286 Dopisi. Iz Kobleglave na Goriškem 1. sept. Hoda živinska bolezen se je k nam pritepla, in napada po redu govejo živino ter jo naglo umori; danes so enega vola, ki je krepal, raztezali, pa nič druzega našli kot vrance sila dosti; ravno to so tudi pri prejemih čveterih dobili. Ljube ?5Novicew, ker rade na pomoč hitite, svetujte nam kaj.*) Iz Mokronoga na Dol. 14. avg. Danes so pri nas premije delili gospodarjem, ki so najlepši kobile izredili. Komisija je štela 7 mož: dva gospoda (deželni svetovavec gosp. Lašan in prof. Bleivveis) sta prišla iz Ljubljane, poslana od deželnega poglavarstva; dva višja oficirja z vojaškim živinozdravnikom sta prišla iz Gradca; dva gospoda (gosp. grof Barbo in gosp. Gresel) pa sta bila iz bližnje okolice kot zaupna moža od deželnega poglavarstva izvoljena. 7 premij je bilo za razdelitev namenjenih, in čeravno je le 14 kobil (dve z žebetoma, 12 pa druzih mlajših brez žebet) na ogled prišlo, je komisija letos vendar vseh 7 premij — 50 svetlih cekinov — razdelila, enemu gospodarju pa je mogla le samo medaljo dati, ker za našo deželo je sploh le 7 premij določenih. Memo predlanskega je komisija z veseljem zapazila, da so kmetje letos veliko lepšo živino pripeljali, kar se tiče mladih žebic; žalostno pa je bilo viditi le dve starejše kobili z žebetoma in še te tako malo prida, da je je komaj eni iz posebno dobre volje mogla dati manjša premija. Res čudno je, da v Mokronoga ni bilo dosihrnal še nikoli nobene čedne do 8 let stare kobile viditi! Da bi jih ne bilo, ne moremo skor verjeti; da bi se pa ne splačalo za 15 cekinov se potegniti, ki se dobe s pervo premijo, nam pa tudi ne gre v glavo. Letos je bilo pervikrat pri teh premijah tudi to, da vsak, kdor je premijo dobil, je prejel tudi medaljo z napisom: „Za *) Vaša bolezen je navadna poletinska bolezen, ki se imenuje vrancni prisad ali cerra. ,,Novice" so skor vsako leto o tej bolezni pisale; išite v kazalu prejemih let in našli bote prav natanjčen poduk. Vred. 287 dobro izrejo in verdovanje konj". Med gospodarji, ki so v Mokronog pripeljali letos živino iz Dolenskega, Notranjskega in Gorenskega so dobili tedaj te-ie premije: Jakob Žagar iz Karteleva za kobilo z žebetom 5 cekinov, — France Majšel iz Št. Jerneja za 3letno žebico 15 cekinov, — Jože Okorn iz Must za 3letno žebico 10 cekinov , — Anton Ferlinc iz Fužin poleg Ljubljane, Jože Sore iz Trebna, Vincenci Smola iz Novega mesta in Anton Kar lic iz Martinove vasi — vsak po 5 cekinov, — Ignaci Dolenšek iz Brunevasi pa samo medaljo. — Naj pri ti priliki še povemo, da polje zdaj pri nas lepo kaže; posebno ajde so prav lepe; le to je velika žalost, da krompir tako zlo gnjije, da nektere njive že od daleč smerde. Ne vem, zakaj se ne podvizajo gospodarji, tak krompir berž izkopati, da bi ga oteli še večji škodi v zemlji? Očitno je, da gre bolezen od perja doli v zemljo in se tedaj gnjilina dalje odverne, ako se krompir vzame iz zemlje in potem nagnjiti odbere od zdravega, da se saj to obrani, kar še nima bolezni v sebi. Iz Barke na Notranjskem 28. avg. J. A. — Tudi pri nas se je s vilo reja začela, kjer je dozdaj še ni bilo; tako lepo so se ponesli svilodi, da je bilo veselje viditi, in komaj so drugo dobo nastopili, že so bili na Laško zapisani in prav po visoki ceni zaarani. Kupec, kteri jih je kupil, je pustil kokone tako dolgo tukaj, da so metulji jajčica izlegli, kterih je bil zlo vesel. Perve jajčica pa smo mi kakor tudi murvino seme in murvine drevesca iz Ljubljane prejeli od kmetijske družbe, kteri smo prav hvaležni. Turšica je pri nas prav lepa; krompir enmalo gnjije; grojzdja je dosti; čeravno enmalo bolno, se vendar veselimo, davga bomo pili, ako ga Bog dalje škode varuje. Iz Šmartna pri Litii. (Nove orgle). Lansko leto o sv. Jakobu je doveršil gosp. Ferdinand Malahovski iz Ljubljane v naši farni cerkvi nove izverstne orgle na 22 spremenov, s tremi manuaii, pedalom in tremi zdru-živniki (Koppeln). Leto in dan že opravljajo zvesto svojo službo. prestale so toraj že marsikako vremensko skušnjo, in čas je, da o njih povem, kar bi utegnilo koristiti na eno ali drugo stran. Orgle stoje v treh lično izdelanih omarah. V srednji veliki stoji jezični spremen „oboe" 8', ki se glasi na perve m manualu; dalje ?3principal" 8', ,,bour-don" 16', druffi ;,bourdonu 8' „nachthorn" 8' 55gamba" 8', „oktavtt 4', „flavta" 4', „viola" 4', wkornet" čveteroverstni 4' 3' 2' l3/5' in „mikstura" trojnoverstna, kterih 10 spremenov se glasi na drugem srednjem manualu; dalje wsubbas" 16', „posavna" 16' z jeziki, „fagot" 16' z jeziki, „oktavbas" 8' in „ violončelo" 8', kterih 5 spremenov se glasi s pedalom. V dveh manjših stranskih, bolj spredaj postavljenih omarah stoji sledečih 6 spremenov, ki se na zgornjem, tretjem manualu glase: „geigenprin-cipal" 8', Malahovskitova „vox humana" 8', „salicional" 8', „oktav" 4', ^viola d1 amour" 4' in „violine" 2'. Manualni spremeni štejejo po 56, in pedalni po 22 pisal. Vseh pisal skup je 1294. Značaji sledečih spremenov so posebno srečno zadeti: ??oboe", ki poje prav tako, kakor muzikalno orodje enakega imeua, potem značaj „principala", „flavte", „vox humana", ktera je zravno verhniške najsrečnejše zadeta zmed vseh, kar jih je mojster doslej naredil 77gambe" in „nachthorna". V sredi pred veliko srednjo in med obema stranskima omarama stoji čedna orglarska miza z novo, izverstno izdelano mehaniko za združevanje manualov, posneto z nekolikimi spremembami po narisu orgel v cerkvi sv. Majdaiene v Parizu. Z nje pomočjo se ložej igravno ko po navadnih ??kopeljniha združijo glasovi dveh ali pa vseh treh manualov. Igranje po združbi drugega manuala s tretjim je tako lahno, kakor na posamnih manualih. Le kadar se združijo vsi trije manuaii, je nekoliko terje, pa še zmiraj ne tako terdo, kakor pri marsikterih orglah po združbi dveh manualov. Leto je sicer že preteklo, kar so bile orgle dodelane, po gosp. G r. Riharju, slavnoznanem vodju mu- zike v ljubljanski stolni cerkvi, in po meni preiskovane in presojene; zasačila jih je nemila in nenavadno mokrotna zima v naši bolj vlažni kakor suhi cerkvi, pa vendar so brez vse napake ostale stanovitno take, kakoršne so bile ob preiskavi. Spremene z jeziki, posavno, fagot in oboe, kteri, če bi bili še tako izverstno narejeni, se z vsakim vremenom nekoliko spremene, kar vsak umetnik dobro ve, sem v tem času dvakrat ubral (štimal), namreč, pred Božičem in o veliki noči. Obvisnic (Stellschrauben) ni bilo treba premakniti skozi celo leto ne, kar bo pač malokje od večjih orgel obveljalo, ker je znano, da se o mokrotnemt vremenu odjenjavati, pri suhem pa priterjevati morajo. Skozi in skozi vse spričuje, da je blago in delo res izverstno in mojster res hvale vreden. Sedaj pa še nekaj o „vox humana". (Kon. si.) Iz Ljubljane. Slavnoznani slovenski pisatelj gospod Ivan Macuu je iz Zagreba kot c. k. gimnazijski učitelj v Ljubljano prestavljen. Dobro došel! — Te dni je prišel v Ljubljano novi ravnatelj ljubljanske nižje realke, gospod Rudolf Z nedar iz Berne; ravno tako tudi častitlj. gosp. Mrak, general-vikar prečast. gospod škofa Baraga, iz Amerike. Iz Ljubljane, Jesensko vreme nam zdaj kaj po volji ugaja, zlasti pridnim bčelicam je tako ugodno, da bodo toliko medli nanesle, da se stari ljudje ne spomnijo, kdaj so bile tako rodovitne , v ljubljanski okolici posebno tako , da se panjevi nahajajo po več kot 60 funtov težki. Iz Ljubljane. Predvčeranjim popoldan so našli delavci v Salendrovi ulici, v hiši št. 195 pod podnicami, ktere popravljajo, človeške kosti. Kako in kdaj je prišlo truplo nesrečnega človoka v tako skrivni grob, se ne ve; o fran-cozkem času je bila ondi kasarna francozkih žandarjev.