOVO MESTO - V 4. krogu tekmovanja v 1. slovenski namiznoteniški ligi je novomeška Krka v telovadnici osnovne šole Otočec premagala Radlje s 6:4. Novomeščani so začeli izvrstno. V prvem dvoboju je Mitja Horvat gladko z 2:0 ugnal najboljšega igralca Radelj Tomaža Kusa, Marjan Hribar pa obetavnega Rajka Ternika. Tomaž Kralj, ki je tokrat igral namesto poškodovanega Matjaža Retlja, je z 1:2 izgubil z Matejem Petarjem. V drugem dvoboju je Marjan Hribar prav tako z 1:2 izgubil s Kusom, Mitja Horvat je z 2:0 ugnal Petarja, Tomaž Kralj pa je tokrat brez težav z 2:0 premagal Ternika. S tem je Krka vodila že s 4:2.
V igri dvojic, kjer sta se Hribar in Horvat pomerila s Kusom in Petarjem, pa je prišlo do preobrata. Do sedaj nepremagljiva dvojica Krke je pri izidu v nizih 1:1 v tretjem nizu že vodila z 18:11, a je odločilni niz kljub temu po podaljšani igri izgubila z 20:22, Radlje pa so se s tem Krki približale na 3:4. V nadaljevanju je Hribar na srečo ugnal Petarja, Kralj
Mirna daleč spredaj
NOVO MESTO - V dolenjski balinarski ligi je sodelovalo 6 klubov, po spomladanskem in jesenskem delu tekmovanja pa je vrstni red tak: 1. Mirna 30,2. Krmelj 13,3. Cestar 13,
4.	Valerija 12, 5. Dana II, 6. Dolenja vas. (R. M.)
je po pričakovanju izgubil s Kusom, končni izid srečanja pa je z zanesljivo zmago nad tretjim igralcem Radelj Rajkom Ternikom, priigral v letošnji sezoni še nepremagani Mitja Horvat.
S tremi zmagami in enim neodločenim izidom je Krka po štirih kolih skupaj z ŽNTK Mariborom in Radgono na vrhu prvenstvene lestvice. Novomeščani se bodo v 5. kolu v gosteh pomerili z ŽNTK Maribor.
1.	V.
KOLESARSTVO Plouay, svetovno prvenstvo v kolesarstvu, cestna dirka, kategorija elite - 1. Romans Vainsteins (Latvija) 6:15:28, 2. Zbigniew Spruch (Poljska), 3. Oscar Freire (Španija), 4. Michele Bartoli (Italija), 5. Tobias Steinhauser (Nemčija), 6. Niki Aebersold (Švica), 7. Scott Sunderland (Avstralija). 8. Chann McRae (ZDA), 9. Paolo Bettini (Italija). 10. Francesco Casagrande (Italija), II. Michael Boogerd (Nizozemska), 12. Axel Merckx (Belgija), 13. Gorazd Štangelj (Slovenija) vsi isti čas... 38. Andrej Hauptman (Slo) +3:17 itd.
Cestna dirka, mladinci - 1. Jere-my Yates (Nova Zelandija) 2:59:26,
2. Antonio Bucciero (Italija) +1,
3. Aleksander Arekjev( Rusija), 4. Kevin de Weert (Belgija), 5. Tomaž Nose (Slovenija) vsi isti čas,
6. Pavel Brut (Rusija) +2, 7. Marcel Sieberg (Nemčija) +4, 8. Loyd Mondory (Francija)... 31. Jurc Zrimšek (Slovenija) +8 itd.
Kronometer, mladinci - 1. Peter Mazur (Poljska) 30:58,23 (47.46 km/h), 2. Vladimir Goussev (Rusija) + 18,47, 3. Lukasz Bodnar (Poljska) 30,17... 27. Jure Zrimšek (Slovenija) 2:05,16 itd.
ROKOMET
1. SRL, 1. krog - MOBITEL PRULE 67 : ILES RIKO 31:21 (17:8); INLES RIKO: Grm, Lesar 5, lic 3(1), Špoljarič, Ivanec, Pajnič, Henigman 4, Bartol. Kersnič, Ne. Hojč 1, Merhar, Djukič, Škaper 1, Na. Hojč 7 (2).
Sedemmetrovke: Mobitel Prule 67 5 (3), Inles Riko 6 (3).
DOBOVA: TRIMO TREBNJE 18:24 (7:11); DOBOVA: Medved. Džapo 3 (2), M. Urbanč, Plazar 2, Voglar 3, Deržič 3, D. Urbanč 6 (3), Bogovič I, Barišič, Kranjčič, Kušič, Zupančič.
TRIMO TREBNJE: Škof, Hribar, Blagojevič, Šafarič 6 (2), Ko-zomara 4, Kozličič 3, Šavrič 6, Likavec 2, Gradišes 1, Šunda 2, Cimperle.
NOGOMET
2. SNL, 11. krog - ŽIVILA TRIGLAV: ELAN 0:3. LESTVICA: 1. Elan 23, 2. Živila Triglav 20, 3. Jadran Šepič 20, 4. Zagorje 20, 5. Livar 20, 6. Dravinja 20,
7. Nafta 19, 8. Aluminij 17 itd.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 4. krog - KRKA TELEKOM:LOKA KAVA 104:80 (31:19, 56:34, 83:59); KRKA TELEKOM: Anzulovič 6, Dončič
14, Petrov 24, Davison 21, Drobnjak 20, Ščekič 6, Smodiš 2, Iva-škovič 11; LOKA KAVA: Ivanovič 28), Jokič 19. Prosti meti: Krka Telekom 15:18, Loka kava 19:23.
Met za tri točke: Krka Telekom 8:14 (Petrov 5, Anzulovič, Dončič, Ivaškovič), Loka kava 6:16 (Ivanovič 2, Jokič 2, Savič, Karničar).
Osebne napake: Krka Telekom 25, Loka kava 23.
ODBOJKA
1. DOL, ženske, 2. krog - TPV
NOVO MESTO: VENUS FRUPI ŠOU 1:3 (16,-17,-23,-25); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenče-va, Muhič. Zužinjak, Vernig, Ra-jak, Golubič, Majstorovič, Borki, Uhan, Radak, Križ.
LESTVICA: I. NKBM Meltal Maribor 9, 2. Kemiplas Koper 6, 3. B&L Utrip Šempeter 5... 6. TPV Novo mesto 2 itd. V naslednjem krogu bodo Novomeščanke igrale v Mariboru z vodilnim NKBM Meltalom.
2. DOL, moški, 2. krog - ŽUŽEMBERK : PRVAČINA 3:1 (-
15, 18, 15. 20); LESTVICA: 1. Astec Triglav 6... 7. Žužemberk 3 itd. V 3. kolu bo Žužemberk igral v gosteh z Vezoderjem Mislinjo.
2. DOL, ženske, 2. krog -KOČEVJE : JETI ŠPORT BLED 3:2 (-14, -24, 28. 16, 14); LESTVICA: 1. Solkan 6... 10. Kočevje 2 itd. V 3. krogu bo Kočevje v gosteh igralo s Kalifornijo Mislinjo.
3. DOL, zahod, moški, 2. krog
- KRKA NOVO MESTO : HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA 0:3; lestvica: 1. Hoteli Simonov zaliv Izola 6... 6. Kovinar Kočevje 1... 10. Krka Novo mesto 0. V 3. krogu se bosta Kočevje in Krka med sabo pomerila v Kočevju.
3.	DOL, zahod, ženske, 2. krog
- Črnomelj : astra Telekom 3:0; SEMIČ : MAGRO MZG GROSUPLJE 3:2; lestvica:
1.	Črnomelj 6... 5. Semič 3 itd. V
3.	krogu bo Semič v gosteh igral s Partizanom Škofjo Loko, Črnomelj pa v gosteh s Hoteli Simonov zaliv Izola.
Novomeščanke tokrat raztreseno
Novomeške odbojkarice dobile prvi niz, potem pa so Ljubljančanke dobro izkoristile njihovo raztresenost - Žužemberčani doma ugnali Prvačino
NOVO MESTO. ŽUŽEMBERK - Novomeške odbojkarice, ki so v prvem krogu nekoliko presenetile z zmago v Ljutomeru, se v drugem krogu na prvi tekmi pred domačimi gledalci v Dvorani Marof z ljubljansko ekipo Venus Frupi ŠOU K2 šport niso izkazale. Začele so sicer dobro in brez težav dobile prvi niz, potem pa se jim je ustavilo. Očitno je, da v svojih vrstah nimajo prave organizatorice igre, Katja Vernig, ki letos igra vlogo podajalke, pa ni mogla povezati ekipe, da bi se lahko enakovredno postavila po robu bojevitim Ljubljančankam. Novome-
ščanke so delovale popolnoma neorganizirano in včasih celo zmedeno, kar so gostje izkoristile in tekmo dobile s 3:0, pri čemer jim je v podaljšani igri v četrtem nizu z dvema zelo spornima odločitvama pomagal tudi sodnik.
Žužemberčani so si oppmo,;li od poraza v prvem kolu in so se domačim gledalcem prvič v sezoni predstavili v dobri luči. V prvem nizu so jih gostje iz Prvačine nekoliko pre-
Kapševa 5. na svetu
STARI TRG OB KOLPI Starotržanka Darja Kapš je na svetovnem prvenstvu za šahiste do 20. leta v Erevanu v Armeniji dosegla enega največji uspehov slovenskega šaha nasploh. Igrala je odlično in na koncu prvenstva delila 5. mesto, s čimer je osvojila tudi bal za naslov mednarodne mojstrice. Med fanti je bil Gombač 56. (V. K.)
EDEN REDKIH BLOKOV - Katja Vernig in Tina Horvat sta takole z blokom zaustavili napad Ljubljančank, a se žal to na sobotni tekmi ni velikokrat ponovilo. Novomeško vrsto dodatno slabijo poškodbe in bolezni nekaterih ključnih igralk. Ko se bodo pozdravile in ko se bo ekipa bolj uigrala, si novomeški odbojkarski navdušenci lahko obetajo boljše predstave varovank trenerja Bojana Verniga. (Foto: L V.)
Klobučar prvak v natančnem zbijanju
NOVO MESTO - Na balinarskem prvenstvu Dolenjske v natančnem zbijanju seje pomerilo 16 tekmovalcev iz 8 dolenjskih klubov. Vrstni red: 1. P. Klobučar (Cestar),
2.	B. Škufca (Mirna), 3. E. Novak (Mirna), 4. V. Jaklič (Krmelj). (R. M.)
Škufca ob krajevnem prazniku
DOLENJA VAS - Na nočnem balinarskem turnirju se je v Dolenji vasi ob krajevnem prazniku pomerilo 38 balinarjev iz 8 dolenjskih klubov. Zmagal je B. Škufca (Mirna) nad V. Blatnikom (Cestar) in R. Zorkom (Dolenja vas). (R. M.)
senetili, potem pa so se Petkovič, Gotenc, Drobnič, Kump in golobradi mladeniči ogreli in žužemberški odbojkarski stroj je stekel kot podmazan. V drugem nizu so po izenačenem izidu 16:16 dobili osem zaporednih točk in niz je bil njihov, v tretjem in četrtem nizu pa gostom niso več pustili blizu. Od mladih žužemberških odbojkarjev se je tokrat še posebej izkazal 15-letni Rok Nose.
Potepanje po Bizeljskem
NOVO MESTO - Planinska sku-. pina Krka bo 'v soboto, 21. oktobra, pripravila potepanje po Bizeljskem. Pohodniki se bodo peš odpravili iz Bistrice ob Sotli mimo razvalin gradu Kunšperk, si ogledali grad v Orešju in se sprehodili do Svetih gor nad Sotlo in se po malici povzpeli na vrh hriba, na katerem je pet starodavnih cerkva, ter pot končali pri gradu iz
13.	stoletja Podsreda, kjer si bodo ogledali stalno razstavo izdelkov iz stekla. Izlet bosta vodila Jože Gubi-na in Peter Repovž. Za Krkine delavce je prevoz brezplačen, ostali člani Trim kluba Krka bodo morali zanj plačati 1.500 tolarjev, zunanji udeleženci pa še 500 tolarjev več. Prijavite se lahko v Krkinem oddelku za oddih in rekreacijo po telefonu 07 33 12 537, kjer boste dobili tudi dodatna pojasnila.
Na Gorjancih najhitrejši Kozan
GORJANCI - Na 3. gorjanskem teku seje na gozdni cesti med Vah-to in Gospodično pomerilo 60 tekačev. 10 km dolgo progo je najhitreje pretekel Boštjan Kozan (37:20). drugo mesto je zasedel Peter Kužnik (37:52), ki je zmagal tudi med mladinci, tretje pa Peter Jerman (41:28). Med veterani je bil najhitrejši Ivan Škedelj Močivnik (43:06), med ženskami pa je bila najhitrejša Metka Lindič (47:36), med veterankami pa Meta Štupar.
Murn spet za las izgubil z
Špela Silvester tokrat boljša od sestre
MIRNA - Na prvem A-tur-nirju v sezoni 2000/1 je v Ljubljani nastopilo kar 11 mirnskih badmintonistov, kar je največ do zdaj. Pri moških seje Aleš Murn v polfinalu pomeril z Ukrajincem Denisom Pešeho-novom; Aleš je dobil prvi niz, izgubil drugega in v odločilnem tretjem nizu že vodil s 14:7, na koncu pa je po podaljšani igri niz in tekmo izgubil s 16:17. Deveto mesto je osvojil Dušan Skerbiš.
Med ženskami je Špela Silvester v finalu izgubila z Majo Pohar, kasneje pa je izgubila tudi boj za tretje mesto z Majo Kersnik (Olimpija) in na koncu osvojila 4. mesto. Njena starejša sestra Urša je po porazu s Spelo osvojila šesto mesto. Med najboljših osem se je uvrstila tudi Maja Klemenčič. V igri mešanih parov je bil Aleš Murn skupaj z Ljubljančanko Majo Pohar drugi, skupaj z Žigo Strmoletom pa sta osvojila 4. mesto. Istočasno je potekal prvi turnir za igralce do 13. leta, na katerem je Katja Strmole zmagala, med dečki pa je bil Tadej Jezernik četrti.
Boštjan Pavček je svetovni prvak
Novomeščan Boštjan Pavček je skupaj z Ljubljančanko Romano Pahor v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka v parih, v formacijah pa sta bila s Kazino druga
NOVO MESTO - Novomeščan Boštjan Pavček, ki nastopa za plesni klub Kazina iz Ljubljane je z Ljubljančanko Romano Pahor na svetovnem prvenstvu shovv danccu v Riesi v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka v disciplini pari. 29-letni Boštjan se s plesom ukvarja že IS let. Začel je v plesni šoli Dolenjske v Novem mestu pri Borisu Vovku, v času študija na fakulteti za šport pa je nadaljeval plesno šolanje pri Mojci Horvat in kasneje v plesnem klubu Kazina.
Na svetovnem prvenstvu je v kvalifikacijah nastopilo 29 parov z vsega sveta, 12 se jih je uvrstilo v polfinale, iz polfinala pa šest v finale, kjer sta Boštjan in Romana s svojim 2 minuti in 15 sekund dolgim progra-
mom osvojila tako občinstvo kot sodnike. Drugo mesto je osvojil kanadski par, tretje Finca in četrto Kanadčana.
Oba sta nastopila, tudi v tekmovanju formacij, ki jih sestavlja od 8
Novomeščana pokalna prvaka
Novomeški modelarji so Pokal Dolenjske pripravili v Grobljah - Žulič in Terlep prva tudi za Pokal Slovenije
GROBLJE - Modelarji aerokluba Novo mesto so tokrat tradicionalno tekmovanje za pokal Dolenjske namesto na letališču v Prečni pripravili v Grobljah pri Šentjerneju. Nastopilo je 51 modelarjev iz Šlovenije in Hrvaške, organizatorji pa so za razumevanje hvaležni predvsem domačinom, saj je prireditev s soglasjem lastnikov potekala na zasebnih zemljiščih.
V kategoriji prosto letečih modelov je zmagal Novomeščan Borut Žu-
Grmčanke so ekipne prvakinje
Na atletskem ekipnem prvenstvu za osnovne šole med najboljšimi štirimi tri šole z našega konca
NOVO MESTO - V četrtek, 12. oktobra, so v Mariboru.pripravili finalno tekmovanje ekipnega državnega prvenstva v atletiki za osnovne šole, na katerem so se mlade športnice z našega konca dobro odrezale. Učenke osnovne šole Grm so osvojile naslov državnih prvakinj. Krčanke so osvojile drugo, Šentjernejčanke pa so za las zgrešile tretje mesto.
Med boljšimi posamičnimi izidi velja omeniti najboljši izid vsega tekmovanja 8,11 sv teku na 60 m Tjaše Ogulin (Grm), med Grmčankami so se izkazale tudi Saša Mikec s 151 cm v skoku v višino, 12-letna Manca Zaletel s 484 cm v skoku v daljino, in Daša Guštin s 47,05 m v metu žogice. Z zanesljivimi predajami so se na koncu izkazale tekačice štafete 4 X 100 m (Jana Luzar, Maruša Šega, Manca Čampa in Tjaša Ogulin). Lani so namreč grmska dekleta izgubila štafetno palico in s tem tudi naslov prvakinj.
Od deklet z osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega je daleč najboljši izid dosegla 13-letna Maja Petan v teku na 300 m (44,12), z zmago Pa sta se izkazali tudi Sandra Koprivnik v metu žogice (47,42 m) ter krška štafeta 4 X 100 m (53,36). Od Šentjernejčank velja posebej omeniti Janjo Bučar, kije na 1000 m prepričljivo zmagala z drugim najboljšim izidom vsega tekmovanja (3:09,99), v
Med pobratenima Metlika
METLIKA - Šahovski dvoboj Pobratenih mest Metlike in Wagne iz Avstrije so bili z 9:7 boljši Metličani. Vrstni red posameznikov: Ge-sztey 7,5, 2. Petrič 6,5, 3. Župančič 5,5. 4. Gerhart 5,5, 5. Zulfičar 4,5,
6.	Podrebarac 4,5 itd, (V. K.)
skoku v daljino pa je s 492 cm zmagala Šentjernejčanka Barbara Turk.
Ekipni vrstni red: I. Grm 14.789,
2.	Jurij Dalmatin Krško 14.642, 3. Ajdovščina 14.544, 4. Šentjernej 14.514 itd.
I.	V.
lič, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Hrvatoma Omerčenu in Jermolu. V kategoriji modelov na pogon z gumo je zmagal Tomaž Hribar iz Celja, drugi je bil njegov klubski tovariš Marjan Klenovšek, tretji pa Novomeščan Damjan Žulič.
Med mladinci je zmagal Šem-petrčan Luka Murovec, najbolje uvrščeni Novomeščan pa je bil komaj petletni Matic Može, ki je svoj nastop končal na 7. mestu.
Tekmovanje v Grobljah je bilo obenem tudi zadnje od šestih tekmovanj za pokal Slovenije, ki je letos potekalo pod pokroviteljstvom generalštaba slovenske vojske. Zmagi v skupnem vrstnem redu slovenskega pokalnega tekmovanja sta letos ostali v Novem mestu. V kategoriji prosto letečih modelov je namreč največ točk zbral Novomeščan Danijel Terlep, med gumenjaki pa je bil najboljši njegov klubski tovariš Damjan Žulič, oba pa sta letos osvojila tudi naslov državnega prvaka in sta se s tem uvrstila v državno reprezentanco, ki bo prihodnje leto nastopila na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike.
Z Granitom učvrščeni Elan
Novomeški nogomet je bil že na robu prepada - Tokrat ga rešuje novomeško podjetje Granit Commerce
NOVO MESTO - Novomeški nogometni klub Elan je že na začetku letošnje drugoligaške sezone kot že neštetokrat do sedaj prišel na rob preživetja in ni veliko manjkalo, da bi morali novomeški-nogometaši ne po svoji želji vreči puško v koruzo in vodilno mesto na lestvici prepustiti klubom, ki imajo več denarja. Vsaj začasno jih je njihovih največjih težav rešilo novomeško podjetje Granit Commerce, kije prevzelo pokroviteljstvo nad obubožanim klubom, ki pa po tekmovalni plati stoji popolnoma drugače, kot kar se tiče denarja.
Nogomet ima Novem mestu dolgo tradicijo, saj je v mestu ob Krki dobil domovinsko pravico že na začetku prejšnjega stoletja. Tradicija in dolgoletno odlično strokovno delo z mladimi nogometaši, ki sodijo med najboljše v državi, so trden temelj, ki upravičuje vlaganje v novomeški nogomet. Medtem ko so se mladinci in kadeti v prvo ligo uvrstili že v prejšnji sezoni, zdaj izvrstno kaže tudi članskemu moštvu, kije po 11 krogih na vrhu prvenstvene lestvice in s tremi točkami prednosti pred drugouvrščenimi kranjskimi Živili Triglavom, ki so jih Novomeščani prav v
11.	krogu v Kranju premagali s 3:0. Kot je povedal eden od dveh solast-
KAkAtt	w.	M.	ML A. F. E.v.
VVORLD MODERN MART1AL ARTS FEDERATJON WELTVERElNiaUNG DER MODERNEN KAMPSPORT ARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT: SEMI FULL CONTACT 1CICK BOJONO KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEDIGUNG ETC mu prauiu mah or rr.», novo karo
kAun
ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA
• vpis novih članov
• program obrambe in zaščite
• program hitre psihofizične transformacije
• začetni in nadaljevalni program
• zdravniška kontrola
• tekmovalni in demonstracijski program
• individualni trening
Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30
v športni dvorani Marof (mala telovadnica).
nikov podjetja Granit Commerce, novega glavnega pokrovitelja nogometnega kluba Elan, Stane Petretič si v podjetju ne delajo prvoligaških utvar in od moštva ne zahtevajo, da bi se uvrstilo v prvo ligo. Pomembno je, da se bo klub rešil največjih denarnih težav in začel normalno delovati, šele potem bodo na vrsto prišle večje ambicije, jasno pa je, da od moštva pričakujejo odgovorno delo in uspešne nastope v konkurenci, v kateri tekmujejo.
L V.
Gorski kolesarji se predstavijo
NOVO MESTO - Mountin bike klub Novo mesto bo v petek, 20. oktobra, ob 19. uri v sejni sobi novomeškega stadiona pripravil letni občni zbor, na katerem mislijo predstaviti klub tudi zistim, ki ga še ne poznajo. Ob prigrizku po koncu občnega zbora si bodo ogledali tudi posnetek tekme v gorskem kolesarstvu, na kateri so nastopili tudi novomeški kolesarji.
Med mladinci Špela in Igor
STARI TRG OB KOLPI - Na mladinskem šahovskem tekmovanju je med dekleti zmagala Špela Farič, med fanti pa Igor Mihelič. Vrstni red, dekleta: 1. Farič 8,5, 2. Natalija Kure 8,5, 3. Štaudohar 7, 4. Medic 7, 5. Ines Kure, 6. Mukavec 5; fantje: 1. Mihelič 8,2. Hrovatin 6,5, 3. Madronič 6,5, 4. Štefane 6, 5. Šegina 5,
6.	Hobič 5. (V. K.)
Rokometašice pridite v klub
NOVO MESTO - Ženski rokometni klub Novo mesto vabi dekleta iz novomeških osnovnih in srednjih šol, naj se vključijo v rokometno šolo, obenem pa pozivajo vse nekdanje rokometašice, ki želijo še igrati rokomet, da se jim pridružijo na rednih treningih ob ponedeljkih in petkih ob 15.30 v športni dvorani Marof. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 041 693 738 pri Igorju Serdinšku.
do 24 plesalcev. V tej disciplini je naslov svetovnega prvaka osvojila plesna skupina Mojce Horvat. Kazina, za katero sta plesala tudi Boštjan in Romana, pa je osvojila drugo mesto, tretji so bili Kanadčani in četrti Po-
• Boštjan Pavček je letošnji naslov svetovnega prvaka v shovv danccu v parih dodal trem naslovom evropskih prvakov v formacijah in dvema naslovoma svetovnih prvakov v formacijah, ki jih je osvojil s skupino Kazine. Tokratna zlata medalja v parih je sploh prva zlata medalja za Slovenijo v tej disciplini. Čeprav je Boštjan na prvenstvu v Nemčiji zastopal Slovenijo, je moral del denarja za nastop zbrati sam, pomagali pa sta mu podjetji l.p.m.i.t. in Comland.
Ijaki, peto in šesto mesto sta osvojili slovenski skupini iz plesnih šol Urška in Bolero, šele sedmi pa so bili Američani. Nastopilo je 33 formacij.
I.	V.
Derbi brez zmagovalca
Kljub porazu vodi Pagras Rus
NOVO MESTO - Novomeški rekreativni nogometaši zaradi poplavljenega igrišča 8. oktobra niso igrali, zadnjo nedeljo pa jim je v Vavti vasi le uspelo odigrati tekme 6. kroga 1. malonogometne travne lige, čeprav je bila travna površina na igrišču povsem uničena. Derbi kola med Parketarstvom Cesar in Bajerjem Beninijem se je končal brez zmagovalca, potem ko je vratar Kump tik pred koncem srečanja obranil kazenski strel, tako daje moštvo Pagras Rus kljub porazu ostalo na vrhu lestvice.
Izidi 6. kroga: Regrča vas : Pagras Rus 4:1, Plastoform Šmarjeta : Elfis 2:4, Bajer Benini : Parketarstvo Cesar 2:2, Okrepčevalnica Renata : Podljuben Strasbergar 1:5, Kaval Brusnice : FS Žužemberk 2:3. Lestvica: 1. Pagras Rus 12, 2. Parketarstvo Cesar 11, 3. Bajer Benini 11,4. Elfis 10, 5. Okrepčevalnica Renata
9, 6. Podljuben Strasbergar 8, 7. Regrca vas 7, 9. Kaval Brusnice 6,
10. Plastoform Šmarjeta 1.
M. M.
Turnir trojic
METLIKA-TVD Partizan Metlika je pretekli petek pripravil v okviru akcije “Rekreacija 2000“ turnir trojic v košarki. Najboljši so bili Boris Popovič, Franci Fabjančič in Tomaž Jankovič. Sledili so jim Jože Gerbec, Aleksander Predovič in Marjan Krajačič ter Tine Bajuk, Željko Mrljak in Jure Maver. Vsi sodelujoči so dobili nagrade, ki sta jih prispevala Pletisa in Big boss, pivovarna Union je poskrbela za osvežitev med tekmo, osnovna šola pa je odstopila športno dvorano.
Stokanovič še zmaguje
NOVO MESTO - Konec minulega tedna je teniški klub Portovald na peščenih igriščih nasproti novomeške Loke pripravil zaključni turnir mojstrov (masters). V finalu kategorije do 12. leat je Nika Drkušič s 6:1 premagala Ano Benčina, v finalu kategorije do 10. leta pa je Blaž Redling z 10:8 premagal Urha Stuparja. V predtekmovalni skupini je največ teniškega znanja pokazala Anja Mi-lanovič. Na mastersu so se pomerili tudi starejši igralci, med katerimi je legenda novomeškega tenisa Marjan Stokanovič v finalu s 6:2 premagal Zdeneta Bana. V polfinalu je Ban s 6:3 premagal Rudija Sadka, Stokanovič pa s 6:1 Jožeta Seničarja.
Na Vorančevo pot
MOKRONOG - Letos je minilo 50 let od smrti Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, avtorja Samorastnikov, Požganice, Doberdoba, Solzic in med drugim tudi potopisa Od Mokronoga do Pijane gore, ki je skupino Mokronožanov navdihnil, da so pred štirimi leti speljali pohod, imenovan Vorančeva pot, na katero se bodo letos odpravili 21. oktobra ob
8.	uri. od gostilne Zlata kaplja v Mokronogu.
15* KRKNZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
OD TARČ DO DAM IN GOSPODOV - Na tradicionalnem turnirju za člane Teniškega centra Otočec so otroci do 6. leta tekmovali v ciljanju tarče, kjer je zmagal Aljaž Aš, otroci do 8. leta so se pomerili v minitenisu, kjer je bila najboljša Anja Vrtačič, vsi ostali pa so igrali pravi tenis. V kategoriji do
10.	leta sta zmagala Jasmina Kaj-tazovič in Igor Radcž, v kategoriji do 14. leta je bila najboljša Katja Bec, odrasle pa so organizatorji razdelili v kategoriji dame in gospodje. Med damami je v posamični konkurenci zmagala Slavica Srebrnjak, ki je bila skupaj s Stello
Munk najboljša tudi v igri parov, med gospodi pa je zmagal Marjan Stokanovič, v igri parov pa sta bila najboljša Igor Rus in Franci Novak.
TURNIR POSTAVLJENIH PAROV - V soboto, 21. oktobra, bo Teniški center Otočec pripravil turnir postavljenih parov v moški in ženski konkurenci. Turnir bodo združili z zabavo z dalmatinsko klapo More in morsko pojedino. Rok prjjave je zgoden, 15. oktober, do takrat pa je treba plačati tudi polovico prijavnine. Vsa pojasnila dajejo in prijave sprejemajo sodelavci Teniškega centra Otočec po telefonu 07/30 75 458.
Boštjan Pavček in Barbara Pahor med nastopom.
ZMAGA V NOVO MESTO - Letošnjega 15. teka ob Krki se je zaradi več drugih tekaških prireditev po Sloveniji udeležilo precej manj tekačev kot prejšnja leta. tako da so se vsi pomerili na 10 kilometrov. Prvi je skozi cilj pritekel Franc Menič (Portovald'Novo mesto), med ženskami pa je bila najhitrejša Hedvika Kotar iz Trbovelj. V posameznih kategorijah so zmagali: Katarina Ponikvar (Kostanjevica, Andreja Zorko (Podbočje), Ivanka Sirca (Postojna), Hedvika Kotar, Uroš Jordan (Kostanjevica), Franc Menič, Igor Alpner (Ljubljana), Stane Meža (Velenje) in Postonjčan Viktor Beguš. (Foto,-T. J. G.)
DVA VESLAŠKA DNEVA NA KRKI - V soboto in nedeljo, 14. in 15. oktobra, je bila Krka okoli kostanjeviškega otoka prizorišče zagrizenih veslaških bojev. Prvi dan so se pomerili veslači iz krajevne skupnosti Kostanjevica. V izenačenem boju so zmagali predstavniki Celine, drugi so bili Malenčani, tretji pa Orehovčani. V nedeljo pa je bila že tradicionalna 18. regata, na kateri je sodelovalo preko 70 čolnov iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške. Med zmagovalce so se vpisali: Katja Svoljšak,, Jure Janežič, Kaja Puhan, Igor Šiška, Petra Stojilov in Lučka Cankar (vsi Avtohiša Real Ljubljana), Tadej Gregl, Nejc Višnar in Marjan Zgonc (KK Ljubljana), Zagrebčana Nenad Viljevac in Hrvoje Cigola ter Varaždinci Danko Puntar, Igor Milihram in dvojec To-mašek - Tomašek. Med domačini je bil v kategoriji turist najboljši Jani Polo-vič, zelo dobro, čeprav brez zmage, pa so se odrezali veslači kluba Razlag s Čateža: v absolutni kategoriji je drugo mesto zasede! Boris Irt, tretji je bil Milan Stojakovič, četrti pa Borut Tomše. (Foto: T. J. G.)
Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan
Odgovori,	popravki
Po čigavi meri obnova Cankarjeve ceste?
Predvidena razširitev ceste, pločnik pa le z ene strani - Prebivalci s projektom obnove niso bili seznanjeni - Je za popravke projekta že prepozno?
Obisk Marka Pogorevca
NOVO MESTO-Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je 17. oktobra obiskal policijske postaje na območju PU Novo mesto. Skupaj z njenim direktorjem Francijem Povšetom seje sestal z vodstvi enot in se neposredno seznanil z delom in varnostno problematiko.
Pohod po najjužnejši pešpoti
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeška kronika
DL 40, 5. oktobra
Obisk ministra Bručana v Novem mestu ni bil obisk “pred volitvami”, ampak normalen delovni obisk zdravstvenih ustanov, tako kot so bili to vsi obiski po zdravstvenih zavodih drugod po Sloveniji. Koncept obiskov je bil povsod isti. Minister s sodelavci je povsod najprej obiskal regijsko splošno bolnišnico in se srečal z njenim vodstvom in županom mestne občine, pozneje pa se je v prostorih bolnišnice sešel še z direktorji zdravstvenih domov in lekarn, predstavniki zasebnikov v okviru javne zdravstvene mreže in tamkajšnjimi župani. Nikjer, torej tudi v Novem mestu ne, na pogovore z vodstvom bolnišnice niso bili vabljeni direktorji zdravstvenih domov. Vaša opazka o “površno obveščeni" direktorici zdravstvenega doma Novo mesto, ki da je za pogovore “slučajno izvedela na občini", je zato neresnična in zavajajoča. Direktorica ZD Novo mesto prim. Tatjana M. Gazvoda je, tako kot vsi drugi direktorji zdravstvenih domov v regiji, dobila vabilo na srečanje z ministrom, in sicer v okviru srečanja z osnovnim zdravstvom, lekarnami in lokalnimi oblastmi. Vabilo ji je bilo poslano v četrtek, 28. septembra 2000. Pri tem je potrebno pudariti, daje bil obisk srečanja z ministrom za zdravstvo Andrejem Bručanom najštevilnejši prav v Novem mestu in nihče drug od vabljenih ni “iskal ministra" oziroma zamudil na delovni pogovor.
FRANCI STANONIK
Akcije povezujejo in sprejo ljudi
DL št. 39, 28. septembra in št. 40, 5. oktobra
Predsednik vaške skupnosti Ap-nenik Peter Pešec nam očita pozabljivost pri navajanju finančne konstrukcije za vodovod v zaselkih Kravja dolina. Reber, Vetrnik in Kremen ter gradnjo ceste Boštanj - Vetrnik, češ da so posamezniki zvečine prispevali za vodovod manj kot 1500 DEM, za cesto pa 400 mark. Ne pove pa, da ni prispeval sam niti dinarja! Še več: nasprotoval je gradnji te ceste in grozil, da bo šel celo do predsednika vlade, od kod nam denar. Tega gotovo ne bi počel, če bi šla trasa ceste mimo njegove hiše. To cesto uporabljajo tudi njegovi sorodniki, pa doslej še niso prispevali niti tolarja, kaj šele po 400 DEM, čeprav se po tej cesti veliko vozijo!
Resje SKIS Sevnica prispeval 250 milijonov dinarjev za vetrniški vodovod. Takrat so Petru Pešcu rekli, če gre zraven, ker je bil za to zainteresiran tudi kot tedanji predsednik KS Boštanj. Ko pa je zvedel, da bo šla voda preko števcev, seje začel izgovarjati, daje imel že leta 1962 svojo vodo... Prav pa bi bilo, če bi kot predsednik VS Apnenik to vodo omogočil vsaj sosedom, če seje sam premislil ali ustrašil sodelovati zaradi števcev za vodo.
Kako neracionalno ravna z denarjem, najbolje priča prav zadnji vodovod, s katerim seje hvalil, tistih pa, ki so že prej več prispevali, je oblatil ali pa jih sploh ni omenil. Kakšen vodovod je to, ki nima svojega izvira? P. Pešec je vodohran tega vodovoda veselo polnil iz starega vodovoda, medtem ko so bili drugi vaščani nekaj dni brez vode. Dvakrat so mu pripeljali vodo za ta vodohran gasilci, polovico stroškov za ta prevoz mu bo povrnila sevniška občina, enkrat pa mu je predsednik KS Jože Udovč priznal kondicijsko vožnjo. Kje je tu racionalnost?
Če si g. Pešec predstavlja, da je Alojz Zalašček pri gradnji ceste pretrgal vodno žilo in s tem njim vzel vodo, kaj je imel potemtakem on za bregom? Ali ni hotel imeti od tega zajetja vodo zase oz. za peščico ljudi?
G. Pešec je kot organizator gradnje ceste brez vprašanja oz. dovoljenja Salamonovih stresel po pobočju v njihov gozd nekaj tovornjakov kamenja. tako, da zdaj ovira eksploatacijo gozda in spravlja posestnike v nevarnost zaradi kotalečega se kamenja. b|aj bi to počistil pred novo vegetacijo! V gozdu se dela takrat, ko ni vegetacije, se pravi, daje pravi čas za delo v gozdu pozimi! Tako so Salamonovi prikrajšani vsaj za eno sezono eksploatacije svojega gozda.
O samovoljnem obnašanju predsednika VS Apnenik Petra Pešca priča tudi način, kako vodi seje, na primer: “Tega pa ne bom dal na dnevni red, ker vem, da bom preglasovan!" Pojavlja se kot predsednik, tajnik in blagajnik gradbenega odbora v eni osebi! Kje je tu nadzor nad trošenjem iz raznih virov zbranih sredstev? Nad tem bi se končno morali zamisliti tudi v vodstvu KS Boštanj, kajti enkrat bo treba na mizo položiti čiste račune, tudi v vaški skupnosti Apnenik, ki ni fevd P. Pešca!
Vaščani in lastniki zidanic na
območju vaške skupnosti Apnenik
Člani Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo smo se gostovanja v Kostanjevici 7. oktobra, kjer naj bi nastopili s Partljičevo komedijo "Politika, bolezen moja”, tako kot vsako amatersko gledališče zelo razveselili. Med tednom pred predstavo smo si ogledali ko-stanjeviški oder in se dogovorili o postavitvi scene z Milanom Hera-kovičem. Sceno naj bi postavljali od 16. do 18. ure, ker je ob 18. uri sledil harmonikarski koncert. Odločili smo se, da bomo s postavitvijo pohiteli, da bi mladim glasbenikom oder prepustili najkasneje od pol šestih.
V Kostanjevico smo tako prispeli kmalu po 16. uri, kjer so nam pojasnili, da imajo harmonikarji generalko. Taje trajala do njihovega nastopa vse do 19.45, ob 20 uri pa naj bi se začela naša predstava. Ko smo začeli postavljati sceno, so v dvorani že sedeli gledalci. Nestrpnost med igralci je bila nepo-
Občinski svet občine Metlika je lani jeseni z rebalansom proračuna za leto 1999 potrdil 4 milijone SIT za naročilo projekta Cankarjeve ce-* ste. Takrat smo ga številni svetniki še posebej podprli, saj smo o tem, kdaj pride na vrsto Cankarjeva cesta, pogosto spraševali župana in občinsko upravo, ker smo menili, da mora imeti ta cesta prednost. Prepričani pa smo bili, da bo občinska uprava izvedla vse potrebno, da bo ta projekt na sicer od leta 1998 državni cesti korektno izdelan.
Toda zgodilo seje to, česar si tudi v najgrših sanjah ne bi mogla predstavljati. V začetku spetembra leta 2000 sem izvedela, daje projekt narejen, saj hodijo po Cankarjevi cesti projektantka in njeni sodelavci in kar ustno razlagajo projekt, pa še to ne vsem prebivalcem, ki živijo ob Cankarjevi cesti, ampak le tistim, katerim projekt predvideva poseg na njihovo zemljišče. Ljubljanski avtorji projekta so tako prebivalcem Cen-karjeve ceste prvi in edini hladno povedali, da projekt predvideva razširitev ceste na 6 m, ne predvideva pa pločnikov na obeh straneh ceste, temveč le na eni, bo pa ta zajeten -kar 1,6 m, na drugi strani cestišča pa je vnesena v projekt asfaltna mulda širine 40 cm. Nekaj dni zatem se je pojavila pravnica, ki je ljudem dajala v podpis soglasje o predvidenem posegu. Kot argument, zakaj se morajo takoj odločiti, je navajala pridobljena državna sredstva, kijih mora občina izkoristiti še v oktobru tega leta, za kar potrebuje potrjen projekt in seveda soglasja lastnikov zemljišč.
Da informacije s terena držijo, sva se z možem gradbenikom prepričala, ko sva na občini zahtevala vpogled v projektno dokumentacijo. Župan nama je po zaprosilu, naj prisede in z nama pregleda zadevo, odgovoril, da nima časa in da projekta ne pozna, ker se z njim ni ukvarjal. Podobno izjavo o tem nama je dal za spremljavo projekta odgovorni Nikola Ladika. Zgolj asfaltna mulda na levi strani cestišča pa se mu ni zdela sporna. Prav tako je izjavil, da je to le rekonstrukcija in zadostuje le dokumentacija o priglasitvi del, ki pa ne predvideva javne seznanitve prizadetih. Ker je prisotna pravnica izjavila, da ni gradbenica in da ona projekta ne more komentirati, smo se dogovorili, da bo prišla projektant-
pisna. Namesto da bi vsak š svojo vlogo sedel ob kozarcu soka kot običajno, so sedaj do zadnjega pribijali, odnašali in prenašali. Ker smo začutili, da gledalci ne vedo, kaj seje zgodilo, smo jim ob opravičilu skušali razložiti našo zagato. Menimo, da bi se jim moral opravičiti nekdo drug, tisti, ki je dovolil generalko v času, ki je bil namenjen nam. In ne nazadnje, kdo se bo opravičil nam!
Predstava, ki se je začela s 45-minutno zamudo, je bila v marsičem okrnjena, kar so gledalci gotovo opazili. Poklicni gledališčniki bi se gotovo obrnili in odšli iz Meke dolenjske kulture. Senovčani pa smo vztrajali! Mogoče smo vseeno komu polepšali večer.
BOŽA OJSTERŠEK Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo
Razgrnjen osnutek in dopolnitve prostorskega plana
LOŠKI POTOK - Občina poziva javnost, naj si ogleda predstavitev in dopolnitve prostorskih sestavin plana občine Loški Potok od leta 1986 in srednjeročnega plana za isto obdobje, oba pa sta dopolnjena v letu 2000. Plan bo za javnost razgrnjen od 1. oktobra do L novembra, in sicer za območje KS Loški Potok v prostorih občine na Hribu, za KS Draga pa v prostorih KS v Dragi. Med tem časom bosta tudi dve javni razpravi, in sicer v Loškem Potoku in Dragi, občani pa lahko pošljejo tudi pisne pripombe na Oddelek za prostor, komunalo in gospodarstvo občine, vendar najkasneje do 2. novembra.
ka v Metliko in pojasnila nejasnosti. Toda do tega ni prišlo. Po enem tednu pa seje sestal odbor mestne skupnosti skupaj z županom in svetovalcem in prvič pregledal projektno dokumentacijo. Njihov sklep je bil, da se v projekt obvezno vnese razširitev železniškega podhoda, ki predstavlja ozko in nevarno grlo na Cankarjevi cesti, asfaltna mulda na levi strani cestišča naj se opusti in zaenkrat naredijo le robnik in ustrezne dostope na cesto, ko bo denar in pripravljenost lastnikov za odstop zemljišč, pa se lahko naredi še en ožji pločnik, v projektu pa naj ostane 1,6 m široki pločnik na desni strani in 6 m široko cestišče.
Takšen sklep so sprejeli tudi svetniki 28.9.2000 na 14. seji OS. Sama sem se pri glasovanju vzdržala, ker menim, da je to napredek od začetnega projekta, vendar še vedno zelo slab kompromis. Drznem si celo trditi, da pločnika na levi strani cestišča ne bo kaj kmalu, poleg tega bo njegova ponovna izgradnja stala veliko več, kot če bi ga zgradili zdaj.
Trdila sem tudi, da je bila velika napaka storjena že na samem začetku, ko seje državi prepustilo postavljati pogoje, ni pa se jasno predstavilo, kaj naši občani potrebujejo ob tej cesti za boljšo prometno varnost.
Poslanci, ne pozabite na obljube!
Za minule volitve je značilno poleg tega, da smo dobili zelo malo poslancev z našega področja, tudi to, daje Dolenjski list o dogodkih, povezanih z volitvami, poročal zelo korektno in nepristransko. Za to vglja vsem pristojnim čestitati.
Obenem izkoriščamo priložnost in pozivamo vse poslance, naj ne pozabijo na predvolilne obljube. Predvsem naj ne pozabijo na nedokončano avtocesto, za katero moramo plačevati cestnino tudi kadar se zaradi nujnih popravil v precejšnjem delu ceste vozimo le po enem pasu. Razmisliti bi veljalo še o eni stvari. Državljani smo z davki obremenjeni ne glede na to, kje je naše stalno bivališče. Dejstvo pa je, da je večji del ustanov in dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, v Ljubljani (Cankarjev dom, Opera, gledališča...). Za razliko od Ljubljančanov smo mi, če želimo obiskati enega od teh kulturnih hramov, v precej slabšem položaju. Poleg tega, da porabimo več časa, imamo zaradi potovanja tudi več stroškov. Zato bi se morali zavzemati za ustrezno zmanjševanje nekaterih davkov glede na oddaljenost od Ljubljane.
Kot člani novomeškega občinskega sveta smo vam za kakršnekoli pobude še vedno na voljo na telefonski številki 041/609 170.
FRANCI KEK Lista za Dolenjsko
O dolgu strokovno in ne s politiko
KRŠKO - Kot smo že pisali pretekli četrtek, je Posebni davčni urad upravi Vipapa Vidma že izdal odločbo o začasnem odlogu prisilne izterjave 7,5 milijard tolarjev domnevnega davčnega dolga. Sindikat Pergam, ki deluje v podjetju, pa obvešča javnost, daje v ponedeljek, 9. oktobra, predsednik IO sindikata Roman Molan sodeloval na posebnem sestanku, ki ga sklicalo ministrstvo za finance. Na njej so predstavniki ministrstva. podjetja Vipap Videm in sindikata Pergam sklenili, da se izterjava odloži za 60 dni in da naj bi v tem času rešili pritožbo podjetja na odločbo. Strinjali so se, daje potrebno spor razrešiti strokovno in ne politično ter pohiteti s postopki. Kot sporoča Molan, je sindikat dosegel svoj namen, saj je minister Ivanušič obljubil, da država ne bo izvajala nobenih ukrepov, ki bi ogrozili poslovanje podjetja in delovnih mest.
Kar pa je še huje; domnevam, da se je ob naročilu za čim cenejšo varianto na račun kakovosti ceste špekuliralo, kar je od naše občinske oblasti toliko bolj nedopustno in nesprejemljivo.
Namen tega pisanja nikakor ni ovirati začetek omenjene investicije, kot mi je bilo že očitano, ampak opozoriti vse uporabnike Cankarjeve ceste in širšo javnost na nekatere nepravilnosti v postopku pridobivanja projektne dokumentacije in spornih rešitev v projektu. Moja velika želja je, da se v letu 2001 v Metliki končno kvalitetno prenovi in s tem pridobi sodobna Cankarjeva cesta, ki bo dolgo služila vsem uporabnikom, mestu pa bo v ponos in bo vredna svojega imena. Je res že prepozno za kvalitetne popravke projekta?
MINKA KOČEVAR, svetnica OS Metlika
Dobri in lepi
BREŽICE - 'Mercatorjev Market na Bizeljski cesti v Brežicah ni samo ‘najboljši sosed’, ampak je zdaj tudi najlepši sosed. ” Tako je podelitev priznanja Marketu za najbolj urejeno posavsko trgovino komentiral Breiičan Tone Jesenko. Kakor koli, gotovo se bodo "najlepši"potrudili, da bodo tudi v bodoče ostali taki, saj je v trgovskih Brežicah navsezadnje težko biti dober trgovec.
Na potep po Bizeljskem
NOVO MESTO - Planinska -skupina Krka vabi v soboto, 21. oktobra, na potepanje po Bizeljskem. Izpred Krke v Ločni boste na pot odšli ob sedmih zjutraj, domov pa se vrnili v poznih popoldanskih urah. Cel dan bo okoli pet ur nenaporne hoje, zato je pohod primeren tudi za družine z otroki. Prijave zbirajo do četrtka, 19. oktobra, v Oddihu na telefonsko številko 07/33 12 537, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije.
Srečanje starostnikov v Boštanju
BOŠTANJ - Preko 80 starostnikov se je pred kratkim, prav na mednarodni dan starostnikov, srečalo v Boštanju na prireditvi, ki jo je pripravila KO Rdečega križa, skupaj s Karitas. Starejše so v dobro voljo spravili nastopi učenk boštanj-ske šole in vaških pevcev, pozdravili pa sta jih tudi predsednica KO RK Boštanj, Zofija Novšak in predsednica OŽ RK Sevnica Anica Dernač. Najstarejšemu krajanu, 99 letnemu Anotnu Gorencu, in najstarejši krajanki, 97-letni Slavi Slapšak, so izročili darila.
Ministrstvo RS za gospodarske dejavnosti za konec letošnjega leta pripravlja razpis, na katerem bo med prijavljenimi slovenskimi mesti izbralo ono, ki bo deležno državnih denarnih sredstev za pospešen razvoj infrastrukture, da bi moglo mesto in ljudje v mnogih sferah svojega življenja funkcionirati s pomočjo sodobnih tehnologij, še posebej interneta. Mesto bi se razvito v tako imenovano elektronsko mesto. Gre za projekt, ki ga že uveljavljajo v nekaterih evropskih mestih.
Tudi slovenska mesta, med najbolj agilnimi so Nova Gorica, Maribor, Koper, se že nekaj časa pripravljajo na tosmeren razvoj. Žal med njimi ni Novega mesta, kjer se vedno bolj uveljavlja mnenje, da je treba urediti še mnogo drugih pomembnih zadev. Tako mišljenje pa je več kot zmotno. Zavračanje sodobnih tehnologij bi za mesto pomenilo nekaj takšnega, kot je v preteklih stoletjih pomenilo biti odmaknjen od pomembnih cest ali vodnih poti. Britanski premier Blair je lani britanskim gospodarstvenikom namenil misel: "Če interneta ne vidite kot priložnost, potem vam bo posta! grožnja. ”
Usmeritev v privzemanje sodobnih informacijskih tehnologij je nujnost sodobnih urbanih, ki prehajajo iz industrijske tudi v informacijsko dobo. V svetu in pri nas že nekaj let občutno narašča trgovanje preko računalniškega omrežja, ob njem se krepi komunikacija med ljudmi,
DOLNJI RADENCI - Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi vabi ob desetletnici obstoja na prvi pohod po najjužnejši slovenski pešpoti od Dolnjih Radenc po slikovitem kanjonu Kolpe ter po neokrnjeni naravi do Damlja. Pohod se bo začel v soboto, 21. oktobra, ob 11. uri v Dolnjih Radencih pri križu. Na poti pa si bodo pohodniki ogledali mlin v Bregu, jamo Kobiljačo, najjužnejšo slovensko vas Kot, na cilju v Damlju pa bo kosilo in družabno srečanje. Pohod, ki bo trajal tri ure, je primeren za vsakogar, po končanem srečanju pa bo avtobus odpeljal pohodnike na start.
Laški sel:
• Velikolaška vokalna skupina je v soboto, 7. oktobra, v velikolaški cerkvi pela mašo skladatelja Matije Tomca. Po maši so imeli koncert Marijinih pesmi.
• V Robu obnavljajo Kulturni dom. Gre za večjo adaptacijo, saj bodo razen pleskanja položili nov parket in kupili nove stole za dvorano, uporabniki sanitarij pa se bodo lahko razveselili novih ploščic.
• Seveda Levstikov dom v Velikih Laščah ne sme zaostajati. Zadnji del j dvorane bo dobil nove stole, saj so bili prejšnji brez naslonjal. Obe dvorani bosta nared do konca oktobra.
Koncert iz naših krajev
VELIKE LAŠČE - Radio Slovenija je v začetku oktobra priredil v Levstikovem domu v Velikih Laščah Koncert iz naših krajev, na katerem so pred polno dvorano nastopili ansambla Dori in Rokovnjači, Lidija & Amanda, Velikolaška vokalna skupina, moški oktet KUD Marij Kogoj iz Turjaka, Nataša Klinc iz Turjaka je recitirala svoji pesmi, o klinčarstvu v Velikih Laščah sta govorili Franja Sedej in Slava Petrič, Janez Arko iz Gore nad Sodražico je povedal nekaj o dolenjskih suhorobarjih, župan Anton Zakrajšek pa je predstavil občino Velike Lašče. Skoraj dve uri trajajoča oddaja bo na sporedu v soboto, 21. oktobra, na prvem programu Radia Slovenija.
privzemajo se skupne, globalne vrednote, ki omogočajo več strpnosti, sožitja, internet je postal tudi pomembna baza informacij. Tudi ta tehnologija omogoča kapitalu, da prodira širom sveta, pogosto pa s tem tudi delovna sila širi svoj trg.
Začeti delovati na tem področju je torej nujno, nujno pa je tudi vključiti vanj vse segmente mesta, od občinske in državne uprave, industrije, malega gospodarstva, šol, zdravstva, bank, zavarovalnic itd. vse do posameznih gospodinjstev. Udeležba vseh, ki lahko tovrstno tehnologijo izkoristijo, bi sčasoma, to je v nekaj letih, omogočila denimo urejanje upravnih zadev, nakupovanje, učenje in za mnoge tudi delo na daljavo, torej preko računalniškega omrežja. To bi pocenilo delovanje mesta, zmanjšalo stroške tudi gospodinjstvom ter vplivalo tudi na zmanjšanje motornega prometa v mestu ter zagotovilo manj onesnažen zrak, manj hrupa, zahtevalo gradnjo manj prometnic, parkirišč in tako dalje.
Z razpisom ali brez njega, z denarjem države ali ne, biti mora ravno nasprotno, kot se danes pri nas razmišlja. Mesto mora privzeti sodobne tehnologije, če želi obstati, se razvijati, zagotavljati lepo, bogato, prijetno življenje svojim meščanom. Naloga mestne uprave, ki ji jonalagajo čas in ljudje s pogledom v bližnjo prihodnost, je torej sila jasna. Internet za vse zdaj.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
[£>tL
/JV* > V/
/ UBAt!
i
///z/sw
Gledališče, ljubezen moja
Nepozabno gostovanje senovških gledališčnikov
Kdaj Novo (elektronsko)
Ko mi je dano, da se mi življenjska doba podaljša še za eno leto, je veselje ob prejetju vabila na srečanje starejših občanov, ki ga Prireja krajevna organizacija Rdečega križa Majde Šilc, toliko večje, saj je to dokaz, da nismo potisnjeni v pozabo. Takšno srečanje je bilo 22. septembra v osnovni šoli Grm. Bilo je zanimivo, pestro in yeselo. Predsednica Avguština Lah Je med drugim povedala, daje bil v povezavi s svetom krajevne skupnosti usposobljen prostor, kjer bo možno ob pomoči strokovne osebe dvakrat mesečno kontrolirati krvni tlak. Predsednica OZRK Anica Bukovec je podelila priznanja pe-
Krški invalidi na Notranjsko
20. septembra smo se krški invalidi odpravili na Notranjsko. Obiskali smo Rakov Škocjan, veliki in mali Naravni most, Cerkniško jezero in grad Snežnik, okrepčali Pa smo se v Starem trgu pri Ložu. Imeli smo srečo, ker smo imeli vodiča, ki je razumel invalidnost. Pokazal nam je sklop vaj za hrbtenico, opisal pa nam je vse zanimivosti, ki jih je bilo na naši poti po Notranjski res veliko.
SUZANA SIMIČ
tim aktivistkam KORK, ki so starejše od 70 let in so še vedno aktivne.
Pozdrav podžupana mag. Borisa Dularja je dokazal, da nas imajo “občinski možje" še v mislih. Poudaril je, da jim ni vseeno, kako živijo otroci in starejši občani, ter da nas potrebujejo za nasvete zaradi izkušenj, ki nam jih je prineslo življenje. Podpredsednica krajevne skupnosti Majde Šilc Fani Vovk je govorila o delu in povezavi sveta KS z KORK, kar je tudi dokaz, da je roka KS na razpolago KORK. Tako smo bili seznanjeni z odlično povezavo odborov z mestno občino in društvi, ki so neposredno vezani na naše življenje in počutje v okolju, kjer bivamo.
Za dobro počutje so nam igrali Mačkoni, za poln želodec pa so poskrbele izvrstne kuharice z domiselno in okusno hrano. Še enkrat hvala aktivistkam odbora KORK in vsem, ki so poskrbeli, da smo se dobili na srečanju.
Silva Buk, 81 let
Od torka Medilab
LJUBLJANA - Od torka, 24., pa do petka, 27. oktobra, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bienalni sejem Medilab, sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev.
NEPOZABEN IZLET - Izletniki so se z vodnikoma slikali tudi pred cerkvijo sv. Ane v Boreči.
Upokojenci obiskali Goričko
Presenetila nas je tudi pripoved o sožitju med ljudmi dveh različnih cerkva
V septembru smo se novomeški upokojenci odpeljali na izlet v Prekmurje na Goričko v najsevernejšo slovensko občino Gornji Petrovci, ki leži ob tromeji Avstrije, Madžarske in Slovenije. Obsega 14 vasi z eno popolno osemletko v Gornjih Petrovcih, ki jo letos obiskuje 174 otrok. Občino sta nam razkazala učitelj Ružič in 88-letni župnik Ivan Camplin, ki v teh krajih službuje že od leta 1941 in je živa zgodovina kraja.
Poleg ogleda rimskokatoliških cerkva sv. Trojice na Nedelskem vrhu in sv. Ane, romarske poti nosečnic, v vasi Boreča, kije dobila ime po zelo razširjenem rdečem boru, smo spoznali tudi evangeli-
čansko cerkev v Gorenjih Petrovcih, kjer opravlja obrede prva evangeličanska duhovnica v Sloveniji Jana Krčmar. Vse nas je presenetila pripoved obeh duhovnikov o sožitju med verniki rimskokatoliške in evangeličanske cerkve, saj so mnoge družine iz versko mešanih zakonov. V Neradnovcih so nam pokazali tudi obnovljeni Lenarčičev mlin, ki lahko deluje na podlagi suhe destilacije lesnega plina ali na vodni pogon. Po okusnem prekmurskem kosilu z bujto repo in klobasicami smo se ob vrnitvi v Gornji Radgoni ogledali še šampanjsko vinsko klet in nazdravili z radgonsko penino.
JELKA MOŽE
VLEKLI VRV - V počastitev praznika krajevne skupnosti Kostanjevica je bito v Kostanjevici več prireditev, med njimi tudi že tradicionalno vlečenje vrvi. Pomerilo se je več ekip. Najbolj so se pripravili na Malencah in na Prekopi, saj sta prav ti dve vasi imeli tudi ženski ekipi. Sicer pa so bili v moški konkurenci najboljši Prekopčani, ki so v finalu premagali Celino, med ženskami pa so bile ob bučnem navijanju močnejše Malenčanke. (Foto: T. J. G.)
GOSTILNA ČEFIDEU PONOVNO ODPRTA - Prejšnji torek sta Janja in Alojz Rezelj, ki že imata bife v športni dvorani Marof, odprla še prenovljene prostore gostilne Čefidelj v Bršljinu. V preurejenem lokalu s posebno sobo za zaključene skupine bodo vsak dan na voljo malice in kosila, nedeljska kosila, sprejemali pa bodo tudi rezervacije za posebne priložnosti. Ob gostilni je tudi dovolj parkirnih prostorov. (Foto: Majda Luzar, EPS)
METLIKA - V okviru tedna otroka šolarji z metliške, suhorske in podzemeljske psnovne šole obiskali metliškega župana Slavka Dragovana. Beseda je tekla predvsem o prometni varnosti v občini, zahteve in želje vseh otrok pa bi lahko strnili v en stavek. Želijo si predvsem pločnike, prehode za pešce in čakalnice na avtobusnih postajališčih.
Tako so učenci s Suhorja spomnili, da bi morali postaviti čakalnice na Suhorju, Jugorju, Hrastu in v Bereči vasi. Županje pojasnil, da je projekt v pripravi, narejene pa naj bi bile v letu ali dveh. Prav tako * tečejo pogovori o težko pričkova-nem pločniku na Suhorju, želijo pa tudi prehod za pešce na poti v Be-rečo vas. Suhorski učenci se počutijo močno ogrožene v prometu, saj je lani peljalo skozi kraj v povprečju več kot 3.300 vozil,-marsikdaj pa tudi 5.000.
Metliški otroci si želijo prehoda za pešce pri Gali in pokopališču, pločnik na Cankarjevi in Vinogradniški cesti, grbino pri igrišču na Trdinovi poti, čakalnice v nekaterih vaseh. Opozorili so tudi, da
bi morali prepovedati promet do šole vsem, razen zaposlenim. Dogaja se namreč, da starši vozijo otroke v šolo, avtomobile pa obračajo prav pred šolskimi vrati in s tem ogrožajo šolarje. Župan je dejal, da se o ureditvi Vinogradniške ceste dogovarjajo s projektanti, z obnovo Cankarjeve pa bodo začeli v kratkem.
Tudi podzemeljski učenci si želijo pločnik od šole do Gradca, ki naj bi bil, tako župan, končan v nekaj letih (!). Pločnik bi imeli radi tudi v Podzemlju, pa grbine na cesti do šole. Opozorili so tudi na problem nelegaliziranega proključ-ka na glavno cesto v Podzemlju, zaradi česar ni mogoče postaviti čakalnice, kupljene pred dvema letoma.
Župan je po pogovoru, ki sta se ga udeležili tudi predsednica OZPM Metlika Vladka Škof in predsednica občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Minka Omerzel, učencem poklonil knjige Kronika mesta Metlike in blazine, ki jih je skvačkala Olga Jurajevčič.
M. B.-J.
V slovo Mariji Lavrič
Na pokopališču v Žužemberku smo se v petek, 13. oktobra, poslovili od Marije Lavrič, dolgoletne učiteljice OŠ Žužemberk, vzgojiteljice številnih generacij Suhokranjcev, učiteljice z veliko začetnico, ki je v predanosti, odgovornosti in izjemnim pedagoškim čutom postala legenda.
Rojena je bila 2. februarja 1913 v Gorenji Straži očetu Josipu Darov-cu, trgovcu in posestniku, ter materi Mariji. Želja po učiteljskem poklicu je rasla z njo od otroških let. Osnovno šolo je obiskovala v Vavti vasi, meščansko in državno učiteljsko šolo pa je z zrelostnim izpitom končala v Ljubljani. Leta 1934 je nastopila prvo službeno mesto v Brežicah. Sledile so šole: Zabukovje nad Sevnico, Čatež nad Zaplazom, Vavta vas, Šempeter pri Novem mestu, Gradec pri Kostanjevici, Mirna Peč in leta 1949 osnovna šola Žužemberk, kjer je 16 let kasneje dočakala upokojitev. Časi njenega učiteljevanja niso bili lahki. Revščina, skromni materialni pogoji v šolah in velike delovne obremenitve - pouk ves dan, zvečer pa ob petrolejki popravljanje nalog, pisanje priprav in prosvetno delo z odraslimi. V OŠ Žužemberk je poučevala matematiko, nemški jezik, krajši čas tudi kemijo in pouk o morali. Njena kar prislovična strogost, za-
htevnost in doslednost so šolarjem sprva vzbujali strah, kaj kmalu pa spoznanje, da z odlično razlago, sprotnim preverjanjem in natančnim, do decimalke pravičnim ocenjevanjem hoče dobro prav vsakomur. Najbolj abstraktno matematično snov je znala približati učencem s posebnim občutkom za nazornost in sistematičnost. Z lastnim vzgledom je učila delavnosti, reda, kulture. Leta 1959 je bila odlikovana z medaljo dela.
Tudi po upokojitvi je spremljala življenje šole in svoje nekdanje učence. Veselila seje njihovih uspehov in doseženih poklicnih želja. Sede s knjigo ali časopisom pred vrati domače hiše je z nasmehom povprašala: “In kako gre matematika sedanjim šolarjem? Pitagorov izrek je pesem, samo če ga razumejo...”
Zdaj se je njena življenjska pot iztekla. Le redkim je dano, da v odmerjenem času svojega bivanja v polnosti delajo to, za kar so poklicani. Marija Lavrič je imela to srečo. Bila je prava učiteljica v žlahtnem pomenu te besede.
V imenu OŠ Žužemberk se ji zahvaljujem za vse, kar je kot učiteljica dala ptrokom, staršem, sodelavcem in družbi. Spominjali se je bomo s hvaležnostjo in spoštovanjem.
Mag. JELKA MRVAR
ENEMU POGODBO. DRUGEMU MAJICO - Ob položitvi temeljnega kamna za dom CŠOD v Srednjih Radencih je Jelko Gros direktorju Begrada Francu Panjanu izročil podpisano izvajalsko pogodbo. Črnomaljskemu županu Fabjanu pa je kot prvemu članu CŠOD v Srednjih Radencih podaril majico. (Foto: M. B.-J.)
Nov utrip v kolpski dolini
V Srednjih Radencih končno položili temeljni kamen za gradnjo doma Centra šolskih in obšolskih dejavnosti - Še bazen?
SREDNJI RADENCI - Po dolgoletnih prizadevanjih so sredi preteklega tedna v Spodnjih Radencih Pod Starim trgom ob Kolpi položili temeljni kamen za dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki bo drugi tovrstni v Beli krajini. Prvi je že vrsto let v Črmoš-njicah v semiški občini.
Dogovori o gradnji doma v Srednjih Radencih so trajali kar sedem let, in kot je povedal direktor Begrada Franc Panjan, so imeli kar 31 poslovnih sestankov, da so se končno dogovorili o gradnji. S Položitvijo temeljnega kamna, ki so ga zabetonirali črnomaljski župan Andrej Fabjan, direktor CŠOD Jelko Gros, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport dr. Aleks Leo Vest in finančni minister Zvonko Ivanušič, pa je gradnja končno stekla. Ob tem se je Fabjan še posebej zahvalil Ivanušiču, ki je vztrajal, da so pred
poldrugim mesecem na ministrstvu dosegli soglasje za naložbo, ki bo veljala več kot 200 milijonov tolarjev.
Gradnjo 1.800 kv. metrov velikega doma naj bi končali sredi novembra prihodnje leto, prvi učenci pa naj bi prišli v šolo v naravi v Srednje Radence v začetku leta 2002. Dom bo lahko hkrati sprejel 50 učencev, v njem pa bo zaposlenih okrog 10 ljudi. Kot so poudarili vsi govorniki, bo to velika pridobitev za te kraje, saj bo v lepo dolino ob čisti Kolpi prinesla nov življenjski utrip. Sicer pa je dom, katerega gradnjo financira CŠOD iz Ljubljane, šele prva faza. V nadaljevanju naj bi ob njem zgradili še telovadnico ali bazen. V kulturnem programu ob položitvi temeljnega kamna so sodelovali Sodevski tamburaši ter recitatorji in pevci iz osnovne šole Stari trg ob Kolpi.
M. B.-J.
PRIZNANJA NAJSTAREJŠIM AKTIVISTKAM - Predsednica OZRK Anica Bukovec je aktivistkam, starejšim ob 70 let, podelila priznanja za aktivno delo.
Za starejše nepozabno
Imam 81 let in se vedno razveselim vabila
Največja želja so pločniki
Osnovnošolci so metliškemu županu Slavku Dragovanu zaupali svoje želje o tem, kako bi bili v prometu čim bolj varni
SREČANJE V ŽABJI VASI - V petek, 6. oktobra, smo imeli v krajevni organizaciji Rdečega križa Žabja vas srečanje starostnikov. Srečanje nas združuje in se ga vedno veselimo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji, posebna hvala pa dr. Petru Kapšu za predavanje. (A. Urbančič)
STAROSTNIKI SPET SKUPAJ - V Žužemberku je krajevni odbor RK. ki ga vodi Mojca Pršina, minuli konec tedna pripravil tradicionalno srečanje starostnikov. V bogatem kulturnem programu so se predstavili učenci domače osnovne šole pod vodstvom Mire Kovač in pevke odbora RK, številne zbrane pa so pozdravili tudi predstavniki organizatorja in občine. (Foto: S. Mirtič)
PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA - Kozjanski park Podsreda JE v sklopu praznika kozjanskega jabolka 12. do 14. oktobra ponudil več strokovnih posvetov, predstavitev in družabnih dogodkov, ki so bili ubrani na sadjarstvo. Po vsebinsko bogatem urniku so 12. oktobra zvečer v Podsredi odprli razstavi Obnova starih travniških sadovnjakov ter Obirač in jabolko; s slednje je tudi posnetek. Ta verjetno dovolj nazorno kaže izvirnost zamisli avtorjev razstave: jabolka 46 sort so z nitkami postavili med strop in pod na sredini razstavišča. (Foto: M. L.)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Mama, a bo ta dec ostal kar z nama?
Mala Marija seje počutila kot v devetih nebesih. Prej sta z materjo živeli precej skromno. Saj lakote nista trpeli in tudi oblečeni in čisti sta bili, a časi so bili hudi. Tam iz daljave je bilo kdaj pa kdaj čuti zamolklo bobnenje in ljudje so ga s tesnobo v srcu poslušali. Da so to topovi na soški fronti, kjer umirajo naši, so dejali. Veliko fantov in mož iz vasi je cesar poklical na fronto, zato ta strah in zaskrbljenost v očeh. Marijin oče pa ni bil na fronti, še veliko dlje, daleč za tistim bobnenjem, onstran širnega morja je živel. Tja je odšel kmalu po Marijinem rojstvu. Potem je Evropo zajel vojni vihar in le redko se je iz daljnje Amerike do njegove žene in hčerkice prebil kak pozdrav. Ko seje vihra polegla, pa ga nič na svetu ni moglo več zadržati. Saj so dejali, da plava po morju še veliko min, da je nevarno. Pa je tvegal in prišel. In Mariji seje zdelo, da je prišla v deveta nebesa. Marsikaj, o čemer je prej le sanjala, je bilo sedaj na dosegu roke. Nekoč, ko so potovali na Brezje, si je zaželela grozdja. In dobila ga je. Še sedaj ne more pozabiti tistih sladkih jagod. Mater je na skrivaj vprašala: "Mama, a bo ta dec ostal kar z nama?" Mati se je zasmejala in deklico potolažila: “Seveda, saj je vendar tvoj oče!"
Materi ni bilo do tega, da bi domače Brusnice zamenjala za Indianapolis v daljni Ameriki. Mož jo je sicer vabil tja. S še tremi drugimi Brusničani je imel zagotovljeno delo v tamkajšnji železarni. Marija zna še danes tisti naslov na izust. A njen oče se v Ameriko ni več vrnil. Leta 1920 je Martin Franko ostal pri svoji družinici in svet okoli male Marije je kmalu dobil bolj zemeljske barve. Ameriški dolarji so kopneli kot pomladanski sneg in treba je bilo dobiti kolikor toliko reden zaslužek. To pa ni bilo lahko. Na srečo je bil Martin priročen možak in kot “Cimerman" seje večkrat pridružil mojstru Brulcu, kije s svojo skupino na Laškem postavljal lesena poslopja in strešna ogrodja. Starejši ljudje drugod po Sloveniji pod Laškim razumejo Italijo, tu v Podgorju pa Laško pomeni isto kot Vlaško ali Žumbe-rak, torej pobočje na vzhodni strani Gorjancev. Sem so hodili včasih moški s slovenske strani tudi kosit. Ponavadi so se že zvečer zbrali na prostranih ko-šenicah, malo podremali v kaki kolibi ali pod mogočnim drevesom, prvi svit pa jih je že ujel pri košnji. Po več dni skupaj, včasih tudi teden in več, so ostali v gori. Klepalnike in rezervne kose so imeli s sabo. Tudi tem koscem se je Martin večkrat pridružil in tako pomagal družini k preživetju. Pa ne samo oče. Tudi Marija je prispevala svoje. Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je hodila k večjim posestnikom na njive in v vinograde. Največ je prineslo kopanje vinogradov v Trški gori. Po petnajst dinarjev na dan je dobila pri dobrem gospodarju, se še sedaj spominja.
Svoj vinograd so Frankovi imeli v Bendjah nedaleč od Velikih Brusnic, kjer so živeli. Zemlja v gori je bila bolj skopa, zlasti ker je videla malo gnoja.
No, šmarnica je vseeno dobro rodila in tudi drevje je bilo spomladi polno cvetja, poleti pa plodov. Te so tisti čas znali dobro izkoristiti. Prve so dozorele češnje. Obirali so jih in ženske so jih v velikih jerbasih na glavi nosile v Novo mesto na tržnico. Marija se spominja tistih dni, ko je bila še mlada in gibčna. Včasih je zjerbasom na glavi tudi po dvakrat na dan odšla v Novo mesto. Za češnjami je prišlo na vrsto drugo sadje. Tudi gozd je poskrbel za dobrote: najprej jagode in borovnice, potem pa še gobe. Vse to so pridne roke nabirale in v Novem mestu obrnile v denar.
Tako seje Marija naučila gospodinjiti in gospodariti. Ko seje v prvi polovici tridesetih poročila, je že vedela, kaj jo čaka in kako se boriti za preživetje. Franc Janc, ki ga je vzela, ni bil kakšen premožnež, ampak navaden brusniški fant. Rodilo se jima je devet otrok. Spretnosti in potrpežljivosti, ki si jih je pridobila v mladosti, soji prav prišle. Sedaj je dopolnila že dvaindevetdeseto leto življenja in ima šestnajst vnukov in dvajset pravnukov. Njen Franc jo je že pred več desetletji zapustil. Dolgo je delal s kremenčevim peskom, dobil raka na pljučih in umrl. Tudi štirje njeni sinovi so že umrli. Pet otrok pa še živi. Eden celo v daljni Avstraliji.
Pri dvaindevetdesetih je seveda marsikaj že nepomembno. Marija težo let dobro prenaša, le sluh ji nekoliko nagaja. Ko jo fotografiram, sedi na zofi. Na njeni levi je hčerka Joži, na desni pa snaha Vera s svojim vnukom, torej Marijinim pravnukom Dejanom, na kolenih. Pripoveduje nam o času, ki se ji je najgloblje vtisnil v spomin. To je bila druga svetovna vojna. Prva vojna je bila še v njenem spominu, a tokrat je bilo drugače. Eksplozije so bile oglušujoče blizu in smrtno nevarne, krogle so srdito brenčale nad glavami. Italijani so imeli v vasi postojanko. Odpor je-bil vedno hujši in okupatorjev nemočni bes je prekipel. Brusnice so zagorele. Tudi Jančeva domačija. Njeni prebivalci so si poiskali zavetišče v sosednjem Suhadolu. Martina, petega otroka, je takrat Marija nosila še pod srcem, drugi so se stiskali k njej kot piščanci h kok-ji. Šele ko je bilo najhujše mimo, so se vrnili domov - na pogorišče.
V tistem času je bilo vsepovsod veliko gorja in trpljenja. Pa seje vseeno našla pomoč za po-gorelce. Marija je obredla Novo mesto in okolico. Ljudje so pomagali, kolikor so mogli. Frankovi in drugi Brusničani so se tudi s pomočjo soljudi pretolkli do konca vojne. Tako je, kadar je najhuje. Samo takrat znamo stopiti skupaj in pomagati ali pa se upreti, če je treba. V izobilju ali sivem povprečju se počasi utapljamo.
Marijina družina je rasla tudi po vojni. Danes, v času izobilja, kakor se radi pohvalimo, je marsikatera mati ponosna že, če rodi dva otroka. Najstarejši Marijin otrok je bil rojen leta 1934, najmlajši pa 1957. Je bila to generacija superžensk?
TONE JAKŠE
MAG. DARIJA ŽGAVC
Vzgoja otrok - najbolj zahtevna naloga staršev
NOVO MESTO - Vzgajati svojega otroka - na prvi pogled tako preprosta, pa vendar, ko se z njo spoprimete, tako odgovorna in zahtevna naloga. Kako se lotiti vzgoje nadobudneža, osebice, ki je v družino prinesla toliko veselja in pričakovanj, kako se spoprijeti z njihovimi vsakdanjimi doživetji, strahovi? Na ta vprašanja je v svojih knjigah o sodobni vzgoji poskušala odgovoriti magistra psihologije Darija Žgavc, pomočnica ravnateljice Vzgojno-varstvene organizacije (VVO) Novo mesto, ki jih je napisala na podlagi lastnih poklicnih in življenjskih izkušenj ter svojega obsežnega znanja.
Darja pravkar piše doktorat s področja klinične psihologije, vpisala seje tudi v triletni študij
na področju psihoterapije za pridobitev evropske diplome, je ena soustanoviteljic novomeškega društva Življenje brez nasilja, predvsem pa ponosna mati dveh deklic, Maje in Anje. Prav onidve, sta s “svojo otroško nagajivostjo, vedoželjnostjo in vragolijami prispevali k mojemu iskanju novih, strpnejših poti in načinov za reševanje roditeljskih problemov, družinskih sporov in težav. Kot mamo sta me urili v ljubečih pogajanjih in pogovoru, gojenju spoštovanja do otrok kot enakovrednih sogovornikov, sprejemanju drugačnosti in vsega tistega, kar je zanju najboljše. Naučili sta me, daje otrok knjiga, iz katere beremo in v katero pišemo!” je v prvi knjigi zapisala Darija.
Večletne izkušnje
Mag. Žgavc je bila nekaj let svetovalka na šolah in pet let psihologinja-terapevtka odvisnosti v zaporih na Dobu ali, kot sama raje pravi, v penalni inštituciji. Darijo in njeno delo poznajo starši, pedagogi, psihologi, učitelji, vzgojitelji, svetovalni in vodstveni delavci šol in vrtcev po vsej Sloveniji, saj se jim je predstavila na več kot štiridesetih strokovnih seminarjih in sto predavanjih. Že četrto leto jih namreč pripravlja v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Vrem, ki je tudi izdalo njene knjižice, in VVO Novo mesto, vodila pa je tudi oddaje o boju proti nasilju na radiu Max in TV Litija.
Nelojalnost
V našem ljubem Dolenjcu zasledim zadnje čase vse več člankov, ki se ubadajo z imenovanjem ravnateljev oziroma direktorjev v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstve-nih zavodih. Če bi bi! še tako butast, bi lahko opazil, da se pri zadevah lomijo kopja političnih strank, ki bi želele imeti preko ravnateljev oziroma direktorjev vpliv na tako pomembnem področju, kot je šolstvo. To svojo namero sicer bolj ali manj spretno prikrivajo z izgovori o strokovnosti in z blebetanjem o nesposobnosti kandidatov z nasprotnega (političnega) brega.
Najbolj zastrašujoče pri vsej stvari pa je to, da so prav po ribje tiho glavni akterji v lej igri - ravnatelji in šolski kolektivi. Obnašajo se, kot da se jih vse skupaj ne tiče. Ne pokažejo niti najmanjše solidarnosti s tistim, ki je trenutno na političnem prepihu, kot da se ne zavedajo, da bodo na vrsti tudi sami. Pa ni čudno, da o stroki potem odločajo laiki (župani, občinski svetniki, starši), da marsikje "odletijo" dobri ravnatelji, da “slavijo ” mnogo glasnejši, nesramnejši, manj obzirni. Prav zato sem bil toliko bolj vesel članka profesorice, ki se je v Dolenjcu zavzela za ravnatelja, ki je po njenem mnenju sposoben, odprl, napreden, a hkrati tudi zahteven do učencev in učiteljev. Bori se zanj, ker ga hočejo “podžagali" in na njegovo mesto postaviti"svojega "človeka. Toda v moje veselje je kapnila kaplja pelina, ko sem zvedel, da je "boreča se"profesorica v sorodu z ravnateljem, ki ni povšeči nekaterim občinskim velikašem.
TONI GAŠPERIČ
Razvijanja metod in tehnik za učinkovite pristope k otrokom z neželenimi oblikami vedenja se je lotila takoj po prihodu v Novo mesto. “Neželene oblike vedenja so predvsem z vidika nas odraslih. Z njimi otrok izraža pomanjkanje v svojih potrebah, predvsem psiholoških,” je razlagala Darija. Ozko povezani z otroci sta tudi ostali dve področji njenega dela, prvo, ki je namenjeno osebnostni in profesionalni rasti strokovnih delavcev, in drugo s starši. “Brez odraslih s pozitivno samopodobo tudi otrok z njo ne bo. Naši otroci bodo nekega dne bolj ali manj uspešni odrasli in tudi starši svojim otrokom!”
Preprosto in popestreno s primeri
Namen njenih knjig je pomagati staršem pri tako zahtevni
nalogi, kot je starševstvo, na razumljiv način. “Omenjene knjige so napisane zelo preprosto. Najtežje je bilo spisati prvo knjižico, kije imela kar 10 različic. Soustvarjati so mi jo pomagali starši, udeleženci predavanj in sodelavci v vseh delovnih okoljih,” je povedala Darija.
Osnovna vodila vzgoje so sprejemanje in razumevanje otroka takšnega, kot je, ter postopnost, in sicer predvsem postopnost v razumevanju vzgojne problematike, kar je ponazorila tudi s podnaslovi svojih knjižic. Tako ima prva knjižica Sodobne vzgoje, ki je že po nekaj mesecih doživela ponatis, podnaslov “Vzgajam samostojnega in odgovornega otroka”,
druga “Jaz in moj otrok imava težave”, tretja “Težje rešljivi problemi”, četrta “Posledice dojgotrajnih stresnih dejanj”, zadnja - peta knjižica z naslovom Umetnost sodobne vzgoje pa “V objemu otroštva”.
Priročne knjižice so več kot dobrodošle ob pomanjkanju slovenske literature s tega področja, ki bi s primeri izhajala iz domačega okolja. Naj ob koncu omenimo, <la mag. Žgavc pripravlja še priročnik za učitelje in vzgojitelje, kjer opisuje in razlaga metode in tehnike pristopa otokom s težavami. Njene knjige pa bodo luč sveta zagledale tudi izven državnih meja. Prvo knjigo že prevajajo v angleščino in bo izšla v Londonu.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
Mag. Darija Žgavc
NEVARNA ODLAGALIŠČA LESNIH OSTANKOV
Goreči kupi na Krškem polju
Zdaj, ko je poletna pripeka mimo, ne gori več na nekdanjih odlagališčih lubja na Krškem polju. Toda poleti, ko je bila suša, so gasilci izdatno polivali z vodo dve od nekdanjih odlagališči lubja na Krškem polju, in sicer v Vrbini in pri Drnovem.
V Vrbini je bila akcija zahtevnejša. „Na tamkajšnji deponiji smo sicer uspeli požar pogasiti, ko je bil še na površini. Požar v Vrbini je bil nevaren, ker je ogrožal tudi ljudi in premoženje. To je bilo res nevarno, ker je gorelo čisto blizu hiš in gospodarskih poslopij. Gašenje v Vrbini nas je stalo 300 tisoč tolarjev. Ampak to so stroški samo za stroje, ki so bili tam, delovne ure v tej vsoti sploh niso vračunane. To gašenje pomeni finančno in fizično velik zalogaj." Tako je povedal Franc Pavlin, vodja službe za splošne in pravne zadeve občine Krško; v to službo spada tudi zaščita in reševanje.
Za razliko od požara na odlagališču v Vrbini je bil manj nevaren letošnji poletni ogenj na nekdanjem odlagališču lubja pri Drnovem. Vendar je bil ogenj na Drnovem neprijeten za okolico in je stal nekaj denarja tudi krško občino, saj so ga letos poleti gasili nekajkrat. Na Drnovem je bilo neprijetno zlasti to, ja ogenj ušel v globino, med nekaj metrov debele plasti lubja. Ko so si plameni utrli pot tja, je celo polivanje z vodo dalo zgolj minimelen uspeh.
Potem ko so požari na nekdanjem izstresališču lubja z nastopom vlažnejših letnih obdobij za letos verjetno mimo, v Krškem razmišljajo, kako bo naslednja leta. Po mnenju Franca Pavlina iz že omenjene krške občinske službe in Darka An-žička, svetovalca za varstvo okolja na občini Krško, bi nevarnost odpravili edinole z ust-
rezno obdelavo nekdanjih odlagališč. Po besedah Franca Pavlina so v preteklosti zasipavali z lubjem jame opuščenih gramoznic, da bi s tem preprečili ljudem, da ne bi v jame metali različnega drugega odpadnega materiala. “Delo so naredili samo napol. Gramoznice so sanirali, hkrati pa so naredili deponijo, ki jo je potrebno sanirati," meni Pavlin. Tako Pavlin kor Anžiček sta prepričana, da bodo morali odloženo lubje prekriti z negorljivim materialom. Edino to bi po njunem mnenju lahko naredilo konec poletnim požarom na omenjenih nekdanjih odlagališčih lesnih odpadkov. Poleg očitno najbolj nevarnih odlagališčih v Vrbini in pri Drnovem je v krški okolici med njivami in travniki še nekaj takih deponij.
Se bo krška občina morala lotiti starih skladišč zavrženega lubja podobno organizirano, kot zdaj pospravlja na svojem območju črna odlagališča gospodinjskih in drugih odpadkov? Anžiček pravi, da taka divja odlagališča stalno odstranjujejo. “Podpiramo pobudo organizacij za čiščenje okolja, kakršna je bila npr. čistilna akcija na pobudo lovcev. Mislimo, da so take akcije najboljši možni način za čiščenje okolja, saj v njih sodelujejo ljudje, ki najbolje poznajo teren in druge ljudi. Ob nekdanjih divjih deponijah gospodinjskih in drugih odpadkov žal nastajajo še zmeraj nova. Jih je manj kot včasih, vendar nastajajo.” Anžiček tudi pravi, da so precejšen
problem zapuščena vozila. Po njegovih besedah se s tovrstnimi odpadki ubada krški občinski komunalni nadzornik. “Vendar je postopek, da se odstrani zapuščeno vozilo, lahko zelo dolgotrajen,” je pojasnil Robert Grošelj, komunalni nadzornik v občini Krško.
Čigavo lubje, čigava zemlja?
Dolgotrajen bo verjetno tudi postopek, če bodo v občini Krško želeli narediti enkrat za vselej konec težavam z nekdanjimi odlagališči lubja. Sanacijo deponij bi verjetno lahko zahtevali od lastnika zemljišča, kjer so lesni ostanki, in od tistega, ki je lubje nekoč pripeljal. Na tej točki pa se lahko zadeve precej zapletejo.
Občina Krško bi lahko dobavitelja lubja iskala med podjetji, ki imajo opraviti z res velikimi količinami lesa, kajti kopice lubja so res obilne. Tako podjetje je krška tovarna celuloze in papirja, ki občini tudi priznava, da lubje lahko pride iz takih industrijskih obratov. Vendar si s takim mnenjem krška občina v iskanju tistega, ki bi plačal gašenje požara na odlagališču lubja, lahko zelo malo pomaga. Tovarna celuloze in papirja v Krškem še stoji, vendar je doživela v preteklosti stečaj in lastninjenje, tako daje precejšnja neznanka resnični pravni naslednik tistega, ki je navozil lubje v jame na Krško polje. V zvezi z lastništvom parcel, kjer so omenjena odlagališča lesnih ostankov, omenjajo tudi državo. Dokler bodo ostajale te neznanke, bo občina krško verjetno morala poleti kar sama iz lastnega proračuna plačati gasilce in stroje, ki bodo spet gasili požare na odlagališčih lubja.
M. LUZAR
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
--------------------------------------
ČETRTEK, 19.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Mostovi;
5.00 Risanke; 9.I5 Male sive celice; 10.05 Zgodbe iz školjke; 10.35 Junaki divjine, nan.;
11.25 Najlepši slovenski šopki; 11.50 Naokoli po Nemčiji • 13.00 Poročila ■ 15.10 Portret • 16.00 Slovenski utrinki ■ 16.30 Poročila ■ 16.45 Robin in Rozi, ris. nad. ■ 16.55 Enajsta šola ■ 17.45 National geographic, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.2 5 Osmi dan
■ 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Gibljive slike - 23.25 Sopranovi, nad. - 0.05 Bolezni našega časa
SLOVENIJA 2
5.30 Tedenski izbor: Videospotnice; 10.00 Prostost, nad.; 10.50 Grace na udaru, nan.; 11.10 Murphy Brown, nad.; 11.40 Euronews; 12.50 Svet poroča -13.25 Liga prvakov v nogometu -
15.25 Nogometna mrzlica, film -17.00 Metro-Polis - 17.30 Po Sloveniji - 18.05 Družinski zdravnik, nad. -19.10 Nenadoma Susan, nan. -
19.30 Videospotnice - 20.05 Paul Merton predstavlja - 20.50 Grace na udaru, nan. - 21.15 Parada plesa - 21.45 Poseben pogled, film - 23.30 Orkester mladih - 0.15 Betonska džungla, film
kanal a
5.30 Dogodivščine Rokca in Binča, ris, -10.00 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina- 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Mladoporočenci 15.30 Ricki Lake - 16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -
18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Košarka (Evroliga) Benetton : Olimpija, prenos - 22.15 Košarka (Evroliga), posnetek
POP TV
5.00 Dobro jutro, Slovenija-9.30 Brez tebe, nad.
• 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Lepo je biti milijonar -•4.00 Služba in družba, nan. -14,30 Življenje teče dalje-15.30 Urgenca, nan,-16.25 Brez tebe, nad.
• 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, ban. - 22.20 Seks v mestu, nan. -22.50 Zahodno - krilo, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. ■ 0.10 Taksi, nan.
gajba tv
9.30 Borzni monitor -15,10 Živa-magazin -16.40 Naš gost - 17.20Xena, nan. - 18.10Osvojitev, nan.
• 19.00 Živa-novice • 19.15 Bevery Hills, nan. -
20.00 Revolver, fikm - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Naš ghst - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
vaš kanal
13.40 Videostrani -17.50 Risanka ■ 18.45 Nas Poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate?-21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled • 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška ■ 9,30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.15 Tigrov obisk
• 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -
16.00 Morje -16.30 Hrvaška danes-17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -18.25 Kolo sreče -
18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Po krivem obtožen, film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.00 Odmevi dneva - 23.10 Po sledovih tibetanskih romarjev, dok. oddaja - 23.50 Policija, nad. - 0.15 Bolnišnica upanja, nad. -1.00 Odločilna orožja, dok. nan,-1.30 Na zdravje,nan.-1.55 Dosjeji X, nan.
■ 2.40 Striptiz, film
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških tur. središč -10.00 Dok. oddaja -10.30 Življenje ptic, nan. -11.20 O znanosti s povodom -12.20 Ljubitelji živali, nan.
■ 13.00 Poslovni klub -13.30 Globalna vas -14.15 Brooklyn jug, nad. -15.00 Knjižnica ■ 16.00 Potočila -16.10 Vedno te bom ljubila, nad. -17.00 Vsakdanjost - 18.30 Panorama - 19.05 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz ■
70.25 Bolnišnica upanja, nan.-21.15 Polni krog '21.35 Dosjeji X, nan. - 22.20 Striptiz, film -0.050 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 20.X.
SLOVENIJA 1
7-55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Ljudje in gore; 9.00 Risanka; 9.35 Enajsta šola; 10.10 Prelomni trenutek zgodovine, nan.; 10.35 National geographic, nan.; 11.25 Oddaja o znanosti; ll.35 Slovenski magazin; 12.05 Ženska iz marcipana, drama -13.00 Poročila -14.10 Bolezni (tašega časa-14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik 'n praznik-16.00 Mostovi-16.30 Poročila-16.45 Oddaja za otroke -17.45 Resnična resničnost -•8.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -,•9.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Maks se je ■zgubil, film - 21.45 Deteljica - 22.00 Odmevi, šport - 22.55 Polnočni klub ■ 0.05 Film
SLOVENIJA 2
8-55 Tedenski izbor: Videospotnice; 9.25 Nenadoma Susan, nan.; 9.45 Družinski zdravnik, nad.; 18-45 Paul Morton predstavlja; 11.35 Euronevvs ' ^.lS Otroška zdravnica, nan. -14.45 Mož, kije Preganjal samega sebe, film ■ 16.15 Čarovnik iz Uza, ris. nan, ■ 16.35 Dežela velikih mačk -17.30
Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. -19.00 Slikarske tehnike -19.30 Videospotnice - 20.05 Oh, ti tujci, nad. - 21.00 Wagner, nad. - 21.50 Zapomenute svetlo, film ■ 23.30 Izmuzljiva pravica, nad. - 0.20 Taksi, nan.. - 1005 South park, nan.
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Milady, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Bravo, Maes-tro-15.30 Ricki Lake-16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je... - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Rajski •svet, dok. oddaja - 21.00 Mladoporočenci -21.30 Zmenkarije - 22.00 Za ljubezen ali denar, film -23.50 Plen, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Lepo je biti milijonar •
14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar- 21.00 Ujeti pod ruševinami, film
- 22.45 Teksaški mož postave, nan. - 23.40 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.10 Živa-magazin -16.40 Našgost- 17.20Xena, nan.- 18.10Osvojitev, nan.
-19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. -
20.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Naš gost - 23.30 Zvezdne steze, nan.
-1.20 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -18.00 Tedenski kulturni pregled - 18.20 Kmetijski razgledi - 18.45 Nas poznate -19.00 Novice ■ 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice ■ 21.20 Brez panike ■ 21.40 Motosport mundial ■ 22.10 Vesele tačke
HTV 1
7.00 Dobro jutro • 9.30 Poročila - .9.35 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 13.15 Svete vode • 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program za mlade -16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Hrvaška kult. dediščina - 18.25 Kviz ■ 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ko čas mineva - 21.00 Barcelona, film - 22.25 Odmevi dneva -23.15 Daybreak, film -0.45 Otroci koruze, film - 2.15 Obraz strahu, film - 4.15 Policija, nan.
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških tur. središč -10.00 Hip depo -12.00 Deček spoznava svet, nad. 12.55 Narava politike -13.30 Po sledeh tibetantskih romarjev, film -14.00 Pol ure kulture -14.30 Bolnišnica upanja, nan. -15.15 Dosje X, nan. - *
16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubila, nad.
-17.00 Vsakdanjost -18.30 Panorama -19.05 Prijatelj, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz
- 20.20 Pravica za vse, nan. - 21.10 Polni kfog -
21.30 Latinica - 23.15 Pravi čas - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 21.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.00 Radovedni Taček • 9.20 Male sive celice - I0.I0 Skrivnost ge. Basil E. Franweiler, film - H.40 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -14.00 Oddaja o študentih- 14.30 Darilo, film -16.00 Čari začimb -16.30 Poročila -16.45 Svet Petra Zajca in prijateljev, nan. -17.15 Fliper in Lopatka, risanka -17.50 Na vrtu -18.20 Prelomni trenutki zgodovine, nan. -18.45 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Pika na 1 - 21.35 Potovanje predaleč, dok. nan. - 22.35 Poročila, šport - 23.10 V New Orleansu, nan, - 23.50 Vran, nan. - 0.30 Hladnokrvni morilec, film
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad, -
9.55 Giovana in Enrico, nad. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Šport -14.25 Evrogol -15.25 Hokej -17.55 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Pour Sacha, film - 22.00 Praksa, nan. - 22.40 Svetnik, nan. - 23.30 Me-tropolis - 0.00 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Hugh-leyjevi, nan. • 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -
12.00 Oče Dotvling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Košarka (Evroliga) Benetton : Olimpija, posnetek -16.45 Življenjska priložnost ■ 17.50 Boj za preživetje, dok. nan. -18.40 Divji svet, nan, -
19.30 Glavca, nan. - 20.00 Razpotja, film • 21.30 Vroča kri, nad. - 23.20 Policijska kamera, nan. -0.15 Cestni bojevnik, nan. -1.10 Atlantis
POP TV
8.30 Risanke - 9.30 Povver Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hebndersonovi, nan. -10.10 Košarkarji, nan.-10.30 Ameriška gimnazija, nan.-11.00 Mladi Herkul, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga-12.30 Formula 1 -14.25 Ladja zaljubljenih, nan,-15.25 Nevarna srca, nan. -16.20 Pop'n’Roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Pogumno srce, film - 0.10 Bob Roberts, film
GAJBA TV
15.00Našgost -15.30 Živa-magazin-17,00Naš gost-17.30 Boj za sinovo čast, film-19.10 Pica, ti in jaz, nan. ■ 19.40 Paralelni svet, nan. - 20.30 Zlata krila, nad. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Smaragd, film - 0,50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Kako biti zdrav?-17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja -18.30 Posavski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -22.20 Dok. film
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Program za mlade -12.00 Poročila ■ 12.30 Dok. oddaja • 13.00 Prizma -14.05 Oprah Show -14.55 Hruške in jabolka -
15.30 Vodni svet - 16.25 Črno belo v barvi -
17.15 Sumnter Holiday, film -19.05 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Politični magazin - 21.00 Film - 23.05 Mini nan. - 2.05 Ples v čolnu, film - 3.50 Kaznjenci, film ■ 5.20 Policija, nan.
HTV 2
8.55 Poročila - 9.00 Prepustite jo nebu, film -
10.30 Glasbena matineja ■ 12.00 Portret -13.50 Ko mine čas • 14.25 Sedem veličastnih, nad. -
15.15 Hišni ljubljenčki - 16.35 Beverly Hills, nan. -18.10 Melrose Plače, nan. -18.55 Pozivni-ca -19.30 Policija, nad. - 20.05 Sopranos L, nad. - 20.55 Triller - 21.50 Poročila - 21.55 Glasbena oddaja - 22.55 Seks v mestu, hum. nan. -23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 22.X.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanke; 10.05 Dlan v dlani; 11.00 Svet divjih živali, nan. - II.30 Obzorja duha -
12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila • 13.50 Turistična oddaja - 14.10 4x 4 - 14.40 Pika na i -
16.05 Prvi in drugi ■ 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Tehniška dediščina Slovenije -18.45 Risanka-18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Jesenski super 3 x 3 ■ 21.40 Portret -22.35 Poročila, šport -23.00 Balet
SLOVENIJA 2
8.05 Videospotnice - 8.40 Noro zalljubljena, nan. -9. lOTanja, nad. -10.00 Minty, nan. -10.30 Sorodne duše, nan. -11.00 Parada plesa -11.30 Policija -12.00 Oktet -13.05 Šport; 14.55 Športni plesi; 15.55 Badminton; 16.55 Hokej -19.30 Videspotnice - 20.05 Potovanje v zemljo, dok. oddaja - 20.55 Murphy Brown, nan. - 21.25 Trend ■ 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Linvita-tion, film
KANAL A
8.00 Risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10,30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Oče Dotvling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Nikoli ne pozabi, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik; Kupid; Glas bojevnika; Imelda Marcos - 20.00 Patriotske igre, film -22.10 Stilski izziv - 22.45 Vroča kri, film
POP TV
8.40 Forula 1-11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Pop'n’Roll -13.20 Najbolj nore čarovnije ■ 13.45 Vse za ljubezen, film -15.30 Mamica za božič, film -
17.15 Obalna straža, nan,-18.10 VIP, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar ■ 21.00 Športna scena - 21.45 Ptič na žici, film - 23.40 Zakleta zemlja, film
GAJBA TV
15.00 Naš gost-15.30 Živa-magazin-17.00 Naš gost -17.30 Coco Chanel, film -19.30 Paralelni svet, nan. - 20.20 Zlata krila, nan. • 21.10 Komandosi, nan. - 22.00Trdovratni zločinec, film-0.40 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani ■ 16.00 Posnetek dogodka -
17.40 Moj kraj -18.10 Posavski obzornik -18.30 Smo dobri gospodarji?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice -
21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 23.X.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4;
9.10 Risana nan.; 9.25 Potujoči škrat; 10.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.; 10.40 Resnična resničnost; II.15 Dosežki; 11.35 Na vrtu; 12.00 Čari začimb; 12.30 Prvi in drugi ■ 13.00 Poročila-13.30 Ljudje in zemlja- 14.20 Polnočni klub • 15.30 Gibljive slike -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila • 16.45 Radovedni Taček -
17.00 Pleme, nan. ■ 17.45 Dober večer -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 ■ 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.55 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice - 9.00 J. A.G., nad. - 9.50 Oh, ti tujci, nad. -10.40 Wagner, nad. -11.40 Euro-news -14.05 Trend -14.35 Sobotna noč -16.35 Policija-17.05 _Howard Goodall predstavlja, nad. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nad. -
19.00 Lingo ■ 19.30 Videospotnice ■ 20.05 Slovesnost ob dnevu OZN - 21.00 Studio City - 22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Film
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Zmenkarije -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja- 16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad.-18.15 Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Stik, film - 22.30 Sedem, nan. • 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Kvantni skok, nan. -1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro • 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Športna scena -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Življenje teče dalje -
15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad, - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 21.00 Med ljubeznijo in sovraštvom, film - 23.00 Dharma in Greg, nan. - 23.30 Zahodno krilo, nan. -0.30 M. A.S.H., nan. -1.00 Krila, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Našgost- 17.20Xena, nan,- 18.10Osvojitev, nan.
-19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. ■
20.10 Vlomilka, film- 22.00 Živa-magazin - 23.00 Naš gost - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.00 Posnetek dogodka -
17.30 Športni pregled -18.45 Predstavitve-19.00 Novice -19.15 24 ur ■ 20.00 TV Dober dan - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. • 21.45 Športni pregled
TOREK, 24.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.20 Radovedni Taček; 9.35 Igrana nan.; 10.20 Dober večer; 11.10 Potovanje predaleč ■ 12.05 Komisar Rex, nan. -
13.00 Poročila -13.40 Aliča, kult. magazin -14.10 Gore in ljudje -15.50 Gospodarska panorama -
16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.00 Moje mestece, nan. ■ 17.45 Izgubljeno cesarstvo, dok. nan. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme,
šport - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 22,50 A Respec-table trade, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice -10.05 Snežna reka, nad. -10.55 Slovesnost ob dnevu OZN -11.50 Euro-nevvs • 13.40 Potovanje v zemljo, dok. oddaja -
14.30 Darilo, film -16.00 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice -20.05 Konec obdobja, dok. nan. - 21.00 Svet poroča - 21.30 V devetih nebesih, film - 22.50 Opera - 23.30 Prerijski tekači, film
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Milady, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Stilski izziv -
15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah shovv -17.15 Milady, nad, -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -
19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. -20.00 Življenjska priložnost, kviz- 20.30 Onračun v japonski četrti, film - 22.30 Tretja izmena, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 TV Dober dan -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -
15.30 Urgenca, nan, -16.25 Brez tebe, nad.-17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Katina skrivnost, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Krila, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin-16.40 Našgost- 17.20Xena, nan,- 18.10Osvojitev, nan.
-19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nad, -
20.00 Črni svit, film- 22.00 Živa-magazin- 23.00 Naš gost - 23.30 Zvezdne steze, nan. ■ 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.40 Risanka ■ 17.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 Katjina skrivnost, film - 21.35 Novice - 21.50 Športni pregled
SREDA, 25.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Oddaje za otroke; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje. nad. -13.00 Poročila • 13.40 Skrivnost ge. Basil E. Feankwei-ler, film -15.05 Aktualne teme -16.00 Mostovi -
16.30 Poročila -16.45 Svet narave, nan. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Gospa Brovvn, film - 22.030 Odmevi, kultura, šport - 22.55 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice -10.05 Sestre, nad. -10.45 V devetih nebesih, film -12.10 Konec obdobja, nan. -13.05 Euronews -14.40 Glasbeni festival -15.40 Tatie Danielle, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Kakšnega me hočeš, nan. -19.30 Videospotnice • 20.00 Liga prvakov v nogometu - 23.30 Stopnja krivde, nan. -1.00 Voyeur, film
KANAL A
9.30 Risanka -10.00 Milady, nad, -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah shovv -17.15 Milady, nad,-
18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. • 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad.
- 22.50 Seinfeld, nan. -23.30 Kvantni skok, nan.
- 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Lepo je biti milijonar -14.00 Služba in družba, nan,-14.30Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Klub lažnivcev, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Zahodni krilo, nan. - 0.00 M.A.S.H.. nan. • 0.30 Krila, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin-16.40 Našgost -17.30 Kalifornijske sanje, nan, -18.10 Xena, nan. - 19.00 Živa-novice - 19.15 Beverly Hills, nan. - 20.001.Q„ film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Naš gost - 23.30 Zvezdne steze, nan.
- 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Katjina skrivnost, film -18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Otok sončnega življenja - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? ■ 21.00 Novice - 21.15 Brez panike
- 21.50 Vesele tačke
TELEVIZIJA NOVO MESTO
IcSnal
s Trdinovega vrha f na kanalu ^ I
O
T
Or
f
V
STU
/jo
^03.0 MHZ
Nagrade v Brežice, Črnomelj in Ajdovščino
Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral Darjo Franko iz Brežic, Matevža Čadoniča iz Črnomlja in Andreja Zamana iz Ajdovščine. Frankovi je pripadla denarna nagrada, Čadonič in Zaman pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 42”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 40. križanke
Pravilna rešitev 40. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SISTOLA, ARTABAN, VIOLINA, JEGLIČ, ELA, NAL, SPOL, TRAJAN. VODOVOD, VA, 1RA, AREOPAG, TOLAR, ČRETA, EKIPA, KOREN, KANON, OPORA.
NAGRADNA KRIŽANKA 42
AVTOR:
JOŽE
UDIR
KRATKO -ROGA KOBILICA
MED-
NARODNA
GRAMO-
FONSKA
DRUŽBA
BISTVO,
VSEBINA
GEOMETRIJ.
LIK
(NEPRAVI
KROG)
REDKEJŠE
NEMŠKO
MOŠKO
IME
REDKEJŠE
ŽENSKO
IME
VNETJE
ŠARENICE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
GROZDIČJE
SODOB. MEJNA ZNANOST MED BIOL. IN TEHNIKO
RUSKA REKA
SLOVENSKI GRAFIK IN SLIKAR (BOŽIDAR)
BREZ-
BOŽNOST
PAOLO
PASOLINI
GLAVNO
MESTO
AFGANI-
STANA
STARO IME ZA JEZERO MALAVI
MUSLIMAN.
POZDRAV
POSTOPAČ,
POČASNE
SLAVNA PEVKA ALI IGRALKA
RIŽEVO
PIVO
GRŠKI
POVELJNIK
PRED
TROJO
LEPOTNA
.TRAJNA
ZELIKA
ENO-
CELIČNI
ORGANIZEM
SRBSKO MOŠKO IME
ANTIČNO
RAČUNALO
NEKDANJI
CIMOSOV
AVTO
OONA
CHAPLIN
PRINOS IMETJA V SKUPNOST
HRVAŠKO
MESTO
V
MEOIMURJU
SLOVENSKI
GLEDALIŠKI
REŽISER
(SLAVKO
1904-1987)
PUŠČAVA
NA
SEVERU
ČILA
STARO-JUDOVSKI KRALJ
NAPRODAJ
LOKALI
OB NOVI ŠPORTNI DVORANI V KRŠKEM
Poslovni prostori, velikosti od 55 m2 do 59 m2, so v sklopu novega šolskega centra, ki je lociran v središču Krškega. Vse informacije v zvezi s prodajo dobite na Občini Krško, Odd. za gospodarske dejavnosti, CKZ 14, Krško, telefon 07/4981 279.
ibčina krika
Kaufland
Smo eno od najuspešnejših trgovskih podjetij v Evropi in Vas vabimo v naš mlad in ambiciozen tim, ki bo vodil naše podjetje k uspehu, nastavljajoč sistematično širjenje znane nemške trgovske hiše tudi na slovensko tržišče. Oglasite se nam - računamo na Vas.
Vodia oddelka za obračun plač
Pogoji za delovno mesto so:
• izobrazba ekonomske smeri
• izkušnje na področju obračuna plač
• poznavanje dela na računalniku (MS Office, željeno tudi SAP...) Prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika.
Vodia knjigovodskega oddelka
Pogoji za delovno mesto so:
• izobrazba ekonomske smeri
• izkušnje na področju knjigovodstva
• poznavanje dela na računalniku (MS Office, željeno tudi SAP...) Prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika.
Controller
Pogoji za delovno mesto so:
• 'univerzitetna izobrazba
• aktivno znanje nemškega jezika
• izkušnje na področju controllinga
• sposobnost vodenja in organizacije
• poznavanje dela na računalniku (MS Office, željeno tudi SAP...)
Vaše naloge so:
dajanje poročil o tekočem stanju vseh področij podjetja
- izdelava internih kontrolnih sistemov (ORGA-napotki...) planiranje in napoved
- kontrola in optimalizacija procesov
- oblikovanje specialnih analiz (finance...)
- vodenje delavcev v okviru controllinga
Na vseh pozicijah pričakujemo odgovarjajočo izobrazbo z izkušnjami na določenih področjih, moderno razmišljanje, lojalnost podjetja in sposobnost integracije.
Ponujamo Vam samostojno in odgovorno delo, strokovno izobraževanje in izpolnjevanje ter možnost osebnega in poslovnega razvoja. Pričakujejo Vas atraktivni pogoji, ki odgovarjajo pozicijam, za katere oglašujemo.
Če Vas ponujen izziv zanima in ste komunikativna, fleksibilna, ambiciozna oseba ter imate sposobnost organizacije in vodenja, Vas vljudno vabimo, da pošljete prijavo s kratkim življenjepisom, fotografijo in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kaufland, Management, d.o.o., trgovska družba k.d., Slovenska vas 1 c, 8261 Jesenice na Dolenjskem, ali na e-mail naslov: janko.steharnik@kaufland.hr Vaše prijave bomo obravnavali zaupno.
ZAČETEK KONCA PROSTORSKE STISKE - V se m iške m vrtcu se že dolga leta srečujejo z veliko prostorsko stisko. Marsikdaj niso mogli sprejeti vseh otrok, vrtec pa imajo kar na treh lokacijah: štiri oddelke v matični stavbi ter po enega v stanovanjskem bloku in v osnovni šoli. Zato so bili še toliko bolj veseli začetka gradnje prizidka, saj bo potem na voljo kar 1.300 kv. metrov, medtem ko se sedaj stiskajo na 350 kv. metrih. Letos bosta semiška občina in ministrstvo za šolstvo in šport prispevala za gradnjo po 7 milijonov, prihodnje leto pa še po 55 milijonov tolarjev. ^Načrtujejo, da bo otvoritev junija prihodnje leto, temeljni kamen, ki so ga vrtičkarji našli na sprehodu in je tri leta čakal na mizi ravnateljice Silve Jančan, pa sta položila državni sekretar Matjaž Vrčko in župan Janko Bukovec. (Foto: M. B.-J.)
Občina Krško na podlagi 47.člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list 44/97), na podlagi ZN Sp. Grič II, št. 205/86 in na podlagi sklepa komisije za oddajo stavbnih zemljišč z dne 12.6.2000 objavlja
JAVNIRAZPIS
zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin Sp. Grič
1.
Predmet javnega razpisa je zemljišče: pare. št.972/139 v izmeri 204 m2 pare. št.972/140 v izmeri 204 m2 pare. št.972/141 v izmeri 204 m2 pare. št.972/142 v izmeri 205 m2 pare. št.972/143 v izmeri 203 m2 pare. št.972/144 v izmeri 205 m2
Parcele ležijo na Sp. Griču, k o. Leskovec, in so namenjene za izgradnjo vrstnih hiš. Zunanji gabariti objektov so 8 x 20 m. Vsaki vrstni hiši pripada garaža s tlorisnim gabaritom okoli 4 x 6 m, ki so locirane v zamikih ob stanovanjskih objektih. Točna površina za garaže bo določena po opravljeni parcelaciji.
2.
Cena zemljišča znaša 5.610,00 SIT/m2.
Zemljišče je namenjeno za izgradnjo niza 6 vrstnih hiš. V ceni so poleg zemljišča vključeni tudi stroški komunalnega opremljanja. Ponudniki imajo možnost priključka na vse komunalne vode (kanalizacijo, vodovod, električna napeljava, PTT omrežje, CATV, interno cesto in javno razsvetljavo).
Ponudnik bo poleg zgoraj navedene cene moral pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnati strošek komunalnega prispevka po Odloku o komunalnem prispevku v Občini Krško (Ur. list RS, št.47/ 99) in sicer v skladu s 3. členom, točka b, prva alinea, ki se zaračunava na osnovi projekta in znaša za predvideno velikost vrstne hiše (npr. za 200 m2) 161.274,67 SIT. Plačilo komunalnega prispevka pomeni, da investitorju ni potrebno plačati priključne takse za priključitev na vodovod in kanalizacijo, ampak samo stroške priključevanja.
Kupnino izbrani ponudniki poravnajo na račun Občine Krško št.51600-630-13042 v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe.
Davek na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Varščina, ki jo mora ponudnik poravnati na račun Občine Krško, znaša 10% od vrednosti gradbene parcele. Varščina bo uspelim ponudnikom vračunana v kupnino, neuspelim pa brez obresti vrnjena v 15 dneh po odločitvi komisije.
3.
Rok pričetka izgradnje je 1 leto od sklenitve pogodbe. V primeru, da investitor z izgradnjo ne prične v dogovorjenem roku, prodajalec vrne kupcu že plačano kupnino brez obresti.
4.
Nakup nepremičnin bo izveden po sistemu videno - kupljeno.
5.
Ponudbe morajo biti poslane v zaprti ovojnici na naslov:
Občina Krško, CKŽ 14, Krško, z oznako Javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin - vrstne hiše Spodnji Grič II, z oznako NE ODPIRAJ, v 15 dneh od objave razpisa.
6.
Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa, pogodba o odprodaji nepremičnin bo sklenjena v 20 dneh po odločitvi komisije za oddajo stavbnih zemljišč, če ne bodo vloženi ugovori.
7.
Ponudbe morajo vsebovati naslednje podatke:
- naziv kupca in njegov naslov,
- ponujeno ceno za m2 zemljišča,
- plačilne pogoje - dinamika plačila in način zavarovanja,
- navedbo, za katero zemljišče je oddana ponudba,
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oziroma izpis iz sodnega registra,
- dokazilo o plačilu varščine.
Nepopolnih ponudb in ponudb brez dokazila o plačilu varščine komisija ne bo obravnavala.
8.
MERILA ZA IZBOR
V primeru, da se na razpis prijavi več kandidatov, bodo imeli prednost pri izbiri ponudniki:
- ki bodo odkupili celoten niz,
- ki ponudijo višjo ceno od objavljene.
V primeru, da ne bo odkupljen celoten niz, lahko kupci kupijo tudi posamezne parcele, pri tem pa imajo prednost:
- investitorji, ki se bodo izkazali kot mlada družina (do 35 let starosti),
- tisti, ki bodo ponudili višjo ceno od objavljene.
V primeru več identičnih ponudb se prodaja izvede v obliki javne licitacije v roku 15 dni. Javna licitacija bo objavljena na oglasni deski Občine Krško.
Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko interesenti dobijo na Občini Krško, referatu za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, v oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja, telefon 0608/22-771.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO OBČINSKA UPRAVA
Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Novo mesto, Seidlova cesta 1
OBJAVLJA
RAZPIS
nagrad na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti za leto 2000 v Mestni občini Novo mesto
Nagrade razpisujemo za naslednja področja:
•	5 nagrad za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo
•	2 nagradi za mentorsko delo z mladimi
•	2 nagradi za raziskovalno delo mladih
•	1 nagrado za življenjsko delo
Rok za oddajo prijav je do vključno 8.11.2000.
Prijave pošljite na naslov:
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, s pripisom „nagrade za inovacijsko in raziskovalno delo".
Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke:
1. Podatke o predlagatelju (podjetje, zavod...)
2. Podatke o kandidatu (ime in priimek, rojstni podatki, EMŠO, davčna številka, domači naslov, izobrazba, delovno mesto)
3. Navedba področja - opredelite, za katero od razpisanih nagrad predlagate kandidata
4. Utemeljitev predloga:
- utemeljitev predloga za podelitev nagrade za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo naj ne bo le informacija o inovaciji ali raziskovalnem dosežku, pač pa utemeljitev kandidatovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raziskovalni dosežek; pričakujemo podatke o uporabnosti in trženju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma raziskovalnega dela;
- za mentorsko delo z mladimi mora biti iz utemeljitve med drugim razvidno tudi, koliko časa je kandidat že mentor in kakšne rezultate so dosegli mladi pod njegovim mentorstvom; po možnosti priložite kopije priznanj, ki so jih dobili mladi, ali kakšen drug dokument, iz katerega bo razvidno, da so mladi prejeli nagrade pod mentorstvom predlaganega kandidata;
predlog za raziskovalno delo mladih naj ne temelji le na prijavljeni raziskavi, pač pa naj prikaže celotno aktivnost kandidata na področju raziskovalne dejavnosti (udeležba na raziskovalnih taborih, tekmovanjih itd.); za utemeljitev predloga priložite kopije dokumentov;
predlog za življenjsko delo naj vsebuje dokumentirane podatke, iz katerih bodo razvidni izjemni dosežki, dolgoletno delo in poseben pomen dela kandidata na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti za Mestno občino Novo mesto.
Mestna občina Novo mesto si pridržuje pravico, da v primeru nezadostnega števila kvalitetnih prijav ne podeli vseh razpisanih nagrad.
Nagrajenci, ki so že prejeli eno od razpisanih nagrad, lahko kandidirajo le za ostale razpisane nagrade.
Dodatne informacije dobite na Sekretariatu za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Mestne občine Novo mesto pri ge. Tončki Novak, tel. št. 39-39-254.
MAVRICA
trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d. Ljubljana, Resljeva c. 1 objavlja
za prodajalno v Novem mestu, Kandiiska c. 60
prosto delovno mesto
prodajalca z izpolnjevanjem pogojev izobrazbe v skladu s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in 3 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za objavljeno prosto delovno mesto bomo sklenili za določen čas 12 mesecev, s polnim delovnim časom in z dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA, trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d., Ljubljana, Prodajalna Novo mesto, Kandijska c. 60.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
		
KK KRKA TELEKOM		*
		OSMRTNICA
obvešča, da lahko		
v klubski pisarni		
v športni dvorani Marof		Mnogo prezgodaj se je pretrgala nit življenja našega dragega sodelavca iz Sektorja za tehnično
vsak dan med 8. in 12. uro		oskrbo in energetiko
kupite letne vstopnice za		
LIGO KOLINSKA		
(10.000 tolarjev) in SUPROLIGO		JOŽETA GERMOVŠKA
(15.000 tolarjev).		Daljni Vrh 9, Novo mesto
Dodatne informacije		
na telelefonski številki:		
33-24-889		Od njega smo se poslovili v sredo, 18. oktobra, na pokopališču na Gor. Kamencah.
/a|a *kri^ £ Vlv		S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
IZ PORODNIŠNIC
1 NOvoiviESke poRodinISn Ice
V času od 9. do 15. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Kikelj iz Srebrnič - Tomaža, Tatjana Frankovič iz Stare Lipe - Mitja, Janja Mohar iz Kočevja - Tajdo, Ivanka Jakša z Vranovičev - Anjo, Karmen Šuštaršič iz Meniške vasi - Saša, Marta Krošelj Pacek z Rake - Matica, Jožefa Škof iz Tomažje vasi -Polono, Nataša Perme z Dolenjega Polja - Jana, Mojca Mikec z Malega Slatnika - Urško.
Iz Novega mesta: Irena Štangelj Pavlakovič, Ul. Slavka Gruma 66 -Jureta.	Čestitamo!
• Otroci so naše največje bogastvo, zato smo vedno bolj revni.
• Da bi prišli do sprave, iščemo vedno nove spore.
• Tako dolgo že skrbimo za mrtve in pobite, da vse živo odmira.
iZ bRfcZlikE pon»dNKNi> i
V času od 28. septembra do 13. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Petra Jordan z Drnovega -Glorio, Jitka Cirjak iz Dečnega sela
- Janeza, Milana Lubšina iz Vrenske Gorce - Mateja, Brigita Kresnik iz Raven pri Zdolah - Benjamina, Lidija Cizi s Piršenbrega - Gregorja, Mateja Bogovič s Sremiča - Patricijo, Marjeta Bizjak iz Krškega - Niko, Erika Avguštin s Osredka - Žiga, Elizabeta Martinčič s Čerine - Gašperja, Nataša Pepelnak z Vrhovega -Evo, Nataša Volčanšek iz Cundrov-ca - Sabino, Darja Reberšak z Libne
- Nika, Nisere Morina iz Sevnice -Agona, Elita Droždan iz Sevnice -Gabi, Maja Savčič iz Brežic - Saro, Tamara Tepavčevič iz Krškega-Aleksandro, Aleksandra Adamič-Golič iz Dobove -Laro in Marija Kuhar z Malega Vrha - Martina. Čestitamo!
novoles
NOVO LES lesna industrija Straža, d. d.
ZAPOSLI lesne tehnike in mizarje
Kandidatom nudimo zanimivo, razgibano delo, stimulativno plačo ter možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja.
Po končani dobi uspešno zaključenega usposabljanja imajo kandidati možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Oglasite se lahko osebno v kadrovski službi Novolesa ali pošljete pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d., kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, z oznako „za razpis“.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
TERMINSKI PLAN ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V OBČINAH: NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK, DOL. TOPLICE, MIRNA PEČ, ŠENTJERNEJ IN ŠKOCJAN Datum Ura od - do Mesto zbiranja		
21.10.	8.00-11.00	Parkirišče Glavni trg, Novo mesto
21.10.	11.30-14.30	Parkirišče pri Gasilskem centru v Ločni
21.10.	15.00-18.00	Parkirišče pri OŠ Bršljin, Novo mesto
23.10.	8.00-11.00	Park. pri Šolskem centru v Šmihelu, NM
23.10.	11.30-14.30	Parkirišče pri OŠ Mali Slatnik
23.10.	15.00-18.00	Parkirišče pri Agroservisu v Žabji vasi
24.10.	8.00-11.00	Parkirišče pri OŠ Stopiče
24.10.	11.30-14.30	Pri gasilskem domu Stranska vas
24.10.	15.00-18.00	Pri trgovini na Uršnih selih
25.10.	8.00-11.00	Parkirišče na Grajskem trgu, Žužemberk
25.10.	11.30-14.30	Parkirišče pri OŠ Dol. Toplice
25.10.	15.00-18.00	Parkirišče pri OŠ Vavta vas
26.10.	8.00-11.00	Parkirišče Prečna
26.10.	11.30-14.30	Pri gasilskem domu Dol. Kamence
26.10.	15.00-18.00	Parkirišče pri OŠ Mirna Peč
27.10.	8.00-11.00	Pri gasilskem domu Gabrje
27.10.	11.30-14.30	Pri gasilskem domu Ratež
27.10.	15.00-18.00	Pri gasilskem domu Orehovica
28.10.	8.00-11.00	Parkirišče pri OŠ Šmarjeta
28.10.	11.30-14.30	Pri gasilskem domu Škocjan
28.10.	15.00-18.00	Pri gasilskem domu Šentjernej
Informacije na tel.: 39-32-568, g. Štukelj; 39-32-566,g. Dronjak.		
Za lepše bivanje v Angliji
Au-pair je popularen način bivanja v tujini, a včasih se zgodi, da se pričakovanja deklet in fantov ne ujemajo s pričakovanji družine gostiteljice. Zato bodo Slovencem v pomoč slovenske žene, ki živijo v Londonu in okolici in so članice Skupine za pomoč slovenskim au-pair. Pripravljajo občasna srečanja in nudijo pomoč ali nasvete, zato želijo, da čimprej po prihodu v Anglijo sporočite, kje živite, na naslednje telefonske številke: Breda Gajšek 020 7813 0234, Mauricia Gard-ner 020 8657 5995 ali Agnes 020 8566 0547.
1 Sožitje različno mislečih je posebna oblika kulture.
B. Pogorelec
ZAHVALA
Odmev Tvojega glasu,
Tvojega miru, ki je, ki ni razblini se v nešteto dni.
V 87. letu starosti se je izteklo življenje našega najdražjega
EMILA JAKŠETA
Valantičevo 5 b, Novo mesto
Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, iskrena hvala! Vsi njegovi
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE
HOTUJEC
z Bednja 1 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upala, da bolezen boš ugnala, a pošle so ti moči in zaprla trudne si oči.
V 47. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustila ljubljena žena, mami, hčerka, sestra in teta
DRAGICA MIKLAVČIČ
z Itrganjih sel
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavcem in ostalim za izrečeno iskreno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, gospodoma župnikoma Gregorju Doljšku in Romanu Kavčiču za lepo opravljen obred. Iskrena hvala Dragici, Cirili, Majdi in Zdravku. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali, se poklonili njenemu spominu in ji izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Pogrebne In pokopališke storitve OKLEŠEN
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, sestre, tete in sestrične
JOŽEFE RANTAH
roj. Krnc
s Škovca 19 pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili ob zadnjem slovesu. Posebna zahvala dr. Alojzu Stoparju, osebju Odseka za intenzivno interno medicino Internega oddelka Novo mesto in Centru za intenzivno medicino KC Ljubljana za skrb v času-kratke in težke bolezni. Najlepša hvala kolektivu Mizarstva Judež, Tomcommercu in Okrepčevalnici Zupančič za iskreno razumevanje. Hvala pogrebni službi Novak za pripravo in izvedbo pogreba ter za zaigrano Tišino, gospodoma župnikoma iz Tržišča in Šentruperta za lepo opravljen obred, pevcem iz Mokronoga za zapete pesmi ter govorniku g. Marjanu Jamšku za lepe besede slovesa. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo spoštovali in jo imeli rad*
Žalujoči: mož Ciril, sin Ciril z družino, sin Jože z Ireno, hčerka Marjeta, bratje Vinko, Anton in
Stanislav ter ostalo sorodstvo
u
ZAHVALA
V težkih trenutkih, ki jih še ne dojamemo, se ob izgubi očeta
IVANA
LOKOVŠKA
iz Vel. Dola pri Koprivnici
zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili vence, cvetje, sveče in sv. maše. Posebno pa se zahvaljujemo družinam Lokovšek iz Koprivnice, Kadivnik, Kranjc, Planinc in Pribožič, g. Blažu za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Zahvala tudi pogrebni službi Žičkar in upokojencem s Senovega. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jani z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta
STANISLAVA MIKLIČA
Žvirče 12
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem OŠ Prevole in servisa Gorenje iz Novega mesta. Lepa hvala pogrebcem iz vasi, Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in zdravnici dr. Ropretovi. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Cirilu Murnu za lepo opravljen obred, pevcem moškega pevskega zbora iz Ambrusa ter vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žena Terezija, hčerki Stanka in Ana z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANISLAV
KORASA
iz Gabrja, Trdinova pot 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, denarno pomoč ter spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem, izvajalcu Tišine ter g. Martinu Luzarju za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinova Marjan in Stane z družinama, hčerka Mojca z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Teti
Nekoč
potem
me šteti je učila, sinka je povila;
sva ji bila sinova dva; Sin in Jaz, je pravila.. (F. Šali)
V 88. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, tašča, stara mama,
sestra in teta
MARIJA LAVRIČ
roj. Darovec
iz Žužemberka
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili blizu ob njeni bolezni in smrti, ji darovali cvetje, sveče ter ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se želimo zahvaliti sosedi Lojzki Fortuna - Maček za nesebično pomoč pri oskrbi med boleznijo. Iskrena hvala tudi zdravnici dr. Zdenki Ropret za vso skrb in zdravljenje, osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ZD Žužemberk, kolektivu Osnovne šole Žužemberk, sodelavcem KEKO OPREME Žužemberk, ravnateljici Osnovne šole Žužemberk mag. Jelki Mrvar in g. prof. Jožetu Škufci za ganljive poslovilne besede, s katerimi sta orisala njeno plemenito življenjsko pot, ge. Mojci Pršina, ki se je zahvalila v imenu Rdečega križa, otroškemu pevskemu zboru Osnovne šole Žužemberk, domačim pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Skratka, hvala vsem, ki ste jo na zadnji poti pospremili v tako lepem številu.
Žalujoči: sin Franci z ženo Ireno, vnuk Zoran ter sestre Jožica, Dana in Cirila z družinami
m »sco m
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 19. oktobra - Etbin Petek, 20, oktobra - Irena Sobota, 21. oktobra - Urška Nedelja, 22. oktobra - Vendelin Ponedeljek, 23. oktobra - Severin Torek, 24. oktobra - Rafael Sreda, 25. oktobra - Darja
Lunine mene
20.	oktobra ob 10.02 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 19. do 25.10. (ob 18. uri) Jaz, Irene & jaz. Od 19. do
22.10.	(ob 20. uri) Jake, Brian in Anna. Od 23. do 25.10. (ob 20. uri) Skozi oko zasledovalca.
ČRNOMELJ: 20.10. (ob 20. uri) in 21.10 (ob 17.30) Zvestoba do groba. 21.10. (ob 20. uri) in 22.10. (ob
17.30	in 20. uri) Najina zgodba.
GROSUPLJE: 20.10. (ob 19. uri) Mirno jezero.
KOČEVJE: 22.10. (ob 19. uri) Mirno jezero.
KRŠKO: 19.10. (ob 19. uri), 20. in
21.10. (ob 20. uri) ter 22.10. (ob 18. uri) Misija: Nemogoče 2. 24. in
25.10. (ob 19. uri) Kremenčkovi 2. NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 19. do 25.10. (ob 18. uri in 20.15) Samo še 60 sekund.
NOVO MESTO - KC JANEZA TRDINE: 19.10. (ob 20. uri) Teci Lola, teci. 21. in 22.10. (ob 16.30) Svet igrač. 20.10. (ob 21. uri) ter od
21.	do 23.10. (ob 18. in 20. uri) Por-no film.
RIBNICA: 21.10. (ob 21. uri) Mirno jezero.
TREBNJE: 20.10. (ob 20. uri) in
22.10. (ob 17. uri) Čarovnica z Blera.
VELIKE LAŠČE: 21.10. (ob 19. uri) Mirno jezero.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR DEUTZ, 75 KM, s servo volanom. prodam. O (07)49 71 444 ali (041 )632-451.	2699
CISTERNO za gnojevko, 3200-litrsko. ter predsetvenik, 2 m, prodam. B (031)876-308.
FREZO za traktor Tomo Vinkovič, širine 125 cm, prodam za 80.000 SIT. B (041 >937-864.
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo. Tt (041 >346-071.
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, hrastovo hlodovino ip goli. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. (050)651-707.	2707
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993. letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. B (041 )628-851.	425
R 5 CAMPUS, letnik 1990, Ill.OMHun. dobro ohranjen, prodam. B (068)89-452.
PREPIS VOZIL
041/546-159
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, registrirano do 9/01, 92.000 km, prodam. B (07)492 60 85.	2726
VW GOLF EUROPA 1.8, letnik 1994, registriran do 10/01, servisna knjižica, prodam za
1.480.000	SIT. B (041 )745-83l.	2728
ALFA ROMEO 146 1.4, letnik 1995, kovinske peščene barve, z avtoradiem, registrirano
do 5/01, prodam. B (07)3079-696.	2737
AUDI A4 I.8, letnik 1996, vsa oprema, registriran do 10/2001, prodam. B (041)566-016.
POSEST
MANJŠE POSESTVO, cca 1 ha zemlje, prodam. B (0608)81 43 368.	2708
NJIVO. 28 a, na Š.šentjernejskem polju ugodno prodam. B (068)82-240 ali (031)578-893.
OB CESTI Gorjanci - Metlika prodam vikend - hišo na parceli 1350 m2. B (061)1325 250 ali (031J802-110.	2731
ZARADI MAME PRODAM manjšo kmetijo. Možnost nadomestnih gradenj. B 48-692.
V najem dajemo planinsko kočo na Bohorju: Informacije na naslovu ali 031/31-90-32 (Hinko). Prijave odpošljite do 10.11.2000 na: PD „Bohor“ Senovo, Titova 99, 8281 Senovo, s pripisom „Za razpisno komisijo''.
'4
Izdajatelj: Dolenjski Ust Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Malt oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. D D V.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto: 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4. p.p. 212. Telefoni: uprava 07/59 50 500, odgovorna urednica 59 50 528, propagandna služba 59 50 514, naročniška služba 59 50 508 in 59 50 510, mali oglasi in osmrtnice 59 50 512, računovodstvo 59 50 504 in 59 50 506.
Telefaks: 07/59 50 540.
Elektronska pošta: info@dol-Ust.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
PARCELI pri Novem mestu (pašnik in gozd), med vasjo Šentjošt in Hrib, ob glavni asfaltni cesti, parcelo (pašnik) v kraju Trbinc (Trbin-ška gora) pri Mirni, prodam. B (07)30 47 773 ali (031)836-252.	2748
STANOVANJA in hiše v Novem mestu in okolici prodajamo. Nepremičnine Media, B (07)30 84 570 ali (031)531-076.	2750
PREKLICI
FRANC KOŽELJ, Reva 4, Dobrnič, prepovedujem družini Kužnik, Reva 1, hojo in vožnjo po parcelah št. 595 in 602, razen po asfaltni cesti, sicer jih bom sodno preganjal.
PRODAM
CIPRESE za živo mejo ter okrasno drevje in grmovnice prodajamo. Tudi svetujemo! B (07)49 20 391 ali (041)564-621.	2589
FIŽOL v zrnju ter droben krompir, večjo količino,prodam. Možna dostava. B (064) 326-870.	2600
OPAŽ, ladijski pod, bruna, prve ali druge klase, smrekov, z dostavo, prodam. B (03) 5451-082.	2682
REPO za kisanje in krompir, belomesnatih sort, kresnik, jana, cvetnik, marisbard, alster, romana in bright, primeren za nadaljnjre sajenje. B (04)25 22 649.	2703
GARAŽNA VRATA, 2 x 2.20 m, stara 1 leto, ugodno prodam. B(07)3066 704.	2710
10 m bukovih drv prodam. B (068)89 687. KOZOLEC TOPLAR, štiri okna, in štedilnik za etažno centralno ogrevanje prodamo. B (068)89 020 ali 326-139.	2717
OTROŠKO POSTELJO v obliki avta za
35.000	SIT, previjalno mizo za 12.000 SIT. omaro, 270 x 230, kavč s fotelji za 40.000 SIT, in vitrine 2 x 150 x 140 za 25.000 SIT prodam. B(041)253-919.	2720
KALANA suha bukova drva ugodno prodam. B (068)49-361.	2723
STEBRE za kozolec, vse vrste strešne opeke izdelujemo po naročilu, prodamo pa domačijo, 12 ha. B (07)34 63 002.	2725
ROVOKOPAČ MF 50 H in gradbeni kompresor prodam. B (041 >506-840.	2749
RAZNO
FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. B 07/33 73 460.
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041 )612-861, Novo mesto.	2132
ROLETARSTVO BAYER
Bager Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ SO 210 040/ 202 86B
TESNENJE oken In vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju, Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
DUHOVNA UNIVERZA vabi na predstavitveno predavanje z naslovom Onkraj telesa in uma, ki
bo v,sredo, 25.10., ob 18. uri v RIC-u, Novi trg 5, v Novem mestu. Vstop je prost. Informacije po tel.: CDK Ljubljana, 01/433-93-03.
* N TO
HTNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
NA NOVEM TRGU prodam ali oddam lokal, 50 m1. Možna pisarniška dejavnost. B (041)208-773.	2487
POLAGANJE keramičnih oblog. Radoslav Topič, s.p., Dol. Sušice 26, Dolenjske Toplice, B (041 >553-873.	2702
INŠTRUIRAM vse predmete za OŠ in angleščino za vse stopnje. B (068)30-21-215.
KAMNOSEŠTVO - TERASERSTVO, zbiramo naročila za spomenike in notranje stopnice z 20-odst. popustom v zimskem času. B (041)640-585.	2743
SLUŽBO DOBI
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
ČE ŽELITE postati zastopnik vseh vrst zavarovanj, pokličite na B (041)710-417 ali (041)237-218.	2700
STROJNEGA TEHNIKA z
izpitom B kategorije za delo v komerciali zaposlimo takoj. KOVINAR NOVO MESTO, d.d., informacije: osebno ali na tel. št. 322-316.
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 LJ.-Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovca-ki v trgovini v Brežicah, Novem mestu in Slovenski vasi. Kandidati naj oddajo vloge s pripisom za katero mesto oz. trgovino na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
Iščemo ZASTOPNIKE -samostojne podjetnike za
prodajo in zastopanje naših vin na območju Novega mesta. Ponudbe pošljite na: ŠKOFIJSKO GOSPODARSTVO RAST, d.o.o., Slomškov trg 19, 2000 MARIBOR.
$ SUZUKI
V/4M
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto Tt 07/30 24-791
NOVO!
Predsezonski popust do 15%.
Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo letnih gum.
UREJAMO resne zveze. Ženskam posredujemo brezplačno. Sreča, ženitna posredovalnica Novo mesto, IT (031) 570-403 ali (07)33 26 033.	-	27I9
ŽIVALI
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111.	2412
PERUTNINARSTVO METELKO obvešča stranke, da lahko ob delavnikih dobijo bele težke piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo in purane. B (0608)89-038.	2560
2 BREJI TELICI, ena breja 7 mesecev, druga 8 mesecev, prodam. B (068)34-63 071. 2701
BIKCA SIMENTALCA, starega 11 mesecev, prodam. B (041 >606-658, Turk.	2704
KRAVO FRIZIJKO v devetem mesecu brejosti prodam. Anton Barborič, Zavinek 9, Škocjan.	.	2714
TELIČKA FRIZIJCA, starega 12 dni, prodam. B (068)71-372.	2712
TELIČKA, stdrega 1 teden, in kravo za zakol prodam. B (031 >305-975.	2746
BREJO KRAVO prodam. B (07)30 47 694. TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, a- kontrola, prodam. B (041 >354-478.	2740
0/cevn'
•S 068/324-377
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov y PIRS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegne 3, Ljubljana, B (041)746-823.	2715
V ŠENTEJRNEJU zaposlimo natakarico. B (041 >647-179, zvečer.	2718 KV SAMOSTOJNO KUHARICO in čistilko zaposlimo. Gostilna Vovko, B (068)85-603.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo več referentk za delo v telemarketingu. Vestne, resne in delovne naj se javijo na B (07)33 78 910. Možna je tudi honorarna zaposlitev v popoldanskem času. Nahajamo se v središču Novega mesta.	2724
V PICERIJI zaposlimo za nedoločan čas honorarno natakarico. B (041 >794-606. 2729
PRODAJALKO ali poslovodjo zaposlim. Potrebna ustrezna izobrazba. Dober zaslužek! B (068)567-080 ali (041)515-254.	2730
DEKLE za delo v strežbi zaposlim B (031)543-208.	2738
OBLIKOVALCA kovin za delo na strojih takoj zaposlim. B (07)3325 545.	2739
IŠČETE PRILOŽNOST za dober zaslužek? Denar takoj! B (041 >798-535.	2741
SLUŽBO ISCE
HONORARNO DELO v popoldanskih urah iščem. B (068)25-562.	2734
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE, 47 m2, opremljeno, na Seidlovi v Novem mestu oddam. B (041)720-065 in (07)3342 504, popoldan. TREM ŠTUDENTKAM oddam stanovanje v Ljubljani. B (068)33 28 652.	2716
GARSONJERO v Novem mestu prodam B (041)638-593.	2732
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 68 m/ četrto nadstropje, v Novem mestu, prodamo. B (068)23-063.	2736
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m2, v Novem mestu, prodam. B (031 >823-625. 2742 NA DRSKI - ŠEGOVA, prodam trisobno stanovanje, 73 m!, obnovljeno, drugo nadstropje, vseljivo novembra. B (041)622-531. TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. B (041 >695-539, popoldan. 2747 NA ŠEGOVI ul. 18 v Novem mestu ugodno prodam garsonjero, 27 m2. B (068)325 538, popoldan.	2751
ŽENITNE PONUDBE
33-LETNI fant s podeželja želi spoznati dekle ali mamico, ki jo veseli življenje na urejeni kmetiji na Dolenjskem. Šifra. V dvoje je lepše.
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d., Čopova 38, Ljubljana, v izvršilni zadevi proti dolžnici pokojni ŠTRAUS Cirili iz Semiča 81, o b j a v I j a izvleček ODREDBE O PRODAJI:
Okrajno sodišče v Črnomlju je v izvršilni zadevi opr. št. In 34/97, In 5/98 in In 14/98 odredilo
PRVO JAVNO DRAŽBO dne 23. oktobra 2000 ob 13. uri
v prostorih Okrajnega sodišča v Črnomlju, soba št. 26 PREDMET PRODAJE
Nepremičnine se bodo prodajale po parcelah, pare. št. 2547 (vinograd) in pare. št. 2548 (njiva), vpisani pod vi. št. 1207 in vi. št. 2177, se bo prodajalo kot celota, skupaj s pare. št. 305/20 (stavbišče - stanovanjska stavba), vse k.o. Semič.
Na nepremičninah niso vknjižene služnosti in realna bremena, ki jih mora kupec prevzeti.
VREDNOST NEPREMIČNIN (IZKLICNA CENA)
Vrednost teh nepremičnin (izklicna cena) je 14.766.363,00 SIT. PRODAJNI POGOJI
Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki prej položijo varščino. Le-ta znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ponudniki, katerih ponudbe ne bodo sprejete, dobijo varščino nazaj takoj po koncu dražbe. Kupnino mora kupec položiti pri sodišču v gotovini v celoti najkasneje v 30-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o domiku.
Po položitvi kupnine in po pravnomočnosti sklepa o domiku bodo po izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine izročene kupcu in po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiško knjigo v njegovo korist vpisana lastninska pravica.
INFORMACIJE
Kupci, ki nameravajo nastopiti na dražbi, lahko pri Okrajnem sodišču v Črnomlju med uradnimi urami pregledajo dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, ki so predmet dražbe.
Na zahtevo tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, sodišče dovoli, da si jo ogleda, in sicer tako, da poda zahtevek pri navedenem sodišču (soba št. 25 med uradnimi urami).
prevent spm d oo
Glavna cesta 41 Mirna
Zaradi povečanja in izboljšanja prostorskih kapacitet in kapacitet strojev na krojenju in šivanju Prevent SPM, d.o.o., Mirna objavlja prosta delovna mesta:
1. TEHNOLOG - pripravnik
VII. ali VI. stopnja izobrazbe
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za opravljanje pripravništva, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
2. KROJILEC-REZALEC blaga za izdelavo avtoprevlek
V. stopnja izobrazbe tehnične smeri
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
3. KONFEKCIONAR (30 delavcev)
IV. ali III. stopnja tekstilno konfekcijske usmeritve za šivanje avtosedežnih prevlek za prvo vgradnjo na lokaciji Mirna.
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavijo se lahko kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev zatevane izobrazbe, imajo pa izkušnje in željo, da se priučijo za dela šivalca.
Informacije so na voljo v kadrovski službi družbe na Mirni oziroma po telefonu št. 068/462-500. Vse zainteresirane vabimo, da oddajo pisne vloge ali se osebno zglasijo na sedežu družbe na Mirni, Glavna cesta 41, 8233 Mirna.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi.
Skupščina TINDE, d.o.o., Trebnje skladno z določbami Statuta podjetja razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
• visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
• najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot,
• zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika,
• predložitev programa razvoja družbe za naslednji mandat. Direktor bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
TINDE, d.o.o., TREBNJE Prijateljeva 12, 8210 Trebnje z oznako SKUPŠČINA TINDE - RAZPIS.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Zastonj do interneta
Pokličite 080 1000
I
Svet ni eden. Svetova sta dva. www.siol.net
Na Triglav
p o ?0& a
J-	Pripravljeni	n;
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav.d.d.
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 068/325-325 faks: 068/3917-305
Prodajni center podov
PCP PUREBERj
PARKETARSTVO
Verjemij
ftr
Krvavec	Kum
104.5	105.9
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 21. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center
od_7. do 13. ure: Samopostrežba Mačkovec
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
V nedeljo, 22. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. dd 11. ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
	
RUMENE STI si« Jim	lANIflJj
	_____ 1 N T E R 1'MllffllSa MARKETING
LOZJ\n^nm
DESET ' DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Lidiji Tomič, Cankarjeva 4, Črnomelj. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.(2) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
2.(1)	Hvala za kruh - ansambel Mladi	Dolenjci
3. (6)	Pridne roke - ansambel Slavček
4. (3)	Sosed sosedu - Trio Frančič
5. (4)	Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
6. (5)	Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
7. (-)	Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek
8. (7)	Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
9. (10)	Vesela Dolenjka - ansambel Rubin
10. (8)	Gobarska- ansambel Vrisk
Predlog:	Moja reka - ansambel Rog
§*§ ^
Kupon št. 42
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
RADIO
1017.5 MHz
e-mail: info@univox.si
Podjetje Gramat Gril, d.o.o. daje v najem v enoti Sela Dolenjske Toplice tri pisarne s predprostorom v izmeri 60 m2, družinsko stanovanje v izmeri 115 m2 ter dva samska stanovanja vsak v izmeri 20 m2 ter poslovni prostor s sanitarijami, primeren za storitveno obrt ali gostinstvo s teraso v izmeri 40 m2.
Informacije na naslov: Gramat Gril, d.o.o., Rožna dolina 9, 1290 Grosuplje ali na telefon 061/763-363.
Iščemo sodelavce za keramični salon z možnostjo samostojnega prevzema.
Za Vas posredujemo pri nakupu in prodaji vseh delnic,ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
KREKOVA BANKA
BORZNO POSREDNIŠTVO
tel.: 02 - 22 93 119 e-mail: primoz.kovacic@krekova-banka.si
Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Trebnje
razpisuje prosto delovno mesto
ravnatelja VVZ Trebnje.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z zakonom. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Svet VVZ Trebnje, Slakova ulica 5, 8210 Trebnje s pripisom „za razpis" v roku 8 dni od objave razpisa.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Karitas
S l o v c n s k a k a r i t a s
Sodelujte z nami v dobrodelni akciji
Dobrota opogumlja
Pokličite nas: (01) 432 02 07
www.karitas.si
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	0609/633 553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brusnicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA' v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Dol. Vrhpolju, Gor. Suhadolu, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šuten-ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje, bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
varna in likvidna naložba
%
Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni mori in izdan v apoenih po 10.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01 476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13
Oznaka menice	Datum avkcije	Datum Izplačila	število dni
TZM30 • SZM07	24.10.2000 • 24.10.2000	25.01.2001 • 26.04.2001	91 • 182
TZM31 • DZM04	28.11.2000 • 28.11.2000	01.03.2001 • 29.11.2001	91 «364
TZM32 • SZM08	22.12.2000 • 22.12.2000	29.03.2001 • 28.06.2001	91 • 182
TZM33 • DZM05	23.01.2001 • 23.01.2001	26.04.2001 • 24.01.2002	91 • 364
TZM34 • SZM09	27.02.2001 • 27.02.2001	24.05.2001 • 30.08.2001	84 • 182
TZM35 • DZM06	27.03.2001 • 27.03.2001	28.06.2001	• 28.03.2002	91 • 364
TZM • trimesečna zakladna menka • SZM -
i menka • DZM •
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija
Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34. +386 (1) 478 62 31 • Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mfrs.si, primoz.dolenc@mf-rs.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
PORTRET TEQA TEdNA
Četrtkovo novinarsko telefonsko dežurstvo se je začelo s telefonijo. Naš bralec iz Črnomlja se je pritožil nad po njegovim mnenjem zavajajočo reklamo firme Simobil. „Po njihovi karti je cela Bela krajina pokrita s signalom njihove mobilne telefonije. Zaradi tega sem tudi pri njih kupil mobilni telefon. V resnici pa na Preloki, v Žuničih in tam okoli, pravzaprav v celotni jugovzhodni Beli krajini ni njihovega signala. Ni pošteno, da tako zavajajo ljudi!"
S---------------------------N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\ /
Gospa Redkova iz Novega mesta
pa je opozorila na krivico, ki se po uvedbi plačevanja cestnine na dolenjski avtocesti godi “spodnjim" Dolenjcem. “Cestninsko postajo so postavili tako, da morajo cestnino plačati le tisti, ki gredo na poti iz Ljubljane na Dolenjsko zadnji s ceste. Tisti, ki zavijejo z avtoceste v Grosupljem, Višnji Gori ali Ivančni Gorici, se vozijo zastonj, Treba-njci, Novomeščani in drugi, ki pot nadaljujejo do konca sedanje avtoceste, pa plačujemo. Pošteno bi bilo, ko bi bila v Ljubljani vhodna postaja, na izhodnih pa bi vsak plačal toliko, kolikor bi se vozil."
Jožetu iz okolice Semiča se ne zdi prav, da je LDS v predvolilni kampanji uporabljala slogan »Slovenija gre naprej". “Ta slogan je bil narejen za spodbudo našim nogometašem na evropskem nogometnem prvenstvu. Brez nogometa in širše športne javnosti ta slogan sam po sebi ne bi bil nič vreden oziroma zanj ne bi nihče vedel. Tako pa je bil sedaj izkopriščen za politične namene, kar po mojem ni prav."
Andreja iz Golobinjka, vasi pri Mirni Peči, je opozorila na problem s smetnjaki. Za celo vas je en sam smetarski kontejner, kar pa je očitno premalo. “Prosili smo, da bi višje postavili še enega, a na Komunali pravijo, da tam smetarski avto ne more obrniti. Naj bi ga postavili pa ob sedanjem, smo predlagali.
Obljubili so, a od vsega tega ni nič. Več kot 15 hiš nosi odpadke v ta edini kontejner, tu je še precej vi-kendarjev, in brž ko kontejner spraznijo, je že poln, smeti pa potem ležijo naokoli. Nazadnje smo Komunalo na to opozorili ta mesec, ko so odvažali kosovne odpadke." No, morda se bodo pa v Komunali sedaj, ko niso več zavzeti s predvolilnimi dejavnostmi, le spomnili na Golobinjek in kje našli še en kontejner. Lahko je tudi že malo rabljen...
Bralka iz okolice Krškega in njen mož pa sta imela nepotrebne velike stroške z novo osebno izkaznico. “Na radiu sva slišala, da moramo do 20. decembra vsi imeti novo osebno izkaznico," je povedala. Z možem sta pohitela v Krško. “Na radiu so povedali, da je za novo osebno treba plačati 2.600 tolarjev, v občini v Krškem pa sojo nama zaračunali po 3.800 tolarjev. Pa še za fotografije sva dala 2.700 tolarjev; skupaj naju je stalo več kot 10 jurjev. Mož pa dobi 21.300 tolarjev kmečke pokojnine." Za povrhu pa so jima na koncu na občini še povedali, da sploh ne bi potrebovala nove osebne izkaznice, saj zadostuje njen potni list in njegovo vozniško dovoljenje. »Kaj nama ne bi mogli tega povedati na začetku, da bi nama bil ta nepotrebni strošek prihranjen?" se sprašuje naša bralka.
A. B.
DOBER KILOGRAM TEŽKI JUNAK- Jesen je, kot vse kaže, poskrbela za pravo poplavo gobjih velikanov. Tokrat je kilogram in 10 dekagramov težkega in 18 cm velikega jurčka nedaleč od svojega vikenda v vinski gorici Šmaver pri Dobrniču našel Stane Spetič. Dolgoletni gobar, ki se je v rodno Dolenjsko vrni! živeti z novim letom, je že pred leti našel tudi jurčka dvojčka, ki sta skupaj tehtala poldrugo kilo, bralci pa so ju takrat lahko občudovali v ljubljanskem Dnevniku. (Foto: M. Žnidaršič)
Koncert Mačkonov
GABRJE - Otroški ansambel Mačkoni vabi v nedeljo, 22. oktobra, ob 15. uri v kulturni dom v Gabrje na koncert narodno-zabavne glasbe pod naslovom Otrokom novega tisočletja, na katerem bodo predstavili istoimensko prvo samostojno kaseto in zgoščenko. Poleg Mačkonov bo do nastopili: ansambla Savinja in Mladi Dolenjci, Lidija in Amanda, Mama Manka, plesalci Plesnega centra Do lenjske in gledališka skupina Kolenc, program pa bo povezoval Boris Kopitar.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Kje je Simobilov signal? - Kje so novorojenčki? - Kje je avtocesta? - Kje je slogan? - Kje je kontejner? - Kje je Dolenjski Jist? - Kje je osebna izkaznica?
Kraj ugodja in sprostitve
Individualno programirani programi za ohranjanje in krepitev zdravja v Zdravilišču Šmarješke Toplice
Pavel Petejan
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Letos so v Zdravilišču Šmarješke Toplice uvedli nov produkt - Vita-rium. Gre za skupek novih programov za ohranjanje in krepitev zdravja. To so: program za razstrupljanje telesa s postom, program odpravljanja celulita, program za zmanjševanje telesne teže, program za težke in utrujene noge ter program za krepitev zdravja, odpravljanje stresa in obnovo energetskih zalog. Vsi programi so individualno programirani; preden gost začne izvajati program, opravi pregled pri zdravniku in potem vsakemu gostu posebej določijo terapijo, čas in intenzivnost izvajanja.
Sestavni del Vitariuma je tudi Vitarij, ki so ga poimenovali »kraj ugodja in sprostitve". Vitarij sestavljajo finska, turška in rimska savna, solarij, dva masažna in ohla-jevalni bazen ter bioklimatski vrt s toplim vlažnim zrakom, obogatenim z negativnimi ioniziranimi delci in eteričnim aerosolom.
Da bi lahko izvajali vse programe Vitariuma, so uvedli vrsto novih trerapevtskih postopkov, med njimi aromamasažo, medisat, kar-diokros in pace vadbo. Pri aroma-masaži uporabljajo hladno stiskana eterična olja, kijih na telo nanašajo z različnimi masažnimi tehnikami ali s pomočjo posebnih kopeli. Medisat je naprava za sistematično odpravljanje maščob in celulita, ki temelji na sočasnem vplivu infrardečih žarkov na lokalno maščobno tkivo, elektrostimulacije
Nagrada tudi za vodomce
VELIKANI /Z GORENJEGA VRHPOUA - ža vasjo Gorenje Vrhpolje je Darko Brišar v širnih podgorjanskih gozdovih našel par jurčkov velikanov. Pri tem je imel nemalo sreče pa tudi potrpežljivosti, kakršna je poleg dobrega očesa značilna za gobarje. Preden sla velikana končala v juhi, ju je stehtal. Prvi je bil težak 1,7 kg, ostala dva, ki sta zraščena, pa dobrih 2,3 kg-Brišarjevi najmlajši, Rok, Blaž in Urška, so se takole z njimi nastavili pred objektiv. (Foto: S. Mirtič)
Očitno so še dobri ljudje
Družina z morja je brezplačno gostila mater samohranilko z dvema otrokoma, enim bolnim
Od Mirna pri Novi Gorici do Dolenjskih Toplic je 170 kilometrov. ža Pavla Petejana, klenega 70-letnega goriškega podjetnika, ta razdalja ni ovira, da ne bi pogosto prihajal v Toplice. Pa ne na zdravljenje ali oddih v tamkajšnje zdravilišče, marveč na delo v svojo tovarno. Družinsko podjetje Petejan iz Mirna pri Novi Gorici je namreč letos poleti na dražbi kupilo topliško tovarno obutve Bor v stečaju in v njej v izredno kratkem času obnovilo proizvodnjo. Danes naredi 50 zaposlenih, med katerimi so v večini ženske, ki so prej delale v propadlem Boru, na dan 450parov deških in dekliških čevljev. Pavel, starosta Petejanove družine, je bil dva meseca in pol tako rekoč neprekinjeno v tovarni, delal red, komandiral, svetoval, razporejal, poučeval, skratka uvajal tako delovno organizacijo, kot - sojo Petejani vzpostavili v svoji tovarni otroške obutve Ciciban v Mirnu.
In na to se Pavel Petejan spozna. Pa ne samo na organizacijo, ampak tudi in predvsem na delo. Zato ga zna ceniti, dobrega delavca pa spoštovati. "Od vseh 250 zaposlenih v našem podjetju sem bi! najprej jaz delavec in vem, da je treba delavca za dobro in pošteno delo primerno plačati, ga spoštovati in mu dali, kar mu pripada, ” odločno postavlja besede Pavel Petejan.
Kot eden od desetih Pelejanovih otrok se je za čevljarja izuči! v očetovi delavnici. Tam se ni naučil samo delati dobre čevlje, ampak tudi lega, da človekovo dostojanstvo, njegova pripadnost in prepričanje niso naprodaj. Njegovemu očelu so med obema vojnama, ko je bita Primorska pod Italijo, ponudili izdelavo vojaških čevljev, kar bi bil v tistih časih zanj najboljši možni posel. A bi mora! za to vsto-
piti v fašistično organizacijo. Stari Petejan, kremenit Slovenec, je to, ne da bi trenil, odklonil. Po vojni so v njihovi hiši ustanovili čevljarsko zadrugo, iz katere je kasneje zrasel Ciciban, po celi Jugoslaviji in v tujini znana tovarna otroške obutve. V samostojni Sloveniji je propadla, in ko je že kazalo, da bo za zmeraj zamrla, so jo, potem ko je bila že dve leti in pol zaprta, 1995 kupili Petejani, obrtna delavnica s 15 zaposlenimi. Takrat je Pave! svojim trem sinovom rekel:
“Fantje, sedaj je čas, da pokažemo, kaj znamo, kaj si upamo in kaj zmoremo. Tako bomo tudi najbolje pomagali naši mladi domovini Sloveniji." Danes je v Cicibanu, ki je dobi! še priimek Petejan, zaposlenih 180 ljudi, Petejani pa so v tovarno v petih letih investirali 527 milijonov tolarjev in Ciciban je spet pojem za kvalitetno in moderno otroško obutev.
Pavel Petejan je pravzaprav prvi "Šuštar" v družini. Oče je bi! usnjar, a je imel čevljarsko delavnico. Pavel je po odsluženi vojaščini s starimi očetovimi stroji in v njegovi zapuščeni delavnici začel delati na svoje. ",Moške čevlje, ki sem jih naredil, sem s kolesom vozil prodajat po kraških vaseh," se spominja. "Moških čevljev je bilo dovolj, vsak čevljar jih je delat. in so mi ljudje rekli, naj se raje lotim otroških, ki jih ni bilo dobiti. " Tako je leta 1954 narediI prvi par otroških čevljev in se ni ustavil do danes, ko 250 Pelejanovih delavcev naredi 1.800parov otroških in deško-dekliških čevljev na dan; od tega jih 70 odst. izvozijo.
Pavel Petejan je že več let upokojen, podjetje vodijo njegovi trije sinovi z ženami. A v podjetju se nič pomembnega ne zgodi, ne da bi odločilno besedo rekel oče.
Ko so kupiti topliški Bor, so ga delavke s strahom pričakale in spraševale, kaj bo z njimi. “Mi nismo prišli sem samo za danes ati še za jutri, ampak zato, da bi tu ostali in dobro ter pošteno delali," jim je dejal Pavel, starosta Petejanove družine, katerega beseda drži kot pribita. Sam je ostal dva meseca in pol. Kar v tovarni si je uredi! sobo. “Ne samo, da so moje znanje in izkušnje koristne tu v Boru, rad sem v Dolenjskih Toplicah, lepo mi je tukaj, ta lepa, mehka in zelena pokrajina me pomirja, ljudje so tako prijazni in prijetni. Pa kozarec cvička mi tudi dobro dene. Ko bo čas, bi najraje videl, da bi z ženo kar tu živela."
Petejan? Ja, to so tisti iz Dolenjskih Toplic!
A. BARTEIJ
JURČKA NA JURČKU - Če ni prostora na zemlji, je pa v nadstropju, in tako sta dva jurčka pognala kar na “strehi"svojega večjega vrstnika. Nenavadno podobo narave je na Komenskem nad Šentjanžem našeI Jože Brale z Mirne. (Foto: Janez Janežič)
mišičnih skupin in aerobne vadbe na cikloergometru. Pri kardiokro-su dobijo s testom na posebnem kolesu ob telemetrijskem spremljanju srčnega utripa prikaz telesne pripravljenosti, ki ga potem ob upoštevanju drugih rezultatov uporabijo za izdelavo individualno prilagojenega vzdržljivostnega treninga na različnih napravah. Pace vadba pa je voden intervalni krožni program vadbe na fitnes napravah in vmesnimi aerobnimi postajami ob glasbeni ritmični spremljavi.
V programu Vitalis, se pravi prečiščevanje s postom in prehranskim razstrupljanjem, je letos po leti sodelovalo 127 gostov iz Nizozemske. Zaradi izvrstnih rezultatov in uspehov je za ta program na Nizozemskem zelo veliko zanimanje in v prihodnjem letu pričakujejo od tam veliko gostov.
Danes je v Vitariumu dan odprtih vrat, tako da si bodo ljudje lahko ogledali to novost na Dolenjskem.
A. B.
RIMSKA SAVNA - Vitarij v Zdravilišču Šmarješke Toplice je prostor, kjer naj bi se človek spočil, si nabral novih moči in si okrepiI zdravje. Poleg fin' ske in turške je tu tudi rimska savna (na fotografiji) pa še bazeni, solarij in bioklimatski vrt.
VELIKI NERAJEC-Katalog, ki ga je Obrtna zbornica Slovenije izdala ob letošnji 13. razstavi domače in umetnostne obrti, je na tekmovanju oblikovalcev z vsega sveta „Creativity 30“ v ZDA dobil zlato medaljo za oblikovanje. Naj ob tem omenimo, da so na naslovnici kataloga, ki gaje oblikoval Studio za arhitekturo in grafično oblikovanje Krog iz Ljubljane, piskajoči vodomci iz gline, kijih izdeluje domača obrtnica Vera Vardjan iz Velikega Nerajca pri Dragatušu.
DRUŽINA AJDOVČKOV - Dušico Glavan iz Sevnice je za gobarjenje navduši! mož Ante, ki je bil zelo vese/ in ponosen na soprogo, ko je prejšnji teden v okolici Zabukovja nad Sevnico odkrila natanko 1,90 kg težko družino devetih ajdovčkov (na posnetku). Ante je našel že veliko mnogo težjih gob, a še nikoli tako čudovite gobje združbe, ki jo je ustvarila mati narava z "dojenčkoma" in malo večjimi bratci in sestricami, v varnem zavetju “staršev", od koder se tudi prepletajo in rasejo... (Foto: P. P.)
GOBARSKI ULOV - Po nabiranju kostanja v gozdu nad Laknicami se je gobarska sreča nasmehnila Zofiji Luzar iz Stražne. Našla je 78 dag težkega in 23 cm visokega popolnoma zdravega jurčka, njegov klobuk pa je v premeru meril kar 55 centimetrov. Pred objektiv fotografskega aparata se je s prekrasnim jurčkom ponosno postavila njena nečakinja Maja. (Foto: Z. Luzar)
S sinovoma smo doživeli nekaj neverjetnega. Nekdo, ki ga nismo poznali, nam je polepšal počitnice, saj nam je omogočil, da smo preživeli nekaj nepozabnih dni na morju.
Gospa Lahova me je nepričakovano poklicala v službo. Najprej sem pomislila, da je kaj narobe z otrokom. Ko pa je začela pripovedovati, nisem mogla takoj dojeti njenih besed. Gremo na morje! V Portorož nas je povabil gospod Danilo, povezava pa je potekala preko Rdečega-križa.
Gospod, Danilo in njegova žena Irena sta nas sprejela v službi, kjer delata cele dneve. V lokalu smo spoznali tudi njunega mlajšega sina Jureta, nato pa nas je gospa odpeljala do hiše. Ko smo prispeli na njihov dom, so nam gostitelji pokazali "našo hišico", kjer je bila soba s kopalnico in straniščem ter letno kuhinjo. Pričakal nas je tudi poln hladilnik hrane.
Sin David ima epilepsijo ter cerebralno paralizo. Je pokreten, vendar se zelo težko giblje, ker ima težave tudi s telesno težo, kar je delno povezano z nepravilnim delovanjem hormonov. Največja ovira pri gibanju pa so zanj stopnice. Živimo v bloku brez dvigala v 3. nadstropju. Večino časa preživiva doma v stanovanju, dneve na morju pa sva preživela. večidel zunaj v senci pod lipo. David je užival, ko je gledal morje, čolne in ladje. Kopati se nisva mogla, ker je dostop do plaže mogoč samo po stopnicah, zato pa je sin Mitja užival v kopanju in ribolovu. Z Juretom sta postala prava prijatelja.
Lepo smo se počutili z družino iz Portoroža. Zato se tej enkratni, dobri in prijazni družini iz srca zahvaljujem. Ponosna sem na to, ker lah-
ko povem, da so tudi pri nas še ljudje, ki radi pomagajo drugim in so nesebični. Želim si, da bi čim več ljudi zvedelo za to humano dejanje, in mogoče se bodo tako odprla še kakšna vrata. S takim dejanjem bi osrečili še kakšno mamo samohranilko ali družino, ki si drugače težko privošči dopust.
DRUŽINA KALEM
VELIKANSKI KUMARI - Pepca Kočijaž z Vrhovega pri Mirni Peči je letos še posebej ponosna na pridelek kumar v vrtu za hišo, ki so res nekaj posebnega. Večja, ki meri skorajda meter, se je ovita, krajša pa je rasla po tleh. Radi jih jedo prašiči, sicer pa jilt bo Pepca nekaj tudi posušita, da bo imela za seme. Marsikomu ga bo tudi poklonila, saj je za take kumare velikanke kar dosti zanimanja. (Foto: L. M.)