^^^^	Glasilo Občine Lukovica 9	^
Roi^opniac
Maj 2008, letnik X, številka 5

stran 8
stran 3
stran 11
Peregrinov sejem
120 let PGD Prevoje
Čebelarski praznik
PEMA INŠTALACIJE, STORITVE d.o.o.
Ulica Ivana Pengova 22, 1230 Domžale
VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE ADAPTACIJE KOPALNIC VZDRŽEVANJA OBJEKTOV POLAGANJE KERAMIKE
TEL.: 01/ 729 36 43, FAX.: 01/ 729 36 44, GSM.: 040/ 654-177, 040/ 806-556
dent
d,o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
geodetska storitve, d.o.o.
Geo-eUka, d o o SJamnikarskg cesla 1d 1230 Domřale
psin: 040 270
internet www.gço-etika.si
e-poita: (ntio@geo-etrka,si
' ZEMLJIŠKI KATASTER < uriditdv mor«, pafUlâCifa. iaavťtavS m«|a. ... f
■	KATA$TËR STAve ( up« st)vt« in d«IOV itsvbe v ksiisler	}
■	CeOOeZlJA t lOKcUitie Ît3u&. spnemljanje premiKOV... )
■	TOPOSRAFSK AIZMERA [ geijdetski na&li, lndsldva potrdil O flafctonu Mmlfiit 1er določitev povniin M polneD« kmetijskih sutvermi )
Širokovno, enostavno in za Vas brez nepotrebnih si^rbi, za vse Boé^an Hrovat. u niv. dipl. inž. geod.. poskrbi.
AVTOSOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
01/724 84 20
Tečaj CPP 16. 6. 2008 in 7. 7. 2008 Tečaj za traktor	16. 6. 2008
Prijave na	031/209-501
Noví podobí na pot
Kljub temu se iz številke v številko skupaj s celotnim uredniškim odborom trudimo naš časopis vedno izboljševati, je tokrat pred vami kar krepko prenovljena številka Rokovnjača. Nova podoba Rokovnjača je povezana z novim oblikovalcem, ki bo naslednji dve leti sodeloval pri pripravi glasila. Upam oziroma verjamem, da vam je in bo glasilo všeč. Velika pridobitev in novost je tudi to, da bo odslej časopis v celoti v barvah, kar bo še dodatno obogatilo vaše prispevke o dogajanjih in dogodkih v občini Lukovica. Tudi majska številka poka po šivih od številnih dogodkov, ki so potekali v mesecu maju, tudi društva v občini so v polnem pogonu, aktivna in delovna. Čas resnično hitro beži in v maju je bilo že eno leto, odkar sem se priključila uredniškemu odboru glasila Rokovnjač. Srčna zahvala vsem, s katerimi skupaj ustvarjamo to glasilo; Mileni, Marti, Roku, Danilu in Leonu. Mislim, da smo prava ekipa, odlično sodelujemo in med nami so se stkale pristne prijateljske vezi. Hvala tudi vsem našim dragim dopisnikom, ki pridno poročate o dogodkih in dogajanjih v občini Lukovica. V imenu ljubezni ^ sem lanskega maja napisala v svojem prvem uvodniku, maj je mesec ljubezni in družine, zaključila pa sem z mislijo, ki vam jo poklanjam tudi tokrat: "Želim vam, naj bo v vaših srcih vsak dan maj, poln ljubezni in družinske sreče."
Katarina Karlovšek,
odgovorna urednica
Vsebina
Uvodnik Občina uprava Hoferjev kotiček 10 let Godbe Lukovica Dogodki v Lukovici Peregrinov sejem
Prvomajske melodije Godbe Lukovica Plan turistične zveze Lukovica Iz življenja naših društev Otroci
Zaključek Pravljičnega palčka
Bralna značka v znamenju Harryja Potterja
13
14 19
Starejši
V borovniški Pekel
Izlet Moravških upokojencev
Šport in šah
Politika
Pisma bralcev
Zahvale
24
26 28
29
30
120 let PGD Prevoje
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREVOJE
Obveščamo vas, da bo PGD Prevoje v soboto, 31. 5. 2008, ob 16. uri priredilo slavnostno gasilsko parado v počastitev 120 let delovanja društva. Vabimo vas na ogled parade, ki se bo začela pri gostišču Gašper in bo potekala po Stari cesti in Gasilski ulici (mimo gasilskega doma) do prireditvenega prostora za kulturnim domom v Šentvidu, kjer bo po kratki svečanosti veselica z ansamblom Igor in zlati zvoki.
Občane obveščamo, da bosta v času parade Stara cesta (od gostišča Gašper) in Gasilska ulica zaprti za ves promet.
Prosimo za razumevanje.
Prevojski gasilci
PGD Lukovica
vas vabi na
PRAZNOVANJE 120-LETNICE DELOVANJA.
Praznovanje z gasilsko veselico z bogatim srečelovom bo
v soboto, 14. junija, s pričetkom ob 18. uri na trgu v centru Lukovice.
Zabavala vas bosta Boštjan Konečnik in ansambel Ajda.
Prisrčno vabljeni!
3. NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL RAFOLČ
ŠTD Rafolče v nedeljo, 15. junija 2008,
organizira 3. nogometni turnir za pokal Rafolč. Turnir bo potekal
na travnatem igrišču
v Rafolčah, s pričetkom ob 9. uri
in bo potekal po običajnem turnirskem
razporedu. Sodeluje lahko največ 12 ekip. Informacije in prijave: Sandi Ceglar 041-606-410. V primeru dežja bo turnir prestavljen na nedeljo, 22. junija 2008
Vabijo člani ŠTD Rafolče!
Naslednja številka Rokovnjača izide 27. junija, rok za oddajo prispevkov je 16. junij. Prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica. si ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992.
Županov uvodnik
Jubilejni maj
Ne pomnim, da bi bilo v enem samem mesecu, odkar obstaja naša občina, toliko dogajanja, kot ga je v letošnjem maju. Kar nekaj častitljivih obletnic se je izteklo v letošnje leto in prav je, da jih obeležimo in se tako spomnimo prehojenih poti in vseh, ki so jih do današnjih dni tlakovali. Matej Kotnik, Zupan
V mehko pokrajino, ki jo je dolbla in klesala rečica Radomlja, so si ljudje že davno davno postavili svoja bivališča. Kot se je razvijal človek, se je razvijal tudi ta prostor. Nastajale so ceste in utrdbe, cestne postojanke in poštne postaje. Rim in srednji vek, Celjski in Habsburžani ^ Vse vmes pa mnogo na videz preprostih in skromnih mož in žena, ki so iz ljubezni do svojega kraja in s hotenjem ter željo po lažjem in boljšem življenju iskali poti in sredstva, da bi premagali tudi tegobe in nesreče, ki so jih prizadevale. Tako je tudi še danes, še vedno se trudimo izboljšati tehniko in znanje, da bi bili lahko kos naravi, ko pobesni, ter nesrečam in ognju. Občudujemo vznesenost, podjetnost in organiziranost naših prednikov, ki so ne dolgo potem, ko sta cesar Franc Jožef in ministrski predsednik Taffe 15. septembra 1881 objavila Postavo o požarni policiji in gasilskih stražah za vojvodino Kranjsko, ustanovili gasilsko društvo. 8. decembra 1888 je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Brdo. Tu gre zahvala mnogim posameznikom, predvsem pa še notarju Janku Kersniku in podjetniku, pivovarju Luki Mlakarju, ki sta bila gonilna sila ustanovitve društva. Društvo se je razvijalo skladno z razvojem tehnike in s časom. Kasneje se je društvo po 60 letih razdelilo na lukoviško in prevojsko gasilsko društvo. Slednje je eno vodilnih društev v življenju krajev, ki jih pokriva, kot tudi eno najaktivnejših v Gasilski zvezi Lukovica. Brez vas si težko predstavljam ne le požarno varnost, ampak tudi vse prireditve, na katerih sodelujete in s tem dvigate visok nivo društvenega in kulturnega življenja naše občine. O vsem tem govorijo tudi zgodovina in kronike, ki jih gasilci vestno pišejo. Iz njih lahko izvemo marsikaj o življenju v naših krajih.
Danes pa smo lahko predvsem ponosni na tako dolgo tradicijo - 120 let organizirane protipožarne službe. Na to visoko obletnico smo lahko ponosni ne samo na območju delovanja prevojskega gasilskega društva, ampak v celi občini Lukovica. Do danes se je marsikaj spremenilo in so zahteve zaradi razvoja tehnike in vrste požarov drugačne. Samo dobra volja in zagnanost nista dovolj, veliko pozornosti se posveča izobraževanju in usposabljanju. Tudi vloga gasilcev v občini je danes širša. Prevzemajo vse več odgovornosti tudi s področja zaščite in reševanja. Celovitost dela, ki se ga lotevate naši prostovoljci, je častna in naj vam bo v ponos, vsi občani pa moramo vaše napore spoštovati. Naj vam, spoštovani prevojski gasilke in gasilci, ob častitljivem 120. jubileju čestitam in se vam hkrati v svojem in imenu celotne občine Lukovica zahvalim za vaš prispevek, kot tudi za prispevek vseh vaših predhodnikov. Vsem vam hkrati izrekam vse priznanje. V prihodnje pa vam želim veliko uspeha pri vašem cenjenem poslanstvu, da bi se vedno srečno vračali z uspešnih akcij in da bi se vaša velika vlaganja v znanje in tehniko bogato obrestovala pri varovanju ljudi in imetja.
Prvo desetletje vznesenega dela je za godbenicami in godbeniki Godbe Lukovica in nikakor ne morem drugače, kot da verjamem v prihodnost, v ka-
teri Godba Lukovica igra pomembno vlogo v našem prostoru. Zagnanost in ambicije, ki jih med godbeniki ne zmanjka, so velik obet za to. Prvo iztekajoče se desetletje je obrodilo veliko večji sad, kot bi ob rojstvu Godbe Lukovica smeli in upali pričakovati. Tako članstvo kot kakovostni nivo presegajo upanja, ki smo jih gojili takrat, ko je godba začela iz niča. Toda, kaj vse je že doživela ta naša »muzika«, kje vse je že bila, komu vse je že igrala, koliko vezi je že stkala! Veselju in radosti ob deseti obletnici marljivega dela pridružujem svoje osebne čestitke in želje za veliko uspeha v prihodnje, kot tudi čestitke v imenu Občine Lukovica. Desetletnica Godbe Lukovica je upanje za naš mladi rod, ki tudi preko tako univerzalne in lepe umetnosti, kot je glasba, išče svojo pot, smisel in se umika stranpotem. Ta glasbeni sestav je v veselje in užitek mnogim poslušalcem, ki godbo radi spremljajo na njeni poti in radostni utrinek vsem, ki se z njo samo bežno srečajo na nastopih v občini in izven nje, po naši Sloveniji in v tujini, kjer so si našli tudi prijatelje. Hvala Godbi Lukovica za sodelovanje z občino in našimi društvi, hvala za prispevek mnogim prireditvam, brez vas bi bile osiromašene. Hvala godbi, ki predstavlja širok in opazen del kulturnega življenja v naši sredini in ker se z njo razvija tudi glasbeno šolstvo in se širi število mladih in manj mladih glasbenikov. Moški pevski zbor Janka Kersnika je že petinštirideset let zvesti spremljevalec žive kulture v Lukovici. Je zbor, ki je ohranjal pevsko kulturo v naših krajih tudi takrat, ko je bilo področje naše občine s tovrstno dejavnostjo zelo osiromašeno in je bil vedno ponosen glasnik tudi trga Lukovice. Zbor, ki je s svojim petjem navduševal na prireditvah, koncertih, zborovskih srečanjih in drugod, hkrati pa je bil sopotnik in spremljevalec skozi življenje in velikokrat tudi sel mile slovenske pesmi ob slovesu naših bližnjih. Tako zelo del nas je postal zaradi vsega, kar je vtisnil v našo zavest in kulturno preteklost pa tudi zaradi tega, kar predstavlja še danes. Po vseh teh letih, ki so znak zrelosti in trdnosti zbora, smo lahko veseli, da med pevci zagledamo mlade obraze, ki nosijo veter prihodnosti, ki pomenijo jutrišnji dan, pomenijo prihodnost slovenski kulturi. Veliko hvaležnost izražam ob tej priložnosti vsem pevcem, ki danes predstavljajo ta sestav, ki ga lahko poslušamo v sedanjosti, kot tudi tistim, ki so ta zbor izoblikovali in so bili z njim ob njegovem nastanku. Ko to pišem, imam pred seboj na mizi kopijo osnutka pridige ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, ki je na velikonočni ponedeljek, 18. 4. 1938, torej pred sedemdesetimi leti kronal Marijino podobo v Šentvidu pri Brdu, kot je sam zapisal. V Katoliški cerkvi je že večstoletna navada, da se častitljive in milostne podobe, pred katerimi so se dogajala čudežna uslišanja ali pravi čudeži, okronajo. Običajno so bile kronane starodavne podobe. Tako je bila Marijina podoba na Trsatu kronana po skoraj tristo petdesetih letih (348 letih), podoba Matere Božje na Sveti Gori po več kot sto sedemdesetih letih (173 letih), nam vsem znana Marijina podoba v Maria Zell je bila kronana šele po 751 letih. Lansko leto pa je minilo natanko 100 let od kronanja Layerjeve podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Papež Pij X. je razumel in uslišal prošnjo slovenskega naroda in izjemno dovolil ljubljanskemu škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, da je okronal to podobo, čeprav še ni imela niti 100 let (samo 93 let, naslikana je bila 1814. leta). Vse to govori o pomembnosti takratnega dogodka in razmišljanje o današnjem trenutku. Praznovali smo slovenski čebelarski praznik v organizaciji Čebelaskega društva Lukovica na Brdu pri Lukovici. Prireditev je obiskalo kakih 2000 čebelark in čebelarjev iz cele države in za en dan smo bili spet v središču pozornosti ne le čebelarske srenje, kot je to bilo ob odprtju Čebelarskega centra in Apimondiji, ampak tudi slovenske javnosti. In za konec je maj okronala še nova miss Universe, naša Anamarija Avbelj, ki ji za uspeh iskreno čestitamo in smo hkrati lahko veseli, saj njen izbor predstavlja izziv in promocijo tudi za našo občino. Anamarija bo v Vietnamu na očeh svetovne javnosti predstavljala Slovenijo in hkrati Lukovico. Bodimo veseli njenega uspeha in ji zaželimo veliko sreče v Vietnamu.
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si
™înjSliA tel : 01/72-35-116 SÏETOYAINA tel': 0I/72 35II6
aOME
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO
Od 1. do 30. junija boste za leto 2008 lahko vlagali:
»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi« To je premija za krave oz. telice, ki so telile od 11. 12. 2007 do 31. 3. 2008. »Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1. 1. do 31. 5. 2008 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji ter imajo najmanj 340 kg žive teže. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru pa morate zahtevek vložiti sami. Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos!!!
Za vlaganje zahtevkov na lokaciji KSS v Lukovici se naročite čim prej od vključno ponedeljka, 9. junija, naprej. Pri vlaganju zahtevkov boste imeli naročeni prednost pred nenaročenimi. V času moje odsotnosti boste zahtevke lahko vlagali na drugih KSS (Moravče, Jarše). Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS).
Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka
Župan občine Lukovica je 11. 4. 2008 sprejel Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave predloga Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Lukovica in Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave Okoljskega poročila in njegove revizije za strategijo prostorskega razvoja občine Lukovica.
Vse zainteresirane, ki so v času obeh javnih razgrnitev podali pripombe, mnenja in predloge, obveščamo, da so sprejeta stališča na vpogled v prostorih Občine Lukovica - lokacija Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica.
Hofer
sporoča
Svežina in Icalcovost v službi zdravja
Pomlad je tu in v njej bi radi vsi uživali zdravi in polni energije. Polnovredna in kakovostna prehrana je pri tem še kako pomembna, saj nam daje moč in elan za nove izzive, s katerimi se soočamo vsak dan.
Tokrat vam bomo podrobneje predstavili našo ponudbo sadja in zelenjave ter kruha in pekovskih izdelkov, ki jih v naših poslovalnicah najdete vsak dan sveže.
Sadje in zelenjava - svežina dan za dnem
Pomladanska utrujenost nam pogosto pobere nemalo moči, ki pa jo najlažje povrnemo prav z uživanjem vitaminov. Ker nam ni vseeno za vaše zdravje, lahko v naših poslovalnicah najdete pestro ponudbo sadja in zelenjave, ki je dnevno sveža in zajamčeno vrhunske kakovosti. Trudimo se, da bi sadje in zelenjava od pridelovalca do potrošnika pripotovala v najkrajšem možnem času, da bi tako zagotovili svežino in kakovost izdelkov ter s tem ohranili vitamine. Naše poslovalnice zato vsak dan oskrbujemo le s tolikšno količino sadja in zelenjave, ki jo dnevno prodajo.
Kakovost - ključ do uspeha
Sezonsko sadje in zelenjava na naših policah sta regionalnega porekla, medtem ko pri nabavi nesezonskih izdelkov
sodelujemo zgolj s tistimi tujimi pridelovalci, ki so naši dolgoletni preverjeni partnerji in ki vse stavijo na kakovost. Vsi pridelovalci pri svojem delu upoštevajo mednarodne standarde zagotavljanja kakovosti. Kakovost in svežino sadja in zelenjave preverjamo interno, redna preverjanja pa vršijo tudi neodvisni inštituti, ki našo ponudbo vedno znova uvrščajo med najboljšo.
lakoto. V njih so tudi balastne snovi in visokokakovostne rastlinske beljakovine. Majhna žitna zrna imajo veliko moč, saj vsebujejo vse življenjsko pomembne vitamine in minerale, kot so vitamini skupine B, magnezij, fosfor, cink in mangan. V pekovskih izdelkih je le malo maščob, polnozrnate vrste pa vsebujejo življenjsko pomembne nenasičene maš-čobne kisline.
Pestra ponudba pekovskih izdelkov in svežega peciva
Na naših policah lahko najdete kruh iz bele, črne, ržene ali koruzne moke, priljubljeni pa so tudi polnozrnati kruhi, med njimi izstopata večzrnati in wellness kruh. Raznolika je tudi ponudba naših pekovskih izdelkov, ki vključuje žemljice, kajzerice, baguette, marjetice in še veliko drugih okusnih dobrot.
Ko zadiši po kruhu
Je kaj boljšega od omamno dišečega kruha in svežih žemljic? Pri Hoferju za ta užitek poskrbimo z dnevno svežim kruhom in pekovskimi izdelki. Spretni pekovski mojstri nenehno z navdušenjem in ustvarjalnostjo razvijajo hrustljave in okusne izdelke, da bi vam lahko ponudili nove slastne pekovske dobrote. Pri tem vedno upoštevajo Hoferjev recept za užitek: kakovost, strokovnost in izkušnje, začinjene z veliko mero ljubezni do peke. Zdrave in okusne prehrane si brez kruha in pekovskih izdelkov ne moremo predstavljati. Žitarice vsebujejo ogljikove hidrate, ki nam pomagajo premagovati vsakodnevne napore in preprečujejo
Poskrbite za svoje zdravje tudi vi in si naberite novih moči z bogato ponudbo Hoferjevega sadja in zelenjave ter kruha, pekovskih izdelkov in svežega peciva.
Vaš Hofer
IH
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si
Slavnostna sveta maša ob 70. letnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj
Slovesno mašo je daroval pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik ob asistenci domačega župnika Andreja Sveteta, duhovnega pomočnika Ivana Povšnarja in sobratov iz pobratenega St. Lambrecht.
DJD
Slavnostna sveta maša se je tokrat pričela s petimi Frančiškovimi litanijami v cerkvi in končala na lepo urejenem prostoru za kulturnim domom Antona Martina Slomška. Tokratna slovesnost je namreč sovpadala z 10. obletnico obstoja godbe Lukovica, zato smo pri slovesnosti poleg ljudskega in zborovskega petja slišali še slovesno igranje cerkvenih pesmi štirih godb. Znane napeve cerkvenih pesmi so nam zaigrale godbe iz Domžal, Bohinja, St. Lambrechta in Lukovice, pod taktirko Luka Einfalta. In kakor je že na koncu svojega nagovora omenil škof Anton Jamnik: »Mariji hvala tudi za praznik godbe Lukovica, da bi s svojim igranjem, godbeniki s svojim talenti pod Njenim varstvom igrali vsaj še nekaj desetletij.«
Godbeniki praznovali deseto obletnico
v aprilu 1998 je skupina glasbenih zanesenjakov In občinskih veljakov ustanovila Godbo Lukovica. Iz praktično ničesar so na noge postavili pihalni orkester. S pomočjo interne godbene glasbene šole so se člani godbe, ki prej niso imeli glasbenega znanja, naučili igrati instrumente in po letu dni je aprila 1999 sledil prvi javni nastop. Leto in pol kasneje pa že prvi novoletni koncert. Takrat je godbo vodil prvi in ustanovni kapelnik Jure Močilnikar. Leon Andrejka, foto: djd
Leta 2005 je le-ta dirigentsko palico predal Luki Einfaltu, ki jo vihti še sedaj. Godba, ki danes šteje 47 aktivnih članov, nastopa na praktično vseh prireditvah v Občini Lukovica in prireja tradicionalne nastope na predvečer prvega maja ter novoletne koncerte v Lukovici in Šentvidu. Njihove skladbe pa odmevajo tudi izven meja naše občine in tudi v tujini. Vključevanje mladine v godbo je glavna usmeritev društva. Pridni člani Godbe Lukovica si od decembra urejajo lastne društvene prostore nad vrtcem v Šentvidu.
Ob deseti obletnici delovanja so lukoviški godbeniki pripravili slavnostno praznovanje, ki je trajalo dva dneva. V petek, 23. maja 2008, je bil v Kulturnem domu Janka Kersnika na sporedu slavnostni koncert. Na njem so v glasbenem programu godbeniki predstavili njihov razvoj vse od prvih sklad, ki so se jih naučili, pa do skladb današnjega dne. Program so začeli s skladbama Pozdrav Lukovici in Lojtrca. Slednja je bila ena prvih, ki so se jo godbeniki naučili in so jo zaigrali tudi na prvem javnem nastopu 30. aprila 1999. Sledile so skladbe, ki so jih godbeniki igrali na tradicionalnih decembrskih novoletnih koncertih, ki so vsakoletni vrhunec njihove glasbene sezone. Številni obiskovalci koncerta so tako lahko slišali različne zvrsti glasbe. V skladbah Pavene in blue in Holiday for trumpets so se predstavili solisti, Skalinada pa je poskrbela za nekaj dalmatinskega melosa. Brez domače narodnozabavne glasbe seveda ne gre, godbeniki so zaigrali venček melodij Vilka in Slavka Avsenika ter skladbo Kam le čas beži ansambla Štirje kovači. Orkester pa je ob koncu zaigral še skladbi Španski gradovi in Sanjsko potovanje po Grčiji. Slavnostni govornik ob jubileju Godbe Lukovica je bil njen ustanovni član, prvi tajnik društva in sedanji župan Matej Kotnik. V svojem govoru je orisal nastanke društva in se ob tem spomnil mož, ki so bili najbolj zaslužni za nastanke in prva leta delovanja društva. To so bili glavni pobudnik in prvi dirigent Jure Močilnikar, prvi predsednik Kamilo Domitrovič, pa gospodar Božo Stupica, eden izmed prvih članov
Matija Andrejka ter mladi sili Jure Sambol in Dominik Domitrovič. »Prvo desetletje, ki se izteka, je obrodilo veliko večji sad, kot bi si ob rojstvu Godbe Lukovica smeli in upali pričakovati. Tako članstvo kot kvalitetni nivo izvajanja so veliko nad upanji, ki smo jih gojili takrat, ko je godba začela iz nič. Toda kaj vse je že doživela ta naša »muzika«, kje vse je že bila, komu vse je že igrala, koliko vezi je že stkala," je dejal župan Matej Kotnik in tako poudaril delavnost članov orkestra, ki sedaj delujejo pod strokovnim vodstvom Luke Einfalta in predsednika društva Bojana Andrejka. „Ohranite radostno zagnanost in ljubezen do glasbe, ki jo tako širno nosite v naš današnji čas. Hvala vsem, ki vas pri tem podpirajo. Hvala vsem, ki ste vložili v to našo »muziko« svoj prispevek. Hvala Godba Lukovica, še na mnoga desetletja!" je zaključil slavnostni govornik.
Na slavnostnem koncertu je bil razvit tudi prapor Godbe Lukovica, ki ga krasi več kot 100 žebljičkov. Razvila sta ga botra Tea Kotnik in boter Stane Jemec, ki sta ga nato predala praporščaku Milošu Šinkovcu. Nato so trakove na prapor pripeli še darovalci. Župan Matej Kotnik je pripel najprej trak kot predstavnik Občine Lukovica in nato še trak, ki je njegov osebni poklon društvu. Prapor krasi tudi trak Gostinskega podjetja Trojane (zaradi odsotnosti direktorja Bojana Gasiorja ga je pripel župan Občine Lukovica), Krajevne skupnosti Lukovica (trak je pripel njegov predsednik Stanislav Smrkolj) in Nove ljubljanske banke Banke Domžale (pripel ga je predstavnik banke Sandi Oražem). Vsem darovalcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali k nastanku in razvoju društva se je nato zahvalil predsednik godbe Bojan Andrejka. Čestitke pa so jubilantom izrekli in jih obdarovali predstavniki Godbe Domžale in Godbe Kamnik ter gasilskih društev iz Krašnje in Blagovice. Pavle Pevec, vodja domžalske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je na koncertu članom godbe podelil
19	bronastih Gallusovih značk za več kot 5 letno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in 6 srebrnih Gallusovih značk za več kot 15 let udejstvovanja v ljubiteljski kulturi. Posebno priznanje za dolgoletno delo pa je prejel Miha Andrejka. Po koncu koncerta so se godbeniki posladkali s praznično torto.
V soboto 24. maja 2008, je bila ob 16. uri na sporedu parada godb in spremljajočih društev, ki je potekala od Lešarja skozi Prevoje do Šentvida. V paradi so sodelovali konjeniki Konjerejskega društva Lukovica, narodne noše, starodobna vozila in godbe Lukovica, Bohinj, St. Lambrecht ter Domžale. Na prireditvenem prostoru je nato sledila predstavitev posameznih godb, ki so zbranim zaigrale vsaka po tri skladbe. Ob 18. je bila na sporedu sveta maša z igranjem vseh zbranih godb. Ob koncu dvodnevnega praznovanja je v soboto od 20. ure naprej potekala godbena veselica z ansamblom Gamsi. Ogromna množica ljudi, ki se je zbrala, pa je bila deležna še presenečenja, saj so kot gostje nastopile trebušne plesalke, članice Orientalske plesne skupine Adore iz Zasavja. Praznovanje je Godba Lukovica zaokrožila še z izdajo brošure, kjer je na
20	straneh zapisana celotna deset letna zgodovina društva, obogatena s številni fotografijami.
Peregrinov sejem v Lukovici
Na praznik svobode in poguma 27. aprila dopoldan je v Lukovici potekal tradicionalni Peregrinov sejem. Prekrasna sončna nedelja je na sejmišče privabila ogromno obiskovalcev. Rok Avbelj, Foto: Katarina
Stojnice so bile enakomerno razporejene okoli celotnega trga ob cesti, ki je bila v času sejma zaprta. Na stojnicah se je predstavilo veliko organizacij, tako društva kot podjetja. Tudi letos ni manjkal ribniški trgovec suhe robe. Na ogled pa so se postavili na primer še Združenje ekoloških kmetov iz Lukovice, MK Rokovnjači, lončarska delavnica, kamniški uvoznik avtomobilov, vrtnarji, prodajalci tekstila, igrač, živinoreje itd. Ta sejem je bil izvrsten primer, kako lahko občinsko središče zaživi in se vzdigne iz povprečnega vsakdana. Tudi okoliške gostilne so bile zasedene do zadnjega kotička. Organizatorju sejma, Turistično olepševalnemu društvu Lukovica, gre za celotno izvedbo sejma iskrena zahvala in pohvala z vseh strani.
Nismo manjkali tudi člani uredništva: Danilo Kastelic in Rok Avbelj
Na sejmu smo opazili tudi našo prejšnjo urednico, sedaj v vlogi mamice, Majdo Vesel
Vsi so bili dobro razpoloženi
Moto klub Rokovnjači na sejmu
Glavni organizator sejma Vili Golob v opravi pravega rokovnjača
Ko se stara pločevina na ogled postavi ...
Ljudje imamo različne konjičke: eden rad bere, drugi vrtnari, tretji hodi v gore, četrti zbira znamke, peti - stare avtomobile ^ Ja, tudi taki so med nami in Slovenija premore lepo število društev in klubov ljubiteljev starodobnih vozil. Eden nam najbližjih je Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike in starodobnih vozil iz Soteske pri Črnučah ali preprosteje Oldtimer klub Soteska. Andreja Čokl
Člani kluba vsako leto zadnjo soboto v aprilu priredijo mednarodno srečanje lastnikov in ljubiteljev starodobnikov in tudi letos se je na predpraznično soboto, 26. aprila, Rallyja Soteska udeležilo okoli 80 lastnikov starih avtomobilov, motorjev in traktorjev iz vse Slovenije in tujine. Eden od voznikov iz Nemčije se je s svojim odltimerjem pripeljal kar 1200 km daleč. In ko smo že pri letošnjih rekordih: najstarejše vozilo je bilo iz dvajsetih let prejšnjega stoletja!
Srečanje je kot vsako leto potekalo kot vožnja po začrtani poti s krajšimi postanki, kjer so si lahko občudovalci stara vozila ogledali in se z njimi celo fotografirali. Sicer v častitljivih letih, a lepo ohranjena in svetleča se pločevina, se je tako najprej postavila na ogled Domžalčanom. Vozniki so se tam pomerili tudi v spretnostni vožnji. Poglede naključnih mimoidočih in mimovozečih je dolga kolona oldtimerjev nato pritegovala ves čas vožnje prek Mengša, Most, Kamnika, Volčjega Potoka in Rafolč do Lukovice. Prav našo občino so si namreč izbrali za glavno postojanko. Na osrednjem trgu je voznike in sopotnike sprejel čisto pravi rokovnjač in jim predstavil Črni graben. Pozdravila jih je tudi lukoviška konjenica, dobrodošlico pa jim
je izrekel župan. Če ste to potovanje v preteklost letos zamudili, vabljeni prihodnje leto! Ali pa se že prej zapeljite do Soteske pri Črnučah, kjer poleg klubskih prostorov Oldtimer kluba Soteska najdete tudi zasebni muzej stare kmetijske tehnike in številnih, ogleda vrednih, starodobnih vozil.
Na sejmu je kupoval tudi župan Matej Kotnik
Prvomajske melodije Godbe Lukovica
Kot veleva tradicija, člani Godbe Lukovica na predvečer 1. maja obiščemo številne kraje občine Lukovica in tako pripravimo pravo praznično vzdušje. Tudi tokrat smo 30. aprila popoldne najprej odšli na Trojane in zaigrali pred tamkašnjim gostinskim podjetjem. Leon Andrejka Nato smo se odpravili v Zgornje Loke, kjer smo igrali prvič, prav tako tudi na Korenu, majhni vasi nad Krašnjo. V obeh krajih so nas v velikem številu pričakali domačini, ki so nas res lepo sprejeli. Tako se je kot pravilna potrdila odločitev, da odidemo tudi v nekoliko manjše kraje naše občine. Sledili so obiski Preserij pri Lukovici, Zlatega Polja, kjer so obiskovalci ob naših melodijah tudi zaplesali, Rafolč in na koncu po tradiciji še Prevoj, kjer se v večernih urah vedno zbere zelo veliko ljudi. Na sam praznik dela smo se lukoviški godbeniki odpravili v Trzin, kjer smo pripravili budnico tamkajšnjim prebivalcem. Koračnice so odmevale na treh krajih: v starem delu pri cerkvi, v
industrijski coni in na koncu še pred kulturnim domom. Ob povratku domov smo se ustavili še na Prevojah, kjer prebivalci Sončne ulice že vrsto let pripravljajo prvomajsko praznovanje. Odigrali smo Golico in se okrepčali z golažem.
Pa pride k Mačku sam Don Korleone ...
... bo zapisano v kroniki novega gostišča Maček v Šentgotardu, saj je 19. aprila pomagal odpreti duri sam Don Korleone in je, kot se spodobi, s seboj prinesel lepa darila. Milena Bradač
Lastnik gostišča Maček Jože Potrbin je prejel darilo gosta s Sicilije
Drugače pa je bilo povabljencev tega malce vetrovnega sobotnega popoldneva veliko. Prišli so poslanec Državnega zbora in obenem župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, podžupanja občine Vransko Maja Jerman, seveda vsi številni projektanti in drugi izvajalci del tega res lepo prenovljenega gostišča, številni poslovni partnerji lastnika gostišča Jožeta Potrbina, niso manjkali tudi priznani vinogradnik Zvone Prinčič ter vsi okoliški prebivalci in verjamem, da tudi pogosti gostje.
Otvoritvena regata na Gradiškem jezeru
26. aprila je na Gradiškem jezeru potekala otvoritvena regata državnega prvenstva v razredu MINI 12. Organizatorji regate so bili JK Lokatiming, JK Ljubljana in JK Bohinj, pokrovitelja pa občini Lukovica in Moravče.
Ime gostišča Maček ne zveni novo. Gostišče Maček ima korenine, stare trideset let, zastavila pa sta jih Stane in Lojzka Maček, ki sta to ime ponesla v širši slovenski prostor. Današnje prenovljeno gostišče pa je v lasti družine Potrbin od leta 2000, ko so ga kupili in pričeli prenavljati. Vasica Šentgotard s sedemdesetimi prebivalci leži približno šeststo metrov visoko pod samim vznožjem Čemšeniške planine in vse naokrog je krasen pogled: na jugu na Zasavsko hribovje, na severu na Kamniško Savinjsko stran in ob razvodju med rekama Savo in Savinjo na bližnjo avtocesto. In v tem idiličnem okolju so tega lepega zgodnjega večera številnim povabljencem ob pozdravnih besedah Lada Goričana, ob čudovito zapetih pesmih opernega pevca Tima Ribiča, ob blagoslovu domačega župnika Draga, in seveda posebnega gosta s Sicilije, Don Korleoneja, na široko odprli vrata prenovljenega gostišča. Malce prevetreni gostje so si v gostinskih prostorih pocrkljali želodce s hladnim bifejem, ki je bil pripravljen in aranžiran na zelo visokem nivoju ini se je lahko kosal z gostišči visoke kategorije. Iz gostišča prav gotovo nihče ni odšel lačen in žejen, če pa je želel, je lahko tudi zaplesal ob poskočnih zvokih ansambla Tapravi faloti.
Zatorej, ko se v teh pomladnih dneh ne morete spomniti, kam v prostem času na izlet in obed, pridite v Šentgotard, še prej skočite do Čemšeniške planine, da bo hrana res dobro teknila. Ob vhodu pa si še oglejte cepič dobre stare žametovke z Lenta v Mariboru, ki ga je Jožetu podaril sam župan Maribora Franc Kangler. Verjamem, da bo na tako čistem zraku dobro uspevala.
Predsednik Jadralnega kluba Ljubljana Tomaž Virnik in urednica Rokovnjača Katarina
Jadrnica MINI 12 je rekreacijsko-tekmoval-ni enosed (pomanjšana verzija jadrnice za ameriški pokal), zaradi vgrajenih vzgonskih blazin je nepotopljiva, ima vse, kar imajo velike jadrnice. Je varna in lahko vodljiva. Tekmovanje v razredu MINI 12 v koledarskem letu 2008 obsega 5 regat, na katerih tekmovalci zbirajo točke.
Tokratna regata na Gradiškem jezeru je bila otvoritvena, med seboj se je pomerilo 30 tekmovalcev v treh skupinah kvalifikacij, najboljši pa so se med seboj pomerili v četrti finalni vožnji. Najhitrejši je bil Jon Brecelj, drugouvrščeni je bil Tomaž Virnik in tretjeuvrščeni Staš Mlakar.
Obala Gradiškega jezera je »dišala« po morju
Miss Universe v letu 2008 je Anamarija Avbelj!
17. maja je na Gospodarskem razstavišču potekal izbor za miss Universe za leto 2008. To je povsem enakovredno lepotno tekmovanje tekmovanju za Miss Slovenije. Med 16 finalistkami se je znašla tudi Lukovičanka Anamarija Avbelj, ki je prišla do super finala (6 najlepših deklet) in med njimi zmagala. Anamarija je tako postala predstavnica Slovenije na svetovnem lepotnem tekmovanju, ki bo letos potekalo v Vietnamu v Aziji. Rok Avbelj
Anamarija se sicer že nekaj let ukvarja z nastopi na modnih pistah in modnih revijah. Tako se je z že nekaj izkušnjami prijavila na tekmovanje za miss Universe in velika želja, sesti na prestol najlepše med lepoticami, ji je uspela. Za nagrado ji gre poleg ostalega v trajno last avtomobil Ford fiesta. Kljub vsemu lepemu pa Anamarijo čaka izjemno naporno leto, sploh do odhoda v Azijo in kar cel mesec zaposlenosti (izpolnjevanja pogodb) v Vietnamu ^ Kaj in kako pa bo s študijem in kdaj bo šla na morje ...?
Upamo, da uredništvu občinskega glasila do naslednje izdaje Rokovnjača uspe narediti intervju z eno najsvetlejših in najprepoznavnejših in konec koncev najlepših (po izboru žirije tekmovanja miss Universe) oseb celotne občine Lukovica oziroma kar Republike Slovenije.
Predstavitev blagodejnih učinkov kambučinega napitka
Mojca Kotnik iz Lukovice je v soboto, 19. aprila, v Kulturnem domu Janka Kersnika organizirala srečanje oziroma bolje rečeno predavanje o blagodejnih učinkih napitka iz gobe kambuče, s katerim ji je uspelo pred leti izgubiti odvečne kilograme ter bistveno izboljšati zdravstveno stanje. Sedaj pomaga in svetuje številnim ljudem iz cele Slovenije in tujine, kako pravilno pripraviti čaj gobe kambuče. Na srečanju smo slišali tudi zgodbe o neverjetnih uspehih ob pitju tega čaja. Mojca je že prejela številna povabila za gostovanje tudi v sosednje občine. Katarina
Srečanje, na katero se je naša krajanka Mojca zelo dobro pripravila, je bilo zelo prijetno in navdušujoče. Glavni Mojčin motiv za organizacijo srečanja je bil: »Želim pomagati tudi ostalim ljudem«. Mojca je imela pred leti ob uživanju kambučinega napitka izredne uspehe tako pri hujšanju kot pri zdravju. Ker je želela dobro tudi ljudem okoli sebe, je z navdušenjem svoj »recept« delila še z ostalimi in danes Mojčin telefon zvoni neprestano. Množično jo kličejo ljudje tako iz Slovenije kot tujine, ki jim z veseljem pove vse o pravilni pripravi napitka. Skrbno beleži tudi pozitivne učinke napitka.
Zahvala vsem, ki so mi po svojih močeh in zmogljivostih pomagali pri predstavitvi. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti:
•	najprej županu Mateju Kotniku za brezplačen najem dvorane,
•	ravnateljici OŠ Janka Kersnika Marijani Erjavec,
•	urednici Katarini Karlovšek in ostalim urednikom lokalnih občinskih novic,
•	Mateji Bevk iz revije Anja, kjer se je vse skupaj začelo,
•	Boštjanu Štruklju,
•	Ireni Vodušek,
•	Niku Urbaniji,
•	učencem osnovne šole (Janu, 7. c., Tini in Nini iz 8. razreda in Anžetu, 4. b) za pomoč pred prireditvijo,
•	cvetličarni z Vira pri Domžaah - Nuši Stupica za cvetje,
•	Pekarni Srček - Darji Čemažar,
•	Gostilni Furman - Slavcu Smrkolju za postrežbo ob zaključku prireditve za moje povabljene goste,
•	hvala tudi mojim gostom - Silvi Jordan in gospe Jani, da sta zaupali svoje izkušnje tudi drugim,
•	vsem, ki so prisostvovali srečanju in dali svoj prispevek za Šolski sklad -zbrali smo 154 eur,
•	hvala vsem, ki ste mi pomagali in mi stali ob strani.
Sama sem v to predstavitev vložila veliko truda, kajti želim pomagati ljudem, kot pa ste opazili, je med nami tudi veliko ljudi, ki radi pomagajo, saj lepa beseda vedno lepo mesto najde. Zato vsem še enkrat hvala!
Mojca Kotnik
Mojca Kotnik vedno rada prisluhne vsem, ki želijo njen nasvet
Mesec ljubezni je pred oltar popeljal kar nekaj parov iz naših koncev
Jožica Gerčar in Tomaž Glavan
Tjaša Jerin in Dušan Dimc
Polonca Lipovšek iz Hribov nad Trojanami in Jure Čebulj iz Krašnje
Čebelarski praznik na Brdu pri Lukovici
Čebelarsko društvo Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije ter Občina Lukovica so v soboto, 17. maja, organizirali 6. čebelarski praznik, ki ga slovenski čebelarji praznujejo 20. maja na dan rojstva Antona Janše. Udeležilo se ga je preko 1500 obiskovalcev, ki so lahko videli bogat kulturni program z odkritjem doprsnega kipa Valentina Benedičiča. ČD Lukovica je lansko leto dobilo štafetno palico za organizacijo proslave od ČD Koper, letos pa jo je predalo ČD Majšperk. Rok Avbelj
Prireditev se je začela ob 15. uri na levem robu stavbe Čebelarskega centra Slovenije. Tam danes stoji omenjeni doprsni kip čebelarja po duši in dejanjih in je med najzaslužnejšimi, da je Čebelarsko središče Slovenije postavljeno ravno v brdsko idilo. Uvod v slovesnost je tokrat pripadel lukoviškim godbenikom, ki so zaigrali himni. Ob godbenikih so na prizorišče prikorakali tudi praporščaki s čebelarskimi prapori. Ob odkritju kipa, ki sta ga odkrila predsednik ČZS B. Noč in evroposlanec in čebelar L. Peterle, se je zvrstilo nekaj govorov čebelarskih veljakov. Vsi so poudarjali pomen gospoda Benedičiča za slovenske čebelarje in obstoječi center na Brdu. Velika množica obiskovalcev je pokazala, kako pomemben je dogodek na Brdu. Prireditveni prostor se je nato prestavil pod občinski šotor 50 m stran, kjer je bilo vse pripravljeno za osrednjo proslavo ob 6. čebelarskem prazniku. Program je odlično povezoval radijski voditelj Matjaž Merljak. Nastopalo je lepo število različnih društev in ustanov, moška pevska zbora iz Lukovice in Majšperka (kjer bo naslednje leto proslava), OŠ Brdo z glasbenimi in dramskimi nastopi, igralci različnih kulturnih društev so zaigrali 10-minutni skeč o Brdu pri Lukovici in Brdu pri Kranju itd. Posebej bi omenil popestritev dogodka s Tilnom Artačem, ki je fantastično oponašal veliko oseb javnega (političnega) življenja, za posladek je zaigral psihologinjo Ifigenijo.
Nabito poln prireditveni šotor, nekateri obiskovalci celo niso mogli priti vanj
Lojze Slak s prijatelji igra plešoči publiki
Predsednik ČZS, g. Noč in g. Peterle sta slovesno odkrila spomenik Zbralo se je veliko število praporščakov
Tudi na osrednji proslavi je spregovorilo kar nekaj govornikov, mnogim obiskovalcem se je zdelo, da je bilo vseh že kar preveč. Med drugimi je spregovoril tudi predsednik ČZS B. Noč, ki je poudaril nevarnost izumrtja kranjske čebele in čebelarje pozval, naj vsi strnejo vrst in zahtevajo ohranitev ene najmarljivejših sort čebel. Ohranitev slovenske čebele je pomembna za slehernega posameznika, saj dolgoročno vpliva na kvaliteto našega življenja. Na proslavi so podelili tudi plakete za dolgoletno sodelovanje v čebelarskih društvih in za izjemne uspehe.
Po končani proslavi so se obiskovalci razkropili po Brdu, po katerem so se razlili zvoki ansam-
bla Lojzeta Slaka. Zaigrali so vse svoje najlepše melodije in ljudje so navdušeno plesali in se nasploh zabavali. S celotno organizacijo smo obiskovalci lahko zelo zadovoljni. Za hrano in pijačo je bilo odlično poskrbljeno, cene pijače so bile solidne, hrane malce previsoke, a na višanje cen smo se žal že kar navadili, mar ne? Parkirati se je dalo na Kicovem travniku pod Čebelarskim centrom, za red v prometu na parkirišču in okolici so skrbeli člani PDG Lukovica. Celoten prostor je bil primerno pripravljen, miz in klopi je bilo dovolj in tudi vreme je zdržalo.
Čebelarjem čestitamo za njihov praznik, organizatorjem in sodelujočim pa za odlično izvedbo.
90 let Justine Podbelšek iz Blagovice
V mesecu aprilu je praznovala častitljiv jubilej, 90-letnico, Justina Podbelšek iz Blagovice. Številnim čestitkam njenih domačih se je pridružil tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je go. Justino obiskal na njenem domu v Blagovici. Mojca Cerar
Justina Podbelšek (roj. Burkeljca) se je rodila 10. 4. 1918 v Lipi nad Blagovico na kmetiji pri Vovkovih. V družini je bilo 7 otrok, štirje fantje in tri dekleta. Justina je bila najstarejši otrok, in tako je morala kot 15-letno dekle iti služit kruh. Služila je pri različnih kmetijah na Blagoviškem (Špančevih na Vrankah, Kovačevih v Poljanah nad Blagovico, Krvinovih v Blagovici) ter Lenar-tovih na Korenu. Med drugo svetovno vojno se je vrnila v rodno hišo v Lipo nad Blagovico. Leta 1945 se je poročila z Lojzetom Podbelškom (Pes-karjevim) iz Lipe. V Blagovici, kjer ga. Justina živi še danes, sta z možem zgradila hišo. V zakonu
so se jima rodili 4 sinovi: Franc, Lojze, Vinko in Mirko. Od leta 1965 pa vse do upokojitve je ga. Justina delala na Podružnični šoli v Blagovici, kjer je bila kuharica. Leta 1990 je ovdovela, leta 1998 pa ji je umrl tudi sin Vinko, s katerim je živela v skupnem gospodinjstvu. Vse življenje je ljubila domačo zemljo, ki jo je z veseljem obdelovala, njena ljubezen pa je bilo tudi gojenje cvetja.
Ga. Justina je bila vseskozi pokončna, zdrava ženska. Zdravje ji je služilo vse do lanske jeseni, ko so ji naenkrat »odpovedale« noge, zadnje čase pa se sooča tudi z demenco. Tako je zadnje mesece »obsojena« na posteljo. Zanjo nesebično skrbijo njeni trije sinovi z družinami. Na dan županovega obiska je bila ga. Justina izredno dobre volje. Povsem se je spominjala dogodkov iz svoje otroštva in mladosti. Njeni spomini so vezani predvsem na rodno domačijo v vasi Lipa, na njene prijatelje in znance iz šolskih dni.
Župan je ge. Justini zaželel zdravja, dobrega počutja v krogu družine in življenjskega optimizma, ki ji ga sicer nikoli ni manjkalo.
Čistilna akcija
V soboto, 19. aprila, smo se zbrali čebelarji in zaposleni na Čebelarski zvezi Slovenije ter Čebelarski svetovalni službi na Čebelarskem centru Slovenije z namenom, da temeljito pospravimo notranjost in uredimo okolico zgradbe Čebelarskega centra. Marko Borko, foto: Marko Borko in Ljubo Samotorčan
Vreme je bilo izmenično deževno in sončno, kar pa ni motilo zavzetih prostovoljcev. Na pomoč so priskočili tudi najmlajši.
Uredili smo prepolno skladišče in pridobili dragocen prostor ter spraznili podstreho za ureditev čebelarske knjižnice Janeza Goličnika, ki je s prevodom Janševega »Popolnega nauka« Slovencem dal prvo strokovno čebelarsko literaturo.
Pred Čebelarskim centrom bo stal kip Valentina Benedičiča, pobudnika gradnje Čebelarskega centra.
Čebelarji pod vodstvom dr. Grada so urejali čmrljnjak.
Ko se je delo bližalo koncu, smo za seboj pospravili in se končno predali prijetnemu druženju ob jedači in pijači. Čistilne akcije se je udeležilo nad 70 čebelarjev iz več kot 15 čebelarskih društev. Vsem gre pohvala in zahvala za izkazano pripadnost in opravljeno delo.
Prvomajski golaž
Člani turističnega društva Preserje pri Lukovici smo se tudi letos potrudili in izpeljali tradicionalni prvomajski golaž ob jezeru, ki so ga obiskovalci dobili brezplačno. Roman Cerar
Tekom dopoldneva smo imeli tudi program za otroke, ki ga je popestril modelar letal Tone Videnšek, ki je prikazal nekaj zanimivih preletov z maketo letala. Za popestritev so poskrbeli tudi ribiči, ki so nam prinesli pokazat (kot leto poprej) ščuko, ki je merila kar dober meter v dolžino. Tako smo tudi letos člani TD Preserje sklenili še en uspešen prvomajski golaž.
Bohemi v vzponu
Slovenska glasbena rok skupina Bohem, katere član je naš občan, kitarist Marjan Kotnik, je pred dobrim mesecem dni izdala povsem nov singel z naslovom Romanca. Gre za napoved novega albuma Manifest ljubezni, ki ga pričakujemo na glasbenih policah zelo kmalu. Novi singel, ki je del bodoče zgoščenke, je publika sprejela odlično, na to kažejo prva mesta na glasbenih lestvicah v različnih oddajah na različnih radiih. Na primer, v tednu od 3. do
10. maja je bil ta komad izbran za popevko tedna na radiu VAL 202, zasedajo visoka mesta tudi na lestvici Radia Sora, Radia Velenje, Radio Prlek, Radio Kum idr. Pesem lahko slišite na svetovnem spletu www. band-bohem.com. Rok Avbelj, Foto: Domen Lombergar
Skupina Bohem te mesece dela zelo intenzivno, snemajo videospote, vadijo nove pesmi in se s polno paro pripravljajo na izdajo albuma. Tudi strokovna javnost novi singel ocenjuje zelo dobro in napoveduje skupini Bohem zelo svetlo prihodnost.
Izkušeni, a še vedno obetavni rockerji
Plan Turistične zveze občine Lukovica za leto 2008
Po preteklem uspešnem letu tudi letos načrtujemo aktivnosti po planu. Urnik delovanja naše pisarne bo objavljen naknadno na vratih pisarne TZOL na Starem trgu 1 v Lukovici. Anton Cerar, TZOL
Letos je v načrtu tudi ocenjevanje, vendar s to razliko, da bo letos komisija ocenjevala stare kmečke hiše.
Kratko pojasnilo: kmečke hiše morajo biti zgra-
jene pred letom 1940, ohranjen mora biti prvotni izgled in v njej morajo živeti ljudje, vsaj en človek. Zato že ob tej priliki prosim vse občane, da pomagajo v svojih krajevnih skupnostih s predlogi za izbor starih kmečkih hiš, ki bodo kasneje ocenjevane. Tudi letos bomo zaprosili vse KS, da nam pošljejo seznam starih kmečkih hiš, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Naslednja stvar, ki bo vredna ogleda, bo povorka (utrip vsakdanjega življenja skozi čas v naši občini) ter kulturni program. Prireditev naj bi bila v času občinskega praznika. Po pogovoru z županom Matejem Kotnikom, je bilo dogovorjeno, da je možno združiti povorko z občinsko proslavo, predvidoma 6. septembra 2008. Menim, da bodo, tako kot prejšnja leta, na prireditvi tudi letos sodelovala vsa društva naše občine in tudi posamezniki.
Srce Slovenije
Malce sramežljivo se je ob stojnici unikatnih lesnih izdelkov Hinka Celestine predstavlja Jarina, zadruga za razvoj podeželja. Vsebinsko vse bolj bogata sejemska ponudba bi morala dati še večji poudarek predvsem tistim, ki skrbijo za promocijo krajev, običajev in življenja na deželi. DJD
Tako bi se morali najti vsi tisti, ki se trudijo za večji obisk turistov, ne glede na namen prihoda v naše kraje, in s skupnimi močmi tudi v sklopu Srca Slovenije promovirati naš Črni graben, naj gre za obiske sakralnih objektov ali kulturnih znamenitosti krajev ali le krajši kolesarski izlet. V lično izdelani brošuri Srce Slovenije najdemo enodnevne izlete, učne poti, strokovne oglede in spoznavamo Slovenijo tudi po kulinarični in še kakšni poti. Poleg pripravljenih programov lahko pri njih najdemo tudi pomoč pri oblikovanju naših idej in želja. Ali se bo v prihodnje tudi Črni graben s svojimi lepotami ter znamenitostmi v še večjem obsegu našel na seznamu Srca Slovenije, bosta pokazala čas in naša pripravljenost za sodelovanje.
Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije pred formalno potrditvijo
V Sloveniji se od leta 2007 izvaja Program razvoja podeželja RS 2007-2013, kjer pomembno novost predstavlja os LEADER. Namenjena je spodbujanju razvoja zaokroženih podeželskih območij po pristopu od spodaj navzgor, kar pomeni, da območja sama izbirajo projekte, ki jih bodo sofinancirala. Pri tem izhajajo iz svojih lokalnih razvojnih strategij, ki temeljijo na obstoječih potencialih območja.
Tudi na našem območju se je konec lanskega leta oblikovala lokalna akcijska skupina (LAS) z imenom Srce Slovenije, ki zajema občine Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Kamnik. LAS sestavlja 29 ustanovnih članov, ki zastopajo tri ključne sektorje, javnega, ekonomskega in civilno družbo. V tem času so člani LAS izvolili tudi svoj organ odločanja - razvojni svet, ki ga sestavlja 10 članov ter njegovega predsednika, ki je formalni zastopnik LAS. Občino Lukovica v LAS zastopajo trije člani: Anže Kočar iz Avto-moto društva Lukovica, Franci Bernot kot predstavnik Občine Lukovica ter Stanislav Smrkol kot zasebnik. Za začetek delovanja in sofinanciranja LAS je potrebna formalna potrditev na MKGP, zato smo se marca prijavili na razpis za izbor in potrditev LAS. Sredi junija bodo znani prvi rezultati izbire in potrditve lokalnih akcijskih skupin s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. LAS Srce Slovenije bo v maju pripravila prvi poziv za izbor projektov na območju LAS za sofinanciranje v okviru
ukrepa »izvajanje lokalnih razvojnih strategij« osi leader. Pozivu bodo priloženi podrobnejši kriteriji in merila ocenjevanja vlog, ki jih je sprejela LAS, izbrani projekti pa bodo morali izražati širši regijski značaj. Potencialne prijavitelje vabimo, da spremljajo objave na spletni strani Centra za razvoj Litija in v lokalnih medijih.
Stanislav Smrkol pri podpisu pogodbe LAS na GEOSS-u
Izdali smo zloženko Srce Slovenije
Na Centru za razvoj Litija smo izdali novo turistično zloženko Srce Slovenije. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Regiomar-ket. Vsebuje predstavitev turistične ponudbe geografsko zaokroženega območja Srca Slovenije od doline Kamniške Bistrice do Vranskega, vse do Radeč, Mirne, Muljave, Domžal in Komende. Vključuje tudi območje občine Lukovica. Opisane so zanimivosti in znamenitosti,
saj želimo povezati tisto, kar obstaja na območju. Vzpodbuditi želimo zanimanje za obisk naših krajev. Ponosni smo na zloženko Srce Slovenije, ki je izšla v slovenskem in treh tujih jezikih: angleščini, nemščini in italijanščini. Vendar pa je ta zloženka le začetek na poti prepoznavnosti našega območja in zanimivosti v Srcu Slovenije!
Trkamo na vrata dediščine
V lanskem letu je Občina Lukovica kot partnerska občina v projektu Trkamo na vrata dediščine uspešno kandidirala za pridobitev evropskih sredstev na razpisu za razvoj regij. Poleg Dola pri Ljubljani, ki je vodilni partner v projektu, vključuje projekt še 8 drugih partnerskih občin - Moravče, Trzin, Domžale, Komenda, Kamnik, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji.
Čebelarska tradicija predstavlja pomembno dediščino srca Slovenije
Pet let na poti
Moto klub Rokovnjači (sekcija motoristov AMD Lukovica) je letošnjo pomlad zabeležil pet let delovanja. Ves ta čas se člani trudimo približati moto kulturo v domačem kraju in okolici. Prav v ta namen se udeležujemo raznih prireditev in pripravljamo samostojne dogodke, kamor vedno povabimo tudi nečlane, da spoznajo utrip v klubu ter na ta način morda tudi izničimo kakšen predsodek o motoristih ... MK Rokovnjači, Foto: arhiv MK Rokovnjači
Dogodek, namenjen predstavitvi delovanja kluba v tekočem letu in načrtovanju dogodkov za prihajajočo sezono - Propagandni večer smo letos pripravili v petek, 18. aprila, v Gostilni Fur-
man v Lukovici, kjer smo bili gostoljubno sprejeti. Predstavitveni večer je privabil lepo število obiskovalcev. Skupaj smo poslušali Teo, Mumo, Bozzota in Kokota, ki so pripravili slikovite predstavitve posameznih dogodkov. Po ogledu fotografij in video posnetkov smo našemu klubu voščili še na mnoga leta z veliko rojstnodnevno torto, za katero se najlepše zahvaljujemo naši simpatizerki teti Magdaleni. Na Peregrinovem sejmu je tudi letos stala naša stojnica. Poleg jeklenih konjičkov na ogled in prodajo smo radovednežem delili klubske nalepke, nekateri obiskovalci pa so si tudi kupili klubske majice. Organizatorju sejma se zahvaljujemo za povabilo. Isti dan smo obiskali tudi blagoslov motorjev v Novi Štifti na Dolenjskem.
Otvoritvena vožnja, ki označuje uradni pričetek sezone, se je zgodila v nedeljo, 4. maja.
Zbrali smo se ob 11. uri dopoldne pred Lea barom v Moravčah, od koder smo v koloni 52 motorjev krenili proti Kandršam. Pot smo nadaljevali preko Izlak, Zagorja, Trbovelj, čez Marijo Reko v Prebold, od tam pa do Vranskega in v Šmartno v Tuhinjski dolini, kjer smo zavili levo v hrib proti Zlatemu Polju. Zaključek vožnje z zakusko smo pripravili na bajerju v Zaborštu pri Prevojah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Pekarni Srček za pekarski prispevek. Ekipo Moto kluba Rokovnjači v kratkem čaka vztrajnostna dirka jermenarjev, vsi pa se že veselimo zadnjega vikenda v mesecu maju in letošnje vikend strokovne ekskurzije, katere cilj je slovensko Primorje. Po planu dela se bomo v sredo, 4. junija, udeležili krvodajalske akcije Motorist za življenje na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kamor vabimo vse prostovoljce, ki bi ponudili tovrstno pomoč.

Člani Moškega pevskega zbora KD Janka Kersnika v Goriških brdih
Letos smo že sedmič odšli v Brda blizu Cerovega s svojimi družicami, kot pravi naš zborovodja Igor Velepič, ki so za nas oskrbovale s pijačo pri napornem delu.
Viktor Jemec
Leta 2002 nas je naš član zbora Marinko Pin-tar, ki se vozi na vaje iz Solkana, presenetil s pova-bilom, naj bi peli za žegnanje v bližnji cerkvi. S seboj smo vzeli še rovnice in krampe, ker je napovedal, da bomo spotoma posadili še kakšnih 700 sadik vinske trte. Po nastopu v cerkvi in pred njo smo bili bogato pogoščeni.
Potem smo se preoblekli in posadili sadike, ki so se večinoma prijele. Naslednja leta smo hodili vinograd okopavat in še dopolnjevat s sadikami. Letošnja odprava je bila opremljena še s tremi kosilnicami z nitjo, ostali smo pa okopavali z rovnicami. Na lastnih rokah smo spoznali, da je vsaka kapljica vina trdo pridelana in da je treba vino spoštovati. Ob delu in prijetnem druženju gremo vedno še na večerjo v kako domače vinarstvo. Skozi leto pa nas Marinko razvaja s svojimi pridelki, ki jim doda še ovčji ali kravji sir, da si opomoremo po težkih vajah.
Zaključek delovne akcije v vinarstvu Štanfel v Podsabotinu
Povratno šahovsko srečanje
Ekipi ob koncu prijetnega večera
V	začetku tega meseca je Športno društvo Zlato Polje gostilo šahovsko ekipo iz Gradišča. To je bilo povratno srečanje ekip, ki sta se letos prvič sestali v Gradišču.
Tone Habjanič
Tokrat je za šahovnice sedlo štirinajst šahistov.
V	domači ekipi sta prvič zaigrala tudi Janko Jamšek in Rado Oražem ter tako razširila domači krog igralcev. Gostje so tudi tokrat
prikazali več znanja in iztržili rezultat sebi v korist. Gledano na razpoloženje in prijetno vzdušje, je prevladalo mnenje, da bi s temi srečanji zapolnili tudi letni čas. Ob koncu sta nas nagovorila predsednik ŠD Janez Pogačar in vodja šahovske ekipe gostov Mavric Vidmar, ki nista skrivala zadovoljstva. Poudarila sta, da so takšna srečanja in druženja koristna za obe strani, saj se ljudje na njih srečujemo in povezujemo.
Ribiško prvenstvo za "Naj ribiča RD ČG 2008"
Na letnem zboru ribičev RD ČG smo se letos odločili za bolj privlačno in tekmovalno vzdušje in tako je upravni odbor pripravil način tekmovanja, termine tekem in pravila za tekmovalce na prvenstvu. Danilo Kastelic
»
iDfioicniAiDÏl Tretjega maja zjutraj ob osmi uri se je pričelo prvo ribiško prvenstvo za Veliki pokal »NAJ RIBIČ RD ČRNI GRABEN 2008« za člane RD ČG nad 18 let in mladince RD ČG do 18 let. Na vseh ribiških tekmovanjih se bodo podelile kolajne za prva tri mesta. Tekmovalna komisija izžreba tekmovalna mesta lova za člane nad 18 let in mladince skupaj na eni tekmi, vendar se za vsako kategorijo ribičev štejejo tudi točke od prvega do desetega mesta. Na koncu sezone bo seštevek vseh točk skupaj prinesel zmagovalca v posamezni kategoriji ribičev RD
ČG. Skupni zmagovalec bo tako osvojil veliki pokal za »Naj ribiča RD ČG 2008«. Na prvi tekmi je bilo ulovljenih skupno preko 30 kg rib. Ribe je ulovilo sedem tekmovalcev, ki so dobili prve točke v prvenstvu. Prvi trije so z najtežjim ulovom pridobili tudi medalje, ki jih bomo podelili na naslednji tekmi. V našem društvu mladinci do 18 leta ne plačajo članarine. Naše vodilo je, da se naučijo spoštovanja do narave, vodnega življa - ribami, rokovanja z ribiškim priborom ter načina lovljenja rib. Tekme zato organiziramo skupaj, da mlajši pridobijo izkušnje starejših ribičev in obratno.
Moram priznati, vzdušje na tekmi je bilo enkratno, kar smo na koncu vsi tekmovalci tudi zatrjevali. Vsi so dobili po tekmi tudi malico in ob veselem kramljanju je minila praznična prvomajska tekma za Naj ribiča RD ČG 2008. Vsi skupaj že nestrpno pričakujemo in se veselimo naslednje tekme.
Grafit
v društveni sobi
V mesecu aprilu se je prijazen gospod Brane Rihtar odločil, da Športnemu konjeniškemu društvu Bregar podari svojo spretnost. Marko Juteršek, član ŠKD Bregar
Pa ne da bi se rad udejstvoval v kakih športih, nasprotno. Brane je spreten z rokami, tako je društvu podaril grafit, ki ga je narisal na steno društvene sobe. Grafit predstavlja logotip društva, Brane ga je po svoji zamisli le še pobarval in rezultat je tu, prijaznejša in lepša društvena soba, zato se vsi člani društva zahvaljujemo Branetu za podarjeno delo in se priporočamo še v naprej! Še enkrat, gospod Brane Rihtar, hvala!
Utrinek s prvenstva za »Naj ribič RD ČG 2008«
Kruh je vrednota, kjer mora biti poleg mamina roka
Ženske iz Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane so si vzele dvanajstega marca sredi dneva čas zase za pregled poslovanja društva in volitve nove predsednice, moški doma so pa kuhali, eni kosilo, drugi pač mulo. Je bila pa verjetno zato večerja slajša. Milena Bradač
Darinka Vajde je pozdravila prisotne, še posebej gostje: Marto Kos, svetovalko za dom in družino, Ireno Ule, predsednico Zveze kmetic Slovenije, in predstavnice sosednjih društev Lukovice, Domžal in Tuhinja. Društvo je v preteklem letu organiziralo precej manj tečajev, ker nimajo potrebnih prostorov, šola, ki je bila po navadi na razpolago, se je prenavljala. Bo pa odslej drugače, ker so jim (kakor tudi ostalim društvom) že zagotovljeni prostori na tribuni ob blagoviškem novem športnem igrišču. Sodelovale so na skoraj vseh prireditvah v občini Lukovica, pa še kje drugje, bile na zborih ostalih društev in se udeležile nekaj strokovnih ekskurzij, ki so obogatile njihovo znanje, nekaj pa je bilo tudi za dušo. Ravno tako bo tudi letos, še posebej, ker imajo svoj prostor, dodale pa bodo še telovadbo pod strokovnih vodstvom fizioterapevtke. Skupaj z DPŽ Tuhinj bodo organizirale srečanje na
Lipovici nad Trojanami. Načrtujejo predavanja o ekoloških škropivih, kuharske tečaje, izlet na Ribniško in Kočevsko. Pri strokovni ekskurziji o sadjarstvu in vrtnarstvu jim bo na pomoč priskočila Marta Kos.
Po pregledu za nazaj in naprej so se oglasile povabljene gostje. Irena Ule jih je zopet povabila k bolj plodnemu sodelovanju in ponovila, da so ravno taka društva gonilna sila, elan in energija v današnjem času, da skupaj lahko naredijo veliko in da se njihov glas sliši vsak dan bolj. Povabljene so tudi v Prekmurje k lanski kmetici leta, kjer imajo v načrtu tudi koncert narodne pesmi. Marta Kos jih je spodbujala k pridelovanju hrane doma in trženju lete, tudi doma. Danes to ni več tako velik problem in birokratska vojna je bolj prizanesljiva. Spodbujati je potrebno tudi otroke, da bolj sodelujejo, ker so bolj vešči računalnikov, naj pomagajo pri odpiranju spletnih strani. Še naprej se bo trudila, da se bo v razvoj kmetijstva in podeželja več vlagalo. Da ženskam ne bi bilo dolgčas, so poskrbele tudi članice KUD Krašnja s prisrčnim skečem, seveda na račun moških in »ubogih« ženičk. Za nameček pa jih je nasmejala še Ani Pun-gartnik, ustvarjalka zanimivih, hudomušnih in tudi zelo lepih pesmi.
DPZ Blagovica-Trojane
Predsednica zveze kmetic Slovenije Irena Ule
Dan veteranov vojne za Slovenijo 1991
Ob pomniku slovenskemu rodoljubu v geometričnem središču Slovenije na Spodnji Slivni pri Vačah je bila v soboto, 17. maja, ob 11. uri svečanost ob dnevu veteranov Vojne za Slovenijo 1991. Prireditev je pripravila ZVV Slovenije, na katero je povabila vse predstavnike Območnih združenj Veteranov Vojne za Slovenijo. Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi člani in praporščaki OZVVS Domžale in člani sekcije Lukovica. Praporščaka sekcije Lukovica sta Marjan Kveder in Martin Jarkovič, ki je bil letos nosilec prapora sekcije Lukovica. Danilo Kastelic
Na prireditvi je sodelovalo preko 100 praporov ZVVS, ki jim je poveljeval Dominik Grmek. Kolona praporov je krenila iz Spodnje Slivne do pomnika rodoljubu, kjer so jih z bučnim aplavzom pozdravili člani ZVVS in ostali gostje na prireditvi. Himno je zaigral orkester Slovenske vojske. Nato je sledila predaja
predsedniškega zlatega svečanega pasu starega predsednika ZVVS Srečka Lisjaka, ki je to dolžnost opravljal vse od ustanovitve leta 1993, novoizvoljenemu predsedniku Janezu Pajerju. Novi predsednik je dal zaobljubo ZVVS. Zahvalil se je Srečku Lisjaku za dosedanje delo, ki ga bo težko ponoviti, saj so sedaj drugačni časi in druge naloge. Sledilo je častno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla predsednik Janez Pajer in praporščak ZVVS Dominik Grmek.
V pozdravnem nagovoru nas je g. Pajer opomnil, da smo takrat branili z orožjem novonastalo neodvisno in demokratično državo Republiko Slovenijo. Staramo se, vendar smo bili srečna generacija, ki je za Rudolfom Majstrom in partizanskem bojem 41-45 z oboroženim bojem sovražnika pregnala s slovenske zemlje ter dočakala sanje tisočerih rodov. Vsem veteranom je čestital ob prazniku ter se jim zahvalil za izkazano podporo in obljubo, da bodo veterane bolj spoštovali kot do sedaj.
Častni govornik, minister za obrambo Karel Erjavec, je poleg čestitk ob
dnevu ZVVS 1991 obljubil, da bo še naprej dobro sodeloval z veterani. Zavzel se bo, da bo veteranska organizacija spadala pod okrilje Ministrstva za obrambo, glede na to, da izhaja današnja Slovenska vojska iz Teritorialne brambe in manevrske strukture Narodne zaščite. V ustavi je zapisano, da je Slovenija tudi socialna država in prav na tem področju bi lahko malo bolj poskrbela za veterane Vojne za Slovenijo 1991 za tiste, ki potrebujejo pomoč. Ob tej priliki je je Karel Erjavec prejel zlato plaketo ZVVS za sodelovanje z veteransko organizacijo. Sledil je nastop ženskega pevskega zbora veterank, žena članov OZVVS Domžale, ki so zapele tri skladbe. Ob aplavzu je odšla kolona praporščakov nazaj proti Spodnji Slivni, kjer je bil zaključek družabnega srečanja veteranov.
45. obletnica Moškega pevskega zbora KD Janko Kersnik
45.
•	'J	^
"IP* -
Lepe pesmi pričarajo krasen večer

■
Klapa Lavanda čuteče zaigra »dalmatinske glasbene bisere«
Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik letošnjo sezono obeležuje 45 let neprekinjenega delovanja. Letošnji samostojni koncert z gosti je bil posvečen temu jubileju. Ob visoki obletnici pa je izšla tudi brošura. Rok Avbelj
Tako se je v petek, 16. maja, v lukoviškem kulturnem domu odvil koncert pevskega zbora s tradicijo. Kar številno občinstvo je spremljalo skoraj dveurni program. Večer ubranega petja je še posebej popestrila slovenska glasbena skupina Klapa Lavanda, ki je zapela čudovitih devet dalmatinskih skladb. Sicer je bil koncert sestavljen iz treh delov. Moški zbor je pod vodstvom pevovodje Igorja Velepiča v prvem delu zapel pet pesmi s hribovskim motivom, čas drugega dela koncerta je zapolnila omenjena Klapa Lavanda, v tretjem delu pa so zopet zapeli lukoviški jubilantje, tokrat pesmi z različnimi motivi, s solističnimi vložki in izvedbeno zahtevnejša dela. Nalogo povezovalke večera je kot vedno z odliko opravila napovedovalka Helena Urbanija, vezno besedilo pa je napisala Mojca Stoschitzky.
Proti koncu koncerta je predsednik KD Janka Kersnika Nikolaj Capuder podelil Bronasto
Gallusovo priznanje Mišu Pušniku za več kot 5-letno sodelovanje v društvu. V času nagovorov je med drugim spregovoril predsednik MoPZ JK Franci Capuder in še posebej izpostavil in se zahvalil Viktorju Jemcu, ki je vložil ogromna truda v pripravo brošure o lukoviškem zboru. Brošuro so pripravili: avtorji so pevci in ljubitelji petja, uredil jo je Viktor Jemec, oblikoval Božidar Stupica, lektorirala Nuša Fujan, natisnjenih je 300 izvodov, izdajatelj pa je Občina Lukovica. V njej so zbrana pričevanja sedanjih in nekaterih nekdanjih članov zbora, ki opisujejo svoje prigode z vaj ali nastopov in pričakovanja v prihodnosti za lukoviški moški zbor. Ko prebiramo brošuro, lahko zaznamo, da je MoPZ iz Lukovice grajen na trdnih temeljih, začinjenih s humorjem in se mu za prihodnost ni bati, tudi zato, ker je v tej sezoni v zboru zavel sveži veter z novimi bolj ali manj mladimi obrazi. Po končan uradnem delu je sledila pogostitev z domačimi dobrotami, ki so jih napekle žene in prijateljice članov pevskega zbora. Prvovrstna domača dobrota je bilo vino iz Goriških Brd. (Vino prideluje član in pevec zbora KD Janka Kersnika, ki mu v vinogradu enkrat na leto na pomoč priskočijo tudi njegovi lukoviški pevski prijatelji.)
Pohod na Kum
V letošnjem spomladanskem pohodu je zlatopoljske pohodnike pot vodila na Kum nad Trbovljami. Kar štirideset se nas je usedlo na avtobus, s katerim smo se odpeljali čez Trojane proti Zasavju. Tone Habjanič
Pred Trbovljami smo krenili v hrib do postajališča. Nadeli smo si nahrbtnike in pohod usmerili navzgor za vodičem Tonetom Brnotom. Pot nas je vodila po prelepem gozdnem ambientu ob žvrgolenju ptic. Nekje na sredini poti smo se starejši počasni priključili mlajšim v ospredju, sledil je počitek. Okrepčali smo se s sendviči in potešili žejo. Ker so mladi nestrpno čakali, se je vodja odločil, da pohod nadaljujemo proti vrhu, kamor smo prispeli po eni uri in pol hoda. Pogled se nam je ustavil ob ogromnem TV oddajniku. V toplem soncu smo si dali duška, se prepustili užitku ob lepem razgledu ter pridno praznili nahrbtnike, nekateri pa smo si od znotraj ogledali tudi lokal. Po dobri uri smo se odločili za povratek. Pot nas je vodila navzdol do avtobusa. Po prijetni vožnji se ustavimo še na Trojanah pri gostišču Konjšek, nato pa nazaj v Zlato Polje. Zahvaljujemo se prevozništvu ge. Vrankar Fani iz Tuhinjske doline ter mlademu vozniku Sašu za udobno in varno vožnjo.
Zlatopoljski pohodniki ob ZV oddajniku na Kumu
V občini Lukovica čistimo naravo
V deževnem sobotnem jutru, 19. aprila, smo se zbrali, da ob dnevu Zemlje očistimo odvržene smeti v naravi v občini Lukovica.
Danilo Kastelic
Javnemu vabilu v Rokovnjaču so se odzvali člani Ribiškega društva Črni graben, Lovske družine Lukovica in člani režijskega obrata. Občina Lukovica je prispevala vreče za smeti ter podporo režijskega obrata. Zbrani smo se razdelili v več skupin po trije, tako da smo pokrili območje Radomlje od Vrbe, Prevoj, Šentvida, Imovice, Sp. Prapreč, Gradiškega jezera, Trnjave. Očistili smo gozdove od Tr-njave do Zlatega Polja preko Vrhovelj do Prevoj. Akcije se je udeležilo 30 varuhov narave, ki se vsako leto znova srečujemo ob dnevu Zemlje.
Vprašajmo se, kdo so onesnaževalci narave. Glede na smeti, ki smo jih našli, bi
onesnaževalce lahko opredelili takole:
•	za prve onesnaževalce je značilna plastična vrečka. Res je, da nas trgovine brezplačno oskrbujejo z njimi, vendar niso krive za navade ljudi. Kot je znano, se vrečka v naravi razgradi šele po 50 letih;
•	veliko pločevink, ki smo jih našli, so na mestih, kjer se zbirajo razne družbe, da se skrijejo pred javnostjo in tam popivajo, za seboj pa pustijo smeti;
•	našli smo veliko balirnih vreč za travo. Počene ali razrezane, vključno z vsebino, so odvržene ob potokih ali v gozdu. Plastična bala se v naravi ne razgradi;
•	intenzivna pridelava v kmetijstvu pa danes pozna samo meter obdelane površine -subvencije. Ko gledamo obdelana polja, zaorana do roba cest in poljskih poti, vidimo, da je v prvi zaorani vrsti več kamenja s ceste kot zemlje, na cesti pa več zemlje kot
kamenja. Vemo pa, da je ceste potrebno vzdrževati, takrat pa se obrnejo na občino kot vzdrževalca, da opravi svojo nalogo; • v gozdove vozijo lastniki vsemogoče odpadke z mislijo »saj mi nihče nič ne more, to je moja last«, vendar jih predniki niso tako učili.
Želimo, da bi v naslednjem letu našli čim manj smeti. Vseeno pa že sedaj vabimo, da se ob dnevu Zemlje čiščenja narave udeležijo tudi tista društva, ki imajo osnovno vodilo lepo, čisto in zdravo okolje. Pogrešali smo člane Ekološkega gibanja Lukovica in turističnih društev naše občine.
Ta se letošnje čistilne akcije na žalost niso udeležila.
Dobrodošlo pa bi bilo tudi predavanje na temo Kako ohranjati naravo in zdravo sobivati z ljudmi in živalmi v naši občini.
Kljub slabemu vremenu smo uspeli del odvrženih smeti zbrati in odpeljati na smetišče. Prispevali smo majhen kamenček za lepše kraje in naravo.
Zbrani na čistilni akciji v Lukovici
Nalaganje vreč, polnih smeti, na tovornjak režijskega obrata
3. pohod po rahuški pešpoti
Športno turistično društvo Rafolče je letos že tretjič organiziralo tradicionalni pohod po Rahuški pešpoti, ki je potekal v nedeljo, 11. maja. Pohodniki, zbralo se jih je 41, so se ob 8. uri zjutraj zbrali pri rafolškem igrišču in odšli po označeni poti. Leon Andrejka
Na pol poti je sledil krajši odmor na kmetiji Gerčar v Dupeljnah. Belomo-dre markacije so nato pohodnike vodile do zaključka poti v Rafolčah. Po približno treh urah nezahtevnega pohoda, ki je sicer primeren za vse, saj so pohodniki hodili počasi in v skupini, je ob res lepem vremenu sledil še zaključek. Ta je prvič potekal na igrišču in ne pri vikendih v Mukah, kot je bilo to v preteklih letih. Ob klepetu so se starejši udeleženci posedli po klopeh, otroci pa so planili po igralih, kot da za njimi ni bilo že treh ur hoje po lepi poti, kjer pa je vsak pohodnik dobil še brezplačno pijačo po želji. Tudi tokrat se je pohoda udeležilo veliko otrok. Najmljša Veronika in Anže sta štela komaj 5 let. Ob dobrem vzdušju in splošnem zadovoljstvu so se udeleženci razšli z mislijo na pohod v prihodnjem letu. Organizatorji se ob tem zahvaljujejo kmetiji Gerčar za prijazen sprejem in Gostišču Jože Kovač s Količevega za odlična jabolka.
Romanje češenjskih faranov
Sredi meseca aprila smo se odpeljali proti Mariboru in Prekmurju na romarsko pot. Že na samem začetku nas je spremljalo deževno vreme, prepričani smo bili, da bo romanje kislo in deževno. Romarji iz Češnjic, Tone Habjanič
Zgodil pa se je čudež, ko smo obiskali Slomškov grob v mariborski stolnici. Zvedrilo se je in prijazno toplo sonce se nam je nasmihalo ves preostali del dneva. Pot smo nadaljevali proti Murski Soboti. Ustavili smo se ob župnijski cerkvi, ki je od leta 2006 tudi stolnica Mariborske škofije, nato naprej v Moravce, ker nas je prijazno sprejel škof evangeličanske cerkve gospod Geza Erniša. Nagovoril nas je in poudaril, naj kristjani iščemo skupne točke s pripadniki ostalih ver in sprejemamo medsebojne razlike. Nadalje nas je pot vodila v Bogojino, udeležili smo se romarske sv. maše, ki je vodil župnik Stanko Zver. Ta nam je predstavil tudi utrip življenja. Sledilo je kosilo in pot najprej do Turnišča, kjer smo si ogledali cerkveno svetišče, posvečeno Mariji Vnebovzeti. Tu smo se tudi fotografirali. V Lipovcih so nam predstavili izdelovanje čudovitih izdelkov iz slame, med drugimi tudi prelepe lestence.
V zadnjem delu našega romanja smo obiskali čudovite kraje Slovenskih goric, kjer se razprostirajo nasadi vinske trte in pogled na Kamniške planine ter sosednjo Hrvaško. Seveda smo si sadove trte tudi privoščili in zraven zapeli lepe slovenske pesmi. Prepričani smo, da nas je obisk tega dela Slovenije prijetno obogatil, spoznali smo nove ljudi, običaje, drugačno govorico in drugo pokrajino, kar v človeku odpira vedno nova obzorja.
Skupna slika češenjskih romarjev
5. tek okoli Gradiškega jezera
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici je 17. maja 2008 organiziralo že 5. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera. Akumulacijsko jezero z več kilometri urejenih sprehajalnih poti, obdano z idiličnimi gozdovi zelene doline, je tudi letos privabilo veliko število tekmovalcev. Katarina
Tekmovalci so se pomerili v več kategorijah, zmagovalci pa so bili: 1200 m MLAJŠI DEČKI
(letnik 1996 in mlajši)
1. jereb peter	šd krti
1200 m MLAJŠE DEKLICE
(letnik 1996 in mlajši)
1. TERBOVŠEK EVA	KGT PAPEŽ
1200 m STAREJŠI DEČKI (letnik 1993, 1994, 1995)
1. KVEDER miha	ssk sam IHAN
1200 m STAREJŠE DEKLICE (letnik 1993, 1994, 1995)
1. omahna anja lukovica
1. KROG - 4200 m MLADINCI IN ČLANI
(letnik 1974 do 1992)
1.ŽAVBI UROŠ	ŠD krti
1. KROG - 4200 m MLADINKE IN ČLANICE (letnik 1974 do 1992)
1. PAČNIK DIANA	ŠD STEGNE
1. KROG - 4200 m VETERANI (letnik 1954 do 1973)
1. PAVLIČ ROBERT	TKD ROVA
1. KROG - 4200 m VETERANKE (letnik 1954 do 1973)
1. štrekelj irena Moravče
1. KROG - 4200 m ST. VETERANI
(letnik 1953 in starejši)
1. lešnik ŠTEFAN	ŠD zadvor
1.	KROG - 4200 m ST. VETERANKE (letnik 1953 in starejše)
1. POČIVAVŠEK BOJANA DOMŽALE
2.	KROGA - 8400 m MLADINCI IN ČLANI (letnik 1974 do 1992)
1. kolar timijan ŠD krti 2. KROGA - 8400 m MLADINKE IN ČLANICE
(letnik 1974 do 1992)
1. SLANC KATJA	DOMŽALE
2. KROGA - 8400 m VETERANI (letnik 1954 do 1973)
1. cimerman stane MENGEŠ 2. KROGA - 8400 m VETERANKE (letnik 1954 do 1973)
1. šebenik minka darila ferkol
2. KROGA - 8400 m ST. VETERANI
(letnik 1953 in starejši)
1.JELENC VID	KD MENGEŠ
2.	KROGA - 8400 m ST. VETERANKE
(letnik 1953 in starejše)
1. žmavc Marija gorenjski glas
3.	KROGI - 12600 m MLADINCI IN ČLANI
(letnik 1974 do 1992)
1. MECILOŠEK DAVID DOMŽALE 3. KROGI - 12600 m VETERANI (letnik 1954 do 1973)
1. POZNIČ ALEŠ	ŠD turbo m
3. KROGI - 12600 m VETERANKE (letnik 1954 do 1973)
1. klopčič metka Moravče
3. KROGI - 12600 m ST. VETERANI
(letnik 1953 in starejši)
1. POVŠE brane	ABRAHAM kamnik
3. KROGI - 12600 m ST. VETERANKE
(letnik 1953 in starejše)
1. kotar HEDVIKA TRBOVLJE
Razstava starih predmetov v prvih razredih
V mesecu aprilu smo v 1. razredih de-vetletke OŠ Janka Kersnika Brdo pripravili razstavo starih predmetov, ki so jih otroci prinesli od doma. Tina Uštar
Stari likalniki, star denar, posode, podkve, petrolejke, šolska torba, stara svečana rdeča obleka, lesena puščica - peresnica, knjige, fotografije, komat za konja in vola, punčka, posoda za maslo - kot ulitek, imenovana tudi putrnek ali pinja, mlinček za kavo, ura, naprava za britje las, telefon, lepo oblikovana in poslikana smetišnica, možnar za drobljenje začimb, svečnik, šilo, rutica in kapica za pionirčka ^ so bile verjetno last starih staršev ali pa prastaršev naših prvošolčkov. Lepo ohranjeni predmeti, negovani z občutkom za vrednote in nepogrešljivost v tistih časih, so se lepo ohranili do današnjih dni. Otroci so stare predmete z ogljem tudi narisali, kot ozadje so krasili razstavo starih predmetov. Vse predmete smo si tudi pobliže pogledali, spregovorili o namembnosti in uporabi, kar pa še zdaleč ni bilo najbolj enostavno.
Zaključek bralne značke za prve razrede Pravljični palček
Pravljični palček je projekt družinskega branja, ki ga organizira Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi de-vetletke osnovnih šol. Tina Uštar
Knjižnica pripravi priporočilni seznam primernih knjig za določeno starost, ki vsebuje ljudsko slovstvo, avtorska dela in poezijo. Otroci pripovedujejo vsebine knjig, ki so jim jih doma prebrali starši. Tudi vsi otroci, ki so v šolskem letu 2007/08 pridno zaključili Pravljičnega palčka (bralno značko), so si 23. aprila v Kulturnem domu v Grobljah ogledali predstavo s pesmicami in za darilo prejeli majico z motivom palčka, ki jih že veselo nosijo.
Cilj tega projekta je približati svet knjig otrokom že v predbralnem obdobju. Tako se rojeva zaupanje med starši in otroki, tkejo se bogate čustvene vezi. Poleg tega se bogati besedišče, domišljija, ustvarjalnost, spodbuja se govor, samostojno govorno izražanje ob slikah, uri se spomin ^ Kaj je lepšega, kot da si v tej naglici in večnem hitenju vzamemo čas za otroka in mu prebiramo pravljice, pesmice, uganke? Vsak starš, ki se zaveda, da s svojim pozitivnim odnosom do branja in knjige lahko bistveno prispeva k otrokovi uspešnosti v šoli in življenju, temu tudi sledi.
Vsem otrokom, ki so uspešno zaključili pravljično pot v tem šolskem letu, pa tudi njihovim staršem, iskreno čestitamo!
»Pravljični palček« v vrtcu Medo, Krašnja, Foto: Brigita Ga-brovec
Bili smo v mlinu
V sredo, 16. 4. 2008, smo se odpravili v Rotarjev mlin pri Moravčah. Pred tem pa je bilo potrebno "orohkati" koruzo. Koruzo nam je podaril gospod Franc Lebar s Prevalje pri Lukovici. Brigita Gabrovec, Vrtec Medo Krašnja
Otroci so celo dopoldne "rohkali" koruzo, bili so zelo navdušeni. Potem smo jo v sobi še dobro presušili.
Končno je prišel dan, ko smo se z avtobusom odpeljali v mlin. Pričakal nas je mlinar, ki nam je razkazal mlin. Na koncu pa je sledilo mletje naše koruze. Mlinar jo je stresel v mlin in dobili smo koruzno moko.
Otroci so še nekaj dni govorili o mlinu in kaj so videli. Bila je res enkratna izkušnja. Na koncu se zahvaljujemo gospodu Francu Lebarju za podarjeno koruzo in mlinarstvu Rotar za predstavitev mlina in mletje koruze.
Tabor v Fari
Učenci prvih treh razredov PŠ Krašnja in Blagovica smo konec marca tri dni preživeli na taboru v vasi Fara ob Kolpi. Katarina Ber-
GANT IN Sergeja Križnar
Dnevi so bili zapolnjeni z raznolikimi aktivnostmi v domu in njegovi okolici. Učenci pa so po taboru povedali ali zapisali naslednje: »Ko smo z avtobusom prispeli v Faro, so nas razdelili v skupine. V sobah smo zložili stvari iz kovčkov in se poigrali. Sledilo je kosilo. Po kosilu smo malo počili, nato pa smo se dobili v učilnici, kjer smo se pogovarjali o vremenu. Nato smo šli na malico in na streljanje z lokom. Enkrat sem zadela črno, dvakrat pa rdeče polje. Bila sem zadovoljna. Po večerji smo šli še na sprehod do hrvaške meje. Ko smo se vračali, je sošolec padel v lužo. Vrnili smo se v dom, se preoblekli v pižamo, se umili in šli v postelje, kjer smo poslušali pravljico. Nato smo zaspali. Zjutraj nas je zbudil učitelj. Ko smo se preoblekli, nas je povabil v telovadnico, kjer smo se razmigali. Bilo je malo naporno. V koloni smo odkorakali na zajtrk in na počitek ali igro. Sledilo je delo v učilnici, kjer smo se pogovarjali o živalih v vodi. Nato smo v gumijastih škornjih in z mrežicami odšli lovit rečne živali. Ujeli smo dva vodna hrošča. Nesli smo ju v učilnico in si ju ogledali pod povečevalnim steklom, da smo ju lažje narisali. Sledilo je kosilo in počitek, me, punce, pa smo se raje igrale. Po večerji smo plesali in nastopali s pesmico Rastejo trave in misli. Ker smo bili že zaspani, smo se odpravili spat.
Naslednje jutro smo zopet telovadili in poza-jtrkovali. Potem smo pospravili svoje stvari, po kosilu pa nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal pogledat grad. Gledali smo ga samo od daleč, ker so ga še obnavljali. Na travniku pa smo videli, kje so obešali ljudi, če so kaj hudega naredili (koga ubili). Nato nas je avtobus odpeljal nazaj domov v Krašnjo. Imela sem se zelo dobro, ker sem lahko spala v sobi z učiteljico Katarino.«. (Katja Avbelj, 1. c)
»Z lepim avtobusom smo se odpeljali proti Fari. Na poti smo se ustavili na kmetiji. Tam smo videli pave, mačke, medvede, zajce, psa in kokoške. Od tam smo nadaljevali pot v Faro. Dom v Fari je bil zelo lep. Sobo sem delila s Špelo, Katjo, Brino in Leo. Zvečer smo imeli pohod. Pred spanjem nam je učiteljica prebrala pravljico. Naslednji dan smo delali izdelke iz gline. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili
na gradu Kostel. Po ogledu smo šli proti Krašnji, kjer so nas čakali starši.« (Laura Bogataj, 3. c) »V sredo smo šli na tabor. Ko smo prišli, so nas dali v sobe. Tam smo vse zložili v omare, potem smo se igrali. Nato smo šli na kosilo, po kosilu pa v razred. Najprej smo šli merit veter, nato smo streljali z lokom. Vmes smo imeli malico. Pred večerjo smo se igrali, po večerji pa smo se pripravili na nočni pohod. Ko smo prišli s pohoda, smo se preoblekli v pižamo in se umili. Da smo lažje zaspali, nam je učiteljica prebrala pravljico. Drugo jutro smo se oblekli, si umili zobe in pri stopnicah počakali na zajtrk. Z učiteljico smo šli na zajtrk. Pred tem smo šli na telovadbo, po tem pa smo se šli v sobo igrat. Po igranju smo šli v učilnico in v gozd. Ko smo prišli nazaj, je bila malica. Po malici smo s kompasom hodili ob gozdu. Vrnili smo se na kosilo, po kosilu smo se igrali. Zvečer je bila večerja, po večerji pa nastop. Po nastopu smo se preoblek-li v pižamo, si umili zobe in šli spat. Učiteljica nam je prebrala pravljico. Drugo jutro smo se spet preoblekli, si umili zobe, šli na telovadbo in na zajtrk. Po zajtrku smo se igrali. Nato smo v učilnici spoznavali živali, po malici pa smo šli lovit živalice. Potem smo šli na kosilo, po kosilu pa domov.« (Brina Tič, 2. c) »Najbolj mi je bila všeč jutranja telovadba v telovadnici. Delali smo počepe. Zvečer smo imeli predstavo v telovadnici. Jaz sem pel. Po predstavi smo plesali.« (Matej
Barlič, 2. c) »V sredo smo šli na tabor. Ogledali smo si sobe in postlali postelje. Spala sem zgoraj na pogradu. Potem je bilo kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Všeč mi je bilo, ko smo imeli nastop v telovadnici. Jaz sem plesala. Bila sem utrujena in sem počila na klopi. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo hodili po vodi in lovili majhne živalice. Škornje so nam posodili učitelji.« (Špela Avbelj, 2. c)
»Najbolj všeč mi je bilo, ko smo videli medveda v kletki. Všeč so mi bile tudi živali iz potoka. Lovili smo jih z mrežico. V gozdu pa smo gledali živalske stopinje. Videli smo stopinje jelena, lisice in divje mačke. V sredo smo šli na nočni sprehod. Takrat me je bilo malo strah.« (Simon Pogačar, 2.c)
»Ko smo prispeli, smo imeli kosilo. Tam sem se pogovarjala z Janom. Po kosilu smo počivali. Potem smo šli na sprehod. V vodi smo z mrežicami lovili živalice. Eni so nosili posode, drugi so dvigali kamne. To mi je bilo najbolj všeč.« (Lea Nikolovski, 2. c) »V Faro smo se peljali z dvonadstropnim avtobusom. Tam smo delali posodice iz gline, lovili rečne živalce, se veliko naučili, hodili po gozdu, se zabavali, plesali, igrali, spali, smejali, ukvarjali s športom in malo tudi pogrešali starše.« (Luka Per, 3. d)
»Letos smo taborili v Fari. Tja smo se pripeljali z dvonadstropnim avtobusom. Tam smo spoznali razne živali in rastline, hodili na spre-
hode in izdelovali iz gline. Tudi učenja nam ni manjkalo, zato smo se imeli kar fino. Ko so trije dnevi minili, smo komaj čakali, da pridemo domov.« (Urban Grandovec, 3. d) »Peljali smo se z 2-nadstropnim avtobusom. Streljali smo z lokom. Imeli smo lončarsko delavnico. Veliko smo bili v naravi. V potoku smo lovili živalce. Imeli smo zelo dobra kosila. Zvečer smo imeli disko. Imeli smo se lepo.« (Maruša Grandovec, 2. d) »V Fari je lepo. Šli smo na nočni sprehod in tudi na druge sprehode. Ukvarjali smo se tudi s športom. Bile so dobre postelje in dobra hrana. Streljali smo z lokom in raziskovali temperaturo. Na taboru smo se igrali in učili. Imeli smo pokaži, kaj znaš. Lepo smo se imeli na taboru.« (Jan Bizjak, 2. d) »Na tabor smo se vozili eno uro. Iz gline smo izdelovali skodelice. Iskali smo sledi živali na travniku in poslušali glasove. Zelo lepo je bilo na taboru. Merili smo zrak, ogledali smo si gred in cerkev. Bili smo na nočnem sprehodu. Na odru smo nastopali igrico Lačna lisica in zaplesali Želve so počasne dame. Imela sem se zelo lepo, ker smo imeli disko.« (Maja Brvar, 2. d)
»Na taboru smo igrali in lovili živalce. Imeli smo disko in pokaži kaj znaš. Delali smo iz gline in merili zrak. Šli smo tudi v gozd in iskali majhne živalce. Imeli smo se lepo.« (Jan Pesto-tnik, 2. d)
Vesoljci!
Potrka poštar. »Prosim?« Pogleda po prostoru. »Prinašam paket!« »Prima!!! Pa poglejmo. Pazi, previdno!« Počasi, porahlo potresemo paket , pa poslušamo ^ Previdno pokukamo. »Poglejte, VESOLJČEK!« Sergeja Križnar, vzgojiteljica
Nekako takole je izgledalo naše prvo srečanje z vesoljčkom po imenu Kaj, ki je obiskal prvo triado PŠ Krašnja. K nam je prispel v velikem kovčku in z nami ostal en teden, med tem pa radovedno spremljal vse, kar smo počeli. Raz-kazali smo mu notranjost in okolico šole, ga seznanili z zelišči, mu pokazali, kako pletemo kite iz slame in se skupaj tudi učili, prepevali, plesali ^ seveda smo naredili tudi nekaj spominskih fotografij, ki jih je Kajček odnesel s seboj, da nas bo še dolgo ohranil v lepem spominu.
Na žalost nas je po enem tednu zapustil in odšel skupaj s kovčkom (njegovo hišico) na drugo šolo razveseljevat otroke. V naš razred je prinesel veliko veselja, zato ga bomo pogrešali. Upamo, da nas naslednje leto zopet obišče.
Bralna značka v znamenju Harryja Potterja
Vsi, ki so osvojili bralno značko, so si med drugim prislužili tudi srečanje s prevajalcem znanega Harryja Potterja. Učenci so na to temo v šoli tudi ustvarjali in razmišljali o tem, kako bi bilo, če bi bili oni Harry Potter ali pa kakšen drug čarovnik. Sergeja Križnar,
VZGOJITELJICA
»Rad bi čaral. Rad bi letel z metlo. Rad bi bil neviden. Rad bi sladoled spremenil v slado-let.« (Domen Dimic, 2. d) »Če bi bila od HP prijateljica, bi me lahko kaj naučil, lahko bi skupaj iskala nevarnosti in poiskala pol konja pol človeka in strašnega človeka, ki se skriva pod kapuco in pije sa-
morogovo kri, da bi bil bolj močan.« (Maruša Grandovec, 2. d)
»Če bi bil HP, bi lahko čaral. HP je imel sovo in je lahko čaral. Imel je tudi metlo.« (Jan Pestot-nik, 2. d)
»Jaz bi bil rad HP zato, ker mi je všeč. Ful je kul. Rad gledam filme od HP. Rad bi bil HP. (Jan Bizjak, 2. d)
»Jaz bi bila čarovnica HP in bi lahko skupaj čarala in bi skupaj gledala, kako se vozijo na metli. Skupaj bi se učila voziti na metli.« (Janja Prvinšek, 2. d)
»Jaz bi bila čarovnica . Delala bi čarobne napoje in letela bi v nebesa nad oblake in se smejala. Bila bi velika in strašna.« (Manca Per, 2. d)
»Jaz bi bila HP zato, ker je zelo dober film in zelo grozen ampak HP je bil vedno pripravljen.« (Teja Čebulj, 2. d)
»Če bi bil čarovnik, bi bil slaven. Hodil bi lahko po celem svetu.« (Klemen Omahna, 4. d)
Srečanje bralcev SBP
Letošnje srečanje bralcev Slomškovega bralnega priznanja je tako kakor vsako leto potekalo v krajih, ki so bili najbolj ljubi blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Tako smo se animatorji in bralci z Brda v soboto pridružili množici preko 750 otrok in ani-matorjev, ki so na Slomškovo Ponikvo prišli na zaključek letošnjega bralnega priznanja.
DJD
Na začetku smo se pridružili skupini v cerkvi, ki je vadila petje, in ker smo bili od prepevanja na avtobusu že dodobra ogreti, smo se pridružili pestri paleti glasov. Le še malce vaje pod mentorstvom Frančiškovih otrok in prične se sveta maša, ki je vsako leto uvod v srečanje. Še prej pa prisrčen nagovor malih bralcev in domačinov, ki nam poleg domačega župnika in idejnega vodje SBP Miha Hermana zaželijo dobrodošlico. Tokrat nam spregovori p. Jurij Štravs, ki se med nagovorom pomeša med mlade in jih s Svetim pismom v roki popelje v skrivnosti branja. Kaj si prebral ti in kaj ti,
so bila vprašanja, ki jih je zastavljal mladim bralcem med pomikanjem proti stopnicam, ki vodijo na prižnico, s katere je pridigal tudi blaženi Slomšek. In kaj nam je s pomikanjem po stopnicah navzgor hotel pokazati? - Da nas branje dobrih in duhovno bogatih knjig ne samo bogati, ampak tudi dviga našega duha in obzorja. Še nekaj je naročil mladim in malo manj mladim: radi berite dobre knjige in prisluhnite nasvetom starejših, staršev, katehetov in učiteljev, saj boste le tako lahko prišli pod vrh in nekateri tudi na vrh prižnice. Sledilo je prinašanje daril, ki ga opravijo bralci z Brda. Nasploh je za srečanja SBP značilna velika pripravljenost sodelovati, veliko je inovativnosti pri pristopu. Sledi za mnoge lepši del srečanja: malica iz popotne torbe in sladke dobrote, temu pa ponovno zbiranje v cerkvi, kjer prisluhnemo krajšemu kulturnemu programu in spoznamo vsebino letošnjih šmarnic iz ust avtorice in ob animaciji mladih. Pot nas vodi v novo šolo, ki še diši po novem in se sveti, da človek ne ve, ali bi vstopil ali ostal zunaj. Tu nas najprej pozdravi ravnatelj, prijazen mladenič, in nam ponovno zaželi dobrodošlico v šoli in krajih, kjer se mudimo. Program tokrat v roke pre-
vzamejo Frančiškovi otroci, ki v pomoč pokličejo samega sv. Frančiška in tako z njihovo in njegovo pomočjo spoznavamo življenjsko pot sv. Frančiška. Kako približati najmlajšim zgodbe iz Svetega pisma, nam pokažejo Frančiškovi otroci in priznati je treba, da uspešno, saj vsi z zanimanjem prisluhnejo dogajanju v prostorni telovadnici.
Sledi podelitev priznanj posameznim župnijam in družinam ter vsem tistim mladim bralcem, ki berejo že četrto leto. Poleg čestitk najdeta Miha Herman in Andreja Štunf čas tudi za besedico dve s posameznimi bralci ali animatorji. In ne odidejo praznih rok, kajti v spomin dobijo kaseto o blaženem Slomšku in nekja knjig, ki jih je darovala Mohorjeva založba za obogatitev knjižnice. Da pot proti rojstni hiši med cvetočimi sadovnjaki postane še zanimivejša, poskrbijo naloge, ki jih razdelijo posameznim skupinam pred odhodom iz telovadnice. Pri cerkvici sv. Ožbalta se naužijemo lepot in ob ogledu cerkve ne moremo brez petja, veselo zapojemo in pridruži se nam tudi župnik Miha Herman, ki nam razloži nastanek cerkvice. Beseda da besedo, vzame si še trenutek časa za skupinsko sliko za dobre sodelavce, ko se mu zahvaljujemo, že odbrzi naprej. Kakor je že leta v navadi, nas tudi tokrat zmoči dež, kar ne moti zbranih v Slomškovi rojstni hiši in petje ob spremljavi kitar odmeva še dolgo v popoldne. Prijazni gostitelji odstopijo zgornje prostore za kviz, za katerega smo se vsi pripravljali čez leto. Tokrat nam je Gonxha delala mnogo preglavic. No, ne ravno ona, saj je sestra Tereza zelo poznana, ampak njena zgodovina in njena dobra dela. Če bi bilo več sreče in malce več znanja, bi bil finale. A tokrat je pripadal fantom, o drugem mestu pa so odločala dodatna vprašanja. Veseli in nasmejani smo se vrnili na Brdo in že med potjo snovali program naše zaključne prireditve Slomškovega bralnega priznanja konec maja.
Mavrični kviz
Revija, ki jo poznajo predvsem mlajši, čeprav po njej sežejo tudi starejši, saj se najde v njej marsikaj zanimivega, je tokrat že drugič v zavodu sv. Stanislava 19. aprila pripravila Mavrični kviz. In kakor je Mavrica vsako leto boljša, bolj poučna, tudi kviz iz leta v leto napreduje, tako tudi mi. djd
Tokrat so tekmovalci z Brda osvojili odlično drugo mesto in za sodelovanje dobili čudovito nagrado, romarski izlet na svete Višarje. Kviz je letos potekal v dveh delih in kar pazljivo je bilo treba prebrati vse Mavrice, tudi tiste za nazaj, da si lahko pravilno odgovarjal na vsa vprašanja. Že prvi pisni del je prinesel lepo število točk, vendar so se vsi uvrstili v polfinale. Med prvim in drugim delom so Mavričarji, bolje rečeno njihovi animatorji Aligatorji poskrbeli, da je iz malih glavic skopnel še preostanek treme. Predali so se kemičnim poskusom, sestavljanju, lepljenju in barvanju. Vse lepo se enkrat konča in tudi tu je Jure Sešek, ki je že v oddaji Sobotna iskrica v rubriki MI, Mavrična iskrica spregovoril o kvizu, poklical mlade tekmovalce iz različnih župnij Slovenije k malemu in velikemu finalu. Trd, znanja poln in napet je bil boj do konca.
Odločalo je znanje in malce športne sreče in drugo mesto gre v Črni graben. Bravo naši, super ste, dobri ste.
Nepopisno veselje zavlada med zmagovalci, vendar so tudi tisti, ki niso osvojili prvih mest, dobili nagrade, za kar sta poskrbela Družina in Mavrica. S podelitvijo nagrad se naše druženje prevesi v drugi del, kjer v kapeli zbrano sodelujemo pri sveti maši. Za vse prejeto tisti dan
Bogu hvala, tudi za vse tiste, ki pripravljajo Mavrico. Veselo petje ob pomoči Aligatorjev, kratek nagovor in še prijateljski stisk rok. Vendar še ne odidemo, saj iz kuhinje prav prijetno diši in ker prazen žakelj ne stoji pokonci, hajd na kosilo, saj mnoge čaka še dolga pot do doma. Še poslovimo se od organizatorjev in novih prijateljev ter si zakličemo na svidenje na tretjem Mavričnem kvizu prihodnje leto.
Konferenca na Švedskem
Na delavnici pod vodstvom Steva Bella, prvi dan konference.
V mesecu aprilu je na Švedskem v Goteborgu potekala 3-dnevna konferenca z naslovom Storyline - learning for sustainable development. Namenjena je bila vsem, ki so si želeli pridobiti novo znanje o pedagoški metodi 'storyline', ki izvorno prihaja s Škotske. Lea Nakrst, študentka razrednega pouka
Ker je omenjena pedagoška metoda pri nas še popolnoma nepoznana, v skandinavskih deželah pa v pravem razcvetu, sem se odločila, da jo podrobneje raziščem. S pomočjo metode 'storyline' učenci ustvarjajo zgodbo skupaj s svojim učiteljem. Zgodba ustvari okolje, v katero učenci vstopijo z različnimi vlogami, kar pomeni, da preko čustvene vpletenosti, ki je pri poučevanju bistvenega pomena,
učenci pokažejo mnogo večje zanimanje za težavnost in kompleksnost tematik, ki jih želimo obravnavati. Je fleksibilen način dela, ki je primeren za vse stopnje izobraževanja, tako otrok kot odraslih. Konferenca je bila odlična priložnost za navezovanje novih stikov in predvsem učenja o sami metodi in uporabi le-te. Zahvalila bi se Občini Lukovica, županu Mateju Kotniku za pomoč pri plačilu kotizacije za konferenco in dobre namene, ki so jih izkazali s samo pomočjo. Znanje, ki sem si ga pridobila na Švedskem, želim deliti z vsemi, ki so metodo 'storyline' pripravljeni uporabljati pri svojem delu. In kot je rekel glavni predstavnik metode Škot Steve Bell, morda se kmalu srečamo na konferenci v Sloveniji.
Novička iz Čebelarne: Osmukani cvetni prah
Cvetni prah ali pelod nabirajo čebele na cvetovih rastlin, pri gnetenju pa mu dodajajo nekaj medu in encimov.
Grudica cvetnega prahu je sestavljena iz več tisoč pelodnih zrnc, barva pa je odvisna od vrste rastlin, ki jih čebela oprašuje. V Sloveniji čebele oprašujejo okrog 2000 vrst rastlin, kar pomeni, da sta 2/3 rastlinstva povezani in ovisni od čebel.
Cvetni prah vsebuje: okrog 20 % beljakovin, okrog 30 % oglikovih hidratov, okrog 5 % maščob in do 7 % rudninskih snovi. Poleg tega so v pelodu še pigmenti, vitamini, aromatične snovi ter antibiotiki. Pelod vsebuje vse človeku nujno potrebne aminokisline. Cvetni prah je učinkovito sredstvo pri prebavnih motnjah, uravnava delovanje črevesja, spodbuja nastajanje belih in rdečih krvničk in
hemoglobina, krepi imunski sistem, deluje an-tiosidativno, lovi proste radikale in upočasnuje staranje, spodbuja in boljša razpoloženje, krepi vid, pomaga pri premagovanju stresa in virusnih obolenjih, pri moških preprečuje bolezni prostate, lajša težave hipertrofije in blaži vnetja. Cvetni prah je najbolje uživati na tešče s čajem ali drugo tekočino.
taDRII^PREVOJE
VABI NA TURNIR V
SOBOTA, 7. 6.
ob 13. uri v Šentvidu pri Luliovici
«prvo mesto bogata nagrada
ŠTEVILO EKIP JE OMEJENO NA 12
PRIJAVE SPREJEMAMO NA E-MAIL: SDP@EMAIL.SI ALI TEL.: 040-567-681
Junij - rožnik
Ime meseca je prevzeto po stari rimski boginji Juno, kraljici neba, ženi najvišjega rimskega božanstva Jupitra. Častili so jo tudi kot zavetnico pri porodu. Naš slovenski rožnik pa je čas, ko so travniki in polja že polna rož in žito na polju je v polni rasti. Stara modrost kmeta uči, da »Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.«
MEDART(6. junij) škof in zavetnik koscev - »Če se sveti Medart kislo drži, do konca meseca ni pravih sončnih dni.«
KRESNA NOČ (med 23. in 24. junijem) je najkrajša noč v letu in je polna prastarih skrivnosti. Stara modrost tudi pravi: »O kresi se dan obesi.« V tej noči imajo nekatere rastline celo posebno moč. Skrivnostni cvet praproti in njegovo seme, nabrano v tej noči, je nekdaj delalo človeka nevidnega ali mu dajalo sposobnost, da je razumel govorico živali. V kresni noči tudi cvetijo zakladi z zlatim ali modrim plamenom. Kjer se lučka ustavi, tam se skriva zaklad. Kresovanje je do danes ostalo ljudski praznik in takrat kurijo kresove. Kres je čas sončnega obrata in edini večji poletni praznik. V Beli krajini v dneh pred kresno nočjo hodijo po polju kresnice - v belo belokranjsko nošo oblečene žene in dekleta in prepevajo kresne
pesmi. Hodijo tudi od hiše do hiše in si tako prislužijo dobrot s praznične mize.
PETER IN PAVEL (29. junij) - »Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna, če pa na Petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni.« Peter je bil ribič, ki je svojega učitelja v trenutku stiske kar trikrat zatajil. V Beli krajini na ta dan zakoljejo petelina, ki vodi kokošjo družino. To spominja na petelina, ki je trikrat zapel, ko je Peter zatajil Kristusa. Je svetnik ribičev in splavarjev. Na petrovo ni pametno plezati na drevesa, saj tistemu preti smrtna nevarnost.
Po Slovenski pratiki povzela Sergeja Križnar
Požar kozolca
Požar na kmetiji
»Požarna varnost ima v našem vsakdanjem življenju, ne glede na to, kjer koli se trenutno nahajamo, delamo ali živimo, velik pome. Žal pa se tega dostikrat ne zavedamo in ravnamo v nasprotju s pravili požarnega varstva, kar ima pogosto tudi tragicne posledice.« Matjaž Markovšek, višji
GASILSKI ČASTNIK
Osnova za izvajanje požarnega varstva oz. preventivnih ukrepov je Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07), ki predpisuje pojme in zahteve, ki jih morajo izpolniti tako država, lokalne skupnosti, delodajalci, kot delavci oz. fizične osebe.
V	različnih analizah o vzrokih požarov na kmetijah lahko preberemo oceno, da okoli 30 % požarom botruje, blago povedano, nepazljivost, dejansko pa malomarnost. Posledice požarov niso samo materialne škode, požari ogrožajo tudi ljudi in živali.
V	tem prispevku želim prikazati nevarnosti na kmetijah, ki so lahko vzrok nastanku požara. Nered
Splošen nered, ko včasih stvari ležijo druga preko druge in kar povzroča pogosto tudi jezo uporabnika, izgubo časa in povečuje nevarnost za poškodbe in varen umik. Gradnja objektov
Potencialno nevarnost predstavlja s stališča požarne varnosti načrtovanje in gradnja objektov, pri katerih niso bili v celoti upoštevani predpisi s področja požarne varnosti. Samovžig organskih snovi (krma, slama, pridelki)
V	vlažnih, za skladiščenje ne dovolj osušenih pridelkih, predvsem tistih z velikim deležem vlaknine (seno, slama, hmelj) poteka mikrobno povzročeno vretje, kar povzroča dvig temperature, ki lahko privede do samovžiga (nevarnost pri nad 70 °C).
Kajenje
V splošnem obstaja nevarnost požara, če kadimo kjer koli v gospodarskih objektih, posebej pa še, če ne upoštevamo prepovedi oz. se izogibamo kajenju:
-	v bližini vnetljivih snovi,
-	na in ob stogu sena, slame ali v prostoru z mineralnimi gnojili,
-	v prostorih s hlapljivimi snovmi (npr. goriva), kar lahko povzroči tudi eksplozijo.
Otroci na kmetiji
Otroke ogenj fascinira, ne zavedajo pa se nevarnosti ognja oz. požara. Največjo potencialno nevarnost »povzročajo« starši, ki ne poučijo otrok o nevarnosti ognja in se ne potrudijo, da bi ogenj spoznali in bili opozorjeni na nevarnosti.
Stroji in motorji - slabo vzdrževanje in okvare
Motorji z notranjim izgorevanjem se močno ogrevajo, posebno izpušni lonci in cevi, ki lahko v stiku z gorljivimi snovmi povzročijo požar. Posebej nevarna je uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem znotraj zgradb. Elektromotorji prav tako predstavljajo nevarnost, še posebej, če se zaradi napake v vezavi, preobremenitve ali pa zamašenih hladilnih poti, pregrevajo. Električne napeljave
Okvarjene ali neustrezno izvedene električne naprave so pogost vzrok požarov na kmetijah.
Najpogostejše nevarnosti predstavljajo:
-	okvarjeni kabli in vodniki,
-	uporaba poškodovanih kablov, vtičnic, vtikačev,
-	uporaba poškodovanih ali okvarjenih naprav na električni pogon,
-	premostitve pregorelih varovalk,
-	zaprašene, zamazane, z raznimi materiali prekrite razdelilne plošče.
Delavnice, brušenje, varjenje V delavnicah, pa tudi, če so le te na kmetijah del garaž, se uporabljajo številne snovi, ki povzročajo sproščanje vnetljivih plinov. Veliko nevarnost predstavlja nezadostno zračenje, običajno improviziran način gretja delavnic, kakor tudi neustrezne posode za odpadke, ki so pogosto same po sebi gorljive ali pa se lahko vžgejo ob brušenju ali varjenju. Sredstva za varstvo rastlin in gnojila Pri požaru lahko sredstva za varstvo rastlin in gnojila sproščajo strupene pline, posebej če so skladiščena v večjih količinah. Veliko nevarnost povzroča skladiščenje gnojil v bližini vnetljivih snovi, npr. goriv, ali lahko gorljivih snovi, kot sta seno, slama. Toplotna telesa
Neustrezna oddaljenost gorljivih materialov od toplotnih teles je potencialna nevarnost za požar. Sem spadajo tako razne klasične peči, nameščene na neustrezna mesta v gospodarskih objektih, kakor tudi močne halogenske žarnice ali infrardeče luči za ogrevanje, npr. pujskov. Pri slednjih so pogosta napačna ravnanja: obešanje na neustrezen material (prešibka veriga, vrvica ali pa celo na električni kabel) in premajhna oddaljenost od tal (slame).
ViRi: Seminarsko gradivo, Farič Bojan, Marjan Dolenšek, spletne strani medmrežja, GZS, PoŽAR NA KMETIJI
Škoda in obseg požara v odvisnosti od časa
CAS
V borovniški Pekel
Tudi muhasto aprilsko vreme nas ne prestraši. Avtobus je zaseden do zadnjega sedeža. Peljemo se po avtocesti do Brezovice, nato zavijemo levo ob Ljubljanskem barju mimo Vnanjih in Notranjih Goric proti Borovnici v borovniški Pekel. Silvo Cerar
Čudovit pogled na pokrajino, ki se še sa-njavo prebuja v jutranjih meglicah v lep dan. Kot neveste z belim pajčolanom, obsijane s soncem, nas v daljavi pozdravljajo Kamniško-Savinjske planine. V veselem klepetu se sladkamo s pecivom, ki ga je za današnji dan spekla Marinka iz Šentvida, in srkamo domačo kapljico. Čudovit začetek dneva. Kot bi mignil, smo v vasi Breg. Tu popijemo kavo, sprejme nas vodič Franc in nas popelje do gasilskega doma. Predsednik čebelarjev iz Borovnice nas seznani s čebelarjenjem v borovniškem okolišu. Povabi nas v prostore doma, kjer nas čaka pravo presenečenje. Borovniške gospodinje nam ob slastnih dobrotah, domači pijači in medici prikažejo svojo bogato dejavnost. Kar ne moremo se nagledati izdelkov in izdelovanja čipk, košar in košaric s cvetjem iz testa, slikanja na steklo in izdelkov iz medu. Marsikdo izmed nas seže v žep in si določen izdelek kupi za spomin. G. Franc nas povabi še na ogled Dolinskega mos-
Ogled Dolinskega mostu
tu, ki je dolg 130 m in visok 29 m. Še danes po njem vozijo vlaki.
Z avtobusom nadaljujemo pot v Borovnico, manjši industrijski kraj ob najjužnejšem robu
Ljubljanskega barja. Spoznamo zgodovino in si ogledamo ostanke dvonadstropnega viadukta. Konstrukcija je bila eden najbolj zanimivih objektov na železniški progi Lju-bljana-Trst. Med drugo svetovno vojno so ga zavezniška letala večkrat bombardirala in 1944 tudi porušila. Na most spominja delno ohranjeni steber.
A borovniških zanimivosti še ni konec. Za divje in temačne kraje je dokaj pogosto krajevno ime Pekel. Naš cilj je borovniški Pekel. Slikovita soteska Otavščice ali Borovniščice s petimi slapovi! Zaradi naporne poti se kar nekaj naših članov odloči, da počakajo v bližnjem gostišču, ostali si ogledajo slapove, a le peščica se je povzpela do četrtega. Ne, da ne bi zmogli, le dežuje in tla so spolzka.
V	Borovnici si ogledamo še farno cerkev sv. Marjete. Sledimo vzpodbudi g. Cvetke in zapojemo Marijino pesem, z župnikom pa pokramljamo o zgodovini cerkve. Utrujeni in duševno obogateni se napotimo v bližnje gostišče Godec. Ob okusnem in obilnem kosilu z dobro domačo kapljico nam čas kar prehitro teče. A čas je za odhod. Vožnja proti domu je kratka, zato pa toliko bolj vesela. In vsi se strinjamo, da je bil naš drugi upokojenski izlet dobro pripravljen. Vse čestitke Jelki!
V	mesecu maju nas bo pot vodila v neznano. Spet bo luštno in zanimivo. Le kam bomo šli?
Člani DU Moravče in nekaj s Prevoj pred gostilno Vrtnica v Lipovcih
Enodnevni izlet moravških upokojencev in drugih članov
Društvo upokojencev Moravče preko leta organizira več skupnih izletov po Sloveniji in preko meje. Da so avtobusi polni, se nam radi pridružijo tudi občani občine Lukovica. Ti so vedno dobrodošli med moravškimi upokojenci. Besedilo: Jože Novak, Foto: Angelca Novak
Tako je bilo tudi v začetku meseca aprila, ko so se nam na avtobusni postaji Prevoje pridružili Prevojci. Naše potovanje je bilo enkratno, varno od Moravč pa do cilja v Lentiju na Madžarskem. To je bil nakupovalni izlet za vseh 27 udeležencev dobre volje. Voznik je bil Ciril Gerčarj, vodička pa Sonja Sever.
Zadovoljni po nakupih v Lentiju smo se preko meje vračali v Slovenijo in se po programu ustavili v Lipovci pri Beltincih. Tu smo si ogledali zanimive ročne izdelke domače obrti iz slame in ličkanja. To obrt ohranja družina Marije Žižek. Imeli smo kaj videti
-	prikaz pletenja mini izdelkov iz slame in ličkanja. Izdelke smo po zmernih cenah lahko tudi kupili. Gospa Marija je povedala, da imajo preko celega leta veliko obiskovalcev
-	upokojencev, šolarjev, največ pa turistov iz različnih držav, ki radi sežejo po mini izdelkih.
Za lačne želodčke je poskrbela gospa Sonja, prav tako za ostalo organizacijo in dobro voljo moravških upokojencev in drugih udeležencev izleta. Skupno kosilo je bilo naročeno v gostilni Vrtnica v Lipovcih pri Beltincih. Veliko dobre volje, smeha in hitra postrežba, pa še kosilo je bilo dobro. Po kosilu smo se poslovili od prijaznih domačinov in rekli nasvidenje drugič. Kot spomin na naše druženje je nastala 'gasilska fotografija'.
Med udeleženci izleta je bila tudi 74-letna upokojenka Slavka Grum iz Domžal, ki je praznovala rojstni dan. Vse udeležence je povabila na krajše srečanje na kmečki turizem Benko v Spodnji Ščavnici. Tu smo nazdravili in zapeli Zdravljico in ji čestitali za praznik. Od tu smo se zapeljali še v trgovino Petovar v Lenart, gospodinje so kupile potrebne artikle za kuhinjo, moški pa se v gostilni okrepčali z domačim vinom, soproge pa s kavico. Čeprav gremo na izlet v vsakem vremenu, smo kljub temu veseli, če je vreme lepo, kajti pretirano lepega vremena letos ni bilo dosti.
Obvestilo o brezplačnem presejalnem merjenju mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnici
Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale vabijo
v četrtek, 12. junija 2008, od 9. do 13. ure v ZD Domžale, ZDRAVSTVENA POSTAJA MORAVČE, Vegova ulica 22, Moravče
100 udeleženk
na presejalno merjenje mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnici.
Merjenje je namenjeno ženskam, starejšim od 55 let, ki si bodo mineralno kostno gostoto izmerile prvič.
Prosimo, da se prijavite v Društvu bolnikov z osteoporozo Ljubljana na telefonsko številko 01/540 19 15, in sicer v torek, 10. junija, in v sredo 11. junija, med 9. in 12 uro.
Prijave bomo sprejemali samo do zasedbe prostih mest.
Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana Potrčeva 16, 1000 Ljubljana
Osteoporoza nas ne sme presenetiti
Hitrost, s katero se gibljemo skozi življenje, postaja vse večja, tako ostaja vse manj časa za skrb za zdravje. Posledica vsakodnevne naglice so razne bolezni, ki jih povezujemo s stresom ter načinom življenja, ki vključuje premalo gibanja, nezdravo in neredno prehrano, slabe navade in razvade ter pomanjkanje časa za razmislek o prihodnosti. Duša Hlade Zore, dr. med., Zveza društev bolnikov z OSTEOPOROZO Slovenije
Vse pogosteje se dogaja, da se takega načina življenja zavemo šele, ko nastopijo težave oziroma, ko se pojavi bolezen in prav osteoporoza je ena tistih bolezni, ki se prikrade potiho in udari nenadno. Posledice so lahko usodne - zlomi, ki nastanejo že ob manjših obremenitvah ali padcih.
Osteoporoza ne boli in jo velikokrat odkrijemo šele, ko pride do prvega zloma. Ko pa se začenjajo kosti lomiti, se pojavijo bolečine. Boli vsak zlom, bolečina in težave so lahko dolgotrajne. Kakovost življenja se močno poslabša. Osteoporotični zlomi običajno prizadenejo hrbtenico, zapestje in kolk. Kdo lahko zboli za osteoporozo? Osteoporoza večinoma prizadene ženske, vendar pa zanjo zbolijo tudi moški. Močni dejavniki tveganja za sum na osteoporozo so: zlomi ob majhni poškodbi po 45. letu, zlomi zaradi osteoporoze v družini, dednost, zgodnja menopavza, nekatera zdravila. Hitreje zbolijo vitke ženske, lažje od 60 kilogramov.
Tveganje za osteoporozo se povečuje s starostjo.
Kosti so poroznejše, če nam primanjkuje kalcija in vitamina D.
Prej zbolijo tisti, ki se premalo gibljejo. Razvoj osteoporoze pospešujejo škodljive razvade kot so kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Kako odkrijemo osteoporozo? Osteoporozo lahko pravočasno ugotovimo z merjenjem mineralne kostne gostote. Osnovna preiskava poteka z aparatom DXA, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Tudi z ultrazvokom lahko merimo kostno gostoto. Rezultati teh meritev lahko izključijo osteoporozo. Na njihovi osnovi pa ni mogoče zanesljivo postaviti diagnoze, se odločiti za zdravljenje in ga ustrezno spremljati. Na merjenje kostne gostote bi morali vsi, ki so pri sebi zasledili enega od naštetih dejavnikov tveganja. Zakaj osteoporozo zdravimo? Z zdravili želimo preprečiti zlome. Poznamo vrsto zdravil, s katerimi upočasnimo napredovanje bolezni in izboljšamo kakovost preostale kosti. Zdravljenje zahteva dobro sodelovanje zdravnika in bolnika. Kaj lahko storimo sami? Krivci za bolezen pa smo tudi sami. Z več skrbi za zdravje, ko so naše kosti še zdrave, bi lahko prve znake bolezni premaknili v pozno starost ali jih celo preprečili.
Redna telesna vadba, uživanje dovolj velikih količin kalcija, zadosten vnos vitamina D in zdrav življenjski slog so temeljni pogoji za preprečevanje osteoporoze in njenih posledic - zlomov.
Za uspeh v boju z osteoporozo naj velja, da ni nikoli prezgodaj, pa tudi nikoli prepozno začeti z upoštevanjem temeljnih načel preprečevanja.
O B V E S T I L O
Obveščamo vas, da lahko preverite vrednost HOLESTEROLA in SLADKORJA V KRVI ter izmerite svoj KRVNI TLAK
V LUKOVICI vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 do 9. ure v ZP Lukovica,
NA TROJANAH, torek, 3. junija 2008, od 8. do 9. ure v prostorih KS Trojane,
V BLAGOVICI, v sredo, 4. junija 2008, od 8. do 9. ure v prostorih Gasilskega doma v Blagovici.
Testne lističe, s katerimi se izvajajo meritve, je potrebno plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna. Cena testnega lističa za holesterol je 3 evre. Cena testnega lističa za krvni sladkor je 1,5 evra.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči!
Vljudno vabljeni! Patronažni medicinski sestri
Klemen Gerčar drugi na DP
Evropski mladinski prvak v motokrosu Klemen Gerčar ima letos tako za Anglijo kot za Slovenijo vrhunsko pripravljena serijska motorja (specialki) Yamaha YZF. Vgrajene ima dele najmočnejšega moštva za Yamaho na svetu, to je italijanski Rinaldi team. Motorja imata izpušni cevi slovenskega proizvajalca Akrapoviča, ki je znan po vsem svetu, na svojih motorjih jih uporabljajo najboljši motokrosisti, vključno s svetovnimi prvaki. Miran Kokalj
Na drugi dirki v državnem prvenstvu na Prilipah pri Brežicah je Klemen Gerčar kot član Ferode Celje v razredu do 125 ccm MX2 v obeh vožnjah štartal na zmago, vendar se mu tudi tokrat ni izšlo po načrtih. Obakrat je bil drugi. V 1. vožnji je preveč zaostal zaradi padca. V razredu OPEN je osvojil 3. in 4. mesto. Dvakrat po uro garanja je opravilo svoje. Ob koncu je tekmovalec s Prevoj iz sebe iztisnil še zadnje atome moči.
V	obeh vožnjah tretje letošnje dirke za angleško prvenstvo MX2 v Torrington Parku je štartal povsem na začelju, v 1. vožnji komaj 34. od 35 finalistov. Povzpel se je celo na 12. mesto, potem pa je zdrsnil na končno 17. mesto, v 2.vožnji pa je bil 18.
Na četrti dirki v Lyngu se je v 1. vožnji uvrstil na 23. mesto, v 2. vožnji pa na 16. Znova pa je imel, tako kot že na vseh letošnjih dirkah v Angliji, težave z vzmetenjem.
V	italijanskem San Severinu je 17-letni Klemen Gerčar prvič nastopil v članski konkurenci na evropskem prvenstvu, tretji letošnji dirki v razredu MX2. V 1. vožnji je po slabem štartu zasedel 20. mesto, v 2. vožnji pa je po solidnem štartu osvojil 10. mesto. »Pred sezono sem imel višje cilje, zaradi težav s poškodbami sem le te prilagodil razmeram. Najbolj pomembno je, da se mi forma stopnjuje,« je povedal naš tekmovalec.
Zmage in porazi
Naslovne besede so vsem precej znane, še posebno pa športnikom. Atlet Robert Kotnik s Prevoj je letos okusil že oboje.
Besedilo: Che, Foto: Arhiv R. K.
Najprej poraz, 9.marca, na maratonu Ferarra (pokrajina Emilia Romania - Italija), kjer je tekel pravi maraton (42,195km). Trasa proge je ravninska in poteka v dveh krogih po mestu
in njegovi okolici (drugi krog). Vreme je bilo zelo primerno za maraton, sveže s soncem. Takoj po štartu so nekateri tekmovalci diktirali izredno silovit tempo, Robert je tekel takoj za njimi. Polovico maratona je odtekel v izredno lepem ritmu in povsem brez problemov (žuljev, odrgnin, bolečin). Po 23. km pa je ostal sam na odprtem delu trase, kjer je pihal kar močan veter v prsi, ki mu je močno zmanjšal ritem. Kljub temu je začel dohitevati tekače iz prve skupine in se na 34 km prebil že na 4. mesto. Sledil je šok - maratonci temu rečejo da treščiš (se zaletiš) v zid: za nekaj trenut-
kov te zmrazi, "odreže" ti noge in tudi koraka več ne moreš narediti. Kotnik je prvič doživel to izkušnjo, pa vendar je odklonil pomoč reševalne ekipe. Z veliko muko je začel hoditi v upanju, da bo vendar začel teči, kar pa se ni zgodilo. Tako je hodil eno uro do cilja. Zasedel je 26. mesto med skoraj 3000 nastopajočimi, s časom 2:51.58. V nedeljo, 27. aprila, pa je bil za Roberta popolnoma drugačen dan. Udeležil se je polmaratona Rovinj, kjer je bila proga zelo razgibana. Štart v centru Rovinja, nato vzdolž ob obali, po parku in okoliških zaselkih. Proga ima tudi dva večja vzpona, poteka pa po asfaltu in makadamu. Takoj po štartu se je izoblikovala vodilna grupa štirih tekmovalcev, v kateri je bil tudi Kotnik. Po treh km so ostali samo trije, en Hrvat in dva Slovenca. V 19. km je Robert silovito pospešil in tako pritekel prvi v cilj. Taktika je bila uspešna, saj mu je uspel izjemen napad - menjava ritma. To je bila prva Robertova zmaga v polmaratonu.
V soboto in nedeljo, 17. in 18. maja, je v Ljubljani potekalo ekipno državno prvenstvo,
ki je štelo tudi za kvalifikacije za finale APS. V soboto so se tekmovalci pomerili na 5000 m, Robert je v hudi konkurenci zmagal z zelo dobrim časom. V nedeljo je sledil tek na 3000 m, kjer je Robert v hudi nevihti z vetrom zasedel tretje mesto - razlog za "samo" tretje mesto Kotnik pripisuje vremenu in utrujenosti od prejšnjega dne.
Pred koncem prve polovice sezone Robert načrtuje udeležbo na še enem maratonu 7. in 8. junija na finalu APS v Ljubljani, verjetno pa se bo udeležil tudi teka na Grintavec. Želimo mu veliko športne sreče in železne volje!
Kotalkarsko tekmovanje
Del skupine nastopajočih KDK Domžale
V soboto in nedeljo, 19. ter 20. aprila, je v Renčah potekal 16. mednarodni pokal v kotalkanju, na katerem so nastopili klubi iz Slovenije in Italije. Udeležil se ga je tudi Kotalkarsko drsalni klub (KDK) Domžale, katerega člani že leta pridno trenirajo v pokriti dvorani RCU v Lukovici. Igor Fabjan
Med njimi je tudi nekaj deklet iz lukoviške občine. Na dvodnevnem tekmovanju so si tekmovalke in tekmovalec KDK Domžale v posameznih kategorijah priborili tudi nekaj visokih mest. Blaž Kovač je zmagal med dečki začetniki, Sara Kovačič v skupini E, Manca Capuder pa je bila četrta med starejšimi
deklicami. Pohvaliti velja tudi vsa preostala dekleta (Ajda in Brina Tič, Vesna in Manca Hribar, Tanita F. Demšar, Špela Cerar, Neža Pezdirc, Tjaša Kovačič, Klavdija Kovač), ki so v bleščečih dresih pokazala veliko znanja in elegance.
To je bilo eno izmed prvih tekmovanj v letošnji sezoni. Do konca jih bo še kar nekaj, med drugim tudi v dvorani RCU. Že 7. junija boste imeli na slovenskem pokalnem tekmovanju vsi občani priložnost občudovati ta pri nas slabo poznani šport in navijati za domača dekleta. Od 11. do 13. julija bo v Lukovici potekalo državno prvenstvo, 27. septembra pa bo na vrsti še zadnje letošnje kotalkarsko tekmovanje na RCU.
Šahovski kotiček
V okviru izbirnega predmeta šahovske osnove na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu sodelujeta tudi dve učenki, to sta Andreja Avbelj in Ana Jazbec. Slednja je sodelovala na šahovskem kvalifikacijskem tekmovanju šol nekdanje občine Domžale in zasedla 7. mesto, naprej pa se je uvrstila samo prva. Zapisal in komentiral: Viktor Jemec
Obe dekleti sta se spopadli v šahovski partiji preko spletnega serverja na strani www.playchess.com. Učenci se naučijo pri izbirnem predmetu tudi uporabljati splet in izvesti prijavo kot gost, izbrati barvo figur in čas trajanja partije. Andreja je imela bele figure, izbrali pa sta čas igranja 10 minut za vsako. Ta čas še spada v hitropotezni šah. Ker je to precej kratek čas za igranje, se pojavlja pri igri tudi veliko napak. Pravi turnirski šah se igra danes po 90 minut na vsakega igralca, včasih pa je bil ta čas 2 uri in pol in nato še dodatni čas za nadaljevanja po eno uro za deset potez.
Takole je potekala partija: Bela: Andreja Avbelj - Črna: Ana Jazbec [A00]
1.g4 g5 (bolje je udar v center z d5 ali e5), 2.b4 (bolje bi bilo h4 z razvojem kraljevega krila) d5 (zavzemanje centra) 3.Sa3 (že znana zadeva-konj na robu je kot v grobu, bolje je Lb2) e6 (bolje Lg7 ali Lxg4) 4.Sb5 a6 5.Sd4 e5 (najboljše) 6.Sdf3 Lxb4 7.Lb2 Lc5 8.Lxe5 Lxf2+ (pogumna poteza na slabo točko f2, vendar premalo pripravljena); 9.Kxf2 Sh6 (to pa je že hud spregled, kar se v naglici hitro zgodi in črna lahko izgubi trdnjavo, bolje je f6) 10.Kg3 (ker tudi bela ne vidi, da po vzetju trdnjave pride do velike prednosti, je igra spet izenačena); Sc6 11.Tb1 (ker ne vzame bela trdnjave, pade v slabšo pozicijo) Sxe5 12.Sxe5 f6 (Dd6 bi črno pripeljala v odločilno prednost); 13.Sef3 a5 14.Sxg5 fxg5 15.h3 a4 16.c3 c5 17.Lg2 a3 18.Lxd5 (nekorektna žrtev, vendar zaradi hitre igre črna tega ne vidi) Tb8 (črna prehaja v zgubljen polažaj, ker ni izko-
ristila jemanja lovca in bi zmagala ob natančni igri); 19.Le4 b6 20.Lc6+ Ke7 21.Lf3 Sf7 22.h4 gxh4+ 23.Txh4 Se5 24.Tb3 Dg8 25.Df1 De8 26.c4 Sxc4 27.Tc3 Sd6 (huda napaka in črna hitro zgubi lovca).
Po 28. Te3 je črna zgubljena in po nekaj potezah je prekoračila še časovno omejitev.
VABILO NA RAZSTAVO
17. junija 2008 ob 18. uri bo v prostorih Varstveno delovnega centra INCE, v enoti INCE - ZU Moste 88c, Moste pri Komendi
otvoritev razstave slikarke Rudine Proda.
Rudina Proda je oseba z avtizmom, ki prihaja iz Albanije. V njenem dolgem nizu aktivnosti slikarka beleži preko 100 razstav, od katerih jih je 45 samostojnih. Polovica teh razstav je bila realizirana v tujini. Bila je nagrajena s preko 25 nagradami, diplomami in certifikati iz nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Okoli 200 njenih del lahko najdemo v umetniških galerijah ali privatnih zbirkah v: Albaniji, Kosovu, Italiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Nizozemski,
Walesu, Grčiji, Sloveniji, Hrvaški, Bolgariji, Švici, Estoniji, ZDA, Rusiji^. Uporablja različne tehnike ustvarjanja, kot so; svinčnik, grafit, akril, tempere, kitajsko pero, oljne barve, flomaster in druge tehnike. Sama slikarka navaja, da je slikanje življenje in da je vsaka razstava kot svatba.
Prenosni plinovod po dolini Črnega grabna
Kaj je prenosni plinovod?
To ni prenosni tranzistor, ki ga prenašamo po svoji želji.
Prenosni plinovod pomeni, da se plin prenaša (preteka) iz neke države po našem ozemlju, a ni namenjen našim potrebam, ampak neki drugi državi. Torej Slovenija daje svoje ozemlje na razpolago za nekoga drugega, da bi vgradil v našo zemljo cevi plinovoda, seveda tudi skozi našo občino po vsej dolžini. Cevi tega plinovoda bodo 080 cm in tlak 70 barov. Ste prav prebrali 080 cm in 70 barov? Prepričajte se!
Novi plinovod bo potekal vzporedno s sedanjim, 4-5 metrov od njega, ki je premera 030 cm.
Kaj se lahko zgodi ob sami izgradnji, lahko samo ugibamo. Teren je različen. Investitor vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 je GEOPLIN PLINOVODI, D.O.O.. Predstavniki investitorja so z nekaterimi našimi
občani, ki so lastniki zemljišč, kjer bo potekal plinovod, že sklenili pogodbo. Omenjeni lastniki se verjetno niso niti zavedali, da na teh zemljiščih niso več gospodarji. Kljub temu da bodo ostali lastniki, bodo njihova zemljišča popolnoma razvrednotena, saj v območju varovanega pasu ne bodo smeli graditi, posebni pogoji bodo veljali za kakršen koli prekop ipd. Varovani pas plinovoda je namreč 64 metrov levo in desno - torej 128 metrov. Lastnikom zemljišč bodo drugi postavljali pogoje, kaj smejo in česa ne.
Javna razgrnitev za odsek Rogaška Slatina -Trojane bo potekala od 24. 4. do 25. 5. 2008 (torej je že za nami). Za drugi odsek Trojane -Vodice pri Ljubljani pa v času od 12. 5. do 12. 6. 2008. Javna obravnava bo za oba odseka 22. 5. 2008 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici (torej tudi to je že za nami). Vse aktivnosti potekajo, a občinski svet še ni dal soglasja za traso plinovoda, ki bo potekal skozi našo občino.
Župan je imenoval komisijo, da pripravi konkretne predloge in stališča do GEOPLINA PLINOVODI, D.O.O. kot pooblaščenemu investitorju. Komisija se je že nekajkrat sestala in izoblikovala 26 (predlogov) zahtevkov, ki bi jih moral investitor upoštevati ob sami izgradnji plinovoda. Popolnoma normalno je, da se pri sami izgradnji vse postavi na pravo mesto. Nihče ne sme biti zaradi tega prizadet ali oškodovan. Ta plinovod ni za potrebe naše države, še manj pa za nas tu. Pri izgradnji avtoceste smo se kar veliko zadrževali pri vplivih ceste na okolje in ljudi (sam poseg v naravo, izpušni plini, hrup
Kaj pa PLIN?
Nismo zasledili še nobene analize. Avtocesta je bila zgrajena tudi za nas. Res je, da je plin v zemlji, kar pa še ne pomeni, da ni nevaren. Zaradi avtoceste je bilo porušenih v naši dolini kar nekaj hiš. Kaj pa plin? Ali lahko hiša stoji poleg plinovoda ali skoraj na plinu v varovanem pasu? »JA, LAHKO,« bodo dejali zaradi stroškov, samo nova prav gotovo ne, tudi drvarnica ne. Zato je potrebno, da zahtevamo tam, kjer bo potekal plinovod tik ob obstoječih stanovanjskih, kmetijskih ali posebnih objektih, rušenje in nadomestno gradnjo. Če bo Geoplin lastnike zemljišč zadovoljil z neko odškodnino, se bodo morali le-ti sami odločiti, koliko komu kaj pomeni. Res je tudi to, da je tam, kjer se pretaka plin, zemlja bolj mrzla in zato tudi rast počasnejša. In tudi če Geoplin izpolni vseh 26 predlogov (zahtev) komisije, je to še vedno premalo za tak poseg, ko nekdo bogati na naših hrbtih. Zato zahtevamo, da se poleg vsega naštetega zgradi nova šola na Brdu.
Širšo javnost vabimo, da se vključi v ta projekt za oblikovanje zahtev do investitorja, ki bodo osnova za mnenje občinskega sveta. Naša dolina je že tako prepredena s cestami, komunalno infrastrukturo, da resnično ne smemo dopustiti še dodatnih obremenitev. Žal zakon lokalnim skupnostim zaradi izgradnje avtocest ali plinovoda ne daje več pristojnosti dati soglasje k predvidenim posegom v prostor, temveč jih MOP pozove le k predložitvi smernic ter oblikovanju mnenja. Na žalost pa zgolj mnenje ni zavezujoče za nikogar.
OO SLS Lukovica
SDS
Slovenska demokratska stranka Občinski odbor SDS Lukovica Stari trg 1, Lukovica 1225 Lukovica
Referendum o pokrajinah
Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to doslej še ni zgodilo. Danilo Kastelic, predstavnik za stike z javnostjo
Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34, Zasavje čez 31, celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med letoma 2000 in 2006 zmanjšalo v pomurski statistični regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin. Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev pokrajin. Glede na soglasje vseh strank v državnem zboru, razen SNS, da bomo pripravili predlog ustanovitve 14 pokrajin v začetku aprila 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvidevajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000 evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila. Občina Lukovica bo kot manjša občina v Osrednje slovenski ali v Kamniško-zasavski regiji le pridobila. Občina se bo lahko hitreje razvijala in tako se bomo vsi občani enakovredno primerjali z vsemi državljani Slovenije. To pa sedaj še ni bilo mogoče, kar kaže tudi povprečni dohodek v občini, ki ni primerljiv z razvitimi občinami, ki so vodene iz centra Slovenije. Po sedanjem predlogu vlade se bodo ljudje odločali za 13 pokrajin, vsak
o svoji pokrajini. To je pošteno do ljudi. Če se ljudje na kakem območju ne bodo odločili za pokrajino, bo tisto območje priključeno sosednji pokrajini. Očitki opozicije, da gre za zapravljanje denarja in predvolilno kampanjo vladajočih strank, niso resni. Ne glede na to, da bo tudi ta referendum posvetovalne narave in za poslance v državnem zboru ne bo obvezujoč, in ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji predsednik vlade na mizo dobil »naročilo ljudi«. Tega pa ne bo mogoče kar tako prezreti. V SDS vemo, da ga bomo izpolnili po volji ljudi.
Predsedujoči EU in predsednik Slovenske demokratske stranke je na 13. seji sveta SDS 9. maja v Ljubljani govoril o pomembnosti regij in referendumu, na katerem naj se ljudje odločijo, v kateri pokrajini se bodo združili in bili neodvisni od centralnega vodenja. Le tako si bomo sami postavljali prioritete razvoja in osebnega standarda. OO SDS Lukovica je na seji podprl razpis referenduma o pokrajinah, kljub temu da bi rada opozicija v DZ trgovala na ta račun, je SDS spoštovala voljo ljudi.
Člani Mlade Slovenije na obisku v Evropskem parlamentu v Bruslju
V organizaciji Mlade Slovenije pod vodstvom predsednika Roberta Ilca in pokroviteljstvom evropske poslanke iz vrst N.Si in predsednice Ženske zveze N.Si gospe Ljudmile Novak smo se člani N.Si in MSi odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Belgijo na obisk Evropskega parlamenta v Bruslju. Besedilo in foto: Marko Juteršek
Z modernim avtobusom smo se v zgodnjih jutranjih urah iz Ljubljane odpeljali na pot. Najprej do Avstrije in nato preko Nemčije, Luksemburga do Belgije, kjer je bil naš cilj Bruselj. Sicer dolga, a zanimiva pot je v veseli družbi starejših članov N.Si in članov MSi ob pogovoru in petju hitro minila. Zvečer smo se nastanili v hotelu in večerjali v Slovenski hiši v Bruslju. Naslednji dan smo si vzeli čas za spo-
znavanje lepot in pokrajine Belgije, peljali smo se vse do obale Severnega morja in si pobližje ogledali še mesto Brugge, ki nam je morda bolj poznano kot mesto, kjer je igral naš reprezentant Nastja Čeh.
Zadnji dan našega bivanja v Bruslju smo bili povabljeni v Evropski parlament, kjer smo si ogledali prostore, nekaj časa smo spremljali plenarno zasedanje parlamenta in se nato še srečali s slovenskimi poslanci. Zelo prijetno in zanimivo je bilo srečanje in pogovor s poslanko Ljudmilo Novak, ki je bila tudi naša gostiteljica in pokroviteljica ekskurzije. Polni najrazličnejših vtisov in novih spoznanj smo se proti večeru odpeljali proti Sloveniji, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah naslednjega dne. Kljub vsem lepotam, ki smo jih videli na poti, smo bili vsi enotnega mnenja, da je
Slovenija še vedno najlepša dežela. Ko smo se v sončnem majskem dopoldnevu pripeljali skozi predor Karavanke smo zato s ponosom zapeli pesem v pozdrav domovini »Slovenija, od kod lepote tvoje«.
Na sliki: (z leve proti desni) Predsednik MSi Robert Ilc in Aleksander Reberšek, kandidata na jesenskih državnozborskih volitvah iz vrst Mlade Slovenije
pisma bralcev
Poziv k odgovoru -Krajevna skupnost Lukovica
Pred nekaj meseci sem Krajevno skupnost Lukovica v glasilu Rokovnjač zaprosila, da tistim vlagateljem, ki smo vlagali v infrastrukturo telefonskega omrežja v RS, posreduje odgovor. Telefonske priključke smo tako ali tako sofinancirali v občutno večjem znesku, kot je bila udeležba sofinansiranja občinskega projekta ''telefon v vsako gospodinjstvo''. Marija Vodušek
Vlogo za vračilo vloženih sredstev je moral z znanimi vlagatelji napraviti le lokalni organ.
V	občinah, kjer krajevnih skupnosti skladno z veljavno zakonodajo niso več "obdržali", je morala to opraviti pristojna občina. V občinah kot je naša, kjer imajo KS še vedno status pravnega subjekta, so ta del morale opraviti krajevne skupnosti. Sredstva iz tega naslova so v nekaterih KS naše občine razdelili celo med vlagatelje, zato od Krajevne skupnosti Lukovica pričakujem vsaj odgovor o višini pridobljenega vračila sredstev, ki prav gotovo ni majhen. V odgovoru pričakujem tudi odločitev o vlaganju teh sredstev.
V	primeru, da so ta sredstva namenjena realizaciji določenega projekta, me prav tako zanima, kateri projekt to je. V sklop KS Lukovica sodi tudi vas Spodnje Prapreče, ki je za bistvene projekte, kot vse ostale vasi iste KS razen Lukovice, vedno POZABLJENA. Na drugi poziv odgovor resnično pričakujem. (naslov v uredništvu)
Vas Spodnje Prapreče
Ob prazniku prvem maju je minilo že 33 let mojega bivanja v vasi Spodnje
Prapreče. 1974 leta sem imela še neko drugo možnost nakupa starejše hiše, a mi je ta vas zagotavljala več topline. Pmsv
Naselje spada v pristojnost KS Lukovica in se zadnja leta širi hitreje kot samo občinsko središče, ki prav tako sodi v isto KS. Žal pa se dogaja, da smo obrobne vasi te KS za nekatere bistvene projekte preprosto PREZRTE. Konkretno: pred preselitvijo v Sp. Prapreče se je v naselju Lukovica že gradila kanalizacija in smo gospodinjstva prispevala takratnih 50.000,00 din. Slednje pomeni, da se kanalizacija zaradi takih slabih, srednjih in morda vmes tudi kakšnih dobrih projektov v Lukovici gradi že štiri desetletja. V našem kvalitetnem glasilu Rokovnjač kljub negodovanju velikega števila občanov nikoli nisem zasledila članka, ki bi podal vso kronologijo s točnimi datumi ali vsaj letnicami in utemeljeno opravičeval tako dolgotrajno gradnjo enega samega področja v eni sami vasi, ki se imenuje kanalizacija. Res je, da se je pri tovrstnih delih nekaj zataknilo tudi v KS Prevoje, a tam vseeno ne traja štirideset let. Lukovica je na tem področju fenomen. Za nameček smo zato posledično odrinjene ostale obrobne vasi iste skupnosti. Ne samo to. V naši vasi imamo novo naseljeno družino, priimka ne poznam. Vem le, da je "poglavar"te družine nosilec oz. lastnik družbe Lavaco d.o.o. Ta družba je ena, če ne edina izvajalka zgoraj opisanih del v KS Lukovica in tudi v občinskem merilu. Z izvedbenimi deli verjetno ni nič napačnega, to tako ali tako vedo zaposleni v občinski upravi, zadolženi za ta resor in je to njihova odgovornost do občanov. Narobe je le s ''kanalizacijo'', ki jo je omenjena oseba sebi zgradila v naši vasi in bo prej ali slej tekla po bregu asfaltnega cestišča iz tako imenovanega ''Kosovega naselja''. Le nam, znanim krajanom, se lahko zahvalimo, da se to še ni zgodilo. Skopali so nekaj metrski ''grabenček'' v Pozničev gozd. Od smradu, ki je ob sončnem vremenu že zelo občuten, nas rešuje le deževno vreme. KAJ BO POLETI? In to je prav ob stari pešpoti, čeprav do polovice močno zasuti, ki vodi na gradiško ter preser-sko stran.
To ni edina nepotrebna smrdeča cvetka naše vasi. Druga je v spodnjem delu na desni strani cestev smeri Lukovica-Videm. Sredi travnika ob Birkovem travniku je kar tolmunček z res
lepimi vonjavami, zlasti poleti so še posebej izjemno ''romantične ''. Malo pred opisanim tolmunčkom že stoji nova družinska hiša. Ali bo to sprejela kot dejstvo? Dvomim. Zato se mora zares začeti premikati z dokazanimi deli.
Nekje sem prebrala, da morajo do leta 2014 biti vse vasi ustrezno ''kanalizirane''. Do takrat je še polnih šest (6) let. Bomo nekateri občani disciplinirano upoštevali občinski odlok, plačevali odvoz fekalij po določeni ceni na m^ in odpadnih voda določenemu izvajalcu, drugi zgoraj opisani, ''pa prosto po svoje'', KS Lukovica pa nič? Marsikdo, ki bo ta članek bral, bo v okviru svoje vasi našel enake primere. Res je, da imamo vsak zase mnogo zgrešenih odločitev in dejanj v zvezi s svojo okolico. Strinjam se, da je tudi to nedopustno, sama se zelo trudim odpraviti taka dejanja, iztok fekalij na površino sredi naselij je pa le nedopusten, mar ni res? Do kdaj še tako? KS, občinske službe in inšpekcije pa nič! (naslov v uredništvu)
Prometna varnost v občinskem središču Lukovici
Lukovica je pridobila nov izgled z dokončanjem osrednjega trga, ki je pripomogel k res lepšemu izgledu kraja.
mv
Povsem drugače je za obiskovalce Lukovice, ki smo na ta kraj vezani zaradi banke, pošte, občine, pekarne, kakšne gostile in trgovine. Razvoj je v deželo prinesel določen napredek, zato se na te opravke v večini odpravljamo z avtomobili. Tu pa nastane problem. Parkiranje pred zgradbo občine in pošte je nemogoče ali nepriporočljivo.
Razlogi so različni. Eden od njih je, da ta prostor največkrat zasedajo vozila zaposlenih na tej lokaciji, čeravno bi ta del lahko uredili na prostoru, ki ga uporablja režijski
obrat. V primeru, da je parkirišče le prosto, je parkiranje tu zelo nevarno. Ob izvozu s parkirišča nobeni utripajoči smerniki ne pomagajo voznikom, ki vozijo iz naselja Lukovica, da bi v tako strnjenem naselju vozili s primerno hitrostjo. Res je tudi, da nikjer v celem trgu ni zaslediti znaka, ki bi omejeval / dovoljeval določeno hitrost. Zato ni presenetljivo skakanje avtomobilov ob vožnji čez edinega ''ležečega policaja'' pred poslovalnico banke. Presenetljivo je tudi to, da je med prehitrimi vozniki največ domačinov.
Nadalje me moti, ko čestokrat opazujem poštne delavce - poštarje, ki poštne pošiljke nalagajo na edino štirikolesno vozilo. Pošiljke, zlasti paketne različice, so različnih velikosti. Oviri, okrogla cvetlična korita, ki z vsebino niso kakšen poseben okras, s svojim preozkim razmakom pa preprečujeta temu vozilu normalno nalaganje poštnih pošiljk. Malo širši razmak ne bi pokvaril niti izgleda zgradbe niti izgleda cvetličnih korit. Že tako ali tako imamo pošto prostorsko primerno za manjšo vas z okolico. Leta in leta se tu ni nič spremenilo in tudi vsakemu županu je vseeno, kako se
občani mnogokrat ''butamo'' z vstopnimi vrati na pošti.
Res je, da smo ljudje samo ljudje, in tako kot tudi jaz, delamo napake. V prometu pa bi se morali zlasti domačini bolj truditi. Utesnjen vozni prostor, ki je z novim trgom nastal v Lukovici, od nas zahteva res upočasnjeno vožnjo, od občine pa, DA NEMUDOMA OPREMI TRG Z ZNAKI NAJVEČJE DOVOLJENE HITROSTI. (naslov v uredništvu)
Niti zbogom nisi rekel, za vedno si odšel. A misel nate bo ostala, v naših srcih vedno boš živel.
V SPOMIN
Maja sta minili dve leti, ko si odšel na svoj priljubljeni Storžič, od koder se nisi več vrnil.
JANEZ STEGNAR
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Sin Marko, žena Vesna, brat Miro, sestri Darinka in Lojzka z družinami ter starši
Tiho je postalo v naši hiši, odkar te več ni. A pozabili, ata, te ne bomo, saj tvoj rod naprej živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA STRAŽARJA
iz Preserij 8 pri Zlatem Polju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred ter g. Močniku za poslovilne besede.
Iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi
Zagotovo pa pride čas, ko zopet si bomo zrli v obraz, ko zopet si bomo zrli v oči, saj minljivosti ni.
Tako nepričakovano, tako boleče in mnogo prezgodaj je v 44. letu odšla od nas draga žena, mami, hčerka, sestra in teta
IVANKA SUŠNIK,
roj. Peterka, Sp. Koseze 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem - sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem. Hvala vam za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše in hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala pogrebnemu zavodu Vrbančič za opravljene storitve, Matevžu Cerarju za lep govor, pevcem za zapete žalostinke in hvala gospodu Igorju Dolinšku za besede, ki so segle globoko v srca. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste sočustvovali z nami.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti
VALENTINE PAVLIČ,
po domače Štefkove mame z Male Lašne,
se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, zdravstvenemu osebju v času bolezni, sosedom in krajanom za vso pomoč. Hvala vam za darovane maše, sveče in da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala gospe Stražarjevi za lep govor, pogrebnemu podjetju Vrbančič, posebna hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za pripravo in vodenje pogrebne slovesnosti, lepe misli v času slovesa ter vsem duhovnikom za lepo pogrebno slovesnost.
Domači
Cvetje zii Viř življenjske priložnosti
Ob boleči izgubi z najlepšimi dekoracijami.
r-

40 iff z vami
Ljubljanska c. 72, Domžale, urufw.cvctUcamaomer^.si řťíť/újf.: ÚV72 26 520 * Bresplaina důsídi^ vcíifev da 30 kru.
KÍJCDD
CEMENTNI IZDELKI
d.o.o. VRBA 7, 1225 Lukovica tel.: 01/723 54 08, fax: 01/723 53 97 http://www.pucko.si, e-pošta: pucko@siol.net
Rokovnjačev foto natečaj z naslovom
»LUKOVICA, moja občina«
Natečaj, ki smo ga smo objavili v novembrski številki, je že v polnem teku (www.lukovica.si). V foto natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, posameznik lahko sodeluje s tremi (3) fotografijami, ki jih v elektronski obliki pošljejo na uredništvo glasila Rokovnjač (el. naslov: katarina@innini.si) ali oddajo na enem od medijev v nabiralnik uredništva (naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica).
Natečaj bo trajal od novembra 2007 do 31. maja 2008.
Motivi fotografij morajo biti obvezno iz občine Lukovica, fotografije ne smejo biti starejše od enega leta.
Tokrat predstavljamo fotografijo Mateje Novak, naslov fotografije: Krajno Brdo - pašnik, ki čaka na ovce.
COLOR PHOTO FUJ (FILM

ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 5, Kamnik; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: 10 let Godbe Lukovica
SGIH Dtopciom
^^	■ ■ ■	" skupina
VARCUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
Je vaša
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje 1a, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	www.sam.si