CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 M EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341. Escr. 316 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 28. JANUARJA 1934 Štev. 19. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto i arg. 5.—, z,a pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Prizadevanja za sklenitev balkanskega sporazuma! Položaj v Avstriji Potovanje bolgarske kraljevske dvolfiee v Bukarešt — Glavne določbe balkanskega pakta — Konferenca Male antante v Zagrebu Vse kaže, da pogajanja za vnost, vendar pa zagotavljajo v ski pakt. Vsak spor, ki bi ga sklenitev sporazuma med bal- političnih krogih naslednje: razsodišče ne moglo rešiti, se bo kanskimi državami lepo napre- Mala antanta bo še nadalje j predložil haaškemu mednarodne-dujejo in da bodo v kratkem zahtevala, da se spoštujejo mi- j mu razsodiču ali pa Zvezi naro-obrodila zaželjeni uspeh: bai- rovne pogodbe ter da se ohrani dov. Pogodbene stranke si bodo kanskih pakt, ki naj za jamči ¡ sedanji "status" v Evropi. Ni- medsebojno pomagale, če bo tre-dolgo dobo miru na polotoku ' kakor ne bo pristala na nekak- ba nastopiti proti katerikoli dr-ter ustvari podlago tudi za te- ' šrio nadvlado večjih držav, ka- žavi, ki bi jo Zveza narodov pro-snejše gospodarsko sodelovanje kor si jo je zamislil Mussolini. glasila za napadalko. Prav tako med balkanskimi narodi. Med Grčijo, Romunsko, Jugoslavijo in Turčijo se je glede glavnih točk že dosegel sporazum, vendar pa se pogajanja še nadaljujejo, ker želijo voditelji prizadetih držav, da bi tudi Bolgarska pristopila k Balkanski zvezi. V bolgarskih vladnih krogih sc je že mnogo krat izrazila podobna želja, vendar pa stališče sofijskih odgovornih činiteljev ni tako lahko; Makedonci imajo še mnogo vpliva in njihove zahteve tvorijo glavno oviro na poti do popolnega sporazuma na Balkanu. Nemčija podpira nacijevski terorizem na ozemlju avstrijske republike — Dollfuss bo iskal pomoči pri Zvezi narodov — Zadržanje Italije in možnost oboroženega posredovanja Teroristični atentati, katere tudi proti jugu: na Južno Tiroi-ivzršujejo avstrijski nacionalni | sko ter proti Jadranu, socialisti, se še vedno nadaljuje- Pisanje italijanskih listov v io, dasi je bila zanje določena i zadnjem času dokazuje, da se je smrtna kazen. Hitlerevi prista-1 italijanska \jubezen do hitler-ši uporabljajo vsa sredstva, da : jevcev "močno ohladila. "LaVoro bi omajali Dollfussovo vlado ter ' dTtalia"\n nekateri drugi dnev- Podpirala bo vsak sporazum j bodo medsebojno in složno skrbe-med balkanskimi državami, ker i le za ohranitev politične, teri Vsekakor pa treba priznati, da so se odnošaji med Bolgarijo in njenimi sosedi izboljšali v veliki meri tekom zadnjih mesecev. Toliko v Jugoslaviji, na Grškem in Romunskem, kolikor v Bolgariji si dobro misleči ljudje, med katerimi so zastopani vsi sloji, prizadevajo, da bi navezali medsebojne prijateljske vezi ter jih vedno bolj krepili. ' V tem pogledu je bil velike važnosti poset bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu. Tudi tuji opazovalci, ki so veTlno gledali na Balkan z nezaupanjem, kakor gleda človek na sod smodnika, okrog katerega se ljudje igrajo z vžigalicami, priznavajo, da je začel veti na Balkanu nov duh. Med Bolgarsko in Jugoslavijo so se odnošaji začeli vidno boljšati, odkar je kralj Boris prišel v pósete in bil iskreno spe-jet. Ta teden je bolgarska kraljevska dvojica posetila Bukarest. Kralja Boris in Karol sta, razpravljala o izboljšanju odnoša-jev med državama, ki ju vodita. Tudi ta sestanek bo gotovo pomagal, da se odpravijo nespora-zumljenja in ovire, ki so v prejšnji letih povzročale napetosti in zapletljaje na Balkanu. V ponedeljek se je vršila v Zagrebu konfernca zunanjih ministrov Male antante. Gospodje Beneš, Titulecu in Jeftič so razpravljali o'gospodarskem so delovanju, o razorožitvenem vprašanju ter o načrtih za reorganizacijo Zveze narodov, pa tudi o balkanskem paktu in o od-nošajih s Sovjetsko Rusijo. Dr. Beneš je novinarjem izjavil, da je bil dosežen v vseh teh vprašanjih popoln sporazum med zastoniki držav Male antante. Podrobnosti o sprejetih bo tak sporazum zagotovil mir na Balkanu. Verjetno je tudi, da se bodo v doglednem času začela pogajanja za uradno priznanje sovjetske vlade in za na-vezanje rednih diplomatičnih stikov z Rusijo. Takšno prišna-nje bi le še bolj ojačilo položaj Male zveze, bilo bi pa tudi velike gospodarske važnosti, ker bi se navezali tesni trgovinski stiki z veliko sovjetsko državo. Glasom poročil iz Aten, bodo vsebovale določbe balkanskega pakta v glavnem naslednje točke: Pagodbene stranke se bodo obvezale, da si med sabo ne bodo napovedale vojne; vsa nespora-zumljenja, ki bi se utegnila pojaviti, se bodo rešila mirnim potom, razen v slučaju upravičene obrambe ali pa če bi Družba narodov sklenila, da je treba nastopiti z orožjem proti katerikoli državi in to na podlagi čle- torialne in socialne na Balkanu. integritete Nova vlada v Jugoslaviji Ministrski predsednik dr. Sr-skič je v sredo predložil kralju Aleksandru ostavko celokupnega kabineta. Kralj je ostavko sprejel ter poveril nalogo za sestavo nove vlade predsedniku narodne skupscine dr. Kosti Ku-manudiju. Dr. Kumanudi pa ni imel uspeha, pa je zato dobil mandat predsednik Jugoslovanske nacionale stranke Nikola Uzunovič, ki je še tekom noči predložil kralju listo novih ministrov. V političnih krogih zatrjujejo, da je bila sprememba v vladi že delj časa predvidena, a da je dr. Srskič odlašal z ostavko, ker je hotel, da se prej zaključi konferenca Male antante. V notranji in v zunanji poli-na 16 ženevskega pakta. Usta- tiki ni pričakovati nobenih spre-novilo se bo posebno razsodišči, | ™emb. Sodelovanje z državami v katerem bodo zastopane vse Male zveze ostane slej ko prej države, ki bodo sprejele balkan- NEMŠKI ODGOVOR NA FRANCOSKO NOTO Nekaj časa po izstopu Nemčije iz Zveze narodov, so se bila pričela, kakor je čitateljem zna- temelj jugoslovanske zunanje politike. Zfe kakgne večje spremembe v notranji politiki pa menda ni še nastopil čas. Če hočete še nadalje redno prejemati list. po ravnajte takoj naročnino, ali pa zagotovili državno oblast svoji stranki. Nemški fašizem jim n i ki so začeli jasno namigova ti, da se bo Italija spet postavila pomaga v teh prizadevanjih na j na stran Francije, če se Nemci vse mogoče načine. Avstrijska ne bodo odpovedali svojim tež- no, pogajanja med Berlinom in nam vsaj dostavite izjavo, natiskano Parizom, da bi se na prijateljski na sedmi strani te številke), način rešilo vprašanje razoro- vlada ima v svojih rokah dokaze, da so se pošiljala iz Nemčije razstreliva in orožje na znane avstrijske fašistične osebnosti. Napetost v notranjepolitičnem položaju v Avstriji je postala, posebno v zadnjem času, zelo velika. Avstrijska vlada se resno boji vpada iz Nemčije, kjer se je osnovala in oborožila fašistična legija avstrijskih politi ih ubežnikov. Dollfuss je jasno čnih ubežnikov. Dollfuss je jasno izjavil, da se bo v slučaju nevarnosti obrnil na Zvezo narodov, naj ona posreduje. V poslednjih dneh so se celo razširjale vesti, da bodo italijanske in jugoslovanske ali pa češkoslovaške čete vdrle preko meje, če bi v Avstriji izbruhnila fašistična revolucija. Te vesti so pa gotovo nekoliko preura-njene. Kakor danes stoje stvari, si človek le težko predstavlja, da bi Italija in Jugoslavija mogle složno nastopiti v takšnem slučaju. Na vsak način pa je v marsičem značilna sprememba italijanske politike napram Nemčiji. Že pred meseci, ko je Rim močno podpiral Nemčijo v njenih zahtevah po oborožitvi, smo napovedovali, da je takšna igra za Italijo nevarna, ker utegne samo pospešiti priklučitev Avstrije k Nemčiji, pa bi Italija s tem dobila nevarnega soseda, ki bi štel 75 milijonov prebivalcev ter bi. prej ali slej. začel siliti žitve. Nemci so predložili svoje zahteve, ki so se glasile: Ali se razorožijo tudi drugi, ali pa se bomo mi oborožili. Francija je odgovorila, da je pripravljena izvesti postopoma razorožitev, nikakor pa da ne more pristati na to, da bi se kršila mirovna pogodba, kar bi se zgodilo, če bi se Nemčiia oborožila. Na to | noto je nemška vlada odsrovori- j la. pred nekaj dnevi; pravi, da bi i se razorožitev morala izvesti ta- j ko j, ne pa postopoma, v splo- j šnem pa so Nemci odgovorili i spodobno in zmerno. Tako spodobno in tako zmerno, da se nekaterim zdi vse to sumljivo, pa razlagajo, da hoče Nemčija samo zavlačevati podajanja ter med tem tajno oiačiti svojo moč. Med francoskimi nacionalisti se vedno posrosteje oglašajo možje, ki zahtevajo, naj se bo * ft * £ * lir i* Francija zgane dokler ne odločitvah še niso prodrle v ja- prepozno. Družica sovjetskega ljudskega komisarja za ?una*je zadeve Litvinova. Od leve proti desni: Litvinov, uiegova hčerka Tanja, njegov sin Miša in Litvinova žena.. njam do "Anschlussa". Zastopnik italijanske vlade Suvich, ki je bil pretekle dni na Dunaju, je tam glasno razlagal, da mora Avstrija ohraniti svojo neodvisnost. V diplomatičnih krogih zagotavljajo, da se je politika rimske vlade napram Franciji in njenim zaveznicam, predvsem napram Jugoslaviji, v marsičem spremenila tekom zadnjih tednov; Italijani postajajo bolj prijazni, ker jih skrbi avstrijsko fašistično gibanje, ki se vedno bolj širi. In njihove skrbi gotovo niso neutemeljene. Rekli smo, da so vesti o italijanski in jugoslovanski intervenciji nekoliko preuranjene. S tem pa nikakor ne izključujemo možnosti, da bi se kaj takšnega utegnilo zgoditi. Če pridejo nacionalni socialisti v Avstriji do oblasti, je združitev z Nemčijo neizogibna. Možno je, da bi Italija v takšnem slučaju skušala s silo preprečiti osnovanje močnega nemškega bloka, tem bolj, ker bi ji v takšnem slučaju Francija prav gotovo ne metala polen pod noge. Od Jugoslavije bi pa že najbolj elementarna previdnost zahtevala, da tedaj tudi ona zasede s svojo vojsko del avstrijskega ozemlja: za vsak slučaj. Kako bi se pa Nemčija držala? Zelo verjetno je, da bi avstrijskim nacijevcem pohiteli nemški fašisti na pomoč. Tedaj bi pa že bil ogenj v strehi in bi v Srednji Evropi imeli vojno. ATENTAT NA EKSPRESNI VLAK PR) ZAGREBU. Pri Brežicah, blizu Zagreba, xa je razpočila dinamitna bomba, postavljena v neki vagon ekspresnega vlaka Berlin—Zagreb. Tri potnike je u-bilo, več pa jih je bilo ranjenih. Izgleda, da jč bil atentat izvršen proti podpredsedniku Jugoslovanska nacionalne stranke, ki se je vozil v listom vagonu, a ki je na čudežen način ostal nepoškodovan. Policija je uvedla preiskavo ter je aretirala mno go oseb. NAČRTI ZA SVEŽO BALTIŠKIH DRŽAV. •Na Osnovi prizadevanj Francije se | snuje ob Baltiškem morju zveza driza v, kateri bi pristopile Litvanska. Lovvinska, Estonska in Finlandija. — Ustvarila bi se nekaka baltiška Tvlala amanta, ki bi gotovo imela ne evropsko politiko večji vpliv, nego ga imalo sedaj posamezna države, ki bi postale njene članice. STANKO KOSOVEL: SLOVENSKA KULTURA V JUGOSLAVIJI V Ljubljani, decembra 1933 prla nova obzorja domači knjigi. Tik Ko je pred dobrimi petnajst leti, na prelomu dveh dob pa je smrt u-v oktobru 1918, slovenskemu naro-; grabila Ivana Cankarja, ki je pač še du napočila zarja svodode, si je glo- ¡ učakal narodovo vstajenje, a ni imel boko oddahnil ne le v politiko več časa, da bi se razgledal po po- MASE CITATELJE OPOZARJAMO usmerjeni, temveč tudi po dušni paši stremeči Slovenec. Saj je svetovna vojna s svojimi štiriletnimi grozotami in posledicami povzročila v slovenski duši velik razkol in žejo po novi harmoniji. To je bilo občutiti posebno proti koncu vojne, j zopet ko so na vseh straneh začeli usihati viri domače knjige. Stare knjižne zaloge so se izčrpale. Na jugu (posebno v Gorici, kjer je do italijanske vojne napovedi stari Avstriji delovala agilna Gabrščkova tiskar na z univerzitetnim krogom "Vede" in z intelektualcem namenjeno, mnogo obetajočo ""Prosvetno knjižnico") je vojna furija naravnost uničila zaklade tiskane besede. V Ljubljani so se kupi predvojnih izdaj skrčili na najmanjšo mero, nove izdaje pa so bile zelo redke. "Slovenska Matica", najvišja prosvetna institucija Slovencev v tistih časih, je morala úkiniti svoje delo in komaj se je posrečilo rešiti njeno premoženje pred zaplembo s strani državnih oblasti. Privatni založniki — s častno izjemo Zormanove "Om-ladine" — si nišo skoro upali dihati, da jih ne bi osumili proti-avstrijske propagande. Edina uteha v tistih dneh so bili slovenski listi med vrstami: "Slovenski narod" v Ljubljani, ki je po zaslugi svojih u-rednikov že naka zoval smer prihajajoče Jugoslavije, in tržaška "Edinost", ki je sicer morala v glavnem črpati iz poročil dunajskega in nemškega generalnega štaba, a vkljub temu nikoli ni zatajila svojega slovenstva, jugoslovanstva in slovan-stva. ljanah svobodo. Umrl je 11. decembra 1918 in njegov pogreb je bil velik disakord v tedanjem opoju kipeče svobode. Čim so počile verige avstrijskega suženjstva, je tudi gledališče prišlo do svoje besede. Najpro-minentnejši glasniki tedanje du-ševnosti so z navdušenjem pozdravljali njegovo obnovitev. Še več. Na-mestu enega gledaliSča je dobila Ljubljana dva odra — opernega in dramskega, ki sta takoj odprla vrata množicam ljudstva. A tudi tukaj ni šlo brez žalosti. Največji sloven- j ski igralec Ignacij Borštnik, ki se I ske zemlje> dobila v last je vrnil iz Zagreba v Ljubljano, da So¿e' S°rnj° dolino zasedbe je tudi povzročila, da je v javnosti utihnil prepir o bodoči dr- i žavni obliki (republika ali monarhi- ja?) ter se je sestavilo odposlan-!^ zanimiv; članek «Sloven_ stvo, ki je v Beogrado nastopilo in ¡ , , . doseglo, da se je izreklo zedinjenj- Ska ku,tura v Jugoslaviji" ci Slovenije s tedanjo Srbijo. Kako naglo so se podili ti dogodki drug za drugim, o tem priča dejstvo, da je bila celo najmočnejša tedanja stranka na Slovenskem, Slov. ljudska stranka, tako malo pripravljena na stvari, da ni niti utegnila formulirati pogojev za vstop Slovencev v državno zvezo s Srbi in Hrvati. O tem razpravlja natančneje v svojih "Spominih" nekdanji deželni glavar kranjski Fran Suklje. V LASTNI DRŽAVI — SLOVENCI V ITALIJI IN AVSTRIJI Tako smo Slovenci prišli v lastno državo, ki nam je mogla nuditi o-brambo. Toda naš problem s tem še ni bil rešen, bil je komaj načet. I-talija je zasedla velike kose sloven- prevzame vodstvo gledališkega naraščaja, je v jeseni 1919. umrl. Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču v bridki zavesti, da je naša drama takoj v začetku razvoja doživela najtrpkejšo dramo. Vojna je zadala hude rane slovenskemu ljudstvu, ki je deloma morala preživljati bridke dneve po taboriščih na tujem. V takšnih razmerah ni čudno, da je vse obmolknilo. Steber slovenske prosvete v Ljubljani, slovensko gledališče, je bilo po zaslugi tedanjega lažnega voditelja slovenskega naroda dr. šušteršiča zaprto in so v njem namestili kino. Igralci so se raztepli na vse strani, celo v Ameriki so si poiskali zatočišča (Avgusta Danilova, Rainer-Hlača in drugi). Tiste, ki so ostali doma, so pobrali k vojakom ali pa so morali stradati. Kulturno življenje je bilo zavrto ne le po toku razmer, ampak tudi na pritisk od zgoraj. Inter arma silent Musae — kadar govore topovi, molčijo muze — po tem reklu je šlo življenje svojo usodno pot. Ko so se začele majati avstrijske in nemške fronte, je pa zaplalo tudi v srcih tistih Slovencev, ki so o-stali doma, novo življenje. Majniška deklaracija L 1917 je zgrnila v skupnost na stotisoče duš in jih preverila ,da slovenski narod ne koraka v smrt. ampak naproti novemu življenju. Mogočno gibanje, ki je strnilo zlasti ženski svet — kajti moški so bili- na vojni — je zajelo množice. Po zaslugi protišušteršiče-vega ideologa dr. Janeza Evangelista Kreka so dobili vsi udi narodovega organizma novih pobud. Tudi književnost, ki je imela tedaj živa dva velika glasnika, Ivana Cankarja in Otona Župančiča, je bila med njimi. Ivan Cankar je tedaj pomalem pisal svoje "Podobe iz sanj", knjigo v trpljenju prekaljenega človeštva, ki je ugledala dan ob zarji narodove svobode. Zupančič pa je pripravljal po "Cicibanu" in "Sto ugankah" novo zbirko "V zarje Vidove", ki je od- BORBA ZA MEJE Med tem časom pa so se odigravale na jugu in severu slovenske zemlje obupne borbe. Čeprav je bila 29. oktobra 1918 proglašena samostojna država Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se je že 31. X. obrazo-vala I. Narodna vlada za Slovenijo, so Nemci na severu proglasili Dravsko dolino z Mariborom za sestavni del Avstrije, na jugu pa so Italijani izkoriščali položaj na osnovi londonskega pakta iz 1.1915, ki so ga sklenile Francija, Anglija in Rusija na eni in Italija na drugi strani. Italijanska vojska je prodirala, proti srcu' Slovenije z namenom, da zasede našo zemljo preko Ljubljane. Slovenija je tedaj našla dva rešitelja: na severu majorja (sedanjega generala) Maistra, ki je v naglici zbral toliko zavednih mož in fantov, da je zasigural Maribor z zaledjem Jugoslaviji; na jugu pa srbskega podpolkovnika Švabiča, ki je poslal poveljujočemu italijanskemu generalu v Logatcu noto z obvestilom, da je v sporazumu z Narodnim svetom, ki je bil tedaj najvišji činitelj, prevzel oblast v Sloveniji. Zapretil je Italijanom z orožjem, če se njih vojska ne ustavi na razvodnici Save in Soče. Švabičevo, za nadaljno usodo slovenske, zemlje zgodovinsko pismo, je bilo poslano iz Ljubljane 14. novemtfra 1918 in nekaj dni nato so že listi poročali, da so Italijani izpraznili Borovnico in Vrhniko ter se umaknili proti Logatcu. Opasnost Žilice s Trbižem in Rabljem, Kanalsko dolino z Belo, pritoke Tilmenta, porečje kraške ponikalnicePivke, ki je sestavni 1 del savskega pritoka Ljubljanice, kraški predel Reke ter Istro, kjer začenja slovenski živelj prehajati v hrvatskega. Na tem ozemlju je živelo po avstrijskih uradnih podatkih ljudskega štetja iz 1.1910. 330.000 Slovencev, po italijanski u-radni statistiki v času okupacije pa 258.949 Slovencev (brez Reke). Če prištejemo k temu še okrog 52.000 beneških Slovencev, ki so prišli pod Italijo že 1.1866, bi imeli v Italiji po uradni italijanski statistiki l Reko vred nad 313.000 Slovencev. Ta cenitev pa je odločno premajhna, kajti slovenskega življa je stalo v Italiji okrog 400.000. Avstrijski republiki je prisodila mirovna konferenca Zilsko dolina z Beljakom in zaledjem. Do takšne razdelitve je prišlo baje zaradi že-leznigke zveze med Italijo in Avstrijo po Kanalski dolini preko Trbiža v Beljak. In ker je Avstrija dobila po plebiscitu 1. 1922. še Celovško kotlino ter k nji spadajoči planinski svet, je s tem odpadlo od Jugoslavije novih 116.000 Slovencev, dočim je ostalo v Madžarski 10.000 rojakov. Tako je živelo, po razmejitvi msd državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Jugoslaviji ter izven njenih mej 1.930.000 Slovence^ od tega v lastni državi nekaj nad en milijon, v Italiji 400.000,v Avstriji 116.000, v Avstriji llršš shrd shd shrdlu v Ameriki in drugod pa okolu 400.000 duš. Kako drugačno bi bili stališče, moč in vpliv slovenskega naroda, če bi živel skupno na kompaktno strnjenem ozemlju! (Nadalj. v prih.1 štev.) gar prvi del objavljamo danes in ki ga je spisal za "Novi list" Stanko Kosovel, brat našega pokojnega pesnika Srečka. Članek vsebuje mestoma podatke, ki so dragoceni, ker še niso bili nikjer objavljeni. U-redništvo si je zagotovilo že lepo število sotrudnikov. Z za-došenjem beležimo dejstvo, da so se mnogi rojaki pohvalno izrazili, ker "Novi list" tudi vsebinsko vedno bolj napreduje. Pozdrav dr. Čoka, Bevkovo črtico, prispevke arh. Sulčiča in dr. Božiča so naši rojaki čitali, kakor nam zagotavljajo ustmeno in pismeno, z j največjim zanimanjem. Prilike na Kubi se boljšajo * Pri zadnjih spremembah na Kubi, ko je predsednik Hevia moral prepustiti vodstvo države polkovniku Mendieti že 24 ur po svojem ustoličenju, so i-mele svojo vlogo tudi vezi znanega polkovnika Batiste z zastopniki vlade severnoameriških Združenih držav, kar se je kmalu pokazalo. Washintonska vlada je sklicala predstavnike ameriških republik na posvetovanje ter jim naznanila, da namerava priznati novi kubanski režim. In tako je tudi storila: v torek je gospod Caffery, v imenu ameriške vlade, posetil Mendieto ter mu sporočil "uradno in prisrčno" priznanje njegove vlade s strani Združenih držav. Še istega dne so temu zgledu sledile tudi naslednje države: Italija, Čile, Peru, Santo Domingo in Kolumbija. Pozneje še druge. Vest o tem dogodku je izzvala v Havani veliko navdušenje. Velike množice so manifestirale po ulicah in dajale duška svojemu veselju tudi s streljanjem v zrak. Deset oseb je bilo radi tega ranjenih. Izgleda, da. se bo Kuba sedaj pomirila in da se bo končalo poglavje notranjih prevratov in bratomornih bojev. Mnogo političnih jetnikov je bilo že izpuščenih na svobodo. POJASNILO V zvezi z izvlečkom iz "Slo-venčevega" članka "Naši izseljenci", objavljenim v zadnji štev. našega lista, nam je poslal častiti gospod župnik Josip Ka~ stelic naslednje pojasnilo: Velecenjeni gospod urednik! V zadnji številki Novega lista ste ponatisnili iz ljubljanskega Slovenca notico, ki omenja naše slovenske šolske sestre, jugoslovansko kraljevsko poslaništvo v Buenos Aire-su in mene. Notica ni točna in bi si mogel kdo ustvariti vsled nje napačno mnenje o dosti važnih naših slovenskih izseljeniških zadevah. Glede slovenskega izseljeniškega duhovnika moram namreč ugotoviti da je kraljevsko poslaništvo uradno poročalo v domovino: „da slovenski izseljenci v Argentini ne žele in ne potrebujejo svojega slovenskega izseljeniškega duhovnika.' Kolikor je meni znano, je tega mnenja samo jugoslovansko kraljevsko posla ništvo. ki je poročalo tako že pred mojim prihodom v Argentino. Kolikor morem sklepati iz uradnih aktov, je pošiljalo v domovino tudi še pozneje podobna neresnična poročila o slovenskem izseljeniškem duhovniku. Ravno tako moram ugotoviti, da je jugoslovansko kraljevsko poslani štvo v Buenos Airesu vse naredilo, da onemogoči prihod slovenskih šolskih sester v Argentino. V ta namen se odgovorni gospodje niso sramovali blatiti slovenskih šolskih sester in vedoma poročati o njih neresnico. Če se je torej nastanil v Buenos Airesu slovenski izseljeniški duhovnik in če je prišlo v Argentino devet slovenskih šolskih sester učiteljic, ki nameravajo kakor hitro jim bodo dopuščale gmotne razmere u-stanoviti v Buenos Airesu šolo za slovensko izseljeniško deco, ni nobena zasluga jugoslovanskega poslaništva v Buenos Airesu. Nasprotno: jugoslovansko kraljevsko poslaništvo je vse naredilo, da zavre delo bodisi slovenskega izseljeniškega duhovnika, bodisi častitih slovenskih šolskih sester in mu je po vsej priliki uspelo onemogočiti prihod novih šesterih šolskih seter-učiteljic v Argentino. Blagovolite sprejeti prosim, gospod urednik, zahvalo za objavo tega popravka in dovolite, da Vas tudi ob tej priliki zagotovim svpjega odličnega spoštovanja. Buenos Aires, dne 26. januarja 1934 Josip Kastelic, slovenski izseljeniški duhovnik. ^^iiiiiiiiiiiiuiiaiiiBftiiitiiiaifiii>ii>iiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiaiiiiiaafaiii¡.- ter nekam posmehljivo napisal par črk, češ, da javnost ne zanima uspeh prireditve, ker ne \e. komu je namenjen čisti dohodek. Prav tako ni napisal niti ene Črke o letaku, ki gotovo zanima vse slovensko delavstvo. "(lospod urednik "Slovenskega Tednika" misli, da kar njega ne zanima, tudi nobenega drugega čitatelja "Slovenskega Tednika" zanimati ne sme." Odbor D. K. D. "Ljudski Oder" ROJAKOM V CORDOBI NA ZNANJE Podpisani sem pred kratkim prejel od Ju gosi. oddelka zavoda "Banco de las Américas" v Buenos Airesu nad petdeset stenskih koledarjev, da jih razdelim brezplačno med tukajšnje naše rojake. Imam še nekaj izvodov. Kdor želi dobiti lep stenski koledar, naj se zglasi osebno pri metli. calleHumberto Io. 511. Čas je vsak dan od t8. ure dalje. Tem potom se iskreno zahvaljujem Jugoslovanskemu oddelku "Banco de las Américas" za poslane koledarje. Ai it on Mozetič. Stran 3. argentinske vesti Določbe glede priseljevanja Argentinski konzularni predpisi od 22. avgusta 1931 in na-redba od 24. junija istega leta so bili v marsičem pomanjkljivi v svojih določbah glede vi-diranja potnih listov osebam, ki hočejo potovati v Argentinijo. Znano je, da je vlada določila za prave emigrante višje konzularne pristojbine, ker je hotela s tem. omejiti priseljevanje. Te določbe pa niso veljale za takšne potnike, ki se v Argentini ji niso nameravali naseliti. Predpisi pa niso bili tako jasni, da bi ne dopuščali nobenega dvoma glede klasifikacije emigrantov. Iz raznih evropskih mest so prihajali protesti proti konzulom, ki so visoke pristojbine pobirali tudi od takšnih potnikov, ki se niso nameravali ustaviti dalje časa v republiki. Radi tega je vlada izdala sedaj obširen dekret, ki natančno določa, koga treba smatrati za priseljenca in kako se morajo računati pristojbine in kašne listine morajo predložiti potniki, ki zahtevajo argentinski vizum na potnih listih. Vprašanje jetnišnic Ker se prebivalstvo argentinske republike vedno bolj množi, se množi seveda tudi število zločincev. Sedanje jetnišnice nikakor ne odgovarjajo potrebam, pa je radi tega vlada imenovala posebno komisijo, ki bo proučila načrte za izgraditev novih jetnišnic. Konkurz ^zavarovalnice "La Previsora" Vodstvo zavarovalnice "La Previsora" je zahtevalo pri trgovinskem sodišču sklicanje Žito Sestavila se je pretekle dni dni posebna komisija, ki ima nalogo ugotoviti, katera vrsta žita je za posamezne kraje najbolj primerna. Kmetom bodo potem priporočali kakšno žito naj seje- DRUŠTVENIVESTNIK SOKOL "LA PATERNAL" V nedeljo, dne 28. t. m., se vrši, kot že objavljeno, "Sokolski Pik-Nik", na lepem letoviškem prostoru v Martinezu. Železniška postaja jo, če hočejo doseči naive- i juan Anchorena F. C. C. A. R. eje uspehe in najboljše cene. i (Recreo Pescador): Odhod iz društvenih prostorov, ul. Donato Al-Fünt sterling podlaga za varez 1486, točno ob 6. uri zjutraj. nakupovanje deviz Za obilno udeležbo se priporoča Na podlagi naredbe finan-1 mo. čnega ministrstva velja od 20. t. m. dalje spet funt šterling kot podlaga za nakupovanje -deviz, SOKOL LA PATERNAL" Vabi svoje članstvo na 3. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. februarja, t. 1. ob 5. uri popoldne Za obilno udeležbo se priporoča Odbor DNEVNI RED: 1. Nagovor staroste in odtvoritev obč. zbora. ki jih morajo izvozniki odstopa ti Valutni kontrolni komisiji , ( Razmerje med argentinsko in j v društvenih prostorih, ulica Dona-angleško valuto se je določilo v to Alvares 1486. to s vrh o tako-le: 15 pesov za 1 funt šterling. Zagoneten umor Pretekli petek ponoči je bil y Corrientesu umorjen dr. Guillermo Rojas, bivši državni pravdnik tamošnjje pokrajine. Morilec je iz puške ustrelil v sobo. kjer je sedel Rojas, ter ga smrtno pogodil. O zločincu m nobenega sledu. Vreme Že celih osem let ni bilo v Buenos Airesu tako vročega dne, kakršen je bil prejšnji petek. Toplomer je kazal 39,4 stopnje Celzija ob 5.25 popoldne. Še hujše pa je bilo v notranjio-sti dežele, v nekaterih krajih. Tako so imeli na pr. ponekod v pokrajini Santiago del Estero 45 stopenj vročine. V nedeljo zvečer pa se je končno sprožila tako zelo pričakovana nevihta, ki je ohladila razpaljeno zemljo. V ponedeljek zjutraj se je lovek čutil prav1 prietno ohlaje- AL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005.6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO 2. Poročilo tajnika, 3. blagajnika, 4. >? načelnika, 5. » prosvetaša. 6. gospodarja. 7. načelnikov drugih od- sekov. 8. j» knjižničarke. 9. »» revizorjev. 10. Volitev novega odbora. JUGOSLOVANSKI PATRONAT » Jugoslovanski izseljenski zaščiti ¡ se je posrečilo, da je tekom prete- ! klega tedna zaposlila naslednje ose- ¡ be: Savo Kuljiča, Frana Pinčeviča, Milana Petroviča, Andrijo Matijaše-viča, Antona Matuljiča, Milana Fra-netoviča in Marka Jelaviča kot te žake-dnevničarje; Marijo Vinkovič kot služkinjo, Milana Matkoviča kot tapecirja, Vinka Franiča kot šoferskega pomočnika, Milana Petriča kot črevljarja, Frana Marinčeviča pa kot kovača. Poleg tega je razdelil 116 bonov za brezplačno kosilo, v "Comedor Económico" v ul. Tucumčn 443, deloma pa v ul. Reconquista 1026. še-stnajstorici najbolj potrebnih so se razdelile majhne denarne podpore. 11. Slučajnosti. Kot lansko leto, se bo tudi letos vršila prosta pustna zabava s plesom v društvenih prostorih, Donato Alvarez 1486., ob 17. uri popoldne 11. februarja, in ob 18. uri dne 13. februarja t. 1. PRVA SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA IZ VILLA DEVOTO bo priredila 18. februarja t. 1. slavnostni zaključek prvega šolskega leta, in sicer v društvenih prostorih „________________________.. nega, saj se je bila temperatura , "La Paternal", "Calle Donato svojih upnikov, ker je zavod za-1 tekom noči znižala na 27,8 Cel- A]varez 1486 Natančen spored obšel v slab finančni položaj. 1 zija. javimo v prihodnji številki. ._ ¡ Šolski odbor. Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Bueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in stíc KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. , SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Važno! Čitajte opozorilo upravništva na strani 7. Boj za stolčke v občinskem svetu Prihodnjih občinskih volitev 16 zastopnikov meščanstva v občinski svet buenosaireške občine se bo udeležilo 19 strank. Lani je bilo navdušenje večje, saj je pri občinskih volitvah tekmovalo nič manj ko 33 strank. D. K. D. LJUDSKI ODER "Ljudski Oder" bo priredil v soboto, dne 10. februarja, iočno ob 9. uri zvečer, v dvorani "Italia Unita", Cangallo 2535, veliko pustno prireditev z naslednjim vzporedoin: L Otvoritev (godba): 2. A. Haidrih: "Pri oknu sva molči- slonela", moški zbor: .1. A. Sachs: "Izkušnja"; "Rdeči nosovi", burka v enem dejanju. Po tem vzporedu se bo vršila plesna zabava do jutra. Dovoljen je vstop. CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 28. januar — prva predpostna nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 29. janua^- — pondeljek — oblet-ni spomin posvetitve buenosajreške stolne cerkve. 30. januar — torek — spomin slavne mučenice Martine, ob katere potrpežljivem in stanovitnem muče-ništvu jih je mnogo sprejelo Kristusovo vero in bilo vsled nje tudi mučenih. 31. januar — sreda — spomin svetega Petra Nolaska, enega izmed ustanoviteljev svojčas tako slavnega in zaslužnega cerkvenega reda za reševanje jetnikov. 1 februar — četrtek — spomin svetega antijohijskega škofa in mu-čenca Ignacija, ki ga je leta 115 zaradi njegove krščanske vere cesar Trajan obsodil v smrt med divjimi zvermi. Sedmero njegovih prelepih pisem se je ohranilo iz najstarejših krščanskih časov do današnjih dni. 2. februar — petek — spomin Darovanja Gospodovega ali Svečnica, ki jo praznujemo pri nas doma kot zapovedan praznik. Hkrati prvi petek meseca februarja. Prilika za ludi v njaškeradnih oblekah. Med ple sp0Ved in sveto obhajilo ob navad som se bodo razprodajale serpentine in bo tudi na druge načine poskrbljeno za zabavo in dobro razpoloženje. — Vstopnina: moški $ 1.50, ženske $ 1.00, članice prosto. K obilni udeležbi vabi Odbor. CERKVENA KRONIKA V spomin evharističnega leta 1934 so darovale naše žene in dekleta pa-ternalski župni cerkvi lep baldahin, ročno delo, za katerega so skupno nabrale sto in deset pesov. Bog naj bo obilen plačnik! Procesija s kipom device in mu-čenico Neže je bila zelo veličastna in lepa. Med drugimi se je je udeležilo tudi dobrih štirideset sloven- nem času. 3. februar — sobota — spomin svetega mučenca Blaža. 4. februar — druga predpostna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. skih mož in šestdeset žena in deklet. Večne obljube vednega devištva, radovoljnega uboštva in pokorščine svojim duhovnim predstojnikom je napravil naš rojak gospod bogoslo-vec Vladimir Zmet v salezijanskem samostanu FCS. častitamo in voščimo vso srečo. IOE IODOC 30I IOE .01=30 NIKOLI NI PREPOZNO! SPOMNITE SE SVOJCEV V DOMAČIH KRAJIH, ČE SE JIH ŽE NISTE ZA PRAZNIKE! Brez dovoljenja kontrolne komisije lahko pošljete denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Pet-odstotna pristojbina, ki ste jo morali plačevati na svoja nakazila, je odpravljena. Obrnite se na naš Jugoslovanski oddelek, ki bo Vaše nakazilo izvršil točno, hitro in po najbolj ugodnem tečaju. Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati nas za pojasnila, ki Vam jih bomo dali prav rad« volje. Banco de las Américas a o 0C30 BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 X0E30E 30E30I :osaor 30EX0I D o o D o o p 31 -'i ■ # SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s -.1 VESTI IZ DOMOVINE KRALJEVSKA DVOJICA V ZAGREBU • Jugoslovanska kraljevska dvojica se je mudila za časa božičnih praznikov v Zagrebu. Kralj Aleksander je tam sprejemal ministre in člane diplomatskega zbora. Za božič je kralj dal razdeliti med zagreške siromake preko 200.000 dinarjev, iz Zagreba sta sé kralj in kraljica odpeljala v zadnjih dneh decembra na Bled. ZIMA V LIKI Radi visokega snega je bil promet na liški progi prekinjen cel teden v drugi polovici decembra. Šele na bo- SMRTNA OBSODBA V Beogradu je bil obsojen na i smrt bankir Mihajlo Markovič, direktor Kosmajske banke ter Adria-Nacional filma. Obtožen je bil, da ¡ je skupno z umrlim Nikolo Miljko-vičem umoril beograjskega trgovca in inženerja Gjorgja Stankoviča. Truplo umorjenega sta bila stlačila v kovčeg ter ga v avtu odpeljala naj samoten kraj, da bi prikrila zločin- ROPARSKI NAPAD V neki noči sredi preteklega meseca se je izvršil v Gabrijelih, občina Tržišče, grozovit roparski napad na ženo tamošnjega rudarja Anto- holijo in je kazala znake duševne zmedenosti. Res so pozneje potegnili ljudje pri Fužinah iz Ljublanice žensko truplo, za katero se je izkazalo, da je to Minka Golobova. O najdbi so obvestil g. Rudolfa Goloba, ki je moral v utopljenki spo znati svojo ženo. Truplo so prenesli v mrtvašnico v štepanji, vasi, odkoder so jo prepeljali v škofjo Loko. kjer je pokojnica doma. VESTI S PRIMORSKEGA ŠKOFIJE V JULIJSKI KRAJINI PRIKLJUČENE BENEŠKEMU PATRIJ ARHATU Službeni list goriške nadškofije je objavil dva dekreta konzistorijal-ne kongregacije. Prvi dekret formalno potrjuje ukrep, s katerim s<¡ IZ ČIČARIJE V Munah so pred nedavnim ojačili karabinersko postajo od 4 na 12 mož. Ljudje so se začudeni spraševali, čemu takšna previdnost. Kma lu pa se je izkazalo, kako in kaj. O-jačenje je bilo potrebno, ker so ob- ljubljanska in krška škofija odcep- j lasti nameravale aretirati mnogo lju-ijata od cerkvene province goriške | di v SOsednih Vodicah — kakor so nadškofije ter se neposredno podre- | p0Zneje tudi storile — pa so se Itali SPREMEMBE V DIPLOMATSKI SLUŽBI Za novega poslanika v Sofiji je bil imenovan dr Aleksandar Cincar Markovič, dosedanji svetnik poslaništva v Parizu. Dr. Vukčevič, dosedanji poslanik v Sofiji, pojde v Budimpešto. POMOČ BEOGRAJSKIM SIROMAKOM Beograjska občina je nabrala za beograjske siromake 300 tisoč dinarjev, ki so se razdelili povodom pravoslavnih božičnih praznikov. Po en stotisoč so dali Kralj in občina, ostalih 100.000 pa so darovali zasebniki. KOLIKO MUSLIMANOV JE V JUGOSLAVIJI Po uradnih podatkih znaša število muslimanov, živečih v Jugoslaviji, 1.594.700. V HIRALNICI SV. JOŽEFA JE GORELO V ljubljanski hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je začelo goreti dne 16. pr. meseca. Vnela se je lesena streha, ki so jo plameni kmalu vso zajeli. Gasilci so imeli mnogo dela preden se jim je posrečilo obvladati požar, ki je povzročil precejšnjo škodo, človeških žrtev ni bilo. NAJSTAREJŠI MARIBORČAN UMRL V visoki starosti 97 let je umrl u-pokojeni učitelj g. Franc Krajnc. Pokojnik je bil najstarejši moški prebivalec mariborskega mesta. Rojen je bil v Novi Cerkvi leta 1936, maturiral je na celjski učiteljski šoli, služboval na štajerskem in Kranjskem ter užival nad 30 let svoj pokoj v Mariboru. Bil je častit-I in začel udrihati po nesrečnci, do- jjiva prjkaz€n ter so ga mnogi po-í kler se ni zgrudila vsa krvava na znali Kot dober plavač je v svojih tla. Ropar je šel nato na drugi ko- miadih letih rešil štirim ljudem ži-nec hiše, kjer je začel daviti 15-let- vljenje. Ker je bil do zadnjega čvrst in zdrav, so mu vsi prerokovali stoletnico, ki pa je. žal. ni doživel. Naj počiva v miru! žič so spet začeli voziti prvi vlaki, ^ ^^ ponoči) kQ ^ mQ. bn ng a so prihajali v Zagreb, oziroma j ^ ^ ^ ^^ prM&m v hi§0. Ker Split, z velikimi zamudami. Snega | je ^ ^ za¿ela ypiti je še vedno mnogo in morajo progo ^ ^^ ^ ^^ pograbil sekir0 sproti čistiti. nega fanta, ki se je bil oglasil, ko jé njegova mati začela klicati na pomoč- Izpustil ga je šele, ko je zapazil. da je Vranova zbežala skozi o-kno in šla v sami spodnji obleki, v mrazu in snegu, klicat soseda. Ker ! je bila težko ranjena, se je dva krat ! zgrudila, preden se ji je posrečilo priti do sosedne hiše. Ropar je med tem zbežal, a so ga že naslednje jutro izsledili orožniki. Spoznali so v njem domačina, ki je bil prišel od vojakov na dopust in ima že mnogo grehov na vesti. juje ta Sv. Stolici. Drugi dekret pa doleča, da se tržaška in reška škofija glede škofovskih konferenc in delovanja provincialnega sveta priključujejo beneškemu patriarhatu, dokler ne bo Sv. Stolica ukrenila drugače. PRILIKE V TRŽAŠKI MESTNI BOLNIŠNICI Neki naš rojak, ki se je zdravil v bolnišnici "Regina Elena" v Trstu, poroča: V tržaški mestni bolnici sem ležal delj časa bolan. V tem času sem imel priliko spoznati mnoge sotrpine iz raznih krajev Julijske krajine; mnogi so bili med njimi, ki niso znali niti besedice italijanskega jezika. Z nobenim niso mogli govoriti. ker je raba slovenskega jezika prepovedana. Veliko krat sem moral je mirno prenašati krivično in pristran- SMRTNA KOSA V starosti 50 let je umrl pr. mesec v Ljubljani Ignac Repše. V Ljubljani, posebno v industrijskih in obrtniških krogih, je bil zelo znan in spoštovan. Doma je bil iz Št. Janža na Dolenjshem, od koder se je prišel učit mizarske obrti v Llju-ljano, kjer se je 1913. leta osamosvojil. Osnoval je lastno podjetje, ki se je pod njegovim vodstvom lepo razvilo. V Slov. Bistici je umrl 19. decembra častni kanonik Jožef Cerjak. I-mel je 70 let. SMRT V PLAMENIH V vasi Domrke pri Nevesinju ponoči izbruhnil požar v hiši kme- j sko postopanje v škodo bolnikov slo-ta Alekse Buhe. Zaradi vetra se je ¡ vanske narodnosti, neizbrisno pa se ogenj silno hitro razširil in v nekaj ; mi je vtisnil v spomin naslednji slu-hipih zajel vse poslopje, iz katerega ¡ čaj. Neki naš kmet iz Podrage je bil operiran; ko ga je, po operaciji, zdravnik dr. Novak pregledoval, se je revež obrnil nanj za neko poja snilo v slovenskem jeziku, ker drugega hi znal. Gospod zdravnik" ni šel iskat tolmača, da bi mu pojasnil, kaj bolnik hoče, marveč se je hladno oddaljil in dejal: "Non ho so stanovalci obupno klicali na pomoč. Prihiteli so sosedje, katerim se je s hudimi napori posrečilo rešiti stanovalce, ki so bili že več ali manj obžgaai od ognja. Ko pa je bil požar naposled pogašen, so našli med pepelom mrtvega gospodarjevega sina 20 letnega Milana Buho. Pri reševanju so popolnoma pozabi-' imparato ancora s'ciavo!" Revež iz li naj in tako je revež zgorel. Podrage je črez par dni umrl. ŽALOSTEN PRILETNE DOBRODOŠEL SNEG V Ljubljani so imeli pred prazniki mnogo snega in je to prav prišlo številnim brezposelnim, ki so tako prišli do dela in zaslužka. Pri kidanju snega so zaslužili po 32 dinarjev na dan. KONEC GOSPE Dne 27. nnvembra odšla od svojega doma gospa Minka Golobova, soproga železniškega ravnatelja v pokoju. Njeni svojci so se bali, da se ji ne bi kaj hudega pripetilo, ker je zadnje dni močno bolehala za melan- Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELL1 Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugosloyanske jezike in s preje mamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne Orjaški ameriški zrakoplov „Ma-con" je prvi krat «sodeloval pri manevrih vojne mornarice ZMERNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 jani bali, da se bo ljudstvo začelo puntati, kako so izjavili karabinerji sami. Juriševič Ivan. ki je umrl v tržaškem Coroneu. je bil znan tudi v Munah kot pošten in dober mladenič. Tu je imel zaročenko, ki jo je hotel črez nekaj mesecev poročiti.' V bregu Burica, pri Munah, so začeli kopati nekake kaverne; oddaljene bodo en kilometer od poti, a napeljali bodo cesto, ki bo pri Stara-du zvezana z ono, ki gre od Trsta proti Reki. * UTRJEVANJE VASI Kakor so v št. Petru na Krasu, zgradili sredi vasi utrdbe in jih dobro prikili zvedavim očem, grade slično tudi v drugih krajih. V Ore-hku so zgradili dolg podzemeljski rov, seveda ne v miroljubne svrhe. Graščaku Dolencu, tik za gradom, prav v njegovem vrtu, ki meji na bližnji hrib, so skopali in zgradili kaverno izredno velikega obsega. Kadar išče naš kmet odškodnino za vzeto zemljišče in uničena polja, ni niti oblastva, ki bi mu priznalo škodo, niti denarja za plačilo. Za gradnjo vojaških in drugih obram-benih podzemeljskih in nadzemelj-skih utrdb fašistom pa ne zmanjka nikoli. „ ČEDNI MOŽJE POSTAVE Dogodek je sicer že star in znan po vsej Pivki, vendar pa je dobro, da ga zabeležimo in pokažemo vse lepe strani fašistične milice. Znano je, da je obmejna milica vedne krožila po cestah, ustavljala vojake in pešče, ki so se morali, če so naredili več kilometrov dolgo pot, tudi po 3 in večkrat legitimirati. Mnogokrat so za malenkosti in popolnoma brez potrebe aretirali ljudi, večkrat samo zato, da so si preganjali dolg čas. Tako sta dva miličnika srečala na cesti pri žejah cigana in ga pozvala, da se legitimira. Pri osebni preiskavi sta dobila v ciganoyi de-narniii 2.000 lir. Molče sta pridržala denarniro, ciganu pa zaukazala naj jim sledi. Ko so prišli v bližino Selc, sta ga lepe pozdravila in popolnoma "pozabila" na denarnico, oz. na oba tisočaka. Cigan jima je skrivoma sledil, nato pa odšel na o-rožniško postajo v Št. Peter, kjer y xso zadevo prijavil v razčiščenje. STRAH IMA VELIKE OČI Lahi se boje kukavice ljubljanske radio oddajne postaje kot hudič križa. Strogo pazijo, da ne pride po zraku kaka beseda iz Jugoslavije, ki bi vlila poguma. Svoj strah pred slovensko pošteno besedo kažejo " izjavami, ki jih mora vsak lastnik posameznih lokalov podpisati, da mu dovolijo namestiti v lokalu ra dioaparat. Vsak gostilničar se mora pismeno obvezati, da ne bo sprejemal s svojim aparatom ne govorov, ne predavanj in tudi petja ne, ki ga oddaje slovenska postaja. Edino godba se lahko brez "nevar iiosti za državo" sprejema. NOVI LIST Stran 5, PRILIKE V LA TOMA Naš naročnik iz naselbine La Toma. pokrajina San Luís, nam piše: Prosim, da mi oprostite, če Vam šele sedaj pošiljam naročnino in s tem izvršujem svojo dolžnost. Vzrok, da tega nisem prej storil, so slabe razmere. Tudi tu, v našem kraju, in kakor drugod, človek nima za vsako denarja, ker so zaslužki zelo slabi. Komaj toliko prigaramo. da živimo, nič drugega. Do kraja, kjer jaz živim, je tri ure hoda od postaje La Toma. Zaposlen sem v kamnolomu od granita kot klesar, oziroma, kakor tu pravijo, kot "picapedrero". Izdelujemo "cordón", to je kamene, s katerimi obrobljajo pločnike ob ulicah. Časi so se mnogo spremenili, odkar sem jaz tukaj. Pred tremi leti so samo za izdelavo kordona plačevali na meter trideset centavov več nego danes, ko moramo tudi razstreljevati kamen, ga sekati, izdelati in prepeljati do železnice, ga naložiti na vozove ir. poleg tega še plačevati najemnino od sveta, kjer se nahaja kamnolom. Mislim, da bi se bolj izplačalo obdelovati zemljo, nego muditi se s tem težkim in tako slabo plačanim delom. -¿r * i¡r * it * Iskreno pozdravljam uredništvo, upravništvo in čitatelje "Novega lista". Josip Okretič. KAZNJENCI UTRJUJEJO MEJO Na gori Milanje in po drugih hribih pred snežniškim gozdom, kakor tudi v gozdu samem, gradijo Italijani z velikansko hitrostjo ceste, ka-verne in druga utrdbena dela. Pri teh vojaških napravah so že delj ča-na zaposleni skoraj sami italijanski zločinci, obsojeni na najmanj 10 let ječe. Nekega dne so jih pripeljali £ vlakom na trnovsko postajo, kjer so bili pripravljeni že kamjoni, s katerimi so jih odpremili dalje v utrdbe. Tu so skrbno zastraženi, tako da ne morejo govoriti s civilisti. Vsi ti zločinci so se prostovoljno javili za delo, ker jim nudijo to ugodnost, da jim za vsako leto dela v utrdbah računajo tri leta zai>ora. Poleg tega so razmeroma dobro plačani, do 2.50 lir na uro, več torej kot vsak Slovenec. Na vse načine odtrgujejo kruh domačinom. Za našega človeka pa kmalu ne bo nikakega zaslužka več, pač pa ima vsako leto večje dajatve. Snežnik utrjejo že več Jet, tako da bo kmalo teren ves spodkopan in prevrtan. it Krasno razsvetljena cerkev sv. Petra v Rimu SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje 3LENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira Iv !- '--:, :>* profesorju Glassner, zdravniku univerze na Di:naj:i. . KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. S Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas x LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur Izpuščaji — lišaj. Lasmi senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /▲RMIÉNTO 1017 ORDIMIRAoelOep 12 i 14»20 SATI iHHfr************************* Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de F al ico v Dr. Félix Falicov Dentista Trelies 2538 - Donato Alvarez 2181 TJ. T. 59 La Paternal 1723 * * i * * * * j * * * i * ! * * : * * i * i * i I * ¡ Zapomnite si nas novi naslov "NOVI LIST" Buenos Aires La valle 341, Escr.316 Restavracija "Vuono" LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 Prvovrstne italijanska kuhinja ¡ Ugodnosti za bankete t ¡ ZMERNE CENE "llllllllllltlllllllllllllMIIIM(lll(ll*lllilll)IIIIIIIMIIIIIIIIItlllMIIIIMIII« . PODLISTEK MRKUN (Nadaljevanje) (17) Sedel je udobno v svoj naslonjač, a se je skoro takoj spet dvignil, da je odgrnil zastorček v zidu in vzel z dvigala skodelico čaja. „To lahko pijete, a če želite, bom jaz prej spil polovico; zastrupljeval-cev nisem nikoli mogel trpeti. Ali veste, zakaj so me bili vtaknili v Sing Singu v posebno celico? Ker sem bil pretepel nekega človeka, ki je bil zastrupil svojo ženo in svojo taščo. Nisem mogel prenašati njegove bližine. Pa jim je natvezal, da nameravam pobegniti... a ta zgodba spada že v preteklost, Mr. Reeder. Ali ne boste pili čaja?" Mr. Reeder je pil, nakar je skrbno položil skodelico na mizo. „Ni bil še pretekel cel mesec od mojega prihoda v deželo, ko sem se seznanil z mladim bančnim uradnikom, ki je igral na dirkah in ki je kradel denar v zavodu, kjer je bil zaposlen. Bil je v stiskah, povedal mi je vse, kar sem želel izvedeti, Pa sem tedaj spoznal, na kako lahek način bi si mogel narediti mno-Ko denarja... Vodil sem ga, pa je črez nekaj časa pobegnil s sto tisoč funti." Vzravnal se je nekoliko ter dvignil kazalec. ..Nikar ne recite, da nisem pošteno postopal z njim, ker jaz sem to storil. Razdelili smo: petdeset in petdeset. Najtežje je bilo, skrivati ga en cel mesec, in še bolj težko, spraviti ga z Angleškega. Prej nisem bil mislil na to, da obdaja Anglijo morje, pa mi je tedaj Clutter-peck prišel prav. Inštaliral sem ga bil v nekih sobah v Harley Streeta, a svoje službe ni vedno opravljal na zadovoljiv način, ker je bil preveč krat pijan. Dva krat ali tri krat smo komaj ušli z invalidi, katere je on spremljal preko Rokavskega preliva". Zarežal se je na široko, kakor da se je spomnil na prijetne dogodke, pa je nato nadaljeval: „Vi prav dobro veste, Reeder, kaj pomeni za človeka, kakršni ste Vi ali pa jaz, če je odvisen od drugih ljudi in ne more vsega sam izvršiti". „Kdaj je začel delovati Vaš sana-torij za nalezljive bolezni?" Redsack se je začel krohotati in se je z roko udaril po kolenu. „Nisem bil gotov, ali kaj veste o tem. Vi ste zelo spretni. Tudi to se Vam je posrečilo izvedeti? Dobro .... to se je začelo, ko so nekateri izmed teh tičkov skušali imeti nas za norce. Oni oglas smo objavljali redno en krat na teden. Kakor je razumljivo, smo prejemali na tisoče pisem, a čakali smo vedno na človeka, ki je imel priliko operirati z velikimi vsotami. Druge smo zavračali. A Vi bi se čudili, če bi vedeli, v kako velikem številu so se javljali "veliki tipi". Imel sem nekoč pomočnika nekega glavnega gerenta, človeka, ki je bil tako star, da ni mogel biti nepošten. „Dobili smo pa le nekatere, ki so bili res dobri. Ko smo jih imeli v rokah, smo jim poslali pismo, v katerem smo jih obveščali, da so bili, v znak posebne časti in na priporočilo kakšnega lorda, izbrani za člane Inozemskega kluba. Imamo mnogo privatnih sob. Jasno pa je, da nismo želeli, da bi se posamezni člani med sabo srečavali. Hranili smo jih dobro in imeli so prost vstop v gledališče. Kako, za vraga, so mogli misliti, da je vse to mogoče storiti z deset dolarji članarine na leto! "Ko smo jih imeli tu, je dobrodelna družba začela delovati. Jaz sem bil agent. Prepričati sem se moral o vsakem, ali je mož, ki se mu lahko zaupa. Nočem Vas dolgočasiti s podrobnostmi, pa mi lahko verjamete, da ni bilo tako lahko najti ljudi, ki bi bili sposobni služiti naši veliki zamisli. Mnogi ljudje so po nagnjenju tatovi, in če ne kradejo, je temu vzrok velika skrb, ki jih zmerom preganja: Kako bom pobegnil?... Blaga se znajo polastiti, a kam ga spraviti?... Kam naj se sami skrijejo?____Kako naj pobegnejo iz dežele brez tuje pomoči? "Mi smo jih reševali vseh teh skrbi... potni listi, prevoz. Najeli smo celo neki rušilec, zato da je odpeljal onega mladega človeka, ki je bil odnesel pol milijona Liver-poolski banki. Iz Londona se je odpeljal po morju do Zeebruggeja; vkrcali in izkrcali smo ga na nosil-nici, in glavo je imel tako zelo obvezano, da se je vsem smilil in so mnogi jokali ob prihodu parnika, dokler ga ni ambulanca odpeljala v Bruselj. Zaslužili smo s tem mnogo denarja in on živi sedaj na Avstrijskem, kakor kakšen baron. "Mi delamo usluge, dragi Reeder. Tu je skrivnost našega poslovanja. Iz Londona jih spravimo v ambu-lancah, ki imajo napise: "Samo za nalezjive bolezni". Ali si morete Vi predstavljati redarja, ki ima doma otroke, pa da bi ustavljal takšno ambulanco in pregledaval potnike? Poleg tega je ambulanca že od daleč smrdela po kafri. "Vi ste že bili na pravi sledi, ko ste šil vohat v n&š sanatorij na drugi strani hiše, a še bolj ste pogodili, ko niste vstopili, dasi se Vam je bilo posrečilo odpreti vrata. Vse naše klijente imamo skrite tu po en mesec, včasih tudi dva, in nič hudega se jim ne pripeti. Oni žive tako, kakor da bi ne bili več na angleški zemlji. To je, kar jim mi -nudimo." Redsack je ljubeznivo nadaljevai: "Pobirali smo jih na bankah, spravljali smo jih v London, skrivali smo jih in jih pozneje spravljali preko meje, in je vedno šlo kakor po olju. Hallaty pa je bil tiček. Predvsem nam ni prinesel vsega, marveč je polovico skril v neki hiši na Essex Roadu. Skušal je pobegniti, pa je samo po sebi razumljivo, da smo morali teči za njim. Reiga-te, ta zajec, je pa kar črez noč postal pobožen. Mislili smo že, da je vse v redu, pa nam je fant skočil z am-bulance, ko je vozila proti Grave-sendu; Baldy, ki ga je spremljal, je moral poskrbeti, da ne bo govoril. "Me prav veseli, da niste vstopili, ko ste uporabili oni ključ. Ne bil bi imel veselja, da se sedaj razgo-varjam z Vami. Puška je bila že usmerjena in Baldy je že imel pripravljen motocikelj, da bo z ropotom motorja pokril strele. Vendar pa niste vstopili, Reeder, in iskreno Vam povem, da me to veseli. Vprav Vi ste človek, s katerim sem želel srečati se." Zmajal je z glavo in videti je bilo, da mu je hudo. "Rad bi našel kakšen drug način, da se Vas rešim, a Vi ste prav tako vezani na svojo usodo, kakor jaz." Gospodu Reederju so se nasmehnile oči, kar je bilo pri njem vsekakor nekaj nenavdnega. "Lahko Vam rečem, in ne zato, da bi Vam delal kakšne poklone... hm... marveč popolnoma odkritosrčno, da če že moram umreti od roke enega izgubljenca — ne zamerite, da rabim ta izraz — pa že rad vidim, da bi to bil eden od najboljše sorte izgubljencev... hm... umetnik!" Nato je za nekaj časa molčal. "Ali Vas smem vprašati, kje nameravate zaključiti to zadevo? Morda v tem interesantnem in kompliciranem poslopju, ali pa morda na kakšen drug in bolj dramatičen način?" Redsack se je nasmehnil. (Nadalj. v prih. št.) « ^AWAWAVAVy roo ZA POUK IN ZABAVO Nenavadne dogodivščine mlade ženske med divjaki Otok Mera-Uki v Južnem morju ¡e težko dostopen. Leži precej vstran od navadne prometne črte. Vrhu tega pa ga obdajajo koralne peqine, da ladja skoro ne more blizu — brez nevarnosti. Prebivalci tega otoka so na glasu, da so nevarni kanibali-ljudžrci. To so močni, da-si precej grdi ljudje. Posebno grde so ženske. Otok spada pod angleško nadvlado. Zato jeAnglija 'nekaj-krati poslala na otok kazensko eks-podicijo. ki naj bi otočanom izbila otok. Njen očka je bil ladijski ku-f „ s.. > .. har. Rojena je bila leta 1899 v IVUpCIJG S SUZÍIJI San Frančišku. Ko je bila stara 14 : Kakor poročajo angleški listi, v vlada let, jo je oče vzel seboj na ladjo, da je stregla. Leta 1919 je njhova ladja zadela na plavajočo mino in se potopila. Edino njo je rešil neki oto čan in jo v svojem kanu (čolniču) prepeljal na suho. Ko se je zavedla iz omedlevice, je v svojo grozo opazila, da so okrog nje sami divjaki. Čeprav so ti otočani bili res ljud-žrci, vendar se je nihče ni dotaknil. Rešil jo je pa paglavarjev sin, ki je zelo skrbel za njo, ji postavil lastno kočo ter ji čez več časa celo pa mu Je Anglež mr. ljudožrstvo. Ampak to se je ekspe- predlagal, naj ga vzame za moža. dicijam prav tako malo poerečilo Ker se je čutila strašno zapuščeno kakor pred 30 leti mormonskemu in ker je divjaku bila hvaležna, ker misijonarju, ki je prišel na otok lju- jo je rešil, je Američanka Ellen di spre-obračat, a so ga divjaki po- ; Pristlev vzela divjaka za moža. Sčasom se je navadila nove oko-Ameriški tovorni parnik "Little lice, novih ljudi in navad. Prav za Afriki in tudi v Abesiniji še vedno suženjstvo. Tudi semnji s sužnji se vrše. Listi poročajo, da ni mogoče te sramotne trgovine "od danes do jutri" zatreti. Treba bo desetletij napornega prizadevanja, preden bodo sužnje in suženjske semnje odpravili v Abesiniji. V abesinki vladi so ustanovili pp-seben oddelek, ki se peča s suženjstvom. Ta oddelek vodi bivši abesin-ski poslanik v Londonu. Prideljen de Halpert. Najprvo bodo poskušali otežkočiti trgovino s sužnji in semnje omejiti. Poleg tega pa se bo ta oddelek brigal tudi za to, da bi sužnjem olajšal njihovo stanje. Poklicni trgovci s sužnji hodijo po nje celo v Sudan in druge sosednje angleške kolonije. Odtod gonijo Preti razsodbo v leiržiškem procesu. Torqler navori nred sodniki. je ležal očetov samokres, kateremu so bili izstreljani . j Policijski zdravnik, DROBNE VESTI Strašen samomor je izvršila v šan-ghaju žena prometnega š^fa ameai. ške pacifiške železnice Croocheja. Z dvema mladoletnima sinčkoma se je vrgla z osmega nadstropa neke sta- Fly" bi se bil tega razvpitega oto- i trdno je zatrjevala, da na otoku ni- sužnje skozi Abesinijo do Rdečega ka prav tako rad izognil kakor vsaka druga ladja. Ampak ladji je zmanjkalo pitne vode. Zato so Američani hočeš-nočeš morali pristati na otoku Mera-Uki. Kapitan pa jc bil previden mož. Dal je spustiti v morje motorni čtoln ter vanj 20 do zob oboroženih mornajev. Strogo jim je naročil, naj z največjo naglico dobe pitne vode ter morda še kaj svežih sadežev. Drugi častnik Daniel Joyce je prevzel vodstva tega moštva. Stvar se je v redu izvršila. Ko so Američani stopili na suho, jih je obkolilo precejšnje krdelo prav slabo oblečenih domačink, ki pa niso bile neprijazne, ampak so ponujale naprodaj sveže sadje. Joyce je dal ženskam razdeliti steklene bisernice, žfepna ogledalca in ceneno okrasje. Medtem so mornarji pri bližnjem studencu svoje sode napolniji s čisto studenčnico. Čudno pa je bilo, da se Američanom ni prikazal niti en moški. Med ženskami je častnik naenkrat opazil žensko, ki je imela bolj belo kožo in plavo-svetle lase. Bila je drugače tudi bolj slabo oblečena in od solnca hudo ožgana, vendar se je vidno razlikovala od drugih žena. Vsekakor je bila belega rodu. Častnik jo je pozdravil s prijaznim ameriškim pozdravom: "How do you do?" Ženska je odločno odkimala z glavo, češ,da se noče razgovar-jati. Ko pa so Američani že stopali v čolne, se je bela divjakinja menda vendarle premislila. Stopila je k čolnu in v angleškem jeziku izpre govorila: "Imenujem se Ellen Pristley in sem Američanka." In nato je Ellen Pristley pripove dovala, kako je prišla na kanibalski kogar niso več požrli, odkar je ona tu. Posrečilo se ji je, da je tako vplivala na moža, ki je sedaj poglavar tega rodu. Ko ji je častnik Joyce ponudil, naj se ž njihovo ladjo odpelje v San Francisko, je odklonila. Ellen Pristley je dejala: „Za kulturni svet nisem več sposobna. Ljudje bi mene in moje rjave otroke zaničevali. Še najboljše bo, če do konca življenja ostanem tu, kjer sem." Le eno prošnjo je imela uboga Ellen Pristley: da bi ji s parnika poslali malo kave in kak trnek. Kapitan ji je poslal celo več teh reči in še nekaj blaga za obleke. Ko je parnik dvignil sidra, je plavolasa "divjakinja" stala na obrežju in mahala za parnikom v slovo, dokler ni izginila mornarjem^ izpred oči. morja in potem v Arabijo. V Abesiniji imajo sužnje vse premožnejše hiše, celo državni uradniki in plemstvo. Zanimivo je, da noben gospodar noče povedati, odkod je sužnja dobil, da se zabriše sled. Vendar pa je ugotovljeno, da trgovci s sužnji prirejajo globoko V črni Afriki prave love na zamorce, katere ugrabijo in odvedejo seboj, da jih potem pro-dado na sejmu. Zdi se, da te love na sužnje podpirajo celo abesinski guvernerji, če jih celo sami ne organizirajo. Angleški listi poudarjajo potrebo, da se najprvo omili usoda sužnjev, potem pa, da se z vsemi sredstvi za-tre trgovina s sužnji. Zveza narodov ima tu hvaležno polje. Pa se mi iz 20, stoletja bahamo, da smo s svojo civilizacijo in kulturo odpravili suženjstvo! nekateri naboj;, ki je prišel na lice mesta, je izjavil, da se gre za samomor. Oče odločno zanika mož nost, da bi si bilo dekle samo vzelo i življenje, dočim pravita mati in sestra, da se je ženila z nekim mladeničem, pa da je tudi več krat izjavi- | novanjske hiše na ulico. Za vzrok la, da se boji, da se bo kaj zgodilo. Po izpovedbah neke ženske, sta dva nepoznana človeka zbežala takoj po streljanju iz zlatarne. Ena krogla je celo priletela v tramvaj štev. 5 ter razbila okno, večje škode pa ni naredila. Policija do sedaj še ni moga ugotoviti, ali je bila Paulina u-morjena ali pa si je sama vzela življenje. Preiskava ima pojasniti to zagonetko. Oblasti so aretirale Mau-rizia Sorio, ki se je ženil s pokojnim dekletom, ter njegova dva brata. V trgovini manjkajo nekatere dragocenosti, pa skuša policija sedaj ugoto viti, kako in kdaj so izginile. ne vedo. Revi se je bil najbrž om-račil um. Italijanska poslanska zbornica je bila razpuščena. Nove fašistične volitve se bodo vršile 29. marca. Prihodnje zasedanje parlamenta se bo otvorilo 28, aprila. Bodoči mandžurski cesar Pu Yi je zavrnil prošnje številnih evnuhov, ki so svoj cas varovali žene na kitajskem cesarkem dvoru, pa so upali, da bodo spet prišli do kruha. Pu Yi je izjavil, da so časi sedaj drugačni in da ne bo imel harema, marveč se bo zadovoljil samo s svojo sedanjo ženo. NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes Í Rusija izdeluje orjaške topove V velikih sibirskih tovarnah orožja so pravkar dokončali največji top na svetu. Top ima ob ustju žrela v premeru 75 cm. Sedaj ga bodo preizkušali na obširnih streliščih v sibirski stepi. Ta top je namenjen \ m pred vsem za Vladivostok, ki je najšibkejša točka v ruskem obrambnem sistemu. Top prevažajo le na železniških vagonih. Največje ladijske topove prekaša to orožje, ker je bolj učinkovito in dalj nese. Spomladi boáo noye utrdbe v Vladi vostoku, katere sedaj prezidavajo, oborožili s temi topovi. Pa tudi druge ruske trdnjave bodo dobile te topove. Top je delo georgijskega in-ženjerja, katerega oče je bil znan caristični general. ROPARSKI UMOR ALI SAMOMOR? V ul. Cangallo 1651, kjer ima žid 1 Abraham Sopsovič malo zlatarno, se je dogodil v torek popoldne, nekako ob 2., zagoneten dogodek. Trgovčevo hčerko Paulino, staro sedemnajst let, so našli ležečo v mlaki krvi; krogla jo je bila zadela v glavo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnila. Poleg Pauline »TRANSOCEAN BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradu jemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG i i Í i I i 0 1 j j j i e ----1 Na Antjdeškem se pripravljajo za bodočo vojno. Bolniške strežnice se st tkanja jo z uporabljanjem mask proti plinom. SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERM1JA — X-ŽARKI — ULTRA VIOLE TNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5 Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazniicih od 10. do 12. ure. NOVI LIST Stran 7. ŽENSKI KOTIČEK OTROK — V.EČNI VPRAŠE-VALEC Otrok vprašuje več, nego more deset mater ali očetov odgovoriti. Pretirana je zahteva nekaterih vzgojiteljev, da je treba na vsako o-troško vprašanje odgovoriti. Res pa je, da odgovarjaj na vprašanja ki izvirajo iz otroškega resničnega zanimanja in iz istinte želje, da bi se o čem poučil- Toda vsak otroški "zakaj" nima globokega ali resnega izvora. Cesto smo priče, ko gre mati z otrokom po cesti ali se vozi na železnici in otrok jo neprestano vprašuje; mati je očividno utrujena, I vendar z angelsko potrpežljivostjo | odgovarja na vsaka otroško vpra šanje. Mati ni zaključila niti svoje- ] ga stavka, ko jo otrok prekine že z novim „zakaj". Končno slišimo ne- ¡ voljno mater vzklikniti: „Ali otrok, nikar ne izprašuj tako neumno!" j Pri tem si mislimo: Tako bi bila mati lahko pred pol ure odgovorila, saj otrok ne izprašuje iz želje po pouku in globjem pojasnjevanju, nego le zato, da se zabava, in da mu maternno govorjenje preganja dolg čas. Ako bi mati otroka zdaj ponovno vprašala vse tisto, kar mu je pravkar razložila, bi se prepričala, da si ni otrok zapomnil niti enega njenega odgovora in da je bržčas sploh ni poslušal. Žrtev utrujene matere je bila torej z od-govarjenjem čisto brez koristi. 0-troka je le razvadila, da brezmiselno Zimska moda v Evropi: obleka za mrzle dni. jati, potem otrok ne bo več toliko brezmisleno izpraševal. Tako navadimo otroka misliti. S protivpra-šanji pa tudi doženemo, ali je bilo otroku resnično za pojasnitev, ali pa le za to, da sliši besede. Često vprašujejo otroci tudi stvati, ki se tičejo odraslih in si dovoljujejo s svojimi vprašanji sodbo. V takem primeru ne zadošča, da ga zavrneš: „Tega ti še ne razumeš", nego mu je treba odgovoriti tako, da se otrok sam zave neumestnosti svoje sodbe in da mu je jasno, da činov odraslih oseb zaradi svoje mladosti in neizkušenosti nemore razumeti. Načelo pa mora biti, da starši otrokom nikoli ne lažejo in da si pridobe s svojimi odgovori popolno zaupanje. Z. S. ZA NAŠE KUHARICE Dober kolač Raztepi štiri rumenjake ter jim primešaj za 4 jajca težine sirovega masla, prav toliko sladkorja in moke. Iz beljaka napravi sneg in ga rahlo primešaj prejšnji zmesi. Deni vdobro namazan pekač in po vrhu sadje po okusu, katero potrosiš s sladkorno sipo. Ko je kolač pečen, ga vnovič potrosi s sladkorjem. Večerna obleka za "veliki svet". vprašuje, a se za njene odgovore globlje ne zanima. Pomnimo torej, da otroški „za-kaj", pa „kdo" in ,,kdaj" nikakor niso zmeraj dokaz otroške duševne lakote ali vedoželjnosti, nego so često znak duševne lenobnosti. Marsikaj otrok že sam ve, a vendar sprašuje; marsikaj pa bi lahko vedel, ako bi neo bil v svojem razmišljanju len. Nikakor ni torej pravilno, da starši podpirajo duševno lenobo s tem, da jim odgovarjajo na vsako vprašanje. Edino pravilno je, da otroka s svojimi protivprašanji prisilijo, da najde otrok sam odgovor. Ako se otroku posreči, da na protivprašanje pravilno odgovori, ima veliko vese-lj,e in vednost, ki si jo je na ta način pridobil, je njegova last in mu ostane. Ako se otrok zaveda, da na svoja vprašanja ne bo dobil takoj odgovora, nego da bo moral na pro-tivprašanja roditeljev sam odgovar- Buenosaireška kronika Razne prometne nesreče Ta teden beleži kronika neobičajno mnogo težkih prometnih nesreč. V ul. P. Goyena, na višini ul. Ri-glos, je neki kamijon, naložen s senom, zavozil v "colectivo" štev 48 s takšno silo, da je bil en potnik ubit, pet pa jih je bilo ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico i Ramos Mejia. Šofer, ki je vozil kamijon, je pobegnil, pa ga policija išče. — Istega dne, zvečer, je tramvaj povozil v. ul. Bmé. Mitre, pred hišo štev. 2433, nekega Joséja Pispera, ki je naslednjega dne umrl v bolnišnici. Motorista Antona Miguela so zaprli. — V ponedeljek je šofer Enrique Fornet povozil Valentino Rossi, sta-nujočo v ul. J. E. Uriburu 463, ko je izstopila iz avtobusa. V bolnišnici Fernandez je podlegla zadoblje-nim težkim poškodbam. — Na isti dan je avto povozil v ul. Salguero 2018 Joséja Colomba. Tudi on je umrl -v bolnišnici. Šoferja Laureja ima policija pod ključem. — Vlak je povozil Rusa Vasilija Jelja, ko je spal na progi železnice F. C. C. A. Pobrali so ga še živega in ga spravili v bolnišnico Fernandez, a je revež kmalu izdihnil. Nevarno delo Tudi na služkinje preži vedno nevarnost, posebno tedaj, ko imajo o-pravka s čiščenjem oken, če je hiša visoka. V takšnih slučajih ni človek nikoli dovolj previden. — V ponedeljek popoldne je služkinja Matilda Vitz, češkoslovaška državljanka, čistila okna v četrtem nadstropju hotela Buenos Aires, v ul. Cerrito štev. 5, stoječ pri tem opravilu na stolu. Izgubila pa je ravnovesje in padla skozi okno na neko stekleno streho, ki se je razbila, in od tod na ulico..V težkem stanju so jo prepeljali v bolnišnico Raw-son, a imajo zdravniki le malo u-panja, da ji bodo rešili življenje. Nevarna izsiljevalca pod ključem Brata Pedro in Vicente Storchio, stanujoča v ul. Foumier 2376, sta prejela pred nekaj dnevi pismo, v katerem je bila grožnja, da jima bo hiša zletela v zrak, če' ne bosta izročila gotove vsote denarja. Eden izmed bratov je o tem obvestil policijo, ki je poslala v omenjeno ulico oko postave, da bo pazilo na ogra-ženo hišo. Previdnost ni bila odveč: V nedeljo zvečer sta dva človeka vstopila v vežo omenjene hiše z nekim zabojem v roki, pa sta se takoj vrnila spet na ulico brez njega-Stražnik je stopil za njima ter ju aretiral, ker se je izkazalo,« da je bila v zaboju res prava bomba. Kralj pariških kuharjev razkazuje svojo umetnost veliki skupini radovednih gledalk Mandeljeva torta z vinom Mešaj pol ure 6 rumenjakov in 7 žlic sladkorja. Prideni 14 dkg o-lupljenih in zmletih mandeljev, 3 in pol dkg z vinom napojenih krušnih drobtinic, nekaj limonove lupi-nice, sneg 5 beljakov in 7 dkg moke. Štajerske bržole Potolči, osoli bržole, kani nanje čebulo vega soka in jih speci na obe strani. V kožico deni med pečene bržole košček sardelnega masla in jih pusti tako par minut. Posledice velike vročine Neznosna vročina, ki smo jo morali prenašati pretekli teden do nedelje zvečer, ko se je nebo pokrilo z oblaki in sprožilo veliko nevihto, je povzročila, da je mnogo ljudi moralo v bolnišnico radi solnčarice. Zgodil se je tudi smrten slučaj. V ponedeljek je v bolnišnici Alvarez umrl na posledicah solnčarice neki Bautista Alberio, stanujoč v ul. Bautista Juárez 2748. Velik požar na Avellanedi — Med žrtvami je tudi neki Jugoslovan V torek ponoči je, iz nepoznanih vzrokov, začelo goreti v trgovini nekega Trallana Galletarja na Avellanedi, v okraju, ki mu pravijo Entre Vías. Požar se je z veliko naglico širil ter je upepelil še druga poslopja. Došlo je 60 gasilcev, ki PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak VELIKA SLEPARIJA Z DENARNIMI NAKAZILI. Kontrolna komisija je izsledila pretekle dni velike sleparije z remesami, dobro organizi-ki so izrabljali ki jih je izvrševala rana skupina ljudi, kontrolne denarja v aretirala e-liiijst ose.b, med katerimi je tudi neki višji uradnik tukašnjega denarnega je de Londres". Areti- kava so še nadaljuje in bomo o njenih uspehih še poročali. so začeli krotiti plamene, kateri so nfiizkoriščena dovoljenja sikali tudi proti drugim poslopjem, j komisije za nakazovanje Med gašenjem se je nekdo spomnil, j inoMm8tm Policija da Galletarja in njegovih ni na iz-pregled. Gasilci so tedaj s težavo vdrli v lokal ter našli Gallatarja in . zavoda Banco njegovega pomočnika 20-letnega ju-1 \ , . ., J 6 6 H v ® | ranim osebam so ohlasti zaplenile goslovanskega državljana l1 rana i nnAAA , • ••■ u;i„ v , '.-kupno 00.000 peSov, ki so si jih bile Busradeleja; ležala sta onesvescena i v. „ . , , . . • i I prislužile na sleparski naem. Preis- na tleh in po vsem telesu sta imela težka opekline. Oba sta bila nemudoma prepeljana v bolnišnico Fio-rito. kjer sta pa pozneje oba izdihnila. Ob peti uri se je posrečilo ogenj pogasiti. Ko so ob 8. zjutraj premetavali po razvalinah trgovine, so našli zogljenelo truplo 24-letne Gal-latarjeve hčerke. Požar je uničil pet hiš. Škodo ce nijo na 85 tisoč ^>esov in je le de-lomak rita z zavarovalnino. Ljudje sočuvstvujejo z Gallatarjevo ženo in njenim sinom, ki sta se sicer rešila iz plamenov, a ju je doletela tako huda nesreča. Cenjenim rojakom naznanjava, da sva na novo preuredila in otvorila COSTILNO z igrišči na krogle in kegljiščem (cancho) calle DONATO ALVAREZ 2251 za obilen obisk se priporočata Karlo Ihan in drug Prva slov. zobna klini Caza ZA KRATEK V šoli CAS Učitelj: „Kdo mi ve povedati kako koristno žival?" „Jaz, gospod učitelj: kokoš." „Dobro. Ali pa kdo pozna kako žival, ki ni le koristna, ampak človeku tudi v veselje." „Jaz, gospod učitelj: Konjiček, ki zadaj piska." Samo en krat sta se sprla „Ali sta se vidva z možem v zakonu že večkrat skregala?" „Ne, samó enkrat sva se." „Kedaj pa?" „Na poročni dan." „In potem?" ,,Nisva še spregovorila besedice." Razlaga „Mama, kaj je upnik?" „Upnik, je tak človek, ki upa, da bo kdaj svoj denar nazaj dobil." MHMIIIIII t llllillllllllllllllllll 111111111111111 II^IIIMIMIIIinillllllllltllfllllllllliltllllllllllllllllllllilMIlllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIimilllKIHIIIM«*« II KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 llllllllllllllllllllllllllltllllllllülllllllllllllllll! OLGA VASILENKO Modistka Buenos Aires, San Martin 522 II. nadatr. Opozorilo vsem, ki prejemajo list Upravništvo poziva vse one rojake, ki prejemajo "Novi list", naj čim prej poravnajo naročnino, cé pa tega trenutno ne morejo storiti, naj nam dostavijo spodaj natiskano izjavo, primerno izpolnjeno in podpisano. Pošljejo naj jo na naslov: NOVI LIST, Lavalle 341, Capital To opozorilo, seveda, ne velja za one, ki so naročnino že plačali ali pa so nam pisali. Onim, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bomo list ustavili. In naj ne bo potem nobene zamere, ker mi smo storili svojo dolžnost ter jih opozorili. NOVI LIST LAVALLE 341 - BUENOS AIRES Upravništvu sporočam, da se naročam na Novi list. Naročnino bom poravnal(a) v mesecu.................. List prejemam od........ .................... Podpis Naslov: Datum fflosccoccossaoeooecooxosooooaoeeeooocoxocoeoooooooooo« DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odpo* tudi ob nedeljah in praznikih. JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava JovaniviS San Martín 608, Buenos Aires Dr. JOSIP BOŽIČ: Pregled narodnega gospodarstva v Jugoslaviji v tretjem tromesecju leta 1933 (Konec) RUDARSTVO iožaj v tekstilni industriji stal-¡ no boljša. Produkcija tkanin je 1 za 30 do 50 od sto večja od V rudarstvu se kaže v prime- tendenca. V tromesecju julij — september je padla proizvodnja premoga za za 39>5 m k romo-; ]K)rzarn (}e]a v tromesecju ju-ve rude za 20,6 od sto. Poveča,; ]j j_september povprečno 10.531, la pa se je produkcija sirovega dočim Je znašalo to število 1932. železa za 179,5, cinka za 71,1 in bakra za 24,7 od sto. Svinca So pridobili za 16,7 od sto manj. . lanske. Dobro delajo tudi tvorni ze letom 1932 zelo neenaka j nice klobukov Končno naj omenim še glede brezposelnosti, da je število ne-' 9,3 od sto, lignita zap0slenih oseb, ki st> se javile za 8,6 pirita za 39,5 in kromo-1 * * • ■ trome- tovariša so še vedno v zaporu. Iz vršilni odbor angleške komunistične stranke je objavil izjavo, v kateri protestira proti nemškim državnim oblastem, ki omenjenih. oseb nočejo izpustiti na svobodo, dasi so bili oproščeni v procesu radi požiga nemškega državnega zbora. Skupino vohunov, katerim je na-čelovala "lepa Sofija", špijonka 1 Drost, so v sredo obsodili v Stras-bouru na ječo od enega do petih let. Drostova je dobila tri leta ječe. Zbirali so načrte o francoskih ob- INDUSTRIJA leta v odgovarjajočem seč ju 10.955. . j Položaj v gospodarskem življenju Jugoslavije se je torej poslabšal le malokje. Ali je ostal Y razvo ju industrije se opa- na isti vstopni kot v začetku leta ža v tretjem tromesečju 1933 I t933, ali pa se je celo izboljšal, izbol jšan je v onih obratih, ki Obstoja upanje, da se bo kredit-delajo za izvoz. Manj ugoden ni trg, ta silno važni živec vsa-je položaj v industriji, ki oskr- kega narodnega gospodarstva, bu je domači trg. Dobro je dela-j izboljšal in utrdil. Koliko denar-la industrija, ki izpodriva tuje niti zavodov se bo v letu 1934 izdelke. Oni del industrije pa. i odreklo zakonskim moratorijem. Sofijo" so bili aretirali, ko se je vo žila proti Saarski kotlini ter imela v prtljagi skrito novo francosko strojnico, ki jo je bila ukradla s pomočjo svojih pomagačev. Razkol med nemškimi protestanti so povzročili diktatorski ukrepi raj- ki je že prej obvladal tujo konkurenco, je trpel radi nizkih cen lo zaslužijo, pa radi tega tudi lo zaslužijo, paradi tega tudi malo kupujejo. V posameznih panogah kaže industrija sledečo sliko: Lesna industrija : Položaj se je izboljšal radi povečanega izvoza (posebno bukovega in hrastovega lesa, manj mehkega lesa). .-Slabši je položaj v industriji, ki se bavi z destiliranjem lesa in posebno v industriji celuloze. Industrija prede ave mesa je boljša radi večjega izvoza. Industrija testenin je narastla za 20 od sto v primeru s produkcijo v drugem tromesečju. Proizvodnja sladkorja je nazadovala v primeru z letom 1932 za 2/ od sto. Piva se je prodalo za 38 od sto manj ko lani. Radi mešanja alkohola z bencinom, se je povečala njegova prodaja za 125 od sto. V kemični industriji je produkcija padla radi manjše potrošnje v državi. Kovinska industrija je prod-a la za 35 od sto več svojih proizvodov nego lani, ker se je zmanjšal uvoz tujih izdelkov. Ta panoga se radi tega lepo razvi- ja- Dočim je v raznih industrijah, ki delajo za gradbeno stroko, produkcija zelo pičla, se po danes se ni mogoče predvidevati. Mislim pa, da bodo vsaj važnejši zavodi postali več ali manj likvidni s tem, da bodo s pomočjo Narodne Banke in pod kontrolo ministrstva za trgovino izpremenili del svojih kratkoročnih obvez v dolgoročne z izdajanjem obligacij, z ispre-memb obvez v akcije in s skrajnim štedenjem v upravi, kakor to izrečno zahtevajo noce uredbe o sanaciji kreditnega trga. V bodočih dopisih bomo podali še natančnejšo sliko o gospodarskem življenju v Jugoslaviji v celem letu 1933, prinesli bomo poročilo o razvoju zunanje trgovine in, končno, vsako četrtletje, poročilo o vsakokratnem stanju v gospodarstvu. íf iíit 1C 3C3C3C IC 3C Jt.3t.3C JC K K K. KAKO RAZNE VESTI Potres v Indiji je, glasom neuradnih podatkov, povzročil okrog dvajset tisoč človeških žrtev. Ameriški kongres je odobril v celoti Rooseveltov načrt glede denar ne politike. Po tem načrtu sme vrednost dolarja biti največ 60 od sto nje gove zlate veljave, ustanoviti se i-ma stabilizacijski sklad od dveh milijard dolarjev, s katerim bo razpo lagala vlada v svrho kontroliranja vrednosti državnega denarja. Boji v Chacu so se v poslednjih ^jmh obrambnih napravah. Lepo dneh spet poostrili. Toliko bolivij-ska kolikor paragvajska poročila govore o zmagah. Posredovanja Ar gentinije in sveta družbe narodov za končno poravnavo spora niso i-mela do sedaj nobenega uspeha. S precejšnjimi finančnimi težko- ^ __________ __________ kočami se bori Zveza narodov, ker hovskega škofa Muellerja. Dvanajs niso vse države izpolnile svoje za- Ugiednih pastorjev in protestant-devne obveze napram mednarodni skih teologov je izjavilo, da Muel-ustanovi. Med temi slabimi plače ]erja ne bodo podpirali v njegovih valici je tudi približno deset južno- zmotah ter da mu odpovedujejo ameriških držav. pokorščino. Med tem pa prihajajo Velik vihar so meli v glavnem v gvet ve(]no pogostejše vesti o pre-mestu Bolivije La Paz. Neurje je ¿,anjanjih protestantskih in katoli poškodovalo vodno napeljavo in na -^¡^ SVečenikov s strani nacijev-mnogih krajih tudi električne na cev prave. Mesto je bilo v ponedeljek v , ..... temi in listi niso izšli, ker je v ti- i Strašen zlocm je v blaznost» izvr-skarnah zmanjkal elektriški tok. šil v belgijskem mestu Borzee nek! Nemiri v Franciji, katerim je dala Edmund Gray, ki je prej vec casa povod poparejevalska zadeva z živel v Argentini,!. S sekiro je umo-obveznicami bayonneske občine, so * zeno m svojih pet otrok, izmed se v preteklih dneh več krat pono- katerih je bilo najmlajšemu komaj vili, posebno v Parizu, kjer je pri- sedem mesecev, nato pa se je obe-šlo do resnih spopadov med demon- sil. Zmešalo se mu je, ker so mu po-stranti in policijo, ki je aretirala tekom nedelje in ponedeljka preko 1000 oseb. Že naslednjega dne pa so bili skoro vsi spet izpuščeni na svobodo. Nacionalisti in monarhisti rovarijo proti Chautempsovi vladi, ker bi radi videli, da bi tudi v Franciji zavladal fašizem. VREDNOST DENARJA Objavljali bomo odslej proste in uradne tečaje, nanašajoče se nače-trtek vsakega tedna. Prosti tečaji so od tukajšnjega zavoda "Banco Germánico." Računali so v četrtek po tečaju za: i000 dinarjev prostem uradnem SÍ).- 100 lir 33. 100 šilingov 73. 100 mark 1 iS,— 100 fr. frankov 24.05 UMI (VI. krn 10.— 100 dolarjp\ 305.- 1 funt šterling 10.70 70.30 20.57 13.60 132.81 22.11 16.75 353.23 17.07 sli šli slabo. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope bodo prispeli: V Januarju 2ÍJ. Cap Arcona in Monte Pascual V Februarju 2. Asturias, Flandria, Conte I4i;.n- caniano in Pr. Giovanna t¡. Cabo S. Augustin in Sierra Nevada 0. Highland Chieftain Proti Evropi bodo odpluli: V Januarju 30. Cap Arcona 31. Cabo Quilates V Februarju 1. And. Star 2. Formose 5, Cabo S. Martin MALI OGLASI IZ LOS POZOS bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, LA VALLE 341 Buenos Aires n^aeoeaKsii iCOBcacacar C3C3C3CJ IIIIIIIIMIIIHIIIHIIIIIIIIUIIUIIIIIlItlIllUIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMinillllllllllllMIMIIIIIIIIIIMinilll llllllllItlIMIlHIIIIIIIIUMIlHHI'l* Tudi pri nas imamo slabe čase. Zdi seskoro neverjetno, pa je vendarle res, da človek ne ranciji zavladal fašizem I mQre spraviti par pesov skupaj. Tajna konfc|renca visjin angle- r ^ . .v ... ških, av,,ralskih in novozelandskih Ze par mesecev sem v tukajšnjih pomors tih poveljnike« »• je vršila kamnolomih. Ta mesec pa ni- pretekle dni v Singar>;rej 1, na kro- smo nič delali, ker nismo imeli Ne-niri v Palestini: Radi preganjanja Židov v Nemčiji je postal pritok Židov v zadnjih n astcih zelo velik, kar je povzročilo protestne demonstracije tamkaj živečih Arabcev. Ljudje čitajo razglas angleških oblastev. vu oklopnice "Kent". Z izredno pre vidnostjo so poskrbeli, da ne bi prodrle v javnost kakšne vesti o onem, kar se je na konferenci razpravljalo. Singapore bodo najbrž začeli v kratkem močno utrjevati, tako da bo jmelo v slučaju kakšnega spora na Daljnjem vzhodu veliko vlogo kot oporišče angleške vojne mornarice. Tvornice vojnega orožja v Brnu na Češkoslovaškem so spet začele delati s polno paro ter so te dni zaposlile tisoč novih delavcev. Iz Južne Ame rike in iz Azije so namreč dobile nova naročila za sto milijonov kron. Špansko vlado je Lerroux preosno-val, ker je notranji minister Rico Avello podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan Diego Martínez Barrios, katerega je v vojnem ministrstvu nadomestil Diego Hi-dalgo.Avello je bil imenovan za višjega komisarja v Maroku. Pet ton dinamita je zletelo v zrak na Guvernerskem otoku pri Riu de Janeiro. Dve deklici sta bili ubiti, ranjenih pa je bilo mnogo oseb. Zračni pritisk, ki ga je povzročila eksplozija, je bil tako silovit, da se je zrušilo več hiš na omenjenem o-toku. Veliko paniko je eksplozija povzročila tudi ;v glavnem mestu. Za nove vojne ladje je ameriške vlada določila 285 milijonov dolarjev. Kongres je zadevni zakonski načrt že odobril, sedaj pa bo o njem razpravljal senat. Torgler, Dimitrov in njegova dva IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De-Puje že 25 let, bivša babica v bolnišnici ! J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 | razstreliva, in dokler se kamenje ne proda, ne vidimo pesa. Živimo v upanju, da se bodo razmere v kratkem izboljšale. Prosim Vas, da bi mi ne ustavili lista, ker ga rad čitam. Poskrbel bom, da čim prej poravnam naročnino. Za sedaj Vam pošiljam naslove treh mojih pri-jateljev. Ako Vam je drago, pošljite jim "Novi list" na ogled; upam, da se bodo naročili. Najlepše pozdave Vam in rojakom! Andrej Š TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar dipl. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugrih listin. Prevodi so pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucumán 586. U. T. 31 Rftiro 3168 ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 2 5 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene : o: Restavracija v prvem nadstropju -: o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. \