GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS
ŠT. 3	MAREC 1983
PTUJ
LETO VII.
KAKO SMO POSLOVALI V LETU 1982
Na osnovi zbirnega zaključnega računa delovne organizacije AGIS za leto 1982 ugotavljamo, da je delovna organizacija 100% izpolnila rebalansirani plan celotnega prihodka za leto 1982 in da je celotni prihodek, v primerjavi z letom 1981 za 34 % višji. Pri tem je pomembno, da se je povečal delež izvoza v celotnem dohodku od 4,5 na 5,2, kar je za 56 % več kot v preteklem letu in 33 % več kot je bilo planirano. Pri tem pa
Že pomlad se nam ponuja, regrat čisti leno kri, sneg se le še v grapah, kuja, gripa v goste prihiti.
m Ah mt-.Oio/m
H ’
I If I
^ /J
moremo posebej opozoriti, da se je v tako povečanem izvozu še posebej povečal izvoz na konvertibilno področje. Bistveno zaslugo za povečan izvoz ima TOZD TAP, TOZD Gumama in pa TOZD Kovinska obdelava. Slednje temeljne organizacije pa so zapravile znatno del možnosti za izvoz iz subjektivnih razlogov (slaba kvaliteta, dolgi roki dobav). Kljub temu na porast izvoza pa le-ta še zdaleč ne zadošča za pokritje potreb iz uvoza, saj nam od lastnega izvoza ostaja komaj nekaj več kot 1/4 deviz na razpolago. Zaradi tega je tudi praktično v celoti zamrznjena investicijska dejavnost iz naslova uvoza opreme.
Porabljena sredstva so rastla v sorazmerju s celotnim prihodkom, kar je zagotovilo tudi sorazmerno rast dohodka. Pov-dariti pa moramo, da ugotavljamo tudi precejšnjo rast substance (zalog), ki smo jih morali ovrednotiti z višjimi cenami, glede na to, da je bila rast repromaterialov izredno visoka. Kljub načrtovani počasnejši rasti porabljenih sredstev ter sprejetim stabilizacijskim programom, nismo mogli uspešno slediti tudi hitri rasti cen energetskih virov in tujih uslug. Ce k temu dodamo še izredno slabo založenost domačega trga z osnovnimi repromateriali, katere smo morali v pretežni meri kupovati pri trgovski mreži, namesto pri proizvajalcih ter porasta repromateriala zaradi velikih tečajnih razlik pri uvozu, ocenjujemo, da smo rast porabljenih sredstev držali v rokah, kljub močni rasti minimalne amortizacije.
Vsklajena rast celotnega prihodka in porabljenih sredstev je omogočila, da je dohodek bil realiziran 5 % nad planom oz. 33 % več kot v letu 1981. Izločanja iz dohodka pa so rastla hitreje kot je rastel dohodek, predvsem na področju splošnih potreb, pogodbenih obveznosti in pa za ostale namene, kar je delno posledica prenapetih stopenj posameznih družbenih dajatev, deloma pa tudi boljšega poslovnega rezultata, saj nismo imeli nobene TOZD v izgubi, to pa pomeni, da smo morali obračunati praktično vse dajatve. Posebej pa so kritična izločanja dela dohodka za pokrivanje obresti, ki so presegala znesek 60 mio. din ter so za 43 % višja kot v letu 1981. Vzrok za to moramo iskati, ne samo v porastu obrestnih mer, ki so se v povprečju dvignile za cca 8 %, ampak tudi v visoki zadolženosti delovne organizacije, na katero vplivajo tudi subjektivni vzroki, kot je vsakomesečno rušenje postavljenega finančnega plana, ki ga je nabavna služba mnogokrat brez vskiajenosti s PFS prekoračevala ter s tem postavljala PFS v izredno težke likvidnostne situacije, katere je lahko PFS reševala le z dodatnim zadolževanjem, največkrat pa s sredstvi, ki so bila precej dražja od normalnih bančnih kreditov, oz. ni mogla vračati zapadlih obveznosti, kar pa pomeni, da smo od aprila dalje v mnogih primerih plačevali 25 %zamudne obresti. Poslabšana likvidnost v gospodarstvu, posebej pa še v OZD, s katerimi posluje DO AGIS, je povzročila tudi likvidnostne težave delovni organizaciji AGIS, tako smo ugotavljali v povprečju več kot 50 mio. din odprtih faktur, pri katerih so po naših evidencah DUR-i bili prekoračeni. Zaradi tega smo prišli večkrat tudi v situacijo, da smo tudi mi prekoračevali DUR-e pri naših dobaviteljih, posledice tega pa so bile prijave s strani SDK ter kazni na sodišču.
Izločanje iz dohodka za delovno skupnost je bila vsklajena s planom ter je za 10 % manjša od dohodka. Kljub hitrejši rasti materialnih stroškov za delovno skupnost, delovna skupnost ni prikoračila svojega plana celotnega prihodka, predvsem kot posledica nerealiziranega plana zaposlovanja. Ker so pa v planu zaposlovanja delovne skupnosti bili predvideni nekateri, za DO AGIS, nujni strokovni kadri, ki jih pa nismo uspeli pridobiti ter ima zato vsekakor danes delovna organizacija določene težave, predvsem na razvojnem področju in v PFS, bo ta del plana zaposlovanja v DSSS nujno realizirati vsaj v I. polletju leta 1983.	(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi razporejeni čisti dohodek je nekoliko višji od planiranega in kar za 37 % višji od leta 1981. Razporeditev čistega dohodka pa odstopa od planirane razporeditve, saj smo za osebne dohodke in stanovanjsko gradnjo izločili 7 % več kot je bilo planirano, kar pa je vplivalo na manjša izločanja za poslovni sklad, ki je bil naložen le v višini 19 % od razpoložljivih sredstev za sklade. Povprečna rast osebnih dohodkov v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 je 28 %, povprečni osebni dohodek pa din 11.390 ter je najnižji v TOZD TAP 10.572 din in najvišji v TOZD Orodjarna 14.566 din, pri tem pa moramo povedati, da je to edini! povprečni osebni dohodek TOZD v DO AGIS, ki je vsklajen s povprečnim osebnim dohodkom sorodnih TOZD.! Iz trenutno znanih podatkov zaostaja povprečni osebni dohodek v DO AGIS za cca 28 % za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije. Skromna rast osebnih dohodkov pa je zagotovila tudi dosledno spoštovanje rasti dohodkov po družbenem dogovoru za leto 1982, kjer smo za nekaj več kot 1 % izpod družbenega dogovora tudi po pano-škem sporazumu kovinske in elektroindustrije delovna organizacija ni prekoračitelj. K počasnejši rasti osebnih dohodkov pa je svoj delež prispevala tudi rast bolniškega staleža, saj je rast bolniškega staleža — izgubljenih ur ni vsklajena z rastjo števila zaposlenih
Temeljne organizacije skupnega pomena in pa TOZD Gumama niso ustvarile dovolj sredstev za naložbo v poslovni sklad pa tudi ne za sredstva sklada skupne porabe. TOZD Gumama je kljub izredni rasti dohodka, ki je celo nekoliko nad planom ter bistveno višji od leta 1981, ko je zaključila z izgubo, pokrila osebne dohodke in pretežni del stanovanjskega sklada. Vzrok zato so zelo visoka izločanja iz dohodka, posebej še na področju obresti in pa v nekoliko hitrejši rasti osebnih dohodkov, ki so vseskozi zaostajale za povprečjem v DO AGIS ter so tudi v letu 1982 med najnižjimi v DO AGIS. Tudi večina ostalih temeljnih organizacij je lahko naložila le skromna sredstva v poslovni sklad, posebej še zato, ker so morale izločiti nekoliko več sredstev za solidarnostno plačevanje toplega obroka in regresa za letni dopust za delavce tistih TOZD, ki teh sredstev niso ustvarile. Tudi domači del TOZD Kovinske obdelave je zaključil le z minimalnim ostankom sredstev za sklade, kar pa je razumljivo, če upoštevamo, da je ta TOZD med letom izkazovala izgubo, ki jo je pa uspela v celoti pokriti z dobropisom s strani TAM Maribor, pri proizvodih, kjer je bila izguba izredno visoka. Opozoriti pa moramo, da so vse naložbe v poslovni sklad, ki so skoraj enake obveznim plasmanom, namenjene za sanacijo obratnih sredstev. Tako, da bo investicijska dejavnost v letu 1983 omejena le na amortizacijska sredstva .
Kazalci rezultatov dela in poslovanja izkazujejo solidno rast na področju dohodka in osebnih dohodkov, medtem, ko zaostajajo na področju razporeditve čistega dohodka oz. dosežene akumulacije, kar je razumljivo, saj delovna organizacija AGIS pri sedanjih pogojih poslovanja posluje na robu rentabilnosti. Podrobno analizo teh kazalcev pa bomo posredovali po prejemu kazalcev sorodnih TOZD v SR Slovenije.
V DO AGIS smo se dogovorili, da bomo omejene izdatke ugotavljali za delovno organizacijo kot celoto, vendar na osnovi količnikov posameznih TOZD. osnovi takega izračuna ugotavljamo, da nismo prekoračitelji družbenega dogovora za leto 1982 pri omejenih kazalcih po nobenem kriteriju.
Analiza obračanja obratnih sredstev pokaže, da nobena temeljna organizacija ni dosledno spoštovala dogovorjenih vezav pri zalogah. Zaradi višjih vezanih obratnih sredstev pa se je morala delovna organizacija dodatno zadolžiti, kar pa je imelo za posledice vso problematiko, ki je navedena pri obravnavi likvidnosti.
Ne glede na to, da se kreditna razmerja do poslovnih bank niso povečala, smo nadoknadili manjkajoča sredstva z izdajo menic, ki pa za sabo potegnejo enako problematiko kot je najemanje kreditov. Bistveno so se povečale zaloge osnovnih materialov (70 mio. din), nedovršene proizvodnje (14 mio. din) in pa gotovih izdelkov (16 mio. din). Prav tako je porastel tudi obseg terjatev do kupcev (24 mio. din).
Primerjava terjatev in obveznosti pokaže tudi, da ima delovna organizacija AGIS več kot 33 mio. din preplačil pri svojih dobaviteljih ter več kot 36 mio. din prejetih preplačil kupcev. Ta preplačila se vlečejo že več let nazaj, večini primerov kot posledica pomanjkljivega poslovanja komercialnih služb in likvidature, na drugi strani pa slabe likvidnostne situacije, ki PFS onemogoča vrnitev preplačil. Računovodski sektor je zato takoj pristopil k izdelavi posebne metodologije, s katero bo možno večino danih preplačil pokompenzirati. Večjo težavo pa vidimo v vrnitvi prejetih preplačil, saj le ta predstavlja trenutno za DO AGIS dodatna obratna sredstva, ki jih stalno primanjkuje. Vendar tudi rešitev tega problema vidimo v reorganizaciji finančno-računovodskih služb, s tem pa v večji povezavi plačilnega prometa s saldakonti.
Izredno slaba likvidnostna situacija je tudi močno vplivala na realizacijo zastavljenih investicijskih programov. Tako smo uspeli nabaviti v letu 1982 za 35 mio din nove opreme, medtem ko smo aktivirali za 44 mio din investicij, zlasti po zaključku del v TOZD Gumami. Največja investicijska vlaganja so bila izvršena v TOZD Precizna mehanika več kot 11 mio din na programu elektronskega tahografa. V TOZD Kovinska obdelava smo pridobili nove stružne kapacitete, realizirali nekaj investicij skupnega pomena ter nadomestili nekatera dotrajana sredstva.
Delež investicijskih naložb po posameznih TOZD pa je bil naslednji:
TOZD TAP	4.815
TOZD Gumama	5.020
TOZD Kovinska obdelava	5.486
TOZD Vzmetarna	709
TOZD Precizna mehanika	11.385
TOZD Velika oprema	—
TOZD Servisi	376
TOZD Orodjarna	1.606
TOZD Vzdrževanje	4.575
TOZD Komerciala	494
DSSS	486
Skupaj AGIS	34.952
Analiza izrabe delovnega časa pokaže, da smo dosegli le 93 % planiranih opravljenih ur, kar je deloma posledica neizpolnjenega plana zaposlovanja, deloma pa nagle rasti ur bolniškega staleža ter ur, za katere dobi delavec nadomestila oz. neopravičenih ur. Število zaposlenih se je v AGISU povečalo za 48 delavcev, to je nekaj več kot 2 %, medtem ko smo planirali rast zaposlovanja za 4 % oz. za 80 novih delavcev. Vzrok za to je v močnem omejevanju zaposlovanja režijskih delavcev, deloma pa tudi motenj v proizvodnji posameznih TOZD, kjer smo občasno zastoje reševali na ta način, da smo posamezne delavce občasno prerazporedili na druge delovne naloge in v druge TOZD, namesto da bi zaposlili nove. V strokovnih službah smo daljšo bolezensko odsotnost nadomestili z začasnim zaposlovanjem in s pripravniki.
Na področju družbenega standarda je kljub skromnim sredstvom skupne porabe bila realizirana večina planiranih aktivnosti. V obratu družbene prehrane smo ob koncu leta ugotovili, da so uveljavljene cene toplega obroka in participacija delavcev prenizke, da bi v celoti pokrile stroške tega obrata, zato je ta obrat zaključil leto 1982 brez ostanka čistega dohodka.
Tudi obratna ambulanta je zaključila poslovno leto brez ostanka čistega dohodka ter smo ji morali celo stornirati obrementve za delovno skupnost, kljub temu, da naj je občinska zdravstvena skupnost, po daljšem prepričevanju, v celoti odkupila program za leto 1982. Do prekoračitve posameznih postavk plana ambulante, predvsem zaradi nadomestil, ki so bila izplačana v času študija zdravnika. To postavko bomo morali v planu za leto 1983 sporazumno z zdravstveno skupnostjo, še dodatno vključiti v plan ambulante. Prav tako tudi ni bil realiziran del celotnega prihodka iz naslova medsebojnih odnosov ambulante in TOZD v DO AGIS.
Na osnovi združenih sredstev sklada skupne porabe je bil vsem delavcem v DO AGIS izplačan regres za letni dopust, prav tako pa je večini delavcev bilo omogočeno organizirano letovanje.
Tudi večina aktivnosti je bila realizirana na področju izobraževanja, kljub temu pa nam je ob koncu leta del sredstev za izobraževanje neizkoriščenih. Prav tako tudi ugotavljamo, da je ostal del neizkoriščenih sredstev za druge namene skupnega pomena.
(Nadaljevanje na 3. strani)
DELAVCI Z ZMANJŠANO SPOSOBNOSTJO ZA DELO
V	AGIS narašča število delavcev, ki zaradi bolezni in posledic nesreče pri delu ali izven nje, niso sposobni opravljati svojega dela.
Zdravnik AO AGIS je na podlagi izvidov specialistov izdal večje število priporočil za premestitev, ki jih zaradi zaostrene gospodarske situacije in pomanjkanja ustreznih del, večkrat ni mogoče realizirati.
V	AGIS je skupaj 73 delovnih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti. Za 27 delavcev so izdana priporočila za premestitve, v teku je 11 invalidskih postopkov. Po določilih samoupravnih aktov je treba v vsaki TOZD določiti dela in naloge, ki bodo rezervirana za delovne invalide in bolne delavce, vendar do realizacije določil kljub večletnemu, opozarjanju še ni prišlo. Posamezne TOZD nimajo ustreznih del na bolne delavce in moramo zanje iskati dela v drugih TOZD. Kljub temu, da smo vejča delovna organizacija, je prehajanje čez tozdovske meje ene najtežjih nalog socialne službe.
Lahko bi rekli, da se TOZD skušajo izogniti obveznosti do bolnega delavca. Republiška in samoupravna zakonodaja pa poudarja človečnost in skrb za človeka, delavca. Menimo, da bi se pri zagotavljanju ustreznih del za delavce, ki imajo zmanjšano sposobnost morali dosti bolj aktivno vključiti sindikati in samoupravni organi v DO AGIS.	T. J.
Končane programske konference
V mesecu februarju in marcu so tudi komunisti v delovni organizaciji AGIS sklenili programske konference, na katerih so pregledali svoje delo v preteklem letu, ocenili družbenopolitične in družbenoekonomske razmere in sprejeli programe dela za tekoče leto.
Komunisti, so v vseh osnovnih organizacijah ugotovili, da gospodarjenje v sedanjih zaostrenih razmerah zahteva mobilizacijo vseh zaposlenih. Kljub vsem akcijam s svojim delom niso bili vselej zadovoljni, saj nekateri dobro zamišljeni ukrepi v praksi niso prinesli zadovoljivih rezultatov.
Kritično so ocenili delo samoupravnih organov, delegatov delegacij in poudarili, da si morajo prizadevati odpraviti pasivnost nekaterih komunistov, kritično spregovoriti o vseh napakah, poostriti odgovornost pri izvrševanju dogovorjenih nalog, dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se samoupravni, poslovodni in strokovni organi ukvarjajo predvsem s problemi proizvodnje, prestruktuiranja, zagotavljanja surovin, izvozom itd. Kadrovska politika pa je marsikje ostala nehote zapostavljena. Preveč se živi od danes do jutri. To pa se slabo odraža tudi v skrbi za kadre, ki so eden najpomembnejših dejavnikov hitrejšega napredka.
Sedanji čas zahteva jasne programske usmeritve dobro zastavljene in naj demokratične j e sprejete sklepe. Jasno pa je, da je treba te sklepe tudi izvajati ob tem pa zaostriti odgovornost za neizvajanje in odstopanje od začrtane poti.
M. M.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Na področju samoupravnih aktov je bil sprejet samoupravni sporazum med TOZD in DSSS ter določeni pravilniki, medtem, ko sprejem SaS o združitvi v DO AGIS ter SaS o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v novi obliki na refe-redumu ni uspel. Nesprejem teh dveh aktov pa pomeni še nadalje dražje poslovanje, zlastij na komercialnem področju, kjer ne moremo realizirati nekaj ekonomsko dobro zastavljenih predlogov. Prav tako pa ne moremo dosledno izvajati načela nagrajevanja po delu. Zaradi tega morajo poslovodni organi in DPO pospešiti aktivnosti ter dopolniti prednja akta v taki meri, da bosta sprejeta na ponovljenem referendumu.
Z zaključku komentarja; lahko ugotovimo, da je delovna organizacija zaključila poslovno leto 1982 brez izgub, vendar pa ni dosegla vseh zastavljenih planskih ciljev za leto 1982, zato se bodo morali le-ti zajeti v gospodarski načrt delovne organizacije za leto 1983.
Računovodski sektor
Teorija in praksa
21. in 22. marca je bila v SŠC Ptuj razstava orodij za množično proizvodnjo združena s predavanji o uporabi in izdelavi tovrstnega orodja.
Pobudo za razstavo je dal aktiv učiteljev strokovno tehničnih predmetov TOZD kovinska, metalurška in kmetijska šola ob veliki pomoči OZD — DO Agis TOZD Orodjarna, Olga Meglič in Jože Kerenčič. Osnovni namen razstave je bil, da so se prikazale osnovne oblike in funkcije orodij in da se le-te dejansko približajo teoretičnemu obravnavanju snovi.
Razstava je bila samo en del obravnavanja izdelave in uporabe orodij. Po razstavi so bila organizirana strokovna preda-
Del lepo urejene razstave v SŠC Ptuj
vanja in sicer je o vlogi in pomenu tehnike preoblikovanja v proizvodnji predaval dr. dipl. ing. Leš iz VTŠ Maribor, o konstruiranju in izdelavi livarskih orodij je predaval ing. Kra-bonja, direktor TOZD Orodjarna, ter o Konstruiranju štančnih orodij Marko Potočnik, konstruktor štančnih orodij v TOZD Orodjarna.
V okviru razstave in predavanj je bil tudi sestanek komisije za standardizacijo štančnih orodij pri GZ Slovenije za orodjarstvo katere predsednik je tov. ing. Krabonja Franc, ki je ob vsem doseženem razgrnil tudi peleto problemov, ki spremljajo standardizacijo štančnih orodij.
»Nedvomno pa je točna ugotovitev, da sta razstava in predavanja bogato dopolnilo k učnemu programu, ki vse bolj temelji na praktičnem proizvodnem delu. Prav to pa je tudi vzrok, da si v SŠC želimo, da bi bila to stalna oblika prenašanja znanja med proizvodnjo in šolo«, mi je ob koncu pogovora dejal tov. Veselič Franc, sicer predavatelj v SŠC Ptuj, TOZD Kovinarsko metalurška in kmetijska šola.
M. M.
REDNI LETNI SESTANEK DLT
Konec marca so se zbrali na rednem letnem sestanku člani DLTJ kjer so ocenili dosedanje delo ter zastavili cilje za prihodnje obdobje. Ugotovili so, da težave, ki tarejo naše gospodarstvo, niso obšle niti DLT. Posebni problem pa predstavljajo prostori, ki jih sedaj DLT praktično nima in so zato zamrle nekatere njene dejavnosti kot so foto krožek, ki je bil sicer zelo aktiven.
Ker v društvu opažajo upadanje naročil, smatrajo, da bi TOZD lahko bolj izkoristile potencial strokovnjakov članov DLT za racionalizacijo proizvodov, katerih lastne cene so višje od prodajnih ter s tem izboljšale rentabilnost proizvodnje. DLT AGIS pa bi s tem izpolnilo svojo dolžnost, da se aktivno vključuje v bitko za stabilizacijo proizvodnje v zaostrenih pogojih gospodarjenja, je bilo med drugim rečeno v poročilu izvršnega odbora DLT AGIS.
Posebej razveseljivo pa je, da so se na občnem zboru DLT prvič javno predstavili s skromnim a za začetek bogatim re-pertuarjem člani tamburaškega orkestra Agis. Zakaj ravno na občnem zboru DLT?
Zato, ker jim je DLT finančno omogočila nakup instrumentov. Prepričan sem, da bomo kmalu imeli priložnost slišati vsi melodije našega tamburaškega orkestra. Torej, ustvarjajo se dolgoletne želje in prizadevanja po lastnem kulturnem programu.	M. Menoni
Naši upokojenci
V skromnem, toda nadvse prijetnem stanovanju na Ziherlovi ploščadi 8 preživlja ob še skromnejši pokojnini jesen življenja naša upokojenka Katarina MAJHEN.
Obiska je bila zelo vesela saj ji je le-ta prekinil vsakdanji ritem življenja. Več kot dvanajst let je že upokojena, pa ji kljub temu ni bilo niti za hip dolgčas. Res pa je, da je bilo sprva hudo, ker se ob jutrih ni več srečevala s sodelavci kot toliko let poprej. »Sicer pa se človek tudi temu privadi«, mi je v smehu zatrdila. Sicer pa je za Katarino veliko let dela s tem pa tudi veliko spominov. Prijetnih pa tudi tistih, ki se jih nerada spominja.
Katica za strojem v tekstilni tovarni
»Delati sem začela v Tekstilni tovarni v Ptuju kot kvalificirana tkalka. V Tekstilni tovarni smo preživljali dokaj hude čase. Tudi tiste, ko^ nismo mogli več naprej. Začelo se je iskanje dela za vse takrat zaposlene. Še danes sem prepričana, da nas je takrat ohranilo le izjemno tovarištvo. Začele so se premestitve, jaz sem bila premeščena v Strojne delavnice, pozneje Sigma, kot skladiščna delavka. Nazadnje sem delala v Gumami kot obrezovalka.
Bilo| je veliko lepih trenutkov, žal pa je bilo še več takšnih, ki se jih nerada spominjam. Delo obrezovalke zahteva močne roke in dober vid, jaz pa ravno tega zadnja leta pred upokojitvijo nisem imela. Žal mi tega takrat niso u-poštevali. Zakaj, še danes ne vem. Vem le to, da je danes tudi to za mano.
Veste človek bi pomislil, da mi je dolgčas, ko tako živim sama. Pa ni res. Niti za trenutek mi ni dolgčas. Naročena sem na časopise, ki me sproti seznanjajo z dogajanji doma in po svetu. Glasilo »v Agisu« pa me vsaki mesec za nekaj ur popelje v delovno organizacijo. Veliko časa pa posvetim vezanju gobelinov. Točnega števila, koliko sem jih že naredila niti ne vem. Vem pa, da jih ni malo.
Rada pa tudi sežem po dobri knjigi, ki mi je zvesta pri-
jateljica, še posebej v zimskih dneh.
Rada grem na sprehod in prav sedaj prihaja čas za to. Pomlad, ko se prebuja narava in z njo življenje. Tudi ljudje so v tem času vedrejši. Rada imam mlade ljudi —- polni življenja so in srečno se počutim, ko jih je polno okrog mene. Mogoče prav zato, ker sama nikoli nisem imela otrok.
Razočarana sem le vsakega prvega v mesecu, ko prejmem pokojnino. Čeprav vem naprej višino pokojnine, kljub temu iz meseca v mesec pričakujem, da se bo zgodil »čudež«. Žal »čudeža« ni in tako moja pokojnina ostaja vedno ista. Ne, lačna nisem, tudi drugega pomanjkanja ne čutim pretirano. Kako mi to uspeva ne vem.
Sicer pa tudi pri tem nisem osamljena. Veliko nas je upokojencev, ki se le s težavo prebijamo skozi mesec. Prav zato mi je zelo pri srcu tradicionalno srečanje upokojencev v Agisu, ki se ga redno udeležujem. Takrat naredimo upokojenci med seboj inventuro. Velikokrat smo razočarani, ko katerega izmed nas ni več. Takšno je pač življenje.
Delavcem Agisa želim veliko delovnih uspehov in hvala za vse, kar storite za nas upokojence. Upokojencem pa želim čim krajši mesec.«
V imenu vseh nas sem ji zaželel še veliko zdravih in srečnih let.	Maks Menoni
ODMEVI Z DRUGE STRANI
V prejšnji številka našega glasila (februar 1983) sem na drugi strani zasledil prispevek, ki se ukvarja s problematiko našega Obrata družbene prehrane in njegovimi težavami. Sama tema je že rahlo obrabljena, a vseeno dovolj zanimiva, da si jo malo bolj podrobno ogledamo. Zakaj torej gre:
V prvem delu že omenjenega sestavka se je naš urednik M. M. pogovarjal s tov. Pintaričem in njunemu dialogu (skoraj) ni kaj očitati. Prav lepo je nevednemu bralcu razloženo kaj in kako se dela v našem ODP, kje so problemi in navsezadnje sta prikazani še dve kalkulaciji in sicer za naj cenejšo in naj dražjo malico. Vse lepo in prav, toda, ko že misliš obrniti list, te »neki hudič« zmoti in prečitaš še poročilo o Menoni j evem pogovoru z delavci TOZD Elektronika, ki so bili do nedavnega stalni odjemalci malic v našem ODP. Zakaj so prekinili sodelovanje z nami? B. Pintarič pravi, da je vzrok previsoka cena, delavci TOZD Elektronika pa baje nočejo jesti »malice, ki napenja« in postavljajo kvaliteto na prvo mesto. Nato sledi debata o sedanjem dobavitelju malic tozdu Elektronika — to je ODP ZTP Ptuj.
»Kakšne so malice novega dobavitelja?« se vprašuje M. Menoni. In spet sledita dva nasprotna odgovora: B. Pintarič pravi, da so malice iz ODP ŽTP Ptuj količinsko za 25 % manjše od naših in še brez kruha, na drugi strani pa delavci TOZD Elektronika na vse pretege hvalijo izdatne, kvali-
tetne in naravne »nekonzervi-rane« malice novega dobavitelja.
Tako! Čas je, da globoko vdahnemo in se vprašamo KAJ JE RES. Pri tem sploh ni pomembno, da je B. Pintarič prišel v navzkrižje z izjavami delavcev TOZD Elektronika. Kdove, morda mu niso bila znana vsa dejstva in na ta način ga lahko opravičimo. Mnogo bolj pomembno pa je vprašanje, če je malica iz našega obrata res tako zanič, da jo je moral nekdo odpovedati. Kdo mi bo, oziroma nam bo odgovoril na to vprašanje in kdo se bo sploh potrudil, da bi se dokopal do resnice?
Sam pri sebi ugotavljam, da sta na razpolago samo dve možnosti: Če je malica dobra — v kar pa močno dvomim — potem smo delavci Agisa neprimerno odpornejši od razvajencev v TOZD Elektronika, ki sitnarijo, da jih malica iz našega ODP napenja; če pa imajo delavci TOZD Elektronika prav, ko trdijo, da je naša malica slaba, potem ponižno predlagam, da vsi skupaj naročimo malice v ODP ŽTP Ptuj. Priznam, zadnja ugotovitev zveni nekoliko ironično, toda kaj mi (nam) še sploh preostane drugega. R. B.
»Tihožitje« žal odvrženo na nepravem mestu (posneto 24. II. 1983 v TOZD Servis
Uspeš lahko, če veš kaj hočeš
Zadnje dni marca ali točneje 25. 3. 1983 je na letnem članskem sestanku konference osnovnih organizacij sindikata DO AGIS bila bila pregledana prehojena pot sindikata za minulo obdobje. Žal smo morali tudi tokrat ugotoviti zelo skromno udeležbo. Nerazumljivo je, da sestanek sindikata ne zanima sekretarjev OOZK, predsednikov mladine, predsednikov komisij pri konferenci OO Sindikata, samoupravne delavske kontrole in še koga. Moj namen ni, da bi na tem mestu iskal vzroke za slabo udeležbo. Res pa je, da bomo te vzroke morali poiskati in jih seveda odpraviti.
Toda kljub skromni udeležbi je sestanek dosegel svoj namen, kar je tudi dokazala razprava po poročilu predsednika konference OOS. Ker je v poročilu zajet velik del dela sindikata in problemov, ki ob tem nastajajo, ga v celoti objavljamo.
Izhajajoč iz poročil letnih članskih sestankov OOS po TOZD in DSSS, ki so se zvrstili po določenem zaporedju, ugotavljam, da je bilo delo teh istih v minulem obdobju glede na kritično in pohvalno oceno, ob upoštevanju vseh slabih in dobrih pogojev , še dokaj dobro. To dobro delo se predvsem izraža iz velike pripravljenosti in zagnanosti, da se vloga sindikata po TOZD in DSSS čim bolje uveljavi, da postane tisti del našega vsakdana, kot se pričakuje. Sindikat je v tem obdobju deloval predvsem skupaj z ostalima organzacijama in je sodeloval ali je bil nosilec pri vseh aktualnejših nalogah od aktivnostih pri raznih razpravah od gospodarskih težav in njih odpravi, o iz boljšanju delovne; discipline, izboljšanju delovnega časa, razpravljal in potrjeval plane in zaključne račune, kakor tudi bil agitator za dobro samoupravljanje. To se je predvsem odražalo v primerih, ko je bilo potrebno s široko akcijo uresničevati svoja stališča v procesih sprejemanja samoupravnih odlo-pozabljali v temeljnih organizacijah in DO. Nekoliko bolj smo pojabljali na delo z izvršnimi in izvoljenimi delegacijami in delegati za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V tem obdobju smo imeli tudi primere, ko je bilo potrebno nekoliko več časa za posamezno dodatno razlago ne glede na delovni in prosti delovni čas. Na podlagi raznih spotik v zvezi z nastalo gospodarsko situacijo v posameznih TOZD, je nastajal občutek, da smo nepotrebni, ali pa dajemo premalo pomena stvarem, ki niso ravno v skladu s smernicami za delo sindikata. Združeni in organizirani kot smo, sami sebi dajemo opravičila in predloge za spremembe na boljše. TOZD in DSSS glede na organiziranost dajejo pogoje, da tudi sindikalni aktivisti zmeraj bolj mislijo na posamičen interes, predvsem na dohodek, razvoj in ostalo, za skupno pot pa navadno zmanjka posluha. Vsakodnevni primeri glede udeležbe na sestankih, in vseh drugih sodelovanjih na raznih nivojih nam kažejo, kako ne bi smelo biti.
Točnost je dobra odlika . . .
Če hočemo, da bomo bolj organizirano, bolj vsklajeno in bolj enotno nastopali kot proizvajalci in nosilci kovinsko predelovalne industrije, bomo slej ko! prej morali razmišljati o organiziranosti takšne oblike, katera bo pogojevala vse tisto, kar nam danes veljavna formacija ne daje. Sindikat je temu že posvetil pozornost, vendar kaj več ni bilo narejenega, pa tudi očitek, da se prevečkrat reorganiziramo je prisoten. Vendar je slaba ekonomska likvidnostna situacija že tako prisotna.
pa tudi gospodarska nuja po skupnem izdelku kliče po novi formaciji. Vse preveč se drobimo, vsaka TOZD obravnava svojega dobavitelja in kupce kiju temu, da je ta prisoten že kje v delovni organizaciji. Prevečkrat oziroma stalno, ko je kaj novega predlagano, govorimo kako je v redu, ko pa se to isto v določenem času ne obnese, pa ni več krivca pa tudi predlagatelj najde nove vzroke.
V	tem obdobju smo doživeli pravi brodolom pri izvedbah raznih referendumov. Kljub veliki aktivnosti DPO pri raznih razpravah pred potrditvijo ni bilo možno v celoti opraviti dela. Vse bolj se pri takšnih stvareh občuti prisotnost padca standarda, pa tudi delavci več ne verjamejo zgolj obljubam preko teorije. Osebni dohodki, gledani skozi, zadovoljevanje lastnih in potreb družbe, so takšni, da ne dajejo pogojev za normalno gledanje v bodočnost. Delavci hočejo le delo in za to isto tudi pravilno plačilo. Za velikim pritiskom, za vse večjim številom izvajalcev — potrebnim ali ne — je nastala takšna situacija, da DO s svojim programom več ne zadovoljuje normalnih potreb.
V	razpravi smo imeli nov sporazum za OD. Členi v njem so dovoljevali večji OD neposrednim proizvajalcem, pa tudi kreativna dela so bila bolje ocenjena. Pa ni šlo. Stvar je vedno občutljiva predvsem pri sprejemanju zagotovila, zato je sedanji predlog obravnavanj predvsem na možnih konkretnih ugotovitvah in zagotovilih plačila po delu. Naša organizacija je že storila in bo storila kar bo v njeni moči, da bo dana ocenitev dokončnega predloga samoupravnega sporazuma pred referendumom resnično zaslužila takšno oceno, saj predlog, da moramo bolje zaslužiti, izhaja iz pričakovanja, da bodo tudi bolje in več delali. To pa je tudi edini možni izhod iz situacije v kateri se naša delovna organizacija zmeraj bolj duši.
Rekli smo tudi, da se bomo z novim sporazumom na novo združili. Napisali smo menda vse potrebne člene, ki jih narekuje sedanjost. Bogate razprave ter zatišje pred referendumom niso pogojevale, da bi si kdo od nas spet upal spremeniti datum odločitve. Takratni rezultati nam dodobra popestrujejo delovni dan, rojeva se namreč sporazum, za katerega se govori, da bo nov. Namreč ena izmed TOZD ne vidi razvoja in obstoja več v tej formaciji in si išče nove poti drugje.
V	svojem podajanju sem glede na zahtevno delo podal le kratek pregled letnega dela. Bilo je storjenega še marsikaj, pa tudi so stvari, ki jih nismo naredili ali pa bili sposobni narediti, za kar smo bili sproti kritizirani.
Od sindikata se zmeraj več zahteva, od nas samih pa vedno le ni odvisno, ali bo kaj narejenega. Eno je vloga sindikata, eno so želje, eno pa dejanske možnosti. Tudi v naprej bomo poskušali iz vseh teh pogojev storiti kar največ, vse pa z veliko željo, da postanemo oziroma ostanemo del enotne družbenopolitične organizacije delavskega razreda.
Razprava, ki je sledila, je nakazala probleme, da še vedno nismo našli skupne poti pri reševanju zapletenih nalog. Še vedno se tega lotevamo DPO posebej ter poslovodne strukture posebej. Največkrat si sicer dokaj enostavne naloge sami zapletemo do pravih konfliktnih situacij, kar je največkrat posledica našega neznanja.
Izboljšanje delovnih in socialnih pogojev delavcev bo najbrž ena prioritetnih nalog sindikata. Težko je namreč najti bolj zanemarjeno DO kot je naša. Vemo pa, da je čisto in prijetno delovno okolje eden od pogojev za uspešno delo. Uspsšno delo pa pogojuje razvoj in obstoj DO. Vsak posameznik in vsi skupaj bomo morali narediti več, ne s propagando ampak s trdim delom, da bomo postali močna delovna organzacija. Danes so vse prevelike težnje po trdnih TOZD in ne DO kot celote v kateri bi delavci čutili socialno varnost in bi s ponosom izka zovali pripadnost kolektivu, in ne, da se tega sramujejo.
Torej pred nami je veliko dela. Vsak posameznik naj prispeva svoj delež v skupno delo sindikata, da bomo na prihodnjem sestanku lahko ugotavljali storjene korake naprej.
M. Menoni
NAŠA SOLIDARNOST
Delavci DSSS, TOZD Skupnega pomena pa tudi delavci spremljajočih služb TOZD venomer zagotavljajo, da imajo preveč dela.
Na solidarnostno soboto 19. 3. 1983 so to tudi dokazali.
V službo jih je prišlo malo, domov so odšli že dopoldne. Rezultati pa še niso znani... ?
Z znanjem na poti k stabilizaciji
Varčevanje za stanovanjsko gradnjo
V obdobju velikih družbenih sprememb, v kriznih obdobjih, zlasti pa v obdobjih gospodarskih zastojev gre dobremu delu še posebej pomembna vloga. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, višanje delovne storilnosti, ter vse oblike varčevanja so upravičeno v središču boja za stabilizacijo. Ravno to tudi potiska v ospredje vsakodnevni boj za neštevilne velike in majhne prihranke, ki dajejo sešteti skupaj velike vsote. Zato upravičeno pravimo, da bomo dobili boj za stabilizacijo samo, če bo postal del vsakdana. Torej, če bomo varčni in če bomo delali več. Če bomo delali več in seveda tudi bolje. Kvaliteta je tisti dejavnik, ki lahko močno prispeva k skrajšanju poti do končnega cilja. Prav kvaliteti smo zadnje čase v Agisu začeli dajati poseben poudarek. Te dni sta uspešno končala 100 urni seminar KONTROLE MATERIALA PO METODI IS-KRENJA sodelavca iz vhodne kontrole Marjan MEGLIČ in Franc VAUPOTIČ.
M. Meglič
Kdo je seminar organiziral in kako je potekal?
Meglič: seminar je organiziral izobraževalni center TAM. Za vae svoje kooperante s ciljem doseči željeno kvaliteto. Zelo zanimivo je to, da je bil to seminar praktičnega spoznavanja ugotavljanja kvalitete po metodi iskrenja, saj je bilo le 10 ur teorije in 90 ur praktičnega dela. Spoznavali smo se z metodo kako po obliki in barvi isker ugotoviš količino ogljika in drugih elementov, ki jih vsebuje jeklo. Če izhajamo iz stališča časa, ugotovimo, da je ta metoda najkrajši način, kako lahko skoraj 100 odstotno ugotoviš strukturo jekla kar je seveda pomembno za nadaljnjo obdelavo še posebej pa termično obdelavo.
Laboratorjiske preiskave, ki so sicer zanesljivejše so pa žal dolgotrajnejše. Prav slednje pa je danes ob pomanjkanju materialov še posebej pomembno. Takrat, ko material pride v delovno organizacijo, je že treba hiteti in odločati takoj.
Je seminar izpolnil vaša pričakovanja?
Vaupotič: Še več. Spoznali smo mnogo skrivnosti. Človek preprosto ne more verjeti, koliko ti o materialu povedo iskre. Praktično vse, le gledati jih moraš pravilno. In prav to
smo se ves čas seminarja uči-
li.	Ugotoviti moramo, da so to šele osnove, brez katerih sicer ne moreš naprej, da pa bo sedaj treba pridobljeno znanje dopolnjevati. Praksa je pri tej metodi zelo važen element. Zgodi se, da se zmotijo pri tem delu delavci, ki se s tem ukvarjajo že 29 in več let, vendar pa je ta verjetnost minimalna. Truditi se je treba, da je ta zmotljivost čim manjša, da je s tem težav v proizvodnji čim manj.
Franc Vaupotič
Seminar sta uspešno končala, kako naprej?
Meglič: Preizkus znanja, ki sva ga pridobila na seminarju sva uspešno opravila. To je šele začetek. Kot sva že prej omenjala, sedaj bo treba to znanje dopolnjevati. Praksa bo dala k temu velik delež. Želela pa bi, če bo še kdaj priložnost organiziranega izpopolnjevanja, bi se ga z veseljem udeležila v skupno korist.	M. M.
MOJ DOM
Moj dom je v Ptuju. V njem živijo moji starši, brat in jaz. V njem se počutim lepo. Imamo se radi in si pomagamo med seboj. Doma mi je lepo. Želim si, da bi vedno živel v njem.
Boštjan Dajčman 2. c
Stanovanjska gradnja je vedno bolj težavna, kar velja za družbeno usmerjeno in individualno gradnjo. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine v družbeni usmerjeni gradnji v Ptuju je porastlo iz 10.455 din v letu 1980 na 24.170 din v letu 1982. Koliko so porasli osebni dohodki v teh dveh letih, pa bo lahko vsak ugotovil kar sam.
Poleg visoke rasti cen stanovanjske gradnje, pa so se zaostrili tudi kreditni pogoji, ki jih nudijo banke. Pogoj za najetje kredita pri banki je z banko poslovno sodelovanje.
Občan dobi kredit, če namensko varčuje, če nepreklicno veže dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz in če predhodno namensko varčuje in po končani varčevalni dobi nepreklicno veže privarčevana sredstva. Privarčevani ali vezani znesek mora biti tako visok, da dobi občan najmanj 30.000 din kredita. Najkrajša doba namenskega varčevanja je dve leti, najdaljša pa 10 let, odvisno od varčevalne dobe pa je tudi znesek odobrenega posojila od 140 % za dve leti, do 600 % na privarčevana sredstva. Najnižja mesečna anuiteta je 500 din, prav tako je 500 din tudi najnižji znesek, ki ga lahko občan namensko vplačuje mesečno. Kreditna banka zahteva, da ima delavec sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju tudi, če delovna organizacija dodeljuje delavcem sredstva, ki jih je kot kredit dobila na osnovi vezave lastnih sredstev. Delavec mora pred sklenitvijo posojilne pogodbe imeti vplačanih vsaj 10 obrokov po pogodbi v namenskem varčevanju.
V primeru, da delovna organizacija dodeljuje delavcem lastna sredstva, namensko varčevanje ni obvezno.
Kredit na osnovi vezave dobi občan, če nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali če proda banki konvertibilne devize ter veže njihovo dinarsko protivrednost. V ta namen sklene z banko pogodbo o vezavi. Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 16 let. Pogodbeno določena doba vezave je za eno leto daljša od dobe vračanja kredita. Višina kredita znaša 220 % vezanih dinarskih sredstev oz. 250 odstotkov vezane dinarske protivrednosti prodanih kovertibilnih deviz.
Iz sredstev vzajemnosti, ki jih organizacija združenega dela združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj bo razpisan natečaj za dodeljevanje posojil za individualno gradnjo. Prioriteta bo dana tistim delavcem, ki bodo izpraznili družbeno stanovanje in se bodo pogodbeno obvezali za rok izpraznitve stanovanja. Razpis posojil iz združenih sredstev vzajemnosti bo objevljen v eni od aprilskih številk Tednika, kjer bodo podrobneje definirani pogoji za dodeljevanje posojil iz tega naslova.	M. Š.
Posnetek kraja, ki smo ga v prejšnji številki našega glasila še kritizirali . . .
Naš praktikant
Predstavljamo vam učenca Poklicne kovinarske šole Alojza MLAKARJA, roj. 21. 5. 1967 v Vintarovcih, stanuje pa v Vito-marcih št. 44, p. Desternik, ki opravlja obvezno prakso v naši DO, TOZD Kovinska obdelava.
V pogovoru nam je zaupal, da je v družini osem otrok in da je on tretji po vrsti. Oče je zaposlen pri Hidromontaži, mati pa je gospodinja.
Kaj te je privedlo do odločitve, da si se odločil za ta poklic? Precej težak poklic je to zate.
Pri odločitvi mi je pomagal oče. Doma imamo tudi nekaj zemlje in vedno rad delam, tako da se mi to delo ne zdi nič težje od dela na kmetiji. Imamo pa tudi nekaj kmetijskih strojev in mislim, da mi bo ta poklic tudi pomagal, da se bom na stroje bolje spoznal.
Sedaj si se prvič srečal z neposredno proizvodnjo, z delovno organizacijo. Kaj si si predstavljal pod imenom delovna organizacija?
Seveda si nisem predstavljal točno tako kot sedaj vidim da je. Potrebno se bo še veliko naučiti, delati je potrebno 8 ur, delo mora biti natančno opravljeno, da ne nastane^ škoda. Ni tako kot v šoli, če se kaj zmotiš, lahko popraviš in ni tako velika škoda, kot tukaj.
Misliš, da je prav, da prihajate na prakso in da se seznanite z načinom dela preden končate šolo?
Seveda je zelo dobro, da se s prakso seznanimo že med šolanjem, saj je potem veliko lažje delati, ker si že z veliko stvarmi seznanjen.
In za kakšno smer si se odločil?
Za strugarja.
Kako se počutiš ob struženju in oblikovanju kovin?
Ne morete si predstavljati, kako prijeten občutek je gledati trdo kovino, s kakšno lahkoto jo oblikujem in stružim. Ob tem dobim občutek, da sem velik in močan.
Sedaj obiskuješ I. letnik in se z znanjem in prakso šele seznanjaš. Zanima me, če si že ugotovil ali je bila tvoja odločitev pravilna?
Odločitev se mi zdi pravilna. Delo je zanimivo in ne pretežko. Rad delam.
Kakšne vtise boš odnesel iz prakse?
Starejši delavci so me dobro sprejeli, pomagajo mi, kadar potrebujem pomoč in rad se bom vrnil zopet poleti, ko bomo opravljali drugi del prakse I. letnika.	M. D.
AGISOVE CVETKE
Nekateri delavci v naši DO opravljajo dvojne naloge in opravila?
Po listi prisotnosti pa lahko ugotovimo, da so več kot polovico delovnega časa upravičeno odsotni.
DELOVNI ČAS
Če bi v AGISU porabil čas za delo, katerega porabimo za razprave kdaj bi delali, bi bilo stanje najbrž drugačno.
HAMLET ZA AGISOVO RABO
Biti ali ne biti, je rekla žena, ko si je ogledala možev plačilni list.
»Si kaj drugačnega mnenja kot šef?« »Skoraj sleherni dan.« »In kaj pravi šef na to?« »Ah, kaj naj reče, on o tem sploh pojma nima.«
Tajnica: Tovariš direktor, v času, ko ste bili na službenem potovanju, je prišel neki tip, ki je grozil, da vam bo polomil vse kosti.
Direktor: In kaj ste mu vi rekli?
Tajnica: Rekla sem mu, da mi je zelo žal, ker vas ni!
»Tovariš šef, strašno, izgubila sem poročilo,« je bila vsa iz sebe tajnica. »Pomirite se, pomirite, tovarišica. V svojih 25-letnih izkušnjah sem dognal, da poročila nimajo nobenega pomena. Pravzaprav poznamo samo dve vrsti poročil: Iz nekaterih poročil spoznamo, da se stvari ne da narediti, iz drugih pa, da se nekatere stvari dajo narediti. S prvimi si nimam kaj pomagati, za druge pa jaz nisem zainteresiran.«
TOZD Gumama od 1. aprila posluje v okviru DO Sava Kranj
Sleherni član našega kolektiva je verjetno že seznanjen, da je bil že dokončno sprejet sklep v temeljni organizaciji GU-MARNA in v vseh temeljnih organizacijah SAVE Kranj o izključitvi te temeljne organizacije od naše delovne organizacije in o priključitvi kot temeljne organizacije v sestavo delovne organizacije SAVA Kranj.
V zvezi s to izključitvijo oziroma priključitvijo je bilo, v naši delovni organizaciji, v Savi Kranj, predvsem pa v temeljni organizaciji Gumama opravljenih veliko aktivnosti, ki so merile na to, da bi ta temeljna organizacija lahko po 1. aprilu začela delovati v okviru nove delovne organizacije, od katere pričakujejo uspešno in plodno sodelovanje.
Verjetna je v tej zvezi še nerazčiščenih mnogo vprašanj, katere bo potrebno v bližnji bodočnosti urediti. Neznano ni dejstvo, da bo še naprej tesno sodelovanje med delovno organizacijo AGIS Ptuj in TOZD Gumarno. V cilju tega sodelovanja so pripravljeni prediskutirani in tik pred sprejemom samoupravni sporazumi, ki urejajo nadaljnje medsebojne odnose glede opravljanja storitev delovne skupnosti skupnih služb, temeljne organizacije Komerciala, Vzdrževanja in Orodjarne za izločeno temeljno organizacijo. To so naslednji samoupravni sporazumi:
1.	SaS o izdelavi in konstrukciji orodja za potrebe TOZD Gumama,
2.	SaS o storitvah telefonske centrale in teleprinterja za potrebe TOZD Gumama,
3.	SaS o opravljanju vratarske službe in obrambnih priprav,
4.	SaS o vzdrževanju infrastrukture, strojev in naprav, zagotavljanju zraka in dela kompresorske postaje, zagotavljanje električnega toka in vzdrževanje električnih instalacij,
5.	SaS o storitvah skladiščenja in odpreme gotovih izdelkov ter fakturiranja gotovih izdelkov,
6.	SaS o storitvah obrata družbene prehrane za TOZD Gumama,
7.	SaS o storitvah sektorja za organizacijo in informiranje za potrebe TOZD Gumama,
8.	SaS o tehničnem in požarnem varstvu za potrebe TOZD Gumama,
9.	SaS o medsebojnih dobavah in poslovno tehničnem sodelovanju.
Sklenjen bo tudi samoupravni sporazum, ki ureja storitve, ki jih bo TOZD Gumama opravljala za temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb, to je samoupravni sporazum o preskrbi z energetskimi mediji inj toplo vodo. To so storitve, ki se nanašajo na kotlovnico, katera bo od 1. oprila poslovala v okviru temeljne organizacije Gumarne.
Pripravljen inj praktično že realiziran je sporazum, ki se nanaša na prerazporeditev delavcev iz DO AGIS Ptuj v DO SAVA Kranj, TOZD GUMARNO-j Po tem sporazumu bo prerazporejenih v TOZD Gumarno naslednje število delavcev:
1. Iz Delovne skupnosti skupnih služb:
—	iz	računovodskega sektorja	16
—	iz	finančne službe	1
—	iz	samostojno kadrovske službe	2
—	iz	splošnega sektorja	2
—	iz	razvojno tehničnega sektorja	3
skupno	24	delavcev
2.	Iz	TOZD Komerciala:	8	delavcev
3.	Iz	TOZD Vzdrževanje:	3	delavci
Delavci temeljne organizacije Gumama bodo torej od 1. aprila postali člani kolektiva delovne organizacije SAVA Kranj, ostali pa bodo še naprej med nami. Hodili bodo praktično skozi iste vratarnice v službo kot delavci DO AGIS Ptuj, videvali se bomo ob malici v našem obratu družbene prehrane, še naprej pa bodo ostali pogosti službeni stiki. Iz tega izhaja, da ne bo navzven praktično nekih bistvenih sprememb med TOZD Gumama in DO AGIS Ptuj, saj bosta še naprej ostali za istim »plotom«.
Preostane nam samo, da TOZD GUMARNI zaželimo mnogo poslovnih uspehov pri sodelovanju z novo delovno organizacijo.
Alojz ŠALAMUN
Letos inovacije že načrtovane
Delavski svet delovne organizacije je na svojem 21. rednem zasedanju dne 31. 1. 1983 zadolžil razvojno tehnični sektor, da pripravi kriterije za planiranje inovacij po temeljnih organizacijah. Glede na ta sklep je bil pripravljen predlog planiranja gospodarskih koristi predlog planiranja potrebnih sredstev za izplačila odškodnin in enkratnih nagrad, ter predlog planiranja števila invetivnih predlogov za posamezne temeljne organizacije s komentarjem kot sledi:
1.	SPLOŠNA UGOTOVITEV
Po podatkih iz zadnjih treh let, to je od leta 1980 do leta 1982, je bilo ugotovljeno, da imajo inventivne predloge samo proizvodne temeljne organizacije. Največ inventivnih predlogov ali ca. 50 % vseh prijavljenih predlogov odpade na TOZD Avto-oprema, pri kateri beležimo tudi naj večje dosežene gospodarske koristi, nato sledijo TOZD Kovinska obdelava, TOZD Velika oprema, TOZD Precizna mehanika, TOZD Orodjarna, ki je do sedaj imela en predlog, s katerim je bilo mogoče izračunati gospodarsko korist in TOZD Vzmetarna, ki pa ni imela inventivnih predlogov, s katerimi bi bilo mogoče izračunati gospodarske koristi. Ostale TOZD inventivnih predlogov nimajo odnosno so inventivni predlogi, ki jih prijavljajo, koristni za ostale TOZD, to so: DSSS, KOM, VZDR in SERV. Pri tej ugotovitvi ni upoštevana TOZD Gumama, ker se s 1. 4. priključi DO SAVA Kranj.
2.	PREDLOG PLANIRANJA
Da bi lažje planirali gospodarske koristi, sredstva za odškodnine in število inventivnih predlogov za leto 1983, so bili izdelani diagrami gibanja inventivnih predlogov zadnjih treh let in na podlagi le-teh se ocenjuje naslednje:
2. L TOZD Avtooprema
Največ gospodarskih koristi prinašajo inventivni predlogi tej TOZD, zato se ocenjuje, da bo v letu 1983 dosegla za
2.600.000.	00 din gospodarskih koristi, da bo potrebnih 420.000,00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade in da bo prijavljeno 35 inventivnih predlogov.
2. 2. TOZD Precizna mehanika
V	tej TOZD, kot pri ostalih, razen TOZD Avtoopreme, trend gospodarskih koristi močno v upadanju, kar je posledica prehoda na izdelavo novega tahografa, zato se ocenjuje, da bo doseženo v 1983. letu samo 80.000,00 din gospodarske koristi, da bo potrebno 13.000,00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade ter da bodo prijavljeni 3 inventivni predlogi.
2. 3. TOZD Kovinska obdelava
Enako kot TOZD Precizna mehanika, vendar je vzrok za upadanje v zelo počasnem in dolgem reševanju prispelih inv-ventivnih predlogo, saj so roki od prijave do realizacije inventivnih predlogov dolgi tudi več kot eno leto, zato se ocenjuje za leto 1983 samo 250.000,00 din gospodarske koristi, potrebnih
45.000.	00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade ter da bo prijavljenih 14 inventivnih predlogov.
2. 4. TOZD Velika oprema
Glede na trend upadanja gospodarskih koristi se ocenjuje za leto 1983 samo 200.000,00 din gospodarskih koristi, potrebnih
40.000.	00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade ter 11 prijavljenih inventivnih predlogov.
2.5. TOZD Vzmetarna
Zaradi tega, ker do sedaj TOZD ni imela gospodarskih koristi z inovacijami, se ocenjuje, da bo v letu 1983 dosegla
50.000.	00 din gospodarskih koristi za kar bo potrebno 15.000,00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade ter 3 prijavljene inventivne predloge.
2. 6. TOZD Orodjarna
Enako, kot pri TOZD Vzmetarna, se ocenjuje 50.000,00 din gospodarskih koristi, 15.000,00 din sredstev za odškodnine in enkratne nagrade ter 2 prijavljena inventivna predloga.
2. 7. Delovna skupnost skupnih služb
V	okvim razvojno — tehničnega sektorja deluje razvojna služba, ki ima zaposlenih 5 razvojnikov, zato planiramo, da bo vsak razvojnih izdelal 1 sprejemljiv inventivni predlog, za katere se bodo gospodarske koristi izračunale naknadno.
V	nadaljevanju bi želel kolektiv seznaniti še o neuspelem predavanju, odnosno o neudeležbi na predavanju o organizirani inventivni dejavnosti v združenem delu. Na posvetu poslovodnih organov v novembra 1982. leta je bilo dogovorjeno, da se takšno predavanje izvede za vse poslovodne organe ter vodje sektorjev in služb. Namen predavanja je bil seznaniti odgovorne delavce o pomenu in koristih, ki se dosežejo z organizirano inventivno dejavnostjo, kakor tudi o stanju inventivne dejavnosti doma in po svetu. Zaradi tega je bilo organizirano predavanje dne 18. januarja letos, predavatelj pa je bil dr. Hribernik Božo, profesor na VTŠ v Mariboru.
Da bi bila zagotovljena udeležba na predavanju, je direktor DO z vabilom o obvezni udeležbi obvestil o predavanju naslednje odgovorne delavce: Emerika Veigla, Ivana Šebela, Maksa Pisarja, Borisa Horvata, Sašo Štros, Maksa Fridla, Maksa Potočnika, Franca Krabonjo, Edvarda Vindiša, Vojteha Belšaka, Petra Bela, Zvonka Meška, Janeza Pičerka, Alberta Paja, Egona Zoreča, Viktorja Kelenca, Janka Sumana, Mladena Vuka, Branka Joha, Franca Pulka, Petra Aliča, Antona Ozmeca, Bojana Žigerja, Marjana Leberja, Zorana Daniloviča, Vlada Jankoviča, Franca Murka in Martina Jaušovca.
Navedenega dne pa so se predavanja udeležili le: Maks Pisar, Miloš Šmigoc, Franc Krabonja, Janez Pičerko, Egon Zorec, Anton Ozmec, Bojan Žiger, Marjan Leber, Zoran Dani-lovič, Vlado Jankovič, Franc Murko in Martin Jaušovec.
Menim, da je s tem dovolj jasno prikazano zanimanje za inventivno dejavnost v naši DO, kar je tudi odraz v trendu upadanja inventivne dejavnosti v vseh TOZD razen Avtoopreme.	Dušan Žnidarič
PLAN, REORGANIZACIJA IN ŠE KAJ V DSSS
Konec februarja in prve dni marca so potekale aktivnosti v zvezi z usklajevanjem plana dela, potreb zaposlovanja v DSSS in TOZD skupnega pomena.
Vse težji pogoji gospodarjenja so tudi v naši delovni organizaciji vspodbudili k temeljitejšim razpravam. Dejstvo je, da so se začela lomiti kopja okrog storitev, ki jih DSSS opravlja za TOZD. Velja ugotovitev, da so za nami leta, ko se je DSSS širila v prevelike razsežnosti. Treba bo vse vrniti v razumne okvirje. Vrata v DSSS bomo poslej lahko odpirali samo strokovnim kadrom, seveda, ko bodo takšno zaposlitev narekovale TOZD. Doslej smo v tej smeri storili premalo. Nič! Štipendiramo ljudi. Nanje čakamo. Ko pridejo jih ne moremo zaposliti ker nimamo dovolj dobro sistemiziranih delovnih mest za zaposlovanje določenih kadrov. To nam dokazuje primer v PFS, TOZD Komerciali, TOZD Vzdrževanju in še kje. Kdo je kriv za takšno stanje, najbrž v tem trenutku ni pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, da še kar naprej v nekaterih službah životarimo brez strokovnjakov, le-ti pa se zaposljujejo drugod.
Jasno je, da bo treba določiti programske usmeritve TOZD in DO. Le to je garancija obstoja in napredka.	M. M.
URNIK MALIC
Ob prihodu na novi delovni čas se je pri delitvi malice pojavila gneča, ker so si premik časa različno tolmačili. Glede na izkušnje in zahteve smo z umikom tudi nekoliko skrčili čas delitve.
9.30 Kovinska obdelava
9.45 Orodjarna, Gumama - stari del
10.00	Gumama-novi del
10.15	TAP - proizvodnja 10.45 TAP-režija
11.00	Servisi, Vzdrževanje
11.15	DSSS, Komerciala
Prav tako ugotavljamo, da je mnogo režijskih delavcev, ki urnika odmorov sploh ne upoštevajo — na malico prihajajo prej kot je pravi čas in si na ta način podaljšujejo odmore.
Prosimo, da urnik upoštevate in na ta način pripomorete k delovni disciplini.
ZAHVALI
Ob nenadomestljivi izgubi očeta
Alojza VOZLIČA
se zahvaljujem sodelavcem TOZD Orodjarna za darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Jože VOZLIČ
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO AGiS, DSSS za izkazano pomoč in izrečena sožalja.
Elizabeta DRAGŠIČ
Plan porabe združenih sredstev skupne porabe
Delavski svet delovne organizacije AGIS je na svojem 12. izrednem zasedanju dne 24. 3. 1983 razpravljal o planu porabe združenih sredstev skupne porabe ter sprejel sledeči
SKLEP
Delavski svet delovne organizacije potrdi plan porabe združenih sredstev skupne porabe, ki je naslednji:
1.	JUBILEJNE NAGRADE
višina nagrad ostane enaka kot v letu 1982. za 10	let	delovne	dobe	6.416.—	din
za 20	let	delovne	dobe	9.623.—	din
za 30	let	delovne	dobe	12.831,—	din
Potrebna	sredstva s prispevki	1.565.919.—	din
2.	NAGRADE OB ODHODU V POKOJ in pomoč ob smrti aktivnega delavca
višina nagrad je enaka lansko letni.
Potrebna sredstva	724.479.—	din
3.	ZDRAVSTVENI PREVENTIVNI ODDIH
V letu 1983 bomo na to obliko 10-dnevne rekreacije poslali 12 do 15 delavcev, ki delajo v težjih pogojih dela. Potrebna sredstva	100.000.—	din
4.	ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST
Zajema nadomestitev iztrošene opreme, stroške tekmovanj v internem in občinskem merilu, stroške najemnin in prijavnin.
Potrebna sredstva	120.000.—	din
5.	KULTURNA DEJAVNOST
Zajema samo kriterije stroškov proslav ob prazniku dela in dnevu republike ter stroške dela tamburaške sekcije. Potrebna sredstva	60.000.— din
6.	DOTACIJE
— ZSMS (če bodo aktivni)
—	aktivu krvodajalcev
—	prispevek DPM za obdaritev otrok ob novem letu po sprejetem SaS
Potrebna sredstva
15.000,— din 15.000,— din
135.000,	— din
165.000,	— din
7.	SOCIALNE POMOČI
Delavcem oziroma družinam delavcev, ki so socialno zelo ogroženi in niso deležni pomoči širše družbene skupnosti po elementarni nesreči, po smrti družinskega člana ali drugih nepredvidenih primerih.
Potrebna sredstva	60.000.— din
8. ORGANIZIRANI LETNI ODDIH
najetje cca 30 ležišč v privatnih hišah	520.000.— din
zakup terena v avtokampu, vključno z zimo-
vanjem, stroški postavitve petih prikolic nabava dveh prikolic 450 oprema za dve prikolici predprostor za dve prikolici najemnina za prikolico RS NO stroški prevoza, postavitve in zakupa terena za dve prikolici skupaj
9.	POGOSTITEV UPOKOJENCEV Samo pogostitev upokojencev — brez obdaritve s po 1.000.—- din Potrebna sredstva
10.	KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE
40 din x 1760 delavcev x 12 mesecev
11.	TOPLI OBROK
za delavce, katerih regres bremeni sklad skupne porabe
12.	PARTICIPACIJA
za dravstvene in zobozdravstvene storitve v obratni ambulanti
265.000,	— din
404.000,	— din
64.000.	— din
42.000,	— din 16.200,— din
118.000,	— din
1.429.800,— din
40.000.— din
844.800,— din
3.624.000.— din
310.000,— din
13.	REGRES ZA LETNI DOPUST
Za gotovinsko izplačilo regresa ostane 5.731.802 din kar je neto 4.986.668 din — po delavcu povprečno 2.801,50 din.
Ocenitev del oz. nalog do 7,5 razreda od 8 — 12 razreda od 12,5 — 15 razreda od 15,5 — 18,5 razreda od 19 — 21,5 razreda od 22 — 24,5 razreda nad 24,5 razreda
Znesek regresa 3.700,— din
3.200.	— din 2.800.— din 2.500.— din
2.200.	— din
2.000,	— din
1.000.	— din
Regres se izplača do konca meseca maja.
Dober vzgled je boljši kakor tisoč besed
Dobil sem težko nalogo. Pisal naj bi vam o vzgledu, ki odtehta tisoč besed. Dolgo sem tuhtal in razmišljal, nazadnje pa sklenil, da vam povem — pravljico. Bilo je takole:
Nekoč sta živela Lolek in Bolek. In nekega dne sta se s čolnom odpravila v Ameriko. Sicer je bil njun čoln že precej v letih, ampak Lolek, po funkciji šef, je vztrajal pri tem, da nima smisla za eno samo potovanje kupovati boljšega. Mornar Bolek se je navsezadnje strinjal, kajti šef že mora vedeti kaj dela. Ubogljivo je prijel veslo in krepko pljunil v roke. Nenadoma, še nedaleč od obale, pa šef zavpije:
— Bolek, glej, luknja je v čolnu! Takoj jo zakrpaj!
(Bolek ne reče nič.)
— Bolek mislim, da bo potrebno problem odločno pretehtati ter v skladu s tem začeti konkretno akcijo.
(Bolek še vedno ne reče nič in medtem se v čolnu nabere 1 cm vode)
— Tovariš moj! Stvar je resna in zato trkam na tvojo zavest, da storiš prav vse, kar se v dani situaciji da narediti.
— Ampak kako? — se naposled oglasi Bolek in bedasto pogleda svojega šefa.
(3 cm vode v čolnu)
— Bolek, tvoj občutek odgovornosti je na zaskrbljujoči ravni, zaradi tega ti izrekam — JAVNI OPOMIN ... Zdaj pa le popravi dno!
— Saj ne morem, ko pa nimam niti orodja, niti črpalke.
(5 cm vode v čolnu)
—• Že vidim, da predhodni ukrep ni vzgojno deloval nate, zato bom predlagal samoupravnim organom, da te izključijo iz najine skupnosti.
— Kakšnim samoupravnim organom, ko pa sva samo midva v tej zarjeaveli škatli? — nikakor ne »kapira« Bolek.
(10 cm vode v čolnu)
— Svarim te Bolek! Očitno se ne[ zavedaš, da razvoj dogodkov povzroča situacijo v kateri naju le stabiliziranje najinega položaja lahko reši negativnih tendenc, ki bi želele vplivati na temeljne usmeritve in cilje, ki sva jih opredelila v izhodiščnih dokumentih pred najinim potovanjem v Ameriko.
— Da sva jih opredelila? Ne ne, jaz nisem prav ničesar o-predeljeval. Ves čas sem zatrjeval, da s to staro lupino ne moreva priti daleč in ko sem se vdal v usodo, me niti po-
slušati nisi hotel, da bi kupila vsaj orodje za morebitna popravila.
15 cm vode v čolnu)
—• Ta je pa dobra! Ko smo se samoupravno dogovorili...
—■ Čuj Lolek! Zdaj mi je pa dovolj! Kaj pomeni to brez-veznoi flancanje, da »smo se dogovorili«, ko pa sva samo jaz in ti v igri?
•—• Bolek, ti sploh ne razumeš. Neglede na vse objektivne okoliščine ter subjektivne dejavnike, upoštevajoč zapleten medsebojni položaj, ki lahko nastane samo kot posledica hitrega družbenoekonomskega razvoja je navsezadnje le bil dosežen skupni dogovor.
(20 cm vode v čolnu)
—- Da, da, ampak potem, ko si me tako »zbesedičil« in prepričal, da nisem vedel kje se me glava drži.
—■ Pa saj nisi imel nič proti. Tvoja samoupravna pravica in dolžnost je bila, da poveš svoje mnenje ...
— Če pa sem ti že prej povedal, da ...
—• Bolek, ne kvasi neumnosti! Raje pomisli na uvodne smernice, ki sem ti jih dal že v izhodišču trenutne situacije.
(25 cm vode v čolnu)
Še in še je Lolek govoril, razpravljal in analiziral, ampak naše glasilo je premajhno, da bi lahko vse opisal, pa tudi vso naše časopisje z RTV vred ne bi moglo zajeti vseh teh besed. Verjetno vas pa vseeno zanima konec pravljice, ki ga že slutite.
Bolek je namreč ostal brez besed ob »silnih«' govoricah svojega šefa. Nekaj časa je gledal njega, potem naraščujo-čo vodo v čolnu in se nazadnje odločil — molče je spremenil smer in začel veslati proti o-bali... Konec pravljice. Če je bil to srečen ali nesrečen konec — pa ne vem. Vse je namreč odvisno od količine vode v čolnu in od oddaljenosti od obale. Vprašujem pa se, ali se ni morda Lolek' ob svojem (verjetno) rešilnem dejanju spomnil Marxovih besed, ki je na mnogih mestih poudaril, da se z metafizičnim (statičnim, nespremenljivim) obnašanjem ne da obvladati dialektičnih (spreminjajočih) okoliščin.
In voda v čolnu je presneto dialektična..'. Žal!
Rus Bojan
DOMISELNI DIREKTOR
V manjšem podjetju na za-padu si je direktor domislil, da bi dvignil produktivnost svojih delavcev. Na steno je dal obesiti plakat: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!« Kakor hitro so to prebra-
li, so se člani kolektiva odločili: nekateri so takoj pridivjali v pisarno in zahtevali povišanje plač, delavci so pričeli stavkati, a blagajnik je spraznil blagajno in izginil brez sledu.
Uspel tečaj v TOZD Vzmetarna
Želja po strokovnem znanju s področja navijanja vzmeti za delavce v VZMETARNI je vodstvo TOZD privedlo do odločitve, da organizirajo tečaj za vse delavce v neposredni proizvodnji. Izobraževanje delavcev je bilo organizirano v lastni režiji s sodelovanjem kadrovske službe in pod strokovnim vodstvom Srednje strojne kovinarske in metalurške šole Maribor.
Tečaj je bil organiziran v dveh skupinah po dva dni, katerega se je skupno udeležilo 34 delavcev. Predavali so tov. Janez Pičerko, Alojz Meško in Rajko Brglez, zdravnik OA. Pohvaliti moram vse udeležence, ki so z vso resnostjo prisostvovali izobraževanju in s tem izrazili visoko delovno zavest, da lahko edino z večjim strokovnim znanjem dosežejo boljše proizvodne rezultate.
Vsi udeleženci bodo prejeli potrdila o uspešno opravljenem tečaju, katera bo verificirala Srednja strojna kovinarska in metalurška šola Maribor.
Organizacija in izvedba seminarja je v celoti uspela, namen in cilj izobraževanja pa se bo slej ko prej moral odražati v boljših delovnih uspehih in kvaliteti proizvodov TOZD Vzmetarna.	Simonič Franc
Mestni kino Ptuj p. o. tel. 771-306
SPORED FILMOV ZA APRIL 1983
5. in 6. HEAVY METAL, ameriški barvni in glasbeni film (Animirani celovečerni film za odrasle) ob 18. in 20. uri.
7. in 8. IZŠOLANA MORILKA, ameriški barvni film ob 18. in 20. uri.
9. in 10. POGODBA, hongkoška barvna komedija ob 18. in 20. uri;
v nedeljo ob 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja risanega filma GOSJI PASTIR MATIJA.
12.	in 13. EVA, slovenski barvni film ob 18. in 20. uri.
14.	DOKTOR ŽIVAGO, ameriška barvna drama ob 18. in 20. uri
15.	in 17. LJUBEZENSKI HOTEL V TIROLU, zahodnonemška barvna komedija ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri bo matineja japonskega barvnega risanega filma PALČICA.
19. in 20. NASTAVI ŠE DRUGO LICE, italijanska barvna komedija, ob 18. in 20. uri.
21. in 22. VROČI ŽVEČILNIK, ameriška barvna komedija ob 18. in 20. uri.
23. in 24. PREVARANT HITREJŠI OD POLICIJE, ameriški barvni film ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja barvnega risanega filma TOM V JOK, JERRV V STOK.
26. in 28. ULICE NASILJA, ameriški barvni film ob 18. 'in 20. uri.
27. RDEČI BOOGIE, slovenski barvni glasbeni film, ob 18. in 20, uri.
29. 4. in 1. 5. CESTNI BOJEVNIK avstralski barvni film ob 18. in 20.
uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja ameriškega risanega filma TOM im JERRV dobra prijatelja.
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Kristina. Rodila se je v Kicarju leta 1946. Stara je 37 let. Je majhne postave, ima kostanjeve lase, rjave oči, je vesela, nasmejana, ima okrogla lica, mehko toplo, prijazno srce in pridne, delovne, nežne roke, ki venomer segajo po delu.
Mamica se že zgodaj zjutraj zbudi in začne s pripravljanjem zajtrka. Po prijetnem, dobrem zajtrku se z očkom odpeljeta v službo, kjer spet začneta delati in skrbeti za nas. Mamica zmeraj skrbi, da ne bi bila lačna in da bi bila zmeraj toplo oblečena. Tudi jaz ne pozabim na njo. Za rojstni dan ji kupim darilo, ki ga je zelo vesela, Z veseljem ji pomagam. Seveda pa tudi na 8. marec ne pozabimo. Takrat praznujejo vse žene. Na ta dan se lahko sprostijo in veselijo, za delo pa poskrbimo mi.
Svojo mamico imam najraje. Ne bi je dala za nič na svetu. Ona je pazila na me, ko sem bila majhna in se drla v zibki, da me nihče ni moral poslušati.
Mojca Kocmut, 5. b OŠ Franc Osojnik
PREŠEREN IN KULTURA
Vsi vemo, da je Prešeren ustvaril slovensko umetno poezijo, enako tisti velikih narodov. Ustvaril jo je iz še nerazvitega jezika, nesvobodnega naroda.
Vsi poznamo tudi njegove misli o človečnosti in svobodi, o bratskem sožitju vseh narodov. Prešeren ni mislil na tisto rodoljublje, ki bi poveličevalo lasten narod čez druge. Ljubezen do dekleta je Prešeren povezoval z ljubeznijo do domovine. Toda bogata Primičeva Julija ga je zavračala, pa tudi mnogi rojaki so zaničevali njegove odkrite misli. Prešernove ideje so tudi danes pomembne za vsakega kulturnega človeka.
Letos smo na šoli priredili kulturno srečanje po razredih. Program so si zamislili učenci sami. Tako smo imeli recital z najpomembnejšimi mesti iz Prešernovih pesmi. So pa bile tudi druge točke. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so predvajali klasično glasbo, predvsem na klavirju. Drugi pa so si s kitaro upali zapeti nekaj pesmi. Bolj izzivalni pa so bili izreki o naših mladostniških pravicah in željah.
Milena Kekec, 8. a
OŠ Franc Osojnik
NAŠI NAJMLAJŠI
MOJ PRVI DAN POČITNIC
Bila je sobota. Ker sem izdelal z odličnim uspehom, sva z očetom odšla v Maribor. Tam sva kupila obljubljene smuči! Bil je to zame zelo srečen dan.
Brlek Boris, 2. c
PRI BABICI
Danes sem se zbudil pri babici. Ko sem stopil na dvorišče, sta me Pika in Medi veselo pozdravila.
Potem smo vsi trije odšli v gozd. Tam nas je prestrašil divji prašič.
Korez Marko, 2. c
VOZNIKI MOTORNIH VOZIL:
bodite previdni do otrok, invalidov, starih in slabotnih!
- ali se res ne znamo obvladati pri hitrostni vožnji, pri prehitevanju in upoštevanju prometnih znakov!	|g|mii
— ne vozite pod vplivom . alkohola - mislite.na nnsledleotj
SMEROKAZ KADROV
m
< PRIŠLI
Izrečeni disciplinski ukrepi
ODŠLI >
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU F6EBRUARJU
1983
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	KORENJAK KATARINA, delavka pomivanje posode — za določen čas
TOZD GUMARNA
—	DREVENŠEK VINKO, delavec valjanje gumijevih zmesi — za nedoločen čas
—	KOVAČEC DARINKO, ekonomski tehnik
ročno obrezovanje in brušenje gumijevih izdelkov — za nedoločen čas
—	TOMANIČ MIROSLAV, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — za nedoločen čas
—	MLAKAR VERA, delavka
ročno obrezovanje in brušenje gumijevih izdelkov — za nedoločen čas
—	ČENDOU DANILO, strojni tehnik pripravnik — za določen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	EMERŠIČ ROMAN, avtomehanik posluževanje pri varenju — za določen čas
TOZD SERVISI
—	NOVAK MARJAN, avtomobilski klepar manj zahtevna avtokleparska dela — vrnitev iz JLA
TOZD ORODJARNA
—	NOVAK ZVONKO, orodjar
manj zahtevna dela na vzdrževanju orodij in priprav za TOZD Gumama — vrnitev iz JLA
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU FEBRUARJU 1983
TOZD KOMERCIALA
—	ČAKALIČ MIROSLAVA, frizer čiščenje prostorov — sporazumno
TOZD AVTOOPREMA
—	KOSTANJEVEC ZDENKO, delavec varenje CO2 — na lastno željo
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	KEKEC MIROSLAV, strojni tehnik izdelava tehnološke dokumentacije — po sili zakona
TOZD VELIKA OPREMA
—	PIŠEK MILAN, prodajalec tehn. stroke
posluževanje pri varenju — delo za določen čas
TOZD SERVISI
—	KORPIČ jANKO, avtomehanik
manj zahtevna avtomehanska dela na sovjetskih vozilih — delo za določen čas
~ ŠEMNIČKI SLAVKO, vozni ličar manj zahtevna avtoličarska dela — delo za določen čas
—	TOPLAK JANEZ, avtoklepar
manj zathevna avtokleparska dela — delo za določen čas
—	EMERŠIČ ROMAN, avtomehanik manj zahtevna avtomehanska dela na osebnih vozilih Zastava — Škoda — delo za določen čas
—	JAKOPOVIČ ZDRAVKO, avtoličar najzahtevnejša avtoličarska dela — umrl
Na podlagi določil 172. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obravnavah.
ORODJARNA
1. ČIHAL Herbert: zaposlen na delih in nalogah kopirno rezkanje, je odgovoren, ker je večkrat zamudil na delo in sicer 9. 6. 10 minut, 11. 6. 30 minut, 16. 6. 10 minut, 18. 6. 45 minut, 22. 6. 30 minut, 24. 6. 20 minut, 25. 6. 35 minut, ter s storjenimi dejanji temeljni organizaciji povzročil materialno škodo; v nočni izmeni iz 5. na 6. 11. 1982 se je neprimerno obnašal do delavca obrata družbene prehrane tov. Sov-dat Ladislava, katerega je u-daril s pestjo po obrazu, tako, da je padel po tleh. Ponovno ga je udaril izven obrata družbene prehrane pri vratarnici, ko je Sovdat rekel varnostniku, naj pokliče Postajo milice. Tudi pri drugem udarcu je Sovdat padel po tleh, nato pa je Cihal z ostalima delavcema iz Orodjarne odšel, brez da bi pri poškodovanem ugotovil posledice padca oziroma udarca.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 3., 7., 21. in 31. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep — prenehanje delovnega razmerja.
Istočasno je komisija izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti odločbe ne bo huje kršil delovne obveznosti.
Komisija je tudi izrekla, da je delavec dolžan vrniti materialno škodo, katero je povzročil s svojimi zamudami na delo in sicer v skupnem pavšalnem znesku 550 din.
KOVINSKA OBDELAVA
1. TOPLAK Irena: zaposlena na delih in nalogah struženje izdelkov in polizdelkov, je odgovorna, ker, je od 25. 10. 1982 dalje neopravičeno izostala z dela. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep —- prenehanje delovnega razmerja.
GUMARNA
1. PROSENJAK Anton: zaposlen na. delih in nalogah obrezovanje gumi izdelkov, je odgovoren, ker je dne 18. 10. 1982 grozil z nožem tov. Šmuc Želj kotu in analitiku časa tov. Šmigoc Milošu, ko sta ta hotela opraviti delovno nalogo. Zaradi suma vinjenosti je služba varstva pri delu hotela opraviti preizkus z alkotestom, vendar je to odklonil, nato pa samovoljno zapustil delovno granizacijo.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 7., 20., 21. in 46. točki člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep —• prenehanje delovnega razmerja.
Komisija je izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti ne bo huje kršil delovne obveznosti.
Istočasno je komisija tudi izrekla, da mora vrniti povzročeno materialno škodo v pavšalnem znesku 200 din.
KOMERCIALA
1. GOLOB Franc: zaposlen na delih in nalogah nakladanje in razkladanje, je odgovoren, ker je dne 22. 10. 1982 samovoljno zapustil delo in delovno organizacijo in bil odsoten 30 minut ter s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. Po vrnitvi se je neprimerno obnašal do pomočnika vodje skladiščnika.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 7., 21. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep — javni opomin in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 50 din.
VELIKA OPREMA
1. MLAKAR Franc:	zapo-
slen na delih in nalogah ročno transportirani e, je odgovoren.
ker je dne 10. 11. 1982 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep —- javni opomin in vrnitev materialne škode v pašalnem znesku 500 din.
2.	BRUS Franc: zaposlen na delih in nalogah stiskanje na stiskalnicah, je odgovoren, ker je dne 19. 5. 1982 malomarno opravljal svoje delo in s tem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo in sicer pri izdelavi konzol 945115 in 945116, saj je bilo 600 kom levih in desnih konzol neuporabnih.
S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 21. in 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep — javni opomin in vrnitev 1/4 materialne škode, višine katere bo ugotovila komisija za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v TOZD Velika oprema.
3.	KOLAR Ivan:	zaposlen
na delih in nalogah vodenje tehničnel kontrole, je odgovoren, ker je dne 19. 5. 1982 so-povzročil temeljni organizaciji materialno škodo, saj bi kot vodja tehnične kontrole moral zagotoviti medfazno kontrolo. Med drugim je zaradi tega prišlo do izmeta pri izdelavi konzol 945115 in 945116, ko je bilo 600 kom navedenih konzol neuporabnih.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep — javni opomin in vrnitev 1/4 povzročene materialne škode, višino katere bo ugotovila komisija za ugotavljanje odškodninske odgovornosti TOZD Velika oprema.
DOPISUJ V SVOJE GLASILO
Občni zbor OOS TOZD Servisi. Delavci so z zanimanjem prisluhnili direktorju TOZD, ki je orisal stanje v katerem se nahajajo . . .
STRAN ZA RAZVEDRILO
ft?IS
mvji
PfiSTlt

MO&KI
politik
imuei)
SESTAVIL eri Kum

NSAfilCI
Rži K
votsvo
SAM”
vifete
gi/-0
FOTCCAlA
Žll/AL
/4tFR£P
N066L
TKA-MIfJI
GKAD
^C-EMd
STUrJlž#
KmeoK
VOŽ/U)
PaP£-
£/reV
ReNft
pevec
feum
OBPOK
Ee/vo
etAvNo
mesto
VOKTA-
N\TE
HOVI
SAD
IŽ60M
SLOV-
PISA-
TELJ
msftfei
usms«
sum
tPini
LOPSg
VezNATA
ŽtvAL
T&eSM/\ / PO-tOEDVAiJ ŠKoveA
srneo-
ZlMSK-l
uof/su;
v
eifisiu)
OL&A
Meglič.
lUDIJtfv
HOSKd
IME
W)MliN0
Lvium)
mmM
USfljELl
TRftK
lažatev
?cltemA
vicu
FZANC-
MENIH
/>EAN)
leeAiKfi
MAVIČ
• : ’.L VTPIVU
GflLOMft
SPODNJI
J>EL
Pasove
ŽEHSM
me
vvojicA
MESTO
V
SZEMU
TOPIMO
TANILO
PoPimoA
spele-
olog,
ČFSTfr
ITČzm
Z&SPO
ŽENSKO
/ne
voPSU)
v
SVOTE
GLASILO
VELIKO
^%41/e
DELCVNI
mrlog
BOLEZEN
Katera bolezen je najhujša? Ljubezen: ker morata zaradi nje dva v posteljo.
PIKNIK
— Zakaj ste prišli sami na piknik?
— Žena je slabe volje.
— Čemu?
— Ker je nisem povabil s seboj.
SREČANJE
Ob novoletnem srečanju članov kolektiva sreča žena uslužbenca Janeza direktorja Pavla. Čeprav ga je prvič videla, mu takoj z radostnim obrazom sporoči: »Vi ste prav gotovo direktor.« »Kako pa ste me spoznali?« je bil ves vzradoščen direktor.® »Kako ne bi, saj ste prav tako smešni kot moj mož, kadar vas oponaša pred otroki, da bi jih spravil v smeh.«
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Osenjak Stanko, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.