Mostnina plačana v gotovini /-* _ .. Abb. postale I gruppo LGUfl "U llT Leto XXVm. Št 298 (8391) PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tdskaa v tiskarni «Dobe ki ga je izvršila naša Zveza J? njene članice, lahko ugoto-?*lo, da to delo ni bilo majh-i }n da je zaobjelo vsa podaja, v katerih deluje naša yp}jšina. Z eno besedo lahko Mmo, da je to delo doživelo kvalitativen kot kvantita-’Se« skok. Vprašanje, ki si ga zastaviti pa je, ali smo Pravili vse tisto, kar je od j®4 zahtevala vsakdanja stvar-n kateri se je manjšina bajala. Celotno opravljeno delo je ,®& požrtvovalnosti in dobre We nad 500 odbornikov, ki ji ujejo po raznih organih, or-"ffiizacijah in društvih. Ti Iju-J® so vsak po svojih najbolj-močeh dali svoj delež, da Jako danes beležimo določe-J? Uspehe, ki izpričujejo tudi JMnost naše manjšine, če pa Jjnio napravili vsega, kar bi pomeni, da nas je še „e?no premalo, da je še vedno lf'ko ljudi, ki stoje ob strani, j? bi lahko prispevali naši skup-Mi SVOj delež a tega ne sto-^jz oportunizma in komod- Mlavni cilj za katerim teži Ma organizacija, je doseči de-jUsko enakopravnost Sloven-ki živijo v Italiji. Ta cilj V toliko bolj upravičen, M J^števamo, da kot manjšina Jtimo v neugodnem okolju in J*0 jasno podvrženi vplivu te-J® okolja, torej njegovi asi-fikciji. Jasno pa nam je tudi. in se moramo za dosego gor- Vj-Oa cilja boriti za demokra-Nhi razvoj družbe, v kateri Mmo, ker bomo samo v pra-? demokratični družbi lahko ostali enakopravni. M tem okviru boja za dejan-r? enakopravnost, za katero rjtevamo primerna jamstva J*ko globalnega zaščitnega JJ/tona ter obrambe pred asi-sjucijo, ki nam jo zagotavlja fj:°vanje naših članic, bo po-Jjal današnji 9. občni zbor .!°venske kulturno gospodar-*e zveze. A<*a 100 delegatov, ki se bo Mletdo občnega zbora kot zaupniki v SKGZ včlanjenih or-Pj*tzacij, bo moralo nakazati ^srnice za naše bodoče delo. tMjši politični položaj, v kavern se nahaja danes naša Tjhjšina, nam daje tudi več-J možnosti za naš razvoj, ali k ^Jugimi besedami, nam daje jjie možnosti obrambe pred JMilacijo. V tem splošnem P&lru obrambe pred asimila Ji°„ si mora naša organizaciji s svojimi članicami zastavi f. temelje svojega delovanja Movanje članic mora postati h°lj koordinirano in usmerje VQino. Svoje energije, in to vse- stransko, morajo članice vlagati prav tja, kjer se največ čuti pomanjkanje njih prisotnosti. Ko govorimo o smernicah bodočega dela, ne smemo pozabiti, da kot manjšina živimo v določeni družbeni stvarnosti in da smo zato sestavni del celotnega družbenega dogajanja. Ne more nam biti torej vseeno, kakšna je danes in kakšna bo jutri ta družba. V razvoju te družbe moramo biti nenehno prisotni na vseh njenih področjih, od šolstva in kulture pa do politike in gospodarstva. Najbolj pa moramo seveda biti prisotni na tistih področjih, ki direktno zadevajo ali ki so povezana s problematiko naše skupnosti. Ob tem ugotavljanju pa ne smemo pozabili osnovnega načela, ki smo ga vedno zagovarjali in kateremu se ne smemo odpovedati za nobeno ceno, da se moramo kot manjšina ob celotnem družbenem dogajanju uveljaviti kot subjekt, ko gre za naše interese, ker bomo samo tako svoje interese lahko tudi branili. Vse to pa bo zahtevalo z naše strani vse več naporov, kajti zahteva v celotnem našem delu novo kvaliteto in tudi novih in svežih moči, ki naj bi se spoprijele z našo kompleksno manjšinsko problematiko. DARIJ CUPIN MOSKVA, 16. - Le Duc Tho, hanojski pogajalec na pariških tajnih pogajanjih z Nixonovim o-sebnim svetovalcem Kissingerjem, je prispel včeraj v Moskvo na poti v Hanoi. Danes se je sestal s sovjetskima voditeljema Kiri-lenkom in Katuševim. Ob koncu pogovorov so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da SZ in Severni Vietnam zaupata v mimo rešitev vietnamske krize in v poraz tistih sil, ki tej rešitvi nasprotujejo. Sovjetska zveza je zagotovila svojo stalno pomoč borbi vietnamskega ljudstva. V komunikeju je ob zaključku rečeno, da morajo ZDA podpisati sporazum, ki so ga dosegli že oktobra, da bi se tako prenehala imperialistična agresija v Indoki-ni. Le Duc Tho je popoldne odpotoval v Peking in Hanoi. Danes je bila že napovedana Kissingerjeva tiskovna konferenca. Posebni Nixonov svetovalec je potrdil, da ZDA in Severni Vietnam še niso dosegli takega sporazuma, ki bi bil pogodu predsedniku Nixonu. Kissinger je izjavil, da je 99 odst. končnega besedila že pripravljeno, manjka sporazum o predvidenem sistemu mednarodnega nadzorstva premirja. Posebni svetovalec predsednika Nixona je priznal, da so gledanja Washingtona in Saigona o mirovnem sporazumu dokaj različna. Zagotovil pa je, da bo Nixon podpisal sporazum, ki se mu bo zdel pravičen, ne glede na neodobravanje južnovietnamskega zaveznika. Kissinger je vztrajal na trditvi, da predstavlja trenutno na poti k podpisu sporazuma večjo oviro Hanoi, kot Saigon. V nadaljevanju svojega izvajanja je rekel, da ZDA ne nadaljujejo vojne zato da bi zagotovile končno zmago Južnemu Vietnamu, ne bodo pa niti podpisale sporazuma, ki bi potrjeval zmago nasprotnika. Kissinger se je v svojih izjavah dotaknil tudi glavnih točk pogajanja z Le Duc Thojem: predvsem o svobodi gibanja in o odgovornosti mednarodne komisije, ki naj bi nadzirala izvajanje sporazuma. ZDA je dejal, so bile mnenja, da bi čete te mednarodne kontrolne komisije morale šteti več tisoč oseb, ki atiiiiiMiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiinmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOKUMENT SOCIALDEMOKRATSKEGA VODSTVA Nesprejemljivi pogoji PSDI za vstop socialistov v vlado Socialistični poslanec Vittorelli ostro napadel socialdemokratsko izsiljevanje RIM, 16. — Socialdemokrati so naklonjeni obnovitvi levega centra in povratku socialistov v vlado, če se PSI obveže, da bo prekinila vsako sodelovanje s komunisti. Krajevne uprave morajo biti odraz vladne politične koalicije. To je bistvo dokumenta, ki ga je snoči odobrilo vodstvo PSDI. Vodstvo socialdemokratske stranke je najprej odobrilo poročilo tajnika in se je zahvalilo volivcem za zaupanje, ki so ga izkazali stranki na upravnih volitvah 26. novembra. To zaupanje naj bi bilo posledica stvar- nega doprinosa socialdemokratov k sestavi demokratične vlade, ki je zaustavila fašistično rovarjenje in je dala pobudo za poživitev italijanskega gospodarstva. «PSDI, se dobro zaveda, da so problemi, ki jih bo morala vlada rešiti, zelo komplicirani — nadaljuje dokument — zlasti ker ima vlada omejeno večino v parlamentu, kar onemogoča upravnim organom večjo dinamiko in bolj razčlenjeno dejavnost. Vlada bo lahko premostila te težave z večjo odločnostjo in z iskanjem kohezijskih sil v večinski koali-ciji*. Dokument PSDI poudarja, da Spomeniško urediti kraj smrti antifašističnih žrtev ANFPIA — Združenje bivših antifašističnih preganjancev, ANP1 — Vsedržavno združenje partizanov Italije in ANED — Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih prirejajo danes, 17. t. m. ob 15. uri na strelišču na Opčinah SPOMINSKO SVEČANOST ob 31. obletnici mučeniške .-.mrti PINKA TOMAŽIČA, VIKTORJA BOBKA, IVANA IVANČIČA, SIMONA KOSA in IVANA VAD-NJALA, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. Govorila bosta senator Paolo Šema in občinski odbornik Dušan Hreščak. Predsedovala bo domačinka Stanka Hrovatinova. Antifašistični odbor ob tej priložnosti naslavlja na župana tržaške občine naslednji javni poziv, katerega v teh dneh podpisujejo tržaški antifašisti in katerega bodo lahko podpisali tudi med današnjo žalno slovesnostjo na openskem strelišču: Fodpisani slovenski in italijanski antifašisti protestiramo proti stanju, v katerem se nahaja kraj na openskem strelišču, kjer so pod streli fašističnih pušk padli Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal, ki jih je zloglasno Posebno sodišče na drugem tržaškem procesu 14. 12. 1941. obsodilo na smrt zato, ker so bili Slovenci in antifašisti. V bli-livi so tri leta pozneje nacisti ustrelili skupino 71. talcev, manjše skupine talcev pa so bile tu ustreljene tudi pozneje. Zadnja leta ima strelišče v uporabi Italijansko vsedržavno združenje strelcev, ki ga je ogradilo. Res je sicer, da je obisk spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa omogočen ob določenih dneh v letu in po predhodnem dogovoru z uporabnikom tudi sicer. Menimo vendar, da je to premalo in da bi moral biti kraj, svet vsakemu antifašistu, svobodno dostopen v vsakem trenutku. Občina je o stanju strelišča že dolgo obveščena, saj so že 22. 12. 1957 takratni občinski svetovalci Wilhelm, Calabria, Burtona in Padovan vložili zadevno vprašanje ter je pristojni od bornik nanj odgovoril 12. 10. 1968. Obljubam niso sledila dejstva in stanje se do danes v ničemer ni spremenilo. Zato ponovno ■>pozarjamo občinsko upravo na problem in zahtevamo, da se kraj mučeniške smrti junakov loči od strelišča kot takega in da ie spomeniško uredi, obenem s spomenikom 71. talcem, da se s tem dostojno oddolžimo spominu padlih, na državni cesti pa naj se tudi postavi tabla, ki bo mimoidoče opozarjala na spomenika: Menimo, da je vse ta še toliko bolj važno danes, ks smo pri ča vsakodnevnim fašističnim provnkaciiam iv bi morali posvečali vse večjo pozornost vrednotam anfifafizna je cilj stranke doseči širšo demokratično podporo vladi, vendar zahteva obenem jasnost v odnosih s KPI. «Ne moremo se odpovedati principu avtonomije vladne koalicije, kot se ne moremo odpovedati zahtevi, naj bodo upravni sveti krajevnih ustanov odraz vladne parlamentarne večine. V občinah, kjer so volivci prenovili večinske svete lahko stranke preverijo načela politike levega centra, ki so ga socialisti pokopali, ker so se v številnih občinah združili s KPI v frontistični upravi. Tudi KD — poudarja vodstvo socialdemokratske stranke — je odobrila politiko naprednih ravnovesij in je s tem skušala izključiti socialdemokrate iz upravnih organov. PSDI meni, da je potrebna jesna konfrontacija s socialisti od katerih mora vladna večina zahtevati naj prekinejo sodelovanje s komunisti če hočejo ponovno stopiti v vlado*. Kar zadeva italijansko gospodarstvo je vodstvo socialdemokratske stranke mnenja, da mora vlada spodbujati proizvodnjo v okviru načrtovanja, ki bo omogočilo zvišanje dohodkov in večjo zaposlitev. V zvezi z dokumentom socialdemokratskega vodstva bo genovski časnik «D Lavoro» objavil jutri članek socialističnega poslanca Vittorellija, v katerem slednji ugotavlja, da stališče PSDI vzbuja veliko zaskrbljenost v demokratični javnosti. V socialdemokratski stranki — piše Vittorelli — prevladujejo težnje «stranke krize in pustolovščine*, ki so leta 1969 povzročile razkol stranke PSU. S svojimi zahtevami skušajo voditelji PSDI prikriti svojo poprečnost, ker niso zmožni predlagati nobene nove politike, ne vedo kaj zahtevati od svojih zaveznikov in nimajo kaj očitati svojim nasprotnikom. Socialistični poslanec ugotavlja v svojem članku da je tudi KD na gospodarski konferenci v Perugii prišla do spoznanja da je sodelovanje s socialisti nujno. Seveda bo treba nekaj časa preden bo lahko ponovno vzpostavljeno sodelovanje med PSI in KD, vendar je krščanskodemokratska stranka spoznala, da bo le uzakonitev odnosa s sindikati privedlo do široke in demokratične vladne koalicije, ki bo lahko premostila socialno in gospodarsko krizo. Do te ugotovitve, je po Vit-, torellijevem mnenju prišlo tudi vodstvo PRI. NEW YORK, 16. — Nekaj po polnoči se je začelo povratno po tavanje treh vesoljcev Cernana, Schmitta in Evansa. bi morale imeti popolno svobodo gibanja. Po njegovih trditvah so se severni Vietna nci temu uprli: te čete naj bi štele kvečjemu 250 oseb, ki naj bi. bile skoraj vse pri osrednjem poveljstvu. V teku tiskovne konference je Kissinger tudi potrdil, da wa-shingtonska vlada ne bo sprejela zahteve južnovietnamskega predsednika Van Thieuja po umiku vseh sevemovietnamskih vojakov z juga. Opomnil je na dejstvo, da takih zahtev predlogi, ki jih je dal predsednik Nixon že pred letom, ne vsebujejo ter da se na pariških tajnih pogajanjih ob tem vprašanju niso zadržali. Z druge strani pa, je poudaril osebni Nixo-nov svetovalec, ZDA ne morejo sprejeti teže, po kateri naj bi imel Severni Vietnam pravico do posega na jugu. Kissinger je tudi priznal, da so pogajanja za dosego miru v Vietnamu trenutno na mrtvi točki in je za to obtožil sevemovietnam-skega pogajalca češ da je zahteval vrsto sprememb prvotnega sporazuma. Dejal je, da so Američani ob začetku zadnjega kroga pogajanj mislili, da se bodo zaključila v dveh ali treh dneh. Skratka, Kissinger je na tiskovni konferenci uporabil argumente, ki se jih že dalj časa poslužuje predsednik južnovietnamskega lutkovnega režima Van Thieu. Ponovil je že tolikokrat demantirano vest, češ da so ameriške obveščevalne službe odkrile tajna navodila za čete osvobodilnih sil, po katerih bi v Južnem Vietnamu morali sprožiti ofenzivo takoj po proglasitvi sporazuma. Kissinger .ie dal tudi nekaj zelo čudnih izjav. Ena od teh je. da so Vietnamci narod, ki se je zelo dolgo boril in da bi se zelo težko privadil spet na mir. Zato baje Hanoi odlaša s podpisom sporazuma, ker raje sprejema nevarnosti vojne kot negotovost miru. Kakor koli že po današnji tiskovni konferenci je jasno, da je podpis mirovnega sporazuma, kljub Kissinger-jevi trditvi da je dokončno besedilo že skoraj v celoti sestavljeno, še dokaj oddaljen. Protest Črne gore zaradi protislovenskih izpadov na Koroškem BEOGRAD, 16. — Komisija za zunanjepolitična vprašanja republiške skupščine črne gore, je včeraj, med razpravo o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije in njeni zunanjepolitični dejavnosti, proučila tudi položaj slovenske manjšine v Avstriji. Komisija je ostro obsodi- la fašistične izpade proti slovenski manjšini na Koroškem in ugotovila, da neodločno stališče avstrijskih o-blasti do nacionalističnih in šovinističnih elementov ne prispeva k razvoju odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Komisija za zunanjepolitična vprašanja skupščine črne gore se pridružuje zahtevam ostale jugoslovanske javnosti, da avstrijske oblasti preprečijo dejavnost vseh organizacij, ki delujejo proti Slovencem in da dosledno izvajajo državno pogodbo. B. B. MOSKVA, 16. - Glasnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi je sporočil, da so se zaključili enotedenski pogovori med vesoljskimi izvedenci SZ in ZDA o možnosti skupnega vesoljskega poleta «sojuz»-«apollo» v letu 1975. Danes bo ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Obširno poročilo bomo objavili v naši torkovi številki. I t - -V]V1] Južnovietnamski tankisti postrojenj pred novimi tanki M-48, ki so jim jih Američani dobavili pred kratkim •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ORGANIZACIJI IZVRŠNEGA BIROJA ZKJ V Beogradu zaključen posvet o informativni dejavnosti Objavljena zaključna resolucija - Novinar se mora boriti za načela samoupravnega socializma BEOGRAD, 16. — V organizaciji izvršnega biroja ZKJ je bilo 14. in 15. t.m. posvetovanje o nadaljnjem delu in borbi komunistov za uresničenje politike ZKJ v informativnih dejavnostih. Po končanem posvetovanju, katerega so se udeležili zastopniki tiska, radia, televizije in drugih odgovornih za informativno dejavnost sploh, je bil danes objavljen rezime ocen in stališč, ki so ga udeleženci posvetovanja sprejeli ob koncu razprave. V objavljenem rezimeju se med drugim ugotavlja, da je informativna dejavnost neločljiv del družbe in političnega r:-tema Potem ko se navajajo pravice in dolžnosti uredniških svetov v organizacijah informativne dejavnosti, se posebno poudarja, da ti sveti morajo priti posebno do iz- raza na televiziji in radiu, z ozi ■ rom na raznovrstnost programa. V ^svetih mora biti angažirano večje število ljudi z raznih področij. Z razvojem samoupravljanja se morajo preprečiti tendence privatizacije in monopola in voditev posebne politike, mimo politike ZKJ. Zveza komunistov in socialistična zveza se morata neprenehoma boriti za čim popolnejšo obveščenost novinarjev o vseh vprašanjih in čim popolnejšo javnost dela. Kdor želi biti novinar se mora boriti za načela samoupravnega socializma, za interese delavskega razreda in u-resničenje stališč ZKJ. Združenje novinarjev se mora poleg stalež-kih vprašanj, ukvarjati z idejnopolitičnimi vprašanji. ZKJ mora povečati borbo za nadaljnjo uveljavitev samostojnosti in od- 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 luiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitmmiiitiiii RAZSODBA CA TANZARSKEEA SODIŠČA Pietro Valpreda ne bo osvobojen Branilci obtoženega anarhista ostro napadli odločitev sodnikov CATANZARO, 16. — Porotno sodišče v Catanzaru je pod predsedstvom dr. Scuterija zavrnilo zahtevo po začasni osvoboditvi Pietra Valpreda, Roberta Garga-nellija in Emilia Borgheseja, ki jo je vložil 9. oktobra letos odvetnik Alberto Malagugini na milanskem sodišču. Catanzarski sodniki so bili mnenja, da je taka zahteva neumestna, ker je sodni postopek v predprocesni fazi in je zato nemogoče zahtevati začasno osvoboditev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Porotno sodišče trdi namreč, da zakon dovoljuje začasno osvoboditev le v primeru ko ni obvezen zaporni nalog. «V predprocesni fazi — pišejo sodniki v svoji razsodbi — niso umestni ukrepi, ki zadevajo bistvo procesa, do katerega sodnik lahko pride le med sodno razpravo*. Sodišče praktično trdi, da bi izreklo dokončno razsodbo že pred začetkom procesa, če bi sprejelo tezo odvetnika Malagugi-nija, da so dokazi proti omenjenim obtožencem pomanjkljivi. Porotno sodišče v Catanzaru je zavrnilo tudi dokumenta, ki ju je Valpredov branilec predložil v obrazložitev svoje zahteve. Sodniki, na podlagi člena 44 kazenskega zakonika, trdijo, da izjava o teritorialni nepristojnosti ne razveljavlja preiskovalnega postopka in zaključkov, do katerih je prišel preiskovalni sodnik. «Žato — zaključuje sodišče obrazložitev svoje razsodbe — je zahteva po začasni osvoboditvi treh obtožencev neumestna*. Valpredovi odvetniki Calvi, Lombardi, Tarsitano in Malagugini so v zvezi z razsodbo catanzar-skega porotnega sodišča izjavili, da so se sodniki skrili za juri-dični tehnicizem in so na podlagi tega zavrnili stvarno izvajanje Valpredove obrambe. »Razsodba preiskovalnega sodnika Cudilla, katero je rimsko porotno sodišče praktično razveljavilo z .izjavo o teritorialni nepristojnosti in katero še bolj razveljavlja zbrano dokazno gradivo o fašističnem rovarjenju Freda in Venture, je "nedotakljiva” in zato mora Valpreda še vedno sedeti v zaporu. Edino nedotakljivost, ki si jo .ie priborila omenjena razsodba je mesto v zgodovini sodnih krivic*, so zaključili Valpredovi odvetniki in napovedali nove pobude za dosego začasne osvoboditve obtoženega anarhista. govornosti novinarjev in uredništev za svobodno in konstruktivno kritiko. Posebna je vloga tiska, televizije in radia v krepitvi bratstva in enotnosti in medsebojnih stikov jugoslovanskih narodov in narodnosti na vseh področjih. Radio in televizija morata stremeti po organiziranju skupnih programov, ki bodo o-stali zabavni in privlačni, toda ki bodo imeli svojo vzgojno in kulturno misijo v socialistični družbi. Za te vrste informativne dejavnosti, se morajo obvezno u-stanoviti sveti s širokimi pooblastili. Ob koncu se poudarja potreba, da se organizacije ZKJ v informativnih organizacijah vse odločneje zavzamejo za angažirano novinarstvo, ki se ho v sve-jem vsakdanjem delu zavzemalo za izvajanje politike ZKJ. To se nanaša na uveljavitev tako no tran.ie kot zunaiiie nohtike Jugo slavi.je in na potrebo hitrejšega reagiranja na zlonamerno pisanje v inozemstvu. B B. PO ALLENDEJEVEM OBISKU V HAVANI Skupni dokument čilske in kubanske vlade HAVANA, 16. — V skupnem poročilu o Allendejevem obisku na Kubi, čilska in kubanska vlada poudarjata, da državi enako ocenjujeta politični položaj v svetu in zahtevata takojšnjo rešitev vietnamskega in bližnjevzhodnega vprašanja. Dokument tudi poudarja nujnost tesnejšega sodelovanja vseh južnoameriških narodov za socialni, gospodarski in politični napredek latinskoameriškega kontinenta. Na včerajšnji tiskovni konferenci je posebni Nixonov svetovalec Kissinger potrdil, da so tajni pogovori za dosego mirovnega sporazuma o Vietnamu v krizi. Za zastoj je Kissinger obtožil Severni Vietnam, češ da postavlja nesprejemljive pogoje za umestitev mednarodne nadzorne komisije. Le Duc Tho je medtem odpotoval iz Moskve v Peking in za tem v Hanoi. Socialisti bodo lahko vstopili v vlado, le če se bodo odpovedali vsakemu sodelovanju s KPI je bistvo dokumenta, ki ga je predvčerajšnjim odobrilo vodstvo socialdemokratske stranke. Porotno sodišče v Catanzaru T\ A /A / M 1 k i i* '' : I. I je včeraj zavrnilo zahtevo odvetnika Malaguginija po začasni osvoboditvi Valprede, Gargamel-lija in Borgheseja. V Pordenonu se je pričelo važno zasedanje o odnosu med deželno upravo in občinami. O-snovna tema razprave je že enkrat nujnost, ki so jo spoznali krajevni upravitelji in jo zabeležili v resolucijah pokrajinske in drugih uprav v Trstu ter dru- gih krajih dežele, da se vloga in avtonomija krajevnih uprav o-vrednotita s širjenjem pristojnosti tudi s prenosom ustreznih kompetenc z dežele na lokalne uprave. Po pozdravu predsednika deželne uprave dr. Berzantija in poročilu odbornika Vicaria se je razvila razprava, v katero sta posegla tudi predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti in dolinski župan ter deželni svetovalec KPI Dušan Lovriha. Slednji je še posebej govoril o vlogi uprav občin s slovenskim prebivalstvom in njihovi vlogi pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj slovenske manjšine. TRŽAŠKI DNEVNIK Nfl DEŽELNI KONFERENCI 0 KRAJEVNI AVTONOMIJI V PORDENONU Lovriha o vlogi krajevnih ustanov pri reševanju vprašanj Slovencev Občine, ki so neposreden glasnik slovenskega prebivalstva, morajo sodelovati pri gospodarskem in urbanističnem načrtovanju dežele, ko gre za interese Slovencev Zakon o dvojezičnosti in nujnost ustanovitve «gorskih skupnosti) za razvoj Benečije V gledališču Verdi v Pordenonu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje z naslovom »dežela in krajevne ustanove*, ki ga organizira deželni odbor Namen posvetovanja je, osvetliti številna in večkrat zamotana vprašanja, ki se nanašajo na odnos in pristojnosti države, dežele pokrajine in občine. Včerajšnje seje so se udeležili podtajnik na ministrstvu za obrambo Montini, senator Toros, poslanec Santuz, predsednik deželnega sveta Ribezzi in podpredsednik Pel-legrini, podpredsednik toskanske dežele Malvezzi, številni deželni odborniki in svetovalci, predstavniki pokrajin in občin zastopniki sindikalnih organizacij, konzorcijev, javnih ustanov in številni strokovnjaki. Po krajšem uvodnem govoru predsednika deželnega odbora Berzan-tdja je odbornik za krajevne usta nove Vicario podal daljše poročilo o vlogah in pristojnostih krajevnih ustanov. Odbornik je poudaril, da ima srečanje namen osvetliti vpra sanje odnosov manjših ustanov (pokrajin in občin) do dežele in drža ve, kakor tudi razsežnosti sodelovanja državljanov pri poslovanju posameznih ustanov. Vicario je dejal da so zakoni, ki urejujejo poslovanje pokrajin-in občin, zastareli in da ne ustre zajo, več svojemu namenu, zlasti po ustanovitvi dežel. Ustrezno zakonodajo je treba torej reformirati, za kar pa je pristojna edinole država. Italijanske dežele, in med njimi Furlanija - Julijska krajina, pa zahtevajo od države priznanje večjih pristojnosti na tem področju, da bi lahko v svojem okviru bolje definirale pristojnosti posameznih krajevnih ustanov. Na tem področju je treba spremeniti tudi vrsto izvršnih norm v naši deželi, v smislu da bodo deželni upravi priznane večje pristojnosti kar zadeva nadzorstvo nad pokrajinami in občinami ter njihovimi storitvami. To je potrebno tudi zaradi razlike v pristojnosti dežel z navadnim in s posebnim statutom. Glede pristojnosti, ki naj jih dežela prepušča pokrajinam in občinam, je Vicario dejal, da se na tem področju odpirajo znatne možnosti in da je dežela pripravljena na take posege z edino omejitvijo, da se bo splošna politika krajevnih ustanov tudi po novem skladala s politiko deželne uprave. Poročilu odbornika Vicaria je sledila razprava, ki je trajala vse do večera in v katero so posegli številni javni upravitelji iz naše dežele, deželni svetovalci, predstavniki konzorcijev in skupnosti ter izvedenci. Predsednik tržaške pokrajinske uprave Zanetti, ki je nastopil v imenu tudi (Ktalih treh pokrajin, je dejal, da nudi zasedanje priložnost, da se na njem soočijo razna gledišča a teh vpra šanjih, tako zlasti gledišča večine in opozicije. Glede pristojnosti pokrajin je Zanetti dejal, da so te pomanjkljive, tako da se posamezne pokrajinske uprave ne morejo povsem prilagoditi dejanskim potrebam ustreznega prebivalstva Zanetti se je nato dotaknil vprašanja nadzorstva nad poslovanjem pokrajinskih uprav ter poudaril nujnost večjega ravnovesja med obstoječimi oblastmi na ravni krajevnih uprav. Na dopoldanskem delu zasedanja je nastopil tudi deželni svetovalec in župan občine Dolina Dušan Lovriha. Izhodišče Lovrihovega govora je bilo vprašanje vloge krajevnih ustanov pri razreševanju perečih vprašanj slovenske manjšine. Zaščitni zakon, za katerega se borimo je dejal, še ne pomeni, da nimajo krajevne ustanove, v tem primeru občine, ki morajo tolmačiti najgloblje interese zastopanega prebivalstva, dolžnosti da v duhu ustavnega določila o zaščiti manjšin nudijo Slovencem vse tiste pogoje, ki so potrebni za njihov nemoten kulturni in družbenogospodarski razvoj V tem pogledu lahko odigrajo slovenske in mešane občine pomembno vlogo, obenem pa so lahko glasnik širših interesov slovenske narodnostne skupnosti. Žal pa deželna in državna oblast omejujeta v tem pogledu avtonomijo občinskih uprav, ki se morajo boriti z resnimi težavami. Prevečkrat pa se dogaja, da država in dežela s svojimi izbirami (javnimi deli urbanističnimi in razvojnimi načrti) rušita obstoječe ravnotežje in sekata krvave rane v telo narodne manjšine. Pri tem se na mnenja prizadetega prebivalstva in občin sploh ne zmenita. Tako je bilo pri razlastitvah in industrializaciji v dolinski občini, tako ori naseljevanju v nabrežinsko občino na Tržaškem, a teh primerov je še precej tudi drugod. V Beneški Sloveniji pa birokratski odnos osrednjih oblasti sploh onemogoča krajevnim upravam, da bi bile tolmač resničnih interesov slovenskega prebivalstva, kljub temu, da ga je kot takega priznal pred kratkim sam predsednik vlade Andreotti. Lovriha je v tem pogledu nanizal več stvarnih predlogov, kako uresničiti obenem načelo valočizh-cije ksajevnih avtonomij in interesov slovenske manjšine. Dejal je, da bi morala biti dežela »odprta* v svojem načrtovanju na konstruktiven dialog s prizadetimi upravami Ni prav, da se sprejemajo gospodarski in drugi načrti mimo volje slovenskih občin, čeprav ti načrti manjšini škodujejo. Tak je primer razvojnega in urbanističnega načrta, ki Trstu določa vlogo »petrolejskega pristanišča*. kar pomeni hud udarec materialni osnovi slovenske manjšine in njenega področja. Glede Beneške Slovenije in Krasa je Lovriha dejal da je nujna ustanovitev «samoupravnih gorskih skupnosti*, ki naj delujejo v korist teh gospodarsko nerazvitih področij, pri tem pa imajo pred očmi nujne zahteve slovenskega življa. Prav tako mora dežela odobriti ustrezen zakon za finansiranje dvojezičnosti v vseh slovenskih in mešanih občinah, a ne fragmentarno, temveč na načelu resnične enakopravnosti. V tem smislu je kritiziral osnutek deželnega odbora, ki je pomanjkljiv ker ne upošteva temeljnih potreb šolstva in kulture. Lovriha je svoj govor zaključil z mislijo, da Slovenci trdno ver jamejo v razvoj demokratičnih ustanov in želijo, da bi jim bila dana možnost, da v ustavnem duhu uresničujejo svoj družbeni in narodnostni razvoj. OD JUTRI DALJE PR! SGZ Posvetovalni urad za IVA Se eno predavanje na Opčinah Prejšnji teden je Slovensko gospodarsko združenje organiziralo predavanja o IVA, na katerih sta predavatelja dr. Stanislav Oblak in Rudolf Jagodic poskrbela za najširšo obrazložitev novega davka in za pojasnjevanje vseh obveznosti, ki se jim bodo morali prilagoditi vsi gospodarski operaterji. Predavanja, ki so bila v Dolini, Nabrežini in v Trstu, so zelo dobro uspela, za kar naj bo dokaz velika udeležba zainteresiranih operater jev. Za prihodnji teden pa ima SGZ v programu še eno predavanje na Opčinah. Doslej pa niso še določili točnega datuma in dvorane. Poleg predavanj, pa je SGZ sklenilo, da bo svojim članom priskočilo na pomoč tudi s konkretnimi storitvami. V ta namen je povabilo k sodelovanju priznanega knjigovodjo Rudolfa Jagodica, ki bo od jutri, 18. t.m. dalje vodil urad za IVA, ki bo posloval na sedežu združenja, UL F. Filzi 8, vsak dan v dopoldanskih urah. Gospod Jagodic bo na razpolago za razna pojasnila in nasvete vsak dan od 10. do 12 ure. Novi odsek bo v tej prvi fazi poskrbel za razdelitev obveznih knjig ter za njihovo žigosanje. V iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilllliililiiniiiiiiliiniiitniM VABILO WWF ZA FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO Za izvajanje zakona Belci ureditvi kraških rezervatov Toda glavno besedo morajo imeti naši Kraševci... Prof. dr. L. Poldini, predsednik italijanskega združenja za »The VVorld \Vildlife Fund» — Fondo Mondiale per la natura — Svetovni sklad za naravo — sekcija za Furlanijo Julijsko krajino (Ul. S. Nicolo 15/III— Trst) nam je poslal naslednje sporočilo: «Sekcija za Furlanijo - Julijsko kraino Italijanskega zdmženja za WWF — Svetovni sk'ad za naravo*, ki je organizirala zbiranje podpisov v podporo peticiji deželnemu svetu, da bi končno odobril deželni zakon, ki bi omogočil praktično vzpostavljanje kraških rezervatov*. Kot .je znapo, je državni zakon št. 442 od 19. maja 1971 (imenovan »zakon Belci*) določil sedem kraških rezervatov na ozemlju tržaške in goriške pokrajine. Irazione Italiana Pešca Sportiva. Isti- n 1 __ ____ __ l_Jl_ _ X___ .... i JlVTT^Llfc__Ti' nadaljuje uničevanje Krasa m propada še tisto malo, kar bi se iahko rešilo. Besedilo peticije je sledeče: «Podpisani so ugotovili, kako naglo se Kras uničuje in so poleg tega zaskrbljeni, ker se ne izvaja zakon o «kraških rezervatih* ter zahtevajo, da deželni svet nemudoma odobri pravilnik za vzpostavljanje ter rezervatov, ki jih določa državni zakon štev. 442 od 6. maja 1971». Spričo važnosti in nujnosti tega vprašanja so se doslej tej pobudi pridružila naslednja združenja: A.L. U.T., Centro Antichita Alto Adriaticu — Sezioni studi carsici, Centro di Cultura »Giovanni XXIII, Circolo culturale giovanile «11 Carso*. Comi-tato Regionale per la Difesa dei Fenomeni Carsici, E.N.P.A., Fede- Zadevne cone so bile določene za radi • pr^ebnih • naravnih • značilnostmi in zaradi značilnosti okolja, ki ter- jajo njihovo zaščito pred kakršnimi iTriešte, Italia Nostra, Lega Nazio- kolj kvarnim posegom. Da bi se državni zako-n mogel stvarno izvajati, pa je potreben deželni zakon za uveljavljanje tako imenovanega »izvršilnega pravilnika* za državni zakon. Že pred dvema mesecema je dežela ustanovila ustrezno komisijo, katere delovanje pa je bilo doslej prepočasno. Medtem pa se povsem neovirano ..........................................»mu...............................»m.....................................................................................mu Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, od SV. ANE IN S KOLONKOVCA Robert Petaros 5.000 lir, Ksenija in Gojko Budal 5.000 lir, Angela Černivc 1.500 lir, Albina Debeljak 2.000 lir Čezira Possega 500 lir, Giordano Pieni 2.000 Ur, Luciano Giampieri 1.000 Ur, Adriano Servi-liani 1.000 Ur, Marija Železnik 1.000 Ur, Celestina Giampieri 500 lir, Um-berto Rovere 2.500 lir, Bruno Godina 500 lir, Antonio Gali 2.000 Ur, N.N. 10.000 Ur. družina Berce 10.000 lir I^eandro Godina 1.000 Ur, Santina Merlak 2.000 lir, Angel Oblak 1.000 lir, Mario Sancin 4.000 Ur, V spomin ob 7. obletnici smrti drage mame Štefanije Tavčar daruje hči Darinka Franovič 5.000 lir. V nočastitev spomina drage Nade Menduzzi daruje družina Segulin 2.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Marino Košuta (Opčine, Bazoviška 24) 10.000 lir, Julka in Pio Meden (Ul. Montorsino 7, Trst) 10.000 lir. Franc in Slava Košuta (Ul. Commerciale 32, Trst) 5.000 lir. Silvano Cibic (Križ št. 283) 2.000 lir, Rino Giovannini (Ul. Schiapparelli 32, Trst) 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI V počastitev spomina pok. Vere Racman por. Grgič daruje Franc Križmančič (Cebivka) z družino 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Vere Racman por. Grgič daruje Silvester Grgič z družino 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Skupina Kontovelcev 10.000 lir, Bruno Pertot (št. 449) 5.000 Ur, Guerrino Prašelj (št. 244) 5.000 lir, N.N. s Kontovela 2.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU DARUJEJO: Pavel Furlan, Gabrovec štev. 5 2.000 Ur. V počastitev spomina pok. Ivane Kralj daruje Gizela VergineUa s Proseka 2.000 lir in Marija Sedmak iz Vižovelj 3.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Gio vannija Monteverdija darujeta Ivan in Dora Kralj 5.000 Ur. « * • Namesto cvetja na grob Franca Korena darujeta Bruna in Aljoša 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ob 3. obletnici pok. Ivana Vidmarja darujejo družine Vidmar, Giaconi in Tuk 2.000 lir za PD «škamperle», 2.000 za Dijaško matico in 2.000 lir za SZ «Bor». V počastitev spomina pok. Janka Sancina darujeta Rozalija in Celestina Sancin 5.000 lir za PD »Ivan Cankar*. V počastitev spomina pok. Jožefa Škerlja darujeta Marija in Justa 5.000 lir za sklad prof. Andreja Budala. Ob 24. obletnici smrti strica Antona Miklavca daruje nečakinja Marija Kette 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 3. obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Čemjave daruje žena Štefanija z družino 101)00 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pavle Lupini darujeta Marica Škabar in Alma Reschitz .2.000 Ur za PD »Škamperle*. V spomin pok. Albina Pečarja daruje Amalija Čok od Sv. Ivana 1.000 Ur za Glasbeno matico. Mario Luin daruje 1 000 lir za Glasbeno matico Namesto cvetja na grob Antona Sauleja darujejo učitelp ricmanjske osnovne šole 5.000 lir za šolsko blagajno. V počastitev spomina pok. Albina Pečarja darujeta Anton in Marče-la Malalan 1.500 lir za PD «Lonjer-Katinara*. Namesto cvetja na grob Albina Pečarja daruje Karel Čok (Tinče-tov) 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Albina Pečarja daruje Miče Gombač 3.000 lir za PD »Lonjer-Katinara*. V počastitev spomina pok. Ljudmile Terčon in pok. Franca Slokarja darujejo uslužbenci radia Trst A 68.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob pok. Janka Sancina darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir za Glasbeno matico. tuto" di BotaniCa" tfell’UnfV%rsita delili Studi-di~T*i«Rt*i tstituto di Zooio- gia deirUniversjtš Hegli Studi di Pale Contro la Distruzione degli U-celli, Libumia. Slovensko planinsko društvo, Societa Alpina delle Giulie. Zato se vabijo državljani, ki so zainteresirani za to vprašanje, naj podpišejo peticijo, ker predstavlja vzpostavljanje kraških rezervator prvi neobhodno nujen korak, čeprav sam po sebi nezadosten, za resen program ohranitve tistega, kar je od tržaškega in goriškega Krasa še ostalo. Podpisi se zbirajo pri: Giomalfo to, P. della Borsa 8, v knjigami »Parovel*, Galleria Tergesteo. Združenja in vsi tisti, ki želijo sodelovati pri zbiranju podpisov, lahko zaprosijo za ustrezne obrazce pri knjigarni »Parovel* (Galleria Tergesteo)*. * * * Objavljamo gornje vabilo, vendar hkrati izražamo samo ob sebi umevno željo, da bi morali pri izvajanju rzakona Belci*, o katerem smo od vsega dnevnega tiska v Italiji pred mnogimi leti s posebnim poudarkom prvi poročali, imeti ustrezno pomembno vlogo in glavni delež v prvi vrsti predstavniki slovenskega prebivalstva našega Krasa Zdi se nam namreč, da je delež predstavnikov tega prebivalstva na pr. že v zgoraj naštetih organizacijah precej pičel, čeprav mnoge nosijo besedo «Kras» že v svojih naslovih. 0 V petek se je sestal miljski odbor karnevala, ki je razpravljal o tradicionalni prireditvi, ki bo že dvajseta in to 3. marca 1973. Dogovorili so se za enotno skupino, ki naj prikaže zgodovino Milj. nadaljevanju pa bo vsem na razpolago za pojasnila in tudi za sestavo obveznih prijav, ki jih bo treba oddajati mesečno ali vsake tri mesece (odvisno od letnega prometa). Žigosanje knjig je obvezno in ga je treba izvesti najkasneje do 15. januarja. Zaradi tega je nujno, da se vsi tisti operaterji, ki se misli-jo posluževati Slovenskega gospodarskega združenja, za storitve v zvezi z IVA, javijo v uradnih urah že v teku tega leta, da ne bo zamud ali pa gneče zadnjih dni, kot se to vedno dogaja. K. J. Ladja «C. Colombo sredi viharja na Atlantskem oceanu Prekooceanska potniška ladja Tržaškega Lloyda »C. Colombo* je včeraj zaplula sredi silovitega orkana. Ko se je ladja nahajala v Atlantskem oceanu približno 900 milj pred portugalsko prestolnico Lizbono, jo je zajel vihar: poleg hudega vetra je bilo tudi morje silno razburkano, saj je doseglo deveto stopnjo moči. Zaradi močnega pozibavanja se je potolklo 8 potnikov in 27 članov posadke. Vsekakor je sinoči kapitan Bada-no brzojavno sporočil, da ni nobenega hudega ranjenca in da tudi ladja sama ni utrpela hudih poškodb. Zato bo dospela že danes dopoldne v Lizbono. V Trst, zadnji pristan njene prekooceanske plovbe iz New Yorka, pa bo dospela kot najavljeno na božični predvečer. Brivski saloni in slaščičarne za praznike Slovensko gospodarsko združenje nam je sporočilo, da je tržaška občina izdala v teh dneh dva posebna odloka, ki spreminjata umike naslednjih kategorij: brivci in frizerke: v petek 22., soboto 23., petek 29. in soboto 30. decembra, bodo saloni odprti neprekinjeno od 8. do 19. ure. — slaščičarne: v obdodju od 15. do 31. decembra odpade obvezni tedenski počitek (kot je bilo že določeno za druge trgovine). Občina pa ima v pripravi se nekaj sprememb za umik trgovin ob prazničnih dnevih, o tem pa bomo poročali takoj, ko bodo izdani u-strezni odloki. Drevi v Zgoniku občinska seja zgoniški izredni Drevi, ob 21. uri, se občinski svet sestane na seji. Po vsej verjetnosti bodo svetovalci razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z gradnjo občinske telovadnice in njene lokacije V ČETRTEK OB 17. URI PRI »CANKARJU* Film o izletu PD v Makedonijo V četrtek ob 17. uri bo v dvorani prosvetnega društva »Ivan Cankar* v Ul. Montecchi 6/IV. gost Sergio Delmasso. Tako kot lani. bo tudi tokrat predvajal svoj filmski posnetek z izleta Primorskega dnevnika v Makedonijo. Ker je prav ta izlet ostal našim izletnikom v najlepšem spominu, smo prepričani, da se bodo v velikem številu udeležili predvajanja filma in tako ob žigih posnetkih še enkrat podoživljali nepozabne dneve med prijaznimi in gostoljubnimi makedonskimi prijatelji. Ob tej priložnosti bodo prisotni zvedeli rante prima* tudi za smer množičnega izleta g letu 1973. Zagotavljamo rim, da bodo prijetno presenečeni. Ogled Delmassovega filma je seveda zastonj. 0 V veliki dvorani trgovinske zbornice bodo danes ob 10.30 razdelili na grade natečaja za »zvestobo na delu jn gospodarski napredek*. ..... ...........n,niiim,m,,«........................................hiiiiiiiiiiiii.............................................mi.....iiihiiiiiiiiiiiiii............................................. ca Rossella Dussi, zidar Mario Giu-liani in prodajalka Dorotea Slavec, Danes, NEDELJA, 17. decembra LAZAR Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 13.34 in zatone ob 4.04. Jutri, PONEDELJEK, 18. decembra RADKO Vreme včeraj: najvišja temperatu-tura 8,8 stopinje, najnižja 3,2 ob 19. uri 6,1 stopinje, zračni pritisk 1029,5 mb rahlo narašča, veter 15 km na uro, severovzhodni, vlaga 44-odstot-na, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo’ razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. decembra 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je UMRLI SO: 73-letni Fortunato O misso, 53-letni Giovanni Gherbaz, Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELJ VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 796-301 Settembre it. 16/111 71-letna Susanna Godina por. Ga-gliardi, 62-letni Carlo Conelli. 78-letna Maria Bresciani vd. Tombazzi, 61-letni Pietro Dambrosi, 55-letni Mordacki Nacson, l-letna Luara Le-pore, 66-letna Angela Codan por. Sconcia, 76-letni Luigi Morostica, 58-letni Luigi Abrami. 67-letni Giordano Giovarmoni, 76-letna Lucia Tamburlin vd. Zannoni. 71-letni Giuseppe Verginella, 83-letna Maria Rabach por. Paldch. OKLICI: uradnik Marco Coda in gospodinja Sonia Metzenik, električar Mario Matiasic in baristka El-da Cergol, pomorščak Giovanni Ru-sconi in upokojenka Paola Zorman, učitelj dr. Francesco Cemdc in univ. študentka Marina Verson, finančni brigadir Nicola Cirdiello in delavka Pasqualina Gervasi, natakar Fulvio Biekar in frizerka Franca Fasso-ne, tehnični asistent Walter Eran-ca in uradnica Laura Bobicchio, zidar Giancarlo Petrei in gospodinja Edda Pulcherio, industrijski izvedenec Marco Perruccio in poklicna bolničarka Loredana Sardi. upokojenec Giovanni Errrilio Zanconati in gospodinja Ornelia Rosa Pavone, kemični izvedenec Antonio Giusep- pe Melidoni in uradnica Rachele Sorrentino, učitelj dr. Marino Cini in uradnica Giovanna Latin, šofer Alberto Burla in šivilja Luciana Glavina, učitelj dr. Giuliaino Prandi-ni in uradnica Giuliana Godenigo, uradnik Antonio Di Micco in uradnica Bianca Raggi, učitelj Luciano Laurini in bolničarka Dora Cardel-la, mehanik Helmut Christian Kort) in tkalka Irma Cotide, avtoprevoznik NicoJd Palese in gospodinja Ljubica Bukvic, uradnik Romano Sa-cellini in uradnica Silvana Romano, geometer Giovanni Di Patria in ra-čunovodinja Daniela Spadaro. železničar Marino Rinaldi in učitelji- BARI 21 88 75 46 65 CAGLIARI 49 56 85 3 61 FIRENCE 5 13 27 26 35 GENOVA 65 37 89 67 18 MILAN 23 84 60 30 14 NEAPELJ 60 26 82 33 10 PALERMO 74 28 5 11 80 RIM 59 81 19 5 87 TURIN 87 14 31 79 45 BENETKE 66 73 21 84 37 SEBOFLEX VSE Lh iUNC IN »OTOURAFSKJ MATERIA1 Irst. Ul. Mazzini 53, lel. /33-361 Prijatelje naprošamo da in z o a n c t na« obiščejo ** uradnik Attalio La Porta in uradnica Marisa Coslovich, prevoznik Gui. do Vescovi in baristka Gabriella Goruppd, LOTERIJA 1 X 1 ENALOTTO IX 2X2 21 KVOTE: 12 točk - 7.609.000 lir; 11 točk - 285.300 Ur; 10 točk — 26.700 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant'Anna, Erta di S. Anna 10 (Koionkovec). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Dramaturška predelava in pesmi MIROSLAV KOŠUTA Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba IVAN MIGNOZZI Režija MARIO URŠIČ Osebe: Janko — Marko Sosič; Metka — Tanja Smotlak; Oče — Rado Na-krst; Mačeha — Zlata Rodoško-va; Tonček — Rudi Tavčar; Stric Jemač, piskrovez — Danilo Turk; Učitelj in škrat —Stojan Colja: Nagajivček, palček — A-drijan Rustja; Boter Slama, ptičje strašilo — Alojz Milič; čarovnica — LeU Nakrstova: Pripovedovalec — Livij Bogateč. Kot gozdne živali in otroci nastopajo še: Aleksander čok, Roby Gorup, Elizabeta Malalan, Judita Malalan, Dario Olenik, Sonja Ozbič in Alda Sosič. Premiera: V torek, 19. t.m. ob 15.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Farsa v dveh dejanjih (Ljudski oder) V soboto, 23. t.m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v NABREŽINI. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritev razstave otroških risb predstave »Trnuljčica* bo v torek, 19. t.m. ob 15. uri, pred premiero «Janko in Metka*, v Kulturnem domu v Trstu. Razstava bo odprta do 31. 1. 1973. Slovenski klub vabi v torek, 19. decembra ob 20.30 na predavanje DRAGO KRALJ: NEZNANI TURISTIČNI BISERI JUGOSLAVIJE Znani slovenski fiovinar in svetovni popotnik bo svojo pripoved spremljal z barvnimi diapozitivi! Vabljeni! Podaljšanje plačilnega roka Kino Gledališča Nazionale 16.00-I8.30-22.0U «ii Radn no*. Barvni film. Marlon Brando. Fenice 15.00 »Shaft colpisce anco-ra». Richard Roudtree in Moses Gunn. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «L’awentura e l’awen-tura», Johnny Holliday in Lino Ven-tura. Barvni film. Grattacielo 14.00 Agatha Cristie: «Champagne per due dopo il fu-nerale*. Hayley MiUs, Britt Ek-land. Detektivka. Excelsior 14.30 »La prima notte di quiete». Barvni film Alain Delon, Sonia Petrova. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 14.30 «La morte accarezza a mezzanotte*. Susan Scott, Simon Andreu, Peter Martell. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 14.30 «L’arancia meccanica*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «1 ribelli di Scozia*, Michael Caine. Barvni film. Capitol 15.00 »...e poi lo chiamarono il magnifico*. Barvni film za vse. Crisiallo 15.00 «Ma papa ti lascia sola?* Barvni film za vse. Filodrammatico 15.00 «1 sette desi-deri di una vergine*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «E continuavano a fregarsi un milione di dollari*, Lee Van Cleef in Gina LoUobrigida. Vittorio Veneto 14.30 «Decameron proibitissimo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 14.30 «11 solitario del West». Charles Bronson, Lee J. Coob, Brian Keith. Barvni vvestem film. Ideale 14.00 «Bada alla tua pelle Spi-rito santo*. Vassily Karis, Ray 0’Connor. Barvni film. Astra 15.00 «Amico stammi lontano almeno un palmo*, Giuliano Gem-ma in Marisa MeU. Barvni film. Mladinska igra MUCIN DOM napovedana za ponedeljek 18. t. m. v Skednju je prenesena na kasnejši čas zaradi bolezni med mladimi igralci. PD Ivan Grbec Skedenj Prefekt Abbrescia je odredil da se od 12. decembra za 15 dni podaljšal plačilni rok za vplačila v zavodih Banca d'America in Ban-ca dltalia, kjer so 11. decembra stavkali uslužbenci. KJE BOMO SILVESTROVALI? Hotelsko turistično podjetje «PALACE HOTEL PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje. Igra-U bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE, v restavraciji LJUBLJANA. Možnost silvestrovanja je tudi ob POKRITEM BAZENU in DISCU CLUBU. Rezervacije po telefonu na št. 73343. HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VELIKI REPEN vabi na veselo silvestrovanje, igral bo priznani orkester. Gostom bomo servirali tradicionalni silvestrski menu. Potrebne so rezervacjie. HOTEL FURLAN REPENTABOR - TEL. 227-125 prireja silvestrovanje v novih prostorih in sprejema rezervacije. Bogata večerja. Ples. Igral bo orkester »THE LORDS*. HOTEL «RIVIERA» PORTOROŽ pripravlja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Bogat silvestrski menu. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu štev. 73051. KINO Nfl OPČINAH Predvaja danes ob 15.00 »SI PUO’ FARE AMIGO* Zabavni westem film. Igrata: Jack Palance in Bud Spencer. PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA* V KRIŽU Danes, 17. t.m. ob 11. uri v dvorani Albert Sirk 25-letnica smrti slikarja ALBERTA SIRKA Ob 17. uri v Ljudskem domu 10-letnica smrti gledališkega igralca JUSTA KOŠUTE Danes, v nedeljo 17. decembri! ob 11.30, bo v Slomškovem domu v Bazovici PRVA OSEBNA RAZSTAVA olj z motiviko Krasa in Križa slikarja Roberta Daneua. Šolske vesti OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Prva seja glavnega odbora, izvoljenega na zadnjem občnem zboru, bo v torek, 19. t. m. ob 16. uri. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. KULTURNI DOM V nedeljo, 17. t.m. V mali dvorani Občni zbor SKGZ. V torek, 19. t.m. Saša Škufca «Janko in Metka* premiera. ROSSETTI IN AVDITORIJ Danes popoldne ob 15.30 bo v gl®' dališču Rossetti zadnja ponovitev Shakespearove tragedije »Kralj leso- V avditoriju pa bodo tretjič v 1® tošnji sezoni postavili na oder uspe- lo delo Carpinterija in Faragune «Noi delle vecehie provincie*. To dramske delo bo imelo tržaško občinstvo PJ*-ložnost gledati do vključno 26. d® cembra. Jutri bo za obe gledališči dan P® čitka. Zato pa se bodo igralci, ki nastopajo v »Kralju Learu* srečali * občinstvom v krožku novinarske zbornice. Srečanje bo ob 18.30. V torek pa bosta spet predstavi obe® gledališč. Za «Kralja Leara* je Pre® videnih še pet ponovitev. VERDI Nadzomištvo gledališča Verdi if sklenilo, da bo Mozartovo opero »vi-garova svetba*, ki bi morala biti M sporedu danes popoldne in je e®' padla zaradi stavke gledališkega ® sebja, uprizorilo na splošno željo 0® biteljev operne glasbe v soboto ‘ decembra ob 16. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE IZ KRANJA gostuje v organizaciji Slovenske prosvete danes, 17. t.m. ob 1®-uri v Marijinem domu v Ul; Risorta 3; ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici s Cankarjevo igr0 ZA NARODOV BLAGOR Vabi je ni! P.D. SLAVKO ŠKAMPERLE Vrdelska 7 vabi v torek, 19. decembra o® 20.30 v društvene prostore na predavanje S PLANIN V PODZEMLJE (ob 150-letnici turističnih škocjanskih jam) Predaval bo prof. Franc HabA Vljudno vabljeni! 1 • Krožek rGaetano Salvenn. prireja razstavo delavcev - v1116®« kov. Razstavljavcev je 49 iz v\ dežele, lahko si jo ogledate vSTj: dan (do 23. decembra) od 12.30 in od 17. do 19.30 na sedei na Korzu št. 12. Razna obvestila V sredo, 20. t.m. ob 19.30 bo liceju »F. Prešeren* v Trstu <>bc . zbor združenja staršev. Vabljeni v starši! ZAHVALA Tolpo se zahvaljujemo vsem, ki y z nami sočustvovali ob bridki naše drage Valerije Cergol vd. Francia in Posebna zahvala sorodnikom vsem darovalcem cvetja. Žalujoči sin Pavel z droi^1 Trst, 17. decembra 1972. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti 12. decembra 1972 za vedno zapustil naš dragi oče in nono IVAN MILANIČ železničar v pokoju Žalujoči hči Pavla, sin Stanko, vnuk EmB in drugi sorodniki Trst, 17. decembra 1972. r— 1 1 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali °b izgubi naše drage I .. Ni TONČKE GRUDEN Posebna zahvala č. g. župniku Poserelliju, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki ;o jo spremili na zadnji poti. Družine Gruden, Pertot in Pango® Nabrežina, 17. decembra 1972. ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sočutja ob smrti našega dragega JANKA SANCINA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem cvetja, ter vsem tistim, ki so počastB* njegov spomin. Družine Sancin in Birsa in v®e drugo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega ALBINA PEČARJA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji P°^ >n ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. DRUŽINA Lonjer, 17. decembra 1972. OB DANAŠNJI SLOVESNOSTI NA TRGOVINSKI ZBORNICI Nagrajena zvestoba zemlji in delu Med drugimi bo nagrajenih tudi šest slovenskih kmetovalcev Kmetije, katerih zgodovina sega ®)*» tri ali še več stoletij nazaj, niso nobena posebna redkost pri nas- Kolikor so stare naše slovenske vasi, od Miljskih gričev do šti-Mnskih gmajn in še naprej, toliko so stare tudi slovenske kmečke do-^očije. Nekaj drugega pa je, kar ie v teh kmetijah postalo danes tedkost: ljubezen do obdelovanja zemlje, predvsem v ljudeh iz mlaj-,e generacije. Marsikdo je že zdav-opustil kinetovanje in se zapo-drugje, v industriji in terciarni ^javnosti. «Ker je manj garanja m bolje nese» — je splošna ugotovitev in mladi se tega načela še tesneje oprijemajo. Sicer pa ima vdadi človek danes nešteto možno-od šole do vajeništva, kaj bi Memtakem garal kot vol za piškavo liro. Jn vendar je ostalo še nekaj ta-yh ljudi, ki jih nova stvarnost ter nje izvirajoča nova miselnost l, 1 odvrnila od domače grude, ki ?° jo dolga stoletja z veliko mu- obdelovali njih predniki. Trdno !° se oprijeli kose in vil, krampa lopate, ki so jim jih poverili ®cftje in očetov očetje in se za-frteli v skopo kraško zemljo. Ravno danes se bodo na Trgovinski zbornici v Trstu spomnili ‘fstih slovenskih kmetovalcev ter r1 nagradili za vestno dolgoletno svetovanje, ki so ga podedovali j10 svojih zaslužnih prednikih. Le-tesnji nagrajenci so Andrej Hr-tejt s Hrvatov pri Borštu št. 36, ^Oar kmetija obstaja že celega tisočletja; Josip Čurman iz Bo-Vncg št. 60, Dušan Milič iz Za-Madca pri Zgoniku št. 2 in Miro-f.y Žagar iz Bazovica št. 22, vsi Jriie s tristo let starim posestvom ,e.r Anton Ražem iz Gročane št. 7 in Josip Stoper z Zgornje Mag-~jiene št. 232 (200 let stari kme- m. ANDREJ HRVAT •Andreja poznajo daleč naokrog, ■^gova domačija, ki se kot po-/®na graščina dviga na vzhodni ^Petini nad Borštom, od koder je ^dovit razgled na Dolino Glinščice, Miljske hribe in naprej do mor- ^ ie v prvih poletnih dneh, ko se vhodom zaziblje bršljanova ve-Ca. polna obiskovalcev z vseh polna ODiSKOvaicev z vaeii . ®ni tržaške pokrajine. Težki sodi 'n®, ki jih Andrej da v tistih dneh * ^srnico se navadno že v tednu 111 do dna izpraznijo. «Letos ga je , Pičlih sedmih dneh pošlo kar 22 *• nam je povedal Andrej, ko y ga obiskali na domu. Pravkar ® le bil vrnil z «grunta» v bregu S pokrajinsko cesto, kjer ima Jcne nasade. Poleg 50 do 60 hi če je dobra letina, pridela ®drej, ki mu letos teče sedemde-leto življenja, tudi do sto li-"°v olja. «Vsaj letos ga bo toli-!*• nam je dejal, «ker je dobra Pna. Bo pa zato manj vina, ker 6il0 ob času cvetenja trt pre-c deževja. A nič zato, je dodal, " Pač letos to vino boljše.* Andrej je edfen redkih ljudi v tem Afdelu, ki se še bavi izključno s rotijo. Od mladih nog je popri-za delo in veselje do zemlje ® ni več zapustilo. Res je, da . kmečko delo naporno, a nudi neizmerno zadoščenje. «Danes A ie z mehanizacijo tudi manj ^Pora* je na koncu dodal Andrej, A SPLOŠNA PLOVBA piran-]ufloslavua fcupanfifeva Zi #6330 Piran, pp * Teieton (066) 73-681 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorsld prevozi * modernima ladjami nosilno s.oou - lD.nuo ton " UNIJA OKOLI SVETA "* unija jadran zahod Na AFRIKA JADRAN " PROSTA PLOVBA " POTNIŠKA SLUŽBA " SIMEX Ljubljana - samo slojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino In zastopanje tujih tirno 2a vSe tnlormaclje se prosa Pio, obrnite na upravo podjet 1® v Piranu ah na naAa pred "avniAtva v Jugoslaviji tn * biozemstvu. «škoda le, da nimam več dvajset let.» JOSIP ČURMAN V 300 let stari Čurmanovi kmetiji v Boljuncu je ostal glavni vir dohodkov živinoreja. Šest glav živine pri hiši je vendaria še precejšnje bogastvo, ki zahteva sicer skrbno nego, a tudi precej nudi, 70 litrov mleka na dan, kolikor ga pri hiši namolzejo, ni malo. Včasih se je Čarmanova domačija ukvarjala tudi z vinogradništvom in oljčnimi nasadi, a v zadnjih letih so veliko zemljišč razlastili za tovarno Grandi motori, za naftovod in plinovod. V teh krajih se je naselila industrija in udarila kmeta v živo. Celo pašnikov in travnikov za košnjo je veliko manj in živinorejec si mora pomagati kot ve in zna. Kar primanjkuje sena v sušnih letinah, je treba včasih ponj celo v Furlanijo, kjer ga je ne, so imeli Miličevi v Zagradcu kmetijo, kamnolom in gostilno. I-meli so precej delavcev, ni pa bilo še strojev, ki lajšajo delo. Danes razpolaga kmetija z vsemi sodobnimi sredstvi za obdelavo zemlje in čeprav je družina manj številna kot včasih (očetu pomaga samo en sin z družino), je svojo kmetijo še obogatila. Poleg reje do osemnajst glav živine, pridelajo 60-70 hi vina na leto. Kar dvakrat na leto, spomladi in jeseni odprejo osmico, ki privabi veliko ljudi. Sploh pa obiskujejo ta kraj, ki ima le dve hišni številki, veliko izletnikov, ki so za kmetovalce v teh krajih prava šiba božja. Brezobzirno teptajo travnike in njive in večkrat se ne dajo odvrniti od takega početja. Pa še en problem tare kmetiji v Zagradcu — to je cesta, ki vodi v vas in je še niso asfaltirali. MIROSLAV ŽAGAR dovolj in je poceni. Josip, ki se je rodil leta 1911 v Boljuncu pa ni pravi dedič te starodavne kmetije. K hiši se je namreč priženil in po stari tradiciji družine nadaljeval s kmetijo. Delo na kmetiji je pretrgala le afriška vojna leta 1935, ko je moral kot mnogi drugi slovenski fantje obleči vojaško suknjo, in povojna leta, ko §e je za krajši čas zaposlil v naftni čistilnici Aquila. DUŠAN MILIČ Dušan Milič se je rodil 31. 5. 1911 v Zagradcu pri Zgoniku. Ko mu je oče umrl, mu še ni bilo dve leti. Že kot otrok se je moral zato oprijeti trdega kmečkega življenja. Delal je tudi v kamnolomu in z volovi vozil kamenje v Trst. V starih časih, do prve svetovne voj- aiuiiiiiiiiiniiuiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiimiumiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifimnimiiiiiMii NOVA TRGOVINA NA OPČINAH Na sredi vasi, v Bazovici, stoji sodobno urejeno poslopje, človek Včeraj je bila odprta nova samopostrežna trgovina DESPAR na Opčinah v Ul. Nazionale št. 63, tel 212197. Lastnika sta Livij Pahor iz Trebč in Valter Puntar s Proseka. Trgovina je funkcionalno in okusno opremljena ter dobro založena, za kar je poskrbelo podjetje DESPAR niiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiirtiiuiinmiimiiiiiiuiiiniimiuiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiimiiiuimimi SV. JAKOB Smrt zavednega Slovenca Janka Sancina i Številni prijatelji in znanci so v torek, 12. t.m. spremili na zadnji poti zavednega in naprednega šentjakobskega Slovenca Janka Sancina, ki je umrl v starosti 74 let. Pokojni Janko Sancin se je rodil v Beki, leta 1921 pa je prišel v Trst in se v mestu zaposlil s priložnostnimi deli. Šele po osvoboditvi leta 1945 je dobil stalno mesto v železarni ILVA in delal v njej do upokojitve. V naprednem okolju in duhu vzgojen se je Janko Sancin v času hude preizkušnje med narodnoosvobodilno borbo postavil na stran boja za svobodo. Ves čas je bil v Trstu, največ pri Sv. Jakobu, terenski delavec v družbi z drugimi znanimi aktivisti. Delal je za gibanje po svojih najboljših močeh in za našo svobodo doprinesel tudi žrtve svojih najdražjih. Njegovi hčerki Sonja in Marija sta namreč padli v narodnoosvobodilnem boju in njunih grobov nikoli niso mogli najti. Sonja je odšla v borbo iz Materije, Marija pa iz Rovinja. Po ženini smrti sta se mu iz drugega zakona rodila sin Boris in hčerka Iva. Oba sta' obiskovala slovensko trgovsko šolo v Trstu in sta po očetu podedovala svoje slovensko prepričanje. Pokojni Janko Sancin je bil človek veselega značaja. Rad je zahajal v znano gostilno pri Sv. Jakobu, kjer se je srečaval s starimi znanci, in rad je prebiral naš Primorski dnevnik. Naj mu bo lahka domača zemlja. LONJER Umrl je Albin Pečar Po zelo kratki bolezni je prejšnjo nedeljo nenadoma preminil domačin Albin Pečar. Pokopali smo ga v torek na katinarskem pokopališču. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec in marljiv delavec. Rodil se je 27. februarja 1902 v Lonjerju kot peti otrok številne delavske družine. Še kot 12-letni fant je zgubil očeta in si je moral začeti sam služiti kruh s tem, da se je najprej vdinjal za pastirja v domači vasi, nato pa se je izučil za tesarja in se je s tem ukvarjal skozi vse življenje. Kot delavec je bil zelo sposoben, saj se je kmalu povzpel na čelo skupine tesarjev, ki je sodelovala pri raznih velikih gradnjah na Tržaškem. Med narodnoosvobodilno borbo je tudi on doprinesel svoj delež, kot vsak naš zaveden in napreden človek. Pokojni Albin zapušča v Lonjerju ženo Bianco in hčer Eleonoro z družino, katerim izrekamo naše sožalje. Radi bi si na prvi pogled ne mislil, da je v njem lepo urejena kmetija. In vendar se tu že 300 let bavijo z živinorejo. Sedanji gospodar Miroslav Žagar, Ciletov po domače, ki se je rodil leta 1922, je od svojih prednikov podedoval poleg kmetije tudi ljubezen do kmečkega dela. Uredil si je moderen hlev (po ameriškem sistemu, nam je povedal, ko lahko stopiš tudi za jasli) in v njem namestil deset glav živine, ki mu daje nad 80 litrov mleka dnevno. V glavnem ga z lastnim avtom vozi v mesto zasebnikom in vse to je dovolj za spodobno življenje. Vendar ni bilo vedno tako. Miroslava so v bližnji preteklosti teple nesreče. Pred tremi leti mu je namreč zgorela domačija. Miroslav in njegova žena se še danes z grozo spominjata tiste zimske noči, ko ju je prebudil iz sna sosed in zakričal, da gori skedenj. V zmedi sta s pomočjo sosedov rešila, kar se je dalo rešiti, v naslednjih letih pa sta se spet o-pomogla, vendar jima oblasti niso dovolile, da bi si kmetijo uredila drugje. ANTON RAZEM Na Gnočani so danes boljše razmere, kot so bile včasih. Živinoreja, ki je bila od vedno glavna skrb vasi, se je s splošnim razvojem živinoreje, okrepila. Zato je dames na Gročani več glav živine, kot pa je prebivalcev. Eden naj-vestnejših živinorejcev v vasi je Anton Ražem. Sedemdeset let mu je in s ponosom se danes spominja, da je že zelo mlad poprijel za koso in je ni več izpustil. Danes sicer po gročanskih travah ne poje več kosa, temveč požrešna kosilnica. Ravno zato pa je lažje crovna-ti* živino, pravi Anton Ražem. «Vča-sih smo imeli samo pet repov v štali, danes si jih lahko privoščimo deset. Pa tudi za prodajo Hite1 ka ni več problemov. Včasih ga je bilo treba nositi peš, v vrčih na glavi, v mesto, danes pa ga nosimo v srenjsko hišo na začetku vasi, kamor ga pridejo iskat s tovornjaki.* JOSIP STOPER Od umne živinoreje do umnega vrtnarstva ni dolg korak. Treba je le skočiti s kraške planote do vzhodnega predmestja, v bližino morja. Med «mandrijami» srečamo tudi Stoperjevo domačijo. Gospodar, postaven fant, je najmlajši od šestih, ki bodo danes nagrajeni. Rojen je namreč leta 1932. Njegova domačija je tudi najmlajša med šestimi. Vendar njegova skrb za zemljo nima nič kaj zavidati ostalim. Vrtnarijo je prevzel šele leta 1962, ko mu je umrl oče, in v nekaj letih posestvo bistveno izboljšal. Danes ima za prevažanje zelenjave, ki mu obrodi tudi v zimskem času, na razpolago avto in tovornjak, medtem ko je njegov oče vozil s konjsko vprego, njegov ded pa še z volovi. Časi se torej spreminjajo in mladi Josip (pravijo, da se mladi ljudje nočejo več ukvarjati s kmetijstvom) izmenjuje svojo ljubezen do zemlje z ljubeznijo do svojih štirih hčerk, ki jih v brk asimilaciji, ki prodira v predmestja, vozi v slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Dušan Kalc PRODAJA, ČIŠČENJE IN POLNJENJE REZERVOARJEV za nafto, gorilno olje itd LA C0MBUSTIBILE Trst — Domjo 38 Telefon 81 02 58 - 82 03 31 ZA NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31.1. 1973 2.000.000 lir NAGRAD Ena izmed njih je tudi barvni televizor SELEČO SD 26 s panoramskim ekranom in elektronskim selektorjem za 7 različnih kanalov. Mere: dolžina 81 cm, višina 55 cm, širina 59 cm. 40 IZREDNIH NAGRAD! In za vse vsak mesec revija DAN! dobitniki nagradnega natečaja T club v Trstu 1. serija H/141460 2. serija H/138960 3. serija H/120060 4. serija G/139234 5. serija C/196284 6. serija C/126029 7. serija E/198237 8. serija 9. serija 10. serija 11. serija 12. serija 13. serija 14. serija 15. serija 16. serija 17. serija F/190009 D/163006 F/195843 C/120888 D/150956 H/168827 H/138898 B/175026 C/189057 F/172420 DOBITNIKI SE LAHKO OBRNEJO NA «T CLUB* V UL. SV. FRANČIŠKA ŠT. 11 — TELEFON: 76 69 80 pandoro Bauli 750 g lir kokoši majhne, cele kg po lir švicarski emantalec 100 g lir 148 Orehi, lešniki, mahdeljrit ipd. nacionalni pridelek z lupino 300 g lir 225 ananasov sirup Sol d'Oro 830 g lir 295 «tortellini» Barilla 250 g lir 360 «zampone» Modena surov J?8 135 artičoke Sol d'Oro v oljčnem olju OOrt 200 g lir keksi Eurocoop čokoladni 1AA 125 g lir 1 «panettone» Coop L*1 1.400 whisky King of Scots S“'M5‘ 2<270 Caprice des Dieux sir te 315 pivo Forst svetlo 3 steki, po 1/3 290 purani veliki, celi L“ 980 pražena kava bar £.0g 540 amaro Ramazzotfl steki. 0.75 1 lir peneče se vino Asti Gancia steki. 0.77 1 lir padski sir za ribanje «grana» 100 g lir 220 semensko olje steki. 1 1 lir 245 vino lambrusco Sorbar? CIV steki. 0.72 1 lir 260 grah «novelli» Findus 300 g lir 260 zelene oljke SaclA •** i6o oljčno olje Coop Sol d’Oro 11 740 dateljni Deglet Nour ;9rog 195 margarina Sol d'Oro posodica 200 g Chianti trgatev 1968 DOC Certaldo '»Trt steki. 0.72 1 lir W vino barbera Asti Calamandrana OCrt steki. 0.72 1 lir konjak Gran Monarque Tre Stelle t Cf\ steki. 0.75 1 lir predjed ribja Findus ? 8 530 čokolada Excelsior mlečna in mlečno One lešnikova 200 g lit v vseh SUPBRGOOP DELAVSKIH ZADRUG ★★★★★★★★★★★★★ v v POSEBNA BOŽIČNA PONUDBA tudi v naših tradicionalnih trgovinah GORIŠKI DNEVNIK PRED PRAZNIKI ŠE ENA OBČINSKA SEJA Odbornik za zdravstvo poročal o skrbi za priletne občane Zaradi IVA ne bo več trošarinskega davka - Mehanizacija občinskih uradov ■ Javna dela Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so se domenili, da se bo občinski svet zadnjikrat pred prazniki sestal v petek, 22. decem bra ob 18.30. Odborniki so na tej seji sklepali o javnih delih, pomoči in osebju. Odbornik Ciuffarin se je na ministrstvu za finance v Rimu pogovar jal o posledicah, ki jih bo za občinski proračun imela prekinitev pobiranja trošarine. Poročal je o odpravi trošarinskega urada zaradi uvedbe IVA, o odprtju novega področnega urada s petimi uradniki in o mehanizaciji uradov. Občinska upra/va bo kupila dva stroja IBM s « spominom,,, da bi pospešili delo v tehničnem in sklepčnem uradu. Odbornik Ciuffarin je predlagal nakup mopedov za poljske čuvaje, stroje za posipavanje soli in peska in dva motoma snežna pluga. _ Odbornik Moise je predlagal občinsko sodelovanje na mladinskih igrah ter izplačilo prispevka 6 milijonov lir UGG. Odbornik Paulin je poročal o začasni zaposlitvi šolskih slug in o imenovanju komisije za sedem uradniških mest. Na predlog odbornika Agatija so odobrili nakup zoni je v industrijski coni, asfaltirali bodo cesto, ki povezuje Drevored 20. septembra s tehničnim zavodom v Ul. Virgilio (okoli en milijon lir stroškov), popravili bodo sodno palačo (3,5 milijona), namestili centralno kurjavo v telovadnici v dolini Koma (3,5 milijona) ter zgradili igrišče za otroke v kraju Forte del Bo sco (Pevma), za katero bo sredstva prispevala tudi dežela. Odbornik za zdravstvo Tomassich je poročal o pomoči na domu za priletne občane. O predlogu bodo razpravljali na občinskem svetu ter sprejeli tudi ustrezen pravilnik. Ustanovitev te službe izhaja iz skrbi, da bodo priletni občani v sedanjem hitrem ritmu življenja vedno bolj osamljeni. Da bi se to ne dogajalo več, mora občina poiskati bolniško osebje in družinske pomočnice. Vse te dejavnosti brdo samo spopolnile tiste, Id v socialnem smislu že delujejo. V torek 24-urna stavka gradbenih delavcev Pokrajinska tajništva gradbenih delavcev so se včeraj sestala, da bi razpravljala o problemu delavske pogodbe in drugih vprašanjih, ki jih je treba čimprej rešiti v korist te delavske kotegorije. Čeprav so na tej seji dognali ,da od strani gospodarjev ni nobene dobre volje za reševanje teh problemov, so prisotni odobrili dosedanji delavski boj za dosego delavskih pravic. Pozvali so vsa sindikalna tajništva, naj nadaljujejo po poti, ki so jo izbrali. Ob koncu seje so prisotni sklenili, da bodo oklicali pokrajinsko stavko za torek, 19. decembra, in bo trajala 24 ur. Istega dne bodo imeli v Gradišču zborovanje vseh zainteresiranih delavcev. Mihailoviča Eisensteina zOklopnica Potjomkim. Pred predavanjem, filma samega je filmski kritik Sergij Grmek iz Trsta predstavil občinstvu pomen tega filma iz leta 1925 in povedal, da je bil takrat eden najpoljših stvaritev skupno s Chaplinovimi filmi. Grmek je potem na kratko orisal režisersko umetniško pot Eisensteina in povedal, da je bila oklopnica Potjomkin drugo važnejše delo ruskega umetnika in da spada med najboljša v njegovem opusu Prvi Eisensteinovi filmi so zelo pomembni. V njih se prepletata dve nasprotni si misli: ideologija stare Rusije za časa carskega vladanja in nova ideologija, ki je rodila socialistično revolucijo. Prav s tem mojstrskim združevanjem, je Eiesenstein uspel na platnu prikazati nastajanje oblasti delavskega razreda. Film, ki ni imel tonske spremljave je prikaz ruske revolucije in sicer življenje posadke Potjomkin in vstar jo, ki je nastala na njej. NA POBUDO KROŽKA «RINASCITA» Pirelia o OPP V razmeroma kratkem času bomo imeli v Gorici tri pomembna predavanja, ki s svojo vsebino globoko posegajo v življenje naše družbe Prejšnje dneve smo poslušali stališče družbeno zavzetih kvalificiranih predstavnikov o nenasilju in odklanjanju služenja vojske zaradi vesti in o Valpredi. prihodnji teden pa bomo poslušali strokovnjaka s področja terapije umo-bolnih. Kulturni krožek «Rinascita* iz Gorice bo v sredo zvečer priredil na sedežu KP1 predavanje dr. Agostina Pirelle. direktorja umobolnice v Arezzu in pokrajinskega odbornika za zdravstvo iz Arezza Bruna Beninija. Pirelia je bil svoj čas vodilni človek v goriški umobolnici, ali kakor ji vsi pravijo: OPP (Ospedale Psichiatrico Provin-ctale). DELOVANJE PO NAŠIH DRUŠTVIH KORISTNI IN POUČNI STIKI MED OBMEJNIMI LJUDMI PREDAVANJA in filmi PO vseh iziet bivših beneških rudarjev PROSVETNIH DRUŠTVIH NA GORIŠKEM T. , . , ™ ^ i „ v Kobarid, 1 olmin in v Lerkno Udeleženci izleta, ki ga je priredilo društvo «Ivan Trinko», so bili presenečeni nad dosežki delovnih ljudi V koordinaciji SPZ in Delavske univerze iz Nove Gorice V prihodnjih tednih se hodo predavanja nadaljevala Življenje naših prosvetnih dru- j PD «Jezero» predavanje «0 spolni štev na Goriškem je v zadnjem vzgoji*. Po zanimivem govoru je vse prisotne pozdravil Rutar, predstavnik Delavske univerze iz Nove "času zelo živahno, še posebno odkar je Slovenska prosvetna zveza v Gorico skupno z Delavsko univerzo iz Nove Gorice organizirala serijo filmov in predavanj, ki so, in jih bodo, imeli razni znani profesorji s Primorske. Koordinirana predavanja so bila po raznih prosvetnih društvih, kjer je povsod veliko število občinstva z zanimanjem sledilo razlagam, še posebno ker so bila ta aktualnega značaja. Pogflejmo sedaj kakšno je bilo delovanje društev v zadnjem tednu. Pričelo se je v Štan-drežu na sedežu PD «0. Župančič*, kjer so v torek zvečer predvajali film iz serije VOS. Naslednjega dne so v Dolu imeli zelo zanimivo predavanje «Splošno o raku*, ki ga je imel prof. Prijatelj, zdravnik iz Nove Gorice. Istega dne so v društvu «Briški grič* iz števerjana vrteli film iz serije VOS. V četrtek, 14. decembra, je profesorica iz Ajdovščine Mira No- vak imela v Doberdobu, na sedežu ............................................„„„„„„„„„„„..... VESTI Z ONSTRAN MEJE Uveljavljanje obmejnih umetnikov Kogoja, Medveščka in Volariča Lično oblikovan katalog ob Kogojevi razstavi v ljubljanski Moderni galeriji ■■■■■■■■■■■■■j Gorice. Dino Roner v imenu gori-ške prosvete se je zahvali] Rutarju in univerzi za strokovno pomoč in si želel čimvečje sodelovanje med tema dvema organizacijama. Predavanje «Splošno o raku» so imeli tudi na sedežu PD «0. Župančič* v Štandrežu, kjer je veliko število poslušalcev z zanimanjem poslušalo besede prof. Prijatelja, ki je v glavnem govoril o preventivnem zdravljenju te hude bolezni. Po predavanju je sledila dolga diskusija, kjer so skoraj vsi prisotni zastavljali vprašanja novogoriškemu zdravniku, ki je vsakemu posebej z veseljem odgovarjal. Drugi teden in po praznikih se bodo Po naših društvih nadaljevala podobna predavanja aktualnega značaja. Stavka državnih uslužbencev, ki je bila napovedana za 19. in 20. decembra, bo po novih navodilih vsedržavnega vodstva CISL trajala samo 20. decembra. Ta dan bo na na sedežu v Ul. Roma ob 10.30 zborovanje. 1 l fr (§|i Dve občinski seji na Goriškem V prihodnjem tednu bosta v*dveh naših vaseh dve občinski seje. V Doberdobu se bodo občinski možje zbrali v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri. Drugo sejo bodo imeli v Števerjanu v sredo, 20. decembra, ob 20. uri. Izkaznice za leto 1973 bivših političnih preganjancev Vsedržavno združenje bivših političnih pregnancev v nacističnih taboriščih poziva vse člane, naj obnovijo člansko izkaznico za leto 1973 in nove, ki niso še včlanjeni, naj to storijo čimprej. Izkaznica stane 500 lir. Za podrobnejša pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na sedež združenja v Ul. Codelli 2. Isto združenje bo v polovici januarja prihodnjega leta imelo svoj občni zbor, kjer bodo članom porazdelili posamezne funkcije. % * f^r ■V. II i m FILM »OKLOPNICA POTJOMKIN. Kulturni večer Mladinskega krožka V organizaciji Mladinskega krožka v Gorici so v petek, 15. decembra, v klubskih prostorih vrteli film znanega ruskega režiserja Sergeja liiiiiitiiiiimiiiHiiiiimiiimiiiiiitiiiiiiliiitiiiiiimiiM ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Denise Puddu, Laura Valenti, Mauro Poian, Erika Luxich. SMRTI: upokojenec 71-letni Gre-gorio Paiani, gospodinja 87-letna Santa Spessot vd. Zampar, upokojenka 79 letna Zoe Giurissich vd. Bisiani. gospodinja 71-letna Maria Zanello vd. Borghese, upokojenec 76-letni Alessandro Brunetti. OKLICI: študentka Daniela Su-sterini in slaščičar Silvano Cartel-li, analistka Gordana Miloševič in elektromehanik Luriano Drigo, frizerka Anna Crivelli in delavec Libero Plez, babica Margarete Schulze in zidar Odino Brandolin. POROKA: gospodinja Rosana Mat-tioni in študent Italo Chiaron. Oblikovalec Oskar Kogoj iz IVi.nia pri Novi Gorici, znan po svojih ležalnikih, je v temle izvijaču združil funkcionalnost in estetiko Na Goriškem deluje vrsta zrelih likovnikov, ki ubirajo različna u-stvarjalna pota. Potem, ko so se predstavili z več razstavami lokalnemu občinstvu in sodelovali tudi na številnih skupinskih razstavah v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije ter tudi v tujini, se jim odpirajo slednjič vrata galerij in muzejev, ki so rezervirani za najbolj ugledna imena. Po zelo uspeli razstavi Silvestra Komela iz Nove Gorice v ljubljanski Narodni galeriji, so se v petek odprla vrata Moderne galerije v Ljubljani Oskarju Kogoju iz Mirna. Svojo razstavo bo Kogoj čez mesec dni prenesel tudi v prostore Goriškega muzeja. Ob razstavi 30-Ietnega oblikovalca iz Mirna je izšel lično oblikovan katalog, ki vsebuje vrsto reprodukcij njegovih uspelih stvaritev, obenem pa tudi predstavlja študijsko pot mladega oblikovalca. Absolvent beneškega državnega u-metniškega inštituta s specializacijo višjega tečaja industrijskega de-signa, se je Oskar Kogoj začel spoprijemati s problemi likovnega oblikovanja drugače kot večina slovenskih in jugoslovanskih oblikovalcev. Njegove stvaritve niso nastajale za mizami v delovnih kabinetih, marveč v naravi, v živem soočanju s problemi ljudi. Ni čudno, da je najprej uspel pri igračah za otroke, zatem pri sedežnih garniturah ter slednjič pri raznih delovnih orodjih, jedilnem priboru in drugih izdelkih za vsakodnevne potrebe. Njegove stvaritve, ki so sicer oblikovalno zelo zahtevne, so s glavnem pripravljene za industrij sko proizvodnjo. «Jadran - Cici ban* v Mirnu, »Lipa* v Ajdovščini, Meblo v Novi Gorici, Poligalant v Volčji dragi in «TIK* v Kobaridu — to so podjetja, ki so se lotila rea lizacije Kogojevih načrtov. Povsem drugačna pa sta po svoji Miloš Volarič. Oba sta šla v svojih likovnih stremljenjih skozi različne šole. Najprej romantična na-dahnjenost del, zatem davek realizmu in slednjič sta se povzpela do zrelih oblikovalnih zasnov. Medtem ko Medvešček govori najbolj prepričljivo s svojimi grafičnimi listi, preseneča Volarič v iskanju z olji. Oba umetnika razstavljata predvsem dela, ki so nastala v zadnjem času. Čiča, ravnatelja Zadružne kleti »Dobrovo*, ki bo govoril o kletarjenju in ustekleničevanju specifičnih vrst vina: tokaja, pinota, merlota in kaberneta, Ker zahteva vsaka vrsta vina specifično obdelovanje, smo prepričani, da bo naše vinogradnike zanimalo, kako to delajo v veliki in priznani kleti na Dobrovem v Brdih in po izkušnjah predavatelja, drugod po svetu. Predavanje bo v torek, 19. decembra ob 19.30 v gostilni PRI PEP1JU na Oslavju. Cesto pri «vinčičih» v Pevmi so pričeli urejati v začetku tega tedna. Vest sporoča občinska uprava, ki dodaja, da bo cesta zaprta za promet, dokler del ne bodo končali. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLI ŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne m umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE JOSIP JURČIČ IVAN ROB Deseti brat Priredba A. Inkret - A. Stojan režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZI Danes, 17. t. m. ob 17.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU. Obvestilo Kmečke zveze KMEČKA ZVEZA vabi vinogradnike z Oslavja, iz Pevme in št. Mavra na predavanje inž. Zvonimira Sim- •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||,||||,|,|,||l|,|1ll|l|,„ul|l,|IIIIIIIrllIini,l||,|||r|||ll|imil|||||||||||||||U1I||||||||||||||||||||| NEHVALEŽNOST VČASIH RES NE POZNA MEJA Ni mu bila dovolj prijateljica še druge je vabil na svoj dom Kaznovan mož Venere Cavallaro ■ Pretep v Tržiču 450 ljudi. Z velikim zanimanjem smo sledili direktorjevim izvajanjem in ugotovili, kako so rešili vprašanje zaposlitve delovne sile na podobnem pasivnem področju, kot je Beneška Slovenija. Z velikim zanimanjem smo si tudi ogledali tovarno in ugotovili, da izdelava igel ni tako enostavna reč, da zahteva specializirano delovno silo, ker vsega ne morejo opraviti stroji. To delavno silo so ustvarili iz mladih kmetov kobariškega območja. Iz Kobarida smo krenili proti Cerknem, kjer smo si ogledali še večjo in bolj važno tovarno, to je tovarna ETA, v kateri izdelujejo termoelektrične naprave. Tovarna je razdeljena v tri grupe na različnih krajih in zaposluje 1200 ljudi, samo Cerkno pa ima nekaj nad tisoč prebivalcev. Povedali so nam, da jim zmanjkuje delavne sile. Zanimivo je, da poprečna starost vseh zaposlenih ne presega 28 let. Naši rudarji so se zanimali o pla- tiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiaaiiiiuuaniiiiiitiiiiiimiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBNO SLAVJE D0BERD0BSKIH KRVODAJALCEV V ponedeljek 4. decembra, na dan praznika rudarjev, je priredilo Kulturno društvo «Ivan Trinko* v Čedadu izlet za bivše beneške rudarje, ki so delali v belgijskih rudnikih in ki so sedaj večinoma invalidski upokojenci. Ti izleti so postali že tradicionalni. Tako smo bili ze gostje sindikatov v rudniku Velenje, v Idriji in lansko leto v Istri, kjer smo si ogledali tovarno Tomos, studio RTV in razne turistične objekte, nato nas je v Portorožu sprejela predsednica občinske skupščine Piran, tov. Kosova. Letos pa smo bili gostje tolminskih sindikatov in sindikatov tovarne «ETA* v Cerknem. Izleta se je udeležila skupina 40 rudarjev iz raznih dolin Beneške Slovenije. V Kobaridu jih je sprejel predsednik tolminskih sindikatov, tov. Evgen Colja, v tovarni «TIK» pa je direktor na kratko orisal izletnikom zgodovino te tovarne in govoril o pomenu, ki ga ima za koba riško območje, kjer je zaposlenih Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je morala v petek dopoldne zagovarjati 31-letna Sara Di Mauro iz Gorice, ki pa živi sedaj v Gradežu. Obtožena je bila, da je poleti 1970 odnesla iz stanovanja Elia Bassa na Trgu S. Marco v Gradežu kakih 20 knjig im bioikel, izrabljajoč pri tem dejstvo, da je takrat stanovala skupaj z njim. Obtožbo proti njej v tem smislu je vložil njen ljubimec Elio Bas-so, s katerim je živela skupaj na njegovem stanovanju od 1964 pa do poletja 1970. Tožitelj Elio Basso, ki je po poklicu slikar in aranžer, je bil, kot ga je opisal zagovornik Sare Di Mauro, že večkrat obsojen in se je pred časom ločil od svoje žene ter, kot omenjeno, živel od leta 1964 pa do poletja 1970 z obtoženko. Toda tudi ta ni imela z njim sreče, saj je odvetnik Moscolin dejal, da ga je večkrat, ko se je nenadoma vrnila na njuno stanovanje, obtoženka našla v postelji s kakšno žensko. In prav to je bil tudi vzrok, da ga je zapustila ter šla stanovat drugam, Med razpravo je obtoženka priznala, da je odnesla nekaj knjig, dodala pa je, da jih je sama kupila in plačala, ter da ji je bici-kel poklonil Bassov stari oče; sama pa je pustila v njegovem stanovanju razne gospodinjske in druge potrebščine, ki so bile njene. Kljub terrmi pa Je pozneje knjige in bicikel vrnila, da bi ne imela kakšnih nadaljnjih sitnosti z Bassom. Ker so tudi nekatere priče potrdile njene izjave, je državni tožilec predlagal, naj jo oprostijo in sodišče jo je v resnici oprostilo, ker da njeno dejanje ni bil nikakršen prestopek. Branil jo je odv. Moscolin iz Trsta. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 32-letni Silvano Grego-ri iz Gorice, Ul. Scuola Agraria 24, katerega je njegova žena Venera Cavallaro prijavila policiji, da jo je tepel in ji pri tem povzročil poškodbe, ki si jih je morala zdraviti 6 dni; nadalje ga je dolžila, da ni skrbel za preživ-Ijamje nje in njune hčerke Anto-nelle. Tožbo je vložila 1. junija lani. Med razpravo so na osnovi izjav obtoženke in prič ugotovili, da se zakonca včasih bolj ostro sporečeta ter da je mož ženo morda ranil v obrambi. Zato ga ie sodišče oprostilo prve obtožbe ter ga je obsodilo samo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja družine na 40 dni zapora, 40.000 lir globe in ola vsebinski usmerjenosti in oblikov- čilo sodnih stroškov. Kazen pa je nih interesih Pavle Medvešček in I pogojna in brez vpisa v kazenski list. Zagovarjal ga je odvetnik R. Maniacco. S tem v zvezi naj dodamo, da je bila Venera Cavallaro zapletena tudi v znan proces pred porotnim sodiščem v Gorici v zvezi z umorom nekega vojaka, ki ga je njegov tekmec vrgel s pevmskega mostu v Sočo ob prisotnosti Venere, za katere ljubezen sta se z vojakom potegovala. Še kar srečen zaključek pa je imela afera treh obtožencev iz Tržiča, v zvezi z nočnim incidentom pred Mini barom v Drevoredu S. Marco v Tržiču dne 25. junija lani. Obtoženci so bili: 32-letni Giuseppe Zotti iz Starancana, 37-letni Armando Fattoretto iz Tržiča, Ul. Aosta 18 in upravitelj omenjenega bara, 31-letni Claudio Garuzzo iz Ronk, Ul. Nievo 16. Zotti je bil obtožen, da je s pestjo udaril Umberta Poleseja pred omenjenim barom in mu povzročil poškodbe, da se je moral ta zdraviti 10 dni, da je bil pijan in da je žalil ter tepel tudi varnostne organe, ki so posredovali. Fattoretto je bil obdolžen, da mu je pri tem opravilu pomagal, Garuz-z» pa se je moral zagovarjati, da je obema postregel s pijačo, čeprav sta ga imela že precej pod kapo Sodišče, ki je že nekajkrat obravnavalo to zadevo, jo je zaključilo tako, da bo moral Zotti, ki ni uravnovešen, na opazovanje v pokrajinsko umobolnico, ostala dva pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov in ker prizadeta stranka in vložila tožbe. Tako so bili praktično vsi trije oproščeni. Zagovarjali so jih: Gianluigi Devetag (Zot-tija), odv. Valentinis iz Tržiča in odv- Filograna iz Trsta. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. so dišča dr. Cenisi; sodnika Bassi in Succi; zap. Noselli. I. M. V občinskem poslopju so uredili sedež novoustanovljene sekcije Plemenita akcija ima v Doberdobu globoke korenine - Člani sekcije so si za bodoče zastavili bogat delovni program Danes zjutraj ob 11.30 bodo v Doberdobu slovesno otvorili sedež Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz doberdobske občine. Domačini so novo združenje u-stanovili pred mesecem dni. Občinska uprava jim je, zavedajoč se pomembnosti organizacije nudila takoj vso pomoč in jim je poskrbela sedež, kjer se bodo člani in njihovi prijatelji lahko zbirali ter skupno usmerjevali delo te plemenite ustanove Krvodajalci bodo svoj sedež imeli v novi občinski stavbi, sjer so nameščeni tudi poštni uradi, knjižnica in bolniška ambulanta. Doberdobci so lahko ponosni na svojo pobudo. Pred mnogimi leti so namreč domačini začeli darovati dragoceno tekočino tistim, ki so je potrebni. V vasi je mnogo takih, ki so darovali od 5 do desef litrov krvi, in če pomislimo kaj pomeni 10 litrov krvi in koliko časa je potrebno, preden človeški organizem zopet nadomesti izgubljeno tekočino, potem gre krvodajalcem res vsa pohvala. Pomisliti moramo tudi na co, da so z darovano krvjo marsikateremu ranjencu ali bolniku rešili življenje Krvodajalna sekcija iz Doberdoba si je za v bodoče zastavila zelo bogat delovni program. Člani nameravajo predvsem priklicati v svoj krog večje število krvodajalcev in tako vedno bolj ojačiti daro-valno zmožnost. V prihodnjem letu bodo izpeljali propagandno akcijo s pomočjo filmov in predavanj, s katero bodo predočili vaščanom važnost te plemenite institucije. Združenje šteje trenutno 27 članov, vendar upajo, da se bo v kratkem to število povečalo. Krvodajalci še posebno računajo na odziv Jameljcev in Doljanov, ki niso do sedaj bili aktivno vključeni v združenje. Na današnje slavje so doberdob-ski krvodajalci povabili predstavnike oblasti, med katerimi tudi go riškega prefekta Molinarija, pokrajinskega zdravnika Montagno ter deželnega odbornika za zdravstvo Devetaga, ki bo prerezal otvoritveni trak. Na slavju bodo govorili predsednik domače krvodajalne sekcije Jožef Ferletič, doberdobski župan Andrej Jarc in predsednik prostovoljnih krvodajalcev s tržiškega okrožja Alessandro Buoro. Poleg omenjenih gostov bodo na otvorit- veni proslavi prisotni tudi predsedniki vseh krvodajalnih sekciji iz naše pokrajine. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU; SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) V sredo, 20. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici ABONMA RED A, B, C. Vozni red avtobusov za predstavo »Pravila igre* v Gorici: AVTOBUS ŠT. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20.00 Boneti, Palkišče, gostilna Peric; Rupa - Peč: Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot. AVTOBUS ŠT. 3: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič: Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno; števerjan ob 19.50 Bukovje; Števerjan ob 19.55 Dvor; Oslavje ob 20.05 pri kostnici; Pevma - Št. Maver ob 20.10 pri spomeniku. SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih V četrtek, 21. t.m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v Gorici nilllllllllllllllllMIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlKllllllllllllllllllllllIllllIllllllllIlllllliiiiiiilllililinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ogromen sesalnik, ki mu pravijo «žirafa» mtm Predavanja PD «0. Župančič* iz Standreža vabi vse vaščane v torek, 19. decembra, ob 20. uri na predvajanje filma iz serije VOS »Obroč pod zemljo*. • • • PD »Kras* in čitalnica iz Dola priredita v četrtek. 21, decembra, ob 19.15 predvajanje filmov »Inšpektorji » in »Med dvema ognjema*. V priredbi Mladinskega krožka bo v četrtek, 21. decembra, ob 20.30 srečanje s pisateljem Cirilom Kosmačem. # * • PD »Briški grič* iz Števerjana bo v četrtek, 21. decembra, ob 20.30 vrtel tri filme iz serije VOS in sicer »Ena in tri*, «Obroč pod zemljo* in «V mreži* * * • Na sedežu PD »O. Župančič* bo v petek, 22. decembra, ob 20. uri imela predavanje prof. Mara Novak iz Ajdovščine. Govorila bo o potopisu po slovenskih krajih čah delavcev, o delavskem same upravljanju, o delovnih pogojih ® socialnih problemih delavcev. Tako so izvedeli, da je organizirala tovarna prevoz delavcev iz drugi krajev, za kar plačujejo del8™ minimalno vsoto, prav tako pl®cU' jejo le simbolično vsoto za obro* hrane, ki jo dobijo v tovarmsB menzi. Prav tako so zvedeli, da tovarn® štipendira veliko število študentom na raznih visokih šolah, ki boa postali bodoči vodilni kadri tovarne in družbe in da daje velika sredstva za splošni družbeni ra^ voj Cerkljanskega. Po kosilu, ® so ga organizirali sindikati v tovarniški menzi, smo se takoj ^ napeljali proti partizanski bolni61 «Franja*. Tu smo bili vsi krajk®’ malo očarani. Videli smo, kaj l®8’ ko človek pretrpi, kaj lahko ustvari, tudi nemogoče, kar presega vs* ko domišljijo, ko se bori za svoj® samobitnost, za svobodo. Potem smo si ogledali veliko i® moderno šolo - spomenik NOB, kJer nam je prijazna tovarišica povedala, kako in zakaj je bila zgrajen? ta šola, za zgraditev katere so rali prostovoljne prispevke v vsej Sloveniji in v zamejstvu. Po ogledu spomenika padlim P8*" tizanom, na katerem so vklesan® imena tudi nekaterih beneških Sto’ vencev, smo krenili proti Tolmin®1 kjer so nam priredili sprejem P1’?"' stavniki sindikatov in Socialistične zveze. Sledili so priložnostni nagovori, v katerih so govorniki poudarili ^ ristnost takih obiskov in podobni® stikov med sosedi, ki imajo podob ne probleme in govorijo enako g®-vorico, enak jezik. Ura je že bila pozna, zato sm® se poslovli od tolminskih bratovj hvaležni, da so nam pokazali, k« so ustvarili na takšnem področJ®: ki je bilo še pred dvajsetimi le® tako pasivno in zaostalo, kot J Izlet se je zaključil ob skup® večerji v Prejšnjem pri Čedadu oD zadovoljstvu vseh udeležencev. IZIDOR PREDAN zbi- Kino Gorica VERDI 15.45—21.45 »H padrino*. M-Brando in A. Patino. Barvni f®1®’. CORSO 15.00 — 22.00 »Ma papž “ manda sola?* B. Streisan in *" 0’Neal. Barvni film. CENTRALE 15.00 — 22.00 »Lo clu8’ mavano il sergente blu*. W. Strb ge in G. Stochwell. Kinemaskops* film v barvah. . MODERNISSIMO 14.30 - 22.00 sbagliato, dovevi uccidermi sU . to*. R. Wood in S. Scott. Barv® film. , VITTORIA 15.00 - 22.00 «E si sa®0 soltanto 1’aretino Pietro con un® mano davanti e l’altra di dietro*-C. Brert in G. Favretto- Barv® film, mladim pod 18. letom Pre povedan. I rži d AZZURKO 14.00 «11 decamerone ne' ro». Barvni film. EXCELSIOR 14.00 »Alfredo. AIR* do* istin Hoffman Barvni f" ' PRINCIPE 14.00 «Jus primae noC' Us*. Barvni film. Vorn (.on, SOČA «Vrnitev sedem veličastnih*^ ameriški barvni film ob 16.00. 1 in 20.00. SVOBODA »Churchillovi leopafj italijanski barvni film ob 16.00. 1 ■ in 20.00. ^ RENČE «Dež dolarjev*. italiJaIlS barvni film ob 16.00 in 20.00- . DESKLE »Džangov sin*, itaIijanSW barvni film ob 17.00 in 19.30-KANAL «Jegulja za 300 milijo"®^ italijanski barvni film ob 16-®® 20.00. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves rlan in ponoči )e dež® , lekarna Alesani, Ul. Cardueci 12, 22-68. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves -lan m ponoči )e rlezU, rh, lekarna AUa Salute, Ul. Cosu® tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI . „ V Gorici, Sovodnjah in Števeri^. sta danes dežurna dr. Giovanni ^ stianini Ul. 24. maja. tel. o®’® gg-dr. Ferruccio Milocco Ul. dclla na 10, tel. 37-10. Za Krmin in ®tti lico je danes dežuren dr. P&&' Razna obvestila 28. decembra ob 12. uri za^aj rok za vlaganje prošenj za nat** za dve mesti upravnega taj®*^ pri občinski upravi v Gorici. • » * V Sovodnjah bo davčni izteči6^ lec pobiral davke na obtini 20. cembra od 8. do 12. ure. - mm iMMIšmiim. ■* Občinska uprava ima na poskuš-nji rdeče pobarvan tovornjak, da bo bolje skrbela za mestno snago. Med kolesi ima več kovinskih krtač, na zadnjem delu pa sesalno cev za pobiranje listja, čiščenje drevoredov, pločnikov itd. Že ne kaj dni poskusno «pometa» središčne in okoliške ceste ter se dobro obnaša. Če bo uprava spoznala njegovo koristnost, se bo odločila za nakup. Velja okoli 25 milijonov lir ter je sposoben »uskladiščiti* pet kubikov smeti in očistiti sneg na cestah. Ker mesto ni več tako snažno kot nekoč, bi »žirafa* uspešno nadomestila pomanjkanje pometačev. hotel sabotin nova gorica s o 1 k a 0 telefon 21-079 Prenovljen In razširjen hotel s sodobno opremi]®' nlml sobami, bifejem, kavarno, restavracijo in ban* ketnlmi sobami za zaključene družbe. Glasba za ples vsako soboto, nedeljo In o praznikih-Prvovrstno pripravljene jedi in pristna domač® vina. KULTURA 17. decembra 1972 LEPO SLIKO ZA DARILO Prazniki, ki se nam bližajo, so že od davnega prazniki medsebojnega obdarovanja. Običbjnim voščilom cesto dodamo tudi darilce ali darilo, kolikor pač zmoremo in kolikor nam je človek, ki mu vošči-wo, bližji ali bolj drag. In ker postajamo vedno bolj premožni, nekateri celo pravijo bogati, so ta darila vedno bolj bogata. Po na-vadi pa tudi vedno bolj nepotrebna, preveč potrošniška, da bi kaj peljala. Pogosto je to stran vržen denar. In ko smo pred nekaj dnevi bili * neki tržaški umetnosti galeriji, smo presenečeni obstali, ko je prišel vanjo par in hotel kupiti sliko, «da bi jo za praznike daroval*, h tedaj mi je prišla zamisel, da bi se ob tej idej: ustavil, kajti Ideja velja pozornosti. V naši potrošniški družbi, ko te feklama od ranega jutra do pome noči »obdeluje* s ponujanjem najrazličnejšega «najokusnejšega», *najfinejšega», ^najmodernejšega*, ♦najbolj moškega* «najbolj ženskega* in ne vem več kakšnega «naj» blaga, ti kaj pametnega skoro da že ne pride na misel. Če se vsej lej vsiljivi reklami vendarle upi-raš, ti pride kvečjemu na misel bolj pametna in plemenita izb.ra, da kupiš prijatelju ali znancu za božič ali novo leto lepo knjigo, ali tudi zbirko dobrih knjig. Kaj več pa že ne več. In vendar je ladi lepa slika vedno in ob vsaki priložnosti primerno darilo s Irajno vrednostjo. Seveda se bo ob tem našel nekdo, ki bo rekel, da je to nemogoče, ker da so umetnine drage. To je res, toda le do neke meje. Na domu nekega tržaškega premož-nejšega meščana sem pred nedavnim videl serijo šestih slik nekega znanega tržaškega slikarja in vsa ta serija slik, ki krasijo leP hodnik, ni stala 20 tisoč lir. Slika je namreč lahko tudi zelo cenena. Res je, da imamo v Trstu slikarje, katerih posamezno delo gre v slotisoče, imamo pa v Trstu tudi odlične slikarje, rekli bi raje grafike, katerih dela se dajo kupiti tudi po necah, ki ne gredo veliko nad ceno enega zaboja likerjev ali žganih pijač, ki si jih zadnja leta Premožnejši in tudi ne tako premožni prijatelji med seboj tako Pogosto menjujejo. Kdor se bo sprehodil po tržaških galerijah — in teh je danes že poldrugi ducat — bo v nekaterih našel cele kupe odličnih in hkrati tudi dostopnih del, ki bodo prav gotovo nsradostila ’ vsakogar, ki mu ga borno poklonili. Ne bom navajal imen galerij, toda lahko rečem, da se v marsikateri dobijo odlične risbe, akvareli, grafični listi že uveljavljenih tržaških umetnikov, katerih cena ne preseže 20 tisoč ‘ir. In celo dela slikarjev, katerih imena slovijo ne le pri nas, pač Pa tudi v tujini, ali pa dela tujih Umetnikov, ki so prišli v goste k nam, se dajo dobiti za 30, 40 tisočakov. Res je, da so to že stroški, ki si jih ne privošči vsak in °b vsakem času, toda umetnost zares ni tako nedostopna, kot si nekateri mislijo, ker se morejo ta bela kupiti na obroke. Nekatere Balerije so namreč uvedle prodajo slik na obroke brez slehernih posebnih formalnosti. In ko smo že tu, ko govorimo o ‘avrstnih nakupih, zakaj bi se sami ne obdarovali, zakaj bi namesto ♦zaboja Y* ali »zaboja X* likerjev oziroma žganih pijač za »te Prazn ke* ne kupili raje sliko, posebno ko jo lahko nabavimo na obroke? Ko sem se te dni z nekom pogovarjal o tem, mi je zaupal, da se dobri poznavalci umetnosti zadnje čase vedno pogosteje odločajo *a tovrstne nakupe. Posebno od teboj, ko se je začelo tako vsiljivo govoriti o razvrednotenju lire, pa ludi od tedaj, ko se je inflacija začela bolj močno oglašati. Nakup umetn nc je tudi nekakšna investicija, naložba, ki se često krepko obnese. uDolgi vratovi», ki jih je Mod gliani «malah kar v gostilnicah, z njimi «plačevah hrenovke, uli vanje renovke zavijal, veljajo danes tudi do deset milijonov. Ne rečem, da so vsi slikarji Mo-bigl aniji, toda naložba v obliki dobre slike, je vsekakor dobra naložba v sedanjem času hude inflacije. Pa še nekaj za konec. Ko človek obiskuje domove naših ljudi v mestu in na podeželju, se kar razveseli, ko opazi, koliko se je naš človek v povojni dobi opomogel, kako krepko se je popravil njegov stanovanjski standard. Stanovanja so lepša, bolj zračna, poprečje na stanovalca se je moč no povečalo, pa tudi oprema je bolj bogata in hkrati funkcionalna. Toda v vsem tem bogastvu te ] kar zbode obilica kiča, raznih se rijskih »umetnin* iz plastike, ki s? jih našim ljudem vsilili na raz nih sejemskih stojnicah ali trgovinicah. In kako lepše bi bilo, ko bi na steni visela čeprav skromna pokrajina ali kaka druga slika s podpisom enega izmed toli kerih naših tržaških slikarjev, med katerimi jih je nekaj, ki jih prištevajo med najbolj veljavna imena v Trstu, vtem ko se med mlajšimi generacijami nekateri že poleno uveljavljajo in obetajo veli ko, zelo veliko. Morda so me ta razmišljanja prisedla nekoliko predaleč, morda bo kdo rekel, da sem vso zadevo prevet poenostavil. Da stvar m tako Preprosta. Morda. Vsakdo naj sam razmisli, naj sam preveri. f. U. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Komorna glasba in balet Večer Prešernovih nagrajencev Coliegmm musicum iz Maribora - Zagrebški solisti Ansambel Barocco iz Moskve - Romeo in Julija v Operi Knjižna zbirka Jadranskega koledarja za lelo 1973 ja letos še posebno lepa in bogata II,................................................... PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENSKE ZALOŽBE^ Mladinska knjiga - od knjig za mladino do velikih enciklopedičnih in drugih del Letaš v programu 44 različnih zbirk - Do konca leta 3.035 knjig v skupni nakladi 21.670.000 izvodov Kot že oove ime samo, je bila Mladinska knjiga _ leta 1945 ustanovljena kot založba, ki bi zalagala in izdajala otroško in mladinsko literaturo leposlovne in poučne vsebine, tako v knjigah kot periodičnih publikacijah. Po nekaj letih uspešnega dela na torišču mladinske književnosti, je Mladinska knjiga razširjala svoj program tudi na druga področja, predvsem pa je začela izdajati leposlovne in poljudnoznanstvene knjige za odrasle bralce, razna enciklopedična dela in drugo literaturo. Že v prvih letih svojega obstoja je založba razvila tudi lastno knjigotrško mrežo. Kasneje je organizirala grafično dejavnost, osnovala produkcijo gramofonskih plošč in se vključila tudi v mednarodno založništvo. Seveda je prvotni, centralno organizirani koncept založbe nujno zašel v krizo. Najrazličnejše težave so slednjič privedle do tega, da se je nekdanja založba za izdajanje mladinskih knjig preobrazila v veliko založniško -grafično podjetje, ki ima danes štiri temeljne organizacije združenega dela. To veliko podjetje s knjigarnami po vsej Sloveniji, z lastno tiskarno zaposluje danes okoli 1200 ljudi. Toda izdajanje knjig je vendarle tisto, kar je vedno predstavljalo in predstavlja še danes temelj vsega dela. Založniška dejavnost Mladinske knjige je iz leta v leto vse bolj razvejana. In če ima letošnji program kar 44 različnih zbirk, od katerih nekatere obetajo po 6 ali celo več knjig, je jasno, da je Mladinska knjiga velika Nasi bestsellerji Lestvico sestavlja Trzašku knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. Margot Schubert’ V domačem vrtu Zanimiv bogato ilustriran priročnik za domače vrtičkarje. Knjiga zajema Štiri obsežna poglavja: Človek in vrt Okrasni vrt Gospodarski vrt Gnojenje in varstvo rastlin France Prešeren: II Battesimo — Krst Okusno opremljena bibliofilska izdaja Prešernovega epa v odličnem prevodu Franca Husuja. Erich Kastner: Izbrana mladinska dela Komplet obsega deset prisrčnih zgodbic iz otroškega življenja. Nekaj primerov knjig iz te razgibane zbirke romanov za otroke: Leteča učilnica 35. maj Dvojčičci Pikica in Tonček Emil in detektivi Emil in trije dvojčki... In še vrsta drugih. Knjige so primerne za starostno stopnjo od 9. do 13. leta. založba, pomembna ne samo v Sloveniji, temveč tudi v jugoslovanskem merilu. Hrbtenico založniškega dela predstavljajo izdaje za mladino. Te izdaje pa so vsem tistim, ki se vsaj malo zanimajo za knijge, dobro znane. Cicibanova knjižnica, čebelica, Sinji galeb, razne slikanice, to so izdaje, ki so doma in v tujini dosegle uspeh in priznanje. Znana je Moja knjižnica, najobsežnejša in najcenejša zbirka za šolarje, zbirka ki prinaša obvezno čtivo, knjige, ki jih otroci bero v okviru tekmovanj za bralno značko ter še druge dobre mladinske knjige. Če omenimo že izšlih sto naslovov, letošnjih 14 novih knjig in načrte za dopolnitev zbirke, smo s tem povedali dovolj. Podobno vlogo kot Moja knjižnica ima zbirka Kondor, le da je ta namenjena študentski mladini. Ta zbirka z izbranimi deli domačega in tujega slovstva obsega že 150 knjig s teksti in uvodi, bo pa sevela še nadaljevala. Že od začetka svoje dejavnosti skrbi Mladinska knjiga za periodične mladinske publikacije, s katerimi je dosegla velik kultumo-vzgojni uspeh. Ciciban z 72000 naročniki, Pionirski list in Pionir izhajajo že vrsto let. Prav tako tudi priljubljen tednik Mladina ter reviji Proteus in Otrok in dru-ž;na. Med osnovne naloge založbe sodi tudi izdajanje prvencev mladih pesnikov in pisateljev, za kar ima založba posebno zbirko, Pota mladih. V zadnjem času se dejavnost založbe širi tudi na poljudno znanstveno literaturo za mladino. Zbirke Velike slikanice, Človek in narava in Atlasi znanja, kažejo na tovrstno usmeritev Mladinske knjige. Druga založniška dejavnost sega na področje splošne kulturne dejavnosti. Mladinska knjiga je izjemen uspeh dosegla z zbirko Naša beseda, v kateri izdaja izbrana dela domačih pisateljev. Ta zbirka je zaradi 25.000 naročnikov pa tudi zaradi obsega, saj je doslej Mio že 75 knjig, 15 pa jih je v načrtu, dosegla izreden uspeh. Zbirka Levstikov hram je zbirka bralne literature, ki prinaša zbrana dela jugoslovanske in svetovne literature, pa tudi najboljše stvaritve sodobnih slovenskih avtorjev. Ob teh knjigah je treba posebej zabeležiti zbirko izbranega dela Miška Kranjca v 12 knjigah. Posebej moramo omeniti izdajo faksimiliranih del slovenskih književnikov, Monumenta ldt-terarum slovenicarum. (Kot je znano so v njej izšle Prešernove poezije in njegov Krst, Dalmatinova biblija, dve knjigi Valvasorjeve Slarve). Ars Sloveniae zbirka likovno - umetnostnih pul likacij, v katerih so že izšle štiri knjige, peta pa bo prinesla zadnje delo pokojnega prof. Steleta o gotskem slikarstvu. Med tovrstnimi publikacijami naj zabeležimo še Zgodovino umetnosti, knjigo Muzeji sveta in Menaši-jev Umetnostno - zgodovinski leksikon. Mladinska knjiga izdaja seveda tudi za odrasle bralce knjige, ki so namenjene izpopolnitvi znanja. Zbirk je več (Človek in narava Sigma) je zbirka petih enciklopedičnih izdaj. Med usperi omenimo Enciklopedijo živali, Veliki atlas sveta s 50.000 izvodi, Černetovo a-becedo ekonomije, Domačega zdravnika, knjigo Sam svoj obrt nik, naštevanie ostalih pa bi nas zapeljalo predaleč. Toda to še zdaleč niso vse knjiž ne zbirke. Naj zadošča, da navedemo, da je založba Mladinska knjiga od svoje ustanovitve pa do leta 1970 izdala nič manj kot 3.035 knjig v skupni nakladi 21,670.000! Že ti podatki pa kažejo kako veliko delo je bilo opravljeno. Toda založba seveda ne more nikoli mirovati, temveč kar naprej snuje nove zbirke in nove izdaje za mladino in odrasle. Mladinska knjiga ima v načrtu več novih zbirk. Družboslovno literaturo je doslej izdajala bolj ali manj priložnostno. V bodoče bo to delala organizirano, v okviru zbirke Tokovi, v kateri sta že izšli prvi dve knjigi (Bibič: Zasebništvo in skupnost, Kremenšek: Slovensko študentsko gibanje med dvema vojnama). Založba bo nadaljevala z izdajanjem memoarske literature, v kateri smo že dobili spomi-Slavko Rupel (Nadaljevanje m 6. strani) Četrti festival baročne glasbe, ki je uvedel glasbeno življenje v Mariboru, je za nami. Zvrstilo se je šest uspešnih koncertov. V glavnem je bila kvaliteta na visoki ravni, čeprav bi kdaj pa kdaj pričakovali še večjo umetniško dovršenost. Zvrstili so se mariborski Collegium musicum, ki ga sestavljajo priznani slovenski instrumentalisti. V razmeroma kratkem času so se povzpeli v reprezentančni komorni ansambel s prefinjeno tehnično bravuro medsebojne zlitosti. Posredovali so nam Bachovo Sonato za violino in flavto, Sammartinijevo trio sonato za violino, flavto in eontinuo in Te-lemannov kvartet v G-dUru za glavto, oboo, violončelo in conti-nuo. Z ansamblom pa je zapel tri francoske arije in J. S. Bachovo arijo iz kantate št. 182 priznani koncertni tenorist Mitja Gregorač. Zagrebški solisti so na drugem koncertu posredovali Corellijev concerto natale v a-molu, Ditters-dorfov koncert za čembalo in godala ter J. S. Bachovo suito za flavto in godala v h-molu. Žal so nekatere netočnosti v intonanč-nem kot izvajalskem pogledu zanihale umetniške vrednote, ki smo jih bili pri tem ansamblu doslej vajeni. Ruski komorni ansambel Barocco iz Moskve se je z lepim uspehom predstavil z manj znanimi ruskimi in poljskimi baročnimi skladbami, ki so bile izvrstno predstavljene z mladimi a odličnimi instrumentalisti. Komorni koncert hrvaških, nemških, italijanskih in angleških pesmi, ki jih je s prefinjeno pevsko kulturo posredoval po svetu priznani hrvaški baritonist Vladimir Ruždjak iz Zagreba, je bil umetniško doživljen večer, čeprav žlahtna barvitost njegovega glasu pri komornem interpretiranju ni prišla do tolikšnega izraza, kot smo ga vajeni v operah ali na koncertnih nastopih širšega območja ob spremljavi orkestra. Najmanj sta zadovoljila orgelski koncert v župnijski cerkvi v Slivnici blizu Maribora, ki sta ga ne preveč precizno izvedla Željko Klobučar in violončelist Marjan Jerbič, povrhu še na koncertno neodgovarjajočih orglah in pa nastop vokalnih solistov in godalnega ansambla Visoke glasbene šole iz Gradca, ki je sicer pokazal do- bro pripravljenost in znanje kot šolski ansambel, vendar ni sodil v spored tako kvalitetne glasbene manifestacije, ki si jo je bil že pridobil mariborski baročni festival. Baletni ansambel mariborske O-pere je v letošnji sezoni prijetno presenetil ljubitelje baletne umetnosti. V izvrstni, že v Ljubljani preizkušeni koreografiji mojstra Henrika Neubauerja, je bil izveden celovečerni balet Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija*. Kdor pozna to delo, ve, da se je mariborski balet lotil izredno težke naloge, ki pa mu je ta podvig vsekakor uspel. Ravzojna stopnja mariborskega baleta se dviga od premiere do premiere, dokaz, s kakšno resnostjo in umetniško odgovornostjo se loteva svojih nalog, ki so iz leta v leto težje. In prav je tako. Le s smotrnim delom, s požrtvovalno zagnanostjo in vztrajnostjo .je možno prikazati vzpon mladega ansambla. Romeo Janeza Mejača, ki ga je kot gost suvereno predstavil odlični plesalec ljubljanskega baleta in pa Julija plesalke Olivere Ilič sta bila skladen par tako po plesni pojavnosti kot tehnični izvedbi. Plesalki Iličevi pa je potrebno poleg baletne veščine, ki jo je pokazala v dobršni meri, le še več izpovedne globine v izraznem pogledu pa bo njena podoba Julije, sicer lepe stvaritve, zadobila še večjo plastično izoblikovanost. Izvrsten Tibalt v bojevitih prizorih tako v plesu kot po izrazu je bil nepogrešljivi Albert Lika-vec, kj že vrsto let uspešno nastopa na mariborskem odru kot zanesljiv interpret in oblikovalec raznoterih plesnih vlog. Predvsem pa je osvojil nabito polni avditorij Edi Dežman kot Mercutio. Izvrstni plesalec poseduje visoko stopnjo tehničnega znanja. Njegov nastop je poln baletnih bravur, ki jih izvaja z neugnano ognjevitostjo. Z umetniško dojemljivostjo svojega lika napolnjuje vsebino in prostor do tolikšne učinkovitosti, da vsak njegov nastop takorekoč zavlada po vsem odru. Za izredno plesno znanje in dramatično odlično podan lik so ga nagradili navdušeni gledalci z zasluženim aplavzom na odprti sceni. Presenetil pa je tudi ves ansam-. v Jyitemn so. razen gojencev ROŽICE ZIZ REZIJE Da nuta demu je ore! Da na podč tu ka na če — magari mon čiz te more, tu ka molč se pdšajo, mole nu te dumji kozč, tu ka čamurče skačajo — čemd zajilknu’ nu zapet, ki wse te dule to ma strest, forč ba me čiila lipa md. Ma na ba čiila Uboj ne, ... anu mi tema pet, nu ko moj krdja prgdema, čemd zajilknut nu zapčt! In zdaj še eno vzdignimo! Naj ljubi gre mi, kamor če — magari gor čez te vrhč, tje, kjer megle se pasejo, megle in divje te kozč, tje, kjer čamurče skačejo — zapela bom, zaukala, da mora tresti vse dolt, bo menda čul me ljubi moj. Pa naj me čuje ali ne, vseeno jaz zapela bom, in ko bo konec pesmice, zaukam in zapojem spet! Pesmica iz Matičetove zbirke rezijanskih ljudskih pesmi «Rožice ziz Rezije* v rezijanščini in prepesnjena v književno slovenščino. Zbiratelju Milku Matičetovemu jo je 18. avgusta 1966 zapela v Solbici ženska družba v hiši pri Čenovih na Ladi ni. Ilustracije v knjigi, kakor tudi oprema, so delo slikarja Mihe Maleša. baletne šole sodelovali še operni člani, ki so doprinesli svoj delež predstavi, ki jo lahko štejemo za velikopotezno dejanje. Tudi orkester je bil svoji težki nalogi kos, čeprav je bilo v začetku na nekaterih mestih čutiti nekaj nezanesljivosti. Seveda pa zahteva orkestrski part številčno močnejši orkester, torej ovira, ki jo v danih razmerah ni moč hitro premostiti. Povezavo orkestra z dogajanjem na odru je z žarom vodil dirigent Boris Švara, ki je z znanjem obvladal težko partituro. Uspeh baletne predstave »Romea in Julije* je bil prijeten umetniški podvig in brezdvomen užitek za \’se ljubitelje baletne umetnosti. Izredno velik odmev je vzbudil literarni večer osmih dosedanjih Prešernovih nagrajencev, ki ga je organizirala Mariborska kulturna skupnost. Svoja dela so brali Janko Glazer, Edvard Kocbek, Miško Kranjec, Anton Ingolič, France Forstnerič, Peter Božič, Rudi Šeligo in Kajetan Kovič, torej znani pisatelji in pesniki najrazličnejših slogovnih smeri in nazorskih izpovedi. Uvodoma je spregovorila pisateljica Mira Miheličeva o stoletnici slovenskega pisateljskega društva, ki sovpada z mednarodnim letom knjige. Po slavnostnem nagovoru je sledilo branje posameznih pisateljev, ki so se predstavili s pesnitvami ali odlomki iz svojih besedil. Občinstvo je zbrano in z velikim zanimanjem sledilo besednim izročilom književnikov in s simpatijo pozdravilo vsakega posameznika. S slovenskimi spevi je večer popestril znani tenorist Mitja Gregorač in s svojim mojstrskim petjem slovesno zaokrožil izredno lep in umetniško bogat večer. Posamezni književniki so se odzvali tudi povabilom posameznih šo! in se učencem predstavili s svojimi deli. V likovnem svetu je ponovno vredno spregovoriti o zasebni umetniški galeriji slikarja Ivana Čobala, ki v kratkem času svojega obstoja vse bolj postaja kulturni salon tudi za druga področja umetniškega izpovedovanja. Miniaturna galerija iznajdljivega slikarja je ob svoji tretji razstavi odprla vrata tudi umetniški besedi, ki jo je bil tokrat z igralsko posrednostjo predstavil dramski igralec Ivo Leskovec. Odpira se torej možnost novih intimnih večerov v okolju slikarskih del, ki jih v povezavi z besedo predstavlja Čobal s tisto neposrednostjo, ki povezuje odnos resničnega ljubitelja umetnosti z vsemi zvrstmi subtilnih umetniških občutij in tako omogoča hkrati najpristnejši in najgloblji vpogled v umetnikovo delavnico. Tokrat je umetnik pred oči obiskovalca razgrnil nekaj novejših del s področja figuralike z njemu lastno umetniško upodobitvijo živahnih črt na kontrastno živih barvnih p1oskvah. Prihodnja razstava, ki jo pripravlja še za letos pa bo posvečena Slovenskim goricam, za katero vlada že zdaj veliko zpnim=nie. Emil Frelih revije Sodobnost 12 Z 12. številko zaključuje revija Sodobnost svoje 20. leto življenja. Zato objavlja na koncu te številke tudi pregledno kazalo čez ves XX. letnik, povrhu pa še sliki svojih sodelavcev, ki so v letu 1972 objavili svoje literarne novosti. V ostalem prinaša 12. številka pesmi Bogomila Faturja, nadaljevanje spisa Mirka Župančiča »Portret generacije 2*, peto nadaljevanje razprave Janka Kosa »Znanost in literatura*, pesmi Milana Jesiha, dva prozna sestavka Ivanke Hergold, Hermana Vogla odlomek »Junak se imenuje Rox» in nekaj njegovih pesmi, nadaljevanje in zaključek spisa Albina Ši-viea «Tisočak», pesmi Marka Gorjanca in pa bogato rubriko pod skupnim naslovom Kronika uiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiumiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiii iiiiiiniiniiiiiiiiiiinnuniiiiiiiiiiiiiiiniimniiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiii»*n»i»iH»"ii"ii"'HiiiiiHiMiiiiiiiii»iiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii «Pravila igre» za Sterijino pozor]e Rok za prijavo dramskih del oziroma odrskih izvedb, konkurirajočih za udeležbo na 18. Ste-rijinem pozor ju, ki bo verjetno a-prila prihodnjega leta, je potekel. Organizatorji so prejeli 55 predstav iz 32 gledališč petih republik. Pet bosensko . hercegovskih gledališč je prijavilo dvanajst predstav, eno črnogorsko gledališče eno predstavo, tri gledališča iz Hrvatske štiri predstave, sedem slovenskih gledališč devet predstav in petnajst srbskih gledališč 28 predstav. Manjka Makedonija, ki je bila sicer zelo pogost gost Sterijinega pozorja. Iz Slovenije bo odsotna ljubljanska Drama. Ta širina in številčnost bosta seveda še prerešetani. Najprej na republiški ravni (ustvarjeni bodo nacionalni izbori), potem pa še na sterijinopozorijski, ko bo selektor in umetniški direktor po zor ja Georgij Paro med ie ubra- nimi izbiral najboljše - dejanski program jugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu. Trenutno pa je situacija takšna — Slovenija ponuja Rudija Šeliga Kdor skok, tisti klap (Glej — še neizvedeno), Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih piayboyev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo, svojega ne damo (Mestno gledališče ljubljansko — že izvedeno), Andreja Hienga Lažna Ivana (Mestno gledališče ljubljansko — v pripravi), Frančka Rudolfa Trnuljčica preveč in trije palčki (Mladinsko gledališče ljubljansko — že izvedeno), Mira štefanca Večna lovišča (drama SNG Maribor — že izvedeno), Miloša Mikelna Stalinovi zdravniki (SLG Celje — že izvedeno), Ivana Cankarja Romantične duše (SLG Celje — že izvedeno), Ivana Preglja Berači in Vest (Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice — že izvedeno). Iz Trsta je predlagana drama Filiberta Benedetiča Pravila igre (Stalno slovensko gledališče Trst — že izvedeno). Hrvaška je prijavila Držičeve-ga - Fotezovega - Stražičevega -Jusičevega Dunda Maroja 72 (Komedija, Zagreb), Stuličevo in Fo-tezovo dramo Kate Kapuralica (drama HNK, Split), Iva Vajnovi-ča Ekvinokcij in Fedje šehovi-ča Ereditat (NK Dubrovnik). Srbija: Ranjeni orel (Mir . Jam in Borislav Mihajlovič - Mihiz), Rumena (Gordan Mihič), Svinčnik piše, piše s srcem (Rupnik - Nešič) in Maratonci teko častni krog (Dušan Kovačevič) — vse v izvedbi beograjskega Ateljeja 212, Vesela hiša Stevana Pešiča in Pardon paradni tekalček Aleksandra Popoviča (Malo gledališče Beograd), Kako je Judež izdal Kristusa I. A. Nenaddča in M. Papiča ter Bele rakete letijo na Amsterdam Vitomila Zupana (Ju goslovansko dramsko pozo^što Beograd), Dijaško slovo B. Radičeviča in N. Majstoroviča ter delo (za sedaj še brez naslova) avtorjev M. Krleže, T. Čolaka in T. Durbešiča (Gledališče poezije Beograd), Petnadstropna torta Dobriče Eriča (Gledališče «Boško Buha*. Beograd), Tašana Bore Stankoviča (drama SNO Beograd). Sterijini Rodoljubi (Sodobno gle dadišče, Beograd), Bele rakete.. V. Zupana, Ženski pogpvori Du šana Radoviča, Hodeči gozd Lju bivoja Ršumoviča in Dejama Mi jača ter enodejanki Joakima Vu jiča (Nadraždenije in nakazanije, Netopir) — vse v izvedbi drame SNP Novi Sad, Bašta sljezove boje Branka čopiča in Petra Gvozdenoviča ter Pelinovo Žarka Komanina (Teatar Joakima Vujiča, Kragujevac), Sumljiva o-seba Branislava Nušiča (NP Ša-bac), žalujoči ostali B. Nušiča, Kočičev Jazbec pred sodiščem (v adaptaciji R. Laziča) in Prišleki M. Uskokoviča v dramatizaciji M. Misailoviča (NP Titovo Uži-ce). Odhod Pavline Plavšič Petka Vojniča Pučarja in Job Ferenca Tota (NP Subotica), Pokojnik B Nušiča (NP Zrenjanin), Omer in Merima M Beloviča in S. Pašiča (NP Za ječar — Bor) BiH: Mumija breči M Žalice (NP Sarajevo), Mi ne poznamo zakonov S. Radonjiča Rasa (Gledališče mladih Sarajevo), Ekvinokcij Iva Vojnoviča, Pekel in raj v mestu «M» S. Čoroviča in M. Miloradoviča, Kmetje B. Radičeviča in J. Bulajiča ter ženski pogovori D. Radoviča in S. Jovanoviča (NP Mostar), Pelinovo Ž. Komanina in Kolumb M. Krleža (NP Zenica), Gluhi smodnik B. Čopiča in D. Mažarja, Volkulja J. Spretna, Pogledjevska noč M. Oljače in U. Kovačeviča ter Krajiška legenda Petra Kočiča in Jovana Putnika (NP Banjaluka). Črna Gora: Podložniki Veljka Radoviča (NP Titograd). Alžirski in sovjetski plin za srednjo Evropo Konzorcij treh velikih zahodno-nemških podjetij namerava uvoziti iz Alžirije 13 milijard kub. metrov zemeljskega plina. Dobave naj bi se začele 1977. Družba SNAM Pro-getti iz skupine ENI (vsedržavna ustanova za tekoča goriva) je omenjenim podjetjem predlagala, naj bi v ta namen zgradili metanovod na relaciji Tržič (Italija) — Kuf-stein (na meji med Avstrijo in Zvezno rep. Nemčijo) — Karlsruhe (Baden). Predlog je nedavno prikazal v Miinchnu predsednik za-hodnonemškega AGIP E. Humou-da, nakar je šel v pretres oblastem štirih dežel, skozi katere bi speljali metanovod, zatem posebni skupim izvedencev ter še osrednji vladi v Bonnu. Podoben načrt so zahodnim Nemcem predlagali tudi Francozi, kaže pa, da ima italijanski številne prednosti. Koj je treba reči. da bi uresničitev metanovoda na relaciji Fos-sur-Mer (Francija) — Karlsruhe zahtevala mnogo večja denarna sredstva kakor gradnja metanovoda po italijanski zamisli: namreč kar 133,6 milijarde lir proti 49,5 milijarde. Razen tega je razdalja od Karlsruhea do Tržiča znatno manjša (260 km) kot do francoskega kraja Fos-sur-Mer (740) km); ta razlika v razdalji pa bi tudi odtehtala negativno okolnost, da je namreč Tržič bolj oddaljen od Alžirije kakor pa Fos-sur-Mer. Prednost načrta SNAM je tudi v tem, da bi metanovod lahko speljali od Tržiča proti setveni nekako vzporedno s traso naftovoda TAL (Trst — Ingolstadt na Bavarskem). Medtem je francoska družba «Air Lit/,uide* dogradila nov obrat za uplinjevanje, namenjen 3 mrdam in pol kub. m zemeljskega plina, ki ga bo v bodoče uvozila Francija. Ko pa bi v njem morali «tre-tirati* še Zah. Nemčiji namenje- nih 13 milijard kub. m plina, bi bilo treba obrat močno povečati, a tedaj bi bolj kazalo speljati metanovod kar iz Tržiča. Z druge strani — čeprav se to zdi protislovno — utegne priti načrt SNAM Franciji celo prav! Francozi so se začeli nedavno pogajati s Sovjeti o nabavi 2,5 milijarde kub. m metana iz ZSSR, ne vedo pa, kako bi ga uvozili. Z uresničitvijo italijanskega načrta bi se metanovod Tržič — Karlsruhe križal v Zahodni Nemčiji z metanovodom, skozi katerega bo Italija prejemala ravno tako sovjetski plin; tedaj bi omenjeni za-hodnonemški konzorcij prevzel 2,5 milijarde kub. m sovjetskega plina in prepustil Franciji ustrezno količino alžirskega. Italijanski izvedenci so torej vso zadevo temeljito premislili. — s g — Ado Kyrou: «LE MOINE» Tudi režiser Ado Kyrou prihaja iz ekipe filmske revije rPosi-tif». Njegov zadnji film »Le moi-ner> (11 monaco) jasno izpade kot poklon svoji surrealistični pripadnosti, predvsem pa režiserju Lui-su Buhuelu, ki je (skupaj z Jean-Claudom Carriere) avtor scenarija, po katerem je film posnet in ki bi ga bil moral svoj čas režirati Buhuel sam. V zgodbi takoj spoznamo Bu-huelov pečat in Kyrou hoče biti precej zvest tematiki velikega režiserja (čeprav je scenarij tu pa tam, npr. na koncu spremenil). Kljub tem namenom in kljub dobri ilustraciji pa je film daleč od Buhuelove globine; ne samo, tudi če ga ne primerjamo z deli velikega režiserja, je brez dejanske verodostojnosti. S. G. Mladinska knjiga (Nadaljevanje s 5. strani) ne M. Marinka in Svetozarja Vukmanoviča. Nova bo zbirka Zlata knjiga, ki je nastala na podlagi anketiranja 20.000 mladih bralcev. V lepo opremljenih knjigah, po vsekamur dostopnih cenah bo izšlo 50 najboljših del svetovne in domače mladinske literature, (Jules Verne, K. May, Bevk, Seliškar). Podobna kot je Naša beseda, bo nova zbirka, le da bo namenjena svetovni ba-letristiki. Prinesla bo okoli 100 del. Mladinska knjiga bo nadaljevala z izdajanjem zbirke Lirika, ki prinaša prevode najbolj znanih svetovnih pesnikov. Naj omenim priredbo La-Roussove otroške enciklopedije, novo verzijo Mladega vedeža, za odrasle jšo mladino, veliko delo o etimologiji slovenskega jezika, Frana Bezlaja, novo zbirko Sodobno znanje ter publikacije pod naslovom Narava okrog nas. Bibliofilska posebnost bo izdaja Hrvo-jevega misala v faksimilu, čeprav bo knjiga preveč draga. Seveda bosta izšli še 3. in 4. knjiga Valvasorjeve Slave in škofjeloški pasion. Skoraj bi prezrli učbenike in slovarje, ki jih Mladinska knjiga izdaja in jih bo izdajala tudi v bodoče. In pa gramofonske plošče z govornimi izdajami. Mladinska knjiga je kljub težavam, ki jih ni manjkalo, kljub spodrsljajem in napačnim potem, dosegla s svojimi publikacijama velike uspehe, priznanj pa je bila deležna tudi v svetu. Veliko je storila zlasti za mladino. Ob primerjavi s skromnimi razmerami na področju mladinske literature pred vojno, je bil dosežen ogromen napredek tako v kvaliteti, številu knjig in nakladi. Če u-poštevamo samo to, je bilo storjeno veliko- Kje pa je še vse rsfcalo! OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Precej razgiban teden. Veliko novosti, kak prijeten o-bisk. Veliko dela in drobnih opravkov. Prve dni posvetite resnejšim delom, konec tedna pa posvetite svojcem, da v družini ne bo zamere in napetosti. Z ljubljeno osebo vse v redu. Isto tudi z zdravjem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Naj se vam v nobenem primeru ne mudi, posebno ko boste morali odločati o zahtevnejših nalogah. Skušajte povsod imeti «čiste račune*, kajti začenjajo se zgrinjati čudni oblaki, šele ko bo nevihta mimo, boste zadihali. Nervozo, ki jo prenašate, držite zase. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odlične priložnosti za najrazličnejše uveljavitve. Vzdušje kot nalašč, da se vrinete nekam, kjer vam bo prijetno. Novo prijateljstvo bi se znalo spremeniti v kaj več, le da se kosa z drugim podobno o-betajočim čustvom. Motnje v prebavi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Marsikaj ste v I naglem delu zanemarili in sedaj bo treba to popraviti. Nekaj novosti na področju poslovnega življenja. Plodni dnevi za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino. Premislite, preden se odločite za kak nakup. Ljubljena oseba bo nervozna. Prehlad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ves teden bo Kn naporen, hkrati pa tudi vesel in poln zadoščenj, če boste znali pravilno usmerjati svoje finančne možnosti. V potrebi iščite opore pri ljudeh, ki niso e-goistično razpoloženi. Spoznali boste osebo, ki vas bo razveselila. Zdravje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V razmerah, v ka-i kršnih ste se znašli, I ni priporočljivo načenjati novih stvari. Pustite času čas in počakajte za kak teden. Finančne razmere se bodo popravile in vse bo nato prav. Prav bo tudi v družini in v vaši ožji družbi na sploh. Prav tako z zdravjem. DEVICA (od 23. 8. *_\ do 22. 9.) Neka vpliv-| na oseba vam bo si-I cer pomagala, toda to ne bo vse. Pismo, darilo, potovanje, vse to je na programu, ki bo tokrat bogat, hkrati pa tudi utrudljiv. Kljub vsemu boste našli kak trenutek za svojce, ki jih cesto zapostavljate. Pazite na zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu ali , v službi se nekaj ma-l je. Lahko je to posledica razmer, lahko pa vaše nedoslednosti. Skušajte stvari popraviti, dokler je čas, da vas bodočnost ne zaloti nepripravljene. Veliko bo stroškov in malo zadoščenj. Ljubosumje in nervoza. ŠKORPIJON (od 24. H a 10. do 22. 11.) Pohvale, ' nagrade in podobno. Cela gora pa nalog in novih načrtov za bližnjo bodočnost. Vse to bo razgibalo teden in vas utrudilo. Skušajte najti nekoliko počitka, ki ste ga potrebni in vsako možno uro posvetite družini. Nervoza in glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveč se ženete za cilji, ki vam ne bodo dali prav nič. Če računate z rezultati, bodite bolj trezni in ne delajte gradov v oblakih. Neko zadevo bo treba razčistiti, preden se razširi. Zasanjano boste šli v novo prijateljstvo. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dela bo veliko in vse boste izpeljali pod streho, toda pri tem bodite odkriti in jasni z vsemi sodelavci, ki bodo morali tudi s svoje strani zavihati rokave. Neka oseba, ki se je zadnje čase zanimala za vas, je ubrala novo pot. Utrujeni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V nasprotju z oko-i ljem boste posebno pro-1 ti koncu tedna pesimistično razpoloženi, kar ne bo prijetno. K temu bo pripomogel tudi spor ali v službi ali v domačem okolju. Težko bo zadevo urediti. Tudi zdravje vam bo nekoliko nagajalo, vendar bodite brez strahu. JULIJA VESNA RTW ROMEO MAJA VESNA ROMEO Ženske In moške lasulje N AR T A L A S Iz priznanega ameriškega vlakna D Y N E L. Moderne linije, enostavno oblikovanje In minimalna nega. Po posebnem postopku možno tudi naknadno kodranje. Specialna bombažna mrežica, na kateri so lasje pritrjeni, povsem omogoča potrebno zračenje lasišča. V primerjavi s ceneno stretch mrežico je to nedvomno višja kvaliteta. Kdaj si boste tudi vi omislili svojo novo pričesko? £e ste sodobni in praktični, ne boste odlašali. Obiščite specializirane prodajalne NARTALAS Boutique: Trgovska hiša « G R O S I S T> (demonstracija lasulj, 25., 26. in 27. decembra) NOVA GORICA Delpinova 17 * Blagovnica « D O M », trgovsko podjetje NANOS KOPER, JNA 3 nartalas Ljubljana NEDELJA, 17. DECEMBRA PONEDELJEK, 18. DECEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 »Božič na Divjem zahodu*; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Melodije; 13.CO Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Koncert; 16.30 šport; 17.30 J. Robert: »Marie Octobre*; 19.00 Glasbeni spored; 19.30 Ital. popevka; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; U-9® Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program M mladino; 18.15 Umetnost; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Stari in novi glasovi. TRST 9.15 Orkester; 11.00 Domači motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 9.00 Melodije; 10.30 Orkester; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Popevke; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Endrigo-ve pesmi; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanje - politični pregled; 14.00 Popevke; 14.30 Pisana glasba; 16.00 Deželni spored; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje A. Dedič; 19.00 Ob dnevu Ljudske armade; 19.15 Trobentač Rosso; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 šport; 21.15 Opereta. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.00 Jutranja glasba; 11.15 Opravljivci; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Folk glasba; 14.30 Plošče; 15.30 Nogomet: 16.30 Popoldne z Mino; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 22.15 Pallaz-zeschi: Le sorelle Materassi*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.30 Popevke; 13.00 Kvizi; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika; 16.30 šport; 17.30 Plošče: 20.10 Operni svet; 21.30 Je vdova vedno vesela?; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 10.00 Smetana, Grieg, Sibelius; 11.00 Orgle; 11.30 Baletna glasba; 13.00 Haydn in Beethoven; 14.00 Komorna glasba; 15.00 Prokofjev in njegova glasba; 15.30 Pistilli: L’ar-bitro; 19.15 Koncert; 20.15 Argentina 1945. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Porodila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Igra za otroke; 8.37 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.05 Operne melodije; 14.30 M. Ayme: Derviš — humoreska; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Radijska igra; 18.00 Letite z nami!; 19.00 Lahko noč otroci!; 19,15 Glasbene razglednice: 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešimo; 23.05 E. Bowen: Pesmi; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Slikanice: 12.45 O «Canzonissimi»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja: 15.00 šport; 16.30 Oddaja za mladino: 17.45 Nogomet; 18.00 Dnevnik; 18.10 Zadnjih sto sekund; 19.20 Polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Quattro notti di un sognatore*; 22.20 šport; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 18.40 Polčas nogometne tekme; 19.20 Di San Secondo: »Marionette*; 21.00 Dnevnik; 21.15 Vesela Amerika; 22.05 Folk glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček; 8-00 Dunajska glasba; 10.00 Melodije; 10.35 Prisluhnimo jim; 11.15 C' verture; 11.45 Zbor Marmoladal 12.00 Glasba po žtSjah; 13.30 Spomini; 14.00 Plošče; 14.35 šport; 14.45 Plošče; 15.15 Orkester; 15.45 Juke box; 17.00 Zabavna glasba; 17.45 športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba; 20.40 Operna glasba; 22.35 Veliki virtuozi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- ročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.15 Hit parade; 14.00 Popevke; 15.10 Spored za mladino; 19.10 Sindikalna panorama; 19.25 Paganini, Berlioz in Brahms; 20.20 Poslušajmo spet: 22.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 WaUance: Ben Hur; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - 8°" vomi spored; 17.30 Reportaža; 17-™ Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Hope; II prigioniero di Zenda- III. PRCGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Honegger i® Paulenc; 12.30 Zbor; 14.00 Schu-betov nocturno; 14.30 Nabožni motivi v glasbi; 15.45 Resna glasba; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17,29 Pianist A. Battelli; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19-19 Koncert; 20.00 Melodrama; 21-3® Rossini in Nicoletti: La scuola dei buffoni. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Z. Cigliča: 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor «Tone Tomšič*; 15.40 Lahka glasba; 19-9® «Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko no® otroci!; 20.00 »Ti in opera* Vida Wedam; 22.15 Jazz; 23.05 J. 0 laj: Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 šola; 12.30 Monografija; 13.0® Rakasta obolenja, ki jih preprečimo; 13.00 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 šola; 17.00 Spored 28 najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Prn gram za mladino; 18.15 Prigode Rubina Hooda: Past; 19.15 Na Dab ni vzhod; 19.45 šport in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Carts che Vince, carta che perde*; 23.09 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Eno uro z Renejem Dubsom; 22.15 Bachove skladbe. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 23. DECEMBRA 1972 ' NEDELJA, 17. decembra 8.40 Po domače: 9.10 Mestece Peyton; 9.57 Kmetijska oddaja; 10.45 Otroška oddaja; 11.40, 18.10, 22.00 Foročila; 11.45 Ob 30-letnici pionirske organ.; 13.05 Mi med seboj; 14.10 Vsi vemo vse; 15.10 Po domače; 15.40 Za konec tedna; 16.00 Zlata pirueta; 16.30 Košarka — Bosna: železničar; 18.00 Reportaža; 18.15 Kralj potepuhov; 19.45 Risanka; 20.30 Humor; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Šport. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 »Lupone, kolničar po sili* — lutke; 19.15 Na poti k zvezdam; 20.40 »Rumene zastave* — film. PONEDELJEK, 18. decembra 9.35, 14.45 šola; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.35 Finska TV; 17.50 Otroška oddaja; 18.30 Laponska poje; 19.00 Mladi za mlade; 20.00, 22.45 Poročila; 20.35 Vojni samotar (drama); 21.40 Vroče železo; 22.15 Arno Domini. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Leo Martin; 21.25 Umetnost na tleh Jugoslavije. TOREK, 19. decembra 9.35, 14.45 šola; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 Vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 Alenčica, sestra Gregčeva; 17.55 Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 S seje CK ZKS; 19.05 Tehnika upravljanja; 20.00. 22.35 Poročila; 20.25 Reportaža: 20.40 Ali so še angelčki; 22.25 Slikar V. Makuc. koprska BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Jug. mesta: Pulj; 21.00 »Telepatija* — film. SREDA, 20. decembra 8.20 Sola; 17.50 Prigode psa Civi-la; 18.15 Obzornik; 18.30 Dobri znanci; 19 05 Od filma do filma: 19.25 Kilimandžaro, 20.00 Dnevnik: 20.30 Stendhal: Rdeče in črno: 21.15 E0 sledeh napredka: 22.05 Dokumenta^ na oddaja TV B. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.3® Atlantski ocean - film; 21.20 Mia da generacija. ČETRTEK, 21. decembra 9.25, 14.45 Sola: 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; U-"1 Francoščina; 16.10 Splošna >zobr8* ba; 17.15 Vsi vemo vse; 18.15 0“ zornik; 18.40, 18.30 Dumas: Dr“ žina Jehu; 19.00 Sedem morij; 20-®®: 23.40 Poročila; 20.30 Koncert; 21.^ Petrovič: »Popje z ožganega grma*' 22.30, Mozart: »Cosi fan tutte*. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.3® »Nasilnež in veter* — film; 22.0" Film »Challenge*. PETEK, 22. decembra 9.30, 14.40 Sola; 11.00 Angleži, na; 16.10 Splošna izobrazba; I*. Polka je ukazana; 18.10 Risan'!®j 18.20 Obzornik; 18.35 Odbojka; Emisija; 18.50 Duo Horak; 19-‘ Prof. Boltazar; 19.30, Iskra i*1 **! nanja trgovina: 20.00, 22.40 P°r čila; 20.25 Reportaža; 20.40 Mo«1' 22.10 Rezerviran čas. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20-3® »Z bosimi nogami* — film; 21-Slov. slikarji: M. Gaspari; 21-Glasba. SOBOTA, 23. decembra 9.35 Sola: 11.00 Marksizem; l®.30 Košarka: Crv. zvezda - Olimp')*; 18.00 Obzornik; 18.15 Gop. PiPf/ 18.45 Filmska burleska; 19-15 ** mor.; 19.45 Risanka; 20.00, 23-» Poročila; 20.30 Galla UNICEF Detekt. Arsene Lupin. KOPRSKA BARVNA TV 15.30 Košarka — Crvena zve?ffč Olimpija; 19.45 Brazilski plesi; 20-^ Poročila; 20.30 »Dogovor ob 9.» detektivka; 21.20 Koncert. ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DAJNES NEDELJA, 17. DECEMBRA 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA M.30 v Miljah ^uggesana — Breg ♦ '4.30 v Križu Vesna — Fogliano * 14.30 na Proseku “bertas Prosek — Zarja * : '4.30 v Nabrežini Aurlsina — Primorje * j '4.30 v Remanzaccu 4urora — Juventina 3. AMATERSKA LIGA : 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» j »nion — Roianese * I v Padričah j Timorec — Perugino * 6.15 v Trstu, *UI. Flavia Dietizzole — Breg B * * * MLADINCI '0,45 v Padričah Macori — Vesna * : 9.30 v Dolini "osandra — Gaja * | '6.45 na Opčinah Picina Supercaffe — Primorje ODBOJKA MLADINKE 11.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio ulia — Kontovel * * * 6.00 v Trstu, Elizejske pollane "GSS _ Breg B * DEKLICE e9-00 v Trstu, zavod S. Giusto Fatit _ Breg DEČKI '0.30 v Trstu, Ul Campanelle EMAOU - Slon KOŠARKA '1.00 v Padovi Padova — Bor * * * MLADINCI ''■00 v Trstu, Miramarski drev FWfoviario — Bor * I ‘ * * SLOVENSKA LIGA 1'00 na Opčinah ... ' , - Dom Gorica NAMIZNI TENIS MOŠKA A LIGA 10K00 v Bariju 66C _ sokol ZAGOVORNIKI AMATERSTVA S POLNIMI DENARNICAMI Mednarodni olimpijski odbor najelitnejši moški klub Bo novi predsednik M00 spremenil tudi starodavna, zastarela načela odbora te organizacije? 75-članski mednarodni olimpijski j je dolgoletni predsednik državne odibor je najelitnejši moški klub na banke. To je dejansko klub ljudi. svetu. Njega so do sedaj sestavljali finančno popolnoma neodvisni člani, zastopniki ali lastniki največjih gospodarskih koncernov. Dosedanji predsednik, Amerika-nec Brundage, je lastnik ogromnega gradbenega podjetja in je za svoj «hobby» porabil letno približno 75 tisoč dolarjev ali kar 40 milijonov lir. Stari gospod je prepovedal, da bi se v odboru govorilo o denarju in je zahteval čisto amaterstvo, kakor od vseh sodelujočih atletov. Ko je bil pa irski plemič lord Michael Killanin izvoljen v Miin-chnu za novega predsednika, je takoj postavil vprašanje o kritju stroškov, kar je predstavljajo pravo revolucijo. Zatrjeval je namreč «da ni nujno, da je predsednik najbogatejši človek, ampak je važnejše, da je najsposobnejši*. Zato mu je treba nuditi določeno finančno podporo, ki bi mu ogočila v redu opravljati svoje dolžnosti. Je bila to morda prikrita kritika staremu mecenu? Je to morda pomenilo da ni bij najbogatejši človek tudi najsposobnejši? Bodoče olimpijske igre nam bodo pokazale kdo je imel prav. Ustanovitelj sodobnih iger, baron Pierre de Coubertin je prvi postavil načelo, da morajo biti člani odbora finančno samostojni. Tega načela se je strogo držal in je vložil vse svoje premoženje v organizacijo iger. Tako je popolnoma obubožal in ko je prvič v življenju — pri starosti 72 let — zaprosil za neko plačano službo je ni dobil. čez dve leti je umrl v popolni bedi Avery Brundage je bil pravi predstavnik takega ekskluzivnega kluba. Sodeloval je na olimpijskih igrah leta 1912, leta 1915 je ustanovil samostojno podjetje, leta 1926 je bilo njegovo premoženje ocenjeno na preko milijon dolarjev. Leta 1936 je postal član CIO, a leta 1952 njegov predsednik. Ta položaj mu je zelo koristil pri finančnih in poslovnih mahinacijah. Banke so rade dodeljevale kredite tako znani osebnosti. Tako je postal mednarodni odbor klub za plemiče, politike in finančne mogotce. Kdo so danes najvidnejši predstavniki CIO ? Politike predstavlja francoz Mau-rice Herzog, bivši državni sekretar, za mladino- in šport, Jorge Ven gas je , manilski župan, Finec_ Erik von Frenckell je bil 24 let župan v Helsingforsu, princ Gholam Reza Pahlevi je adjutant perzijskega ki imajo besedo na vseh celinah in so prevzeli mesto v odboru ne iz koristoljublja, ampak iz ljubezni do športa, in še posebno, ker jim to nudi svetovni sloves. Nobene ženske še ni doletela čast, da bi bila imenovana v CIO in nič ne kaže, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do take revolucionarne spremembe. Poprečna starost odbora znaša skoraj 60 let, najstarejši član je Južnoafričan Reginald Honey, ki se je rodil leta 1896. Kakor smo že omenili, so vsi tako bogati, da niso nikoli zahtevali nobenega nadomestila za stroške. A sedaj je prišel novi predsednik in se je takoj pričelo govoriti o denarju. Lord Killanin se je rodil leta 1914 v Londonu in je ab-solviral v posebnem internatu za plemiče ter je obiskoval pariško univerzo Sorbono. Postal je dopisnik «Daily Maila* ter je napisal knji- ATLETIKA V ZDA Poklicni atleti brez bodočnosti Odraz neuspeha ZDA v Miinchnu - Od kod in komu denar - V Evropi nobene možnosti go in je finansiral filme. Ampak vsa njegova dejanja so dokazala, da sedanji predsednik dejansko potrebuje denar za vzdrževanje svoje šestčlanske družine in si ne more privoščiti dragih «hobbyjev». Brundageov naslednik je zagotovil, da bo večkrat zahajal v Lausanno, kakor njegov prednik, saj je njegov dom oddaljen le uro z letalom. A letalo stane mnogo denarja ali pa vsaj več kot si lahko dovoljuje proračun lorda Killanina. Bodo torej tudi člani CIO poleg ostalih obljubljenih sprememb, opustili svoj čisto amaterski videz? Nihče na to vprašanje še ne pozna odgovora. ODO KALAN OLIMPIJSKE IGRE Kandidaturo Innsbrucka za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976, je podprl tudi mestni svet tega mesta. Avstrijci so izračunali, da bi jih te igre stale približno 6 milijard lir. Vest o ustanovitvi prve skupine poklicnih atletov v ZDA je prišla kot logična posledica ameriškega poloma na olimpijskih igrah v Miin-chnu. V ugotavljanju izvora tega hudega poraza so Američani prišli do zaključkov, da je vzrok za postopni padec v zadnjih štirih letih v bistvu ta: 1. popolno pomanjkanje primernega trenerskega kadra in znanstvenega dela; 2. konec športne kariere študentov ob koncu višješolske izobrazbe, zaradi pomanjkljive organizacije. Prva ameriška hiba, to je slaba tehnična pomoč, izgleda za današnje čase in za zelo dovršeno Evropo, anahronizem, v ZDA pa je raven trenerjev izredno nizka. Celotni atletski sistem sloni na univerzah. Te imajo neizmeren naraščaj, na voljo pa malo trenerjev, često tudi samo po enega in še tega nepopolno pripravljenega, ki 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111*111.. PRIMORSKE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH Sistem nogometnih tekmovanj v Sloveniji pred spremembo 0 raznih predlogih bo razpravljala skupščina NZS sredi januarja KORISTNA POBUDA V OKVIRU ZSŠDI Košarkarski bilten za naše trenerje Pobudnik za izdajanje te publikacije je naš znani košarkarski delavec Branko Lakovič Glede na predlog posebne komisije in izvršnega odbora pri NZS, bo prav gotovo SNL razširjena od 12 na 14 klubov in to od jeseni 1973 dalje. Iz SNL naj bi šla avtomatsko dva prvouvrščena kluba v 2. zvezno zahodno ligo. Tako bo vec mest prostih v SNL in se bo vredno spomladi boriti tudi za 2. mesto v conskih ligah. Ta klub bi verjetno imel pravico do kvalifikacije za vstop v enotno 1. slovensko nogometno ligo. Tak predlog IO pri NZS naj bi potrdila redna Skupščina NZS dne 20. 1. 1973. Ob tej priliki bi omenili, da je bil 28. septembra v Ljubljani pri NSZ sestanek predstavnikov vseh 7 nogometnih podzvez Slovenije, da bi se pogovorili o bodočem sistemu nogometnega tekmovanja. Zastopnik nogometne podzveze Koper Kunej Franjo je povedal, daL njihovi klubi i menijo, naj bi v Sloveniji imeli e- i»rim;k vksti Na osmi stkani šaha. Med kronanimi glavami bi ,---------—„ - samo omenili grškega kralja v iz- j notno SNL s 16 do 18 klubi, brez gnanstvu Konstantina. j dveh conskih lig. Poleg močne SNL Zanimivi so tudli finančni mogot- • naj bi formirali še štiri področne ci. Med njimi bi omenili Tajvanca i lige (medpodzvezne) - w"Ki Henryja Hang Hsuja, lastnika pomorske družbe ter verige hotelov na otoku in v Hong Kongu. Nemca Bertholda Beitza, enega najvišjih predstavnikov Kruppovega koncerna. Urugvajca Oscarja Inciorta, ki s 14-16 klubi. Predstavnik NP Nova Gorica Varl Rudolf je iznesel, da so klubi tega področja za to, da se SNL deli v «zahod» in «vzhod* s po 14 klubi, to pa predvsem zaradi cenejšega tekmovanja in krajšega poto- IČJ-T": L . / J * ' J# * JhK. £. ,* <4 i ~zv f-AtmVf * p ■■ f'J ss***-***;«^ fr* I*?-- m mm -I ’' *' - i '■e'--?.—- r-af -ep«? n 1 * h Jprf «” 'H I 'j tednom dni sta se srečala v 2. AL enajsterici Brega in Vesne (na sliki: vratar Brega v akciji), danes pa ne bo na sporedu nobenega domačega derbija vamja, da bi tako bilo mogoče u-stvariti večjo množičnost v nogometnem športu. Poudaril je tudi (če bi ostalo pri starem in bi se le SNL liga povečala za 2 kluba), da sploh ne moremo govoriti o kaki spremembi sistema, ki je tako aktualna že več let. Vsi navzoči so se strinjali, da ni umestno uvesti 1. B ligo (kot profesionalno z 20 člani), kar pa je sicer že sprejeto za jesen 1973. Ta liga bi bila zelo draga in bi bila tudi 2. zvezna liga manj zanimiva. Predstavniki s terena (od podzvez) so tudi soglasno sklenili, da se zaradi draginje ne more menjati način tekmovanja mladine v podzvezah. Kakovost bomo dobili iz množičnosti. V zvezi s tem je nerazumljiva odločitev razširjene seje IO NZS, ki je bila H. novembra v Ljubljani. Vsekakor bi bili dolžni organi NZS prisluhniti kako teren diha, kako klubi težko finančno životarijo. Če se poudarja draga 1 B liga, potem bi morah v svoji kompetenci v Sloveniji uvesti za sezono 1973-1974 cenejši način tekmovanja. Sklep tega IO je bil, da se da v razpravo predlog za 14 članov SNL in za deljeno slovensko mladinsko ligo. Torej naj se sistem članskega tekmovanja ne menja, enak naj se, glede tekmovanja mladincev, še podraži. Morda bi bilo sprejemljivo, da bi obe conski ligi imeli zraven še mladinske ekipe v predtekmah, da bi z enim obrokom hrane in z istim avtobusom potovali obe ekipi naenkrat. Če pa bi bila slovenska mladinska liga « vzhod* in «zahod» sestavljena iz mladinskih ekip zveznih ligašev, od klubov SNL in od conskih lig, potem bo to tekmovanje ločeno od članskega in bo treba dosti več sredstev in vsega angažiranja, potem se ne moremo več sklicevati na znano «Pismo* in gospodarsko stabilizacijo. Zavedati se moramo, da v letu 1973 še ne bo nič več sredstev za šport, čeprav bo sprejet zakon o obveznem financiranju temeljnih telesnokultumih skupnosti. Prav bi bilo, da bi posegli vmes prizadeti: republiška konferenca S ZDL Slovenije: komite izvršnega sveta skupščine SRS za telesno kulturo, dalje tudi zveza za telesno kulturo Slovenije in ne nazadnje tudi mladinske organizacije ter sindikati. Vsi nogometni klubi iz Primorske nestrpno pričakujejo kako in kaj bodo na redni skupščini NZS sklenili v zvezi z opisanim predlogom za spremembo tekmovalnega sistema na področju SR Slovenije. VARL RUDOLF NOGOMET Triestina računa na zmago Triestina bo danes igrala na domačem igrišču proti Padovi, svojemu večnemu nasprotniku v C ligi. Tržaški nogometaši, ki bod* nastopili pod novim vodstvom, bodo skušali napraviti vse, da tSfp odnesli obe točki in tako potolažili domače navijače, ki niso preveč zadovoljni z doslej doseženimi rezultati. Medtem je novi trener Malava-si, ki je zamenjal Petagmo v vodstvu tržaškega tretjeligaša, zbral vse igralce v Tržiču, kjer je o-pravil zadnje priprave. Velikih novosti v tržaški ekipi ne bi smelo biti, z izjemo Rakarja, ki bo zopet nastopal. Za učinkovitost napada bodo tako skrbeli kar treh. in sicer Bertoli, Rakar in Vastini. Postava bj morala biti ta: Cantagallo, De Gasperi, Tugliach, Macchia, De Luca, Scichilone, Vastini, Brusadelli, Bertoli, D’Alessi in Rakar. Rezervni igralec bo Zamparo. * « # Španski sodnik Jo6e Ponče je španskem mestu Antequera med tekmo izključil iz igre vseh 22 nogometašev. 3 minute pred koncem tekme so se namreč vsi igralci zbrali okrog sodnika in mu začeli zaradi neke njegove odločitve groziti. Sodnik pa je vsakega, ki mu je grozil, hladnokrvno izključil Grozili so mu pa vsi. se v najboljšem primeru razume le na eno zvrst atletike (največ še na sprint in na skok s palico. Sicer je tudi tu njegovo znanje pomanjkljivo iz zdravniške plati, vse druge panoge pa so mu sploh znane le površno). Ameriški trenerji so poleg tega lakomni. Njihovi honorarji so odvisni od dosežkov varovancev in zato neusmiljeno iztiskajo iz atletov tudi to, za kar še niso zreli. Druga slabost je organizacija. Ob koncu študija ni praktično nobene možnosti več za redno športno aktivnost. Nadaljevanje nastopov se lahko posreči le tistemu, ki se zadovolji s polpoklicnim atletskim delovanjem, vendar se velikanska večina prej odloči za poklicni nogomet, za igro, kjer je odločilna hitrost in kjer tehnika ne odigra odločilne vloge. Za čisti poklicni šport je atletika malo primerna. Je seveda zelo privlačna, za tistega ki plačuje pa samo če je vezana s trajnimi vrhunskimi dosežki. Poklicni atleti v glavnem ne bodo dosegali boljših rezultatov kot uradni amaterji drugod po svetu. Borbe samo za zmago s taktiziranjem, bodo gledalci takoj spoznali, ker jim bo predobro znana prava vrednost posameznikov. Hrbtenica zaslužka bi moralo biti izkoriščanje znanih imen za trgovsko reklamo. Da je ta uspešna mora biti zgoščena. To se pravi, da lahko samo nekaj najboljših uspe. Seveda le ti ne bodo svojih zaslužkov delili in v skupini bi utegnilo kaj kmalu priti do sindikalnih sporov in odstopov. V Evropi je poklicna atletika, že zaradi razredčenosti vrhunskih a-tletov. nemogoča in verjetno niti ne bo prišlo do podobnih poskusov. K B. SMUČANJE Mednarodnega smučarskega tekmovanja za evropski pokal v alpskih disciplinah v Cortini, se bo udeležila tudi jugoslovanska reprezentanca. To tekmovanje bo 22. in 23. decembra. Naša zamejska samostojna telesna kultura ima že več kot petnajstletno, dokaj bogato tradicijo. Samemu razvoju telesne kulture pa organizacijsko, kadrovsko, finančno in strokovno nismo bili, in danes še toliko bolj nismo kos. Ena izmed poti razvoja je ubrala precej hitrejši in bolj pospešen korak, druga, katero smo poprej omenili, pa komaj stopica zadaj. V trenutnem razvoju naše telesne kulture, ko so potrebe posameznika (in celotne naše manjšine) vse večje, in ko sam pristop zahteva vse boljšo organizacijo in usposobljenost, pa je prepad vedno večji. Glede strokovnih člankov, literature in biltenov, n.pr. smo, žal, popolni začetniki. Šele pred kratkim se je o-pogumil referent za košarko pri ZSŠDI Branko Lakovič z izdajo prvega «Domačega košarkarskega biltena*. Avtorja tega biltena ni treba še posebej predstavljati, saj je bil e-den prvih dolgoletnih igralcev Bora, sedaj pa je neumorni trener in organizator. Kaj si je pri izdaji tega biltena želel, nam najbolje po-nazoruje njegov uvodnik v prvi številki: «Košarka je v zadnjem času pri nas, vsaj med najmlajšimi, dosegla spodbuden razmah. S to panogo se bavi skoraj 300 najmlajših, katere vodijo požrtvovalni trenerji, ki iz objektivnih razlogov ne morejo slediti košarkarski literaturi in se ne morejo udeleževati tečajev. ZSŠDI bo zato mesečno izdajalo »Domači košarkarski bilten*, ki naj bi bil namenjen našim trenerjem, igralcem in vsem ljubiteljem košarke sploh . . .* V prvi številki sta dva strokovna prispevka: »Anatomija meta tz skoka* (Easy ED Macauley) — prevedel Branko Lakovič in «Tudi zah- tevnega dela z mladino...» — priredil Adrijan Sosič, trener Poleta z Opčin. Avtor prvega članka je bil eden najboljših košarkarjev v domovini te privlačne igre pod koši. Prevod Branka Lakoviča je zelo dober in kar je še najvažnejše, vsakomur razumljiv. Zanimiva pa je že sama ugotovitev, kakšne važnosti je vsak, tudi najmanjši gib pri izvajanju tega preciznega in zahtevnega košarkarskega elementa. Nič ni prepuščeno slučaju, ampak noge, stopala, telo, roke komolec, zapestje, oči. . . so vsi skoraj važni deli telesa pri tej kinetični verigi samega meta. Drugi članek pa je pripravil trener Poleta z Opčin, Adrijan Sosič. Mladi Adrijan zagovarja tezo, da je mogoče delati z mladino tudi najtežje kombinacije. Pripomnili bi, da modema psihologija športa ne priporoča delati z mladino izpod dvanajstih let zahtevnih motoričnih kombinacij. Kakor hitro se otrok pri tej starostni dobi brez težav nauči, enako tudi takoj pozabi. Naše delo je tako brez trajne vrednosti, česar si noben trener ne želi. Na zadnji strani biltena sta še dve fotografiji in sicer reprezentance ZSŠDI. ki je na stadionu «Grezar» osvojila prvo mesto v mi-nibasketu in fotografija naših najmlajših skupno s člani jugoslovanske državne reprezentance. Pobuda je več kot hvalevredna. Potreba po takem strokovnem čtivu ni le nujna samo pri košarki, pač pa tudi v vseh ostalih športnih panogah, ki jih gojimo pri nas. Začeto pot bo treba nadaljevati, razširiti in tudi popestriti ter izpolniti. G. F. Naše bralce opozarjamo, da bomo v torek, 19. t. m. zaključili akcijo športnega uredništva Primorskega dnevnika Športnik leta 1972 Ker se bodo danes zaključila dejansko skoraj vsa tekmovanja in prvenstva, v katerih nastopajo naši brsko lestvico ankete «šport.nik meseca* ter končno skupno lestvico našega uredništvi te ankete za leto 1972. K tej lestvici bomo kasneje prišteli glasove, ki jih bodo poslali naši bralci s posebnim odrezkom, katerega bomo priobčili SAMO ENKRAT, v torek, 19. t. m., na kar še posebej opozarjamo. Med vsemi tistimi, ki bodo poslali ta odrezek, bomo izžrebali več lepih nagrad. Našim čitateljem, ki so se udeležili ankete »Športnik leta* in jih bomo izžrebali, bomo podelili te knjižne nagrade: Janko Mlakar IZ MOJEGA NAHRBTNIKA Dr. Julius Kugy IZ MINULIH DNI Radovan Kuchar DESET VELIKIH STEN Elfie in Valter Nordheim LEKSIKON ŠPORTNIH PANOG R. Baumbach - R. Funtek ZLATOROG To so knjižne nagrade, ki jih bomo izžrebali med udeleženci naše novoletne ankete »športnik I. 1972» — ornimi)« mm Romihi partizanskega idravnika 60. 10 23 9 1944 , Kapoli, 23-letnd južni Italijan, ima prestreljeno levo nad-}* V zgornji tretjini, ki jo ima sedaj «fiksirano« na zibajoči obdukcijski opornici. . __ Napravimo ekstenzijo z obližem m fiksiramo opornico z pošteno. . „ . . , „ 2e naslednji dan Je ves videz bolnika drugačen. Prej boječ % Opraviti vsako kretnjo — zdaj krepko in veselo o . U. 26. 9. 1944. 17-letni Otelčan. , _ _ , h Pred 2 dnevoma obrizgan od drobcev mine_Desno oko zli v" inflamirano. V Pentotal sodiu: enucleatio bulbi deic Thm-*«». Ta se odstrani po 4 dneh, bolnik afebrilen, brez bolečin. !2. 26. 9. 1944, Franja II. 17-letni Gorenjec. , . , . , i. Mina mu je zmečkala pred 2 dnevoma levi pa.ec to kazali' Th.: V pentotal anesteziji ablaoajo vseh nekrotičnih de Odstraniti je treba ves palec do glavice L metacarpusa ? ha kazalcu še del II. falange. Rane pustimo odprte, pokrije 0 Jih z Gentiana-Violet Jelly. Pri prevezi po 4 dneh so rane popolnoma suh«. 13. 27. 9. 1944, Franja B. Milan, 16-letna Gorenjec s PodlomJka. Mina mu je raztrgala desno nogo do iznad kolena. Rane so še po stegnu, umazane, smrdeče z raztrgano muskulaturo Noga izpod kolena odtrgana. Fant precej izkrvavi j en. Zelo visoka amputacija femoris (giljotina) v kolen - eter narkozi (Lida). Asistira dr. Očka. 5. 10. afebrilen, se je precej popravil, rana secemira precej. 15. 1. 10. 1944, Ambulanta D «a». 20-letnd Ljubljančan, pretrpel ogromno v Mathausnu. Pred 4 dnevi ranjen od drobcev mine, poleg tega močan zagnojen hematom nad desno tibijo v gornji polovici — prebolel desno-stransko pleurltis. Široka incdzijo, tamponi. V kelenu. 5. 10. Slava piše, da mu gre dobro. 16. 1. 10. 1944, Ambulanta D «b». Baloh Evstahij, 25 let, ranjen od mine v meddatoo stran leve nadlahti, ki je vsa otečena in ga močno boli. Temperatura 39. V kelenu se rane razširijo, mesto največje bolečine in in-filtrata incidiramo, draini. Drobcev nismo mogli najti. 5. 10. Slava piše, da mu gre dobro, je afebrilen. 17. 2. 10. 1944, Franja B. Termos Gabrijel, 20-letnd Francoz z Grenobla. Pred 3 dnevi dobil strel iz bližine skozi III. metatarsofa-langealnd sklep desne noge. V pentotalu enucleatio dlg. III ped. dex„ ki je popolnoma nekrotičen in zagnojen. Regulariza-cija robov rane. Glavica III. metatarsusa ni prizadeta. 18. 2. 10. 1944, Franja B. Ivanček, 17-mesečem fant iz Novakov. En teden mu raste bula nad desnim Poupartom, ki je zdaj kot pol kurjega jajca velika. Otrok ni bruhal, na blato gre v redu. Zaradi suma na incarceratio Litrejevega tipa priprave kot. za hemiotomio. Izkaže se vse kot navaden absces. 19. 5. 10. 1944, Franja B. 20-letni Ljubljančan Habjan, trgovski pomočnik. TfrMijan, pobrizgan od mine pred enim tednom. Nad me-riiininiiro epikondilom levega humerusa dve skoro zaceljeni, za glavico bucike veliki rani. Ko je bil ranjen, je najprej občutil silno bolečino v ulnarni strani leve dlani, ki kaže zdaj anestezijo tipično za ležijo ulnarisa. Če pritisnemo na nervus utaaris v predelu poškodbe, občuti silne bolečine v poteku vsega živca — kot elektriko. V lokalni anesteziji revisio nervi ulnaris sin, M ima v svoji sredini drofoček, ki ga odstranimo, šiv faacdje in kože. 20. 5. 10. 1944, Franja B. 42-letmi Medvodčan Langerholc. Pred 14 dnevi ranjen od drobca mine, ki je prebil kožo 2 cm levo od popka. Prve 4 dni meteorismus, peritonismus, ki se je nato poboljšal. Mož ima pa še vedno napet trebuh, precej občutljiv, posebno okrog popka. Zadnje dni ga je pričeto gnati na blato in tudi voda ne gre v redu. Zvečer ima do 39 temperature. Zadnja dva dneva tipamo v ileocekatoem predelu v globini nejasen, boleč tumor in pa izbočen Douglas. V pentotal + eter punotio in nato incisio Douglasii. Izteče ca. pol litra redkega smrdečega gnoja. Tumor v abdomenu izginil. 33. 23. 10. 1944, Franja B. Deklica izpod šmarne gore, Mrhar Vera, 19. let. Pred 14 dnevi prišla v ogenj pušk In dobila več ran. Dolgo bila brez zdravniške oskrbe. Sedaj ima ogromen absces na desni strani vratu in kroglo pod kožo hrbta. Ther.: V kelen ekstrakcijo projektila in idzdja abscesa. Izteče skoro 1 liter gnoja. Draini. 34. 24. 10. 1944. Franja B. Pero Alflrovič, 28 let, Splitčan. Dobil 21. 10. rano s kroglo skozi desna ledja. Peritonealnih simptomov novenih 24. 10. priteče iz rane blato in vetrovi. Operacija v etrovi narkozi. Rez v poteku ran, zagnojen he- matom sega do colon ascendes, ki je ekstraperitonealno na več mestih perforiran. Perforacija se zašije in celotna rana dremira Čez 3 dni šivi popustijo. Močna sterkoralna fistula. Pleuri-tds dex. Zelo izboljšan odšel iz postojanke januarja 1945. 35. 24. 10. 1944, Franja B. Mirko Toplikar, 17 let, iz Šempasa. Pred 48 urami dobil strel skozi desni krajec perinei in sorotum. Razbilo mu je desno peto. Operacija: cistotomda, katetrizaodja brez konca, semica-stratio sin. Uretre manjka skoro 8 cm. Drain, tamponi. Toaleta rane na desni peti. Razdrobljeno je nasadišče Achil. kite s kito vred. 36. 26. 10. 1944, Javka Franje B. Simčič Izidor. Pred 27 urami dobil strel v trebuh tik nad apendikalno regijo. Izstrela ni. Peritonitis. Operacija: V kelen - etru desni pararektalni rez, prebit je colon ascendens na lateralni strani, ogromno gnoja v trebuhu, tako da revisio ostalega črevesja nima smisla. Zašije s« rano v colon ascendens, drain, tampon, še isti večer umre Obdukcija pokaže, da je colon transversum še 4-krat in jeju-num 1-krat prestreljen. 37. 26. 10. 1944, Franja B. Uhan Stanko, iz Trebenj, 28 let. Pred 10 dnevi napravljena trepanatio zaradi strela z mino v desni parietalmd predel. Zdaj ima krče po levi strani (tipa Jackson), ima glavobol, bruha, ima vročino. Operacija v lokalni anesteziji: Pod duro za lešnik velik absces, ob njem je možganska masa v globino 5 cm koUkvirana. Aspiracija te mase, drain, rano pustimo odprto. Krči izginejo, tudi vsa bolečine, čez 3 dni se pojavi prolapsus cerebri, vročina, glavobol, nato leva hemipareza. Exitus letalis 11. 11. 1944. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST 1>I. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 17. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50 1 01-603-45361 «ADIT. DZS. LiuOliana Gradišče 10/11 nad telefor 22*»' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno, upravni 300, legalni 400 osmrtnice m sožalia 200 lir «Mal' °93-'^ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajine se naročalo P^ oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italijo on Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZVF • ^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V ZENSKI B LIGI BOR SE NI PUSTIL PRESENETITI NAPAD BOLJŠI OD OBRAMBE Hrovatinova in Zavadlavova sta se izkazali s podajami Bor — Vignoni 3:1 (17:15, 15:12, 8:15, 15:10) BOR: Zavadlav, Artač, Bezeljak, Bolčina, Furlanič, Gabrovec, Hrovatin, Kufersin, Pečar, Pernarčič, šva-gelj in Jevnikar. VIGNONI: Apollonio, Dominelli, Ferrari, Maggi D. in R. Percivalli, Rose, Volongo in Bofferi. Po nepričakovanem porazu v prejšnjem kolu proti Ljbertasu je včeraj Bor na stadionu «1. maj* odpravil e-kipo Vignoni z rezultatom 3:1. Kljub zmagi pa tudi tokrat ni zaigral kot bi moral. Takoj moramo povedati, da si je zmago zagotovil predvsem s svojim močnim napadom, saj je obramba tudi tokrat nekoliko pešala. Slabo je bilo tudi prestrezanje servisov. Pohvalo zaslužita tokrat predvsem poda-jačici Hrovatinova n Zavadlavova, ki sta svojo nalogo res dobro opravili in sta zalagali napad skozi vso tekmo z izredno uporabnimi žogami. Bor je v prvem setu močno povedel. Stanje je bilo že 10:1 v korist «plavih», ko so nasprotnice z izredno zagrizenostjo začenjale nizati toč-koza točko. Stanje so izenačile in celo povedle s 13:11. In tu se pojavi vprašanje, zakaj sestavlja ekipo Bo-ra dvanajst igralk? Nikakor nočemo kritizirati trenerja, ki je ukrepal kot se je njemu zdelo najbolj pametno. Vendar pa se nam kljub temu ne zdi prav, da od dvanajstih razpoložljivih odbojkaric nastopa le sedem. Prav zato je po našem mnenju Bor zgubil tudi tretji set. Ce utrujeno i-gralko zamenjamo z drugo, ki sicer po navadi ni tako dobra kot prva (a je spočita), je to ekipi lahko samo v korist. Zadnji set sta popolnoma pokvarila sodnika, posebno stranski (Cirro-nis), ki očitno še ne pozna novih odbojkarskih pravil. Poleg tega si je trener Vignonija privoščil preveč izpadov na račun sodnikov in je zato dobil opomin. To je njegove varovanke drago stalo, saj so zgubile voljo do igranja. Po včerajšnji zmagi je Bor še vedno na drugem mestu lestvice. Po novoletnem premoru bo nastopil proti vodeči ekipi Lovable in prav ta tekma bo povedala, če lahko naše igralke še upajo na prvo mesto končne lestvice. INKA nizirati napad in to je bilo več kot dovolj za razigrane nasprotnice. Nekoliko boljši je bil začetek drugega niza, ko so borovke povedle s 5:0. To je bilo žal praktično vse v tem klavrnem srečanju, ki je trajalo nekaj več kot pol ure. G. F. kolu prvega dela ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva so zastopnice Bora doživele prvi in najhujši poraz. Res, so igrale proti najhujšemu tekmecu B skupine, toda kaj takega nismo pričakovali. Borovke so v setih osvojile le skromnih šest točk, kar najbolje pojasnjuje razplet dogodkov na igrišču. Ta tako pekoč poraz ima delno opravičilo v tem, da je Bor igral z nepopolno postavo. Telovadnica v Istrski ulici, kjer igra OMA, je zelo nizka in neprimerna za dobro igro, svoje pa je odigrala tudi trema, ki je zajela naša dekleta. Dobesedno porazen je bil prvi set. Ob izredno slabem sprejemu servisa je bilo nemogoče orga- iiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V drugi tekmi odbojkarske B lige je sinoči v Gorici Breg premagal AGI s 3:0 (11, 4, 8,). V moški C ligi pa je Libertas v Trstu premagal Kras s 3:0 (10, 8, 6,). V moški odbojkarski A ligi je Lu-biam v Bologni premagal Are Ljneo s 3:1 (-11. 6, 17, 3). MUCANJE «3 TRE» Švicar R. Collombin premagal Avstrijce Najhitrejši Italijan Varallo je bil šele deseti STALISCE DEŽELNEGA ODBORA PSI TREBA JE OKREPITI KRAJEVNE USTANOVE Velik pomen zasedanja o odnosu med deželo in krajevnimi upravami V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU MLADINK Hud poraz «plavih» OMA — Bor 2:0 (15:1, 15:5) OMA: Detela, Dudine, Goina, Puzzer, Tenze, Giurini, Luchesi, Balbi, Ceh, Amadei. DOR: Prašelj, Božič, Rauber, Jevnikar, Lapornik, Bizjak. SODNIK: Doriguzzi; zapisnikar Marcon. V četrtem in obenem zadnjem GRčJDEN (Val Gardena), 16. -Švicar Roland Collombin si je zagotovil danes prepričljivo zmago na mednarodnem moškem tekmovanju «3 tre* v smuku, veljavnem za svetovni pokal. Ekipno pa so velik uspeh dosegli Avstrijci, saj imajo med prvimi osmimi tekmovalci kar pet svojih smučarjev. Lestvica: 1. Collombin Roland (Švi.) 2’05”G7 2. Cordin Karl (Av.) 2'06”13 3. Zwilling David (Av.) 2’06”i5 4. Sprecher Andreas (Švi.) 2'06”89 5. Klammer Franz (Av.) 2'07”24 6. Engstler Kurt (Av.) 2’07"30 7. Russi Bernhard (Švi.) 2’07”37 8. Tritscher Reinhard (Av.) 2’07”40 9. Lafferty Mike (ZDA) 2’07"49 10. Varallo Marcello (It.) 2'07”70 NOGOMET NA GORIŠKEM Juvmtina na tujem Sovodnje doma Juventina bo danes igrala v Re-manzaccu proti Aurori. Čeprav je ta ekipa zadnja na lestvici, bo za Štancirežce težka preizkušnja,, ker bodo verjetno igrali tudi proti smoli, ki se jih drži zadnje čase. Igrati bodo morali odločno in ne bodo smeli pustiti pobude nasprotniku. Za današnjo tekmo je trener Cu-lot sklical sledeče igralce (ki naj se zberejo ob 13. uri pred gostilno »Romana* na štandreškem trgu): Plesničar, Nanut, Tomažič, Zin, Paulin, A. Montico, Sirk, Uras, Ferletič, Marvin G. Montico, Čer-niz. M. Tabaj, Fiorelli in Faganel. Prejšnjo nedeljo so med tekmo izžrebali člana Iva Nfnuta, ki je dobil steklenico vina. Za najboljšega igralca pa so izbrali Giannija Montica. * # # Po nedeljskem remiju na tujem igrišču proti vodeči ekipi bodo Sovodnje danes igrale doma z ekipo Libertas Mareelliano iz Tržiča. Ta ekipa, ki je precej solidna, bo skušala iztrgati neodločen rezultat, kar bi ji zelo koristilo v sedanjem stanju lestvice. Na drugi strani pa tudi Sovodnje ne smejo zgubljati dragocenih točk, če hočejo ostati vedno za petami Vermeglianu, od katerega jih loči samo točka razlike. Igralce je treba torej vedno spomniti na (po nepotrebnem) zgubljeno tekmo na lastnih tleh proti ekipi, ki je bila zadnja na lestvici .Če bi takrat zmagali, bi sedaj vodili v svoji skupini in bi bila seveda volja do zmage še trdnejša. Za današnjo tekmo, ki bo na igrišču v Štandrežu ob 14.30, je trener sklical sledeče igralce (ki naj se zberejo ob 13.30); Marson, Trivellato, Kovic, Corva, Batistič, Ferfolja, Petejan, Sambo, Pozzo, Florenin Marson, Tomšič, Fajt, Devetak. D. iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHMiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimii KOŠARKA SLOVENSKO PRVENSTVO V v V PRVI TEKMI NARAŠČAJNIKOV VISOKA ZMAGA BOROVIH IGRALCEV BOR - KONTO VEL 79.16 BOR: Renato Furlan 3, Mazuc-ca 8, Ražem 19, Tomažič, Košuta 1, Žerjal 10, Udovič 4, Bruno Furlan 10, Siega 16, Volk 4, Čok, Perko 2, Parovel 2. KONTOVEL: Klavdij Starc 2, I-vo Starc, Regent, Bukavec 4, Nabergoj A., Nabergoj I. 4, Perčič, Ukmar, Čuk 1, Luksa 5, Štoka, Ban, Per ni. SODNTKA: Kafol in Starc. PROSTI METI: Bor 9:12, Konto-vel 2:8. V prvem srečanju slovenskega prvenstva naraščajnikov so borovci premagali mlajše Kontovelce, ki so se požrtvovalno borili, a niso mogli do živeža razdanim »plavim*, ki so tokrat nastopili s po polno postavo. Srečanje je nedvomno koristilo obema ekipama. # # # V okviru tega prvenstva to danes na Opčinah srečanje med Poletom in Domom iz Gorice. Tekma, ki bo v Prosvetnem domu, se bo pričela ob 11. uri. Jutri pa se bosta v drugem kolu spoprijeli peterki Sokola in Bora. Tekma bo v Nabrežini, z začetkom ob 16 30. Mladinci POLET - VDF 80:43 POLET: Dolenc, Guštin 22, Gan- tar 20, Daneu 12, Jugovič 6, Sosič 12, Tavčar 2, Martini 4. VILLAGGIO DEL FANCIULLO. Tavano, Giurini 17, Bussan 12, Martini 14, Frattini, Busecchian, Penco. PROSTI METI: Polet 2:6, Villag-gio 7:12. SODNIK: Lakovič. Poletovi mladinci so, z okrnjeno postavo, odigrali prijateljsko trening tekmo proti peterki VDF. Proti mlajšim in tehnično skromnim nasprotnikom so naši košarkarji, čeprav sta manjkala Adrijan Sosič in Edi Kraus, zmagali z visoko razliko. V Poletovih vrstah sta bila v napadu zelo uspešna Gantar in Guštin. b. 1. Športno srečanje med dijaki Gorice in Trsta Včeraj je bilo v Trstu prijateljsko srečanje med dijaki slovenskih gimnazij iz Gorice in Trsta, ki so se pomerili med seboj v odbojki in košarki. V odbojki je zmagala realna gimnazija iz Trsta, pred klasično gimnazijo in Goričani, v namiznem tenisu pa je realna gimnazija premagala goriške igralce s 5:0. Zaradi omejenega časa so vsa odbojkarska srečanja odigrali le na dva seta. Izidi: Realna - Klasična 1:1 (6:15, 15:10) Realna — Gorica 2:0 (15:8, 15:13) Gorica — Klasična 1:1 (16:14, 10:15) Končna lestvica: Realna 3 točke. Klasična 2, Gorica 1. Ekipe: GORICA: Klanjšček, Nanut, Devetak, Marvitj, čevdek, Ferfolja, Cotič, Rojc, Cijan. REALNA: Požar, Podobnik, Lov-riha, Košuta, Milič, Ugrin. KLASIČNA: Žerjal, Kodrič, Trento, šiškovič, Tence, Kuret in Valentič. Milič in Pertot (za Trst) ter Klanjšček in Devetak (za Gorico) so se pomerili v namiznem tenisu. Izidi posameznih srečanj: Milič — Klanjšček 21:6 in 22:20, Pertot — Devetak 21:12 in 21:5, Milič in Pertot — Klanjšček in Devetak 21:11 in 21:10, Pertot - Klanjšček 21:5 in 21:19, Milič - Devetak 21:10 in 21:10. Svoje sošolce je prišlo bodriti veliko število goriških dijakov, žal, pa si je to zanimivo srečanje, ki presega ožji športni okvir, ogledalo zelo majhno število gostiteljev, kar je zapustilo mučen vtis. Deželni odbor PSI je z zadovoljstvom pozdravil sklicanje deželnega zasedanja, ki je posvečeno odnosu med deželo in krajevnimi u-stanovami. Odbor ugotavlja da gre za pobudo, ki je odraz pritiskov demokratičnih upravljavcev, organizacij in avtonomističnih sil levih strank ter raznih političnih naporov, da se ustvarijo novi odnosi med deželnim svetom in deželno upravo na eni in krajevnimi upravami na drugi strani. Gibanju za krajevne avtonomije, katerega sestavni in bistveni del so socialisti, je uspelo zabiti klin v zid fašističnih zakonov, na katerih po inerciji temelji struktura bi rokratske centralizirane države, zgrajene oi vrha navzdol. Preokret na desno, do katerega je prišlo v državi po sklepu KD in manjših laičnih strank, ima negativne posledice za ustavna jamstva in za avtonomijo krajevnih u-prav, ko se stalno zmanjšujejo pristojnosti dežel in krajevnih u-prav kot neposrednih predstavnikov in glasnikov ljudskih teženj. V tem ozračju ima pobuda dežele poseben politični pomen, saj gre za pravo konferenco upraviteljev in ne za zasedanje oblasti in specialistov. ki naj bi razglabljali o pravnih vprašanjih. V izjavi deželnega odbora PST je nato govor o programiranju in sicer o demokratičnem programiranju, pri katerem morajo sodelovati krajevne ustanove ne iz lokalnih, razbitih in neorganiziranih stališč, kot je prihajalo v zadnjih letih na osnovi politike ločenih prispevkov, temveč iz globalnega pogleda na načrt. Kot vzgled socialisti navajajo zakon o gorskih področjih, ko se ustvarjajo širše skupnosti. Posebno poudarja PSI možnosti pooblastil krajevnim ustanovam, ki tako neposredno prevzemajo pristojnosti ki jih ima dežela in ki tako lahko bolje rešujejo vprašanja njih področij ali širših skupnosti. Predajanje pooblastil predstavlja bistveno orodje za učinkovito in demokratično načrtovalno politiko. V tem okviru je treba tudi obravnavati proračune občin in širših skupnosti, ko .je treba predati del sredstev deželnega proračuna krajevnim ustanovam, da bodo lahko izvršile svoje naloge, ki izhajajo iz večjih pristojnosti. PSI je poleg tega mnenja, da je treba čim prej izvesti zakon o gorskih skupnostih in predvsem ustanoviti gorske skupnosti v naši deželi. Poročilo deželnega odbora PSI se zaključuje, da mora priti do izraza politična volja, da se uskladita zakonodaja in upravna praksa z bistvom ustavnih določil in določil posebnega statuta dežele ter da se bodo za to zavzemali vsi socialistični predstavniki, ki bodo prisotni na konferenci. »Lira* kulturni mozaik, ki ga sestavljajo — in enako doživljajo prosvetni delavci, intelektualci, nameščenci, kmetje, delavci, obrtniki kot izjemno homogena celota — povsod, kjer nastopa, deležna priznanja. In res so pevci kamniške »Lire* doslej nastopali v številnih krajih Slovenije. Jugoslavije, v zamejstvu — pred kratkim so kot gostje Slovenske prosvetne zveze nastopili tudi v Kulturnem domu v Trstu — pa tudi v raznih deželah Evrope, čeprav je «Lira» uspešno delovala že od samega nastanka pred 90 leti, je dosegla pravo kulminacijo šele v obdobju po osvoboditvi in je leta 1965 dosegla drugo mesto na izredno renomiranem mednarodnem tekmovanju v Arezzu; leta 1971 prvo mesto na radijskem tekmovanju Slovenije; na letošnjem tekmovanju slovenskih zborov pa je prejela srebrno plaketo mesta Maribor. Za izredne dosežke na področju zborovske pesmi je «Liro» odlikovala tudi skupščina mesta Kamnik. Na slavnostnem koncertu so pevcem kamniške »Lire* čestitali tudi predstavniki številnih pevskih zborov Slovenije, Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Gorice in Celovca in predsednik občinske skupščine mesta Kamnik Vinko Gobec, ki je še posebej podčrtal, da če je «Lira» dosegla tako visoko umetniško raven, in je častno zastopala ne le Kamnik, temveč Slovenijo sploh — gre za zasluge njenemu predsedniku univerzitetnemu profesorju Čebulju in seveda tudi dirigentu profesorju Vremšaku. MIRKO KAPELJ • Sekcija KPI pri Magdaleni bo danes ob 17. uri priredila na sedežu na Reški cesti št. 7 dan solidarnosti s Španijo. Govoril bo Vidali. Občni zbor staršev na liceju «F. Prešeren* V sredo, 20. t.m. ob 19.30 bo na Znanstvenem liceju »F. Prešeren* v Trstu IV. redni občni zbor združenja staršev. Združenje staršev na liceju stopa v svoje četrto poslovno leto in žalostno je, da moramo po tolikem času ponovno ugotoviti, da društva staršev v celotni družbi še vedno niso našla tistega razumevanja in veljave, ki jim pripada in ki jo bodo v prihodnosti brez dvoma morala doseči. Toda njihova možnost uveljavljanja in uspeh sta v veliki meri odvisna tudi od sodelovanja staršev samih. Šolska reforma postaja vedno nujnejša, z njo pa se bo povečala tudi odgovornost staršev. Na slovenskih šolah imamo poleg tega še svoje specifične probleme. Borimo se s pomanjkanjem učbenikov in prostorov, položaj slovenskih šolnikov še vedno ni urejen, stroški šolanja so visoki. Oblasti sicer uvajajo modernejšo šolo s poukom na snegu, a stroški za tako šolsko zimovanje so teko v:soki, da jih zmorejo le redke družine. Po taki poti ne bomo prišli do prave demokratične šole, ki bi morala biti dostopna vsem slojem prebivalstva. Nasprotno! Razl:ke postajajo vedno večje in očitnejše. Za odpravo teh razlik, za dosego nove, resnično moderne šole, pa je nujno notrebno tesno sodelovanje vseh. šole, staršev in diiakov. O tem naj bi razmišljali tudi naši s'ovenski starš1, ki se pripravljajo na svoj občni zbor. Dober odbor in sodelovanje vseh staršev je edina pot, ki nas more pripel lati do usnf .šne rešitve zapletenih šolskih —rašanj. Včeraj so sprejeli v nevrokirurškem oddelku bolnišnice 55-letnega Maria Mancinija s Proseka Ul. San Nazzario 125. Zdravniki so si predrža-li prognozo zaradi močnega udarca po glavi in čelu. Nezavestnega Mancinija so prepeljili v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa: spremljal ga je 26-letni zet Romano Visintin, ki je dejal, da je Mancini padel prejšnjo noč in se močno udaril v glavo. Proslava 90-Ietaice društva «Lira» v Kamniku Prvo slovensko pevsko društvo — «Lira» — v Kamniku je v petek, 15. t.m. slovesno proslavilo 90-let-nico svojega neprekinjenega delovanja. Slavnostnega koncerta se je udeležilo veliko število ljubiteljev slovenske pesmi, med katerimi so bili tudi gostje iz zamejstva. Ob tej priliki je Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije podelila zboru najvišje odlikovanje, Gallusovo plaketo. V slavnostnem govoru je predsednik društva univerzitetni profesor Albert Čebulj med drugim podčrtal, da je kamniška NA POBUDO DIJAŠKEGA ODBORA Koristno zborovanje dijakov na trg. zavodu «Ziga Zois» Govorili so predvsem o važnosti slovenskega jezika V četrtek, 14. t.m., se je v telovadnici trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* zbralo okrog 180 dijakov in nekaj profesorjev, da bi prisostvovali prvemu letošnjemu dijaškemu zborovanju, ki je bil na pobudo in prizadevnost dijaškega odbora. Seveda volitve dijaškega odbora so potekale preko razrednih volitev, na katerih so dijaki vsakega razreda izvolili po tri nred-stavnike, izvoljeni predstavniki pa dijaški odbor, ki mu načeluje predsednik. Otvoritveni govor je podal predsednik odbora, ki je na kratko orisal glavne točke zborovanja. Kot prvo točko so obravnavali okrožnico ministra za šolstvo Scalfara, ki jo je v začetku tega šolskega leta poslal vsem italijanskim šolam in seveda tudi slovenskim V razpravi o tem vprašanju so prišla do izraza različna stališča, ki bodo poglobljena v razredih. Posebno pozornost so na zborovanju prisotni dijaki in profesorji posvetili govornemu jeziku dijakov doma, na cesti in v šoli. Ugotovili so, da mnogo naših dijakov govori med sabo v italijanščini (tržaščini), in to ne samo na cesti, temveč celo v šoli in v Kulturnem domu. Poleg objektivnih razlogov (n. pr. otroci iz mešanih zakonov) pa gre pri tem v glavnem za premajhno upoštevanje slovenskega jezika — kot posledica Z izleta bivših radarjev Iz Beneške Slovenije pred Tovarno igel v Kobaridu pomanjkljivega izrazoslovja. Prav v tej zvezi je bilo poudarjeno, da slovenščina ne zaostaja za drugimi jeziki saj je naš besedni zaklad zelo bogat — le mi se tega ne zavedamo. Po izčrpni razpravi so dijaki sklenili, dia bodo pomagali svojim součencem, ki imajo težave Dri slovenščini. V nadaljevanju zborovanja so dijaki ostro obsoditi napad tržaškega desničarskega dnevnika na edini slovenski dnevnik v Italiji in na slovenski tisk sploh. Obsodili so tudi dogodke na Koroškem in poudarili. da je treba storiti vse. da se bodo Slovenci na Koroškem, ki je zibelka našega jezika nemoteno in svobodno izživljali. Zborovanje je po dveumi razpravi zaključil Dredsednik, ki je povedal, da bo naslednji teden še eno krajše zborovanje, na katerem bodo dijaki razpravljali še o nekaterih perečih šolskih vprašaniih. M. K. Sporočilo fl.C.E.G A T. za inštalaterje plinskih naprav Vsi inštalaterji, ki jih vprašanje zanima, so vabljeni na stanek, ki bo v torek. 19 t.m. ob 18. uri na glavnem sedež® ACEGAT (vhod iz Ul. Bellini l/c). Ob tej priložnosti bodo orisane odredbe zakona št. 1083 z dne 6.12.1971, ki se nanašajo na *nor me za varnost pri uporabljanju gorilnega plina*. Kot znano te norme — podobno kot je bilo svoj čas določeno z zakonom za varnost pri upor abljanju električne energije — ločajo. da morajo od 20. dec. letos aparati, inštalacije in n^ prave na gorilni plin za domačo uporabo, ustrezati pravilom dobrega delovanja: ta ustreznost se ocenjuje na osnovi norff UNI - CIG. Praktično se s temi odredba mi — ki so izdelane na osnovi izkušenj izvedencev in specializi ranih tehnikov — doseže bodis formalno popolnost zadevnih norm, bodisi nujno poenotenje ustrefr ne discipline za vso državo, z ob veznostjo strogega spoštovanj norm samih in ustrezno odgovor nostjo izvrševalcev naprav. ACEGAT v splošnem interesu meščanov in z namenom, da d® nadaljnji prispevek za popolnej šo kvalifikacijo nameščevalce* naprav — ki morajo skrbeti za pravilno izvedbo notranjih prav — prireja zato v torek se stanek z glavnim namenom, o® bi inštalaterje seznanil z značilnostmi omenjenega zakona in*® izpopolnitev tečaja za ažurniranost in izpopolnjevanje inštalaterjev, ki je bil med 30. avgustom in 10. septembrom 1971. Semenarski kombinat semenarna Ljubljana, Gosposvetska, 5 Tel. 20-261 <9 ggpORt IMPOR' S POSLOVNIMA ENOTAMA: MARIBOR, Jurčičeva 9, tel: (062) 21-648 CELJE, Aškerčeva 19, tel: (063) 22-007 IN PREDSTAVNIŠTVI: BEOGRAD, Gavrila Principa 25, tel: (011) 627-031 ZAGREB, Tomislavov Trg 19, tel: (041) 440-851 NOVI SAD, Trg Republike 19, tel: (021) 53-258 NIŠ, Jadranska 11, tel: (018) 21-050 SKOPJE, Goce Delčev 16, tel: (091) 35-577 RIJEKA, Slavka Cindriča bb. tel: (051) 45-231 NUDI: — kvalitetna semena vseh vrst, — gomolje in čebulice cvetlic, — okrasno grmičevje, — sredstva za zaščito rastlin, — ptice pevke in okrasne ribe, — hrano za ptice in ribe, — vrtnarsko orodje in — razno drugo blago. še posebej priporočamo obisk naše prve samopostrežne semena1' ske trgovine v Jugoslaviji. NAŠE SEME - VAŠ USPE® STRAIN Dolina št, 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, imendani. birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. Izid nagradne ankete Med vsemi, ki so se odzvali vabilu, da sodeluje-jo pri anketi Tržaške knjigarne, so bili izžrebani: 1. nagrada SARAŽIN DARIO - Via Bonomea 174/3 2. nagrada PERTOT NADJA — Viale Raffaele Sanzio 5/1 3. nagrada BRESCIANI MARINO — Briščiki 38 - Zgonik 4. nagrada ŽERJAL IZTOK - Ricmanje 98 5. nagrada GULLI VERENA — Opčine, Bazoviška c. 75/3 Nagrade so: 1. Mala enciklopedija Slovenije, Jugoslavije, Sveta 2. Veliki atlas sveta 3. Mojstri naivne umetnosti 4. Vohuni, agenti in vojaki 5. komplet Pesniških listov 1—8 Srečni dobitniki, vljudno vabljeni, da dvignejo svoje nagrade. TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61 792 Hilli#* LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE — RIO PRIMARIO 2 — I R S T Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerožen GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELIKOSTI |od 1000 dalje) Od marca do septembra čistimo rezervoarje. Telefonirajte na: 811-304, 812-316 ___ DARWIL OPOZARJA JAVLJA da se je že začela, v «ZLATI PALAČI« na Trgu sv. Antona Novega št. 4 prvo in drugo nadstropje, izredna božična prodaja s posebnimi popusti. da bo danes od 15. do 19. ure občinstvu odprta razstava evropskega zlatarstva, draguljev In srebra v 800 modelih ročnih ur DARVVIL visoke švicarske tehnike. VSAK OBISKOVALEC brezplačno sodeluje pri nagradnem žrebanju DARVVIL - ALFET-TA In dobi darilo: pero z vdelano peščeno uro (da nadzorujete trajanje telefonskih P®' govorov!); kemične svinčnike In koledarčke. aut min. 2/226871 ........ !«•