ANNALES 8/'96
DELO NAŠIH ZAVODOV iN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIf.TA, 367-370
Vida Rožac-Darovec
POROČILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA jUŽNO PRIMORSKO ZA OBDOBJE 1994-1996
Tudi v času od leta 1994 do 1996 je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko opravilo veliko dela in aktivnosti na znanstvenem in publicističnem področju. Prispevek bo zajel najpomembnejšo dejavnost zadnjih treh let in kratkoročne obete ter vizijo dela vnaprej.
Vsekakor največ napora in pozornosti terja izdajanje revije Annaies, zbornika Acta Histriae in knjižne zbirke Knjižnica Annaies. To pa je krona vseh drugih dejavnosti, kot so prirejanje znanstvenih in strokovnih simpozijev, okroglih miz ter predstavitev knjižnih novosti iz raznih znanstvenih področij ter navezovanja stikov s tvorci le-te.
V tem obdobju je društvo izdalo številne publikacije: 4. in 5. številko Annaies v letu 1994, 6. in 7. številko v letu 1995, v letu 1996 pa načrtujemo poleg pričujoče 8. še izid 9. številka revije Annaies. Pri tem velja poudariti, da se je sprva naravoslovno-humanistična revija reorganizirala v dve ločeni seriji, to je naravoslovno (series historia naturalis) in humanisiično-družboslovno (series historia et socioiogia). Mnogi so to odločitev pozdravili, nekateri pa so jo obžalovali, vendar revije v prejšnjem konceptu ni bilo več mogoče izdajati iz preprostega razloga, ker je na eni strani uredništvo z vsakim letom prejemalo več člankov, na drugi strani pa se jeožal krog potencialnih bralcev ter raziskovalcev, ki so po reviji posegali, kajti po svoji tematiki je že posegala po morda preširokem polju znanj. S tem korakom pa je biia tako naravoslovju kot humanistiki in družboslovju omogočena samostojnejša razvojna pot in oblikovanje tematskih problemskih sklopov v okviru revije Annaies, ki je po mnenju uredništva še pomembnejši. Poleg te novosti pa je zelo pomembna še sprememba podnaslova, to je "Anali za istrske in mediteranske študije/Annali di Studi istriani e medi-terranei/Annals for Istrian and Mediterranean Studies". Razlog za to ni le kozmetične narave, ampak tudi vsebinske. S tem je revija postala nacionalnega in ne lokalnega pomena, kajti zapolnjevala bo vrzeli v slovenskem nacionalnem znanstvenem programu, to je razvoj mediteranskih študijev na podlagi dejstva, da je Slovenija tudi mediteranska država, čeprav ima le košček morja z obalo, ki nima le drugačno in to zelo specifično zgodovinsko in kulturno tradicijo ter geografske posebnosti, temveč tudi drugačne in za vso Slovenijo pomembne gospodarske danosti ter razvojne možnosti. Ta zasnova bo reviji omogočala tudi prodor-nejše uveljavljanje na domačem in mednarodnem trgu znanosti.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je na spremembo razvojne politike revije nemalo vplivalo tudi dejstvo, da
je bil v Kopru konec ieta 1994 ustanovljen javni raziskovalni zavod Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije (ZRS), Koper, k čigar ustanovitvi je tudi s pobudo, programsko zasnovo in drugimi dejavnostmi nemalo pripomoglo ravno Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. ZRS, Koper je s podpisom pogodbe z Zgodovinskim društvom za južno Primorske» ob uradni otvoritvi prostorov 5. junija 1996 postalo tudi soiz-dajatelj revije Annaies in zbornika Acta Histriae. Prepričani smo, da bo partnerstvo še pripomoglo h kvaliteti in uveljavljanju dosedanje izdajateijske dejavnosti društva.
Druga odmevna dejavnost je organizacija večinoma mednarodnih znanstvenih srečanj, s katerimi skuša društvo tudi z aktualnimi temami vplivati na družbeno življenje v ožjem in širšem okolju. V letu 1994 je društvo organiziralo simpozija o Stavbarstvu in prenovi na Koprskem (v soorganizaciji z Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu, Kulturnim klubom Istra in Društvom obalnih arhitektov). Dopolnjeni referati so bili objavljeni v posebnem tematskem sklopu v 6. št. Annaies, medtem ko so prispevki z drugega mednarodnega simpozija v letu 1994 Vidiki pravosodja v Istri (14.-18. stoletjeJ objavljeni v Acta Histriae t V. (1996).
Obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizrnom je društvo v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije Julijske Benečije iz Trsta, Inštitutom za novejšo zgodovino iz Ljubljane ter Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, počastilo z organizacijo mednarodnega simpozija zgodovinarjev Primorska in Trst od Rapalla do Londonskega memoranduma <19201954) 26. maja 1995 v Pokrajinskem muzeju v Kopru, prispevki pa so objavljeni v pričujoči publikaciji. Objektivni prikaz dogajanj v navedenem obdobju je bil skušan zajet z udeležbo tako slovenskih kot italijanskih zgodovinarjev. V ta namen je društvo ob simpoziju izdalo še knjigo Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem avtorjev Marte Verginella, San-dtja Volka in Katje Colja. Posebnost knjige je, da prikazuje tegobe "malega človeka" v vojni.
V soorganizaciji z Znanstveno raziskovalnim središčem Republike Slovenije, Koper, Pokrajinskim muzejem Koper in Skupnostjo Italijanov Koper ter pod znanstvenim pokroviteljstvom oddelkov za zgodovino iz tržaške in ljubljanske Filozofske fakultete je društvo v oktobru 1995 organiziralo tridnevni odmevni mednarodni znanstveni simpozij Veliki reformator 18. stoletja. Cian Rinaldo C ari i med Istro, Benetkami in Cesarstvom. Prispevki s tega simpozija pa bodo objavljeni v Acta Histriae V. v začetku leta 1997.
Tretji sklop dejavnosti je izdajanje znanstvenih in strokovnih monografij v knjižni zbirki Knjižnica Annaies. V zadnjih treh letih je v tej zbirki izšlo kar 9 publikacij, in sicer:
367
ANNALES 8/'96
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTIVITÀ DE I NOSTRIISTITUTIE DELIE NOSÎRE SOQETÀ, 367-370
Avgust Lešnik: Razcep v mednarodnem socializmu (1914-1923). Knjižnica Annaies 6, Koper, 1994. 380 strani.
Darko Darovec: Notarjeva javna vera. Notarji in vicedomini v Kopru, Izoli in Piranu v obdobju Beneške republike. Knjižnica Annaies 7, Koper, 1994. 280 strani.
Nada Morato: Ravnikova dediščina v Kortah. Kulturna podoba Kort v zadnjih dvesto letih. Knjižnica Annaies 8, Koper, 1995. 176 strani.
Marta Verginella, Aiessandro Volk & Katja Colja: Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annaies 9, Koper, 1995. 178 strani.
Dežela refoška. Vinogradništvo in vinarstvo v slovenski Istri (zbornik). Knjižnica Annaies 10, Koper,
1995.	354 strani.
Darko Ogrin: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annaies 11, Koper, 1995. 384 strani.
Darja Mihelič, Franc Mihelič & jasna Pocajt: Piran, mesto in ljudje pred sto leti. Knjižnica Annaies 12, Koper, 1996. 160 strani.
Claudio Povolo: Proces Cuarnieri (Buje-Koper, 1771). Knjižnica Annaies 13, Koper, 1996. 287 strani.
Marta Verginella: Ekonomija odrešenja in preživetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Knjižnica Annaies 14, Koper, 1996. 310 strani.
Poleg navedenih pa kaže poudariti, da je društvo v sklopu te knjižne izdaje pričelo z novo serijo, poimenovano Knjižnica Annaies major a, ki že z imenom nakazuje podobno usmeritev vendar v večjem, A4 formatu. Prva iz te serije je knjiga
Radovan Cunja: Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper. Knjižnica Annaies majora (format A4), Koper,
1996,	250 strani.
Nemajhen založniški podvig pa je bil izveden z izdajo prvih sedmih številk revije Annaies, treh zvezkov zbornika Acta Histriae ter povzetkov v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku prvih trinajstih knjig iz zbirke Knjižnica Annaies v multimediainem zapisu na CD ROM-u (Annaies '91 -'95 mukimedia) za PC računalnike. Poleg tekstov in slikovnega gradiva so na zgoščenki še audiovizuelni posnetki, projekt je programsko in tehnološko izvedlo podjetje t-ROSE d.o.o. iz Laškega, kot sozaložnik pa je že nastopilo Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper, ki je tudi organiziralo predstavitev ob že omenjeni uradni
otvoritvi prostorov in v prisotnosti uglednih družbenopolitičnih, znanstvenih in kulturnih ustanov ter posameznikov.
Vse navedene izdaje so bile najmanj po enkrat tudi predstavljene, in sicer v Kopru, Piranu, Kortini, Ljubljani, Trstu, Pul ju, Reki, Buzetu in v Bujah, praviloma v sodelovanju z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, v Ljubljani z Avstrijskim inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, Zgodovinskim društvom Ljubljana, Slovensko matico, v Trstu z Narodno in študijsko knjižnico, Kulturnim klubom "Istria" (Circolo cultúrale Istria), na Hrvaškem s Pedagoško fakulteto iz Pule, Zavodom za povijesne i društvene znanosti HAZU na Reki, Narodnim sveučiliStem iz Buzeta, Bujsko občino itd. V letu 1994 pa sta izšli dve številki zbornika Acta Histriae (II. in 11 L), s prispevki z dveh mednarodnih simpozijev iz leta 1993, in sicer Rižanski placit, Istra in Furlanija ter Istra in Beneška republika: ustanove, pravo, uprava, ki sta bili predstavljeni novembra 1994 na domačiji sedaj že pokojnega dr. Vinka Sribarja v Kortini pri Sv. Antonu.
Pomembna pa je še predstavitvena dejavnost aktualnih založniških programov drugih ustanov, ki jo je društvo organiziralo samostojno ali še pogosteje v sodelovanju z drugimi organizacijami v lokalnem prostoru, predvsem s Pokrajinskim muzejem Koper, Kulturnim klubom Istra, Skupnostjo Italijanov iz Kopra in Pirana in v zadnjem času vedno pogosteje z Znanstveno raziskovalnim središčem Republike Slovenije, Koper, kjer je od letošnjega poletja tudi sedež društva.
Pri dejavnosti društva v zadnjih treh letih kaže še posebej omeniti ravno v letu 1994 začete Poletne tečaje slovenskega jezika na Slovenski obali "Halo, tukaj slovenski Mediteranl" ki jih vodi Vesna Gomezel-Mikolič. Trije vsakoletni dvotedenski tečaji? avgustu, od drugega dalje potekajo v soorganizaciji Izobraževalnega centra Modra iz Kopra, so doslej v naše kraje pritegnili že okoli 80 tujcev, ki so si želeli pridobiti vsaj osnovno znanje slovenskega jezika; prišli so v večini iz Italije, drugi pa so bili iz Avstrije, Anglije, Hrvaške, Švice, Švedske, Kanade, ZDA, japonske, Kitajske, Sirije...
Sodelovanje z ZRS, Koper je bila osrednja tema 9. občnega zbora društva dne 3. junija 1996, ki je potrdil že v izvršilnem odboru sprejete sklepe in uskladitve z ZRS, Koper na seji dne 13. marca 1996. izvoljeni pa so bili tudi novi organi društva za naslednje štiriletno obdobje in potrjena komisija v sestavi Darja Mihelič, Sal-vator Žitko, Darko Darovec za pripravo novega statuta, kot to zahteva novi Zakon o društvih.
Za člane izvršilnega odbora so bili izvoljeni: Daniela Bertoni, Flavij Bonin, Darko Darovec, Darja Mihelič, Vida Rožac-Darovec, Tomo Šajn in Salvator Žitko, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika društva. V nadzorni odbor so bili imenovani: Alenka Borjančič, Alenka Kresevič in Leon Marin, v častno razsodišče pa Leander Cunja, iaoez Kramar in Nadja Terčon.
368
ANNALES 8/'96
DEI O M A? rt! ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOfTRI IST1TUTI E DELIE NOSTRE SOCIETÀ, ¿07-370
Na občnem zboru so bile sprejete tudi programske smernice za leto 1997. Na tem mestu bi veljalo omeniti zlasti organizacijo kar treh mednarodnih simpozijev v sodelovanju z ZRS, Koper in drugimi zavodi iz ožjega mednarodnega okvira:
1.	50-letnica Pariške mirovne pogodbe z znanstveniki iz ZDA, Velike Britanije, Rusije, italije, Hrvaške in Slovenije;
2.	Sistemi oblasti in oblast institucij {16,-19. stol.) v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti in univerzami iz evropskih mediteranskih dežel;
3.	josip Agneletto. Slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960) v sodelovanju z zamejskimi ustanovami.
Prispevki s teh srečanj bodo objavljeni kot tematski sklopi v reviji Annales ali kot monografski zborniki Acta Histriae.
Dario Tomasella
"A LIVELLO VIRTIJAÍ.E" Una presentazione dell'associazione intemazionale History & Computing
Si é tenuta quest'anno a Mosca l'XI Conferenza Intemazionale dell'Associazione History & Computing, organizzata dal suo ramo russo; l'Assotsiatsíia "Istoriia i Komp'uter" ¡AíK). Sono passati ormai piú-rji dieci anni da quando, nel marzo de! 1986, al Westfield College di Londra. si tenne la prima di queste conferenze: lo scopo era quello di metiere in collegamento tra loro tutti quegíi storici che usavano, o meglio, che aflora speri menta vano i'uso del computer nel loro lavoro, sia per fare ricerca, sia nel campo dell'insegnamento. Tale prima conferenza fu una scommessa. si voleva vedere, e magari contare, quanti storici, studiosi di tipo urna-nistico, usavano questa "nuova" tecnología, questo rivo-luzionario ritrovato delia scienza. Non dobbiamo infatti dimenticare che, sebbene i mainframe fossero sul mércalo da quasi quarant'anni, erano solo cinque anni che la sempre maggiore integrazione dei circuiti aveva per-messo l'apparire sul mercato dei personal computer, macchine disponibiii anche per chi non poteva accedere ai centri di calcolo univeristari. La scommessa fu vinta oltre le previsoni: parteciparono a quella conferenza studiosi da 19 diversi paesi, rappresentando oitre 150 istituzioni. L'immediata conseguenza fu ¡I riunire queste persone e queste istituzioni in un'associazione intemazionale. Per poterle daré una maggiore agilita, essa fu costituita come un insieme di "brancb" nazionali, facenti capo ad una direzione intemazionale. Fu inoitre fondata l'omonima rivista quadrimestraie, dístribuíta gratuitamente agí i iscritti.
1 temi affrontatí in quella conferenza inaugúrale si rivelarono come i principali interessi degli storici "com-putazionali", come vennero allora defíniti, anche nelle conferenze successive: la costruzione di database come informatizzazione delle fonti, la quantificazione dei dati storici, l'elaborazione di testi, i'apprendimento di nuove abilitá computazionali e l'utilizzo del computer per l'insegnamento della storia. A questi aigomenti si sono aggiunti, qualche anno piü tardi, anche quelli con-seguenti alio sviluppo dell'intelligenza artificíale e dei sístemi esperti. Questi uitimi infatti hanno fatto si che glt storici prestassero una maggiore attenzione alio sviluppo della scienza dell'informazione, per poter avere piü potenti tecníche di interrogazione ed elaborazione dei dati (come quella denomínala "t'uzzy", ad esempio). Inoitre, hanno avuto un notevole sviluppo, sia la model-lizzazione dinamica degli eventi del passato, che la simulazione di questi stessi eventi a livello virtuale. Tale simulazione viene ad essere resa ancor piü realística daü'attuaie capacita multimediale delio strumento computer, per cui é possibile integrare suoní e ímmagini in movimento.
Turto ció sta a dimostrare che, non solo ¡I computer puó essere usato a tutti i livelli della ricerca storica, dalla creazione di ipotesí e di modellí ínterprelativi fino alia narrativa e all'insegnamento, rna soprattutto che puó t'ornire un terreno di díbattito comune tra storici che altrimenti, per argomento o periodo storico, apparente-mente non avrebbero nulía in comune. Tale terreno si estende inoitre ai geografi, ai linguisti, ai iessicografi ed aglí altri studiosi di materie storico-urnanistiche.
Attualrnerite le potenzialitá dell'elaboratore riman-gono ancora per larga parte non perfettamente comprese: mol ti ancora lo usano solo come sofistícala macchina da scrivere o lo identificano únicamente con le sue capacita quantitative, ma esso non é solo un segretario o un ragioniere. é molto di piü. fncoraggia infatti la sperimentazione d¡ nuove metodologíe di studio, anche se il prezzo da pagare per poterle utiliz-zare é di comprenderle perfettamente; tale ríflessione sulle sue possibilitá permette quindí una mígliore com-prensíone delle fonti da informatizzare per poterle elaborare.
L'associazione intemazionale H&C, con la rivista, le conferenze annuali e le altre iniziatíve di cui si fa portatrice, fornisce dunque un terreno d'incontro ideale per una comune comprensione dei problemi relalivi alia necessita di apprendere le esistenti metodologie storico-informatiche, oltre al creame continuamente di nuove, ed a consapevoiízzare degli storici dello sviluppo scien-tifico-tecnologico che li circonda, consentendo cosí un proficuo scambio di esperienze.
369