List 51.
Nekaj od koristnega drevja.
8. Beli glog.
Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo \2 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močan. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se da lepo likati; tudi je precej težak. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za der-žaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov.
Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozori, rudeče kot kri, ima suho ruraenkljato meso in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se da iz njih napravljati.
Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih striže jo pridno, da postanejo v i O ali 12 letih neprehodljiv živ plot.
Druga versta tega drevja je širok operjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rasti pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih.
Tega rodii je tudi črensaali sramsa (Elsen-baum). Jugoslaveni ji pravijo b rek in j a. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, seda terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porab-ljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro.
Glogovo germovje se da iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati
202
in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred se-jemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. —
Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tu pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sej ej o drevja ingermovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesavokom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje" na 307. strani in dalje; od hitro ra-stečega drevja govorili smo mi v lanskih „Xovicahtf; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *).          J. Š.
*) Nr. 5  od   „bodeče  palme"  nam  ni   došel.    Prosimo   ga nam še enkrat poslati,  da ga vverstimo temu sostavku v pristavek.
Vred.