213
Politične stvari.
Poročilo odsekovo
o duševnem stanu umrlega kralja Ludovika II. in prestola naslednika princa Otona v bavarski
zbornici poslancev.
V soboto po Kresu dopoludae zbrala se je bavarska zbornica poslancev k posvetovanju in sklepanju zarad vladarstva na Bavarskem.
V imenu za to izbranega odseka, v katerem bilo je enako število konservativcev in liberalcev poročal je konservativni poslanec Bonn.
Omenjal je pred vsem, da je od časa obstanka ustave to prvi slučaj, ko zadeva deželni zbor tako bolestna in važaa naloga kot sedanja. Za izdelovanje poročila bilo je njemu danih samo 36 ur, poročilo sicer ni razdeljeno, ker je pa odsek spisano poročilo odobril, naj se vendar smatra za pismeno. — Ne da se ugovarjati stavku, da duševna bolezen stori dotičnega za vladanje nezmožnega. Odsek zadobil je neovrgljivo prepričanje, da sta bila v tem slučaju nezmožna za vladanje kralj vLudovik in pa princ Oton uže dolgo vrsto let.
Cutilom častenja pred veličastvom bi po trdnem prepričanji poročevalčevem bilo najbolj primerno, a^o bi se zbornici na kratko priporočilo pritrjenje k predlogu odsekovemu, toda glede na razburjenost, katera je po vsej deželi, prisiljen je vzroke razložiti, na katere se prepričanje odsekovo opira. Potem poročevalec prečita bistvene vspehe preiskavanja v odseku.
Noveje med tem je sledeče: Kralj Ludovik bil je uže od rojstva nagnjen k duševni bolezni, kazal se je zmiraj razburjenega in strašljivega, razvilo se je v rjem hudo mrzenje zoper sprejemanje visokih kneževskih in druzih oseb. V velikem navdušenji za nemško slovstvo je kralj večkrat med poročilom deklamiral stavke iz Gothe-a in Schillerja. Polagoma narastla je nagnjenost kraljeva do prave bojazni pred ljudmi, kar sta uže opazovala gospoda pl. Neumayer in pl. Eisenhardt. Govornik omenja zgradbe kapele na gradu *Berg" v ta namen, da bi kralj mogel sam biti pri si'' bi Božii, da'je kraljeve, več tednov trajajoče razburjenosti pred povračanjem v Monakovo in pred napravo dvornih obed. Pri teh morali so kralja s šopi itd. prikrivati pred očmi gostov in svirati je morala najbolj vrišeča godoa. Med obedjo je kralj divje krog sebe zrl. Stolnici ostal je konečno v bolestno čudenje zvestega ljudstva popolnoma oddaljen. V nasprotji k njegovi bojazni pred Ij id^: je njegovo navdušeno, razujzdano nagnenje do dr. plem. Zieglerja in dr. pl. Mullerja, ki se kaže v pretirani izrazih v pismih, katero je pa se ve da le kratek čas t ajalo.
EPevar Ho mig, ki je bil od leta 1867. v bližini kraljevi, izpoveduje, da je kralj uže čutil nekaj poirebe, z ljudmi občevati. Pripoveduje o svečanostih v gozdih, katere je kralj prirejal z mlajšimi živinskimi hlapci na Šahenu in drugod. Kasneje je to izostalo, vendar pa se je pripeHlo, da so hlapci v turški sobi na Šahenu po turški sedeli, ledeno sladčico srkali in iz turških pip kadili, ali pa v gozdu na kožah ležali in po staronem-ški šegi pomagali iz velikih rogov medico piti. Odkar je kabinetni tajnitf pl. Ziegler izstopil, ni kralj občeval več z nobenim omikancem. Pečal se je samo z nizkimi posU, se vozil v noši Ludovika XIV. s krono in žeslom in ie tajnemu svetovalcu pl. Loher-u dal nalog, iskati dežeio, kjer bi bilo mogoče najbolj absolutno vladanje, in katera bi se dala premeniti za Bavarsko. Ta nilog bil je, kar je neverjetno, izvršen  se ve, da brez vspeha.    Dr%
Zieglerju se je, akoravno mu je kralj v pismu ponudil tikanje, vendar-le očitalo, da je kralja razžalil z nedo-stolnim pogledom. Pred kipi francoskih kraljev odkrival se je kralj Ludovik II., oči je obračal na kviško in se je odmikal ritensko grede.
Na kolodvoru objemal je kralj steber, kolikorkrat ga je za dalj časa zapustil, kedar se je pa odstranil za krajši čas, se ga je pa samo dotaknil. Ako se je kralj spominjal strašnih sanj, divjal je grozovito. Nekega hlapca z imenom Z u r d e je tako suval, bil in na steno lučal, da se ne more tajiti, da bi to ne bil vzrok čez leto nastale smrti slabotnega moža. Kralj premišljaval je po cele ure posebnih kaznih. Nek komorni stre-žaj moral bi se naložiti na osla in prepeljavati po veliki cesti. Komorni furir Hes*:elschwert dobil je nalog prejšnjega vojnega ministra generala Maillinger-ja v grajsko ječo zapreti. Tudi zoper kraljeve prince izdana so bila taka povelja. Kralj je dal dalje povelje nemškega prestola naslednika v Mentoni vjeti in mučiti; lakoto in žejo naj bi trpel in v hrepenenji po svojih naj pogine. Hesselschwertu dano je bilo dalje povelje, denarnega ministra Rudel-a vjeti in v Ameriko stirati. Državnim ministrom dajal je pridevke: „Pack", »Gesindel", „Geschmeiss".
Poročevalec prečita lastnoročno kraljevo pismo do Hesselschwerta zarad sklicanja deželnega zbora v ta namen, da mu preskrbi veliko milijonov za stavbene načrte kraljeve.
Hesse^clrvvert poslan je bil v Regensburg, da bi pri med tem umrlem knezu Thurn in Taxis posredoval za posojilo 26 milijonov. S posredovanjem vojvoda Lu-dovika bavarskega hotelo se je tudi cesarja avstrijskega prositi za posojilo, eden adjutantov poslan je bil v Stockholm h kralju švedskemu. Tudi vBrasiliji bila je storjena poskušnja, dobiti posojilo. Dalje poslane so bile osebe v Carigrad k sultanu, k šahu v Teheran, da bi dobile denarja. Za slučaj, ko bi to ne imelo vspeba, dano je bilo povelje, najeti ljudi, kateri naj bi v bankah v Frankfurtu, v Stut-gartu, v Berolinu in v Parizu ulomili.
Izposlati bi se imeli štirje možje z nalogo, da naj preskrbi vsak dvajset milijonov, ne da bi bil drug za druzega vedel, tako, da bi naenkrat priteklo skupaj 80 milijonov. Onačevalno je, da na posamesnih listkih samo številka zapisana. Pri tej denarjaželjnosti ne more osupniti , da so se hoteli obrniti tudi do grofa pariškega, toda to ne opravičuje nikakoršnega političnega sumi-čenja. Res je, da je nek izumitelj strojev, A rman d Faure iz Algena, o katerem je pa celo misliti, da ga ni, ponudil s pismom od 7. januarija 1886. posojilo po Rothschildu, toda pisatelj pisma nikakor ne omenja ničesar o zahtevanji ali drugem povodu. Pri teh okoliščinah zadobil je odbor prepričanje, da dotične, po časnikih razširjene govorice nimajo nikakoršne dejanske podlage. Med tem, ko se je povsod denar iskal, kjer se ga je kaj pričakovalo, morali so se do zadnjega časa podajati načrti za zgradbe.
Potem prečital je na mestu poročevalca poslanec dr. Buhl vse pismene in ustne izpovedbe zdravnikov o duševni bolezni kraljevi, potem pa je še poročevalec Bonn do besede objav^ zapisnik o najdbah pri raz-telesenji.
Ko je bilo preiskalno gradivo prečitano, prečital je še po želji odsekovi državni minister baron Lutz: 1) Ugovor denarnega ministra Riedel-a od meseca maja 1884. leta do kabinetnega tajnika, v katerem se kralju priporoča za pokritje dolgov 7!/2 milijonov pri banki najeti  posojilo  proti  odstopu 900.000 mark na leto iz
214
civilne liste, proti kavciji in poroštvu sorodnikov; 2) potrdilo, da se je to posojilo sklenilo; 3) pisanje kraljeva do denarnega ministra, v katerem se vkljub novo nastalih dolgov 6!/2 milijonov zahteva, naj kaj stori za pospeševanje stavbenih namenov; 4) neposredno pisanje denarnega ministra do kralja, v katerem mu razlaga, da denarja ni in da je treba stavbe pustiti. — Dalje še kraljev ukaz zarad tega pisma in pa korairi vsega ministerstva o tej zadevi.