DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
THE SECOND FIND OF CUTTLEFISH SHELL (SEPIIDAE) IN MIOCENE BEDS OF THE PLESKO QUARRY, SLOVENIA
Vasja MIKUŽ1, Aleš ŠOSTER2 & Špela ULAGA3
IZVLEČEK
Druga najdba sipine kosti (Sepiidae) v miocenskih skladih kamnoloma Plesko
V prispevku je obravnavana druga najdba ostankov ne-ogenske sipe iz kamnoloma Plesko. Najdena je v sivem sre-dnjemiocenskem - badenijskem peščenem laporovcu v izkopih kamnolomov Plesko nad Trbovljami v osrednji Sloveniji. Ostanek sipine kosti najverjetneje pripada rodu Sepia.
Ključne besede: mehkužci, glavonožci, sipa, neogen, srednji miocen - badenij, Centralna Paratetida, kamnolomi Ple-sko, Slovenija
ABSTRACT
The second find of cuttlefish shell (Sepiidae) in Miocene beds of the Plesko quarry, Slovenia
In this contribution the second find of remains of a Neogene cuttlefish from the quarry at Plesko is discussed. They occur in grey Middle Miocene - Badenian sandy marlstone exposed in the quarries of Plesko above Trbovlje, central Slovenia. The remains of cuttlefish shell belong most probably to genus Sepia.
Key words: Mollusca, Cephalopoda, cuttlefish, Neogene, Middle Miocene - Badenian, Central Paratethys, Plesko quarries, Slovenia
1	Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja. mikuz@geo.ntf.uni-lj.si
2	Dobrna 20, SI - 3204 Dobrna, Slovenija; geolog.bauci@gmail.com
3	Log 15a, SI - 1430 Hrastnik, Slovenija; spela.ulaga@gmail.com
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2, 57-67, LJUBLJANA 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
UVOD
Med Trbovljami in Hrastnikom so kamnolomi Plesko (sliki 1 in 2), ki so že vrsto let surovinska baza za cement. Badenijski laporovci in apnenci v kamnolomu Plesko so bogati z mikro in makrofosilnimi ostanki. Med makroostanki so najbolj pogostne školjke, katerih kamena jedra izpadajo iz naravnega kamninskega kalupa v katerem ostanejo le njihovi odtisi. Najdejo pa se še poogleneli rastlinski ostanki, številni sledovi oziroma zapolnitve bioturbacij, foraminifere, ostanki polžev, leščurjev, briozojev, ramenonožcev, polihetov, ra-kovic, morskih ježkov in rib. Večina naštetih skupin organizmov je iz kamnoloma Plesko še neraziskana. Deloma so raziskovani miocenski ostanki ramenonož-cev (Mikuž in sod. 2012a), rakovic (Mikuž 2010, Mikuž in sod. 2012b) ter rib (Mikuž 2000, Križnar 2011, Mikuž in sod. 2013, Mikuž in sod. 2014).
Prvo miocensko sipino kost v kamnolomu Plesko smo našli junija 2010. Po raziskavi sipinih ostankov
smo napisali članek (Mikuž in Bartol 2011), v katerem se nismo odločili za določitev vrste. Sipin ostanek smo pripisali k rodu Sepia (sensu lato) sp.
Leta 2013 je soavtorica pričujočega prispevka Špela Ulaga v kamnolomu Plesko večkrat pregledovala tamkajšnje kamnine in našla še drugi primerek sipine kosti (tab. 1 in 2). Sprva je eno polovico sipine kosti odnesla iz kamnoloma (tab. 1, sl. 1b), druga je ostala v večjem kosu laporovca in situ (tab. 1, sl. 1c). Kasneje je Špeli Ulaga uspelo odbiti še drugi manjši kos z drugo polovico sipine kosti, vendar se je del laporovca z odtisom sipine kosti odlomil in izgubil (tab. 1, sl. 1a).
27. junija 2013 smo bili obveščeni o novi najdbi sipine kosti v kamnolomu Plesko. 28. maja 2015 je Špela Ulaga prinesla obe polovici sipinega ostanka v pregled in raziskave.
DOSEDANJE RAZISKAVE MIOCENSKIH GLAVONOŽCEV SLOVENIJE
V Sloveniji so ostanki miocenskih glavonožcev z zunanjim skeletom oziroma s hišicami navtilidov zelo redki. O njih so poročali Mikuž in Podgoršek (1997),
Žalohar in Zevnik (1998), Preisinger (2000: na razstavah) in Mikuž (2008). Večinoma so omenjani ostanki, ki pripadajo akvitanijski oziroma po reki Adour imenovani BAsTERoT-ovi (1825: 17) vrsti Aturia aturi. Križnar in Preisinger (2010) poročata o prvih najdbah miocenskega navtilida rodu Euciphoceras iz Tunjiškega gričevja. Še redkejši so med najdbami ostanki miocenskih sipi-nih kosti, glavonožcev z notranjim skeletom ali koleoidov, o katerih sta iz naših krajev prvikrat dokumentirano poročala Mikuž in Bartol (2011).
Slika 1. Geografski položaj kamnolomov Plesko nad Trbovljami
Figure 1. Geographical position of Plesko quarries above Trbovlje
58 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
PALEONTOLOSKI DEL
Sistematika po: Müller 1965 in Doyle in sod. 1994
Classis Cephalopoda Cuvier, 1794 Subclassis Coleoidea Bather, 1888 Superordo Decabranchia Boettger, 1952 Ordo Sepiida Zittel, 1895 Familia Sepiidae Keferstein, 1866 Genus Sepia Linné, 1758
Sepia sp.
Tab. 1, sl. 1a-1c; tab. 2, sl. 1a-1b
Material in najdišče: Dva poškodovana ostanka iste sipine kosti v badenijskem laporovcu iz kamnoloma Plesko nad Trbovljami (slika 2). Najditeljica druge sipine kosti je Špela Ulaga iz Hrastnika. Ostanka sipe sta bila najdena leta 2013.
Opis: Najdeni sta razmeroma slabo ohranjeni polovici manjše sipine kosti. Sipina ostanka sta bistveno krajša od tiste, ki je bila najdena v istem kamnolomu leta 2010. Prvotno sta bila ostanka obeh polovic dolga 80 mm in široka 29 mm. Po mehanskem odvzemu tiste polovice, ki je nekaj časa ostala v kamnolomu (tab. 1, sl. 1c), je del sipinega ostanka odletel in se izgubil ter skrajšal z 80 mm na vsega 65 mm (tab. 1, sl. 1a; tab. 2, sl. 1a).
Obe polovici sta kratki in ovalni. Sprednji rob je ozko polkrožen (tab. 2, sl. 1b), zadnji ni ohranjen. Strukturne značilnosti sipine kosti so zelo zabrisane zaradi nepravilnega oz. neenakomernega vzdolžnega razloma. Prirastnice oziroma septalne linije so v osrednjem delu lokasto obokane, na bokih pa je videti vzdolžno strukturo (tab. 2, sl. 1a-1b).
Slika 2. Kamnolom Plesko nad Trbovljami Figure 2. Plesko quarry above Trbovlje
Foto (Photo): Vasja Mikuž, 5. junij 2010
59 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
Zaradi slabe ohranjenosti sipinih ostankov je vprašljivo rodovno ime, še bolj problematična je določitev vrste.
Velikost najdb (Size of finds):
velikost prvega kosa laporovca s sipo (tab. 1, sl. 1a) (Size of first piece of marl with cuttlefish shell) = 136 x 110 x 46 mm
velikost drugega kosa laporovca s sipo (tab. 1, sl. 1b) (Size of second piece of marl with cuttlefish shell) = 147 x 104 x 42 mm
dolžina sipine kosti (tab. 1, sl. 1c in tab. 2, sl. 1a) (Length of cuttlefish shell) = 80 mm
širina sipine kosti
(Width of cuttlefish shell) = 29 mm
Primerjava obeh sipinih kosti iz kamnoloma Plesko
(Comparision of both cuttlefish shells from Plesko quarry):
Primerka iz kamnoloma Plesko (Specimens from Plesko quarry)	Dolžina (Length) mm	Širina (Width) mm	Oblika (Shape)
1. - Mikuž & Bartol, 2011	160	37	ozka, podolgo-vato-ovalna (narrow, longish-oval)
2. - v prispevku (in this paper)	80	29	kratko-ovalna (broad, shorter-oval)
Pri primerjanju obeh ostankov sipinih kosti (1 in 2) iz kamnoloma Plesko ugotavljamo, da se primerka razlikujeta predvsem v velikosti in oblikovanosti ter najverjetneje pripadata različnima vrstama.
Če primerjamo oba badenijska sipina ostanka iz Pleska s šestimi sipinimi kostmi recentne vrste Sepia officinalis (Mikuž & Bartol 2011: 20, Tab. 4, Sl. 1a-1b) in (Riedl 1983: 382, Taf. 134) ugotavljamo, da so si ostanki zelo podobni v velikosti in ostalih morfoloških značilnostih. Primerjavo med dolžino (L) in širino (W) sipinih kosti smo naredili še z drugimi bolj popolnimi primerki fosilnih vrst iz Avstrije, Slovaške, Italije in Španije.
Jadransko morje, recentna vrsta Sepia officinalis primerki 1-6:
1.	L/W - 111 : 40 = 2,775
2.	L/W - 93 : 36 = 2,583
3.	L/W - 90 : 38 = 2,368
4.	L/W - 87 : 36 = 2,416
5.	L/W - 86 : 34 = 2,529
6.	L/W - 76 : 32 = 2,375
Slovenija, srednji miocen, badenij:
Plesko 1: (Mikuž & Bartol 2011: Tab. 2, Sl. 1a-1b) L/W - 160 : 37 = 4,324 Plesko 2:
L/W - 80 : 29 = 2,758
Avstrija, srednji miocen, badenij:
Sepia vindobonensis Schloenbach, 1869; Retznei, (Hiden 1996: Abb. 4)
1.	L/W - 119 : 39 = 3,051 - večji primerek
2.	L/W - 86 : 29 = 2,965 - manjši primerek
Slovaška, srednji miocen, badenij:
Sepia vindobonensis Schloenbach, 1869; Devínska Nová Ves, (Cincurová 1990: Tab. 1, Obr. 1, 2)
1.	L/W - 139 : 43,3 = 3,210
2.	L/W - 98,3 : 29,9 = 3,287
Italija, zgornji miocen:
Sepia gastaldii Bellardi, 1872; Italija: (Bellardi 1872:
Tav. 1, Fig. 3)
L/W - 150 : 45 = 3,333
Sepia michelottii Gastaldi, 1868; Italija: (Bellardi 1872: Tav. 1, Fig. 4) L/W - 100 : 30 = 3,333
Sepia stricta Bellardi, 1872; Italija: (Bellardi 1872:
Tav. 2, Fig. 4)
L/W - 55 : 20 = 2,750
Sepia complanata Bellardi, 1872; Italija: (Bellardi 1872: Tav. 2, Figs. 6a-6c) L/W - 41 : 18 = 2,277
Španija, zgornji miocen, tortonij -messinij:
Sepia (Parasepia) melendezi Mayoral & Muñiz, 1994; (Mayoral & Muñiz 1994: Fig. 3A) L/W - 47 : 17 = 2,764
60 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
Ugotavljamo, da primerka sipinih kosti 1 in 2 iz Pleska medsebojno nista primerljiva. Drugi primerek (2) iz Pleska je v razmerju med dolžino in širino ostanka (L/W = 2,758) primerljiv s prvo recentno sipino kostjo (L/W = 2,775), z vrsto Sepia stricta iz Italije (L/W = 2,750) in vrsto Sepia (Parasepia) melendezi iz Španije (L/W = 2,764).
Stratigrafska in geografska razširjenost v Centralni Paratetidi: Schloenbach (1869: 291) "dunajsko vrsto" Sepia vindobonensis predstavlja iz neogen-skih peščenih glin najdišča Baden blizu Dunaja. Schaffer (1958: 142) jo omenja iz miocenskih peščenih glin istega najdišča Baden pri Dunaju. Baluk (1977: 170) in (1984: 295) poroča o najdbi nove sipine vrste Sepia sanctacrucensis iz badenijskih plasti Poljske. Stojaspal (1975: A191) med navedenimi glavo-nožci omenja tudi vrsto Sepia vindobonensis Schloenbach, 1869 iz badenijskih skladov najdišča Baden (Nie-derosterreich). Činčurova (1990: 4-5) poroča o prvi najdbi badenijske sipe vrste Sepia vindobonensis iz najdišča Devinska Nova Ves na Slovaškem. Hiden (1996: 120) piše, da so ostanki vrste Sepia vindobonensis zanesljivo razširjeni v badenijskih plasteh po vsej Centralni Paratetidi, v Avstriji pa so registrirani v lageni-dni coni najdišč Baden, Grund in Retznei. Tomaso-vych (1998: 382) znova predstavlja en primerek sipine
kosti vrste Sepia vindobonensis iz badenijskih plasti Slovaške. Fozy in Szente (2007: 242) omenjata eocen-ske in oligocenske ostanke sip iz Madžarske. Mikuž in Bartol (2011: 9) poročata o prvi najdbi sipine kosti iz badenijskih plasti kamnoloma Plesko nad Trbovljami v osrednji Sloveniji.
Stratigrafska in geografska razširjenost zunaj Centralne Paratetide: Schloenbach (1869) omenja eocenske sipe iz Pariške kotline ter miocenske in pliocenske iz Italije. Bellardi (1872) našteva številne različne sipe iz različnih stratigrafskih členov miocena in pliocena Italije. Sacco (1904) je revidiral stratigrafske podatke BELLARDi-ja, omenja pa še dve drugi miocen-ski vrsti iz Italije. Tudi Naef (1922) poroča o miocenskih in pliocenskih sipah Italije. Wagner (1938) omenja novi vrsti iz lutetijskih, priabonijskih in rupelijskih skladovMadžarske. Alvarez Ramis in Meléndez (1966) omenjata sipine ostanke iz miocena Španije, Hewitt in Pedley (1978) pa iz srednjemiocenskih plasti Malte. Cavallo in Repetto (1992) znova poročata o sipinih vrstah iz miocenskih in pliocenskih skladov Italije. Mayoral in MuÑiz (1994) poročata o novi vrsti sipe iz zgornjega miocena in pliocena Španije. Iz miocenskih plasti Turčije Okan in Hoçgôr (2010) poročata o ostankih koleoidnih glavonožcev.
ZAKLJUČKI
Obravnavana je nova najdba sipine kosti iz kamnoloma Plesko nad Trbovljami (slika 1). Sipina kost je najdena leta 2013 v srednjemiocenskem - badenijskem sivem peščenem laporovcu. Novi ali drugi ostanek sipine kosti (2) (Tab. 1, sl. 1a-1c; tab. 2, sl.1a-1b) je bistveno krajši od prve najdbe iz leta 2010, a približno enako širok in zagotovo ne pripada isti vrsti. Tudi pri
tej drugi najdbi sipine kosti vrsta ni določljiva.
Ostanek druge sipine kosti je ohranjen v zelo podobni kamnini kot prva najdba. Zato je nismo vzorčili in analizirali za nanoplankton. Vemo, da je kamnina badenijske starosti in da pripada zgornjemu delu nano-planktonske biocone NN5 (Bartol 2011, V: Mikuž & Bartol 2011).
CONCLUSIONS
The second find of cuttlefish shell (Sepiidae) in Miocene beds of the Plesko quarry, Slovenia
Discussed is a new find of a cuttlefish shell in the Plesko quarry above Trbovlje (figure 1). The remains were found in 2013 in Middle Miocene - Badenian grey sandy marlstone. The new, or second find of the cuttlefish shell (2) (pl. 1, fig. 1a-1c; pl. 2, fig.1a-1b) is considerably shorter than the first find of 2010, and of
about the same width. It definitely does not belong to the same species. Also for this second find of cuttlefish shell the species is not determinable.
The remains of the shell occur in a very similar rock as that of the first find. For that reason we did not sample and analyze it for nanoplankton. The rock is known to be of Badenian age, belonging to the upper part of the NN5 nanoplankton biozone (Bartol 2011, In: Mikuž & Bartol 2011).
61 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
ZAHVALE
Za prevode v angleščino se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu.
LITERATURA - REFERENCES
Alvarez Ramis, C. & Meléndez, B., 1966: Hallazgo de una sepia fósil en el Mioceno de Andalucía. Boletin R. Soc. Española Hist. Nat. Geol. (Madrid) 64: 199-202.
Baluk, W., 1977: A new species of the cuttlefish from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Poland). Acta Geologica Polonica (Warszawa) 27 (2): 169-176 + Pl. 1-2.
Baluk, W., 1984: Additional data on chitons and cuttlefish from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geologica Polonica (Warszawa) 34 (3-4): 281-297 + Pl. 1-17.
Basterot, M. B., 1825: Description géologique du bassin Tertiaire du sud-ouest de la France. Mém. Soc. Hist. Natur. Paris (Paris) T. 2: 1-100 + Pl. 1-7.
Bellardi, L., 1872: I Molluschi dei terreni terziari del Piemonte e della Liguria. Parte 1, Cephalopoda, Pteropoda, Heteropoda, Gasteropoda (Muricidae et Tritonidae). Stamparia Reale (Torino): 1-364, (14-19 + Tav. 1-2).
Cavallo, O. & G. Repetto, 1992: Conchiglie fossili del Roero. Atlante iconografico. Associazione Naturalistica Piemontese e Associazione Amici del Museo "Federico Eusebio", Memorie (Alba) 2: 1-251.
ČINČUROVÁ, E., 1990: Prvy nález druhu Sepia vindobonensis Schloenbach, 1868 vo vrchnom bádene (Miocén M4d) pri Bratislave. Zbor. Slov. nár. Múz., Prír. Vedy (Bratislava) 36: 3-7.
Doyle, P., Donovan, D. T. & M. Nixon, 1994: Phylogeny and systematics of the Coleoidea. The University of Kansas Paleontological Contributions (Lawrence) 5: 1-15.
Fozy, I. & I. Szente, 2007: A Kárpát - medence osmaradványai. Gondolat Kiadó (Budapest): 1-456.
Hewitt, R. A. & H. M. Pedley, 1978: The preservation of the shells of Sepia in the middle Miocene of Malta. Proceedings of the Geologists' Association (London) 89 (3): 227-237.
Hiden, H. R., 1996: Sepia vindobonensis (Cephalopoda, Coleoida) aus dem Mittel-Miozän von Retznei (Steiermark, Österreich). Mitt. Abt. Geol. Paläont. Landesmuseum Joanneum Graz, 1994/1995 (Graz) 52/53: 111124.
Križnar, M., 2011: Miocenski zobje rib kostnic iz Zasavja. Društvene novice (Tržič) 44: 40-41.
Križnar, M. & D. Preisinger, 2010: Navtilida iz miocenskih plasti Tunjiškega gričevja. Kamniški zbornik (Kamnik) 20: 231-235 + (Tab. 1-2).
Mayoral, E. & F. MuÑiz, 1994: Presencia de un nuevo Cefalópodo Sepioideo en el Neógeno superior de la Cuenca del Guadalquivir (Lepe, Huelva, España). Coloquios de Paleontología (Madrid) 46: 161-174.
Mikuž, V., 2000: Velikozobi morski pes Carcharocles megalodon (Agassiz) tudi v srednjemiocenskih plasteh nad Trbovljami. (The great-teeth shark Carcharocles megalodon (Agassiz) also from Middle Miocene-Badenian beds above Trbovlje, Slovenia). Geologija 1999 (Ljubljana) 42: 141-150 + (Tab. 1).
Mikuž, V., 2008: Miocenski navtilidi Slovenije. (Miocene nautilids from Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (2): 5-19 + (Tab. 1-2).
Mikuž, V., 2010: Rakovice iz srednjemiocenskih plasti kamnolomov nad Trbovljami. (Crabs from Middle Miocene beds of quarries above Trbovlje, Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (1): 13-20 + (Tab. 1).
Mikuž, V. & M. Bartol, 2011: Prva najdba sipine kosti (Sepiidae) v miocenskih skladih Slovenije. (The first find of cuttlefish shell (Sepiidae) in Miocene beds of Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (3): 5-22 + (Tab. 1-5).
Mikuž, V., M. Bartol & Š. Ulaga, 2012a: Ramenonožec Lingula iz srednjemiocenskih - badenijskih plasti Slovenije. (The brachipod Lingula from the Middle Miocene - Badenian beds of Slovenia). Geologija (Ljubljana) 55 (2): 271-274.
Mikuž, V., M. Bartol & Š. Ulaga, 2012b: Nova primerka rakovic iz miocenskih skladov kamnoloma Plesko. (A new crab specimens from the Miocene beds of Plesko quarry, Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (3): 23-29 + (Tab. 1).
Mikuž, V. & V. Podgoršek, 1997: Paleontološke zanimivosti badenijskih plasti pri Šentilju. 13. posvetovanje slovenskih geologov, NTF-Oddelek za geologijo (Ljubljana) (poster).
62 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
Mikuž, V., A. Šoster & Š. Ulaga, 2013: Miocenski ribji zobje iz kamnoloma Plesko. (Miocene fish teeth from the Plesko quarry, Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54 (1): 121-133 + (Tab. 1-2).
Mikuž, V., A. Šoster & Š. Ulaga, 2014: Megaselahus v miocenskih plasteh kamnolomov Retje - Plesko nad Trbovljami. (Megaselachus in the Miocene beds of Retje - Plesko quarries above Trbovlje, Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 55 (1): 73-89 + (Tab. 1).
Müller, A. H., 1965: Lehrbuch der Paläozoologie. Band II, Invertebraten, Teil 2, Mollusca 2 - Arthropoda 1. VEB Gustav Fischer Verlag (Jena): XII, 1-502.
Naef, A., 1922: Die fossilen Tintenfische. Eine paläozoologische Monographie. Verlag von Gustav Fischer (Jena): 1-322.
Okan, Y. & I. Ho§gör, : The Coleoid Cephalopod from the Early Miocene of Eastern Mediterranean (Diyarbakir, Turkey). http://www.jmo.org.tr/resimler/ekler/cd32d6e6c24dad2_ek.doc - 21. 7. 2010
Riedl, R., 1983: Fauna und Flora Mittelmeeres. Ein systematischer Meeresführer für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey (Hamburg und Berlin): 1-836.
Sacco, F., 1904: I molluschi dei terreni terziarii del Piemonte e della Liguria. Parte 30. Aggiunte e correzioni. Carlo Clausen (Torino): 3-5 + Tav. 1.
Schaffer, H., 1958: Ein neues Vorkommen von Sepia vindobonensis Schlb. in Niederösterreich. Anz. mathem.-na-turwiss. Kl. Akad. Wiss. (Wien): 141-148.
Schloenbach, U., 1869: Ueber Sepia vindobonensis Schloenb. sp. nov. aus dem neogenen Tegel von Baden bei Wien. Jb. Geol. R. A. (Wien) 18 (3): 289-291 + Taf. 7.
Stojaspal, F., 1975: Katalog der Typen und Abbildungsoriginale der Geologischen Bundesanstalt. 1. Teil: Wirbellose des Kaenozoikums. Verh. Geol. B. A. 1975 (Wien) 1: A159-A193.
Tomasovych, A., 1998: Bädenske mäkkyse z tehelne Devinska Nova Ves (Bratislava, Slovensko). Mineralia Slovaca (Bratislava) 30: 357-384 + (Tab. 1-10).
Wagner, J., 1938: A kiscelli közep-oligocen (Rupelien) retegek ketkopoltyus Cephalopodäi es uj Sepia-felek a Magyar eocenbol. Annales Mus. Nation. Hung. (1937-1938) Pars Min., Geol., Paleont. (Budapest) 31: 179-199.
Žalohar, J. & J. Zevnik, 1998: Terciarne plasti v okolici Kamnika. Kamniški zbornik (Kamnik) 14: 96-101.
63 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
TABLA 1 - PLATE 1
Sl. 1a Prvi kos badenijskega peščenega laporovca s polovico sipine kosti Sepia sp.; najditeljica Špela Ulaga iz
Hrastnika, kamnolomi Plesko nad Trbovljami, -naravna velikost Fig. 1a The first piece of Badenian sandy marl with cuttlefish shell Sepia sp.; finder Špela Ulaga from Hrastnik, Plesko quarries above Trbovlje, -natural size
Sl. 1b Drugi kos laporovca z isto sipino kostjo Sepia sp.; najditeljica Špela Ulaga iz Hrastnika, kamnolomi
Plesko nad Trbovljami, -naravna velikost Fig. 1b The second piece of marl with the same cuttlefish shell Sepia sp.; finder Špela Ulaga from Hrastnik, Plesko quarries above Trbovlje, -natural size
Sl. 1c Sipin ostanek Sepia sp., dokumentirano v kamnolomu Plesko, 1c=1a, x 2
Fig. 1c The cuttlefish shell Sepia sp., documented "in situ" in the Plesko quarry, 1c=1a, x 2
Foto (Photo): Sl. (Figs.) 1a-1b - Aleš Šoster Foto (Photo): Sl. (Fig.) 1c - Špela Ulaga
64 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015 65
V. MIKUŽ, A. ŠOSTER & Š. ULAGA: DRUGA NAJDBA SIPINE KOSTI (SEPIIDAE) V MIOCENSKIH SKLADIH KAMNOLOMA PLESKO
TABLA 2 - PLATE 2
Sl. 1d Sepia sp.; levi odlomek sipine kosti (tab. 1, sl. 1a), kamnolomi Plesko nad Trbovljami, x 2,2 Fig. 1d Sepia sp.; left fragment of cuttlefish shell (pl. 1, fig. 1a), Plesko quarries above Trbovlje, x 2,2
Sl. 1e Sepia sp.; desni odlomek istega primerka (tab. 1, sl. 1b), kamnolomi Plesko nad Trbovljami, x 2 Fig. 1e Sepia sp.; right fragment of the same specimen (pl. 1, fig. 1b), Plesko quarries above Trbovlje, x 2
Fotografije (Photos): Aleš Šoster
66 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015 67