Celjski tednik Leto XIII. — štev. 8 Celje. 1. marca 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZB DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJK ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 2« DIN Ocena: uspešno J^a posvetu oseh predsednikov občinskih odborov SŽDL so pred dnevi v Celju ocenili letošnje ob- činske konference. Te so pokazale občuten napredek v delu orga- nizncije SZDL. ki postaja vedno bolj samostojen političen organi- zem. Povsod so se nanje zelo te- meljito pripravili, zato so tudi lepo uspele. Posebnost je bila le- los še to. da so krajevne orga- nizacije SZDL neposredno sode- lovale pri sestavljanju kandidat- nih list za nove občinske odbore. Osnovna teža pri delu konfe- renc je bila na gospodarstvu, če- prav so ponekod poglobljeno raz- pravljali tudi o družbenih služ- bah, kar je prav tako potrebno. V Celju so podrobneje obdelali zdravstvo, v Šmarju pri Jelšah šolstvo. V Žalcu in Šmarju so pri- pravili silno obsežna poročila. Konference so bile p.ovsod homo- gene in so obravnavale najbolj aktualno problematiko. V sploš- nem pa so na konferencah pre- malo razpraviir>li o Vftehini in iz- polnjevanju sistema delitve oseb- nih dohodkov. Močan poudarek pa je bil na vsebinsk^^m in orga- nizacijskem delu SZDL. Razprave so bile povs»d spro- ščene in. lahko bi rekli, boljši del občinskih konferenc, ker so vo- dile do tehtnih zaključkov. Ven- dar pa Џ0 delegati vse premalo razpravljali o proizvodnji ter o problemih v gospodarskih organi- zacijah sploh. Morda so mislili, da o tem podrobneje govorijo na sindikalnih zborovanjih, kar je pravilno, toda zlasti odnosom med komuno in gospodarsko organi- zacijo bi morali na konferencah posvetiti večjo pozornost. Manj so razpravljale tudi žene in mladi ljudje, razen v Celju in Žalcu. V Brežicah so sprejeli vrsto bolj konkretnih sklepov, medtem ko so na ostinili konferencah spre- jemali presplošne sklepe, ki niso omejeni o prostor občine. Premalo so spregovorili še o pomenu in vlogi krajevnih skupnosti, o če- mer na sedmih konferencah sploh niso razpravljali. Povsod pa je bilo opaziti, da občani kažejo ve- liko zaupanje do organizacije SZDL. zato se je treba vedno bolj odgovorno poglabljati v sistem in metode dela SZDL. Na posvetu so ocenili vsako posamezno konfe- renco in splošna ocena za vse je vsekakor: uspešno! -k Resolucija in proračun skupnosti komun soglasno sprejeta Pretekli petek sta se sestala oba zbora Okrajneia ljud- skega odbora v Celju, da bi v razpravi o predlogu resolu- cije za gospodarski razvoj okraja in proračuna prišla do enotnih stališč o najvažnejših nalogah v letu 1963, o pri- oritetnih investicijah, o razdelitvi proračunskih sredstev na področju družbenega standarda in politično-upravnih organov. Skupno sejo, na kateri je bil navzoč tudi zvezni posla- nec Franc Leskošek-Luka je vodil predsednik OLG tov. Miran Cvenk. Predlog resolucije o gospodarskem razvoju okraja v letu 1963 pa je obrazložil podpredsednik OLG tov. Peter Šprajc. Uvodoma je tovariš Šprajc navedel na kakšen način je pred- log resolucije nastal, nato pa po- vedal, da je o predlogu že raz- pravljal Okrajni sindikalni svet, okrajni komite ZKS in okrajni odbor SZDL, vsi sveti pri okraj- nem ljudskem odboru, medtem ko so odborniki OLO resolu- cijo z obširno dokumentacijo dobili v ogled in obdelavo te- den dni pred zasedanjem. Tako obogaten z bogatimi mislimi in nasveti je predlog resolucije »dozorel«, tako da je bil pred- ložen najvišjemu oblastno-po- litičnemu forumu v dokončno razpravo in potrditev. Ko je nadaljeval govor o po- večanju proizvodnje je tovariš Sprajc dejal, da je treba ubrati v gospodarstvu tako pot, da bo proizvodnja naraščala predvsem na temelju večje produktivnosti, ne pa z razsipnim trošenjem in- vesticijskih sredstev, kar zmanj- šuje osebni in družbeni stan- dard ljudi. Večjo proizvodnost pa je mogoče doseči z vzgojo strokovnih kadrov in njihovo pravilno zaposlitev in stimulaci- jo, z uvajanjem znanstvenih me- tod v proizvodnji, z izpopolnje- vanjem vzpodbudne delitve do- hodka in predvsem utrjevanjem samoupravljanja ter zavesti sa- moupravljalcev. Važna naloga je vsekakor iz- voz, ki ga bo treba stalno pove- ćavati, vzklajevanje notranje in zunanje cene, stimulirati pod- jetja, ki izvažajo in jim priznati prednost pri investicijskih in os- talih kreditih. Pri tem je tova- riš Šprajc omenil pojav, ko za- ščita domačih podjetij od uvoza povzroča monopolizem in iz- koriščanje položaja. Podjetja morajo dostikrat domače poliz-. delke dražje plačevati kot bi jih v inozemstvu. Treba bo odstra- niti nekatere objektivne ovire pri nadaljnjem vključevanju v mednarodno trgovino, je kritič- no pripomnil tovariš Šprajc. V razpravi je sodelovalo več odbornikov, tako v okrajnem zboru, kot v zboru proizvajal- cev. Pripombe k prečiščenemu besedilu resolucije gospodarske- ga razvoja okraja Celje so sicer bile, vendar ne bistveno važne. V razpravo je posegel tudi to- variš Franc Simonia, ki je med drugimi izrazil nezadovoljstvo, da so nekatere gospodarske or- ganizacije predvidele manjši po- rast proizvodnje kot lansko leto. Predvsem pa se je v svojem prispevku k razpravi posvetil nadaljnjemu razvoju kmetijstva in odûornikom obrazložil stališ- če, ki ga v naši socialistični druž- bi moramo zavzeti do tega vpra- šanja. Ljudem je treba povsod in vselej jasno tolmačiti to na- šo politiko. Tam, kjer je druž- ba zainteresirana da zaokrožu- je družbene površine, da jih ši- ri in razvija kompleksno bla- govno proizvodnjo, tam tudi ne bo puščanja do skrajnih mej, ki jih dovoljujejo zakoni in pred- pisi. Nasprotno pa je treba po- vedati tudi tistim, ki kmetujejo v višjih legah, da bo družba vse manj terjala od njih, коИког močnejša bo proizvodnja v druž- benem in nižinskem območju. Glede socialnih problemov, ki nastopajo ob ^odkupovanju zem- lje, je dejal, da bo ravno vedno večja proizvodnja ustvarila ved- no boljše pogoje za reševanje takih vprašanj. Na seji sta oba zbora ločeno glasovala o resoluciji in hkrati o proračunu za celjsko skup- nost komun. Tako okrajni zbor, kot zbor proizvajalcev, sta brez pridržkov potrdila veljavnost obeh dokumentov za leto 1963. Čeravno je bilo tudi letos zelo težko vsklajevati potrebe z mož- nostmi, so odborniki okrajnega ljudskega odbora soglašali z os- novnimi smernicami resolucije in z razdelitvijo proračunskih sredstev. MAREC- mesec poklicnega usmerjanja Čeprav postaja služba poklicne- ga usmerjanja (ali vsaj naj bi po- stala) iz leta v leto bolj in bolj vsestranska akcija celotnega druž- benega življenja, posvečamo vsa- ko leto enega pomladanskih me- secev izrecno poklicnemu usmer- janju; prejšnja leta je bil ta me- sec april. Letos pa smo določili za mesec poklicnega usmerjanja ma- rec in bomo v tem mesecu naša razmišljanja bolj posvetili tej važ- ni problematiki, ki ne prizadeva samo mladine, šole in njih rodi- teljev v ožjem smislu in neposred- no, marveč se razpreda na dolo- čen način v celotno družbeno živ- ljenje. V tem mesecu želimo opo- zoriti prav vse pomembne čini- telje javnega življenja, da ne gre le za neko kampanjsko dejavnost, temveč za živo akcijo vključitve mladih ljudi v poklic, ki bo potem ostal njih osnovna dejavnost za celo življenje, gotovo pa za 30 do 40 let. Kateri namen pripisujemo me- secu poklicnega usmerjanja? Ži- vo se zavedamo, da je celotno jav- no življenje odvisno od dobrih kadrov. Ni odveč poudarjati, da je uspešnejši napredek gospodarstva in javnih služb v veliki meri re- zultat dejavnosti ljudi, ki ustreza- jo na delovnih mestih po svojem telesnem in duševnem zdravju, kakor tudi po svojih intelektual- nih siposobnostih, po izobraženo- sti ter po tistih pomembnejših osebnostnih potezah, ki so zajete v poštenost, pridnost, prizadev- nost, potrpežljivost. Povezanost vseh navedenih lastnosti ustvar- ja tisti visoki lik človeka-delavca, ki bi ga želela imeti naša družba v nadaljnjem razvoju delovnih organizacij kot svojega ustvarjal- ca, upfavljalca in svojega vodi- telja. Tak človek je naš ideal. Vsa na- ša pričakovanja pri mladem člo- veku že od njegovega rojstva da- lje morajo težiti k temu cilju. Za- to je važno, opozoriti ob mesecu poklicnega usmerjanja starše na- ših otrok na važnost in pomemb- nost predšolske vzgoje, da nadalje poudarimo važnost sodelovanja učiteljstva in roditeljev v šolski dobi pri razvoju otroka in mla- dostnika, da osvestimo našo mla- dino na dolžnosti pridnega, vztraj- nega in prizadevnega učenja, de- lovne organizacije ter druge druž- bene činitelje pa zainteresiramo za načrtovanje kadrov, od katere- ga bo že v bližnji bodočnosti tudi možno vključevanje naše mladi- ne v poklicno življenje. Prof. A. Podjavoršek V šmarski občini se že pripravljajo Svet za turizem šmarske občine je pred dnevi temeljito prouči) vse mož- nosti za razširitev tovrstne dejavno- sti. Pri tem so ugotovili, da je ta raz- voj bil doslej preveč zaprt v zdravi- liški turizem in da ima občina nešte- to turističnih zanimivosti, ki jih do- slej niso izkoristili. Tako bodo v le- tošnjem letu gostinski podjetji v Šmarju in Rogaški Slatini ustanovili manjša gostišča v Imenu, Mestinjah in Sladki gori. Premišljujejo pa tudi o postavitvi takšnih postojank na Ja- nini, na Takalcah in pri Ogrizku. S tem v zvezi želijo razširiti tudi kul- turno dejavnost v turističnih krajih, kajti le-ta je bistven činitelj vablji- vosti. Prav zaradi široke razgibanosti o vprašanju turizma je občinski odbor Socialistične zveze predlagal ustano- vitev občinske zveze turističnih druš- tev, kar Je za smotrno delo predpo- ZDAJ JE VRSTA NA CELJU, da se vsaj skromno oddolži za tisto, kar se ne da poplačati — Ce se jim kdaj kol i skušamo oddolžiti za tisto, kar so prebi- valci Ćuprije dali našim preg- nancem v prvem in poznejših le- tih ljudske revolucije, ko so jih sprejeli kot svoje in jim dali vse, kar so imeli, je po prihodu iz poplavljene Ćuprije, kjer je bil skupaj z ostalima članoma štaba za pomoč poplavljencem v tem srbskem mestu. tov. Kra- marjem in Cokanom. dejal pod- predsednik občinskega ljudskega odbora Celje, tov. Beno Krivec, potem je to zdaj. Mislim, da je zdaj tisti čas. ko lahko ponovno dokažemo, kako veliko je prija- teljstvo, ki veže prebivalce obeh mest. Ćuprije in Celja, kako po- membne so vezi, ki so nastale v najtežjih časih naših narodov in potem, ko sta med tema in ne- katerimi drugimi slovenskimi in srbskimi mesti zapeljala vlaka bratstva in enotnosti. Prebivalci Ćuprije pa niso bili samo v 1941. letu tisti, ki so spre- jeli pod svojo streho slovenske pregnance in med njimi nekaj sto iz Celja in okolice, temveč so bili tudi 19'î4. leta. ko je Celje prizadela velika poplava, med prvimi, ki so priskočili na po- moč. Zdaj je vrsta na Celju, da se vsaj skromno oddolži za tisto, kar se ne da povrniti, še manj poplačati. — Težko je govoriti o višini Škode, ki jo je Ćupriji prizadela Pf>j)Iava. je še dejal tov. Krivec, težko, ker še ni povsem ocenje- na; drži pa to, da znaša nekaj |T'iliiard dinarjev. Samo v mestu bilo poplavljenih nad tisoč hiš, ^odf) je zalila 42 ulic, pod pri- tiskom njene sile pa se je poru- »j'o okoli 25 stanovanjskih hiš. Prav tako voda ni prizanesla go- spodarskim podjetjem. Med dru- ^'m ie onesposobila tudi pred kratkim odprto novo pekarno, "d. Okoli pet sto ljudi je moralo ^apustiti svoje domove: miiog'm voda odnesla vse, prav vse. • renekateri si bodo morali zgra- biti novo streho, ker sedanje ni več. Prebivalci celj^^kesa mesta že tedaj, ko je Velika Morn- zaradi kopičenja ledu prvič Prestopila bregove, z veliko za- skrbljenostjo spremljali žalostne dogodke v Ćupriji. Že prva ne- sreča, ki je dosejrla svoj vrhunec od 11. do П. februarja, je dala iovod. da je zlasti občinski od- jor SZDL, sprožil akcijo za po- moč poplav jencem v Ćupriji. Istočasno je bil v Celju osnovan odbor za zbiranje pomoči priza- detim družinam v Ćupriji. Tako je bilo Celje med prvimi, ki je priskočilo na pomoč mestu, na katerega ga veže veliko prija- teljstvo. In zdi se, da je to bilo le golo naključje, da je ljudski odbor celjske občine prav na dan, ko je Ćuprijo prizadela naj- večja katastrofa, ko sta se po- rušila ne le oba obram.bna na- sipa, marveč, ko je popustil tudi železniški nasip v dolžini 325 metrov, ponovno govoril o nesre- či v tem mestu in sprejel sklep, da iz nroračunskih sredstev na- kaže ljudskemu odboru v Ćupri- ji en milijon dinarjev. To je bilo 19. februarja. S te seje so po- slali ljudskemu odboru v Ćupriju pismo, v katerem so mu sporočili sklep o pomoči. Na to pismo, ki pomeni dosti več kot pa samo sporočilo o dajanju prve pomoči, je ljudski odbor čuprijske občine med drugim odgovoril: Dragi tovariši odborniki! Glo- boko smo ginjeni nad pozor- nostjo, ki ste jo vi. kot prebivalci Celja pokazali v trenutku, ko nas je zadela velika nesreča. Vaša pozornost bo imela velik vpliv na naše ljudi pri čim prejšnjem odstranjevanju težav, ki so na- stale pri nas. To je še en dokaz, da je pri- jateljstvo, skovano v najtežjih dnevih narodnoosvobodilnega bo- je ostal neuničljiva zveza med našimi bratskimi narodi in zlasti še med prebivalci Celja in Ću- prije. Pismo podobne vsebine je т Celje poslal tudi občinski odbor SZDL v Ćupriji in ga seveda na- slovil na odbor iste politične or- ganizacije v mestu ob Savinji. V njem so poleg ostalega napisali: V teh težkih trenutkih za pre- bivalce našega mesta in komune se Vam pi)sebno zahvaljujemo za moralno in materialno pomoč, ki nam jo nudite. Vam in vsem pre- bivalcem bratskega Celja se za- hvaljujemo za plemenite občut- ke, ki jih gojite do nas. Mi pa vam obljubljamo, da hotno z vse- mi močmi delali ne samo za kre- pitev bratstva in prijateljstva med našima mestoma, ampak tu- di za bratstvo v^ch naših naro- dov in za dobro ter srečo naše drage socialistične domovine. Toliko o pismih. Dosti več pa ie pomenil obisk treh predstav- nikov celjskega mesta v poplav- ljeni Ćupriji. To se je videlo tako na seji tamošnjega štaba za obrambo pred elementarno ne- srečo, kot tudi na izredni seji občinskega ljudskega odliora v Ćupriji. Ko so predstavniki celj- skega mesta govorili o prijirav- Ijenosti za nuđenje pom(»či. so mnogim pritekle solze. Bili so irinieni. saj niso pričakovali to- likšne pozornosti. — Zdaj bomo v Celju storili vse. je še dejal tov. Krivec, da bomo to pomoč poplavljenemu bratskemu mestu nudili т čim večji možni obliki. V to akcijo smo pozvali skupaj z vsemi po- litičnimi organizacijami ne samo delovne ko'ektive. marveč tudi posameznike. Upamo pa Se. da т tej akciji ne bomo ostali sami in da bodo našemu zgledu sledila še druga slovenska mesta. Razen tesra se bomo potrudili, da bo akcija hrtro stekla, saj le na ta način bo dosegla svoj namen. Poplarljenci v Ćupriji so po- trebni takojšnje pomoči. M. Božič Dva posnetka iz poplavljene Ćuprije. Zgoraj — detajl iz poplav- ljenega mestar. Na posnetku se l( po vidi, do kam je segla voda, ko je imela svoj najvišji nivo; spodaj — železniški nasip ni vzdržal pritiska. Voda ça je porušila v dolžini 325 metrov in se razlila pro- ti mestu. Vodna sila ni prizanesla niti železniškemu tiru, ki je na- enkrat dobil drugačno obliko. (Foto: Beno Krivec) S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V SOSTANJU Osnutek družbenego plana Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Šoštanju so kot najvažnejšo točko dnevnega reda obravnavali osnutek družbenega plana za leto 1963. Tako bodo v letošnjem letu še nadalje osnovni činitelji gospodarskega razvoja naraščanje proizvodnje in storil- nosti, povečan izvoz in povečan tempo v investicijski izgradnji gospKxlarskih kapacitet. Porast celotne vrednosti proiz- vodnje bo po predvidevanjih zelo visok, saj bo znašal 23,5 odstot- kov; skladno s tem pa bodo na- raščali tudi realni osebni dohodki. Med posameznimi panogami gospodarstva bo največ dvignilo vrednost proizvodnje gradbeni- štvo, in to za 33,3 odstotke, med- tem ko bodo najnižje dvignili vrednost kmetijstvo 16, 4, gostin- stvo 17,2 in trgovina 18,0 odstot- kov. Sama industrija pa bo povečala porast za 23,9 odstotkov. Največ pri tem odpade na tovarno gospo- dinjske opreme »-Gorenje* v Ve- lenju, ki v letošnjem letu narav- nost fantastično dviguje proiz- vodnjo, in sicer kar za 159,2 od- stotka. Sledi ji »Galanterija« v Šoštanju z 51,2 odstotki, usnjarna s 36,1 odstotka in drugi. Manjše bo povečanje kmetij- ske proizvodnje, ki lahko le ob pogojih in upoštevanju predvide- nih vlaganj in z doslednejšim uve- ljavljanjem agrotehničnih ukre- pov in dobrem proizvodnem so- delovanju poveča za okrog 13 od- stotkov. To pa je vezano pred- vsem na nadaljnje pridobivanje obdelovalne zemlje v družbeni sektor, za kar je predviden odkup 240 hektarjev. V gozdarstvu bodo dali največ poudarka obnovi in negi gozdov, saj so samo v ta na- men predvideli 25 milijonov di- narjev. Nadaljevali pa bodo z re- konstrukcijo gozdne ceste v Ve- lunji in Strmini. Sečnja pa bo ne- koliko manjša. Tako bodo pose- kali 20.188 m» iglavcev in 5028 m» listavcev. Investicijska vlaganja v gospo- darstvu bodo zaradi odplačila inozemskega kredita termoelek- trarne v Šoštanju visoka, in sicer 7,5 milijard, medtem ko bodo vlo- žili v negosF>odarsko dejavnost 1,15 milijard, od tega največ v stanovanjsko izgradnjo in komu- nalno dejavnost. -ik ' za čas od 27. februarja do 3. marca Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme s pogostimi pre- težno snežnimi padavinami. Mo- rebitne otoplitve ne bodo trajale več kot dva dm. Dr .V. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 1. marca 1963 POGLED PO SVETU Angleškemu filozofu Bertrandu Russelu radi očitajo, da preveč čisla razum, da racionalnosti pri- soja prevelik vpliv v človeškem življenju. V knjigi: >Human So- ciety in Ethics and Politics^ je $ temi očitanji opravil, kakor bi kosil z mitraljezom. Takole ne- kako pravi: ^Nagoni in impulzi ženejo človeška dejanja. Razum ni vzpodbudnik, je le regulator. Mnogi politiki pridobivajo mno- žice s tem, da se proglašajo za altruiste. Ljudje to radi verja- mejo, to množice spravlja v stanje vretja, v takem stanju jih je laže vleči za nos. Ker mi to ni všeč, mi očitajo, da sem pretirano ra- cionalističen.i Nekaj podobnega, a z druge strani je Rüssel povedal D svojem znanem govoru ob pre- jemu Nobelove nagrade. Tu je razložil motive, ki jih ne smemo zanemarjati, kadar premišljamo o gibalnih silah zgodovine: živ- ljenjske potrebščine, poldep po neomejenem obsegu teh, pohlep po oblasti in lasti, po moči itd. Imeti vsega dovolj in preveč, to je sen, ki se vedno izteče brez izpolnitve, >lakota, slave, blagat ni nikoli potešena, poleg tega velja omeniti še željo po senza- ciji, strah, sovraštvo, občutek var- nosti itd. Če bi ljudje po svoji sreči vsaj toliko hlepeli kot so- sedu privoščijo nesrečo, bi bili pogoji.za srečo in mir na svetu precej bliže. Rüssel je vse obširno utemeljil in končal kljub vsemu z vero v razumnost človeka. Če bo ta zmagala, bo dana osnova za mirno sožitje med ljudmi. Naj bo ta uvod obenem komen- tar k celi vrsti dogodkov in pri- pomba na rob k vsemu dogajanju v svetu. Res ni naključje, da se je ravno stari Rüssel postavil na čelo akcij za atomski mir, on, filozof, torej čas spremenjen v misel, da se zatečemo k Ileglu. Atomski mir še ni zagotovljen. Ce beremo zapadni dnevni tisk, vidimo, da se je spremenil le aspekt na atomsko orožje. To ni več meč Zapada, marveč le ščit. Vlogo meča so prevzele konven- cionalne vojske. Visoki zastopnik ameriške vlade Gil pa t rie je ne- davno prepričeval Pariz, da se mora Evropa pripraviti vsaj na 90 dni trajajočo vojno, toliko časa bi potrebovale ZDA, da učinko- vito uresničijo svojo >obrambno strategijoi za Evropo. To stra- teško . preorientacijo ZDA in NATO smo lahko videli tudi v grožniah, ki so si jih izmenjali vojaški govorniki obeh strani. Amerikanci so se hvalili, da bodo s Polarisi in drugimi raketami na plovnih objektih obvladali ves planet, sovjetski maršal Grečko pa je odgovoril, da njihova dalj- nometna orožja lahko poiščejo katero koli morsko oporišče na svetu. Kaj sledi iz tega? Da je vojna zazdaj še realnost, s ka- tero je treba računati, da je izven racionalnega človeškega območja. V Ženevi si sicer prizadevajo, da bi prišlo do sporazuma, ven- dar brez posebne sreče. Atomski sporazum je za oba monopolista ZDA in SZ važen že zato, da bi z njim vezala tudi doslej neodgo- vorne atomske države, pri čemer sta v prvi vrsti Francija in Ki- tajska. ZDA so nasproti Evropi postale bolj samozavestne, ukrepi za novo strategijo so bili uresni- čeni brez konzultacije z zavezniki, kar so seveda posebno zamerili Francozi in Nemci. Zato potuje von Hassel v Ameriko, da bi Za- hodni Nemčiji priboril v NATO večie politične pravice, pri vo- jaškem poveljstvu pa mesto v štabu. S tem Nemci odkrito ra- čunajo. Samozavesten pa je tudi de Gfiulle. Nedavno je izjavil, da gaullist ne postaneš če? noč, am- pak polagoma. Zakaj? Ker je bilo tudi z njim tako! Kljub vffpmu je s svojim ravnanjem opornril na nekaj, kar ne bi smel nikdo po- zabiti, a najmanj velesila, ki bi rada komandirala in ustrahovala ves svet. Kontakt med Kennediyem in Hruščevim ni več tako inienjiven kot ob kubanski krizi, vendar se pletejo stnari tako, da bo verjetno sryet prišlo dn ožje/t a stika. Plovbo med Kubo in SZ ovirajo ameriške bojne ladje, kubanska neodvisnost je za Amerikance, iako kaže. neprehffvljivo dejstvo. Vsa ameriška pnliVka v Srednji in Južni Ameriki je usmerjena v to, da bi čimprei »^лл^пга/д« castrizem. SZ je obljubila, da bo umaknila še nekaj vojaških kon- tinnentov, da bi spodbila trditve tistih, ki pravijo, da Kuba pomeni ofenzivno nevarnost za ZDA. A že samo dejstvo, da se Kuba pa živeti samostojno, je za ZDA ne- pojmljivo. VEČ O ZGODOVINI NOB z LETNE KONFERENCE BORCEV NOV V ŠENTJURSKI OBCINI Pred kratkim so imeli borci NOV občine Šentjur letno kon- ferenco, na kateri so razpravljali o zakonodaji in pomoči bivšim borcem NOV, o vlog^i aktivov borcev v podjetjih, o vzgoji mla- dine in nalogah bivših borcev v našem družbenem življenju. V občini oibstajajo trije aktivi borcev in to v Aliposu, kmetij- skem kombinatu ter lesno indu- strijskem kombinatu >Bohor«. Ti aktivi zelo uspešno rešujejo ijroibleme borcev na njihovih de- ovnih mestih, istočasno pa po- stajajo pomemben činitelj pri urejanju notranje problematike v podjetjih. Borci so se nadalje veliko po- govarjali o vzgoji mladine v šo- lah in mladinsikih organizacijah. Ugotovili so, da je v šolah pre- malo govora o zgodovini NOB. Zato so predlagali naj bi šole v prihodnje bolj sistematično po- sredovale mlademu pokolenju to poglavje. Sklenili so naj da ob- činsko združenje borcev svetu za šolstvo in šolam tozadevna priporočila. Razen tega so pri- poročili, da naj šolska vodstva organizirajo izlete učencev zlasti v tiste kraje, v katerih se bodo lahko seznanili tudi z dogodki iz ljudske revolucije. Tako je delegat iz Šentjurja obljubil, da bo v okviru taborniške organi- zacije pripravil v časiu počitnic večdnevni pohod mladine na Kozjansko, kjer bi jim vsaj v večjih krajih nekdanji borci pri- povedovali o boju za svobodo. Nadalje so delegaci sprejeli sklep, da bo treba v prihodnje bolj skrbeti za otroke živih bor- cev, predvsem pri nadaljnjem šolanju in' dajanju štipendij. Za predsednika občinskega združenja borcev NOV v Šent- jurju je bil ponovno izvoljen Peter Hlastec. P. E. PONUDILI JIM BODO miadiatko brigado Akcija za pomoč poplav- Ijencev v Ćupriji je naletela v celjskem mestu na veliko razumevanje. Na sejah ljud- skega odbora, političnih or- ganizacij, med člani delov- nih kolektivov ... povsod se govori samo o enem, kako pomagati ljudem, ki jih je močno prizadela poplava. V vseh teh prizadevanjih, da bi zbrali čim več in tako znova potrdili, kako veliko je prijateljstvo med prebivalci obeh mest, so se izkazali tudi mladinci in med njimi naj- prej člani občinskega komi- teja Zveze mladine v Celju, ki so kar med seboj zbrali deset tisoč dinarjev za po- plavi jence v Ćupriji. Ta prispevek sicer ni velik, toda če upoštevamo, da so ga zbrali mladi ljudje, od ka- terih se mnogi še šolajo, po- tem lahko razumemo, da je večji in pomembnejši, kot pa o njem govori številka. — Mladinci celjske občine bomo tudi zdaj napeli vse sile, da bi akcija za zbiranje pomoči dosegla čim večji uspeh, je v razgovoru dejal predsednik občinskega mla- dinskega komiteja Francek Ribič. Razen tega bomo ta- mošnjim ljudem ponudili na- šo mladinsko delovno bri- gado. Će bo treba in če bodo v Ćupriji takšno pomoč po- trebovali, bomo sestavili bri- gado mladih ljudi in jo po- slali, da bo pomagala pri obnovi poplavljenega mesta. Vsekakor zgledna pobuda mladine celjske občine. B. Pomembni sklepi na seji ljudskega odbora konjiške občine Na torkovi skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Slovenskili Konjicah, ki jo je vodil predsednik inženir ADOLF TAVCAR, ni manjkalo sklepov, ki zaradi svojega namena in vse- bine zaslužijo večjo pozornost. Tako so potrdili predlog finančnega načrta gozdnega sklada, ki bo letos razpolagal z nekaj nad 43,5 mi- lijona dinarjev. Poleg obvezne rezerve bodo nekaj nad 20 milijo- nov porabili za gozdno gojitvena dela, nekaj nad 17 pa za investi- cije, za ceste in podobno. Pomemben je sklep, naj se vsa sredstva tega sklada trosijo strogo namensko. \ Odborniki so z velikim odobra- vanjem sprejeli investicijski pro- gram za nekatera elektrifikacij- ska dela na področju Rogle na Pohorju. Zakaj? Predvsem zavo- ljo tega, ker so tako zastavili pr- ve pomembnejše korake za turi- stično aktivizacijo južnega prede- la Pohorja. Tako so rekli: najprej komunikacijska sredstva, ceste, elektrika in voda, potem pa osta- lo. Kot povsod drugod, tudi v ko- njišld občini opažajo, da jim ne- katere obrtne dejavnosti zamira- jo. Da bi dali vsaj mladini spod- budo, da bi se odločila za učenje teh poklicev, so sprejeli odlok o zvišanju mesečnih nagrad vajen- cev v teh strokah od pet do se- dem tisoč dinarjev. Ta odlok ve- lja za nekatere poklice lesno ga- lanterijske stroke, stavbene obrü, nadalje za predelavo zemlje, kam- na in stekla ter za nekatôre stro- ke kovinske in živilske obrti. Ra- zen tega je odlok zajel še vrtnar- je, cvetličarje, dimnikarje in lon- čarje. Na predlog komisije za telesno vzgojo so potrdili odlok o ustano- vitvi sklada za telesno vzgojo ter istočasno sprejeli njegova pravila. Razen tega so potrdili ustanovi- tev sklada za zadeve invalidov in borcev NOV ter prav tako spreje- li njegova pravila. Na seji so imenovali tovariša Gvida Hauptmana za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe, Antona Kokola pa za poslovodjo kovaške delav- nice v Vitanju. V drugem delu zasedanja so od- borniki poslušali in razpravljali o poročilih občinskega sveta za so- cialno varstvo, nadalje o delu okrajnega sodišča ter o ugotovit- vah gradbene in finančne inšpek- cije. Zlasti ugodno so sprejeli po- ročilo pwedsednika okrajnega so- dišča Ludvika Goren jaka, ki je nanizal vso pestro problematiko te pravosodne ustanove. Statistič- ni podatki kažejo, da se ljudje ko- njiške občine radi obračajo na so- dišče, pa ne samo zaradi tega, da tam uveljavljajo svoje pravice, ampak veliko bolj še zato, da iščejo pravne nasvete ali oprav- ljajo dônge posle v zvezi z zem- ljiško knjigo in podobno. Tako je lani samo zaradi teh zadev prišlo na sodišče okoli štiri tisoč ljudi. To pa je številka, ki veliko pove. Zaradi dela, ki so ga opravili na sodišču, je ljudski odbor sprejel poročilo ter hkrati izrekel delov- nemu kolektivu te ustanove za- hvalo in priznanje. —an Program je sprejet Pod vodstvom predsednika Vladimira Vebra je bila včeraj razširjena seja okrajnega odbora Jugoslovanskih pioairskih iger, ki so, kot je znano, v svojem tretjem obdobju posvečene teh- nični kulturi mladih. Na seji so Sprejeli obširen program dela okrajnega odbora JPI, v katerem zavzema eno najvidnejših mest skrb za tehnično vzgojo mladine v šolah. Spričo tega so tudi ana- lizirali stanje na šolah glede de- lavnic in tehničnega učnega kadra. ŠTEVILKE kličejo na pomoč Več kot pet sto ljudi je ostalo brez strehe. Ne- katere so namestili v telovadnico, v razne do- move in podobno; vsi ostali pa so si morali za- časna prebivališča urediti v tovornih železniških vagonih... (Foto Beno Krivec) Čeprav so doživljali ka- tastrofo v vsej njeni suro- vosti in brezobzirnosti, so prve številke o posledicah strašne nesreče, ki so jih posredovali na seji štaba za obrambo pred elementarni- mi nesrečami v Ćupriji vpli- vale zelo pretresljivo. Poplavljenih je nad tisoč hiš v sami Ćupriji ter 240 v vasi Mijatovac, je poročal predsednik štaba. Zaradi po- plavljenih stanovanjskih hiš smo morali preseliti 330 dru- žin; voda je porušila 25 sta- novanjskih hiš. Okoli petde- set pa je takšnih, da jih bo treba porušiti. Da bi se zavarovali pred mordbitno epidemijo tifusa, so bili cepljeni prav vsi pre- bivalci. Voda je poplavila 4-200 hektarjev ornih površin. V tej nesreči je bilo za- radi poplave prizadetih okoli tisoč pet sto gospodinjstev.. To so bile besede in šte- vilke, ki so udarjale močno in boleče. Vtem ko je prva pojplava nastala zaradi kopičenja le- du na reki, je drugo povzro- čilo naglo naraščanje Ve- like Morave. Takrat, ko je prebila oba obrambna nasipa in preplavila ves prostor do železniške proge, so izme- rili, da je znašal vodostaj kar 754 cm. Približno enak nivo Velike Morave so zabe- ležili le 1878. leta; pozneje nikoli več. Izračunali so, da je takrat, ko je voda porušila tako imenovani sindikalni o- brambni nasip, znašala ko- ličina te tekoče mase, ki se je razlila vzdolž 1,5 km že- lezniške proge, okoli 30 mili- jonov kubičnih metrov. Te sile ni vzdržal niti železniški nasip. Voda je porušila tudi njega v dolžini 325 metrov. Tako je prišlo do največje nesreče. To se je zgodilo 19. februarja okoli dvajsete ure. Kmalu zatem, ko je vo- da zalila čuprijske ulice, je ugasnila električaia luč. Nastal je preplah. Na srečo ni dolgo trajal, kajti luč je spet zasvetila. Potem se je začela evakuacija ogroženih prebivalcev; začelo se je re- ševanje ljudi in njihovega imetja. To so prve številke o po- sledicah, ki Hh je prinesla poplava v Ćupriji. To so številke, ki kličejo na po- moč. V minulih dneh so v Ćup- riji veliko govorili tudi o regulaciji Velike Morave. Po približnih računih bi po- treibovali nič manj kot 57 milijard dinarjev, če bi ho- teli ukrotiti reko, ki ima silno plitko strugo. To so številke; to pa so tudi besede gorja in nesreče. M.B. Visoko priznanje pionirjem no Hudimi Za pionirje odreda »Franca Vrunča« na osnovni šoli Hudinja, ki so skupaj s sovrstniki iz Žirov kot edini v Sloveniji osvojili v minuli akciji Jugoslovanskih pio- nirskih iger najvišjo trofejo, to je kip »-kurirja Jovice«, slav- nostna podelitev priznanja ni po- menila zaključek dela in izred- nih prizadevanj, temveč kvečje- mu^ spodbudo za dosego prav takšnih, če ne še večjih nspehoy» Podelitev najvišjega priznanja v državi za uspehe v minuli pio- nirski akciji so na Hudinji v so- boto dopoldne združili z akade- mijo, na kateri so prikazali veci de! tiste dejavnosti, zaradi ka- tere se je ta odred tako proslavil. Tako so nastopili pevci, harmo- nikarji, člani instrumentalnega kvarteta in nazadnje še mladi telovadci. In ker zaradi debele snežne odeje niso mogli povabiti goste na športno igrišče, so po- vedali, da so pri ureditvi tega prostora opravili nekaj tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pridno so delali vsi, vihteli krampe in lopate, vozili samokolnice... Najboljši med njimi so bili fantje z Ljubečne. Rumež, Go- ren jak ... in še dolga vrsta osta- lih imen. To je bila brigada, ki je štela 42 mladih mož. Takšnih pa je bilo še več. Izredno aktiv- nost so pokazali tudi v devetih sekcijah in krožkih. Razveseljiva je ugotovitev, da so sobotno svečanost združili tudi s priznanjem vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali, da so jia hudinjski šoli dosegli takšne uspehe. Ne gre tu samo za prejš- njega in sedanjega ravnatelja, tov. Medveda in Marčiča, temveč tudi za nekatere člane učitelj- skega zbora, ki so pozabili na čas in večino svojih prostih ur posvetili hudinjskim otrokom in njihovi aktivnosti v prostem ča- su. Zato ni naključje, da so ne samo otroci, marveč da je pred- sednik ljudskega odbora celjske občine tov. Jože Jost stisnil roko prizadevnemu učitelju Borisu Šinigoju, mu čestital za uspehe, ki jih je dosegel pri delu in vo- denju šolskega športnega društva ter mu nazadnje izročil še skromno darilo. Zasluženo pri- znanje sta dobila itudi tovariš Prislan in tovnrišica Šalamonova, Vendar spisek prizadevnih in posebej nagrajenih s tem še ni bil zaključen. Znova so opozorili na zgledno delo šolskega odbora in njegovega predsednika Vi'ija Špata, ki je postal že skoraj član tamošnjega kolektiva. Razen tega so pohvalili še hišnika tov. Coha, ki je prav tako pokazal zvrhano mero smisla za čuvanje in vzdr- ževanje šolskega poslopja in nje- nega okolja. Ob 'zaključku ilepe proslave, katere so se udeležili številni predstavniki javnega in politič- nega življenja kot predsednica Zveze prijateljev mladine Slove- nije tov. Olga Vipotnikova, na- dalje general major Franc Roj- šek, Cveto Pelko, Janko Ževart, Stane Divjak, Jože Jost, Marjan Ravnikar, Slavko Belak, nadalje predsednik sedanjega okrajnega odbora JPI Vladimir Veber, predstavniki delovnih kolekt'vov, družbenih organizacij ter šol, je predsednik dosedanjega lokrai- nega odbora JPI Vojko Simončič izročil hudinjskim pionirjem kip »kurirja Jovice« ter zvezno na- grado 400.000 dinarjev. Lepo nagrado v znesku 200.000 dinar- jev je pionirjem odreda »Franca Vrunča« podelil v imenu okrajne zveze za telesno kulturo Karel Jug, tov. Vinko Jovan pa v imenu občinske zveze za telesno kul- turo znesek 100.000 dinarjev. Hu- dinjskim pionirjem so za tem čestitali še predsednik okrajne zveze prijateljev mladine Drogo Predan, zastopniki pionirskih ter med nfimi tudi posebno po- slanstvo odreda žirovske so'*» M. B. Slika s proslave na hudinjski osnovni šoli. Tisti dan so mnogi pio- nirji oblekli narodne noše; zlasti pa še oni, ki so sprejeli drago- ceno darilo — kip >^kurirja Jovice« Nova šteirillta „Obiana" JPred kratkim Je izšla 25. številka »Občana«. Uvodni prostor Je posve- čen izvlečkom iz referata in razprave na republiškem sindikalnem posveto- vanju o statutili v delovnih organi- zacij. Iz dela skupščinskih odborov Je v listu problematika o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Časopis prinaša nadaljevanje razprave Vinka Mlakarja o delovskih svetih in uprav- nih odborih v 1963. letu, članek Ja- neza Nedoga o mestu, razdeljenem na občine, izbor gradiva s sestanka v Kopru o predosnutku ustave, občinskih statutov in o statutih delovnih orga- nizacij, dalje prispevek ing. Marjana Prezlja: Stanovanjske skupnosti v Ljubljani-Center, članek Janeza Je- rovška: O družbeno politični vlod žena, ing. Vilme Pirkovič o Javnih tribunah, Slavka Kobeta o občinskih zdravstvenih organih, Rozike Zigon o varstvu in prehrani otrok in članek Karla Franza: Turistični promet. Razen tega prinaša »Občan« še ve£ drugih sestavkov o aktualni prokle- matiki naših komun. ŠTIRIDESETA ŠTEVILKA »GOSPODARSKIH INFORMACIJ« Na začetku tedna, ki ga ва- ključujemo, je izšla štirideseta številka >Gosipodarskih informa»- cij«, glasilo društva ekonomistov, društva knjigovodij in gospodar- ske zbornice za celjski okraj. Prvi in osrednji del biltena je posvečen organizaciji poslovanje in dela. Tako je uvodni sestavek napisal odgovorni urednik lista, dipl. ekonomist Jure Vuga >Ne- kaj o nastanku ter imenu vede o organizaciji poslovanja in dela«. Razen tega je dipl. inž. Miro Lindtner prispeval »Osnovna načela organiziranja podjetij«!, dipl. ekonomist Branko Paš >P0' men organizacije v podjetju« ter dipl. phil. Aleksander Jezernik >Izvajanje organizacijiskih nalof v nekaterih zahodnoevroipskil« državah«. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 1. marca 1963 e Ugodni pogoji za liitreiši razvoj Pred dnevi smo obiskali tovar- no pohištva v Brežicah. To sedaj znano podjetje se je razvilo iz gterornnega obrata. V kodektivu ireautino delajo v zelo neugodnih pogojih. Proizvodnja se je vse hi- treje večala, tako da so prostori j postali pretesni. Tako stanje je šel gedaj, .čeravno se je kolektiv sme- ! lo odločil za obnovitev svojih ob-' ratov in za sistematično poveče- vanje tovarniških zmogljivosti. Doelej so zgradili objekte za nove proizvodne prostore — urejujejo pa še nekatere notranje inštala- cije. Istočasno pa je za kolektivvse- featoor bistveno, da se z izgradnjo in ureditvijo novih proizvodnih obratov nadaljuje, kajti s tem bi se jim rEizen pogojev dela bistve- no spremenili tudi pogoji proiz- vodnje. Doifcončna zgraditev tovarne po- hištva v Brežicah je tudi s stali- jča resolucije okrajnega ljudske- ga odbora o razvoju gospodarstva ena izmed tistih, ki imajo pred- nost. Zakaj? Že sedaj tovarna pohištva v Brežicah izvaža preko 95 odstot- kov svoje proizvodnje, inercija okrajne resolucije pa je, da je nujno potrebno podpreti vse in- vesticije, ki so v bistvu zasnova- ne na realnem rentabilitetnem ra- čunu in ki svoje kapacitete po- večujejo za možnosti večjega iz- važanja. Nam pa pokazatelji o reiiitaibilnosti in rentabiliteti po- kažejo, da je dograditev tovarne poMštva nujna. V dinarjih izra- žen presežek dela na en dinar oeehne porabe bi se po končani investiciji dvignil kar od 1,31 na 3,23 — to pa je veliko, posebno fie upoštevamo, da gre za lesno predelovalno stroko. Da je potrebno napeti vse sile, da se tovarna dogradi in da se začeta investicija aktivira, potrju- je tudi prizadevanje kolektiva, da bi že v sedanjih prostorih kljub domala nevzdržnim pogojem kar najt>olj povečal vrednost iwoiz- vodnje. Tako imajo za letos v na- črtu, da bodo (brez upoštevanja aktiviranih investicij) proizvedli za preko 360 milijonov dinarjev. Ko bo pa tovarna pohištva dogra- jena, pa se bo vrednost njene pro- izvodnje povečala kar na blizu milijardo dinarjev. Tako bi Bre- žice dobile veliko in sodobno opremljeno industrijsko podjetje, kar je za ta predel zelo pomemb- no — in prav gotovo pri reševa- nju tega vprašanja ne moremo mimo te ugotovitve. Ko smo jih obiskali, smo jih po- barali tudi o možnostih za pove- čevanjem kvalitete. Takoj so nam pojasnili, da se bodo te možnosti z dograditvijo tovarne bistveno povečale. Sedanji pogoji namreč ne omogočajo popolne industrij- ske proizvodnje — naslanjajo se na polobrtniško proizvodnjo, ki je dražja in hkrati manj kakovostna ter po kakovosti neenovita. To pa je lahko navadno v šlcodo podjet- ju. Kajti tako kot kontinuirana proizvodnja skozi vse leto je pri plasiranju na zapadna tržišča po- trebno paziti tudi na kontimdra- nost kvalitete. Vse to pa bomo lahko dosegli le, ko bo dograjena tovarna, so nam dejali. Ko smo odhajali iz Brežic, smo dobili po več razgovorih močan vtis, da bo zares potrebno napeti vse sile, da se nova tovarna do konca dogradi. To je v interesu kolektiva, v interesu občine in vsekakor tudi v interesu vsega okraja. • r Iršič Novi zdravstveni dom, ki ga gradijo v Šmarju SEMINAR ZA NOVO SPREJETE DELAVCE Delovni kolektiv železarne v Storah že nekaj let posveča no- vim članom kolektiva veliko po- zornost. Tako so med ostalim za vse novo sprejete delavce prire- dili uvajalni seminar. Na teh se- minarjih so jih seznanili z na- stankom in razvojem podjetja do danes ter s perspektivnim razvo- jem. Prikazali so jim organizacij- sko strukturo podjetja in fimkci- jo posameznih sektorjev. Opozo- rili so jih na higiensko tehnične ukrepe, seznanili s sodelovanjem proizvajalcev pri upravljanju podjetja, s prizadevanjem pod- jetja za dvig standarda in z nači- nom ter možnostjo napredovanja. MOJ HIŠNI SVET Вжје so te zadeve slične in je težko pomoči tam, kjer je deset šli dvajset in celo več strank v eni hiši. Na našem stopnišču jih }e клг 20, imamo pa tri stopni- iča. Eisa je še nova, z izjemo sten na terasi, ki odpadajo, razpočenih odtočnih cevi, nekaj pobitih oken na hodnikih in popackanih ter i hieroglifi popisanih sten na stop- nišču. Stanovanja pa so d glav- nem D redu, le voda rada tu in tam poplavi stanovanja. No, to pač ne spada v našo kroniko, kajii niti tistega ne bi omenil, kako se je stanovalcem na tret- jem stopnišču zaradi prevelikega tmitla za čistost naredila huda nerodnost; da je umazana, smrd- ljiva brozga sredi zime zalila zaloge D kleteh. Še dolgo po tistem so vihali nosove in prav- zaprav tu tiči sol naše skromne zgodbe. Hišni svet je nabavil pralni ttroj. Velik, gromozanski, čudovit, odličen. Toda, brozga je pač za- smrdela in predsednik je bil kriv, da ni pravočasno odkril napake itanovalcev, zato so na občnem zboru stanovalcev padle trde, a odločne besede: pomanjkanje sa- oaoupravljanja. In tudi snažilka ¡e 9 svoji jezi, ker je bila poka- rana zaradi slabega čiščenja, te- ga dne dejala: pomanjkanje sa- mompravljanja. In večina je bila tiho. Nekateri pa so govorili o ko- marjih, ki sedajo na šipe ter jih •nečedijo. Stroj pa je stal sredi ttanovalceo in sprejemal obtožbe. Niso se mogli zediniti, kdo bo ;rvi pral, kdo bo sploh pral, ali o kdo sploh pral, ali je prav, da bi sploh prali in da so ga naročili in, in, in v nedogled je razprava premlevala stroj, ki je hrepenel po tem, da razbremeni лаае ljube žene in vpreže našo tnolčečnost 8 svojo tehnično eno- stavnostjo. Uialjenost, trde besede, zglaje- Ч« z vljudnostnim emajlom, a s temnimi izkušnjami predhodnega ozadja; vse je vrelo na dan. In 9sakih nekaj minut se je smejala *e ali ona skupina. Po dolgi in težki razpravi so ^»o/fii nov hišni svet, ki naj bi i^aredil seznam. Cas pa je tekel. Seznam se je sestavljal — poedinci, seveda ti- sti iz hišnega sveta pa so prali ter preizkušali pralni stroj, če je sposoben opraviti delo tako, kot se o njem govori. In sčasoma so vsi začeli prati na pralnem stro- ju ter so pozabili na brozgo, ki bo prihodnje leto poplavila naj- brž drugo ali prvo stopnišče. Vi- dite, tako ti je to. Kot skromni stanovalec imenitnega bloka sem opazil resničnost zgodovinskih besed, da tehnika z revolucionar- nimi skoki spreminja obdobja — v naši hiši namreč — ljudi. Stanovalec s seznama TRIDESETLETNI JUBILEJ SONK V preteklem tednu so se zbrali ^Rogaški Slatini bivši člani sin- *Utalinega gibanja gostinskih de- lÄvcev. Ob tej priložnosti so tudi •^^eradili tedanje prizadevne or- Sanizatorje. Organizirali so jo kot J^rokxïvno organizacijo natakarjev }» kuharjev (SONK), ki pa je po- "^Soroa dobivala vse bolj napre- ^«1 značaj. Zlasti tedaj, ko so v Vodstvo prišli mlajši tovariši. V hiši je mir potreben v zadnjih dveh številkah smo objavili dvoje mnenj prizadetih strank o istem spornem stanovanj- skem primeru. O njemu bi še lah- ko pisali, zlasti ker so posamezne okolnosti zanimive. Vendar me- nimo, da je zlasti v interesu pri- zadetih sosedov v isti hiši, da se duhovi pomirijo in da se mučno vzdušje, ki prav gotovo neugodno vpliva na počutje obeh družin, konča. To je zlasti še pomembno zavoljo tega, ker so Vanovškovi na obravnavi sami pristali na po- miritev in s tem tudi potegnili na- zaj svojo prijavo za pregon kršit- ve nedotakljivosti stanovanja. Hkrati pa je potrebno pripom- niti, da se v zadnjem času nekateri prebivalci »preradi« obračajo na uredništvo zavoljo nerešenih sta- novanjskih zadev. Prav je, če po- vemo, da je v Celju še dosti pe- rečih problemov in da bi ne prišli daleč, če bi se začeli spuščati v po- drobnosti. Bolj od tega je po- membno dejstvo, da si občinski ljudski odbor, tovarne, podjetja in ustanove prizadevajo, da bi s pospešeno stanovanjsko izgradnjo število nerešenih stanovanjskih problemov bistveno zmanjšali. Istočasno pa je gotovo, da je naloga tudi tiska, da z opozorili v posameznih primerih vpliva na zmanjševanje nezakonitega rav- nanja, kadar gre za sporne sta- novanjske zadeve. To zlasti velja za nasilne vselitve, za črne grad- nje, izrabljanje stanovanjskega fonda, za visoke izredne dohodke na račun podnajemnin in podob- no. Vendar menimo, da je teh po- javov v zadnjem času vedno manj. -m Žalčani so pohiteli Na zadnjem zasedanju ob- činskega ljudskega odbora v Žalcu so odborniki obeh zbo- rov podrobno obravnavali predlog družbenega plana in proračuna in obe temeljni listini po živahni razpravi z nekaterimi popravki tudi sprejeli. Žalska občina je bila pri tem prva, značilna pa je tudi ugotovitev, da so prav v žalski občini tudi najte- meljiteje pripravili druž- beni plan. V obeh temeljnih listinah je veliko zanimivih podrob- nosti, morda je med njimi značilna tudi ta, da je bilo lani v industriji zaposlenih 35'52 delavcev, da pa bodo to število spričo potreb zlasti v nekaterih obnovljenih to- varnah povečali na 3628. Skmpaj pa je v žalski občini bilo zaposlenih domala 6000 Irudi, od tega v kmetijstvu 809. Izraziteje pa predvidevajo povečanje v letošnjem letu produktivnosti. Skupaj za Tse panoge naj bi se pro- dukitvnost dela povečala za 19.1 odstotkov, in sicer naj- več T trgovini (37,8) in T in- dustriji za preko 20 odstot- kov. Družbeni načrt žalske ob- čine pa posveča še posebno pozornost osebni potrošnji in družbenemu standardu. Pri tem so še posebej pouda- rili potrebo po gradnji no- vega zdravstvenega doma т Žalcu in organizacijski kre- pitvi zdravstvene sluifce. Tokrat o nas Pred dnevi so se pogovo- rili o dosedanjem delu ko- miunisti iz našega podjetja — iz Celjskega tiska. Na konferenci so komunisti — člani kolektiva zlasti obrav- navali nekatere pojave, ka- terim bo v naslednjem ob- dobju potrebno posvetiti še posebno pozornost. Prav go- tovo je za razpravo in tudi delo komunistov v celjski tiskarni značilno, da posve- čajo posebno pozornost pro- izvodnji — problemom stroškov, proizvodnosti in povečevanju rentabilnosti in podobno. Tako so na konferenci člani zveze komunistov zlasti podrobno obravnavali probleme kvalitete in pogo- jev, ki bodo omogočili, da se kvaliteta tiskarsJkih izdel- kov še poveča. Na tem področju je kolektiv celjske tiskarne že veliko naredil, vendar posebni pogoji na trgu še stopnjujejo zahtevo po povečanju kvalitete. Ko so o teh problemih govorili, so udeleženci bili mnenja, da obstajajo znatne notranje rezerve, ki jih je vsekakor potrebno izkoristiti, kajti s povečanjem kvalitete in isto- časnem povečevanju pro- duktivnosti se ugodno spre- minja tudi struktura dohod- ka, kar vsekakor bistveno lahko vpliva tudi na delitev osebnih dohodkov in mož- nosti za ustvarjanje skladov, ki so podjetju zelo potrebnih Razen neposrednim pro- izvodnim problemom so ko- munisti iz celjske tiskarne podrobno govorili tudi o sistemu nagrajevanja. Res je, da je kolektiv v zadnjem času uveljavil stimulativen sistem nagrajevanja, da pa hkrati obstajajo še nekatere slabosti, ki jih bo v nasled- njem obdobju potrebno po- praviti. Gre predvsem za korekturo tistih posameznih primerov, ki so doslej kljub dobri volji in spričo začetnih težav včasih delovali tudi destimulativno. Hkrati pa so menili, da bo potrebna enot- nost pri nagrajevanju. Razen tega so podrobno govorili tudi o popolnem in pravilnem izkoriščanju stro- jev. To je prav gotovo eden od ključnih problemov, ka- teremu bo potrebno posvetiti še več pozornosti. Vse večja vloga zavoda za napredek gospodarstva že preko štiri leta obstoja celj- ski zavod za napredek gospodar- stva. V tem obdobju je zavod opravil veliko delo, hkrati pa je v celoti opravičil svoj obstoj. V tem času so izdelali celo vrsto ekonomskih analiz, studij, veliko težavnega raziskovalnega dela in opravili tudi pri izdelavi investi- cijske tehnične dokumentacije izredno pomembno in učinkovito delo. Zlasti pomembno je tudi dejstvo, da je zavod izredno veli- ko pomagal občinskim ljudskim odborom, ki so vse bolj želeli po- moči zavoda. Kajti mnogi ukrepi in odločitve so tako sloneli na trdnejših analizah in raziskavah. Tako je delo bilo temeljitejše, do- kumentirano in tudi učinkovitejše. Ob koncu lanskega leta se je k zavodu priključil še zavod za ur- banizem. To je polagoma postalo nujno potrebno, kajti le tako bo možno pri delu doseči veliko več- jo enovi tost in kompleksnost pri obravnavanju posameznih proble- mov. Ta kompleksnost se odraža predvsem v možnosti, da v okviru zavoda izdelajo kompletne studije nekega območja ali posameznih gospodarskih panog in vej. Pri tem gre za vsklajevanje regional- nih načrtov, zazidalnih načrtov in podobno. Kako resno so se pri zavodu za napredek zavzeli za reševanje posameznih perečih nalog nam pokaže struktura zaposlenih. Nji- hovo geslo ves čas je bilo in os- tane, da je potrebno predvsem strokovnost dela! Zaradi tega lah- ko tudi ugotovimo, da je pri njih kar 13 inženirjev, 10 tehnikov in 7 ekonomistov. Razen tega pa imajo že pet stalnih zunanjih so- delavcev. Kako veliko delo je opravil za- vod za napredek gospodarstva, nam pokaže tudi primerjava re- alizacije zavoda v 1961. letu in v lanskem letu. Finančni učinek za- voda se je v tem enoletnem raz- maku povečal kar od 44 milijo- nov na 111 milijonov dinarjev. Gre torej za velik skok, ki bi ga le težko pričakovali in tudi te- žavno razumeli, če bi v Celju ne bilo znano, s kako vnemo se pri zavodu letujejo vseh posameznih zastavljenih nalog in v kaki meri posvečajo posebno pozornost or- ganizaciji dela in racionalnemu izkoriščanju časa, zraven pa da- jejo še poseben poudarek kvali- teti izdelanih analiz, elaboratov in podobno. Zanimiv je tudi podatek, da je zavod lani izdelal kar preko 1100 raznih elaboratov, in sicer od te- ga kar skoraj tretjino za potrebe občinskih ljudskih odborov. Os- tali naročniki so gospodarske or- gani2:acije. Po ustanovitvi okrajne gospodarske zbornice pa se tudi ta poslužuje v veliki meri uslug za- voda, kar je umljivo in jasno, saj pri ocenjevanju posameznih po- javov s področja gospodarstva dokaj laže zbornica ob naslonitvi na podrobne analize tudi učin- koviteje posluje. Ta trdna vez se je že v začetku pokazala za zelo koristno, kar se je pokazalo tudi na zasedanjih upravnega odbora zbornice, kjer so lahko člani upravnega odbora razpravljali na podlagi podrobnih analiz in s tem tudi laže pa pravilneje zavzeli odločna stališča do posameznih problemov. Ob koncu lahko povemo le to, da je za celjski okraj tako učin- kovito delo zavoda za napredek gospodarstva zelo koristno, da pa bodo tudi nekatere gospodarske organizacije, ki so se doslej »^iz- ognile« sodelovanja z zavodom, to prakso bržčas v svojo korist mo- rale opustiti. — m »DIT;« tudi v žalcu Doslej inženirji in tehniki v žalski občini niso bili organizira- ni v enotno strokovno društvo. Le kmetijski strokovnjaki so ime- li posebno organizacijo, ki pa je bila le izpostava. Vendar so zlasti potrebe po strokovnih obravnavah nekaterih aktualnih problemov in tudi že- lja inženirjev in tehnikov, da ustanove svojo organizacijo ter- jale tudi ta formalni del. Tako so pred dnevi ustanovili lastno društvo, v katerem je v šestih strokah kar preko 250 inženirjev in tehnikov! Največ jih je že v kmetijski sekciji, nadalje v tek- stilni — precej pa je tudi rudar- ekih inženirjev in tehnikov. V žalski občini sodijo, da je bila pobuda za ustanovitev dru- štva in organizacijo sekcij izred- no pozitivna, kajti na tem območ- ju je zlasti razvito kmetijstvo in tudi tekstilna industrija. Razum- ljivo je, da obe sekciji pri nadal- njem razvoju obeh poglavitnih gospodarskih panog lahko bistve- no pomagajo. Predvsem sodijo, da so člani posameznih sekcij ob- vezni, da zlasti o nekaterih pro- blemih, ki 2:adevajo po navadi vse panoge, razpravljajo in da inten- zivno sodelujejo tudi pri pripra- vah temeljnih listin komune — pri družbenem planu, investicij- ski politiki in podobno. Istočasno pa ima osrednje dru- štvo DIT v Žalcu še širši program dela. Gre predvsem zato, da se strokovni kadri pravilno usmer^ ja j o, da ustvarijo možnosti za do- polnilno izobraževanje in da hkra- ti vključujejo svoje člane bolj neposredno v življenje komune. Razen tega je tudi razumljivo, da je lahko področje dela društvK DIT še bolj pestro, še zlasti zato, ker prav v Savinjslci /ioUni ne manjka zanimivosti, problemov in posebnosti, ki navadno vplivajo na pestrost dela društev. Gospodorski in |drug¡ problemi no cesti Žalski karneval je bil zelo obis- kan-«. V 2alcu se je v torek popol- dne kar trlo ljudi in zares ni bilo možno dobiti niti stojišča (!?) Si- cer so pa 2alčani tudi tokrat po- kazali, da v Savinjski dolini ne manjka šegavosti, a so hkrati v svojem karnevalu skušali zajeti vse najaktuelnejše dogodke zad- njega časa. To je bila tudi njiho- va izrazita posebnost, kajti vse maske karnevala so skušale na svoj način tudi opozoriti na kak problem ali proble? iček. Ves po- tek karnevala in tudi prireditve v veliki dvorani pa je celo prena- šala »žalska tele-VSEZIJA^<. Kajti hudomušnosti se niso nehale s po- vorko — bržčas pa se še tudi ne bodo! Savinjčani se namreč znajo šaliti, znajo zabavati, a znajo tudi delati. Najduhovitejše kreacije bi le težko izbralL Toda nekaj vam jih lahko naštejemo in hkrati tudi pojasnimo okolnosti, ki so nanje vplivale, kajti vsaka maska ali skupina mask ima posebno ozadje — in ne da bi ga poznali, bi si lahko tudi masko napačno raz- lagali. Med prvimi so prišli mimo šo- larji. Gradnja nove šole — ozi- roma težave zaradi pomanjkanja prostora je v 2alcu eden od prvih problemov. Skupina šolarjev — »z učiteljico« — je nosila takle napis: »Iščemo našo šolo!? Poma- gajte nam, razen tega pa onemu, ki jo najde, obljubljamo stalno mesto honorarnega direktorja na šoli! V zdravstvu je še pri njih ko- pica nerešenih problemov. To je javna tajna (!) — kreacija na kar- nevalu pa je bila takale: Na avto- mobilu je bilo precej zdravnikov in zdravstvenega osebja, zraven pa napis — V zdravstvu vse po starem in po starem vicu tudi »operacija uspela — jutri bo po- greb!* Naši sestavki o grešnem kozlu, ki so zadevali nekatere pojave v zdravstvenem domu, so vzbudili precej pozornosti. Savinjčani bi ne bili Savinjčani, če bi šli mimo tega. Takole so zadevo ponazorili: »Zakaj bi iskali grešnega »kozla*", ko vendar na kmetijah lahko do- bimo za nekaj tisočakov precej kozlov, ki bodo prenesli tudi vzde- vek »grešni-«. Razen tega pa pravi kozel, kot so ga imeli v povorki, ne bo delal nobenih skrbi, ubog- ljiv bo in tudi nima navade, da bi si želel previsoke osebne dohodke! Zanimiva je bila tudi realizaci- ja sedaj že »stare-« teme o rotaci- ji — občinsld funkcionarji raznih »branž-« so se na kamionu poseda- li kar s stola na stol — ali od ene do druge funkcije! Zanimiva je bila tudi otvoritev žalskega javnega stranišča, ki ga bo odslej to »mesto« potrebovalo. Pri tem niso pozabili, kar bo brž- čas zelo pomembno. Pravijo pa, da se niso do kraja zedinili, kate- ro »gradivo-« bodo jemali kot ma- terialno osnovo za nagrajevanje. Po včerajšnji prireditvi sođej^ bodo baje tekstilno tovarno Ju- teks preimenovali v gradben« podjetje — v tej tovarni namrei kar naprej gradijo(!), celo bolj intenzivno, baje, kot gradbeniki. Istočasno so imenovali tudi uUc^ kajti napovedali so skorajšnje imenovanje Žalca v mesto — čea da si nekateri po tiho žele, da bi postali »PRAVI malomeščani*« in ne kot doslej le »VELEVASCA- N1«. Kaj naj še zapišemo pod črto, morda le to, da je žalska priredi- tev po vsebini prekosila vse osta- le, da to ni posebno hudo za Vi- tanjčane, Mozirjane ali Kozjane, da pa je dejansko hkrati huda ob- sodba Celjanov, kajti v Celju je precej več pogojev, da bi pripra- vili tako in boljše pustovanje in ne nazadnje v Celju je tudi pre- cej več problemov, ki bi jih lahko uspešno karikirali. ....._________ MUe IrèU Pustni torek v Žalcu o CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 1. marca 1963 Visoke kazni za kršilce prometnih predpisov Celjski občinski ljudski odbor pripravlja nov odlok o ureditvi prometa na svojem območju. Pro- met v celjskem mestu je v zad- njem času tako narastel, da je treba doslej veljavni odlok o mar- sičem dopolniti. O novem odloku so razpravljali že v stanovanjskih skupnostih in tudi v nekaterih društvih; dopolnjen s pripombami In spremembami bo — če ga bo občinski ljudski odbor sprejel, se- veda — začel veljati v aprilu ali maju. Poglejmo, kaj odlok novega določa! V mestu naj bi prepovedali promet z vprežnimi vozili, tovor- nimi ročnimi vozički in tudi ne bodo več smeli goniti po celjskih ulicah živine. Vse to naj bi ve- ljalo za območje od bivšega mo- stu čez Savinjo — pri gostilni Pantner — po ulici XIV. divizije, Titovem trgu, Aškerčevi ulici, po Mariborski cesti do Levstikove ulice, po Gregorčičevi ulici do kri- žišča z Ljubljansko cesto in od tam po Jurčičevi ulici do obrežja Savinje. Promet s tovornimi vo- zički pa odlok prepoveduje tudi po cesti prvega reda od priključ- ka ceste iz Trnovelj v cesto I. re- da pri Majdičevem mlinu, do že- lezniškega prehoda v Medlogu. Dovoljeno pa je prečkanje cest in ulic na križišču Ljubljanske ceste s Čopovo ulico. Ta odločitev bo nedvomno moč- no prizadela voznike vprežnih vo- zil. Toda, če dobro pomislimo, ka- ko nemogoč je bil promet, ko so vprežna vozila vozila tudi v sa- mem najožjem mestnem središču, odlok razumemo in se z njim stri- njamo. Novi odlok bo v Celju dodobra uredil tudi parkiranje. Točno do- loča, kje lahko parkirajo tovorna vozila, kje osebni avtomobili in končno — kje lahko »parkirajo-« kolesa. Tako naj bi osebni avto- mobili in motoi-na kolesa parki- rali na parkirnem prostoru ob Gubčevi ulici, na Titovem trgu, v Razlagovi ulici, na Trgu V. kon- gresa, na parkirnem prostoru po- leg gostilne -Ojstrica«, na Trgu Svobode in na prostoru za občin- skim ljudskim odborom. Tovorni avtomobili bodo naáli svoj pro- stor na Mariborski cesti poleg ►»Kovinotehne* in na Ljubljanski cesti poleg »Avtomoto servisa«. In kolesa? Odlok prepoveduje pri- slanjanje koles na pločnike in zgradbe. Kolesa naj bodo shranje- na v kolesarnicah ali pa na pro- storih, ki bodo za to posebej do- ločeni. O parkiranju samo še to: kjer je parkiranje pod nadzor- stvom, morajo koristniki plačati določeno pristojbino. Ker je nekaj ulic v mestnem središču zaprtih, na nekaterih me- stih pa je parkiranje prepoveda- no, bo treba urediti tudi vpraša- nje preskrbe celjskih trgovin. Prav bi bilo, da bi se vozila, ki jim pripeljejo blago, ustavila kje v stranskih ulicah, ali pa da bi razkladanje in nakladanje opravi- li ponoči in tako manj ovirali promet. Različne razprave bo nedvomno sprožil tisti člen novega odloka, ki otrokom, ki še niso stari deset let, prepoveduje vožnjo s kolesom. Otroci pa, ki so med desetim in štirinajstim letom, bodo smeli na kolo le, če bodo imeli legitimacijo ali značko o opravljenem kole- sarskem izpitu. Otroci bodo la- hko te izpite opravili v šoli. Sploh bodo v šolah prometni vzgoji po- svetili več pozornosti. Da pa bi lahko teorijo kar najbolj združili s prakso, bodo pri hudinjsld šoli verjetno zgradili avtodrom, ki ga bodo za pouk o pravilni vožnji uporabljali šolarji, pa tudi avto- moto društva. Novi odlok predvideva seveda še marsikaj druugega: izvajalcem gradbenih del na cestah določa, da morajo gradbišča zavarovati tako, da ne ogrožajo varnosti, na- to — da bodo smeli kandidati za vozniške izpite voziti po mestu šele, ko bodo opravili več kot osem ur praktične vožnje itd. Za kršitev vseh teh določil do- loča novi odlok zelo visoke de- narne kazni — od pet sto do deset tisoč dinarjev! No, verjetno bomo zdaj dobro premislili, predno bo- mo ustavili vozilo na prepoveda- nem mestu. V prihodnjem razdobju bodo pristojni organi uredili tudi pre- hode za pešce, sistematičneje raz- poredili prometne znake, zaprli nekatere ceste v središču v obe, druge pa samo v eno smer itd. Vse to zato, da bi bil promet na naših ulicah čimbolj varen. Novi odlok o ureditvi prometa za območje celjske o()čine predvi- deva tudi, da morajo biti začetne in končne postaje avtobusov lo- kalnega in medkrajevnega prometa le na kraju, ki je določen kot avtobusna postaja Dr, Dušana Bercetaj ni več I Poslavljati se je vedno težko, sploh če se za vedno poslavljamo od prijateljev, dobrotnikov, očetov ... V noči od 21. do 22. febru- arja je prenehalo biti pleme- nito srce dr. Dušana Berceta, zdravnika, specialista, psihi- atra, šefa nevropsihiatričnega oddelka v Vojniku pri Celju Rodil se je 1921. leta v vasi Stare Seleme pri Slovenskih Konjicah. Študiral je v Celju in kasneje v Ljubljani, pa je moral zaradi okupacije štu- dije prekiniti. Po osnobndilvi se je zaposlil v raznih uprav- nih službah, leta /952 pa jo končal medicinsko fakulteto v Ljubljani. Njegove prve službe so bile v Polju, nato v Prištini, Idriji. Begunjah, nato pa je prišel na Štajer- sko, kjer je delal skupno z znanim specialistom dr. 7a- lokarjem, ki je ta čas organi- ziral in ustanavljal nevro- psihiatrični oddelek v Voj- niku. Kasneje ga je tudi prevzel in postal njegov predstojnik. Ko je dr. Berceta napadla težka zahrbtna bolezen, ni nihče pričakoval, da je koncu moči. Umrl je v letih svoje največje usivarinlne moči in nam zapustil veliko svojih uspehov. Od dr. Berceta se je poslo- vilo veliko ljudi — veliku njegovih znancev, ki so cenili njegovo veliko, humano delo, prijateljev in kolegov, nje- gova užaloščena družina — vsi prepričani, da smo z dr. Bercetom izgubili preda- nega, odličnega zdravstvene- ga delavca in velikega — človekal Zborovali so mladi ESPERANTISTI Preteklo nedeljo je bila v sejni dvorani Narodnega doma konfe- renca mladih eseperantistov celj- skih šol. Pred dvema letoma so si mladi esperantisti že osnovali bilten -PROGRESETO«. Tako so se od- ločili, da ga bodo začeli ponovno pisati. Tiskali ga bodo sami. V tem časopisu bodo objavljali svo- je članke, povesti, smešnice in ce- lo pesmi, seveda vse v esperant- skem jeziku. Pogovorili so se še, da bodo prirejali razstave iz ma- teriala, ki ga dobijo iz inozem- stva. Veliko odobravanja je bil dele- žen tudi predlog, da bi imeli skupne sestanke vsak mesec. Na teh sestankih se bodo pogovarjali o delu, prebirali bodo PROGRE- SETO, nekateri pa bodo nastopili tudi v kulturnem programu. Treba se bo učiti in izpopolnje- vati v jeziku, da bodo lahko te naloge opravili. Pri vsem tem pa bodo seveda pomagali starejši esperantisti. Darja Trčili trije tovornjaki Pretekli četrtek se je na avto- cesti Beograd—Ljubljana pripe- tila huda prometna nesreča. Proti Ljubljani je vozil tovorni avto- mobil, last »Transporta« iz Ljub- ljane, z velikim tovorom traktor- jev. Blizu naselja Drnovo je voz- nik opazil, da mu na poledeneli cesti zanaša prikolico. Zmanjšal je brzino, vendar ga je kljub te- mu zaneslo na levo stran ceste. V tem je iz ljubljanske strani pri- peljal drug tovorni avtomobil, last »Transporta« iz Postojne. Ko je videl, da je nasproti vozeči tovor- njak v kritični situaciji, je zape- ljal na skrajni desni rob ceste. Toda na poledeneli cesti ga je za- neslo na levo stran. Da je bila ne- sreča še večja, je tisti hip pripe- ljal iz Zagreba tretji tovorni av- tomobil, last »Transprometa-« iz Sabca. Opazil je bližajoča se ne- srečo in — pritisnil na zavore. Zaneslo ga je v levo in vsi trije tovornjaki so trčili. Tovor prvega avtomobila se je poškodoval — škode je za dva milijona dinarjev škode — medtem ko je je na to- vornjakih »samo« za tri sto tisoč dinarjev. Sicer pa je bil pretekli teden zelo »miren«. Nekaj manjših ka- rambolov zaradi poledice je po- vzročilo manjšo škodo in verjetno precej hude krvi. Opozorilo voz- nikom, naj vozijo previdno, pa velja tudi za prihodnji teden. fkRCÍN^KitlftESREC Sesreči pri smucanm Pri »muranju sta se ponesrefila: Jo- že Mastnak iz Prožinske vasi pri Šent- jurju — zlomil si je nogo in Bojan Beve i/. Šentjurja, ki je utrpel enako poškodbo. SNEG S STREHE JO JE ZASUL Na Marijo Kovačec iz Zaloške Gorice se je sesul sneg s strehe. Dobila je notranje poškodbe. AVTO JO JE PODRL Jnlko Mak je na cesti podrl avto. Pri tem si je ranila nogo. SMRTNA NESREČA Pretenkli petek se je v rudnika Za- bukovica smrtno ponesrečil 32-letni ru- dar Anton Kolar iz Zabukovice. Pri od- stranjevanju stojke se je nanj vsul plaz. ki mu je zadal takšne poškodbe, da jim je takoj podlegel. Družrni, ki jo zapušča, izrekamo is- kreno sožalje. Prijatelji tudi v nesreči Ni še leto dni tega, ko so bili v Celju med gosti iz Srbije tudi nekdanji gostitelji naših izseljen- cev iz Ćuprije. In že je tudi nje zadel težak udarec — poplava. Zato so nekatera celjska pod- jetja že priskočila našim prijate- ljem v pomoč. Med prvimi, ki jih je zabeležil občinski sindikalni svet, so bila naslednja podjetja: Tovarna žičnih izdelkov Celje 100.000 din. Železarna Store 15 ton železa. Tovarna emajlirane poso- de Celje 1 vagon posode. Cinkar- na Celje 500.000 din. Tovarna vol- nenih odej Skof ja vas 40 komadov volnenih odej v vrednosti 120.000 din. Celjski tisk Celje 100.000 din. Tkanina-Galanterija Celje manu- fakturni material v vrednosti 153.972 din. Gradbeno podjetje »Ingrad« Celje gradbeni material v znesku 1,000.000 din. Tovarna tehtnic 300.00Ó din. LIP »Savinja« Celje material v znesku 500.000 din. Tovarna perila Toper Celje 150 kom. moških srajc. Tovarna AERO Celje 100.000 din. Trgov- sko podjetje MODA Celje manu- fakturno blago v znesku 100.000 din. Prav je, da bi vsem tem in ostalim podjetjem, ki so pomoč nakazala direktno, sledila tudi še ostala podjetja v celjski in tudi ostalih občinah našega okraja. Uredništvo PRAV SO ODLOČILI Na pobudo sindikalne organi- zacije in organov samoupravlja- nja so v Železarni Store leta I960 uvedli toplo malico, ki jo priprav- lja in razaeljuje njihov obrat družbene prehrane. Konec mese- ca oktobra lanskega leta pa so pričeli pripravljati poleg toplega obroka še mrzli obrok malice, ta- ko, da imajo člani kolektiva pro- sto izbiro po obroku. Na oba ob- roka je naročenih 1.600 članov kolektiva ali 807o vseh zaposle- nih. Razen tega imajo obratni bi- fe, lei je dnevno založen s svežim kruhom, raznim pecivom, mesni- mi izdelki in brezalkoholno osve- žujočo pijačo. Kot dodatek delijfj za vroče obrate še šdpkov čaj v čajnici poleg bifeja. Stroški čaja bremenijo ekonomsko enoto in so preventivno sredstvo. Sleherni obrat seznanijo z jedilnikom za teden dni vnaprej in tako omogo- čajo prosto izbiro obroka. V letu 1962 je bilo razdeljenih 862.690 toplih in mrzlih obrokov malice. V znamenju pusta . Mrzel veter in Pust sta d sredo dopoldne poskrbela, da so bile celjske ulice skoraj popolnoma prazne. Pričako- vali bi, da bo tako tudi na celjski tržnici. Pa ni bilol Tam je bila sreda spet naj- boljši tržni dan — kot po navadi. »Za praznike, je bilo.. .< je začel tovariš Murko. >Za kakšne praznike?*, sem presenečeno vprašala. »Za pustne praznike, ven- dar,x se je nasmehnil trzni nadzornik, tovariš Murko. »No, za pustne praznike je bil trg lepo preskrbljen. Bilo je celo precej hrena, ki so ga prodajali po 200 do 150 di- narjev, mleka je celo osta- jalo, bilo pa je dovqlj tudi mlečnih izdelkov in perut- nine.a T^Kaj pa cene?€ »Začniva pri krompirju! Prodaja ga samo socialistični sektor in to po 42 dinarjev kilogram, belo glavnato zelje je po 120 do 200 dinarjev, rdečega pa so prinesli na trg samo privatni proizvajalci in je bil po 200 dinarjev kilo- gram. Kislo zelje smo proda- jali po 80 do too. Agropromei pa mu je za 20 dinarjev zvi- šal ceno. Kisla repa je bila po 70 dinarjev, solate pa ni bilo. Radič je poslalo na trg samo Vrtnarstvo Celie in mu diilorilo ceno 800 dinarjev. Tudi Ptujčane je Piist pobo- del. Na trgu je bilo namreč zelo malo čebule, ki je sicer i? Ptuja veliko pripeljejo. Kolikor je je bilo. pa so jo prodajali po 140 dinarjev.^ Zvedeli smo. da so se pre- tekli teden lepo izkazali pre- bivalci Brčkega, ki so na celisko tržnico poslali večje količine suhih sliv in to po 140 dinarjev. Kljub temu, da imajo naši proizvajalci manj stroškov s prevozi, so njihove suhe slive za deset dinarjev dražje. Zanimivo! Ostalo sadje pa so cenili takole: grozdje 250 dinarjev, poma- ranče 270. limone 260. suhe fige pa od 100 do 320 dinar- jev. Za jajčka napišimo nov odstavek in kritiko, ki se je skozi tale tržna poročila vlekla več mesecev, spreme- nimo v pohvalo. Le-ta se se- veda ne nanaša na ceno. ki je še zmeraj mnoso prev'ška se- stra iz Lopate. J(i/ef Prevolnik, avto- mehanik iz Misl^njske Dobrave in Jo- žefa Kampuš. krifjačica i/. Celja. Anton Kampoš, kmetijski tehnik in Ljudmila Mogu. kuharica, oba iz Dobrne. Stani- slav Cokan. kmetovalec 'z GOhridske legeneno političnih organizacij, ki osnutke načelno osvoje, kajti v *^o]ičinah na ta način odmerjamo ^potrebno kri< za raznotere de- javnosti. Pojasnilo v zadnji številki našega lista se nam je v članek ^>Tokrat o kmetijskem in blagovnem pro- metnem šolanju« vrinila neljuba, napačna trditev o tem, da ima- jo v šolskem centru za blagovni promet ter v gostinski šoli v Ce- lju in gospodinjski šoli v Šentjur- ju v oddelkih strnjene raznovrst- ne poküce, kar naj bi oviralo kva- liteten pouk. Delni vzrok krivde je v posploševanju teh pomanj- kljivosti iz centrov za vzgajanje obrtniškega in industrijskega kad- ra, kar se običajno uokvirja v ta- ko imenovane poklicne šole. Ravno te omenjene šole imajo že vrsto let združene samo naj- ožje sorodne poklice, kajti jasno je, da pravzaprav obstoja en sam prodajalec, ki je ločen le na tr- govino živilske stroke in na tr- govino za industrijske izdelke. Šolanje v tem centru je dvo- stopenjsko. V prvi stopnji dobi dijak osnovno kvalifikacijo, za- tem pa lahko stopi v drugosto- penjski študij, kot je poslovodski ali aranžerski oddelek (ki traja po leto dni). Imajo pa tudi sred- nje komercialni oddelek (čas tra- janja 2 leti). Prav v šolskem centru za bla- govni promet in v gostinski šoli v Celju je pouk izredno kvalite- ten — v ničemer pa ne zaostaja gospodinjska šola v Šentjurju, ki skupno s celjsko gostinsko šolo vzgaja okrog 60 kuharjev in 60 natakarjev. VEČER PESMI IN ARIJ V sredo, 6. marca, se nam bosta predstavila v Narodnem domu Ile- ana Bratuš-Kacjanova (sopran) in Jožo Stabej z večerom pesmi in arij. Bratuževa nam je znanka z naše radiotelevizije. Na koncert- ni oder je stopila 1959. leta po uspešnem 3. mestu na tekmovanju jugoslovanskih pevcev in instru- mentalistov. Jože Stabej (bas) je dosegel 1959. leta prvo mesto na tekmo- vanju v Zagrebu ter se uvrstil med finaliste mednarodnega tek- movanja -«Bel canto«. Šoštanjska občina premalo skrbi za „svoja otroka" V lanskem letu je po nekajmesečnem zatišju o- živela knjižničarska dejav- nost v šoštanjski občini, saj je slednjič le bila usta- novljena samostojna, ljud- ska, matična knjižnica v Velenju, šoštanjska pa je po sedemmesečnem mrt- vilu znova začela osvajati krog bralcev. In sedaj naj bi vse teklo v redu, saj so pred dnevi sprejeli pravila knjižnice na svetu za kulturo in pros- veto, in je le-te potrdil tu- di občinski ljudski odbor. Toda s sredstvi nikakor ne kaže najboljše. V le- tošnjem letu sta obe knjiž- nici dobili 1,5 milijona za celotno dejavnost. Pri tem pa kažejo potrebe za oseb- ne dohodke stalne knjiž- ničarke v Velenju in ho- norarnega knjižničarja v Šoštanju ter najemnine za oba prostora višino 1,5 in celo nekaj več. Le kako naj knjižnica živi in deluje, če lahko zgolj izposoja knjige, ki jih ima in ne more zasle- dovati najvažnejše pri svo- ji dejavnosti: zbiranje in nabavljanje knjig. S temi pičlimi sredstvi smo resda omogočili življenje kjižni- ci, toda rast bo »rahitična«. Prav bi bilo, če bi ven- darle v okviru proračuna našli rešitev, saj nekaj stotisoč dinarjev že lahko omogoči nakup vsaj naj- važnejših novitet, medtem ko moramo vsi vedeti, da bo matična knjižnica šele tisti hip matična, ko bo imela uresničene materi- alne pogoje za svojo fun- kcionalnost. Vemo, da so knjižnice na statusu samostojnih ustanov, katere je ustano- vil občinski ljudski odbor, zato je njihovo življenje pač v celoti odvisno od razumevanja te važne kulturno-politične vzgojne ustanove. ^„.^,____„ Pesnik hmelievk in mravljišč Te dni smo obiskali mladega, 26-letnega slikarja — pesnika hmeljevk in mravljišč — Andre- ja Ajdiča, ki je pred nedavnim razstavljal svoja olja in grafiko v Ljubljani. To je bila doslej nje- gova šesta razstava (četrta samo- stojna). Srečal sem ga sredi njegovih snovanj. In kmalu sva našla skup- ni jezik o osnovni temi njegovega iskanja. Epopejično »pisanje-« nje- govega čopiča je našlo svoji tesno povezani, čeprav diametralni te- žišči. Kot da je razpet med hme- Ijevkami in mravljiščem. Medtem ko se utapljaš v svoj- stveno »neoromantiko« prvobitne navezanosti na folkloro njegove edinstvene doline ter z njim vred poromaš v svet, ki še obstaja, a bo kmalu odmaknjen, pozabljen, povožen od civilizacije, srečuješ v raznoraznih rešitvah mravljišč iskanje človeka, njegove vredno- sti, pomembnosti ter velik, resen opomin vseh za vse. # Kaj vas je vodilo k likovne- mu reševanju hmeljevk? # Dejstvo, da ta folklora izu- mira. Vsak čas bodo hmeljevke nadomestili betonski stebri in ži- ce; drobna, razdrobljena polja se vedno bolj izgubljajo med veli- kimi modernimi ploskvami. Staro umira počasi in krčevito. In v teh gostih oblikah hmeljevk v pira- midah vidim »vero« savinjskega kmeta, vero mojih očetov. In prod nata, razdobljena zemlja je popi- sana s to neomajno vero drobne- ga malega človeka. Čutim, da mo- ram to izročilo ohraniti. # In vaša druga likovna skraj- nost? # To pa je moje likovno raz- mišljanje; moj vstop v makro in mikro svet. Iščem vezi med po- membnostjo in nepomembnostjo posameznika v družbi, ki jo po- nazarjam v mravljišču. # V nekaterih vaših delih iz cikla mravljišča je čutiti strah pred nečim in nekakšen upor pred strahom, ki je neizbrisljiv. Od kod to? # Zadeli ste v živo. To je strah in upor in bojazen, da je upor jalov. V delu »Požig mravljišča« sem podoživel svojo lastno, drob- no, a vendar še danes zame naj- grozljiveje dejanje iz zadnjih dni vojne, katero sem doživljal kot mali otrok. Ф Slišal sem, da imate kar tri poklice? # Ne drži popolnoma? Po kon- čani nižji gimnaziji sem se izučil za zlatarja, zatem pa sem napra- vil tri letnike šole za umetno obrt v Ljubljani, a je zaradi ne- kih spornih zadev nisem končal. Zato vest o drugem poklicu ni resnična. Tretji poklic pa sem pri- dobil na akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Trenutno pa sem v težavah, ker nimam službe in sem tudi s sredstvi za svoj svo- bodni poklic precej na tesnem. # Kje ste vse doslej razsta- vljali in kje nameravate v pri- hodnje? # V Ljubljani (dvakrat), v Ve- lenju, v Celju, v Slovenjem Grad- cu in na Dunaju. Želel bi uresni- čiti povabilo za v Tokio, vendar je to nemogoče. Upam le, da bom v kratkem lahko razstavljal v Pa- rizu. Prva skrb- Velenjski muzej Na zadnji seji sveta za presve- to in kulturo občine Šoštanj so razpravljali med drugim tudi o programu za bodoče delo. Kot najibistvenejšo nalogo v letu si je svet zadal dokončno ureditev »muzejske zbirke v Velenju«. To vprašanje se vleče že nekaj let. Rudnik lignita je doslej vložil že okrog 20 milijonov sredstev v prenavljanje velenjskega gra- du in zbiranje predmetov, vendar pa je jasno, da bodo slej ko prej morala vsa podjetja šaleške do- line pristopiti kot soustanovitelji ter rešiti vprašanje obsega zbir- ke, način finansiranja in urediti kadrovsko vprašanje. Doslej je finansiranje upravnika te zbirke potekalo po čudnih ovinkih, tako da je le-ta prejemal osebne pre- jemke na osnovni šoli v Velenju, kar pa je najbrže dokaj čudno. Svet bo v letošnjem letu te- meljito analiziral delovanje ljudsko prosvetnih društev ter preko občinske zveze Svobod viplival na prilagajanje tistih ot)lik dela, ki ustrezajo poraja- jočim se potrebam. Proučil pa bo tudi mrežo prosvetnih domov v občini in določil, kateri domovi bodo persipektivno služili svoje- mu namenu, kajti le-te bo treba redno vzdrževati in izpopolje- vati. Prav tako pa bo izdelal ne- kakšen »kulturni koledar«, v ka- terem bo nakazal, katere državne in kulturne praznike naj društva sama proslave, da ne bo čakanja na vmešavanje drugih organiza- cij ter seveda tudi tu in tam kaj pozab. Posebno skrb bo svet za kul- turo in presveto posvetil film- skim programskim svetom, kate- rih delo se že v kratkem obdobju obstoja zrcali v boljši program- ski politiki kino podjetij. Vso podporo pa bo svet nudil občinski matični knjižnici, da bo lahko zaživela ter uresničila svojo funkcijo izpopolnjevanja mreže knjižnic na območju ob- čine. Pereče vprašanje je še vedno, odkod finansirati nesamo- stojne knjižnice ljudsko prosvet- nih društev. Svet se zaveda, da je uresni- čitev večine nalog v tesni pove- zanosti z novoustanovljenim skladom za kulturo in presveto, v katerega se zaenkrat steka žal premalo sredstev. Takšen odnos, naj je še tako upravičen z gle- dišč trenutno važnejših potreb, pa kaže na preslab posluh važ- nosti »dolgoročnih kulturnih in- vesticij«. -j DOBRI OBETI Številni obiski občnih zborov društev prijateljev mladine y šoštanjski občini so najboljši dokaz, da občani zavestno sode- lujejo tam, kjer čutijo, da je njihov neposredni vpliv odloči- len. Prav posebej je čutiti skrb staršev, ki se vse bolj vprašu- jejo, kakšen je in kakšen bo jutri njihov otrok. Zato smo lahko pred dnevi bili priča sko- rajda polne dvorane ob priliki občnega zbora v Šoštanju. V številni in bogati razpravi so starši prikazovali probleme doma in v šoli, največ poudarka pa so dali predvsem predšolski : mladini in problemom tistih \ otrok, kjer sta oče in mati za- poslena. Ugotovili so, da je doslej bilo premalo skr^bi za pri- merno razvedrilo mladine v j prostem času. Tako zadnja leta ni bilo društva razen košarke, ki bi vključevalo mladino v svoje vrste^ Še vedno pa je nerešeno vprašanje mladinskega kotička — kluba. Kritično so ocenili repertoar- sko politiko kino podjetja in ne- dovoljno kontrolo pri filmih, ki niso primerni za mladino. Stari odbor je podal program za v bodoče in kot kaže bodo v skrbi za mladino v prihodnje storili vse več kot doslej. Izvolili so nov U-članski od- bor, kateremu predseduje tova- rišica Ivanka Rabič, upravnica vzgojno varstvene ustanove v Šoštanju. Zanimivo je, da so v upravnem odboru predstavniki Ivanka Rabič — nov predsednik društva prijateljev mladine v Šoštanju vseh podjetij iz Šoštanja; že sa- mo to kaže, da bo v bodoče za- gotovljena široka skrtb za vzgojo mladine. V uvodnem delu so cicibani з šestimi točkami drobnega, a pri- srčnega programa pokazali, kaj vse se nauče v vrtcu. -ik V četrtek štartajo v Šmarju Medtem ko so v Letušu že utihnili zadnji glasovi gostov in se navdušenje nad 4-đnevnim kulturnim praznikom počasi polega, potekajo v Šmarju zadnje priprave. Sektorska revija v Šmarju bo v dneh od 7. do 10. marca. Ker žal nimajo v Šmarju kulturnega doma, pripravljajo dvo- rano v gostinskem podjetju »Pri Habjanu«. Na izbirno tekmovanje za sektorsko revijo občin Celje, Laško, Konjice, Šentjur in Šmarje se je prijavilo dokaj več društev kot za Letuš. Prav zato je že sama izbira imela lažje ielo. Razveseljivo pa je in vsaj rešilno za Svobode v okraju, da bodo v tem predelu nastopile vendarle tri Svobode. Za sedaj je znanih že pet tekmovalcev, in sicer so to: DPD Svobode iz Zreč, Stor in Zagrada, dalje prosvetno druš- tvo iz Škofje vasi in Delavski oder iz Celja. Slednji bo na- stopal z mladinskim delom »Bogatin in zdravilni kamen« (v režiji Cveta Vernika). Že sedaj pa nekateri napovedujejo ble- steč uspeh Svobode iz Stor, ki kaže, da bo letošnji okrajni prvak, in to z odlično jezikovno in isrralsko obdelanim delom »Cristopher Bean-« (v režiji Borisa Vudlerja). 3 CELJSKI TEDNIK STEV. 8—1. marca 19C3 Na 4,5 hektarjih 13 g!av živine Zakaj gre? ] PRED Časom, ko smo pisali o delnem nazado-: VANJU POSLOVNEGA SODELOVANJA V NEKATERIH PREDELIH CELJSKEGA OKRAJA, SO NAM TO NEKATE- RI ZAMERILI. POZNEJE SMO ZA PRIMER IZDELALI TUDI ANALIZO IN M02N0STI ZA POVEČANJE ŽIV- LJENJSKE RAVNI V PREDELIH, KJER OBSTOJAJO PO- GOJI ZA ŽIVINOREJO. 2AL SO NAM ZLASTI NEKATERI STROKOVNJAKI TO OPOREKALI. ZDI SE KOT, DA PRO- BLEMA NISO DOJELI — NITI SE VANJ NISO POGLO- BILL NAJMOČNEJŠI ARGUMENT Z NJIHOVE STRANI PA JE BIL, DA JE TO MOŽNO LE V SAVINJSKI DOLINI, DRUGJE PA NE. Zaradi tega smo zaprosili za mnenje ljudi iz osrednje savinj- ske kmetijske zadruge in žalskega veterinarja tovariša Vebra. Ta pa nam je takole dejal: Napačno bi bilo, če bi vam sam pojasnil vrednosti intenzivne ži- vinoreje. To bi bržčas mnogi na- pak razumeli. Najbolje je, če pri- stopite do enega izmed naših ži- vinorejcev, in sicer do takega, ki živi izven dolinskega predela in ki nima pogojev za gojitev hme- lja. Tako smo se po tem posvetu pogovarjali z enim od Brišnikov, ki imajo domačijo iznad Prekope v polhribovitem predelu. Kratek razgovor je vse naše raču- ne postavil na glavo, in siuer jih je še stopnjeval. Stanje se je po- kazalo za še ugodnejše, kot smo si lahko predstavljali. V našem sestavku je bil pouda- rek, da je možno na 8 do 10 hek- tarjih obdelovalne zemlje gojiti do petnajst glav živine. Brišnikovi pa imajo na 4,5 hektarjih v Iilevu po 13 glav živine! Zraven pa se tudi letošnjega leta, ki je bil za krmno osnovo neugodno, ne boje — morda bo nekaj tednov težav- no, tako pravijo, toda živina ne bo podhranjena. Ko smo ga vprašali, ali se jim živinoreja izplača, je mirno od- govoril, da so jo dvignili do te meje, da hmelj ni več na prvem mestu in da ga zaradi tega imajo vse manj. Toda, je hkrati pouda- ril, pri živinoreji ni dovolj le in- tenzivnost, temveč je potrebna visoka intenzivnost. Pet let že res- no na njihovi domačiji dvigajo živinorejo. Prvo kar so ugotovili je, da je treba tudi orno zemljo spremeniti in uporabiti za pro- izvodnjo krmnin. Razen tega pa je značilen tudi podatek, da so lani, na 4,5 ha porabili 6 ton umet- nih gnojil, in sicer poleg narav- nega gnoja, ki ga imajo dovolj spričo velikega števila živine v hlevih. Istočasno ves čas pozorno spremljajo napredek živine in tu- di kvaliteto, kajti vsako živinče, ki ima slabše možnosti za razvoj, sproti odstranijo iz hleva. To bi namreč bilo le zapravljanje dra- gocene krme. Hkrati pa so ugotovili, da je vzporedno možno rediti tudi be- kone (4 do 5) v eni skupini — a v dveh skupinah v enem letu. Ekonomska računica pokaže, da bi večje število ali tudi manjše zmanjšalo uspeh poslovanja. Brišnikovi pa istočasno poudar- jajo, da je za tak hiter napredek in na možnosti še boljšega izkoriš- čanja zemlje (sodijo, da bi lahko sčasoma povečali uspeh za naj- manj 25 odstotkov) potrebno tes- no sodelovanje s strokovnjaki — največ sta jim pomagala inž. Ma- rolt in veterinar dr. Veber. Pač pa je logično, da je nasvete strokov- njakov potrebno dosledno upošte- vati, razen tega pa so tudi pove- dali, da niso bili redki primeri, ko je veterinar tudi sredi noči pri- šel na pomoč živini — intenzivna živinoreja je občutljivo delo in zato so mu hvaležni. —o— Ta sestavek nima namena, da bi kogarkoli hvalil ali druge gra- jal. Njegov namen je s praktič- nim primerom dokazati, kaj je možno doseči s pravilno organi- ziranim poslovnim sodelovanjem med zadrugo in kmetovalci, hkra- ti pa je poduk vsem tistim, ki tr- dijo, da je predpostavka o mož- nostih razvoja živinoreje v našem okraju le teoretična postavka. Naj na koncu povemo še to, da smo sestavek napisali tudi zato, ker so se ljudje obračali s pismi in prošnjami na nas, kako bi živi- norejo v njihovem kraju tudi ure- dili. Tega jim ne moremo sveto- vati — morda lahko posredujejo nekatere izkušnje — svetujejo pa jim lahko neposredno in učinkovi- to hniki in kmetijski inženirji na njihovem območju. Mile Iršič Naš razgovor - Naš razgovor - Noš razgovor Lastna proizvodnja mora biti prva skrb Pred dnevi smo se pogovarjali z upravnilcom ekonomije v Rim- skih Toplicah, ki spada h kmetij- ski zadrugi Laško, Milanom Ver- , šecem. Povedal nam je nekatere posebnosti njihove proizvodnje. Takole je dejal: ISTaš obrat ima sedaj okoli 70 hektarjev obdelovalne zemlje. To je dovolj seveda le za začetek, kajti sodimo, da bomo že v krat- kem času lahko zbrali v enoten kompleks skupaj okoli 200 hektar- jev. Več pa tudi ob najboljši vo- lji ne bo šlo, kajti v kotlini nad ^ in pod Rimsldmi Toplicami ni več ] ustreznih zemljišč. 1 Zanimivi pa so pri nas podatld i o proizvodnji hmelja. Sedaj ima- i mo okoli 6,5 hektarjev hmeljišč. Naj na začetku že povem, da smo še pred tremi leti zastran hmelja bili zaskrbljeni, kajti tedaj smo dosezali donose le nekaj nad 450 kilogramov na hektar, in sicer celo slabših vrst. To nas je skr- belo, toda sedaj lahko mirno re- čemo, da so tedanji rezultati bili posledica subjektivnih slabosti. To potrjuje tedanje stanje. Tako smo lani dosegli donos kar 1.700 kilo- gramov na hektar in večina hme- lja je bila prve in druge kako- vostne vrste. Zaradi tega tudi nameravamo povečati hmeljske površine, in si- cer do petnajst hektarjev. Več bi na našem območju ne bilo umest- no, kajti pvosebnosti vzgoje hme- lja tega ne dovoljujejo. Že letos pa nameravamo urediti pet hek- tarjev novih hmeljevih nasadov, in sicer polovica spomladi — dru- gi del pa v jeseni. Hkrati pa je za naše območje zelo zanimiva živinoreja, kjer smo doslej zabeležili zelo doijre us-^^he. Glavna težava je pomanj- kanje ustreznih hlevov. Sedaj imamo 27 krav molznic in 30 pi- tai>cev. To Število pa je potrebno vsaj podvojiti. Razen tega, da eta obe zdraviliSä in večja naselja ugodno tržišče za mleko in mleč- ne proizvode, bo potrebno pove- čati število molznic na 50, imamo pa tudi možnosti povečati čredo pitancev na sedemdeset. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je na zadnjem zasedanju za- družnega sveta bila zlasti živah- na razprava tedaj, ko smo obrav- navali vprašanje, kako vložiti raz- položljiva investicijska sredstva. Odločili smo se, da imata uredi- tev hleva in zemljišča prednost, nadalje pa ureditev plantažnih nasadov pri Vrhu in podobno. To- rej se tudi iz tega dokaj jasno lahko vidi smer našega razvoja — namreč, da vso pozornost po- svečamo lastni proizvodnji in se- veda hkrati s tem tudi vzporedno krepimo tudi poslovno sodelova- nje med zadrugo in kmetovalci. Rudi Resnik 60 LETNIK Te dni je slavil 60. obletnico življenja tov. Rudi Resnik. Tovariš Resnik je doma iz Marija Gradca pri Laškem, na realki pa se je šolal v Mariboru. Okupator ga je takoj po prihodu zaprl, ko so ga izpustili pa je stopil v vrste borcev NOV. Sedaj je rezervni kapetan. Jubilant je tudi po vojni ak- tivno sodeloval pri izgradnji na- še dežele in nekaj časa delal kot poverjenik za gozdarstvo na OLG v Celju. Za uspešno delo in prizade- vanje je dobil tudi Orden zaslu- ge za narod. Med Kozjani, kjer živi, je zelo priljubljen. Ob mnogih čestitkah k jubileju se pridružujemo še mi. Kmetijski problemi v Braslovčah Pred dnevi so imeli komunisti v Braslovčah svojo letno konferen- co. Razen nekaterih organizacij- skih in podobnih problemov so razpravljali zlasti živo o kmetij- stvu, kar je za njihovo območje tudi razumljivo; saj gre za kme- tijski predel, kjer se vsak napre- dek ali slabost v kmetijstvu odra- ža tudi v vseh ostalih panogah in dejavnostih kraja. Zlasti podrobno so govorili o nalogah osnovne organizacije pri nadaljnji Icrepitvi in usmerjanju ter spodbujanju zadružnikov k še intenzivnejšemu sodelovanju z zadrugo. Pri tem so v Braslovčah poudarili, da je delo kljub večjim nalogam v zadnjem času precej laže, ker se že občutijo uspehi prizadevanj — na teh pa je pre- pričevalno delo dokaj laže. V Braslovčah pa smo podrobno ocenili tudi dosedanji razvoj in možnosti nadaljnjega razvoja kra- \ ja. Res je sicer, da so Braslovče i nekoliko odmaknjene — zavoljo i tega pa razgibanost v kraju ni od- Î padla — narobe v mnogih prime- ^ rih so jo še povečali. Zlasti smo- trno so znali izkoristiti prostore v aovem domu, kjer so uredili lično klubsko sobo in podobno. Hkrati pa bi bilo narobe, če bi trdili, da v Braslovčah ni problemov, da ni težav in podobno. Te obstajajo, toda Braslovčani pravijo, da je vse težave s skupnimi močmi mož- no premagati in tako hočejo tudi v naslednjem obdobju delati. Ce s tega stališča ocenjujemo nVhovo konferenco, lanko tudi ugotovimo, da je bila med vaški- mi ena od najboljàih v občini — zanimivo pa je, da so podobno ži- vahne in plodne bile tudi krajev- ne konference SZDU Vie to pri- ča o tem, da Braslovčani zares težijo, da bi s skupnimi močmi na- redili kar največ. -1. Tečajnice pri praktičnem pouku v Žalcu Letos ђРШМЖи na gori Oljki TUDI V GOSTINSTVU PRIBLIŽATI USLUGE GOSTOM Turizem je važna in postaja vedno važnejša gospodarska pa- noga tudi za naše komune. Tako kot v ostalih panogah gospodar- stva velja za turizem in gostin- stvo, da zahtevajo spremembe v gospodarskem in družbenem živ- ljenju bistveno drugačen odnos do potrošnika. Odnos do doma- čega potrošnika in do tujega, saj hočemo dvigniti priliv tujih turi- stov. Pri tem moramo bolje izko- riščati že obstoječe gostinske ka- pacitete in možnosti. Tudi manjša gostinska podjetja lahko odigra- vajo mnogo pomembnejšo vlogo. Gostinska podjetja na žalskem območju predvidevajo v letoš- njem letu dvigniti promet za 20,7 odstotkov. Dopolnila bodo izbor živil in pijač ter uredila letne vr- tove na Pirešici, v Žalcu in v Grižah. S sodelovanjem s turistič- nimi, prosvetnimi in drugimi dru- štvi bo letos v okviru turistične- ga tedna organiziran >->-piknik<-< na gori Oljki, v Preboldu pa »Hme- ljarski likof«, ki bi naj ostal kot vsakoletna turistična zanimivost v Savinjski dolini. Ne samo kje, tudi kako in kaj nudimo gostu in turistu postaja vedno važnejše za čim večji do- tok naših in tujih turistov. Go- stinski šolski center pri gospodar- ski zbornici v Celju je organiziral v Žalcu tečaj za strežbo. Obisku- je* ga 14 tovarišic in obsega 60 ur prakse v strežbi in 60 ur teorije: poslovna tehnika, higiena pre- hrane in ravnanje z živili in pi- jačami v bifeju in pouk iz pre- hrane sploh. Praktični del tečaja je bil v gostinskih prostorih Ko- lodvorske restavracije v Žalcu, teoretični del pa na Zavodu za napredek gospodinjstva. Se več slcrbi bo potrebno po- svetiti asortimanu jedil in vna- šati več novosti. Pripravljati bo- mo morali več domačih speciali- tet in jedilnike kombinirati bolj sodobno. Izogibati se moramo to- gih kombinacij in nuditi samo tista standardna jedila, ki jih naš potrošnik ima lahko vsak dan do- ma. Te principe je potrebno upo- števati pri obnovi gostinskih ku- hinj. Asortiman lahko zboljšamo že z dodatnim kosom moderne opreme. Turistična društva naj se čim bolj organsko vključijo v življe- nje in delo komune, v celotni ičo- munalni sistem in tako pospešu- jejo krajevni turizem v okvíxu krajevnih skupnosti v komuni. V krajevnih skupnostih bomo mo- rali angažirati tudi tiste zasebni- ke, ki želijo nuditi turistične uslu- ge. Morda bomo morali letos naj- ti še nekaj sredstev za to, da bo- mo v tem pogledu več storili. D. J. Priprove za seminar V konjiški občini bo občinski sindikalni svet zbral podatke o tem, kako daleč so posamezna podjetja pri sestavah statutov podjetij. Z vrsto vprašanj v obliki ankete bo na ta način uvi- del, katerim podjetjem je po- trebna pomoč in za katera vpra- šanja. V začetku marca pa bo sklical širše posvetovanje s pred- stavniki gospodarskih organiza- cij, da bodo skupno rešili sporna vprašanja. Dve in pol ure zaradi Icrpice zemlje Pred dnevi smo srečali starejšo ženico, ki je šla peš od Stor proti Šentjurju. Zamudila je avtobus, pobarali smo jo, kako to, da se je odločila, da bo šla naprej kar peš. Pa nam je tole povedala: Od Stor do Šentjurja je le del poti do našega doma, glavni del je treba prehoditi od Šentjurja do Brez nad Laškim, kjer stanu- jemo. To pa je kar dve in pol ure hoda. Zraven pa je še pristavila, da mož, ki je zaposlen v šiorski železarni, vsak dan prehodi to poi do Šentjurja, in sicer dvakrat: zjutraj, ko gre na delo in popol- dne, ko se vrača. Zjutraj zaradi tega vstaja med drugo in tretjo uro, domov pa se vrača šele po peti uri. Seveda je to hudo, je pri- stavila, mož je od te dolge poti hudo izmučen, toda — kako si naj pomagamo? Zlasti še zato, ker naši vztrajajo tu zaradi koščka zemlje, ki ne prinaša domala no- bene koristi. Z možem bi sicer imela možnost, da si najdeva sta- novanje kje nižje — toda tako pač hodi on vsak dan, a tudi mi ho- dimo. To je le delček velikega prob- lema, s katerim se bori železarna. Kajti jasno je, da ljudje, ki hodijo tako daleč v službo in nazaj do- mov, tudi ne morejo na svojem mestu dati polnega človeka. Za- radi tega je tudi razumljivo, da si železarna v Storah s tako vne- mo vsako leto prizadeva, da bi zgradila čimveč stanovanj, da bi ljudi tesneje navezali na delo v tovarni in da bi tudi oni polago- ma opustili včasih že preveč vko- reninjeno misel o svoji krpici zemlje, ki jih samo izčrpava. Ta primer pa nam kaj zgovorno tudi potrjuje, do kake mere lahko gre ta zadeva. Dve in pol ure ho- da vsak dan samo v eno smer in še vožnja z vlakom. Talcih prime- rov pa je še precej. Naj povemo, da je samo v Bre- zah še šest delavcev, ki vsak dan prehodijo isto pot, da pa jih je v ostalih sosednjih krajih precej. Razen železarne se z istim prob- lemom srečujejo tudi ostale to- varne. • -le V Žalcu so zgodnji \ Pred leti so se odločili za ne-;j kakšen »koledar« praznovanja] občinskega praznika, ki ga praz-j nujejo vsako leto v drugem j kraju. In že te dni se je sestalaj komisija za praznovanje, ki boj 1965. leta v Žalcu. Torej dobri| dve leti pred praznovanjem. No, to ima svoj vzrok. V na- črtu imajo izdajo Savinjskega zbornika 11. osnovanje hmeljar- skega muzeja in široko komunal, no ureditev samega Žalca ter zgraditev športnega parka. Velike in dosegljive naloge. Tako predvidevajo, da bo do takrat Žalec porasel za 100 novih stanovanj, dobili pa bodo tudi nov zdravstveni dom. novo so- dišče ter obrat za družbeno pre- hrano. Prepričani so, da bodo do takrat uredili vprašanje vzgojno varstvene ustanove, ki bo s preselitvijo Hmezada dobila primerne prostore. | ALI jÈ „vitanjska afera^ pri kraju PRAH SE SE NI POLEGEL Zares, prah okoli »-vitanjske« zadevice se še ni polegel. In če tako lahko rečemo — prah se je sedaj šele začel vrtinčiti. Burna seja kolektiva en^a izmed šte- vilnih poslovnih okolišev je pola- goma postala gibalo, da se neka- tere slabosti odpravijo. Tako bi vsaj moralo biti. 2al pa nekateri dogodki kažejo drugače. Zakaj v Vitanju — i>olje — v Slovenskih Konjicah gre? MIMO BISTVENEGA PROBLEMA Pred dnevi so imeli komunisti kmetijske zadruge v Konjicah let- no konferenco. Razprave na kon- ferenci so bile plodne, potek ži- vahen — tu jim ni kaj očitati, celo pohvalili bi jih lahko. Toda v isti sapi pa se niso dotaknili najaktu- alnejšega problema — «-vitanjske afere* in hudih obdolžitev na ra- čun vodstva zadruge, ki so bile iznesene na sestanku v Vitanju. Kako so mogli člani ZK mimo te- ga problema? To postaja zares ne- razumljivo, kajti v vsaki drugi gospodarski organizaciji, bi se ob takih problemih najdalj ustavili. Kajti to so boleče stvari za kolek- tiv, hkrati pa zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje. In zakaj so na konferenci šli mimo teh prob- lemov? Morda je po sredi nepo- znavanje dejanskega stanja, mor- da želja, da se temu zaradi koč- ljivih zadev Izognejo ali pa je po sredi celo strah? BESEDA JE O 45TRAHU« Takoj po prvem — zlasti pa poosneje po drugem sestavku o ne- katerih pojavih v konjiški zadru- gi, so se začeli pri nas oglašati ljudje. Marsikaj so še povedali, dodali in popravili. Hhrati pa so povedali tudi nelcaj, kar ne more biti v korist zadruge, kar ji ško- duje in kar lahko škoduje kmetij- stvu na vsem konjiškem ombočju. Povedali so, da se ljudje boje od- krito govoriti, ker so potem izpo- stavljeni nepotrebnim »težavam«. Tako je eden izmed nekdanjih članov upravnega odbora tudi po- vedal tole: H-Na dnevnem redu je bilo med drugim odobritev nadur direktor- ju in kilometrina zanj. Čeravno sem vedel, da po zakonitih pred- pisih direktor ne more dobiti pla- čanih nadur, sem bil tiho — zakaj bi si zaradi tega delal nevšečnosti, kajti tudi drugi so bili tiho!! Ra- zen tega pa so na primer za vsa- ko vožnjo in potovanje ostalih čla- nov potrebne podrobne informa- dje in utemeljitve — a direk- torja pa smo mimogrede spreje- mali sklepe o opravljenih vož- njah.« Zanimive so te stvari, hude pa zaradi tega, ker so organi in tu- di organizacije v podjetju šle mi- mo tega! SAJ SMO VENDAR ZADRUŽNIKI Ko si podrobneje pregledamo vso zadevo, lahko hitro dobimo nezgrešen vtis, da jim je silno ne- rodno, da je zadeva okoli »zade- ve*- prišla na dan. Tako so celo hoteli poiskati krivca, ki je prob- leme posredoval javnosti — o tem so na nekem sestanku celo raž,- pravljali. Toda, če smo pravični, si lahko tudi priznamo, da se na- vadno ljudje, ki nimajo ničesar na vesti, javnosti in tiska ne bo- jijo. Nasprotno, všeč jim je, če javnost 2ja njihovo delo zve. V na- sprotnem primeru pa je seveda navadno reakcija tudi drugačna. Toda pustimo to, bolj zanimiva je še druga novost. Istočasno smo namreč Izvedeli, da so poklicali upravnika vitanjskega okoliša v Konjice in mu med drugim tudi lepo prijateljsko pojasnili, da za- res nima smisla da se prepirajo, a da je zato bolje, če se poravna- jo, pa bo zopet v redu?! Da se pomirijo in začno v re- du delati, je že potrebno, toda kaj bo zopet v redu? Ali bodo Se na- prej uporabljali zadružna vozila za gradnjo lastnih hiš, ali bodo še naprej porabljali skoraj pol miU- j'~>na za »reprezentanco«, ali bodo ljudje še naprej tiho... in tako naprej? Pomirimo se, saj smo vsi za- družniki!, to bi naj zdaj bilo geslo — umestnejše pa je vsekakor ge- slo: »Odpravimo dokončno vse sla- bosti v naši zadrugi, saj smo vsi zadružniki!*« UKREPATI JE POTREBNO HITRO Prav zaradi tega se dokaj ostro vsiljuje v ospredje tudi zahteva po hitrejši in učinkovitejši reak- ciji občinskega ljudskega odbora. Vse okolnosti namreč kažejo na to, da je v tej zadrugi še nekoliko več neurejenih zadev. In kako jih je preprosto in najlaže ugotoviti. Samo tako, da občinski odbor imenuje posebno komisijo, sestav- ljeno iz strokovnjakov, ki bodo podrobno pregledali finančno po- slovanje zadrugeRio« promet iz meseca v mesec raste, kar je dovolj prepričljiv dokaz, da so kunci s to samopostrežbo zado- voljni. Kolektiv si prizadeva, da zadovolji slehernega kupca, saj se zaveda, da je odvisen od nji- Iiovega ponovnega nakupa. Istočasno bi odgovorili tudi na članek v 5. številki Celjskega tednika, kjer se neka tovarišica pritožuje zaradi blaga, ki ga je dala v žep. da se ji ne bi pome- šalo med ostale predmete, ki jih je kupovala za malico. V vsaki samopostrežni prodajalni so kup- <^em na razipolago košarice v ka- tere si nabira blaço — prav tako v poslovalnici »Rio«. Ce nekdo kupuje za več strank, lahko vzame tudi dve košari, da se mu 1^'ago ne bi pomešalo. Za vsakega *^upca pa, ki da blago v žep na-- oiesto v košaro, smatramo, da si ?a je hotel prisvojiti. Osebno tej tovarišici pa še to. da se šampon *ie more pomešati med malico. Kolektiv poslovalnice »Rioc Pripomba uredništva: Zgodbe o »čudni konkurenci« pa s tem ne moremo nehati. Te je v naše uredništvo prišlo J>amreč še več pritožb na račun "'Qga. ki ga prodajajo v samo- postrežbi »Rio«. Tako je neka tovarišica v samopostrežbi kn- P'la zavitek keksov in opazila, je nalepka raztrgana in da ^anjka v zavoju precej keksov. *a tovarišica ie storila tako. kot ^^etuje kolektiv »Ria« v odjfo- ^oru na »Čudno konkurenco«, ^topila je k prodajalki in ji raz- i^la, da takih keksov ne bo «opila. Prodajalka pa jo je zn- ¿fnila s tem, da so vsi zavitki, — da so nalepke j^trfanej in da v zavojih manjkajo keksi. Dodala je še, da je tega kriv proizvajalec. Za zadevo smo se pozanimali še pri grosistu »Merx«. Tam pa smo dobili zanimiv odgovor. Po- vedali so nam, da nalepke nika- kor ne bi smele biti raztrgane. Strinjali so se s tem, da proizva- jalci polni jo ■ zavoje po količmi, »nalepke pa mor jo bi-i nepoško- dovane « so dodali. »Raztrgali so jih lahko samo v trgovini.« Kaj pravite na to? Q¿olif¿of¿rat ČISTIMO ZOBE Funkcija ščetke za zobe je predvsem mehanična: z njo od- stranjujemo iz zob hrano, ki bi lahko s svojim gnitjem načela naše zobe. Krema za zobe pa ima obrambni značaj — zavoljo se- stavin, ki so v njej — zato je prav, da ščetke nikdar ne upo- rabimo brez zobne poste. Kakšna naj bo zobna ščetka? Naj ne bo pretrda, da si ne bomo ranili dlesni, vendar mora biti dobre kvalitete. Saj namreč ve- mo, da ni dovolj, če očistimo samo površino zob. Ščetka mora najti pot tudi v razmake med zobmi, v majhne luknjice itd. O tem, kolikokrat je treba čistiti zobe, je precej različnih mnenj. Nekateri trdijo, da je dovolj, če jih čistimo samo enkrat na dan, drugi spet zagovarjajo stališče, da jih je treba umiti po vsakem obroku. Pravilo pravi, da mora- mo čistiti zobe dvakrat na dan — zjutraj in zvečer. Prav je, da imamo dve ščetki — tako, da čistimo zobe vedno s suho kr- tačko. Po vsakem obroku pa si lahko ustno votlino speremo s kakšno dobro ustno vodo in ni potrebno, da bi zobe še posebej čistili z zobno ščetko in kremo za zobe. Pazimo, kakšno zobno pasto bomo izbrali! Naj bo dobra in nikar je ne menjajmo preveliko- krat. Na vsak način pa jo je treba zamenjati takrat, če, vidi- mo, da ne vpliva dobro na dlesni. Kako hodimo Eden izmed znakov, po katerih lahko dobro »razberemo« člove- kovo notranjost je tudi - hoja. Poglejmo, kako hodijo ljudje! Mirna in sigurna hoja je obi- čajno znak zbranosti in energije. Marljivi in nemirni ljudje hodijo hitro, veliki in čvrsti koraki pa marsikdaj izdajajo domišljavega človeka. Pedantni nevrotiki izda- jajo, kako zelo so malenkostni, Z oglatimi prisiljenimi kretnja- mi, nesigurni ljudje pa delajo zelo kratke korake in se s petami komaj dotikajo tal. Tisti, ki mnogokrat spremeni dolžino ko- raka, je, pravijo, zelo čustven. Bojazljivci in praznoverni ljudje pazijo, s katero nogo prestopijo prag, črto na pločniku, razpoko na cesti, ker vsa ta dejanja spa- jajo z bojaznijo, da bi s kakšno neoprezno kretnjo izzvali usodo. Klepetavi nevrotiki imajo na- vado, da svojega spremljevalca spravijo čisto na rob pločnika, strahopetci se tiščijo k hišam, mnogi histeriki pa se pri hoji močno zvijajo. No, razumljivo je. da vseh teh znakov ne smemo posplošiti. Znak nervoze je na primer, če nekdo drgne peto ene noge v gleienj druge. To boste marsikdaj opazili tudi pri otro- kih. Opomini v takih primerih prav nič ne koristijo. Navada bo izginila, če se bo preoblikoval otrokov karakter. I. Spet bomo NOSILI BLUZE Ena lastovka še ne pomeni pomladi, pravijo. Prav zares! Tudi letos nas je nekaj toplih dni skoraj zapeljalo, da bi kar prehitro začeli misliti na pomlad. Toda navsezadnje že res ne moe biti tako daleč! Prinesla nam bo kup prijetnih sprememb, prese- nečenj in — skrbi. Ste se že vprašali, kaj zapoveduje letošnja pomladanska moda? Medtem ko se mi iez'mo nad snegom in praznimi kletmi, ce v svetu že močno pripravljajo na pomlad, '^ekntere s^'e+ovno rna'-e modne hiše so že prikazale svoje zamisli. Pogleimo. kaj nam nn- poveduje.io! Začnimo kar pri barvah! Se še sploh spomnite, kako čudovite so modro bele kombinacije? No, letos se bo treba spomniti nanje. Bela in modra barva se namreč v kom- binariii pojavljata vsepovsod — na plaščih, na kostimih in dvo- delnih oblekah, ki poskušajo za- deti »mornarski ton« in drugje. Tudi črno barvo bomo letošnjo pomlad ze'o nosili. Ostale barve za pomladne dni so zelena, ko- stanjeva, oranžna itd. Spet so se močno uveljavile pisane tkanire iz katerih si bomo lahko ukrojî'e ne samo obleko, temveč celo kostim. Kaj pa kroj? Najbolj prak- tično, pa tudi najbolj priljublje- no oblačilo za pomladne dni, je nedvomno kostim. Cc je hladno se lahko zavijemo v jopico, ka- dar pa sonce že močneje posije, tudi nimamo težav. Morda že veste — saj so tudi naši moKdo ve, koliko teh organizacijsko-ponovnih obi- skov ima že za seboj in ko- liko jih ima pred seboj za jutrišnji dam, sem se vpra- šala. Med i'jutrišnjimi^a sem bila tudi jaz. Vstopila je pogumna, od- ločna in zvesta dolgoletna borka za delavske pravice — Hermina Seničarjeva. Njeno življenje je bilo vre- lej čvrsto povezano z delav- skim razredom, saj je le-temu tudi pripadala. V bivši Ju- goslaviji se je v Westnovi tovarni s tovariši odločila za štrajk. Toda, to je bil le del njenega revolucionarnega dela. Kljub težkim okolišči- nam, v katerih je živela, je bila pot v njen dom znanim celjskim komunistom vedno odprta. Bili smo sosedi, zato se še kot otrok dobro spo- minjam prihodov tovariša Dušana Finžgarja. Delo po- gumne Hermine-borke I. celj- ske čete. so Nemci zajezili o zloglasnem taborišču Aus- chrvitz. Mnogo, mnogo gren- kega je od nje terjalo živ- ljenje. In zdaj je tu. Med izpolnjevanjem obraz- cev v zvezi s člani ZB — in- terniranci, sva kramljali. Med drugim mi je potožila glede neurejene evidence in- ternirancev. Zato torej pono ven popis ro latknv Le k^'ko so sestavljali sezname inter- nirancev prejšnji ulični po- pisovalci?^ mi je potožila Herm-na. >>Fan/ .so namreč vključili tudi takšne tovariše, ki s koncentracijskimi tabo- rišči niso imeli nikake zveze. Ti izjavljajo celo sami, da so bili le službeno premeščeni v njihove poslovne edinice n T^Reich«. No in zavoljo tega zapravljam čas po nepotreb- nem. Seveda, med temi je tudi nekaj takšnih tovarišev, ki bi kdo ve iz kakšnih raz- logov radi prikazali svoji življenie vredno *herojstva* Zasledila sem primer, ko nekdo izjavlja, da ga je or- ganizacija KP poslala v letu 1941 o tujo državo, da bi tam širil partizanstvo. V tej dr- žavi, ki je bila od Nemcev okupirana prej kot naša, pa vso vojno obdobje ni bilo partizanov. Koliko je torej v njegovih izjavah resnice? Zakaj ga organizacija ni pri- tegnila nazaj v domovino, kjer bi bil v tistem težkem času zelo potreben vsak člo- vek.mlade govedine«, kot je ovčje meso imenovala ku- harica, je padlo nekaj »[)ri- mernih«. Vendar so gostje kliub temu ostali »ponižni«, nekateri tudi zavoljo let. ki jih .kažeta oskrbnik in nje- gova žena zaradi starosti. Vsem je šlo bolj na smeh, čeprpv je v m•1r^í'^•'^|''v-e'^^ želodcu zavladal pajek in plcicl SVOJO iiirr/o. Ne gre za to. da bi se zdaj kddrkoli znesel nad osikrbni- koin. Ne bi bil rad povod za liikšno jezo. Toda. eno le drži — premalo je. če bomo govorili le o investicijah, o ličnici, o povečanju kapa- citet in podobno če ne bomo likrati skrbeli šo za to. da bodo v planinskih in ostalih turističnih postojankah pri- merni ljudje, ki se bodo spoznali na dolžnost, ki so jo prevzeli. -oh SVOBODNI GOZDOVI , Ko so prišli na Dol, so sc globoko pod •^Jimi oglasile puške. Glasovi posameznih strelov so se odbijali od sten in se kakor nalovi razlivali po soteski. Potem so zadrdrale ^'fojnice in počile bombe. -So žc tu,« je za- Jirmral Grega. -Gori!« je nenadoma kriknil ^^гček in pokazal podse. Zares. Tam. kjer je stala Barka, se je j^iffnil proti nebu črn oblak dima. Vedno ^•^jši in svetlejši jc poslal, potom se je umak- Oîïnjenim zubljem, ki so šinili iznad bo- '"''^'ja. *Le pojdimojih jc moral očka opo- ^^fiii na pot, ki so jo imeli še pred seboj. Nad Dolom so naleteli na prvi sneg in više ko so se vzpenjali, več ga jc bilo. Kmalu jim je segal že do kolen in je hoja postala prava muka. Na Slemenu jih je zajel veter. Zvižsral jim je okoli ušes, kakor hitro so se dvignili izzu roba, in jim vrgel v obraz sneg, ki ga je nosil po planini. Morali so se ustaviti. Poiskali .su primerno kotlino, iz^rebli iz nje sneg in pri- pravili zavetje, kamor so se lahko stisnili pred vetrom. Nekaj časa so tako počivali, nato so morali naprej. »Samo da pridemo čez Vražjo peč,« je vzpodbujal Grega. -Potem bo vse dobro.« Pa sc je znočilo še preden so prišli do nje. V temi so bile skale, ki so se dvigale pred njimi še bolj pošastne, kakor bi bile sicer. Steza, ki je bila vklesana sredi stene, je bila povsem zasuta s snegom. -Bomo poizkusili?-« je vpra- šal Grega. -Kako pa!-< je odvrnil očka. -Držite se stene!-« je poučeval Grega. -Plazili sc bomo, drugače ne pridemo čez. V prepad ni treba glf'dati in sleherni kos stene otipljite pred seboj!-« Nato so se odpravili. CD CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 1. marca 1963 Mladost v snegu in soncu 22. februar. Po zaledeneli povr- šini belih poljan trdno škripajo koraki. Sivkasta megla požira silhuete. Vedno več jih je. Ra- stejo iz megle in ta jih znova zagrinja. Pomikajo se tiho. ^e samo mraz, srce jim ledeni vest, da je pred nekaj urami padel njihov soborec, pesmic Karel Destovnik. Ta rana pa se pre- pleta s stoterimi ranami in bo- lečinami ter s trdo, odločno zavestjo, da so prebrodili vse, kar je sploh možno prebroditi. Pohod je ostajal zadaj, kot nekaj neresničnega, velikega, mogočne- ga, zaznamovan s krvavimi sle- dovi. Njihova pot pa je vodila dalje, dalje... Tako pred 19. leti. Danes je jutro podobno tiste- mu, le na poti v Bele vode je iivžav, ki ga ne zmore utišati strupena megla. Strmina grdo leze v kolena in jih šibi; smuči so težke, toda čas tekmovanja je preblizu, da bi mladi lahko mirovali. Še zavoj in že se pri- kaže čudovito urejena tekmoval- na proga za veleslalom. Naj- mlajši, junaki iz drugih in tre- tjih razredov se zdrznejo. Proga je ledena in njena strmina hromi pogum. Pred šolo jih pričakajo doma- čini. Poznanci se iščejo med seboj, glavnina pa se zakadi v šolsko vežo in se z volčjim ape- titom loti malice. Kmalu se prikaže sonce, me- gleno morje pa obleži nižje nad dolino. Otrokom se dozdeva, kot da so na sončnem otoku. Kar prekmalu jih pozovejo k odlo- čitvi. Treba je namreč na start. Mlajše pionirke in mlajši pio-> nirji drse po beli, zglajeni progi, \ padajo, vstajajo, zmagujejo za-j voje - sodniki pa merijo čas. i Še hip in že se začenja glav-i ni del tekmovanja. Starejši pi-\ onirji se spuste po tisoč metrov i dolgi progi, ki ima okrog 220 m višinske razlike. Cela ura in še več poteče preden na cilju zad- njemu tekmovalcu izmerijo čas. Vreme je več kot naklonjeno mladim, katerih se je zbralo veČ kot sto. Po tekmovanju se vsi zbero v šolski dvorani in belovojski otroci prirede lep kulturni pro- gram v počastitev 19.-obletnice ^ pohoda XIV. divizije in smrti Karla Destovnika Kaj uha. Dan se je nagibal in v vijoličastem somraku se je pomikala dolga kolona mladih, ki je nosila v svojih srcih borbeno zavest. Ne smemo čakati Pred dnevi je občinski sindikal- ni svet v Šoštanju pripravil raz- govore predstavnikov 42 gospo- darskih organizacij o vprašanju sestave statutov podjetij. O raz- govorih nam je povedal nekaj mi- sli predsednik občinskega sindi- kalnega sveta Rafko Žagar. — Naš posvet je bil več kot nu- jen, kajti v zadnjem času smo vse bolj opažali, kako vsa podjetja, razen rudnika lignita, puščajo to vprašanje vnemar in čakajo ne- kakšnih navodil. Zato smo pristo- pili k izdelavi razpravnega gradi- va, katero nakazuje osnovne mi- sli o tovrstni problematiki ter ori- entacijske smernice, ki naj tvori- jo podlago pri izdelavi. Ze bogate izkušnje pri sestavi pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka so nam poka- zale, da moramo posvetiti več si- etematiönega dela temu področju. V marcu in aprilu bodo pod- jetja izoblikovala osnovne kon- cepte statutov, medtem ko bodo v maju imeli razprave v kolektivih in vse kaže, da bodo konec pol- letja ti statuti sprejeti. Porajala so se mišljenja, naj bi se čakalo, da bi bila sprejeta Evezna kot republiška ustava. Vsekakor pa je takšno čakanje nepotrebno, kajti vsako eventuel- no dopolnitev bomo lahko vnesli v že pripravljeno celoto, težje pa bi bilo potem v kratkem času ure- diti to najpomembnejše vpraša- nje delovnih kolektivov. Razpra- va je pokazala, da je nešteto ne- rešenih vprašanj in da bo takšen posvet še potreben, kajti pred- stavniki so lahko načeli samo ne- kaj vprašanj, ki so jih zasledili v razpravnem gradivu. Na vpraša- nje sta odgovarjala in tolmačila podpredsednik občinskega sindi- kalnega sveta Rudi Delopst in predsednik komisije za sestavo sitaitutov Franci Pristovšek. 4k Drobne iz Velenja .. • Moderne in lepe so trgovine v Ve- lenju kot vsa arhitektonska celovitost mesta, toda njihova vsebina ni vedno vsklajena s to celoto in marsikaj ma- lega, drobnega kazi lepo sliko. Tako nI dobro, če v Velmi zapro- •iš, da ti zavijejo kruh. Baje je to predrago, čeprav sami ugotavljajo, da ni higienično! Niti nI preveč vljudno, če povpra- iaš, zakaj režejo salame ali sir z na- vadnim nožem. Odgovor je nujno ta- koj pri roki. — Naši pulti so pre- majhni, da bi na njih lahko bil ta aparat! In podobno. Se težje pa je, če si zaželiš pekovskega peciva; ki- feljčkov, makovih struck in drugega. To po mnenju prodajalke ne spada v trgovino, kajti za trgovino Je bolje, Ce v pomanjkanju teh stvari lahko vsilijo potrošniku kekse ali napoli- tanke. Seveda pa to ne drži za vse oddelke In še manj za vljudnost, ki Je vseka- kor na višini. ŠOŠTANJ V VELENJU — DRŽAVNO PRVENSTVO« V nedeljo bo v Velenju med- družtveno tekmovanje Maribora, Zagreba in Velenja v ledenodrs- nih modelih. Ta nov, doslej nez- nan način tekmovanja bo na ploš- čadi kotalkališča ob 10 dopoldne. Doslej se je prijavilo že 27 tek- movalcev. Prireditelj pa pričaku- je, da bodo v zadnjih dneh spre- jeli še prijave iz ostalih mest. Sprva so sklenili, da bo to tekmo- vanje prvo takšno državno prven- stvo, toda so le-to kasneje spre- menili v meddruštveno tekmova- nje. Tekmovanje bo ekipno. Dru- štvo lahko nastopi s poljubnim številom ekip, saj ekipo sestavlja- jo pionir, mladinec in starejši član. Predpogoj je le ta, da vsak- do nastopa z lastnim, izdelanim modelom. Organizator in pobudnik za to- vrstno tekmovalno modelarsko vejo pa je velenjsko modelarsko društvo, ki se uspešno bori s fi- nančnimi težavami. Seveda pa je razumljivo, da pri nabavi motorč- kov za modele odpove vsaka iz- najdljivost in bi bilo vsaj temu društvu že zelo pri srcu, če bi za- čeli pri skladu za družbene orga- nizacije dosledno uporabljati na- čelo delitve po delu. Pokroviteljstvo nad tem tekmo- vanjem je prevzel okrajni odbor ljudske tehnike, ki bo nosil tudi vse finančno breme. -ik DOBRI ODNOSI Preteklo soboto je imel svoj redni letni občni zbor sindikat ob- činskih javnih uslužbencev obči- ne Šoštanj. V poročilu predsed- nika tov. Ivana Golčarja in kas- neje v razpravi so uslužbenci jav- ne uprave s kritičnostjo osvetlili napake v notranji organizaciji de- la, ki so nujna posledica sprostit- ve pri prehodu iz dosedanje ožine vodenja v samostojno rast. Največ so se zaustavili pri odnosih javna uprava in državljani ter s samo- kritičnostjo nakazali, kje vse in kako bi se dalo ta odnos izboljša- ti, poglobiti. Sklenili so, da bodo proučili efektnost popoldanskega dela ob sredah, ki so ga uvedli zaradi dostopnosti zaposlenih ob- čanov, kajti ugotovitve lanskega leta kažejo, da ti dnevi ne ustre- zajo namenu, ker so prav redki tisti, ki popoldne iščejo usluge javne uprave. Nadalje so načeli vprašanje delitve po učinku in bi- li mnenja, da morajo čimprej sle- diti ostalim službam, ki so to že uvedle, kajti celotno delo javne uprave in predvsem njeni dohodki bodo nedvomno boljši, če bodo s fiksnim odstotkom vezani na gib- ljivo celoto proračuna. S posebnim poudarkom pa so se dotakniU bolečega primera v svojih vrstah, to je direktorja ka- tastrskega lu-ada, ki odklanja, da bi bil včlanjen v sindikatu. S posebnim poudarkom pa so pohvalili delo nove-sprejemne pi- sarne, ki omogoča smotrnejše de- lo posameznih referatov, obenem pa olajšuje občanom njihov stik z javno upravo ter jim nudi tudi pomoč. ODLIČNO PUSTOVANJE V VELENJU Teden norčij, sprostitve, (ne) dovolje- nih šal, domiselnoeti in smeha Je za nami. Pnst je Izbeznl poslednji sltrit nasmeh na naš obraz, mimigrede sop- lenil« denarnico in jo v svoji norčavo- sti tako izžel, da je postala izlreznitve- ni katalizator in nenadoma steber čedno- sti. Otroška verjenost pravljice in baj- ke je dala krila fantaaiji. Tako je letošnji velenjski! karnevalski sprevod presegel vsa pričakovanja. V torek popoldne je sprevod s solidnim programom zabaval nekajtisočglavo mno- žico 1er v vedrih smeha okopal vsako drobno ali večjo svojevrstnost kraja in posameznikov. V sredo pa je sprevod s slovesnim pokopom »norčavega« kralje dal slovo preobilemn smehu. Toda ne le-to: odlično je nspel ша§- keradni sobotni večer v hoteln »Paka« v Velenju in »Kajnh« v Šoštanju, тгћ pa je predstavljalo veselje т torek. Prvič v zgodovini je v soboto popoldne z rompom in pompom po- peljal kozjanski vlak iz Kozjega do Podsrede. Imel je tri vozove. Na enem so peljali celo prvo vsemirsko raketo »Kozje 11«, ki so jo ponnidne v veliko navdušenje številne množice sipustili v vsemirje. Takino je bilo letošnje pustno presenečenje v Kozjem. Zvečer pa lo se med seboj pomerila nešteti domačini s programom šaljivih točk. Tekmovali so, kdo bo duhovitejši. Se to vam zaupamo: letoš- nje pustovanje v Kozjem je resda nekaj posebnega, saj je trajalo kar tri dni skupaj. Priprave te svojevrstne zabave pa. je vodilo pravkar ustanovljeno tiiristično društvo. Letošnja zima noče in noče vzeti konca. Sonce se okrog poldne že s pravo močjo upira v prisojne rebri in če pobliže pogledaš drevesa, opaziš, da samo čakajo na droben »ukaz« in že bodo vzbrstela. Mar ni to čudno — sredi trde zime, ko imamo v jutrih še tudi po deset stopinj pod ničlo. V Šoštanju samem so letos posvetili premalo skrbi snežnim »skrbem«, kajti nobena cesta ni toliko zorana, da ne bi v dneh, ko sonce spreminja sneg v brozgo in ta v jutrih poledeni, bila za pešce pač varna hoja. Menimo, da bi morali pristojni organi pri občinskem ljudskem odboru budneje bdeti лad čistočo občinskega središča. -ik SIccro sem utonil sredi Šoštanja Tovariš urednik! Priporočam ti, da te dni nikar ne zaideš v Šoštanj, ker je do- volj, da sem jaz skoraj utonil v »jezeru« pred šoštanjsko pekar- no. Moral sem po kruh in zato sem moral zagaziti v sjezero<, če sem hotel potolažiti glad. Ko- rajžno sem bredel, toda, glej, na sredi mi spodrsne in skorajda bi moral zaplavati do vrat pekarne. Pomilujoči pogledi mi kljub pri- jateljsiki toplini le niso pomagali. Sam pri sebi pa sem premišlje- val, kako to da ne čistijo s cest snega, kajti te vode, ki nima kam odtekati, bo vsak dan več; vem pa zagotovo, da so posebej za smučarje orali sneg do Šentvida. Še to: moja pritožba ni osam- ljena. Soštanjčani vedno znova na sestankih načenjajo to vpra- šanje, a je težko, ker je komu- nalno-obrtni center, ki vzdržuje ceste, v Velenju. F. C. Ravne pri Šoštanju Storski smučarji Nedavno tega je bil v Storah ustanov- ni občni zbor smučarskega kl.uba, ki bo deloval pod okriljem in tehn-'čnim vod- stvom telesno vzgojnega društva >Par- tizan-Kovinarc Store. Smučarska tradi- cija v Storah sicer ni stara, a kljub temu se je zadnjih letih usposobilo za tekmovanje na snegu že nekaj mla- dincev, ki so gonñlna sila mladega kluba. Odbor kluba že skrbi in vodi treninge ter pošilja svoje člane na vsa tekmo- vanja krajevnega, občinskega in ok- rajnega značaja. Najboljši smučarji so se v tej sezoni udeležili že vrsto tek- movanj Ш povsod so se izkazali kot sposobni tekmovalci. Konec meseca fe- bruarja se bo ekipa al.pskih vozačev udeležila metalurških zimskih športnih iger v Zenici. Tudi smučarji, ki so pol- ni volje in želja, da postane njihov klub eden izmed najboljših, si želijo čimprejšnjo ureditev rekreacijskega centra na Svetini, ureditev smuč'šč na njenem ■ pobočju in zgraditev športne žičnice Store-Svetina. Potreba kažt drugače Pred leti so člani občinskega ljudskega odbora v Laškem od- klonili ustanovitev delavske uni- verze iin je izobraževanje odras- lih vodila komisija za izobraže- vanje pri občinskem odboru So- cialistične zveze. Sprva je to še nekako šlo, toda Dotrebe so prerasle zmogljivosti comisije. Le-ta ni bila v stanju najsmotrneje vsklajevati potre- be vseh gospodarskih organiza- cij, ki same (razen nekaj izjem) niso prijavile ali izdelale ustrez- nih programov svojih potreb po izobraževanju. Izobraževanje v laški oibčini torej nima takega vodstva in živi v okviru večjega ali manj- šega razumevanja posameznih podjetij. Bržčas je sedaj prišel čas, ko bo treba ponovno razmisliti, če ne bi kazalo ustanoviti delavsko univerzo, ki bi nedvomno z ena- kimi sredstvi, kot jih trosijo pod- jetja (ali celo manjšimi), lahko vnesla določeno sistematičnost in vsklajenost izobraževanja. trgovina ali gostilna v dobjem? Tovariš urednik! V naši vasi smo s prostovoljnim delom dosegli lepe uspehe. Poleg tega pa smo slednjič uspeli ures- ničiti našo željo po novi trgovini. Imamo torej sodobno urejen tr- govski lokal, za katerega pa ne veš ali je trgovina ali gostilna? Poslovodja se po službenem času prelevi v »keiner j a«, ki v prosto- rih trgovine celo do 10. ali 11. ure zvečer streže vinskim bratcem. Mnenja smo, da to ni le nedovo- ljeno izkoriščanje trgovskega lo- kala v druge namene, temveč da s tem trpi tudi ugled naše vasi in želimo, da slej ko prej pride do. potrebne spremembe. I. V. ' POUTICNO ŠOLSTVO NA ŠMARSKEM Prejšnji teden so v šmarski občini končali s politično šolo javni uslužbenci. 35 slušateljev se je v popoldnevih seznanjalo, z osnovami komunalnega siste- ma, gospodarstva v občini, de- lavskega samoupravljanja in de- javnostjo družbenih organizacij. V letošnjem letu so v Šmarju zelo razgibani, saj je sedaj za- čela s -politično šolo skupina gostinskih delavcev т Rogaški Slatini............ . HVALA CE 41-80! Tovariš urednik, dogodek sam ni preveč pomemben, je le redkost v današnjem stehnizirnn»»"! času. Imel sem smolo, da sem zamudil arto- bus ^а Šentjur in sem se odločil, da bom poizkusil s »avto-stopom«. Toda smola se me je kar lepila. Voznike je najbrže sneg v meglenem dnevu toliko osleplje- val, da me niso niti videli. In ko sem obupal, sem počasi in klaverno pešačil do naslednje avtobusne postaje, kjer sem kaniil dočakati prihodnji avtobus. Pa je nenadoma za mano ustavil avto- mobil ce 41—80 in me povprašal; kam grem ter me povabil v avto. Dogodek je res toliko nenavaden in tz srca se zahvaljujem vozniku lega av- tomobila ter mu želim srečno vožnjo. Ivan Meline V SPOMIN Dominiku Klančniku Usahnil je prezgodaj, sre- di najlepših let svojega žio- Ijenja. Zavratna bolezen ga je iztrgala iz ljubečega kroga družine, iz kroga dveh še nepreskrbljenih otrok. Bil je rudar in to eden najzvestejših. Poznal sem ga vrsto let; le kdo ga ni. Bil je eden prvih, ki je v povojnih le- tih presegal vse postavljene norme. Rudarji so ga spo- štovali in mil zaupali, zato je bil njihov prvi predsed- nik delavskega sveta in v težkih dneh naše obnove tudi pomočnik direktorja rudnika lignita v Velenju. Vedno miren, preudaren, vztrajen in odločen. Nobe- na naloga ni bila zanj ne- zmogljiva. Bil je srečen in skromen. Redki preostali čas pa je posvečal svojim trem hčeram. Delovni napori pa so ga zmogli in pred leti je zbolel na pljučih. Zatem pa je odšel v zaslužen pokoj, ka- terega pa mu je zavratna bolezen kruto skrajšala. Tudi kot upokojenec ni miroval. Vedno je našel svo- je mesto sredi družbe in njenih problemov in v le- tošnjem letu je bil pred- sednik upokojencev v Ve- lenju. Ni še dolgo kar sva si segla poslednjič v roko. Sredi zime sva se pogovar- jala na ulici in dejal mi je, da se počuti dobro in da ga čaka spomladi še nešteto drobnih del pri dokončni dograditvi njegove hiše. V sebi je nosil neizmerno mero pravičnosti in pogled v njegove odkrite oči je človeku dobro del. Vsem nam, ki smo ga po- znali, je slovo od njega težko in spomin nanj bomo nosili v svojem srcu kot vero v jutrišnji dan, kate- rega je tako neomajno gradil. -j Letos: poglobljen iludij Člani organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev v Konji- cah so se preteklo nedeljo do- govorili na skujpnem sestanku, da bodo v letošnjem letu posve- tili največjo skrb načrtnemu strokovnemu izobraževanju. Štu- dij pa bo predvsem individualen. Doma bodo preštudirali ustrezno gradivo, na skupnih sestankih pa bodo obravnavali samo tista viprašanja, ki posameznikom niso dovolj razumljiva. Ostali pa niso le pri tem, temveč so člani že na tem sestanku z vprašanji in od- govori dokazali, da se zelo zemi- majo za tovrstno gradivo. V. L. MALA KROjNIKA • MALA KRONIKA Laško Na območju matičnega urada Laško Б0 se v preteklem tednu poročili: GRASINER Blaž, delavec iz Smo- horja št. 2 in BELEJ Rozalija, delav- ka iz Smohorja št. 1; KNEZ jvan, ru- dar iz Dola pri Hrastniku št. 28 in NAPRET Marija, delavka iz Dola pri Hrastniku 1; PINTER Vincenc, kme- tovalec iz Modrica št. 3 in DORNIK Alojzija, kmetovalka iz Tur ja št. 41; Zorko Anton, ključavničar iz Padeža št. 12 In BELEJ Frančiška, poljedel- ka Iz Doblatine št. 10. UMRLI SO: GORISEK Janez, star 59 let, upo- kojenec iz Rečice št. 56; GOTER Ljud- mila roj. Kristanšek, stara 76 let, kmetovalka iz Rifengozda št. 25.; ULAGA Janez, star 92 let, preužitkar iz Trobnega dola št. 6. Rojstev v preteklem tednu ni bilo. Mozirje ROJSTVA V času od 17. do 23. februarja 1963 so na območju občine Mozirje rodile: dne 19. 2. 1963 v Bočni št. 93 REMIC Antonija, sina Mirana; dne 20. 2. 1963 v Radmirju št. 58 MAVRIC Marija, sina Florjana; dne 22 2. 1963 v Dolu št. 48 NATLAČEN Jožefa, sina Ivana. POROKE: Poročili so se, dne 23. 2. 1963: т Gornjem gradu UGOVSEK Janez, mi- rar iz Vologa in REPENSER Vilma, delavka iz Duplice. V Nazarju: PU- STOŠLEMSEK Janez, delavec iz Vo- loga št. 5 in MATEK Marija, kmečka delavka iz Vologa št. 4. SMRTI: Umrl so: v Rečici ob Savinji, dne 18. 2. 1963 FAGANEL Marija, gospo- dinja, bivajoča v Rečici ob Savinji št. 78, stara 84 let. V Ljubnem, dne 20. 2. 1963 BUDNA Franc, upokojenec, bivajoč Ljubno št. 116, star 64 let. V Smiklavžu, dne 21. 2. 1963 PISTOTNIK Matevž, kmet, bivajoč Smiklavž št. 14, star 54 let. V Lepi njivi, dn« 21. 2. 1963 PARFANT Ivan, upokoje- nec, bivajoč Lepa njiva št. 22, star 80 let. Žalec V času od 18. 2. do 23. 2. 1963 so na območju občine 2alec sklenili zakon- ske zveze: RAMSAK Janez, rudarski upokoje- nec, Ložnica pri Žalcu 3 in LAZAR Andjela, gospodinjska pomočnica. Ložnica pri Žalcu št. 27; blaznim. Vincenc, gradbeni uslužbenec, Dobr- teša vas 3 in karnovsek Ida, Ma- nje, uslužbenka. Zgornje Roje 25; Storman Ignac, strojnik, Poálog т Sav. dol. 45 in sedminek Marija, poljedelka. Podlog v Sav. dol. 33; kotnik Stanislav, pleskar. Zale« 167 in cokan Jožefa, tovarniška delav- ka, Pernovo 19; cater Ivan, mizar, Celje, Babno 16 In salober Jožefa, tovarniška delavka, Velika Pirešica 14; slemensek Stanislav, vrtnar, Rožna dolina 11, Nova Gorica In KVB- der Ana, tovarniška delavka, Libo- Je 110; jezovnik Oskar, mizar, DoV- rič 33 in ZABUKOVNIK Ferdinanda, poljedelka, Dobrič 24; SIRSB Peter, ključavničar, Prebold 80 in ZMR2- LAK Terezija, uslužbenka, Marija Re- ka 14; POLAVDER Anton, poljedelec, Pongrac 102 in cigler Katarina, to- varniška delavka, Prebold 28; DOLAK Ivan, kleparski mojster, Stopnik 4J in OBLAK Ivana, navijalka osnove, Sešče pri Preboldu 31; zohar Anton, kurjač, Sešče pri Preboldu 62 in ГАЈ- FAR Julijana, delavka v opekarni, Sešče pri Preboldu 10; granda Da- nijel, ključavničar, Ceplje 25 in LE- VAR Ana-Marta, poljedelka, CeplJ« 29; JEVSEVAR Jernej, rudar, Trbov- lje, Ul. Prvi maj 10 in DOLAR Šte- fanija, poljedelka, Miklavž pri Tabe- ru 52. UMRLI: jelen Frančiška, stara 72 let, kme- tovalka iz \ Tabora 63; zaversnik Alojz, star 88 let, prevžitkar Iz LetuS* 4; burjan Rudolf, star 72 let, inva- lidski upokojenec iz Pongraca 55; lukman Jurij, star 35 let, ToJáSkJ ▼ojnl invalid iz Lok pri Taboru 24? terglav Alojz, star 51 let, kmet U Šempetra v Sav. dol. št. 7; kola* Anton, star 32 let, rudar iz Zabuko- ▼ice 53. Primerov rojstva ni bilo. V času od 16. 2. do 23. 2. sta bila na območju občine Šentjur pri Celjn sa- mo dva primera rojstva, in sicer: eden moškega in eden ženskega spola. Poroke: SALOBIR Kari, delavec Iz Grobel- Šentjur Dri Celju nega in Sajko Pavla, kuharica iz Gr#' belnega. URLEB Peter, lesostrugar » Nove vasi in Romih Stefanija-Barba- ra, bolničarka iz Šibenika. Frišek Jo- žef, mizar Iz Primoža pri Sentjiirj« In Fidler Stanislava, poljedelka Iz Pr*' moža pri Šentjurju. ROZANC Fran«? železničar in Ko« Marija, polJedelB» iz Grobelnega. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 1. marca 1963 So ali niso tehniki? Na zadnji seji delovnega kolek- tiva poslovnega okoliša Icmetijske zadruge v Kozjem je neki kmeto- valec načel zanimivo in pomemb- no vprašanje vloge in dela kmetij- skih tehnikov v sedanjem obdob- ju. Takole je zastavil problem: Zakaj smo štipendirali tehnike, ali zato, da bodo v skladiščih in pisarnah ali zato, da bodo na te- renu, da bodo pomagali ljudem pri proizvodnji in da bi krepili proizvodno sodelovanje — na na- šem območju pa še zlasti živino- rejo. Zdi se mi, je dejal, da smo jim pri študiju pomagali pred- vsem, da neposredno delajo v kmetijstvu. No, vidite, — je na-j daljeval — tega pa manjka, tega j ni! I Ob njegovih besedah se je raz-^ vila zanimiva in zelo živa razpra-^ va. Kar je končno tudi razumlji- vo, saj ta kmetijski predel lahko bistveno napreduje le, če bodo tudi do tja prišle nove oblike in posebnosti ter osnove za sodob- nejše kmetovanje. Toda na sestanku smo slišali tu- di drugo plat zvona. Namreč, da nekateri kmetovalci ne sprejema- jo nasvetov kmetijskih strokov- njakov in da celo na neprimeren način zavračajo tudi njihov poiz- kus, da bi pomagali. Navadno pod geslom — tako smo pri nas skozi stoletja gospodarili, pa bom še jaz. Kozjani so se na tem sestanku o tem pKToblemu, kolikor zadeva njihove razmere, temeljito pome- nili. Napake so bile na obeh stra- neh, nujno potrebno pa je, da se stanje izboljša. Menili so hkrati, da ga bodo lahko izboljšali le te- daj, če se bodo vsi za to zavzeli. Čeravno se problem kmetijskih strokovnjakov — pravzaprav nji- hove vloge in področje dela — na- čeli Kozjani, pa je prav gotovo to eden od zelo pomembnih proble- mov v celem okraju (razen morda v Savinjski dolini). Zlasti pa še zato, ker imakmetijstvo v našem gospodarstvu razumljivo vse večji poudarek. Zaradi tega tudi me- nimo, da bi bilo prav, če bi se naši bralci (kmetijski tehniki, in- ženirji, kmetovalci in javni de- lavci na vasi) oglasili, da bi z javno razpravo prišli do zaključ- kov, ki bi za celjski okiaj in naše kmetijstvo prav gotovo bili zani- mivi in koristni, M. OKRAJNI KOORDINACIJSKI ODBOR ŠTUDENTOV Na pobudo okrajnega odbora SZDL in okrajnega komiteja Zveze mladine Celje je bilo pred dnevi posvetovanje o problemih študentov. Pokazalo se je, da, med študenti vlada še vedno pre- cejšnja nezainteresiranost za do-^ gajanja v komuni, da se delo študentskih odborov v občinah zapira v glavnem v ozke okvire razprav o štipendijah in izletih ter da je nujno, da se znova for- mira koordinativni študentski odbor, ki bo skrbel za boljše so- delovanje študentske in mladin- ske organizacije, za sodelovanje Z ostalimi druibeno-političnimi organizacijami itd. Koordinacij- ski odbor študentov pa bo poleg tega skrbel še za organizacijsko in kadrovsko utrditev občinskih odborov študentov. Ustanovni sestanek okrajnega koordinacijskega študentskega odbora bo že šestega marca v prostorih univerzitetnega odbora v Ljubljani. Iskrena hvala Tovariš uredaik, večkrat prebiram v TaSem časopisu kaikSso g^rajo na račun zdravnikov, to- dia č« je človek bolan in potreben nji- kove pomoči, občuti to drugače. Sem delavke iz >M©tke< v Celju in čutim iskremo dolžnost, da se zahvalim dr. Öiktt-primariju ginekološkega oddelka celjske bolnišnice in ostalemu osebju, ki mi je ob priliki težke operacije laj- ialo bolečine. V teh dneh sem občutila, da lahko človek človeku daje mnogo reí kot le tisto, za kar je plačan. Vera Riibežel Dobrava pri Celju ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage prijaitedjice IYA1VKE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, stanovskim tova- irišem, šolski mladini in vsem, ki so ji darovali cvetje in jo /^premili k zadnjemu počivališču. Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Flajsu, zdravni- kom in strežnemu osebju celjske bolnišnice, govorniku tov. Franju Roáu, upravitelju druge osnovne šole, mladim pev- cem in zastopniku RK. Zofija Debelak in rodbina ravnatelja Egona Кгшеја. AEROKLUB CELJE ra2?pisuje delovno mesto aviomehanika Pismene pirošnje z življenjepisom oddajte na upravo Aerokluba, Mariborska štev. 20. Gastronomski koledar it. 12. od sobote dne 2. 3. Í9é3 do petka dne e. 5. Sobota, dne 2. 3. 19fc3 din Prekajeni jezdk s kiielini krenem 170/280 Piščancev paprikaš z'vodenimij iličniki . IW/2'O Sr»a v divjaèinski omaki e rdrob. ] cmokom 230/3« Nedelja, dne 3. 3. iW \ Natodcua plučna pečenka v smetanovi omaki 230/340 Sroin hrbet ali stegno « cmokom . . 210/3« T^elečja obara z parmezAnorieu iličniki 200 Ponedeljek, dne 4. 3. iW Sailioa«k^ plučka s tirolskim cmokom 130/200 ^ппа s slanim krompirjem 130/200 P^šta fižol 11« *rova poganca 8* Torek, dne 5. 3. 19« ''al)Dde.no telečje srce v smeitaoovi omaki 160^270 ^^lenjavna enolončnica г mesom 140 pečenica s kislim zeljem ali repo 150/260 ¿rekajeno s kislim zeljem 170/280 '^^žev narastek s sladkim sofcom 80 Sreda, dne 6. 3. 19*3 Domače krvavice s kislim zeljem 130/200 Kmečka pojed^oa. 260/370 Sesekljana mrežna pečenka 170/280 Ragu juha 100 Jaibolčni zavitek 80 Četrtek, dne 7. 3. 1963 Kisli vampi s krompirjem 100 Segedinska svinjska zarebernic* 190/500 Golaie.va juha 130 Srnin hrbet s smetano 110 Petek, dne 8. 3. 1963 Matevž s suhim svinjskim mesom 170/280 Morske riibe ? Vipavska juha 100 Pečenica z zeljem ali repo 150/260 Kuhani sirovi struklji 130 Visa-ko soboto in nedeljo sveže kre- move rezine. Vsak dan sveži srbski pasulj, tržaški vampi, razne obare in sveže enolončnice. Razen teh jedil imamo še vsak dan bogat jedilni list z domačimi ¿n med- narodin'mi speoialitetami. V naài točilnica ste vsak dan postre- ženi z jedmi in pijačami brez postrež- nine. Poslužujte se naših dopoldanskih ma- lic po ugodnih cenah. Prepričajte se o na¿i kval'tL-ti in o konkurenčnui cenah in zadovoljni boste. Kolektifv hotela Evropa Celje Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri podjetju »Cevomontaža« Žalec razpisuje naslednja delovna mesta: - VEC VISOKOKVALIFICIRANIH MONTERJEV CENTRALNE KURJAVE - VEC KVALIFICIRANIH MONTERJEV CENTRALNE KURJAVE Osebni dohodki in ostali pogoji po dogovoru. I^rašnje sprejema komisija do 31. 3. 1963. DVA VAJENCA za kleparsko in vodovodno instalacijsko obrt sprejmem Stok Avgust klepar in vodovodni instalater Celje - Ul. 29. nov. 7 OBVESTILO Državljane obveščamo, da smo del upravnih služb Občniskega ljud- skega odbora Celje preselili Iz dosedanjih prostorov v Gregorčičevi uUd št. 5 in 6 v nove prostore bivšega okrožnega sodišča v Celju, GledallSka ulica 2 (nasproti gostilne pri Turški mački). v tej stavbi državljani lahko opravijo: prijave rojstev, smrti, porok, prijave In odjave stalnega In začasnega bivališča, prejmejo osebno Izkaznico, registrirajo motorno vozilo, nabavijo aH podaljšajo orožni list, nabavijo potni Ust, prejmejo državljanske izkaz- nico, potrdilo o vpisu v volUnl imenik ali uredijo zadeve iz naslova vojaš- kih obveznosti. Poleg navedenih zadev, ki jih državljani opravijo pri teh organih poslujejo v tej stavbi še organi pristojni za družbene službe, ki opravljajo, zadeve šolstva, prosvete in kulture, soc. varstva, varstva družine, skrbni- štva, zdravstva, zadeve sanitarne inšpekcije ter zadeve invalidov in borcev NOB. Prav tako ima svoje prostore v tej stavbi še odsek za stanovanjske zadeve in referat za imenovanje naselij in numeracijo hiš. Vsa pojasnila o lokaciji navedenih služb daje informacijska pisarna v pritličju stavbe Gledališka ulica 2. Oddelek za finance s premoženjskopravno službo, računovodstvom in upravo za dohodke posluje od 1. II. 1963 v Gregorčičevi ulici 6, II. nad- stropje (nasproti občine). Tu državljani lahko vlagajo davčne prijave za vse oblike dohodnine, prejmejo potrdilo o višini davka, registrirajo račune, prejmejo Informacije v zvezi z nacionalizacijo zemljišč, rezervacijo parcel za gradbene namene in prejmejo ostale informacije v zvezi z davki. Ostale službe LO, ki jih opravljajo oddelek za gradnje in kom. zadeve, oddelek za gospodarstvo, ostale inšpekcijske službe, oddelek za splošne zadeve, tajništvo in predsedstvo občine ostanejo v stavbi Gregorčičeva ul. 5, kamor se je preselil še Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Vse informacije o poslovanju služb Ob LO v Gregorčičevi ulici h. št. 5 ino daje sprejemna in informacijska pisarna na sedežu občine Gre- gorčičeva 5. Informacijska pisarna na sedežu občine sprejema tudi vloge za vse upravne organe, izdaja potrdila o družinski skupnosti, o preživljanju, in razna druga potrdila, posreduje obrazce za različne vloge in potrdila, iz- daja živinske potne liste in opravlja overitve podpisov, pisave in prepisov. Istočasno želimo opozoriti vse delovne organizacije, da imajo vse upravne službe ljudskega odbora enkrat tedensko deljen delovni čas in sicer vsako sredo od 7 — 12 in od 14 — 18 ure. Državljanom, ki so v delov- nem razmerjnu je torej omogočeno, da urejajo svoje zadeve z občino tudi v popoldanskem času, kar je bil s takšno razporeditvijo predvsem nafl namen. Iz pisarne tajništva ObLO Celje OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION 1. — 9. 3. 1963 >GREH LJUBEZNI<, špan- ski barvni film. KINO METROPOL do 1. 3. 1963 .UGRABITEV SABIJANK<, italijanski Cs film 3. - 5. 3. 1963 .NOC VOHUNOVc, fran- coski Cs film 6. — 9. 3. 1%3 >PESCENI GRAD«, jugo- slovanski film MATINE IA V KINU UNION 3. 3. 1963 >SERViSNA POSTAJA«, juigo- slovnski film KINO >SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 2. in 3. 3. 1963 »2ENA V PREIZKUŠNJI« italijanski barvni Csp fibn 6. 5. 1963 »BELE SENCE«, itali.-fraac. brvni Csp film r. 3. 1%5 >DOKLER NAS DENAR NE LOCI«, zah. nemški film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 1. marca 1%3 ob 19.30: Komorni oder - S. Beckett: POSLEDNJI TRAK in O' Neill: HUGHIE. Izven abonma- ja. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 2. marca 1963 ob 19.30: Janez Zmave: JUBILEJ. Izven ajbonmaja. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 3. marca ob 15: Marcel Ac- hard: OKRITOSRCNA LAZNIVKA. Gostovanje v Gornjem gradu. Ob 20: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Rečici ob Savinji. Mladini do 16. leta neprimerno. Sreda, 6. marca 1963 ob 19.50: Komorni oder - S. Beckett: POSLEDNJI TRAK in O' Neill: HUGHIE. Izven abonma- ja. Vstopnice so v prodaji. Petek, 8. marca 1963 ob 19: Janez Zmave: JUBILEJ, Gostovanje v Brežicah. Sobota, 9. marca 1963 ob 18: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIV- KA. Gostovanje na Vranskem. Mlađa- ni do 16. leta neprimerno. Nedelja, 10. marca 1963 ob 19: Puccini: MADAME BUTTERFLY. Gostovanje mariborske Opere SNG Maribor. KONCERTI Sreda, C. marca: VEČER ARIJ IN PESMI. — Ileana Bratuž — sopran, Jože Stabej — bas, Silva Hrašovec — klavir. Koncert je Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic v glasbeni Soli. Sreda, 13. marca: GLASBENI VE- ČER PROFESORJEV IN UČITELJEV GLASBENE SOLE. Izven abonmaja. Glasbena šola Celje I Z L ET N I K PLANICA 1M3I v dneh 22., 33. In 24. marca IMS, k« bodo v Planici zopet poleti na 130 m skakalnici, organiziramo enodnevne avtobusne Izlete v Planico za kolek- tive in posameznike. Cena prevoza 1в vstopnice je 3500 din za oeebo. Za dijake organiziramo prevos ^ Planico s posebnim vlakom. Cene prevoza in vstopnice je 520 din м osebo. IZLETE — PREVOZE DOMA IN \ INOZEMSTVO VAM IZVRŠIMO SO LIDNO IN POCENI Z NASlMI TD RISTICNIMI AVTOBUSI. ZAHTB VAJTE NASE PONUDBEl Se prlporeča IZLETNIK CKLJl OBVESTILA Občinski LO Celje, oddelek za go- spodarstvo obvešča vse gozdne posest- nike na območju občine Celje, da je rok za vlaganje prošenj za sečna do- voljenja za gospodarsko leto 1964 od 1. marca do 1. aprila 1963 Prošnje za sečna dovoljenja se vla- gajo na sedežih ekonomskih enot Kme- tijskih zadrug Celja in sicer: Za področje Celje tn Šmartno v Rož- ni doliai — EE Celje, za področje Skof- ja vas in Ljubečna — EE Ljubečna, za področje Štore — EE Štore, za področ- je Vojnik in Frankolovo — EE Vojnik, za področje Strmec — EE Strmec, za področje Dobrna — EE Dobrna. Prošnje se sprejemajo vsak torek in petek od 7. do 12. ure, razen v Štorah, kjer se sprejemajo vsak ponedeljek in petek ob istem času. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE obvešča, da je za- radi izrednega zanimanja za opero »MADAME BUTTERFLY» sklenilo do- datno pogodbo in bodo dve predstavi. Prva v nedeljo, dne 10. marca, druga pa v ponedeljek, dne 11. marca, oba- krat ob 19. uri. Pripominjamo, da je nepotrebno razburjanje zaradi vstopnic, ker jik bo na dveh predstavah dovolj za vse obiskovalce. Olepševalno in turistično društvo Celje OBVESTILO Vse volivce,, stanujoče na ob- močju mesta Celja pozivamo, da do 15. 3. 1963 preverijo, če so vpi- sani V volilni imenik. Volilni imenik je razgrnjen na vpogled pri Občinskem ljudskem odboru Celje, Gledališka ul. št. 2 vsak ponedeljek in soboto od 7. do 14. ure in vsako sredo od 7. do 12. in od 14. do 18. ure. Opozarjamo zlasti tiste, ki so se preselili in niso prijavili spre- membe prebivališča, naj to stori- jo do določenega datuma, da ne bo poznejših reklamacij. Iz pisarne tajništva ObLO Celje R AZ N O IZGUBIL se je lovski pes — jazbečar rjave barve. Sliši na ime >BORH«. Naiditeii naj javi proti nagradi na naslov: Leskovšek — Mariborska 47. ZAHVALJUJEMO se organom železniš- kega oddelka Ljudske milice Celje za hitro intervencijo, da sem dobil nazaj ukradene predmete z dne 2. 2. 1963. Hrovat Jože ISCEVA tovarišico, ki bi naju naučila ne- kaj plesnih korakov. Lepa nagrada. Pišite: Marjan — Senovo p. p. H. ŽENSKA srednjih let s posestvom in hišico išče življenskega tovariša s primerno sLužbo. Ponudbe pod šifro »Lep dom«. KRAJEVNA ORGANIZACIJA Socia- listične zveze Libóle preklicnje pogre- šano štamptljko s tekstom: »Socia- listična zveza delovneita ljudstva Slo- venije — Krajevni odbor Liboje«. Vsa naročila bodo veljavna le s štampiljko in novimii podpisniki: Coki Ivan, Fel- din Martina in- Zevnik Ivanka. 1. MEDNARODNI SMUČARSKI PO- LETI V PLANICI! (22., 23., 24. 3. 1963). Y meseca marca enodnevni izleti z avtobnei in posebni- mi vlaki v Planico. Vstopnice in dovo- lilnice za prevozna sredstva bodo na- prodaj v poslovalnici Kompas — Celje. Za vse informacije g'leđe Planice se obračajte na Kompae — Celje, tel. 23-90. Uprave vseh šoli Pravočasno prijavite vaio udeležbo za ogled smučarskili po- letov s po4ebniim vlakom. Cena prevoza ■ posebnim vlakom za dijaStvo je 920 din. Cena prevoza s posebnim vl^om za draâtva in kolektive Je 1.150 din. Cena prevoza s Kompas-ovim aviobo- som je 2.500 din. V zgornjih cenah Je vkljnčen prevoz ia vstopnica za ogled tekua. Prijave sprejema Kompa» — Celje do 15. marca 1963. 2. DUNAJSKI VELESEJEMI (od 10. do 17. marca 1963) 3. KMETIJSKI SEJEM V VERONI! (v mesecu marcu) 4. FIRENCE — OBRTNIŠKI VELE- SEJEM (od 24. aprUa do 14. maja 63) 5. PRAGA — SVETOVNO PRVEN- STVO V NAMIZNEM TENISU! (Od S. do 14. 4. 1963) 6. MILANO — MEDNARODNI VZORČNI SEJEM! (od 12. do 25. apri- la 1963) 7. MÜNCHEN — MEDNARODNI OBRTNIŠKI VELESEJEM! (od 16. do 26. maja 1963) 0. FIRENCE—RIM—NAPOLI! e-dnevni izlet v času prvomajskih počitnic! 9. PO TREH DRŽAVAH! Avstrija- Švica—Italija! 6-dnevni izlet ▼ času prvomajskih počitnic! PROSVETNI DELAVCI! 1. LONDON—PARIZ! 6-dneTno pr- vomajsko potovanje. Kombinirani prevoz letalo - vlak. 2. CARIGRAD—SOFIJA! 9-đnevno potovanje z avtobusom v drugi polo- vici avgusta! Izdelane programe za oba potovanja Vam po želji dosUvimo na VaS na- slov. Za vse objavLiene izlete Vom po že- lji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim ieletom obiáate tnrwti- 6no podjetje Kompa« — Celje. Orgoná- ■irmmo kolektivna potovanja in i^ilete po Jugoslaviji in v inozematvo c mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami oba]ae in rečne plovbe ie po«ebnimi letaH. Kompae — C;eije potrecuje prodajo v*eh vret vozovnic za železniiki, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem čaeu nabavo potnik listor, vizumov ter menja tuja puUSiilna sred- stva in sprejema depoeite. Kompae — Celje daje breiplačno ver prometne in turistične informacije, pro daja razglednice, zemljevide, »ominke, filateUstičae znamke itd. Pred vsakioi potovanjem ee poevetujte v posloval- nica: Kompae j7- Celje ' Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 STANOVANJA SPREJMEMO sostanovalko za manjšo pomoč v gospodinjstvu. VidenSek, Slandrov trg 3. PRODAM UGODNO prodam enostanovanjsko hi- šo v centru zdravilišča Dobrna. Na- slov v upravi lista. UGODNO prodam malo posestvo z go- spodarskim poslopjem in stanovanj- sko hiišo v bližini Griž. Naslov т upravi lista. PRODAM dvodelni pletilni stroj in pral- ni stroj. Strava, Celje — MariborSka 39. PRODAM krožno žago (sekular). Cesta v Laško 12. Celje. KLAVIR kratek ugodno prodam. A. Brenčič, Na otoku 9, Celje. PRODAM hlev»ki gnoj prima 200 mtc. Tesan les — ogrodje za eno aH dvo- družinsko hišo. Prevoz možen s trak- torjem. Mastnak Andrej, Sibentk 8, Šentjur pri Celju. PRODAM dve postelji, nočni omarid, karnii»o, divan in omaro. Teharje 25. PRODAM dobro ohranjen otroški vo- ziček — italijanski model. Naslov т upravi kista. RAZPISI Kmetijski kombinat Žalec — obrat »MIROSAN« Petrovce sprejme v de- lovno razmerje KVALiraCIRANEGA TRAKTORISTA Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na naslov: Kmeti - ski kombinat ZaJec, obrat »MIROSAN« p. Petrovce. KUPIM KbflM eno ali dvosobno stanovanje T Celju. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjen moped. Ponud- be poslati na upravo lista pod »Od- ločen«. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dežurni veterinar od 2. 3. do 9. 3. 1963 I MEK CIRIL, Celje Kersnikova 37 (ogel Kersnikove in Dečkove ceste) Uredniitvo in uprava Celjske- ga tednika Celje, Trg V. koa- gresa 5. poštni predal 158. Tele- foni 23-75 in 24-23. Tekoči račuB pú Naredai ban- ki Celje: 6ü)-ll-l-65ö. Utiaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem ogiasev, razpisov in objav do vsake sre- de^4p ta. are. PRI NAS IN PO SVETU MISERERE, PRINC KARNEVAL Nekaj prizorov z letošnje maškarade. Najbolj posrečen je bil tvistarski par Vogelsang in Salamon Posnetki z maškarade FOTO PELIKAN Ponekod so pustu odprli vrata na široko, pust pa je talnim vsako leto vse bolj odprl dotočno luknjo v blagajne. Na ptujskem polju so doumeli, ,da je Kurent boter zim- skega turizma, v Litiji • so uspeli povzročiti selitev Ljubljančanov ob teku Save navzdol vsaj za en dan. Mozirčani še nikoli niso pu- stili pusta mimo, Zalčani so kar- neval spremenili v »zbor odkrito,- srčniii kritikov«, Kozjani so pri- redili pravcato otvoritev železni- ške proge, v novem rudarskem mestu je pustni toa-ek eno izmed znamenj, da Velenje postaja tudi po »duši« mesto, in tako naprej, in tako naprej... Hm, prav jim je, da se morajo truditi in prizadevati. Kdo jim je pa kriv, da niso že v pregovoru aeležni beline in veselja liot mi Celjani. Celje je belo in veselo in pika! Pa čeprav na ulicah izgle- da kot po napadu s solzilnim pli- nom. Pustna sobota je bila sicer res pustna, ponekod brez (n), na tra- dicionalni maškaradi pa proti ju- tru celo postna, ker je zmanjkalo jedil in na koncu še pijače. Sicer kaj so pa mogli storiti ubogi ude- leženci, kot vse snesti in popiti, ko pa je bilo tako malo paše v dvorani. Orkester je upravičeno stopil na čelo povorke v prome- nado mask in zaigral pogrebno koračnico. Tako se je lahko oce- njevalna komisija spomnila, če se že ni poprej, da ob taki žetvi ni treba deliti najvišjih premij. Pr- va . nagrada ni bila podeljena, ostalo si je podelilo nekaj dobro izdelanih, toda po ideji povpreč- nih maslc (razen parodije na ra- čun kurjave). Cicibani in pionirji so bili naj- bolj ljubki, dokazali pa so, da v naših celjskih družinah še živi smisel za lepoto, za humor in za pustne ideje. To kaže na sum, da starejši zaradi jezikov (kdor gre v maškare je bojda nezanesljiv in neresen tip) raje izživijo na maskiranju svojih otrok. Lepo! Vsaj to! iVIladinska maškarada se je po uspehu letos precej pribli- žala vzoru odraslih. Nič posebne- ga. Sicer so maškare šarile kot bele vrane po ulicah vse dni. Celo Ku- rent je priropotal s svojimi zvon- ci od kdo ve kod. Toda pustni to- rek smo Celjani dočakali v civilu in pretežno trezni. Zaslužen za- idjuček je uprizorila hvalevred- na skupina, ki je v torek v uspe- lem sprevodu uprizorila po glav- nih celjskih ulicah pogreb »III. celjskega karnevala«. Najlepša hvala za obilo zabave, za islireč celjski duh in humor, za veliko prizadevnosti pri pov- zdigu turizma. MESTA STRAHOV v Združenih državah je na sto- tine malih mest, ki umirajo. Avtoceste vodijo skozi mesteca, kjer se potniki ne ustavijo, celo vedno uspešne bencinske črpalke so presušile. Po peronih nekate- rih mest razpredajo pajki svoje mreže, vlaki pa drvijo mimo signalov v daljave in se ne ustavijo. To so mesta strahov, mesta kjer najdete kvečjemu še kakšnega starca ali samotarja. Rosebud je takšno mesto. »Vse je rožnato v Rosebudu«, so vča- sih uporabljali igro besed. V mestu imajo dva lepa hotela, imajo celo dve manjši bolnišnici in dva pogrebna zavoda. Zadnje je kar simbolično. Toda mesto umira. Jerome je mestece, ki ga je т devetnajstem stoletju ustanovil Eugene Jerome, velik finančnik in bratranec Churchillove mate- re. Na vhodu v mesto je zapi- sano, da je to mesto strahov, za- poredne številke pa pričajo, kako je v zaporednih desetletjih padalo število prebivalcev (15, 10. 5 in 1 tisoč). New Ulm je imel pred leti še 800, danes ima 300 prebivalcev. Preostali »meščani« samo tožijo in se ogledujejo, kako bi pobeg- nili še oni. Zdravnik je umrl leta 1950. brivec pred letom. Niti ohranjena delavnica s hišo. niti odlična ordinacija ne privabita novega zdravnika in frizerja. Niland v Kaliforniji se je še pred leti ponašal z vzdevkom kot mesto zimskega paradižnika. Da to je b"l Niland. danes ni več. Od nekdaniih 300 vz^ajalcev pa- radižnika jih je ostalo še 28. Vse drugo je šlo. Kaj je krivo, da mesta izumi- rajo? Nalezljive bolezni? Gang- sterski napadi? Potresi? Presu- šeni viri pitne vode? Vojaški re- zervati za preizkušnjo atomskih bomb? Ne! Nič takega. Mesta, kakršna smo navedli in še stot-ne drugih, so izgubila svoj ekonom- ski pomen, svojo »opravičilo« za obstoj. Nihče lindi ni preganjal in vendar so šH V tn m"«*n ni dotoka s podeželja. Podeželje v ZDA nima »ljudi na zaloiri«. saj en farmar preživlja po 20 mest- nih prebivalcev, kar pomeni, da na sto američanov pride po pet kmetovalcev. Mesta, ki umirajo, ne »zala- gajo« velemest s svojimi ubež- niki, pač pa večja središča t, okoli 50 do 100.000 prebivalcev. Vojna histerija ()|)a/no |)razMÌ tudi velemesta. Premožnejši samo z eno nogo živijo v velikih mestih kot je New York, z drugo so ^ kakšnem podeželskem mestu, ki bi ne bilo po njihovem »ititere- santen« cilj za atoms.ke bombe- Torej pobeg v dve smeri. Mala mesta z mani V^^^ tisoč in ? ne- kaj tisoč prebivalci izginjajo, velika mesta se počasi praznijo- To pa je po druffi strani HokaZf da ameriški človek ni obreme- njen s tradicijo s konservativ- nostjo, da ie moderen nomad, k' voljno s'edi v lovu 7a pašo ekonomiki dežele. Tako jej'^ nasprotje. Pri nas je na stotin^ in stotine liudi. ki hrepenijo P'' končnem eiljti — hišici. Tam Pl imajo ljudje hiše in so ob«ojpf|! na pronad. če bi ▼ niili vrtraj"'' in ne šli za vodnikom ki p"** množice — kapitalom in nje?"' rimi muhami. ^ SLAVNE ŽIVALI Lajka - prvi vsemirec Pes, najstarejši človekov prijatelj in pomočnik, se ni izkazal samo kot čuvaj, kot hranilec. Mit, ki obdaja tega štirinožnega pri- jatelja, je nekaterim izbrancem pasjega rodu določil velike filmske vloge. Toda pravo »veličino* je pasji rod pokazal v trenutku, ko je človek segel v vsemirje. 3. novembra t95? so sovjetski učenjaki izstrelili drugi »Sputnik*, drugi umetni satelit. V njem je bila Lajka, predstavnica pasme, ki je dala sovjetski astronavtiki vrsto poskusnih psov. Lajka je v S putniku II živela teden dni, potem pa je dobila obrok, po katerem je njeno življenje hitro in brez muk ugasnilo. Sputnik II je postal njen nenavaden grob, ki je 162 dni krožil okoli Zemlje, jo obkrožil 2730 krat in napravil 100 milijonov kilo- metrov dolgo pot. Lajka, ki so jo mesece pripravljali na ta polet, je bila nujna žrtev znanosti. Njej je sledila še vrsta psov: Strelka, Belka. Zvez- dočka in Sarenka. Toda te psičke so imele to srečo, da so potovale v safelitih, ki so jim omogočili ponovno vrnitev na Zemljo. Lajka ie odprla človeku pot v medzvezdni prostor... Madam Vyiiette, kam? Odkar je Combeju in njego- vemu odpadništvu odkleiikalo, odkar se red in zakonitost utr- jujeta tudi v Katangi. je postalo be'im nniomn'kom prevroče pod podplati. Ljudje, ki so se udinjali interesom katanške rudarske družlbe v službi Combejevih Ic- gionarjev, so kakorkoli vpleteni v mednarodni kriminal.v poli- tični zločin, v delikte, zaradi ka- terih ne morejo in nočejo več na pot po.štenosti. Belopolti plačanci, večinoma Belgijci, Francozi in Nemci so bili med vsemi oboroženci naj- bolj okrutni in zverinski. Oni so bili učiteljev žendarmerije in črnopoltih katanških vojakov. Med njimi je bilo tudi nekaj žensk, najbolj zloglasna pa je bila »madam« Vvvette. Ta »le- gionarka« je bila sicer voznik ambulantnega voza. toda spoto- ma je opravljala najrazličnejša grozodejstva. Ko pa se je Combe pod pri- tiskom sil združenih narodov in na privoljenje svojih belih gospo- dariev pobotal, so beli plačanci pobrali šila in kopita ter odšli iskat novih gospodarjev, ki bi jim mosrli nuditi krvavo zaposli- tev. In našli so jih. Salazar jim je odprl vrata v izmučeno portu- galsko Angolo, sir Welenskv pa jih je spustil T Severno Rode- zijo. Nekaj jih je bilo pjovablje- nih v Južnoafriško unijo. Za- enkrat je še prostora za ljudi najbolj ogabne vrste, du z zlo- činom ovirajo normalen razvoj novoosvobojenih ljudstev. Na gornji sliki je skupina plačancev in »madam« Vvvett v marogasti uniformi, kakršno so nosili že mojstri krvave obrti: esesovci, Massujevi padalci in druge »elitne čete<. CIVILNI POGREB v Kostanjevici na Krki imajo vsako leto maškarado (razen le- tos). Na pustno sredo pokopajo Kurenta tako kot se spodobi. In ker župnik amater, ki je imel na- logo pokopati slamnatega mrliča, ni bil pri volji iti peš za pogre- bom, se je odpravil k župniku pn koleselj. Zgodilo se je, kar bi la- hko pričakovali, da župnik ni dal zapravljivčka za norčije na dan. ko je že post. — Pa nič. se je odrezal župnik — amater, ga bomo pa civilno po- kopali. PRED 100 LETI PRVI STATUT CELJSKE AVTONOMNE OBČINE Razprave o občinskih statutih, teh temeljnih listinah samoupravljanja, so že v teku. Prinašamo nekaj drob- cev iz prvega statuta celjske mestne občine, ki bi utegnil zanimati tudi na- še bralce. Poraz Avstrije v vojni s Prusijo leta 1866 je povzročil precejšnje spre- membe tudi v notranji politiki in upravi. To prihaja do izraza v noVi dualistični ureditvi države, povečani avtonomiji dežel in občin, ločita se uprava in sodstvo itd. Prav letos poteka 100 let, odkar Je začel veljati nov občinski zakon. Tudi v Celju so pričeli pripravljati statut, ki ga je občinski odbor sprejel 10. novembra 1866 in ga predložil štajer- skemu deželnemu zboru, 21. januarja 1867 ga je potrdil tudi cesar. Statut ima 70 členov. Mestna občina Je obsegala mesto in graško, ljubljan- sko ter takoimenovano vodno pred- mestje t. j. nekako področje današ- nje krajevne skupnosti Center. Pod- rejena je bila neposredno deželnemu zboru, v nekaterih zadevah, ki niso spadale v pristojnost dežele, pa par- lamentu. Po svojem položaju so se občani delili v tri kategorije: meš- čane, občane in tiste, ki v občini ni- so imeli domicila, imeli pa tu hišo ali posest. Statut govori tudi o pra- vicah, dolžnostih in bremenih za ob- čane. V zadnjih so bili častni občani izvzeti. Občina, v skladu z državnimi in de- želnimi zakoni, samostojna odločba o vseh zadevah, ki so v korist občine in ki jih v svojih mejah in možnostih lahko opravlja. Izvršujejo pa tudi odredbe, ki jih določajo splošni dr- žavni in v okviru teh deželni zakoni. Zlasti mora skrbeti za izvedbo uredb političnih organov. Ne moremo obširneje govoriti o pravicah, polnomočjih in dolžnostih občinskih organov. Dotikajo se upra- ve, gospodarstva, komunalnih zadev, šolstva, zdravstva itd. Zato le nekaj besed o občinskem odboru in uradu, ki zastopata občino v vseh zadevah. V odboru je bilo 24 odbornikov in 12 namestnikov. Izvoljeni odbornik je dolžnost moral sprejeti. Izjema so bi- li v tem primeru n. pr. šolniki, urad- niki, vojaške osebe in še nekateri. Mandatna doba Je trajala tri leta. Iz- praznjena mesta v odboru Je nado- mestil župan s tistim namestnikom, ki je pri volitvah dobil največ gla- sov. Ob enakem številu glasov Je do- ločil žreb. Članstvo je bilo častno. Izvolitev župana je potrjeval cesar in je imel velika pooblastila. Dobival Je nagrado. Odbornik ni mogel več opravljati svoje dolžnosti, če Je bil v kazenski preiskavi, v poravnalnem ali konkurznem postopku. Občinski odbor se Je sestajal po po- trebi, najmanj pa enkrat mesečno. Seje Je skliceval župan ali njegov na- mestnik in na zahteve vsaj ene tret- jine odbornikov. Sklepčne so bile ob dvotretjinski udeležbi. Bile so Jav- ne, v izjemnih primerih so Javnost lahko izključili. Seveda pa občani niso mogli neposredno vplivati na ob- činsko upravo in politiko. O tem sta- tut ne govori. Določbe o finačnih, zlasti proračun- skih zadevah govore o tem, da Je bila občina v stalnih denarnih težavah, saj so podrobno določeni predpisi o izrednih davkih in občinskih dokla- dah. Ze aprila 1867 so izvolili prvi ob- činska odbor avtonomne občine-same pripadnike nemškega kapitala in in- teligence. Slovenskega narodnjaka v njem, seve ni bilo. Prvi župan je bil dr. Johan Morti. Nemci so bili tudi vsi njegovi nasledniki vse do leta 1918 in šele 1921 je Celje dobilo prvega slovenskegia župana, velikega narod- njaka in borca za solvensko stvar v Celju dr. Jura Hrašovca. V občin- skem zastpostvu so bili vedno ljud- je, ki so z vsemi sredstvi skušalf na- praviti Celje za trdnjavo nemštva na Spodnjem Štajerskem. Tako se je slovenski živelj v mestu le s težavo, v neprestani borbi, prebujal in kre- pil ... Slomškov trg kakršen je danes. Prav tako je bil tudi v času, ko je Celje dobilo svoj prvi statut PRETIRAVANJA Ф Ribničani so baje vsak večer ustavili uro na zvoniku, da se ne bi preveč obrabila, videl pa ponoči med spanjem itak ni nihče. • # Lemberžanii so prepovedali svojim olrokom gledati skozi okno, da bi se šipe ne obrabile . .. Ф Zdaj pa so v Ameriki odkrili učitelja, ki uči tako, da sitoji zdaj na tej, zdaj na oni nogi ... Ф Skot, ki je padel s strehe in frčal mimo okna svojega stanova- nja, je zakričal: — Žena, eno ko- silo manj! — »Ne pade mi na pamet, da bi umrla v času. ko v Nem Yorku zaradi stavke novinarjev ne iz- hajajo časopisi.* Bette Davis