—-— Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XX april 2014 št. 3 n Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica P® ©vr®p©k® Tokrat med nas prihaja nekaj več evropskega »duha«. Najprej se bomo 1. maja spominjali 10. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Čez mesec dni se bomo že tretjič v zgodovini Slovenci podali na volitve, na katerih bomo volili svojega predstavnika oz. predstavnico v Evropskem parlamentu. Čeprav se nam zdi ta ustanova precej oddaljena, je še kako pomembna, saj vpliva na življenje v naši deželi. Prav v dneh evropskih volitev bomo v naši občini praznovali občinski praznik. Letos bo zaznamovan z evropskim pridihom, saj se bomo skupaj s prijatelji iz pobratenega Hirschaida veselili 15-letnice skupne poti. K prireditvam, ki bodo potekale v čast našega evropskega povezovanja že sedaj vabljeni! Razlogov za razmišljanje po evropsko je torej več kot dovolj, evropsko je ne nazadnje tudi v kulturi. Ne glede na to ali ste evroskeptiki ali evronavdušenci, obiščite lahko tudi festival Slofolk in uživajte v evropski folklorni kulturi. Matej Šteh, urednik Vse se je začelo na Ivankinem sejmu 29. marec - dan, ko smo očistili občino Na Viru pri Stični so dela še v polnem teku KROŽNA PEŠPOT PRIJETMO DOMAČE 9. - 11. maj 2014 ^ liiMbu Carici-JdmSHc Pot pO najetih biseri hi obline Ivanina Gorica kocj&HCIC AVTO MOTO CENTER Kocjančič * POi'PAviLO vOiiii + ftVTOVlEHÄ + TBMVINA Z 4VTDDELI T«i; 01/7a 77 333 C3M. (Ml 777 333, Odi H9V41 FVt« AVTOSERVIS BLATNIK d.o.o. - avtoservis - avtovleka - vulkanizerstvo Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666 Biološke Čistilne naprave - brez eielctrllffi in i eletctrilcci ' ^ ^ Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice www. C» sti tee n a pra ve-dezev nlca. si [ARM EX ArtMATUf?garp . Iva nana cgi-l^ Akrapovič ostaja v Ivančni Gorici, Livar našel izhod iz krize To sta dve glavni ugotovitvi z delovnih sestankov, ki sta jih župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole pred kratkim opravila v obeh največjih podjetjih v naši občini. Podjetje Akrapovič letos sicer načrtuje selitev večjega dela proizvodnje v Črnomelj, a svetovno znani izdelovalec vrhunskih izpušnih sistemov za moto in avto šport ima načrte za širitev tudi v Ivančni Gorici. Pot iz krize pa je našel tudi Livar, ki se je s spremembami v proizvodnem procesu in managmentu ter preusmeritvijo trga rešil propada in ohranil številna delovna mesta. cycling« s precejšnjimi prihranl 92 kilometrska proga z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visok Korinj je namenjena dobro pripravljenim kolesarjem; > 80 kilometrska proga je enaka, le brez vzpona na Korinj; > 56 kilometrska proga; ter: > Družinski maraton - proga cca. 15 km je namenjena družinam, manj pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi; > MTB proga bo speljana po dvonamenski planinsko-kole-sarski poti v dolžini cca. 35 km, ki je primerna samo za gorska kolesa; > Pohod na Magdalensko goro za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili. O predprijavah in podrobnostih se lahko pozanimate na inter-netni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton. Nedeljo, 1. junija, si rezervirajte za kolo. Kolesarsko društvo Grosuplje Ples skozi življenje Četrtek, 10. april 2014. Še en navaden dan. A vendar je bil tisti pomladni dan lep, svetel in zveneč. V nabito polni športni dvorani OŠ Stična je namreč potekal pravi plesni spektakel z naslovom«PLES SKOZI ŽIVLJENJE«, na katerem so se predstavili zdajšnji in nekdanji plesalci krožka latinsko-ameriških in standardih plesov, ki deluje na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Prireditev so soustvarili tudi številni plesni in glasbeni gostje. Obiskovalce je pozdravila voditeljica plesne predstave, dijakinja Tanja Adamlje, zatem pa še ravnatelj srednje šole gospod Milan Jevnikar. Na plesnem parketu so se najprej zavrteli najmlajši talentirani plesalci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični (Jon Kenda in Hana Kavšek) ter OŠ Veliki Gaber (Jan Rebolj in Helena Fortuna, Urh Šadelj in Sara Ozimek, Viktorija Dremelj in Aneja Trlep, Tara Zakotnik in Izabela Blatnik, Lana Trlep in Tjaša Rupnik Zidar). S svojo prisrčnostjo so nas popeljali okoli sveta in nam približali fokstrot in ča-ča. V soju odrskih luči so v vsejsvoji popolnosti blesteli sedanji plesalci in plesalke naše srednje šole: Matej Pekolj in Eva Levstek, Luka Hočevar in Nika Kavšek, Jaka Trilar in Špela Zupančič. Na odru so se jim pridružili nekdanji dijaki SŠJJ Matija Ome-jec in Petra Kavšek, Blaž Mohorčič in Neža Trpin, Aljaž Levstek in Jerneja Filipič. Ponovno združeni so obiskovalcem pričarali obdobje mladostne razposajenosti s tehno-svingom, ča--ča-jem, temperamentnim džajvom in sambo, obdobje pomembnih odločitev in aktivna srednja leta pa so bili zaznamovani s standardnimi plesi, angleškim in dunajskim valčkom ter fokstrotom. Niti zapeljiva salsa in rumba nista manjkali. Predstavile so se tudi plesalke hip--hopa Maša Rački, Špela Zupančič, Barbara Tekavec, Tina Hočevar. Prava popestritev so bile kan-kan plesalke, publiko je ogrel disko ples in nekoč zelo popularen tvist, posebej udaren pa je bil ples s stoli. Pri omenjenih plesih so sodelovali tudi ostali plesalci in dijaki naše šole: Sara Koščak, Marija Omejec, Ajda Kenda, Hana Mele, Neja Mele, Mark Lesjak in Nina Vencelj. Na prireditvi so se predstavile tudi brhke Trebanjske mažoretke ter sedem pesnih parov klubske stopnje Plesne šole Bolero iz Ljubljane. Plesna para, ki sedaj uspešno nadaljujeta svojo plesno pot, svoje plesne začetke pa sta doživela na naši šoli, sta se nam predstavila kot solista. Blaž Mohorčič in Neža Trpin sta z vsem svojim žarom zaplesala venček standardnih plesov, Matija Omejec in Petra Kavšek pa sta s svojo čutno rumbo pri obiskovalcih povzročila hitrejše bitje srca, njun džajv pa si bomo še posebej zapomnili, saj je spravil v smeh slehernega obiskovalca prireditve. Plesni spektakel pa ni bil le v znamenju plesa. Poseben čar so mu dodali mojstrica na citrah Eva Medved, pevca Eva Kovačič in Peter Pirc ter srednješolska dekliška vokalna zasedba Estrella z umetniškim vodjem Lukom Posavcem. Naša profesorica nemščine Marija Majzelj Oven pa je občudovanja vredna oseba, ki že vrsto let s srcem in dušo predaja svoje plesno znanje srednješolcem in brez katere si že kar tretje plesne predstave po vrsti ne bi mogli predstavljati. Ob tej priložnosti se ji zahvaljujemo za vse sredine in petkove popoldneve, ki jih je preživela z nami in tudi za vse dodatne ure, da je bil plesni spektakel res vrhunski, plesni in umetniški. Hvala tudi vsem donatorjem, ki ste nam omogočili, da smo lahko vse svoje ideje uresničili in spletli v čudovito zgodbo. Predstavi je dodala piko na i izjemna, vsestransko nadarjena, odlična voditeljica, Tanja Adamlje, ki je v plesno zgodbo vpletla vsa svoja občutenja in poglede na ples. Z muziklom PLES SKOZI ŽIVLJENJE smo dokazali, da s skupnimi močmi, z veliko vaje, truda, predvsem pa veselja in vztrajnosti lahko dosežemo marsikaj. Preveva nas ponos, zadovoljstvo, sreča in notranji mir. Naj bo zavest, da s takšnimi preprostimi stvarmi lažje »preplešeš življenje« prisotna v vseh nas vsak dan znova. Življenje je lepo! Špela Zupančič, 4. b, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Sodelovanje šole z gospodarstvom Obisk iz podjetja Akrapovic, d. d. Odmevna prireditev, ki se je pod okriljem Občine Ivančna Gorica odvijala jeseni na Srednji šoli Josipa Jurčiča »MLADI IN PODJETNIŠTVO« je bila povod za idejo, da bi se bolj povezali z gospodarstvom. Zato je naše učno podjetje povabilo gospo Andreo Da Silva, vodjo kadrovske službe iz podjetja Akrapo-vič, d. d. Dijake zelo zanima, kako podjetja izbirajo svoje kadre, saj bodo to znanje kmalu potrebovali. Izkušnje znanega podjetja so zelo dobrodošle, saj dokazuje, da zna izbirati kadre, ker so tako uspešni. Gospa Da Silva je poudarila, da poleg znanja cenijo delavnost, smisel za timsko delo in poštenost. To so vrline, ki jih v preteklosti nismo prav spodbujali, postajajo pa spet zelo pomembne. Dijaki so nasvete pri pisanju življenjepisa in pri razgovorih za službo poslušali z velikim zanimanjem. Vsi po vrsti so zagotavljali, kako je pomembno, da dobijo informacije tudi iz prakse. Gospe Andrei Da Silva se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Jožica Strmole, mentorica učnega podjetja na ekonomski šoli Josipa Jurčiča Dan za spremembe - »tudi jaz sem prostovoljec« Za večjo ekološko ozaveščenost in dobrodelnost dijakov na Srednji šoli Josipa Jurčiča Mesec april je čas, ko po državi potekajo različne očiščevalne in nasploh oko-ljevarstvene akcije, s katerimi skušamo vsaj nekaj prispevati k čistejšemu okolju, v katerem živimo. Po eni strani nas v tako ravnanje sili sama narava, ki se vse bolj pogosto oglaša in nas opozarja na to, da nas brezmejno potrošništvo in razsipno ravnanje z naravnimi viri ne vodi v pravo smer, po drugi strani pa se krog ljudi, ki jim ni vseeno, kakšno naravo bomo zapustili svojim zanamcem, tudi počasi širi. Šola je seveda tista ustanova, ki mora biti med prvimi, ki naše otroke in mladino navaja na ravnanje, ki je naravi in človeku prijazno. Tudi zaradi tega smo se na naši šoli odločili, da bomo imeli »Dan za spremem-be-tudi jaz sem prostovoljec«, ki se je razširil na več dni, tako da je akcija potekala vso prvo polovico aprila. Akcijo smo razdelili na štiri dele: zbiranje plastičnih zamaškov, ki sicer pri nas nepretrgano poteka že dlje časa. Trenutno jih zbiramo, da bi pomagali zbrati sredstva za zdravljenje deklice iz našega okolja, ki ima cerebralno paralizo. Dijaki in delavci šole smo zbrali že veliko zamaškov. Drugi del akcije je bil posvečen zbiranju odpadnega papirja. Pri tej akciji smo se priključili vseslovenski akciji, ki poteka pod okriljem organizacije Ekologi brez meja. Smo med redkimi srednjimi šolami, ki smo se priključili tej akciji, zbrali pa smo cca. 1200 kg papirja. Del sredstev (gre za razmeroma majhno vsoto) bo dobila šola nazaj, drugi del, ki ga bodo prispevale vse šole in vrtci, ki so se vključili v to akcijo pa bo dobila ena od žrtev letošnje velike naravne nesreče, ki nas je doletela februarja in je dodobra opustošila naše gozdove in nekatere vasi (žled, poplave). Tretji del naše akcije je prav tako potekal v okviru akcije Ekologov brez meja in je bil namenjen zbiranju rabljenega tekstila. Na šoli smo pridno zbirali oblačila, obutev, modne dodatke in hišne tekstilije. Zbrali smo kar zajeten kup tekstila- okrog 300 kg. in ga 14. aprila oddali našim odjemalcem. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako pomemben del projekta pa je bilo čiščenje okoliških poti in same okolice šole. Akcijo smo izvedli 11. aprila. Dijaki in spremljajoči profesorji so nabrali 5 velikih vreč smeti. Akcija je sovpadala s tisto, ki jo je organizirala KS Ivančna Gorica, kjer so nam tudi dali vreče za ločeno zbiranje. Ločeno zbrane odpadke smo oddali na ekološkem otoku, med njimi pa ni bilo nevarnih, kar je tudi dobro. Naš zbrani tekstil Eden glavnih namenov akcije je bil, da se vanjo vključi čim večje število dijakov in tudi drugih delavcev šole. Poimenskega seznama sodelujočih sicer nismo delali, a akcije se je tako ali drugače udeležilo kar veliko število dijakov, njihovih staršev, profesorjev in drugih delavcev šole, kar je pozitivno, saj to med drugim pomeni, da se odnos do narave in ponovne uporabe surovin počasi, a vztrajno spreminja na bolje. Obenem ne smemo pozabiti na humanitarno in prostovoljsko plat akcije, ki je prav tako pomembna. Za SŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar Zmagoviti dosežki ekonomistov Na 15. državnem tekmovanju iz ekonomije za ekonomske tehnike, je Martin Grošelj dosegel 1. mesto. Naša šola je dosegla tudi ekipno 1. mesto v državi. Ekipo so sestavljali: Martin Grošelj, Eva Zupančič in Mojca Adamlje, vsi so dijaki četrtega letnika ekonomske šole Josipa Jurčiča. Dijaki so se res izkazali, saj je tekmovanje zahtevno in tudi konkurenca je bila velika. Tekmovalo je 22 šol in 59 dijakov iz vse Slovenije. Martin Grošelj in Eva Zupančič sta dobila zlati priznanji, Mojca Adamlje pa srebrno. Martin in Eva nameravata študirati ekonomijo, kjer jima bo odlično znanje iz ekonomije prišlo zelo prav. Naši dijaki že leta dosegajo najboljše rezultate. Leta 2013 je Mateja Zaman dosegla drugo mesto v državi, ekipno pa smo bili tretji do peti. Še uspešnejši smo bili 2012, ko je bila Anja Blatnik prva, Matija Mohar tretji, ekipno pa smo bili drugi. Kolegi, ki so bili na tekmovanju, so mi v šali rekli, naj izdam recept za ustvarjanje takih rezultatov. Lahko ga izdam vsem, ker ni skrivnosti. Najprej naj povem, da je naša šola dobra Pozdrav pomladi šola, naši dijaki so dobri dijaki, vse drugo pa prinese zavzeto delo. Kaj ne bi bil to recept tudi za celo Slovenijo? Jožica Strmole, mentorica Učno podjetje med TOP 10 Ekonomisti tretjih letnikov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo se v sredo, 19. 3. 2014, udeležili mednarodnega sejma učnih podjetij. Sejem se je odvijal v Celju, v dvorani Golovec. Srednjo šolo sta zastopali Učni podjetji Bleščica, d. o. o., z mentorico Jožico Strmole in Učno podjetje Partibus, d. o. o., z mentorjem Igorjem Grudnom. UP Bleščica, d. o. o. se ukvarja z izdelavo in prodajo ženskega in moškega nakita ter nakita za male živali, UP Partibus, d. o. o. pa s potovanji po različnih destinaci-jah vsepovsod po svetu. Na sejmu je sodelovalo skupaj 52 učnih podjetij iz Slovenije, iz tujine pa so bila podjetja iz Italije, Bolgarije, Nemčije, Hrvaške in Romunije. Vsi obiskovalci smo pri vhodu dobili nakupovalne kartice, s katerimi smo nakupovali kot fi'zične osebe. Učna podjetja pa so poslovala tudi med seboj kot prava podjetja. Delo na stojnici ni bilo lahko, saj je bila zaradi množičnega obiska velika gneča. Zato smo morali biti vsi delavci hitri in profesionalni. Še posebno velik izziv pa je nam bilo, ko so po stojnicah ob različnih časih prihajali člani komisije ter ocenjevali videz stojnice ter delavce, ki so na njej pro- dajali, saj je bil sejem tekmovalnega značaja. Sejem je bil mednarodni, zato smo morali uporabiti tudi svoje znanje tujega jezika, da smo lahko poslovali s kupci iz tujine. Stojnico UP Bleščica je obiskal tudi minister za šolstvo dr. Javljamo se iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda v Višnji Gori na prvi dan pomladi. Vsi dijaki so pripravili pozdrav pomladi z različnimi dejavnostmi. Razdelili so se v skupine po tri in vsak je nekaj prispeval k skupnemu cilju. Že zjutraj jih je pozdravilo sonce, ki so ga vsi težko pričakovali. Nekateri dijaki so posadili različna drevesa, drugi urejali zeliščni vrt, tretji snemali dokumentaren film. Kuharji so se poigrali s slaščicami ter nas pogostili z izvrstnimi izdelki, kot sta jabolčna pita in jabolčna sladica po pravem štajerskem receptu (»ognjiščna potica«). Dijaki so nam sporočili, da jim je dan zelo hitro minil in, da želijo več takšnih dni v prihodnje. Predvsem so uživali ob pomladnih norčijah z vodo. Naš cilj je bil, da s svojim delom vlijemo naravi novo življenje in tako prispevamo k lepšemu in bolj urejenemu videzu Višnje Gore. Jernej Pikalo. Dan smo uspešno za- Upamo, da smo dosegli zastavljeni cilj, do katerega so nam pomagali priti do- ključili, saj se je naše učno podjetje natorji: Bleščica uvrstilo med TOP 10 na sejmu in smo dosegli 6. mesto. Ines Jeršin in Nika Zore, dijakinji 3. d Zeleni gaj, Vrtnarstvo in hortikultura, Cikava, Drevesnica, Špur, Satahovci, Murska Sobota, Drevesnica Štivan, Matenja vas pri Postojni, Javor Pivka, Malus d. o. o. , Veržej, Drevesnica Omorika, Muta. HVALA VSEM! Katjuša Modrej, Marjana Bedenik, Nastja Kondardi, dijakinje 2. letnika administrativne usmeritve VIZ Višnja Gora Projekt Varnost in mobilnost za vse Tudi letos se je na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični skupina šesto-šolcev odločila sodelovati v projektu Varnost in mobilnost za vse. Ker je na naši šoli veliko vozačev, smo se s pomočjo projekta odločili preučiti poti šolskih avtobusov. Preverili smo vozni red avtobusov, narisali zemljevid šolskega okoliša s postajališči, si jih ogledali ter fotografirali. Šteli smo, koliko učencev vstopa zjutraj in koliko izstopa popoldan. Ugotovili smo, da so postajališča blizu skupaj in nekatera pomanjkljivo urejena. Učenci vstopajo na avtobus na križiščih, na cesti, dvoriščih, v Temenici celo na parkirišču, kar je še posebej nevarno, saj ga morajo otroci prečkati, pri tem pa obstaja nevarnost naleta avtomobila. Ugotavljamo, da bi bilo treba postaviti ustrezna postajališča vsaj v večjih krajih in na najbolj kritičnih mestih postaviti obvestilne table z opozorili, ob katerih urah prispe avtobus, da bodo vozniki takrat pozornejši. Postajališča so blizu skupaj, saj imajo tako učenci krajšo, torej varnejšo pot do doma. Vozniki šolskih avtobusov poskrbijo, da učenci vstopajo in izstopajo varno, čeprav je to največkrat na cesti. Neža Vocovnik OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Pozdrav pomladi v Temenici Učenci podružnične šole Temenica z navdušenjem nastopajo ob različnih priložnostih. V petek, 28. 3. 2014, smo pripravili kulturno prireditev v dvorani kulturnega doma. Starši in ostali krajani so se povabilu odzvali v velikem številu. Dvorana je bila zapolnjena do zadnjega kotička. Predstavili smo se s petjem, plesom, recitacijami, igranjem na instrumente in zabavno igrico Volk in enajst kozličkov. Pokazali smo del tega, kar smo se naučili v šoli, kaj poleg učenja še počnemo v času pouka in pri urah pevskega zbora. Peli in rajali smo tudi na pesmi v angleškem jeziku, ki se jih pridno učimo pri angleških uricah. K sodelovanju smo povabili tudi nekdanje učence naše podružnične šole, ki svoje znanje pridno nabirajo tudi izven šolskih prostorov. Po spodbudnem ploskanju navzočih je začetna trema hitro izginila. Srečanje je bilo zelo prijetno. Na prijeten način smo pozdravili prihod pomladi, ki smo jo vsi že težko pričakovali. Srečanje je bilo namenjeno tudi praznovanju vseh žensk in moških ob vseh treh praznikih v mesecu marcu. Starše smo obdarili z metuljčki, ki smo jih sami izdelali. Zapisala Mojca Kravcar Glavič Zmaj Ferdinand Letošnje leto je bilo za ferdovce v predpustnem času posebno razburljivo. Učenci 7. b razreda smo se odločili, da izdelamo skupno pustno masko. Imeli smo ogromno zamisli, vendar smo se morali odločiti le za eno. Tadejeva pobuda, da bi naredili zmaja, je bila sprejemljiva skoraj za vse. Sošolka Maja je zmaja zasnovala in skicirala, za njegovo izdelavo pa smo se morali vsi zelo potruditi. Da bi zmaja dokončali do pusta, smo se dobivali tudi po pouku. Za izdelavo je bilo potrebno veliko materiala. Glavo zmaja smo izdelali iz raznovrstne embalaže, ki smo jo kaširali s papirjem, zatem pa prekrili z blagom. Trup je predstavljalo kar 11 učencev, ki so bili prekriti z blagom. Masko smo poimenovali Zmaj Ferdinand. Izdelava celotnega zmaja nam je uspela, ker smo se pri delu spodbujali, sodelovali in uživali v naši skupni kreaciji. Ko je bil zmaj dokončan, je sledila pustna povorka po Šentvidu pri Stični. Hodili smo na čelu povorke in ni nas bilo težko opaziti, saj smo bili največja maska. Ob Zmaju Ferdinandu je hodila princesa, ki jo je predstavljala sošolka Ana, ter skupina srebrnih vojščakov iz 7. a. To je bil zaključek našega letošnjega pustovanja, na katerega smo zelo ponosni. Učenci 7. b se iskreno zahvaljujemo gospe Matej-ki Novak iz trgovine Daša Grosuplje za podarjeno blago, ter naši razredničarki gospe prof. Jelki Rojec za veliko pomoč in spodbudo pri delu. Zmaj Ferdinand trenutno počiva, drugo leto pa se bo pokazal še v kakšni pustni povorki. Katja Vidic, Gaja Kovačič, 7. b OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ŠK GROŠ odprl študentsko info točko V petek, 18. aprila, je Študentski klub GROŠ ponovno odprl svoje prostore. V zgornjem delu odpira prvo študentsko info točko, kjer bodo člani deležni mnogih ugodnosti, kot so poceni kopiranje, brezplačni internet, predavanja in še več. V petek, 18. aprila, je Študentski klub GROŠ ponovno odprl svoje prostore. Ob tej priložnosti' smo pripravili slovesnost, na katero smo povabili partnerje, ki so sodelovali pri prenovi oz. so jo spremljali in podpirali, ter vse, ki so pomembno vplivali na razvoj kluba. V prijetnem vzdušju in številni udeležbi tako povabljenih, kot novinarjev, smo prerezali trak in vstopili v popolnoma prenovljene prostore. Po ogledu prostora, sta nas nagovorila Uroš Vodopivec, ki je bil vodja investicije in bivši predsednik društva, ter Jaka Bassanese, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS). Nagovorili so nas še župan Občine Grosuplje Peter Verlič, soustanovitelj ŠK GROŠ Jože Šircelj, vodje nakupa in prve ureditve prostorov kluba na trenutni lokaciji, Grega Steklačič in sedanji predsednik društva Gašper Kus, ki nam je predstavil vizijo prostora in se skupaj z upravnim odborom zahvalil Urošu Vodopivcu za uspešno delo. Po uradnem delu je večerno dogajanje prevzel Pero Lovšin s svojo skupino in nas zabaval dolgo v noč. V soboto, 19. aprila, se je v GROŠu odvila otvoritvena žurka, na kateri je za vzdušje skrbel Dee Jay D3CO. Z dogodkom se je otvoril tudi dnevni bar Hotspot caffe & club, kjer se bo še veliko dogajalo. Cilj prenove naših prostorov je, da postanejo stičišče domače mladine, zlasti iz območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, da lahko mladim omogočimo svoj študentski kotiček bližje doma. Obnovljeni prostori bodo namreč poleg novega in bolj modernega videza ponudili tudi vsebinsko prenovitev in obogatitev. Spodnji prostor je z odprtjem dnevnega bara Hotspot caffe & club, postal prostor za druženje, zabavo in pogovore študentov, mladih in vseh drugih, ki si želijo nekaj novega, zanimivega in drugač- nega. V zgornjih prostorih odpiramo prvo študentsko info točko, kjer bodo člani deležni mnogih ugodnosti', kot so poceni kopiranje, brezplačni internet, predavanja in več. Odpiralni čas je vsak dan razen v nedeljo in med prazniki. V ponedeljek, sredo, petek in soboto od 17h do 20h ter v torek in četrtek od 9h do 12h bo na info točki vedno prisoten nekdo od nas, ki vam bo predstavil nove projekte, podal informacije, med tem časom pa se boste lahko prijavili tudi na različne dogodke. Pa vendar, tudi če nimate nobenega od naštetih opravkov, vseeno lepo vabljeni v naše prostore, kjer se lahko družimo ter zabavamo ob družabnih aktivnostih (ročni nogomet, tarok, druženje ob filmu, ipd.). Z novimi prostori pa je prišla tudi nova delovna moč. Tako smo GROŠ--evci v sredo, 9. aprila, izvedli izredne volitve, kjer je bil izvoljen nov predsednik in nova dva člana upravnega odbora. Z novimi umi bomo tako imeli še več idej, za še več zanimivih in raznovrstnih dogodkov. V Študentskem klubu smo aktivni tudi na projektih izven prenovljenih prostorov in smo že tradicionalno tudi letos mlade mamice in očke, ki so se že odpravili po poti' starševstva, obenem pa še študirajo, razveselili z denarno pomočjo, saj smo prijavljenim podelili bon otroške trgovine v vrednosti 100 €. V prihajajočih mesecih za vas pripravljamo še veliko projektov. Glavni namen naših pomladnih projektov je omogočiti cenovno ugodne dogodke ter izlete po Sloveniji in okolici. V začetku maja se bomo zabavali v Kanegri, kjer bomo tudi letos obiskali »spring break«. Pridružite se nam na enodnevnem izletu v Nem-čij ter na izletu v Palmanovo v času razprodaj. Organizirali bomo tudi paintball, turnirje v novih prostorih (ročni nogomet, tarok, filmski večer, ipd.), izpit za traktor in se pridružili kolesarskemu maratonu. Na našo 15. obletnico pa vas 9. maja vabimo na after Kanegra party v prenovljenega GROŠa. Da ne boste zamudili naših norih, poučnih in cenovno ugodnih projektov, nas redno spremljajte na naši Facebook strani in na naši spletni strani www.klub-gros.com. Z nami ni nikoli dolgčas! Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ Starševska inciativa za Waldorfsko šolo na Dolenjskem Waldorfska šola omogoča otrokov celovit razvoj. Waldorfski učno-vzgojni proces izhaja iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fi'-zičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem otrok biva. Skozi proces waldorfske pedagogike otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti'. V Sloveniji so Waldorfske osnovne šole in vrtci v Ljubljani, na Štajerskem in Gorenjskem. Poleg tega so waldorfski vrtci še na Primorskem. Skupina staršev se je odločila, da je nastopil čas, da del waldorfske družine postane tudi Dolenjska. Prvi drobni koraki so narejeni. Povsod po svetu pobuda za ustanovitev Waldorfske šole ali vrtca pride s strani staršev in akti'vnosti' do ustanovitve šole ležijo predvsem na starših. Ob strani nam bo na vsakem koraku s strokovnimi napotki stala Waldorfska šola iz Ljubljane. Če ste pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti aktivnosti'm pri ustanavljanju Waldorfske šole na Dolenjskem, se nam pridružite in nas kontaktirajte po e-pošti' na waldorfdolenjska@gmail. com. Veseli bomo vsakega odziva, s katerim boste izkazali svoje zanimanje za ustanovitev Waldorfske šole na Dolenjskem. David Oitzl, Starševska iniciativa za Waldorfsko šolo na Dolenjskem Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2014/2015_ IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej www.gsg.si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejmejo kandidati z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih instrumentov, in sicer: • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), • klarinet in saksofon, • oboa, fagot, • violončelo, • klavirska harmonika, • petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fi'zičnih pre-dispozicij in zdravstvenega stanja. Za šolsko leto 2014/2015 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 24. in 31. maja 2014 od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na svoj domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej www.gsg.si). Glasbena šola Grosuplje Kulturno društvo Ambrus Likovna sekcija Ambrus 56, 1303 Zagradec www.kd-ambrus.si SOBOTA, 17. maj 2014, od 10. do 12. ure, Kulturni dom Ambrus DRUŽINSKA USTVARJALNICA -SKUPAJ ZMOREMO VEČ Otroci bodo v tednu družine skupaj s starši ustvarjali z glino. S tem projektom želimo, da bi starši in otroci prostore umetnosti prepoznali kot prostore kakovostnega in predvsem skupnega preživljanja prostega časa. Po pripovedovanju dedkov, babic, očijev in mamic, bomo po-ustvarili igrače, s katerimi so se nekoč igrali otroci. Tematika se navezuje na tematiko evropske kulturne dediščine. Prispevek na udeleženca je 1 €. Predhodna prijava ni potrebna. Ustvarjalnico bo vodila Marjeta Baša, unikatna oblikovalka. VABLJENI! april 2014 številka 3 Domoznanska galerija 1 1 _K< Nadrahi z Gorenjega Brezovega Dokaze o obstoju rodbine Nadrah (po domače Tuc) na Vrhu pri Višnji Gori najdemo že konec 16. stoletja. Od tod so se razselili po okoliških vaseh in v mesto. V letih med 1820 in 1860 se je rojevalo po deset otrok v osmih družinah: v mestu, na Gorenjem Brezovem in v Leskovcu. Konec stoletja so Nadrahi z Gorenjega Brezovega, kjer jih je bilo največ, nepričakovano izginili. Obe njihovi domačiji v tej vasi sta bili prodani. Večina jih je odšla s trebuhom za kruhom na najrazličnejše konce cesarstva, nekaj tudi čez veliko lužo. Iz starih dokumentov in časopisov sem izbrskala nekaj zanimivih usod. Januarja 1912 sta se hkrati poročila dva brata Nadraha z Gorenjega Brezovega. Na Tucov dom (Gorenje Brezovo št. 3) je Mihael, roj. 1788, pripeljal sosedo Uršulo Dremelj, mlajši brat Anton, roj. 1790 pa se je priženil k njeni sestri Mariji Dremelj (Kauc) na št. 5. Antonu se je rodilo devet otrok, Mihaelu deset. Ohranil se je spomin na nekaj Tucovih potomcev. JOŽEF NADRAH (29. 1. 1830 -?) Jožef je bil odlikovan pri Solferinu v Lombardi-ji, kjer je leta 1859 potekala zadnja bitka druge italijanske vojne za neodvisnost, v kateri sta se spopadli avstrijska in francosko-piemontska vojska. Glavnini obeh vojsk, ki nista imeli natančnih podatkov o gibanju nasprotnikov, sta 24. julija pri Solferinu naleteli druga na drugo. Razvila se je kaotična in krvava bitka, ki je trajala vse dopoldne. Zvečer je prišel na bojišče Švicar Henry Durant. Bojišče je bilo prekrito s trupli. Še bolj od 6.000 mrtvih ga je presunila podoba desetine tisočev ranjencev, ki jim nihče ni pomagal. Zbral je prostovoljce iz okoliških krajev in skušal poskrbeti zanje. Ko se je vrnil v Ženevo, je organiziral gibanje za pomoč ljudem v stiski, ne glede na poreklo, raso ali stan. Leta 1864 se je tako rodil Rdeči križ. V tej bitki, ki jo je vodil sam Franc Jožef, se je izkazal tudi Jožef Nadrah. Ko je leta 1889 pedagog in mladinski pisatelj Franc Hubad izdal knjižico z naslovom Junaki, ga je uvrstil mednje. Takole piše: »Jožef Nadrah, prostak 17. polka Leta 1859 naskakovala je 9. kompanija 17. (ljubljanskega) polka v bitvi pri Solferinu 24. junija nekaj hiš, v katerih so se branili Pijemontezi. Poročnik Dehne in prostak Jožef Nadrah sta pridrla prva v neko hišo. V veži se pa vrže pijemontski častnik z enim vojakom na avstrijskega poročnika. Že mu je trda pela, kar ustreli Nadrah sovražnega častnika ter udari sovražnega vojaka, ki je hotel ravno prebosti Dehna z bajonetom, tako krepko po rokah, da mu pade puška na tla. Zdajci ga zgrabi Nadrah za prsi ter ga ujame. Tako je rešil častnika. Ali tudi kasneje je bil Nadrah vedno med prvimi.« Leta 2009 je izšla v Milanu knjiga dveh italijanskih avtorjev z naslovom La battaglia di Solferino, kjer je dogodek podobno opisan, le da namesto Jožef Nadrah piše lepo po kranjsko Jože in še, da si je s svojim dejanjem prislužil srebrno medaljo. Pogumni vojak je bitko preživel in se vrnil domov. Leta 1868 se je star 38 let priženil k deset let mlajši Jeri Erjavec na Lučarjev Kal št. 5. Njunih potomcev in tudi letnice njegove smrti mi ni uspelo najti. JAKOB NADRAH (27. 4. 1825-31. 12. 1907) Na silvestrovo leta 1907 se je na separaciji rudnika Trbovlje zgodila nesreča, v kateri so umrli trije možje. Eden izmed njih je bil 82- letni Jakob Nadrah. Kaj je starec delal v rudniku? Je bil morda še občasno zaposlen kot čuvaj ali pa je bil tam le na obisku? Na svet je prišel leta 1825 kot šesti otrok Mihaela in Uršule. Ko je bil star 20 let, se je oženil z Marjeto Vovk. Na Brezovem se je rodilo njunih prvih pet otrok. Leta 1860 zasledimo to družino na Velikem Vrhu pri Litiji. Vpisani so kot lastniki kmetije. Tu se je rodilo še sedem otrok in Martin, nezakonski sin prvorojene hčere Marije. O njegovem življenju nisem našla podatkov. Domačija je bila leta 1874 prodana na dražbi in preselili so se v Trbovlje, kjer so tako oče kot sinovi dobili zaposlitev v rudniku. V času gospodarske krize so nekateri spet morali s trebuhom za kruhom. MARIJA NADRAH, por. Spitznagel (17. 1. 1846-?) Marija je bila prvi otrok Jakoba Nadraha in Marije Volk. Rodila se je na Gorenjem Brezovem ter se potem s starši preselila na Veliki Vrh in v Trbovlje. Leta 1937 so jo predstavili v reviji Žena in dom v obsežni reportaži z naslovom Žene in matere na tujem. Obiskali so jo v Vestfaliji, kjer je 92-letnica živela s svojim bolnim možem Miho. Takole piše: »Na dvorišču stopimo čez prag na stopnišče. Res je, podobne so si hiše kakor jajce jajcu, toda tole hišo smo prav razpoznali od drugih: na oknu zelenita rožmarin in roženkravt. In na dvorišču poglejte ljudi pri veselem domačem opravilu: pri kolinah! ^miitzlrit^ mtit rnpj qflMll liifj^rnrt v SrmHn it Vmt^a /•sSfntfitHM. po tads Smif^^ It l'libi/r tan-, tiv* ti trt. Hvflmi bcühmJm nsjni JfjA« ^hjH O IvitwlH brnm-p i'rtitmtiji. hiiait I zmerom dedca odvagam. Letos me vso zimo mrazi, je že res, pa ne zdihujem kakor ta moj stari - beži ga lomit!« Še o otrocih nam je šla beseda. Starka pripoveduje: »V Višnji Gori nas je bilo dvanajst pri hiši, jaz sem bila najprva, pa sem še vedno tukaj. Meni jih je Bog dal troje. Ta je Marija, edina moja hčerka, za moža ima rudarja Gajška, ki vodi tukajšnje Slovence, petinštirideset članov. Sinova sta dva, prvi v Franciji, drugi v Belgiji, oba že čez prag petdesetega leta.« (D. Ravljen) Obiskovalci so se poslovili z vejico Marijinega rožmarina. Najbrž nikoli več niso v domovini slišali zanjo, pa tudi za njene otroke ne. Podobno so se verjetno porazgubili v svetu tudi drugi potomci Nadrahov z Brezovega. ADOLF NADRAH (14. 6. 1916-15. 6. 1997) »Več naših slovenskih naselbin ima letos impozantne slavnosti novih maš. Celo tam nahajamo slovenske novomašnike, kjer ni kompaktnih slovenskih naselbin in ne slovenskih župnij. 31. maja 1942 je v cerkvi sv. Filipa v Battle Creeku, Michigan, pel novo mašo Adolph Nadrach. Je sin iz ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Antona Nadrach, sorodnika znanega ljubljanskega kanonika Nadraha. Ko smo na dvorišču spraševali po Špitznagljevih dveh, nas je opazil on, starček bolehni. Sedel je pri oknu, kakor že vso zimo. »K nam gredo!« je rekel. In njegova vedra ženica, dvanajst let starejša od njega, pa za polno mero bolj zdrava kakor on, se je preplašila. »Jezus, ne dobite me ven!« nam je odgovarjala iz sobe, »ne pa ne, preden se malo ne oblečem. Vsaj bel predpasnik naj navesim nase!« Ko je naposled stopila med nas, lepo in snažno opravljena, glavo pa po dolenjsko obvezano z ruto, so njene na pol slepe oči začudene razbirale med neznanimi obrazi. Nič niso videle, nič določnega. Samo slutile so, da smo prišli z dobrim namenom. Gledal sem ta starinski, nagubani obraz, zdel se mi je kakor razorana zemlja. Povešena spodnja čeljust pa mi je izdajala otroka, ki je ves zavzet, vesel in plašen, ko se je nepričakovano nekaj zgodilo. Iz te trenutne zmede se ni moglo roditi nič drugega kakor solze. Oprijemala nam je roke s svojima hladnima dlanema, vsakemu posebej je stiskala desnico in hlipala: Da sem to uča-kala, da sem to učakala! ... In naenkrat se ji izlušči iz hrapavega grla: »Bodimo veseli, vesel'ga srca, smo iz luštnega kraja, iz Trbovelj doma ...« Ampak ta prikupna grča ni iz Trbovelj doma. Pri Nadrahovih se je rodila, po domače pri Tucu v Višnji Gori. V Trbovlje je šla delat v mladosti, šole ni nikoli poznala, le samo trdo delo, samo trdo delo od otroških let do pozne starosti. V Trbovljah je spoznala Miho in ga je vzela. Šla sta na Ogrsko, šest let sta tam živela. Pot za srečo, za preprosto delavsko srečo, ju je dalje vedla v Lotaringijo. Naposled sta prišla v Nemčijo. Štirideset let je Miha delal v jami. Šele pred desetimi leti je izpregel. Zdaj životari z nizko pokojnino. Prav zaupno mi sklonjen in slaboten govori: »Brez nje ne bi mogel. Ona me še čisto obrihta. Zjutraj mi kofe prinese na posteljo«. Ona pa ujame njegovo besedo, tako je bistra in slišna. Bodro se pohvali: »Starejša sem, pa še Rodil se je 14. junija 1916 v Battle Creek, kjer je njegov oče zaposlen že dolgo let pri Grand Trunk železniški družbi kot poseben veščak strojnik za Dieselove motorje. V mladih letih je novomašnik pohajal naj-prvo v farno šolo cerkve sv. Filipa v Battle Creeku, po dokončani višji šoli se je vpisal v semenišče Presvetega Srca v Detroitu in pozneje v semenišče sv. Marije v Norwoo-du. Letos je dokončal predpisane študije in je bil v soboto, 30. maja, posvečen v ma-šnika. Naslednji dan, v nedeljo 31. maja, je pel novo mašo v domači farni cerkvi sv. Filipa v Battle Creeku. Sestra novomašnika je redovnica po imenu Sister Mary Antoinine. Novomašnik, bod' pozdravljen!« (Iz GLASILA K.S.K. JEDNOTE, 10. 6. 1942, ZDA) Čeprav je v članku nanizanih kar nekaj podatkov, nikakor ni bilo lahko ugotoviti, od kod izvirajo Adolfovi starši. Po večletnem iskanju sem odkrila, da je bil njegov oče Anton rojen 1884 v kraju Siebenkirchen na Madžarskem. Tudi njegovemu očetu je bilo ime Anton. Živel je v Trbovljah in je kakor mnogi drugi, odšel za delom v madžarske rudnike, kjer se je poročil z Marijo Dohr. Očitno se je z družino vrnil v Trbovlje, kjer je Anton mlajši obiskoval šolo in nato delal v Trboveljski premogokopni družbi. Potem je odšel na Dunaj, od tam pa v ZDA. Na ameriška tla je stopil 29. 5. 1907. Kdaj se je poročil, ni bilo mogoče ugotoviti. V ameriških dokumentih sem našla, da je bila njegova žena Frances Novljan hči Martina Novljana in Marije Bartol. Priimek Bartol me je napotil, da sem šla brskat po šentru-perških matičnih knjigah. Izkazalo se je, da se je Frances rodila v Hrastnem nad Šen-trupertom, 24. 1.1881. Njen oče Martin se je tja priženil iz Šentjanža, kjer je služil za hlapca. Toda kje je bil njegov rojstni kraj? V Mali Loki pri Višnji Gori! Tja se je namreč k Uršuli Slana priženil njegov oče Anton Novljan s Peščenika. V okolici naše starodavne Višnje Gore pa se je rodil tudi Anton Nadrah starejši (22. 3. 1856-1964). Bil je četrti izmed petih otrok, ki so se na Gorenjem Brezovem rodili Jakobu Nadrahu in Jeri Vovk. Kasneje se je družina preselila na Veliki Vrh pri Šmartnem pri Litiji, kjer se jima je rodilo še sedem otrok. Toda tudi ta kmetija je bila prodana in družina je odšla za kruhom v Trbovlje. Tako smo ugotovili, da sta bila Adolfova pradeda Jakob Nadrah (r. 1825) in Anton Novljan (r. 1817) krščena pri istem krstnem kamnu in se v mladih letih, če ne drugje, srečevala v višenjski farni cerkvi. Anton in Frances sta imela štiri otroke, dve hčeri sta umrli neporočeni, ena je bila redovnica, edini sin Adolph (1916 -1997) pa duhovnik. Bil je priljubljen dušni pastir, predvsem pa zaslužen za ustanovitev katoliške šole, ki se še danes imenuje po njem. Valči Ravbar Maja Lampret, nova predsednica Zveze kulturnih društev Jurčičeva domačija na Muljavi je bila 15. aprila prizorišče volilne skupščine Zveze kulturnih društev Občine Ivančna Gorica, na kateri so predstavniki društev volili novo vodstvo zveze. Dosedanjega dolgoletnega predsednika Janka Jelenčiča je nasledila Maja Lampret, članica Kulturnega društva Stična. Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica je ustanovljena s ciljem po združevanju ljubiteljske kulturne dejavnosti in ustvarjalnih teženj, zato deluje kot povezovalno telo in predstavlja mrežo za izmenjavo dobrih izkušenjna področju kulture. Kot samostojna kulturna ustanova deluje od marca 1999, ko se je izločila iz dotedanje skupne ZKD Grosuplje. Trenutno je v ZKD Ivančna Gorica vključenih 19 kulturnih društev z 38 skupinami. Zveza oblikuje in izvaja skupne kulturne prireditve, organizira strokovna izobraževanja, obvešča člane o aktualnih razpisih in dogodkih, zagotavlja promocijo kulturnih društev in njihovih prireditev, sodeluje z Občino pri oblikovanju meril in kriterijev za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti na lokalni ravni, nudi pomoč društvom in spremlja njihove programe. Do letošnjega leta je preko Zveze potekalo tudi upravljanje Jurčičeve domačije. Na seji so člani skupščine potrdili finančno in vsebinsko poročilo o delu ZKD Ivančna Gorica v letu 2013, pa tudi vsebinsko poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju. S sprejetjem poročil o delu so razrešili dosedanje organe Zveze ter sprejeli prenos upravljanja Jurčičevega muzeja iz ZKD na novoustanovljeni Zavod Prijetno domače. Navzoči delegati so volili predlagane člane za upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče v naslednjem štiriletnem obdobju. Soglasno je bila za novo predsednico Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica izvoljena članica Kulturnega društva Stična, Maja Lampret. V nagovoru se je nova predsednica zahvalila za izkazano zaupanje. Kot je dejala, vidi osnovni namen Zveze v spodbujanju kulturne ustvarjalnosti, povezovanje kulturnih društev, skupin, posameznikov in ohranjanje kulturnih vrednot. »Moja vizija je povečanje meddruštvenih sodelovanj, s čimer bi lahko iskali nove vire financiranja, kot so evropski razpisi. Mislim, da imamo veliko možnosti in volje za delo, računam pa na vašo pomoč, potrpežljivost, predvsem pa na vaše sodelovanje« je še dodala. Veliko poudarka namerava dati krepitvi medsebojnih odnosov ter povezovanja z Občino, lokalno skupnostjo, izobraževalnimi ustanovami in mediji. Že v kratkem pa se predvideva vzpostavitev spletne strani, na kateri bo moč najti vse informacije o kulturnem dogajanju v občini. Izvoljeni so bili še člani upravnega odbora: Kaja Bahor, Tomaž Kastelic, Borut Lampret, Maja Lampret, Klemen Maver, Boris Sadar in Maja Tra-tar, nadzorni odbor sestavljajo Milka Gruden, Janez Koleša in Jože Pečjak, častno razsodišče pa Rok Glavič, Marija Kek, Majda Simonič, Eva Steiner in Anica Volkar. Čestitke in uspešno delo novi predsednici ter novemu vodstvu sta izrekla tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole, ki se veselita sodelovanja, župan Strnad je v nagovoru zagotovil tudi nadaljnjo podporo delovanju Zveze s strani Občine. Gašper Stopar Prepevali smo v počastitev Dneva žena Moški pevski zbor Vidovo se izvedel koncerte na območju V soboto, 8. marca, je zbor pod vodstvom dirigenta Urbana Tozona nastopil na koncertu ob dnevu žena v Trebnjem. Na tem koncertu so se predstavili tudi otroci OŠ Trebnje s svojim programom ter Valerija Ran-čigaj na posebnem in malo znanem instrumentu - opreklju. Vzdušje na koncertu je bilo nepozabno, dvorana pa nabito polna. V petek, 14. marca, pa so fantje iz MPZ Vidovo organizirali še koncert v Galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Šen-trupert. Tudi tam je njihov nastop popestrila Valerija Rančigaj, predstavile pa so se tudi domačinke, članice Ženskega pevskega zbora Šentrupert, pod vodstvom zborovodkinje Nataše Dragar. Fantje so se na obeh koncertih predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi, ki govorijo ljubezni, ter z izborom najlepših dalmatinskih skladb. Koncert v Šentrupertu pa so pevci zaključili s skupno pesmijo v mešani izvedbi pod taktirko zborovodkinje ŽPZ Šentrupert. Nastop izvajalcev na kon- je letos odločil, da bo razširil svoj krog poslušalcev in tako širše Mirenske doline. Dva koncerta sta že za njimi. certu v Šentrupertu je bil vrhunski in poslušalci so bili nad njim navdušeni. Po koncertu je sledila pogostitev, kjer se pevci in njihovi zvesti poslušalci ob kapljici rujnega niso mogli upreti petju in so ob kitarski spremljavi zapeli še nekaj »ta dobrih« slovenskih in dalmatinskih pesmi. Fante pa v maju čaka še predvideni koncert v Dolenji Nemški vasi, kjer naj bi zaključili svojo prvo pevsko turnejo. Anamarija Škerjanc 9. Folklorni večer v Stični Člani Folklorne skupine Stična, ki deluje že od leta 2004, so tudi letos pripravili tradicionalni folklorni večer. Začeli so s štirimi pari, danes pa skupina šteje že 30 plesalcev in godcev. Redno se uvrščajo na regijska srečanja, letos pa so se že tretjič uvrstili na državno srečanje odraslih folklornih skupin, kar je za Folklorno skupino Stična dokaz, da dela dobro in skrbi za pristnost v ohranjanju ljudskega izročila ter visok nivo in tehnično dovršenost pri izvajanju različnih odrskih postavitev. Na odru Kulturnega doma Stična so letos zaplesali in zaigrali tudi gostje s Hrvaške, folklorna in tamburaška skupina Kulturnega društva »Seljačka sloga« Prelog, katerih začetki segajo že v leto 1927. Najprej so se predstavili domači folklorniki s spletom dolenjskih plesov ''Pa sva le Stičana''. Posamezne dele so na humoren način povezovali kar sami nastopajoči. Zaplesala je tudi mlajša folklorna skupina iz Preloga, zatem so nas še tamburaši z glasbo popeljali v sosednjo deželo. Fantje iz Preloga in Sti-čani so se, malo za šalo, spopadli v petelinjih bojih, nato pa je stiška folklorna skupina zaplesala nekaj atraktivnih belokranjskih plesov. Medžimurske plese je predstavila še starejša skupina Seljačke sloge. Za konec je domača folklorna skupina premierno zaplesala splet prekmurskih ravninskih plesov, katerih avtorica je velika poznavalka prekmurskega ljudskega izročila, ki so ji bili prekmurski plesi položeni že v zibelko, Valerija Žalig. Splet je žalosten in ponazarja odhajanje prekmurskih fantov na delo v tujino, predvsem v Kanado. Sestavljen je iz plesov: mazulin, šamarjanka, šimširit, šnel polka, po zelenoj trati in mali čardaš. Slednji ni nikjer zapisan in se prenaša le z ustnim izročilom, zato smo za prikaz plesa Valeriji Žalig še posebej hvaležni. Sledilo je druženje ob prigrizku in neuradni plesni del, kjer nas je do jutranjih ur s harmoniko zabaval Simon Nose. Po več kot uspešnem folklornem večeru pred polno dvorano Kulturnega doma v Stični, se člani FS Stična že pripravljajo na gostovanje v Romuniji, kamor se odpravljajo julija. Mislijo pa tudi že na naslednje leto in 10. večer ohranjanja ljudskega izročila. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki podpirate naše delo, nam iz leta v leto z obiskom izkazujete zaupanje in nam vlivate dodatne volje in poguma za še bolj zavzeto udejstvovanje na različnih področjih folklorne dejavnosti. Neža Mikelj Koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje V Mestni knjižnici Grosuplje je v ponedeljek, 24. marca 2014, v okviru 40-let-nice šole izzvenel koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje. V prvi točki večera so se s Trio sonato italijanskega skladatelja Giovannija Battista Sammartinija predstavile Nikolina Kovač (altovska kljunasta flavta), Suzana Paternost Žužek (altovska kljunasta flavta) in Eva Sotelšek (basso con-tinuo). Händlov ljubezenski duet Caro autor dimia doglia za dva alta v izvedbi Polone Kopač Trontelj (mezzosopran), Nikoline Kovač (prečna flavta) in Eve Sotelšek (basso continuo) spada med skladateljeva zgodnejša dela. Prvotna verzija tega dueta iz leta 1707 je bila napisana za sopran in tenor, vendar jo je skladatelj 30 let pozneje predelal v duet za dva alta. Z delom brazilskega skladatelja, pianista in kitarista Carlosa Jobima, najpomembnejšega predstavnika glasbenega sloga bossa nova, se nam je predstavil kitarist Žarko Živkovič. Zaigral je skladbo Desafinado, kar v prevodu pomeni »razglašen«. Čelistka Tamara Djordjevic in harmonikar Primož Kranjc sta nam z uspavanko Nana iz cikla 7 popularnih španskih pesmi (v originalu za glas in klavir) španskega skladatelja Manuela Marie de Falle, enega pomembnih španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, približala otožnost španske ljudske pesmi. S 3. stavkom Cafe 1930 iz znanega dela Histoire du Tango (1986) legendarnega Astorja Piazzolle sta nas v melanholične harmonije tanga popeljala flavtistka Nikolina Kovač in kitarist Žarko Živkovič. Piazzolla je v svojih delih izvedel vrtoglavo intelektualno in čustveno preobrazbo tanga z vključevanjem elementov jazza in klasične glasbe. S tem je tango postal glasba ne samo za ples, ampak tudi za ušesa in dušo. Programsko razgiban večer je zaključil saksofonist Andrej Tomažin z znano suito Scaramouche op. 165 francoskega skladatelja 20. stoletja Dariusa Mil-hauda, enega izmed članov znamenite skladateljske skupine »Les Six«, ki je delovala v 20-ih letih prejšnjega stoletja v Franciji. Program je povezovala Anamarija Štukelj Cuzma. Suzana Paternost Žužek Mati, daj, zapoj mi ^ Koncert ženskega pevskega zbora HARMONIJA v počastitev materinskega dne. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) S temi besedami slavnega poeta je 23. marca poslušalce, v polni dvorani Kulturnega doma v Ivančni Gorici, popeljala voditeljica prireditve, napovedovalka Maja Lampret. Pevke ŽEPZ Harmonija smo se prazniku poklonile na najlepši možen način, s pesmijo. Program je bil skrbno izbran in deloma tudi tematsko obarvan. Zapele smo 11 pesmi, ki smo jih naštu-dirale pod vodstvom zborovodkinje g. Mojce Intihar. Koncert so obogatili tudi naši gostje; citrarke Društva upokojencev Ivančna Gorica in mladi rod, Oktet fantov Kulturnega društva Stična ter violinistka Brina Omahen. Praznik je zato, da praznujemo, a istočasno nas sili v razmišljanje o današnjem času in položaju žensk in mater. Takole je med drugim razmišljala voditeljica programa o izzivih današnjih žensk in mamic: »Dandanes nam naslovnice iz vsakega kioska dopovedujejo, da je materinstvo eno samo veselje in brezskrbni užitek. V resnici milijoni žensk trpijo za različnimi oblikami depresije, nespečnostjo in nenehnim stresom, ki še tako ljubke mamice spremenijo v razdra-žljive in nergave vešče. Čudoviti domovi iz revij ostajajo v revijah, doma pa se iz dneva v dan, iz tedna v teden, nabira vse debelejša plast prahu. Zakaj je tako? Sodobna mama dandanes namreč ni samo mama. Njeni otroci niso le čisti, zdravi in siti. Ona je kuharica, voznica, učiteljica, veterinarka, psihologinja, svetovalka in »vedeževalka«. Današnja mama ni nikoli utrujena, naveličana ali jezna, njeno stanovanje ni nikoli razmetano, kosilo nikoli zažgano. Seveda takšna super mama hodi tudi v službo, če jo sploh ima in gradi zavidanja vredno kariero. Kljub vsemu ji nikoli ne zmanjka časa za otroke, dom in moža. Zvečer s pravljico uspava najmlajše in mimogrede zapelje soproga _ Pri tem ves čas ohrani brezhibno pričesko. Moder- na mama je popolna mama. Super mama. Ravno zaradi vsega tega je izrednega pomena, da mama ohrani sebe, obožuje in neguje sebe kot žensko. Res je, da s starševstvom moraš sprejeti nekaj kompromisov s samim seboj in morda zamenjati prednostne naloge. Ampak bistvo ostane enako. Ti si še vedno ti; samosvoja ženska, s svojimi pogledi, svojimi željami, svojimi cilji, sanjami, upi _ Še vedno uživaš v določenih stvareh, še vedno so ti pri srcu tvoji hobiji _ Zato, spoštovane mame, resnično si ne dovolite tega vzeti. Če boste ohranile sebe, boste zažarele tudi na vseh drugih področjih, materinstvu, skrbi za dom in družino, brez podočnjakov, slabe volje in utrujenosti«. Noben praznik pa ne more mimo brez cvetja, zato je rdeči nagelj ob vhodu v dvorano razveselil vse obiskovalke našega koncerta. Slovesno je bila, kljub častitljivi starosti, videti tudi dvorana kulturnega doma. Stene so krasili izdelki učencev Male likovne šole in slike članic Univerze za tretje življenjsko obdobje. Bogat šopek pomladnega cvetja in razstava ročnih del na odru sta bila lepa kulisa za nastopajoče. Postavile smo se tudi gostiteljice, pevke ŽEPZ Harmonija, saj smo nastopile v novi celostni po- dobi. Za zaključek večera je voditeljica programa Maja povabila vse obiskovalce na pokušino peciva in drugih dobrot, ki so jih same pripravile gostiteljice, pevke ŽEPZ Harmonija. Tako je izzvenel še en lep kulturni dogodek. Zapisala Jožica Lampret Izjemni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje Tekmovanje Svirel 2014 V Štanjelu je od 1. do 14. aprila 2014 potekalo 6. mednarodno tekmovanje solistov in komornih skupin, na katerem so našo šolo zelo uspešno zastopali učenke in učenci violine ter učenke flavte. Ob tekmovanju so kot posebni gostje nastopili tudi Gross upi. Učenke iz razreda Nikoline Kovač (klavirska spremljava Evelin Legovic) so dosegle: Katarina Zvonar, flavta, kat. D: 98 točk, zlato priznanje Živa Pajk, flavta, kat. C: 94 točk, srebrno priznanje Tinkara Stražišar, flavta, kat. E: 87 točk, bronasto priznanje Učenke iz razreda Polone Udovič (klavirska spremljava Kristina Arnič) so dosegle: Lucija Ivan, violina, kat. A: 96 točk, zlato priznanje Mirjam Zvonar, violina, kat. B: 95 točk, zlato priznanje Gašper Kastelic, violina, kat. C: 94 točk, srebrno priznanje Ana Blaževič Arko, violina, kat. D: 93 točk, srebrno priznanje Ajda Blaževič Arko, violina, kat. B: 93 točk, srebrno priznanje Sara Jernejčič, violina, kat. A: 93 točk, srebrno priznanje Ema Butkovič, violina, kat. D: 88 točk, bronasto priznanje Učenka iz razreda Eve Pal (klavirska spremljava Elena Metelko) je dosegla: Katarina Grum, violina, kat. C: 86 točk, bronasto priznanje Tekmovanje v Trevisu Na 6. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Trevisu, ki je potekalo 22. in 23. marca 2014, sta tekmovalki iz razreda Nikoline Kovač ob spremljavi Evelin Legovic dosegli sijajna rezultata: Katarina Zvonar je v kategoriji C (flavta) prejela največje možno število točk, prvo mesto in I. nagrado (100 točk), Tinkara Stražišar pa je v kategoriji D (flavta) prejela 90 točk in dosegla prav tako prvo mesto in II. nagrado. Katarina Zvonar je kot absolutna zmagovalka povabljena k sodelovanju na zaključnem koncertu prvonagrajencev, ki bo 11. maja 2014 v Trevisu. 43. državno tekmovanje - TEMSIG Na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov so nas po velikih uspehih na regijskih tekmovanjih zelo uspešno zastopali naši učenci: TROBILA, mentor Roman Gačnik, klavirska spremljava Roman Gačnik: Jernej Oblak, trobenta, kategorija 1. b, bronasta plaketa (85 točk) TROBILA, mentor Robert Petrič, klavirska spremljava Evelin Legovic: Gal Kovačič, pozavna, kategorija 1. c, srebrna plaketa (90,50 točke) Gal Kovačič, bariton, kategorija 1. c, zlata plaketa, II. nagrada (95,75 točke) Tilen Kovačič, rog, kategorija 1. a, srebrna plaketa (94 točk) KLAVIRSKI DUO, mentorica Polona Korošec: Ema Markič, Lucija Zaletelj, kategorija 1. a, bronasta plaketa (86 točk) HARMONIKA, mentor Primož Kranjc: Rok Filej, kategorija 1. b, srebrna plaketa (91 točk) Primož Padar, kategorija 1. b, srebrna plaketa (94,33 točke) KLAVIRSKI TRIO, mentor Matija Lorenz: klavirski trio »HARMONIJA«: Neli Perme, Gašper Kastelic, Hana Repar, kategorija 1. a, srebrna plaketa, II. nagrada (92,05 točke) Posebej smo ponosni na dosežek Gala Kovačiča, ki se je uvrstil na državno tekmovanje kar na dveh instrumentih hkrati in dosegel izjemna rezultata. Dnevi kitare 2014 v Krškem Na kitarskem tekmovanju v Krškem nas je v nedeljo, 6. aprila 2014, kot edini udeleženec iz naše šole uspešno zastopal Lenart Ulaga z mentorico Barbaro Škrjanc. V 3. kategoriji kitara - solo je prejel bronasto priznanje. Vsem iskreno čestitamo za izjemne uspehe! Robert Petrič in Nina Kaufman Aprilsko predavanje na UTŽO Verovanja gradiščarjev V Sloveniji je naravoverje - verovanje v naravo - naših prednikov pustilo veliko sledov S prazgodovino in njenimi sledovi v naših krajih in širše, se že dolga leta ukvarja Leopold Sever, od nekdaj vedoželjen naravoslovec, z darom za dojemanje minulega. Njegove dolgoletne raziskave so popisane v njegovih knjigah. Ena teh je knjiga o tičnicah z naslovom: Tičnice iz nara-voverja. Tičnice so bili prostori, kjer so gra-diščarji pospremili duše umrlih na »drugi svet«. Gradiščarji so vedno naseljevali gradišča, naravno zavarovane griče, tako imenovane holme. Običajno so bili v bližini vode. Pozneje je bila odločilnega pomena za njihovo zadrževanje na določenih gradiščih poleg vode še železova ruda. Ta jim je s predelavo dvigovala standard. Na gričih v bližini gradišč so izbirali prostore, obdane z drevjem. Drevju so prirezali vrhove, da je bilo drevje bolj košato. Na njih so gnezdile ptice. Na ravnih prostorih med drevjem, kjer si je skozi veje sončna svetloba utirala pot k zemlji, so opravljali duhovne obrede. Verovali so, da se duša umrlih zadržuje še 7 dni na zemlji in, da potrebuje posrednike, ki bi jo ponesli v nebo k Bogu. Bog je po njihovem verovanju bil svetloba. Posredniki za prenos duše so bile ptice. Dokazi, da so bile po njihovem verovanju ptice posredniki med zemljo in nebom, so tudi petelini na vrhu zvonikov mnogih cerkva, ki so jih pozneje zamenjali z angeli. Še danes pri pogrebni maši izgovarjajo, naj angeli spremljajo dušo umrlega na nebo. Obredni prostori - tičnice - so merili od 40 do 120 m2. Prostori so imeli obliko različnih ozvezdij. Na teh prostorih naši predniki nikoli niso gradili in večinoma se tudi pozneje niso pozidale. Prostori tičnic so še danes C e m e nzn J ROJEČ J Z D e L K J CEMENTNI IZDELKI ANTON RGJEC s.p. WWW. r o j ec jn e t □4i f 031 /655-B22 DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH O BETOKSKE BLOKE; Širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cn O OPEČNE VOGALNE BLOKE: 20-30 cm O OPA2NIKE > ^KARPNtKE S POLOVIČARJI: širine 20-30 crri vpisani v zemljiških knjigah. Tako je stiška tičnica vpisana v posestnem listu samostana pod št. 526 - K. O. Stična. Sicer je najlepše ohranjena tičnica na Brdu pri Lukovici v bližini gradu. Gospod Sever nam je predavanje popestril s preglednicami, kartami, ter slikovnim materialom. V Sloveniji je odkril in opisal 170 tičnic. Na zemljevidu smo videli, da so bolj zgoščene prav v naših krajih, okrog Ljubljane in na Barju, kar je razumljivo povezano z vodo in nahajališči železove rude. Tam, kjer omenjenega ni bilo, so tudi tičnice bolj redke, ali jih ni. Spotoma nam je pripovedoval o nekaterih njegovih zanimivih evolucijskih dognanjih. Pravi, da bi vsak politik moral dobro poznati' evolucijo, kajti' v njej je preživetje. Povedal nam je o običajih pokopavanja umrlih v svetu. Spomnil nas je, da nekatera ljudstva še danes izpostavljajo trupla umrlih pticam. Obžaluje, da se ljudje, posebej mladi, obračajo od narave in jo spoznavajo preko ekranov, namesto, da bi živeli v sožitju z njo in s tem ohranjali v prvi vrsti' sami sebe in naš rod. Ker je bila voda odločilnega pomena za nastanek gradišč in gradiščarjev, je v Ivančni Gorici po njegovi zaslugi postavljen vodnjak v spomin božanstva. Ta vodnjak je edinstven v svetu. Zasnova vodnjaka temelji na števila TRI, ker pri vodi prevladuje trojnost. Je edina snov, ki je v naravi v vseh treh agregatnih stanjih (trdno, tekoče, plinasto). Njena molekula je zgrajena iz treh atomov (2 vodikova in 1 kisikov), oblika molekule je trikotna, molska masa je 18 gr/mol = 3 x 6, kristali, izotopi vse bazira na številu 3. Tako je zgrajen vodnjak, ki krasi Ivančno Gorico in jo mimoidočim, tudi, če ne vedo zakaj, spremeni v prijetno, domače. Kajti voda, ki priteče iz treh cevi šepeta, govori _ Voda je namreč najbolj klepetava snov na zemlji. Tako smo z ogledom vodnjaka, ob razlagi gospoda Leopolda Severja, zaključili zanimivo predavanje. Adela Petan V Stični spominska razstava o škofu Antonu Vovku V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični je v sredo 23. aprila potekalo slovesno odprtje gostujoče razstave z naslovom »V Gospoda zaupam. Božji služabnik ljubljanski škof Anton Vovk (1900-1963)«. Razstavo je v lanskem letu, ob 50. obletnici smrti' ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka, pripravil Nadškofijski arhiv Ljubljana. Ob navzočnosti' direktorice muzeja Nataše Polajnar Frelih, je razstavo v Stični slovesno odprl kardinal dr. Franc Rode. O razstavi je spregovoril soavtor mag. Blaž Otrin. Na 15 panojih so prikazana glavna Vovkova življenjska obdobja: od mladosti' v Vrbi na Gorenjskem in šolanja v Zavodu sv. Stanislava in v ljubljanskem bogoslovju, do vseh postaj njegovega dušnega pastirstva, njegove škofovske službe in povojnega položaja Cerkve na Slovenskem. Na škofa Vovka je bil januarja 1952 v Novem mestu izveden brutalni napad in zažig, umrl je leta 1963, v njegovem času pa je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo. Razstava se vsebinsko vključuje v stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem in omogoča poglobljen vpogled v delo ene od najpomembnejših in najodličnejših slovenskih cerkvenih osebnosti' 20. stoletja. Razstava bo na ogled do 3. junija 2014. Matej Šteh ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 18, 18 in 20 0 Rokometaši SVIŠ-a uspešno lovijo zmagovalni niz za obstanek v eliti Po dokaj nesrečnem porazu na težkem gostovanju v Izoli so rokometaši nanizali dve lepi in pomembni zaporedni zmagi, ki ju držita v boju za rešilno 10. mesto v 1. slovenski rokometni ligi. Najprej so gostovali v Ormožu in zmagali za gol (26:27) nato pa še v soboto, 19. 4. v dvorani OŠ Stična prepričljivo odpravili sedaj zadnje uvrščeno Krško. Ob skoraj nujnem domačem uspehu proti Slovanu 25. 4. bi v sredo, 30. aprila, v Novem mestu že lahko napravili velik korak do zastavljenega cilja. Do konca je sicer ostalo še 5 tekem oziroma deset točk. Seveda pa zaradi nedorečenosti glede tekmovanj naših najmočnejših rokometnih klubov v prihodnjem letu obstajajo tudi druge opcije za nastop v najmočnejši konkurenci prihodnjo sezono. Navijače vabimo, da fante podprejo tudi na prihodnjih ključnih tekmah tako v domači dvorani, kot tudi v gosteh. Rezultati: RD Istrabenz Izola: RK SVIŠ Ivančna Gorica 22:21 RK Jeruzalem Ormož: RK SVIŠ Ivančna Gorica 26:27 RK SVIŠ Ivančna Gorica: RK Krško 34:25 Razpored naslednjih tekem: 25. 4. 14, 19.30, RK SVIŠ Ivančna Gorica : RD Slovan 30. 4. 14, 19.00, MRK KRKA: RK SVIŠ Ivančna Gorica 10. 5. 14, 19.00, RK SVIŠ Ivančna Gorica : RD Istrabenz Izola 16. 5. 14, 19.30, RK SVIŠ Ivančna Gorica: RK Jeruzalem Ormož 24. 5. 14, 19.00, RK Krško : RK SVIŠ Ivančna Gorica Polfinalno tekmovanje se zaključuje tudi pri mlajših kategorijah. Naše mlade ekipe so se odrezale zelo dobro in bodo sodelovale na zaključnih turnirjih. Preglejmo zadnje rezultate in lestvice skupin. Mlajši dečki B RK SVIŠ IVANČNA GORICA : MARK OLIMPIJA - KRIM 1. RD RIBNICA RIKO HIŠE 5 2. RK SVIŠ IVANČNA GORICA 6 3. RD LOKA 2012 6 4. MARK OLIMPIJA - KRIM 5 18:12 5 0 0 10 3 0 3 6 2 0 4 4 1 0 4 2 končno 5.-8 . mesto. 6 0 0 12 3 0 3 6 3 0 3 6 0 0 6 0 Mlajši dečki A RK SVIŠ IVANČNA GORICA - RD KOPER 2013 26:18 1. RK SVIŠ IVANČNA GORICA 6 2. RD RIBNICA RIKO HIŠE 6 3. RD LOKA 2012 6 4. RD KOPER 2013 6 S Krškim, Celjem in Krko se bodo 17. maja v Krškem že drugič potegovali za naslov državnega prvaka!!! Starejši dečki B RK SVIŠ Ivančna Gorica : MARK OLIMPIJA 28:24 RK SVIŠ Ivančna Gorica: RD LOKA 2012 26:33 25. 4. 14 RK TREBNJE: RK SVIŠ Ivančna Gorica Igralci letnika 2000 in mlajši so si v polfinalni skupini že zagotovilii 5. mesto in bodo igrali za končno 9.-12. mesto. Kadeti' RK GORENJE VELENJE: RK SVIŠ Ivančna Gorica 33:27 RK SVIŠ Ivančna Gorica : RD HERZ Šmartno 30: 37 Kadeti so v svoji polfinalni skupini osvojili končno 7. mesto in bodo na zaključnem turnirju za mesta od 13.-16. v Ivančni Gorici 17. maja gostili še Ig, Izolo in Metliko. Mladinci RK SVIŠ Ivančna Gorica : ŠD Škofljica 32:27 RD Damahaus Cerklje: RK SVIŠ Ivančna Gorica 29:26 RK SVIŠ Ivančna Gorica : MRD DOBOVA 33:28 Mladici so z osmimi točkami končali tekmovanje v tretji skupini druge lige na 5. mestu. Na zadnji tekmi so se od mladinske kategorije poslovili Matic Strmole, Gašper Slapničar in Denis Zavodnik, ki že uspešno igrajo tudi za člansko vrsto. ^ d e jm o S VIŠ!!!« Roman Tratar Zgodovinski uspeh SVIŠ-a še odmeva Kot smo poročali v prejšnji številki Klasja, je Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica 2. marca dosegel zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v finale Pokala Slovenije, kjer se je pomeril z velikanom slovenskega rokometa iz Celja. Uspeh naših rokometašev je odmeval širom po Sloveniji, najnazadnje pa smo si finalno tekmo lahko ogledali tudi v živo, v neposrednem televizijskem prenosu na TV Slovenija. Ob tej priložnosti sta čestitke klubu izrekla tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole, v tokratni številki pa objavljamo izjavo, ki je v prejšnji številki pomotoma izpadla. (Matej Šteh) »Z županom Dušanom Strnadom sva ponosna na vse dosežke naših občanov, ker sva športnika, sva še toliko bolj vesela športnih uspehov. Ti so še posebej težko dosegljivi v ekipnih športih. Več stvari se mora poklopiti za tak rezultat, kot ga je dosegla ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica. Tudi športna sreča mora biti' prisotna. A to lahko izziva le, kdor je pripravljen, zato pa je treba vrsto let garati' in večkrat tudi izgubiti' in se tako učiti. Rezultat članske ekipe dobi na teži skupaj z dobrimi rezultati' mlajših selekcij, kajti' rezultati' starejših so praviloma posledica dobrega dela z mladimi. In pri nas je tako, zato je poleg dosežka, dobitek predvsem vzgoja mladih ljudi v celovite osebnosti', prežete z zmagovalno miselnostjo, pripravljene s trdim delom dosegati' visoke cilje in z ekipnim duhom premagovati' ovire ter tako prispevati' k boljšim rezultatom vseh in vsakega. To je tisto, kar podpiramo in si želimo, potem pridejo tudi rezultati'. Čestitke!« Tomaž Smole, podžupan Novo sezono začeli tudi motokrosisti Dolgo pričakovana nova sezona slovenskih motokrosistov se je na začetku aprila vendarle začela. Prva dirka državnega prvenstva je bila na sporedu v Brežicah v nedeljo, 6. aprila. Sezono je s štirimi stopničkami uspešno začela tudi ekipa AMD Šentvid pri Stični. Pri najmlajših voznikih s 50 kubičnimi motorji se je v svojo drugo sezono v karieri uspešno podal Jaka Peklaj, ki je dirko odprtega državnega prvenstva končal na tretjem mestu, v točkovanju državnega prvenstva pa še stopniško višje. Podoben napad na vrh kategorije MX 125-dvotaktni motorji, je z jutranjim časom kvalifi'kacij napovedoval tudi Jan Pancar, vendar mu je okvara na motorju v prvi vožnji preprečila vidnejšo uvrstitev, in tako je dirko končal le na 6. mestu. AMD Šentvid pri Stični je imelo dva predstavnika v kategoriji MX Open, v kateri je Borut Koščak sezono državnega prvenstva začel s šestim mestom, Rok Pečjak pa je zabeležil le eno uvrstitev in končal na 15. mestu. Tudi letošnjo sezono pa bodo očitno zaznamovali veterani iz AMD Šentvid pri Stični. Igor Pancar je bil v kategoriji MX Veterani 40 tretji, medtem ko sta bila v skupini veteranov nad 50 let, Stane Pečjak drugi in Milan Žvan tretji. Zmaga Roka Mikliča na odprtem prvenstvu Hrvaške v Savskem Marofu (foto: MX CRO) Uspešni tudi na Hrvaškem Sicer pa so se letos nekateri slovenski motokrosisti udeležili na začetku sezone tudi dveh dirk odprtega hrvaškega državnega prvenstva, med njimi je bilo tudi nekaj voznikov AMD Šentvid pri Stični. Odprto državno prvenstvo pomeni, da na dirki lahko sodelujejo tudi tuji vozniki, vendar se njihovi rezultati upoštevajo samo v dnevni razvrstitvi, ne pa v točkovanju državnega prvenstva. Na dirki v Požegi 30. marca sta blestela zlasti Jaka Peklaj in Igor Pancar, ki sta zabeležila zmagi, Jaka pri najmlajših, Igro pa pri veteranih A. Jan Pancar (MX2) je bil 4., Rok Miklič (B Open) pa 7. Na Velikonočni ponedeljek se je hrvaško prvenstvo nadaljevalo v Savskem Marofu, tudi tokrat pa so sodelovali vozniki AMD Šentvid pri Stični. Spet je blestel Jaka Paklaj, ki je bil tokrat 3., Rok Miklič pa je dirko v sicer težkih vremenskih razmerah končal kar na vrhu svoje kategorije. Sezona slovenskega državnega prvenstva se bo nadaljevala na praznični 1. maj, in sicer nekoliko neobičajno, v sosednjem hrvaškem Zaboku. Letos bosta namreč v sodelovanju AMZS in hrvaške moto zveze organizirani dve skupni dirki državnega prvenstva, in sicer na tak način, da bosta šteli tako za slovensko kot hrvaško državno prvenstvo. Na slovenskih tleh se bo sezona nadaljevala 11. maja, ko bo v Slovenskih Konjicah začetek letošnjega pokalnega tekmovanja, nato pa nadaljevanje sledi že 1. junija v Dolini pod Kalom. Matej Šteh KRILIgE .OVENIJA Amj H PRIU SLOVE Jaka Peklaj (desno) na zmagovalnem odru v Brežicah (foto: Peter Kavčič) OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Jubilejno 20. sezono začeli v Hrastovem Dolu 6. aprila se je začela jubilejna 20. sezona v občinski malonogometni ligi. Udeležuje se je 19 ekip, v katerih je prijavljenih okrog 250 igralcev, ki so večinoma naši občani. Tekmovanje poteka v dveh delih: spomladi (od aprila do konca junija) in jeseni (od konca avgusta do začetka oktobra). Liga gostuje praktično po celi občini: Ambrus, Krka, Muljava, Hrastov Dol, Šentvid pri Stični, Stična, Višnja Gora in Ivančna Gorica. Žal se letos ne bo ustavila v Temenici, kjer trenutno nimajo ekipe ter v Zagradcu, kjer se bo gradila nova šola. Največkrat, po 4-krat se bo tekmovanje odvijalo v Hrastovem Dolu in na Krki, kjer je svoje »domače« igrišče prijavilo največ ekip. Prva dva kroga sta nakazala, da bo tudi letos tekmovanje zanimivo in posebej v 1. ligi tudi zelo kvalitetno. V prvi ligi je prvi favorit ekipa Tyson team Gačnik šport, ki je sicer prvo tekmo izgubila, vendar, če bo prvak kdorkoli drug, bo to presenečenje. Vsekakor bodo vrh krojile še naslednje ekipe: FSK Mafijozi, Mizarstvo Rogelj, Bar pr Livarni ter Dolinox Višnja Gora in ŠDM Krka. V drugi ligi je težko napovedati končni razplet. Najboljši start je uspel ekipi Bar Glorija, kandidati za vstop v 1. ligo pa bodo še _ ? Več o ligi lahko izveste na spletni strani www.kapodol.com - letna liga Ivančna Gorica 1 in 2. 1. LIGA: V Ivančni Gorici se igra tudi odbojka V začetku februarja se je v telovadnici podružnične šole v Višnji Gori odvijal 1. rekreativni turnir v odbojki, na katerem je sodelovalo šest ekip iz Višnje Gore, Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, Grosuplja, Škofljice in Ljubljane. Turnir si je ogledal tudi župan Dušan Strnad, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru izpostavil zadovoljstvo nad »novo« športno disciplino, ki se igra v občini Ivančna Gorica. Kot je še dejal župan, je naša občina tudi v igri za organizacijo ene od kvalifi'kacijskih tekem slovenske odbojkarske reprezentance, kar bo zagotovo še dodatno pripomoglo pri prepoznavnosti tega športa v naši občini. Ekipa: T Z R P DG PG GR TO. 1 FSK Mafijozi 2 2 0 0 15 1 +14 6 2 Mizarstvo Rogelj 2 2 0 0 9 0 +9 6 3 Bar pr~Livarni 2 2 0 0 10 5 +5 6 4 Dolinox Višnja Gora 2 2 0 0 7 5 + 2 6 5 Tyson team Gačnik Šport 2 1 0 1 7 4 +3 3 6 ŠDM Ambrus 2 1 0 1 2 10 - 8 3 7 Bar Šipca 2 0 0 2 4 9 -5 0 8 Bencinski Servis ŠD Zagradec 2 0 0 2 4 10 - 6 0 9 Fortuna no.1 2 0 0 2 1 7 -6 0 10 ŠDM Krka 2 0 0 2 3 11 -8 0 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke 2. LIGA: Ekipa: T Z R P DG PG GR TO. 1 Bar Glorija 2 2 0 0 8 4 +4 6 2 MSU team 2 1 1 0 7 6 +1 4 3 Raja 1 1 0 0 7 2 +5 3 4 Pekarna Dobrot 2 1 0 1 5 3 +2 3 5 Carpe Diem Krka 2 1 0 1 5 7 - 2 3 6 FC Padrta šula 1 0 1 0 5 5 0 1 7 Gradbeništvo Glavan Muljava 2 0 1 1 5 6 -1 1 8 ŠDM Kaligula 2 0 1 1 4 7 -3 1 9 ŠD Ambrus 2 0 0 2 4 10 -6 0 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke Simon Bregar Po besedah organizatorja Denisa Divjaka so bili vsi igralci in prisotni gledalci s turnirjem zelo zadovoljni in zagotovo tudi v pričakovanju, da se turnir kmalu spet ponovi. Igre so bile odigrane na zavidljivem nivoju, turnirja pa se je poleg petih moških ekip, udeležila še ženska ekipa Hitre in drzne iz Grosuplja, ki so pokazale zelo dobro igro in se dostojno upirale moškim ekipam. Turnir se je končal z zmago Kaličopkov iz Grosuplja, ki so na tekmi za 1. mesto premagali ekipo Banane, prav tako iz Grosuplja. Prve tri uvrščene ekipe so bile na koncu nagrajene s pokalom. Končni vrstni red: 1 mesto: KALIČOPKI 2. mesto: BANANE 3. mesto: ŠNOPC 4. mesto: XRB 5. mesto HITRE IN DRZNE 6. mesto: SREDNJA GOSTINSKA Gašper Stopar Nogometna šola Ivančna Gorica Oblikovanje dekliške ekipe ter vpis ostalih otrok Da nam vpis vseh otrok od 5. do 14. leta veliko pomeni ste najbrž že ugotovili. A oblikovanje dekliške ekipe (podrobneje v spodnjem letaku), je naša trenutna prioriteta. Vemo, da imamo dovolj znanja za delo z njimi, vemo pa tudi, da dekleta v našem okolju nimajo brezmejnih možnosti za vključevanje v šport. In zakaj ne bi igrale nogometa? Po svetu se število deklet, ki igrajo nogomet, strmo povečuje. V Ivančni Gorici imamo zelo dobre pogoje za delo, ravno tako usposobljen trenerski kader tako, da se tudi dekleta lahko brez pomislekov vključijo v našo sredino. Prav tako si želimo vpisati čim več otrok letnika 2006 in 2007. Trenutno jih nimamo prav veliko tako, da je dobrodošel vsak, ki bi se rad preizkusil v ekipnih športih. Treningi za to starostno skupino otrok potekajo ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.45. Pomembna informacija je tudi ta, da smo zaradi oddaljenosti krajev in s tem povezanih prevoznih težav odprli dve podružnici NŠ Ivančna Gorica. Prva je v Ambrusu. Vadba je namenjena otrokom od 1. do 5. razreda, poteka na igrišču ob podružnični šoli. Vadba je ob četrtkih od 16.30 do 17.30, vodi pa jo Iztok Gole. Kljub temu, da se je vadba že začela, se ji lahko še vedno priključijo otroci obeh spolov te starostne skupine. Druga je na Krki. Namenjena je isti starostni skupini kot v Ambrusu, vadbo pa vodita Robi Gačnik in Aleš Potokar. Vadba je ob torkih od 16.00 do 17.00. Tudi tukaj se vadbi še vedno lahko priključijo novi otroci. Sicer se v NŠ Ivančna Gorica dogaja še veliko drugih stvari. Tekmovanja so v polnem teku, več o tem in o drugih zadevah si lahko preberete na spletni strani www.ns-ivancnagorica.si. Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar 2 /Dobrodelni tek •/ po Suhi KrajiiM MAJ ob 11:00 "start pohoda^b lüiti) ^ Start pri "OŠ Zagradec^^- SreOT/a^ajSbu^e^dektko Lndo. Im^ cel^^lnct parainb, Jd Jip Ofn^ijlig. pri gibaT^Uifi hoji, ' ^ ^ ^ Da pa se bo deWica iahko nekoflB vesel I b in sprehodila sama, r^H ji fahltD pomagate tudi vf. IViliini im^ Thm. r Celctiifl (unaSenj ifinjnjelbottjdi olptefemlriici Trau ueänoma putsta po lutaunih poteh gDBiavTri. T«k m lastno od^uemHt. Iz državnega prvenstva v taekwondoju Člani Taekwondo kluba Kang so se udeležili državnega prvenstva Slovenije v taekwondoju v borbah in kicku. Tekmovanje je potekalo na Vrhniki, v nedeljo, 13. 4. 2014. Tekmovanja v kicku, ki je namenjeno najmlajšim, so se udeležili Mark Hren (M1), ki je prikazal lepo tehniko udarcev, vendar je bilo za zmago to še premalo. Od deklet je naš klub zelo uspešno zastopala Neja Bažec (Ž2), ki je kljub temu, da je tekmovala tudi z leto starejšimi dekleti, po dveh zmagah osvojila odlično prvo mesto. Tijan Nikolič (M3) je tokrat nastopil prvič v najmlajši kategoriji dečkov. Njegovi nasprotniki se tokrat niso opogumili in prišli na tekmovanje, tako da je osvojil zlato medaljo. Tekmovanja v borbah pa so se tokrat udeležili naslednji borci. Aleš Tekav-čič (član do 68 kg) je v prvi borbi pokazal dober dvoboj, vendar žal ni bilo dovolj za zmago, tako je osvojil 3. mesto. Mitja Dinej Dobrič (mlajši kadet do 33 kg) je tokrat brez težav premagal prvega nasprotnika, v drugo pa žal ni šlo. Žan Zupančič prav tako mlajši kadet do 33 kg, je žal podlegel že v prvi borbi, kljub borbenosti ni bilo dovolj za zmago. Jure Tozon (kadet do 45 kg) je izgubil prvo borbo proti kasnejšemu državnemu prvaku in tako pristal na tretjem mestu. Gašper Kastelic (kadet do 53 kg) je v zelo dobro prikazani borbi kljub temu izgubil v prvi borbi, ter prav tako dobil bronasto medaljo. Kenan Husei-novic (kadet do 57 kg) je po porazu v prvi borbi pristal na tretji stopnički in domov odnesel bronasto medaljo. Tija Dobrič (kadetinja do 44 kg) je po zmagi nad tekmovalko iz kluba Šmartno Litija osvojila naslov državne prvakinje in stopila na najvišjo stopnič- ko. Martin Glač (mlajši kadet do 43 kg) se je prav tako povzpel na tretje mesto. Anna Kokolj (mlajša kadetinja do 27 kg) je tokrat prvič nastopila v borbah. Po izredno napeti borbi, kjer je lepo sledila svoji nasprotnici, je dvoboj žal izgubila, vendar je poka- zala veliko volje in borbenosti, kar so odlični popotniki za vnaprej. Vsem tekmovalcem čestitamo in želimo še veliko uspehov. Tekmovalce sva spremljala trenerja Tomaž Zakraj-šek in Renata Mavrič. Renata Mavrič Kuhelj je medobčinski prvak v namiznem tenisu V Družbenem centru Krka je bilo 1. aprila organizirano medobčinsko prvenstvo za leto 2014 v parih. Naslov prvakov v kategoriji moški do 50 let sta že tretjič zapored osvojila Luka Mlakar in Zvone Omahen. Pri veteranih pa sta prvaka za leto 2014 postala Slavko Globokar in Jože Kozinc in tako poskrbela, da sta oba naslova ostala na Krki. Na tekmovanju je nastopilo kar 16 parov (32 igralcev). Medobčinsko tekmovanje posamezno je organizirala ekipa Šmarje Sap, v soboto, 12. aprila. Tudi na tem tekmovanju smo dosegli odlične rezultate. V kategoriji moški do 50 let je Bojan Kuhelj slavil pred Zvonetom Omahnom. Medtem pa je igralec Stične Marun Nader osvojil bronasto medaljo v kategoriji veteranov nad 50 let in s tem pripravil večje presenečenje dobro obiskanega turnirja. Prva KGG Krka I, druga KGG Krka II V medobčinski ligi je ekipa KGG Krka I osvojila prvo mesto po spomladanskem delu tekmovanja. Z enim porazom in neodločenim izidom pa ji sledi ekipa Krka II. V zadnji zaostali tekmi je KGG Krka II z 8:2 premagala ekipo Šmarja I. Za Krko so zmage dosegli: Robert Mali in Irena Bregar po tri, Bojan Kuhelj in Jan Podobnik pa po eno. Jesenski del se bo predvidoma začel na začetku oktobra. Ekipa KGG Krka II v 2. ljubljanski ligi Na tekmi, ki je neposredno odločala o drugem mestu, ki vodi tudi v napredovanje v višjo ligo, so se Bojan Kuhelj, Bogdan Vrhovec, Irena Bregar in kapetan ekipe Slavko Globokar še posebej izkazali in prepričljivo dobili tekmo proti ekipi Elzak Kovič z rezultatom 7:2. Za to zmago je Kuhelj prispeval vse tri posamezne tekme, po dve pa sta prispevala Vrhovec in Bregar. Jože Kozinc, Športno društvo Krka KOŠARKAŠKI TURNIR TROJK in TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI Košarkarski in odbojkarski navdušenci iz občine Ivančna Gorica vabljeni v soboto, 7. junija 2014, ob 10.00 uri, na OŠ Brinje v Grosuplju Oba turnirja bosta potekala na zunanjih igriščih pri OŠ Brinje Grosuplje. Na košarkarskem turnirju lahko sodelujejo prijavljene trojke. Vse informacije v zvezi s potekom turnirja, prijavami, nagradami na tel.: 031 363 667 (Mitja), e-pošta: turnir.trojk@gmail.com, www.tur-nirtrojk.co.nf. Na odbojkarskem pa bo tekmovanje potekalo v mešanih dvojicah 2 dekleti' + 2 fanta ali 2 dekleti + 1 fant. Prijave in dodatne informacije na tel.: 040 530 033 (Simon), e-pošta: simonkrakar@gmail.com Mitja Žlajpah CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V OBČINSKEM GLASILU KLASJE KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa A3) DIMENZIJA (širina x višina) CENA (EUR) brez DDV cela stran 271 x 374 mm 440,66 polovica strani 271 x 184 mm 276,33 četrtina strani 160 x 155 mm 144,46 osmina strani 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106,03 šestnajstina strani 106 x 70 ali 51 x 140 mm 61,05 vizitka 51 mm x 35 mm 31,51 NASLOVNICA* 65 x 31 mm 63,02 * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolago do zakupa. 1. Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-beli tehniki tiska. 2. Vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 3. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in ožigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Za enkratno objavo oglasa je podlaga za račun naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba. MALI OGLASI: Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, če je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE: Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm^. Zahvala lahko obsega največ 100 besed (cca. 600 znakov) + fotografija. Cena je 13,77 EUR + DDV. Zahvala se lahko odda in plača v sprejemni pisarni občine ali po elektronski pošti Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Prav tako lahko pride pri postavitvi oglasa do manjše spremembe dimenzije, ker včasih zahteva to tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. Oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (CD, USB Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net Tehnični podatki: Naklada: 6.000 izvodov, časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Ivančna Gorica brezplačno; Format: A3, prepognjen na A4; Tisk: kombinacija ČB in barvnega tiska; Izid: do 10 številk letno; Rok za oddajo materialov: po dogovoru Ivančna Gorica, februar 2014 ŠTAMPlUKE POKALI, MEDAUE in Lasersko GRAVIRANJE VEZENJE in TISK MAJICE KAPE DELOVNE OBLEKE J akne ... MAJICE za DARILO in ŠOLARJE! 040 510 662, 041 857 255 Šentvid pri Stični e-mail: najconn@siol.net www.najtisk.com Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje, ko ni je več onstran obzorja, kdo jo pričakuje ^ ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi oče in dedek FELIKS LEKAN po domače Klemenčev Fele iz Gabrovke pri Zagradcu V težkih trenutkih slovesa nas je bodrila vaša bližina. Zato hvala za iskrene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Hvala župnikoma g. Žerovniku in g. Mrvarju ter ministrantom za lepo opravljen obred, gospe Ljubi Štrubelj, predsednici Društva upokojencev Ivančna Gorica in g. Blatniku za čustven opis njegove življenjske poti; pevovodji g. Kohku in pevcem za doživeto interpretacijo žalosti'nk, hvala PGD Zagradec in številnim gasilcem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti', zahvala tudi pogrebnemu podjetju Novak, gospema Anici Gorenčič in Alenki Koščak za vse potrebno pri organizaciji obreda. Ne nazadnje prisrčna zahvala vsem sosedom, sorodnikom in krajanom ter vsem, ki ste našega dragega ata spremljali skozi življenje, v njegovih težkih trenutkih ter na njegovi zadnji zemeljski poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Zapusti'la naju je draga žena in mati LJUDMILA ERJAVEC Undrova Milka z Bojanjega Vrha (22. 08. 1934-06. 04. 2014) Zahvaljujeva se sorodnicam iz Velikih Kompolj za nesebično pomoč, vsem drugim sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, vaščanom, za tolažil-ne besede, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Hvala Anici Bregar za pomoč ter lep poslovilni govor. Posebna zahvala gre patronažni sestri Mateji Kralj ter vsemu osebju ZD Ivančna Gorica. Hvala sodelavcem podjetja Akrapovič za njihovo pozornost in sočustvovanje. Zahvaljujeva se gospodu Tonetu Pahulji za lepo opravljen obred, muljavskim pevcem za doživeto zapete pesmi ter Perparjevim. Njena Milan in Emil Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 85. letu starosti' nas je zapusti'l naš ljubi mož, oče, ata, tast, dedi, pradedek, brat IVAN PETROVČIČ (20. 11. 1929 - 02. 04. 2014) iz Višnje Gore, Mestni trg 27, upokojeni železničar. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, za svete maše, darove za cerkev in za vso pomoč ter tolažbo. Zahvaljujemo se župniku g. Janezu Mihelčiču za lepo opravljen pogreb, organistu prof. Milanu Jevnikarju in pevcem za zapete pesmi, govorniku Mihu Sla-pničarju, vsem gasilcem za častno stražo in pokop, negovalki Dragici, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba ter trobentaču za zaigrano tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali k zadnjemu počitku in nam stali ob strani. Ostal boš v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Tvoje srce je utrujeno in bolno, za nas bilo ljubezni polno. Mnogo lepega si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je utrujena od bolezni zapustila naša draga mama, babica, tašča, teta in sestra IVANKA HROVAT (25. 11. 1929-15. 4. 2014) iz Ambrusa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Urošu Švarcu za lep poslovilni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Novak iz Žužemberka. Žalujoči vsi njeni Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. ZAHVALA ALOJZIJ HOČEVAR Mali Korinj (10. 9. 1940-12. 4. 2014) Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnje počivališče na Krki. Zahvaljujem se župniku s Krke, pevcem za ganljive zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči sin Lojze Kam odšla si draga mama, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekla, ne podala nam roke! ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustila naša draga mama IVANKA CEGLAR po domače Šmicova mama iz Debeč nad Stično (1951-2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Kvatrniku za lepo opravljen mašni obred, pevcem za zapete pesmi, ga. Mileni za lepe poslovilne besede, pogrebni službi Perpar za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti' slovesa. Žalujoči vsi njeni Glej, zemlja si je vzela kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA V 75. letu starosti je življenjsko pot sklenil PETER PODRŽAJ st. (Žagarčkov Peter iz Velikih Les) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti'. . Hvala tudi za vse prispevke in darove, sveče in cvetje. Za vedno bo ostal v naših mislih in srcih. Žalujoči vsi njegovi. ocünhka, ^tran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Ljubezen gre skozi želodec Narava se prebuja in vse okoli nas brsti. Temu primerno cveti in brsti tudi v naših kuhinjah. Pomlad ne prinese samo sonca in dobre volje, ampak tudi veliko kulinaričnih užitkov. Že prastara ljudstva so velikokrat označevala hrano in ljubezen z istimi besedami. Povezovanje hrane z zadovoljstvom ni nič novega. Veliko sezonskih živil velja za posebno erotična. Zelena barva špargljev naj bi učinkovala kot afrodiziak, prav tako pa tudi čemaž oziroma česen. Prava čutna spremljevalka pomladi je jagoda. Jagode se skladajo z veliko sestavinami in skupaj z njimi vodijo čudovita čutna doživetja. Po navadi jo kombiniramo s sladkimi sestavinami, vendar ta rdeči sadež zelo dobro prihaja do izraza tudi s sirom, solato, poprom ali balzamičnim kisom. Spomladanska kuhinja Spomladanska kuhinja se odlikuje predvsem z domačimi sezonskimi specialitetami. Prav tako imajo veliko boljši okus kot uvoženo blago. Visoko na lestvici so cvetača, koleraba, blitva, por, artičoke, čemaž, redkev, rabarbara, špinača in solate, zgodaj spomladi pa tudi šparglji in jagode. Naj se recepti v vaši kuhinji razcvetijo. Vsaka jed je dvakrat bolj okusna, če je pripravljena z ljubeznijo! Čemažev namaz z limeto in avokadom Sestavine: 2 avokada (zrela), 2 limeti, 1 lonček kisle smetane, 1 šop če-maža, sol, poper, olivno olje Priprava: Najprej avokade olupimo, narežemo na manjše koščke in pretlačimo z vilicami. Naribamo lupino limete in iztisnemo limetin sok. Čemaž narežemo na tanke trakove. Vse sestavine dobro zmešamo in začinimo s soljo, poprom in olivnim oljem. Čemažev namaz postrežemo s svežim kruhom in pecivom. Za popestritev okusa lahko dodamo še malo čilija. Goveji karpačo z zelenimi beluši in jagodami Sestavine: 10 zelenih belušev, 16 tankih rezin govejega fileja, 150 g jagod, 50 g motovilca, 80 g mocarele, 1 žlica pinjol, 2 žlički tekočega medu Solatni preliv: 1 žlica balzamičnega kisa, sol, beli poper v zrnu, 1 žlica mletih lešnil