,Gorl«*a* izhaja vsaki torek in 100010. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. {JrednlStvo ie naliaja v „Narodni siskarni", ulica Vettiuini St. 9, knmor je naslavljati pisma. Sei'ranklrana pinma je ne sprejemajo, enako se nt uvažujejo pisma brez podpisa. HufcopiHt dopisov se ne Tračap GORICA TELEFON št. 201 siane na leto 10 K, ^a pol leta h K, za četrt leta 2*50. rpravni^tvo se nahaja v .,Narodni Tiskarr.:" jlica Vetturmi 3t. 9. se plačuje odčvei^rostolpn»' petit vrste po 14 vin . za veckratni natis primeren popust. I'ftManiPziir ftt^vilk^ stancjo Ü vin. in se prudajajo v razmh gonškili trafikah. St. 8. V (iorici, v soboto dne 27. januvarja \(J\'2. Leto XIII. Čudimo se! Uboge Furlaue, katere tare lakot in pelagra, sta na uedeljskem sliodu v Kr- niinu in Flumičelu 21. t. in. zopct enkrat razburjala in luijskala Faidutti in miiii- stcrstvu prideljeni dahnatinski c. kr. okrajni glavar dr. Bugatto. Ostro sta obsojala centralno vlado, kcr sc je drznila brez iijunc^a dovoljc- nia zopet sklicati goriški dezelni zbor, grenke jc moral slišati tudi »furlanski prokonzul« dr. Šusteršič, ker sc drznc pisati svoje ime s trcnii »pipami« in ker hoče »v goiiškem deželncm zhoru i^rn- ti važno ulogo.« Ta dva shoda nista bila prva; v zadniih stirih Ictih sc jc vrstil po Furla- niji shod za shodom. In skoro na vseh teh shodili sta Faidutti in Bugatto raz- burjala Furlane s trditvijo, da libcralni Italijani nočcjo dati furlanskemn Ijnd- stvu enega deželnega odbornika. Ta trditev je neresnična in jc lc agi- tatorično srcdstvo! Faidutti, oziroma njegov klnb jc odklonil odborniški mandat. ko inn gn je 19. septcmbra 1908. dr. Gregoreič \r imenu svojega klnba pisrneno |)omidil, in sicer v sknpini splošne kuriie in kme- čkili občin. Kcr sta iinela v tej sknpini Oregorčičev in Faiduttijev klub 11 gla- sov, liberalni »Slovenski klub« pa lc 5, U bila. izvolitcv enega člana Faiduttije- vega kluba v deželui odbor gotova. v Faidutti ni sprejcl Gregorčieeve ponud- be in isjuisneje na sliodu v Romansii skušal opravičiti svojc nevcrjetno po- stopanje z abotnim izgovorom, da r> glasov Oregoreičevega kluba ni — za- dostovalo (»erano troppo poehi«). Za- dostovalo pa urn jc 5 liberalnili glasov »Slovcnskega kluba«. V isti scji namreč, v kateri je Fai- dtittijev kh'b odklonil Oregoreiecvo po- nudbo, se jc potrdiia zvcza med (iabr- ščekoin in Faiduttijcni. Ko se je Faidut- tijev klub po odklonitvi Qregorciceve ponudbe posvetoval o zvezi s »Sloven- skim kluboni«, se odpro naenkrat vrata posvetovalnc sobc in v sobo stopijo slo- venski agrarci pardon gg. Andre] Gabrseek, Alojzij Štrekclj, Franko in Križnič. Ti slov. liberalni poslanci so v imenu »Slovenskega kluba« sklcnili s katoliškim Faiduttijevim klubom zvczo, katcre eiia toeka jc določala: "Sloveu- ski klub" bo glasoval v skupini splošne kurijc in kniečkib občiu za Faiduttije- vega kandidata za dezelni odbor. po- slanci Faiduttiievega kluba pa bodo i/ celega zbora volili dr. Frankota \r de- zelni odbor. Kcr je iniel ..Slovenski klub" v sknpini splošne in kmeeke ku- rijc le toliko glasov kolikor iih jc imel (iregorčičev klub, jc trditev, da Faidut- tijcv klub ni niogcl doseči s pe- tiini glasovi Oregorčičevega kluba me- sta enega dezeluega odbornika. lc pesek v oei. Iz tega sledi jjasno, da jtalijanski ka- toliški poslanci niso hoteli sprejeti po- nndbe slovenskih katoliških poslancev, ampak da so se rajši zvezali s sloven- skimi liberalci. S to zvezo ie šel nji'i katoliški princip in tudi njihov deželno- zborski mandat rakom žvižgat. Faidutti ie odklonil odboruiški mandat tudi I. 1909., ko mil ga je pom.i- dil predsednik liberalnega italijanskcga kluba dr. Ma rani v kluboveni imenu. To sc razvidi iz Marauije\rega pisma. ki jc objavljcno med drugiini akti Faidut- tijevega kluba. Marani piše dne .W. ju- nija 1909 Faiduttiju: »Spominjate sc, da sern Vain na večer 11. januarja t. 1. v- pričo namestnika princa Hohenlohe na- znanil v imenu italijanskcga liberalnega kluba, da ta klub dovoljuje Vašemu klu- bu enega deželnega odbornika (eoa- sentire il club Mberale italiano die al club popolare italiano sia accordato un asscssore). Ni torej res. da sc ni liotclo dati fur- lanskeinu liudstvu zastopnika v dežel- nein odboru. Kdor to trdi. le bega in hujska uboge Furlane. (Judinio se le, da nikdo ne uapravi konca tern hujskarijam! Zakaj srreže Paiduffi gor. deželnemii zboru po življenju? Faidutti je stegoval in sc stcguic roko po deželneni giavarstvu. Očc go- riskega liberalizma A. (uibrscck in biv- ši liberalni poslancc Al. Štrekclj sta mil ponujala na Duiiaiu zc I. 191 IS s\oio po- 1T10Č. da bi bil imenovan dczclnin^fela- varjeui. Toda previdni moz ni sprejS tc ponudbe. kcr ic vedel, da bi italiianski liberalni poslanci \- slučaju njegovega irnvno\'anja pričcli obstrukcijo, katerc hi in kot predsednik skoro najmanjšeg:> kluba ne mogcl obvladati. f »a doseze iz- ]H)lnitc\' s\'oje zclic. mora s svojimi kandidati zmagati \sai šc \' italijanskeui N'cleposestvu ali pa \' italijanskilt iih> still. S tako zinago bi dobil večino mj.l italijanskimi poslanci in njegovo imeno- \-anic dczclniii; glavarjcm bi bilo n:i- ravna posledica. Ta zinagy pa jc bila lc niogoea. ak1) 1'! sc bil 1. 190S. voljcni dczelni zbor ra.:- pustil. Razpust ic do^egel. Dne 11. Jan. 1909 ic zapustil z drugiini poslanci svo- jega kluba dczelni zbor. Isto so storili n.iegovi slo\'eiiski libcralni zavcznik'. Dczelni zbor ie tako postal ncsklcpčc:] in sc ic jnoral razpustiti. Pri novih \-olitvab 1. 19n9 inn ni bila sreca mila. S svojimi sestimi kai1- didati ie siccr s pomocio slovenskih gla- sov zmagal, a stevilo njegovih sloven- skih za\'cznikov sc ie skrčilo od 9 na ?). Tako mil ie spiavalo dc/clno gla\'ar- stvo 1)0 vodi. Faiduttijev žumalist dr. Bugatto jo sicer po volitvah v »Reiclispost" pisai, da je v deželnem zboru klerikalna ve- čina. ki želi s slovenskimi --agrarci \red, da bi postal državni poslanec d'\ Faidutti deželni glavar. a imenovan ic bil vendar zopet dr. Pajcr in Faidutti stavlja zopet svoie uparjc edino lc '¦ razpust goriskega deželnega zbora. On upa namrec. da mu prinesejo nove vo- litve \ccino v deželuem zboru in s tern niesto dežclnega glavarja. Da bi pa do- segcl razpust deželncga zbora, so po- lo/ili on in dani njegovega kluba svoje dežclnozborske mandate, med tern ko so se njegovi slovenski libcralni zavo- zniki ojunačili le do vprizoritve absti- nence, ker sc bojc nevolje svojili volil- cev in novih voliluih stroskov. Letos se torej pouavlja, kar so zavczniki leta long vprizorili: razlika ic pa ta. da ie bil 1. 1909 postai de/.eliii zbor po izsto- pu sloveuskih in laskih zaveznikov ne- sklcpceu. med tern ko jc ostal letos sklepčen tudi brcz Faiduttiia in njegovüi siovenskih abstiucntov. Mirno, stvarno in vspesno dclo\-anjc dc/.elnega /bora K predavanju profesorja Seidla Kaj mislijo o tiaccklu in njegovih Lispehih učenjaki? Dvorni svetnik dr. Ludovik pi. Graff, profesor zoologijc na graškcui vseučilišču, ki jc sedaj cdeu izmed naj- uglcdncjših zoologov, se je gledc Hac- ckla izrazil priblizuo tako-le: »Moj |)ri- jatelj Hacckcl jc nekdaj ninogo storil za vedo, toda to jc bilo takrat, ko sc jo strogo držal Ic svoje stroke. Zadnjc ca- se sc je vrgcl na filozofska razmotri\a- nja, tarn pa ni donia in je zato doživcl veliko porazov.(c Tako je go vor i I prof. Graff, osebni prijatelj Haccklov. \- jav- nem predavanju. Pri neki dnigi priliki je prišcl go- vor na Haccklovc spise, dalje na one brosure, katere pošiljajo v svet Bolschc, France itd., tedaj jc ravnoisti profesor rekel: »Slišal sein, da mnogi profesorii take spise. (jospodjc! Ko bi bil jaz solski nadzoruik, bi takega profesorja takoj liostavil \' disciplinaruo preiskavo. Ta- ka dela niso za mladiuo. ampak za Ijn- di, ki so v uaravosloviu zadosti podu- čeni, da lahko ločijo, kaj jc dejstvo in kaj hipotcza.ee Sedaj ])a naj s(>dijo čita- telji. ali ne obrncmo lahko tell bescd tu- di ua prcda\anja prof. Seidla? Prof. dr. (jottlicb 11 a be r I a n d t. sedaj profesor botauikc \- Bcrolinu jc rekel privatneinu docentu Udct, ko mu je ta poklonil ncki svoj spis: uNisem siccr v vsem vasih nazorov. toda to me veseli, da ste Haeckla tako dobro z:i- vrnili.fc Kako je Haeckel vedoina potvarja! podobc enibrijonov, da bi dokazal, da jc človek potomcc živali, sta mu doka- zala ueenjaka His in Brass. Haeckel je to goljufijo sain priznal in sicer v »All- geineiuc Zeitung« (št. 2 dne 9. jau. 1909) 11.....priznavani skesano, da jc bil ma.i- hen del nioiih nodob fmnrphifi h .ili s Haeckel se siccr izgovarja, da je to storil lc tain, kjer ic bil materijal slab in ni dopustil toeuega opazovanja in si jc torej podobc hipotetiC'iio dopolnil. To- da izgovor nc velja. kajti reseu ucenjak bo \estuo označil, kaj ic pozitivuega nascl pri svojciu raziskovnnju in kaj jc spopolnil s pomocjo hipotczc. Tega Haeckel ni storil, ampak priznal jc šc le, ko sta ga bila His in Brass ugnaki. H e p e r c t trdi. da jc Haecklovn cmbrijologična inctoda pripravila vsa paleontologiena raziskavaiija na krivo pot. Rodovniki (Stanimbiiumc). ki so SLstavljcni na iiodlagi te metodc, lc ovi- rajo napredek. 11 koncu bodi omenjeno, da Hacckcl, apostol nioiiizina, ni bil povabljeu k sve- canostim, ki so bile prod par leti ob priliki stoletnicc berolinske univcrze. To jc uajboljši dokaz, da je njegova sla- va zatcmuela in da v Bcrolinu zbrani ucenjaki niso inarali v svojo sredo nio- /a, katercga jc strastno sovraštvo do kršcanst\ra nriviviln fin nnk-üri^n!.! jczi zaveznike. Zato podijo uboge Fur- lane s shoda na shod in protestirajo ;-roti tcmu. da ic dunaiska vlada zopet sklicala dczelni zbor, oziroma proti te- mu, da dczelni zbor šc ni razpuščen; Bugatto pa posilja clauck za člankoin \- konservativne in liberalne nemške !i- ^ic in sku.ša vplivati na vlado. da bi zo- pet razpustila gori.ški dezelni zbor. Cemu ves ta dirindai? Faidutti lio- čc v svoji ncizmcrni castihlepnosti po- stati dezelni glavar. zato streze zopet goriskemu dezclnemu /born [h> zivlic- niu. In ti niego\'i gonii naj služi tudi S. L. S.! \elika zahteva! Deželni proračun za 1.1912. in uredifev dežeinih financ. \ pondelikoxi scji deželr.ega zbora se ic vršilo pi vn čitanje dezelnega |)ro- računa in 7 niim zvezanih finančnih o- peracij tcr se ie prcdlagala sledcča: RESOLUCIJA, katera sc ie s tozadevnunnoročilonide- zelnega odbora \ red odstopila finan- cnernu odseku v ]irctreso\anie in po- znejšc poročanie dcžchiemu zboru. 1. Deželni zbor poknežene grofovi- nc (joriskc in (Iradiske potrjuje brez iz- jeme po svojili odposlancih v sejah en- kete v saniranie dezelnih iinanc, ki se je vrsila na Dunaju meseca marciia 1908. podane izjave. izražene misli in želje. 2. Naglašujc. da ie neobliodiio po- trebno, da država takoj pricne z obšir- no akcijo v namen, da sc deželne finan- ce saniraio, dezelni zbor povdarja, da taka akcija bi morala obstajati v tern, da bi sc dežcluim zalogom odkazale od- govarjajoce splosne dr/.avne dotacije in da bi država prcvzcla troske, ki jill se- daj prcnasajo dcžele za upravne pred- mete. ki so izključna stvar države ka- kor n. pr. troški za nastanitcv vojastva in orožnistva. potirni troski. in troski za ccplienic koz itd. .\ Uvažuje najrazlicncisc crarske vire dohodkov, se mora razdeiitev do- tacij, ki se jib ima odkazati. izvrsiti po kljucu, ki bi z ozirom ua razliene dav- enc momente posauic/nih de/cl odgo- varjal potrebam pravičuosti in ki bi to- rej sloncl na kombinaciii objektivniu kritcrijev, ki sc bi o/irali na davcuo važnost posamcznih dežel v državue svrhe, in ki bi praviluo upostcvali kori- sti vseh dežel v cesarstvu. 4. Ako bi sc naineravalo odkazati kakscu kakorkoli si bodi visji dobodek od davka na žganju. ki bi se imcl zvl- sati. mora dežela (loriško-(Iradiscan- ska zalitcvati. da se razdelitev takega preodkaza izvrsi na naein, ki jc natan- Č11O oznaccn pod ,\ tocko in to radi o- kolisciuc, da sc uc bi oskodovale \r raz- mcrju preodkaza one podpore potrebnc dcžcle, ki dasi ne izkazujejo višje dav- Cmic moči glede davscine od žganjiu, vendar prenašajo po drugi strani in po drugi poti v izdatni nieri bremena na- pram državi, ni pa zamoleati, da se mora razdelitev zvišanc davscine od žganjin, ki je za sedaj za našo deželo ------" '---I.VM1M--IH IU /> V/s/IIUIll I HI V IOU" Domače in razne vesH. Imenovanji. Minister za javna dela j(» imenoval višega inženirja g. Rudolfa M a c h n i g a stavbenitn svetnikorn, in inženiria g. Henrika Z e c c h i n i j a vi- širn inženirjem za službo v Primorju. Ta pa zna! Preteklo nedeljo je Fal- dutti na shodu v Krminu ostro grajal dunaisko vlado, ker je zopet skiicala goriški dcželni zbor. Obenem je livalil deželno vlado in njenega reprezentanta princa Holicnlolie ter pozval zborovalce naj zakličejo namestniku »Zivio!« Ta pa zna! mora vzklikniti, kdor je bral v zadnji številki našega lista paniflet, ki ga je Faiduttijevo glasilo »II Popolo« pred tremi leti objavilo pro- ti sedanjemu tržaškemu namestniku. Vidi se, da zna Faidutti rabiti oves in bič. Pri tein je ves srečen, ker misli, da se kdo briga za to, ali ga on livali ali graja. Le tako dosledno naprej! Ignoranti. — »Edinost« je pisala, da ic družba sv. C. in M. s šolo na Blanči ruzbremenila Š. I). Ker venio, kam je pes taco inolil, smo povedali, da inia ta šola 22 (recte 26) učencev. Zato nas dolži. da denunciramo šolo goriškemti magistratu, da bi ne dobila pravice jav- nosti. (Ogorčeno vsklika: Quousque tandem....) Goriški dopisnik »Edinosti.c niti ne ve, kdo podeljuje pravico javno- sti. In taki ignoranti delajo pri nas jav- no h.nenje. Zorutti in Simon Gregorčič. Pravi- jo. da postavijo Lahi Zoruttiju spomenik blizu tistega mesta na Katarinijevem tr- gu, kjer je slavni slovenski pesnik Si- mon Gregorčič umrl. Pesnik Zorut- ti, ki je bil po rodu tudi Slovenec, bi go- tovo namero goriških Lahov ne odobril rekoč: Ne tja! Tam napravite Gregor- čiču spomenik! Denar — sveta vladar. Mons. Ko- lavčič je velik častitelj prošta Faidut- ti.ia. Kaj ima od tega? Da je Faiduttije- va »Eco« preteklegapondeljkatudinjega oropala »pip«, pretvorivši njegovo ime v Colaucic, med tem ko se v isti števil- ki svečar Kopač v plačanem oglasu ko- šati z imenitno »pipo«? Izprememba glede zapovedanih praznikov. Na podlagi odloka N. Sv. papeža Pija X. z dne 11. julija 1911 so pri nas odpravljeni ti-le zapovedani prazniki: 1. Svečnica (2. feb.), 2. sv. Jo- žef (19. marca), ki se ima praznovati nedeljo kesneje, 3. Oznanenje P. D. Ma- rije (25. rnarca), 4. in 5. velikonočni in binkoštni ponedeljek, 6. Rojstvo P. D. Marije (8. sept.), 7. sv. Stefan 26. de- cembra). Na prošnjo večine avstrijskih ško- fov je dovolila sv. Stolica, da se praz- nuje pri nas sv. Rešnje Telo, kakor je bilo doslej v navadi, tudi za naprej v če- trtek po sv. Trojici ter se ne prenese praznovanje na naslednjo nedeljo. Naš prevz. knezonadškof hočc še poprositi, da se pri nas ohrani kak zapo- vedan praznik izmej zgoraj naštetih dnorda praznik sv. .ložefa, ki je varuh naše dežele). Cerkev želi, da verniki tudi v pri- hodnje na te odpravljene praznike gre- do k sv. maši in se vzdržijo hlapčevskih del, dasi nimajo za to nobene dolžnosti več ter ne grešijo, ako ne praznujejo o- menjenih dni. V cerkvi ostane 0 teii praznikili vse po stari navadi kakor .prej, običajni obredi, slovesna sv. masa s pridigo in popoludne blagoslov. Ker je letos Svečnica na petek, od- pade seved-' za ta dan, ki ni več zapo- vedani pr .ik, olajšanje radi vzdržka in je torej prepovedano jesti mesne jedi kakor vsak drug petek. Da se ne bode'morebiti komu čudno zdelo, kako je mogla cerkev odpraviti te praznike, treba pomisliti, da iniamo le cerkveno zapoved praznovati dolo- čene praznike in da vsled tega cerkev iz važnih vzrokov lahko tudi kaj v tem oziru izpremeni, če zahtevajo to izpre- menjene razmere. Sv. Stolico je več takšnih razlogov napotilo, da je odpravila nekaj prazni- kov. Tudi mnogo izvenevropejskih ško- fov je vložilo prošnjo, naj se skrči šte- vilo zapovedanih praznikov, češ, da bi bilo to umestnoradisilnopomnoženeku- pčijc in razvite obrti v naših časih, to da terja vedno rastoča draginja zivil, ker drugače ne morejo ubogi delavci več preskrbeti svojih družin in vrhu te- ga se tako zabrani zloraba praznikov za pregrešno pijančevanje in potratne ve- selice. Sklep prvega semestra na goriških srednjih solan bo v soboto dne 10. /fe- bruarja. JUTRI 28. t. m. VSI V »CENTRAL«! Da se bo igra »Sovražnik Mesijev<( iz- vršila prav dobro, priča nam ime g. ka- plana Drašček-a, ki vodi vso prireditev. G. kaplan Drašček je tudi sam preskrbel slovensko prestavo. »Muzejsko društvo za Goriško« ima svoj letni občni zbor dne 31. I. 1912 v hotelu pri »Zlatem Jelenu« ob 8h zve- čer. Dnevni red običajen; vabljeni so vsi člani, kakor tudi vsi prijatelji in po- speševatelji društva. Odbor. Občni zbor »Trgovsko - obrtnega društva«, ki se je vršil minulo sredo pri »Zlatem Jelenu« je bil dobro obiskan. Odbor se je tako-le konstituiral: Preds. Josip Medved; podpredsednik Jos. Ker- ševani; tajnik Milovan Domenis; bla- gajnik Josip Ivaneič; gospodar Ivan Kravos. Velik strah so prestali učenci in 11- čitelj nekega razreda na tukajšnji mest- ni šoli v Kapucinski ulici minoli torek. Strop sobe je namreč začel padati, 11a- kar so učitelj in učenci zbežali iz sobe in le euditi se je, da se ni pripetila. kaka nesreča. Opomniti moramo, da se je vr- šila gradnja dotiene sole pod nadzor- stvom mestnih stavbnih organov. Odprti lekarni. Od 28. jan. do 4. febr. bodeta imeli ponoeno službo lekarni: L i b e r i - T r o m b a. Odbor »Centralne posojilnice« je sklenil obdržati v tekočem letu vse do- sedanje praznike kakor prejšnja leta, vsled Cesar bo urad ob teh dnevih zaprt. Pošta v Št. Andrežu. Poslanec Fon je dobil iz trgovinskega ministerstvn obvestilo, da je v principu sklenjena a- stanovitev poštnega urada v Št. Andre - žu; podrobni ukrepi se kasneje določijo. SI. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu na znanje. Prejeli smo in objavlja- mo: V sramoto nekaterim c. kr. pošt- nini uradom na deželi so nekateri pis- monoše. Ne sicer da ne izvršujejo točno svoje težavne službe, pač pa ker so ta-" ko škandalozno oblečeni, kakor — sko- raj bi rekel — cigani. Pravi capini so. Pometači goriških ulic so čednejše ob- lečeni kakor nekateri pismonoše na de- želi. Prismonoša, ki je od erarja na- stavljen in plačan mi je rekel: 2e 15 let sem pismonoša, in v vsem tern easu sem dobil tri ali štiri obleke. Mene sicer ni sram nositi vsaki dan skozi 4 leta eno obleko, pač pa bi moralo biti sram c. kr. pošto, da ima takega eapina za pismo- nošo. Te dni se je pritoževal pisinonosa iz Rubij, da ga je sram hoditi v taki obleki okoli. Ima na sebi že 3 leta eno obleko, ne pozna suknje, poletne oble- ke tudi ne, kapo ima eno. Mero za novo obleko pa so 11111 vzeli že pred vcč nie- seci, a obleke ni in ni še. Og. postarje na dcželi prosimo, da bi se za vzeli pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu za to stvar. Enako prosimo tudi mi slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, da obieče primerno - posebno sedaj v hudi zimi ¦-¦ svoje zveste služabnike pismono.se na deželi. X. Dezerter, ki se je sam javil. V sredo je sežansko orožništvo odvedlo v do- mobransko vojašnico v Trstu ?>2 letne- ga Aiitona Mohovič iz Štjaka. Moliovič je bil pred osmimi leti potrjen v vojaka ter je prvi dan, ko je vstopil k 5. domo- branskemu pešpolku dezertiral. Moho- vie je nato bil pomorščak. Naveličal pa se je tega življenja ter se podal v svoj rojstni kraj, od koder se je poda! k o- rožništvu v Sežano, kjer se je sam javil. Stoletnica škofa Dobrile. Dne 12. aprila bo 100 let, odkar se je rodil ranjki škof Jurij Dobrila, prvi buditelj hrvas- kega in slovenskega naroda v Istri. Hr- vatje v Istri bodo to stoletnieo slovesno obhajali. Velika delavnica za ponarejevanjje denarja. Tržaška poliüja je v delavnici kamnoseka Lutmanna blizu pokopališea Sv. Ane zasledila obsežno delavnico za ponarejevanje denarja in tudi petkron- skega denarja, ki je zelo dobro ponare- jen. Policija je zaprla tudi kamnoseka Ivana Skabarja, ki je s tem v zvezi. Po- licija je prišla stvari na sled vsled tega, ker je sumila, da so nedavno vlomili v rakev rodbine Tonello neznanci zato,da bi ondi našli kako skrivališee. Preiska- va je dalje izvedela, da so v bližini ra- kve videli večkrat omenjenega Skabar- ia. Tako je šla stvar naprej in dovedla do omenjenega rezultata. Pekienski stroj v postni pošiljatvi. line 21. t. m. se je prikazal pri pošti v Borštu pri Trstu nek 26—28 leten mla- denič z nekim močno zvezanim zavit- kom. Tamošnjo poštarieo je prosil, nai napiše na spremnici naslov. ki se je gla- sil na Andreja Kočevar, gostilničar v Dolini — 20 minut oddaljenem kraiu. F-'ostarico je sicer osupnilo, da pošilja na tako majhno daljavo dotični mladt- nič zavoj po pošti, a ko je mladenič re- kel, da hoče Kočevarja leiznenaditisse- meni se ni več dalje brigala zavzrok po- šiljatve ter izpolnila spremnico. One 24. je šel Kočevar po zavitek na pošto ter ga je, ko je prišel domov, odprl. To- da v tem je bila čuti močna eksplozija in Kočevar se je zgrudil na tla. Prihiteli brat in sosedje so ga našli vsega ožga- nega po lieu in na rokah. V sobi pa je padel ves omet z zidov in šipe so bile razbite. Kočevarja so prepeljali v trža- ško bolnišnico. Uvedla se je preiskava. ki jo vodi kopersko sodišče. Najden vtopljenec. Pri Barkovljah so potegnili iz vode truplo 43 let stare- ga Antona Pregel iz Vipave. Odlikovanj^. Cesar je podelil po-, veljniku parnika ^Atlanta« paroplovnc družbe »Aust.-Am.« kapitenu Antoniii; Sutora, zlato uro ter pohvalni dekret z: skrb, ki jo je izkazal pri prevažanju čre- de karakulskili ovc. katere je cesar da- roval argentinski državi. Nepotrditev izvolitve dveh po- siancev v kranjskem deželnem zboni Verifikacijski odsek v kranjskem dežel- nein zboru je predlagal \' dezelnozbor- ski seji dne 25. t. m., naj se izvolitev h beralnih poslancev Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja za poslanca mestu-- ga volilnega okraja Ljubljane ne odobrl Po precej hudi debati je dezelni zbor vs- prejel predlog verifikacijskega odscka nakar sta zapustila omenjena dva zbor- nico. Poštna in brzojavna centrala. »Zeit« od četrtka poroča, da nameravr vlada izločiti poštiie agende iz trgovin skega miuisterstva ter jih izročiti pose bni centrali za poštne in brzojavne za devc. Letošnji eesarski manevri se bodo vršili 11a Sedmograškem pod vodstvom prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. \'aj se udeležita 7. in 12. armadni zbor. D'Annun/io-va pesem konfiscirana. Italijanska cenzura je konfiscirala D'An- nuzio-vo pesem Ob hardanelah, vr ka- teri se žali avstrijskega cesarja Franca Josipal., vladarja zaveznice. Drava zamrznila. \ Osjeku je Ura- va čezinčez zamrznila in je led do 40 cm debel. Poštni rop v Inomostu. Po uzoru stotnika iz Köpenicka si je nek goljuf na inomoški po.šti prilastil znesek 17.680 kron. Preoblekel se je bil namreč v pis- monošo. Gosto meglo imajo v Londonu. Na ulicali je po dnevu taka tema. kot bi bila noč. Pripetilo se je tudi več nesreč. Pa tudi na morju imajo beležiti vsled megle več nesreč. Zaboj močnega kartona se je našel v Oorici na Franc Jozefovem Tekali- šču. Obrniti se je na g. Jožefa ali An- dreja Semoliča v Opatiemselu ali pa na našo tiskarno. Drobtinice. Kitajska vlada naroča v Trstu boj- ne ladije? (iovori se. da je kitajska vla- da baje naročila v trža^kem ^Stabili- mento Tecnico« zgradbo enega rušilca torpedov. ki so ga že pričeli graditi. Z druge strani pa se dostavlja temu po- ročilu. da naročitelja nove bojne ladje ni iskati na Kitajskcm, temveč mnogo bližie, namreč v Avstriii! Gospodarske vesti. K subskripciji nove državne rente. Dne 29. t. m. razpisana je-subskripcija na K .?0().000.0(i().--- 4' < avstrijske kron- ske rente po kurzu K 90.25. Ta emisijski kurz dolocen je letos izredno nizko, to pa z namenom. da se tudi najširša jav- nost udeleži letošnje subskripcije. Z ozi- rom na ta nizek kurz znaša obrestova- nje domala V •>' ( in ker je pričakovati, da se bodo kurzi državnih papirjev v doglednem času zvišali, nudi se sub- skribentom tudi dobiček na kurzu. Po- družnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici, kot članiea bančnega sindikata ki je prevzel od države placiranje nove emisije. sprejema priglase za to sub- skripcijo ter daje tudi vsa tozadevna pojasnila. Živinorejske vajence, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, strežbi molzne živine in v mlekarskih deliii, sprejme ravnateljstvo kmetijske sole na 3Gtgj[i[i kr Ceniki poštnine prosti. Velika izbira žc rabljenili dvokoltis in vsako- vrstnih strojev. PRIGLASI k subskripciji nove 4()lo državne rente po K 9O#25 se sprejemajo le še v pondeljek 29. t. m. Pri celoletno ¦ vezanih komadih bonif iciramo od vsa ¦ kih d del:enih !i 100. 20 vinarjev, pri poluletno - vezanih pa 10 vinarjev. Podružnica tjubljanske kreditne banke v Gorici -----Corso G. Verdi štev. 37. ----- —