Št. 20 (843) Leto XVII
NOVO MESTO, četrtek, 26. maja 1966
DOLENJSKI LIST
»DOMIADA 66«
zaključena s svečano akademijo
Sekretar CK ZMS Mitja Ro-tovnik je v torek, 24. maja zvečer, na slavnostni akade-rniji v počastitev dneva mladosti v novomeškem Domu kulture, izročil dijaškemu domu v Tolminu kot najboljšemu predstavniku na »Domia-li 66« prehodni pokal, ostalim domovom, ki sodelujejo ^a domiadah, pa priznanje. Kot je znano, je Novo mesto Da »Domiadi 66« zasedlo tretje mesto. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel sekretar občinskega komiteja ZMS Novo mesto Slavko Dravinc, je sledil kulturni spored. Skupine iz dijaških domov, udeležencev »Domiade 66«, so pripravile pevske, recitacijske in folklorne točke. Obiskovalci, Pretežno iz dijaških vrst, so ^polnili dvorano.
Za dfln letalstva v Cerkljah
21. maja so pripadniki garnizona Cerklje slovesno proslavili praznik jugoslovanskega vojnega letalstva. Priredili so slavnosto parado in °dprii zanimivo razstavo o razvoju letalstva pri nas. Na letališču je bil tudi sprejem, ki so se ga udeležili med drugimi tudi oredstavniki občinske skupščin in družbenih organizacij iz Brežic.
Mirna gora: vse po načrtu
Pred nekaj dnevi so na Mirno goro prišli strokovnjaki RTV Ljubljana ter začeli z montažo televizijskega od-'lajnika. Občina je svoje obveznosti pravočasno izpolnite, .kot kaže, RTV tudi drži Pesedo, tako da bodo gotovo Vsa dela opravljena do 4. ju-"ja, ko je napovedana otvoritev.
Tunizijski zunanji minister Habib Burgiba mlajši se je v soboto popoldne po eno in pol urnem obisku v gostinski šoli na Bregu v Dolenjski galeriji izpre hodil tudi po novomeškem Glavnem trgu. Na sliki ga vidimo v pogovoru z našim veleposlanikom v Tuniziji Nikom šilihom (levo) in predsednikom občinske skupščine Sergijem Thorževskim (desno) pred poslopjem zavarovalnice. Visoki gostje so pred odhodom proti Zagrebu večerjali na Otočcu. (Foto: M. Moškon]
Radioamaterji maršalu Titu
Zveza radioamaterjev Jugoslavije je ob 20-letnici ustanovitve organizacije tudi letos na poseben način voščila maršalu Titu za rojstni dan. V nedeljo, 22. maja, se je ob 9. uri oglasila radijska postaja »Pohorje« YU 3 DVO ter preko oddajne postaje Mari-bor-Tezno sporočila čestitko slovenskih radioamaterjev maršalu Titu.
Potem so čestitko po vrsti sprejele in oddale postaje v Prekmurju, na štajerskem, Koroškem, po Gorenjski, Notranjski in Primorski do Kopra, od koder je depešo sprejela Ribnica. Ribniški amaterji so jo okrog 12. ure predali Novomeščanom (YU 3 DJR), ti pa takoj nato Krškemu.
Radijska štafeta je preko Posavja zaključila pot v Ljubljani, od koder jo je Zveza
radioamaterjev Slovenije sporočila hrvaškim tovarišem. Slavljenec v Beogradu je voščilo prejel prav na svoj rojstni dan. M. T.
LAMUTOVO RAZSTAVIŠČE IN »PIONIRSKI FOTO 1966«
Vir lepote in sodelovanja
Novo Lamutovo razstavišče v Kostanjevici je velika kulturna pridobitev - Razstava pionirske fotografije je s kvalitetnimi fotografijami in fotogrami dokaz uspešnosti tehnične vzgoje in občutka za lepo med šolsko mladino
V današnji številki smo odstopili dve strani pokrajinskim študentskim klubom našega področja. »DOLENJSKI ŠTUDENT« danes na 5. in 6. strani.
Spet zastrupljene ribe v Mirni
2e lansko leto smo poročali o škodi, ki jo je povzročil KPD Dob, ko je spustil iz svojih delavnic v Mirno strupene cianide. Prejšnji torek, 17. maja, so našli ribiči večjo količino pravkar poginulih rib na odseku od Doba do Bistrice. Ribe so takoj nesli na postajo milice v Mokronog, nato pa na pregled v higiensko tehnični zavod v Ljubljano- '3 krivci bo ukrepal Zavod za ribištvo. Obstaja sum, da se je ponovil lanski primer.
21. maja je bila v Kostanjevici dvojna kulturna svečanost: namenu so izročili novo Lamutovo razstavišče in v njegovih prostorih hkrati odprli 7. republiško razstavo pionirske fotografije »Pionirski foto 1966«. V navzočnosti številnih predstavnikov in gostov je tov. Lado Smrekar izročil novo razstavišče namenu z besedami: »Ta prostor naj bo vir lepote, ki veje iz požrtvovalnega skupnega dela!« Brez dvoma je Kostanjevica, z njo pa tudi vsa slovenska kulturna javnost z novim razstavnim prostorom pridobila zaklad, kakršnega je le želeti.
Nato je predsednik Fotoki-no zveze Slovenije dr. Ivo Frelih otvoril razstavo pionirske fotografije, predsednik komisije za delo z mladino pri FKZ Slovenije Vlastja Si-mončič pa je povedal nekaj več o razvoju pionirske fotografije pri nas.
Žirija je prejela v oceno skupaj okoli 800 fotografij, za razstavo pa jih je odbrala 169, ki so izdelek 86 avtorjev iz 29 pionirskih fotoklubov in foto krožkov, z našega področja sodeluje na razstavi 11 pionirskih foto krožkov s 43 fotografijami in fotogrami.
Poleg tolikšne udeležbe mladih avtorjev iz Dolenjske, Spodnjega Posavja in Kočevske si lahko štejemo v posebno čast tudi odličja, ki so jih prejeli: iz foto krožka osnovne šole Črnomelj sta prejela Mojmir štangelj zlato medaljo, Drago šuštarič pa 2. diplomo, foto krožek osnovne šole Žužemberk je prejel diplomo za kolekcijo fotogra fij, foto krožek osnovne šole »Katje Rupena« (Novo mesto) pa 1. nagrado za fotogram in 4. diplomo za fotogram. Razen že omenjenih naših razstavljavcev sodelujejo
Začela se je revija v Črnomlju
te UP vrsti parterja sedi v domu kulture v Črnomlju a dni ocenjevalna komisija, ki bo izbrala najboljšo "jatersko skupino Slovenije za leto 1966. Kot je vi-S i» -° *^an* Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane h-.primorskim? zdrah?/ru« v ponerMiek zvečer tudi ^IUl spravili v dobro voljo. (Foto: M. Moškon)
V ponedeljek, 23. maja, ob 20. uri je bil črnomaljski kulturni dom prizorišče otvoritvene slovesnosti ob IX. srečanju amaterskih igralskih skupin Slovenije. Začetek ce-lotedenskih predstav so oznanili zvoki fanfar, zatem pa je nastopajočim izrekel dobrodošlico sodnik Janez Krama-rič, predsednik občinskega sveta zveze kulturnoprosvet-nih organizacij.
O pomenu vsakoletnega srečanja amaterskih igralcev je spregovoril še Branko Babic, predsednik republiškega sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ter otvoril revijo. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je imelo otvoritveno predstavo. Uprizorilo je Goldoni-Ruplove Ribiške zdrahe.
Nabito polna dvorana gledalcev iz vrst domačinov in gostov, med katerimi je bilo nekaj uglednih kulturnih osebnosti, je z navdušenim ploskanjem nagradila Ljubljančane za uspelo predstavo. Dekle in fant v narodnih nošah sta izročila nosilcem glavnih vlog =^rninska darila in šopke rož.
V okviru IX. srečanja dramskih skupin v Črnomlju so se v naslednjih dneh zvrstile predstave preostalih tekmujočih skupin, zaključek dramske revije z razglasitvijo rezultatov pa bo v soboto, 28. maja, zvečer.
Miklova Zaia v Brestanici in na Mirni
Igralci kostanjeviškega PD »Lojze Košak« se bližajo jubilejni 25. predstavi »MIKLO-VE ZALE«, ki jo bodo verjetno zaigrali julija v domačem kraju. V ponedeljek 30. maja, si bodo »ZALO« ogledah Brestaničani na dveh predstavah: ob 16. in 20. uri. V soboto, 4. junija ob 20. uri, pa bodo Kostanj evčani zaigrali »ZALO« na Mirni; tokrat bodo igrali na prostem, na obširnem dvorišču tovarne DANA, kjer računajo z obiskom nad 2000 ljudi.
Na obe gostovanji opozarjamo prebivalce Brestanice in Mirne ter njune okolice, saj je ta prelepa ljudska igra za-r«- vredno jo vidi kar največ gledalcev.
na razstavi še foto krožki iz osnovnih šol Artiče, Bizelj-sko, Cerklje ob Krki, Dol. Toplice, Suhor, Vavta vas, Vinica in iz osnovne šole »Mirka Bračiča« iz Kočevja. Za pravkar omenjene šole in krožke, ki sicer niso bili odlikovani s posebnimi odličji, je veliko priznanje dejstvo, da so ob tako velikem izboru bila njihova dela sprejeta na razstavo. Razstava bo odprta do 28. maja.
Jeseni nad 550 novih srednješolcev
Novomeške srednje šole bo. do v šolskem letu 1966/67 sprejele nad 550 novih dijakov, od tega: gimnazija, gostinska in poklicna kovinarska in avtomehaniška šola po 140, ekonomska srednja šola 70, šola za zdravstvene delavce 35 in kmetijska šola 30. Na vseh šolah oodo ob vp;su preizkusih znanje kandidatov iz slovenščine, matematike in tujega jezika.
Program razvoja Novega mesta
Od 28. maja do 18. junija bo vsak dan od 9. do 17. ure v Novem mestu javno razgrnjen program urbanističnega razvoja Novega mesta. S tem se bo nadaljevala že leta 1962 začeta, pa nedokončana javna razprava o tezah, zastavljenih v programu.
Ker se je medtem v življenju in razvoju mesta marsikaj spremenilo, je razumljivo, da razstavljeni načrti te spremembe zadnjih štirih let upoštevajo. Mimo tega sedanji načrti pogumneje rešujejo vprašanje prometa, poleg tega pa programiranje zajema tudi bližnja okoliška naselja, ki v programu iz leta 1962 niso bila zajeta.
Prav bi bilo, ko bi si vsi občani razstavljene načrte podrobno ogledali in dali o njih svoje pripombe in predloge. Na ta način" bomo vsi v javni razpra»vi prispevala svoj delež za čim boljšo ureditev mesta in njegov razvoj saj sta za oboje zdaj na voljo celotna urbanistična dokumentacija in podrobni načrti.
K podrobnostim o programu urbanističnega razvoja se bomo v našem listu še povrniti. Razstava je odprta v sejni dvorani na rotovžu, na Glavnem trgu 7. Otvoritetv razstave bo 28. maja ob 17. uri.
»Hojte k nam na kres...«
4. in 5. junija bo v Črnomlju že tretje jurjevanje, na katerega se že nekaj časa pripravljajo — Skušajo iz leta v leto izboljšati program in tudi gostinske usluge, da bi na prireditev privabili kar največ gostov od blizu in daleč — Kako bo potekalo letošnje kresovanje in jurjevanje, pripoveduje eden izmed organizatorjev sodnik Janez Kramarič:
Bela krajina letos že tretjič praznuje svoj folklorni praznik — jurjevanje, ki ga bodo v soboto, 4. junija, zvečer naznanili kresovi po gorah. Tedaj bodo kresnice s prešerno pesmijo »Oj Ive Petričev, hodi k nam na kres« vabile na kres po Črnomlju. Sprevod kresovalcev se bo ustavil v dolinici nasproti hotela Lahinja, kjer bodo ob kresu zaplesali več belokranjskih kol. Fantje se bodo pomerili v petelinjem boju, ljudski pevec Jazo pa bo zaigral na orglice in gudalo. Nastopili bodo še semiški fantje, dragatuška skupina in gostje — folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Karlovca. Ob kresu bo veselo tudi za gledalce.
Nov rekord Močni-kove v Merami
V torek ajutraj se je iz Merana (Italija) vrnila ženska reprezentanca Slovenje, ki je nastopila na tradicionalnem atletskem tekmovanju za »Pokal mesta Merana«. čerpav je od prvotno določenih devetih tekmovalk v Merano odpotovalo le 16 atletinj, so Slovenke ponovile lanski uspeh in spet osvojile pokal. Naše barve je zelo uspešno branila tudi novomeška mladinka Katja Močnik, ki je tekmovala v teku na 400 m. V članski konkurenci je zasedla peto mesto z odličnim rezultatom 61.7 (nov članski rekord Do-lenjskek, ki ga je imela prej Jelka Hude), medtem ko je bila med mladinkami najboljša. Ker je bila proga mehka in je huda vročina tekmovalke zelo ovirala, je rezultat vreden toliko več.
F-M.
Prihod zelenega Jurija in zelene breze bodo v nedeljo, 5. junija, ob 5. zjutraj s trob-ljenjem na leskove rogove in piščali naznanili mladi folkloristi iz Črnomlja. Ob pol desetih dopoldne pa bo na prireditveni prostor nasproti hotela prispel zeleni Jurij s spremstvom. Kolaši bodo zaplesali kola, kakršna so plesali naši predniki pred stoletji, oblečeni v belokranjske noše, ki so v vsakem kraju nekolikanj drugačne. Videli bomo razigrane plesalke črnomaljskega kola, kolaše vi-niškega kola, preloško in ad-lešičko kolo, metliška obredja, bojansko kolo, tribučko kolo, starotrška in predgraj-ska svatbena obredja in na koncu še semiško ohcet.
Stalni odbor za izvedbo vsakoletnega jurjevanja, ki ga je občinska skupščina v Črnomlju imenovala pred tremi leti, se že nekaj časa ukvarja s pripravami za letošnji praznik. Prizadevamo si, da bi bil program vsako leto boljši in da bi bili gostje zadovoljni z organizacijo in domačimi specialitetami, ki jih bodo pripravila gostišča. Poskrbljeno bo tudi za zabavo in ples, kakor tudi za prenočišča. Izletnikom in gostom posreduje vse informacije Turist biro v Črnomlju, kjer bodo imeli naprodaj tudi raznovrstne belokranjske spominke.
OTME
Okrog 28- maja in med 3- in 4. junijem kratkotrajne, toda močne padavine z ohladitvijo- V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, včasih so možne krajevne nevihte.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
STALIŠČA III. PLENUMA CK ZKJ
IN IV. PLENUMA CK ZKS V PRAKSI
SOOČENJE I NAPAKAMI II USPEHI
(Nadaljevanje in konec)
Ostajajo mu samo tista sredstva, za katera je bilo kmetijstvo pred reformo neupravičeno prikrajšano.
Zanimiva je bila razprava v osnovni organizaciji na šoli v Veliki Dolini. Pomenek je tekel o tem, kdo bo odgovoren za škodo v novi šoli, ki jo je treba že po enem letu popravljati. Gre za večmili-jonski znesek! Omet odpada, notranji zidovi so plesnivi zavoljo vlage, ker je streha slabo narejena. In še druge po manjkljivosti so. Komunisti so menili, da bi moral škodo trpeti izvajalec del. Kdo je ta, naj ugotovijo strokovne komisije, ki so že imenovane.
šolski kolektiv je razpravljal tudi o urejanju notranjih zadev v šolstvu, kot so kadrovanje, delitev osebnih dohodkov in gospodarjenje v šoli. šolniki se še vedno ne čutijo dovo'j samostojne, še vedno je preveč vplivov od zunaj, vplivov občinske uprave, raznih komisij,, pa tudi upravnega odbora sklada za šol stvo. Menili so, da našteto še vedno pomeni vmešavanje v notranje zadeve kolektiva, kar pa je III. plenum obsodil kot neprimerno. Ne morejo razumeti, zakaj je ob gradnji treh stanovanj bilo poudarjeno, da so namenjena šolnikom, zdaj se pa zanje potegujejo že drugi prosilci.
Nekoliko drugače so potekale razprave v osnovnih organizacijah ZK na terenu in v manjših delovnih organizacijah. Tu so prevladovala splošna vprašanja, idejna protislovja, problemi o aktivno sti in vzgoji mladine, o aktivnosti SZDL, o delu krajevnih skupnosti itd.
Na sestanku osnovne organizacije v Pišecah so skupaj
s šolniki razpravljali o mestu in vlogi šole po kongresu SZDL. Veliko vprašanj je bilo tudi o delu mladine, ki konča šolsko obveznost. Poudariti je treba, da je o mladini in njeni aktivnosti precej različnih mnenj. Med njimi so tudi nesprejemljiva stališča. Ne smemo in ne moremo se strinjati s tistimi, ki ocenjujejo vso mladino negativno, saj je tudi med mladimi večina dobrih občanov in dobrih delavcev.
Vprašajmo se, zakaj torej tako slabe ocene? Največkrat zavoljo tega, ker starejši hočemo mladim vsiliti svoje nazore, navade in običaje. Toda mladina na vasi bi rada kaj več kot samo motiko in lopato ter skopo življenje ob zastareli proizvodnji in delu. Rada bi tehnične pripomočke, ki bi ji pomagali izboljšati življenje. Tej njeni zahtevi smo dolžni zadostiti. Nič čudnega torej, če se je med komunisti ob tem razvila tudi razprava o drob ni mehanizaciji. Ta je zelo potrebna za napredek kmetijstva v okolici Pisec. Vsi kmetovalci si želijo, da bi bilo na prodaj čimprej dovolj manjših kosilnic, škropilnic, obračalnikov in drugih strojev.
V osnovni organizaciji ZK na Čatežu so razpravljali o razvoju turizma, o tem, kako zagotoviti stanovanja turistom in pacientom v Cate-ških Toplicah in podobno. Za Čatež so te stvari važne, saj je v kraju na voljo precej urejenih sob, interesentov zanje pa ni. Tudi čateške To plice niso dovolj zasedene in jih je varčevanje s sredstvi socialnega zavarovanja po reformi prizadelo. Socialno zavarovanje ne pošilja zdaj več toliko zavarovancev na zdravljenje. Cene oskrbnega dne so ostale nespremenjene. Zasebnih gostov še ne pričaku
Trdnjava budističnih upornikov proti vladi saigonskega premiera generala Kyja — Da Nang — se je vdala. V ponedeljek sta se vdali posadki obeh pagod, v katerih so se zabarikadirali uporniki. Kvjeve čete kontrolirajo zdaj devet desetih upornega mesta, kakor pravi uradni saigonski predstavnik. Po mestu so še manjše praske. In kakšna je bilanca? Nekaj sto mrtvih in ranjenih, nič gotovega pa še ni ali pomeni konec vojne v Da Nangu tudi konec sporov med obema frakcijama ameriških zaveznikov v Južnem Vietnamu, kajti nič gotovega ni mogoče reči, ali bodo položili orožje tudi številni oboroženi civilisti v Da Nangu, Hueju, Saigonu in po drugih južnovietnamskih mestih.
Pravijo, da je do ustavitve bojev prišlo na posebno prizadevno posredovanje ameriških vojaških poveljnikov, ki jim prav gotovo ni všeč, da bi se v Južnem Vietnamu izcimila kakšna »druga fronta« proti njim samim. V Saigonu se še vedno protiameriške demonstracije, ameriškim vojakom pa so podaljšali policijsko uro in ne smejo v mesto od 20,30 do 6. ure zjutraj.
Veliko Britanijo pa pretresa stavka pomorščakov, kakršne ni bilo v tej deželi že 50 let. Vlada je razglasila izredno stanje, s čimer je dobila izredna pooblastila, da lahko prepeljujejo hrano in blago tudi z vojnimi ladjami. Predstavniki sindikata pomorščakov pa izjavljajo, da se bodo bojevali do konca. Videti pa je, da je laburistični premier VVilson trdno odločen streti odpor pomorščakov, ki zahtevajo višje plače, in tako zagotoviti svojim zaveznikom, da se bo odločno boril za trdnost britanskega funta. Vsak teden izvozijo namreč iz Velike Britanije   za okrog 60 milijo-
nov funtov blaga ter vsak zastoj močno prizadene britansko gospodarstvo. Stavkajoči pa pravijo, da jim drugega ne preostane, kot da vztrajajo do konca. »Će petdeset let nismo stavkali, pomeni, da je mera res polna in da smo morali seči po zadnjem sredstvu.« Plače britanskih pomorščakov so, tako pravijo, najnižje v Evropi — z izjemo Španije. Vrh tega pravijo, da so upravičeni do vsaj takih delovnih pogojev, kakršne imajo industrijski delavci.
V takem ozračju se je pripeljal v glavno mesto Velike Britanije za-hodnonemški kancler Erhard. Leta je bil ob prihodu na londonsko letališče zelo zgovoren in je dejal,
Da Nang se je vdal
da pomeni njegov obisk novo etapo izredno prisrčnega prijateljstva med obema deželama. No, zato pa ga na Downin Streetu niso tako prijazno sprejeli. Naj med drugim povemo le to, da je londonska radijska postaja BBC objavila vest o Erhardovem prihodu šele na petem mestu.
VVilson in Erhard bosta razpravljala zlasti o treh stvareh: o jedrski oborožitvi Zahodne Nemčije, kar je v zvezi tudi z odnosi z Vzhodno Evropo, dalje se bosta pogovarjala o britanski »straži na Renu« in končno o možnosti, da bi tudi Velika Britanija postala članica evropske gospodarske skupnosti.
Glede jedrske oborožitve VVilson nemara ne bo imel težav s svojim
stališčem. Kajti časi so se spremenili in z njimi tudi ameriško stališče do tega vprašanja, ko so že opustili misel na to, da bi uveljavili mešane jedrske sile atlantskega pakta. Ker pa je britanski načrt o jedrskih silah še bolj neugoden za Bonn in je tudi nastal samo zato, da bi preprečil ameriškega, si najbrž tudi v Bonu ne obetajo kaj dosti več od tega, da bi jih kdo spustil do jedrskega sprožilca. Vsekakor pa je zahodnonemškim politikom uspelo, da so to vprašanje vedno znova pogrevali in skušali na ta rovaš pridobiti zase kakšne ugodnosti na drugih področjih.
O britanski »straži na Renu« so se predstavniki obeh dežel že dostikrat pogovarjali. Britancem je do tega, da bi Zahodni Nemci plačali vzdrževanje britanskih enot na ozemlju ZR Nemčije, česar pa so se v Bonnu močno otepali. Zdaj so Američanom navsezadnje le priznali nekaj takšnega, pa si v Londonu obetajo, da bo tudi njim padla sekira v med. Zavedajo pa se, da Bonna le ne morejo potisniti čisto ob zid, ker bi utegnil ubrati francoska pota.
Naposled pa je še EGS, v katero pa se Britancem nikakor ne mudi, zlasti še, ker bi to pomenilo pogovarjanje o Commomvealthu sploh. Zaprto evropsko tržišče namreč močno prizadeva prav te dežele in je treba prej urediti to vprašanje, preden bi se Britanci sploh mogli pogovarjati o vstopu v EGS. Torej je tudi glede tega precejšnja rezer-viranost na obeh straneh in bo Erhard verjetno svetoval Britancem, naj se najprej pogovarjajo s Parizom, kar pa v Londonu itak vedo.
Komentatorji torej napovedujejo, da se v Londonu ne bodo zmenili nič takega, kar bi utegnilo — »pretresti svet«.
jejo. Če ne bo prišlo v zdravilišče dovolj zavarovancev, bodo delavci v zdravilišču ostajali brez dela. Zdravilišče bi pri tem prišlo v precejšnje težave, saj ga prav letos čakajo največja odplačila investicij.
V nadaljevanju sestanka so razpravljali še o odnosih v zdraviliškem kolektivu, ki so se zadnje čase zaostrili. V zvezi s tem je zelo veliko na sprotujočih  si  mnenj, toda
pri zadevi gre za stvar, ki je v popolni domeni kolektiva. Komunisti so menili, da lahko o tem odloča samo kolektiv in njegovi organi samoupravljanja. Osnovna organizacija je predlagala Je to, naj bi bil v zdravilišču opravljen pregled finančnega in deviznega poslovanja.
O aktivnosti komunistov po obeh pomembnih plenumih ZKJ in ZKS bi lahko pove dali  še  veliko.  Razprave v
osnovnih organizacijah so bile prav gotovo zelo objektivne in tudi konkretne, v njih pa so komunisti načeli pereča ekonomska, družbena in politična vprašanja. Vsekakor je zdaj najbolj važno to, da bodo sprejeta stališča uresničevali pri vsakodnev-dem delu, se čutili soodgovorne za vsa dogajanja in tako postali oblikovalci politike in svoje lastne prihodnosti.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
TITO NA BEOGRAJSKEM SEJMU. Preteklo soboto je predsednik Tito spet odprl en sejem. Tokrat je bil na beograjskem sej mu. Po ogledu razstavljenih predmetov, je povedal novinarjem svoje vtise in pri tem dejal, da je zelo zadovoljen, ker opaža velik napredek kakovosti naše industrije. »Kvaliteta naših proizvodov se izboljšuje — je dejal — proizvodne cene pa so pri nas še ved no večje od cen v tujini, kjer proizvajajo mnogo ceneje. To pomeni, da sta za znižanje cen važna povečanje produktivnosti dela in boljša organizacija proizvodnje. Mislim, da niti visokokvalitetni stroji ne zadostujejo, da bi dosegli tisto, kar je potrebno, da bi lahko znižali proizvodne cene. Pri tem je notranja organizacija eden bistvenih pogojev. Sodobni stroji zahtevajo tudi sodobno organizacijo proizvodnje.« Potlej je govoril tudi o deviznem sistemu, pri čemer je dejal, da ustvarjanje deviznih rezerv ne pomeni, da bi dajali devize v blagajno, ampak naj devize krožijo in se oplajajo, da jih gospodarskim organizacijam ne bi primanjkovalo za to, da bi mogle ustvarjati nove. Glede kmetijske proizvodnje pa je dejal, da bi morali kmetijskim proizvojalcem omogočiti, da bodo svoje proizvode prodali na trgu in da ne bodo imeli škode zaradi nihanja cen. »Kakšne koristi imajo proizvajalci in skupnost, če bomo imeli letos dobro letino, pa bo polovica pridelka propadla? Našim proizvajalcem je treba dati v tem pogledu poroštvo, če hočemo, da bodo tudi prihodnje leto zasejali čimveč in storili vse, kar je potrebno. Stabilnost je treba zagotoviti ne samo v industriji ampak tudi v kmetijski proizvodnji. Zato je v interesu vse skupnosti, da mnogo bolj upoštevamo proizvajalce,« je na koncu rekel tovariš Tito.
m PREDLAGANA ODLOŽITEV UPORABE TREH ZAKONOV. — Zvezni izvršni svet je predlagal zvezni skupščini, naj bi odložili uporabo treh zakonov, in sicer zakona o delovnih razmerjih, o varstvu pri delu in o uvedbi 42-urnega delovnega tedna.   Po teh
zakonih, bi morali delovni kolektivi uskladiti svoje samoupravne akte do letošnjega aprila. Gre namreč za to, da delovne organizacije niso uspele do tega roka vsega napraviti in je bolje, da stvar premišljeno na pravijo, kot pa da sprejemajo svoje predpise na vrat na nos. To rodi potlej površ nost in velike težave pred sodišči, ki morajo razsojati na osnovi tako sprejetih aktov, pri čemer pa naposled ugotove, da predpis delovne organizacije ni v skladu z ustavo in zakoni.
■ UKINJENI PREMOSTITVENI KREDITI. Zvezni izvršni svet je sprejel sklep, po katerem družbeno politične skupnosti, socialno zavarovanje in razni skladi ne bodo več dobivali kreditov na račun bodočih dohodkov. Ta denar so doslej dobivali tako,
KVALITETA -TODA ŠE DRAGA
da je banka, kot temu po domače pravimo, tiskala denar. S tem pa smo delovali proti temeljnim ciljem gospodarske reforme, ki je v tem, da lahko trošiš le tisto, kar je ustvarjeno. Z emisijo pa smo sproti podirali razmerja na tržišču.
H ZMANJŠAN REPUBLIŠKI PRORAČUN. Republiški izvršni svet je začasno zmanjšal republiški proračun za 24 milijonov novih dinarjev, ker se je v prvem tromesečju nabralo manj sredstev, kot so sprva predvidevali. Na isti seji so govorili tudi o cestah in o osnih pritiskih tovornih vozil. Priporočili so, naj bi tudi občine omejile osne pritiske na cestah, kjer doslej takih omejitev ni bilo. Na republiških in zveznih cestah je
dovoljen osni pritisk največ do 10 ton oziroma 8 ton na cestah prvega reda.
■ ZAKON O MALIH KMETIJSKIH STRO JIH. Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič je povedal, da pripravljajo zvezni zakon o nakupu majhnih kmetijskih strojev za zasebno kmetijstvo. Po tem zakonu bodo lahko zasebni kmetijski proizvajalci kupovali vse vrste mehanizacije za kmetijstvo. Podjetje Agrotelinika iz Ljubljane pa je na novosadskem sejmu že skle nilo pogodbe za nakup malih traktorjev znamke »zeto« s 25 KM. Kmetje bodo lahko te stroje kupili preko kooperacijskih obratov pri kmetijskih kombinatih in pri zadrugah ali pa neposredno pri Agrotehniki v Ljubljani. Traktor je opremljen z jermeni-co, kosilnico in s kljuko za vleko priključkov. Razen tega so v Agrotehniki povedali, da so že naročili 2500 kosilnic znamke BCS in »alpina« italijanske izdelave. — Za tiste kmete, ki imajo devizni račun, pa ima Agrotehnika na razpolago tudi avstrijske traktorje »steyr«. Traktorji »zeta« so češke izdelave.
H ZBOR ČEBELARJEV. Pri »Dekliškem vodnjaku« v Deliblatski puščavi so svečano odprli četrti jugoslovanski zbor čebelarjev. Čebelarji iz skoraj vse države so pripeljali sem kakih 50.000 uljev. Čebele se pasejo na površini 11.000 ha akacijevih nasadov.
Q VEC MLEKA. — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko smo v prvem letošnjem četrtletju odkupili 24,6 milijona litrov mleka ali za 30 odstotkov več kot lani ta čas. Odkup družbenih posestev se je povečal za tri odstotke, od zasebnih kmetijskih proizvajalcev pa kar za 55 odstotkov.
B PROSLAVE DNEVA LETALSTVA. Dne 21. maja so po vsej državi proslavili dan jugoslovanskega letalstva. Leta 1942 sta na ta dan opravila narodna heroja Franjo Kluz in Rudi Cajevec prvič v NOV nekaj vojaških nalog z letalom.
■ PROTU3ELGIJSKI UKREPI
V KONGU. Leopoldvilska vlada jc prepovedala belgijski letalski družbi »Sabena«, da bi tudi v prihodnje skrbela za notranji promet v Kongu. — Ta družba bo smela vzdrževati le mednarodne letalske zveze. V sporočilu o tem je rečeno, da dogovori, ki so bili sklenjeni pred razglasitvijo kongoške neodvisnosti, zdaj niso več sprejemljivi. Vlada je tudi sporočila, da bo ustavila izvoz bakra iz kongoške pokrajine Katanga preko portugalske luke v Angoli. Odslej bodo kongoški baker izvažali na svetovno tržišče preko kongoške luke Matadi ali pa preko tanzanijske Dar Es Salaam.
■ DEMONSTRACIJE V DŽAKARTI. Te dni so študentje demonstrirali pred poslopjem indonezijskega parlamenta. Vojska je streljala v zrak, da bi demonstrante razgnala, pri čemer je bil en študent ranjen, študentje zali; tevajo, naj bi parlament takoj sklieal sejo narodnega posvetovalnega sveta, najvišjega zakonodajnega telesa Indonezije.
■ RANKOVIC SE JE VRNIL S POLJSKEGA. Podpredsednik republike Aleksandar Rankovič, ki je bil več dni na obisku na Poljskem, se je v ponedeljek vrnil * Beograd.
■ PREMALO GLASOV ZA RE SOLUCIJO AFRIŠKIH DRŽAV. — Skupina afriških držav je predložila varnostnemu svetu OZN reso; luci jo, s katero zahteva, naj bi Velika Britanija uporabila sil* proti SmithovenVu režimu v Južni Rodeziji. Za resolucijo je v varnostnem svetu glasovalo le šest držav, ena je bila proti, osem delegacij pa se je glasovanja vzdržalo. Resolucija je tudi zahteval*! naj vse države pretrgajo gospodarske odnose z Rodczijo. Ta pozi* je bil uperjen predvsem proti Portugalski in Južnoafriški republiki, ki vsestransko podpira Smithov režim.
■ V KAMPALI JE TEKLA KR}:
V glavnem mestu Ugande Kampali so bile pretekli teden hude demonstracije, pri čemer jc bil* ubitih pet ljudi. Demonstracije sjj nastale v protest proti odločitvi bugandskega kralja Muteza, da h" Buganda izstopila Iz federacije * Ugando.
■ IZGON IZ POLJSKE. Poljsk* vlada je izgnala iz aVršave Jjg ameriške vojaške atašeje. Ameriška pa je v povračilo izgnala VVashingtona tri poljske vojaške atašeje.
■ 300 ŽRTEV TAJFUNA. Na filipinskih otokih je divjal tajfu"' ob čemer je izgubilo življenje okrog 300 ljudi. Okrog sto lJuUi se je potopilo s lartio »Cehu«.
2
DOLENJSKI LISI
VIDA TOMŠIČ:
(VI)
Vloga SZDL Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja
V teoriji je bilo zmeraj dognano, za kakšne odnose pri tem gre in Program Zveze komunistov Jugoslavije kakor tudi Ustava ne dopušča nobenih dvomov. Vendar je v marsikaterem obdobju bila praksa takšna, kakor da gre za tako imenovane »transmisijske« odnose med državo oziroma med dvema političnima organizacijama ali pa za medsebojni hierarhični odnos. Pogosto je bilo namreč videti, kakor da uporabljamo Socialistično zvezo za propagandni servis, ki naj agitira za sklepe oblasti ali partijskega vodstva. Bile so to pomanjkljivosti prakse iz časov, ki so terjali izrednih naporov in žrtev, in ko sta takšna disciplina in metoda dela nastajali tako rekoč sami od sebe. Toda odnosi, ki so bili v tem obdobju primerni, so postali ne le anahronizem, ampak izvor birokratiziranja vseh družbenih odnosov, ki je seglo tudi v družbene organizacije. Ta odnos je bil pogojen z administrativnim vodenjem gospodarstva in z . v bistvu še vedno mezdnim položajem delavca in z eta-tističnim upravljanjem z družbeno lastnino. Politični vpliv in vodstvo poslov sta bila takrat spojena. Močan je bil tisti, ki je imel več vpliva, več besede pri delitvi sredstev, pri čemer je bil vpliv neposrednega proizvajalca le medel in posreden. To je bila seveda doba, ko se je v zamahu industrializacije skokovito spreminjala socialna struktura in je moderni delavski razred šele nastajal. To obdobje je v praksi vseh družbeno-politič-nih organizacij povzročalo željo in koncepte o partij-sko-politični udeležbi pri oblasti, to se pravi pri razpolaganju s presežnim delom. Marsikatera kritika takšnih razmer pa si je prav tako privzemala obliko in vsebino tistega, kar je napadala, za sebe, za svojo »gru-Po« je poskušala dobiti delež pri oblasti, ne pa ukiniti take oblasti same.
Takšne težnje in deformacije bomo lahko odpravili samo, če jim bomo resnično izruvali korenine. Dokler in kjer bodo možnosti, da se fnimo proizvajalca razpolaga s plodovi njegovega dela, toliko časa si bodo nekateri Prizadevali, da bi se polastili njegove upravljalske pravice in jo predstavljali. Gre torej za zavesten boj proti takšnim prizadevanjem in to ne le tako, da so proizvajalci in občani o vsem obveščeni, temveč predvsem tako, da ustvarjamo razmere, v katerih se bodo lahko uveljavili, da z zavestnimi ukre-Pi in delom zamenjujemo vlado nad ljudmi z upravljanjem stvari.
Tudi znotraj Socialistične zveze je ostalo do današnjega dne mnogo preveč used-lin starega. Naš Kongres naj spregovori o teh pomanjkljivostih ter omogoči hitrejšo Preobrazbo Socialistične zve-Ze delovnega ljudstva. Treba Je odgovoriti na mnoga vpra-^ia, npr. kako premagati tako imenovani forumski način dela, politični profe-Slonalizem starega kova, hierarhično delovanje organizacij kako se otresti teženj, 1 naše organizacije bodisi P°polnoma identificirajo z vodstvi skupščin ali celo z r'avno upravo, bodisi jih P°'iskajo v nenačelno opo-1Cl[o, kako se odpreti vsem "nobenim tokovom, kako rmoSočiti, da pridejo do iz-t^2a in vpliva vse spodbude r intelektualne sposobnosti
im nihl ljUdi' ne rta bi pri 01 zašli   v   brezplodno se-
stankarstvo. Dalje — kako danes ob silnem razmahu tiska, radia in televizije premagati način dela, ki ni drugega kakor slaba informacija, kako dosegati novo kvaliteto družbeno-političnih razpravljanj, dialogov in vpliva ob pomoči teh sredstev.
Razvoj teh mogočnih sredstev obveščanja in javnega razgovora terja od nas ustvarjanje novih oblik in vsebin osebnih stikov, ki naj jih omogoča SZDL tako med delovnimi ljudmi in še posebej med občani in nosilci javnih, volilnih funkcij. Pri tem se danes še zlasti ostro postavlja vprašanje, kako s silo moralno-politič-nega pritiska socialistične javnosti biti činitelj ustvarjalne kritike in s tem omogočiti rast novih družbenih meril, novih dogovorjenih pravil. Vse družbene in druž-beno-politične organizacije so s svojimi od članstva prostovoljno sprejetimi obveznostmi nosilke ustvarjanja novih socialističnih moralnih norm. Pri tem smo imeli gotovo dokaj uspehov, še več pa je bilo pomanjkljivosti. Namesto, da bi v svojih organizacijah ustvarjali vzdušje stalne javne in neposredne kontrole, so naši odbori z avtoriteto organizacije pomanjkljivosti včasih celo prikrivali — in postali s tem tudi resnično soodgovorni zanje. Brez psihoze lova na čarovnice je treba s stalno prisotnostjo onemogočati te pojave, ki jim botruje že omenjena težnja, ponekod pa še kar praksa, da bi bila Socialistična zveza le del aparata državne oblasti.
Tudi v odnosih do drugih družbenih organizacij se nam še ni posrečilo povsem premagati vs*eh starih metod in poskusov spreminjati SZDL bolj v zagovornico pri državni blagajni kakor v enega tistih organizmov, preko katerih se pri razpravljanju in programiranju skupnih akcij srečujejo ne samo posamezniki, temveč tudi njihove skupine, interesne in družbene organizacije. S takim svojim delovanjem sega Socialistična zveza na vsa področja in postaja organizatorica povezovanja ljudi v naši družbi in pomembna opora rasti socialistične družbe.
Poudarjamo, da naj bi Socialistična zveza postala še učinkovitejša činiteljica v boju mnenj. Pri tem se zavedamo, da ne gre le za različna mnenja. Gre tudi za različne objektivne okoliščine, ki porajajo vplive vsake vrste, ki imajo svoj vir doma ali na tujem, za različno stopnjo zavesti, iz česar izhajajo tudi socializmu tuje težnje. V Socialistični zvezi je treba omogočiti, da pride do razlikovanja, kaj je to tuje pri nas, in do ustvarjalne sinteze socialističnih hotenj, v katerih posamezniki in skupine to tudi občutijo kot napredno sproščanje in preraščanje razlik in ne kot discipliniranje.
Demokratična oblika razpravljanja pa tudi boj za solidarno in uspešno izvajanje sklepov kajpada samo po sebi še ne zagotavLjata demokratične in socialistične vsebine, temveč le omogočata, da postane socialistična misel in akcija vplivna in družbeno pomembna. Zato pa je jasno, da demokratično razpravljanje politike v njej ni mogoče brez intenzivnega sodelovanja komunistov, ki se sami lahko uveljavijo edino z močjo argumentov in znanja in ki edino s to močjo lahko uveljavljajo najbolj napredna stališča in njihove nosilce v naši družbi.
Tekmovanje sekačev v Grčaricah
Najboljša ekipa »Snežnika«, najboljši posameznik pa Drago Krulič, Snežnik
Preteklo nedeljo je bilo v Grčaricah tekmovanje gozdnih delavcev sekačev KGP Kočevje in posestva »Snežnik«. Na tekmovanju je skupaj z rezervami nastopilo 51 sekačev, 14 ekip z obratov KGP in dve s posestva »Snežnik«. Tekmovali so v teh disciplinah: sekanje kolobarja s sekiro, točnost zadetka s sekiro, enostavni in kombinirani rez z motorno žago, zasek in podžagovanje debla z motorno žago, zimsko lupljenje iglavcev, maklanje bukovih okroglic za celulozo, zlaganje in sortiranje prostorninskega lesa za celulozo iglavcev in zamenjava verige pri motor-
ni žagi. Vsak tekmovalec je lahko dosegel največ 950 točk.
Rezultati — posamezniki: 1. Drago Krulič (Snežnik) 669, 2. Anton Pugelj (GO Kočevje) 649, 3. Jože Krašovec (GO Velike Lašče) 612 točk. Ciril Vinter (GO Vel. Lašče) 587, 5. Ivan Bartol j (GO Podpeska) 580 točk. 6. Jože Krulič (Snež. nik), 7. Anton šercer (Snežnik), 8. Jože Lavrič (GO Podpeska), 9. Alojz Kerec (Snežnik), 10. Ivan Curel (GO Mo-zelj) itd.
Prvih pet je bilo nagrajenih z 250, 200, 150, 100 in 50 novih dinarjev.
Tudi najboljše ekipe so dobile nagrade: 1. Snežnik (1817
Zasavska cesta nima prednosti
V torek, 24. maja, so bili vabljeni v Hrastnik republiški poslanci in predsedniki občinskih skupščin iz Brežic, Krškega in Sevnice. Tam je bilo posvetovanje o srednjeročnem programu gospodarskega razvoja Slovenije. Vabljeni so bili tudi predstavniki občin Hrastnik, Litija, La-3
Na sejmu v Novem mestu
23. maja je bil na novomeškem sejmišču običajni prašičji sejem, kjer je bilo naprodaj 831 pujskov. Prodanih je bilo 634. Manjše so prodajali po 14 000 do 2300 dinarjev, večji pa so šli v denar po 24 000 do 35.00 dinarjev. Cene so bile tokrat nekoliko višje.
Brežice: v soboto na sejmu
21. maja so živinorejci na brežiški prašičji sejem pripeljali 995 prašičkov, ki so šli v denar po naslednjih cenah: manjši od 900 do 950 din, večji od 530 do 550 din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 648.
ško, Zagorje, Trbovlje in Ljubljana-Moste — Polje.
Prvič so se sestali 2. maja in v razpravi o gospodarskem razvoju SRS ugotovili, da srednjeročni program ne vsebuje nadaljnje izgradnje zasavske ceste, ki bi po mnenju udeležencev sodila med prednostne gradnje v Sloveniji. Dogovorili so se, da bodo o tem še razpravljali, in pooblastili predsednika občinske skupščine Hrastnik, da je sklical v torek ponovno posvetovanje.
Varčuj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
prej
K B W
v Novem mestu
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA
priporoča potrošnikom,
naj si čimprej oskrbijo za prihodnjo zimo kvaliteten kanižarski premog kosovec in kockovec.
Kupcem, ki bodo oddali naročila do konca julija,
dostavimo premog brezplačno na dom,
če je oddaljen do 10 km. Naročnikom, ki naročijo več kot 5 ton, dostavimo premog brezplačno tudi
do 20 km daleč. Izredno ugodnost lahko izkoristijo občani, ustanove, šole in podjetja,  ki uporabljajo  premog samo v
zimskem času. Naročila sprejema uprava rudnika, kjer lahko naročeni premog tudi plačate.
Pohitite z naročili! Srečno!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA
točk) 250 novih din, KGP G O Velike Lašče 200 novih din in 3. KGP GO Kočevje 150 novih din.
Tekmovanje je bilo izbirno za republiško prvenstvo, ki bo 12. junija v Postojni.
Jubilejni sejem tehnike
Na 10. jubilejnem medna rodnem sejmu tehnike v Beo. gradu (od 21. do 30- ma;a> sodeluje 1181 razstavljavcev, od tega 503 jugoslovanska podjetja in 678 znanih firai iz 26 evropskih, azijskih ir. ameriških držav. 115 udeležencev razstavlja letos Se desecič na tem sejmu.

— Dragi teliček, dobrodošel v našem kraju!
Kmetijski nasveti
SKRLUP IN MONOLIJA NA JABOLKIH IN HRUŠKAH
Sadno drevje ima toliko škodljivcev in bolezni, da bi porabili skoraj ves prostor, ki je namenjen tem sestavkom, če bi jih samo našteli. Zato si bomo raje temeljiteje ogledali le najnevarnejši bolezni škr-lup in monilijo, prihodnjič pa najnevarnejšega škodljivca — ameriškega kaparja.
■ Vsakdo pozna drobna, nenormalna in krastava jabolka, pokrita s črnimi pegami in velikokrat razpokana. Pege in razpoke je povzročil na njih škrlup ali fuzikladij — glivična bolezen, ki je pri nas najbolj razširjena. Pri delu ji pomaga ameriški kapar, ki oslabi odpor sadnega drevja. Bolezen nastopa predvsem v deževnih poletjih na listih, ki ostanejo zakrneli, in na plodovih. Poznamo tri vrste škrlupa: jabolčni, hruškov in češnjev, ki napada češnje in breskve. Kali bolezni prezimujejo v odpadlem listu in se začno razmnoževati, brž ko je dovolj vlage in toplote.
■ Kjer imajo intenzivno sadjarstvo, škropijo tudi do 10-krat v dobi rasti. Največ škropijo proti škr-lupu. Organizirano imajo tudi tako imenovano anti-fuzikladijsko službo, tako kakor pri nas antiperono-sporno. Treba je škropiti že, ko se brsti odpirajo, in škropljenje redno ponavljati vsaka dva do štiri tedne, kar je odvisno od vremena, škropimo lahko z bordojsko brozgo (galica in apno). Ker pa ta često listje malo ožge, je bolje škropiti z bakrenim apnom ali žvepleno-apneno brozgo. Zelo dobri so tudi pripravki dithan, zineb, orthocid, kaptan, dition, delan in maneb, toda ti ne delujejo najbolj učinkovito, če škropimo v cvet, moramo to delati v jutranjih ali večernih urah, da ne oviramo čebel pri nabiranju medu in opraševanju.
■ Monilija je bolezen, ki nastopa na vseh vrstah sadnega drevja. Napada plodove, cvetje, in vejice ter je povzročiteljica sadne gnilobe. Zunanji znak, da so pričeli plodovi gniti, so rjave lise, ki se hitro širijo. Prekrijejo se s sivimi ali rumenkastimi kupčki, razporejenimi v krogih. Plodovi odpadejo ali pa obvise na drevju in so leglo okužbe za prihodnje leto. Gnili plodovi lahko postanejo tudi popolnoma črni, posebno pri jabolkih.
Boj z boleznijo še ni dobljen, ker nastopa, kljub temu da redno škropimo, seveda ne v tolikšnem obsegu. Ker pridejo klice bolezni skozi rane v sadje ali vejice, se najbolje upremo bolezni tako, da zatiramo že opisano bolezen škrlup in škodljivca — za-vijača, ki vrta sadje.
PAROLO

Mihu Maleš: Ljubimca — Te dni razstavlja v salonu Rotovž v Mariboru svoja dela Miha Maleš, ki je sodeloval že na mnogih razstavah doma in v tujini, bodisi samostojno, bodisi z drugimi umetniki.
AFORMIZMI
Prazno in brezbarvno je samo življenje praznih in brezbarvnih ljudi.
Stvarnost je ne samo bolj živa, temveč tudi popolnejša od fantazije.
Ne zamudi ugodnega trenutka — to je najpomembnejši pogoj za življenjsko modrost.
Černiševski
Vsak človek naj govori s svojim jezikom.
Varuj se izumetničene govorice. Govor mora biti preprost in eleganten.
Tisti, ki je srečen, se dobro počuti samo zato, ker nesrečniki molče nosijo svoje breme. Brez tega molka bi sreča ne bila mogoča.
Mi sploh ne cenimo svojega lastnega mnenja, tudi če je pametno, vsi pa se tresemo pred mnenjem raznih bedakov.
Trohnoba razjeda travo, rja železo, laž pa dušo.
Čehov
Več resnice je v ljudeh kot v besedah, človek nikoli ne ve, ali imajo ljudje načela zaradi načel ali zaradi osebnega zadovoljstva.
Čapek
Skladatelj Bach ne bo svetnik
Joharm Sebastian Bach, znameniti nabožni skladatelj iz Leipziga, ne more biti razglašen za svetnika. Na vprašanje skupine bralcev je rimski tednik Osser-vatore della Domenica odgovoril, da Bacha ne morejo razglasiti za svetnika, ker je bil protestant, katoliška cerkev pa lahko razglasi za svetnika amo pripadnika katoliške vere. Rimski tednik na koncu za gotavlja, da ostanejo Bachova dela še naprej last vsega krščanstva, čeprav skla-dateLj ne .bo postal svetnik-
BBKB9HS
Peter Kennedv:
DRUŽINSKI VLOMILEC
Maks Rath je pogosto vstajal okrog poldne, pa ne zato, ker bi bil lenuh, temveč zato, ker je ponoči delal, podnevi spal. Vsekakor bi bil raje imel kako dnevno službo, toda izbire ni imel: tisti, ki so se obračali nanj, so želeli, da dela ponoči. Maks je bil vlomilec, ki je dajal svoje spretnosti na razpolago drugim. Njegovo delo ni bilo lahko, vendar ga je imel rad. Star je bil 60 let in počutil se je utrujenega. Občudoval je velike vlomilce, vendar jih ni posnemal, zadovoljeval se je z manjšimi, a zanesljivimi nalogami. Stanoval je v preprostem penzionu, redno plačeval najemnino in pripovedoval, da je nočni šofer. Ob sobotah in nedeljah je počival; temu se ni nikoli odrekel, čeprav je bil včasih brez prebite pare v žepu.
Tistega dne je njegovo spanje zmotilo vztrajno trkanje na vrata. Odprl je oči; bilo je enajst.
— Kdo je?
— Jaz sem, gospod Rath, — se je oglasila upravnica penziona. — Zal mi je, toda nekdo vas kliče.
— Kdo?
— Ne vem, pravi, da je vaš prijatelj.
— že prav, čez deset minut ga spustite gor.
Hitro se je oblekel, vtaknil v žep revolver in čakal. Človek, ki se je pojavil, mu ni bil znan. Bil je visok in lepo oblečen.
— Pišem se Fischer. . . Pošilja me Horton.
Njegove besede so bile prepričljive, če so bile resnične. Maks mu je ponudil stol, sam pa se je naslonil na vrata. Ce bi se izkazalo, da je Fischer policist, bi lahko zbežal in zaklenil vrata.
— Torej vam je dal kaj zame?
— Oh, pozabil sem. — Moški je potegnil iz žepa pol srebrnega dolarja in mu ga dal. Maks ga je hitro pregledal in opazil majhno zarezo, narejeno z nožem. To je bil njegov znak.
— Kaj želite?
— Moja žena in jaz že tri leta tako rekoč ne živiva skupaj, toda ločiti se noče. Uporablja pisma, da bi me držala v šahu. Ta pisma so v majhni stenski blagajni, ki ima ključe od nje samo moja žena. Vi bi morali najti kombinacijo za odpiranje blagajne, vzeti pisma in na-
Art Bnehwald:
to blagajno znova zapreti. Ta pisma so zame, za Mary in še za neko osebo zelo pomembna... če bo blagajna ostala nepoškodovana, ne bo mogla moja žena na sodišču nič proti moji zahtevi za ločitev.
— Povejte mi, za kaj gre.
— Mislil sem, da vas to ne bo zanimalo.
— Nasprotno, običajno še s prstom ne mignem, dokler mi stranka ne pove, za kaj gre.
— že prav. To so pisma, ki sem jih pisal neki drugi ženski in iz katerih je mogoče sklepati, da je dobila od mene nekaj denarja. To pa bi zelo neugodno vplivalo na sodišču.
— Iskreno vam povem, to se mi ne zdi pošteno od nje. Zahtevala je od vas denar, zdaj vam pa hoče uničiti še zakon.
— Oprostite, nisem prišel, da bi mi pridigali. Tudi ne želim razpravljati o osebi, ki jo imam rad, ki je lepa in ki mi je vrnila željo po življenju. Če želite to storiti, vas prosim, da mi poveste.
— Že prav, samo najprej mi povejte, koliko bom dobil.
— Tisoč dolarjev.
— V redu, dogovorjeno. Zdaj mi pa še povejte, kako bom prišel v hišo vaše žene.
— Sam vas bom spremil, še vedno imam ključe. Mary spi v prvem nadstropju, blagajna pa je v pritličju. Pisma so v rumeni kuverti.
Hiša je bila v mraku in tiha. Ker je poznal razporeditev sob, je Fischer odvedel Maksa naravnost pred blagajno.
— Zdaj pa pojdite v hodnik, najraje sem sam, kadar delam, — je Maks ukazal Fischerju.
Nato se je ves posvetil blagajni, ki je stala pred njim. To je bil star model, ki bi ga bil lahko odprl v nekaj minutah. Toda začel se je počasi ukvarjati z njo. Sem pa tja je pogledal k vratom, kamor se je skril Fischer. Včasih je udaril po blagajni, čez dvajset minut je potegnil iz žepa rumeno kuverto in jo položil na mizo. Nato je z dlanjo udaril po blagajni, kot da jo zapira.
— Je že v redu, — je šepnil. — Lahko pridete.
Fischer se je približal. Z drhtečo roko je vzel kuverto, jo odprl in iz nje potegnil pisma.
— Toda to niso pisma, ki jih iščem. Glej ga, hudiča... še enkrat odprite blagajno, sam jih bom poiskal.
— To ni mogoče, spet bi porabil pol ure.
—Ta pisma so naslovljena na Vilmo Cakhvell, toda jaz jih nisem pisal.
— Kdo pa je ta Vilma? — je naivno vprašal Maks.
— To je tista druga, s katero se želim poročiti... — Ves mrk je stopil Fischer k mizi in začel brati pisma. Njegov obraz se je hitro spremenil. Nato se je zavalil v naslanjač in začel gledati v prazno. Maks ga ni hotel motiti v razmišljanju vse dotlej, dokler se ni pojavila na pragu Mary Fischer.
— Počakajte! — je zahtevala. Fischer je skočil na noge. — Ma-
ry . .. — je šepnil.
— VValter, — je preprosto odgovorila.
— Mary! Bil sem neumen . ..
— Nič zato, dragi, srečna sem, ker si zdaj to spoznal.
Fischer se je obrnil k Rathu in vprašal: — Povejte mi, kako se je zgodil ta čudež. Verjemite mi, ne boste odšli od tod, dokler mi ne bosti povedali, kako ste mogli ... Zelo sem vam hvaležen, če samo pomislim, da sem se hotel poročiti z njo! Ljubi bog, to je strašno! Povejte mi, kako vam je uspelo dobiti ta pisma?
— Ste mar pozabili, da sem vlomilec. No, opravil sem izredno delo za vas, in to brezplačno.
— Toda vseeno . . . Povejte mi, kako ste prišli k moji ženi, ko sem vas vendar jaz najel?
— Prepričan sem bil, da ste na napačni poti. šel sem k vaši ženi in ji vse povedal. Menila je, da vas Vilma lovi samo zaradi vašega denarja, zato me je prosila, naj to preverim. Torej sem se splazil v stanovanje Caldwellove in našel pravo zbirko pisem raznih moških.
Vas ni slišala, ko ste prevračali njene stvari? "'
— Seveda ne. Zaposlena je bila z nekim tipom v drugi sobi . . .
— Draga, oprosti mi. — Fischer je gledal svojo ženo s čisto drugimi očmi. — Vidva sta me rešila, da nisem storil največje napake v življenju.
DOMAČA NALOGA
V zadnjih desetih letih se je precej razpravljalo o ameriški vzgoji in kupe ljudi je postavilo svojo teorijo, zakaj Johny ne zna seštevati. Jaz pa vem, zakaj ne zna: zato, ker njegovi starši ne znajo narediti njegovih domačih nalog.
V starih časih, pred N M (novo matematiko), je otrok lepo prinesel svojo domačo nalogo, starši so j° skupaj z njim pregledali, popravili ali svetovali in otroku dajali pogum, kadar je škripalo. Toda dandanes so starši tudi sami v škripcih, saj so domače naloge tako zapletene, da ne ve ne otrok ne starši, kako in kaj.
Hčerka mi je zadnjič prinesla domov domačo nalogo.
»Moram odšteti 179 od 202,« je rekla. »Nič lažjega,« sem jo podučil.  »179 zapišeš pod 202.«
»Oho, kaj pa naj naredim z desetico?« »S kakšno desetico?«

».. .TO PA JE SPOMENIK MOJI 2ENI.«
»Z desetico, ki gre v 202.«
»Katera desetica gre v 202, ne vem. Vem pa tole: odštej 179 od 202. Devet in koliko je 12? In tri; ena ostane. Ena in sedem je osem in koliko je deset? in dve. Vidiš, dobila sva 23.«
»Ne morem narediti naloge na ta način. Moram porabiti desetico.«
»Zakaj desetico?«
»Deset predstavlja enico.«
»Dobro, razumem. Odgovor je — 23.«
»Kako veš?« »Zato, ker sem odštel 9 od 12 in 8 od 10.«
»Naa, tako se ne dela.«
»Zakaj ne? Vidiš, tako sem jaz izračunal.«
»Saj tista dvojka ni desetica, ampak enica. Ne moreš odšteti 9 od 2, kot si ti naredil.«
»čakaj, čakaj, telefoniral bom tvoji učiteljici pa jo vprašal, kako ona odšteje 179 od 202.«
Poklical sem torej učiteljico in ji rekel, da imava s hčerko majhno težavo pri odštevanju 179 od 202.
Učiteljica je bila zelo ljubezniva. »Oh, to je čisto enostavno,« je zažvrgolela. »Dvojka na desni strani kolone velja za enico. Ničla sredi kolone je nič desetica-dvojka na levi strani kolone velja za stotico. No, zdaj pa odštevaj: pojdiva proti koloni stotic in jih začniva premeščati. Dve stotici se skladata z eno stotico. Zat° je deset desetič enako eni stotici. Zdaj prenesite en° desetico proti kolom desetič. Tako imate deset desetič, vendar še zmeraj ne morete odštevati v koloni enic. Znova premestite. Dobili ste samo devet desetič. Odštejte 12 od 10 in prevrzite to v kolono e«10, zato, ker je deset enic enako eni desetici. Zdaj ima l2 enic. Ste razumeli?«
»Eh, kaj ne bi razumel,« sem rekel. »Samo še ne" kaj bi vas rad vprašal?«
»Prosim?«
»Ali je odgovor — 23?«
»V tem primeru je, ni pa zmeraj, če bi računali 2 enicami, ne da bi se omejili na desetico, bi rezulta bil lahko drugačen.«
Odmožil sem slušalko in požrl prgišče aspirino Saj bi jih bil še več, pa mi je preprečila žena.
»Koliko aspirinov si vzel?« je vprašala.
»Najprej 7, potlej pa še 5. Samo za božjo v°JJ ■* nikar me ne vprašaj, kijke se to sešteje ali odštej
DOLENJSKI ŠTUDENT
Klubi morajo biti tesno povezani z domačimi kraji
Razgovor s predsedniki dolenjskih pokrajinskih klubov
Pokrajinski študentski klubi tvorijo pomembno povezavo med študenti, ki so doma iz istih občin. Na skupnih sestankih se seznanjajo s problemi svojega domačega kraja, svoje delo pa usklajujejo z družbeno-političnimi organizacijami (ZK, ZMS, SZDL), delovnimi organizacijami in ustanovami. Organizirajo predavanja, rešujejo materialno problematiko svojih članov, sodelujejo pri raznih kulturnih in športnih prireditvah, kjer pride do izraza zlasti povezanost s srednješolsko, delavsko pa tudi kmečko mladino. Večina študentov bo po končanem študiju odšla v službo v svoje domače kraje, zato je prav, da se že na fakulteti seznanja s problemi in težavami v svojih komunah. In prav te možnosti odpira vsakemu domači študenski klub.
To nam je potrdil tudi naš razgovor s predsedniki vseh petih dolenjskih klubov.
Uspešno sodelovanje z občinskima skupščinama
ANTON MARENTIČ. pred sednik Kluba belokranjskih študentov: »Naš klub ima približno 90 članov, od katerih pa jih je aktivna dobra polovica. V letošnjem letu nismo napravili toliko, kot smo nameravali, kar pa lahko pripišem slabi angažiranosti nas samih. Kot vsako leto smo tudi letos na slavnosten način podelili klubske izkaznice novopečenim brucem, v Metliki pa smo organizirali četrto brucovanje.
Imeli smo tudi uspešno predavanje o vplivu gospodarske reforme v Beli krajini, na katerega smo povabili predstavnike občinskih skupščin Metlike in Črnomlja. Na Poučni ekskurziji smo obiskali v Metliki podjetji KOMET in BETI, v Črnomlju Pa podjetje BELT. V teh delovnih organizacijah smo se seznanili s proizvodnimi procesi ter se zanimali za njihovo samoupravljanje. Istega dne smo imeli z gimnazijci črnomaljske gimnazije športno srečanje. Pripravljamo tudi predavanje o belokranjski narodni obrti ter razgovor o visokošolskem študiju z maturanti.
Pred dvema letoma smo napravili statistiko o štipendi-ranju svojih članov. Ugotovi smo, da so štipendije v Primerjavi s štipendijami v drugih občinah zelo nizke. lrneli smo posvet s štipenditorji in skupno z njimi Uredili slabo materialno stanje naših štipendistov. Povprečna štipendija je sedaj 25.000 S-DIN.
Z obema občinskima skupščinama smo v zelo dobrih °dnosih.    z razumevanjem SP remija jo naše delo in nam Pomagajo, kolikor je v njihovi moči. Tesno sodelujemo ludi s SZDL in ZMS. Največ tikov pa imamo z gimnazijko mladino, s katero imamo sako leto razgovor o študij-Sku» Problemih, posojilih, o
subvencijah itd.
Zadnje čase opažam, da za delo v klubu ni več tiste navdušenosti, kot je bila včasih. Zdi se mi, da se mlajše generacije vse preveč prepuščajo sebi. Klub bi lahko zelo popestril kulturno dejavnost v domačih krajih, če bi imel v Ljubljani kakšen prostor, kjer bi se člani lahko zbirali. Vendar bomo kljub temu v prihodnje poskušali naštudirati program, s katerim bomo potem nastopali dva dni v večjih krajih Bele krajine«.
Moram priznati, da smo letos premalo storili
LOJZE UREK, predsednik Kluba posavskih študentov: »Klub posavskih študentov je bil ustanovljen pred petimi leti in ima danes 92 članov. To je vsekakor lepa številka, vendar če hočem biti kritičen, moram priznati, da smo letos vse premalo storili. Delno je temu krivo samo vodstvo kluba ter slabo materialno stanje. Dotacije od obeh občin so namreč letos za polovico manjše od lani. Tako smo morali črtati iz letošnjega programa ekskurzijo v nekatere domače tovarne.
Za slabo delo pa so krivi tudi sami člani kluba. Nikakor ne morem razumeti, da se nekateri člani, ki so štipendisti obeh občin oziroma podjetij, tako malo zanimajo za delo kluba. Zakaj npr. niti polovična udeležba pri zadnjem sestanku kluba, ko je bil razgovor s predsednikom krške občine o problemih štipendiranja kot tudi o rezultatih   reelekcije   itd. •
Letos mislimo organizirati še razgovor s predstavniki brežiške občinske skupščine, v programu pa imamo tudi pogovor: štipendist — štipenditor.   Napraviti mislimo še dve ekskurziji ter se udeležiti raznih športnih tekmovanj . Pavezava kluba s skupščinama je zadovoljiva, prav tako pa tudi z drugimi množičnimi organizacijami. Slabše je glede povezave s štipenditorji, tu mislim predvsem na podjetja in ustanove. Imamo zelo slab pregled nad podeljevanjem     štipendij, še manj pa lahko vplivamo na njihovo podeljevanje. Z lansko anketo, ki smo jo izvedli med našimi člani o materialnem   stanju   in študijskih uspehih, smo namreč seznanili le obe občinski skupščini.   Sodelovali   pa   smo pri osnutku pravilnika o štipendiranju,  ki je bil potem z manjšimi spremembami tudi sprejet.
Še najboljše je sodelovanje s srednješolci. Z njimi smo imeli več športnih srečanj in razgovor o študiju. O delu v prihodnje ne bi rad govoril, gledam pa nanj nekoliko pesimistično, to pa zato, ker starejši člani, ki so bili v klubu že od vsega začetka, odhajajo in končujejo študij, mlajši pa so doslej pokazali vse premalo zanimanja za delo.u
Klub naj bi združeval samo študente in maturante
ALFRED 2ELEZNIK, pred sednik Sevniškega akademskega kluba: »Našemu klubu smo dali naslov akademski zato, ker so vanj vključeni poleg študentov tudi diplomanti, ki so že v proizvodnji. To je zlasti koristno zato, ker je tako večja povezanost z ljudmi, ki so že neposredno v praksi. Klub ima približno 45 članov in je v začetku svojega delovanja pokazal večjo aktivnost.
Lam je novoizvoljeni odbor poslal vsem članom anketo, v kateri bi morali odgovoriti, kje naj bi bilo težišče dela kluba, materialne študijske težave študentov ter kakšne oblike dela bi člane najbolj zanimale. Prav tako bi iz nje dobili tudi nekatere splošne podatke, ki so nujno potrebni za usoešno delo. Vendar je biti odziv na anketo zelo slab.
Lansko jesen smo misUli organizirati skupaj z ZMS akademski ples za širšo javnost, vendar je vse skupaj padlo v vodo, ker ni bilo nobenega pravega zanimanja. Zdi se mi, da smo vse pre mailo povezani z mladinskima aktivoma v tovarnah LISCA in JUTRANJKA. Prav to sodelovanje bi lahko rodilo marsikatero dobro akcijo. Letna skupščina je bila zelo slabo obiskana in ni prines'a zaželenih rezultatov. Tudi materialno stanje kluba ni preveč rožnato, saj smo za predvideni akademski ples morali prositi denar v obeh tovarnah in v kmetijski zadrugi. Pozitivno pa je to, da so iz klubskih vrst nekateri študentje, potem ko so končali študij, prevzeli po vaseh vodstva mladinskih aktivov. V bodoče bi bilo morda bolj sprejemljivo, da bi klub združeval samo študente in maturante, opustil pa naj bi vključevanje diplomantov.«
Štipendije so večkrat podeljene nesmotrno
FRANCE ČAMPA, predsed-nik Kluba kočevskih študentov: »Klub združuje študente kočevske in ribniške občine in ima približno 60 članov, od katerih pa dela le polovica. Zaradi slabih materialnih pogojev je delo v klubu glede na lani precej zamrlo. Tako smo preteklo leto organizirali srečanje s kočevsko gimnazijo, ki je bilo povezano z literarnim večerom in športnim srečanjem. Literarni večer smo pripravili skupaj s slavisti ljubljanske fakultete, žal pa obisk ni dosegel pričakovanj. Nasprotno pa je športno srečanje zelo uspelo. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi nekaj kočevskih podjetij.
V program kluba smo vsako leto vključili tudi razgovor z maturanti gimnazije, ki pa ni dosegel svojega namena, saj bi bilo po trebno, da se dijaki seznanijo z vpisom na fakulteto že mnogo prej, ne pa šele v zadnjem letniku neposredno pred maturo.
Od obeh občin smo imeli glede študentov, ki jih štipendirata, podrobnejše podatke, tako da smo bili seznanjeni z njihovim materin 1-nim stanjem in ga vzporejali s štutijskim uspehom. To pa ni bilo mogoče s štipenditorji podjetij. Nekateri študentje so se pritoževali nad slabo organizacijo prakse v posameznih podjetjih. Mislim, da bi klub to pomanjkljivost lahko odpravil s primerno povezavo med podjetji. Pri tem mislim zlasti, da bi klub lahko koristno sodeloval pri odločitvah glede dodeljevanja štipendij, ki so večkrat podeljene nesmotrno, saj so znani primeri, ko gospodarske organizacije ali občine štipendirajo študente več let, po končanem študiju pa ti
Zapisali bi spodbudno misel. Zapisali bi jo zato, ker se iz rahlega, še neorganiziranega tkiva poraja zamisel o DOLENJSKEM ŠTUDENTU, glasilu petih študentskih pokrajinskih klubov: sevniškega, posavskega, belokranjskega, kočevskega in novomeškega. Ta naj bi povezal študente teh področij, obenem pa poskušal posegati v družbena dogajanja.
Pri iskanju novih možnosti oziroma poti naše družbene stvarnosti smo prav študentje tisti, ki moramo zavzeti jasna in odločna stališča in se upreti vsem nepravilnostim, ki hromijo proces socialistične ideje.
Kot bodoči upravljalci si moramo prizadevati, da se bomo čimprej vključili v proizvodnjo: tovarne, ustanove in šole; obenem pa je naša dolžnost, da se že v 'času šolanja seznanimo z delom in problemi, ki nas čakajo.
Pri vzpostavitvi odnosov študent — delovna organizacija in obratno se pojavljajo nerešena vprašanja štipendiranja, zaposlitve in podobno, kar v znatni meri hromi študijsko delo, ustvarja nerazpoloženje in včasih celo upravičeno nezaupanje.
Takšna in podobna vprašanja, obenem pa želja po skupnem sodelovanju na teh področjih je narekovala misel o potrebi DOLENJSKEGA ŠTUDENTA, ki združuje zamisli kočevskega Visokošolca, Biltena posavskih študentov in belokranjski dijaško-šiudentski list.
ŠTUDENT naj bi pomagal tudi srednješolcem pri vstopu na višje in visoke šole, obenem pa jih občasno predstavljal s prispevki iz njihovih glasil. Da pa bo ŠTUDENT čim pestrejši in pravi odraz življenja ter dela dolenjskih študentov, moramo s tehtnimi prispevki poskrbeti vsi.
Prvo številko posvečamo DNEVU MLADOSTI.
ne dobe ustreznega delovnega mesta.
Želimo si tesnejše povezave z domačo kmečko in delavsko mladino, in ne samo z gimnazijsko, tu pa bi klubu morali pomagati zlasti aktivi ZMS. V vsakoletnem klubskem programu je tudi organiziranje brucovanja v Ribnici, ki je postalo že tradicionalno. Žal vse kaže, da bo treba to kulturno-zabavno prireditev opustiti, ker so izdatki preveliki. Tu mislim predvsem na dvorano, ki je last TVD Partizan.
športna komisija je tesno povezana z drugimi športni mi komisijami ostalih pokrajinskih klubov in naši člani se udeležujejo vseh tekmo vanj, ki jih organizirajo. Skrbimo tudi za rekreacijo članov kluba in vsako leto napravimo enega ali dva smučarska tečaja. Letos smo bili na Grmadi in Veliki planini; oba sta bila zelo dobro obiskana.«
Anketa ni še nikomur koristila
JOŽE FALKNER, predsed nik Kluba novomeških študentov: »že takoj na začetku bi rad poudaril, da letos nismo mnogo storili. Po posameznih podjetjih smo napravili anketo o štipendistih, v kateri nas je predvsem zanimalo, koliko študentov štipendirajo podjetja, koliko strokovnjakov bi potrebovali, in če v podjetju ni štipendistov, kaj je temu vzrok. Tako bi dobili nekakšen pregled nad  stanjem  v občini
i :*»
n ii ipidiib Alma mater
Foto: ZMAGO JER A J
ter potem skušali vplivati na štipendiranje. Anketa je bila izvedena, dejansko pa doslej še ni nikomur koristila.
O povezavi z občino ne morem reči, da je bila slaba niti dobra. Razen skupnega dela pri anketi ni priš'o do tesnejše povezave med člani kluba in SZDL. V začetku leta smo se dogovorili, da bomo vsak mesec imeli diskusije o najnovejših problemih v občini in v posameznih podjetjih. Ta zanimivi dogovor pa je propadel.
Na Cankarjevem vrhu smo organizirali zabavni večer, katerega se je udeležilo približno 80 članov. To je dokaz, da bi delo kluba in njegove akcije lahko dobro uspele, če bi bila organizacija boljša.
Kje so torej vzroki za tako slabo delavnost? če pogledamo delo odborov v prejšnjih letih, lahko ugotovimo, da je k dobro opravljenim akcijam največ pripomogla zavzetost v samem odboru kluba. Tu pa lahko iščemo tudi glavni in edini vzrok nedelavnosti. Že iz same udeležbe na zabavnem večeru bi lahko sklepali, da bi odbor lahko napravil mnogo več, kot je. Pri tem pa moram poudariti, da odbor ni bil dobro sestavljen, saj so v njem štirje absolventi, štirje bruci in trije, ki ves čas stanujejo v Novem mestu. Tako smo si določili delo, nismo pa našli časa, da bi akcije tudi izvedli. Bruci so bili prezaposleni s študijem, tisti, ki stanujejo v Novem mestu, pa niso imeli ne časa ne denarja, da bi prišli v Ljubljano. Rešitev bi bila v tem, da se sestavi novi odbor ob upoštevanju starih napak, to pa ni tako lahko izvedljivo, ker je zelo malo študentov, ki bi poleg glavne obveznosti — študija sprejeli še drugo: članstvo v odboru kluba.
Iz vsega tega lahko vidimo, da dolenjski študentski klubi živijo, da delajo po svojih močeh. Enim je to delo v prešnjem letu bolj uspelo, drugim manj, pri tem pa gre za različne težave in probleme, za katere pa so krivi tako študentje sami, kakor tudi slaba povezava s posameznimi občinskimi skupščinami, družbeno-političnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in ustanovami. Prav tu pa bi se moralo poglobiti njihovo sodelovanje.
M. MATE
Predstavljamo vam...
Slovenski igralec VINKO HRASTELJ se je rodil 22. januarja 1940 v Zenjah pri Krškem. Tu je obiskoval osnovno šolo, pozneje je v težkih razmerah nadaljeval študij na trgovski šoli in večerni gimnaziji, dokler ni leta 1959 uspešno opravil sprejemni izpit na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani.
Z vrsto pomembnih likov je že na akademiji opozoril na nedvomnen igralski talent, ki je, kot pravi sam, predvsem naporno in vztrajno delo. Omenili bi Molierovega »Zdravnika po sili« in Gru-movega »Upornika«. Njegova doslej najpomembnejša   oziroma največja
vloga je Jonatan v Kopi-tovi igri »Oh, očka, ubogi očka«, za katero je prejel letos na Festivalu malih odrov v Sarajevu nagrado najperspektivnejšega mladega igralca.
O vlogi pravi, da je začutil problem Jonatana kot svoj lastni; to je problem ogroženosti, iz katere se mora reševati vsakdo sam, vendar s to razliko, da je igralec postavljen pred dejstvo interpretacije literarne predloge, ako mu vloga uspe, je odvisno od režije in igralčeve umetniške moči.
Letos je uspešno končal študij in je redni član igralskega ansambla Drame. L. LESAR
Polona Žagar:
RAZOČARANJE
Tavam
po nedograjenem stopnišču, tipljem
za porušenimi stenami, in ko odhajam, na nekem smetišču od vržem svoje upe.
Kolikokrat še mi boste odprli vrata, da bom vstopila, in kolikokrat še bom obubožala.
Tit Dobršek:
BIBLIJA
(dz cikla)
uvertura
v začetku so bile sanje
strašne in mogočne
brez dneva in noči
brez svojega sanjača
v treh osnovnih barvah
črni beli rdeči
črni kot neskončnost
beli kot gibanje
rdeči kot delirium agens
biblija, prvi prizor
(stvarjenje boga, hudiča in človeka)
človek je ustvaril boga
da bi lahko nekomu zaupal
svoje želje
in ustvaril je hudiča
da bi lahko nekomu naprtil
svoje grehe
in ustvaril je ljudi
da bi se lahko imenoval bega
biblija, 3. prizor
greh se je porodil
ko je človek porodil boga
in mu dal dušo svoje preteklosti
ter svoje prihodnosti
(da bi večno živel)
in ko mu je bila dana oblast
sodnika
ga je bog obsodil na smrt
biblija, 8. prizor
imamo možnost da smo ljudje in živali obenem tudi brez danvina bi nekoč spoznali da smo prišli iz opice ali iz kake druge živali saj se k njim vračamo
biblija, 10. prizor
(kronanje kristusa)
v deliriju svojih idej vpijem mrtvaško koračnico svojemu egoizmu
rojen sem bil da vas ustvarim
vi pa ste me kronali s svojimi grehi
a vem
da boste vi vsi umrli v meni
poprej m poslej nič
finale
na koncu bodo sanje
strašne in mogočne
brez dneva in noči
brez svojega sanjača
v treh osnovnih barvah
beli rdeči črni
beli kot gibanje
rdeči kot delirium tremens
črni kot neskončnost
Rubriko »DOLENJSKI ŠTUDENT« urejajo Tit Dobršek, Toni Gašperšič, Silvo Kle-menčič, Janez Korošec, Ladislav Lesar in Miha Mate.
Milan Markclj:
LES PAROLES
greva po pok stari izlizani od samih laži in mislim da greva pa grem in misliš da greva pa greš ... za nič imamo besedo
za vse imamo besedo živimo samo • v besedah postali smo beseda ...
Avgust Gregorčič:
ROJSTVA IN SMRTI
Vsak večer
se iz bokov noči
izvijajo spomini —
slabotni otroci brez joka,
z življenjem
za nekaj minut. ..
in vsak večer odnašajo sence rdeče pobarvane krste na pokopališče pozabe.


Vinjete: Jože Požar
Janez Ml. Poštrak
PTICE III.
Zakaj pustim, da vriskajo daljave,
ko že skobci
trudno puščajo selivke,
da izsanjajo nemir.
Truden bi naj legel v
krik topline,
v dišave lačnih dni.
Kot pesek bi se usipal
na preplah dolin
in bi jih vezal v nepožeti sen.
•
Kot izsušene megle
bi pobral
drhteči jok
in bi se razpel v obok
zasekane tesnobe.
Kakor da so veje onemele,
da je veter obtičal
v perutih zacvetenih listov.
Kakor da bi čutil molk na nezaznavnem bregu, preteči dih roparic na lovu.
Da sem vztrepetal v vetru vrnjene pozabe, da sem odmetaval cvetje v odmev.
Peter Baloh:
AFORIZMI
— Nekateri očetje dajo svojim sinovom samo imena; to velikokrat zadostuje.
— Iz naših šol odneseš samo upognjen hrbet. Torej so res — šole za življenje.
— Vsi vedo, kakšni ne smemo biti, toda nihče ne ve, kakšni naj bi bili.
— Odjuge so zato, da kritiziramo lanski sneg.
— Nekateri literati pišejo istočasno za časopis in za kartoteko.
— Najbolj razširjena religija pri nas je kult lastnega želodca.
— Svoje prepričanje ima samo, kdor živi od zraka.
— Naši časniki so zaščitna očala za široke ljudske množice.
— Izogibajmo se teh, ki so jim vrline poklic.
— Iz naroda hlapcev smo postali narod natakarjev.
— Slovenci se lahko mirno otresemo kompleksa majhnosti, kajti tudi v majhnih razmerah zrasejo veliki idioti.
Zgodba naših dni
Zgodilo se je. Po prvi m drugi petletki, po uspešno opravljeni maturi, po prestanem brucovskem zelenilu je študent četrtega letnika ekonomske fakultete, stara bajta in priznani lomilec ženskih src Pepe doživel tudi gospodarsko reformo. Do tu je bilo vse lepo in prav. Pepe je živel, ne bomo rekli kot bik na gmajni, niti ne kot kozel v zelniku, ampak kot dober, vesten in perspektiven član naše družbe, od katere je do bro, vestno in perspektivno še marsikaj pričakoval-
In sedaj — reforma. Kot ekonomist si Pepe tega ni gnal preveč k srcu, niti ga ni preveč ganilo, ko je njegov oče, zaslužni upokojenec VII razreda, tarnal in jadikoval, kako bo še bolj moral nate-pati krompir in zelje od mraka do zore. Jedel je namreč samo ponoči, da ne bi delal skomin sosedu Gusteljnu. ki je bil direktor mesarskega podjetja »Jugožer« in rdeče zalit kot pozni paradajs na ljubljanskem trgu. Gustelj se
je namreč zavedal, da mora biti on, to se pravi gospod direktor, prvi, ki bo že s samo pojavo delal reklamo in ugled svojemu podjetju. Elegantno in poskočno se je v pičlih petnajstih minutah skobacal iz svojega najnovejšega rekorda, poklical ženo, da je pobrala z zadnjega sedeža nekatere malenkosti, katere so mu podtaknili njegovi zvesti in dobri uslužbenci, da tovariš gospod direktor niti opazili niso, nato pa je ves sijoč in hudomušen kot ponos svojega podjetja ter zadnji in edinstveni dosežek salama pa-razitis stopil čez prag svoje vile. No, pa pustimo tovariša Gustlja, on je tako ali tako zaspal po ne preveč izdatnem kosilu, pa se spet vrnimo k našemu Pepetu.
Kot smo že omenili, je bil Pepe z reformo v začetku še kar zadovoljen, saj so se prav njegovemu poklicu smehljali lepši časi. Toda že po nekaj dneh je skromno ugotovil, da je postavljen pred bridko resnico zakona o nezadostnih
sredstvih. Spomnil se je, kako se je včasih gulil in ponavljal za izpit: »Če bi bili viri neomejeni, bi ne bilo problemov, kaj producirati, kako in za koga.« Toda on, uboga študentska para, študent Pepe, si je želel zvišati samo produkcijo svojega žepa. Računal je, kalkuliral, se vbadal z ekonomskimi računi in vedno bolj ugotavljal, da bo mesec nekoliko predolg in on nekoliko prekratek za nekaj tisočakov. Potem je bral v časopisu nov strokovni izraz: notranje rezerve. Blago mu je zvenela ta beseda. Za njegovo ekonomistično uho je bila dokaj vabljiva in zdelo se mu je, da je našel tisto, kar ga je že dolgo mučilo: notranje rezerve! Da, poiskati notranje rezerve.
Začel je pri hrani. Zajtrko-val že doslej ni, da bi si od-jedel kosilo ali večerjo, pa bi bilo preveč okrutno za njegovo ne preveč atletsko konstitucijo. Potem se je spomnil stanovanja, toda ko je prišel pred gospodinjo, so mu klec-
nile noge, ko mu je kar v eni sapi dejala, da bo moral za »sobo« plačati dva tisočaka več kot doslej. Ves obupan je torej Pepe našel nov izraz z negativnim predznakom — obremenjujoče notranje rezerve. Zopet je bil krajši še za dva tisočaka.
»Vsak kulturno zaveden državljan obiskuje dramo,« si je ponavljal, ko se je Pepe odločal, ali bi vzel abonma ali ne. Vidite, in Pepe je hotel biti zaveden državljan, zato se je odločil, da tudi tu ne bo našel notranjih rezerv.
Tako je Pepe tuhtal, preklinjal in obupan iskal odrešilni kol. In končno se mu je posvetilo. Našel je, kar je iskal. Lepo bo pisal na svoje podjetje, obrazložil delavskemu svetu svoje težave in prosil za povišanje štipendije. Oni ga bodo prav gotovo razumeli in končno, saj podjetje lažje najde notranje rezerve kot posameznik.
Rečeno — storjeno. Pepe se je potrudil, napisal pretresljivo ganljivo pismo, da bi se zjokala sama mati zemlja, če se tudi ona ne bi zbala za svoje notranje rezerve in bi potem zopet primanjkovalo vodne sile za elektriko, ga skrbno obliznil z jezikom, za-
lepil in ga z največjimi upi odposlal.
čakal je dan, dva, tri, teden, in po približno enem mesecu dobil pismo z naslednjo vsebino:
Spoštovani tovariš!
Na zadnji seji delavskega sveta z dne tega in tega smo med drugim obravnavali tudi vašo prošnjo za povišanje štipendije. Ugotovili smo, da so vaše trditve in obrazložitve za nas nesprejemljive, odkrili pa smo t udi, da po končanem študiju nimamo za vas ustreznega delovnega mesta, zato vam sporočamo, da vam od prvega naslednjega meseca ne bomo več pošiljali štipendije in si lahko brez kakršnihkoli obveznosti do nas poiščete novega štipenditorja. Skratka, s skromnimi besedami — ne potrebujemo vas, vašo štipendijo pa bomo sedaj označili kot delček naših notranjih rezerv.
S tovariškimi pozdravi! Za delavski svet predsednik Jaka Potlačen Tedaj se je Pepetu stemnilo pred očmi. Besnel je, preklinjal in izrekel svojemu stricu, ki mu je pred leti kot ena večjih živin v podjetju »zrihtal« štipendijo, ves register najmilejših slovenskih izbrank. Ta pa ga ni mogel sli-
šati, saj je že nekaj mesecev tičal zaradi neporavnanih računov v preiskovalnem zaporu.
Vidite, tako se je končalo s Pepetom. Toda on ne bi bil Pepe in Pepe ne bi bil on, če bi obupal. Zadnjič sem ga srečal na ulici. Smejal se je in me povabil na šilce krepkega. Dejal mi je, da je iskal štipendijo. Ni je dobil. Studij je obesil na klin in sedaj samo še čaka, kdaj bo odšel delat v tujino. Pravi, da Je včasih rad pomagal zidarjem in se ne boji zgrabiti za delo, državi pa tudi hoče prinesti kakšne devize. Srečen je in vesel, da bo lahko pomagal, čeprav po svojih skromnih močeh, da mine čas notranjih rezerv
Tako sva se razšla. On, Pe-pe, bo čez nekaj časa zapustil domovino in verjamem mu, da se bo pripeljal čez leto dni z novim rekordom, jaz pa bom zbiral notranje rezerve za svoj študij in kakšno kavico, da bom v kakšnem skritem kavarniškem kotičku med drugim prebral tudi to, da stane vsak študent naso skupnost nekaj skromnih nu-lijončkov. Tedaj se born spomnil Pepetove zgodbe h1
trpko požrl slino. .
M.«
DOLENJSKE GLASBENE ŠOLE SO PRIPRAVILE
Večer mladih koncertantov
Srečanje mladih glasbenikov iz brežiške, krške in novomeške glasbene šole bo postalo tradicionalno, prireditev pa bo vsako leto v drugem kraju
V dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu so 17. maja zvečer nastopili dijaki brežiške, krške in novomeške glasbene šole. Pobudo za prireditev, imenovano »Srečanje mladih glasbenikov«, je dalo Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Kakor smo slišali
Strojniki pred izpitno komisijo
20. in 21. maja so v Zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu opravljali izpite slušatelji strojnega oddelka višje tehnične šole. K izpitu je prišlo 22 kandidatov: 8 si jih je takoj premislilo, 14 pa izpit naredilo.
bo ta oblika sodelovanja med dolenjskimi glasbenimi šolami poslej tradicionalna, srečanja pa bodo vsako leto v drugem kraju.
Spored prireditve je obsegal 34 skladb 28 mojstrov. Izvedlo jih je 22 nastopajočih v 22 točkah. Prevladovale so skladbe za klavir. Teh so izvedli 20. Del za violino je bilo devet. Razen tega smo slišali še po eno skladbo za klarinet, trobento in violončelo. S solopetjem se je predstavil le Jože Butkovič iz krške glasbene šole in je zapel »II mio bel foco« italijanskega skladatelja Marcella. Koncertanti so dijaki tretjih do sedmih razredov glasbenih šol.
RAZŠIRJENA DEJAVNOST »PREŠERNOVE DRUŽBE«
Na člansko legitimacijo Prešernove družbe bo popust tudi pri drugih založbah
Prešernova družba že drugo desetletje širi med ljudmi lepo knjigo. Samo v zadnjih dveh letih je natisnila 998.200 knjig in 80.500 barvnih reprodukcij. Kljub podražitvi poštnih, upravnih in tiskarskih stroškov, posebno po gospodarski reformi, članarina ni bila povišana. Na zasedanju v letošnjem marcu v Ljubljani je glavni odbor sklenil, da razširi svojo dejavnost s prirejanjem predavanj, literarnih večerov, pogovorov in samostojnih razstav, ki so namenjene popularizaciji knjige in vzgoji bralcev. Da bo ta dejavnost res zaživela, bo Prešernova družba v sodelovanju s SZDL, kulturno-pro-svetnimi in drugimi društvi ustanavljala svoje klube. Uvedla bo članske legitimacije, s katerimi bodo lahko člani kupili določeno štev. knjig tudi pri drugih založbah z 10 do 20 odstotnim popustom. Izdajali bodo poseben list. Tako
Plodna Prešernova družba
Prešernova družba v Ljubljani, katere knjige vsi radi beremo, je do zdaj izdala 334 knjig v 7,250.000 zvezkih, samo v zadnjih dveh letih skoraj milijon izvodov. Priljubljene so knjige zbirke LJUDSKA KNJIGA, ki jih imajo v mnogih hišah kot edino čti-vo. Znana je tudi zbirka 20 barvnih reprodukcij najbolj znanih del slovenskih likovnikov, ki jo je družba izdala v 274.000 izvodih.
nameravajo razširiti svoje delovanje, da bo čimveč kulturnih dobrin dostopnih ljudem. Poverjeniki Prešernove družbe bodo lahko z novim, boljšim programom pridobili še večje število članov
S. Sk.
številke, navedene zgoraj, ne prikažejo samo pestrosti prireditve, temveč tudi dejavnost glasbenih šol. Razvidno je zanimanje dijakov za različne inštrumente in tudi to, da prevladuje ljubezen do igranja na klavirju. Najbolj pester spored so pripravili Novomeščani, medtem ko so edinega pevca pripeljali Krcani.
Prireditev v Dolenjski galeriji je nedvomno pomembna žetev, katere so lahko veseli oboji, zlasti še predavatelji, ki poučujejo glasbeni pouk, zato so tudi z zanimanjem spremljali izvajanja svojih varovancev. In niso se razočarali, zakaj koncert mladih, kot bi to srečanje lahko imenovali, je bil na dostojni ravni, vreden, da bi mu prisluhnilo tudi bolj kritično uho. Javni nastop je vlil novega poguma dijakom in predavateljem.
Kdo pa so bili obiskovalci? Najstarejši in najmlajši. Žal moramo spet ugotoviti, da obiskujejo glasbene prireditve v Novem mestu res samo ljubitelji glasbe in morda še sorodniki nastopajočih; mladine in drugih iz občinstva pa skoraj nikoli ne vidimo. Srečanje 17. maja pa je bilo taka prireditev, da bi občinstvo morala zanimati.
I. Z.
»TAJNO DRUŠTVO PGC«
Skoroda že tradicionalni vsakoletni nastop na odru domačega gledališča so kočevski gimnazijci letos nadaljevali z uprizoritvijo Ingoličeve veseloigre »Tajno društvo PGC«. 19. maja so jo uprizorili v režiji prof. Roberta Pu-harja v šeškovem   domu. Ce
Tri predstave »Lepe čevljarke«
Oder mladih pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu se je v minulih dneh spet uspešno predstavil javnosti z veseloigro »Lepa čev-ljarka« španskega pisatelja F. G. Lorca. Prva predstava je bila 17. maja za šolsko mladino, naslednji večer za odrasle, ponovili pa jo bodo še 2. junija ob 20. uri. Lahko rečemo, da smo v novomeškem Domu kulture spet gledali kvalitetno predstavo mladih amaterjev. Režiserka Alenka Bole — Vrabec je posrečeno razdelila vloge članom ansambla. Kljub temu sta se (do zdaj, žal, malemu številu gledalcev) najbolj prikupila Colaričeva in Falkner, ki nastopata v glavnih vlogah.
BE*CE
BESTSELLER
NA ŽELJO ŠTEVILNIH BRALCEV
pripravljamo posebno izdajo romana J. M. Simmla
LJUBEZEN JE ZGOLJ BESEDA
ki je izhajal lani v dnevniku VEČER
% Opozarjamo na posebno obliko BE-CE zvezkov, ki jih boste lahko vezali v knjigo!
% Roman bo izhajal v nadaljevanjih!
% Roman je zgodba velike ljubezni, ki ga je napisal enaindvajsetletni sin dvomljivega in prevarantskega milijonarja!
© Roman bo na voljo v upravi Večera, pri raz-našalcih in v vseh kioskih in trafikah 2. junija 1966!
BE-CE ROMANI  BE-CE ROMANI  BE-CE ROMANI
upoštevamo, da so mladi igralci in igralke še zlasti na koncu šolskega leta močno zasedeni s študijem, je njihovi uprizoritvi treba dati javno priznanje. Odrsko rutino je zamenjala vzorna predanost igri, umetnostne pomisleke pa je sproti odplavljala neugnana mladostna radoživost igralcev. Prav tako pa si je svojo veseloigro zamislil avtor. Pohvale vredna je bila izgovarjava, pa tudi znanje vlog. Uprizoritev mladih lahko služi starejšim kočevskim gledališčnikom kot zgled!
FRANCE CANKAR
Nov časopis Prešernove družbe
Redni, podporni in temeljni člani Prešernove družbe bodo v prihodnje prejemali poseben časopis literarne in likovnovzgojne vsebine in za organizacijska in propagandna vprašanja. Izhajal bo desetkrat na leto — od septembra do junija — na osmih straneh v približno takem formatu, kot ga ima Ljubljanski dnevnik, in bo z njim Prešernova družba še bolj popestrila svojo dejavnost.
Na razstavo učil v Švico
25 prosvetnih delavcev iz Dolenjske si bo med 24. in 29. junijem ogledalo evropsko razstavo učil v Baslu (Švica). Prijave že zbirajo.
V nedeljo dopoldne so odprli ob 11. uri v spodnji dvorani Dolenjske galerije razstavo del zagrebškega profesorja Julija Papiča. Papič, po rodu Metličan, razstavlja 20 plastik, 10 reliefov in 20 risb. Plastike so povečini iz raznobarvne teracota gline, risbe pa so risane s flomastrom. Razstavo je odprl ravnatelj Dol. muzeja Janko Jarc, potem pa je profesor Papič (na sliki prvi z desne) tudi sam pozdravil obiskovalce in povedal nekaj misli o svoji razstavi. Razstava bo odprta do 8. junija. (Foto: M. Moškon)
ZAKLJUČENA JE REVIJA KULTURNIH DEJAVNOSTI SPODNJEGA POSAVJA
Srečanje posavskih kulturnikov
V torek zvečer so v polni dvorani doma Svobode na Vidmu zvoki fanfar slovesno naznanili konec uspele občinske in medobčinske revije kulturnih dejavnosti za leto 1966. Prizadevanja več kakor 1200 članov pevskih zborov, dramskih skupin in zabavnih ansamblov iz občin Brežice, Krško in Sevnica so dobila priznanje in pohvale številnih gledalcev, ki so medobčinski program videli 19., 21. in 23. maja v vseh treh občinskih središčih.
Zaključna prireditev je v Krško privabila tudi številne goste iz vseh treh občin, iz Ljubljane, Novega mesta, Trebnjega in Celja; med njimi so bili zlasti predstavniki zveze Svobod, toplo pa so domačini pozdravili v svoji sredi tudi skladatelja Blaža Arniča. že med tednom so se zvrstili na odru videmske Svobode mladinski pevski zbori osnovnih šol Krško, Kostanjevica in Senovo, mešani pevski zbor iz Koprivnice, ženski pevski zbor »Lisce« s Senovega in moški pevski zbor Svobode Brestanica. Pozornost je zbudila tudi mednarodna razstava filmskega plakata, ki jo je v dvorani tovarne celuloze 18. maja odprl Olaf Lovrenčič, kar tri predstavve pa je doživel novejši slovenski barvni film AMANDUS, ki so ga domačini toplo pozdravili, kakor tudi njegove glavne igralce in režiserja Fr. štiglica. Dramske skupine s Senovega, oder mladih iz Kostanjevice, dramska skupina krške Svobode in mladi igralci krške osnovne šole so nastopili po programu, kakor tudi nedeljsko veselo popoldne, ki so ga priredili člani PD iz Leskovca. Pomembno je bilo tudi prvo srečanje filmskih amaterjev iz Posavja in Dolenjske, razstava likovnih amaterjev iz občin Krško, Brežice in Sevnica pa je doživela lep moralen in materialen uspeh. Vsi
nastopi so potrdili, da vlada med ljudmi še vedno resnično veselje nad živim poustvarjanjem in da v Posav-ju zlasti načrtno gojijo lepo slovensko pesem.
Najboljše skupine so nastopile na zaključni medobčinski reviji. Spet smo slišali in videli nekaj odličnih pevskih zborov mladine in odraslih: pevce krške šole, oktet in dekliški zbor iz Bošta-nja, pa simpatične starejše pevce iz Loke in močnejša zbora iz Brestanice ter Ar-tič. Oder mladih iz Boštanja se je predstavil z odlomkom iz Zupanove Micke, Brežičani pa s sliko iz Kastelke. Bre-staničani so zaigrali odlomek iz Samorastnikov, Kostanjev-čani pa Zalino srečanje z očetom v turški ječi. — Razpoloženje v dvorani so dvigali mladi kitaristi iz Sevnice, senovski harmonikarji in zabavni ansambli s Senovega, »Abstinenti« iz Vel. Doline, sekstet TE iz Brestanice, električne kitare sevniške glasbene šole in kot zadnji še sposobni člani plesnega ansambla iz Sevnice. — Vsi so prispevali po svojih močeh, da je bil program zares pester, čeprav je bila kvaliteta izvajanih del seveda zelo različna. Dvorana je pritrdila toplim besedam zahvale, ki jih je v imenu organizatorjev revije izrekel Matko Matjan, predsednik občinske zveze PD in Svobod v Krškem, vsem nastopajočim, zlasti pa še požrtvovalnim kulturnoprosvetnim delavcem v Spod. Posavju, ki že vrsto let vodijo pevske zbore, dramske skupine in zabavne ansamble.
Vrsta prireditev, ki so jo v počastitev 20. obletnice ob-
novljenega kulturnoprosvet-nega dela in v spomin na 25-letnico ustanovitve OF organizirala prosvetna društva in Svobode treh posavskih občin, je oživela željo, da bi tovrstna srečanja prerasla v vsakoletno revijo dosežkov na področju ljudskoprosvet-nega in kulturnega življenja. Vsi pogoji obstajajo, da občinske in medobčinske revije kulturnih dejavnosti na tem področju postanejo tradicija. Do širšega medobčinskega sodelovanja pa je od tu samo še korak — prav to pa bi bilo pokrajini v prid, saj nekateri predeli bivšega okraja zdaj kar precej zaostajajo za razgibanim Spodnjim Posav-jem.
M. Bulatovic: Volk in zvon
šestnajsta knjiga zbirke ZENIT, ki jo izdaja MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, prinaša v prevodu Vena Tauferja odlično povest mladega črnogorskega pisatelja Miodraga Bulatoviča »Vo'k in zvon«. Bulatovic je pisatelj, ki ga odlikujeta zelo značilen stil in poseben svet — svet Crne gore, zato je poleg nobelovca Iva Andriča med najbolj prevajanimi (več kot v 25 jezikov) jugoslovanskimi ustvarjalci umetniške besede. Tudi »Volk in zvon« — povesti o ognju, beguncih in še nekaterih ljudeh, kakor pravi avtor — je delo, ki je Bulatoviča n >ra-vilo popularnega doma in po svetu. V zgodbah se je v celoti posvetil obujanju otroštva in s svojimi slikami trpljenja, groze, nasilja, krvi in ognja kot magično zaklinjanje opozoril na absurdnost in nehumanost vojne.
Novomeščani najboljši matematiki
88 učencev in učenk šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih  šol  iz trebanjske.
Tekmovanje se je pričelo (Foto: Ivan Zoran)
črnomaljske in novomeške občine je v nedeljo, 22. maja, dopoldne tekmovalo za najboljšega matematika. Po dveh šolskih urah, ki sta bili odmerjeni za reševanje nalog iz aritmetike in geometrije, so naloge najbolje rešeli: Milka Bobič med tekmovalci Iz šestih razredov, Boris šepe-tavc pri vrstnikih iz sedmih in Anica šekoranja med učenci osmih razredov. Zmagovalci so učenci osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu. Anica šekoranja je edina rešila vse naloge brez napak. Najboljše mlade matematike so nagradili, denar za nagrade pa je prispeval Zavod za zaposlovanje v Novem mestu. Republiškega tekmovanja mladih matematikov, ki bo 5. junija, se bo udeležilo šest najboljših oziroma prva dva iz vsake skupine, škoda, da iz metliške občine ni bilo tekmovalcev.
Brez sodelovanja ne bo šlo!
Novoustanovljeno Stanovanjsko podjetje v Črnomlju je opravilo svoje dolžnosti, medtem ko hišni sveti in delovne organizacije ne kažejo nobenega zanimanja za potrebno sodelovanje
Januarja ustanovljeno Stanovanjsko podjetje v Črnomlju, ki mu je poverjeno gospodarjenje z vsemi stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lasti na območju občine, je v nekaj mesecih poslovanja že pokazalo uspešno dftiavnost. Trije uslužbenci: so \ tem času naredili že vse potrebne izračune revalorizirane vrednosti stanovanj. Predvidoma bo znašal doho-
dek novega podjetja 635.000 Ndin, od tega je novim gradnjam namenjenih 373.000 Ndin, preostala sredstva pa bodo porabili za investicijsko in tekoče vzdrževanje stavb ter za stroške upravljanja.
Prve težave pri stanovanjskem podjetju pa so se že začele pojavljata. Delovne organizacije namreč še niso podpisale pogodb o prenosu stanovanjskega premoženja, zato stanovanjsko podjetje še
zdaj ne ve, s koliki stanovanji, hišami in poslovnimi prostori gospodari. Prav zato ne more sestaviti točnega finančnega plana in delovnega programa, brez katerih je nadaljnje delo nemogoče. Pokazalo se je tudi to, da so občinski predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva pomanjkljivi in jih bo treba spremeniti. Predvsem pa bi morali hišni sveti in delovne organizacije pokazati precej več zanimanja za vzdrževanje stavb in bolj sodelovati s stanovanjskim podjetjem, sicer se bo gospodarjenje s stanovanji že v začetku zataknilo.
O delu Stanovanjskega podjetja bo v kratkem razpravljala tudi občinska skupščina.
29. maja bodo
praznovali v Starem trgu
Prebivalci Starega trga ob Kolpi imajo sicer 1. junija svoj praznik v spomin na prvi napad partizanskih enot na vaško fašistično postojanko leta 1942, vendar bodo letos praznovali že v nedeljo, 29. maja.
Glavni odbor ZZB Slovenije bo ta dan v vasi priredil potujočo razstavo ob 25-letnici vstaje, predvajali bodo tudi dokumentarne filme. Ob 11. uri bo na vaškem trgu proslava, na kateri bo govoril republiški poslanec Viktor Zupančič, šolska mladina in domača folklorna skupina pa bosta poskrbeli za kulturni spored. Sledila bo zabava, ki jo priredi krajevna organizacija Zveze borcev.
Takrat zaslužijo pohvalo
Prvič sklicani zbor volivcev na Sinjem vrhu je zaradi sramotno majhne udeležbe pred meseci propadel, zato pa je 8. maja toliko bolj uspel. Udeležili so se ga številni va-ščani s Sinjega vrha, z Daljnjih njiv, Gorice, špeharjev, Brega, Hriba, Drage, Damlja in Kota ter razpravljali o krajevnem samoprispevku za dograditev viniške šole ter o popravilu vaških poti.
Sklenili so za viniško šolo prispevati 1 odstotek od katastrskega dohodka občanov, prav tako pa, da se bodo složno udeleževali prostovoljnega dela pri popravilu vaških poti. Da pa ne bi sklep veljal samo za nekatere, so predvideli tudi kazen: kdor se prostovoljnemu delu ne bo odzval, bo moral plačati 3.000 dinarjev.
Semič: živahno gradbišče mladih
Semiško igrišče ob domu Par. tizana po dežju več dni ni bilo uporabno, zato so se člani TVD Partizana skupno z domačo šolo odločili igrišče popraviti.
Semiško športno igrišče je postalo pravo gradbišče mladih, najbolj pa je delavna šolska mladina pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje Ko-čevarja in Pavlakoviča, ki sta
Starotrški kmetje so prebili led
Pred meseci je KZ Črnomelj začela v Starem trgu nagovarjati kmete za kooperacijsko pitanje telet in 11 se jih je odločilo — Prvi uspehi kažejo, da se tako sodelovanje z zadrugo izplača
Od 29. maja do 4. junija bo v Črnomlju teden čistoče, da bi mesto kar najbolj polepšali, ko bo ob jurjevanju sprejelo toliko gostov. Hišni sveti in lastniki zasebnih hiš bodo v tem času uredili okolje stavb ter na okna postavili rože. Ne bi pa škodilo, če bi akcijo razširili še na okolico mesta in bližnje vasi ali vsaj na zaselke ob glavni cesti do Črnomlja. Tako podrta hiša v Vra-novičih tik glavne ceste, pred katero je že več mesecev kup navlake res no dela časti turizmu. (Foto: R. Bačer)
O pogodbenem pitanju telet za zadrugo kmetje v Beli krajini že dalj časa govore, a odločajo se težko, dokler na lastne oči ne vidijo, če se to izplača. Proizvodni okoliš KZ v Starem trgu pa je pred meseci zaoral ledino v tovrstni kooperaciji. Kmetijski tehnik Marko šterbenc se je dogovoril z 11 kmetovalci in kmalu zatem so jim v hleve pripeljali teličke.
V Starem trgu sta jih vzela Pavle šterk 10 in Peter Mihe-lič 1, Rudolf Mihelič v Kovači vasi 5, Ana Rezek v Močilah 6, Jože Kapš v Prelesju 5, Viktor Bukovec iz Dečine 3, Ivanka Lovrenčič iz Kota 2. Jurij Kure iz Radencev 2, po enega pa Rade Peter iz Sodev-cev, Franc Štefane iz Radencev in Jože Vesel iz Starega trga.
Teličke je kupila zadruga, ki plača zanje tudi zavarova-
'stanovili bodo novo športno društvo
Zastoj na področju telesno-kulturne dejavnosti v občini Črnomelj je bil povod, da je bila 17. maja na priporočilo sveta za telesno kulturo sklicana ustanovna skupščina no-
vega športnega društva. Udeležilo se je je precej športnikov in predstavnik SZDL, skratka vsi, ki so zainteresirani, da bi se telesna kultura v občini poslej smotrneje
Tudi Petrova vas bo prispevala
15. maja so se v Petrovi vasi zbrali volivci. Tja so prišli tudi občani iz Lokev, Ro-žanca, Mihelje vasi, Ručetne vasi in Gor. Pake ter razpravljali o slabih vaških, gorskih in gozdnih poteh, ki bi bile nujno potrebne popravila. Prebivalci navedenih vasi so sklenili, da bodo pota uredili sami, s krajevnim samoprispevkom. Iz vsake hiše, kjer imajo živino, bodo za popravila poti prispevali 5 delovnih dni, vsi drugi pa bodo delali 2 dni.
Dogovorjeno je bilo tudi to, da bo moral plačati po 4000 din kazni na dan vsak, ki se delu ne bo odzval. Na zboru volivcev so razen tega obravnavali vzdrževanje šolske stavbe. Občani se ne strinjajo s predlogom, da bi stavbo prodali, zmenili pa so se, da bodo odločitev prepustili občinski skupščini.
Vaščaru Gor. Pake, ki se
NOVICE
že dalj časa potegujejo za vodovod, so menili, da je odlašanja že dovolj, zato se bodo potrebnih del kar sami lotili. S prostovoljnim delom bodo opravili vse izkope, računajo pa, da bo občinska skupščina poskrbela vsaj za cevi in strokovno montažo.
razvijala, predvsem pa da bi znova zaživela.
Tako je bilo ustanovljeno Športno društvo Črnomelj, za katerega so na skupščini že potrdili statut in izvolili or-gune. V bodoče bodo pod okriljem športnega društva delovale le atletska, rokometna, nogometna, šahovska sekcija in sekcija za orodno telovadbo, vse druge pa se bodo lahko priključile, če bodo imele dovolj članov.
Ustanovitelji novega športnega društva so pokazali precej volje do dela, zato vsa črnomaljska javnost z zanimanjem pričakuje uspehov.
Tsdi letos letovanja isa ©resa
Otroci s področja črnomaljske občine bodo tudi letos letovali na otoku Cresu, ker so lanske izkušnje pokazale, da je dogovor z Rečani ugoden. Letos bo počitniški dom na Cresu na razpolago črnomaljskim otrokom 45 dni. V tem času bodo organizirali letovanje za 3 izmene po 15 dni, v vsaki izmeni pa bo 90 otrok. Uslugo, ki jo nudi Fond za zaščit^ dece z Reke, bode Črnomaljci vrnili tako, da bi
cmwrnaJ/5kž komatu
enako število otrok z Reke prišlo na počitnice v dijaški dom v Črnomelj.
Po vseh osnovnih šolah že zbirajo prijave otrok, ki žele na počitnice k morju, nato pa bo zdravniška komisija ugotavljala, če so prijavljenci zdravstveno sposobni za tako letovanje.
Letošnje kolonije niso namenjene samo socialno šibkim otrokom, temveč se lahko prijavijo vsi. Celoten prispevek Za letovanje znaša 12 N-DIN na dan. Polno ceno bodo plačali le otroci dobro situiranih staršev, medtem ko bodo otroci iz socialno ogroženih družin prispevali le, kolikor zmorejo.
nje, zagotovi potrebno veterinarsko pomoč, prispeva kredit za močna krmila in daje kooperantom prednost pri nabavi manjših kmetijskih strojev. Kmetje nudijo hlev, nekaj svoje krme in svoje delo, za kar jun zadruga plača 580 din za kilogram prirasta pri teletih do 230 kg teže in 560 din za kilogram prirasta pri teletih, težkih do 420 kg.
Po 30 oziroma 40 dneh pitanja pri kmetih so teličke stehtali. Ugotovili so, da so zredili na dan povprečno za 0,77 kg. To je Ba začetek kar lep uspeh, saj morajo v tej dobi telički prebroditi krizo ob prehodu na suho hrano in navadno v prvih dneh celo shujšajo.
— Vsi kmetje v okolici z zanimanjem spremljajo uspehe v kooperacijskem pitanju, je povedal vodja proizvodnega okoliša Marko šterbenc — Ker so prvi rezultati pitanja dokaj ugodni, pričakujemo, da se bo v drugi izmeni za pogodbeno pitanje prijavilo še več kmetovalcev. Nekateri dosedanji kooperanti so že iz-
DVE IZ STAREGA TRGA
Občani iz Starega trga in
Predgrađa močno pogrešajo predstav potujočega kina, ki so že pred meseci prenehale. Ljudem pomenijo kino predstave edino razvedrilo, zato želijo, da bi jih spet uvedli.
Mladinska organizacija na osnovni šoli večkrat organizira ples ob nedeljah popoldne, po proslavah in ob drugih priložnostih. Plesati se učijo ob gramofonskih ploščah. Imajo jih že lepo zbirko, v kratkem pa jo bodo obogati h z novimi ploščami.
Drugi predlog je bil občanom všeč
Pretekli teden je črnomaljska krajevna skupnost skupno s svetom za urbanizem in komunalne zadeve organizirala javno tribuno o drugem predlogu zazidalnega načrta v naselju Loka. Prvi predlog zazidalnega načrta so občani zavrnili, z drugim pa so bili zadovoljni. Nekatere je motilo le, da je na področju Loke predvidena gradnja 4 vrst tipskih hiš, kar pomeni, da ne bo smel graditi vsak po svojem načrtu. Ker pa so se občani v glavnem strinjali s predlogom zazidalnega načrta, ga bo pristojni svet predlagal občinski skupščini v potrditev.
javili, da bodo vzeli več telet, medtem ko se novi še odločajo. Od septembra dalje računamo na 60 telet v reji, prihodnje leto pa že mnogo več.
Starotrškim kmetovalcem, ki so se prvi odločili za tako sodelovanje z zadrugo, ni žal in pravijo, da bi jih lahko posnemali tudi v drugih hribovitih predelih, kjer ni velikih možnosti za rastlinsko proizvodnjo. Kdor tega ne verjame, naj jih sam vpraša!
Kmetijski tehnik Marko šterbenc, ki vodi v Starem trgu kooperacijsko pitanje telet, pravi: »Poglavitno je, da smo prebili led in da so uspehi vidni*«
pobudnika te akcije. Na spla-ni ranem igrišču so že izkopani odtočni kanali, prostor pa bodo pokrili z gramozom in rdečimi premogovimi ugaski.
Prizadevanje mladih med nekaterimi starejšimi vaščani ni naletelo na razumevanje, ker menijo, da je telesna vzgoja nepotrebna, čeprav je zdravnik ugotovil pri večini otrok nepravilno držo. Mladi nameravajo začeto delo nadaljevati. Računajo, da bo igrišče končano 19. junija, ko bo TVD Partizan priredilo velik društveni nastop. -ič
V ponedeljek bo občinska seja
30. maja se bosta v Črnomlju sestala oba zbora občinske skupščine ter razpravljala o uresničevanju planinskih nalog v gospodarstvu v preteklih 4 mesecih. Tokrat je predvidena razprava še o de. lu mladine, o kulturno-pro-svetnih in telesnovzgojnih dejavnostih ter razprava in glasovanje o nekaterih občinskih odlokih.
NOVICE IZ SEMIČA
• Semičani so ob nedavnem gostovanju Trža^anov do zadnjega kot:čka napolnili dvorano- Komed\,e so Belo-kranjC^m všeč, zaLo s^ bili tudi s »Tripčem de Utolče« zelo zadovoljni.
• Krajevni odbor Z8 se je le sestal m sestavil program dela za letošnje leto. Predvidevajo, da bo letos obiskalo Semič več skupin borcev iz drugih krajev, v kratkem pa pričakujejo večjo skupino članov ZB iz Zidanega mosta.
• Obrtni servis Semič bo letos praznoval rHetnico obstoja. Leta 1961 je bilo podjetje ustanovljeno s 3 zaposlenimi, danes pa šteje kolektiv 31 delavcev in 5 vajencev. Delavski svet podjetja je že razpravljal o praznovanju, ki bo avgusta.
• Kot kaže letos ne bo nič s črpalko v Semiču, kajti po javile so se zapreke. Najprej so bile težave z lokacijo, zdaj pa primanjkuje denarja za investicije, tako da bodo morali Semičani še nadalje v Črnomelj po bencin in maziva. FRANC DEBGANC
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ NA NEDAVNEM SPREJEMU štafete se je zbralo v Črnomlju več kot 1000 ljudi. Ker je bilo lepo vreme in nedelja dopoldne, ko imajo ljudje čas, so po programu mnogi zavili v hotel. Tam pa gostov niso pričakovali, četudi so množico ljudi videli sk02 okna. Stoli in mize na vrtu so bili pospravljeni, strežnega osebja je bilo premalo, tako da so gostje žejni in lačni razočarani odhajali. Neljubi dogodek je sprožil spet val pikrih na račun gostincev, ki ne znajo izkoristiti priložnosti.
■ MINIL JE 27. APRIL, 1. maj in 9. maj, ko so na črnomaljskih hišah visele zastave (kjer so!). Lahko pa bi na prste prešteli tiste, ki so bile še svojega imena vredne, saj je večina izobešenih zastav predstavljala le kos zbledelega ali celo raztrganega blaga. Namesto da bi po praznikih zastave sneli, pa so še več dni plapolale v vetru in dežju. Če je taka navada, ni čudno, da so izgubile barvo.
■ METLIŠKA CESTA je že tako zdelana, da kmalu ne bo več primerna za prevoz z motornimi vozili. GG obrat Črnomelj je že zdavnaj obljubilo prispevati za popravilo, ker cesto največ uničijo njihovi kamioni, ko prevažajo
težko hlodovino, pa je ostalo le pri obljubi. Doklej?
■ PO IZJAVAH OBČANOV je avtobusni prevoz ob tržnih dneh na progi Črnomelj—Griblje nemogoč. Potniki stojijo na eni nogi, včasih kar na sosedovi, razen tega vseh, ki želijo potovati niti ne sprejmejo. Podjetje Gorjanci bi moralo ob tržnih dneh poskrbeti za prevoz z večjimi avtobusi ali pa voziti dvakrat v obe smeri.
■ POMLADEK RK na osnovni šoli je ponudil pomoč krajevni skupnosti pri čiščenju mestnih nasadov in parkov. Pripravljenost črnomaljskih pionirjev je bila z veseljem sprejeta. Sklenili so dogovor: podmladkarji bodo pred vsakimi prazniki počistili zelenice, krajevna skupnost pa jim bo za opravljeno delo prispevala za jesenski izlet.
■ KER SO VSE MAKADAMSKE ulice v mestu jamaste, so se začeli občani zanimati, kdo je temu kriv. Zvedeli so, da bi moralo komunalno podjetje po pogodbi s krajevno skupnostjo nanje navoziti okoli 300 m3 gramoza, a ga v štirih mesecih niso utegnili pripeljati niti toliko, da bi pokrili največje luknje. Kje so ovire, da dogovor ni izpolnjen?

DOLENJSKI LIST
Št. 20 (843)
LEPIŠ je izvozil za 50.000 dolarjev
V I. tromesečju je lesnopredelovalna industrija LEPIŠ na Suhorju presegla izvozni plan za 15 odstotkov — Prizadevni kolektiv pa nima najboljših delovnih pogojev — Na večkratno zahtevo inšpekcijskih služb bodo najnujnejše začeli urejevati
Okoli 100 zaposlenih v Le-pisu je sklenilo letos izvoziti za 131.200 dolarjev izdelkov, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa so izvozili že za 50.000 dolarjev blaga ali 15 odstotkov več kot predvideva plan. V Anglijo izvažajo otroške posteljice, knjižne police v Švico, otroške stolčke pa na Holandsko in v Ameriko.
Kolektiv, ki tako lepo izpolnjuje svoj© obveznosti, pa nima posebno dobrih delovnih pogojev, saj je inšpekcija že večkrat zahtevala, da mo-
rajo urediti sanitarne prostore, garderobo in kopalnico, a nikoli ni bilo dovolj denarja. Pred kratkim pa so se v Lepisu odločili, da bodo prve prihranjene dinarje porabili v ta namen.
Prizidali bodo priročno skladišče, zraven pa še garderobne prostore, sanitarije s kopalnico ter bolniško sobo za ženske. Po predračunu bodo vsa dela veljala okoli 6,5 milijona dinarjev, gradilo pa bo metliško komunalno podjetje.
Lepisovi delavci in delavke
Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED, KOČEVJE
razglaša prosti delovni mesti za:
1. poslovodjo hotela Pugled, Kočevje
2. saldakontista
POGOJI POD 1.: visoko kvalificiran gostinski delavec s 5 leti prakse v gostinstvu ali kvalificiran gostinski delavec z 10 leti prakse v gostinstvu ter z znanjem dveh tujih jezikov (nemški in italijanski)
POGOJI POD 2.: srednja strokovna izobrazba s 5 leti prakse v knjigovodstvu; nižja strokovna izobrazba in 10 let prakse v knjigovodstvu. 2 meseca poizkusno delo.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu pošljite komisiji za urejanje delovnih razmerij. Rok za sprejem je 7 dni od dneva razglasa.
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
V prihodnjem tednu vam priporočamo predvsem nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč:
Cvetje: ranjaka (250 Sdin), gloga — belega trna (660), mačjih tačic (1000), bezga, osutega (620), bezga s peclji (420), bele deteljice (500), rdeče deteljice (500), arnike (2000), lipe (600).
List: šmarnice brez pecljev (500 Sdin), bršljana (250).
Rastline: dišeče perle (210 Sdin), vodne kreše (300), grenke ramšele (2000), navadne ramšele (700), ženiklja (350), zdravilnega jetičnika (300).
Korenine: bodeče neže — kompave (700 Sdin), srčne moči (1200), baldrijana (1000).
Lubje: češminovih korenin (500 Sdin), krhlike (330).
Razno: glogove vršičke (list in cvet — 300 Sdin), seme jesenskega podleska 4000.
Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah.
Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate, da ne bo vaš trud zaman.
ŠOLSKO MLADINO IN VSE OSTALE NABIRALCE opozarjamo na nabiranje semena jesenskega podleska (čmerike, ušivca, mrazovca); nabiranje se prične v juniju, ko so mešički skoro popolnoma areli. CISTO SEME BOMO PLAČEVALI NABIRALCEM PO 4000 SDIN. Zaradi izredne visoke cene se vam nudi priložnost dobrega zaslužka.
će vaša zadruga zdravilnih zelišč ne odkupuje, se za navodila in pojasnila obrnite na našo odkupno Postajo v Novem mestu, Novi trg 9, telefon 21-304.
se novih prostorov močno vesele, saj doslej na standard res niso dosti dali. Stranišča brez tekoče vode, kakršna imajo po deželi, razbite in klavrne lesene omarice za obleko, So res že težko gledali. Kolektiv se je odločil vsa potrebna zemeljska dela in izkop za kanalizacijo opraviti s prostovoljnim delom.
V prihodnje bodo standardu zaposlenih posvečala še več pozornosti. Razpoložljiva sredstva bodo letos porabili za prizidek, prihodnje leto pa računajo že na okoli 3 milijone dinarjev, katere bodo lahko razdelili zaposlenim kot posojila za popravilo hiš ali za novogradnje.
METLIKA IN GRADAC OB MRKU
V Metliki in tudi po vaseh so v petek bolj malo naredili, kajti staro in mlado je imelo oči uprte v nebo. Ljudje so opazovali sončni mrk! Ker so zvedeli za opozorila po radiu in časopisih, da ne smejo te zanimivosti gledati s prostim očesom, so si pomagali, kakor je kdo vedel in znal.
Pred skladiščem zadruge v Metliki so gledali mrk skozi košček filmskega traku, kar si je izmislil neki Klepec. V Gradcu pa je zbrano ljudstvo pred trgovino imelo sajasta stekla vseh velikosti. Možaki so dalj časa opazovali, kako se površina manjša in manjša, kar se je eden spomnil: »Fantje, delavce potrebujem za skladanje!«
»Borne, danes jih ne boš dobil,« so mu odvrnili. Pa jih res ni in najbrž ni bil edini, ki ta dan ni opravil predvidenega dela . . .
Teden mladinskih prireditev
Občinski komite ZMS v Metliki je za praznovanje letošnjega dneva mladosti pripravil lep spored mladinskih prireditev od 24. do 28. maja.
Za začetek praznovanj se je 24. maja mladina metliških aktivov pomerila v šahu; 25. maja so zjutraj na osnovnih šolah Metlika, Podzemelj in Suhor pripravili slovesen sprejem pionirjev v mladin sko organizacijo, hkrati pa prisrčne kulturne programe, člani občinskega komiteja ZMS so novim članom orga nizacije pojasnjevali vlogo in pomer. ZMS. Po sprejemih so priredili športna tekmovanja in izlete v bližnjo okolico.
26. maja tekmujejo v rokometu mladina Metlike in ekipa iz Semiča; 27. maja bodo tekmovali v streljanju z zračno puško mladinski aktivi iz
kolektivov in šol; 28. maja bo namiznoteniško tekmovanje, zvečer pa javna oddaja »Pokaži, kaj znaš!« Razen šolarjev bosta na njej tekmovali tudi skupini mladih iz Kometa in Beti. Ob tej priložnosti bodo razglasili rezultate celotedenskih tekmovanj ter podelili priznanja najboljšim skupinam.
29. maja odkritje spomenika na Radovici
Občinski odbor ZZB v Metliki vabi 29. maja na Radovi-co, kjer bo dopoldne ob 10. uri odkritje spomenu«.'-* m grobišča na vaškem pokopališču. Ob tej priložnosti bo tudi krajši kulturi?i spored, zatem pa veselica, ki jo organizira krajevna organ' zaci va Zveze borcev.
Anton Horvat opazuje astronomsko zanimivost skozi košček filmskega traku: »Danes je priložnost! Ne vem, če bom mrk še kdaj videl,« je dejal (Foto: R. Bačer)
Pred trgovino v Gradcu je bilo v petek dopoldne kar precej ljudi, ki so si podajali sajasta stekla, skozi katera so opazovali mrk. Marsikdo je odšel domov s črnim nosom ...

Posnetek  z nedavne  folklorne  prireditve v Metliki. Metliška plesna skupina in zbor tamburašev bosta tudi  sodelovala  na Jurjevanju  v  Črnomlju. (Foto: Mirko Vesel)
10 dni ni bilo ceniva
Nekaj dni pred prvim majem so na, Radovici nenadoma obolele kokoši. Vaščani niso takoj poslali ]x>zorni, zato se je zgodilo, da je veterinar ob prihodu v vas ugotovil kugo že na štirih dvoriščih, jetje Nesreča se je začela.
črnomaljski veterinarski postaji je prav tedaj zmanjkalo cepiva, ker je bolezen malo predtem izbruhnila tudi v Svibniku in na Lokvah pri Črnomlju. Telefonirali so ponj v Ljubljano na podjetje Veprom, ki oskrbuje vse veterinarske postaje z zdravili, a tudi tam ga niso imeli. Telefoni so brneli 10 dni na vse strani, toda v vsej Sloveniji ni bilo mogoče dobiti cepiva proti kurji kugi ne na posodo ne na denar. Ko je po 10 dneh cepivo prišlo Kalinovice. kjer ga proizvajajo, je na Radovici poginilo že 90 kur.
Materialne škode je bilo precej, razen tega bi bili nekateri vaščani kmalu ob živce, tako so se zaradi tega razburjali. A kdo je kriv? če bi Radoui-čani poklicali veterinarja takoj, ko je bolezen izbruhnila, in če bi dosledno upoštevali navodila veterinarske službe, ne bi poginilo toliko živali. Po drugi strani pa je nerazumljivo tudi dejstvo, da vsa veterinarska služba Slovenije ne premore cepiva, če izbruhne kuga.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
omogoča lastnikom tuje valute nakup avtomobilov IMV-1000
ZA DEVIZNA SREDSTVA
i m v
IMV-1000 »KURIR« —  1.G50 USA
dolarjev ali   6.600 nemških
mark ali  42.900 avstr.
šilingov
Na te cene se ne plačuje nikakršen davek.
POSEBNE UGODNOSTI:
— Dobava vozil po enostavnem in hitrem postopku
— Vozila vplačate na tekoči račun 521-1-355 pri NB Novo mesto
— Vozilo lahko vplača tudi sorodnik iz inozemstva
— Kupcem ni potreben lasten devizni račun
— tudi rezervne dele lahko kupite za devizna sredstva
ZAHTEVAJTE TAKOJ INFORMACIJE, POJASNILA IN PONUDBE!
Prodajni oddelek INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto
DOLENJSKI LIST
9
S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET
Lokale v upravljanje koristnikom!
Kam gredo jetra? Za diabetike še ni preskrbljeno - Postrežba slaba stran
trgovine in gostinstva
Sončno vreme v cvetočem maju jc kar prijalo učencem osnovne šole »Jožeta Seska« na njihov športni dan. Mahnili so jo na Mestni vrh, kamor so prišli sicer resda utrujeni, pa kljub temu nasmejani. Kar poglejte jih na sliki, zbrane na najvišji točki... (Foto: Ivan Stanič)
Na zadnji seji sveta za blagovni promet in turizem pri občinski skupščini Kočevje so razpravljali predvsem o položaju trgovine, gostinstva in turizma v občini, o njihovih pomanjkljivostih in mož. nosti za razvoj.
Trgoprome je predvidel, da bo do leta 1970 zradil v Kočevju trgovino (še letos), zdradil trgovino v Livoldu (leta 1967 ali 1968), preuredil trgovino »Potrošnik« in »špecerija« v Kočevju (leta 1967), uredil trgovini v Vas — Fari in Predgrađu (leta 1969 ali 1970), zgradil garaže in nakupil več osnovnih sredstev. Člani sveta so predlagali še, da naj bi specializirali v Kočevju eno trgovino za diabetike. Predstavnik   podjetja »Trgopro-
IZ DELA KOMISIJE ZA VLOGE
Tri pritožbe rešene, dve odloženi
r <~:sija za vloge in pri-pri obč:nski skupieini Kcf- - e je pred kratkim obra vi:j', ala več vlog in pritožb
obč?n-'V
Franc Blatnik iz Male gore se je ori tožil, da njegova zemlja ni pravilno kategorizirana in da spada v četrti pro-izvo • okoliš (zdaj je v tretjem) Komisija je s&ienna, naj Svet za kmetijstvo in Svet zr družbeni plan in finance ponovno proučita, če je kategorizacija pravilna. Svet za kmetijstvo naj imenuje tudi posebno komisijo, ki si bo zrm'iišče ogledala. Nadalje je komisija za pritožbe pred; lagala KGP, naj ponovno prouči predlog tovariša Blatnika, ki ga je dal že lani, da bi njegovo zemljo odkupilo ali zamenjalo. (KPG namreč takrat ni imelo na razpolago sredstev za odkup, zemlja tovariša Blatnika pa je sredi zemljišč KPG)
Frančiška žnidaršič iz Stare cerkve se je pritožila, da želi več zemlje oziroma sedanjo, ki jo ima v uživanju, v trajno last. Tovari.šica 2ni-daršičeva je oddala svojo zemljo v Kužlju v trajno last splošnemu ljudskemu premoženju. V zameno so ji dodelili hišo in nekaj zemlje v Livoldu, ki je bila last SLP, v upravljanju pa jo je imelo KPG. Kmetijsko gozdarsko posestvo je to hišo v Livoldu in zemljo, ki jo je uporabljala tovarišica 2nidaršičeva, dodelilo    nekemu drugemu
občanu, ki je KPG tudi odstopil posestvo (oziroma zamenjal za hišo in zemljo v Livoldu).
KPG je odstopil občinskemu odboru ZB hišo in nekaj zemlje v Stari cerkvi. ZB je hišo popravila in vanjo preselila tovarišico 2nidaršičevo (hiša v Livoldu, kjer je doslej stanovala je namreč tudi že razpadala). Komisija za pritožbe je ugotovila, da KPG ne želi dati tovarišici Žnidar-šičevi več zemlje, razen tega pa je tudi noče odtujiti, ampak jo daje le v dosmrtno uživanje Razen tega je menila, da tovarišica Žnidaršiče-va več zemlje niti ne bi mogla obdelati in je zato sprejemljiv predlog, da ima prito-žiteljica zemljo in stanovanje v dosmrtnem uživanju.
Alojzija Hrovat iz Kočevja, Trg svobod 6, se je pritožila zoper postopek pri likvidaciji »Vrtnarije« Kočevje, ker osnovna sredstva bivše »Vrtnarije« niso bila prodana na javni dražbi, ampak neposredno nekemu občanu. Komisija je menila, da je pritožba utemeljena in da naj zato likvidacijska komisija izvede javno licitacijo osnovnih sredstev bivše »Vrtnarije«.
Komisija je imela na dnevnem redu še reševanje dveh vlog, ki se nanašata na stanovanjske zadeve (Ciril Mat-ko iz Kočevja^ Kolodvorska 2, in Vinko Križ iz Mahovni-ka). Teh dveh zadev na tej seji ni mogla rešiti.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ NA TRŽNICI je prodajala neka ženska papige — tigrice, ki so šle zelo dobro v promet. Ena je veljala 3500 Sdin. Na prodaj so bili niznobarvni pari. Najprej so pokupili ljudje modre in zelene ptiče, nato pa še druge. Praznili rok je ostalo precej kupcev, ki so si želeli kupiti te prijetne male krilatce. Prodajalka je obljubila, da jm bo še prinesla.
■ MLADI IZLETNIKI iz Koba-rida so obiskali Kočevje. 120 učencev tamkajšnje osnovne šole se je pripeljalo z avtobusi. Nad našim ■testom so bili tako navdušeni, da so sklenili svetovati drugim šolam, naj nas tudi one obiščejo. Dopoldne so si ogledali mesto, muzej NOB in dom telesne kulture, popoldne pa so se odpeljali na Bazo 20 na Rog in od tam v Dolenjske Toplice.
■ ODVISNE GRANITNE KOCKE, ki ležijo na zelenici pri avto postaji bo kmplu prerasla trava. Precej je razmetanih, kup kock in te, ki so razmetane po travi, pa
mestu ni v okras in nam ne daje lepega spričevala. Prav bi torej bilo, ko bi kocke odstranili.
B   STEZICE   PO   NASADIH so
prav gotovo namenjene sprehajalcem. Mnogi Kočevarji tega ne morejo razumeti in si utirajo pot po zelenicah. Dokler stezice niso bile posute s peskom in so se ljudje pač morali izogibati lužam, je bilo to še nekako umevno, zdaj, ko so vse steiice posute, pa ni opravičila. Nekateri si delajo poti celo čez okrasne cvetlične glede. Treba bo uvesti strožji red in krivce ka-znovati!
■ IZLETE Z AVTOBUSI si lahko privoščimo v Kočevju, odkar je avtobusni promet prevzel SAP iz Ljubljane. Posebno ugodnost imajo šolski otroci, katerim nudi podjetje izdaten popust pri šolskih izletih. Te ugodnosti se v šolah pridno poslužujejo in je bilo do zdaj z našega konca že 11 izletov z nad 1000 šolarji. Obiskali so razne kraje Slovenije in videli mnogo lepega.
DOGRADILI BODO VODOVOD V PODPESKI
Občani krajevne skupnosti Draga so na zadnjem sestanku sklenili, da bodo dokončah gradnjo vodovoda v Pod-peski. Ta vodovod grade že od jeseni 1964. Za dosedanja dela je prispevala 400.000 starih din krajevna skupnost, druga pa Vodna skupnost Kočevje—Ribnica in občani v obliki prostovoljnih prispevkov in dela. Za vodovod so se najprej odločili vaščani, ki imajo hiše ob% cesti, zdaj pa so zanj navdušeni tudi ostali. Vendar pa za dograditev vodovoda letos krajevna skupnost ne bo imela lastnih sredstev, računajo pa na po-
moč občine in Vodne skupnosti.
S sredstvi, ki jih bo letos dobila krajevna skupnost kot dotacijo od občine (upajo, da bo znašala dotacija milijon starih din) in z lastnimi prispevki pa nameravajo letos urediti javno razsvetljavo v Podpeski in Lazcu, most v Ornem potoku (sedanji je trhel), zamenjati popokane vodovodne cevi na Travi, uredi-di dve skupni vodni korit' ha Travi, v Starem kotlu pr. diti ograjo pokopališča in postaviti spominsko obeležje padlim v NOB.
met« pa je v razpravi pove dal, da bodo preuredili le lokale, ki bodo njihova last. Zdaj namreč podjetje plaču, je za lokale najemnino, razen tega pa jih mora še na lastne stroške obnavljati (podobno je tudi v gostinstvu)-člani sveta so sklenili, da je potrebno proučiti, če je priporočljivo, da se lokale prenese v upravljanje tistim, ki jih uporabljajo.
Trgopromet so opozorili tudi, da nima dobro organi, zirane prodaje gradbenega materiala. Ta pomanjkljivost bo urejena, ko bo usposobljeno novo skladišče poslovalnice »2eleznina«.
Nadalje so člani sveta predlagali, naj bi imele mesnice večkrat na prodaj drobovino. Predstavnik KGP (katerega obrat je Mesarija) je pojasnil, da zdaj pokupijo drobovino obrati družbene prehrane in gostinstvo (zaradi cenejših obrokov), ko bo steklo delo v novi klavni, ci (to bo v kratkem), bo dovolj drobovine tudi za široko potrošnjo. Mesarija je letos uredila tudi popuste (seveda pod določenimi pogoji) za večje odjemalce, kot so obrati družbene prehrane in gostinstvo-
GOSTINSTVO — KLJUB NAPREDKU ZAOSTAJANJE
Ko so razpravljali o gostinstvu, so ugotovili, da iz leta v leto napreduje, predvsem še z o žirom na vedno večji promet, pa tudi prenočitvene zmogljivosti so bile v zadnjem letu kar ugodno zasedene- Sredstev za sklade
je podjetje v zadnjem letu ustvarilo kar precej, medtem ko je v preteklih letih ustvarjalo le minimalne. Vendar pa z napredkom gostinstva ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj je bil hotel v Kočevju pred desetimi leti med boljšimi v Sloveniji, danes pa je že med slabšimi. Nadalje je bilo poudarjeno, da je potrebno modernizirati gostilne tudi v krajih, ki so bolj oddaljeni od Kočevja in še nekatere v Kočevju, medtem ko so v bližnji okolici mesta v glavnem zadovoljivo urejene in opremljene.
člani sveta so poudarili, da je tako v trgovini kot v gostinstvu slaba postrežba. Odnos do kupcev oziroma gostov je treba nujno izboljšati- (O razpravi o turizmu vas seznanjamo v posebnem sestavku, ker je bila razprava o njem najbolj živahna).
Razstava dokumentov iz NOB
30. in 31. maja od 8. do 20. ure bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju razstava fotografij in dokumentov iz NOB in razvoja JLA. Razstavo sta v počastitev 25-let-nice ustanovitve OF, vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve JLA pripravila ZZB Slovenije in SZDL v sodelovanju z JLA. Z razstavo bo združeno tudi predvajanje dokumentarnih in umetniških filmov iz NOB, ki bo oba dni razstave ob 10. in 16. uri v kinodvorani v Kočevju. Vstopnine ne bo.
Poseben prispevek za kanalizacijo
Na seji sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje so obravnavali osnutek odloka o uporabi in vzdrževanju kanalizacije. V zadnjih letih so ji posvetili premalo pozornosti, zato so nastale pri gradnjah razne težave, člani sveta so soglašali, da je treba odlok čimprej sprejeti ter ga dati v javno obravnavo delovnim organizacijam in po potrebi občanom. Osnutek predvideva, da bodo uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so pri-
ključene na javno kanalizacijo, plačevali 20 odstotkov od sedaj plačane vodarine za kanalizacijo. Ta prispevek naj bi plačevali hkrati z vodari-no. Graditelji stanovanjskih zgradb in manjših poslovnih lokalov naj bi plačevali za priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo prispevke v zneskih 50, 100 in 500 novih din, medtem ko bi za priključitev industrijskih stavb in stavb za obrtno dejavnost plačevali 1 odstotek od proračunske vrednosti objekta.
-v
ČRNO PIKO NA NOSU je imel pretekli petek tudi marsikateri prebivalec Kočevja, ko je z odimljenim steklom opazoval sončni mrk, pa je očrnelo steklo držal preblizu obraza. Mrk je opazovalo staro in mlado. (Foto: J. Prime)

IVO PIRKOVIC
GRADOVI UMIPAIO
Po očetovi smrti so otroci dedovali hiše na Reki, Dunaju in Trstu ter cilinder cekinov, za katere so si kupili grad pod Rožnikom, imenovan odtlej »Cekinov grad«.
Bolj znan je krošnjarjev sin Peter Kosler, notar, geograf, trgovec, gospodarstvenik, industrialec, mla-doslovenski deželni poslanec in namestnik deželnega glavarja, četudi se ni nikoli dobro naučil slovenskega jezika, je bil že od dunajskih vseučiliških let navdušen slovenski narodnjak, ki je s svojim znamenitim zemljevidom slovenske dežele razburil cesarski Dunaj.
Toda vrnimo se h Ivanu Kosler-ju in njegovemu gospodarjenju na Vrhovem. Preživelo obrambno obzidje iz turških časov, ki se nam je ohranilo samo še v podobi pri Valvasorju, je porušil. Kamen je pokuhal v apno, ki je šlo dobro v prodaj na Posavju, odkar je stekla železnica na Zagreb. Z izkupičkom je plačal vso graščino. Na južni strani gradu je ob cesti na Brusnice postavil mlinček in speljal vodo zanj iz gorskega Kamnišč-ka. Ljudje so zmajevali z glavami, češ da voda ne bo šla v breg. Ko pa je le stekla, so se spogledovali: Kosler je vodo začaral. Mlinček je že davno onemel, optična prevara z »začarano« vodo, ki ji je Trdina
posvetil svojo bajko »Koslerjev vodotoč, pa je še vedno znamenitost Vrhovega.
Ivan Kosler se je poročil z Marijo Rudeževo, sestro Trdinovega pol-pobratima Dragotina s sosednjega Gracarjevega turna. Vrhovo je podaril hčerki Heleni, ki je osem-najstletna vzela dr. Antona Schopp-la, finančnega uradnika in pozneje odvetnika in ravnatelja Kranjske posojilnice v Ljubljani. Novi gospodar je zanemarjeno Vrhovo spremenil v prijazno domačijo sredi cvetočega vrta.
V naši domači zgodovini je zapisano ime Schoppl v poglavju o osvoboditvi kmetov graščinske podložnosti in tlake.
Schopplov oče Anton, prav tako doktor prava, je bil vnuk nižjeav-strijskega mlinarja in sin učitelja. Kot mlad uradnik je prišel 'leta 1839 v Ljubljano. V začetku še vedno nemirnega leta 1849 je bil poveljnik druge čete narodne straže v Ljubljani. Njegov vojaški arhiv je prišel pozneje na Vrhovo, kjer je v zadnji vojni zgorel. V času Ambroževega župovanja v letih 1861 — 1864 je bil prvi Schoppl mestni svetnik. Bil je tudi tajnik cesarsko kraljeve komisije za zemljiško odvezo in odpravo tlačan-
stva. O tem je napisal obsežno uradno sporočilo in dodal zanimivo študijo o zgodovini zemljiških odnosov v fevdalni dobi. (Poročilo »Die Durchftihrung der Grundent-lastung in Krain und deren Ergeb-nisse« na 232 straneh je priloga uradnega akta Exh. Z 1454 komisije iz leta 1857. Povzamem po neobjavljeni kroniki rodbine krajskih Schopplov, ki jo je napisal vnuk Hans Schoppl, bančni uradnik, sedaj v pokoju na Dunaju. Njemu in njegovemu bratu inž. Herbertu Schopplu za njegova mnoga prijazna pripovedovanja iskrena hvala.) Cesarski dvor, ki si je že več kot sto let prizadeval, da bi graščinam iztrgal vse kmečke davščine in si jih prilastil zase in za državo, je centralističnemu svobodomi-slecu dr. Antonu Schopplu za njegovo delo podelil viteško plemstvo z grbom in dedno pravico. Za to čast je moral odlikovanec dvoru vnaprej plačati 232 goldinarjev in 50 krajcarjev. Habsburžan ni niti časti delil na upanje. Dr. Schoppl^ so njegovo željo, da bi mu dovolih plemiški naslov Steinvvalden sli Stemwalden zavrnili, ker kraji s takimi imeni resnično bivajo, dovolili pa so mu naslov vitez Sonn-walden. ker je izmišljen. Sin prvega Schoppla na Kranj-
Tak park kraju ni v ponos
Kozlerjev grad v Ortneku je že večkrat menjal gospodarja. Ne glede na to bi se ne smel uničiti park ob gradu. Poškodovano je staro redko drevje, okrasno grmičevje je v pušči, cvetlic pa sploh ni več. V parku se je razbohotil plevel. Pristojni organ ribniške ObS bi moral upravljalca gradu opozoriti na nered. -ko
Dober začetek novega podjetja
Ribniško stanovanjsko komunalno podjetje je začelo delati šele po novem letu, nastalo pa je z združitvijo komunalnega podjetja in stanovanjskega sklada. Prevzeli so zgradbe od SLP, podjetij in krajevne skupnosti- Danes šteje kolektiv novega podjetja že 55 članov.
V nekaj mesecih poslovanja so kupili tovarnjak in še ne-
Gradnja nove šole v Ribnici lepo napreduje. Pod streho bo že junija letos, popolnoma pa bo dograjena (obrtniška dela)  predvidoma v začetku prihodnjega leta (Foto: J. Prime)
Komisija za sprejem delavcev na delovno mesto
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
razpisuje prosto mesto
vozača v jami za 10 delavcev
Pogoji za sprejem:
— starejši od 18 let, telesno in duševno zdrav za delo v jami,
— zaželena končana osemletka,
— dvomesečno poizkusno delo.
Družinskega stanovanja ni, pač pa je zagotovljeno samsko stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene prijave z zadnjim šolskim spričevalom pošljite Rudniku rjavega premoga Kočevje do 30. maja 1966.
kaj drugih strojev, pri Ortneku urejajo peskokop, lepo skrbe za občinske ceste in dobro gospodarijo s stanovanjskimi hišami. V kratkem nameravajo prevzel od zadruge še vrtnarijo. Vse to kaže, da je novoustanovljeno podjetje dobro začelo delati Pred kratkim so imeli prvo sejo delavskega sveta, na kateri je bil za predsednika iz-voLjen Jože Klun. Izvolili to tudi upravni odbor ter štiri komisije. —r—
Kaj je bilo z orvieško vodo?
Tako se sprašujejo Ortne-čani, zlasti gospodinje, in tarnajo, da je voda kot gnojnica. Za nov vodovod je režijski odbor že pripravil cement in cevi, naprej pa ne more, ker je zmanjkalo denarja. Vojska, pošta, železnica in KGP, ki naj bi pomagali kot soplačniki, ob prošnjah molčijo. V. P.
Slaba cesta že stara pesem
Cesta iz Ortneka na Vrh pod Grmado je slaba. Občinska komunala ji že leto dni dolguje tri tovornjake peska. Turistični delavci iz Velikih Poljan in Ortneka se jeze, ker se nič ne izboljša. Stalno poslušajo pripombe turistov, ki prihajajo z motornimi vozili: »Kaj malo boljšo cesto bi pa že lahko imeli! Drugič me bo težko spraviti sem gor, če cesta ne bo boljša!« Ko isti turist pride drugič, vidi, da je vse ostalo pri starem. Doklej tako? Vsaj honorarnega cestarja bi pa le lahko imeli na tej turistični cesti! V. P.
Plenum SZDL pripravljajo
Na nedavni seji izvršnega odbora ObO Socialistične zveze v Ribnici so sklenili, da bodo kmalu sklicali razširjeno sejo občinskega odbora SZDL. Povabili bodo predstavnike delovnih organiza. cij. Na tej seji bodo razpravljali o gospodarski problematiki v podjetjih.
Rezervisti na preizkušnji
V kratkem bodo v ribniški občini testirali rezervne oficirje in podoficirje. Za preizkušnjo znanja rezervnega kadra je občinski odbor ZZB vse dobro pripravil.
Ribnico obiskuje vedno več turistov in izletnikov, ki si ogledajo predvsem ribniški grad in muzej v njem ter cerkev, ki je delo našega znanega, že umrlega arhitekta Plečnika. Seveda jih obišče večina tudi prodajalno spominkov, kjer prodajajo po vsej državi pa tudi izven nje znane spominke, ki so ročno delo domačinov. Na sliki: pred kratkim si je večja skupina šolarjev iz Lavrice ogledala grad in muzej
(Foto: J. Prime)
marno u Ribnici so zaprli
Beli kruh vozijo iz Sodražice in je za 4 stare dinarje dražji
Sanitarna inšpekcija je pred kratkim zaprla pekarno privatnega peka Florijana Marklja (v Bartoljevi stavbi) v Ribnici. Inšpekcija je pred tem namreč zahtevala, naj Markelj uredi prostore tako, da bodo odgovarjali vsem higienskim zahtevam. Markelj, ki ima lokal le v najemu, ga ni hotel urediti. Zdaj dela v Ribnici le še ena pekarna (tudi zasebna), ki ne more napeči dovolj kruha, in peče zato le črnega. Beli kruh so začeli voziti v Ribnico iz Sodražice, prodajajo  pa  ga v
Zbor mladine v Ribnici
V soboto, 28. maja, bo v Ribnici velik zbor šolske mladine. Zbrali se bodo učenci osnovnih šol, ki tekmujejo za Levstikovo značko. Pričakujejo šolarje iz Kočevja, Fare, Loškega potoka, Sodražice, Velikih Lašč, Dobrepolj in Ribnice. Prireditve se bodo udeležili tudi 4 slovenski kn.iževniki, ki bodo mladini brlrJii svoja tdela, sodeloval pa bo tudi pevski zbor iz Sečovelj.
Na Travni gori 20 Ndin
Celodnevna oskrba v domu na Travni gori je 20 N din. Dobro je poskrbljeno za raz vedrilo- Blizu so bogata lovišča, čisti zrak in mirno okolje prijata zlasti živčno bolnim.
trgovinah Samopostrežba in Izbira. Zaradi prevoznih stroškov je v Ribnici zdaj beli kruh 4 stare din dražji pri kilogramu.
Ribniški upokojenci bi radi klub
Na občnem zboru 15. maja so ribniški upokojenci znova želeli, da bi čimprej dobili svoj klub. Sklenili so, da si bodo letos v ta namen prizadevali s podvojeno močjo. Prav tako bodo pomagali tistim članom, ki bi želeli pomoč iz stanovanjskega sklada. Pogovarjali so se tudi o izletih; radi bi obiskali Trst, Gorico ter vinske gorice. Prav bi bilo, ko bi v prihodnje malo bolj delali in malo manj kritizirali. V. P.
Ribiči tekmovali na suhem
Na ribniškem stadionu so 22. maja tekmovali člani ribiške družine v ribiških spretnostih. Ob navzočnosti vsega članstva se je pomerilo 23 starejših tekmovalcev in 4 mladinci. Pri članih je bil najboljši Mišo Radanovič s 193 točkami, drugi je bdi Ivan Bančič (152) in tretji Andrej Vidic (130,7). Prvo mesto pri mladincih je zasedel Hubert Mihič.
Z zastavo si je hladil »jezo«
Ko so 1. maja prebivalci Dolnjih Podpoljan slavili krajevni praznik in izročali namenu novo avtobusno postajališče, so na parkiriščih postavili mlaje ter jih okrasili z zastavami. Pa se je nekdo našel in v noči pred praznikom potegnil z mlaja zastavo ter si tako ohladil »jezo«. Prebivalstvo je kljub temu praznovalo. V. P.
skem, naš novi gospodar na Vrho-vem, je bil odličen prirodoslovec. Zbral je štiri omare kranjskih rudnin in okamenin. Kupoval si je vso domačo in tudi precej pomembnejše tuje literature. Ko je trtna uš usodno opustošile stare vinograde in so ljudje po Ivanjem dolu in Bojnicah rigolali za nove trtne nasade, je vrhovski graščak vneto brskal po bogatih prastarih lapor-natih morskih usedlin. Za srebrno krono so mu nabrali otroci košaro okamenelih školjk in polžev najčudovitejših oblik, ki so pred petnajstimi milijoni leti in več živele tod v toplem miocenskem morju. Graščak je zaman iskal nepoškodovanega znamenitega polža Perei-raia Gervaisii, ki ga je najti vedno 2 odtrganim rogljem. Samo London in Dunaj sta se kmalu ponašala z Nepoškodovanim primerkom, šele Pozneje so celega našli tudi v Samoboru, več pa na Portugalskem in drugod. Odkril ga je prav tu in Prvi opisal v Analih Prirodoslov-nega dvornega muzeja vseučiteliški Profesor in Graza dr. Rudolf Hoer-nes, ki je veljal za najboljšega Poznavalca geološkega • terciara in 0 njem tudi mnogo pisal. Povabil &a je najbrž prav graščak z Vrho-^ega. Tuji učenjak je soodbudil °-.r. Schoppla k novemu delu. Saj Sl Je nemški profesor tudi na sosednjem Gracarievem turnu prido-PU za nabiralca okamenin mladega *yudeževega prijatelja lanaca Kuš-^Jana, mojega deda z Loke, v čigar ^aouščini sem našel Hoernesovo zahvalo za poslano najdbo.
Ko so po prvi svetovni vojni ^s.anovili v Ljubljani univerzo in je prišel mineralog Hintrelechner
z Dunaja predavat praznih rok, je dr. Anton Schoppl z Vrvovega podaril novi visoki šoli vso svojo bogato mineraloško zbirko in dragocen mikroskop Reichert, medtem ko je knjižnico, 1600 zvezkov kar-niolike, kupil Graz, kjer je bilo v' zadnji vojni ob bombardiranju vse uničeno.
RIBNIŠKI IN GRACARSKI RUDEŽI
Poldrugo stoletje Rudežev v Ribnici in na Gracarjevem turnu je dalo naši kulturni in literarni zgodovini posebno poglavje, ki je v knjigah že precej popisano. Vendar nam je še več zanimivih nadrobnosti ohranila čuvarica rodbinskega izročila, neka hči ribniškega dr. Teodorja in teta Elza, »živa družinska kronika«, na katero se Rudeži radi sklicujejo.
Anton Rudež iz Kobje glave na žkrasu, kamor so predniki prišli baje iz Dalmacije, je bil rojen leta 1757 v hiši nekdanjih svobodnjakov, ki so hranili tudi star dobinski grb. štiri leta je študiral v Ljubljani z Valentinom Vodnikom, s katerim ga je do smrti družilo prijateljstvo in xanimanje za slovenski jezik in preroditeljsko književnost. Uradniško službo v Ljubljani je pustil in dvaintrideset let star prišel na ribniško gospoščino za oskrbnika gro-som Kobenzljem, ki jim je služil, kot zatrjuje staro izročilo, baje že kot bister in marljiv otrok za pastirja in kočijaža. Pozneje je vzel graščino od grofov v najem. Polagoma si je tako opomogel, da si je nakupil neko fevdalno posestvo v štangi, graščino Loko prpi Mengšu, Ravbar-
jev grad v Mengšu samem, posestva v Dragomlju, graščinsko posest na Viču ter štiri hiše v Ljubljani: poznejšo Zalaznikovo na Starem trgu št34, poznejšo Schneider Verovškovo na Dunajski cesti, neko z vrtom na ruimski cesti in še četrto v Krako-vem.
Nekoč je grof Janez Kobenzel, ki je neoženjen živel na Dunaju, svojemu ribniškemu zakupniku ponudil: »Daj mi vsako leto štiri tisoč goldinarjev, po moji smrti pa je graščina tvoja!« Rudež se je leta 1810 zares prepisal in grofu plačeval komaj štiri leta, ko je gospodar umrl.
Takrat so bili v deželi že drugo leto Francozi. Rudež jim je po Kočevskem nakupoval seno, na Hrvaškem pa slavonsko in vojvodinsko žito. Po odhodu Napoleonove armade ni več opustil donosne trgovine. Oskrboval je tudi avstrijsko vojsko in tako obogatel, da je 1.1821 kupil we trdnjavski Gracarjev turn pri Šentjerneju s 70 hektarji zemlje. Zapisal ga je nekemu Francu Rude-žu, ki ga pozna samo franciscejski kataster, ne pa tudi rodbinski viri in izročilo; če ni le pomota in ne gre morda za komaj leto dni starega kupčevega vnuka po sinu Jožefu.
Od sedmerih otrok iz dveh zakonov sta Antonu Rudežu tstala samo dva: Jožef in Friderik. Da bi jima ne bilo treba v žolnirje, je starejšemu Jožefu odkupil Gracarjev turn, Frideriku pa dvorec Lančce na bližnjem Gorenjem Mokrem polju s 50 hektarji grunta. Friderik je že v dvaintridesetem letu starosti umrl in so bile Lančce združene z Gracarjevim turnom.
Avtomobilska cesta proti Domu na Travni gori je letos prvič v redu označena. Table, ki jih vidite na sliki, že stoje na določenih mestih. Motorizirani turisti in izletniki niso zdaj na križiščih več v dvomih, katera cesta pelje na Travno goro, in ne morejo zaiti, kakor se je včasih dogajalo. Markacijo ceste je uredilo Turistično društvo Ribnica. Potrebno bi bilo, da bi  tudi  ostala turistična
društva in jamarsko društvo (pa tudi gostinci) podobno označili pota do svojih za turista in izletnika zanimivih in potrebnih objektov. Sklepe o takem označevanju s i namreč organi vseh teh društev že sprejeli, žal pa sekcije, ki jim je to poverjeno, n:č ne narede. Pogosto se še dogaja, da glavno delo društva sloni le na predsednilu in tajniku.
(Foto J. PBTMC)
RIBNIŠKA KRONIKA
■ PREBIVALCI LIPOVCA si Že dolgo želijo krajšo zvezo z Ribnico. Iz Lipovca v Ribnico je sedaj mogoča pot samo čez Dolenjo vas, pot preko Otavic pa bi bila krajša za 2 km. Sedanji kolovoz bi bilo treba samo preurediti in razširiti, da bi bil mogoč prevoz. Vaščani Lipovca želijo, da bi se področna krajevna skupnost v Dolenji vasi zavzela za ureditev omenjenega kolovoza. Lipovčani so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom.
■ OBNOVA RIBNIŠKE MENZE lepo napreduje. Preurejeni prostori bodo veliko lepši in večji kot prej. Menza ne obratuje, da pa njeni redni obiskovalci ne bi bili prikrajšani, delijo mrzlo malico.
■ PREDAVANJE O RAKU, ki je bolezen današnje dobe, je bilo
pred nedavnim v Ribnic . Po slabi udeležbi sodeč, so Rihničani o raku zelo dobro poučeni in se najbrž zaradi tega niso predavanja udeležili . . .?
■ DOBRO LETINO je pričakovati po zelo ugodnem spomladanskem vremenu. Trave in detelje kažejo zelo dobro, košnja pa bo letos prej kot druga leta ir bodo z njo že v kratkem začeli. Sadna letina bo povprečna. Hruške so cvetele lepo, jablane pa obetajo pičel pridelek.
■ TRGOVINA V ZAPOTOKU pri Sodražici ima samo enega prodajalca. Nič čudnega ni, če je večkrat zaprta, saj mora prodajalec po službenih opravkih in nakupih. Ljudje so nejevoljni in zahtevajo od KS Sušje, naj posreduje pri trgovskem podjetju

REŠETO
Mornar plava v bazenu
V sredo, 13. oktobra 1965, okrog pol štirih popoldne se je v strašnem orkanu na južni obali grškega otoka Krete potopila jugoslovanska motorna ladjah TISA. Nekaj minut potem ko je ogromen val udaril v levi bok ladje, se je TISA postavila na krmo in zdrsela v temnomodro globino. V raz-bičanih, 5 metrov visokih valovih okrog usodnega mesta je plavalo 18 članov posadke ...
Poslednje potovanje TISE, motorne ladje s 750 tonami nosilnosti, se je začelo v soboto, 5. oktobra 1965, ko so ji v Neaplju naložili tovor paradižnikovih konzerv, namenjenih v pristanišče Djedah v Saudovi Arabiji na obali Rdečega morja. Ladja je bila last »Jadranske slobodno plovidbe« iz Splita.
Ko se je TISA približevala Kreti, sta nebo in meteorološko poročilo napovedovala nevihto. Ladja je plula štiri morske milje (1 morska milja = 1856 m) od južne obale Krete in se med močnim vetrom in visokimi valovi skušala prebiti v zavetje kretskega pristanišča Agia Galini. — Med 18 mornarji TIŠINE posadke sta bila tudi dva stara morska volka, ki jima je bila to zadnja vožnja pred upokojitvijo, in dva 19-letna novinca: kadet Ivo in strojni vajenec Ivan, ki sta po končani srednji pomorski šoli prvič plula na TISI.
KONČANO JE . . .!
Ladja je bila samo še 5 ali 6 milj oddaljena od rešilnega pristanišča, ko je pridrvel smrtonosen val. Sredi raz-penjenega morja je zdaj ležala nebogljena TISA, nagnjena za več kot 40 stopinj, in se ni več vzravnala. Poveljnik je kriknil:
»Končano je!«
Katastrofa je bila neizbežna. Hladnokrvno je ukazal zapustiti ladjo. Niti toliko časa ni ostalo, da bi spustili rešilne čolne: ladja se je po topila v dobrih treh minutah! Globina morja na tem mestu znaša več kot 350 metrov.
B 17 mornarjev, ki so v tem trenutku plavali okrog nej in se držali za rešilne pasove ali druge predmete, je bilo na milost ne nemilost preprščenih razbesnele-mu morju. Ante Milin, 40-let-ni krmilar TISE, je med zadnjimi zapustil ladjo. Na strmo nagnjeni palubi je našel leseno klop, katere se je trdno oprijel, preden se je spustil v vodo. Okrog sebe je videl tudi nekatere tovariše, ko so se od časa do časa prikazali na vrhovih razpenjenih valov.
Valovi so tudi njega dvigali in spuščali, vsak val, ki ga je razbil orkan v oblak drobnih kapljic, pa ga je rezal v hrbet in obraz kot tisoč razbeljenih iglic. Trudil se je, da mu slana morska voda ne bi prišla v oči in usta, ni pa ji mogel zapreti poti v nos in ušesa. Cez nekaj časa se je otre-sel čevljev, ki so ga vlekli v globino.
JS Ko je bil že dobro uro v vodi, je začutil nenaden udarec nekega trdega predmeta v hrbet in glavo. Kakšen slučaj in presenečenje! To je bil rešilni pas z dvema metroma vrvi. Ante se je privezal nanj in se naprej boril z neurjem.
Prva noč je za brodolomca minila med plavanjem v neznani smeri. Sele ko se je zvedrilo in so zasijale zvezde, je kot izkušen krmilar ugotovil, da ga nese proti jugu. V isti smeri je čez nekaj časa zagledal temne obrise otoka. Prepustil se je morski struji in počivanju na klopi. Tako je plul tudi ves naslednji dan — otok le ni bil tako blizu, kot je bilo sprva videti. Mimo so šle tri ladje. Klical je na pomoč, toda nihče ga ni slišal. Ladje so se izgubile na obzorju.
BI Nastopila je noč in okrog polnoči je Ante z grozo ugotovil, da ga tok odnaša proti severozahodu — stran od otoka, kateremu ni vedel niti imena, ven, na odprto morje! Pošastna vizija smrti v strašnih mukah mu je lebdela pred očmi. Poskušal je veslati z nogama in rokama, pa vse zastonj! V jedki slani vodi je bil že 33 ur. Le misel na dva otroka, na ženo in na rodni kraj mu je dajala voljo do življenja in moč, da ni odnehal. Začutil je krče v nogah in rokah ter se privezal na klop, da se ne bi enostavno potopil, če bi izgubil zavest ...
REŠITEV: OTOČEK GAVDO PULO
V petek zjutraj ga je spreletelo ponovno upanje na rešitev. Na brezkončnem horizontu je opazil ostre obrise majhnega, nizkega otočka. Struja ga je nesla naravnost proti tej krpici zemlje. Vendar je minilo še nekaj ur strašne žeje pod vročim sredozemskim soncem in v strahu pred morskimi psi, preden so ga pričeli valovi metati ob strme stene otočka. Namesto rešitve mu je ponovno grozila poguba, šele čez dobro uro je ves krvav, obdrgnjen in na smrt izčrpan začutil tla pod nogami. V 44 urah v vodi je preplul 40 morskih milj, kar je več kot od Novega mesta do Ljubljane.
Bilo je okrog poldne, ko se je Ante zavlekel po rokah in negah nekaj metrov daleč na suho obalo in tu izgubil zavest.
Ko se je zavedel, je bruhal slano vodo in kri- Na soncu je posušil obleko in se pričel razgledovati po otoku, vendar ni bilo nikjer nikogar. Bil je strašno žejen. Nena doma  je  zašumelo grmovje
in Ante je zagledal trop div jih koz, Iki so ga presenečene opazovale. Poskušal jih je ujeti, da bi namolzel mleka, vendar so se takoj razbežale, če se jim je le Za korak približal.
Z vrha otočka je zagledal spodj na rtu majhen svetilnik brez čuvaja in napotil se je proti njemu. Nameraval je razbiti luč, saj bi jo verjetno kmalu kdo prišel popravit. Takrat pa je opazil, da se otočku bliža ribiški čoln. Pričel je mahati s srajco. Ribiči ga niso opazili. Zasidrali so čoln in vrgli mrežo. Anteju ni preostalo drugega, kot da se je po obali odvlekel proti čolnu in spet mahal in od ča-sa do časa slabotno zaklical na pomoč.
Končno So ga opazili.
Prenesli so ga v čoln »Agios Nikolas« (Sveti Nikolaj) in mu pripravili ležišče. Poskušal jim je v italijanščini pojasniti, kaj sc je zgodilo, vendar ga grški ribiči niso ra zumeli. šele ko so videli rešilni pas z napisom "TISA — SPLIT«, se jim je posvetilo. Ponudili so mu jesti in piti, Ante pa je bil samo žejen. Pa niti piti ni mogel — že p oprvih požir':ih je občutil v grlu in želodcu neznosne bolečine, saj mu je slana voda razjedla ves požirahrk. Masirali so ga z alkoholom in petrolejem in ga zavili v odeje. Imeli so vržene mreže, pa tudi vreme se je poslabšalo, in morali so ostati na otočku do zore.
TRPLJENJA ŠE NI KONEC
Drugo jutro so odpluli proti otoku Gavdo (mimo katerega je neslo Anteja pred dvema dnevoma) in od tu iz majhnega ribiškega naselja sporočili o nesreči Ti se in rešitvi Milina ter potem z istim čolnom odpluli proti pristanišču Agia Galina. V Galini so Milina sprejeli kot svojega, vendar kraj s 300 prebivalci nima niti zdravnika niti bolnišnice. Tu še nihče ni ničesar vedel o nesreči Tise niti o usodi ostalih bro-dolomcev. Milina so čez gore pre. peljali z avtomobilom na severno obalo Krete v Heraklion v mestno bolnišnico. Po nekaj dneh umetnega hranjenja in krvnih transfuzij se je začel popravljati. V štirih dneh po brodolomu je shujšal 20 kilogramov, telo se mu je osušilo zaradi pomanjkanja vode, imel je številne rane, krvavitve v
želodcu, v ustih in po grlu pa mu je odpadala koža . . . Vendar je ostal živ!
»Njegov podvig zasluži vso pozornost, saj je izreden dogodek v jugoslovanskem pomorstvu. Z veliko veščino je vzdržal v brezupni borbi za golo življenje proti neprimerno močnejšim silam narave,« je napisal v »Mornariškem glasniku«, glasilu jugoslovanske vojne mornarice, Luka Dančevič, državni svetnik v zveznem sekretariatu za pomorski in rečni promet.
Nekaj dni so čakali, če se bo pojavil še kakšen preživeli bro. dolomec s TISF. Toda tišina, gro. bna tišina je vladala nad mirno morsko površino, ki je spet dobivala privlačen gladki lesk. Predstavnik ».ladroslohodne« iz Splita je 21. oktobra 19(55 na južni obali Krete spustil v morje ve-nec v spomin Antejevih tovarišev, ki so našli skupni zadnji dom v sinjih globinah Sredozemlja.
MORNAR ANTE PRI NAS
Ante se je zdravil 20 dni v bolnišnici Heraklionu, potem pa od 6. do 20. novembra na vojnomedicinski akademiji v Beogradu. Pržrtvovalni grški in jugoslovanski zdravniki so mornarja ohranili pri življenju. Seveda pa posledice nečloveškega trpljenja ne izginejo tako hitro. Milin si Je zdravil notranje organe dobra 2 meseca v Rogaški Slatini, na zdravljenje živcev pa je prišel v Šmarješke Toplice. Zdaj plava hrabri mornar — v štiri čevlje globokem bazenu in trdna tla ima pod nogami, kadar se mu zahoče
»Tu je mirno in prijetno. Ce se preveč kopljem, me spet boli glava. Sicer pa sem se ob odlični hrani zredil in bom kmalu spet imel svojo težo,« pripoveduje simpatični Dalmatinec. Nikdar prej ni bil bolan, niti prehlajen ne. Ne pije alkohol^ in ne kadi, sicer bi bil bitko z morjem izgubil.
»Grški zdravniki so rekli, da bom moral najmanj dve leti počivati in jesti samo predpisano hrano. Zdravim se še vedno s tabletami za živce in želodec« Z zdraviliščema v Rogaški Slatini in Šmarjeških Toplicah je nadvse zadovoljen.
Antc je bil 3 leta v partizanih; najprej v XIII. diviziji, potem pa v težkoartilerijski brigadi IV. armade. Sodelo val je tudi pri osvoboditvi Trsta. Bil je krmilar na VA-REŠU, prvi jugoslovanski ladji, ki je po otvoritvi prekopa na reki Sv- Lovrenca v Ka nadi zaplula po Michigan-skem jezeru in pristala v rviilhvaukeeju v Združenih državah Amerike. Za njegovo izredno hrabrost in vzdržljivost po brodolomu TISE so
Čeprav je imel Ante Milina vode južno od Krete do smrti dovolj in ga še vedno oblije zona, ko se spomni strašnih valov razbesnelega Sredozemskega morja, se je na sladko, toplo vodo v Šmarjeških Toplicah že navadil in kopanje vsak drugi dan mu prav dobro dene...
»šo^ka Ančka« in tovariš Kardelj
#0 g te tovariš Edvard uar$ Vred kratkim zdrfli"" " čateških Toplicah l^ega dne obiskal tlldi ^anjevico. V go-stišaj0 mu usluztenci podr dolenjski glineni polK,}1 9cl je visoki nosi n*sel proti avto-moV"', u 9a je srečala šolska Ančka«, čistilka kosta-nje^°le, va ga takole
7Zflfe je tale, gospod, prillm poličkom okoli
'CSj Kardelj pa ji je Tnei'^hom navzočih hitro <V0r«.- »Mamca, saj aa D'. Večkrat napolnil jffl (:■ ™, le nič se ne
Ančko kak teden .,° vprašali, zakaj ie °- Slla Predsednika ive^ ^Pščine nam je dejo.l *Jezusmarija, kaj sertji Vedela, kakšnega /0l)flf sem srečala na resi'1 in,Poliček je bil ta-
Šentjernejski harmonikarji ustanavljajo svoj zbor. 1. maja so se odpravili v Belo cerkev,  kjer so  se predstavili tamkajšnjemu  občinstvu.  (Foto:  Polde Miklič)
Dvojčka doma in dvojčka v armadi
ga predlagali za mednarodno pomorsko nagrado, ki jo vsako leto podelijo v Italiji najbolj vrlemu mornarju sveta.
Ante je napisal o svoji pustolovščini knjigo, za njegovo zgodbo Pa se zanimajo tudi filmarji. In to je tudi vse: na človeka, ki je le za las ušel smrti in je s svojo voljo in življenjem lahko za zgled ne samo tovarišem iz trgovske in vojne mornarice, ampak vsakomur, ki že v dosti manjši stiski obupuje — pozabljajo celo tisti, ki so se z njim v jeseni ponašali p0 časopisih in revijah doma in Po svetu. Ante je pred brodolomom zaslužil po 60.000 starih dinarjev in 36 dolarjev dnevnic na mesec. Zdaj prejema nado mestilo od socialnega zavarovanja, njegova sindikalna podružnica pa mu je enkrat nakazala 35 000 starih dinarjev. To je za življenje Milinove tričlanske družine na Reki in za njegove drobne izdatke v zdravilišču nedvomno — malo.
B Milin je sicer razpoložen, iz njegovih besed pa veje skrb za družino. Ali se bo pod takimi pogoji res lahko hitro in uspešno pozdravil? Organizacije in ustanove, ki bi mu lahko pomagale prebroditi vsaj ta drugi del nje-
gove odisejade, pa si s tem ne belijo glave.
»S svojo res nadčloveško močjo, vztrajnostjo in hlad nokrvnostjo pravega pomorca in z jeklenim srcem je premagal smrt po tako brezupnem brodolomu, ki je pogu-bil 17-člansko posadko. Če ne bi bilo Milina, ne bi nikoli ničesar izvedeli o usodi ljudi in ladje TISE, ki je brez sledu izginila v morske globine,« piše v reviji »Pomorstvo«. Kako hitro pozabljamo!
M. MOSKON
B NA DELOVNEM MESTU je umrl za srčno kapjo na lokomotivi neki avstrijski strojevodja. Potniški vlak so takoj zatem ustavile avtomatske varnostne naprave-
B EPIDEMIJA     KOZ v
vzhodnem Pakistanu je v treh tednih pokosila 1300 ljudi, od tega 1000 samo v pokrajini Džesore.
B V MINULIH DVEH TEDNIH je v bolnišnici angleškega mesta Crondalla umrlo 23 bolnic za gripo. Bolnišnico so zaprli, saj je za gripo zbolel večji del zdravniškega osebja.
Genski šport
J* Franjo iz
V- jNl direktorju P°Id<\ jC % kolodvorske« Prazel tu      balon za vino if~ to-',   restavracije. P°ld.e. ti V^alu sasumil, kdo bt. je Vjp, vendar jc v Fra bi" J Prisotnosti »ra*o njegovo klet- J?" pf*5 i«0Šel čez dan ah dva lo^./anjo navezal ta isl1 pa J\ '• žico in ga obesil « bal0!/kostanja na nouo IcfoJJlezniški postaji Vrx nilski«. Ljudje so oa »K V* svetlikat v vfSm i" se smejali. tfflE gostom tozd. da saj po beton izma^[ m*1 U Pa je obešeno « Kockaj dneh opaž" * ' ici° / nato so balon sla«-nOs;'} ^deti  imajo ^asi
^'J^o. na' pretek-
U > so izletniki obiska-
2L^o jamo. Pri li f \fx^ko podjetje v Rtb-dt» i °Pastti prav »ra2i>e-tiK1.,, n^Pis; »Prepovedan seltff* kapijoh spet do-ponekod slouen-|cđ*',J teano pod k a P i °-
Vojaka na sliki sta dvojčka Jože in Ciril KI emenčič.
Jože in Ciril Klemenčič sta doma iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju, rojena sta bila 1945. kot dvojčka. Oba sta po poklicu natakarja in oba zdaj služita vojaški rok pri isti vojni pošti v Srbiji.
Prejeli smo njuno pismo, v katerem pišeta: »Potrjena sva bila v isti rod vojske, zdaj pa služiva v isti enoti. Sva skupaj v četi, spiva v istem pro-
storu, posteljo imava drug poleg drugega, v učilnici sediva prav tako drug poleg drugega, skratka, vojska naju ni niti najmanj razdružila.
Takoj, ko sva prišla v enoto, so naju zamenjavali. Včasih so Jožeta klicali za Cirila, drugič spet Cirila za Jožeta, no sedaj pa so naju že spoznali. Vsi tovariši v enoti se zelo čudijo, da sva oba brata v istd enoti. Midva jim razlagava, da sva dvojčka in da po zakonitih predpisih brata dvojčka lahko služita vojaški rok v isti enoti. Nato se fantje žalostno vprašujejo, zakaj še oni niso imeli te sreče, da bi se rodili kot dvojčki . .. Menijo namreč, da bi jim rok v dvoje potekal hitreje . . .
Oba želiva postati dobra vojaka JLA in kar se da vestno opravljava vojaške dolžnosti. Tudi čimveč pošte si želiva, zato vabiva fante in dekleta iz domačega kraja ter vse znance, naj nama čimveč pišejo. Obljubljava, da bova na vsako pismo odgovorila. Lep pozdrav vsem bralcem Dolenjskega lista!
CIRIL in J02E KLEMENČIČ V. P. 8748/1, Sombor Bačka — Srbija
So! med navijači
Ko sta se 22, maja na Loki v Novem mestu v prvenstveni tekmi merili moštvi novomeškega Partizana in Ribnice, je bilo med gledalci tudi nekaj Ribničanov. Ko so bo-drilci domače ekipe poleg sebe opazili »Urbane«, je nekdo hitro pripomnil: »Eh Rib ničani pač niso nevarni, saj imajo slamo v glavi!« Duhoviti Blaž, seveda Ribničan, ki je to slišal, mu ni ostal dolžan:  »Bolje nekaj kot nič!«
BRODAR - JEZERNIK:
57. — Roparski napad na Jako je bil trd oreh. Razpolagali so samo z zelo pomanj kljivimi podatki, ki so jih dobili od Jake. Si cer so imeli na kriminalnem oddelku kartoteko, toda v njej ni bilo nobenega človeka, ki bi vsaj približno ustrezal opisu. Poleg tega je motila tista opazka o psu. Niti en znan kriminalec ni imel psa. Zadevo so že mislili odložiti v arhiv, ko je nekega jutra pridrvel na kolesu prepoten moški in poročal o drz nem vlomu v trgovino na periferiji mesta, vlomilec je izrezal ključavnico in odnesel zalogo tekstilnega blaga, vso gotovino ter več drugih stvari
58. — Organom, ki so preiskovali vlom, se je javila priča. Bil je to starejši moški, ki je šel okoli dveh zjutraj po cesti mimo trgovine. Zdelo se mu je, da skozi špranje v polknicah vidi luč, in je stopil bliže. V tem trenutku se je pred njim pojavil velik pes, ki je tako hu do renčal, da se je jadrno umaknil in šel domov raje po ovinku. Njegovo izjavo so zapisali, a ji niso posvečali posebne pozornosti. Skupna vrednost ukradenega blaga je znašala čez dvesto tisoč dinarjev. Vlom je bil izvršen zelo spretno. Nikjer prstnih odtisov ali pozabljenih predmetov.
59. — Jože je slučajno zvedel za ugotovitve preiskave in se zamislil. Spet pes! V glavi se mu je motala nejasna misel, da gre pri obeh zločinih za istega storilca. Stopil je k načelniku. »Iščimo psa,« je predlagal. Načelnik je prisluhnil. Misel pravzaprav ni slaba, vendar jo je po kratki presoji zavrgel. »Saj ne vemo o njem nič drugega kot to, da je pes!« je izrazil svoj pomislek. »To se pravi, da vemo o njem še manj kot o njegovem lastniku.« To je seveda držalo. Vendar je Jože kljub temu predlagal, da bi šel k priči, ki je tisto noč videla psa, in se z njo pogovoril. Načelnik se je strinjal.
60. - Založil ^Mj\l^l'^nxi psov različnih pasem in °.1jf*;ci,Vl0žakaOZVeuOvat-»Kakšen je bil,« Jelai ? v*> takn- >>tak kot činč?« Ta jc poglej L fe^kimal. »Ne. tak ni hfl^»5^^0)a°^KJt Volčjak? Bernardin .^Jog- Jazbečar? Mož je pazljivo oj jiJi^ijteh "Je m od. kimaval. Ne, niti /SRjfe. ^..Podoben. Jožeta je mine va »Jg ^ *U st p morda popili kah JgJLjAjjUteu domov?« je vprašal- 0j ^ ^Je .užaljeno protestiral ta, p0k^U,tku Pa planil pokonci, jn J f De55!/azal skozi okno. »Tamle je.
Zgodnja trofeja
14-letni Asif iz Azer-bejdžana je svojemu očetu, konjarju na bližnjem kolhozu, nosil zajtrk. Okolica naselja Keslara, kjer deček živi, je pokrita z gostimi gozdovi, zato je jemal s seboj očetovo dvocevko.
Nekoč je Asif zaslišal za seboj lomastenje in pokanje vej. Obrnil se je in okamenel: velikanski medved je vlekel za seboj razmesarjenega konja. De ček je bil že nekajkrat z očetom na lovu, zato ni dosti premišljeval: s točnim strelom je podrl medveda. Ko je naredil nekaj korakov, se je nenadoma pred njim pojavil še en medved. Z drugo kroglo je ubil tudi tega.
SMEH STOLETIJ
Po cesarju Tiberiju je zavladal Nero, znan kot silno krut vladar, požigalec Rima, morilec lastne matere, svojega vzgojitelja Seneke in vrste drugih predstavnikov rimske aristokracije.
Pri njegovem krvoločnem početju mu ni nihče ugovarjal, le Seneka, njegov nekdanji vzgojitelj, je imel dovolj poguma, da mu je povedal v obraz:
»Če boš še tako moril, svojega naslednika le ne boš mogel umoriti.«
Ko se je senat nazadnje le naveličal Nero-vih groženj, se je odločil, da se ga bo iznebil. S posebnim odlokom ga je proglasil za sovražnika države. Vodja upora naj bi bil Vindex.
Nero, ki je zvedel za ta ukrep, je besen razpisal na Vindexovo glavo nagrado deset milijonov sestercev. Tedaj je Vindex vzkliknil:
»Nero obljublja deset milijonov sestercev tistemu, ki mu prinese mojo glavo. Jaz pa sem pripravljen dati še nekaj več tistemu, ki mi prinese Nerovo.«
Pri odkrivanju rimskih starin so našli na nekem močno popisanem zidu tudi tale napis:
»čudim se ti, zid, da se še nisi sesul v razvaline, ko moraš nositi toliko grdobij raznih pisunov na sebi.«
Se lepšo pa je uganil tisti, ki je v sveti jezi nad čačkami po stenah napisal na prav isti zid naslednje:
»Cela vrsta jih je, ki so na dolgo in široko čečkali na zid, jaz pa sem edini, ki ni ničesar napisal.«
Italijanski knez je povabil Danteja v svoj podeželski dvorec. V parku je bil ribnik, ki so ga uredili z velikimi stroški, kajti dežela tam naokrog je suha. Pesnik si je ogledal napravo in se pošalil, ker je bilo v njej le malo vode. Užaljeni knez pa je dejal:
»Vaše šale niso umestne. V ribniku ni premalo vode. še pred nekaj dnevi se je nekdo v njem utopil.«
»Tako?« je pripomnil Dante, »ta se vam je pa hotel prav gotovo polaskati!«
— Odpeljite gospoda komisarja h gospodu.
Arsen je pogledal osuplo, z obrazom, kot da jo sprašuje, ali je premislila.
— Naj se zgodi, kar se pač bo zgodilo!
Brez hišnika bi se Maigret zgubil na hodnikih, ki so se široki in odmevajoči križali kot hodniki v samostanu. Skozi špranjo je mimogrede videl kuhinjo, kjer ise je iskrila medenina in kjer je stala na mizi kot v Gros-No-yeru steklenica belega vina, najbrž Arsenova steklenica.
Ta očitno ni nič več razumel kaj Maigret hoče. Po vprašanju v zvezi z njegovo sobo je pričakoval pravo zasliševanje. Zdaj pa ga ni vprašal nič.
V desnem krilu pritličja j p potrkal na vrata iz izrezlja | hrastovine.
— Jaz sem, gospod! — je rekel s povzdignjenim glasom, da bi ga bilo znotraj slišati.
Ko sta aaznala neko godrnjanje, je rekel:
— Komisar, ki je z menoj, vas po vsi sili hoče videti.
Negibna sta obstala, v sobi pa je nekdo hodil sem in tja in nazadnje malo odprl vrata.
Svakinja se ni motila, ko je omenila zabuhle oči. Te so se zastrmele v komisarja nekam topo.
— Vi ste! — je z okornim jezikom zablebetal Hubert Vernoux.
Očitno je ležal kar oblečen. Obleko je imel zmečkano, beli lasje so mu padali na čelo in z mehaničnim gibom roke si je segel k njim.
— Kaj hočete?
— Rad bi se z vami pogovoril. Težko ga je bilo vreči skozi
vrata. Vernoux se je odmaknil, kot da še ni prav prišel k sebi. Soba je bila zelo velika. V njej je stala postelja z baldahinom iz izrezljanega lesa, zelo temna, z zavesami iz obledele svile.
Vse pohištvo je bilo staro, bolj ali manj v istem slogu in je spominjalo na kapelo ali zakristijo.,
— Saj dovolite?
Vernoux je izginil v kopalnico, si natočil kozarec vode in pogrgral. Ko se je vrnil, je bil že malo boljši.
— Usedite se. V tale naslanjač, če hočete. Ste s kom govorili?
— Z vašo svakinjo.
— Vam je povedala, da sem se napil?
— Pokazala mi je steklenico od žganja.
Skomignil je z rameni.
— Zmerom ena in ista pesem. Ženske ne morejo razumeti, človek, ki so mu pravkar surovo sporočili, da je njegov sin...
Oči so se mu orosile. Glas mu je postal malo tišji, jokav.
— To je trd udarec, komisar. Posebno še, če ima človek samo enega sina. Kaj dela njegova mati?
— Nimam pojma ...
— Ta se bo naredila bolno. To je njena zvijača. Naredi se bolno in nihče se ji ne upa nič reči. Razumete? Potem jo nadomešča sestra: temu pravi, da prevzame hišo v roke ...
Spominjal je na starega komedijanta, ki hoče človeka za vsako ceno ganiti. Izraz na njegovem lahno zabuhlem obrazu se je z nenavadno naglico spreminjal. V nekaj minutah so njegove poteze zapovrstjo izražale puščobo, rahlo bojazen, potem očetovsko bolečino, zagrenjenost zaradi obeh žensk. Zdaj je spet prihajala na površje bojazen.
— Čemu ste me hoteli videti?
Maigret, ki se ni usedel v naslanjač, katerega mu je Vernoux pokazal, je iz žepa potegnil tisti kos svinčene cevi in ga položil na mizo.
— Ste pogosto hodili k vašemu svaku?
— Približno enkrat na mesec, da sem mu prinesel denar. Mislim, da se je razve-delo, da mu jaz dajem za življenje.
— Torej ste na njegovi pisalni mizi opazili tale kos cevi?
Obotavljal se je, ker je razumel, da je odgovor na to vprašanje zelo važen in da se mora tudi brž odločiti.
— Mislim da.
— To je edino materialno dokazilo, ki ga imajo v tej zadevi. Do zdaj, kot vse kaže, še niso povsem razumeli, kaj pomeni.
Usedel se je, potegnil iz žepa pipo in si jo natlačil. Ver-noux je ostal pokonci, poteze na obrazu so se mu napele kot od divjega glavobola.
— Me utegnete kratek čas poslušati?
Ne da bi čakal odgovor, je začel:
— Trdili so, da so tri hudodelstva bila bolj ali manj istovetna, niso pa opazili, da je prvo v resnici popolnoma drugačno od drugih dveh. Vdova Gibonova in prav tako Gobillard sta bila ubita hladnokrvno, s premislekom, človek, ki je pozvonil pri vratih nekdanje babice, je prišel tja. da bi jo ubil, in je to storil na hodniku, ne da bi odlašal. Že na pragu je imel orožje v roki. Ko je čez dva dni napadel Gobillarda, morebiti ni hotel ravno tega, pač pa je bil zunaj, da bi koga ubil. Me razumete, kaj hočem povedati?
BREZ BESED
Brežiški odborniki bodo protestirali

Zahteva po novi šoli v Brežicah ni pretirana — Ljudje hočejo vedeti, zakaj dobe posojilo iz republiških sredstev samo dotirane občine — Na osnovni šoli bratov Ribarjev bo imelo jeseni troizmenski pouk že 10 oddelkov — To pa je zadosten razlog za zidavo novega trakta, ki bo povezoval obe šolski zgradbi
»Ali res ni nič s šolo, ker občina ni dotirana?« se sprašujejo ljudje po Brežicah in dajejo pikre pripombe. Slišali so, da občinska skupščina pri republiki ne bo mogla dobiti kredita za gradnjo. To ugodnost izkoristijo le dotirane občine.
Odobravanje posojil pod takimi pogoji ni razumljivo,
zato ga ljudje upravičeno kritizirajo. Nezadovoljni so zlasti prosvetni delavci, ki najbolj občutijo težke razmere na brežiški šoli. Na konferenci Socialistične zveze so delegati zahtevali, naj o tem razpravlja občinska skupščina, in če je treba, tudi protestira. Napake se morajo popraviti. Če zagovarjamo na vsakem
Prosinec ali Draše-Bizeljsko ?
Občani od Zupclevca do Bi-zeljskega vneto razpravljajo o ukinitvi ene izmed treh to-vorinh postaj na obsotelski železnici. To so Dr ase—Bizelj. sko, Klanjec in Prosinec. Klanjec mora ostati, sporni sta torej le Prosinec in Dra-še—Bizeljsko. Mnenja so neenotna, zato bo krajevna skupnost Bizeljsko ponovno skli-
cala sestanek.
Podobne razprave tečejo tući; na hrvaški strani, kjer ljudje prav tako niso enotni. Obdržali bi najraje obe postaji, vendar železnica zaradi majhnega prometa zahteva ukinitev. Skušali bodo priti do sporazumne rešitve in zadovoljiti prebivalce obeh strani.
V »Kovinoplastu« so utesnjeni
V obrtnem podjetju Kovi-noplast na Jesenicah je zaposlenih 20 delavcev. Nekaj jih nameravajo letos še sprejeti na delo, vendar ne veliko, ker so že ti zelo utesnjeni. Delajo v majhni delavnici, zato bi radi povečali delovne prostore.
Začetek leta sicer ni bil obetajoč, na tržišču je manjkalo materiala, razen tega pa so se surovine precej podražile- V Kovinoplastu izdelujejo predvsem vijake raznih dimenzij, podložne plošče, opravljajo pa tudi raznovrst ne usluge na ekscentrični stiskalnici.
Letos za naročila niso v zadregi, računajo pa s poslabšanjem položaja v primeru, da
Maturantje iz leta 1956 so se zbrali
Maturantje brežiške gimnazije iz leta 1956 (8 a in b) so nedavno proslavili 10-letnico mature. Na pokopališču so obudili spomin na pokojnega profesorja čuka in Filipi-ča. Slavnostni del je bil v čateških toplicah.
DPM tudi v Kapelah
Na pobudo občinskega odbora DPM Brežice so na roditeljskem sestanku v šoli tudi v Kapelah ustanovili društvo prijateljev mladine. Za predsednika so izvolili pedagoškega svetovalca Antona Poharja, v odboru pa so tudi zastopniki iz vseh 7 vasi KS Kapele in učiteljica osnovne šole. Društvu želimo veliko uspehov pri delu z mladino! D. V.
bi enake vijake uvažali iz tujine. Ti bi bili gotovo znatno cenejši, kot jih lahko napravijo na obrtniški način. Po planu bodo letos imeli za 500.000 Ndin dohodkov, lanska realizacija pa je znašala 450.000 Nd;n.
Modernizacija bizeljske ceste
Cesto Brežice—Bizeljsko bodo začeli urejati prve dni junija. Letos bo asfaltiranih 10 km, od Brežic do križišča v Dobravi in od Stare vasi do Bizeljskega. Naročen je tudi projekt za most, ki bo vezal mesto s Cesto 21. maja. Pričakujejo, da projekt bo napravljen čez mesec dni, nakar bodo zastavili gradnjo. Ko bodo uredili cesto skozi novo naselje, bo usmerjen po njej ves težji promet, cesta mimo bolnišnice pa bo končno   vendarle razbremenjena.
Tržnico bodo prestavili
Živilskemu trgu v Brežicah so določili drug prostor. Samo še mesec ali dva bo tržni vrvež poleg občinske skupščine, nato pa se bodo branjev-ke in gospodinje preselile na novo tržnico ob cesti 21. maja.
Mesto, kjer bo stala bodoča tržnica, so že zakoličili. Tja bodo priključili vse komunalne naprave (vodovod, elektriko, kanalizacijo) in postavili betonske temelje za stojnice. Kovinsko ogrodje zanje so že naročili pri obrtnem kovinskem podjetju v Dobo vi.
NOVO V BREŽICAH
■ OTROCI IZ OTROŠKEGA VRTCA bodo od 10. do 20. junija letovali v Savudriji. Starši so prijavili za počitnice ob morju skoraj vse varovance. Z njimi bodo šle tudi vzgojiteljice in poskrbele, da se bodo v novem okolju kar najbolje počutili. Vrtec bo ta čas zaprt. Odsotnost večine otrok bodo izkoristili za najnujnejšo preureditev in popravilo peči v vrtcu.
■ V SOBOTO ZVEČER je bila V prosvetnem domu proslava dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. Dvorana ni bila napolnjena, ker mnogi niso vedeli za akademijo. Nastopili so šolarji iz Brežic in Samobora, njihov program pa so dopolnili pripadniki JLA.
■ Z AVTOBUSOM PODJETJA SAP so se v nedeljo odpeljali na Plitvička jezera člani kolektiva bolnišnice v Brežicah. Izlet je priredila sindikalna podružnica. Udeleženci so bili zelo zadovoljni
saj jim je bilo tudi vreme tokrat naklonjeno. Prihodnjo nedeljo se bo odpravila na Plitvice še druga skupina prijavljencev.
■ GRAD V BREŽICAM    je za
vsakega tujca največja zanimivost in domačini se radi postavijo z njim. Kljub temu pa je njegova najbližja okolica zapuščena in zarasla s koprivami. Ali mesto res ne premore toliko denarja, da bi vzdrževalo njegovo okolico na primerni kulturni stopnji? — Komu prepustiti to skrb, turističnemu društvu, komunalni službi ali občini, to bi se morali že zdavnaj vprašati.
■ V DOMU JLA    JE ODPRTA
RAZSTAVA karikatur in stenča-sov. Prireja jo uprava doma, da bi obiskovalce seznanila z življenjem vojakov in njihovo dejavnostjo v prostem času. Razstava je namenjena počastitvi dneva letalstva .
koraku enotnost učnega programa in imamo do vseh šol enake zahteve, potem bi jim morala družba pomagati in hitreje ukrepati. Jeseni bo imelo troizmenski pouk že deset oddelkov, kar bo še po slabšalo razmere na šoli. Troizmenski pouk je zadosten razlog za zidavo novega trakta. Vsaj začeti bi morali zbirati denar za ta namen.
Prosvetni delavci v tako utesnjenem okolju težko nudijo šolarjem dodatno pomoč in včasih so prisiljeni ure celo črtati ali pa jih preložiti na zgodnji jutranji čas. Zahteva po novi šoli najbrž ni pretirana, če na primer v Ljubljani uvajajo že celodnevni pouk.
Zidave ne kaže odlagati in občinska skupščina se mora čimprej pogovoriti o tej pereči zadevi ter ukreniti vse potrebno za začetne priprave in zbiranje finančnih sredstev. Prosvetnim delavcem, 6taršem in odbornikom bo morala jasno odgovoriti na zastavljena vprašanja.
Jt.
Gimnazija bo sprejela statut
Za danes je sklicana seja delovne skupnosti brežiške gimnazije. Razpravljali bodo o statutu ustanove, o njenem delovnem programu in sprejemanju dijakov v I. razred. Za sprejem prvošolcev bodo imenovali komisijo. Na dnevnem redu je tudi potrditev šolskega pravilnika o delovnih razmerjih
PLANINSKA DEJAVNOST V BREŽICAH DOBRO ŽIVI
Brežiško planinsko društvo je imelo občni zbor 24. marca. Vodil ga je Zvone Gabršček. O dejavnosti društva je poročal društveni tajnik, zatem pa so navzoči poslušali zanimivi poročili o delu pionirskega in mladinskega odseka. Prvi šteje 200 članov, drugi pa 180. Odraslih je v društvu 110. Planinska zveza Slovenije je pet najboljših planincev odlikovala z značkami in diplomami. Brežiško društvo ima tri šotore in šest nahbrtnikov, članom pa jih posoja za majhno odškodnino. Sklenili so, da bodo v prihodnje pridobi-
Inženirji in tehniki so zborovali
BREŽIŠKE VESTI

14. maja ><> se zbrali na občnem zbori člani Društva inženirjev in tehrufcov iz Brežic Prisot'ia sta bila tudi podpredsednik občinska skupščine tov Franc Bukovin-ski in sekretar občinskega komiteja Vin< j Jurkas.
Po dolgih razpravah o na-da'jnjem obstc-ju društva in
Z odlokom bodo zaščitili Krko
Krka je turistična reka. Vsako leto privablja na stotine kopalcev, njeno obrežje Pa je marsikje zanemarjeno. Kjer ni nikogar, da bi pazil na čistočo, si tudi obiskovalci preveč dovolijo. Lani skoraj ni bilo nedelje, da ne bi v reki brezbrižno prali avtomobilov. Pa tudi druge stvari so se dogajale in obrežje je bilo polno konzervnih škatel, papirja in podobnih odpadkov. Ljudje tam okoli so se sicer jezili, ukrepati pa niso mogli.
Letos bo šlo laže. Občinska skupščina pripravlja odlok o zaščiti Krke in ga bo sprejela na eni prihodnjih sej. Kopalna sezona se bo kmalu pričela in bilo bi prav, če bi odlok začel veljati čimprej.
Dober odziv za pomoč Indiji
Prispevke za Indijo so pridno zbirale vse šole v obč:ni. V Dobovi so učenci zbrali 550 Ndi, v Kapelah 70, na Čatežu 81, na Bizeljskem, v Arti-čah in Brežicah pa skupno 1-100 Ndin. Akcija ponekod če poteka. Dobro so se izka*dle tudi nekatere delovne organizacije, vendar občinski odbor RK nima pregleda nad niiho-vimi prispevki, ker so jih nakazovale naravnost v Ljubljano.
Med posamezniki sta dali najboljši zgled dve članici ko lktiva bolnišnice v Brežicah To sta laborantka Darinka Venišnik in delavka Marija Zupevc. Vsaka od njiju je prispevala  po 150 Ndin.
finančnih tetivah, v katere je zašlo, so se člani zedinili, naj c'ništv^ ostane, v svojo sredo pa bodg povabili mdi gradbince. Ti so zdaj vključeni v or:janiza'.,: jo DIT drugod.
Tov. Bukovinskv je omenil, da bi sredstva za delo ze našli, če bi vsi člani dmštva pokazali več delavnosM. Gle de bodoče oblike društva pa je tov Jurkas poudaril, da ni toliko važna oblika, pač pa vse bina- »Vaša dolžnost ;e%<, je še dejal tov. podpredsednic, »da povečujete krog strokovnjakov in sodelavcev pri radiu Brežice ir širite obzorje našm občanov.« Na zboru so se pogovorili tudi o delovnem načrtu društva, ki seveda ne bo smel biti samo za ano le to. Dejavnost naj bi član: določili za več let naprej
D- V.
Seminar o turizmu
Delavska univerza v Brežicah bo skupno s turistično poslovalnico SAP Ljubljana priredila seminar o turizmu, nato pa še tečaj za turistične vodiče za Spodnje Posavje. Kdor se za tečaj zanima, naj se pismeno prijavi delavski univerzi ali turistični poslovalnici v Brežicah.        D. V.
Prizadevna knjižničarka
Konec aprila je odšla v za. služeni pokoj tov. Rezika Kolar in se poslovila od aktivnega knjižničarskega dela-Bila je nadvse prizadevna knjižničarka, saj je vodila ljudsko knjižnico brežiške javne bolnišnice na splošnem oddelku vse od njene ustanove 1. februarja 1948. To delo je torej opravljala celih 18 let. Njeno nepretrgano, vestno, na zunaj komaj opazno delo je bilo zelo pomembno za kulturno življenje v Brežicah. Prizadevno Reziko Kolar lahko stavimo vsem knjižničarjem kot svetel primer!
V P
li nove člane na območju Dobove in Bizeljskega, izšolali mladinske vodiče in poostrili gorsko stražo. Dogovorili so se tudi za množični mladinski pohod po Zasavski transverzali. Ko bo urejena plezalna pot od Gašper j eve koče na Vel. Kozje, bodo na njej vadili tudi posavski planinci. Po občnem zboru je Stane Tavčar predaval o  lepotah Gorenjske.
S. Sk.
Pisan spored za dan mladosti
V počastitev dneva mlaclo-že več dni športna tekmova-stj potekajo v brežiški občini nja med pripadniki JL\, fftft?-nazijci in učenci osnovnih šol Tekmujejo v -^ko '"etu. malem nogometr •) itletiki, streljanju z zračno uško, namiznem tenisu, krosu in šahu. Na včerajšnji zaključni prireditvi so nastopili zbori, folklorne skunine in zabavni ansambli, vojaki pa so pripravili recital in prikazali judo. Popoldne sta se v finalni rokometni tekmi srečali brežiška in pišečka osnovna šola.
V slovo Francu Bernetiču
V soboto popoldne smo pokopali znanega prosvetnega delavca v pokoju Franca Ber. netiča iz Brežic.
Rodil se je 4. januarja 1893 v Kodiku pri Divači. Obiskoval je učiteljišče v Kopru in Gorici. Po končanem študiju je poučeval po slovenski Istri vse do leta 1924, ko se je moral zaradi odločnega slovenskega   prepričanja umakniti
iz Istre pred fašističnim terorjem v Jugoslavijo. V Jugo viji je služboval pri sv- Antonu nad Blanco, nato pa v Brežicah. Po osvoboditvi je odšel v Koper in bil šolski nadzornik do upokojitve leta 1947. Nato se je vrnil v Brežice, kjer mu je zavratna bolezen pretrgala življenje. Pri. jatelji in tovariši ga bomo ohranili v lepem spominu.
5». V
31. maja seja splošnega zbora
Splošni zbor občinske skupščine bo skupaj z občinskim sindikalnim svetom obravnaval na seji 31. maja gospodarjenje v preteklem letu in predvidevanja za 1966. O gospodarskem in družbenem razvoju občine Brežice bodo udeleženci sprejeli resolucijo-
Nocoj javni nastop glasbene šole
Drevi bodo v prosvetnem domu v Brežicah nastopili učenci glasbene šole. Na sporedu bodo klavirske točke, nastop harmonikarjev, violinistov, kitaristov in pevcev. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe in starši mladih glasbenikov.
Velika proslava v Dubravici
V Dubravici na Hrvaškem bo na dan borca velika proslava, na kateri se bodo srečali slovenski in hrvaški partizani. Prireditev bodo organizirala združenja borcev iz občine Brežice, Klanjec, Za-prešič in Samobor. Pričakujejo veliko udeležbo z obeh strani Sotle.
Za občinski praznik slavje v Dobovi
Praznik občine Brežice bodo letos slavili v Dobovi. Tam bo slavnostna seja skupščine in vrsta drugih prireditev. Do lanskega leta so bile osrednje slovesnosti vedno v Brežicah, lani pa je praznovanje prvič potekalo v okoliškem centru. Ob tej priložnosti je bila odprta nova osnovna šola na Veliki Dolini.
V Dobovi bodo jeseni prav tako slavili pomembne dosežke- Do takrat bodo dobili avtomatsko telefonsko centralo, ki jo kreditirajo delovne organizacije, imeli bodo asfaltirano cesto do Brežic in obnovljeno ter povečano osnovno šolo. Brežiški občinski praznik je 28. oktobra.
Zlata poroka v Pišecah
Marija in Franc Šoler iz Piršenbrega bosta v nedeljo 29. maja, praznovala zlato poroko. Slovesni obred bo v prostorih krajevnega urada v Pišecah. Zlatoporočenca sta kmetovalca in znana sadjarja. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih jih pet še živi. V krogu svoje družine bosta še dokaj čila in zdrava slavila 50-letnico skupnega življenja.
V spomin na Kluza in Čajevca
Pripadniki cerkljanskega garnizona so dan jugoslovanskega vojnega letalstva počastili s športnimi srečanji, šolski mladini pa so pripovedovali o padlih letalcih NOB, Franju Kluzu in Rudiju Ča-jevcu. V soboto zvečer je bila v brežiškem prosvetnem domu svečana akademija, na kateri so sodelovali učenci osnovnih šol iz Brežic in Bre-gane, taborniki, folklorni skupini iz Dobove in Brega-ne ter vojaki iz Cerkelj.
VVeekend naselje na Čatežu
Na Griču nad Krko bi mnogi tujci radi gradili letoviš-čarske hišice, vendar do sedaj to hi bilo možno. V prvi tretjini julija pa bo občinska skupščina razpravljala o zazidalnem načrtu tega turističnega predela in o postavitvi počitniških hišic.
40-letnica kapelskih gasilcev
Gasilsko društvo v Kapelah pri Brežicah bo letos pr°' slavilo 40-letnico obstoja. J11' bilej bo slavila tudi kapelska godba, čeprav obstaja že nad 115 let in je znana po Posav-ju in celo Hrvatski. Ob ustanovitvi gasilskega društva se je v celoti vključila med gasilce. D. v-
14   DOLENJSKI LIST
Št. 20 (843)
Pogled v oddelek za lončnice v toplih gredah na Čatežu. Letos jih bodo vzgojili 10.000.       Foto: J. Teppev
SEJA TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZK V »CELULOZI«
Prostovoljno delo in ne profesionalizem
Tovarniški komite je razpravljal o osebni odgovornosti, hkrati pa je ugotovil, da bo treba profesionalizem v političnem delu v bodoče nadomestiti
s prostovoljnim delom
Glavno vodilo zadnje seje tovarniškega komiteja ZK v Tovarni celuloze in papirja v Krškem je bil razgovor o tem, kako povečati aktivnost družbeno-političnih organizacij, člani komiteja so na seji ugotavljali, da vlada pri delu teh organizacij v kolektivu precejšnje mrtvilo. Vse premalo je skrbi za idejno usmerjanje članov kolektiva. Menili so, da bo treba kolektiv kar najbolj seznaniti s stališči in smernicami obeh nedavnih plenumov ZK. V ta namen bodo po ekonomskih enotah priredili zbore.
Ko so govorili o delu mladinske organizacije, so ugotovili, da ji bo treba nuditi več pomoči. Okrepili bodo stike med mladinsko organizacijo, sindikalno podružnico, osnovnimi organizacijami ZK, tovarniškim komitejem ZK ter organi samoupravljanja.
Komite je kritično ocenil nedejavnost občinskega političnega vodstva, ki v času od 1. do 9. maja ni priredilo sprevoda, za katerega je bilo med ljudmi veliko zanimanje. Govorili so še o osebni odgovornosti komunistov in vodstev ZK ter ugotovili, da bo
osebna odgovornost postala v bodoče zelo pomemben činitelj v razvoju ZK, politike in gospodarstva. Pri tem so kritično obravnavali profesionalizem v političnih organih, ki slabo vpliva na dejavnost nečlanov in članov ZK. Ugotovili so, da bi moralo potekati politično delo predvsem kot prostovoljno delo, število profesionalcev pa bo treba zmanjšati. Le tako bo mogo-
če pritegniti k delu več ljudi.
Komite je sklenil, da bodo morale družbeno-politične organizacije v podjetju v bodoče proučiti vse osnutke samoupravnih predpisov in razpravljati o njih. Samo s tem bodo dosegli, da bodo predpisi izraz volje kolektiva. Seja komiteja je bila tokrat res plodna in bogata, posledice pa bomo lahko — kot upamo — kmalu začutili. vn
Ml prostora m avtobuse
Prekopa: gasilski dom bodo odprli
Gasilsko društvo in druge družbeno-politične orgairza-cije v Prekopi pripravljajo proslavo v počastitev občinskega praznika; dneva borca in 25-Ietnice vstaje. Pričela se bo v nedeljo, 29. maja, popoldne iiri novem gasilskem domu. ki ga bodo tega dne odprli. Gasilske desetine oko-li.škin gasilskih društev bodo izvedle nekaj praktičnih vaj, zatem pa bodo mladi radioamaterja pokazali, kaj znajo — v tekmovanju »Lov na lisico«. Po programu bo ljudsko rajanje- Ob pristni ka-pljici bo skrbel za zabavo zabavni  ansambel Kuharjev.
»Deseti brat« v Kostanjevici
V nedeljo 29. maja gostuje v Kostanjevici Prešernovo gledališče iz Kranja z Jurčičevim »Desetim bratom«. Prešernovo gledališče prihaja kot gost Dolenjskega kulturnega festivala, uprizoritev pa bo Posvečena 100-letnici prvega slovenskega romana.
Zadnja leta je v Sloveniji močno narasel avtobusni promet. Marsikje si delajo skrbi z ureditvijo avtobusnih postaj. Tako je tudi v Krškem. Vsi avtobusi, ki vozijo tja, se ustavljajo pred poslopjem občinske skupščine, kjer prostor za to ni primeren. Včasih se nabere pred poslopjem tudi po pet avtobusov. Potniki čakajo na pločnikih. To moti mimoidoče, pa tudi potniki se slabo počutijo, zlasti še, kadar dežuje, saj nimajo nobene strehe.
Občani že dolgo razmišljajo o boljši rešitvi in so predlagali več možnosti. Nekateri menijo, naj bi uredili postajališče pri AGROKOMBI-NATU, drugi spet pravijo, da
bi bilo bolje ob Savi pri tržnici. Predlagane rešitve so vse začasne, kajti končno besedo bodo imeli urbanisti. Tako na primer ob Savi, kjer je za zdaj lokacija najugodnejša, avtobusna postaja ne bi mogla stati trajno, kajti tam bo tekla zasavska cesta. Z ureditvijo pri AGROKOM-BINATU se podjetje ne strinja, češ da bi ovirala njegov razvoj. Potem je še tretja možnost. V tem primeru naj bi avtobusno postajo uredili za bencinsko črpalko, čakanje najbrž ni več umestno, zato se bodo morali pristojni organi na občini čimprej odločiti in s prestavitvijo postajališča na manj prometno mesto razbremeniti edino cesto skozi Krško.
Družina Alegrovih iz Brestanice 127 je med prvimi pokosila  travnike in  pospravila  dišeče seno (Foto: J. Teppev)
Pretres proračuna za prvo tromesečje
Konec maja bo v Krškem seja občinske skupščine- Upravna služba že zbira gradivo za razpravo- Pripravila bo pregled proračunskih dohodkov in izdatkov v prvem tro-mesečju in predlog odloka o voznih olajšavah in brezplačnem prevozu šolarjev. Na seji bo podal poročilo predstavnik komisije za prehod na 42-urni delavnik. Odborniki bodo med drugim razpravljali o prenosu gozdov v upravljanje kmetijsko-gozdarskemu podjetju v Brežicah. Na dnevnem redu bodo razen tega nekatera imenovanja.
Letovanje na Lisci
Člani sindikalne podružnice Tovarne celuloze in papirja v Krškem bodo letos preživljali dopuste v počitniškem domu Materada pri Poreču in v »Tončkovem domu« na Lisci. Zanimanje za letovanje na Lisci je zelo veliko, pa tudi cena penziona ni pretirana.
vn
Industrija se je dobro odrezala
Delovne organizacije so po reformi ubrale pravo pot — Izpolnjevanje plana večini od njih ne povzroča težav — Industrijska podjetja so vsa po vrsti presegla lanskoletno proizvodnjo v tem obdobju
V občini Krško ugotavljajo, da je ubralo gospodarstvo po reformi pravilno pot. To potrjujejo rezultati in obveznosti, ki so jih delovne organizacije sprejele za 1. 1966. Iz-
Pionirji krike občine ?:e tekmovali
13. maja se je v Leskovcu zbralo 19 pionirskih ekip iz krške občine, ki so tekmovale v poznavanju pionirske organizacije. Vsaka ekipa je imela možnost zbrati 90 točk za prvo mesto, medtem ko je manj kot 80 točk zadostovalo za drugo mesto.
Nastopilo je 10 ekip iz četrtih razredov osnovnih šol Dolenja vas, Kostanjevica, Senovo, Krško, Raka, Veliki Podlog, Leskovec, Podbočje in Videm. Ekipe iz Vidma, Pod-bočja, Krškega, Senovega in Leskovca so zbrale po 90 točk in si delijo prvo do peto mesto, vsaka Pa je prejela po 5.000 NDIN nagrade.
Pionirji iz Rake so zbrali 89 točk. Kostanjevčani 85 točk, p:onirji iz Koprivnice 84 iz Velikega Podloga 77 in iz Dolenje vasi 77 točk.
Pri starejših pionirjih je tekmovalo 8 ekip: iz Koprivnice, Brestanice, Kostanjevi-
ce,Rake, Vidma, Krškega, Senovega in Leskovca. Leskov -čani so med tekmovanjem odstopili, kar 5 skupin pa je osvojilo prvo mesto. Senov-čani so dosegli 89 točk, ekipa iz Vidma 87 točk, Krško 85, Koprivnia 84. Raka 84, Leskovec 82, Kostanjevica 78 in Brestanica 78 točk. Zadnji dve sta prejeli drugo nagrado.
Tekmovanje je bilo organizirano v okviru programa JPI ter   v   počastitev 25-letnice
ustanovitve OF. Pionirji četrtih in šestih razredov so imeli že doma predtekmovanje in javne prireditve. Posebno sta uspeli prireditvi na Senovem in v Leskovcu.
Občinska ZPM in občinska pionirska komisij;- čestitata za lepi uspeh vsem tekmovalcem, prosvetnim delavcem pa se zahvaljujeta za ves trud, ki so ga žrtvovali za te prireditve.
Najvišji prejemki v industriji
GRADBENO PODJETJE »SAVA« KRŠKO
nudi kupcem
po zelo ugodnih cenah
betonske bloke 20 x 30 x 40   2,80 Ndin/ kos
betonske bloke 20 x 25 x 40   2,60 Ndin/kos
betonske bloke 3 sten.
20x20x40 1,95 Ndin/kos
betonske bloke 2 sten.
20 x20x40 1,70 Ndin/kos
betonski porolit 9 x 20 x 40    1,10 Ndin/kos
betonski porolit 6 x 20 x 40    0,80 Ndin/kos
betonske plošče za tlakovanje
30 x 40 x 5 2,00 Ndin/kos
V primerih končne potrošnje se posebej obračunava 20 odst. davka na promet. Vse cene se razumejo feco vozilo kupca v našem obratu Drnovo.
Naročila pošljite na naš naslov ali telefo-nično na številko 71-035 - Krško.
V občini Krško z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se osebni dohodki v prvem četrtletju primerno povečali. V primerjavi z lanskoletnim povprečjem so porasli za 26 odstotkov. V gospodarstvu je zdaj povprečni osebni dohodek na delavca 74.800 S-DIN. V industriji so se povzpeli še više, podatki kažejo, da je tam povprečni osebni dohodek celo 83.800 S-DIN.
Negospodarske dejavnosti so v času od januarja do aprila zabeležile nižje povprečje. Osebni dohodek se je pri njih zvečal za 25 odstotkov, povprečje na delavca pa znaša 75.000 S-DIN.
Vsa ta zvišanja se odražajo v ugodni kupni moči in trgovina še kar povečuje promet. Pri izpolnjevanju plana nima
Turistično poslovalnico želijo
V Krškem imajo veliko turističnih želja. 2e zadnjič smo pisali, da želijo ustanoviti občinsko turistično zvezo, danes pa seznanjamo bralce z željo po turistični poslovalnici. Ta naj bi predvsem poživila izletniško dejavnost, kot dela to poslovalnica SAP v Brežicah. Verjetno bo isto podjetje odprle turistični urad tudi v Kr škem, če se bodo dogovori s predstavniki občinske skup ščine ugodno končali. Občani bi tako dejavnost gotovo pozdravili, saj se zdaj pogosto obračajo za informacije in glede drugih uslug na brežiško poslovalnico, ki pa je ne-kolko preveč od rok.
težav in tudi na promet v prihodnjem obdobju gledajo trgovci z optimizmom.
Tiskarna pri »Papirkonfekcšji«
Od prvega aprila dalje Valvasorjeva tiskarna v Krškem ni več samostojno podjetje. Pripojila se je Papirkonfek-ciji, ker sta oba kolektiva videla, da to lahko prinese precej gospodarskih koristi. Razen tega izdeluje Papirkon-fekcija vedno več embalaže, kjer mora biti zastopan tudi tisk. Združili sta se torej dve dejavnosti, ki druga drugo dopolnjujeta.
Svojo redno dejavnost bo tiskarna opravljala še naprej, na skrbi pa bo imela tudi dopolnilno delo za Papirkon-fekcijo. Tiskarna bo poslovala kot obrat Papirkonfekd-je. Podjetje bo dobilo verjetno tudi novo ime, ki bo ustrezalo njegovi dejavnosti.
V Papirkonfekciji je bila realizacija plana za prvo tretjino leta v redu dosežena in celo za 2 odstot. večja od lanskega obdobja med januarjem in majem.
Za 5. odst. so prekoračili plan
V mesecu aprilu so v tovarni papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem imeli rekordno proizvodnjo. Proizvodni plan so prekoračili za 4 do 5 odst. Tolikšen proizvodni uspeh je posledica na novo uvedenega nagrajevanja po uspehih dela, ki je občutno vplivalo tako na količino kot tudi na kakovost izdelkov.
polnjevanje plana večini ne povzroča težav.
Industrija je v prvih treh mesecih dosegla družbeni bruto proizvod s 25,6 odstot., kar je za 38,2 odstot. več kot v istem obdobju lani- Tovarna celuloze je v času od januarja do konca marca zabeležila dosežek bruto proizvoda s 24,9 odstot. V primerjavi z lanskim letom pomeni to 30,9-odstotno povečanje, še bolj nazorno se kaže napredovanje pri obsegu proizvodnje. Po planu je bila v prvem četrletju dosežena s 26,1 odst., s čimer je lanska tro-mesečna proizvodnja presežena kar za 40,1 odst. če k temu prištejemo še aprdlsko proizvodnjo, potem znaša ta 35,2 odst. letnega plana oz. 2 odstotka več, kakor so predvidevali dinamični plani za prve štiri mesece.
V senovskem rudniku so v prvem četrtletju nakopali 58.960 ton premoga in s tem uresničili tetna p-^dvideva-nja s 26,3 odst. Realizacija v tem obdobju je za 7,8 odstotka večja od realizacije v istem času lanskega leta. Finančni rezultati so doseženi s 35,9 odst. in v primerjavi s preteklim letom povečani celo za 59,4 odst.
Za tovarno čokolade in peciva »Imperial« v Brestanici je značilno, da kljub pričakovani manjši potrošnji Čokolade lahko povečuje proizvodnjo tudi po reformi. Na tržišču ni opaziti nobenega zastoja in povpraševanje še
celo narašča. Tako so v tovarni do konca aprila povečali proizvodnjo čokolade in čokoladnih izdelkov v primerjavi z lanskim obdobjem za 31,7 odstot. Glede na letni plan 1966 znaša ta proizvodnja 48,5 odst.
Obrata tovarne LABOD v Kostanjevici in v Krškem nista mogla uresničiti zastavljenih nalog za prvo tretjino leta; realizacija je za 6 odst. manjša od plana. Vzrok je po vsej verjetnosti to, da je obrat v Krškem komaj začel in je bilo treba računati z začetniškimi težavami. Delavke se še priučujejo, počasi pa bodo tudi novinke obvladovale svoj posel. Vzporedno z njihovim izpopolnjevanjem bo naraščala proizvodnja in v drugi tretjini leta bo slika gotovo ugodnejša.
Varčevanje za gradnjo hiš
DS Tovarne celuloze in papirja v Krškem je sprejel na seji 17. maja pravilnik o varčevanju za gradnjo stanovanj članov kolektiva, člani kolektiva so s tem dobili možnost graditi hiše s privarčevanim denarjem, s posojilom tovarne in s posojilom banke. Ugodnejših pogojev bodo pri razdeljevanju posojil deležni tisti, ki bodo gradili stavbe do 5 km daleč od tovarne. V tovarni imajo 100 nerešenih prošenj za stanovanja.    v. n.
DROBNE S SENOVEGA
■ 17 KOMISIJ je izvolil delavski svet rudnika na prvem zasedanju po izmenjavi polovice članov ob zadnjih volitvah. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor. Nekaj članov komisij je bilo izvoljenih iz vrst kolektiva.
■ TITOVA ŠTAFETA je potovala letos skozi Senovo. Pred osnovno šolo na Senovem je bil v nedeljo ob 19. uri svečan sprejem, na katerem so prebrali pozdravno pismo maršalu Titu s čestitkami. Stafetno palico je uprejel :n jo zopet izročil tekačem predsednik KO SZDL tov. Kari Štrban. Mladinci so odnesli štafetno palico do Koprivnice, kjer so jo predali štafeti iz občine Šmarje.
■ NOGOMETNE TEKME z nogometaši iz Rogatca ni bilo. Ta prvenstvena tekma je bila napovedana za minulo nedeljo med se-novskimi nogometaši in onimi iz Rogatca,  toda  gostje  iz Rogatca
tekme niso odpovedali, prišli pa tudi niso. Da bi izpolnili vrzel, so odigrali prijateljsko tekmo med igralci rudnika in zunanjimi igralci. Zmagal je rudnik s 5:1.
■ REZERVNI OFICIRJI IN PODOFICIR JI bode letos izpolnili še zadnjo točko strokovno izobraževalnega načrta. Se ta mesec bo patrolni pohod, ki bo združen s strelsko vajo in nalogami iz topografije in strelstva. Konec meseca bo še testiranje, nato pa bo celoletni načrt uresničen.
■ V SVET ZAVAROVANCEV občine Krško je bil na zadnji seji DS rudnika izvoljen Rado Ko-zole, jamski nadzornik s Senovega.
■ ZA LETOVANJE v rudarskem počitniškem domu v Vriar-ju se je prijavilo 35 otrok iz osnovne šole Senovo. Otroci bodo na morju od 20. do 30. junija in bodo preživeli počitnice pod nadzorstvom učiteljev.

KE OBČINE
KAM S 351 ŠOLARJI, KI ZAPUŠČAJO OSNOVNO ŠOLO?
„Sin moj, na delo boš moral!"
Približuje se konec šolskega leta - Letos bo zadnjič prestopilo osnovnošolski prag 351 otrok - Večino staršev muči skrb, kam bodo dali svoje otroke - Del njih bo ostal na kmetijah, toda kam z drugimi?
Na Zavod za zaposlovanje romajo vsak dan presenetljivo podobni odgovori. Kot da bi jih podjetja med seboj prepisovala: re'forma, nimamo učnih mest, ne potrebujemo še več šolanih ljudi, ne dajemo štipendij, izobraževali
Prvenstvo sindikalnih ekip v Sevnici
V nedeljo, 29. maja, bo ob 8.30 prj železniški postaji medobčinsko tekmovanje sindikalnih ekip iz Trbovelj, Brežic, Zagorja, Krškega in Sevnice. Nastopajo 6-članske ekipe z dvema rezervama. Pravico nastopa imajo prvaki sindikalnih ekip iz omenjenih občin. Tekmuje se po izločilnem sistemu. D. B.
Anton Borštnar -osemdesetletnik
V krogu domačih je praznoval 7. maja letos visok jubilej Anton Borštnar iz Malkovca. Rodil se je 7. maja 1886 v Bruni vasi pri Mokronogu kot sin številne kmečke, družine. Vse svoje življenje je posvetil zemlji in je bil daleč naokoli znan kot dober in napreden kmetovalec. Naš osemdesetletnik je kljub visoki starosti še vedno živahen in poln zanimanja za dogajanja doma in po svetu. Preživel je dve vojni vihri: prvo v strelskih jarkih, drugo pa v vrstah aktivistov OF. Kot zaveden Slovenec je že od začetka vstaje vseskozi podpiral osvobodilni boj. L. 1942 so mu fašisti ustrelili sina Toneta in požgali domačijo, tako da se je moral umakniti v gozdove. Naš jubilant je sodeloval na zgodovinskem kočevskem zboru odposlancev kot odposlanec z mo-kronoškega konca. Po osvoboditvi je obnovil domačijo, vrsto let pa je sodeloval kot zadružni in občinski odbornik. Jesen življenja preživlja z ženo Ivanko in sinom Dragom v Malkovcu pri Tržišču. Tonetu Borštnarju, ki ga odlikujeta skromnost in preprostost, želimo še mnogo let!
Ii. K.
bomo svoje ljudi, itd. Taka so pisma Trgovskega podjetja, KOPITARNE, JUGOTANI-NA, Mizarske produktivne zadruge in drugih. V vsej občini pa je na voljo samo 35 učnih mest in 14 štipendij!
Učenci, ki zapuščajo osnovno šolo, bi se radi šolali naprej. V šoli so jih še nedavno učili, da lahko študirajo pri nas tudi revnejši, oddaljenejši, le če so bistri in prizadevni. Prednost naše socialistične družbe da je, da si ne pridobijo izobrazbe samo nekateri privilegiranci, temveč da odkrivamo v vsej mladini nadarjene, ki jim omogočimo pridobiti največje bogastvo — znanje. Toda 14, mogoče še enkrat več, jih bo dobilo štipendije, nekaj pa se jih bo po vlakih prebijalo vsak dan k šoli. Za večino pa bodo vrata rednega izobraževanja zaprta. Iskali si bodo dela in kruha, kakor kdo.
Statistika visokih šol vsako leto znova opozarja, da ne študirajo najsposobnejši in da je vse manj študentov iz
Zabukovski pionirji najboljši
Pionirji iz Zabukovja pri Sevnici so na ekipnem tekmovanju šol v Brežicah osvojili 8. maja v skupini mlajših pionirjev 1. mesto. S tem so si priborili pravico tekmovati na republiškem prvenstvu, ki bo 29. maja v Ljubljani. K njihovemu uspehu je veliko pripomogel vodja šole tov. Franc Pipan. V Ljubljani jim želimo vsi veliko uspeha!
D. B.
Čez 300 ljudi brez zaposlitve
V sevniški občini išče okrog 310 ljudi zaposlitev, kar je v primerjavi z 2500 zaposlenimi v družbenem sektorju zelo veliko. Med njimi je 240 nekvalificiranih, 33 kvalificiranih in 15 polkvalificiranih. Med nezaposlenimi so tudi 4 s srednjo in 14 z nižjo strokovno izobrazbo. Brez zaposlitve je 196 žensk, prvič pa išče delo 138 ljudi. 26 jih prejema denarno nadomestilo. Prizadete obvesti Zavod za zaposlovanje posamično o nji-
hovih pravicah, da ne bi po nevednosti ostali brez podpor. Skupna pomoč znese 1 milijon starih din mesečno.
če povprašate za delo po sevniških podjetjih, boste skoraj gotovo dobili odgovor: »Ne!« Edino v LISCI in JU-TRANJKI nameravajo sprejeti po 40 delavk. V JUTRANJ-KI bo to mogoče samo, če bodo povečali proizvodnjo. V drugih podejtjih pa letos ni obetov za kaj več novih delovnih mest.
SEVNIŠKE VESTI
■ SEVNICA IMA LEPE trgovske lokale, vendar prebivalci vedo za različne pomanjkljivosti. Niti v eni od trgovin nimajo mlina za kavo, da bi jo kupcem tudi zmleli. V kraju ni moč kupiti cele garniture robčkov, ker tovarniške zavoje razvijejo in nalepijo na vsak robček posebej ceno, ki jo lahko odlepiš največkrat šele z vodo. O lepem darilu seveda potem ni govora. V trgovini z električnim materialom so imeli nedavno za dve popolnoma enaki vžigalni tuljavi za 1500 dinarjev razlike v ceni. Največja hiba pa je, da v vseh trgovinah manjkajo isti proizvodi, ker so vse pod eno streho. Konkurenca ne bi škodovala in neko podjetje iz Celja že škili v sevniški konec.
■ VOMOVODAKJI so 9. maja stranki na Savski cesti brez obvestila ustavili vodo, čeprav jo redno plačuje. Hoteli so jo namreč ustaviti samo garažam, za katere ni hotel vode nihče plačevati. — Oškodovani še dva dni ni smel uporabljati vode iz vodovoda, da se je sčistila, čeprav je tudi ta šla skozi njegov števec.
■ GASILCI SO IMELI 19. maja f.e prvo vajo. Vadili so reševanje s prtom v Impoljci. Naslednji pre-
izkus svojih veščin bodo imeli na gradu in nato še na stolpnici.
■ V KRATKEM BODO sevni-ske ceste označili z zebrami za prehod pešcev in določili parkirišča.
■ U UDJE NEGODUJEJO zaradi garaž, ki jih gradijo pri bloku na postaji, češ da tja ne spadajo in da so z njimi le uničili manjši park, ki je poživljal okolico bloka in postaje.
■ KOMISIJA ZA DOIX>OITKV LOKACIJE nove trgovske hiše si je že ogledala teren, tako da bodo s pripravami za gradnjo lahko nadaljevali.
■ 21.MAJA je bila v domu Partizana v Sevnici medobčinska revija pevskih zborov, dramskih skupin in zabavnih ansamblov. Nastopile so tudi domače kulturne skupine iz Sevnice in Boštanja.
■ SEVNIŠKI POCITNIKARJI so zaprosili občinski odbor SZDL, naj jim brž ko mogoče da 80.000 Sdin, kolikor jim je odobreno, ker je čas njihove dejavnosti pred vrati.
■ PREJŠNJI TEDEN so začeli popravljati zelo nevarno tesen na cesti Tržišče—Sevnica, ki je bila do sedaj le zasilno urejena.
delavskih in kmečkih družin. Talenti pa ostajajo neodkriti. Zakrnijo na delavskih vlakih, ko se po celodnevni odsotnosti utrujeni vračajo od daJeč z dela domov.
Ni se mogoče otresti vtisa, da odgovorov Zavodu za zaposlovanje organi samoupravljanja v podjetjih niso videli. Verjetno niso o tem niti razpravljali. Ce bi, verjetno ne bi mogel nihče dokazati, da je izobraževanje odveč, pa naj bodo kakršnekoli težave. Delavci ne bi odrekli denarja za izobraževanje, saj je namenjen predvsem njihovim otrokom. M. LEGAN
Kam po osnovni šoli? Henrik, Slavko in dva Francija, ki se vozijo od daleč s koJesi v osnovno šolo v Tržišče (Foto: M. began)
Več aktivnih, bolj delovna mladina
Mladinci Sevnice, Boštanja, Loke, Šentjanža, Tržišča, Blance in Primoža so po daljšem presledku spet živahnejši
V sevniški občini je v zadnjih mesecih zaživelo delo mladine v več aktivih- V sami Sevnici je zelo živahno v mladinskem klubu, kjer mladinci igrajo namizni tenis, sanirajo in prirejajo priložnostne razstave. Svoboda jim je poklonila tudi televizor. Mladinska aktiva v Sevnici in Boštanju sta priredila razstavo slik za dan OZN in se pomerila v šahu. Pripravili so tudi počastitev dneva letalstva in dneva mladosti- V Loki je mladina
izvolila novo vodstvo. Dostojno je proslavila dan dela z zbornimi recitacijami, sodeloval pa je tudi loški oktet, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi.
Zelo delavna je mladina v Boštanju. ki nastopa ob raz nih priložnostih z instrumen talnim ansamblom Akordi Imajo moški oktet in ženski zbor, ki se pripravljata za re vijo 22. maja. V Šentjanžu in Tržišču sta delavna šolska mladinska aktiva. V Krmelju
Sprejeti sklepi obeh sej
sta se združila mladinski ak-biv podružnice LISCE in METALNE.
Na Blanci je mladina priče la s plesnimi vajami, pozneje pa bodo začeli uresničevati tudi širši delovni program. Tudi na Primožu pri Telčah je mladina marljiva in pridno pomaga s prostovoljnim delom graditi novo šolo, kjer bodo lahko imeli tudi družabni prostor.
Razveseljivo je, da je mladina pričela Po dolgem presledku z organiziranim delom. Vsi želimo, da bi šla s takim poletom še naprej-
Otroško varstvo - po polževo
Kot skoraj v vsej Sloveniji, ki je po odstotku zaposlenih že ena prvih dežel na svetu, je tudi v Sevnici otroško varstvo problem, o katerem se kar boje razpravljati. Pred letom dni so veliko govorili o tem, žal je bilo pomanjkanje denarja tista ovira, ob kateri so se razbijali vsi načrti in želje. Trenutno je zatišje. Novi zakon, ki bo za tovrstne ustanove dajal tudi del skupnih sredstev, še ni uveljavljen. Nejasnosti je še dovolj.
Ko so razpravljali, ali bi gradili zdravstveni dom ah varstvene ustanove, so se od-ločUi za zdravstveni dom. Otroško varstvo pa bi moralo kljub temu imeti ustreznejša mesto v občinskem srednjeročnem načrtu! Kolikor pozneje bomo načeli to zadevo, toliko bolj boleča bo. V podjetjih konfekcijske industrije v Sevnici, so povečini mlada dekleta, in vse več bo med njimi mater. Svojih otrok ne bodo imele komu zaupati. Podobno je v drugih središčih občine. Le v Krmelju upajo, da bodo do jeseni urediLi vrtec, za kar imajo že prostor m nekaj denarja.
30 km poti obnavljajo
V sevniški občini popravljajo okoli 30 km poti. Med pomembnejšimi so: Zabu-kovje — Mrzla planina, žur-kov dol — Dobje, Prešnja Loka — Konjska glava, Grahovica — Okič, Laze — Primož, Podboršt — Požarče in druge. Sodelujejo občani in krajevne skupnosti. Občani pomagajo z denarjem, materialom in prostovoljnim delom.     B. D.
Občinski komite ZK v Sevnici je imel po razširjeni seji, o kateri smo obširneje po-roačli, 13. maja še eno zasedanje, na katerem so sprejeli sklepe obeh sej. Med vrsto nalog s področja gospodarstva naj omenimo prvenstveno potrebo po modernizaciji obstoječih proizvodnih naprav, ekonomsko premišljena vlaganja, ki bodo predvsem odpirala nova delovna mesta, izenačevanje pogojev in daja-
tev družbenega in zasebnega sektorja ter združevanje sredstev v občini. Poudarjena je bila tudi nujnost vlaganja v družbeni standard. Prav tako je treba narediti čimveč za povečanje zaslužkov zaposlenih. V sklepih so posebej podcrtavali zahtevo po osebni odgovornosti in moralni kvaliteti komunistov. Po ugotovitvah komiteja je premalo odkritosti in poštenja predvsem v majhnih zadevah.
SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
prodaja   NA JAVNI LICITACIJI
naslednja osnovna sredstva:
1. MEŠALEC ZA LIVARSKI PESEK -nekompleten
2. DECIMALNO TEHTNICO 1000 kg
potrebno malega popravila.
Licitacija bo v podjetju 28. maja 1966 od 8. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. do 11. ure za zasebni sektor.
ELEKTRO LJUBLJANA
enota NOVO MESTO
razglaša prosto delovno mesto
fakturistke
v finančni službi
za določen čas — 8 mesecev.
POGOJI: dovršena ESŠ in obvladanje strojepisja.
Nastop službe takoj.
Prijave pošljite do 31. maja 1966.
KOMISIJA ZA RAZGLAS PROSTIH DELOVNIH MEST PRI
SGP »ZIDAR« Kočevje, SEKTOR LJUBLJANA
RAZGLAŠA
PROSTA DELOVNA MESTA ZA
12 KVALIFICIRANIH
ALI VISOKO KVALIFICIRANIH
TESARJEV
za delo v Ljubljani
Samska stanovanja in menza so zagotovljeni v del. naselju v Ljubljani.
Kot poseben pogoj se določa poskusno delo 30 dni. Prijave pošljite na naslov SGP »ZIDAR« Kočevje, sektor Ljubljana 10, p. p. 16.
ZOPET LAHKO DOBITE
ZIDAKE
IZ ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA
Po končanem rednem letnem remontu zopet pro-izvojamo in prodajamo kvalitetne zidake iz elektro-filtrskega pepela.
Cene zmerne — dobava solidna!
Zahtevajte prospekte.
Gradbena in trgovska podjetja imajo poseben 'Ig, popust.
Za naročila se priporočamo!
28 S
ELEKTRARNA TRBOVLJE
OBRAT TOVARNE ZIDAKOV - TRBOVLJE
SfeVNISKIJ/ESTNlK
16   DOLENJSKI 1.IST
Št. 20 (843)
REFORMA POČASI OŽIVLJA
Na seji občinskega komiteja 20. maja v Trebnjem so govorili o izvajanju sklepov 3. seje centralnega komiteja in o vključevanju članov v družbenopolitično življenje v občini. Da bi dobili čim vernejšo sliko, je bila izvedena obširna anketa skoraj med vsem članstvom. Seji je prisostvoval tudi član centralnega komiteja ZK Slovenije tov. Simonič
Ugotovljeno je bilo, da skupine, na katere so bili zaradi učinkovitejšega dela razdelje. ni komunisti, s svojim proučevanjem 3. seje centralnega komiteja kasnijo. Dalj časa so se pri obravnavanju stanja po podjetjih govorniki zadržali pri KEMOOPREMI. Pomanjkanje dela in naročil povzroča težko stanje tudi v odnosih med ljudmi v podjetju. 5 članov ZK ne najde skupnih stališč. Občutek je, da so se nekako umaknili, kot da je tudi organizacija ZK pod prisilno upravo, čeprav je na dlani, da bi prav zdaj, ko nimajo organov samoupravljanja, morali največ sodelovati in pomagati prisilnemu upravitelju. Mnenje občinskega komiteja je, naj se
ne olepšuje stanje v podjetju, temveč se naj zaposlenim vedno pove resnica, pa čeprav je grenka.
Več besede je bilo tudi o Tovarni šivalnih strojev na Mirno. Sekretar občinskega ndteja ZK Roman Ogrin je dejal, da preveč tiščijo k tlom zaslužke delavcev in da je narobe, če boljšim proizvodnim rezultatom ne sledijo tudi večji osebni dohodki. Po mnenju predsednika skupščine Ivana Goleta pa je pozitivno, ker se je podjetje, ki je dobilo kredit za rekonstrukcijo v neugodnem času in na kratek rok odplačevanja, zavestno odločilo za nižje zaslužke, da bi lahko vrnilo dolgove. Mnenje vseh pa je
bilo, da je v podjetju dosti premalo tehničnega in drugega strokovnega kadra.
Anketo o dejavnosti komunistov v družbeno-političnih organizacijah je pokazala, da funkcije niso sorazmerno razdeljene med članstvom in da je blizu tretjina vseh nedelav-nih. Slabo stanje je predvsem na Mirni, v šentrupertu, v Dobrniču in Dol. Nemški vasi ter na Trebelnem, kjer je velik del že ostarelih članov. Zaskrbljujoče je, da dela le 11 komunistov v svetih krajevnih skupnosti in 7 v organizaciji mladine. Odločno premalo je članov v vodstvih podjetij, to je tam, kjer teče prava bitka za reformo.
M. LEGAN
Veliko žrtvovanih večerov in potrpljenja, predvsem pa ljubezni do instrumentov in glasbe je potrebno, da se uglasijo krilnice, tenorji, basi in klarineti muzikantov-amaterjev, ki jih združuje veselje do igranja. 26-elanska trebanjska godba, najbolj delavna amaterska skupina v občini, ki jo vodi Jože Tršar, je dobila za prvi maj enotne uniforme. Na sliki je posnetek s krajevnega praznika v Dolnji Nemški vasi. Y kotu je T. Hren, najstarejši član, ki igra pri godbi že od njene ustanovitve. V njej igrajo tudi trije njegovi sinovi (Posnetek V. Juvanca)
Kako bo z letošnjim leovanjem otrok?
Letos bo šlo iz občine Trebnje na letovanje 40 otrok, ki jih bodo odbrali zdravniki - Za letovanje po socialni indikaciji, po kateri je lani letovalo
28 otrok, letos ni denarja
. Po podatkih je od 2700 šolskih otrok v občini Trebnje najmanj 90 takih, za katere bi bilo treba preskrbeti letovanje, ki bi jim okrepilo zdravje. Mnenje sveta za zdravstvo in socialno varstvo je, da bi za to morah najti denar. Težave so predvsem v tem, da je veliko otrok kmečkega porekla, ki niso dovolj socialno zavarovani in nimajo možnosti letovanja. Načelo, naj letujejo najpotrebnejši, je težko uveljaviti, ker občinski organi nimajo sredstev, da bi to učinkovito reševali.
Letovanje enega otroka stane 25 do 30 tisoč dinarjev. Lani je za oddih 28 otrok, ki so letovali po socialni indikaciji, prispevalo polovico društvo prijateljev mladine, Polovico pa občinski proračun. Letos te postavke v prokunu ni. DPM ima denar sarno za osnovne potrebe društva in nekaj za novolet-n° jelko. Stanje ni zavidlji-
vo. Delno ga je ornima odločitev komisije zavoda za socialno varstvo v Novem mestu, ki je od 270 otrok iz petih občin, kolikor jih zajema, določila za občino Trebnje 40 mest, čeprav jih po številu zavarovancev ne bi toliko dobila. Teh 40 otrok bo šlo na letovanje po zdravstveni indikaciji. Težje je z letovanjem otrok po socialni indikaciji. Svet za zdravstvo in socialno varstvo je predlagal, da začne DPM nabirati denar po podjetjih, vendar je društvo črnogledo, češ da ob vsaki priložnosti pritiskamo na podjetja.
Občinski upravi ne preostane kaj več, kot priporočati delovnim organizacijam, naj skrbe tudi za otroke svojih delavcev, rnedtem ko za druge otroke ni denarja. Delno so razumljive odločitve odbornikov, ko so ob sprejemanju proračuna črtali vsak izdatek, ki se jim ni zdel    najbolj    nujen. Toda
drugo je vprašanje, kdo je v občini pristojen, da se da pomoč, ah nudi preventivno letovanje res tistim, ki so tega najbolj potrebni, če denarja za to ni.
M. L.
Tudi gin v Dani?
■ ŽE DALJ ČASA se v Da
ni na Mirni ubadajo z mislijo, da bi svojim že tako številnim vrstam pijač dodali še gin. K temu jih silijo odjemalci, ki najraje kupujejo vse pijače pri enem proizvajalcu, širši asortiment DANI povečuje stroške, vendar trenutno ni izhoda, kajti drugi proizvajalci alkoholnih pijač nočejo o specializaciji nič sliša. ti-
■ DO SREDE MAJA — začela se je lanskega septembra — je trajala v Dani sezona predelave pridelkov v alkoholne pijače. Poleti bodo delavce zaposlili pri polnjenju piva in drugih delih.
■ DESET TON brinja iz južnih krajev so letos porabili za brinovec, ki ga prodajajo po 1800 liter.
Zmanjševanje gradenj se pozna
Večja gradbena podjetja so začela prevzemati tudi taka dela, za kakršna se včasih še zmenila niso
Gradbeno-opekarsko podjetje na Mirni je staro 18 let. Doživelo je celo vrsto organizacijskih sprememb. Nastalo je iz nekdanjih remontnih podjetij Mirne, Trebnjega in Mokronoga ter opekarne v Prelesju in Račjem selu. Danes vključuje samo še opekarno v Prelesju. Podjetje je stalno imelo težave, predlanskim in lani pa je že ustvarilo tudi sklade: 13 oz. 16 milijonov.
79 ljudi si danes služi kruli v tem podjetju, od tega so samo 4 v upravi.
Krčenje gradenj proti koncu lanskega leta in letos se
tudi pri njih pozna. Večja podjetja so začela v stiski prevzemati tudi manjše gradnje, za kakršne se včasih niti zmenila niso. Zaradi večje režije so primorana dobiti delo, ker je preveč stalnih stroškov, če delo stoji. Na licitacijah zbijajo ceno, da krijejo vsaj del režije, na zaslužke računajo pri večjih gradnjah. Pri manjših gradbenih podjetjih teh ni, zato se morajo pošteno potruditi pri vsakem delu.
Vendar na Mirni niso črnogledi in direktor Stane Pan-čur računa, da bodo letos dosegli še boljši poslovni uspeh kot lani. M. L.
Sara® prcster in vino Is ništa dovolj
Od 26 gostiln, kolikor jih je v trebanjski občini, so bile samo letos odprte že tri: v Jezeru, na Rakovniku in na Kamni gori. Zakon podpira uslužncstne dejavnosti, zato lahko odpre gostilno vsak, kdor primerno uredi prostore.
Vendar gostje često opažajo, da je gostinska postrežba zelo slaba. Ob sprejemanju obrti kvalifikacija nj potrebna, pač pa mora gostilničar v dveh letih narediti strokovni izpit. Usluge so slabše predvsem v krajih, kjer ni konkurence. Dovolj je primerov, ko strežejo gostom brez bluz ali predpasnikov in seveda brez prtičkov.
Današnji gost, posebno tu-
rist, si ne želi samo pijače, temveč tudi raznovrstne hrane, kulturne postrežbe in čistoče. Vzrok ni pomanjkanje denarja, temveč strokovnosti in kulture ljudi, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, če ne bodo gostilničarji upoštevali
tudi vsega tistega, kar se ne da predpisati z zakonom, se zaman nadejajo zunanjih gostov, kajti tem ni samo za pivnico, temveč za prijetno vzdušje ob dobri hrani in pijači ter za kulturno postrežbo.
So samo kratki roki krivi?
Roki za sprejem samoupravnih aktov so se iztekli pred dobrim mesecem, vendar le-teh še niso vsa podjetja predložila občinski skupščini. Le 4 podjetja so do sedaj sestavila načrt prehoda na skrajšan delovnik. So mar res samo kratki roki krivi? Ali imajo ljudi, ki bi bili sposobni kaj več kot rutinsko voditi vsakodnevno delo?
Nekako pravočasno je predložilo v pregled občinski skupščini Trebnje svoje statute 15 podjetij in zavodov, medtem ko TSŠ Mirna, čevljarsko podjetje Mokronog, Gradbeno-opekarsko podjetje Mirna, gostišče Grmada in obrtno podjetje Pečar tega še niso naredili. Program za skrajšani delovni čas so do sedaj predložile le 4 gospodarske organizacije: KZ Trebnje, Krojaško podjetje, Pekarija Trebnje in Tržan Mokronog. Po-
sebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, je vse akte pregledala in opozorila na pomanjkljivosti. Pri programih za skrajšan delovnik je komisija predlagala skupščini, da zavrne programa Pekarije in Tržana, ker nista dovolj strokovno sestavljena, medtem ko naj KZ Trebnje in Krojaško podjetje svoja programa dopolnita. Kje so druge gospodarske organizacije ali bodo ob poteku roka spet trdile, da so bili roki prekratki?
Nova balinišča na Dobu
Za 13. maj, praznik uprave državne varnosti, so na Dobu odprli novo dvostezno balinišče. Prireditev je bila združena z močnim balinarskim turnirjem dolenjskih klubov. Nastopili sta dve domači ekipi: Roje in Debenc, ter tri novomeški ekipe: Železničiir, 13. maj in Pionir. Ekipa Krškega ni prispela.
Tekmovali so v dveh skupinah. V prvi je Železničar premagal 13. maj s 13:7. Bolj ogoročene borbe so bile v drugi skupini. V prvi tekmi je v domačem derbiju Debenc premagal Roje 13:5, oslabljena in pomlajena ekipa Pionirja pa je nato izgubila obe srečanji z domačini: z Rojami 10:13 in z Debencem 10:13.
V borbi za prvo mesto in prehodni pokal je nato Debenc s 13:11 premagal Železničarja. Tudi borba za tretje mesto se je končala z istim rezultatom (13:11) za Roje, tako da je četrti »13. maj«, peti pa Pionir.
(en)
DROBNE IZ MOKRONOGA
■ 18. MAJA JE BILA podpisana pogodba s komunalnim podjetjem Trebnje o nadaljevanju gradnje mokronoškega vodovoda, v vrednosti 4 in pol milijona starih dinarjev. V kratkem bodo z deli začeli v smeri proti zdravstveni postaji in šoli, proti Florjanu in Zapečarju. Prebivalci bi radi, da bi do krajevnega praznika, 1. julija, naredili čimveč.
■ KAZE, DA SO LJUDJE uvideli, da bodo morali plačati prispevke za vodovod, in gredo stvari na bolje. Vendar so nastale nepričakovane težave s podjetji. Pošta je bila voljna prispevati, vendar so nastopile vmes »bančne trdnjave«. V banki namreč trdijo, da pošta lahko prispeva le iz svojih skladov; tega pa ne more, ker je lansko poslovno leto celotna pošta s sedežem v Novem mestu zaključila z majhno izgubo. Režijski odbor se boji, da bo še več takih primerov.
■ ZA 25. MAJ JE ŠOLSKA mladina pripravila igrico Zvezdica zaspanka.
B STANOVALCI NEKDANJEGA SODIŠČA so si z udarniškim delom sami napeljali vodo. Za glavni vod bi morala stavba prispevati 80.000 din, vendar so dobili od stanovanjskega podjetja odklonilen odgovor, da ni denarja.
■ KZ TREBNJE je odpeljala z mokronoškega gradu že veliko kamenja in ruševin, ki ga potrebuje za utrditev poti proti pitališču v Martinji vasi.
H 24. MAJA JE BILA v prosvetnem domu potujoča razstava
NOB iz Ljubljane. Hkrati so predvajali filme. Na razstavo so prišli tudi učenci okoliških šol.
■ Z IZJEMO KANALSKEGA SISTEMA je vse pripravljeno za montiranje avtomatske telefonske centrale v Mokronogu. V kranjski Iskri proizvodnjo le-teh šele raziskujejo in jih trenutno ni moč dobiti na našem trgu. Vendar upajo, da se bo do krajevnega praznika tudi Mokronog vključil v avtomatsko telefonijo.
Priprave na volitve v prihodnjem letu
Posebna komisija občinskega odbora SZDL Trebnje bo začela kmalu na podlagi dobro pretehtanih meril evidentirati ljudi za volitve v predstavniške organe, ki bodo naslednje leto. 2e dalj časa opažajo, da sestava občinske skupščine ni dobra, ker je v nji premalo delavcev, zdravstvenih delavcev ter še nekaterih drugih skupin. Vzrok je v hitrem menjavanju strukture prebivalstva. Mnenje predsednika občinskega odbora SZDL Slavka Kržana je, naj bi bile volitve čimbolj demokratične in naj bi za vsako mesto kandidirala vsaj dva kandidata.
OBVESTILO
ŠOLA NA MIRNI
NA DOLENJSKEM
BO  PRAZNOVALA   150-LETNICO OBSTOJA.
Prosimo vse, ki so na tej šoli kdajkoli poučevali, da sporočijo svoj sedanji naslov na šolo do konca maja.
5. junija 1966 ob 10. uri bo zbor prosvetarjev na Mirni.
»OPREMA« KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
trgovskega poslovodje
Zaželen je takojšen nastop službe.
POGOJI: ustrezno strokovno znanje z večletno prakso.
Komisija za delovno razmerje podjetja
»NOVO LES«
lesni kombinat Novo mesto
razglaša več prostih delovnih mest za
nekvalificirane ali polkvalificirane delavce
v delovni enoti tovarne drobnega pohištva v Straži. Interesenti naj se pismeno ali osebno zglasijo v tovarni drobnega pohištva v Straži do 31. 5. 1966.
91-LETNEGA IVANA OBRČA SO VIDELI
s stolčkom in kladivom
Občani škocjanske krajevne skupnosti popravljajo pota, mostove, pomagajo pri pospeševanju kulturne dejavnosti, letos pa imajo v načrtu še zgraditev vodovoda v Zavinek. Do zdaj opravljena dela cenijo na več kot 1,5 milijona starih dinarjev
Krajevna skupnost v Škoc-janu je letos začela zdravita staro rano podeželja — vaška pota. Ko so bila dela oznr^jena, je prebivalstvo nemudoma pohitelo pomagat. Vaščani so udarniško nakopali, naložili in razgrnili po cestiščih nad 200 kub. m gramoza. V Segonju so pot posipali z materialom porušene hiše. Na delo v Osrečju je prišel tudi domačin, 91-letni Ivan Obrč. S seboj je prinesel stolček in kladivo in sede tolkel kamenje. Postavili so ga za zgled.
Na pobudo krajevne skupnosti sta bila popravljena tudi mostička v Hudenju. Hočejo obnoviti še brv čez potok na Vrhu, da bi šolarjem omogočili krajšo pot do šole. V programu je napeljava 1,5 km vodovoda v Zavinek. želijo, da bi se dela pričela letaš.
Pojasnilo o tekmovanju pri petrolejkah
V 18. številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek »Tekmovanje pri baterijah in petrolejkah«, vendar so v njem netočne navedbe, češ da so morali učenci osnovne šole Prevole na tekmovanje v Žužemberk peš. V resnici pa je vodstvo šole kljub več težavam s prevozom poskrbelo, da je otroke, sicer z malo zamude, iz prijaznosti pripeljal na tekmovanje dr. Adolf špi-ler, upravnik novomeškega zdravstvenega doma.
JURIJ POJE
Računajo, da bodo jarke kopali in zasuli občani s prostovoljnim delom.
Molčeči ob plazu problemov
Referat na občnem zboru stsrokovnega sindikata družbenih dejavnosti v Novem mestu 20. maja je ugotovil, da družbene službe, zlasti tiste, ki žive od proračuna, ne žive najbolje, da tudi še niso pravilno vrednotene ter da ob tem seveda ne morejo zadovoljiti. Navedene probleme so v uvodu v razpravo, ki pa je skoraj ni bilo, imenovali nevaren plaz. Bilo je, kot bi se udeleženci bali spregovoriti o tem in onem. Strinjali pa so se z mnenjem Jožeta Blažiča, predsednika odbora za družbene službe pri ObSS, da bi v prihodnje sklicevali razprave po panogah. Strokovni sindikat družbenih dejavnosti bo vodi odbor 9 članov, izvoljenih na občnem zboru.
Ribe z Dvora na krožniku v Kopru
Ribogojnica na Dvoru je že nekajkrat poslala v Koper večje količine rib in tako tamkajšnje gostince rešila precejšnje zadrege. Znano je, da v primorskih krajih, tako tudi v Kopru, rib ni ravno na pretek, četudi jih tam lovijo in pošiljajo na trg v notranjost države.
PROGRAM
URBANISTIČNEGA RAZVOJA NOVEGA MESTA
bo od 28. maja do 18. junija
javno razgrnjen
v sejni dvorani na rotovžu — Glavni trg 7. Razstava bo odprta dnevno od 9.—17. ure. Otvoritev in vodstvo po razstavi bo v soboto, 28. maja ob 17. uri.
Vljudno vabljeni!
SVET ZA URBANIZEM,
GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE
ObS NOVO MESTO
Novomeška ekipa za sončni mrk si je izbrala observatorij na Glavnem trgu med vodnjakom in Ribjo resta-vraeijo. Ker so imeli samo en »teleskop«, so se pri delu izmenjavali, prosti čas pa so porabili za strokovne komentarje. Sličica v sredini: takole so videli Novome ščani sončni mrk v petek ob 10.30, ko je luna prekrila dobri dve tretjini sonca. (Foto: M. Moškon)
FRANC ZAGORC, TAJNIK KS ŠENTJERNEJ:
»Udarniško delo m mil kot včasih«
Lmaja so odprli cesto na Veliki Ban, do 4. julija pa bi radi uredili cesto na Javorovico — Občani se v skupinah udeležujejo udarniških del — Letos so na vrsti še popravila nekaterih vaških vodnjakov in raziskava terena
za šentjernejski vodovod
Otvoritev ceste na Veliki Ban ob prazniku dela je bila za občane ondotnega območja pomemben dogodek. Kako ne, saj so zemeljska dela opravili sami, razen tega pa cestišče tudi tlakovali. Delali so prostovoljno in udarniško, če bi bili najeli podjetje, da bi opravilo to delo, bi prav gotovo ne šli »skozi« s tako majhnimi stroški. Izračunali so, da je opravljeno delo na tej cesti vredno najmanj 1,5 milijona starih dinarjev. Medtem so se lotili še enega, toda precej večjega in pomembnejšega dela — graditve ceste na Javorovico. Ta cesta, dolga približno 1 km, je pritegnila še več udarnikov. Zemeljska dela so opravljena, do 4. julija, ko bo na Javorovici proslava ob odkritju spomenika, pa bi jo radi vsaj toliko uredili, da bi bila prevozna.
Franc Zagore, tajnik krajevne skupnosti v Šentjerneju,
Dogodek na Prevolah
Pred kratkim je bil v osnovni šoli Prevole uspel roditeljski sestanek, na katerega so se prosvetni delavci dobro pripravili. Kakor je običaj, da zbranim staršem posredujemo še predavanje, smo tudi tokrat ostali zvesti navadi. Prof. Marijan Dobov-šek iz Novega mesta je predaval o letoviščih in letovanju otrok, vmes pa smo videli več lepih barvnih diapozitivov. Po predavanju je odšla s Pre-vol na pot štafeta. Slovesnosti so prisostvovali tudi starši. F. L.
je zadovoljen ugotovil, da se ljudje udeležujejo udarniških del kot nekoč, ko smo obnavljah domovino. Krajevna skupnost vedno prisluhne njihovim željam in dela hitro organizira. Tajnik Zagore je povedal: »Letos bi radi uredili tudi nekaj vaških vodnjakov in studencev. Vodnjak na Velikem Banu je bil zgrajen v stari Jugoslaviji, pa ima zdaj že vse žlebov je razjedeno. Potrebno mu je povečati streho, ker je vodnjak na kapnico, in ga urediti tako, da bo prebivalstvo iz njega zajemalo zdravo vodo. Nekaj studencev, kot sta v Gomili in Pristavici, bomo morali očistiti. V Šentjerneju se ljudje ogrevajo za izpopolni-
Franc Zagore: »Želimo dobro bero pri samoprispevkih!«
tev vodovodnega omrežja in ureditev zajetja z zdravo vodo. Letos bi predvsem raziskali teren za tako zajetje. Krajevna skupnost je že razpisala samoprispevek za vodovod, položnice pa bodo šle te dni ven. Pričakujemo, da se bo nateklo dovolj sredstev, ker sicer ne bomo mogli napraviti, kar imamo v načrtu.«
Pot v Prečni -primer več
Nedavno so vojaki iz enote majorja Boža Krašiča v sedmih dneh popravili pot, ki vodi od cestnega križišča med Prečno in Dol. Stražo prot kraju, kjer pride na dan Te menica. Za popravilo 1 km dolge poti so vgradili okoli 450 m3 kamenja in s stroj razširili traso že komaj pre vozne poti. Vrednost del ce nijo na 35.000 NDIN. To je primer več, da se da z dobro voljo priti do plodnega sodelovanja, od katerega ima družba neprecenljive koristi.
A. Kordič
Dol. Toplice:  pot bi morali popraviti
Gostilna »Pri mostičku«( nedaleč od Dol. Toplic, je zelo priljubljena izletniška točka za zdraviliške goste. Pot do gostilne, ki vodi skozi park, pa bi bila nujno potrebna popravila. Izletniki se nad slabo potjo pritožujejo, posebno ob deževnih dneh, ko za avtomobilski promet sploh ni primerna.
Kje dobiti sredstva za popravilo, pa je vprašanje, o katerem naj bi razmislila to-pliška krajevna skupnost in zainteresirani za razvoj turizma. D. G.
Denar ukraden v kleti
9. maja je žužemberški Postaji milice prijavil tatvino Jože Kuhelj, 64, posestnik iz Drašče vasi. Povedal je, da mu je neznanec iz skrivališča v kleti ukradel 450.000 starih din.
Po korakih krajevnih skupnosti
(Nadaljevanje in konec)
Denar, ki so ga potrebovale krajevne skupnosti za uresničevanje svojih programov, so dobivale iz raznih virov. Nekaj ga je prispeval občinski proračun kot dotacijo, nekaj so prispevale področne delovne organizacije, nekaj pa prebivalci sami. Vsega denarja se je 1. 1965 zbralo 60 milijonov Sdin. Dela, ki so jih opravile KS, pa so bila vredna veliko več, po približni oceni okoli 104 milijone Sdin. To kaže, da je bil denar, ki so ga obrnile KS. zelo oplemeniten.
Ne bi se spuščali v to, kakšna dela in kakšne naloge so opravile posamezne KS, lahko pa poudarimo, da so občani tam, kjer so sveti KS znali pritegniti ljudi, sprejeli KS kot svojo samoupravno organizacijo. V sorazmerno kratkem času   po sprejetju
nove ustave in občinskega statuta se je prav zavoljo tega začelo v delu KS novo obdobje.
KS bodo svojo dejavnost razvijale še veliko uspešneje potem, ko se bodo materialno utrdile in se razvile v samoupravno organizacijo, ka bo združevala vse napore in
Piše Zvone Pere
sredstva za skupne cilje zainteresiranih občanov- Brez dvoma se bodo vedno in povsod lotevale predvsem tistih zadev, ki so najbolj pereče in hkrati pomembne za življenje in delo prebivalcev.
Letos je večina KS na zborih občanov sprejela sklepe o krajevnem samoprispevku. Krajevni samoprispevki so različni: zajemajo tja od enega do štirih odst. katastrskega dohodka pri kmečkih go-
spodarstvih- Za delavce, uslužbence in upokojence pa so se v večini primerov dogovorili, naj prispevajo 1 odstotek od osebnih dohodkov. Nekatere KS so sprejele tudi sklepe o krajevnem samoprispevku, ki naj ga prebivalci prispevajo kot orostovoljno delo, prostovoljne prevoze in podobno. Krajevni samoprispevki so bili kot osnovni denarni vir krajevnih skupnosti povsod sprejeti po leinih programih, o kater'h so občani letos na zborih zelo živahno razpravljali.
Zahteva, naj bodo programi stvarni, je letos zaživela v praksi. Razen denarja, ki ga bodo prispevali občani po sklenih o krajevnem samoprispevku, bo KS letos na voljo še 21 mili ionov Sdin iz občinskega proračuna. Vsekakor so sredstva, ki jih lahko prispeva občina iz proračuna, veliko premajhna. To kaže, da bi se bilo treba, ko govo-
rimo o poglabljanju krajevne samouprave, hkrati pogovarjati tudi o tem, kako zagotoviti tej samoupravi materialno osnovo za njen razcvet-
Morda bi veljalo predlagati, naj občinske skupščine s pomočjo republike zagotovijo več denarja v svojih proračunih za komunalne in druge dejavnosti, s katerimi se največ ukvarjajo KS. Na ta način bi KS dobile tisto materialno osnovo, ki je bila doslej marsikdaj premajhna, zato pa je bila glavna ovira za njihov uspešni razvoj.
Delovne organizacije so poglavje zase. Brez dvoma bj treba v bodoče doseči, da oo-do pokazale več pripravljenosti za sodelovanje kot doslej- Upoštevati bo treba, da vsi delavci in uslužbenci preživljajo samo majhen del svojega dneva v podjetjih, pretežni del pa na svojih domovih. Prav zaradi tega so delovne organizacije dolžne pomagati krajevnim skupnostim, ki se ukvarjajo predvsem z dejavnostjo, namenjeno družini in prebivalcu. Za-
tegadelj bi morala podjetja prispevati več sredstev in sodelovati pri ustvarjanju programov KS, s katerimi slednje urejajo potrebe v okolju, v katerem proizvajalci živijo.
Statutarna določila delovnih organizacij so glede tega zelo pomanjkljiva- Nobenega primera ni, da bi kakšen statut dal dovolj poudarka KS ali pa vseboval kakšna določila o tem, kako obravnavati predloge in mnenja KS. Ne bi bilo slabo vključiti predstavnike KS kot predstavnike javnosti v samoupravne organe delovnih organizacij. S svojo pristojnostjo bi lahko vplivali na razdeljevanje in na politiko gospodarjenja s skladi skupne porabe. Najbež so bile naštete pomanjkljivosti storjene v delovnih organizacijah nehote, zato bi bilo prav, ko bi jih čimprej odpravili in dali v svojih statutarnih aktih KS prostor, kakršen jim pripada.
Občinske skupščine naj podobno proučijo možnosti za postopen prenos posameznih del pa tudi sredstev, ki se
zdaj prepletajo med občinsko upravo in KS, med raznimi zavodi in podjetji, na KS. Marsikatere stvari bi lahko KS opravile ceneje, boljše in hitreje, ko bi imele pristojnosti. Denar pa je prav gotovo zlo pomemben činitelj za delo KS in za poživitev sodelovanja občanov v samoupravljanju-
Zato naj občinska skupščine razčlenijo delo KS in razmišljajo o tem, kako zagotoviti pravo samoupravnost, kako sredstva, kako nuditi strokovno pomoč in nasvete ter kako odgovarjati na nešteto vprašanj, ki jih sveti KS pošiljajo skupščinam. Zlasti ne smemo pozabiti, da so člani svetov KS prostovoljni delavci, amoupraidjavci, ki opravljajo svoje delo brezplačno!
Nastanek in obstoj KS je nujna posledica razvoja komunalnega sistema in samoupravljanja v komuni. Raz' veseljiva je ugotovitev, da se občani tega zdaj še dobro z3' vedajo. posebno na podeželju, in da pri samoupravljanju živo sodeluiejo.
OBLJUBA DELA DOLG — ALI:
Kaj je s Hladnikovim koncertom?
Do zdaj še nič izvedenega, kar je učiteljski zbor novomeške glasbene šole lanskega septembra sklenil pripraviti v počastitev 100-letnice rojstva novomeškega komponista Ignacija Hladnika
Piloti so položili venec na tovarišev grob v Prečni
(Foto: M. Moškon)
Venci na grobovih letalcev
21. maja je delegacija garnizo. na iz Cerkelj položila venec na grob Franca Černeta iz Do-bravice in Franca Majdiča iz Gor. Brezovice, oficirjev vojnega letalstva, ki sta se pone-
Dvor: za asfalt, bencinsko črpalko in še kaj
Odkar ima Dvor ribogojnico, je postal zanimiv za domače in tuje obiskovalce. Zato bi ga bilo treba primerno urediti in opremiti. Menijo, da bi lahko z ne prevelikimi stroški asfaltirali cesto od Krke do križišča pred trgovino, tu pa postavili manjšo bencinsko črpalko. Dvor je prometno križišče, ki bo z nadaljnjim razvojem prav gotovo potrebovalo tak objekt. Ze zdaj namreč ne zadostuje več prodaja bencina v trgovini. Misliti bo treba še na primeren lokal (morda ribjo restavracijo) ob ribogojnici, za kar so možnosti.
srečila leta 1953. Na šentjer-nejskem pokopališču je bila spominska svečanost, ki so se je udeležili sorodniki pokojnikov, člani ZB, šentjernejski oktet, šolska mladina in drugi. Delegacija iz Cerkelj je tega dne položila vence še na pokopališčih v Leskovcu pri Krškem, Mirni peči in Prečni, kjer so pokopani njihovi tovariši.
Lanskega septembra smo brali v Dolenjskem listu pod naslovom »Marjan Kozina obiskal glasbeno šolo« obširno poročilo o prvi konferenci učiteljskega zbora novomeške glasbene šole. Na njej so razpravljali o programu dela v šolskem letu 1965/66, o razmeroma majhnih denarjih, glasbeni izobrazbi mladine — skratka o vsem, kar bi mogla glasbena šola (njen mladinski orkester, mladinski pevski zbor, zabavni orkester) dati Novomeščanom z glasbenimi reprodukcijami. Obljubljenih je bilo več kvalitetnih internih in javnih nastopov, med drugim tudi proslava 100-letnice rojstva novomeškega komponista Ignacija Hladnika. Proslava je bila predvidena za marec 1966, ob obletnici Hladnikove smrti. V navzočnosti" skladatelja Marjana Kozine, ki se je te konference udeležil, je bil sestavljen okvirni program proslave: Obsegala naj bi odkritje spominske plošče na Hladnikovi hiši v Novem mestu in prav tam otvoritev Hladnikovega muzeja ter preimenovanje šole v Glasbeno šolo Ignacija Hladnika. Ta šola naj bi tudi stalno skrbela za Hladni-kov grob. Vrhunec proslave bi naj bil koncert Hladniko-vih skladb v eni novomeških cerkva, najverjetneje v kapiteljski, kjer je komponist delal. Koncert bi izvajali znani slovenski umetniki ob sodelovanju novomeških ansamblov
Z GOZDARSKE IN POSLOVODSKE ŠOLE
Vsak drugi se je premislil
Na srednjo gozdarsko in poslovodsko šolo, ki ju je organiziral Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu, se je vpisalo po 37 kandidatov, zdaj pa prihaja na predavanja gozdarske šole 24 in k pouku poslovodske šole 20 obiskovalcev.
■ Na štiriletni srednji gozdarski šoli — začela se je 8. aprila letos — imajo prvi semester z dvema splošnima in dvema strokovnima predme-
Novomeška kronika
Bi V NEDELJO ZVEČER je bil v domu JLA dobro obiskan koncert zabavnih melodij. Ob spremljavi velikega in malega orkestra garnizona iz Ljubljane so peli Majda Sepe, Lidija Kodrič, Bilja. na Stapanski in Franc Babic. Napovedoval je Marijan Kralj. Med Poslušalci je bilo precej odraslih.
■1 ŽENSKE SO SELE ZIJAJ začele ceniti najlonke domače proizvodnje, ki jih je v trgovinah Manjkalo in prodajajo le uvože-nfi italijanske ali nemške nogavice ■ Te pa so tako slabe, da se ^•"gajo že po dveh ali treh dneh noje. Po vseh novomeških trgovinah že komaj čakajo pošiljk Iz »varne Polzela ali Ključ.
B PRETIRANO VARČEVANJE
°i lahko nazvali navado v novomeški pekariji, Ki prodaja neza-kruh. V najboljšem primeru dobi stranka le košček papirja, ^ pokrije dlan. Potrošniki, ki vi-|*{Jo, kako kruh prodajajo v Ljubljani in tudi v nekaterih sosednjih manjših mestih (samopostrež. !ja Črnomelj), se sprašujejo, za-*aj ravno novomeški kruh nima Pravice do zaščite pred prahom. ~e.je papir res predrag, da bi ga aaJali zastonj, naj bi imeli na ^''ogi vsaj vrečke — za denar.
* SINDIKALNI  DOM   te dni
Pleskajo. Pleskarji so prepleskali S vse hodnike v stavbi, stopnice in sindikalno dvorano. Zdaj v? začeli z oljnato barvo obnavlja. " 'udi stavbno pohištvo, okna in vrata.
■ NEONSKI NAPISI so v me-
stu lep okras, hkrati pa so tudi učinkovita reklama. Ugotovitvi pa veljata seveda samo za napise, ki svetijo, niti najmanj pa ne za takšne, ki so mimoidočim nekakšen rebus! V nočnih urah lahko berete v našem mestu čudovite spakedranke, ker 'so v napisih nekatere črke neosvetlene.
O NA TRGU so v ponedeljek prodajali že domače češnje, a glede cen je bilo precej pripomb. Zahtevali so kar 5 Ndin za kilogram. Bolj so šle v prodajo jagode po 6 Ndin liter ter zelenjava. Solata je veljala 2 Ndin kilogram, jajca 0,50 Ndin, špinača 0,60 Ndin merica, redkev v šopkih 0,30 Ndin, berivka na merice 0,40—0,50 Ndin in tako dalje. Kramarji so bili na tržnici spet dobro zastopani, naprodaj pa so bili tudi lončarski izdelki in konfekcija.
S   GIBANJE PREBIVALSTVA.
Rodile so: Majda Furlan, Nad mlini 8 — dečka. Marija Božič z Glavnega trga 2 — Karmen, Danica Klobučar iz Koštialove 28 — dečka.
VLOM
V RIBJO RESTAVRACIJO
V noči od 24. na 25. maj so neznanci vlomili v Ribjo restavracijo v Novem mestu, škoda, ki so jo povzročili, je majhna, varnostni organi pa v času, ko poročamo, vlom še raziskujejo.
toma. To je preizkusna doba za obiskovalce, že precej priletne gozdarje, ki si morajo do leta 1970 pridobiti srednjo strokovno izobrazbo. Študij ni lahak, saj 26 predmetov ne bo mogoče kar mimogrede obvladati. To so najbrž spoznali tisti, ki so zaradi oddaljenosti od šole ali prezaposlenosti nehali hoditi na predavanja v Novo mesto. Sicer pa so obiskovalci te šole zelo požrtvovalni, saj prihajajo k pouku ob petkih popoldne in v soboto domala iz vseh, tudi zelo oddaljenih krajev na Dolenjskem.
■ Poslovodsko šolo obiskuje redno 20 slušateljev. Je krajša kot gozdarska in se na njej učijo le 10 predmetov. 2e v prvem semestru, ki se je začel 28. marca in bo končan 1. julija, je nehalo šolo obiskovati skoraj pol vpisanih. Začetno navdušenje se je torej poleglo. Zanimivo je, da je največ »brisanih« iz trgovskega podjetja DOLENJKA, ki je dala pobudo za to šolo. (Očitno je, da ni dovolj učenca poslati v šolo in pre-križanih rok čakati na njegovo spričevalo . . .)
in solistov. (Po Dolenjskem listu iz septembra 1965).
Od tega sklepa je minilo že osem mesecev, vendar še ni bilo nič izvedenega. Pojdimo po vrsti! Proslave ob 100-letnici Hladnikovega rojstva ni bilo; Hladnikova hiša v Muzejski ulici še nima spominske plošče, v njej tudi ni muzeja. Je za to kriva govorica, da bodo Hladnikovo hišo porušili, ko bodo zgradili nov most čez Krko? Preimenovanje v Glasbeno šolo Ignacija Hladnika je bilo morda opravljeno interno, če šola ni nosila komponistove-ga imena že ob ustanovitvi, kajti tudi o tem javnost nič ne ve. Kako pa je s Hladnikovim grobom? Zapuščen je, preveč zanemarjen. Zlat lovor jev venec, ki je bil tja položen (menda ob obletnici Hladnikove smrti 19. marca letos), še ni dokaz, da kdo stalno skrbi za grob. In glavna proslava — koncert Hlad nikovih kompozicij v eni novomeških cerkva? Devetnajsti marec je šel mimo, devetnajsti april tudi in devetnajsti maj — brez obljubljenega kocerta.
O izvedbi Hladnikovega koncerta se je lansko jesen sicer nekaj govorilo, vendar samo govorilo, potem pa je spet vse utihnilo, kajti v Novem mestu najbrž za to ni dovolj dobrih pevcev. Kljub temu smo lani in tudi letos lahko poslušali  (le interno
izvajan) koncert Hladnikovih skladb v frančiškanski, teden skasneje pa tudi v kapiteljski cerkvi. Poleg Hladnikovih skladb so bila izvajana še nekatera dela Hugolina Sattner-ja in Antona Foersterja, komponistov, ki sta dalj časa živela in ustvarjala v Novem mestu in sodelovala s Hladnikom. Vse skladbe je izvajal mešani zbor frančiškanske cerkve, in niti ne slabo, kakor so povedali nekateri kritiki, ki so koncert poslušali. Iavajanje je pohvalila tudi Hladnikova hči. Ko bi torej tega koncerta lani ne bilo, bi bila šla 100-letnica Hladnikovega rojstva mimo nas. To pa bi bilo za naše mesto prav žalostno.    —r—
V Prevolah je odprta ambulanta
Konec aprila se je prebivalcem Suhe krajine izpolnila dolgoletna želja, da bi dobili lastno ambulanto. 24 aprila so priredili Suhokranjčani veliko slavje, združeno s proslavo ob obletnici OF in 1. maja. V doslej nezasedenih prostorih prevolske šole so odprli splošno zdravstveno ambulanto, že naslednji dan je prišel v vas zdravnik in sprejel prve bolnike. Prebivalci mnogih odročnih vasi v okolici Hinj in Prevol so zelo zadovoljni, želijo pa si še, da bi vsaj občasno ordiniral zobozdravnik.       ADI PINTAR
Folklorna skupina gluhih »Vito Zupančič« iz Ljubljane v belokranjskih, prekmurskih in gorenjskih narodnih nošah pred Domom kulture v Novem mestu.
Zbirali smo za Indijo
* Po vsem svetu zbirajo za lačne v Indiji. Tudi v šoli na Ajdovcu smo se pridružili zbiranju. V 2. razredu nas je 17. Vsak učenec je prinesel nekaj in zbrali smo 10.662 S DIN. Največ sta dala Franci in Janez, lanez Zupevec je prinesel od svojih prihrankov 2000 S DIN, zato msluži pohvalo, največ pa je prispeval Franci Zupevec iz Boršta: dal je 2100 S DIN zato prilagam njegovo sliko, da ga boste videli. Veste, pa Franci nima veliko denarja. Njegov oče ga težko zasluži z delom na cesti. Jaz sem prispeval le 364 S DIN. Doma nas je 8 otrok in smo lani pogoreli.
LUDVIK LONGAR II. razred šole na Ajdovcu v Suhi krajini
Dolenjske Toplice: naposled le nov vodovod
V Dolenjskih Toplicah so se nasitili umazane vode iz sedanjega vodovoda, zato so se na zadnjem zboru volivcev (naposled) odločili, da prično urejati vodovod z novim zajetjem v Obrhu. Prebivalstvo bo prispevalo 3 milijone starih din, zbrali pa jih bodo tako, da bo vsak za kubični meter porabljene vode dal poleg vodarine še 170 starih din. Stroške za vodovod bodo poleg občanov krila še podjetja, občina in vodna spupnost. Na zboru volivcev so se tudi odločili, da bodo v središču zdraviliškega kraja postavili 12 novih luči za javno razsvetljavo, s starimi luč. mi pa bodo osvetlili predele, ki so bili do zdaj v tem kraju v temi. D. G.
Cvetka Udovč, prva patronažna sestra v Škocjanu
Te dni dela v Ljubljani diplomo Cvetka Udovč iz Velikih Poljan, ki bo 1. julija prišla v škocjansko ambulanto kot prva patronažna sestra. To bo razveseljiv dogodek za vseh 29 vasi z območja tamkajšnjega krajevnega urada.
Šmarješke organizacije na cesti
Ker kmetijska zadruga ne more biti brez skladišča, so družbene organizacije v šmar-jeti že precej časa brez pro-stsorov. Njihovo delo je zato precej popustilo.
Lepa prireditev zveze gluhih
Organizacija gluhih na Dolenjskem, ki vključuje več kot 300 občanov s področja občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, je v počastitev 25-letnice OF in rojstnega dne maršala Tita orga nizirala 22. maja slavnostno akademijo. Nastopili so čla ni KUD »Vita Zupančič« ;z Ljubljane ter novomeški gimnazijci.
Ker je bila to po vojni prva prireditev za prizadete na sluhu, je bilo zanjo zelo veliko zanimanja. Člani Zveze gluhih so bili veseli tudi prisotnosti predsednika SZDL in Zveze borcev. M. T.
Še enkrat:
Zakaj je kiosk zaprt?
|uu;iu
I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE \
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski §|
g     postaji:   Prane   Božič  in  Alojzija  Novina,  člana  kolektiva g
g"     irka, Novo mesto; Jože Klobučar, Marija Slak in Marija =
J     Zagore, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Ivan Pograjc, B
p     51an kolektiva Splošna bolnica, Novo mesto; Stanko Blatnik, g
H     ielavec iz Gornjega Vrhpolja; Jože Zagore in Anton Stili. I
g     Mana kolektiva  Podgorje,   Šentjernej;  Terezija  Lakner, go- g
g     ;podinja iz Gornjega Vrhpolja; Jožefa Bratkovič, gospodinja j§{
g z Gornjega Vrhpolja; Roza Potočar, gospodinja iz Gornjega g g Vrhpolja.
Na kritično pripombo glede obratovanja kioska pred hotelom Metropol ob nedeljah in praznikih dajemo tole pojasnilo:
Kiosk je last podjetja Mladinska knjiga, ki določa delovni čas vsake svoje prodajalne, upoštevajoč pri tem predvsem svoj ekonomski račun. Preprosto povedano, podjetje gleda, kaj se mu splača in kaj ne. To velja tudi za delo ob nedeljah in praznikih, ki ga je treba plačati dražje kot ob delavnikih-
Predvsem pa se strinjamo s piscem, da zaprt kiosk ne koristi nikomur, predvsem pa ne potrošnikom. In če tudi pri tem nekoliko brenknemo na turizem, je taka pripomba toliko bolj umestna. Ne bo odveč, če nai>edemo nekaj številk: vsak dan se ustavi na novomeški avtobusiii postaji več kot 80 rednih avtobusov, zlasti ob nedeljah in praznikih pa še veliko izrednih. Avtobusi pripeljejo vsak dan 2000 do 3000 potnikov, osebni avtomobili pa tudi po
nekaj sto. Mnogi od teh zlasti zjutraj kupujejo časopise, ostale potrebščine pa ves dan. Naša podružnica ima sicer vsako jutro na tem kraju, tudi ob nedeljah in praznikih kolporter ja. ki prodaja liste. Vendar ni stalno tam in ima le naše časopise, ker veliko časopisov ne more nositi s seboj. Vsekakor je za prodajo časopisov kiosk veliko bolj primeren, da ne govorimo o prodaji drugih potrebščin. Skušali se bomo dogovorili s poslovalnico MK, da bi imeli kiosk odprt nedeljali in praznikih 9> tj dopoldne in da bi kolektiv upošteval razen ekonomskih razlogov tudi potrebe potnikov, in če hočete, našega turizma. Ne bi bilo napak, če bi, podobno kot za kiosk, zastavili vprašanje tudi glede nedeljskega obratovanja delikatesne trgovine fves dan), raznih uslužnostnih dejavnosti in služb. Da ne bi o turizmu le govorili .. . Kolektiv podružnice DELA, Novo mesto
Včeraj je zvezna štafeta mladosti pritekla v Beograd. Med najlepšimi željami našemu ljubljenemu Titu so bili tudi pozdravi iz Bele krajine, Kočevske, Dolenjske in Posavja:
V nedeljo 15. maja ob 12.30 smo v Kočevju pred spomenikom sprejeli zvezno štafeto s pozdravi za maršala Tita. Hkrati z njo sta pritekli tudi lokalni štafeti iz Osilnice in Kočevske Reke. Štafeto je pozdravila v imenu mladine in občanov Kočevja članica občinskega komiteja ZMS Tanja Menart. Po krajši slovesnosti, ki ji je prisostvovalo več sto prebivalcev Kočevja, je štafetno palico prevzela mladinka Vlasta Butina, ki jo je odneslo  v  smeri proti Dvoru in Novemu mestu.
V nedeljo, 15. maja, se je ob 16.25 za 8 minut ustavila štafeta mladosti v Šentjerneju. Nosilce štafetne palice je pozdravil član kolektiva ISKRE P. Dur java, v imenu šentjernejske mladine pa je spregovoril predsednik mladinskega aktiva v ISKRI Ciril Selak. Sprejema se je udeležilo več sto prebivalcev Šentjerneja in okolice *<••• ooiska mladina. (Foto: Polde Miklič)
SREDNJEŠOLSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Uspeli novomeških gimnazijcev
V mesecu maju je bilo odigrano srednješolsko šahovsko prvenstvo na osmih deskah. Občinski srednješolski prvaki so postali zastopniki novomeške gimnazije, ki so premagali kmetijsko šolo s 6:2. Ekipa gimnazije Novo mesto se je nato 8. maja udeležila srednješolskega prvenstva v Stični za naziv dolenjskega zmagovalca. Vendar so se tekmovanja udeležili poleg novomeške gimnazije le še gimnazijci iz Stične, medtem ko kočevskih šahistov ni bilo. Gimnazija Novo mesto je premagala gimnazijo Stične s 5 proti 3, postala s tem dolenjski srednješolski ekipni zmagovalec in se uvrstila na finalni turnir v Ljubljani.
15. maja so se srednješolci spoprijeli za naslov slovenskega prvaka (ekipnega) v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, ki so igrale med seboj po izločilnem sistemu. V prvem kolu je gimnazija Novo mesto premagala gimnazijo Celje s 5 in pol proti 2 in pol. Novomeščani so bili uspešni tudi v drugem kolu, ko so premagali gimnazijo Brežice s 6 proti 2. S to zmago so se uvrstili v pollinale (le tri ekipe), kjer pa so izgubili s Subičevo gimnazijo iz Ljubljane s 6 proti 2. V finalu je nato gimnazija Bežigrad (Ljubljana) premagala Subičevo gimnazijo in postala slovenski srednješolski ekipni prvak.
Z osvojenim tretjim mestom so zastopniki gimnazije Novo mesto dosegli prav lep uspeh. Za gimnazijo so igrali šporar, Peterle, Kobe, Stokanovič, Sterk, Malna-rič, Petelinkar in Mum. V Ljubljani je bil še najboljši Stokanovič, ki je iz treh partij dosegel 2 in pol točki, Sporar, Petelinkar in Murn pa so osvojili po 2 točki.
JEK
Mladinci, kegljači Pionirja, četrti!
Na Ravnah je bilo letošnje mladinsko prvenstvo kegljačev za naslov republiških prvakov in posamezno. Tega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa 4 tekmovalcev Pionirja.
Lep uspeh so dosegli v ekipni konkureci, saj so v konkurenci 11 ekip osvojili četrto mesto. Vrstni red je bil naslednji: 1. Konstruktor 1634 , 2. Fužinar 1589, 3. Konstruktor II 1561, 4. Pionir 1553, (Romih 378, Drenik 366, Hrovat 393, Zidanek 416), 5. Branik 1534 itd.
V tekmovanju posameznikov je zmagal Jelen z 840 keglji, 2. Le-skovšek (839), na enajstem mestu pa je bil 2idanek z 809 keglji. Ostali so dosegli naslednje rezultate: St. Hrovat 769, Romih 726, Drenik 709.
(en)
Atletski raitisg v ®,mmu
17. maja je bil na športnem stadionu v Gaju (Kočevje) atletski miting. Udeležili so se ga mladinci in mladinke TVD Partizan ter učenci osnovnih šol Jožeta Seska in Mirka Bračiča. Pionirji so tekmovali zato, da so potem sestavili občinsko reprezentanco za četrto srečanje s pionirji iz občine Delnice. Srečanje bo 29. maja.
Krško : Šentjur 7:1
V prvenstveni nogometni tekmi Celjske o nogometu — podzveze, domačega Celulozarja doma premagali enajstorico Šentjurja pri Celju z rezultatom 7:1 (1:1). Domačini so v drugem polčasu popolnoma   nadigrali nasprotnike.
Nadaljevanje tekmovanja krških nogometašev je zagotovljeno, ker je denar, potreben za tekmovanje, zagotovila sindikalna podružnica Tovarne celuloze in papirja v Krškem.
Gačnik zmagovalec majskega turnirja
Nedavno je bil v Sevnici šahovski brzoturnir za maj. Med 12 igralci je zmagal Gačnik z 8 in pol točke, za njim pa so se uvrstili: inž. Novak (7,5), Dvojmoč in Timer (7), Debelak, Stopar in Pfeifer (po 6) itd. Šahovski klub bo v kratkem nabavil šahovske ure. D. B.
Z malo-kalibrko ob dnevu zmage
Občinski strelski odbor v Kočevju je v počastitev dneva zmage in dneva mladosti organiziral tekmovanje v streljanju z malokalibr-sko puško. Strelci iz vseh družin so merili na tarčo iz treh položajev na razdalji 50 m. Vsak je izstrelil 15 nabojev. Zmagal je Ludvik Datnše (SD (Pugled-Opre-ma«) s 95 krogi pred Francetom Zvabom (SD Kočevje — mesto), 90, in Francetom Markovičem (SD šalka vas — Rudnik), 89. Zmagovalci so prejeli knjige.      A. Arko
Krmelj A - Krmelj B 14:20 (5:6)
.Ker 15. maja ob dogovorjenem času na igrišču v Krmelju roko-metašev iz Brežic ni bilo, so domačini na hitrico odigrali dvoboj domačih ekip. Ekipo A so sestavljali večinoma igralci, ki tekmujejo v zasavski ligi. Ekipa B je igrala z večjim poletom, bolj taktično in je zato zasluženo zmagala. V ekipi A so se odlikovali J. Logar, P. Žitnik in M. Metelj-ko s po 30 zadetki, v ekipi B pa Jaklič (5), L. Metelko (6) in M. Papež s štirimi zadetki. Sodil je dobro M.  Zaman. D. B.
Mladinci — tek na 60 m: 1. Hočevar 7,5 sek., 2. Bižal 7,5, 3. Klarič 7,5; tek na 100 m: 1. Hočevar 11,7, 2. Klarič 12,0, 3. Bižal 12,0; štafeta 4 x 100 m: 47,2; skok v daljino: 1. Jerman 6,43, 2. Lu-zar 6,03, 3. Klarič 5,88; skok v višino: 1. Jerman 175. — Pionirke: tek na 60 m: 1. Vodrin 9,1, 2. Skvarč 9,2, 3. Briški 9,2; skok v višino: 1. Osterman 130 cm, 2. Er-javc 125, 3. Ožura 125; skok v daljino: 1. Švigelj 3,87 m, 2. Lovšin 3,80, 3. Furlan 3,68; met krogle (3 kg): 1- Zagorjan 11,38 m, 2. Virant 9,41, 3. Menard 9,19. — Pionirji: tek na 60 m: 1. Žanski 8,0, 2. Pezdirc 8,0, 3. Ozanič 8,1; skok v daljino: 1. Knavs 4,96 m, 2. Fajfar 4,56, 3. Derenda 4,52; met krole (4 kg): 1. Struna 11,48, 2. Volf 10,87 in 3. Derenda 10,59.
A. Arko
Šercerjeva v državni reprezentanci
Članica kočevskega kegljaškega kluba Draga Šercerjeva je dosegla do sedaj največji uspeh, ko se je uvrstila v državno reprezentanco. To je tudi največji uspeh kočevskega kegljaškega šport-ta. Za uvrstitev v reprezentanco je bilo treba premostiti zapleteno pot kar petih izbirnih tekmovanj, med katerimi je bilo tudi državno prvenstvo v Novem Sadu. Po skupni oceni je Šercerjeva zasedla odlično 9. mesto. Zvezni kapetan je določil 12 moških in 12 žensk za jugoslovansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki bo od 19. do 26. junija v Bukarešti. Reprezen-tantje se bodo pripravljali od 10. do 16. junija v Zrenjaninu. Med njimi je tudi 5 ženskih in 4 moški predstavniki iz Slovenije.
A. A.
Zdravnik vam svetuje
Vpliv mesta na človeka
7. Urbanizacija
Ureditev mest imenujemo urbanizacijo. Sestav strokovnjakov raznih strok sodeluje pri ureditvi načrta mesta, ki se bo razvijalo v bodočih 50 letih. Pri tem morajo strokovnjaki upoštevati vse činitelje, ki bi lahko vplivali na razvoj mesta, in upoštevali tudi vse tisto, kar bi mesto v razvoju potrebovalo. Če bi gradili nekje novo mesto, bi si sledile po vrsti v smeri stalnega vetra najprej stanovanja pa zeleni pas, nato administrativne zgradbe in šole, potem spet zeleni pas pa industrija in na koncu promet. Takih idealnih pogojev seveda ni. Mesta se razvijajo iz starih naselij, ki so nastala ob sečiščih dolin, ob prometnih ali vodnih poteh in tako naprej. Oblikovitost ozemlja, vznožje gora, reke in vse drugo še daleč ne daje idealnih pogojev za urbanizacijo. Zato se razdele po urbanističnem načrtu mesta na soseske, posebna manjša območja, ki bi naj imela poleg stanovanjskega tudi šolski, zdravstveni, trgovski, servisni, kulturni in še kak drug center in ki skupno z vsemi soseskami sestavljajo mesto. Pravilno je treba urediti vodovod, kanalizacijo, promet, razmestitev industrije, trgovine in vsega drugega, kar je mestu potrebno. Najti je treba prostor za šolo, kulturne ustanove in domove, zdravstvene zavode, domove počitka. Ne sme biti pozabljena ureditev parkov, nasadov in sploh zelenih površin. To je odgovorno in težko delo. Prav gotovo ni prav, da take načrte, ko so že pretehtani z vseh strani in sprejeti, zavira včasih ena oseba, ki problematike ne pozna, kakor se žal večkrat dogaja. Urbanistični načrt mora biti pred sprejetjem na razpolago prebivalcem, da lahko dajo svoje pripombe. Ko je sprejet, je zakon.
8. Nekaj misli o Novem mestu
Naj mi ne zamerijo bralci, da obravnavam tukaj posamezne probleme Novega mesta! Stvari so podobne prav povsod in veljajo analogno tudi za druga mesta in mestna naselja.
Urbanistični načrt predvideva soseske, katerih problematika se včasih prepočasi rešuje. Mislim predvsem na trgovino, ki bi morala svojo mrežo približati stanovanjskim naseljem, in pa otroške varstvene ustanove, ki jih je v naseljih nujno treba več.
Voda mestnega vodovoda je pravilno stalno klorirana. Včasih zaradi tega nekateri prebivalci negodujejo. Voda brez kloriranja bi bila nevarna, ker je teren kraški in zaradi tega lahko vse mogoče nevarne snovi zaidejo v izvir. Dobro se še spominjamo sicer na srečo majhne eoiie-mije paratifusa pred več kot 10 leti, ko kratek čas vodovod ni bil kloriran. Kaj takega se ne sme več zgoditi, pa čeprav je včasih duh po kloru malo bolj močan. Drugo je vprašanje količine vode. Treba je misliti na to, da se je mesto močno povečalo in da bo treba kmalu najti še drugo zajetje ali pa povečati sedanje, sicer bo vode že v bližnji bodočnosti primanjkovalo.
Kanalizacija se v glavnem izteka vsa v Krko. čeprav so predpisane pri tovarnah zaradi odplak čistilne naprave, jih vse tovarne niso zgradile, nove tovarne pa jih morajo. Idealna bi bila rešitev, čeprav je draga, v urbanističnem načrtu mesta pa je predvidena, da bi se kanalizacija uredila s prečrpavanjem in končnim zbirnim kanalom s čistilno napravo, če bi bilo rentabilno, bi se kal tam lahko predeloval v gnojilo, ker bi bi kot surovina zastonj in bi se njegov odvoz kot gnojilo verjetno bolj izplačal. Obstoječe stanje, ko se iztekajo kanali v Krko, najbrž ni najbolj posrečeno, posebno ne ob nizkem vodnem stanju, ker se lahko zgodi, da bo Krka postala kanal. Takrat so večinoma tudi vsi kanali nad gladino, kar povzroča smrad.
IcšousLia gimnazija m imiJt§ješol$ki pokal
Prejšnji četrtek je imela kočevska gimnazija atletsko tekmovanje moških in ženskih oddelkov za srednješolski pokal atletske zveze Slovenije. Vreme je bilo zelo lepo in se je tekmovanje hitro odvijalo. Vodil ga je prof. Saša Bižal, pomagali pa so mu tudi drugi člani profesorskega zbora. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov.
Rezultati:
Moški — 100 m: Borut Hočevar 11,7, 2. Dušan Bižal 11,9, 3. Miha
VITOMIR ŠUJNIĆ — brzopotezni
prvak Novega mesta
Predsednik občinskega komiteja ZMS Brežice tov. Franc Lipar predaja štafetno palico s pozdravi in dobrimi željami za tovariša Tita (Foto: J. Teppev)
Senovo - Brežice 2:2
Nogometno srečanje NK »Partizan« Senovo in NK Brežice, ki je bilo 8. maja v Brežicah, se je končalo 2:2. Rezultat bi bil najbrž drugačen, ko v brežiškem moštvu ne bi igrali neregistrirani igralci, ki so bili vrhu vsega še zelo grobi. Senovski nogometaši upamo, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo! R. K.
Poraz v Jelšanah
V 4. kolu II. slovenske odbojkarske lige je Partizan Trebnje gostoval v Jelšanah pri Ilirski Bistrici, kjer se je pomeril z domačim moštvom. Igri obeh tekmecev sta bili izenačeni, vendar so domačini zmagali z rezultatom 3:1 (15:6, 10:15, 16:14, 15:13). Goste je pristranski sodnik oškodoval v odločilnem 3. in 4. setu, zato so vpisali v zapisnik pritožbo.
17. maja se je 12 najboljših srečalo v finalnem brzoturnirju za mesečnega prvaka Novega mesta. 6 udeležencev je imelo direkten vstop že iz aprilskega brzoturnir-ja, 6 pa si jih je priborilo vstop na finalni turnir v polfinalu, ki je bil odigran 10. maja ob skromni udeležbi 9 šahistov. V polfinalu je zmagal šunjič z 8 točkami (100° o), drugi je bil Avsec (6 točk), tretji Vene, četrti Hrova-tič, peti Bijelanovič, šesti Iste-nič.
Šunjič je v finalu ponovil svoj uspeh iz polfinala in prvič postal novomeški brzopotezni prvak, oz. je sploh prvič zmagal na šahovskem turnirju, odkar igra v Novem mestu. Osvojil je 10 točk od 11 možnih! Izgubil ni nobene partije, ampak le dvakrat remiziral s Petkovičem in škerljem. V borbi za prvo mesto ga je le na začetku ogrožal Tone Škerlj, ki pa je kasneje ostal kar dve točki za
zmagovalcem in osvojil drugo mesto. Tretje mesto je s 6 in pol točkami osvojil Jurij Picek. četrto do šesto mesto pa so si s 6 točkami razdelili Petkovič, Penko in Avsec. Največje presenečenje tega brzoturnir j a je poleg krepke zmage šunjiča nezanesljiva igra drugega m. k. Igorja Penka, drugače že kar tradicionalnega zmagovalca, ki je na majskem brzoturnirju doživel kar pet porazov. Sedmo mesto je zasedel s pet in pol točkami Adamič, osmo do deseto mesto so si s 4 in pol točkami razdelili Bijelanovič, Vene in Istenič, enajsti je bil s 4 točkami Udir in zadnji s pol točke Hrovatič.
Prvih šest iz tega brzoturnirja sd je priborilo vstop na finalni brzoturnir za mesec junij, Šunjič pa je prejel kot zmagovalec prehodni pokal.
JEK
Putrih 12,3; 300 m: Borut Hočevar 40,1, 2. Vinceno Janša 42,3, 3. Vojko Primožič 42,5; 1000 m: Edo Oblak 2:55,3, 2. Milan Lampe 2:55,6;    krogla:    Marko Mikulič
Ribnica - Novo mesto 19:10
Novomeški rokometaši so 22. maja na domačih tleh doživeli hud poraz z ekipo Ribnice. Tekma se je končala z 19:10 (6:9) za ribniške rokometaše, ki so zdaj s 23 točkami resni kandidati za prvo mesto v zahodni skupini II. slovenske rokometne lige in tudi za vstop v I. ligo. Pri Novome-ščanih sta se odlikovala Jaklič in Gantar s po 3 goli, pri Ribni-čanih pa so bili najboljši Radič z 8, Andoljšek s 5 in Šile s tremi goli.
11,75, m, 2. Stane Mlakar 10,86, 3. Peter Artač 10,83; skok v višino: Rajko Luzar 170 cm, 2. Andrej Oražem ICO; skok v daljino: 1. Rajko Luzar 6,13 m, 2. Dušan Bižal 5,85 m, 3. Borut Ploče-var 5,43; štafeta 4-krat 100 m: ekipa: Artač, Luzar, Bižal in Hočevar v času 48,0 sek.
Ženske — 60 m: Alenka Košir 8,5, 2. Danica Mrvar 8,6, 3. B. Karničnik 8,8; 600 m: 1. Lojka Miklič 2:01,3, 2. Marija Oblak 2:04,5, 3. Marjana Pakiž 2:05,4; štafeta 4-krat 100 m v postavi Karničnik, Zlodej, Mrvar in Košir 57,7 sek.; skok v višino: 1. Neda Šercer 140 cm, 2. Nataša Košir 135 cm, 3. Vanda Lovšin 125 cm; skok v daljino: 1. Neda Šercer 4,22 m, 2. Vanda Lovšin 3,93 m, 3. Tanja Primšar 3,78 m; met krogle 4 kg: 1. Milena Levstik 8,29 m, 2. Helena Škulj 8,32 m, 3. Lucija Smole 8,10 m.
A. ARKO
Moste — Novo mesto 67:45 (19:25)
Tretje kolo v drugi republiški košarkarski ligi je Novomeščanom prineslo na igrišču v Mostah pričakovan poraz.
Moste: Hudarin, Kmetic 12, Bin-ter 13, More 2, Krasna 13, Ple-šnar 18, Stonic 2, Lapanje, Zrilič 6, Merlak.
Novo mesto: Počrvina 4, Spli-hal 23, Jereb, Blažič 8, Gunde 8, Malic, sobar, Petrič 2, Peter Kopač, Marjan Kopač, Pire.
Novomeščani so odpotovali z željo, da bi izbojevali častrn poraz. Uvodne minute so že kazale na presenečenje, saj so Novomeščani odlično zaigrali tako v obrambi, kjer je bil najboljši Počr-
vina, in v napadu, ko je Splihal dosegel vrsto zadetkov. Pred koncem polčasa so Novomeščani vodstvo še povečali in odšli na odmor s šestimi koši prednosti.
V drugem delu se je položaj na igrišču povsem spremenil. Novomeščani so začeli z raztrgano igr°; kot da bi se ustrašili zmage nad favoriti. Moščani 50 slabo obrambo gostov znali izkoriščati in s° jim neusmiljeno polnili koš. Zadnji sodnikov žvižg je ekipo novomeškega Partizana verjetno repu še hujšega poraza. .„
Tekmo sta dobro vodila Sok »» Frelih iz Ljubljane.
Odrsko streljanje v Kočevju
19. maja v šeškovem domu v Kočevju. Občinstvo krčevito sledi igri mladih gimnazijcev, ki igrajo Ingoličevo veseloigro »Tajno društvo PGC«.
Zadnji razplet je na višku in zdaj zdaj bo igre konec. Takrat pa prileti z balkona pred oder petarda in se razpoči z oglušujočim treskom. V prvih vrstah nastane preplah, zavesa pade, ljudje so prikrajšani za užitek ob koncu igre, pa tudi na aplavz je občinstvo v splošni zmedi pozabilo.
Neznani pobalin, ki si je dovolil neokusno šalo, je najbrž pozabil, da so takšni posegi v javno prireditev skrajno nekulturni, nedostojni, nevarni, pa tudi kaznivi!
Izpraznil mu je omaro
Jeseni 1963 se je v novomeškem Pionirjevem samskem domu razvedelo, da je eden od stanovalcev vlomil nekje v Ljubljani in da so ga zaprli. To okoliščino je kmalu zatem izkoristil A. D. ter vlomil v omaro odsotnega kolege. Vzel mu je električni brivski aparat, fotografski aparat, nalivno pero, moško obleko, krombi plašč, rokavice, 3 perlon srajce, 8 parov nogavic, likalnik, delovno ob-
Na poti v šolo zadet v oko
Ko je šel 13-letni Martin Hudorovac 17. maja v šent-jernejsko šolo, se je med potjo ustavil pri hiši, kjer je doma 16-letni Lojze Bartolj. Leta se je tedaj igral z doma izdelano pištolo (igračo). Tokrat pa je bila tudi igrača nevarna. Ko jo je Bartolj sprožil, je izstrelek priletel Hudorovcu v oko in ga hudo ranil. Ne ve se še, ali je dečku oko izteklo ali ima samo
Kap, ne nasilna smrt!
TUDI ZA TO BI MORAL BITI NEKDO ODGOVOREN! Tako pravijo vsi, ki hodijo ali vozijo po novi cesti iz Šmarja pri Šentjerneju proti Vel. Banu. Komaj 4 leta je, odkar sta cesto zgradili GG Novo mesto in Brežice, pa je most že dve leti raz-kopan. Zakaj niso zgradili obenem s cesto betonskega mostu, ki bi služil desetletja? Na sliki: tak je bil most 24. aprila ob 10. uri, dve uri kasneje pa tudi opozorilne veje ni bilo več. Fičko je imel srečo, da je zapeljal čez nosilni tram (Foto:
Polde Miklič)
Franc Golob, 53, iz Leskov-ca pri Brusnicah, je odšel 18. maja z družino na njivo. Ko se je zvečer sam vračal domov, ga je v gozdu zadela srčna kap. Mrtvega so našli 21. maja zjutraj. Ljudje so o njegovi smrti napredli razne zgodbice, po katerih naj bi bili Goloba do smrti pretepli svojci. Obdukcija trupla je dokazala, da Golob ni umrl nasilne smrti. Vse govorice o domnevnem uboju niso utemeljene.
leko in nekaj prerdla. Vse skupaj je bilo vredno okoli 160.000 dinarjev.
Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim zadevo obravnavalo ter obsodilo A. D. na 10 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. Senat je
menil, da bo kazen obtoženca spametovala, kar se da sklepati iz delnega priznanja in obžalovanja obtoženca ter iz njegovega vedenja po storje-nem kaznivem dejanju. Razen tega je bil prvič pred sodiščem.
LOV ZA   ■ D
NACISTIČNIM ZAKLADOM ii
Podvig je potekal v redu, brez ne-ijubib. pripetljajev. Zaboji so prispeli na dno. In v zabojih velik »Rommelov zaklad«.
»Zelo dobro!« je pohvalil polkovnik Dan, vidno zadovoljen. »Sedaj pa, dragi moj Pleig, krenimo proti Italiji, v kraj La Spezie. Tam moramo poročati o opravljenem delu.«
Fleigov torpedni čoln je bil mnogo lažji. Znebil se je tovora desetih ton. Lahko je dosegel večjo hitrost in tako je zdrvel od korziških obal proti italijanskemu pristanišču La Spezia. Pot ni bila dolga. Fleig je zagledal pristanišče še isti večer. To je bilo 17. septembra 1943.
Ko so pristali v pristanišču, polnem italijanskih in nemških ladij, čeprav že precej poškodovanem od bombardiranja, je polkovnik Dali s svojimi tremi častniki stopil na kopno, še prej pa je ukazal Fleigu in njegovemu moštvu, da ne sme z ladje. S svojimi častniki bo poročal poveljstvu. Dali in njegovi trije možje so se po dveh urah vrnili.
Tega večera je bilo osem ljudi s tor-pednega čolna v majhnem hotelu, zaseženem za Nemce, nedaleč od pristanišča. Preveč utrujeni so bili, da bi se pogovarjali o pustolovščini z zakladom v zabojih. Vsi so hoteli čimprej v posteljo, da bi si odpočili. Tu so bili Dali s svojimi tremi častniki in Fleig s svojim moštvom. Niso dolgo spali. Okrog dveh po polnoči so jih zbudili. V hotel je prišla skupina esesovcev; vodil jih je polkovnik gestapa. Še vsi zaspani so se morali v naglici obleči. Naložili so jih na tovornjak in odpeljali v glavni štab v tem mestu.
Navadne vojake so vrgli v neko celico, častnike pa so zaprli posebej.
Nekaj kasneje so pripeljali Fleiga v sobo, kjer so za pisalno mizo sedeli trije častniki gestapa. Postavili so mu Prvo vprašanje:
»Čemu ste včeraj zjutraj spustili v hiorje šest zabojev, ki so bili last nemškega rajha?«
»Jaz sem samo izpolnil ukaz, gospod Polkovnik! «je dejal Fleig.
»Ukaz? čigav pa?« je osorno vprašal polkovnik gestapa.
»Vse, kar sem storil, mi je ukazal Polkovnik Dali. Našo ladjo so napadli. Polkovnik je imel navodilo, naj v takšnih okoliščinah vrže zaboje v morje.«
»Lažete, Fleig!« je zakričal polkovnik. »Dali ni imel takega navodila. Kdaj ste se spajdašili z njim?«
»Ne razumem. Kaj hočete s tem reči?« je vprašal presenečen Fleig, ki je zaslutil, da se pripravlja nekaj zelo resnega.
»Sedaj ne razumete, kajne, vi lopov? Dali, Pleist, Arnvogel in Ross-meier so bili posebna druščina, naposled pa so še vas sprejeli v tolpo. Mar se niste dogovorili, da boste nekega dne odšli tja, dvignili tiste zaboje z morskega dna in si jih razdelili? Po vojni ste jih hoteli izropati, mar ne? «
Fleig je mirno dejal:
»Gospod polkovnik, o tem ničesar ne vem. S tem nimam nič opraviti; jaz sem samo ubogal polkovnika Dalla in nič več. O kakšnem načrtu pa prav nič ne vem.«
PET NA SMRT OBSOJENIH
Trije gestapovci so se spogledali in se med seboj tiho domenili. Zdi se, da imajo pred seboj nedolžnega človeka. Tedaj so ga vprašali:
»Povejte nam, Fleig, kje ste vrgli zaboje v morje?«
»Tega ne vem natanko,« je odgovoril Fleig. »Res je sicer, da sem izmeril položaj, toda podatke je zabeležil Dali in jih tudi vzel.«
Ta odgovor kaže, da je tudi Fleig poskušal loviti v kalnem. Seveda bi si bil lahko zapomnil položaj in tiste tri številke, saj ni vse v tem, da jih je zapisal Dali in ne on.
Očitno Fleig ni maral, da bi gestapovci prišb do zlata in dragega kamenja, čeprav je res, da ni delal v dogovoru z Dallom. Kaže, da je mislil tudi nase.
Odpeljali so ga sosednji prostor. »Zasliševanje« se je nadaljevalo drugače. Fleiga so mučili, pretepali so ga z gumijevkami in vrečicami, napolnjenimi s peskom. Toda kljub temu ni hotel ničesar povedati.
Medtem ko so podčastniki gestapa »obdelovali« Fleiga na eni strani, se je podobno godilo na drgi strani istega poslopja polkovniku Dallu in njegovim častnikom. Gestapovci so jih mučili in zahtevali, naj priznajo, kako so se dogovorili in namenoma vrgli šest zabojev na dno morja, da bi lahko po vojni prišla in si razdelili bogastvo.
Zasliševanje se je končalo brez posebnega uspeha ob petih zjutraj. Polkovnik Ludvvig Dali, kapetan Oskar Pleist, kapetan Helmut Rossmeier in poročnik Otto Arnvogel so se komaj držali na nogah, tako so jih pretepli. Postavili so jih pred vojaško sodišče, ki so ga v naglici sklicali. Razglasili so jih za krive, ker so skušali v svoj prid uporabljati imetje tretjega rajha, in jih obsodili na smrt z ustrelitvijo.
Peter Fleig trdi, da je bilo tako in da so štirje častniki tri ure pozneje padli pod salvami v nekem kamnolomu, nedaleč od mesteca Massa, v bližini La Spezie.
Gledal nazaj in treščil v smernik
Jože Brezovar iz Hmeljčiča se je 16. maja popoldne z mopedom peljal iz Novega mesta proti Trebnjemu. Med vožnjo je pogledal nazaj, zapeljal s ceste in treščil v smernik. Levo nogo si je zlomil, desno pa v kolenu hudo odrgnil.
S kolesom med učenke
16. naje popoldne so šle po Zupančičevem sprehajališču v No. vem mestu učenke osnovne šole. čeprav je tam prepovedan promet za vsa vozila, sta se za njim pripeljala kolesarja, in ne da bi zmanšala hitrost, zapeljala med dekleta. Milovan Dimitrič. IS let. je zadel Majdo Koželj, jo zbil na tla in tudi sam padel. Ranila sta se po rokah in nogah.
Voznik zadremal, avtobus na travniku
17. maja ponoči je Simon Brnež iz Brezovice pri Ljubljani peljal po avtomobilski cesti mimo Štefana pri Trebnjem prazen avtobus podjetja Sap-turist. Utrujeni voznik je med vožnjo zaspal, zavil na bankino, vozil nekaj časa po njej, potem pa z vozilom zdrknil po nasipu. Na travniku se je avtobus prevrnil. Voznik je odnesel celo kožo, na avtobusu pa je škode za 5.000 Ndin
Motorist prišel iz zaprte ulice
Jože Dular iz Metlike se je 17. maja dopoldne peljal z osebnim avtomobilom z Glavnega trga proti Prešernovemu trgu v Novem mestu, ko je iz stranske ceste, zaprte  za  ves promet, pripeljal
motorist Jože Berkopec iz Podgo-re pri Straži. Motorist se je zaletel v sprednji del osebnega avtomobila. Voznika se nista ranila, Škodo na avtomobilu pa so ocenili na 400 Ndin.
Prikolica zadela osebni avto
18. maja zjutraj je iz separaci-je rudnika v Kanižarici Ivan Turk iz Kranja odpeljal na glavno cesto tovornjak s prikolico. Na cesto je prišel preveč levo, tako da je zadela prikolica osebni avtomobil, ki ga je tedaj pripeljal Črnomeljčan Vinko Horvat. Škodo na osebnem avtomobilu cenijo na 20O0 Ndin.
Neprevidnost in trije na tleh
Majda Sladic iz Bučne vasi je 18. maja popoldne neprevidno prečkala Cesto komandanta Staneta v Novem mestu, pa jo je zadel motor, na katerem sta se peljala Ivan Ambrožič in Jože Kump. Voznik Albrožič je zavrl, pa se mu ni posrečilo preprečiti nesreče. Pri trčenju so vsi padli in se lažje ranili. Na motorju je za 50 Ndin škode.
Prehitel dva in se prekucnil
Zdravko Cingarski je 21. maja popoldne z osebnim avtomobilom potoval po avtomobilski cesti iz Ljubljane v Zagreb. Na ovinku pri Mačkovcu je prehiteval dva osebna avtomobila prav tedaj, ko sta pridrveli nasproti dve osebni vozili. Cingarski je zavil na desno, ker pa je hitro vozil, ga je zaneslo v smernik. Po trčenju se je vozilo prekucnilo na streho, se spet postavilo na kolesa in se zapeljalo na levo stran ceste, kjer
hudo poškodovanega. Videl nanj najbrž ne bo več. Lojze Bartolj trdi, da je streljal z nabojem strašilne pištole, vendar ni verjetno, da bi tak naboj tako nevarno ranil otroka na osem metrov.
Polde MIKLIČ
Kazen za vožnjo s tujim mopedom
V. L., zaposlen v zdravilišču šmarješke Toplice, je imel sicer svoj motor, a ker je bil le-ta pokvarjen, je uporabljal tovarišev moped. Kljub prepovedi lastnika se je lani trikrat in letos enkrat odpeljal z njim v Novo mesto v kino Pa še kam drugam. Vozil je brez vozniškega izpita.
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim zadevo obravnavalo ter prisodilo V. L. za vožnje s tujim mopedom 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. Lastnik mopeda zahteva od obtoženca še odškodnino, ker je vozilo precej obtolkel in tudi pokvaril, vendar bo moral zahtevani znesek iztožiti v civilni pravdi.
je obstalo. Vozniku se ni nič zgodilo, lažje ranjena je bila le sopotnica Magda Pire. škoda na avtomobilu so ocenili nn 4000 novih dinarjev.
Nesrečno križišče pri »PETROLU«
22. maja je Albin Stipetič iz Brezine pripeljal kombi do križišča pri bencinski črpalki v Novem mestu. Vozilo je ustavil in počakal na prosto pot. S Ceste komandanta Staneta pa je tedaj pripeljala Novomeščanka Antonija Kolenc in zadela zadnji del kombija. Škodo na vozilih so ocenili na 400 Ndin
Vozil desno in zbil mopedista
Hans Peter Derichs, ki je začasno v novomeški tovarni stekla INIS, se je 19. maja zjutraj peljal z osebnim avtomobilom od otoškega gradu, v katerem stanuje, proti vasi Otočec. V ovinku pod vasjo je prehitel mopedista Jožeta Papeža iz Dola pri Smar-jeti. Ker je vozil preveč desno, je mopedista zadel ter ga zbil na cesto. Papež si ie poškodoval nogo in kolk.
Motorist treščil v tovornjak
Jože Praznik iz Grmovelj pri Skocjanu se je 20. maja dopoldne na motorju pripeljal v Dobruško vas. Na nepreglednem ovinku je dohitel vprežni voz, ko pa je hotel naprej, se je nasproti pripeljal tovornjak. Praznik je zavrl, vendar ga je zaneslo. Zaletel se je v zadnji del tovornjaka in padel. Poškodoval si je levo roko in noge. Gmotno škodo na vozilih so ocenili na 4000 Ndin.
Padla s kolesa in se ubila
Terezija Ovniček iz Verduna se je 21. maja okoli 22. ure peljala s kolesom iz Velikega Orehka proti Stopicam. Zapeljala je na večji kamen in padla v jarek, vendar tako nesrečno, da je takoj podlegla poškodbam.
Dva mrtva in dve uničeni vozili, takšen je žalosten izid nesreče pri Stari cerkvi pri Kočevju, o kateri smo podrobneje poročali v pretekli številki našega lista. AMD Kočevje je obe uničeni vozili pripeljalo s svojim vlečnim avtom pred hotel PUGLED v Kočevju, kjer si je razbitine, posledico neprevidne vožnje, ogledalo več sto občanov (Foto: Jože Svete)
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
OBJAVE -RAZPISI
Tehniška srednja šola Krško
S1H
Petek, 27. maja — Volkašin Sobota, 28. maja — Gojko Nedelja, 29. maja — Majda Ponedeljek, 30. maja — Milica Torek, 31. maja — Ignac Sreda, 1. junija — Radovan Četrtek, 2. junija — Vclimir
Ob prerani izgubi našega ljubljenega in skrbnega očeta, moža in brata
JANEZA KLOBUČARJA iz Velikega Orebka 32 se   najlepše   zahvaljujemo vsem znancem   in  prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam pomagali v težkih dneh njegove bolezni in nam lajšali trpljenje. Posebna zahvala  darovalcem  cvetja, NOVO-TEKSU,    bolnici,    stopiški šoli, učiteljstvu, posebno 8. in 3. razredu, župniku in vsem, ki so ga spremili  na njegovi  zadnji poti. Žalujoča žena  Lojzka,  sin Janez z ženo, sin Franc z ženo, hčerka Anica  z  družino,  sin  Lojze iz švedske, Vida, Martina in Cvetka ter sestri Rezka in Micka z družino in brat Jože z družino.
Namesto cvetja na grob pokojne Karmen Koklič iz Novega mesta poklanjajo Zvezi slepih v Novem mestu 50.00 Ndin Udermano-vi iz Novega mesta. Iskrena hvala!

Anton Organe iz Nove gore 33 obžalujem vse žaljivke, izrečene Amaliji Vodnik iz Prečne 22, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Ana Gotlib iz Celevca 11, p. šmarjeta, prepovedujem pašo živine, posebno še pašo kokoši po mojem zemljišču v Ragovili. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala, kokoši pa zastrupila.
* * *
Marija Obrani, Sela 12, Otočec, preklicujem vse, kar sem slabega govorila o Ani Ban, Sela — Oto-čec, pred Štefko Gačnik iz Sel pri Otočcu, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
* * «-
Obveščam, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napravila moja bivša žena Anica Mi-lar, roj. Vala, z Mrtvic št. 53, p. Leskovec pri Krškem. Tudi ne priznam morebitne prodaje kakršnihkoli predmetov. Bivši mož — Anion   Milar,  Mrtvice št. 53.
* * *
Anton Medja, Radovlja 33, p. šmarjeta, prepovedujem vsako vožnjo in povzročanje škode po mojem travniku, pare. št. 923-925-2, ki leži ob cesti in Radovi ji pri Zidanem mostu pri šmarjeti. Kršitelje, ki tega ne bodo upoštevali, bom sodno preganjal.
* * *
Jernej Pire, Gor. Pijavško 10, p. Krško, prepovedujem pašo kokoši in zajcev na moji njivi.. Kdor tega preklica ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil.
* * *
Ivana Papež iz Lipja, preklicujem žaljivko, ki sem jo izrekla v mesecu marcu proti Ivani Goren-čič iz Lipja.
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 27. MAJA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 Iz hrvatske in srbske solistične glasbe. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Brglez: Kako zatiramo ogrčavost goved. 12.40 Narodne pesmi igrajo domači ansambli. 14.35 Pojeta zbora češkega radia in Moravan. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.00 Lepe melodije. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 28. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 četrt ure z ansamblom Atija Sossa. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Spanring: Poljščine za intervencijo pri elementarnih ujmah. 12.40 Ansambel Borisa Franka in Boruta Lesjaka. 14.05 Iz oper slovemskih avtorjev. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz naših relejnih postaj. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 20.30 Spoznavajmo svet in domo-

PRODAM  MOTORNO KOSILNICO
v dobrem stanju, tip Bečes, z žetveno napravo. Naslov v upravi lista (559/66).
PRODAM VPREZNO KOSILNICO, sejalnico za žito in slamorezni-co, v dobrem stanju. Mačkovec 4, pri Novem mestu.
NOVO, NEPOPOLNO DOGRAJENO, takoj vseljivo enodružinsko hišo, vrt, ob železniški postaji nujno prodam. Ogled od 16. ure dalje. Habjan, Žalna p., Grosuplje.
PRODAM   VPREZNO KOSILNICO
v dobrem stanju. Jože Murgelj, Malenska vas 4, Mirna peč. V CUCJI MLAKI prodam košnjo sena. Naslov v upravi lista.
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dl nar Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar — Redni zasebni naročniki Dolenjskega Usta imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst popusta
VPREZNO KOSILNICO poceni prodam. Pucelj, Dobruška vas, škocjan.
PRODAM KOZOLEC 6 x 5 m in
drugo gospodarsko poslopje. Jože Hervol, Brezina 7, Brežice.
ZARADI SELITVE ugodno prodam vzmetni voziček, (federvagen) slavonar, po nizki ceni. Golobic, Maline 2, Semič.
PRODAM SENO na stoječem. Slavko More, Novo mesto.
PROOAM NAČRT za trosobno stanovanjsko hišo s pritiklinami ter za vikend. Ponudbe pod »Poceni«.
KUPIM ALI VZAMEM v najem glavo za vrezovanje eolskih navojev, in sicer 1/2 »— 2«. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
POCENI PRODAM dobro ohranjena kovaška kladiva, namizni ročni vrtalni stroj, osi za vozove, Osikro in OCR 12 material, različen vodovodni material, pocinkano banjo za pranje perila in kovinske umivalnike s hrbtom. Ponudbe pod »Poceni«.
PROOAM HIŠO 4, 5 x 9,5 in njivo za 1,800.000 Sdin. Informacije in ogled pri Jožetu Crnkoviču, Podreber 12, Semič.
PRODAM FIAT 600. Irca vas 39, Novo mesto.
PRODAM DOBRO OHRANJENO kuhinjsko kredenco. Ogled vsak dan od 10. ure dalje. Lenča Knaflič, Novo mesto, Resljeva 2.
PRIBLIŽNO 1 ha košnje sena in otave oddam v Kandiji. Zglasite se v Muzejski ulici 3, Novo mesto.
ODDAM DVA LOKALA za manjšo obrt ali skladišče v Novem mestu. Naslov v upravi lista (568/66).
PRODAM   TELEVIZOR »Favorit«,
brezhiben.   Vprašajte: Radioser-
vis. Novo mesto. ODLIČNO OHRANJEN fiat 600 D
prodam.   Naslov  v  upravi lista
(542/66).
UGODNO PRODAM stavbeno parcelo 1000 m2 z gradbenim materialom v Gotni vasi. Poizve se v gostilni Drenik v Gotni vasi.
ODDAM PROSTORE »a rrairno obrt. Naslov  v  upravi  listo (540:66).
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, z nekaj let prakse, išče Slovenka za svoj frizerski salon v Dalmaciji. Ponudbe pošljite na Ivka Džaja, Knin, Maršala Tita 56, Dalmacija.
SEDEMNAJSTLETNI FANT išče kakršnokoli zaposlitev in stanovanje. Naslov v upravi lista (567/66).
NATAKARICO, lahko priučeno, ki ima veselje do strežbe, pridno, pošteno in prijazno, sprejme ta-
vino! 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 29. MAJA: 6.00—«.00
Dobro jutro! 8.05 Umetniška pripoved. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši ... a) Vida Lasič-Jelka: Govori Radio OF; b) Janez Perovšek-Pelko: Partizanska pravljica. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.30 Humoreska tega tedna. 16.00—-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Naš nedeljski sestanek.
PONEDELJEK, 30. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroške igre s petjem. 10.15 Georg Philipp Telemann: Suita za flavto in orkester v a-molu. 10.35 Naš podlistek — Katherine Anne Porter: Cirkus. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jana Pintar: Laboratorijska dela pri ugotavljanju neprimernih vin za potrošnjo. 12.40 Slovenske narodne pesmi z majhnimi vokalnimi ansambli. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zborovske skladbe in priredbe Antona Švaba. 17.05 Glasbena križanka. 18.15 »Signali«. 20.00 Skupni program JRT — direkten prenos iz Prage.
koj ali po dogovoru gostilna Ivanka Mlakar, črnovec, p. Brezje na Gorenjskem.
FANT DOBI SLUŽBO na kmetiji. Plača dobra. Socialno zavarovanje. Anton Šink, Zabniča 53, Gorenjsko.
ZAPOSLIM dva kvalifeirana ali priučena vodovodna instalaterja. Ponudbe pod »Vestnost«.
KUPIM HIŠICO, dobro ohranjeno, za vikend v Beli krajini ali na Dolenjskem. Dve sobi. kuhinja, elektrika in voda. Ponudbe: »Lepa lega — dovoz z avtomobilom«.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
SPREJMEM kmečko dekle za pri-učitev v šivilski stroki. Marija Šivic, Dobro polje 3, Brezje.
PROOAM STANOVANJSKO HIŠO, gospodarsko poslopje in približno 10 ha zemljišča, skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Alojz Zadnik. Gabrijele št. 23, p. Krmelj na Dol.
GOSPODINJSKO POMOČNICO — ljubiteljico otrok, potrebuje 4-članska družina z mehaniziranim gospodinjstvom. Nudimo obiskovanje večerne šole ali tečajev. Grahek, Ljubljana — Rozmanova 2.
PROOAM 14 AZ panjev čebel z vso opremo in čebelnjak. Cena po dogovoru. Franc Godina, Ul. Mirana Jarca 4, Črnomelj.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129. in STANDARD telefon 21-158.

Brežice: 27. in 28. 5. angleški film »O pravem času«. 29. in 30. 5. ruski barvni film »Meter«. 31.
5. in 1. 6. jugoslovanski film »Ključ«.
Črnomelj: 27. in 29. 5. španski barvni film »Kraljica Santekler«. 31. 5. in 1. 6. slovenski film »Lucija«.
Kočevje »Jadran«: 27. do 29. 5. ameriški barvni film »Četvero za Teksas«. 30. in 31. 5. angleški film »Veseli klub mladih«. 1. in 2. 6. ameriški film »En krompir, dva krompirja«.
Kostanjevica: 29. 5. angleški barvni  film   »Peklenski  klub«. 1.
6. francoski barvni film »Svetnik vodi ples«.
Metlika: 28. in 29. 5. ameriški film »Baterfild 8«. 30 in 31. 5. japonski film »Mali ribič«.
Novo mesto — »Krka«: 27. do 31. 5. ameriški barvni film »Padec rimskega cesarstva«. 1. in 2. 6. kubanski film »Jaz sem Kuba«.
Ribnica: 28. in 29. 5. zahodno-nemški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo«.
Sevnica: 28. in 29. 5. ameriški film »Lev«.
Sodražica: 28. in 29. 5. češki film »Dva mušketirja«.
Šentjernej: 28. in 29. 5. barvni film »Osvajač. Marakaiba«.
Trebnje: 28. in 29. 5. italijanski barvni film »Samson proti nasilnikom«
Mokronog: 28. in 29. 5. italijanski film »Ločitev po italijansko« .
TOBVESTILAl
OBLAČILA solidno očisti Kemična čistilnica, Novo mesto, Germovai 5.
* * *
KVALITETNO IN HITRO popravljam nogavice — Marija šče-panovič, Mestne njive, blok 8, stanovanje št. 5.
TOREK, 31. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Prizori iz Verdijevega »Othella« v domači izvedbi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Mako Amon: Kakovost bikov za osemenjevanje krav na celjskem področju. 12.40 Veseli planšarji in ansambel Miška Hočevarja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Mali koncert moškega zbora »Zarja« iz Trbovelj. 20.20 Radijska igra — Barry Bermange: Poniževanje. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, I. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Kako po jo otroci po svetu. 10.15 Majhen recital violinista Roka Klopčiča pri klavirju Marijan Lipcvšek. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kreger: Vrt v juniju. 12.40 Naša narodna pesem v instrumentalni izvedbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17,05 Veliki dirigenti, ki so v preteklosti delovali v Ljubljani. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Komorne miniature slovenskih romantikov.
ČETRTEK, 2. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Lahka orkestralna glasba. 10.15 S pevci beograjske opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 NimaS prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Miran Marušic: Usmerje-

P0R0DMižMJCE*ViW
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Kerin iz šmalčje vasi — Heleno, Martina Lipovšček iz Kamnika — Mojco, Karolina Kamfer iz Kanižarice
— Robija, Jožefa Ajdič iz Štefana — Igorja, Terezija Franko iz Velikih Brusnic — Lilijano, Terezija Tramte iz Drage — Jožico, Alojzija Malenšek iz Šmarjeških Toplic — Radivoja, Mihaela Ro-bek iz Sela pri Zburah — Ivana, Jožica Barbo iz Žabje vasi — Natašo, Ana Kožar z Rdečega kala — Ivana, Magda Kumelj iz Loške vasi — Draga, Anica Bukovec s Potoka — Vlasto, Hedvika Struna s Potovrha — Vida, Marija Bartolj iz Regerče vasi — Marinko, Kristina Conta iz Ločne — Jožeta, Marija Bricelj  iz Bršlina
— Nikolajo, Jožefa čeček iz Bučne — Milana, Genovefa Prpar z Dolnjega vrha — Gabrijelo, Martina Jordan s Suhorja — Valerijo, Frančiška Mavsar z Vrtače — Francija, Marija Zupančič iz Dolnjih Ponikev — Damjano, Zalka Papež s Cviblja — deklico, Frančiška Kobe iz Dobindola — dečka, Frida Natek iz Grmovelj — dečka, Ljudmila Repovž iz Velike Lcke — deklico, Albina Zbašnik iz Boričevega —dečka, Anica škal iz Šentjerneja — deklico, Pepca Hutevc iz Rajnušč — deklico, Er-na Popovič iz Črnomlja — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Malus iz Orešja — Matjaža, Irma Uduč z Malega Kamna — dečka, Anica Kranjc iz Rožnega — deklico, Vera Bučar iz Vel. Podloga — deklico, Marija Zorko iz Vel. Malene — Marijo, Marija Požar iz Kapel — Roberta, Marija Kneže-vič iz Sevnice — Viktorja, Milka Regali iz Sp. Starega grada — Lilijano, Karolina  Šoln z Blance
— dečka, Ana Baje iz Ardra — Miroslava, Danica Jaklenec iz Rakovega potoka — Darka, Marija Zorko iz Arnovega sela — Mirana.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskati pomoči v brežiški bolnišnici:
Jožo Meljančič, Žagar iz Poloma, si je z motorno žago poškodoval levo nogo; Stanislav Strulc, sin delavca iz Pisec, je padel z drevesa in si poškodoval levo no-ko; Antona Štcfančiča, upokojenca iz Pleterij, je sunila krava in mu poškodovala desno nogo; Drago Glogovič, delavec iz Vukovega sela, je padel na travniku in dobil notranje poškodbe; Franc Pri-božič, sin kmeta iz Dečnih sel, je padel z motorjem in poškodoval obraz.
Za sezonsko delo
v planinskih postojankah sprejmemo takoj
VEČ DEKLET,
vestnih in poštenih, starih nad 20 let.
Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana - matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski list na svoj naslov!
nost poljedelstva na Koprskem. 12.40 čez hrib in dol. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja .. . 15.40 Literarni sprehod. 17.05 Turistična oddaja. 18.40 Dve novosti iz naše glasbene produkcije. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Zadovoljni Kranjci s pevci — Moški komorni zbor iz Celja — Dobri znanci s pevci in Trio Dorka Ško-berneta.
RADIO BRFŽ9CE
ČETRTEK, 26. MAJA: 19.00— 19.30 — Mladinska oddaja.
NEDELJA, 29. MAJA: 10.20 — Poročila — Uvodnik — Elizabeto Zorko: Za 1. maj do Egejskega morja — drugo nadaljevanje — Damjan Vahen: Turizem sega v sleherno naselje — Iz novinarjeve boležnice — Za naše kmetovalce
— Domače viže vam igrajo ansambel Fran j a Bergerja in Beneški fantje — Magnetofonski zapis: Razgovor z ravnateljem gimnazije Brežice Marjanom Gregoričem
— Pozor, nimaš prednosti! — Ob-vestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 31. MAJA; 20.00 — Pri. spevek za starše — Novo v knjižnici — Filmska vzgoja IV: Nemška in angleška šola — Kratek pregled filmov — športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Narodne iz bratskih repub. lik.
razpisuje v šolskem letu 1S66/67 vpis učencev v I. letnik. Sprejetih bo:
70 učencev v strojni odsek
70 učencev v elektro odsek
Pogoji: uspešno opravljena osnovna šola in spričevalo o zdravstvenem stanju.
Prijave bo sprejemala šola do vključno 20. junija 1966.
Kandidati morajo predložiti naslednje dokumente:
1. zaključno spričevalo osnovne šole,
razpisuje vpis učencev v I. letnik v šolskem letu 1966/67.
Sprejetih bo 60 učencev.
Pogoji: uspešno opravljena osnovna šola, spričevalo o zdravstvenem stanju, zaželena pa je tudi učna pogodba.
Prijave je treba poslati do 30.
razpisuje v šolskem letu 1966/67 vpis v 1. razred. Sprejeli bomo
70 učencev in učenk
Prošnje bomo sprejemali do 28. junija 1966.
Prošnje morajo biti kolkovane z 0,50 Ndin, priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz roj>stne matične knjige.
r az p i s u j e   sprejem dijakov
v 1. razred v šolskem letu 1966/67.
Sprejetih bo 120 dijakov, in sicer: 60 dijakov za pedagoško smer 60 dijakov za splošno smer Prijave za vpis bo sprejemalo
ravnateljstvo šole  od 20. do 27.
junija 1966. Prijavi je treba priložiti:
1. spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli,
2. izkaz, iz katerega je razviden uspeh učenca v 6. in 7. razredu osnovne šole,
razpisuje vpis v naslednje oddelke za strokovno izobraževanje zaposlenih, ki bodo odprti v jeseni 1966, če bo dovolj prijav-ljencev:
1. oddelek tehniške šole strojne stroke, v katerega se lahko vpišejo kvalificirani delavci vseh poklicev kovinske stroke,
2. oddelek tehniške šole elektro stroke, v katerega se lahko vpišejo kvalificirani delavci v elektro stroki.
Šolanje v obeh oddelkih traja po štiri leta, predavanja bodo 3 do 4-krat na teden popoldne in zvečer. Začetek pouka v šolskem letu 1966/67 bo 5. septembra 1966.
Oddelki tehniških šol za zaposlene omogočajo delavcem dosego srednje strokovne izobrazbe (naziv tehnika).
Interesenti s področja Dolenjske naj se prijavijo do 15. avgusta 1966 in predložijo:
1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kolkovano z 0,50 Ndin, naslovljeno: Tehniška šola, . . .   stroke (navedite stroko) Lju-
razpisuje vpis v I. letnik za šolsko leto 1966/67
V 1. razred ambulantno-bolnič-ne smeri bomo sprejeli
35 učencev in učenk
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno končana osemletka
2. ustrezno zdravstveno stanje
3. uspešno opravljen sprejemni izpit
Kandidati naj vložijo prošnje za sprejem (obr. DZS-1,20) do 29. junija 1966. Prošnje, kolkovane s 0,50 Ndin, pošljite ravnateljstvu šole v Novem mestu.
Prošnji  priložite:  zadnje šolsko
razpisuje za šolsko leto 1966/67 vpis v I. letnik
4-Ietnc šole živinorejsko-polje-delske smeri
Prijave, kolkovane s 0,50 Ndin, pošljite upravi šole do 29. junija 1966. Prijavi priložite spričeva-
2. prijavo za sprejem na srednjo šolo (obr. 1,20), podpisano od staršev ter kolkovano z 0,50 Ndin,
3. zdravniško spričevalo,
4. mnenje šole.
Nepopolnih prošenj ne bomo upoštevali.
Sprejemni izpiti iz slovenskega jezika, tujega jezika (angleščine ali nemščine) in matematike bodo konec junija. Točen datum sprejemnih izpitov bo objavljen na oglasni deski šole.
novembra 1966; priložiti pa je treba:
prošnjo, kolkovano s kolkom za 0,50 Ndin,
zaključno spričevalo osnovne šole,
zdravniško spričevalo, učno pogodbo, mnenje šole.
Pogoj za sprejem je uspešno opravljen 8. razred osnovne šole. Prosilci ne smejo biti stari več kot 18 let.
Preizkusni izpiti iz slovenskega jezika, tujega jezika in računstva bodo 30. junija 1966 od 8. do 12. ure in od 14. do 15. ure.
RAVNATELJSTVO
3. mnenje šole, organizacije ZB in podobno,
4. dijaki, ki stanujejo zunaj Novega mesta, naj priložijo prijavi dopisnico za sporočilo o uspehu opravljenega   preizkusnega izpita.
Kandidati za obe smeri bodo opravljali 30. junija 1966 ob 8. uri preizkusne i/.pite iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
Razpisna komisija gimnazije v Novem mesta
bljana, oddelek za izobraževanje zaposlenih, Novo mesto. Ulica talcev 3/II;
2. rojstni list;
3. zaključno spričevalo vajenske oziroma industrijske šole;
4. spričevalo o kvalifikaciji v stroki;
5. dopisnico s točnim naslovom,
s  katero  bo  kandidat   obveščen O
izidu razpisa.
Stroške šolanja v oddelku za zaposlene plačujejo kandidati oziroma podjetja, ki pošiljajo svoje delavce v šolo. Višina šolnine bo odvisna od števila dijakov v oddelku.
Vse interesente, ki želijo redno študirati ob organizirani pomoči zpvoda na Višji ekonomsko-komer-cialni šoli, Višji pravni šoli in Višji tehniški šoli v Mariboru, opozarjamo na razpis Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, ki je bil objavljen v dnevnem časopisu Delo 17. maja 1966.
Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti v pisarni zavoda ali po telefonu št. 21-319.
spričevalo, življenjepis, mnenje zadnje šole, potrdilo o vzdrževanju — štipendiranju, dopisnico s točnim naslovom, s katero bomo kandidata obvestili o sprejemu.
Zdravniški pregled bo organizirala šola za vse tiste, ki bodo uspešno  opravili  sprejemni izpit.
Sprejemni izpit obsega snov iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 30. junija 1966, ob 8. uri v prostorih gimnazije v Novem mestu.
RAVNATELJSTVO ŠOLE
lo o končani osemletki, rojstni list in zdravniško potrdilo.
Preizkus znanja iz matematike, slovenščine in tujega jezika bodo opravljali kandidati 30. junija ob 8. uri na šoli.
Dijaki imajo možnost bivanja v dijaškem domu.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon, lože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr. SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
Poklicna šola kovinarske stroke Krško
Ekonomska srednja šola Novo mesto
Zavod za izobraževanje in produktivnost dela Novo mesto
Šola za zdravstvene delavce v Novem mestu
Kmetijska srednja šola Grm v Novem mestu
Gimnazija v Novem mestu