149. številka Trst, v ponedeljek dne 6. julija 1903. f Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat ca dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 34- K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe ^rez priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobacarnab v Trstu se prodajajo posamične tevilre po 6 stot <3nvč.i; izven Tr^ta pa po 8 at. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 3 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj "se pošiljajo uredništvu. Nefranko- vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav- ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12 Zopet staj, t\ m Iriči »L* Os ervttore triestinx od minole so- bot« j-riobčuje nareibo naifi^^toištva, s ka tero — po nalogu mmsterstva za notranje stvari — olreja javno nabiranje m; ludaro v za p« forelce v Sovenjem Gradcu na južnem S e arskem. Naredba namestništva je razglašena tudi na »i rvea^kem in hrvatskem jeziku, kar po- menja menda, da se rrfektira tudi na milo- dare iz slovenskih in hrvatskih žepov. Proti tema seveda ne more bit pr govora. Mesto Sloves;i Gradec e zadela huda nesreča. V nesreči pa bodi človek človeku — brat, po m<čaik. To "e krščanska dolžnost, tako za- poveduje nače'o človekoljubja. Ko je prišla nesreča, De misti človek na to, kar te ločuje od človeka — ampak pokori se misli, ki nms druži vseh : m:sli človtčanski in — po- mozi ! Tako smo §e ravnali mi vsikdar. In tadi ob nesreči v Slovenem Gradcu ne bi «e ravna*! drugače, ako ne bi drugi drugače hotel . Naredbo namestn ča dr. Iv. M. Včasih m daje gospod pisatelj nekoliko predaleč zavajati od etimologizovanja ; vendar sam dobro razločuje, kaj nam kot gotovo in javno kaže gradivo samo, in kaj se da po tem in onem slutiti in domnevati. Ako se ne spuščam v natanjAnejso analizo pričujočega dela, naj povem, da je to študija na polju materijalne slov. etnografije osnovnega pomena, drugače pa opis strogo znanstvene vrednosti. Ker Slovenci iz gmotn.h in kulturnih ozirov dandanes ce premoremo sami takih del, zato moramo biti gospodu psatelju hvaležni, da nam je v tem pomanjkanju priskočil na pomoč. Ob tej priliki naj se mu tudi javno opravi- č m, da nisem mogel, kakor je bila moja želja, prirediti slovenskega prevoda prve njegove študije; kljubu temu, da mi je gosp. pisatelj z največjo prijaznostjo prepustil klišeje, vendar nisem mogel dobiti lista, ki bi bil natisnil razpravo, kajti o posebni izdaji pri nas niti govora ni. Iz istih vzrokov ai tudi ne upam več izraziti želje, da bi ta še teme- lj i tejša študija dobila slovensko obleko, no, slovenski narodopisci pač toliko umejo ruski Tem odijozneje, tein nezaslišaneje, tem bdIj vnebovpijoče je, ako se daje prevlado- vati od strasti oni, ki je v nesreči in ki po- trebuje pomoči. Takov grd slučaj smo di ži- veli po katastri fi v Slovenjem Gradcu. Ob- činski zastop v iatem Slovenjem Gradcu je I izdal te dni pociv do Nemcev v Av- striji in gori v rajhu, naj pomo- rejo, da se Slovenji Gradec ohrani kakor bojna pozicija proti narodu -slovenskemu. — Mesto apela do ustavljenih človeških src, BO izdali oduren, hreš^č bojni klic, ki po svojih germsnskife tiradah zveni kakor politiški pamflet, srtisan (<£ kakega zbesnelega pan- , germanskega d«*rvisa ! Ne ")i bilo lahko opisati, kako se je v nas, doraavfih o tem grdem činu slovenje graških srd U i ?v„ mog< čno vspenjalo vse, kar je v nas človeškega. Sedaj pa Dam prihaja c. k. namestništvo, oziroma c. k. min sterstvo za notranje stvari e pocivom tudi do Slovencev in Hrvatov, naj pomorejo — naj pomorejo do — z.ipetne zgradbe tieCe utrdbe nemške osvojevalne ideje notri v srcu zemlje slovenske! Ali bi nam biio zameriti, ako bi tudi mi zatrli v sebi člo- veka in se odzvali glasom bojevnikom : ako bi ne videli v Slovenje-Gradčanih nesrečnih pogorelcev, ampak Bvoje sovražnike?! Nikdo bi nam ne mogel zameriti tega po taki ne čeveni provokaciji. Ali ne! Človek ostani č.evek ! Kdor more, naj pomaga! Ali mi nismo mogli drugače, nego da smo konstato- vali ta kričeči alučaj v izgled, do kolike mere je že dospelo podivjanje en tate v v srcih naših sovraž n i k o v ! In to, o gospOia slovenska, bodi nam v preresen memento ! Ta slorenjegraški slučaj nam govori, kako resna je nevarnost, ki nam preti od nemškega severa. Ta slučaj govori, česa nam je pričakovati od tega sovražnika, in da ne smemo pričakovati, da niti misliti ne smemo na kakov modus vivendi. Ne zatiskajmo si očes pred resnico! Raje jej pogledimo možki v obraz i« odlo- čimo se! Mi Btojimo pred alternativo: ali boj ali — kapitulacija. Iz te alternative ni ni kakega srednjega izhoda. Vsako omaho- vanje nam bo v neizogibno pogubo, ker preko omabujočib pojdejo neusmiljeno neusmiljena kolesa dogodkov in — nas zdrobe. Slo- venci izbirajte : ali življenje, ali smrt! jezik, da se bodo mogli posluževati rezultatov tega jedrnatega opisa, na katerega sem jih hotel opozoriti s temi vrsticami. — O tej priložnosti naj omenim tudi drugo razpravo o kulturnih in narodopisnih razmerah na Kranj- skem, katero je spisala sestra gosp. Haruzina, gospica Vera Haruzin. Naslov tega spisa je >k*pafiHa« {Kranjsko) in razpravlja o naravi- nih, zgodovinskih in etaografičnih razmerah naše dežele, oziraje se zlasti na širši krog čitateljev. Radi tega tudi ne nahajamo tako strogo znanstvenega raziskavanja, ampak pi- sateljica prostejše in živahnejše pripoveduje o tem, kar je videla in opazila potujoč križem naše dežele. Da ee tudi pisateljica te brošu- rice (poseben odtisk iz časopisa »EdeTCTBO- .iHaHe n reorpa« (Narodni razvoj Sloven- cev) in je izisla v julijevem in avgustovem zvezku »Ruskega Vestnika« iz 1. 1902. Kako smo se razvijali, kaj nas je podpiralo, kaj oviralo, to pač ve vsak izobražen Slovenec, vendar je način, kako razumeva to in ono Leon XIII. na smrt bolan. Minolega petka se je papež po svojem običajnem sprehodu po vatikanskih vrtovih počutil nekoliko slabo, vsled česar ga je niegov telesni zdravnik dr. Lapponi takoj preiekal in n u svetoval, naj se takoj poda v postelj. Paptž pa je menil, da njegovo sta nje ni ravno toliko nevarno in vsprejel je ša deputacijo ogrskih romarjev. Tekom vspre- jemanja deputacije papež ni počutil poBebnih bolečin. Ko ga je pozneje dr. Lapponi zopet pregledal, konstatiral je, da se je bolezen že povečala. Papež se je potem podal v postelj. V noči med petki m in soboto je papež pal v nezavest in se je njegovo stanje tako shujšal«, da se je dr. Lapponi bal bližnje katastrofe. V soboto pa mu je nekoliko odleglo in je dr. Lapponi v vatikanskem glasilu »Osservatore romano« zatrjeval, da 33 ni bati nič hudega in da mora papež le nekoliko dni ostati v postelji, da se ©dpočije od naporov, katera so mu provzročila zadnja pogosta veprejemanja romarjev od raznih krajev. V soboto zvečer dospel je v Vatikan grof Kamilo Pecci, papežev ne3»k, in je z dr. Lapponijem vred vso noč med soboto in ne- deljo bdel ob papeževem vzglavju. Zatrjuje se, da je papež bolan na vnetju pljuč. V noči med soboto in nedeljo je papeževo sta- nje postajalo vedno bolj nevarno. Utripanje žile je bilo komaj opaziti. Z ozirom na to vznemirljivo stanje je dr. Lapponi pozval na zdravniški koazult dr. Mazzonija. Včeraj zjutraj je v papeževi spalnici daroval sv. mašo mons. Marzolini in papež je med mašo vsprejel sv. obhajilo. Včeraj zjutraj izdal je dr. Lapponi o papeževem stanju biljetin, v katerem opi- suje njegovo bolezen in pravi, da je pape- ževo stanje zelo težko. Osebe, ki ga strežejo, imajo jako težaven posel z ozirom na pape- ževo visoko starost in na njegovo slabotno konstitucijo. Ddjati so mu morali vdihavati kisika in piti redilnih snovij ter vina in konjaka. Tudi so ga morali večkrat prestavljati na postelji. Vatikanski glasili »Osservatore romano« in »Voće della Veritiic sti včeraj priobčili buljetin o papeževem stanju in Bti poživljali vernike, naj molijo za papeževo zdravje. Včeraj zjutraj so bili vsi kardinali br- zojavno obveščeni o stanju papeževe bolezni. Prva sta dospela v Vatikan kardinala Di prikazen v našem razvoju, dovolj važno za nas Slovence, da si ogledamo kako točko zanimive razprave. Pisatelj dovolj objektivno presoja boj med s ovenskima strankama, Baj ve, da je ta razpor sad kulturnega razvoja ; kot sin veli- kega naroda pa vendar ne more prezreti, da je ta borba, ki se omejuje bolj ali manj na Kranjsko, izraz slovenske ozko- srčnosti, izraz slovenskega separatizma. Ne da bi kranjski Slo- venci imeli vel'ke vseslovanske cilje pred seboj, zanemarjajo celo izvenkranjske lojake, prepuščajoč jih lastni usodi. Ozkoarčno se zdi pisatelju tudi slovensko stališče z czirom na zahtevo po slovenskem vseučilišču, katero bi se imelo osnovati v — Ljubljani. G. Haruzin zopet in zopet povdarja važnost Trsta ne le za Slovence, ampak sploh za vee južne Slo- vane. Saj Trst kot primorsko mesto poleg Reke veže zapadni del Jugoslovanov z Rusi, česar Slovenci seveda ne uvažujejo. Tudi bi se ne smelo tirjati vseučilišča za Slovence, ampak za cislitvanske Jugoslovane sploh in za te bi bil edini Trst primerno zbirališče in središče. Na drugi strani kritikuje pisatelj postopanje avstrijske vlade proti južnim Slo- vanom in Italijanom, češ, da bi morala sma- trati prve za silno oporo Avstriji ob Jadran- skem morjn, doČim bodo Italijani vedno sredobežen element, tem nevažnejši, čim bolj Pietro in Gotti. Kmalu za njima sta dospela avstro-ogrski poslanik, grof Seczen, in fran- cozki poslanik Nisard. Pozneje so dospeli v Vatikan in se zglasili pri kardinalu Ram- polli zastopniki vseh držav, ki imajo diplo- matične odnošaje z Vatikanom. Med kardi- nali in prelati v Rimu je vsled papeževe nevarne bolezni, katere niso pričakovali, navstala precejšnja zmešnjava. V zadregi so posebno radi eventualnosti, da bodo pokli- cani izvoliti novega papeža. Razven kardi- nala Oreglia ni še noben drugi kardinal sodeloval na volitvi kakega papeža,, ker bo vsi sedanji kardinali imenovani po papeža Leonu XIII. V slučaju papeževe smrti prevzame vlado v Vatikanu dekan sv. kolegija, kardi- nal Oreglia in je v ta namen ukrenil že vbg potrebne odredbe. Sinoči je bilo stanje papeža neizpreme- njeno. Dr. Lapponi se je stalno namestil v Vatikanu. V bližini Vatikana je vedno vse polno ljudstva, ki nestrpno pričakuje vesti o papeževi bolezni. Včeraj, ob 6. uri in pol popoludne po- delil je kardinal Serafin Vanutelli papežu sv. popotnico. Po podeljenju svete popotnice so umirajočemu papežu vsi prisotni kardi- nali poljubili roko ; ko je papež stisnil roko kardinalu Ferrata, spregovoril je : »Eminen- cija, bližamo Be večnosti«. Ob 8. uri in 40 minut zvečer sta zdravnika Lapponi in Marzoni izdala nov buljetin, ki javlja, da se je papeževo stanje shujšalo. Izmed kardinalov, ki imajo največ upa- nja, da bodo izvoljeni naslednikom Leonu XIII., imenujejo se posebno kardinali Gotti,. Svampa, Serafin Vanutelli in Sarto. Dogodki na hrvatskem. Izjave novega bana. Novi hr- vatski ban, grof Pejačević, imel je te dni pogovor z nekim zaupnikom »Agramer Tag- blatta. Ban je zatrdil, da so mu popolnoma dobro znane razmere hrvatske kraljevine in le v zadnjih par letih da je izgubil malo iz vida javno življenje, ker je imel mnogo opraviti na svojem posestvu. Vsled tega da bo moral dogodke zadnjih let — natanjčnejše proučiti. Nadalje je izjavil, da od njega ni treba pričakovati velikih političnih enuncija- cij, ker je o njem znano, da ni on mož ve- likih činov. Njegovo delovanje da se bo ————W jih bo jačila državna oblaBt sama. — Kakor govori g. Haruzin priznalno o razvoju duševne kulture našega naroda v najširših slojih, tako odkrito obžaluje, da so Slovenci v gospodarskem oziru še vedno odvisni od tujcev. Seveda tudi v tem pogledu z veseljem konstatuje vspešne poskuge naše, da bi se gmotno osamosvojili. Pri tem seveda ne more prezreti narodni kredit spodkopavajočega stran- karstva celo v takih vpraša- njih, v čemer se je zlasti klerikalna stranka hudo pregrešila. Kakor v političnem boju tako je tudi v tem nezdravem tekmovanju iskati jasno govorečih znakov, da sloven- ska inteligenca obeh strank ni najboljša prijateljica naro- dova; na eni strani propada vsled zadol- ženja in pomanjkanja zaBlužka vedno bolj tista narodna plast, ki je podlaga sloven- skemu narodnemu življenju, kmetski stan, ki išče rešitve v tujini; na drugi straai je javnost BlovenBka razdvojena, zastrup- ljena po kratkovidnem stran- karskem egoizmu. Da-si je ta kul- turna elika v tem in onem izpala črno, vendar povdarja gosp. pisatelj napram svojim ruskim čitateljem važnost tudi tega malega slovanskega plemena za celo- kupnoat, saj zavzema važno ju- gozapadno predstražo slovan- skega sveta. (Zvršetek).