RAZGLABLJANJA Slavko Kremenšek VZVRATNI VIDIK ZANEMARJEN ETNOLOŠKI METODIČNI PRISTOP?1 Vprašanje, ki je načeto v pričujočih vrsticah, ne zadeva današnje etnološke misli v vsem njenem obsegu. ,Se pa nanaša ira njpri izvirno avtentični del, kot se zdi, v njeni celoti, Gre namreč 2$ lislo etnološko /nanosi, ki so jo šteli in se je tudi sama Štela med zgodovinske znansi vene discipline. To pomeni, da jeglede na svojo tnelodoloŽko usnitailev pripadali tej ali drugi metodološki smeri, ki je imela teoretično premišljen ali tudi le samodejno izoblikovan zgodovinski značaj. Z:i psihološko ali biolo-gistično naravnanë odvode etnološke vedé je lahko to vprašanje brez pomena Zgodovinske obravnave so navadno zastavljene v kronološkem pogledu progresivno. Nterolipnona tak način, hrez ustrezne refleksije. Kronologija je bila dolgo časa, in je do neke mere še danes. Šibak člen etnološke metodologije. Navajanje razlogov za tako stanje je tvegana, vendar zanimiva naloga. Ljudska kultura oziroma ljudsko življenje sta bila še pred nekaj desetletji, če ne z dvema nogama pa vsaj z eno nogo. zunaj zgodovine; v zgodovinskih znanostih, seveda. Njuna uveznjenosi v tradiciji in občestvu kajpak ni mogla biti zunaj časovne dimenzije, toda (ijun bolj ali manj statično razumljen zgodovinski položaj ni navajal na natančnejše Časovno opredeljevanje To tudi ne po kataklizmi, ki jo je spričo industrializacije. urbanizacije in siceršnjih pojavov moderne dobe doživljal "stari svet" Kot da bi za življenje in umiranje ljudske kulture kot relativno samostojne kulturne strukture v zgodovinskem razvojnem procesu časovna sestavina (poleg krajevnega in socialnega določila) ne bila pomembna kol za vse druge zgodovinske pojave! l'a vendar; za narodopisje nam, na primer. Hajko i.ožai zatrjuje, da spada v vrsto /godi »vinskih znanosti, tla je po svoji metodično-teoretični strani navezano na zgodovinsko nie todo. kožar zavrača mnenje, da je narodopisje veti a ti tla naš njosti. njena glavna naloga je "raziskati preteklost, kajti ta veda stremi za spoznanjem kulture, ki je bila nekoč bolje ohran jena, kot je danes, saj danes že izginja". Tej ugotovitvi sled) stavek, ki nas na tem mestu posebej zanima: "Ako kljub temu izhaja iz obstojet ih razmer, je lo stvar metode, ne pa cilja".-Raziskovalec "mora nabirati in raziskovati sedanjegradivo", tla bo spoznal "pravo lice ljudske kulture", njeno "pravo", "pristno" in "prvotno" podobo, za katero je "čisto izven vsakega dvoma", tla je bila "tem popolnejša, čim dalje gremo v pretekli >si". "OhstOječe razmere" in "sedanje gradivo' so torej Ložarju izhodišči raziskovalnega dela. metoda, ki bi jo. kot st- zdi, lahko označili za značilni na roti opisni metodični pristop, (,il| in smer narodopisnega raziskovalnega prizadevanja, kot ju razume liajko kožar, sta jasna od sedanjosti v preteklost Torej retrogradni vidik Kol je znano, je Ložarjevemu poudarjanju raziskovanja preteklosti leta 1956 ugovarjal Vilki > Novak Dejal je, tla "etin i-grafija ne izhaja iz sedanji >sti le zaradi metode, marveč hoče prav razložili sedanjost, sedanje družbene oblike, gmotne predmete in duhovne pojave, pa naj so nastali preti stoletji pred desetletji ali preti kratkim" 1 Kot vidimo, tudi Nov.tk sedanjosti kot izhodišča etnološkega ali etnografskega preučevanja ni zanikal, posebej je le poudaril preučevanje sedanjosti, kot bi rekli "per se" Da so se raziskovalci v vsej zgodovini etnološke misli v daleč ¡največji meri ukvarjali z recentnimi, tj sedanjimi pojavi, smo poudarjali že v drugi zvezi V kakšne namene so svoja spoznanja uporabljali, je seveda drugo vprašanje. Nekateri, na primer A I Linhart so iz pojavnosti svoje dobe sklepali za obdobja, ki so bila starejša tisoč in več let Romantiki s. paberkovali meti svojimi sodobniki, da bi s prežitki "narodnega blaga" osvetlili mitično narodno dušo, najmanj omade ževano v daljnji preteklosti Nekateri so videli specifičnost etnologije v nasprotju s hisioriogralijo v tem. da i/ sedanjosti dela sklepe za pretekla obdobja. To naj bi bilo spnčo pomanjkanja drugih primernih vir&v tudi objektiv na nuja Iti t z Grabne r, na primer, pravi, tla je etnok>škt> razisk in 7. ,\ nesli t objavlja fino indi slotviisko ruzlkk o. to/i ur. t 2 Kajkb i.ozdr A'aindoftfšp. HjegoriMUstro, utihne m {Himen. V: Xcmxloplxje Sh/ vncei ■ i JJiihljtiiui V)4 ) •tir /6 3 A. d. sir /,V 4 Vilka Novak. O I/¡sin i etnvf(raflje in njeni metodi. r Slureiiskl etnograf % Ljubljana J Vid. sli. i J 5 Starko Kreweïisvk, Mitološki razgledi in dileme J. Ljubljana /'Ki sir. / i- / / 6 Plim Si t trke Kiviwiih'k. Obča etnologija Ljubljana 197 i, sir 6. ! 64. 7 VtlkoNomk. n d., sir. U. 18 GLASNIK SED 36/1 996, št. 4 RAZGLABLJANJA tudi nekateri zgodovinarji: iTako pokojni Bogo Orafena u e r. ki ¡l1 pred leti v /vezi z opredeljevanjeill temeljnih pojmov o Zgo-dov ini zapisal naslednje: "Kakor .se more otrok naučiti govoriti le tako. da v vsakdanjem življenju združuje določene besede v določenimi doživljenimi predmeti in pojmi, tako mora tudi zgodovinar preden .se more poglabljati v pretekli >si - spoznati ob vsakdanjem življenju tiste miselne kategorije in pojme, ki so potrebni za spoznavanje pisane podobe življenja Kdor ne pozna kmečkega življenja in dela. ne ho mogel razumeti agrarne zgodovine, .še mafij pa jo bo lahko Začel raziskovati; prav to velja tudi za politično življenje, razredne boje, vojne tU »gotiki-... in končno za intimne človeške strani zgodovinskega razvoja vse do razmerja človeka tU> človekiL moža do žene... Brez izkušeni, s katerimi si je prid<)bil ustreziie temeljne p<>jme, je t*>rej zgodovinarji] analiza preteklosti delno docela nemogoča. Seveda (nora tudi lu vselei najprej raziskovati, koliko se oblike teli pojmov v pretekle>sti razlikujejo od oblik, ki jih je doživljal v s< >dobn(*in svetu, a vendar vse 10 jasno kaže, da zahleva preučevanje preteklosti med svojimi metodičnimi pogoji tudi čim bolj in tenzivno zanimanje za sodobno življenje."*1 težko bi bilo reči, v kolikšni meri slovenski zgodovin a rji izpolnjuje]« i v nat rinejši obliki < imenjene "metodične pogoje" Vsekaki>r pa gre pri tem za vitlik, ki je v enaki meri pomemben tudi za etnologe Se pravi, da imamo tako opraviti še s tretjim dokazilom \ zvezi s potrebo po posebnem odnosu do s< idob-nosti Sodobnost naj bi bila tako izhodišče našega pretiče-vanja, predmet našega posebnega zanimanja in ogledovalno podrot te preti i azisk<»vanjem starejših obdobij. Ijvolj razlogov torej, da bi |i motali posvetiti prvensiveno pi > zor nos t. In k.11 nam kaže \ tem pogledu raziskovalna praksa? Vi tem mestu se ne bi ustavljali pri preučevanju posameznih sestavin in njihovih kompleksov z ljudškoku It urnim znača jem, t) tem je bila vsaj posredno že rečena beseda Pač pa nas zanimajo Študije, ki se loteva jt > načina življenja Iv >dlsi v eek iti ali k- njegovih posameznih delov Po treh desetletjih bolj .ili manj načrtnega tovrstnega raziskovanja na Slovenskem nam je na voljo kar lepo število tlel ki se nanašajo na omenjeno potli« >čje. Čeprav je spričo razmeroma obsežnega gradiva mogoče to m ono spregledati, se Vendarle ztli. tla meti študijami, ki jih imamo v mislih, ni takih tlel, ki bi začenjala / obravnavo sodi >bnt>sti in hi od tod sistematični> dogajanju ali stanju v polpreteklem obdobju, v bližnji in potem ialno tudi v bolj oddaljeni preteklosti. Posameznih Študentskih nalog, ki so bile poskusno vodene v t< i smer in so dale zanimive re/.uliale, 'i-i tem mestu ne bi upoštevali. i) metodološkem usmerjevanju v slovenski etnologiji je bil nazadnje govor' na primeru etnološkega preučevanja Ljubljane. Če se tudi v pričujočem okviru naslonimo na tamkaj obravnavana dela, moremo prejšnjo ugotovitev le potrditi. I a ko gre v študiji o Zeleni jami" za časovno sosledje od nas-'anka naselja v zadnjih letih preteklega stoletja do začetka šestdesetih let, ko je potekala raziskava. Obravnava kulture lri načina življenja v naselju je bila v kronološkem pogledu notranje razdeljena v sosledje; od nastanka naselja do prve svetovne vojne, v obdobje med obema vojnama in v čas po osvoboditvi. Mojca Ravnik je obravnavo GaljeviceIJ razdelila v dva sletleča m dela, v obdobje do druge svetovne vojne in v obdobje po njej. Podobno ji- strukturi rano tudi tretje, v samostojni knjižni obliki izišlo tlelo o etnološki problematiki Ljubljane, študija Damjana Ovsca o družabnem živ ljenju ljubljanskih meščanov "od začetka 20. stoletja do J. svetovne vojne", v vseli treh primerih gre torej v časovno zaporednem smislu za progresivni pristop. Težave, ki so privezane z etnološko uporabo omenjene metode. je najbolje opredelila avtorica knjige o (ialjevici Čeprav je bilo na (iuljevici še v časti preučevanja "dovolj sledov predvojnega zasilnega naselja in predvojnega predmestja je, kol phjv i Ravnikov a. "spozna v anje stai e|šega časa vezano samo na skopo pisane vire in na izpovedi prebivalcev, kot mdi na pripovedi tistih, ki so naselje že zapustili". Mimo redkih pisanih Virov gre torej le za rečeni ne "izpovedi" in "pripovedi' "Metoda zaznavanja etnološko zgovornih pojavov" pa zah leva "čim večjo vključitev v bk<>lje. navzočnost v dogajanju" Živi ljudje z življenjem, ki ga raziskujemo, so listi, ki "največ povedo ah nakažejo pravo smer iskanja". Obravnava današnjega načina življerija naj bi bila spričo povedanega "drugačna in bolj zahtevna naloga" kot obravnava iste tematike zli čas pred desetletji.'1 Dovolj razlogov torej za razmislek. ali ne bi kazalo čimprej v praksi zavestno preizkusiti m melodično ulenK-ljiti raziskovalne poli iz sedanjosti v pretekla obdobja, od preučevanja sedanjih "situacij", ko je mogoče seči do etnološkega dna, do rekonstrukcije "vsakokratnih siluacij" v preteklosti, za kar n;tm je v v eliki meri (nikakor pa ne izključno!! na voljo le recentno gradivo. V okviru predmeta Ptviifevanje načinov življenja je bil v študijskem letu 1990 <91 govor '> zanimanju za to problema tiko v slovenskem zgodovinopisju, l gotovih smo, da postaja preučevanje zgodovine načina Življenja ali vsakdanjika meti slovenskimi zgodovinarji vse bolj uveljavljena tema < >b tem ¡c primerjava med zgodovinopisnimi in etnološkimi raziskavami ai starejša obdobja pokazala določene razlike 1.1 ko smo se etnologi v največji meri lotevali obravnav načina življenja za obdobja, z,i kateri! so bile v saj do določene mere na vt >ljo ustne ini> mnacije. Kadar so bila predmet ol >rav na ve starejša obdobja, so se etnologi v poglavitnem naslanjali na historiografsko ali sorodno literaturo Vendar smo ponovno opozorili, tla iz lega dejstva ne kaže izvajali kakšnih načelnih sklepov Siojnno pač na stališču, tla so tudi za etnologijo zanimiv a vsa zgodovinska obdobja, kakor tudi, tla smo pri obravnavi slehernega vprašanja dolžni uporabiti vse vrste vi rov. ki so nam na voljo in nam pomagajo osvetliti obravnavano problematiko Ce so za osvetljevanje načina življenja ali vsakdanjika navadno bistveno povednejši ustni viri, ki pač s svojo infOrinativnostjo ne sežejo daleč nazaj v preteklost, je to vprašanje hevrisiike, ne pa bistva etnologije na eni ali his-toriograflje na drugi strani. Ko gre za preučevanje načinov življenja, ne vidimo v zvezi z opredeljevanjem predmeta raziskave neke etnološke o Lingo ciia/eiiaiier. Temeljni pojmi o tgodorinl l Siviornci zgodovina 01 i zaeetkov do danes Ljubljana 1976. str V V\7 9 Pivci letom iy) This .statement is followed by a sentence which is of special interest to us: 11 it proceeds from the existing situation in spite of this, this is hut a matter of its method and not its goal." (Ibid;) The researchei must gather and research contemporary ma-teriaf in order to learn about "the real face of folk culture", its "true", "genuine", and "original" aspect, which was "be- yond any shadow of a doubt "more perfect as we proceed funher into the past" (Ložar 1944: IK). According to Ložar, the "existing situation" and "contemporary material arc thus the starting point of research work, a method which, H seems, could be labelled a typically ethnographic methodological aspect. The goal and the direction ol the ethnographic research as understood by Ložar are clear from the present to the past. A retrogressive viewpoint, consequently. In bJ-Sfi Vilko Novak objected to Ložars stressing the research of the past, i le maintained that ... ethnogr.ipln does not proceed from the present only because of its method, but M,rives to explain thepitseut. tiiv present social tonus, objects and phenomena m the vpheiv ol"spiritual culture corretlK. regardless of wliethra the) originated centuries ago, decade*, ago. i >r ¡ust iei entl\ vak did not negate the present as a starting point ol ethnological orethnographk research either, he only stressed the research ol the present "per sc" II has already been stressed elsewhere that throughout the history of ethnology most researchers have been interested in recent, that is to say contemporary phenomena It is of course another matter how their research results were used, Some, for instance A, 'I', l.inhait. proceeded from their period ot time and drew conclusions foi the time period a thousand or more years before that. Romanticists gathered material among their contemporaries in order to explain dit- mythical soul of the nation, the least tarnished far in the past, with remnants of national material". Some saw the specific aspect of ethnology and the way it differed from historiography m the lati that it proceeds from the present, drawing conclusions about life past. This was held lobe objectively necessary since other suitable data was unavailable Fritz Grainier, for instance. maintained thai because of this, ethnological research of historical development is directed from the present towards the past, The slatting point is thus necessarily the present, the present cultural situation. which is usually composed of originally different components (cf Kremenšek 1973: 63-64) Justifying the present as a starting point for ethnological research was thus linked to the lack of availability of sources Bill there could be other aspects. Novak's opinion was thus thai the label and the slogan ethnography of thé present" 1 7tfëpapei' Will U-published in the wixduny Hihm.h^ai! ConUictS, Vol. i am! 7 did. note.) TÔ ' " -- 26 GLASNIK SED 36/1996, št. d