106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Konferenca IFLA 2009 z naslovom Libraries create fu- tures: building on cultural heritage je potekala v Milanu v Italiji. Iz Slovenije je bilo tokrat prisotno večje število udeležencev. Sledijo kratki povzetki najzanimivejših do- godkov in prispevkov. OTVORITEV Nastopili so številni govorniki: Mauro Guerrini (pred- sednik Nacionalnega organizacijskega odbora), Letizia Moratti (županja Milana), Roberto Formigoni (pred- sednik pokrajine Lombardija), Sandro Bondi (minister za kulturo), Claudia Lux (predsednica Ifle) in Nicoletta Maraschio (predsednica Akademije Bran) z glavnim govorom o pomenu italijanskega jezika kot kulturne vred- note. Prireditev je spremljal zanimiv kulturni program s simpatično predstavitvijo bogate publicistične, glasbene in oblikovalske tradicije Italije. BIBLIOGRAFIJE Promocija in ohranjanje nacionalnih biblio- grafij, naše pričanje o kulturni dedi{~ini Gabriella Contardi (Istituto Centrale per il Catalogo Unico – ICCU, Rim) je predstavila novosti italijanskega nacionalnega knjižničnega sistema SBN (Servizio Bibli- otecario Nazionale) ter izpostavila njegov pomen za itali- jansko knjižničarstvo. Novost nacionalnega sistema je predvsem protokol SBNMARC, ki naj bi pripomogel k razširitvi knjižnič- ne mreže in k sodelovanju različnih sektorjev kulturne dediščine (The Italian National Library Service (SBN): a cooperative library service infrastructure and the Bi- bliographic Control, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ ifla75/77-contardi-en.pdf). Aktivnosti SBN koordinira ICCU, ki je tudi koordinator di- gitalne knjižnice Italije BDI (Bibliotheca Digitale Italiana). Protokol SBNMARC je namenjen izmenjavi zapisov med lokalnimi knjižničnimi sistemi (v formatih UNIMARC in MARC 21) ter centralnim katalogom Index. Od 69 voz- lišč jih 16 uporablja SBNMARC, preostala vozlišča pa načrtujejo prehod do leta 2011. Knjižnice imajo različne možnosti sodelovanja v sistemu SBN: samo prevzemanje zapisov, prevzemanje in dodajanje zapisov brez usklaje- vanja s centralnim katalogom ter popolna povezanost in sinhronizacija s centralnim katalogom. V tem sklopu je nastopil tudi Jan Pisanski (Univerza v Ljubljani) s prispevkom Frbrizacija: svetlejša nova pri- hodnost nacionalnih bibliografij (Frbrisation: towards a bright new future for national bibliographies, http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75 / 7 7 - p i s a n ). Soavtorja prispevka sta Maja Žumer (Univerza v Ljubljani) in Trond Aalberg (Norwegian University of Science and Techology – NTNU). V okviru projekta dveh univerz so analizirali in frbrizirali tri baze poda- tkov: norveško bazo podatkov BIBSYS, švedsko bazo podatkov Burk in bazo podatkov Slovenske nacionalne bibliografije. Orodje za frbrizacijo so razvili na NTNU in ga deloma prilagodili pravilom izgradnje posamezne baze podatkov, analiza rezultatov pa je bila narejena ročno, s pregledom posameznega primera. Avtorji ugotavljajo, da je nacionalne bibliografije možno frbrizirati, vendar ne brez običajnih težav, ki so povezane s kakovostjo podedo- vanih podatkov. Bibliografski zapisi nacionalnih biblio- grafij so običajno boljše kakovosti kot bibliografski zapisi katalogov, zato so rezultati frbrizacije potencialno boljši. Slovenska nacionalna bibliografija za razliko od drugih dveh baz podatkov beleži več vrst avtorstva z ustreznimi kodami avtorstva. Tako v povprečju nastopa v Slovenski nacionalni bibliografiji dvakrat toliko avtorjev kot v pre- ostalih dveh bazah podatkov. Konsistentnost in številnost kod avtorstva sta v procesu frbrizacije zelo pomembni za določanje dela pa tudi za določanje izrazne oblike. Škoda, ker sta slovenska avtorja zamolčala dejstvo, da sta konsistentnost in natančnost evidentiranja avtorstva rezultat integracije osebnih bibliografij v slovenski nacio- nalni knjižnični sistem COBISS.SI, katerega sestavni del je tudi Slovenska nacionalna bibliografija. Bibliografije so namreč poleg kataloga osrednja funkcionalnost vza- jemne baze podatkov COBIB.SI, ki temelji na strukturi KONFERENCA IFLA 2009 doi:10.3359/oz0903106 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M 107ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 zapisa COMARC (registriranega pri Ifli leta 1993) in na avtomatski sinhronizaciji imen avtorjev z normativnimi oblikami imen od leta 2003 dalje. PLENARNA SEKCIJA: SRE^ANJE Z AVTORJEM Predstavila se je Benedetta Cibrario, dobitnica prestižne nagrade Campiello za leto 2008 za svoj prvi roman Ros- sovermiglio, ki govori o življenju na začetku 20. stoletja. Pripovedovala je o svoji izkušnji, kako je poskušala pri- dobiti založnike, da bi prebrali in ocenili njen rokopis. Glede na to, da je ženska in da je svoj prvi roman na- pisala razmeroma pozno, to ni bilo preprosto. Rojena je leta 1962 in ima štiri otroke. Predstavila je tudi statistične podatke o tem, kakšni bralci so Italijani. Uvrstila jih je v tri skupine: tisti, ki veliko berejo (6 ali več knjig letno), povprečni bralci (3 do 5 knjig letno) in slabi bralci (manj kot 2 knjigi letno). Pripravlja drugi roman in z njegovo objavo verjetno ne bo imela takih težav kot pri prvem. ODBOR SEKCIJE ZA AZIJO IN OCEANIJO Konferenc IFLA ne zaznamuje le blišč kulturnih prire- ditev in strokovnih dosežkov, ampak tudi manj prijetni dogodki. Letos je bil to protest Združenja knjižničarjev Malezije, ki so konferenco bojkotirali, saj so namreč mnenja, da je bil izbor nadomestne lokacije za Iflo 2010 v Göteborgu na Švedskem nepregleden in nekorektno iz- peljan ter da kaže med drugim tudi na to, da ima Evropa pri organizaciji konferenc Ifle prednost. Svoje videnje in opravičilo sta podali dosedanja predsednica Ifle Claudia Lux in tudi nova predsednica Ifle Ellen Tise, medtem ko se sekretarka Ifle Jennifer Nicholson sestanka ni udeleži- la. Razloge za nastalo situacijo sta opravičevali s tem, da so bili zaradi težav z organizacijo na prvotno predvideni lokaciji (Brisbane, Avstralija) pod hudim časovnim pri- tiskom ter da ni bilo nič od tistega, kar se jim očita, stor- jeno namerno. PREDSTAVITVE OCLC OCLC je bil eden od glavnih sponzorjev konference in je tudi letos organiziral različne predstavitve. Susan McGlamery je organizirala srečanje udeležencev, ki uporabljajo ali načrtujejo uporabo orodja QuestionPo- int pri izvajanju referenčnega servisa. Srečanja se je ude- ležilo več predstavnikov iz različnih držav, ki so poročali o delovanju servisov. Susan McGlamery, ki se je preselila iz ZDA v Anglijo, je ponudila možnost izvedbe enodnev- ne delavnice v Sloveniji v začetku naslednjega leta. Matt Goldner in Marianne Klomp sta predstavila orod- ja za odkrivanje informacijskih virov za končne uporab- nike (End-User Discovery Tools: OCLC Perspectives). Uporabniška pričakovanja glede servisov so: preprosta uporaba, samopostrežni način, takojšnja zadovoljitev po- treb po informacijah, en vir, interaktivnost servisa, mož- nost sodelovanja uporabnika. Da razvijalci servisov to dosežejo, morajo dobro poznati postopke in načine dela uporabnikov, obenem pa morajo razumeti pojav kritične mase spleta (Web Scale), ki je značilen za vodilne spletne servise, kot so Google, eBay, Amazon itd. Ko se knjižnice odločajo o produktih za odkrivanje virov informacij, ima- jo na voljo tri možnosti: odprtokodne programske rešitve (npr. VuFind), programske rešitve komercialnih ponud- nikov (npr. AcquaBrowser, Primo, Encore …) ali pa se lahko naročijo na servis, kot sta OCLC-jev WorldCat Local ali TouchPoint. Oba servisa temeljita na WorldCat. org, kot preizkušeni rešitvi kritične mase spleta za knjiž- nice. Trenutno se še vedno 80 % prometa na WorldCat. org začne preko Googla in le 20 % preko WorldCata. Na vprašanje, kdaj bo razmerje obratno, ni bilo odgovora. V okviru informativne seje regionalnega sveta EMEA (Europe, Middle East and Africa) je Janet Leeds pred- stavila novo upravljavsko strukturo globalne kooperative OCLC. Podrobneje je proces izbora članov v upravno strukturo regionalnega sveta EMEA predstavil njegov predsednik Berndt Dugall (Frankfurt University Libra- ry). Kriteriji za določitev števila članov iz posameznih držav so dokaj zapleteni. Eden od kriterijev so kontinenti in regije (po en član iz Evrope, Afrike, Srednjega vzho- da), drugi pa je pomen države, ki se ugotavlja na osnovi prihodka za OCLC, števila podatkov o zalogi v WorldCa- tu in števila knjižnic s statusom člana v OCLC. Trenutno prihaja po en član iz Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije. Kriteriji se preverjajo vsaka tri leta. Ker je pre- cej nejasnosti glede tega, katera knjižnica ima status člana v OCLC in katera ga nima, bodo vse institucije s statu- som člana o tem pisno obvestili. Naslednja seja regional- nega sveta bo konec februarja 2010 na Nizozemskem. V rednem programu Ifle sta imela posebno predstavitev o novostih OCLC pri upravljanju storitev na spletu (In- dustry Symposium: The Future of Management Services on the Web) Jay Jordan, predsednik OCLC, in Matt Goldner. Zelo neposredno je bilo sporočilo Matta Gold- nerja o načrtih OCLC-ja v kontekstu kritične mase spleta, o katerem piše popularni Chris Anderson. Vprašal se je, ali je smiselno, da knjižnice vlagajo 70 % svojih virov v vzdrževanje in zagotavljanje infrastrukture, tako da jim ostane le 30 % za razvojne in inovativne aktivnosti. Preveč knjižnic se ukvarja z infrastrukturo in njenim vzdrževanjem, nezadovoljstvo z obstoječimi rešitvami pa narašča. Stanje je ponazoril s prikazom številnih električ- nih generatorjev, ki v posameznih knjižnicah predstav- POROČILO 108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 ljajo knjižnične aplikacije, kot so nabava, katalogizacija, upravljanje serijskih publikacij, izposoja, medknjižnična izposoja itd. Veliko podvajanje virov za vzdrževanje in infrastrukturo je možno nadomestiti z vzpostavitvijo cen- tralnega sistema s ponudbo spletnih storitev. Knjižnice se naročijo na storitve, ki jih potrebujejo, kar je ponazoril “s priključitvijo na vtičnico”, in jim tako ostane več virov za izvajanje osnovnega poslanstva. Poleg utemeljevanja prednosti centraliziranega pristopa je poudaril tudi pomen razmejevanja osebnih, javnih in vzajemnih podatkov. Po njegovem mnenju vlogo osrednjega centra lahko prevza- me OCLC, ker že ima vlogo globalne kooperative, ker so v OCLC pripravljeni prevzeti to odgovornost in ker je to njihovo poslanstvo. V času konference je OCLC objavil podpis treh pogodb, ki urejajo vključitev vzajemnih katalogov treh knjižnič- nih mrež v WorldCat (DanskBibliotekCenter – DBC, Informationsverbund Deutschschweiz – IDS in COBIB. SI, IZUM, Slovenija, http://www.oclc.org/news/releases/ 200946.htm). Aktivnosti OCLC-ja na tem področju so zelo intenzivne, saj bodo njihove spletne servise lahko uporabile predvsem knjižnice, ki bodo imele v WorldCatu podatke o zalogi. KATALOGIZACIJA: NOVI PRINCIPI, NOVA PRAVILA IN NOVI KATALOGI Med štirimi prispevki sta bila zanimiva predvsem pri- spevka Alberta Petruccianija (Università degli studi di Pisa) in Massima Gentili-Tedeschija (Biblioteca Na- zionale Braidense) o novih italijanskih katalogizacijskih pravilih (Regole italiane di catalogazione, REICAT), iz- danih junija 2009. Nadomestila so pravila RICA (Regole italiane di catalogazione per autore) iz leta 1979. Naslov prvega dela predstavitve je Vsakemu bralcu nje- govo delo, vsakemu delu svoj naslov (in avtor): nova italijanska katalogizacijska pravila (Every reader his work, every work its title (& author): the new Italian cataloguing code REICAT, http://www.ifla.org/files/hq/ papers/ifla75/107-petrucciani-en.pdf). Pravila temeljijo na razvoju online katalogov in omreževanja v zadnjih tridesetih letih ter na izkušnjah pri izgradnji nacionalne knjižnične mreže SBN, v kateri sodeluje 3.700 knjižnic. Njihov centralni katalog vsebuje 9 milijonov bibliograf- skih zapisov s 43 milijoni podatkov o zalogi ter 3 milijoni zapisov o imenih avtorjev. Nova katalogizacijska pravila so oblikovana za potrebe velikega kooperativnega kata- loga, pri izgradnji katerega sodeluje na stotine ali celo tisoče knjižnic. Pravila so osredotočena na delo s ciljem identifikacije vseh del, zastopanih v katalogu, ter eviden- tiranja vseh relevantnih odgovornosti za delo. Identifika- cija vseh del je zagotovljena z uporabo enotnega naslova, povezanega z značnico avtorja. Pravila sestavljajo trije deli: I. del – Bibliografski opis in podatki o enoti; II. del – Dela in izrazne oblike; III. del – Odgovornosti, poleg tega pa še osem dodatkov ter predmetni indeks. Poleg tiskane publikacije pripravljajo tudi spletno verzijo s pri- meri, ki vključujejo tudi reprodukcije naslovnih strani, oznake diskov itd. Trenutno je v uporabi testna verzija za potrebe izobraževanja. Kazalo je prevedeno v angleščino in dostopno na spletu, prav tako pa je v pripravi tudi pre- vod celotnega besedila v angleščino. Drugi del predstavitve se nanaša na glasbo v Italiji: ka- talogi in katalogizacijska pravila za izjemno dediščino (Music in Italy: catalogues and cataloguing rules for an extraordinary heritage, http://www.ifla.org/files/hq/pa- pers/ifla75/107-gentili-en.pdf). Katalogizacija izjemno bogate italijanske glasbene dediščine se je na mednarod- nem nivoju začela v 19. stoletju. Leta 1986 so bili rezulta- ti katalogizacije pretvorjeni v bazo podatkov in leta 2004 integrirani v nacionalni sistem. Razvoj katalogizacijskih pravil za glasbo poteka vzporedno z razvojem pravil REICAT ter v sodelovanju z mednarodno skupnostjo. Trenutno potekajo aktivnosti za nadgradnjo navodil za katalogizacijo glasbe in posebnih pravil za enotne naslove glasbenih rokopisov. Skupina, ki je pripravila pravila, z urednikom na čelu, si zasluži vse čestitke, saj je uspela v nova pravila uvesti nove mednarodne principe katalogizacije in oba doslej razvita konceptualna modela FRBR in FRAD ter ob tem prehiteti skupino, ki razvija pravila RDA. Za nas kot sosede so pravila REICAT še posebej zanimi- va, saj temeljijo na izkušnjah vzajemne katalogizacije v okviru nacionalnega sistema SBN in so tako že v izhodiš- ču prilagojena izgradnji vzajemnega kataloga. UNIMARC IN PRIHODNOST KATALOGOV Mirna Willer (Univerza Zadar) je predstavila vključitev koncepta FRAD in novih mednarodnih principov katalo- gizacije v tretjo izdajo priročnika UNIMARC: format za normativne podatke (Third edition of UNIMARC Manual: Authorities Format. How does it implement concepts from the FRAD model and IME ICC Statement of International Cataloguing Principles, http://www.ifla.org/files/hq/pa- pers/ifla75/135-willer-en.pdf). Zanimiva je bila predstavitev Gordona Dunsira (Uni- versity of Strathclyde, Škotska) z naslovom UNIMARC, RDA in semantični splet (UNIMARC, RDA and the Semantic Web, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/ 135-dunsire-en.pdf). Zelo nazorno je prikazal odnose med številnimi starimi in novimi standardi, konceptualnimi modeli in pravili (ISBD, MARC 21, UNIMARC, FRBR, POROČILO M T 109ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 FRAD, RDA, ONIX, DC, XML, RDF, SKOS, OWL itd.) ter nujnost in težavnost usklajevanja med njimi. Med prispevki je tudi zanimiv prispevek Antonelle Trombone (University of Basilicata, Potenza) in Fernan- de Canepe (Berio Libarary) o uvajanju novih italijanskih katalogizacijskih pravilih v okolju, kjer se uporabljata format UNIMARC in ExLibrisov knjižnični sistem (The New Italian Cataloguing Rules (REICAT) and the UNI- MARC standard: open problems and proposals for the application in library catalogues, http://www.ifla.org/ files/hq/papers/ifla75/135-trombone-en.pdf). Opisali sta probleme strukturiranja in predstavitve podatkov ter pred- lagali nekaj možnih rešitev. ZNANSTVENE KNJIŽNICE Odprt dostop do rezultatov znanstvenega raziskovanja: strategije in dobre prakse Ulrich Pöschl (Max Planck Institute of Chemistry) je predstavil prednosti vzajemno odprto dostopnega ob- javljanja in javne recenzije v smislu doseganja večje kakovosti v znanosti (Interactive Open Access Publis- hing and Public Peer Review: The Effectiveness of Transparency and Self-Regulation in Scientific Quality Assurance, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/142- poschl-en.pdf). Prednosti je predstavil na primeru revije Atmospheric Chemistry and Physics, ki ji sledijo tudi druge, predvsem revije založnikov, kot sta Copernicus in European Geosciences Union (EGU). Li Lin (National Science Library, Chinese Academy of Sciences) je predstavil aktivnosti knjižnice pri promociji odprtega dostopa med vodilnimi na inštitutih (Open Access Practice in National Science Library, Chinese Academy of Science, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/142-lin- en.pdf). Vodilni na institutih se premalo zavedajo svoje odgo- vornosti pri zagotavljanju dostopnosti rezultatov raziskovalne dejavnosti, ki je financirana iz državnega proračuna. Glede na to, da znanstveniki objavljajo svoja dela v mednarodnih revi- jah, praviloma v angleškem jeziku, so ti rezultati v domačem okolju pogosto nedostopni. Uvajanje tekočega evidentiranja znanstvene produkcije v arhivih institutov je v veliki meri odvisna od vodstva in pogosto ne poteka v skladu s pričako- vanji knjižnice in javnosti. KNJIŽNI^NE STORITVE ZA MULTIKUL- TURNO POPULACIJO Kreativnost in umetnost: knjižnice gradijo multikulturno dedi{~ino Vesna Injac (Nacionalna knjižnica Srbije) je predstavila Digitalno zbirko evropskih Romov, katere koordinator je Nacionalna knjižnica Srbije (National Library of Serbia as the coordinator of the European Romani Digital Col- lection, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/158-in- jac-en.pdf). Romi so največja manjšina v Evropi in nima- jo svoje nacionalne knjižnice. Ideja o izgradnji zbirke se je porodila leta 2006; doslej so zbrali podatke iz okoli 25 nacionalnih bibliografij, kreirali bazo podatkov z okoli 1.200 naslovi in jo objavili na domači strani www.romi. nb.rs. Digitalizirali so tudi okoli 50 knjig, v prihodnje pa načrtujejo digitalizacijo tudi drugih vrst gradiva, kot so slike, razglednice, rokopisi itd. Prav tako pričakujejo, da bodo tudi preostale nacionalne knjižnice Evrope prispe- vale podatke v skupen projekt. NACIONALNE KNJIŽNICE Nacionalne knjižnice v digitalni dobi: vodenje in sodelovanje Penny Carnaby (National Library of New Zealand) je govorila o priložnostih nacionalnih knjižnic, ki lahko po- stanejo vodilne institucije v procesu kreiranja, ohranjanja, upravljanja in odkrivanja znanja (National libraries in the digital age: leadership and collaboration, http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75/190-carnaby-en.pdf). Pou- darila je pomen priprave strategij ter nujnost sodelovanja vseh institucij, ki skrbijo za kulturno dediščino. Zelo zanimiva je bila predstavitev Martina Bossenbroeka (National Library of the Netherlands) o načrtovanju za di- gitalno knjižnico ali ponovni iznajdbi tricikla (Planning a Digital Library: Reinventing the Tricycle http://www.ifla. org/files/hq/papers/ifla75/190-bossenbroek-en.pdf). V stra- teškem planu Nacionalne knjižnice Nizozemske za obdobje 2010–2013 ima digitalna knjižnica prvo prioriteto. To ni nič novega, problem pa je, kako to realizirati. Izgradnja digitalne knjižnice predstavlja številne izzive, ki zahtevajo inovativen pristop. Gre pravzaprav le za zbiranje in hranjenje informacij, kar knjižnice dobro obvladajo. Ker pa je informacija digital- na, je potreben povsem drugačen pristop, zato morajo knjiž- nice najprej spremeniti same sebe. Strategijo je predstavil v obliki matrike s tremi nivoji: nivo knjižnice, nacionalni nivo in mednarodni nivo, in sicer vedno za štiri glavna področja. Ta področja so: dostop do informacij, hramba informacij, izgradnja zbirke in pogoji. Najpomembnejši osnovni pogoj je razvoj organizacije, ki vključuje skupno vizijo prihodnosti, obvezo vodstva, razumevanje nujnosti sprememb, zaposlene na vseh nivojih ter stalno in konsistentno komunikacijo. Iz- gradnja digitalne knjižnice zahteva od zaposlenih drugačno znanje, zato je zelo težko zagotoviti ustrezne ljudi tako za vodstvena kot tudi za strokovna opravila. Nova vzpostavitev odnosov med dostopom, hrambo in izgradnjo zbirk v digital- nem okolju pomeni za knjižnice ponovno iznajdbo tricikla. Pri tem je upravljanje z metapodatki ključnega pomena. POROČILO 110 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Minna Karvonen (Ministry of Education) je predstavila pro- jekt Nacionalne digitalne knjižnice Finske (National Digital Library – Ensuring of availability of electronic information resources of libraries, archives and museum now and in the future, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/190-kar- vonen-en.pdf). Projekt vodi finsko Ministrstvo za izobraže- vanje in vključuje digitalizacijo najpomembnejše kulturne dediščine muzejev, arhivov in knjižnic ter izgradnjo skupne infrastrukture za dolgoročno ohranjanje digitalne dediščine v omenjenih institucijah. Cilj projekta je vzpostavitev nacional- ne dostopne točke in nacionalnega uporabniškega vmesnika za dostop do digitalnih virov. Vigdis Moe Skarstein (National Librarian, Norveška) je predstavila strategijo nacionalne digitalne knjižnice Norveške (Strategies for a Digital National Library, http://www.ifla. org/files/hq/papers/ifla75/190-skarstein-en.pdf). Opisan je najnovejši servis Bookshelf, ki omogoča dostop do polnih besedil 50.000 avtorsko zaščitenih enot gradiva. Dostop do gradiva ureja pogodba med Nacionalno knjižnico in organi- zacijo Kopinor, ki zastopa lastnike avtorskih pravic. KLASIFIKACIJA IN INDEKSIRANJE Temelji za izgradnjo prihodnjih predmetnih oznak Marcia Zeng (Kent State University) in Maja Žumer (Univerza v Ljubljani) sta predstavili osnutek funkci- onalnih zahtev za predmetne oznake oziroma osnutek publikacije Functional Requirements for Subject Aut- hority Records – FRSAD (Introducing FRSAD and Mapping it with SKOS and other models, http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75/200-zeng-en.pdf). V roku za pripombe, ki se je iztekel konec julija, so prijeli različne pripombe, med drugim tudi na termi- nologijo, ki uvaja nova latinska termina “thema” in “nomen”. Dopolnjena verzija dokumenta bo predvi- doma pripravljena do konca 2009, končno verzijo pa načrtujejo do konca 2010. Federica Paradisi (Biblioteca Nazionale Centrale di Fi- renze) je predstavila rezultate dosedanjega dela na področju predmetnega indeksiranja v Italiji ter nakazala prihodnji razvoj (Subject indexing in Italy: recent advances and future perspectives, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/200- lucarelli-en.pdf). V prispevku so opisani nastanek in koncept italijanskega geslovnika Nuovo soggettario ter njegova upo- raba v knjižnicah in na nivoju nacionalnega sistema SBN. NOVI PRINCIPI BIBLIOGRAFSKE KON- TROLE IN NOVA PRIPORO^ILA Dogodek je bil predvsem proslavitev treh novih doku- mentov na področju bibliografske kontrole. Najpomemb- nejši dosežek, nove Mednarodne principe katalogizacije, ki bodo nadomestili Pariške principe iz leta 1961, je predstavila Barbara Tillett (International Cataloguing Principles (ICP) Report, http://www.ifla.org/files/hq/pa- pers/ifla75/215-tillett-en.pdf). Ob tej priložnosti je čestita- la italijanskim kolegom, ki so nove principe prvi uvedli v katalogizacijska pravila REICAT. Publikacijo o priporočilih za nacionalne bibliografije v di- gitalni dobi je predstavila Maja Žumer (National Bibli- ographies in the Digital Age: Guidance and New Directi- ons, http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/215-zumer- en.pdf). Novo publikacijo o konceptualnem modelu za normativne podatke FRAD pa je predstavil Glenn Patton (From FRBR to FRAD: Extending the Model, http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75/215-patton-en.pdf). Patrice Landry je najavil novo delovno skupino, ki bo poskrbela za posodobitev priporočil za večjezične tezavre (Guidelines for Multilingual Thesauri: a new contributi- on to multilingual access and retrieval standards, http:// www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/215-landry-en.pdf). SEJA SVETA IN ZAKLJU^NA SLOVESNOST Tokrat je potekala seja sveta ločeno od zaključne slovesno- sti. Potrditvi sklepčnosti so sledili: potrditev zapisnika seje iz Quebeca, poročilo predsednika, poročilo sekretarke ter finančno poročilo. Predsednica Claudia Lux je najavila spre- membe v procesu odločanja o konferencah ter povabila ude- ležence na zaključno slovesnost ob koncu konference. Med zaključno slovesnostjo je Ellen Tise prevzela predsedovanje od Claudie Lux. Predstavljeni so bili novi člani upravnega in strokovnega odbora ter Ingrid Parent kot naslednja predsed- nica za obdobje 2011–2012. Podelili so tudi nagrade zasluž- nim knjižničarjem, med drugimi tudi Barbari Tillett za njen izjemen prispevek pri pripravi novih mednarodnih principov katalogizacije. Na letošnji konferenci gredo vse pohvale tudi gostiteljem za izjemno organizacijo spremljajočih kulturnih prireditev. Po zaključku konference sva se s sodelavcem Zalokarjem udeležila obiska knjižnice Berio v Genovi, kjer so nas zelo lepo sprejeli ter nam razkazali znamenitosti zbirke in številne servise za uporabnike. Viri Predstavitveno gradivo s konference IFLA. Milano, 23. do 27. avgust 2009. Marta Seljak POROČILO