149. st — 5. Sef©.
Poštnina pavšalfrana. Posamezne številke 1 Din.
V Ljubljani, » nedeljo 2. julija 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLA«
Vseuft
Viški
Oh
v'CZ/j;
^ 2»
Uredništvo:
-iica 1/L Telefon 389»,
h
Telefon 44»
j t vračajo, .tožiti znamk« »vor.
nraiignaiSMfMMAM
Našim čitateljem
javljamo, da je z današnjim, dnem naš list prešel v lastništvo •Jugoslovanskega novinskega delniškega društva« v Zagrebu. Za danes se omejujemo na objavo programa »Slobodne Tribune« v Zagrebu, ki jo izdaja isto delniško društvo. Načel in idej izraženih v tem programu se bode vedno držal tudi naš Ust kot neodvisno narodno glasilo ter ga izvajal pred vsem tudi z ozirom na naše slovenske razmere. Program »Slobodne Tribune«, s katerim smo se tudi do sedaj v glavnem strinjali, se glasi:
»V ogorčeni politični borbi med hrvatskim in srbskim ekskluzi-vizmom, v težki politični atmosferi, polni šovinistično - plemenskih navskrižij in sporov, nastopa »Slobodna Tribuna« odprto, jasno in smelo po srednji poti — edini poti iskrenega sporazuma med bratskimi plemeni našega jugoslovenskega naroda.
Od svojega začetka vstopila je »Slobodna Tribuna« v borbo med dvema političnima ekstremoma, v kateri borbi se nahaja tudi danes. Plemenske ekskluzivizme, proti katerim se ona upira, skuša »Slobodna Tribuna« pobijati v njihovi genezi s tem, da verno slika pravo ozadje in neposredne vzroke, ki so doveli do današnje narodne, moralne, socialne in gospodarske krize v življenju našega naroda in države, ter da išče in izdeluje podlago za izhod iz te krize.
»Slobodna Tribuna« ni bila, ni in ne bo v službi nobene stranke, podpira pa vse akcije in vse grupe, ki so v stanu, da uredijo naše državno, društveno in gospodarsko življenje na teh temeljih:
Edinstvo naroda potom razvijanja jugoslovanske narodne zavesti in sprejetja jugoslovanskega imena za narod in državo.
Edinstvo in nerazdeljivost jugoslovanske države, brez hegemonij in brez separatizma, centralno vodjenje in reprezentiranje, a de-centralistično organiziranje v malem številu avtonomnih pokrajin, s posebnimi krajevnimi narodnimi predstavništvi.
Reševanje odnosov in sporov med plemeni (posebno hrvatsko-srbskega odnosa) in raznimi kraji potom sporazuma in narodne samoodločbe v okviru edinstva in države. Duhovno ujedinjenje naših plemen kakor predpogoj ureditve današnje krize v narodnem in so-cijalnem življenju našega naroda. Socijalne predpravice naj zamenja socialna pravičnost, razredno nepopustljivost socialno sodelovanje; reforme v praven socializacije naj preprečijo revolucije, delo in red anarhijo! Vzgoja in prosveta naj vposebijo široke narodne sloje za prevzetje vladanja in ustvarjanja novega društva in reda v društvu.
Sodelovanje in solidarnost zavednih in organizovanih kmeto-
Mala akcija prsti bo3gar. SeSniikosn.
valcev, mehaničnih delavcev in duševnih produktivnih delavcev naj zbliža mesta in vasi, delo in duh; odravijo naj se stan in uvedejo, novi elementi, mentalitete in metode v našo politično socijtdno itf:,
gospodarsko življenje.
Onemogočevanje protekcijonizma, korupcije in policijskega na< sil j a v notranji politiki, a imperijalizma, militarizma in napadnosti v zunanji politiki; depolitizacija upravne in gospodarske politike in -, uvajanje sposobnosti kalcor edinega kriterija y upravi, a princip, javnosti v diplomaciji.
V zunanji politiki stalno aktivno uveljavljanje, a resnično miro* ljub je; grajanje bloka in zveze malih demokratskih podonavsko.* balkanskih narodov s prislononi na severno Slovanstvo.	\
Na tem temelju je mogoča konsolidacija našega naroHnega in državnega življenja, a »Slobodna Tribuna« kakor govornica svo* bodnih duhov bo sodila brez predrazsodkov, pisala brez žolca, od* klanjala oseben, a držala stvaren govor.«
Nadejamo, da odobravajo ta program ne le vsi naši rdose~darijt • čitatelji, temveč da najde isti odzivu tudi v* najširših krogih mšegQj»t naroda.	>'
Uredništvo in upravnišSvo.
  —
Beograd, 1. julija. (Izv.) Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je imel v poslopju narodne skupščine sejo z jugoslovanskim poslanikom v Sofiji Rakičem in pomočnikom mini-stra_ Nešičem, ki se je tikala odredb ki jih namerava jugoslovanska vlada podvzeti proti Bolgarski in proti četniški akciji v Južni Srbiji ,ld jo podpira bolgarska vlada. Kakor se je moglo doznati, se minister zunanjih poslov dr. Ninčič in njegovi so-
trudniki popolnoma strinjajo glede nadaljnjega postopanja. Natančno je bilo določeno stališče, ki se predloži naši, kakor tudi zavezniškim vladam, predvsem Grški in Romunski. Toda preden bo odposlan odlok, ki se tiče te stvari, v Bukarešto in Atene, ter predno se predloži plenumu ministrskega sveta bodo gg. dr. Ninčič, Rakič in Nešič izdelali kono-noveljavni načrt cele akcije, kar se zgodi prejkone še danes.
Sovjetske nakane proti JusasSavSJi.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Z Dunaja so došle vesti, da je tamošnji delegat ruske sovjetske vlade Komisarjev imel sestanek z znanim črnogorskim rovarjem Petrom Plamen-cem. Pri tej priliki je Komisarjev izročil Plamencu 5000 dolarjev, da nadaljuje propagando zoper našo državo. Obenem je Komisarjev izjavil Plamencu nastopno:	Ako bodo za-
htev sovjetske Rusije na haaški gospodarski konferenci zavrnjene, na-
pade sovjetska Rusija v najkrajšem času Romunijo in Poljsko. Neposredno nato bo sledil prevrat na Bolgarskem, ki dovede do progla-šenja sovjetske republike v rej državi. Ta prevrat bo, kakor je samo po sebi umevno, izzval tudi revolucijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Končno je Komisarjev izjavil, da bo še danes imel razgovor z nekaterimi odposlanci Stjepana Radiča.
CSastl narodne	ra	sagrelb.
velesejmu.
Zagreb, 1. julija. (Izv.) Davi ob 9.25 so dospeli v Zagreb člani narodne skupščine, da posetijo zagrebški velesejem. Dopotovalo je v skupnem 80 poslancev. Pridružilo se jim je 40 novinarjev in 10 skupščinskih uradnikov. Od poslancev jih je 16 članov radikafae, 40 demokratske in 5 zem-Ijoradniške stranke, eden je republikanec, a drugi so pristaši ostalih strank. Od ministrov so došli finančni minister dr. Kumanudi ter minister trgovine in industrije Omerovič. y imenu zagrebškega velesejma jih je pozdravil predsednik sejma Rad-J-i’ kateremu se je zahvalil predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Poslanci in ostali beograjski gostje so si nato ogledali posamezne oddelke m se okoli poldne zbrali v paviljonu Zagrebačke pivane, kjer so jim pnredili zakusko. Popoldne bodo gostje nadaljevali svoje razgledovanje raznih kulturnih zavodov, n. pr. muzeja, Strossmayerjeve galerije i.
t. d. Zvečer bo svečana predstava v gledališču. Kakor se doznava, odpotujejo v nedeljo dopoldne nekateri poslanci v Ogulin, kjer bodo prisostvovali odkritju spominske plošče Oigi Joviču. Ostali poslanci in ministri si popoldne ogledajo okolico Zagreba. Na povratku se jim priredi v Maksimiru zakuska in svečana večerja. S tem je program sprejema izčrpan in gostje se v nedeljo zvečer vrnejo v Beograd.
GOSPODARSKA KONFERENCA MINISTRA KUMANUDIJA V ZAGREBU.
Zagreb, 1. julija. (Izv.) Na iniciativo trgovskih organizacij priredi finančni minister dr. Kumanudi jutri ob 10. konferenco za tukajšnje trgovske kroge, ki se bo bavila z aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Konferenca bo z ozirom na program bivanja narodnih poslancev v Zagrebu kratka. Vršila se bo v veliki dvorani trgovinske in obrtniške zbornice.
KamSdaB za ntasto noiranl. minisfira.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Izpraznjeno mesto ministra za notranje zadeve se zasede takoj, čim se poslanci povrnejo iz Zagreba. Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, ne namerava dosedanji minister dr. Voja Marinkovič umakniti
svoje ostavke. Ni še gotovo, kdo bo njegov naslednik. V političnih krogih krožijo razne kombinacije. Kot najresnejša kandidata za notranjega ministra se imenujeta demokratska poslanca dr. Dragutin Pečič in Ko-sta Timotijevič.
NADALJNJI MILIJARDNI PRI-MANKLJAJ iTAL. PRORAČUNA.
Rim, 1. jul. (Izv.) Poročilo zborničnega odseka o proračunu za pošto in brzojav je ugotovil primanjkljaj v znesku ene in pol milijarde lir. Vzr ok temu je preobilica uradov, kakor tudi zanemarjanje službenih dolžnosti.
OMEJENO POSLOVANJE DUNAJSKE BORZE.
Dunaj, 1 julija. (Izv.) Kakor poroča Junajska borza, bo ta mesec poslovala samo »tiri dni na teden, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek.
ARETACIJE MONARHISTIČNIH REAKC1JONARCEV V NEMČIJI.
Berlin, 1. julija. (Izv.) Kakor poroča »Vonvarts« iz Osnabriicka, so bili aretirani zaradi udeležbe pri umoru poslanca Erzbergerja tvorni-čar Fraubrag, tvorniški ravnatelj Meyer in tajnik nemške nacionalistične stranke Landwehr.
Milan, 1. julija. (Izv.) Železniški kon-strukterji so z delodajalci sklenili delni dogovor, glasom katerega se strinjajo z znižanjem za dve liri na dan. V ponedeljek se zopet žačne delo. Iz Napolja in Livorna javljajo, da začno podjetja poslovati.
PRIHODNJE RAZPRAVE V NARODNI SKUPŠČINI.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Prvo točko dnevnega reda prihodnje seje narodne skupščine, ki se vrši v pon-deljelc 3. julija, tvori poročilo odbora devetorice za proučavanje zakonskega načrta o izpremembah in dopolnitvi zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah. Takoj potem pride na vrsto razprava o državnem proračunu. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo hkrati začela v plenarni seji narodne skupščine tudi debata o državnem posojilu v znesku sto milijonov dolarjev.
MINISTRSKA SEJA O STANOVANJSKI KRJZI.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Danes ob 17. so zborovali zastopnik ministra za socialno politiko in minister ver dr. Krstelj, minister za šume in rude Živoiin Rafajlovič ter minister za zgradbo Velja Vukičevič. Konferenca se je bavila z nujnimi odredbami, ki jih bo treba v najkrajšem času izdati v oblaženje stanovanjske krize. Razgovori so se tikali konkretnih predlogov za zgradbo uradniških stanovanjskih hiš, ki se morajo sezidati čimpreje.
ČEŠKI LEGI JON ARJI V BEOGRADU.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Snoči so dospeli v Beograd češkoslovaški le-gijonarji. Legijonarji so najprej poselili parlament, kjer so jih poslanci prisrčno sprejeli in pozdravili. Ker ie kralj odsoten, so posetili maršala dvora in se tamkaj vpisali v knjigo posetnikov. Jutri, v nedeljo posetijo legionarji goro Avalo pri Beogradu in polože venec na grob neznanega vojaka.
SOVJETSKA VLADA RABI KREDITE PRIZNANJE POSTRANSKO.
Reval, 1. julija. (Izv.) Ruka sovjetska vlada je sklenila povabiti Poljsko in baltske države na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o znižanju oboroževanja. Ruski komisar za zunanje zadeve Cičerin je poslal poljski, finski, estonski in latiški vladi noto, v kateri predlaga, naj se efektivno stanje vojske zniža na polovico. Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena stopiti v tem vprašanju v pogajanja tudi zdrugimi oddaljenejšimi državami.
RUSIJA PREDLAGA RAZOROŽIT-VENO KONFERENCO.
London, 1. julija. (Izv.) »Times« objavljajo razgovor svojega dopisnika v Rigi z ruskim delegatom Kraslnom, v katerem le ta izjavlja, da bo sovjetska vlada dovolila inozemcem le provizije in trgovinske koncesije. Vendar se pripustijo ruske inozemske trgovske družbe, v kateri so inozemci zastopani z glavnico, ki ne presega 60%. Sovjetska vlada neobhodno potrebuje kreditov, dočim je takojšnje priznanje ruske vlade le postranskega pomena.
MEDNARODNA POGODBA O PLOVBI PO DONAVI.
Pariz, 30. junija. (Izv.) Po daljši debati je senat sprejel zakonski načrt mednarodne pogodbe o plovbi po Donavi. To pogol^o so sklenile Belgija, Francija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska, Romunija, Grčija in Avstrija.
Visoke intrig®.
Nekateri beograjski in zagrebški listi so priobčili te dni vsebino dveh pU sem princa Djordja. Eno teh pisem je princ Djordje poslal iz Pariza ministra skemu predsedniku Pašiču, drugo pa vojnemu ministru generalu Vasiču.
Znano je, da so vladni časopisi v zadnjem času poročali o živčni bolezni princa Djordja, namigavali na neurejeno njegovo življenje in dolgove ter vedeli celo povedati, da ga je francoska vlada internirala. Iz Pariza je seveda prišel takoj dementi dotičnih naših vladnih poročil in princ je bil takrat, ko so organi gg. Pašiča in Pribičeviča trositi v svet te vesti, ne v Parizu, ampak v Wiesbadnu.
Zadeva je torej zelo skrivnostna. To skrivnost nam pa odkriva v nekolika princ Djordje sam s svojima omenjenima dopisoma.
G. Pašič je star Bizantinec. Intrige in zahrbtnost, to so njegova glavna politična sredstva, ki jih uporablja brezobzirno v obrambo in ohranitev svoje politične moči. Iz bizantinske zgodovine poznamo vse polno takih primerov, vse polno prvih cesarskih svetovalcev, ki so netili spore v vladarskih hišah in pri tem izrabljali te spore v osebno korist. Okrog tistih ministrov so mogle, živeli in se gibati samo plazeče sc kreature in vohunske nature. Tako atmosfero — kakor vse kaže —hočeta ustvariti v miši državi tudi g. Pašič in zvesti njegov zaveznik Pribičevič.
Spor v vladarski hiši, izigravanje rodnega brata proti rodnemu Vratu: tudt tega sredstva se poslužuje danes naša centralna vlada.
Ne moremo še danes globlje posvetiti v ozadje afere kraljevega brata, toda iz tona in vsebine priobčenih pisem posnemamo, da v Jugoslaviji ni od najvišjega vrha pa do najširših ljudskih plasti nikogar več, ki bi se mu korupcijski vladni sistem že do dna duše ne gnjusil. Princ Djordje očita z nedelikatnimi priimki g. Pašiču in njegovemu sinu umazanosti, kupčijske in vsakovrstne. Nt-kjer v Evropi in po civiliziranem svetu ne bi mogel sedeti ministrski predsednik po takih očitkih niti dne več brez pojasnila na vladnefn stolu. Ministrski predsednik, ki mu kraljevi princ mesto sklepne formule za spoštovanje v pismu izraža svoj globoki prezir, pa se pri nas ne oglasi in ne pojasnuje ničesar.
Kdor je danes pri vladnih jaslih, sme na dnevni red mimo vsega. Print. Djordje pravi, da se ne čudi, če bežijo cele vasi v gore in se oprijemajo hajdtt kovanja pod tem režimom. Monarhistična državotvornost drži pri gg. Pašiča in Pribičeviču kot se vidi — samo takrat, ko gre ples po njunem piskanju. Zato pa dela vlada vse mogoče neprijetnosti tistemu članu vladarske hiše, ki ji ne hodi v račun po njeni volji.
Bogme, kjer kraljevi princ odlaga čast rezervnega oficirja in si mora iska& če pride v Beograd, prenočišča pri dobrih prijateljih, a, če živi v tujini, lazi za njim vse polno plačanih špijonov, tam je malo težko govoriti o država* tvornosti.
Danes smo že tako daleč, da imamo vso »državotvornost« zastopano po maloštevilnih špekulantih, prevraten element je pa — vse jugoslovansko, ljudstvo.
Čas je, da ta »državotvornost«, ki nam jemlje povsod po sveta ugled, že enkrat doigra.	, .	v, ,
Aranžma o Južni železnici.
Benetke, 1. jul. (Izv.) Konferenca južne železnice je v svoji včerajšnji plenarni seji nadaljevala posvetovanja o načrtu dogovora o arangemen-tu južne železnice. Posebna komisija za razdelitev gradiva je svoja dela dokončala in predložila svoje poročilo. Posebna komisija za dogovor glede svobodnega tranzita je že predložila načrt sporazuma, katerega posamezni členi obravnavajo
svobodo tranzitnih zvez v zmislu načrta, kakor ga je izdelala konferenca v Barceloni, dalje carin, osebnega in blagovnega predmeta, mednarodnih kolodvorov, kakor tudi ureditve vprašanja tarifov in sploš-. ne odpreme blaga. Bernska konven* cija naj se zopet uporablja pri od- . nošajih in pogodbah med nasledstve-j nimi državami.
NOVA GOSPODARSKA KONFERENCA.
Rim, 30. junia. (Izv.) »L’Azione doznava iz baje zanesljivega vira, da se med zavezniškimi diplomati vrše pogajanja o sklicanju nove mednarodne konference, ki naj bi nadaljevala. in dopolnila delo. ki se je začele na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ta konferenca se po poročilu lista sestane v avgustu t. 1., najbrže tudi na Rivieri.
Borzna poročila.
Curih, 1. julija. (Izv.) Berlin 1.33, New, , York 526.75, London 23.27, Pariz 44.25, Milan 24.70, Praga 10.10, Budimpešta 0.51, Zag»eb 1.67, Bukarešta 3.425, Varšava
0.11375, Dunaj 0.0275, avstrijske krona
0.02875.
DerUn, 1. julija. (Izv.) Dunaj 2.155, Budimpešta 36.85, Milan 1897.60, Praga 764, Pariz 3395.75, London 1767.75, New York/ 401.49, Curih 7740.30.
Praga, 1. julija- (Izv.) Danes borat Jot poslovala.
Zagreb, 1. julija. (Izv.). Borata Je Mia dan^S zatvoriena.
'Strani
Socialna krivica.
£r,r Dne 30. junija 1.1. je prejelo vodstvo uradov Mestne hranilnice ljub** panske od oddelka ministrstva za Krgovlno in industrijo v Ljubljani od-
j katerim se hranilničnemu Jradruštvu dozdajni službeni prejemih j ija 1 l' dalje za 20 d° 100
Odstotkov reducirajo. Ta odlok je £Zsel na direktno Inicijativo in tucaz kralj, namestnika g. Ivana Hribarja.
Preko tega docela neutemeljenega m protizakonitega ukrepa visokega državnega uradnika javnost ne sme preiti neinformirana.
Uprava Mestne hranilnice ljubčke je v seji dne 22, marca t. 1. zvišala hranilničnemu uradništvu vsled rastoče draginje službene prejemke v obliki draginjskih doklad.
n tozadevni razpravi so delegacijo vseli političnih strank soglasno ugotovile, da od odseka predloženi povišek ni pretiran in da more hranilnica ta povišek prenesti brez vsake zle posledice za svoj obstoj in razvoj. Tudi oddelek ministrstva za trgovino in industrijo se ni izpodtikal nad tem poviškom, ko je z dopisom Zi.i	marca	zahteval,	da se
sk.ep uprave Mestne hranilnice ljubljanske predloži v pritrditev občin-sicemu svetu ljubljanskemu kot jamstveni oblasti. Občinski svet ljubljanski je v seji dne 30. marca z glasovi vseh občinskih svetnikov, torej spet s soglašanjem vseh političnih strank in torej tudi s soglaša-njem ljubljanskega občinstva sklep nprave Mestne hranilnice potrdil. Proti sklepu občinskega sveta ni bilo nikake pritožbe in tako je postal ta sklep uprave Mestne hranilnice pra-Vomočen in veljaven.
Edini, ki se je ves čas na povišanjem službenih prejemkov hranilničnemu uradništvu Izpodtikal, je bil g. Ivan Hribar, kralj, namestnik, s svojimi ožjimi prijatelji kot solastniki raznih bank. Ti niso mogli preboleti sklepa hranilnične uprave, da Je ta zvišala obrestno mero v bankah naloženemu hranilničnemu denarju.
Najprej je pozval k sebi ljubljanskega župana g. dr. Periča, ga Okregal in zahteval, da že pravo-močni sklep občinskega sveta razveljavi. Ker se Je g. dr. Perič temu protivil, sklicujoč se na upravičenost m potrebo zvišanja plač hranilni-cnim uslužbencem, je g. kralj, namestnik razpustil občinski svet in upravo Mestne hranilnice ter prevzel na obeh mestih odločitev sam.
5 tem pa je kršil pravila in zakon.
Mestna hranilnica ljubljanska je avtonomen zavod. Ona ima svojo upravo in svoje uradništvo, katero plačuje iz lastnih dohodkov, ne da bi bili pri tem prizadeti davkoplačevalci, kakor je to primer pri mestnih občinskih uslužbencih. Mestna hranilnica ljubljanska je nadalje najmočnejši zavod svoje vrste v vsej 'Jugoslaviji, ki ima danes nad 300 milijonov kron vloženega denarja. Njen delokrog je že davno prekoračil meje mestne občine ljubljanske In *e razteza danes po vsem Kranjskem in Slov. Štajerskem, ima zve-*e z ostalimi deli Jugoslavije, kakor
Edi med našimi rojaki v nemških ameriških rudnikih. Mestna hranilnica ljubljanska torej ni več zadeva le mestne občine ljubljanske, marveč je skupna zadeva vsega slovenskega dela naše države.
Uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske je bilo pred vojno izmed uradništva domačih t. j. slovenskih denarnih zavodov najbolje plačano, med tem ko je moralo med vojno vsled vojaškega absolutizma, ki se Je za časa vojne uveljavil tudi v tem zavodu, mnogo trpeti in je vsled za življenje neprimernih službenih prejemkov hudo obubožalo in se zadolžilo. Iz tega bednega stanja ga je ho-
tela dvigniti bivša hranflnična uprava, ko mu je zvišala drag. doklade.
^ J?111 Dovrom pa še uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske ni bilo postavljeno na ono vrstno mesto, ki ga je zavzemalo med urad-ništvom denarnih zavodov pred vojno in je še vedno zaostajalo, po svojih službenih letih računši, daleč za prejemki uradništva bank in nekaterih posojilnic.
Iz točnih poročil, ki jih Je dobil g. kralj, namestnik od svojih uradnih zaupnikov o poslovnem razvoju Mestne hranilnice ljubljanske, se je mogel prepričati, da bode Mestna hranilnica vkljub zvišanim dokladam uradništva zaključila to poslovno leto s tako povoljnim uspehom, kakor še ni nobenega ves čas svojega obstoja, — dokaz, da vzdržavanje svojega uradništva življenskim potrebam primerno zavoda ne ovira, da bi ne mogel vršiti dolžnosti, ki mu jih nalagata jamstvena in nadzorovalna oblast. Q. kralj, namestnik torej ni imel niti najmanjšega stvarnega in utemeljenega razloga, da je vpliva! na reduciranje plač, 10, 20 in 35 let pošteno, zvesto in požrtvovalno zavodu in občinstvu služečim uradnikom, najmanje pa v tem času, ko draginja vsak dan z visokimi skoki narašča. Ta samostojni, brezobzirni in protizakoniti ukrep kralj, namestnika je za hranilnično uradništvo nezaslužena žalitev in ponižanje. Cin, katerega je g. kralj, namestnik s tem svojim ukrepom napram uradništvu Mestne hranilnice ljubljanske zagrešil, je nemoralen in vse obsodbe vreden in se ne da spraviti v sklad z dostojanstvom moža, ki bi naj bil predstavnik in Izvršitelj volje in želja kralja.
Ko Je uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske za namero kralj, namestnika zaznalo, Je dne 26. junija zaprosilo za avdijenco svoje depu-tacije, ki bi naj g. kralj, namestniku obrazložila ves položaj uradništva. G. kralj, namestnik pa je de-putacijo uradništva odklonil, kakor se tudi ni oziral na odločen ugovor hranilničnega sosveta, da bi se plače reducirale.
Dovolili bi se ga vprašati: Jeli ekscelenca izdal istodobno tudi ukaz, da se od 1. julija 1.1. dalje reducirajo službeni prejemki in izdatki za vzdržavanje dostojanstva kraljevega namestnika za Slovenijo, ki kaže, kakor trdijo v Beogradu, niso ravno skromni, ki pa gredo na račun države in dvakoplačevalcev? Bojimo sc zelo, da skrbni in skromni g. kraljev. nam. na to reduciranje ni mislil.
Socijalna krivica kraljevskega namestnika, zagrešena proti uradništvu avtonomnega zavoda Mestne hranilnice, je ponovni dokaz, kako se iz najvišjih mest deluje na nezadovoljnost, na razvoj in utrditev komunistične misli v naši državi, proti kateri se zopet od iste strani brusijo bajoneti; za slovensko javnost pa je to dokaz, da se socijalna zla, ki nas tarejo, ne rode samo v — Beogradu. Ker kot dobri državljani ne moremo odobravati, da bi visoki državni uradniki v svoje namene izrabljali moč svojega dostojanstva, s tem pa potvarjali voljo in želje ter skrunili poštenje našega kralja, katerega vsi visoko čislamo in ljubimo, opozarjamo na to socijalno krivico kraljevskega nam. kabinetno pisarno.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani rabi 6000 m* trdih, 2000 m* mehkih in 25.000 snopičev vezanih drv za kurjavo. Snopiči morajo imeti pol metra v premeru in nad 20 centimetrov visoki. Drva morajo biti popolnoma suha. Reflektantje naj vpošljejo tozadevne oferte z navedbo cen za kubični meter obratnemu ravnateljstvo oddelek IiI/4 v Ljubljani, najkesneje do 8. julija 1922.
Nezaslišano nasilje.
Trst, dne 26. junija.
Na Krnu so odkrili 26. t. m. Italijani spomenik padlim alpincem. Ob tej slavnosti, ki se je vršila vrhu te naše gore, se ni mnogo govorilo niti pisalo. Slavnost je potekla brez običajnega direndaja.
V petek, dne 23. t m. pa so zagnali vsi tukajšnji italijanski listi velik krik in vik — spomenik, komaj odkrit vrhu Krna je porušen, demoliran. Kako, s čim in kdo ga je vničil se ni moglo izvedeti. In začelo se Je novo ščuvanje proti Slovencem. Vsi listi so bili edini v tem, da so porušili spomenik Slovenci iz sovraštva do Italijanov. In ves žolč, kolikor ga premore zlobna italijanska narav, so izlivali na Slovence. Vse psovke, koPkor jih premore italijanski besedni zaklad, so vrgli v nas. Očrtali so nas kot divjo zver, divjake, hijene, ki stikajo po grobeh in ne prizanašajo niti mrličem itd., tiskali so, da nas bo treba iztrebiti, nam vničitl premoženje, nas potlačiti, da bomo Pokornejši od sužnjev starega veka.
Fašisti so zaganjali divji krik. Takoj so sklicali zborovanje in so nas obsodili. Brzojavili so v razna mesta in alarmirali svoje fašistovske napadalne čete. Mnogo teh čet je oddrdralo na avtomobilih na Tolminsko in pričele so terorizirati naše ljudstvo. V Kobaridu je fašistovska drhal vničila spomenik slovenskega skladatelja Volariča. Ker je drhal žugala, da požge vse občine, ki se nahajajo med Krnom in Tolminom, Je oblast odposlala tja vojaške oddelke. A fašisti so odnehali šele tedaj, ko so dobili od vlade zagotovilo, da bodo dali Slovenci zadoščenje.
In kakšno zadoščenje sa zahtevali fašisti?
Ne bom opisoval na dolgo njih sklep, ker se mi gabi, zato povem le v glavnem. Fašisti (centralni odbor v Trstu) so stavili te predloge. Slovenci morajo postaviti na Krnu nov spomenik padlim alpincem. Slovenci morajo prirediti od priliki odkritja restavriranega spomenika slavje Na to slavje morajo priti vse uradne osebe, vsi javni nameščenci in občinski zastopi, ki se nahajajo ob Krnu. Ako se to ne zgodi, potem bodo vse te ljudi odvedli s silo na Krn in spotoma jih bodo vzpodbujali z batinami in brcami. Med slavnostjo bodo morali vsi ti ljudje klečati na kolenih pred spomenikom in prisilili jih bodo, da bodo oni prvi vzkliknili Italiji, italijanski vojski in prvi bodo morali intonirati nacionalne himne.
Tako so sklenili fašisti — in sklep Je bil objavljen v njih glasilu »II popolo di Trleste«.
Sklep pa je vseboval tudi grmado podlih podtikovanj, živinskih psovk in divjaških groženj, ki so mogoče samo pri laškem narodu.
In tako se je teror, ki itak nikoli ne poneha, povečal. Fašisti so pričeli napadati Slovence na ulicah in jih terorizirati na vse mogoče načine.
Vojaštvo je pomnožilo stražo v tiskarni »Fdinost« in na drugih mestih, ki so ob takih prilikah tarča. Proti uredništvu »Edinosti« so oddali fašisti čez noč nekaj strelov. Žrtev ni bilo.
Ker je bilo verjetno, da pride do večjih nemirov in da obvarjeta deželo ognja in krvi, sta sklenili občina Kobarid in Drežnica, da obnovita porušen spomenik ter priredita odkritje, ki se ga udeleže lokalne oblasti. Občina Drežnica se je obvezala, dati može, ki bodo zaposleni pri obnovitvi spomenika.
In tako smo pravi sužnji, izročeni na milost in nemilost fašistovski drhali, ki razpolaga z ognjem in bodalom.
Kdaj preneha to nezaslišano nasilje, kdaj zadihamo zopet enkrat s polnimi pljuči v prostosti? Bratje nam je hudo! Ne pozabite naših okovov, ognja in krvi!
Nov nameravan požig.
V nedeljo, dne 25. t. m. se je vršila na Kolonkovcu pri Sv. Mariji Magd. sp. ljudska veselica, ki jo je priredilo
pevsko društvo »Slava«. Prireditve so se udeležila tudi razna slovenska društva iz mesta in okolice. Prireditev je bila dobro obiskana in vršila se je prav mirno. Zvečer pa je udrlo v društvene prostore osem fašistov; polili so po dvorani benzin in jo zažgali. Prihiteli so ljudje, odgnali so fašiste in preprečili požar. Skoda ni velika, ali ko bi ne opazili naši ljudje ognja, takoj, bi pogorel nov slovenski hram. — Divjaštva ni ne konca ne kraja in niti takrat ne morejo mirovati, kadar se nahaja sam prestolonaslednik v mestu. Morda so hoteli zakuriti kres njemu v čast!
Kdaj bomo rešeni brezposelnosti, glada, ognja in pretepanja?
Komedijanti brez konca in kraja.
Včeraj, 25. junija, so se vršile v Trstu telovadne tekme, ki so se je udeležila razna ital janska telovadna in športna društva iz raznih mest Italije.
Slavnosti se je udeležil tudi italijanski prestolonaslednik.
Po prireditvi se je razpršila ta športna drhal po vsem mestu in počenjali komedijantstva, ki so mogoča edinole v itabjanskem mestu. Razsajali so po mestu, prirejali so po raznih lokalih mačje godbe, oddelki teh telovadcev so drveli, držeč se za roke, po ulicah, skozi restavracije, kavarne in razne trgovine. Oblečeni so bili deloma v svojo društveno uniformo, deloma pa so se pošemili kakor ob karnevalu ter taki divjali okrog. Tuljenja, krika in žvižganja ni manjkalo. Podobne stvari vidimo vedno, kadar prihajajo v Trst gostje iz ostalih italijanskih mest. Pristne tržačane je sram, oblasti in prestolonaslednika pa menda nič.
Srbohrvaščina v naših šolah.
Več rano moraju se Slovenci upoznavatl sa srpsko - hrvatskim jezikom, ali neka ga zaboga ne uče kao neki tudi jezik, osobito ne kao latinski ili grčki. — Prof. M. Murko. Nova Evropa, 11. junija 1922.
Naše naziranje o takozvanem narodnem uedinjenju se je tekom štiriletnega državnega uedinjenja temeljito spremenilo. Frazo o narodni enotnosti vseh Jugoslovanov držijo le še ljudje, ki ne poznajo socialnih zakonov človeškega razvoja in pa oni temni elementi, ostanki avstrijske uprave, ki sc gnetejo okrog vladnih jasli. Slovenci, Srbi in Hrvati smo se politično uedi-nili In je bila misel, da se medsebojno spoznavajmo, gotovo zdrava, a ne samo s stališča kulturnega idealizma kakor recimo glede Čehov, Rusov in drugih Slovanov, ampak iz prav praktičnih, življenskih ozirov, ker smo si ustvarili skupno državo.
Slovenci smo bili že od nekdaj vajeni, da smo se poleg materinščine učili tudi vedno tujega jezika, nemščine ali italijanščine. To pot smo ubrali tudi pri srbohrvaščini. Česar se prof. Murko boji, se dejansko vrši na vsi črti. Naš narod čuti v celoti, da je za njega srbohrvaščina tuj jezik, ki Je stopil mesto nemščine in italijanščine, katerega se pa pač mora po starih tradicijah učiti. Mesto, da bi bili pokazali samo na razlike med slovenskim in srbo-hrva-škim jezikom ter neprisiljeno uvajali mladino v čitanje srbo-hrvaških knjig in časopisja, kakor so prakticirali nekateri šolniki že v avstrijski eri, so servirali narodu — tuj jezik, katerega se mora učiti z enakim trudom kakor prej nemškega. Da so pritirali nevedni in hlapčevsko uslužni ljudje stvar do viška, so nastavili celo po ljudskih šolah srbske učitelje, da ima narod popolno zavest — učiti se moram tujega jezika. Človek se mora naravnost čuditi, da more metodična nerodnost doseči take meje. Kaj se lahko zagreši na tem polju, je treba pogledati le znano srbo-hrvatsko čitanko za ljudske šole, ki so jo napisali trije ljubljanski pro-
fesorji s klasičnim uvodom o srbohr-vatskem naglasu.
Najlepše pri vsem pa je, da je hotela doseči šolska uprava čisto nekaj drugega, kar dejansko dosega. Slovenščina naj bi bila v nekaj desetletjih izginila, naš narod pa utonil v velesrbskem morju. Tako so mislili v tem smislu orient. dem. toda njihova metoda pobija njihovo lasno idejo, njihovega lastnega otroka. Nobena šola še ni ustvarila narodu jež ka in če recimo štejejo danes po naredbi viš. šol. sveta šolski otroci »dvajset in pet«, bo slovenski narod vedno štel »petindvajset«. Ako bi bilo drugače, bi imeli narodi že davno svoj svetovni jezik, ker bi bilo treba uvesti v šole kak esperanto ali pa valopiik. Jezik ni samo mrtva etiketa za človeško misel, ampak je plod dolgoletnega kulturnega razvoja, ustvarja ga narod sam v svojem živem medsebojnem občevanju, poraja ga predvsem v svoji družini, na svojem domu. Zato je pa prazna utopija, če kdo sanja, da bo zamoril slovenski jezik, dokler diha zadnja slovenska mati, dokler čuva najdražji simbol naše narodne individualnosti — pol milijona zasužnjenih Slovencev. Iz vsega tega pa jasno sledi, da so zašli demokrati, kakor povsod drugod, tudi na šolskem polju na napačna, protinaravna pota.
Ali se naj uči mladina srbo-hrvaščine? Brez dvoma, v kolikor je potrebno za medsebojno kulturno zbliževanje in spoznavanje, toliko naj spoznavajo naš jezik pa tudi bratje Srbi in Hrvati, toda vedno brez usiljevanja, z ljubeznijo in predvsem pri pouku materinščine. V vsakem slučaju pa mora odpasti sistematično poučevanje srbo-hrvaščine kot predmeta v ljudski šoli, ker dela takšen pouk le še večjo razliko med obema narodoma ter ustvarja med širokimi ljudskimi plastmi zavest, da je to tujčev jezik. O vsem tem naj vsi naši krogi razmišljajo z vso resnostjo, ker neovrgljivo dejstvo je, da dosedanja metoda poučevanja sibo hrvat-skega jezika ni niti za piko zbližala Slovencev in Srbo-Hrvatov, ampak učinkuje ravno v nasprotno smer ter vzbuja, zavest supremacije enega naroda nad drugim. Vemo, da so naši vladni krogi, zlasti takozvani demokrati, zvesti varuhi avstrijakantstva, to je nasilje vseh avstrijskih tradicij in da kot taki sanjajo o enotnem državnem jeziku, vendar smo čutili potrebo, da opozorimo na popolnoma zgrešeni pouk srbohrvaščine.
Konerenca o južni železnici.
Benetke, 29. jun. (Izv.) Konferenca o južni železnici je prekinila seje za kratek čas. Pri zadnji razpravi o italijanskem predlogu se je bavila konferenca z vprašanjem, kako naj se služba na posameznih progah uredi, da se zagotovi redni promet. Odsek zastopnikov posameznih držav bo izdelal poseben dogovor glede svobode železniških zvez in tranzitnega prometa. Ta odsek bo s posebno skrbnostjo proučil italijanski načrt in bo čimprej predložil natančne predloge.
Razpust monarhistične vojaške or. ganizacije v Nemčiji.
Berlin, 30. junija. (Izv.) Kakor poroča uradni pruski tiskovni urad, je minister za notranje stvari danes izdal sledeči razglas: Na podlagi §§
1 in 2 naredbe o zaščiti republike z dne 28. junija 1922 sem danes razpustil zvezo narodno mislečih vojakov z vsemi deželnimi zvezami In okrajnimi in krajevnimi skupinami
Ljeninovo stanje zopet poslabšalo.
London, 29. junija. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Revala: Po najnovejših vesteh, dospelih Iz Moskve, se Je zdravstveno stanje Ljeninovo zadnje dni zelo poslabšalo. Govori le s težavo in spomin ga tako zapušča, da ne spozna več niti osebo iz njegove naj ožje okolice.
A. G. WELLS:
Čarobna prodajalna.
(Konec.)
Iztegnil sem roko, da bi ga zgrabil; toda z gibko kretnjo se je odtegnil mojemu prijemu. Spet sem segel za njim, a mož se je odvrnil in jadrno odprl vrata, da bi ušel.
»Stoj!« sem zaklical; on pa se je zasmejal in izginil. Planil sem za njim — v črno temo... Bum I
»Grom in strela! Se videl vas nisem, gospod!«
Bil sem zunaj, na Regent Street, in sem se pravkar zaletel v delavca spodobne vnanjosti. Korak od naju je stal Gip — na oko nekam zmeden in negotov. Zajecljal sem nekaj uv svojo opravičbo; takoj na to se je iOlp obrnil in krenil k meni, s solnčnim, drobnim nasmeškom, ka-jlfor da me je izgrešil le za trenutek.
A v naročju je imel štiri zavojeI .Takoj se je polastil mojega prsta. <jV prvem trenutku nisem vedel
kod ne kam. Strmel sem okoli sebe — in gledal, kje so vrata čarobne prodajalne. NI jih bilo nikjer. Nika-nih vrat, nikake prodajalne, ničesar ne — samo vsakdanji steber med trgovino, kjer prodajajo umetnine, in med izložbo s piščanci! ...
Storil sem edino, kar se je dalo storiti v tej notranji burji: postavil sem se na rob pločnika ter vzdignil dežnik nad glavo, da bi poklical iz-voščka.
»Popeljeva se!« je vzkliknil Gip z glasom brezmejne radosti.
Posadil sem ga v izvoščka, spomnil se z naporom svojega naslova in prisedel k njemu. A tedaj sem namah začutil v žepu svoje suknje nekaj tujega. Pogledal sem in našel stekleno kroglo. Zlovoljno sem Jo vrgel na cesto.
Gip ni rekel ničesar.
Nekaj časa nisva črhnila beser dice.
»Očka,« je Izpregovoril nazadnje Gip, »ta prodajalna je bila res imenitna!«
S tem me je pripravil, da sem ga vprašal, kako je on videl vso stvar. Doslej se mi je zdel povsem cel in zdrav. O kaki poparjenosti ali zmedenosti ni bilo niti sledu; bil je le uprav neizmerno zadovoljen z najinim popoldanskim izletom in pa svoje štiri zavojčke je držal na rokah.
Da bi jih strela! Bogve kaj je bilo v njih?
»Hm!« sem dejal. »Malih dečkov človek res ne more voditi vsak dan v takšne prodajalne!«
On je sprejel moje besede z običajnim stoiškim mirom; za hip se mi je v resnici stožilo, da sem nje — gov oče in ne njegova mati — drugače bi ga bil poljubil coram puhlico, kar tu v izvoščku. Nu, sem si rekel, vse kaže, da je stvar nedolžnej-ša, nego sem mislil!
A docela pomirjen sem bil vendar šele, ko sva odprla zavoje. V treh Izmed njih so bile škatle z voj-nikl, povsem navadnimi svinčenimi vojniki, le tako dobro napravljenimi,
da je Gip ob njih čisto pozabil, da bi morale biti v zavojih umetnije, prave pravcate čarobne umetnije; in v četrtem je bila mačica, majhna, živa, bela mačica izvrstnega zdravja in najboljše volje...
Z nekakšnim začasnim olajšanjem sem gledal to odvijanje... Ne vem kako dolgo sem se potikai vse ^venomer okrog otroške sobe..
Sest mesecev je tega. Zdaj se mi’ res začenja zdeti, da je vse v redu. Mačica je imela le tisto čarobno svojstvo, ki je lastno vsem mladim rnu?,am’ in v°J'niki so bili tako zanesljiva četa, da si noben polkovnik ne bi mogel želeti boljše. A Gip?
Izkušen oče bo razumel, da moram biti z Gipom jako oprezen.
Toliko pa sem se vendar osme-lil nekega dne, da sem vprašal: »Kaj bi rekel, Gip, ako bi tvoji vojniki namah oživeli in bi jeli korakati sami od sebe?«
»Saj moji so takšni!« je rekel Gip. »Samo besedico mi je treba reči, preden odprem škatlo.«
»In potem korakajo sami od se«
be?«
»I seveda, očka! 'Ce bi te-ga ne umeli, jih sploh ne bi m a« ral!«
Nisem mu pokazal nikakega ne-, pristojnega začudenja; pač pa sem se odtlej navadil, da se katerikrat iznenada pojavim v otroški sobi, ka« dar se Gip igra s svojimi vojniki. A do današnjega dne jih še nisem za-otil pri nikaki paradi, ki bi bila le količkaj podobna čarovniji...
In tako mi je res težko kaj reči..
Vsa stvar pa ima tudi še finančno plat Moja usodepolna navada je, da plačujem svoje dolgove. Bogve kolikokrat sem hodil po Regent Street, navzgor in navzdol, ter iskal prodajalne. In zdaj se nagibljem k mnenju, da je poštenju v tej reči zadoščeno in da smem — ker sta Gipovo ime in naslov znana tistim ljudem z mirnim srcem njim prepustiti skrb, da mi — naj že bodo kakršnikoli - pošijejo svoj rač ^ ako jJh Jb voliai
Stran 8.
Z resnico na dan.
O priliki vidovdanskemu slavlja Ssmo imeli zopet priliko opazovati v (izvestnem delu slovenskega časopisja — demokratskega seveda — omalovaževanje vsega, kar je slovenskega izvora, kar je last slovenskega naroda. Nekateri ljudje so naravnost tekmovali, da bi dosegli rekord v korigiranju zgodovinskih dejstev, v potvarjanju resnice.
Zato je prav, da se o stvari tudi javno razpravlja ter razprši vse fraze in ugotovi čista in gola resnica. Slovenski narod ima predvsem to čednost, da se že nekako tradicijo^ nelno odlikuje po skromnosti, dasi ne vedno v svojo lastno korist Tudi leta 1918 je šel ta slovenski narod s silnim idealizmom in skoraj nerazumljivo zaupljivostjo v našo jugoslovansko državo. Beseda o slovanskem bratstvu mu ni bila prazna fraza, ampak udejstvovanje Pfave bratovske ljubezni, medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Ako je njegov nacijonalni idealizem doživel globoko razočaranje, ne nosi sam absolutno nobene krivde, ampak edino oni bratje, ki so identificirali državno ujedinjenje z nacijonal-nim imperij ali zmom, absorbiranjem slabejšega po močnejšem in številnejšem.
Na dvoje vprašanj je treba odgovoriti z vso resnostjo in resnicoljubnostjo. Ali ima naš narod svojo zgodovino in v koliko je ta zgodovina borba za obstanek, boj za svobodo? Ali je naš narod res dosegel politično svobodo po letu 1918?
Ako merimo zgodovinski herol-izera kakega naroda po generalih, četaših in banditih in krvavih vojskah in pobojih, potem moramo reči, da je naš narod brez zgodovine. Tako zgodovino delajo še danes bolgarski četaši in so jo dejale srbske komite ter jo lahko opazujemo med Albanci. Ako pa je zgodovina to, da narod mirno in udano obdeluje svojo zemljo in jo z nedosegljivo zvestobo brani proti tur-žkim napadom, proti nemškim val-petom da se ubrani asimilacije po nemških naselbinah, da ohrani svoj nacijonalni karakter pod 600 letno nemško-habsburško vlado, da je ta narod kljub svoji maloštevilnosti in •vojemu mizememu položaju ohranil voljo do življenja in se tudi vzdržal na površju in če prištejemo še k temu, da ga je v najbolj kritičnih 'dneh zapustil pretežni del inteligence, ki je bila vedno neznačajna in koritarska kakor v današnjih dneh, tedaj ostane samo ena, nespodbitna resnica — ta mali, poldrugmilijonski narod je dosegel — višek heroizma. Ne bomo kratili Cehom, Rusom in Srbom njihove slavne zgodovine — slovanska je, zato smo tudi mi nanjo ponosni — ljubimo in cenimo jih kot svoje brate, toda relativno je šel naš narod skozi najmučnejšo kalvarijo. Slovenski narod je sam trpel za svojo svobodo, sam si je priboril pravico do življenja in če bi bila antanta v svetovni vojni desetkrat podlegla, bi germanski bič ne bil uničil tega naroda. S tega stališča se ima naš narod za vse, kar ima in kar je ravno po zaslugi antante izgubil, zahvaliti stojemu trpljenju in znoju ...
C,e tedaj danes demokratski neznačajneži in podrepniki pljujejo v našo nacijonalno čast, to le potrjuje znano resnico, da je bil del slovenske inteligence vedno protina-rodnega mišljenja in na prodaj onemu, ki je bolje plačal.
Da se o naših izvajanjih še bolj uverimo, je treba pregledati le avtentične dokumente o zgodovini našega ujedinjenja, kjer do leta 1916 ne najdemo niti besedice, da se je kdorkoli boril za svobodo’ Slovencev in kaj je napravila »matuška« Rusija
z nami v londonskem paktu   iz
njega se je porodil Rapallo! — vemo vsi, vemo pa tudi, kako je sprejel leta 1918 g. Pašič dr. Korošča in dr. Žerjava, ko sta ga iskala po Franciji in je mož sanjal samo o veliki Srbiji — Slovence bi bil naj-rajše pustil na cedilu. Da bo resnica Popolna, naj povemo vse. Ljubljanski demokrati so imenovali avstrijskega 2®^erala Borojeviča za častnega občana, ker je vzdržal italijanski naval. In resnica je, da bi bili Italijani zasedli takrat Slovenijo najmanj do bave, če t>ili prebili fronto in noben srbski — najmanj g. Pašič — ali antantni diplomat ne bi bil ganil z mezincem za slovensko — svobodo. Italijanska trikolora bi še danes vihrala v beli Ljubljani. To je zgodovinska resnica!
Toda Slovenci smo se kljub temu z ljubeznijo oklenili nove države, ker jo smatramo za življensko po-
trebo Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda politične svobode še davno nismo dosegli. Naš narod je na vsi črti izključen od državnega vladanja, če izvzamemo par bivših avstrijskih uradnikov, ki so prišli do ugodnih služb. Da bi imel pa drugje naš narod kaj odločati pri državnih vprašanjih res ne veiho, če zopet ne izvzamemo onih par demokratsko-sa-mostojnih politikov, ki so odvisni od dobre volje srbskih politikov ter niti najmanje ne predstavljajo volje našega naroda. Tako svobodo bi imeli tudi, če bi vladal v Sloveniji angleški ali francoski guverner — najbrž pa večjo. Triodstotni -slovenski demokrati so morda dosegli svojo svobodo, toda naš narod ne čuti doslej niti trohice kake politične svobode, če niti ne kažemo na pol milijona Slovencev, ki so to svobodo plačali — s suženjstvom.
Hočemo močno jugoslovansko državo, ki jo pa dosežemo še le takrat, ko bomo Slovenci tudi politično osvobojeni na podlagi avtonomne samouprave, kjer bo odločal narod in ne ministerijalni birokrat. Vse to pa bomo seveda dosegli zopet le s svojo lastno močjo kakor doslej. Slovenski demokrati bi veliko več storili za konsolidacijo države, če bi manj lagali in govorili več resnice brez fraz in hinavščine, v nasprotnem slučaju bodo sigurno doživeli svoj sodni dan, kajti naš narod že plete zanje korobač, kakršen se spodobi za lizune in klečeplazce ter ljudi brez hrbtenice...
Volitve v HosSah.
Jutri se vrše občinske volitve v Mostah. Vsled svoječasnega ukrepa demokratskih diktatorjev so bili vsi njim neljubi na novo izvoljeni občinski odbori razpuščeni in bili smo vsled tega eno leto pod samopaš-nostjo gerentov. V naši občini se bo med Delavsko-kmetsko neodvisno listo in klerikalno-demokratsko mešanico vršil precej oster volilni boj. Zadnja stranka je že sedaj napela vse svoje moči, da razbije njej neljubo Delavsko-kmetsko neodvisno listo, da zamore kot v preteklem četrt stoletju zopet zasesti brez kontrole stolico v občinskem odboru.
Klerikalci, seveda njim načelu samodržec slabih spominov g. Oražen, deluje na vse kriplje, da pridejo njegovi pohlevni backi zopet kot odločilni faktorji v občinsko hišo. Do-znalo se je, da je njih požrtvovalna agitacija in propaganda marsikaterim mehkim značajem glave zmešala, kateri bodo kljub njihovem dose-njem protiklerikalnem mišljenju in delovanju, kot omahljivci kaj radi klerikalcem štafažo delali.
Baje so jim nekateri omahljivci, in še celo taki, kateri so se pred kratkim časom za komuniste zmerjali, zlezli na limanice. Spretni volilni priveski Šusteršičjanstva, trosijo med delavstvom združenih soci-jalističnih strank, različne bajke, pomešane s smradljivim kvasom klerikalnih parazitov, in skušajo isto dovesti do tega, da bo postalo njih orodje. Celo tako daleč so že spravili poedine kaline, da so se pustili vpisati celo na kandidatno listo teh demagogov. Toda prepričani smo, da vsi Moščani, delavci, mali kmetovalci in mah obrtniki, kateri še niso zagazili pregloboko v blatni klerikalni klanec, se ne bodo pUstili od klerikalno-liberalne skupine zavesti in bodo gotovo vrgli volilne kroglice v ono skrinjico, katera pripada njim. Pomislite, da delujeta dva sovražnika zaeno proti delavstvu, katera se kažeta javnosti kot največja nasprotnika, med tem ko sta si pa na samem jako dobra bratca. Ko je treba, stopita oba v skupno bojno vrsto proti neukemu proletarijatu, kateri se svoje moči ne zaveda. Zatoraj volilci moščanske občine, katerim je še nekaj na tem, da se delavsko-kmetsko vprašanje vsaj toliko, kolikor je skrajna potreba zboljša, premislite in ne prodajajte Vaših delavskih značajev znanim izkoriščevalcem vsega moščanskega občinstva.
Nov vojaški zakon v Franciji ogroža pravico do stavke.
Pariz, 29. jun. (Izv.) Glasilo strokovnih organizacij »Peuple« opozarja na to, da se med 68 členi vojaškega zakona, ki jih je včeraj sprejela zbornica, nahaja tudi določba, ki daje vladi pravico, da v dobi miru lahko pokliče pod orožje delavce-strokovnjake. Ta določba pomenja odprave pravice do stavke v vseh onih vprašanjih, v katerih lahko smatra vlada tak vpoklic za umesten- .
Gospodarstvo
ftiaksimir. žitne cene-
Minister financ, ki skuša doseči ravnotežje v naših financah, ne bi smel ostati sam pri tem težkem delu in trošiti pri tem samo svoje in svojega re-sorta močL Prej in bolj verjetno bi se doseglo zboljšanje naše valute, če bi se pravočasno apeliralo na ostale gospodarske činitelje, da istočasno in skupno podpro akcijo sanacije.
Vrednost dinarja bi se brezdvomno dvignila, če bi se pocenilo življenje v naši državi. Ta pocenitev pa se lahko prične na eni sami točki, to je pri hranilih ali v ožjem zmislu pri žitu. Svoboda pri stvarjanju žitnih cen se je zadne dve leti od strani producentov zlorabila, še bolj pa se je ta svoboda zlorabila od strani parasitskih prekupčevalcev. Ti so napreč sipali žito iz roke v roke, in žito ki se je tako pretakalo skozi nebroj rok, katerih vsaka je hotela brez dela zaslužiti težke novce, se je stalno dražilo. Kakor javljajo zadnje vesti iz Slovenije, se ti elementi zopet pripravljajo, da podvoje na opisani način cene žitu. Računajo, da če se jim je posrečilo dvigniti ceno pšenice od 4 na 8 kron, in od 8 na 16, da se jim mOra letos posrečiti dvigniti jo od 16 na 32 kron.
Za njihov brezkrajni apetit in nikdar dovelj polne žepe bi' niti to ne bilo preveč in če se jim bo pustilo, kakor dozdaj, svobodne roke, da to ropanje organizirajo in solidarno nastopijo, potem skoro ni dvoma, da jim bo lopovstvo zopet uspelo. Zaman so potem vsi ukrepi za dvig naše valute doma in v inozemstvu, zaman ves trud spraviti proračun v ravnotežje in zaman drakonsko Iz-terjavanje posrednih in neposrednih davkov. Z podraženjem kruha bo dinar padel in s tem se bo pričelo dviganje cen vsem ostalim življen-skim potrebščinam v one fantastične višine, k katerim je dospela Nemška Avstrija in ki se v svojem vrtoglavem hitenju navzgor ne dado nič več zaustaviti.
Velika razlika med Avstrijo in našo državo pa obstoji v tem, da si Avstrija ni mogla pomagati, medtem ko si mi prav lahko pomagamo. Avstrija je bila namreč prisiljena tako-rekoč vsa svoja živila uvažati in je bila vsled tega popolnoma odvisna od inozemskih cen:	cene svojemu
kruhu ni diktirala sama, temveč diktiralo jo je inozemstvo. Drugače je pri nas. Mi produciramo svoje žito doma in naša vlada ima vsled tega vso možnost, da mu diktira cene. Ključ do znižanja cen je torej v naših lastnih rokah, oziroma v rokah naše vlade, kateri mora biti interes celokupnosti nad interesom posameznikov in špekulacije s praznimi želodci ter zadrgnjenimi trebušnimi jermeni gospodarsko odvisnih naših slojev. Med te odvisne ne spada sicer po večini naše kmetsko prebivalstvo, spadajo pa med nje vse proletarske mase našega uradništva in delavstva. Naše kmečko prebivalstvo je samo pomagač pri brezvestni špekulaciji, uradništvo in delavstvo pa si skuša pomagati iz nevzdržnih razmer v dosego povišanja plač s čimer obtežuje državni proračun in upropašča s tem našo valuto. S tem se draginja zopet poveča in beda proletarskih mas je večja od prej. Cirkulus vitiosus je sklenjen.
Ta krog medsebojne odvisnosti, to kačo, ki $ama sebe grize v rep, mora vlada raztrgati z energičnimi izjemnimi odredbami. Določiti mora maksimalno ceno žitu, s čimer ne bo le koristila proletarskim masam in s tem celokupnemu narodu, temveč bo tudi dvignila kurz dinarja, da ne govorimo o drugih nadaljnih ugodnih konsekvencah, ki bi jih prinesla s seboj določitev maks. cene za žito.
Znižanje cene žitu bo povzročilo večjo produkcijo živil. Ker danes poljedelec izravnava svoje večje potrebe enostavno s povišanjem cene svojim pridelkom ter se nikakor ne trudi, da bi jih izravnal z večjo produkcijo. Ce dobi za 10 meterskih centov po 16.00 kron 16.000 kron, zakaj bi potem proizvajal 15 leterskih centov po 1.200 K ali celo 20 mtc po 800 K.. Seveda so visoke cene oziroma visoki dohodki, ki z njih rezulti-rajo, tudi za kmeta samo fiktivni, ker se pri visokih izdatkih ob priliki nakupa drugih potrebščin do malega zopet razprše v nič.
Dvig dinarja je odvisen od pocenitve življenja v naši državi. Do tega pa ne bo prišlo vse dotlej, dokler ne bo naša država energično vzela v roko reguliranje cen glavnim živ-ljenskim potrebščinam. Za to pa je že skrajni čas.
Dnevne vesti.
S 1. julijem je prevzela lastništva in založništvo dnevnika 'Jugoslavija* »Jugo slov. Nov. delniško društvo« v Zagrebu, med čigar ustanovim sta tudi ar. Rybar in dr. Gregorin. Svoj program objavlja novo lastništvo na uvo
mestu današnje številke.
Zahvaljujem se vsem dosedanjim čitateljem, naročnikom in *WMom
za njih naklonjenost in sodelovanje ter prosim, da ostanejo zvesti >Jugo
tudi v bodoče.	.„
Žrtvoval sem »Jugoslaviji« mnogo truda tn tudi velike gmotne žrtve.
zadoščenje mi je, da trud in žrtve niso bile zaman, ampak da se je list r(*
v zelo razširjen in vpoStevan slovenski dnevnik, ki se je neustrašeno bora za
koristi naroda, zu pravice zatiranih in izkoriščanih. V še večje zadoščenje mi
pa je, da se bo list i v bodoče potegoval za pravice ljudstva.
Ne umaknem se nasprotnikom, temveč odlagam težko breme prijateljm-
somišljerukom, ki jim želim najboljše in največje uspehe v njih težavnem boja.
Anton Pesek.
— Krall in kraljica v Novem mestu. Zadnji petek sta se peljala krali in kraljica z avtomobilom skozi Ljubljano v Novo mesto zvečer pa nazaj na Bled.
— Kongres jugoslovenskega ženstva. V torek, 4. t m. ob 9, zjutraj je na magistratu plenarna seja uprave Narodnega ženskega Saveza SHS, ki se popoldne nadaljuje. — Dne 5., 6. in 7. julija vsakokrat od 9.—12. ure dop. ter 6. julija tudi popoldne je zborovanje delegatk nad kavarno »Zvezda« v dvorani. Pristop imajo vse one, ki so si preskrbele legitimacije. Udeleženke z dežele dobe legitimacije ob prihodu na kolodvoru, kjer poslujeta na peronu v pisarni »Kongres Nar. žen. Sav.« v ponedeljek 3. in v torek 4. julija ves dan dve članici Saveza. 6. julija zvečer priredi Glasbena Matica gostom na čast koncert v filharmonični dvorani, 7. julija pa je kot poslovilni večer v dvorani nad kavarno »Zvezda« ob polu
9.	uri čajanka. Legitimacije k čajanki in koncertu je dobiti v »Kolu jugosl. sester«, Šolski drevored 2. Južna železnica je dovolila udeleženkam kongresa polovično vožnjo. Delegatke naj kupijo cele vozne karte, a naj jih na kolodvoru ne oddajo, ker veljajo tudi za povratek.
— H kongresu zastopnic jugoslovenskih organizacij ima pristop vsaka Jugoslovenka treba samo, da si preskrbi legitimacijo nar. žen. saveza SHS, ki jo dobi v »Kolu« tudi še v ponedeljek ves dan in v torek dop.
—Abiturijenti! Pozor! V torek 4. julija ob 18. uri se odpejemo z južno železnico v Zagreb. Ljubljana, Kranj, Št. Vid in Novo mesto odidejo lz Ljubljane; Celje in Ptuj pa se priklučita v Zidanem mostu. Zastopniki ljubj. zavodov naj pridejo po legitimacijo, brez katere se ne more noben abiturijent udeležiti potovanja. — Legitimacije izdaja predsednik v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica 22), ki uraduje v soboto, nedeljo ves dan in ponedeljek do 10. ure, ko se vse delovanje, informacije in eventuelno odstopanje ustavi. Kdor po tem roku odstopi plača vozno karto, ki jo kupi komite skupno. Na potovanju zahtevamo disciplino in kdor se ne bo pokoril izgubi pravico potovanja. Bratje Hrvati in Srbi, ki nas bodo gostoljubno sprejeli gotovo žele red. Načrt potovanja prejmejo zastopniki pri predsedniku. Pokrajinska vlada nam je naklonila podporo 12500 Din tako, da pride na vsakega prosilca nekako znesek 100 Din. iz katerega plača komite vožnjo. Ker pa bodo stroški veliki in je večina abiturijen-tov revnih, se tem potom obračamo na cenjeno občinstvo s prošnjo, da po možnosti prispeva za to veliko podjetje. Prispevke hvaležno sprejema predsednik Bajuk Hugo, Akademski kolegij KI. 22. Za ljubjanske udeležence se vrši sestanek v nedeljo ob 10. uri na učiteljišču. Ce morejo naj pošljejo tudi drugi zavodi svoje zastopnike.
Bajuk Hugon, abit.. preds.
— V področju polirajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvov Ljubljani, ste razpisani dve mesti veterinarskih nadzornikov VII. čin. razreda in več mest u-radnih živinozdravnikov X. čin. razreda. — Natančnejše določbe so v razpisu v Uradnem listu.
— Društvo koncept rtih uradnikov politične uprave Slovenije sklicuje dne 13. julija 1922 ob 4. uri popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora in važne organizato-rične zadeve, se vabijo člani, da se ga v čim obilnejšem številu udeleže. — Odbor.
— Draginjske doklade za sodnike. Finančni odbor je določil za stalne sodnike posebne draginjske doklade po 600 Din mesečno, vendar ne sme ta posebna doklada z osebno in stanovanjsko doklado vred presegati dnevnih 70 Din. Sodni uradniki, ki so diplomirani pravniki, imajo pravico do 200 Din mesečne doklade. Začasnim sodnikom pripada polovica posebne doklade- Ta izprememba velja od 1. januarja t L, izplača pa se tako, da dobe 1. julija za januar in julij, 1. avguta za februar, marc in avgust, 1. septembra za april, maj in september, 1. oktobra pa za junij in oktober.
= Draginjske doklade tobačnemu delavstvu se v najkrajšem času zvišajo. Tozadevni predlog je finančni minister že podpisal.
— Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja 'f sredo dne 5. julija 1922 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom informacije dnevno od 18. do 20. ure Sv. Petra cesta št. 12., pritlično, desno.
— Odlikovanja za zadruzno delo. G. dr. Božič, predsednik Zadružne Zveze v Celju je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje, ravnatelj Zadružne Zveze gosp. Janko Lesničar z redom Sv. Save V. razreda.
— Osebna vest. G. dr. Stanko Erhartič je položil te dni v Beogradu diplomatski izpit
— Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev, podružnica Celje priredi danes v gozdni restavraciji veselico z godbo in plesom, šaljivo pošto in drugo zabavo. Svira polnoštevilna tamburaška godba »Danica«.
— Požar uničil vso vas. Pretečeno nedeljo je izbruhnil v vasici Žeje, ki se nahaja blizu trga Postojne, požar, ki je uničil 12 gospodarskih poslopij. Ostalo je le še pet hiš. Kako je nastal ogenj se še ne ve.
— ttatjanski red za kralja Aleksandra.
Iz Rima poročajo, da je italijanski kralj ustanovil nov red. kojega prvi vitel bo kralj Aleksander. Red bo izročil italijanski vojvoda našemu kralju osebno ter ga p ti priliki povabil na obisk rimskega mesta*
— Toča v Slovenj graškem okraju.,V petek 23. t m. je huda nevihta s točo obiskala Slovenjgraško okolico. Posebno so trpeli kraji Zavodna, Ravne, Plešivec, Cirkovce in Št. Vid nad Valdekom. Cen komisija je na Plešivcu še v nedeljo našla po jarkih pol metra na debelo toče. Silno škodo so trpeli posestniki še s tem, da ie na-Ilv ondesel zemljo s kulturami vred. Ker jo med prizadetimi dosti revnih, katerim je ujma vzela vse, je pomoč nujno potrebna.
— Za Jugoslovensko Matico so darovali: Zadruga sodavlčarjev za Slovenijo V. Ljubljani mesto venca na krsto umrle so-davičarke Magdalene Ramovš 50 Din, lu b letnik titovske šole v Ljubljani 30 Din, poleg tega še 2000.— n. a. kron, kateri znesek so nabrali na poslovilnem večeru z dne 27. junija 1922. Iskrena hvala! Posnemajte!	£
— Iz Slovenske Bistrice. Hotel »Beograd« na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici je kupila gospa Josipina Krulc.
  Srebrno poroko sta obhajala te dni
celjski odvetnik in lastnik Slomškovega doma na Ponikvi g. dr. Jos. Karlovšek in soproga Marija. Naj bi doživela še zlato poroko!
— V Metliki se je ustanovila podružnica Jugoslovanske Matice. Za predsednika je bi Izvoljen g. dr. Matjašič.
— Samomor kraljevega stražnika »I Trstu. V petek ponoči so pripeljali v agoniji v mestno bolnišnico v Trstu kraljevega stražnika Dante Grozza, starega 30 let. --Stražnik se ie ustrelil s samokresom v ulici Venti Settembre, v desno sence. Kmalu nato je nmrl. Vzrok samomora ni znan.
— Smola vlomilcev. V noči od četrtka na petek so vdrli doslej neznani vlomilci v urade tvrdke Riharda Greenhama v ulici Valdirivo v Trstu in prevrtali železno blagajno in našli v njej... par vinarjev. Da . bi pa ne odšli praznih rok, so se polastili par britev. No, ti vlomilci so imeli pa smolo.
— Nesreča na cesti. Dne 23. junija se je peljala posestnica Veronika Stanko iz Crešnovcev s svojo materjo, svojo taščo in enajstletnim bratom z dolnje-Iendavskih goric proti domu. Na nekem klancu pa se je splašil konj in ker voz ni bil zavrt, je. splašeni konj s silovito naglico dirjal v bližnjo vas in tam se je pred neko trgovino prevrnil voz. Pri tem je tašča Stankove, Magda Horvat tako nesrečno padla, da sl je prebila lobanjo in je čez par dni umrla. Tudi mati Stankove, Veronika Dominko Je zadobila vsled padca težke telesne poškodbe. Ostali so bili pa le lahko poško* dovani.
— Zaradi tatvine dinamita v Hrastniku so zaprli dva rudniška delavca, toda najbrž nedolžna.
— Umrl (e v Brežicah odvetniški uradnik g. Jos. Šetinc. Pokojnik je bil vedno delaven na narodnem polju. Blag mu spomin!
— 250 milijonov posojila Celovcu Je do« volil najeti dunajski parlament
— Južnonemški Tirolci ne marajo vo-jaške službe. 26.000 nemških žen Južne Tirolske je poslalo potom svojih poslancev: prošnjo italijanski vladi, naj se Nemci opro* ste vojaške službe.
— Za poglavarja mesta Rima Je izvoljen kandidat liberalne stranke Filipo Kre« monesi.
Prireditev v Sežani prepovedana. Za danes določena velika slavnost povodom ustanovitve »Šolskega društva* Je prepovedana.
Goriški magistrat okraden. V noči na zadnji četrtek so obiskali vlomilci goriškl magistrat ter odnesli 15.000 lir. prezrli pa so v miznici 100.000 lir, ki so bile pripravljene za plačo mestnim uslužbencem.
Uporaba nemškega dela v Franclji.
Pariz, 30. jun. (Izv.) Zaradi od-, pora prebivalstva opustošenih fran-coskih pokrajin postaja načrt, po katerem naj bi se Nemčija udeležila pri obnovi Francije, neizvedljiv. Pač pa namerava	minister Letrocquer
uporabiti Nemce le pri delih izven teh pokrajin.	Vpoštev prihaja iz-i
gradba vodnih sil Rone in v Pirene-< ah, nadalje gradba železnic in pre-dora pod prelivom La Manche, o kateri sta se že Francija in Anglija domenili. Stroški za vsa ta dela so pro-. račnani na 12.500 milijonov frankov. Materijal bo	večinoma dobavila
Nemčija. Ta načrt je že predložen reparacijski komisiji, da o njem odloči
18 mesečna vojaška služba v Franciji.
Pariz, 29. jun. (Izv.) Zbornica je danes sprejela s 404 proti 220 glasovom zakon, s katerim se uvaja 18 mesečna vojaška služba.
Na Taboru ima Sokol I. danes celodnevno prireditev!
Llubliana.
* tr!ZiKJlr?dno's?ci)alna *vez‘* Sklicuje za cPi 7iotn m'^b 8- uri zvečeT v restavra-s\	Qo,sposka uIIca važen član-
i4SrS;kat""s ” vsWJM vsl
nicmR7^wa žcn?kIh,ročnih del na Osred-“tem zatoču za zensko domačo obrt v
kjer eanL’n Turia5kiT V"g 6‘ »- v poslopju! to’je2 h,mrtlM ,Jaciian*« tra)a od nedelje, dan (J?* k !! n ,Sred? 5' JuliJa 1922, vsak n od *>• do 12. In od 14. do 18. ure.
Slovenskega zdravniškega druStva v
Sa ob 17 v rCdni. °hčni zbor se vrJi 6. S®.!! ; * maglstratnl dvorani z dnev-
predsednik-; ; anje 2apisnika> 2- Volitev nntf! o . novega odbora. 3. Slučajnosti. Prosimo sigurne udeležbe.
nii Slovensko Planinsko Društvo nazna-
kfc,' Mb0de L Juliia *• »• naprej do prt rni lil! M0Va dru5tvena pisarna odprta samo popoldne od 3. do 6. ure.
In«- n??,?3 popoldne sc gremo kopat v Za-
v 7e	n,a	Xese,,IC0 sasilnega društva
Kašlju k Oradil. Kopalni vlak pelje
aH SS"in 2\nnz*) v Ljubljano ob osmih očn r,* H zve(-er- Zabave ne bo manjkalo, rad. pa nam postreže z izvrstnim prigrizkom in rujmm vinccin. Ajdmo.
nVr i^beIarSk,? podružnica za Ljubljano In okolico priredi danes dne 2. Julija 1922 ob
4.	popoldne na dvorišču ljubljanskega gradu veselico v prid društven! blagajni. Za po-krepcanje gostov, prijateljev čebelarjev bo skrbljeno po paviljonih, kjer se bo točila Poleg izborne vinske kapljice in oive tudi medica. — Da medenih štrukljev in potvic Poleg drugih Jestvin ne bo manjkalo, je samo ob sebi umevno. Tudi za srečelov in sa itvo pošto je preskrbljeno. Cas bo krajšala priznano Izborna godba »Zveze jugo-Blovanskih železničarjev«. K tej izvanredni Prireditvi se vabi vse čebelarjem naklonjeno občinstvo.
^Policijske vesti. Neznani zlikovci so v Malem grabnu na Viču vrgli v potok ®*rup, vsled česar Je poginilo mnogo rib. — krojaški pomočnik Valentin Bukovnik se Je ¥•"ui* m* v družbl več tovarišev kopal v Ljubljanici tam. kjer se odcepi Ljubljanica oa Uruberjevega prekopa. Kopanje tam je zelo nevarno In }e policijsko ravnateljstvo ze večkrat potom časopisja svarilo Ljubljančane, naj se ne kopljejo tam. Med kopanjem Je odplaval Bukovnik proti sredini Ljubljanice* če tudi ni bil dober plavač. Bukovnik se Je vpehal, izginil v valovih in utonili. Člani športnega plavalnega kuba so Iskali utopljenca, toda zaman. — Forjan-Ciču Stanku In Demarčl Ignaciju sta bila ukradeni kolesi. — Ani Jungvirtovl je neka 20 let stara ženska ukradla denarnico, v kateri je Imela 400 kron.
Obvestilo. Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani Je po sklepu odbora s
1.	avgustom 1922 članarino na 2 Din povišalo. Od. 1. avgusta 1922 nadalje se izplača
Sj>dpora za vsak smrtni slučaj 1500 Din. lani obeh prejšnjih društev v Inomostu in Ljubljana plačajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugače se zamudnika črta. Gg. upokojence, upokojenke in vdove, prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra na čeku pismeno izrečejo, če so pripravljeni plačati povišano posmrtnino 2 din. mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnine t. j. 750 Din. Olede pojasnil se Je obračati na najbližnjo postajo. — Odbor.
T" (Jmr,a v Florjanski ulici št. 24 ga. Marija Cankar, mati vseučiliškegn docenta dr. Izidorja Cankarja. Pogreb je bil včeraj. Blag ji spomini
Maribor.
Glasbene Matice v Mariboru IV. redni občni ibor se Je vršil minuli teden in posnamemo iz posameznih poročil sledeče: Ustanovnih članov Ima 100, rednih 400 in Izvršujočih 140. Ustanovnine naložene znašajo sedaj 60.000 K. Na glasbeni šoli Je poučevalo poleg ravnatelja Frana Topiča še 4 rednih in 7 pomožnih učnih moči. Število vseh gojencev koncem letošnjega šolskega leta je bilo 340. — V gmotnem oziru je konstatirati napredek, vendar Je zadnji čas da priskoči vlada z večjo državno podpo-to na pomoč, ker ukovine znašajo do polovico manje nego se potrebuje za plače učiteljskemu osobju, s samimi jtodporaml od strani mariborskega prebivalstva, pa ni mogoče vzdrževati tako velikega zavoda. Sola napreduje izborno in so uspehi Jako lepi In veliki. Glasbena Matica je ustanovila poseben oddelek »Struna«, ki ima nalogo zalagati skladbe jugoslovanskih In sploh slovanskih skladateljev za salonske orkestre. Oddelek deluje komaj tretji mesec in Je po dosedanjih uspehih razvidno, da Je akcija jako posrečena. — Pri volitvah Je bil z navdušenjem ponovno izvoljen predsednikom ustanovitelj Glasbene Matice Mariborske g. sodni svetnik Oskar Dev, v odbor pa sedeči gg. župan Viktor Gerčar, gimn. ravnatelj dr. Jos. Tominšek, vladni svetnik Viktor Parma, žel. nadzornik Drago Stefin, prof, E. Druzovič, prof. E. Beran, ravn. Al. Križnič, stolni kapelnik J. Trafenik, dr. Ciril Krašovec, odv. kandidat, bančni ravnatelj Ciril Toman in ravn. Emil Gerbac, Mlademu agilnemu društvu, ki vrši na naši najsevernejši točki veliko kulturno delo, želimo na njega trnjevi poti prav mnogo uspehov.
Beogradska deca obišče Maribor v nedeljo 9. juliija ter bo ostala tukaj tri dni. Vodi jih predsednik krajevne zaščite dece general Rašič. Beogradčani priredijo tudi koncert v kadetnici. Natančen spored prinesemo prihodnji teden.
Mestna hranilnica Je določila za drugo polletje obrestno mero za posojila po dogovoru.
Premeščen je fz Maribora v Ljubljano višji državni živinozdravnik g. Franc Pirnat.
Pobalinski napad na »Sokola«.
Straža« je v svoji petkovi številki trav pobalinsko napadla Sokola. To Jobro vemo, da so Ji Sokoli trn .v peti, ampak v takem žargonu se ne napada tako odlično organizacijo in takšne odlične može, mladeniče in dekleta, kakor so pri »Sokolu«, katerim ne more nobeden reči prav nič slabega. Ravno »Stražini« pristaši, in uredniki celo, imajo večkrat opravka s »Sokoli« in dobro vedo, kakšni značaji so. Doy.olj Čudni potemtakem Jajd nasadi. ~
Protestna stavka. V petek zjutraj je prišlo delavstvo južne želcznice na delo in obenem po plačo. Ko je videlo, da ne dobi obljubljenih draginjskih doklad, je ustavilo delo ob 9. uir. Obveščeni, da so draginjske doklade zasi-gurane, ker jih je tudi državna železnica zagotovila svojim delavcem, pa so zopet začeli delo. Draginjske doklade bodo izplačali te dni. So pa tako neznatne, da marsikdo niti predujmov ne bo mogel poravnati.
Pogreb ponesrečenega dijaka Simončiča se je vršil v petek popoldne ob veliki udeležbi. Prišli so dijaki s profesorji. Poslovilni govor je imel priljubljeni g. prof. dr. Medved. Govoril je tako ginljivo, da so stariši in prijatelji na glas plalcali. Pokojni Simončič je bil eden najboljših dijakov mariborske gimnazije. Starišcm iskreno sožalje nad bridko izgubo.
Vendar enkrat. Stavbišče Lininger-jeve hiše, t. j. vrtove šestnajstih strank v Maistrovi ulici št. 2, je kupila Prva hrvatska štediona v Mariboru. Tu bo zidala stanovanja za svoje uslužbence.
d©ž!3©a
. Moška in ?eoska podružnica CMD v Celju proslavita spomin na slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda na njun predvečer v torek 4. Julija z običajnim kresom na Starem gradu.
Olepševalno društvo v Celju je v minulih dneh pustilo napraviti nove klopi ob potih po takozv. Reiterjevem hribu ter ob potih na Anski vrh. To je hvalevredno dejstvo. Klopi so močno napravljene in jih gotovo zlikovci ne bodo mogli odstraniti, kakor so to delali zadnja leta s slabimi klopmi. Naj bi se par klopi postavilo tudi tia levem bregu Savinje v drevoredu na-STJroti mestnih kopališč. To je splošna želja občinstva, ki rado rabi izprehod na otoku.
Gslfska državna realna gimnazija Je štela ob sklepu šolskega leta 204 učenke, med temi 28 učenk. Učni uspeh je v drugem semestru bil mnogo boljši nego v prvem. 28 učencev Ima odliko, 176 jih je ab-solviralo z povoljnim uspehom, 40 jih mora delati ponavljalni izpit po počitnicah, 58 jih je reptobiranih, 2 pa sta ostala neiz-prašana. Po narodnosti Je 182 Slovencev, 12 Srbohrvatov, 8 Nemcev, 1 Ceh in 1 Rus. Iz Celja In okolice je 117 učencev, iz bolj oddaljenih krajev 113.
Telefon v Celju zadnji čas silno odreka, da se njega naročniki ogorčeno vprašujejo, če ima sploh še smisel ga vzdrževati In plačevati za njega visoke pristojbine. »Nova doba« poroča k temu poročilu, da Je nedostatkom pri telefonu krivo to, da je poštna direkcija v Ljubljani skrčila osobje telefonske službe v Celju na tak minimum, ki bi odgovarjal za kak drug kraj ne pa za Celje. Zbirale se bodo tozadevne pritožbe, ki se bodo odposlale na direkcijo v Ljubljano in na ministrstvo v Beograd.
Pokrajina.
Proslava Vidovega dne v Rogaški Slatini. Rogaška Slatina si je odela praznično obleko že na predvečer Vidovega dne. Raz zdraviliških hiš so plapolale zastave in v mraku so zasvetile neštevilne električne luči v raznih barvah. Slika Rogaške Slatine — iz razglednega stolpiča na Tržaškem griču — je bila prava »Beneška noč«. Ob pol 9. uri zvečer je bil v veliki dvorani zdravilišča slavnostni koneert zdraviliške godbe. G. kapelnik J. Sukfiill nam je pokazal ta večer že v drugič disciplino in precizno lzyedbo vseh točk koncerta. Tretjo točko tega koncerta je izvajal koncertni mojster in član zdraviliške godbe g. Josip Pamer, ki Je pokazal na violini višek umetnosti in spretnosti. Vidov dan se je obhajal nad vse svečano. Ob 9. uri dopoldne je bila služba božja v zdraviliški kapelici sv. Ane, katere so se udeležili tukajSnji gostje, društva in korporacije. — Na to je sledila najvažnejša točka dneva in sicer otvoritev novo zgrajene pravoslavne cerkve. Ustanovitelju g. protojereju Nikola Trifunoviču iz Beograda in g. ravn. dr. Šteru gre vsa čast da si je prizadeval ustanoviti t Rogaški Slatini za tuk. goste prepotrebno pravoslavno cerkev. Med darovalci, ki so prispevali različne cerkvene predmete, se odlikujejo posebno prekrasno — na kraljevem dvoru — Izdelane mašne obleke, ki Jih je daroval Nj. Vel. kralj Aleksander I. — Ob
10.	url Je začela pravoslavna služba božja, kateri je prisostvovalo vse tukajšnje občinstvo in društva. Vršila sta se potem običajna dopoldanska m popoldanska promenadna koncerta, pri katerih so se Izvajali izrecno sami jugoslovanski komadi. Ob 8. url zvečer je priredilo tuk. sokolsko društvo v nabito polni dvorani zdravilišča slavnostno sokolsko akademijo spojeno z enodejanko »Damoklejev meč«. V enodejanki se je odlikoval Gregec, ki Je vzbudil, med občinstvom obilo meha. Hvelevredna sta bila tudi Florijan In Luclnka. Serafina je bila dobra, vendar premalo temperamentna. Proste vaje članov in članic so bile povsem krasne in precizno izvajane. Najlepša in najimpozantnejša točka tega večera je bila živa slika »Ujedinjenje«. Viharno ploskanje In žlvijo-klici so zaključili to najlepšo točko proslave Vidovega dne.
Planina. K dopisu pod gornjim naslovom, priobčenem v Vašem cen}, listu z dne 25. junija 1922 pripominjam, da okr. glavarstvo v Logatcu ni poslalo dopisa o predložitvi potnega lista samo g. K. J- na Planino, ampak pred nekaj časom tudi nekemu optantu v območju omenjenega glavarstva. Dopis je imel enako vsebino, vkljub temu, da je glavarstvu oziroma g. Borštniku samemu bilo znano, da je dotičnik pravočasno optiral za državljanstvo kraljevine SHS. Okr. glavarstvo v Logatcu si kot obmejno glavarstvo s takimi šikanami ljudi, ki so dokazali, da so dobri In idealni Jugoslovani, (ali vsaj boljši nego germanski knez VVindischgraetz) ne bode pridobilo simpatij prebivalstva, ako bode še nadalje tako tolerančno postopao in dajalo prednost tujim knezom, ki bi najraje spravili planinsko in snežniško veleposestvo v območje — Emanuela. Gospoda kr. namestnika spominjam pri tej priliki na besede, koje sem slišal iz njegovih ust, ko Je prvič stopil, (vračajoč se iz Prage) na Jugosl. tla kot kr. namestnik: »Vladal bom po zakonu in pravici«. Sklicujoč se na omenjeni dopis, bi rad vedel, ali so želje planinskega kneza tudi zakon? A1I odgovarja izjfon g. J. K* ki naj bi se Izvriil pa ieijo kneza tndl i zakonu in p»ylfii?l
Llubllansko proštov, gasil, m r@š@w. društvo
Kdo kliče nas v nesreči, * ne vprašamo nikdar!
Ml vidimo preteči
in grozni le požar — —
S tem idealnim geslom, ki druži eno najhumanltarnejših institucij na svetu, se je ustanovilo pred polstoletjem tudi v našem stolnem mestu prostovoljno gasilno društvo.
Prostovoljno gasilno društvo je četa vrlih mož ln mladeničev, ki so pripravljeni vsah hip prostovoljno tvegati svoje življenje in Imetje za dobrobit svoje domovine, za srečo in spas svojega bližnjega. — Tl možje in mladeniči, prežeti idealne ljubezni do svojega bližnjega, so si.omašni delavci, rokodelci in obrtniki. — Nihče med ujiml ne živi v posebno ugodnih razmerr(h, pač pa se večina njih pra^ ubija s težkimi ?iv-Ijensklmi okoliščinami, in vendar! To, kar imajo, namreč svoje žuljave, a krepke roke žrtvujejo vsak hip svojemu trpečemu bližnjemu; žrtvujejo mu svoje zdravje, in zgodovina našega društva priča dovolj jasno, tla to niso samo besede in fraze, marveč da je to čista in gola resnica, o tem izpričujejo tudi sveži grobovi naših junakov, ki so padli za srečo in spas bližnjega.
Eminentne važnosti tega društva se je Ljubljana in njeno prebivalstvo dobro zavedalo in pomagalo je društvu, da si je nabavilo potrebno gasilno orodje in opravo. Dolgotrajna svetovna vojna pa je napravila vrzel tudi v našem društvu. Med tem, ko so naši gasilci dovažali in odvažali na tisoče in milijone vojnih ranjencev ln bolnikov, niso imeli prilike in moči, da bi izpopolnjevali svoje društvo in si s pomočjo dobrohotnega meščanstva moderniziralo gasilno orodje 'n opravo. — Sele po vojni se Je društvo vrnilo v svoj pravi tir, a vojna psihoza je zapustila tudj našemu društvu zle posledice in društvo ni rnoglo uspevati tako kot bi moralo uspevati v naši beli Ljubljani. Kjerkoli Je društvo potrkalo, zadelo Je na gluha ušesa, in prišlo bd kmalu do razpusta, kar bi bilo v sramoto našemu mestu in njegovemu prebivalstvu, kateremu je obenem z razpustom grozila največja nevarnost, kajti v slučaju katastrofe ne bi bilo na razpolago organiziranih samaritanov, ki bi hiteli na pomoč. Le neustrašenemu in pogumnemu nastopu nekaterih mož gasilcev se je zahvaliti, da se je preprečilo grozečo katastrofo, kajti tl so prevzeli vodstvo in upravo društva na svoja ramena ter hočejo s pomočjo zavedne Ljubljane in njenega prebivalstva obdržati to prepotrebno, človekoljubno organizacijo. Tega jim pa ne bo mogoče, ako bo Ljubljana stala mrtva ob strani. Društvo je brez vsakih sredstev. Nima niti svojega doma, niti enega modernega gasilnega orodja in oprave. Jasno je, da v takih razmerah ne more uspevati. In če so se dobili neustrašeni možje, ki hočejo društvo uriti in voditi po poti vzvišene Ideje prostovoljnega gasilstva, potem je sveta dolžnost, da se dobe tudi ljudje, ki so v stanu votiratl primerno subvencijo za to eminentno važno humanitarno institucijo. Ako se ozremo po svetu, vidimo, da se ljudstvo kosa med seboj, kdo bi dal Izdatnejšo podporo za to prepotrebno društvo. Poglejmo samo v Celje in Maribor! — Celotno gasilsko orodje kupi društvu en sam dobrotnik! — In pri nas?! — Danes po polstoletnem trudapolnem delovanju govoriti mora društvo o svojem razpustu. Nad 52 let deluje društvo, v sto in sto slučajih je že rešilo Ljubljano požarne katastrofe, življenje so žrtvovali njegovi člani za dobrobit in srečo ljubljanskega prebivalstva, a 5e danes nima društvo niti svojega doma, niti premoženja, s katerim bi sl moglo Izpopolniti svoje orodje in opravo. Gotovo je, da v taki hladnosti otrpne 5e tako Idealen gasilec, ker v nesreči ne more tega nuditi, kar bi rad in lahko, ako bi «e Ljubljana zavedala svoje dolžnosti In podpirala to humanitarno institucijo.
V neskaljenem navdušenju za blagor našega stolnega mesta In njegovega prebivalstva stopamo pred Vas ter Vas vljudno prosimo, ne prezrite tega našega klica po pomoči In pomagajte našemu društvu, da pride čimpreje do svojega doma in do uspešnega modernega gasilskega orodja ln oprave, kajti le potem mu je zagotovljen obstoj in le tedaj bo Ljubljana y. požarnovarnostnem oziru zasigurana.
Vse podpore, bodisi v naturalijah (orodje In oprava), bodisi v denarju, bodo objavljene v ljubljanskih dnevnikih.
Šport in turisfika.
Nogomet Danes v nedeljo ob pol 6. url zvečer se vrši na igrališču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med Slovenskim športnim klubom Maribor In celjskimi Atletiki. — Na Petrovo so Igrali v Celju revanžno tekmo celjski in mariborski AtletikL Končala je 3:0 v korist celj. Atletikom.
Prvenstvena tekma med SK Celje In Atletiki bi se bila morala vršiti na Petrovo v Celju. Slov. športni klub pa ni nastopil ln Je s tem Izgubil prvenstvo Celja.
»Šopek Samotarke«. Zbirka novel In povestic. Spisaa Manica Romanova. Izdala ln založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broi zvezku 4 Dim, vez. $ Diru	'
Sokolstvo.
Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Škofji loki se vrši v nedeljo dne 9. julija s sledečim sporedom: Na predvečer od 20. do 21. ure promenadni koncert na glavnem trgu, Po koncertu mirozov ln podoknica kumici. 9. Julija: 1. Sprejem gostov pri iu-tranjih vlakih. 2. Ob pol 9. uri skušnje za popoldanski nastop. 3. Ob pol 11. url obhod
4. Ob 11. url slavnostna otvoritev Doma.
5. Ob 15. uri Javna telovadba, po telovadbi veselica na Štemarjih, ob slabem vremenu v Domu. Sodeluje polnoštevilna godba Dr, divizije. Zanimanje za to velepomembno slavlje Je splošno, in udeležba iz vseh krajev, posebno civilnega občinstva v narodnih nošah obeta biti velika. Svetujemo, da večje skupine narodnih noš, ki se udeleže dopoldankega obhoda, priglase število narodnih noš društvu, da Jim isto preskrbi kosilo, ker bo naval na gostilne precejšen. Zdravo!
Sokol I. Poživljamo stariše, da omogočijo sokolski deci in naraščaju javni nastop v nedeljo 2. Julija. Pošiljanje dece na počitnice dan pred Javnim nastopom, bi se moralo smatrati za nepomljivo nehvaležnost napram vaditeljicam (-em), ki so se za deco neumorno trudili celo leto, nehvaležnost napram društvu, ki daje mladini priliko za stalno in sestavno vzgojo.
II.	predzletnl dan — nastop dljaštva dne 6. avgusta 1922. Nastop i sokolskega naraščaja — prvi predzletnl dsn 23. julija — sledi nastop dijaštva srednjih in meščanskih šol kot drugi predzletni dan 6. avgusta. Za dijaštvo so določene posebne proste vaje, in sicer posebne za dijake nižjih razredov in posebno za dijak'; višjih razredov, dijakinje nižjih razredov izvajajo vaje z zastavicami, dijakinje višjih razredov pa proste vaje. Vrhutega nastopijo skupno vsi dijalci na orodju in z igrami, istotako tudi dijakinje, vsi oddelki skupaj pa še z rajalnim nastopom. Dijaški nastop bi bil sicer prikladnejšl med šolskim letom, ko je dijaštvo še v šoli, toda do konca šol. leta telovadišče še ni izgotovljeno, zato se mora nastop vršiti v počitnicah, Ker ostanejo dijaki od konca šol. leta do nastopa brez telovadbe, zato bo treba pred nastopom daljših skušenj in bodo morali prispeti dijaki že 1. avgusta zvečer v Ljubljano, da bodo navzoči pri skušnjah, ki se Vrše od
2.	do 5. avgusta- To jo tudi vzrok, da udeležba pri nastopu ne bo tolika, kakor bi bila, ako bi se nastop vršil med šolskim letom, ker bi samo ljubljanske šole dale mnogo več telovadcev nego jih bo ob nastopu vseh skupaj. Sodelovanje pri javni telovadbi je povsem prostovoljno, nihče ni prisiljen k nastopu, le one, ki so se rade-volje priglasili, veže moralna dolžnost, da se nastopa res udeležijo. — Stanovanje za dijaštvo je preskrbljeno. Skupna prenočišča so določena na učiteljišču in na I. mestni šoli v Komenskega ulici. Tudi za prehrano je že vse urejeno. Dijaki plačajo dnevno po Din. 10 za vso prehrano. Prijave Je poslati najkasneje do 20. julija Zletni pisarni, Narodni dom. S prijavo naj se pošlje tudi denar z navedbo, za katere dneve želi kdo hrano. Za časa bivanja dijakov v Ljubljani priredi Zletni odbor nekatere prireditve za dijake, da bodo poleg telovadbe imeli tudi primerne zabave in razvedrilo. Dne 3. avgusta ob pol 18. uri je pozdrav dijaštva na slavnostnem prireditvenem prostoru v drevoredu Tivoli. Ob tej priliki se vrši koncert, dijake se pogosti z mrzlitn Jedili, na razpolago bodo tudi brezalkoholne pijače. — Za spremljevalce in stariše bo dne 4. avgusta ob 20. uri koncert na vrtu ene ljubljanskih restavracij. V pondeljek dne 7. avgusta bodo enodnevni izleti po Gorenjskem. Udeležbo so prijavile vse srednje in meščanske šole v Ljubljani, dalje srednje šole Iz Kranja, Mostarja, Tuzle, Zvornika, Brčke, Vel. Ki-kinde in Negotina. Prireditev bo nudila dijakom priliko, da se medsebojno spoznajo iz vseh delov naše domovine in da navežejo med seboj prijateljske stike. Dijaštvo iz južnih delov naše države bo imelo priložnost spoznati našo Ljubljano In Slovenijo. kar Jim bo brezdvomno v korist
Sokolsko društvo v Šiški naproša svoje prijatelje — hišne posestnike, da izobesijo danes v nedeljo ob priliki praznovanja dvajsetletnice Sokola narodne zastave.
I.	Jugoslovanski vsesokolskl zlet v Ljubljani 1922.
Zletni znaki. Poživljamo vsa bratska društva, da naroče takoj zletne znake. Cena zletnemu znaku 20 dinarjev in 1 dinar 50 para za zavarovalnino. Društva naj pošljejo z naročili točne sezname bratov, ki naročijo znak. En seznam si naj obdrži društvo samo. Bratje ki dobijo zletni znak in ki so navedeni v seznamu so zavarovani proti eventuelnim nezgodam na železnici in na telovadišču vsesokolskega zleta.
Društvene vesti.
Zdravstveni odsek JSS ima soje rsak
petek ob 6. uri popoldne. V petSk 30. t ta. se vrši seja Izjemoma oh 5. uri popoldne-Udeležba vseh članov potrebna.
Diplomatski Izpit je položil v Beogradu Celjan g. dr. Stanko Erhartič.
Umrla Je v Gradcu gospa Marija Kelft, sestra mestnega blagajnika v Celju gosp. Jožefa Schmidi.
— Maksimiranje drag. doklad. Tolažili so nas v »Našem Glasu«, da je maksimira--nje drag. doklad nižjim državnim nameščencem grda polomija nekega uradnika Protlča. Ce bi bilo to res, hi bila vlada to zadevo takoj poravnala, ker bi take blamaže gotovo ne hotela trpeti in uradnika, ki bi njene sklepe na tak ponosen način Izigraval, primerno kaznovala. Ker pa vse to nič res ni bilo ln je maksimiranje (seveda s privoljenjem demokratskega kluba in profesor Reisnerja) sklenil ministrski svet tedaj je ta grda polomija dete istega. Tovariši! Vse tozadevne naše prošnje, vsi protesti, vsi dokazi nekaterih naših poslance^ (znano, kateri so nam naklonjeni), da maksimiranje drag. doklad žene v obup družin«? neuradniških kategorij državnih nameščencev, vse to nič ne pomaga. Naša »slavna« vlada v Beogradu Je za nas gluha in slepa, nas ne vidi in ne sliSL In prav zato naj bo* na isto zaenkrat teh prošenj dovolj. NuJnO'; potrebno pa je, da vse neuradniške kategorije — organizacije — skličejo takoi sestanek, na katerem naj se določi deputa-clja, ki naj se brez odloga poda na Bled do Njegovega Veličanstva kralja in mu vse tozadevno pojasni. Tovariši! Ne zamudimo prilike doker je še čas, pojdimo k našemfi kralju in naši kraljici prosit pomoči, kei; je pri vladi ne najdemo in uslišani bomO» (Glej »Naš Glas« od dne 10. junija 1922.)i Tega gesla držimo se tudi mi zapuščeni. Brez nujne pomoči itak nam ni mogoče 2V*i veti dalje. Zato s pogumom na delo. PjSIm uradnik finančne kontrole.	-	*
LEPOTA
fsuer
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi l«p« rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepoto doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
Elsa lllllno mlečno milo
najbolje blago, najflnejše „mllo lepote" 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
JElsa** obrazna pomada
odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, za-jedanoe, nabore, itd., narodi kožo mehko rožnato-belo ln čisto; dva porcelanasta lončka z zamotom la poštnino 80 Kr.
„Elsa“ Tanonchlna pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izp«Wanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kr,
Prodajalci
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 24 K; Brkomaz 10 K; nat-finejši ) tega-pudor dr. Klugera v velikih originalnih ikutljah 40 K; nnjflnejSi Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K; puder za gosp« v vre&cah 6 K; zobni prašek v škaUjah 12 K; v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K: rumenilo 12 listkov 48 K; naj finejši parfera po 48 in 60 K j Modna voda za Use 80 K; Za t* razn* predmet* M zamot in poštnina posebej zaračuna.
U l. FEUEl, Itknn, sum taja.
Elsatra 357, Hrvatsko.
Mizice za pisalne stroje The Rex Co, Ljubljana.
19** Enkratna objava 1% din.
SOZ
Priporočajo se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana. Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana,
Gosposka ulica._________________
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik._____________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marl-jin trg 8.	_________________
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke.
I. C. Mayer, Ljubljana.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25ll. _________________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SU-, KANCA ITD.:
Karl Prelog, Ljubljana. Stari trn 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
1. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c.
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana, Zidovska al
'STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin. Ljubljana, Vodmatski trg.
Ivan Slokan, Ljubljana, Študentov-ska ulica 7.________________________
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg jubilejnega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN' SREBRNINO
Ivan Pakiž, Ljubljana, 'Stari ;trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Kleemanns ver. Fabriken. Ober-_Jiirkhem und Faurndau.
IZDELOVANJE IN POPRAV-LJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek. Ljubljana VIL. 156.
PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič. Llubliana, GradlšitL GRADBENO PODJETJE /At TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat Kn ing. Albin Černe, avtorizirana cU vilna inženerja v Ljubljani, Krekov, trg št. 10,1. nadstr.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg» z. L
O. LiuhUnnn. Gnenneb* rU idJP
E. OABORIAU:;
Zločin v OrcivaSu.
Oalje.)
Svoje posete odpravlja med peto in deveto uro zjutraj, poleti kakor pozimi. Komur to ne ugaja, naj si prebere; zdravnikov je hvala Bogu dovolj.
, Ko odbije devet — z Bogom; zdravnika ni več. Poslej dela doktor zase, hodi po rastlinjaku, ogleduje kleti in se zapira pod streho v svoj laboratorij, kjer vari vsakovrstne čudne omake.
Občinstvo mu podtika, da se ukvarja z obrtno kemijo, ker mu je dvajsettisoč frankov rente premalo; ta lakomnost se splošno obsoja.
In on jim ne brani čenčati; zakaj resnica je, da se ukvarja is strupi ter popolnjuje svoj izum: napravo, s katero bo moči ugotoviti sledove vseh alkaloidov, ki jim analiza doslej ni mogla do živega.
Kadar mu prijatelji očitajo — pa magari v šali — da odganja bolnike, ki pridejo k njemu popoldne, zardi od jeze kakor rak.
»Hudiča!« jim odgovarja, »to ste mi lepi ljudje! Štiri ure na dan sem zdravnik; ker me plačuje jedva četrtina mojih bolnikov, žrtvujem potemtakem vsak dan tri ure za človeštvo, ki ga preziram, in za ljubezen do bližnjega, ki mi je deveta briga... Kadar boste tudi vi toliko dajali, se lehko pomenimo več.«
A v tem je povabil gospod župan novodošleca v salon, kJer " namestil, da bi sestavil svoj zapisnik.
»Kakšna nesreča je ta zločin za mojo občino!« je rekel preiskovalnemu sodniku. »In kakšna sramota! Orcival je zapravil svoj dobri sloves!«
»Jaz ne vem še ničesar ali vsaj ne dosti več ko nič,« je odgovoru gospod Domini, »orožnik, ki je prišel pome, je bil slabo poučen.«
Gospod Courtols mu je nadolgo razložil dobiček svoje prve preisKave, naštevaje sleherno še tako brezpomembno podrobnost m poudarjaje sijajne ukrepe, ki si jih je štel v zaslugo. Povedal je, kako ga je vedenje obeh Bertaudov takoj navdalo 3 sumnjo, kako jima je dokazal, če ne drugega, vsaj očitno laž, in kako se je nazadnje odločil ter ju dal prijeti.
Govoril je stoje, s cvetočim krasnobesedjem, poslušaje samega sebe in svoje vknsne Izraze. Videlo se mu je, kako uživa svoj'e dostojanstvo in kako ga govorniško zadoščenje bogato odškoduje za žalost današnjega dne.
»In zdaj,« je zaključil, »se vrši na moj ukaz vsesplošno Iskanje grofovega trupla, ki mora vsak hip obroditi uspeh. Pet Tn0^' ..sern jih najtel, in vsa grajska služinčad pretika po parku. Ako bo njihov trud zaman, so mi na razpolago ribiči, ki preiščejo reko.«
. Sodnik je molčal, kimaje v znak odobravanja. Študiral je siučaj, tehtal v duhu vse županove podrobnosti in snoval sam pri sebi načrt za bodočo preiskavo.
»Prav modro ste ravnali, gospod župan,« je Izpregovoril nazadnje. »Nesreča je strašna; vendar pa upam z vami vred, da smo krivcem na sledi. Dolgoprstneža, ki ju imamo v pesteh, In vrtnar, ki ga ni domov, so gotovo v nekakšni zvezi s tem nezaslišanim zločinom.«
Oče Plantat je že nekaj minut s težavo brzdal svojo nestrpnost.
»Škoda le,« se je oglasil tisti hip, »da Guespin, če je kriv, ne bo tako neumen, da bi nam silil v roke.«
»O, najdemo ga!« je odgovoril gospod Domini. »Pred svojim odhodom iz Corbeila sem brzojavil policijski prefekturi v Parizu po tajnega agenta, ki mora biti kmalu tukaj.«
»Dotlej bo gospodu preiskovalnemu sodniku nemara prijetno ogledati pozorišče zločina,« je predlagal župan.
Gospod Domini je hotel vstati, a se je vsedel nazaj.
»Se pravi — ne,« je dejal, »rajši ne vidim ničesar pred prihodom našega detektiva. Pač pa bi želel nekaj podatkov o grofu in grofici Trčmorelski.«
Dični župan je ves zasijal.
»Oh, s temi vam postrežem bolje od vsakogar drugega,« }e odgovoril živo. »Reči smem, da sem bil izmed najbližjih prijateljev gospoda grofa in gospe grofice, odkar sta se naselila v našem kraju. To sta vam bila prelestna človeka; tako dobra, gospod preiskovalni sodnik — tako vrla, priljudna In blaga!«
Ob spominu na svojstva prijateljske dvojice so se gospodu Courtoisu zarosile oči.
»Grofu Tremorelskemu je bilo štiriintrideset let,« je povzel. »Lep mož je bil in duhovit, da bolj ni moči. Res ga je časih napadala otožnost, ali navadno je bil tako ljubezniv in vljuden, Vzlic dostojanstvenosti tako prost napuha, da ga je čislala in ljubila vsa soseska.«
»Pa grofica?« je vprašal preiskovalni sodnik.
»Angel, gospod! Angel v človeški podobi! Uboga žena! Ko boste videli njene zemeljske ostanke, mi pač ne boste hoteli verjeti, da je bila najlepša krasotica vse okolice.«
»Ali sta bila imovita?«
»Gotovo da! Oba skupaj sta morala imeti preko dvesto-tisoč frankov rente — oh, še več! zakaj pred nekako pol leta je jel grof, ki kmetijstvu ni bil tako vešč kakor ubogi Sauvresy,
prodajati zemljo in kupovati rento.«
»Kako dolgo sta bila poročena?«
Gospod Courtois si je počehljal glavo, spominu v izpod-budo.
»Od meseca septembra lanjskega leta,« je odgovoril nato. »Poročil sem ju baš pred desetimi meseci <— leto dni po smrti ubogega Sauvresyja.«
Preiskovalni sodnik je dvignil glavo iznad svojih beležk in začudeno pogledal župana.
»Kdo Je ta Sauvresy, ki ga vedno omenjate?«
Oče Plantat, ki si je v kotu jezno grizel nohte In se dozdevno ni menil za razgovor, je zdajci vstal.
»Gospod Sauvresy,« je dejal, »je bil prvi soprog gospe Tremorelske. Prijatelj Courtois je pozabil omeniti...«
»Oh,« je užaljeno vzkliknil župan, »za našo stvar je to dejstvo pač brez pomena!«
»Oprostite,« ga je prekinil preiskovalni sodnik, »takšne podrobnosti so časih dragocene, pa naj bodo s stvarjo še tako malo v zvezi in še tako neznatne na prvi pogled.«
»Hm!« je zagodrnjal oče Plantat, »neznatne!... malo v zvezi!...«
Njegov glas j*, bil tako čuden in njegov obraz tako zagoneten, da je preb, ovalni sodnik osupnil.
»Se li morda ne strinjate z mnenjem gospoda župana o grofu in njegovi soprogi?«
Oče Plantat je skomignil z rameni.
»Jaz nimam mnenj,« je odgovoril. »Sam živim, z nikomer ne občujem; kaj mi je do vseh teh stvari! A vendar «
»Mislim,« je vzkliknil gospod Courtois, »da nihče ne more bolje od mene poznati zgodovine ljudi, ki so bili moji prijatelji in poverjenci.«
»Recimo da ne,« ga je suho zavrnil oče Plantat. »A pripovedujete jo slabo.«
In ko ga je preiskovalni sodnik silil, naj se izrazi točneje, je brez okolišev povzel besedo, v veliko ogorčenje županu, katerega je s tem odrinil v ozadje. V širokih potezah je načrtal grofov in grofičin življenjepis.
»Grofica Tremorelska, rojena Berta Leshafllujeva, je bila hči siromašnega vaškega učitelja.
Ko je dopolnila osemnajst let, je slovela po svoji lepoti daleč naokrog; toda ženinov ni bilo, ker ni Imela petič.
Že se je Berta vdala v to, da postane stara devica, In je prosila po nasvetu svoje rodbine za službo učiteljice na kaki šoli, ko jo je opazil dedič enega izmed najbogatejših graščakov v sosedščini ter se zaljubil vanjo.
Klementu Sauvresyju je bilo trideset let; pokojna roditelja sta mu ostavila imetje, sestoječe iz prvovrstnih zemljišč, ki so dajala malone stotisoč liver letnega dohodka. Mogel se je tedaj ženiti po svojem vkusu, brez ozira na nevestino doto.
In ni se obotavljal. Zasnubil je Berto, zaročil se ž njo in se oženil čez mesec dni v nepopisno ogorčenje sosednjih ugled-njakov, ki so majali nad njim z glavami:
»Kolikšna blaznost! Cemu pa je človek bogat, ako ne zato, da kaj priženi!«
Mesec dni pred poroko je pozval ženin v Valfeuillu celo armado delavcev ter potrosil za poprave in opremo v kratkem času »bore« tridesettisoč tolarjev.
Na tej lepi graščini sta preživela novoporočenca medene tedne.
Počutila sta se tako dobro, da sta se naselila stalno, v veliko zadoščenje svojih tukajšnjih znancev. Ohranila sta si le ostajališče v Parizu.
Berta je bila izmed tistih žen, ki se rode menda nalašč za neveste milijonarjem.
Brez vsakršne zadrege je prešla iz bedne učilnice, v kateri je pomagala očetu, neposredno v bogate valfeuilluslce sobane. In kadar je sprejemala okoliško vlastelinstvo, se je zdelo, da je vajena temu od mladih nog.
Tudi zdaj, ko je privzela šege in navade visoke družbe, je umela ostati preprosta, skromna ln priljudna. Vse jo je ljubilo.«
»Zdi se mi,« je vzkliknil župan, »da tudi jaz nisem trdil drugega, tako da bogrne ne vem, čemu «
Migljaj preiskovalnega sodnika mu je zaprl usta in oče Plantat je nadaljeval:
»Ljubili so tudi Sauvresyja; bil je izmed tistih redkih src, ki zla še slutiti nočejo. Mož, trden v veri in trdovraten v iluziji, ki dvomu ni dal do sebe. Sauvresy je bil izmed onih, ki verujejo vzlic vsemu neomajno v vdanost svojih prijateljev In v ljubezen svojih družic.
Mlada dvojica je živela srečno.
Berta je oboževala soproga.
Sauvresy je izkazoval svoji ženi češčenje, ki se je zdelo nekaterim kar pretirano.
Življenje v Valfeuilluju je bilo gospodsko. Sprejemali so mnogo sveta. Kadar je prišla jesen, so bile zasedene vse sobe za goste. Grajske kočije In konji so bili sijajni.
SauvTesy je bil oženjen blizu dve leti, ko je nekega večera privedel Iz Pariza starega prijatelja izza šolskih klopi, ki ga je često omenjal: grofa Hektorja Trčmorelskega.
Grof je dejal, da ostane v Valfeuilluju nekaj tednov: a tednom so sledili meseci, ne da bi se bil poslovil.
Nihče se ni čudil temu. Hektorjeva mladost je bila burna, polna glasnega razvrata, dvobojev, stav in metres. Njegovo ogromno imetje je šlo pri tem na vse vetrove in lehko si je bilo misliti, da ga zdaj miče razmeroma pokojno življenje v Valfeuilluju.
Prve čase so mu večkraf obetali, da se kmalu naveliča puščobnosti bivanja na kmetih. Grof se je smehljal, ne da bi odgovarjal; Zato so sklepali dokaj pravilno,, da noče razkazovati sedanjega uboštva med ljudmi, ki jih je nekdaj zatem-njeval s svojim sijajem.
Odsoten je bil le malokdaj, kadar Je šel v Corbeil. Odpravil se je skoro vedno peš in se	ustavil v hotelu	»Belle Image«;	tam
se je sestajal — kakor po	naključju — z	neko	gospodično Iz
Pariza. Ostala sta skupaj do večera in ločila, kadar je odhajaj zadnji vlak.«
»Vraga!« je zagodrnjal župan, »za človeka, ki živi sam, ne občuje z nikomer in se	za nič na svetu	ne bi	vteknil v	tuje
stvari, je naš dragi mirovni	sodnik preteto dobro	poučen!«
Gospod Courtois je bil očividno ljubosumen. Prva osebnost v občini, pa ni vedel ničesar o teh sestankih! Njegova slaba volja je postajala še slabša, ko se je oglasil dokU>x Gendron:
»Ves Corbeil si je brusil o tem jezike.«
Gospod Plantat je trenil z ustnicami, kakor bi hotel reči: »Jaz vem še vse drugačne stvari!« Toda povzel je:
»Naselitev grofa Hektorja ni v ničemer izpremenila grajskih navad. Sauvresyjeva sta imela poslej brata. Tisti čas se je Sauvresy pogosto vozil v Pariz, kjer je urejeval zamotane imovinske zadeve svojega prijatelja.
Rajsko življenje je trajalo leto dni. Toda Joj, nekega večera se je začutil Sauvresy po lovu tako bolnega, da je moral leči. Poklicali so zdravnika; da bi se bili spomnili našega prijatelja, doktorja Gendrona! Bila je plučnica.
Sauvresy je bil mlad in krepak kakor hrast; zato se od-kraja niso bogvekaj vznemirjali. In res je bil čez štirinajst dni na nogah. Toda po njegovi neprevidnosti se je bolezen ponovila. Okreval je Iznova — vsaj napol.
A teden dni nato ga je vrglo spet; znaki so bili tako resni, da ni nihče več upal dobrega konca.
Med to brezkončno boleznijo je imel Sauvresy priliko spoznati vso Bertino ljubezen in Trčmorelovo vdanost.
Nikjer in nikoli še niso stregli bolniku s podobno skrbjo, obdajali ga s tolikimi dokazi najpopolnejše In najčistejše zvestobe. Noč in dan sta sedela neprestano pri njegovem zglavju, zdaj žena, zdaj prijatelj. Prebil je mnogo tipljenja, a dolgo^ časil se ni nikdar. Kdorkoli ga je posetil, vsakomur je ponavljal, da blagoslavlja svojo nesrečo.
»Da nisem zbolel,« je dejal meni, »ne bi nikoli vedel, kako me ljubita.«
»Baš te besede,« se je vteknil župan, »je ponovil več nego stokrat tudi meni, moji ženi in moji starejši hčerki Lavrenci...«
»Verjamem!« je nadaljeval oče Piantat. A Sauvresyjeva bolezen je bila izmed tistih, ki se upirajo učenosti najizkušenejših zdravnikov in najmarljivejši, najskrbnejši postrežbi.
Trdil je, da ne trpi prehudih muk, toda slabel je očitno; bil je le še senca samega sebe.
Neko noč med drugo in tretjo uro zjutraj, Je naposled umrl v ženinem in prijateljevem naročju.
Do zadnjega hipa je ostal pri polni zavesti. Jedva uro pred njegovo smrtjo je velel zbuditi in poklicati vso grajsko služinčad. Ko je bila zbrana okrog njegove postelje, je vzel roko svoje žene, položil jo v desnico grofa Trčmorclskega ln zahteval od njiju prisego, da se poročita, kadar njega več ne bo.
Berta in Hektor sta se izprva upirala, toda on je vztrajal, tako, da mu nista mogla odreči; rotil ju je, naj mu ne otrujeta poslednjih trenutkov s svojim odporom.
Misel, da bi oženil svojo vdovo s prijateljem, ga je vobče nekam čudno preganjala na koncu njegovega življenja. V uvodu oporoke, ki jo je narekoval orcivalskemu notarju gospodu Buryju zvereč pred svojo smrtjo, pravi Izrečno, da mu je njiju združitev najdražja želja, ker ve, da pomeni njuno srečo, in ker je prepričan, da ga ohranita v blagem spominu.«
»Ali Sauvresyjeva nista imela otrok?« je vprašal gospod Domini.
»Ne, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril župan.
Oče Plantat je nadaljeval:
»Žalost grofa in mlade vdove Je bila nepopisna. Zlasti gospod Tremorelski se Je zdel povsem obupan; blaznel je takorekoč. Grofica se je zaprla v svojo sobo In ni sprejemala nikogar, ne izvzemši niti gospe županje In gospodičen Cour« toisevih.
(Dalje prih.)
MALI g
PRODAJA:
VEC LOVSKIH PSOV. Poizve se, Poljanska c. št 55.
5
ELEGANTEN, kratki, moderni glasovir tvrdka Fuchs. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 11^2
MOŠKO KOLO, dobro »hranjeno, znamke Waffen-rad. Maks Planinšek, Trno-vo* Razpotna ulica 6.	4
til$A nova, za takojšnjo nastanitev, polje, sadni vrt Cena IC 350.000.
Vila zelo lepa za prodati ali y zameno.
VeUka najemninska hiša s takojšnjim stanovanjem 350.000 K.
Hiša (na vogalu ulice, moderna) 650.000 K.
Špecerijska ln Zcicznarska trgovina z zelo razširjeno razpošiljalnlco perutnine to lajc na veliko, krasna hiša s skladiščem pohištva.
Trgovski lokal v glavni ulici s stanovanjem ln vsemi nepremičninami. Cena 250 tisoč.
Krasna veleposestva, kakor tudi manjša posestva z in brez vinogradnikov, z vsem fundusom; krasna stanovanjska niša, ope karua, žaga, trgovina suhomesnate robe * vsemi stroji za izdelo.auje klobas pri Mariboru- I osest-
vo z gostilno, ra^ io hiše in posestva v Ntniški Avstriji. Poizve se: Real, risama »Rapldi, Maribor, Gosposka ul. 28.	1
UGODEN NAKUP. Proda se 50 delnic Trg. delniške družbe. Poizve se pri F. Pfeifer, Ljudska posojilnica.
1075
SLUŽBE:
AKVIZITERJI za nabiranje
predplačila in oglasov za novi časopis »Jugoslovenski Trgovac« se sprejmejo v vseh mestih SHS z visoko provizijo. Ponudbe naj se pošljejo na Praški velesejem, Prag I. Staromestka radnlce.	2
pogoj: vsa oskrba v liišL Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro: »Brez do-1109
ma*.
RAZNO:
POZORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z en* kratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba*. Glavni zastop v Celju, Lava St. 22.	830
ŽEPNE URE, precizijske m stenske, popravlja naj-solldneje tvrdka F, Čuden v Prešernovi ulici I. S06
SODAR pošten In zanesljiv, ki bi tudi v kleti pomagal se takoj sprejme. Ivan Ogrin, Laverca pri Ljubljani.	1126
ISCE SE dobrega čevljarskega pomočnika za slabo in šivano delo. Naslov v upravi lista.	1124
GOSPODIČNA iz ugledne rodbine, vestna In poštena, z več leti pisarniške prakse, želi premenlti službo kam v tujino, najrajše na deželo. Sla bi tudi v kako trgovino ali kaj primernega. Glavni
SNAŽNO MESEČNO SOBO za v Ljubljano prestavljenega višjega državnega uradnika iščem za takoj. Ponudbe pod »Mesečna soba« na upravo lista.	1102
MEBLOVANA MESEČNA SOBA se išče za zakonca brez otrok, čez dan odsotna. Ponudbe pod šifro Akademik, na upravo lista. 6
Franc Rožanc,
strop mizarstvo
v Preddvoru nad Kranem
se priporoča za mizarska dela in sicer stavbene in tudi modeme pohištvene izdelke. Izdeluje jako solidno po primerni ceni in v najkrajšem roku. •••••••••
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki
n. S E. SR9BERNE
Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
Gradbeno podjetje
Pil, BoMievi d. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
m
iSKSftsTJS Ste
P. n. ffotipodlnjo, Šivilje, krojače, čevljarje, ln icdlnrje opozarjamo, da ae dobijo zopet najboljši Šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah materljal predvojni, cene najnlije edino le pri	,
3osip Petelincu
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Pouk v vezenju brezplačenl Istotam igle, olje,	vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih	;
strojev in koles. —	Potrebščine za	Šivilje, krojač«, čevljarje, brivca,	-*
sedlarje, toaletno	modno blago,	srajce, kravate, ščetke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko in tnalo I Na]nlžje cenei	Točna	postrežba	1
ZA LETOVIŠČARJE se oddajo 3 meblovane sobe In kuhinla v Celju za julij in avgust. Ponudbe pod »Takoj«, na upravo lista. 3
Podpirajte gladujoče v Rusiji!
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
0 Zvezni knjigarni
Ljubljana, Marijin trg 8.
HYDRAWERK
Dr. Louis Rfider
Wlen Vil., Zieglersasse 7.
jpecljaliteta:
Galvanski Hydra-elementi ;j | v nedostiživoj kvaliteti.
Originalne Bergman - cijevl (Berlin), Instalacijski materija!, kao cijevi za inštalacije, okovi, preti kači itd.
Sve najfinijega fzrada.
Veliko skladište (1 transit) izuma dobava
lisičje kože
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana,
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najvišjfh cenah — Sprejema moderniziranje.
NajveOl davki,
katar« plaial* Vam na<Un«|o, ako na
Sledata na to, kja nakupujete, igublt* anar In Imate poleg toga vatkiat i« aitnoatl. Poikualt« enkrat z lluatrovanlm hata.ogom tvrdke II Suttnar (Imetnik Hanrl Mal ra) * L]ubl|anl, Maatnl trg B. Ta Vam svctulc resnično dobre ure, spe* ©Jalne inamke JKO- Iz lastne tvofnJce v S /id, kakor tudi druge dobre lep ne ure, zapestne ure. svetilne In stenske ure. verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna In blrmska darila in vso drugo ilatnlno In srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. ikarje, nože. britve, lasestritne tn brivske stroje, steklorezce. doze za tobak, svalčlce In •modke, nažigačc in denarnice kupite M	dobro In ceno pri tvrdki:
n. Suttner (Imetnik Henri Mairt) v Ljubljani it 8.
iHcaas«!
Skladišče koš
Herman Hary i sin
Varaždin.
Telefon itev. 68	Telefon	štev. 68
priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba!
Tovarniške cenel	Zahtevajte	cenike I
Koščeni
iGalalBt
BisemSI
mmmmmmmmmrnmmrrr*--
Prvovrstni
f
Brez konkurence
Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica
jjiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiimmmiiiiimiimiiiiiniit
(fni siiii s Pii |
| od 3. do 10. septembra 1922. g
§
2
_	UL1J10	til	bUUJ^
I HsjcEiiejsI fzuIrEk za nsbcvo raznovrstnih izdelltoo | g	čEhosloupšh!!	Industrije.	j
% Velesejrmki ; na': z izkaznico stene 25 dina- 3 § rov, služi kot permanentna vstopnica v j| j§ razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji g ff po železnici. Velesejmski stanovanjski urad S ff preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. § §j Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslo- g = vaški konzulati, zastopniki Praškega vele- g §j	sejma	in
I Ve?ese:smka pisarna:
i PRilGil 1., SiaromEstska rodnice i
| kicp sc prodovojo tudi znoki in izkaznice. S
%;iimilliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiHiimmiiiiiimtiiiiiiiiiii#
TRBNS3UO0, d. d. ! ZAGREB > « 3 Mazuraničcv trg 3 Brzojavi: TRAMS3UGO. 27- 00 Telefon 27-60	Stalno sortirano skladišče: traverse, železo, žeblje,
> PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reijina uL 2.	apno, cement, gips,
> IZPOSTAVE: * OSIJEK, Široka ul. 8.	trsti ko, žico, deske in
p SUBOTICA kod Plukovlt 1 drug • 1 SKOPLJE.	ves gradbeni materijaL
*
9
9
•
9
Gamaufovo
umetno gnojilo za cvetice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči nastliiu do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo
vrtnarska šola v Kranju.
Dobiva se tudi v trgovinah Herzmanskjr, Kerslka, drog. ..Adrlja" v Ljubljani.
Kranjske tvomlce ,.TITAN", Kamnik
pri Ljubljani
IV* sprejmejo ^P0
ved mlajših* dobro kvalificiranih
železničarjev
1 tvojstvu pomožnih komisljonarjev pod ugodnimi pogoji, v stalno službo. inaaiaeneiHMM«ainiMHm
eeeeeeeeeeeee
IBB jur
PriMlssl mnogo k-nori, oko | rabite pri m protokoflju pivo r sto-klenin u* opretekal-no pipo
,IKA\ Brez izokipevanio ogi. kisline, Vsaka potrato izklinteno. Popolno Jamstvo. Razpošilja proti povzetja S. KORNGUT
Wlen XIX Weinzlns. 3. AbtS.
eeeeeeeeeeeee
v PREDDVORU
v neposredni bližini „pensije Grintovec", ima več lepih na novo opremljenih sob za letoviščar]*. Cene zmerne, postrežba solidna. Voz na postaji Kran], ako se pravočasno naprej naroči
eeeeee e eeeeee
Auto
Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila.
Mast. — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Jugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
šalje postom:
Cajno malin...	kg	Din	35’-
Kubaiio maslo..	kg	Din	38'-
Irapist ari;	..	kg	Din	24’-
Groner dr La..	kg	Din	30’-
Od svake vrste 5 kg gore.
I Urar!
j Ed. Škopek f
• Ljmiiiana, Blestel M. 8. s
1 Velika zalop ar, zlatnine, sre- Z n bnaire in optika, - Popravila ra a n izvršujejo strokovno in pod “
• Jamstvom. =
Cene nizke.
Panhetne deščice
iz slavonskega hrasta,
strešno iBpBRko,lesni cement
dobavljam v vslK! množini najceneje
f. Jugoslovanska tvornlca Bakula
DOS. R. PUH
LJUBLJANA Oradaik« ul. 22 — Telet. 513
V 'na odtana aclroati-iskn Parna flištlirila
V. MORPURGO, SPLIT
Hapiljena m suim izožbama najmim odlihouanilmo.
Rakije svake vrsti — Svets'<i „Mar«schino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac la Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, iikeri izvanreene finoče — Svakovrsni najf niji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
|| ^Csnik na zabtevil	eeeeee Cenik na zahtevi!
9
9
9
©
9
9
9
9
9
(d
■a jn pa mm en am	Wi	BI	B9L	fli »3*#**HM**m*«***eMMl*«#eee*ee
M. KUŠTRIN, uuBuaHtt.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin,	Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.	.
Maribor, Jurčičeva ut. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broj 3.
:
e
s
e
Prometni zavod zo premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečana:
Pii! ioslov. in basu koks za livarne ia domačo vporabo, kovaški grom ia trni pmai
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljaoj Miklošičeva cesta 16.
_ Ljubljana
Šelenburgova ul. 6.
Olje-Bencin-Tovot mast
na drobno ___ na	debelo.
Pneumatika isek poroti znamk
(Dunlop, Cllncher, Continental, Excelslor, MicheOn).
Prva mehanična delavnica.
Kapital: 20,000.000 kron.
Rezerve okrog 6,000.000kron.
lahresna skupnost S Hrvatsko BShomptno banko In Srbsko banko O Zagrebu	Ljubljana, Šelenburgova ulica it 1.	Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza.
iz staroznane tovarne ŽNIDARŠIČ & VALENČIČ, Ilirska Bistrica
fissr* sc dobe povsod.
Zaloga: Bunc & drug, Gosposvetska cesta, Ljubijana-Celje-Maribor.
lBiraiHI-m W«1fPGBgra8®BHBit—lit
Glavni In odgovorni urednik Zorko fakin.
toda Ja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna* v MubUanL