Dolotijske Novice izhajajo vsiik jn^U'li ; ako : : je tu dan praznik, daii |iO(irej. : : Ceiiu jiii! je /U celo loto (od aprila do Hf>ri]a) K, za pol lem l''>0 li. Niiroriiitia za Nerin'iijo, liosiio iii dnijtfc evrojistke di'žavc ztiaša ;{•;>() K, za Atiioriko +■'><) ii. Mst ili o^IiLsi plačujejo iiii)in\|. Vse (IfUMsií, iiarořniiio iti oznanila sin'c>jť)»;i tiříkuriia J. Krajec nasi. Ob novem letu 191G. Takt» listni opol nega leta, kakor je preteklo leto 1915, Še v tem stoletju nismo doživeli. Trije ki'alji so izguljili svoje dežele. Prvi je bil belgijski, katerega deželo so Ncmci osvojili. Di'iigi je bil srbski Pcicr, Icaterega je božja pravičnost kaznovala za njegove ostudne čine. Tretji Nikita se bo tiuli kmalu poslovil iz Črne gore in šel v pokoj k svojemu zetu v Kini. Na [iiilijone hrabrili mož jc izdihnilo svojo junaško dušo v boju za doniovino. Marsikatera žena je izgubila svojega moža, marsikatera nevesta svojega ženina, otročiči svojega očeta in reditelja. — Dižave so postale revne. Ncriieija je potro.5ila do sedaj, kakor je kancler v državneiit zboni povedal, 40 milijard za vojsko, tedaj je za 40 milijard revnejša postala. Uavnôtako so obubožale driige države, ki se vojskujejo. V zadnjih i)eteri]i mescih, to je od 28. julija do 31, decembra 1914 znašajo vojni izdatki avsti'o-ogrske moiuirhije, kakor je razvidno iz poi'očila kontrolne komisije za državne dolgove, ti milijard in 700 milijonov kron. Avstrija mora plačati približno dve tretjini vojnili izdatkov, Ogrska pa samo eno tretjino. Vojni izdatki drugih iležei so še večji. Anglija je ii. pr. izdala do dne 1, novembra 1915 že 31 ill pol iiiilijiu ilii, i'l-jiiiciju do dnu !i J. oktobia 1915 21 milijard frankov. Hrane tudi povsod pritiianjkiije. Revščina je silno velika nastala, posebno po velikih mestih. Cela mesta so bila porušena, s krvavimi žulji jtridobtjeno imetje uničeno, krasni muzeji I'azdejain" in jiožgani. Iz zraka so metali bombe, ki so zalitevale mnogo nedolžnih žrtev. Podmorski čolni so uničili nad 500 ladij. Na stotine cerkev je bilo razstreljenih ali požganih in božja svetišča oskrunjena. Šole so se izpremenilc v bolnice za ranjene in izmučene vojake. Na stotisoČe otrok je ostalo brez šolskega pouka, brez vzgoje, brez vai'stva; luiiogo jih je jia vsled lakote pomrlo. — Kdo se ne l)i v strahu in trepetu ])ri takih evropskih raztnerah spomnil pomenljive pesmi; Strašen boj je, skrb, vrvenje za obstanek in živfjcrge. Brez ^til>ezni, bre:! srca rod Človeški zdiij divja. Homo mi sc v i)rah zdrobili? Ne! Saj vera nas v sili bo vodila iit rešila. In zares! Le vera v 13oga nas še tolaži. Zato se je pelo v advcntti: „Yi oblaki ga rositc" Odrešenika. Bog nas naj i'e.ši te neznosne nadloge! On nam naj liošlje modi'cga rešitelja, ki bo razvozljal evropski vozel, kakor je nekdaj Aleksaiuler Veliki razsekal Gordijski vozel. Ljnl)ezen do Boga in bližnjega naj se zopet obnovi, pa l)rez orožja in sile. JCrŠčanstvo naj začne v novem letu zopet kliti v si'cih evropskega prebivalstva, da nam ne bodo Kitajci in afrikan.ski zatiioi'ci očitali: Glejle, kam so zabredli krščanski narodi v lívrojji ! Mi pa upatiio, da se bo po končani svetovtii vojski uresničilo to, kar trdi imeniten pisatelj : „Človeštvo, zapeljano od svojih inalikov in od satnoga sebe, bo lii'e-penelo ])o spravi. Narodi bodo izpi-evideli, da se jim kot božjim stvarem jn-istoja le mirno tekmovanje v delu in v ljubez]ii do bližnjega, da je le eden boj opravičen in boguljub: l)oj zoi)er samopašiiost in greh." Via crucis — via bicî.'i! Sveti večer na laškem bojišču. Kadet Janko Muha piše svojemu prijatelju A. G. iz laškega bojišča; Daleč od doma, visoko v zasneženih gorah, kamor ne dospe niti glas zvona, sem pi'aznoval letos sveti večer, V krogu svojili vojakov sem ga praznoval prav veselo. Za „božićnico" svojega voja sem si izbral veliko podzemsko jamo, v katero se zatečemo ob „hudi uri" sovražnega artiljcrijskega ognja. V kotu sem postavil in bogato okrasil božično drevo. Na eno stran sem zložil (iarila za jno.5tvo, na drugo sem postavil jaslice, ki so i)i'iromale kot „ljubko darilce" piav iz dolenjske prestolice. V mi'aku so se pričeli zbirati možje in fantje v podzemski votlini. Ena sama sveča je slabo razsvetljevala [irostoriio jamo. Zagrinjalo tam v kotu je prikrivalo pogled v božično drevo in njegovo „lepo okolico". Slovesnost sta počastila s svojo navzočnostjo gg. bataljonskotnandant in kom-paiiikomandant. Nad šestdeset se nas je zliralo, Z navdušenjem, kakor bi otvarjai kako zborovanje, sem otvoril slavnost. Prav kratka vsebina mojega kratkega govora bi bila; „Srčno ]'ad bi \)il vsakiio izmed nas današnji večer doma lu'i stariših, ženi, otrociii . . . Toda ni še prišla ura . . . Visoko v gorali stojimo na straži proti sovražniku, ki je zavratno napadel svojega zaveznika, našo domovino. Dokler le-ta fu'cmagan ne kleči pred našimi nogami, se no umaknemo od tu! Dotlej tudi ne smemo misliti na dom . , Y očeh posameznikov so se zalesketale solze. Nič čudnega! Večina teh ljudi je še lansko - leto pi'aznovala božične praznike doma pri svojih di'agih. Tudi jaz sem .ic lansko leto še veselil v krogu svojih šolarjev — letos uživam to veselje v družbi svojih vojakov. Po nagovoi'u iiiataljonskomaiulanta smo zaklicali presvitlemu cesaiju tiikrat „slava". Zagrinjalo je padlo ... Pred nami je stalo božično drevo v svetlobi in blesku. Zadonela je tiožična pesem ; „Sveta noČ.. To jc bil treinitek, ki mi ostane vedno v spotninu! J'rav kakor so se /.tiirali v starih časih kristjani iz stralui pred ne-verniki v podzemskih i'ovih k skupni službi božji, tako smo tudi mi v neposredni bližini sovražnika — v podzemski votlini opravili božično pot)ožnost. Slovesnost smo končali s cesarsko pesmijo. S trikratnim „slava" klicem priljubljeiiemti bataljituskomandantu smo dokazali, kako nas veseli njegov otnsk. Z 1'azdelitvijo božiČnili daril smo končali božićnico. Dragi! Iz teh vrstic lahko spoznaš, da tudi tu v visokih goraii nisnu> pozabili na sveti večej'; nasprotno pt) možnosti smo ga pi'aznovali prav lepo. V vedncm iti lepem spominu tiii ostatic sveti večer, ki sem ga preživel v 1.1915 na laškem bojišču. * V vednem, a stiušnetii s])omîuu mi tudi ostane noč od 25. na 2tí. decembra. Straliote te noči Ti ne tiioretn po])isati. Grozoviti vihar in sneženi metež je zapiral človeku dihanje in se igral z itjim kot veter jeseni z listjetii. Več barak tuim je z Ijiulmi vred zasulo s sntigotn tako, da so je komaj poznalo, kje bi imele stati. Vsa pola so bila na debelo zasnežena, Na mnogih mestih je bil sneg 4 do 5 tiietrov visok, K veliki sreči ni bilo tu pri nas nobene nezgode, dočim je zahtevala ta strašna noč v okolici precej žrtev, — Veselo, ztiiage- iu miru jtolno novo leto Ti želi Tvoj ,Tanko. Cesar armadi. Dunaj, 1. jainiarja. (K. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Višji artnadni poveljnik mai'šal nadvojvoda Friderik je izilal povelje, v katerem sporoča, da je najvišji vojni gospod jioslal jia novoletno voščilo sledeči odgovor; Globokočuteče novoletne čestitke v boju stoječe celokupno. oborožene sile, ki sto tiii jih i)ravkaf sporočili, so me zelo ganile. V pogledti lui miiuilo vojno leto, laliko s potiosnim veseljet)i cenim zavest, ki prešinja Mojo oboroženo silo, v zavesti vseh tisjiehov, kateri označujejo naš' itt naših zaveztiikov sedanji vojni položaj, Uetudi je s))Otiiladi z Italijo zavratno nastoi)il proti natii ttov sovražnik, so vendar iirabri deželni branilci Tii'olske in Koroške in ;\Ioja junaška soška armada kijitbovali vsem navalom. Z osvojitvijo lielgrada po sijajnem častnem prehodu čez Doiuivo in Savo so naše in nemške armade prenesle svoje zastave daleč tia lialkan. Kamor pogledam, vidim, da se lui s\ihem iti na morju, na sevei'u in jugu neotnajno bori IMoja oborožena sila. Zahvaljujem se najtoiilejše za vsa čutila in oidjube, ki ste Mi jih izra/ili, in jirosim božjega blagoslova za Mojo oboi'oženo silo, za donu)viue jekleni Ščit iti osfer meč. Prane Jožef 1. r. Skrajna varčnost pri krmi. Kakor pri živežu tako je treba tudi pri krmi skrajne varčnosti, da bomo izhajali do" nove letino. Pridelek kritie ni bil bogat. In ker je izostala jesenska paša za dlje časa zaradi dolgotrajnega deževja, se je moralo že jeseni načeti suho krmo, ki smo jo s])ravili za zimo. Nekaj krme se je iz naših krajev pa tudi prodalo. Vse kar se je krme dosedaj oddalo, Itomenja za naša gospodai'stva izgubo iii sicer izgubo pri reji in izgubo pri gnoju in s tem vred tudi pri našem poljedelstvu in travništvu. Kar tiaiii je še krme ostalo, s to moramo sedaj do skrajnosti varčevati, da nam je ne bo prezgodaj zmanjkalo. Potrebno je, da iiregledamo te zaloge in pi'eceniino vso množino, lîavno tako je pa tudi imtrebno, da pi'esodimo, koliko ki-me potrebujemo za našo živino do prihodnjega pridelka. Ta račun mora v.sak napraviti, da ve. ]>ii čem da je s svojo krmo in svojo živino. tje se pokaže, da ito premalo krme, potem tli danes druge pomoči, kakor da skušamo primanjkljaj z varčnostjo pokilti ali ))a da oddamo kakšno živiiiče proč. Kajli potrebne sube krme se ne bo dobilo iiikjer na ])rodaj. Saj še močnih krmil ni dobiti. Prej smo si v takih slučajih saj deloma lahko pomagali s pokladanjem močnih krmil, danes so pa tako draga in jilj je tako težko dobiti, da ni računati na nje. Na Dunaju se je ustanovila centrala za oddajo moČJiili kimil, toda že dosečita in i)rimetit ■g. poslanca, ki pa je pričel hropcti, eden gospodov je liitel po zdravnika in izvoši>ka. Med tem je ])i'i,šel dr. MaroU, katerega je gosjiod poslanise še siioznal. Uekel mu je s slabotnim glasom: „Doktor!" nato pa vedno bolj lezel skupaj in se sesedel na stopnic-ah. „Jezus!" bila jc zadtija beseda, nato pa je zalisnil oči in plemenito srce, ki j(; hotelo vedno le dobro, je i)re-nelialo biti. t-ig. Zavj'šan in Adamič sta z veliko Ijubeztijivostjo poskrbela, da so imkojnika z nekim vojaškim avtomobilom, ki je privozil mimo, peljali na dom, kamor je prihitel še g. dr. GregoriČ, ki ni mogel druzega kol. konstatirati smrt. Življenje pokojnikovo je bilo neprestan, truihipolni delavnik, počitka njegova živahna narava ni poznala. Z dušo in telesom ji; bil vsepovsod odločen somišljenik S. L. S. in je tudi s ponosom in rad javno (lov-darjai svojo kaloliško zavest in svojíí versko preiiričanje. Vestno je s])olnoval dolžnosti katoliškega moža ter jc bil vsikdar iidan sv. Očetu in svojemu škofu. Bil je pa tndi vzoren krščanski družinski oče. Priprosto in skromno življenje, iskrena medsebojna rodbinska ljubezen in sknjjua molitev je oživljala L'ovšetov dom. Hodil je tudi po možnosti vsaki dan k sv. maši. Kot deželni in državni poslanec je bil marljiv kakor mravlja in vedno vsakemu svojemu volilen na razpolago. Bil je dolgo vrsto let podpredsednik in zadnja lela predsednik c. kr. kmetijske di'iižbe v Ljubljani, za kai.ere razvoj si je priilobil ne-venljivih zaslug, liii je jia tudi delaven načelnik „Ljudske posojilnice" in kot taki razumen in jirevdaren gos])odar. Glavno ]ialogo svojega življenja je videl blagi pokojnik v delu za napredek narodnega gospodarstva med Slovenci. Vsi avstrijski agi'arci ga bodo občutno pogi'ešali itri gospodarskem delu, zlasl.i bode nenadomestljiv doma in v državnem zl)oru. — Pogrel) velezaslužnega moža je bil G. januarja ob 'i. uri popoludne iz Ljubljane, Konienskega uliea št. 1H na pokopališče v Štepanjo vas oh ogromnem navalu udeležencev iz vseh slojev in stanov iz Ljubljane in odposhuKiGV in zastopnikov iz celo dežele Kranjske. Spomenik mu živi v naših srcih, katera so se ogrevala ob čistem in svetem žaru njegovega življenja. Spomenik mu bo živel v duši našega ljudstva, ki ga je tako ljubil, v diisi tistega ljudstva, ki je ljubilo tudi njega in mu vse zaupalo. Počivaj v miru v Bogu Ti, ki na zemlji nisi poznal miru in pokoja! Za Tvoja velika dejanja naj Ti bode Bog večni plačnik! Sporazum aretiral v Solunu generalne konzule Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgarije. Koresp. urad : „Agence llavas" poroča iz Aten dec.: Ker so napadla sovražna lotiila, 80 sklenile vojaške oblasti, naj se izženejo konzuli Avstrije, Nemčije, Turčijo in Bolgarije. Ivonzulate so obkolile Čete. Konzulom jc ukazano, naj takoj odpotujejo. Nadalje poi'oča „llavas", da so na francosko bojno ladjo „Patrie" [irivedli avstrijskega, nemškega, turškega in bolgarskega generalnega konzula. — „Times" pa poroča iz Aten: Aretirali so (i^ oseb konzulatov osrednjih velevlasti. Bolgarskega pa niso dobili in ga zato ni.so mogli aretirati. — „Reutcr" poroča; Grška je vložila protest, ker so aretirali v Solunu konzule, ker so je kršila njena suvereniteta. — Iz Soiije se piše: Aretacija konzulov v Solunu je ])ovzročila na Grškem vihaj' ogorčenja, ker 'se je na ta način kršila suvereniteta grške vlade, V Jiolgariji so tudi zelo ogorčeni. Ministerski svet je sklenil, naj se v povračilo zapro uradniki Anglije, Francije in Srbije, ki so oslali Šc v dežfili, ko so odpotovali njih seli, poslaniki. Na svobodo jih šele izpuste, ko izpust,e Francozi konzula in njegovo osohje, — Iz Carigrada, 2, jan, izvemo, da je Porta po velejioslanistvu Združt;iiih drŽav energično protestirala, ker so zajJili v Solunu konzula in uradnike otomanskega konzulata. Trdi se. Če jih po )k)sredovaiiju (.írške ne izpuste, 'Turčija nastopi z nasilstvi proti državljanom četvero-sporazuma, — Posebni poročevalec lista „iCcho" hrzojavlja iz Soluna dne 1. jan.: Izgnance so spravili z oklopne ladje „Patrie" na neki painik, ki je takoj odiilul neznano kam. Solunski prefekt je poslal generaloma Sarrail in Maone protest. Sarrail je izjavil na ])oroč.evalČevo vprašanje: „Angleški general in jaz sva ravnala po ))oznavanju zadeve. Jzvrsila sva vojno odredbo." Atene. Prijeti konzule je zapovwhil general (■astehiau. Prej se jc .še obširno posvetoval s San'aîlom. Med razgovorom jc nagiašal, da se nahajajo čete sporazuma v Solunu v vedno bolj težavnem položaju. Nemogoče je v navzočnosti konzulov sovražnih držav nadaljevati vojaške {jriiirave. (:ieiieral Sarrail je prevzel nalogo, da odstrani iz Soluna sovražne koniiule. Izjavil je, da je konzul začasno anektiran in pozval sovražne diplomatične zastopnike, naj takoj zapuste mesto. Avstrijski konzul je izjavil nato v imenu zavezniških zastojmikov, da mora tako obvestilo sprejeti na znanje le po grških oblastih in da ostane na svojem mestu, dftkler se to ne zgodi. General iSari'ail je nato zapovedal, naj primejo konzule. — Berlin. Laški listi poročajo. Na vprašanje avstrijskega konzula : „S kakšno pravico me ])rimetc?" je odgovoril častnik, ki je vodil poslovanje: „S pravico, ki mi je poihdjujr povelje mojega generala. Nahajamo se na vojnem ozemlju in naročeno mi je, naj vas primem kot sovražnika, ki se nahaja v vojnem ozemlju. — Sofija. Fi'ancoska oklopnica „Patrie" z ujetimi konzuli sporazuma in z njih svojci se vozi v Jludros. Jasnosti o usodi še ni. — Curih. Španski konzul v Solunu jc prevzel varstvo jiodanikov Četverosporazunia v Solumu. Angleži so izvedli v konzulatih brczolizirno hišno preiskavo iti so vlomili tudi v Železne blagajne. Iskali so tajne knjige, ki so jih pa konzuli zažgali že 2(>. decembra, ki so pričakovali, kar se je zgodilo. Prijeli so tudi nemškega konzulatnega tajnika. — Budimpešta. „Az Estu" poročajo iz Soiije: Poročilo, da je zapovedal general Sarrail prijeti konzule in njih rodbine, skupno fiO oseb, in jili odvesti na bojno ladjo, je tu zelo pj'esenetilo. Pričakujejo, da proglase v Solunu pod smešno pretvezo nemškega zračnega najiada oblegovalno slanje. Će se to zgodi, zajmste grške oblasti in vojaki do zadnjega moža Solun. — liudimpešta. Iz Soluna: Čete zaveznikov so končale iitrjevalna dela v Macedoniji in [)ri Sohnut. Dne 3. t. m, je poveljstvo sjiorazuma ukazalo ])rijeti veliko avstrijskih in nemškiii podanikov, med njimi podravnatelja „Banque de Salonique". — Sofija, 2. jan. „Utro" poroča: Nemčija je po svojem poslaniku Skuludisu vnovičsi)oroéila, da nemški interes zahteva, da se odstranijo francosko-aiigle-škc čete, ker je sicer Grška v nevarnosti, dá dobijo čefeosrednjilisll povelje za.sledovati sovražnika na grško ozemlje. Grškega odgovora pričakujejo še ta teilen. — Jîerlin, 4, januarja. Wolf poroča iz Aten: General Sarrail je ukazal v Solunu i>rijeti norveškega generalnega konzula. Christiania. Zunanje ministrsi.vo je Ijrzojavno vprašalo v Atenah, zakaj so prijeli tudi norveškega podkoiizula v Solunu, SeefelderaV Vojni pregled. Essad paša, albanski knez, je napovedal Avstriji vojsko, kakor je bilo obveščeno notranje ministrstvo na Dunaju. Nase brodovje je 29. decembra 1915 potopilo francoski iiodmorski čoln in dve ladji,—Našarušilea „Lika" in „Triglav" sta pa zadela na mine; prvi seje potopil, drugi težko jioškodoval. — Boji s tojiovi so se 3. januarja zopet ])ričeli na južnem Tirolskem in na dolomitski bojni črti. Tudi v kotlini pri Bovcu in v ozemlju Krna je pričelo ilelovati sovražno topničarstvo. Dne 23, dec. je bil slovesno blagoslovljen 460 m dolgi most pri Belgradu, ki otvarja neposredno železniško zvezo osrednjih velesil z Bolgarijo in Turčijo. Po slavnostni otvoritvi se je odpeljal maršal nadvojvoda Friderik v Smederevo, kamoi' je došel bolgarski kralj Ferdinand s princem Cirilom, — V Solunu se je izkrcalo 9Q,00U Francozov, iiO.OOO Angležev in 40,UU0 kolonijalnih čet, skupaj 190.000 mož.— Dne 29. dec. jo dospel v Belgrad ])od-maršal grof Salis-Seewis, ki je imenovan generalnim guvernerjem od cesarsko in kraljevskih čet zasedenih delov Srbije. lioji v vzhodni Galiciji so se razširili in so postali ljutejši. Doslej so se i)a vsi ruski na])adi ruske nove ofenzive končali z velikimi izgubami za sovi'ažnika. — „Tempsu" se brzojavlja iz Petrograda, da bo velika ruska armada, ki bi morala biti pripravljena spomladi, pripravljena že v nekaLerili tednih. Armada je popolnoma na novo oborožena iti preskrbljena v izobilju z živežem. „Times" poroča, da sc bodo na Angleškem takoj s silo 1'ekrtil.irali vsi neoženjeni, kateri se nočejo prostovoljno vpisali. Razdeljeni bo(i» v skiipine, kakor prostovoljci lorda Derhyjeva. Splošna vojaška dolžnost pa bo veljala samo za čas te vojne. ■ -Angleška oklopna križarka „Natal" sc je 30. decembra potopila v Lc Havre vslcd ekspUwije. Pravi vzrok eksplozije še ni znan. Od posadke, ki je štela 7(J4 može, je izguttilo življenje okohi 300 niož. „Natal" je obsegala 13.750 ton. Gospodarske drobtine. Zimska setev. Nenavadno vreme, ki ga imamo sedaj, je pripomoglo, da so ljudje močno dosejali ozimino. V novomeški okolici se je sejala zimska pšenica šc 3. januarja. Tega tnenda nibče Jie pomni. Kar se je sejalo v prieetkn meseca decembra, je vse lepo izhajalo. Po vsem vremenu, ki ga imamo sedaj, smemo soditi, da bodo zimske setve ugodno prestale zimo in da se nam ni bati nezgod, ki so se nam obeialc, ko je meseca novembra padel prvi sneg in j(i nastopila stJ'Oga zima. Odkar je sneg izginil, SO se zimske strni močno popravilo. Napravilo sc jc tudi precej pralie. Klanje telet oziroma prodaja telet mesai'jem je zopet dovoljena. S tem se je močno ustreglo interesom naših gospodarjev. Kakor je bila ta odredba prvi Čas opravičena iz gotovega stališča, tako je postala v teku vojne za premnoga gospodarstva težko breme, ker se je sililo rediti živali, za katere ni bilo lazpoložne krme niti pi'ave gospodai'ske ])otrcbe. S prodajo telet bo nsti'eženo tudi mlekarstvu, ker se bo dobilo več itdeka za prodajo, kar je važno zlasti v okolici mest in večjih ki'ajev. Naročila na galun, Letos bo kazalo mešati galifni i^aztojiinf tndi galun, da bo vse škropljenje ceneje. Izkušnje kažejo, da Sii, da. to storiti s pi'av ugodnim vspehom. Ker je galun veliko ceneje in ga bo oddajala C, kr. kmetijska družba jjo GO b en kilo, je opravičeno, da se ga poslužujemo. Neuki vinogradniki se branijo takili pripomočkov kakor je n. p. galun, z izgovarjanjem, da galun ne velja v tej mešanici za škropljenje, da imajo slabe izkušnje z njim i. t. d. Taka sodba jc napačna. Galun jc čisto dober pripomoček, napačno je pa to, da ne znamo ž njim prav ravnati in Oil tod pi'ihajajo tožbe Čez nevspehe. Dajmo se najpi'ej pouíiti, kako ga je rabiti in 1'avnajmo se po navodilih, ki jih v tem oziru prinašajo „Dol. Novice". Zato pa zopet in znova povdarjamo: Naročajte in bei'ite „Dol. Novice"! Domaće in tuje novice. Visok obisk. Na sv, Treh kraljev dan se je s popoldanskim vlakom pripeljal na kandijsko postajo Nj. ekscelencija knw:o-nadškof goriški, metropolit dr. Fran Borgija Sedej v spremstvu milostnega ojtata o. Bernarda \Vidmainia iz Zatičinc, kjer zadnji čas biva v sredi svojih bogoslovcev in gg. bogoslovnih profesorjev. Na kolodvoru je Nj. ekscelencijo spi-ejela duhovščina z niil, g. prostom dr. Elbertom in mons. Zani])ai'o, goriškim kancelarjem lui čelu in velika uniožlca pimiior^kili beguncev, da pozdravijo svojega nadpastii'ja. Med slovestnm zvonenjcin se odpeljejo v Šmiliel, kjer obiščejo župno cerkev in samostan Notre Dame, kjer biva začasno mnogo redovnic iz (îoi'ice. Nato stopijo v bolnico ČČ. Usmiljenih ijratov tei' obiščejo oiidi se nahajajoče ranjencc, katerih je mnogo s soške fronte. Vojaki so bili veseli to-laŽilnili in priznalniii besed visokega dostojanstvenika. Nadaljni oldsk je veljal cerkvi in samostatní Čt 00. frančiškanov. Slednjič sta se iiripeljala cerkvena dostojanstvenika v kapitelj, kjer se jejinui poklonila domaČa dutiovšČina. Danes zjuti'aj ob 7. uri je Prevzviseni v kapiteljski cerkvi maševal med asistenco naše, svoje in redovne duhovščine ter obhajal mnogo vernikov, večinoma svojih beguncev. Današnji obisk pa je veljal samostanu v Pietrjali, odkoder se z večernim vlakom vrneta v Zatičino. Presvetli metropolit, naše ilirske [irovincijc je prej enkrat še kot dvorni kapelan na Dunaju obiskal Novo mesto. Izrazil se je pobvaltîo o zavodih, ki jih je obiskal. Bog daj, da bi se mogel Prevzvišeni, ki zdaj kot begunec obiskava svoje vernike, kmalu vrniti v svojo solučno pi'vostolnico v Cïorico! Obolel je preČ. g. Kozma Pavlic, župnik iu duii. svettiik pri Sv. Križu [»ri Kostanjevici in se priporoča v molitev. Krajevni odbor za nabiranje zlata ill srebra v Novem mestu jc izročeno mu nalogo rešil. Vabilu za oddajo teh žlahtnih kovin se je slavno občinstvo hvalevredno odzvalo i[i nekatere prav vreilnostne stvari darovalo. Vcčjidel vse je bilo vi.sokemu namenu darovano; nekateri predmeti pa so bili oddani proti odškodl)i vrediwsťi, Krajevni odbor je vse stvari odposlal ločeno, od vsacoga darovalca v po.sebnem ovoju in s itolnim naslovom istega. Tu slede imena vseli gospe in gospodov v Istem rcdti, kakor so stvari odboru izročili: stražmojstcr in pos, Fj'. Herlec; Lucija Francelj, pos. iz Težke vode; sodni svetnik v p. vitez Laugcr-Potlgoro; trg. in pos. Franjo Možina; rodbina polkovnika Puli pl. Fohrenau ; giiun. ravnatelj Franc lírežnik; Franc Kožar, pos. v Stopicali ; Marija Bar!)orič, pos. h. Št, 1 58 ; Ignacij Hladnik, pos. in organist; Cerkev v Črmošnjicah ; Josipa Krambci'ger, c. kr. davčn. uprav, sopi'oga; Ivan Mlakar, sodni nadoíícijal; Jožef Penca, dijak ; Klara Opitz, sopi-oga drž. železn. stavb, nadsvctnika; Neža Rome, posestnica Sevno; Frančiška Bučai', Goi'. Težka voda; Urb. Jlorvat, bukvar; Elizabeta Mechora, posestiiica; AdoU Pauser, posestnik; Vladni svetnik baj'oii ííediltach ; Ana Vranešič, posestnica; Marija GoleŠ, posestnica ; drž. železn. stavb, svetnik Kai'ol Bleycr; Rudolf Franc, železniční višji komisar; J. Aph, stavb, svetnik državnih železnic; Jakob Porcnta, župnik, Ktopiče; dr. Seb.Elbert, inf, prost itd,; Janez Virant, kanonik; Jaidio Lobe, vikarij; Marija KapS, pos,; Franc Povše, kanonik; P. Gotbanl Podgoršek, vodja deške šole; Anton Zore, župnik Mirnapeč ; Janez Majar, občinski sluga. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu (lccc.inbru 1915 je 277 strank vložilo 130.754K lOIi; 151 strank vzdignilo 9(j.l>10 kron 8iib; torej več vložilo 33,848 K 28 h; eni sti'anki se je izplačalo hipotcčnih posojil 7000 K ; stanje vlog 3,931.522 kron 35hel,; denarni promet 466.052 K 38 h ; vseh strank bilo je 1026. Narodna čitalnica v Novem mestu ima svoj letošnji redni občni zbor v soboto 8. t, m, ob 8. uri zvečer v svoji začasni bi'alnî sobi v di'. Slančevi hiši. Umrli vojaki v decembru: 9. dec. Engelbert Koi'ii; 10. decembra Nikola K u z i u k ; 23, dec. Pál H o d o s i ; 24. dec. Gyiiro Vu či nié. Umrl jc v kamniškem samostanu starosta frančiškanske i)rovincije sv. Križa bisernomašnik })rcč. g, P. Rudolf Dolinšeki 70 let star. Bil je več let gvardijan in vodja deške šole v Kamniku. R. I, P,! V vojno službo je bil poklican g, d]', phil, P. Hadrijan Kokol, fiiinčiškan in gimnazijski lektiU' v ICamniku, Znižane vozne cene za obisk ranjencev. v. kr. kol', urad oiivešča : A vsti'ijske državne žehiziiice kakor tudi večje zaselme železnice so dovolile svojcem obolclili ali ranjenih vojakov in nai'aiiah umrlih vojakov za obisk k pogrebom polovične vožnje. Od 15. decembra dalje dovolijo tudi iijirave železnic v Nemčiji takim osebam polovično vožnjo. Nesreče. V bolnico Usmiljenih bi'atov so bili v teku zadnjih dni sprejeti sledeči ponesrečenci: Miba PoŽek, mizarski mojster iz AdleŠič, je padel, ko se mu je splašil konj in si zlomil levo nogo v goleni. — Tomaž Zalokar, učenec ljudske šole v Šmarjeti, se je obstrelil z dinamitno patrono. Odtrgalo mu je štiri ju'ste leve roke in konice dveh prstov na desni roki. — Janez Radovinac, posestnik v Malinah pri Sidiorju, je razstrcljaval hlode. Med basanjem se mu je pa vnel smodnik, mu sfrčal v obraz in mu pokvaril levo oko. — .fali-ob Molile, sodai' v Dešeči vasi |)rî Žlužemberkn, je v gozdu padel in si zlomil levo roko v podlelitju. Roparski umor. Na Reki so umorili 31. oktobra 1915 branjevko Milensnič tei' so jej odnesli 10.000 kron in več dragocenosti. iMorilce je policija dognala v 19 letnem brivcu 1'apa iz Sarajeva, 34 letnem lírminija Likra, 26 letnem trgovskem pomočniku Lovljanski s Sušaka in v 14 letnem trg. vajcncu Dritcuica. Denarja in kinča še niso našli. Za inteligentnim krogom pripadajoče Črnovojnike letnikov 1865 do 1872, ozir. tudi 1873 in 1874-, ki zavzemajo v svojem civilnem poklicu ugledno mesto, pa ne morejo dokazati za enoletne prostovoljce predpisane znanstvene sposobnosti, se je nslanovil poseben odznak, obstoječ v navadnem rumenem traku na rokaviii, kakor pri enoletnem prostovoljskem znaku, le v polovični širini istega. Oni, ki se jim pri-pozna ta ugodnost, so oproščeni od opravljanja navadnih del v vojašnicah in taborih. Tudi se jim zamore dovoliti stanovanje izven vojašnice, v kolikor temu ne nasprotujejo posebni vojaški razlogi. Vendar s tem ni združeno podaljšanje izvežbalne dobe, ali pravica do izvežhanja v posebnih oddelkili, ozir. do dosega posebnih šarž. V splošnem pridejo pri podelitvi tega od-znaka v poštev osebe, ki se nahajajo na uglednih, zlasti vodilnih mestih, ali ki sicer zavzemajo v višje kvalilikovanih poklicih zbog svojih osebniii lastnosti kako višjo stopnjo. Tako n. pr. ugledni industrijalci in trgovci, po.sestniki večjih gospodarskih obratov, višji bančni in hranilniČni uradniki, ugledni stavbniki ali drugi ugledni obrtniki, javni uradniki in funkcijonarji brez enoletne prostovoljske pravice, poslanci, člani občinskih zastopstvov večjih mest z lastnim statutom, člani trgovskih in obrtnih zbornic itd, Prositi se more za to ugodnost ob predložitvi jiotrebnih iz-itazil (dekret o nastanitvi, uradna potrdila o svojem poklicu, diplome itd.) le pri raportu pri onem nadoiuestnem krdelu, kjer nastopi prosilec vojaško službovanje. Odločitev pristoja komandantu, ki ima pravico pomakrienja v višjo Šaržo. C. ki', okrajno glavarstvo Rudolfovo, Podpora potrebnih rodbin vpoklican-oev pri preselitvi iz Ogrskega v Avstrijo. Vsied odredbe kr. ogr. domobranskega ministra se bodo svojci onih ogi'skih ali avstrijskili državljanov, ki so vslcd mobilizacije odrinili iz ozemlja dežel svete ogrske krone v vojno službovanje, ako .so se polem preselili iz Ogrskega v Avstrijo oziroma v Bosno in Hercegovino, na njih prošnjo v slučaju upravičenosti v njih prejšnem rednem bivališču sprejeli v za-znaml)o ter se jim bode podpora po pošti nakazala. Ako so pa že jired iireselitvijo v svofem prejšnem bivališču jU'ejemali podporo, ki se jim je vslcd pi'eselitve ustavila, se jim bode ustavljena podpora od dneva ustavitve zojiet izplačala. Obsojeni. Ker so mesto usnjenih podplatov dol)avljali armadi podplate iz [)apirja, je prisodilo dunajsko divizijsko sodišče potniku Rihardu Steiner 1 (i letno, čevljarskemu pomočniku Juriju Leitingeru 7 letno in Avgustitd Zimmel 4 letno težko in poostreno ječo. Loterijske številke. Gradec, 22. decembra 9 42 32 37 3(i Trst, 29. decembra 38 44 89 17 39 Za novo leto 1916. Neki oče je posial s svojo rodbino sinu na fronto sledeči novolerni pozdrav: Hej, na noge, ])a zaukaj. Novo leto je že tukaj ! ICaj Ti vse želimo mi, slušaj dobro, bratec Ti; Žalostno je zdaj na sveti, kamor zreš, sovrag je kleti; streti mora se pošast, da ji nelia vsa oblast. Mora naj peklenska vleže na požrešne se Angleže, naj jih tlači na vso moč, stiska, davi dan in noč! Brit je kriv, da nam sinove meče bridka smrt v grobove, da na svetu vse divja, brat da brata ne pozna, da vse joče, toži, strada, da izginila je nada, da veselja sladki vir bi se skoro vrnil — mir. Belcebub naj svojo četo pelje na zemljo prokleto, naj zmandi'a jo, strese, žge, Brite pa na ražnu scvre! In Francoz, ta vboga šieva, naj si zadnjo pesem jieva; kar zaslužil je, imej, tudi njemu krejiki : fej ! Kdor za hlapčiča udinja se Angležu, to je svinja; hlapec bodi strgan, bos, dokler nul ime Francoz! Rus pa naj verige nosi, vekomaj za milost prosi; Ilindenburg naj da mu v dar svojo pest kot gospodar; žnjo naj bije, buta, šeška, vsaki dan naj bo bolj težka. Da „prijateljev'' bo sit, varajta Francoz ga Brit. To bo lepa kompanija, rop, tatvina, goljntija! Poštenjak tiaj vsak beži, ruske kjer gojé uši. Z nioki'0 cunjo so pognani Srbi, Belgije razuzdani; ti ne ganejo se več, gloi'ia njihova je preČ. Zdaj pa čuj : železna šaka najostiidnejšega čaka; hoj, polentar, všivec ti, ki za tabo pot smrdi, tebi Boro bo pokazal, ti podplate bo namazal, da boš mijavkal noč in dan, gledal na jiomoČ zaman. Hej. pa bratec Ti opravi, sámo dolgo se ne bavi, zgrabi A''iklorčka za vrat, udri, udri tisočkrat ž njim po generalih bednili, liomagačih njih nečednih! Salamandra in Kotoma, sodrga vsa njim pokorna, lopov vsak si bodi svest, kaj je to: Avstrijska pest! fn d'Aniinzia ne jiozabi, za denar ki v vojsko vabi, bučo grdo niu razbij, pa z gnojnico ga jiolij ! Le po njih na levo desno, tolči, mhiti, zbijaj besno, le po vseh. kar jih sledi, kai' taljanskc je krvi ! Mahaj in udrihaj Čvrsto, da porušil boš vso vrsto, da kraljičku odleté, glava, roke in noge! Zdaj pa vzemi metlo jako in [lometi vso to spako kot smeti tja v morjť', da se ti'ajno potope. Tebe pa naj veter dvigne, na Tvoj dom naj s Tabo Švigne, da ostaneš tu donui, kjer se sreča Ti smehlja. Naročajte „Dolenjske Novice!" viiudoifo vem, v dan 2S. decembra 1915. Novi predpisi glede mletja moke in zvišanja cen za moko. Diiiiîij, ;n. decenilji-ei. {K. u.) Notcanje tiiitiislistvo j« iiarofilo vojiiožitni centrali, da iH'iitKii'iio jifwlnigňči tiilevskt; [u-iidjjise. Tako se Ijo odsltjj redno iz pšenično niokc iiaiiilulo 3 odstotke zdi'oha, l.'> odstolkov nove vi'ste moke za kuho Št. 2, 64 odstotkov moke za knili in končno 15 odstotkov otrobov. V celoti se je sedaj izdelovanje tiiokc zvišalo od 7 H odstotkov lia odstotkov, tedaj na ono mero, kakor jo imajo v Nemčiji in na Ogrskem. Po teli predpisili se bo [išenica za 40 odstotkov njene teže več jiorabilo /,a ljudsko [)relii'ano. Izdelovanje zdi'oba odgovai'ja večkrat izraženi želji, ker je zelo pripravna hrana za bolnike in otroke. Odslej do nadaljiiega se ne bo veČ izdelovalo iiKtke za peko in dosedanjo moko za kitlio št. 1. Ker se je najboljše VJ'-ste moke moralo ustaviti, se bodo denarni dobodki obČidno zmanjšali, liavnotako bo na proizvajalne stroške moke neugodno uplivalo i'umunsko žito, za katero bo treba plačati visoko .vožnjo in rumunsko izvozno carino. Zato se je moralo zvišati ciuio moke. Najmanj so bo cena zvišala pri moki za kruh in sicer od 42 na 47 K pri J 00 kg. Pri tej ceni se 70 gramov krulia še vedno lahko prodaja po 4 vinarje. Precej-višje jia so novo cene: moka za peko in zdrob 110 K, moka za kuho št. 1 90ki'on, moka za kuho št. 2 75 kron, ])šenična ali ržena moka za kruh 47 K za 100 kf^. Novi iiredpisi glede mletja in nove cene so stojiile v veljavo 1. jan. Nova moka za kruh bo pa l)oljŠa. Raznotero. Prepoved kajenja za šolsko mladino. Bavarsko naučno ministrstvo je izdalo vsehvalevr'cdni ukaz, da se strogo prepove kajenje šolski mladini na vseli ljudskiii šolah. Glede učencev na višjih učnih zavodili in šolah je posebna odredba. Ženski železniški uradniki na Angle-Šketn. Radi poniatijkanja moškiii je sedaj na AngleŠkííin izredno narasilo število ženskih nastavlje.nk pri železnicaii; samo ])ri Gi'eat Oentral Railway jih je 1224; iztned teh jih je, 7(j0 v pisarnah, druge delujejo v čakalnicah, pri izdaji voznih listkov in celo kot prenašalke prtljage. Nekaj dam z univerzitetno izobrazbo je nastavljenih na višjih upi-avnih meslih. Službo pj'fJjažnega nosilca v ^Mancbestru oiu'avlja nilada (U'jakinja, za katero je bilo komaj pi'eskrbeti zadosti veliko uniformo. Ko 8C je hotel nedavno neki tant )jošalÍLi z njo, se ga je le nekoliko dotakidla, pa se ji; dvakiat pi^ekojjicidi po ileh. Čevlje brez usnja izdelujejo v nemških delavnicah v liellerau, kjer sodelujejo najboljši nemški unietniki. Čevlje so več mesecev jireizkuSaii ter pridejo v ki'atkem na trg. Zgornji del je iz sive ali črne ne-premočljive jadreniiie, kakor je predpisana za vojaške nahrbtnike; noti'anji in zunanji podplati in pete so lesene, in siiier so tenke lesene i)lasji navskriž ])oložene in zlepljene, tako da so podplati nepremočljivi in trdni. Čevlji segajo čez členke tei' se morejo nositi pi'avtako kakor trdni usnjeni čevlji. Ko se podplati obhodijo, jioneha tudi rojmt pil bfiji. 'I'i čevlji so toplejši nego usnjeni, řštali b(KÎo t.nda brezžično poklicala. Ker j(! [loveljnik podmorskega čolna moral računati na napad od strani parnika, katen'ga j(> smatral za sovražno križarko, je ob 12. uri 35 minut iz razdalje 800 m pognal strel v sprednje skladišče „Ancoiie" in je nato sam izginil pod vodo. „Ancona" jc skušala samo eden, že prej napolnjen čoln spustiti v morje, ostalih devet so pustili privezane, čeravno so bili še ljudje na krovu. Parnik se je tako počasi potapljal, da sc je potopil še-le ob I. uri 20 minut:. Tekom teh daljnih 45 minut bi se lahko še vse osebe na krovu brez truda rešile. Ker se to ni zgodilo kljub vsemu pričakovanju, je poveljnik sklepal, da je moštvo v nasprotju z običaji mornarjev v prvih Čolnih sebe ]-ešiio in njihovemu varstvu izročene potnike pre])tistilo same sebi. A'renie je bilo dobro in morje mirno, tako da bi se Čolni lahko brez nevarnosti rešili na bližnje obi'CŽje. Izgubo Človeškega življenja ni jiripisovati potapljanju, ampak dejstvu, da so prve čolne pri polni vožnji vrgli v morje in da moštvo ni rešilo potnikov. Ameriška nota z dne 9. t. m. izhaja tedaj iz predpogojev, ki ne držijo. Ne-î)ravi!na je informacija amei'iške vlade, da je bil že takoj prvi strel oster; nepravilna je trditev, da je podmorski čoln pri zasledovanju pretekel parnik, ni pravilno, da se je parniku dalo le kratek rok za izkrcanje v čolne, res se je pa „Anconi" dovolilo nenavadno dosti časa. Tudi ni res, da se jc na „Ancono" še večkrat ustrelilo, ko je že obstala. Poveljnik pa ni dal samo dovolj časa, ampak je tudi torpcdii'al tako, da se je ladja še dalj Časa mogla držati nad vodo, da bi se vsi na krovu mogli 1'ešiti. Ta namen bi (udi dosegel, da tdso mornarji v nasprotju s svojo dolžnostjo pustili potnikov na cedilu. Avstrijska vlada je to poveljnikovo skrb za rešitev potnikov cenila, toda spoznala, da ni dovolj upošteval panike in duha predpisov za avstrijske mornariške častnike, ki v stiski nikoiiuir, tudi sovražniku ne smejo odreči jujmoči. Poveljnik je bil za to prekoračenje navodil kaznovan v smislu obstoječih predpisov. Avstrijska vlada je ])ripravljena dati odškodnino Američanom, toda nikakor ne bi mogla biti odgovorna za Škodo, ki je ïiastala med gotovo upravičenim obstreljevanjem ladje na begu in i'avnotako ne tudi za škodo, ki je fiastala pred torpediranjem, ker se je čolne naiiačno spuščalo in so se ti preobrnili. Ameriška vlada bo morda v stanu v tem oziru dati precej bistvene informacije. Če pa ne bi mogla dati ])odrobnega dokazilnega gradiva za to, kdaj ravno in vsled katerih okoliščin so ameriški državljani trpeli škodo, jc avstrijska vlada pripravljena te vrzeli si)rcglodati in dati odškodnino tudi v onih slučajih, kjer sc neposrediuiga vzroka ne da dognati. Avstrijska vlada misli, da je s to noto zadeva „Ancone" končana in si pridrži razpravljanje o težkih mednarodnih vprašanjih podmorske vojne za kasnejši čas. liradni krogi izjavljiijo; Razdor je nemogoč, ker je Avstrija bistveno ugodila vsem ameriškim željam glede na zadevo „/Viicona". Razvedrilo. čudež. France: „Ti, Jiiha, kaj sem jaz videl v poiideljek: — čudež!" — Miha: „Ne bodi še ti neumen, Erance, saj si že zadosti star!« ~ France: „Poslušaj! Jz brezalkoholne gostilne so privlekli popolnoma upijanega sosedovega Pepeta, ga naložili na voziček in ga odpeljali v ,šiieh-kamro'!" - - Miha: „Zares France! Dolgo sem Že na svetu, pa še nisem nikdar slišal, da bi bil kedo vode jtijan! Potemtakem je to zares pravi čudež!"' Vzrok. „Zakaj pišeš vendar tako velike či'ke?" — „Pišem teti; ona jc i)a nekoliko gluha!" Dobiček. Hišni gospodar došlému iio-veiiiu najemniku: „Najemnino lahko kar za tri mesece naprej plačate!" — Najemnik: „Zakaj V Ali imam stem kakšen dobiček?' Gospodar: „Seveda! ker ste zasigitrjenî, da vam v treh mescih ne bodem podražil stanovanja!" Opravičena Jeza. „Piva ne smem piti, jeziti se ne smem, mi je ukazal zdravnik — no, in kako se naj ne jezim, če imam ženo in če ne smem več piva piti!?" Darovi za nagrobni spomenik pokojnemu preč. g. Mihaelu Barbo. Tvrdka I. Knijcc nasi, v Novem mestu je radcvolje prevzela nabiranje darov za ta sjionicnik za Dolenjsko. Kajni gospod je bil tuiii na Dolenjskem vsled njegovega blagega in usmiljen egu sicíi občo/.naii in l>l•i^j ubijen. Ker je pa na svetu prevelika dobrota sirota, je dobri gosjiod umrl brez vsega prem oženj ii, paĚ pa jioiii dobřili del za večnost. — Svojcaa je bil tudi kapite^i-ski vikar in [»oztieje župnik v Beli cerkvi in povsod vulespoštovan. Zato prosimo vso iijefrovc nekdanje znance in prijatelje, njeg-ove ut^eiice in uĚenkc, posebno v Novotu mestu in Beli cerkvi, naj blagovolê predobromu rajniku z malimi prispevki za njegov spomenik izkazati svojo trajno hvaležnost. Bog bodo tisoťcro poplařal. Do sedaj so darovali p. n, fig.: Kanonik ^Fr. Povše 5 K; Urban Horvat 5 K; Amalija ètravbar 3 K. Velika svota denarja Ro Tiamore nakljuciti vsakomur, ki postane naš naroi'uik. — Hrcz]>lacníi pojasnila pošilja; Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Hiša na prodaj! Hiša v Novem mestu, Dolga ulica Št. 18, se iz ]iroste roke proila. — l'o malem odplačilu bi se zamoglo tudi na čisto majhtie obroke plačevati. — Več se izve ios-3-1 V Mestni hranilnici v Novem mestu. Popolnoma iiorno naložen denar. IIRftWllNlCft ie POSOJILNfCâ Ml Kaiidijo in okolico, rog. /adr. z nooiii. zavozo v lastnem doiini v Kuiidiji Bprojein« hranilne vlopo od vsacej^a, če je njen ud ali ne, ter otirestuje po O 1-0.40 na leto brez odbitku rentnoga davka, katerega aama h svojega jdaf'iuje.