LETO XIII
5
m Sil 1987 (7 glasilo SZDL občine logatec
V prvem trimesečju šest izgubašev
Negativna gibanja v našem gospodarstvu se nadaljujejo. Vrsta kazalcev kaže na to, med njimi tudi število in velikost izgub. Še nikoli jih ni bilo toliko. V prvih treh mesecih letošnjega leta je namreč 6 izgubašev pridelalo 240,5 milijonov dinarjev izgub ali 113,7 % več kot v enakem lanskem obdobju.
Res je, da gospodarska politika ustvarja take pogoje, ki zdravi in kvalitetni rasti niso dovolj v oporo in tudi ne prizadevanjem na izvoznem področju Pa vendar so vrazpravi člani izvršnega sveta poudarili, da intervencijski zakon dobrim delov mm organizacijam ni škodoval Nasprotno, zdaj se je pokazalo, kdo je zares dober gospodar
Največ razprave so član4izvršne-ga sveta nemenili kombinatu lesne industrije Tri temeljne organizacije TOZD Stavbno pohištvo, Žaga in Eso, so namreč pridelale kar 155,5 milijonov dinarjev izgub, večino od lega TOZD Stavbno pohištvo, kar 113 milijonov Da je položaj kritičen predvsem v TOZD u Stavbno po hištvo. so člani IS že večkrat opozorili, vendar v temeljni organizaciji učinkovitih ukrepov niso sprejeli Razpravljala so menili, da so v temeljni organizaciji preveč vzrokov za slabe rezultate iskali zunaj, da pa je veliko problemov in slabosti tudi znotraj TOZD a, kar kažejo primer jave s podskupino, kjer je Stavbno pohištvo povsem na repu razpredel niče
Res je, da je kombinatu nekaj težav prineslo tudi nepravočasno plačevanje izvoznih spodbud, vendar pa je potrebno vzroke za slabšanje rezultatov iskati predvsem znotraj delovne organizacije V slovenski
lesarski industriji so se namreč rezultati poslovanja  izboljšali   Zato ■ mora biti konstantno padanje rezul tatov rdeča luč za spreminjanje na stalih razmer
Da interventni zakon dobrih gospodarjev ni prizadel, je pokazal primer Konfekcije Tu posojila ne zajedajo mase ustvarjenega dohodka V treh mesecih so tako v tej delovni organizaciji ustvarili skoraj 46 milijonov dinarjev akumulacije, ali skoraj 1/4 akumulacije celotnega gospodarstva občine, ki znaša nekaj manj kot 180 milijonov dinarjev
V rdečih številkah se je znašla tudi Gradnikova temeljna organiza cija Gradnje in oba gostinska TOZD-a, kjer je izguba sezonskega značaja Da je stanje kritično (na seji je eden od razpravljalcev dejal: »Do členkov smo v blatu, ko bomo do kolen, bo prepozno!«), kaže tudi sklic samostojne seje zbora združenega dela
Izvršni svet pa je že na seji sprejel nekaj najnujnejših ukrepov v zvezi s KLI-jem Do konca maja morajo tako na KLI-ju pripraviti terminski načrt za reševanje in odpravo vzrokov, ki so delovno organizacijo privedli v izgubo Izvršni svet je podob en sklep sprejel tudi za vse tiste te meljne organizacije, ki so trome-sečje zaključile z rezultati, slabšimi od podskupine dejavnosti
Pojdi z nami tudi ti!
Poletje se približuje, z njim pa poleg počitniškega lenarjenja tudi mladinske delovne akcije.
Brigada Logaški bataljon bo letos odšla na delovišče v Pre-kmurje, med slikovite griče in prijazne ljudi Goričkega Naselje akcije »GORIČKO 87« bo v Dijaškem domu v Murski Soboti, naši brigadirji pa bodo tam od 26. julija do 22. avgusta.
Informacije o letošnjih mladinskih delovnih akcijah lahko dobite na OK ZSMS, telefon 741-281, kjer se lahko tudi prijavite. Prijavnice imajo tudi predsedniki osnovnih organizacij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih
P. G.
Zahvala
Občinski sindikalni svet se lepo zahvaljuje vsem organizacijam združenega dela, društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prvomajskega srečanja v Grajskem parku.
Želimo, da bi bilo takega sodelovanja še več in še na drugih delovnih področjih.
OSZS LOGATEC
Breza, breza tenkolasa
Nekoč je bila breza Celo več jih je bilo Lepo so rasle in ljudje so jih občudovali Na pomlad so oezelenele in v vetru prijetno šelestele Sončni žarki so se lovili med njihovimi vejicami.
So se Kajti neke temne noči so breze nehale šelesteti Tudi sonce se ne igra več v njih Padle so In niso vedele zakaj Kajti breze ne vedo, da so ljudje krivični, ne poznajo sovraštva, niti nesporazumov Breze le rastejo in nemo opazujejo Tudi spraševati ne znajo.
Če bi bil tale zapis pravljica (pa to ni!!), pa bi morda breze le vprašala: Zakaj človek?
Klicali ste zeleni telefon
Že v prejšnji številki glasila smo čisto na kratko obljubili, da bomo objavili najpomembnejša vprašanja in odgovore, ki ste jih postavili dežurnemu novinarju pri zelenem telefonu«, kakor se imenuje akcija Ljubljanskega dnevnika
Za dajanje odgovorov je bila pripravljena skoraj celotna garnitura izvršnega sveta, strokovni delavci različnih interesnih področij, pa predstavniki krajevnih skupnosti, predsednik skupščine občine m direktor Gradnika
Dve vprašanji sta bili posredovani tudi pismeno
Majske nagrade
In kako je potekala akcija?
S svojimi klici so občani pokazali, da je skrb za lepo in čisto okolje postala stvar vseh nas
Tako so v zvezi z onesnaževanjem okolja spraševali: T. Cigla-rič, I. Pfajfar, K. Čuk. in I. Brus.
»Na njihova vprašanja je odgovarjal tovariš Loštrek
»Zelenice in okolico stavb so dolžni čistiti lastniki ali uporabniki teh stavb Obljubil je, da bodo posledice zimske službe Gradnikovi delavci odpravili kar najhitreje (mnogo je še danes vidnih!!) in da bo komunalni redar, zaposlen pri inšpekcijskih
službah opravil preglede divjih odlagališč smeti in izdal ustrezne odločbe .«
S. Maček: Kdaj bo narejena asfaltna prevleka skozi naselje Ogra de?
Odgovor je dal tajnik KS Naklo, tovariš Vladič:
»Po programu bo letos za področje Ograd narejen idejni načrt, tako da bo cesta asfaltirana leta 1988 «
P. Turk: Za izgradnjo vodovoda je bil v KS Tabor izglasovan samoprispevek. Ali pride v poštev tudi Režiška cesta? Isto vprašanje je imela tudi B. Čik.
Na vprašanje sta odgovorila tovariš Logar in tovariš Kranjc:
»V osnutku programa je bila tudi izgradnja hidroforne postaje Režiše. Na predlog komunalne skupnosti in Gradnika je bilo odločeno, da hidro forna postaja ne bo potrebna, saj je dograjen nov rezervoar na Košu. Z izgradnjo razvoda za višinsko cono bodo normalno oskrbovana vsa gospodinjstva, zato hidroforna postaja ne bo potrebna V planu letos tega razvoda ni, ker je bolj problematičen dovod do rezervoarja Če bo letos dovolj sredstev, bo narejen dovod do rezervoarja Razvod za višinsko cono pa bo po planu narejen leta 1988«
P Turk V programu prejšnjega samoprispevka je bila tudi izgradnja vrtca, ki pa ni bila realizirana, zakaj?
»Na vprašanje je odgovoril tovariš Lipovec:
Gradnja vrtca je odpadla, ker so se krajani odločili, da ga ne bodo gradili, ker je premalo interesentov in je vprašljiva njegova rentabilnost Zato ga tudi niso vključili v program novega krajevnega samoprispevka«
J Kogovšek Kaj je s stavbo stare osnovne šole v Gorenjem Logatcu. Zakaj je nihče ne obnavlja?
Odgovoril je tovariš Osterc: »Za šolo je zbranega že precej denarja narejen je tudi projekt Jeseni bi tako naredili najnujnejše obnovili
streho Dela bodo potekala etapno V okviru šole je imenovan gradbeni odbor: razmišljanja o vlogi prenov Ijene šole pa so usmerjena v iskanje možnosti za prostorsko reševanje šole Edvarda Kardelja Tako naj bi bile v prenovljeni šoli učilnice za ka bmetni pouk «
Kdo plačuje prispevek za zaklonišče, koliko denarja se na računu zbere in za kaj ga uporabite? Odgovoril je tovariš Glavatovič:
»Štab civilne zaščite in svet za ljudsko obrambo sta na podlagi oceno določila, katera območja so ogrožena To je v glavnem naselje Logatec Ostale krajevne skupnosti tega prispevka ne plačujejo Prispe vek plačajo novograditelji, vsi najemniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov. Lani je bilo na računu zbranih 800 milijonov (starih) dinarjev, ki smo jih porabili za plači lo anuitet za najeta posojila za grad njo zaklonišča za Jačko - 100 milijonov, 500 milijonov pa je bilo na menjenih za sofinanciranje izgrad nje zaklonišča v knjižnici Trenutno je na žiro računu okoli 200 milijonov dinarjev   Izgradnja zakloniščnega mesta stane približno 40 milijonov dinarjev, tako da bomo s temi sredstvi sofinancirali izgradnjo zaklonišč v javnih prostorih «
Kaj bo s tistimi gospodinjstvi, ki se ne bodo mogla priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, prispevek pa plačujejo?
Na vprašanje je odgovoril član IS, tovariš Kranjc Takole je dejal »Osnovna kanalizacijska mreža je polo žena Gradnik ima nalogo, da do konca avgusta izdela kataster Na javno omrežje se bodo morali obvezno priključiti vsi, ki imajo mož nost Za tiste, ki se na omrežje ne bodo mogli priključiti bo organiziran odvoz gošče na ČN in sicer v okviru prispevka za kanalizacijo in čistilno napravo «
Dve vprašanji sta na naslov skupščine občine za zeleni telefon prišli pismeno. Obe bomo objavili v naslednji številki
za objavo pripravila bn
Na že tradicionalnem srečanju delavcev v Grajskem parku so podelili srebrne znake sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in organih občinske organizacije ter za uveljavljanje vloge delavca in delovnih interesov.
Prejemniki srebrnega znaka so že do sedaj dokazali, da so s svojim delom gradili nov samoupravni način življenja in odločanja ter se zavzemali za to-variške odnose v proizvodnem procesu in izven njega.
Srebrni znak so prejeli:
Franc Les, Viktorija Kovač, Anica Rupnik. Marjan Debevc in Janez Slabe.
Podelili so tudi srebrna priznanja osvobodilne fronte. Za aktivno in prizadevno delo v krajevnih skupnostih so priznanja prejeli:
Matevž Guzelj, Vinko Skvarča, Osnovna organizacija ZSMS Hotedrši-ca, Tatjana Štirn, Boris Pogačnik in Dominik Murn (na fotografiji od desne proti levi, manjka Dominik Murn). Foto: M. Tršar
Sprejem ob dnevu varnosti
Predsednik skupščine občine je ob dnevu varnosti sprejel delavce organov za notranje zadeve. V nagovoru je poudaril, da je njihovo delo izredno pomembno za celotno družbenopolitično skupnost. Materialni položaj teh delavcev pa ni vedno enak opravljenemu delu. Tudi pri nas je tako Delavci postaje milice delajo v nemogočih delovnih pogojih, zato smo še toliko bolj zadovoljni z rezultati. Naša občina je med najboljšimi v regiji na področju varnosti Tovariš Selšek je dejal, da je to praznik vseh ljudi »Delavci organov za notranje zadeve pred stavljamo samo strokovni del. Trudimo se in veseli nas, da so ljudje z nami zadovoljni.«
Ob tej priložnosti je predsednik občine podelil tudi spominska darila trem delavcem
miličniku Janezu Vidmarju, ki je letošnji državni prvak v samoobrambi,
Jožici Arhar, ki je ob dnevu varnosti prejela bronasto priznanje za zasluge za varnost in miličniku Rudiju Zajcu, ki je prejel republiško priznanje za varnost
bn
Vaše pismo
Kdaj bo na Naklu spet lepo?
V I ogaških novicah ste nas pova bili k sodelovanju Napišemo naj, kaj nas moti, zaradi česa ne moremo spati Mi zares ne moremo spati. Že četrto leto s strahom pričakujemo poletje, ko se na Naklu začne nemir, premočna glasba in strahoten ropot motorjev Trpimo predvsem tisti, ki smo blizu Naklega Nisem proti vsaki zabavi mladih, sem pa za to, da je zabava kulturna in da ljudi ne moti pri nočnem počitku.
Sprašujem se, če v Logatcu ni ni kogar, ki bi to lahko preprečil? Kdaj se bo sprehajalec spet lahko v miru usedel na klopco na Naklu in poslušal ptičje petje? Kar naprej se pritožujemo, pa ni nikogar, ki bi nas raz umel Bojimo se tudi zaradi onesna-
ževanja okolja Sanitarni prostori si cer so, pa jih ne uporabljajo. Ker je v neposredni bližini tudi vodovod, smo še bolj zaskrbljeni.
Hudo nevarnost za življenje ljudi pa predstavljajo motoristi, saj po cesti divjajo, kot bi bili na dirkah. Poleg tega, da povzročajo neznanski hrup, ki presega vse meje, je pešec tudi v stalni nevarnosti. Menda res ne bo prej konca, dokler se ne bo kdo ubil!
Prosim, da pismo objavite, saj je to zadnji naslov, na katerega se obračamo. Kamorkoli smo se obrnili, nas niso imeli za hudo resne.
Lep pozdrav v upanju, da bo Naklo spet zelena oaza sredi Logatca
(naslov je v uredništvu).
Pot v življenje tudi pozimi
Čestitke za rojstni dan
Rupnikova mama s Kale je sicer že aprila praznovala svoj 91. rojstni dan. »Nismo pozabili, samo delovnih obveznosti je bilo toliko, da smo morali nekatere odložiti,« je Rupnikovi mami dejal ob prihodu predsednik občine, Andrej Logar. A je bila občinske delegacije vseeno zelo vesela. Še kar zdrava je in prav neverjetno trdna za svoja leta. Še na mnoga leta vam želimo!
Skrb za naše najstarejše občane je je velikokrat postavljena na rob dogajanja. In zato je ideja, da se naše najstarejše občane obišče ob rojstnih dnevih vsaj pikica dobrega in zato vredna pohvale.
Tole ogledalo bi moralo biti voznikom v pomoč. Je pa le »ogledalo naše skrbi« za varnost v prometu. Še dobro, da se najde kak dober človek, ki razume težave voznikov in pomaga pri prehodu. Verjetno bi moral za varnost poskrbeti kdo drug. Raje prej, kajti nesreča pride hitro in odgovornost za življenja je velika.
Podobne težave so tudi z ogledalom na ovinku pred staro šolo v Gornjem Logatcu.
Sredi maja so delavci SGP Ajdovščina začeli delati, na 1500 m dolgi novi trasi ceste od Turka do Šenčurja v Žibršah Sedanja cesta je bila zaradi velikega naklona predvsem pozimi neprevozna S tem pa je bilo za vse tiste ljudi, ki jim je ta cesta edina pot do občinskega središča, oddaljeno tudi življenje. Letos tudi pozimi ne bo potrebno več pe-
šačiti po strmem klancu. Krajevna skupnost Tabor je investitor del, ki bodo opravljena do jeseni Gradnja ceste je v programu samoprispevka, dela pa sofinancira tudi GG TOK Gozdarstvo Logatec Po predračunu naj bi izgradnja 4 m široke ceste, s povprečnim naklonom 11 % veljala 30 milijonov dinarjev
bn
Iščemo črne ekološke točke
Naša akcija odkrivanja ekoloških problemov se nadaljuje. K sodelovanju vabimo tudi vse, ki jim ni vseeno, kako bomo preživeli mi in tisti, ki se bodo šele rodili!
Da se še vedno ne zavedamo, kakšno nepopravljivo škodo delamo sami sebi, dokazuje primer divjega odlagališča v Cestah. Tik ob strugi rečice, skrito pod cesto, je nastalo divje odlagališče smeti, med katerimi je mnogo plastične embalaže različnih olj in maziv. Še huje je, ker je v neposredni bližini požiralnik, kjer rečica ponikne. Danes naj torej velja opozorilo vsem tistim, ki s svojim početjem, (hudo krivičnim do narave) uničujejo prelep podzemni kraški svet.
Kvalitetno krmo lahko pridelamo doma
V razvojne programe za srednjeročno in dolgoročno usmeritev kmetijstva v občini Logatec smo zapisali, da bo kmetijska proizvodnja glede na naravne danosti usmerjena v mlečno-mesno prirejo na osnovi kvalitetne osnovne krme, pridelane doma S tem se izognemo prekomernemu in dragemu dokupu močne krme, ki je v intenzivni reji za pokrivanje potreb po energiji in beljakovinah tudi potreben za izravnavo krmnega obroka V manj intenzivni mlečni proizvodnji je dokup koncentratov minimalen, prav tako pri pitanju govedi, če si postavimo za cilj, da bodo dnevni prirasti 800 do 850 gramov
Za dosego teh ciljev, je potrebna doma pridelana voluminozna krma. Ta je garancija za cenejšo proizvodnjo Ko bomo znali na vseh kmetijah pripravljati takšno krmo, da pri živini ne bo fiziološke lakote, lahko pričakujemo, da se nam bo prireja mleka in mesa v občini še bolj povečala S tem se bo povečal tudi tisti del dohodka posameznega gospodarstva, ki izhaja iz živinorejske proizvodnje
Stremeti moramo, da bodo vse razpoložljive površine v občini maksimalno izkoriščene Površine, ki so primerne za strojno spravilo krme lahko uporabimo za pripravo zimske krme Na strmih in za strojno obdelavo neprimernih površinah, ki se žal marsikje zaraščajo, pa moramo čez leto organizirati pašo živine
Le tako bomo lahko napolnili in obdržali polne hleve. Tako se bo počasi začel spreminjati tudi videz naših zaselkov, ki bo dajal vtis urejenosti in blaginje Uredimo si »Švico v malem« doma! Tudi pri nas je za to nekaj pogojev!
Ker je ravno zdaj pravi čas za siliranje trave, je prav, da temu pomembnemu opravilu posvetimo ta sestavek
Siliranje trave je v primerjavi s sušenjem manj odvisno od vremenskih razmer, razen tega pa si delo tudi lažje organiziramo. Zelo pomemben je čas košnje Ta naj bi bil v obdobju latenja trav Hranilna vrednost travne silaže je odvisna od stopnje zrelosti in ovelosti trave Travna silaža iz močno ovele trave, imenovana senaža mora vsebovati 40-50 % suhe snovi (ss). Z njo lahko dosežemo v 1 kg do 250 g škrobnih enot (ŠE) in 60 g surovih prebavljivih beljakovin (SPB). Takšna silaža ima nizek procent vlaknine in visoko prebavljivost
Merilo, kdaj naj začnemo silirati prvi odkos, je stadij zrelosti trav Tako se po nekajletnih izkušnjah začne silirati prvi odkos v nižjih predelih in sončnih legah med 20 in 25. majem v višjih legah pa nekaj dni kasneje Na ta čas vpliva razen letne sezone tudi gnojenje
Travo siliramo v koritaste silose, stolpne silose ali pa pripravimo travno silažo pod folijo Ker je ta
sestavek namenjen predvsem tistim, ki siliranja še ne poznajo, bom v glavnem opisal postopek priprave travne silaže pod folijo Vsem ostalim, ki že nekaj let silirajo pa naj bo ta zapis navodilo za odpravo morebitnih napak
Siliranje pod folijo
Za začetek siliranja pod folijo je treba imeti samo osnovno linijo strojev za spravilo sena. Če bomo silirali večje količine, je potrebno več samonakladalnih prikolic, da lahko siliranje zaključimo v enem dnevu Če nam to ne uspe, moramo silazni kup čez noč pokriti Tako siliranje se uspešno opravi samo v strojnih skupnostih ali pa z medsebojno pomočjo sosedov
Najprej moramo na nekoliko višjem terenu, kjer ni nevarnosti vdora vode označiti predvideni kup v širini štirih metrov tako, da bo teren z obeh strani kupa vozen. Na to mesto začnemo stresati ovelo maso tako, da se s prikolico počasi pre mikamo iz ene strani kupa na drugega Zaradi lažjega razmetavanja moramo v samonakladalne prikolice namestiti rezalne nože.
Primerno ovelost mase dosežemo v enem dnevu sušenja z dvak ratnim obračanjem, ob normalnih vremenskih razmerah za ta letni čas
Zaradi oblikovanja kupa in boljšega tlačenja, moramo maso na kupu enakomerno razmetavati Kup se oblikuje tako, da je zunanja stran vedno nekoliko višja od sredine kupa; tako pri tlačenju zmanjšamo nevarnost padca s traktorjem
Tlači se s traktorjem v najnižji »cestni« prestavi tako, da se po kupu premika naprej in nazaj. Tlačiti moramo ves čas siliranja. Tako bo kup dovolj potlačen, čez pa bo možno voziti tudi s polno prikolico Po končanem siliranju moramo tlačiti vsaj še dve uri Potem kup lahko pokrijemo.
Višina kupa ne sme presegati 1,5 m Če bo širina 4 m, dolžina pa po potrebi - odvisno od količine mase, ne bomo imeli težav pri pokrivanju silaže s folijo, široko 8 m
Zaradi odtoka vode kup zgoraj zaključimo tako, da je kopast. Stranske stene na koncu popravimo, da se folija lepše prileze Na obeh koncih silažni kup skrajšamo vsaj za meter
Ko imamo kup oblikovan, izkop-Ijemo tik ob steni 30-40 cm globok kanal (naredimo ga lahko tudi s plu gom) Na dno izkopanega kanala položimo robove folije, s katero je prekrit silažni kup in jo temeljito za-kopljemo Pri tem moramo paziti, da ostane folija lepo napeta Kup mora biti zrakotesno zaprt Na koncu se silažni kup obteži Za to lahko uporabimo stare avtomobilske gume ali pa z zemljo napolnjene vreče gnojil
Siliranje je poceni
Po 3-4 tednih je pripravljena silaža že primerna za krmljenje V pravilno zaprtem silosu bo krma konzervirana brez izgub eno leto.
Ko odpiramo silos za vsakodnevno krmljenje, ga moramo po vsakem odvzemu pokriti nazaj Da preprečimo vdor zraka (predvsem poleti), v notranjost odprtega silosa, mesto tik ob odvzemu obtežimo z dvema avtomobilskima gumama, ki sta obešeni na vrvi
Siliranje pod folijo je poceni, saj nam ni potrebno investirati v drage silose in mehanizacijo za rezanje Za ta način siliranja zadostuje rezanje samonakladalne prikolice. Edini izdatek pri tem načinu siliranja je nabava PVC folije Ta izdatek pa je v primerjavi s prihrankom minimalen
Vse dosedanje analize so nam pokazale, da smo v kopastih silosih, pokritih s folijo pripravili silažo enake kvalitete, kakor v stolpnih silosih, ali pa še boljšo, ker smo imeli večji odstotek suhe snovi, pri tem pa nismo imeli problemov z rezanjem in tlačenjem
Pri dobrem tlačenju in zapiranju za siliranje ni potrebno dodajati silir-nih dodatkov. Ob teh pogojih lahko Mliramo pod folijo poljubno količino /elene mase
Kakšne izkušnje imamo?
Naj na koncu povem še nekaj izkušenj:
1 Če hočemo imeti za siliranje kvalitetno travo, moramo stalne travnike redno in primerno gnojiti, da dobimo primerno sestavo ruše.
2 Travo je treba kositi zgodaj, takoj po latenju najpoznejših trav, ko
vsebnost surovih vlaken še ni previsoka Tako bo silaža dobro prebavljiva in bogata s hranilnimi snovmi,
3 Trava naj ovene toliko, da vsebuje pred siliranjem vsaj 35 % suhe snovi
4 Za siliranje uvele trave so ko pasti silosi zelo primerni Ta način siliranja trave je primeren kot trajna rešitev za konzerviranje zimske krme, ali pa nam služi za obdobje, preden zgradimo koritaste silose.
5, S siliranjem ovele trave lahko na našem področju pripravimo od lično, s hranilnimi snovmi bogato krmo, ki je dobra hrana za vse kate
gonje govedi.
6 Vsem tistim, ki še vedno čakajo, da se bo sosedu pokvarila silaža priporočam, da še letos začnejo si-lirati Vsaka tovrstna bojazen je od več. Praktična navodila za delo lah-ko dobite pri pospeševalni službi, pri nas na posestvu in pri vseh gospodarjih, ki že pripravljajo dobro silažo.
Čim kvalitetnejšo osnovno krmo boste pripravili doma, tem manj boste odvisni od nakupa močne krme, tem manj boste čutili »ciklične krize kmetijstva«, ki se pojavljajo
ing Jože Čeh
Od prvega junija je na Stari ceste 35 v Logatcu odprta
ELEKTRODELAVNICA
Hitro in kvalitetno opravljamo vsa elektromehanična in elek-troinstalacijska dela.
Obiščite nas!
Jože Novak in Peter Trček
Obiskali smo Gacko
Konec aprila je delegacija OK ZSMS Logatec obiskala našo pobrateno občino Gacko. V dneh našega obiska so tam potekale prireditve pod skupnim naslovom »PO TITOVIH POTEH REVOLUCIJE«.
V tem okviru je bilo organizirano regionalno tekmovanje učencev v znanju zgodovine naših narodov in narodnosti in zgodovine NOB. V drugem delu prireditve so se predstavili mladinski pevski zbori, folklorne in plesne skupine iz vseh hercegovskih občin.
Udeležili smo se tudi komemoracije na partizanskem pokopališču, kjer je naša delegacija položila cvetje k spomeniku padlih borcev.
Povsod so nas zelo lepo sprejeli. Gostitelji so bili pozorni in skupaj smo znali ustvariti sproščeno in prijetno vzdušje.
Med obiskom in na poti smo si ogledali več obeležij iz NOB. Obiskali smo muzej bitke na Sutjeski na Tjentištu, bili smo v Jajcu, ogledali pa smo si tudi spomenik bitke na Neretvi. Vrnili smo se z lepimi spomini.
V imenu vseh se zahvaljujem DO KLI Logatec, ki je poskrbela za prevoz in nam tako omogočila obisk.
Matjaž Kogovšek
U ' 1
Zaposlite se prek
študentskega
servisa
V času od 1. junija do 1. septembra bo študentski servis deloval v prostorih OK ZSMS, Notranjska 14 in sicer v: ponedeljek od 10. do 13. ure, torek od 14. do 17. ure in petek od 11. do 14. ure. Telefon: 741-281
V tem času bodo študentje in dijaki lahko uredili formalnosti v zvezi z zaposlovanjem med počitnicami Dobili boste tudi informacije o potrebah delovnih organizacij in o višinah urnih postavk. Servis bo posredoval predvsem za potrebe logaš kega združenega dela
Člansko izkaznico lahko dobi vsak, ki ima status rednega študenta ali srednješolca in je starejši od 15 let Za vpis potrebuje vsak novi član 2 fotografiji, potrdilo o šolanju ali indeks, 100 dinarjev za hranilno knjižico in osebno izkaznico. Tisti, ki izkaznice študentskega servisa že imate, pa jih čimprej podaljšajte, da bo delo enote študentskega servisa v sezoni potekalo čim hitreje
Člani študentskega servisa lahko postanejo tudi tisti, ki čakajo na zaposlitev in še niso stari 27 let Ti morajo ob vpisu prinesti s seboj potrdi lo zavoda za zaposlovanje, da čaka jo na zaposlitev. Članstvo v študentskem servisu morajo obnoviti vsak mesec posebej Tisti mladinci, ki so prekinili šolanje, a ga nameravajo jeseni nadaljevati, lahko postanejo člani študentskega servisa pod po gojem, da si pri socialni službi priskrbijo potrdilo o svojem socialnem položaju S tem potrdilom se preko servisa lahko zaposlijo do 1 9 1987
Študentom, ki jim je absolventski staž že potekel lahko podaljšamo članstvo do 1 9, če so uspešno opravljali izpite
Srednješolci se preko študentskega servisa lahko zaposlijo le med poletnimi in zimskimi počitnicami, razen če opravljajo kakšno iz-venšolsko dejavnost na svoji šoli in prinesejo za to ustrezno potrdilo šole ali staršev
POKLIČITE NAS ALI SE OGLASITE OSEBNO!!
Pavle Gostiša
Novo, sodobno knjižnico smo končno le dobili. Ena najlepših v Sloveniji je, narejena na osnovi zamisli arhitekta Cotiča. Sredstva zanjo smo prispevali občani, saj smo denar zanjo zbrali s samoprispevkom. V naslednji številki Logaških novic bomo objavili tudi celotno poročilo o gradnji in stroških.
Na otvoritveni slovestnosti, ki so se je udeležili mnogi znani kulturni delavci, med katerimi so bili tudi podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec, predsednik kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan in član predsedstva CK ZKS dr. Matjaž Kmecl, je zbranim spregovoril predsednik republiškega komiteja za kulturo in pisatelj Vladimir Kavčič. Čast otvoritve je pripadla tovarišu Pavlu Jerini, prvemu predsedniku sveta knjižnice in enemu najbolj zvestih bralcev. Slovesnosti so se udeležili tudi mnogi predstavniki sosednjih občin in pobratenega Repentabora iz Italije, ki so knjižnici podarili zbirko knjig.
V kulturnem delu otvoritvene slovesnosti, ki ga je oblikoval Marcel Štefančič, so sodelovali pevci Logaškega okteta in Mešanega pevskega zbora Društva mladih glasbenikov Logatec ter recitatorji dramske skupine Mladost.
Hkrati z otvoritvijo knjižnice je potekala tudi otvoritev razstave slik akademske slikarke Slavke Čufer-Sark in otvoritev razstave dobrih igrač, ki jo je organizirala občinska konferenca SZSM.
Nova knjižnica -pomemben donesek slovenski kulturi
Ob odprtju knjižnice v Logatcu je 23. 5. 1987 zbranim spregovoril slovenski pisatelj in predsednik komiteja za kulturo SRS Vladimir
Kavčič.
Praznik iz dveh razlogov
Današnji dan je za vaš kraj, za celo vašo občino resničen kulturni praznik Praznik, vsaj iz dveh razlogov Prvič zato, ker ste zgradili in za delovanje usposobili eno najlepših in najbolj modernih knjižnic v Sloveniji in drugič zato, ker ste sredstva zanjo zbrali s samoprispevkom. Samoprispevek je velika moralna in politična preizkušnja za vsak kraj, ki se zanj odloča
Vozel vzgojnega, izobraževalnega in informacijskega sistema
Knjižnico, na katero ste lahko ponosni, bodo s pridom uporabljale še tri ali štiri generacije Prepričani smo lahko, da bo sedanje stanje zgled bodočim rodovom, da bodo z enakim posluhom in enako odloč nostjo ustvarjali pogoje za njeno neprestano obnavljanje in posodabljanje Kajti knjižnice po svetu in tudi že pri nas privzemajo nove in zahtevnejše naloge, prilagajajo se novim tehnologijam in novim sistemom za posredovanje znanja in vsakršnih informacij Sodobna knjižnica ne izposoja več samo knjige, temveč tudi kasete in plošče, vsakovrstne Pač programe in še kaj drugega Kot tudi pri knjigah že dolgo ne gre več samo za pesmi, povesti ah romane, temveč za vsa mogoča strokovna in poljudno znanstvena področja, za posredovanje informacij, ki so za človeka bistve-
nega pomena, za znanje o kolju, zdravju, vzgoji, za najrazličnejša vprašanja, ki opozarjajo na doseženo razvojno stopnjo človeštva in odpirajo vprašanja njegovega nadaljnjega razvoja Ne gre več samo za umetnost ah kulturo v širšem smislu, današnja knjiga govori o vsem, do česar se je človeštvo dokopalo v svojem razvoju. Vse to znanje je danes dostopno tudi na druge načine, prek računalnikov, prek avdio in video programov, ki lahko strežejo vsem našim potrebam, vsem starostnim stopnjam od osnovnošolskega otroka do upokojenca, vsem panogam industrijske in obrtne dejavnosti, tako kmetijstvu kot družbenim službam S satelit skim m kabelskim prenosom bodo vsa znanja tega sveta in človekove stvaritve vseh kontinentov postopoma postajale dostopne vsem prebi valcem tega planeta. Takšna občinska knjižnica lahko postane in je že pomemben vozel vzgojnega, izobraževalnega in splošnoinformacijske ga sistema, sprejemnik in posrednik znanja, ki se oblikuje v ožjem druž benem prostoru; kot tudi tistega Sir šega iz svetovnega prostora
V razvoj z novimi spoznanji
Sodobna knjižnica je in mora biti, vpeta v najnovejše tokove duhovnega in tehnološkega razvoja Očitno se v tem trenutku teh potreb zavedajo že mnogi Slovenci Vse več je prizadevanj, da bi se osvestili sedanjega stanja in naš prihodnji razvoj usmerjali v skladu z novimi spoznanji in realnimi razvojnimi možnostmi To, kar smo v svojem dosedanjem razvoju že dosegli, je obremenjeno ne samo z dolarskimi dolgovi, temveč tudi z mnogimi moralnimi in političnimi hipotekami, ki jih bodo pla-
čevale in na svoji koži občutile še naslednje generacije   To deželo, Slovenijo, smo ekološko obremeni h, kot bi tu živelo 10 milijonov ljudi, več kot polovico naših voda je onesnaženih za cela desetletja naprej, propada nam polovico gozdov, naša mesta in industrijska središča so postala kloake škodljivih snovi in legla zastrupljenega ozračja. Čiste ga zraka ni več nikjer pri nas, tudi na vrhu Triglava ne Res, da vse te tegobe niso samo posledica naše lah komiselnosti, da k nam prihajajo tudi od drugod, vendar je naš doma či delež pri tem prav občuten in mnogih stvari, ki so v naši moči in v dometu naših spoznanj, nismo uredili kot bi bilo treba in jih tudi zdaj še ne urejamo tako kot že vemo, da bi jih morali Zdaj bi nam že moralo biti jasno, da nihče drug. razen nas sa mih, ni odgovoren za nadaljnji razvoj Slovenije
Izgubljene generacije
Vemo, da ni dobro in da ni prav, da naši ljudje iščejo kruh in boljše življenje drugod po svetu V vsaki generaciji izgubimo stotine in stoti ne visokokvalificiranih, inovacij in izumiteljstva sposobnih kadrov, ki dosežejo ugledna mesta v svetovno znanih znanstvenih ustanovah in v tehnološko najbolj razvitih sistemih Prav nič se ne kaže tolažiti s tem, da je to svetovni proces, da migracijski tokovi potekajo od juga proti seve ru, od vzhoda proti zahodu Odgovoriti si bomo morali, zakaj je tako pri nas in ah nismo sposobni ustvariti privlačnejših življenjskih pogojev za vse ustvarjalne ljudi tukaj, doma Če se in kadar se to vprašamo, kaj hitro spoznamo, da gre tudi za tipično naše, ozkosrčne in zaplotniške, dogmatske in ideološke ovire, ki ne služijo več napredku in mu zlasti v prihodnje ne morejo več služiti
Interventni zakoni nas potiskajo vedno niže
Ta naša dežela si je zgradila že preveč tovarniških zidov, to, čemur rečemo ekstenzivni razvoj, se zdaj kaže v tovarnah, ki nimajo domače surovinske osnove, so potraten porabnik energije, ne morejo dobiti delavcev iz lastnega naravnega okolja, za svoje izdelke pa morajo iskati tržišče predvsem na tujem. S tem smo dosegli, da prekomerno uničujemo svoje naravno okolje. Očitati bi si morah, da nismo dovolj hitro sledili tehnološkemu razvoju, da nismo dovolj hitro prestrukturirali svoje industrije in celotnega gospodarstva, da nismo dovolj hitro razvijali drobnega gospodarstva, da nismo dovolj zaščitili svojega narav nega okolja, gozdov in planinskih predelov, da nismo hitreje razvijali hribovsko gospodarstvo in turizem, ker imamo dobre zglede za to pri najbližjih sosedih, da nismo posodobili našega cestnega križa od Gori ce in Kopra do Maribora, od Jesenic do Zagreba, ker bi bih na ta način največ storili za razvoj in napredek cele Jugoslavije
Toda, če hočemo premagati krizno stanje in prepričani smo, da ga je mogoče in da ga je potrebno premagati, potem tega ne bomo dosegli z najrazličnejšimi omejevalni-
mi ukrepi in intervencijskimi zakoni, ki nas potiskajo na vedno nižji nivo na vseh področjih družbenega življenja, čeprav obljubljajo ravno na sprotno Kaj smo pozitivnega dosegli v zadnjem letu? Zmanjšali smo izvoz in z njim devizni dohodek, zmanjšuje se reproduktivna moč gospodarstva, znižujejo se osebni dohodki, znižuje se osebni standard, znižuje se kvaliteta in obseg družbe nih dejavnosti
Za izhod iz krize - več znanja, duha in srca
Če torej hočemo premagati to krizno stanje, ga lahko premagamo le z boljšim, bolj kvalitetnim delom, z večjo delovno učinkovitostjo, kar pomeni, da bomo dajali prednost tistim dejavnostim, ki varčujejo z energijo in zahtevajo več znanja, več visokokvahficiranega strokovnega, umskega dela Takšno delo mora hkrati zagotavljati tudi vzdrževanje čistega, naravnega okolja in zagotavljanje normalnih življenjskih pogojev Odločno bo treba spreminjati tudi naša družbena razmerja Večina je preobremenjena z delom, iz tega izhaja visoka stopnja delovne invalidnosti, visoko število nesreč pri delu in na cestah, preveč naših ljudi je potisnjenih v življenjske stiske, iz katerih se rešujejo z alko holom ali celo z odrekanjem življe nju
Višjo in drugačno razvojno stopnjo bomo dosegli le, če bomo v našo prihodnost vložili več znanja, več duha in več srca, zato moramo mlade rodove vzgajati v razumeva nju naše preteklosti, v ljubvezni do vsega tistega, kar so pretekli rodovi vložili v razvoj te dežele, v spoštovanju do vseh žrtev, ki so bile potreb ne, da smo ohranili svojo samozavest m svojo samobitnost in priviha-nh na prag 21 stoletja, ki je in mora biti v Evropi (če ne že na vsem svetu) stoletje miru, mednarodnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja vseh jezikov in kultur V tej in takšni prihodnosti je prostor tudi za majhne narode, kot je naš in v to stoletje moramo vstopiti pripravljeni
Vse to govorim zato, ker bi vas rad prepričal, da nadaljujete z delom, ki ste ga začeli z izgradnjo te knjižnice, da storite vse za nadaljnji razvoj kulture, izobraževanja, telesne kulture in zdravstva na svojem območju, da bodo naši zanamci vstopali v 3. tisočetje zdravi, samozavestni, oboroženi z znanjem in zgodovinsko zavestjo, ki narekuje spoštovati svoj jezik in svojo kultu ro, prav tako kot tudi jezike in kultu re vseh narodov, še posebej tistih, s katerimi živimo v bratski skupnosti, ker so to tudi temelji zdravega gospodarstva Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi ta skupnost bila kos svojim nalogam tudi v prihod nje, da bi omogočala zdrav razvoj vsem svojim delom, vsem narodom in narodnostim, ki jih združuje
Žal ima ta skupnost večkrat tudi nesrečno roko pri urejanju razrahljanih družbenih razmerij. Mnogi ukrepi ne upoštevajo specifičnosti posameznih področij in s posegi vsevprek prinašajo namesto olajšanja nove težave
Nekatera izhodišča za program in delovanje nove logaške knjižnice
Z omejevanjem samoupravljanja bomo težko našli pot iz težav
Vsi se zavedamo, da so za dosego ciljev potrebne tudi žrtve in pripravljeni bi jih bili prevzeti, če bi lahko verjeli, da nas popeljejo iz težav. I oda dogajajo se povsem nesprejemljive stvari S predpisi nam omejujejo takoimenovano porabo, tudi na področju izobraževanja, celo na podrpčju kulture Za kulturo smo v najboljših časih namenjali komaj pol odstotka družbenega proizvoda, večino sredstev za kulturo smo zbrali zaposleni, za kar smo dajali pol odstotka svojih brutto osebnih dohodkov Z omejevanjem teh sredstev zdaj skušajo razbremenjevati gos; podarstvo, a je očitno, da gre ža majhna, in v primerjavi s tistim, kar se troši drugod, zanemarljiva sredstva A ne samo to, prepoveduje se delavcem, da bi iz svojega osebnega dohodka združevali sredstva za kulturo, zdaj je samoupravljanje na tem področju bistveno prizadeto, da ne rečem ukinjeno, kot da bi nam zakon lahko predpisoval, koliko kulture bomo imeli.
Seveda, so takšna razmerja nevzdržna, v nasprotju s samoupravnim sistemom, z osnovnimi pravicami delovnega človeka in v nasprotju z ustavnimi pravicami republike, da ureja ta področja in odgovarja za razmere na teh področjih
Naj bi se sredstva za kulturo razpolovila?!
Z uveljavitvijo novega dohodkovnega zakona se bo v težavnem položaju znašla zlasti slovanska knjiga. Doslej smo bili prepričani, da je posebnega družbenega pomena in je tudi bila deležna posebne družbene skrbi, zdaj pa naj bi knjiga bila blago kot vsako drugo blago.
Na uredništvo je prišlo prijazno pismo, bralke, ki se je oglasila zaradi prispevka objavljenega v turističnem kotičku, marca.
Takole piše:
Ko sem prebrala vaš turistični kotiček, me je kar streslo. Pred leti smo s tovarišem Smodišem na čelu lepo sprejemali turiste, čeprav samo prehodne Sedaj je v Logatcu to vse umrlo. Škoda, da nimamo več recepcije, oziroma turistične pisarne, kot je bila nekdaj. Marsikateri turist bi se rad ustavil pri nas, če bi mu znali kaj ponuditi
Zato priporočam, da se turistično društvo znova aktivira. Z njegovo pomočjo bi lahko obogatili naš prelepi Logatec in s turizmom zaslužili tudi marsikateri dinar.
Pripravljeni moramo biti še na druge težave, pripravljeni moramo biti na to, da se bodo dovoljena sredstva za družbene dejavnosti še zmanjševala, da se bodo ta sredstva v občini in v republiki še letos skoraj prepolovila. Nedvomno bo hudo prizadeta ljubiteljska dejavnost, odreči se bomo morali dobršnemu delu kulturnih dobrin iz tujine, pa tudi naši nastopi zunaj bodo vse bolj redki.
Z lastnimi močmi v prihodnost
Vendar v tej težavni situaciji ne smemo pozabiti tega, kar smo v svojem razvoju že dosegli, ne smemo pozabiti svoje kulturne samobitnosti, ne svojega jezika in ne vsega drugega kar smo v stoletja trajajočem kulturnem razvoju ustvarili, in kar nam omogoča, da se danes lahko vključujemo v najnovejše in najnaprednejše duhovne in tehnološke tokove v Evropi. Povsod, v delovni organizaciji, kjer združujemo delo, v krajevni skupnosti, kjer živimo, se bomo morali vprašati, kaj lahko storimo in kaj moramo storiti, da si bomo zagotovili kolikortoliko nemoten razvoj tudi v prihodnje. Pri tem moramo računati tudi na svoj osebni prispevek, tudi na žrtve, tudi na odpoved kakšnemu osebnemu ugodju, da bomo lahko podprli tisto, kar bo potrebno v naše skupno dobro, kar bo v korist našega razvoja, naše prihodnosti.
Zdaj in v prihodnje bo še bolj kot je bilo doslej, od nas samih odvisno, kakšna bo naša prihodnost, od nas samih bo odvisno, kaj bomo pripravljeni storiti zanjo.
Takšen dogodek kot je današnji, takšen dokaz, kaj je mogoče storiti s skupnimi močmi, vas bo tudi v prihodnje spodbujal k skupnim ciljem
Naj vam na koncu čestitam za vse, kar ste za razvoj svojega kraja in še posebej za razvoj svoje kulture, že storili.
Kulturni zemljevid Slovenije je sestavljen iz mnogih takšnih točk, kot je ta, in vse te sestavljajo skupno stavbo slovenske kulture
Za objavo pripravil maš
Najbolje bi bilo, da bi sklicali sestanek Še nekaj nas je, ki bi želeli sodelovati
Strinjamo se z vami. Logatec je turistično skoraj popolnoma zamrl. Povejmo samo tole: po odhodu nekaterih aktivnih članov turističnega društva so nastale velike kadrovske težave, ki so v naši občini pravzaprav na vseh področjih izredno hude. Pred kratkim pa so se le zbrali nekateri mlajši, za razvoj in turistično obuditev pripravljeni ljudje. Upamo, da bodo vaše pismo prebrali in napisali kaj več o njihovem delu in načrtih.
Uredništvo
Programiranje dejavnosti, ki doslej ni imela niti osnovnih možnosti za skladen razvoj, je težka, odgovorna in zavezujoča naloga. Oporišča, ki nam jih daje dosedanja zgodovina knjižničarstva v Logatcu, so dragocena
Klic k javni razpravi
Zato menimo, da lahko dober program nastane le s sodelovanjem številnih dejavnikov ob upoštevanju strokovnih zahtev ter materialnih, kadrovskih in drugih možnosti in raznoterih kulturno izobraževalnih potreb v naši občini. Naši predlogi morejo biti potemtakem le izhodišče za široko in organizirano javno razpravo, ki naj strne najžlahtnejše zamisli v pretehtan in celovit program K skrbnosti, premišljenosti in demokratičnosti načrtovanja knjižničarske in drugih kulturnoizobraže-valnih dejavnosti v novih prostorih nas zavezuje najprej in predvsem dejstvo, da so v celoti nastali iz sredstev občinskega samoprispevka Temeljno načelo programa mora biti torej IZPOLNITEV PRIČAKOVANJ, zaradi katerih so se ljudje odločili, da si zgradijo sodobno knjižnico
Nadaljevanje zavzetosti
Ko predlagamo svojo zamisel udejanjanja teh pričakovanj, si ne domišljamo, da se prava zgodovina knjižničarstva začenja šele z nami Prav nasprotno! Svojo vlogo vidimo v nadaljevanju tistega zavzetega in požrtvovalnega dela, ki so ga utelešale dosedanje logaške knjižničarke; Ana Tolazzi, Marija Željko pa Marinka Cempre-Turk, ter z njimi vsi, ki so kakorkoli prispevali k dograditvi novega poslopja in k izboljšanju pogojev za knjižničarsko dejavnost Z največjo vnemo nameravamo izrabiti številne prednosti novih prostorov, vključno z možnostjo, da jih učinkovito napolnimo z novimi vsebinami, kar je obenem tudi obveza, če želimo upravičiti tako velikopotezno naložbo Ljudje, ki so dali denar za novo knjižnico in tisti, ki so jo zanje zgradili, so po našem mnenju gledali vsaj dvajset, če ne več let v prihodnost (bodimo sodobni: v enaindvajseto stoletje!) in najmanj tako daleč bo moral seči tudi program Pri načrtovanju bomo morali uskladiti naše ideje, možnosti in predvidevanja z zakonskimi besedili, ki urejajo področje knjižničarstva v vsej republiki (Zakon o knjižničarstvu iz leta 1982, Ur list SRS štev 27, Normativi in standardi za sploš-noizobraževalne knjižnice, Poročevalec KSS, štev 28) in z delovnimi in finančnimi programi občinske kulturne in drugih SIS, za katere je knjižničarstvo življenjskega pomena.
Zoper siromašenje razvoja
Predvsem bo treba preseči pred sodek, po katerem je mogoče vso problematiko knjižničarstva in de javnosti, ki ga spremljajo, preprosto odriniti v naročje kulturne skupnosti, ki je na tem mestu o tem le mi mogrede - zaradi novih interventnih zakonov in utesnjenega gospodarskega položaja, finančno na zelo neudobnem Če je kjijižnica že v neprimerno slabših delovnih razmerah pridobila članstvo dobre tretjine logaških občanov, tedaj je nevzdržno, da celotna družbenopolitična skupnost ne bi vpregla vseh moči in preprečila siromašenja razvoja tako pomembne dejavnosti.
Organizacijsko gledano, bo morala javna razprava o programu knjižnice, ob strokovnih delavcih (v povezavi z republiško matično služ bo) zaobjeti še kulturno skupnost in druge SIS, kulturne organizacije in društva obenem z DPO, predstavniki DPS in gospodarskimi organizacijami Naloga strokovnih delavcev knjižnice bo, skupaj z republiško matično službo pri NUK, zagotoviti strokovne temelje za razpravo, občinska kulturna skupnost naj bi postavila knjižničarstvo - kot eno svojih temeljnih dejavnosti - v kontekst celovitega kulturnega razvoja občine Predstavniki IS občine, bodo morali jasno opredeliti sistemske možnosti financiranja knjižničarstva in celotne kulture v občini Od družbenopolitičnih organizacij, še posebej socialistične zveze pričakujemo, da bodo zagotovile politično podporo oblikovanju programa Prepričani smo, da bodo svoje interese za knjižničarstvo izpovedali tudi SIS za izobraževanje in SIS za raziskovalno dejavnost, kar velja tudi za vse kulturne organizacije in društva
Za razumljeno menjavo dela
Nazadnje, in ne po naključju, vabimo k razpravi gospodarske organizacije Prepričani smo, da imajo le te zelo otipljive interese na področju knjižničarstva, tako v smislu zadovoljevanja kulturnih kot izobraževalnih in drugih potreb Za spremembo tokrat ne rožljamo že kar v naprej s prazno blagajno, pač pa POZIVAMO DELOVNE ORGANIZACIJE naj najprej povejo, kateri so njihovi interesi na področju knjižničarstva in česa si ob njem še želijo v novih družbenih prostorih in šele na podlagi tega opredelijo svojo pripravljenost, predvsem pa trenutno finančno zmožnost za sooblikova-nje programa Zavedamo se, da je gospodarstvo v nezavidljivem položaju in da so možnosti, ki izhajajo iz svobodne menjave dela, prej skromne kot kaj drugega Globoko
Turistični kotiček
NOVICE
8
smo prepričani, da je v današnjih razmerah vsakršna svobodna menjava dela bolj kot kdajkoli odvisna od kvalitete programov, torej dela, ki naj ga svobodno menjamo Svobodne menjave si tokrat, poudarjamo, ne predstavljajmo kot menjavo meglenih vizij za otipljiva finančna sredstva Če zaostrimo, nihče pa tudi kulturna dejavnost niti nima pravice pričakovati podpore gospodarstva, če ni sposoben zagotoviti ustrezne protivrednosti Ob sklepanju eventuelnih samoupravnih sporazumov pričakujemo torej trdna po5ajanja. kjer naj vladajo argumenti in smotrnost
Ponuditi čim več -uresničiti vsaj nekaj!
Menimo, da naj bo program pogumen in nudimo svoje predloge pod že znanim načelom PONUDITI ČIMVEČ - URESNIČITI VSAJ NEKAJ Ponuditi veliko, da bo zavest, ko bodo okoliščine dopuščale uresni citev, realizirati vsaj tisto, kar trenutno zmoremo in po čemer je med občani največ povpraševanja Omenimo še. da je temeljna knjižničarska dejavnost (obdelava in izposoja gradiva) malodane do potankosti določena z zakonskimi predpisi, medtem ko so velike možnosti izbi ie za različne interesne skupine v programiranju dodatnih dejavnosti Preden podamo svoja programska izhodišča, se moramo še nekaj časa pomuditi pri okvirnem ugotavljanju trenutnih razmer, torej prepada med merili ki jih moramo slediti, če želimo iti v korak s časom, ter tistim, Kar sedaj imamo in zmoremo. Predvidevamo, da bo mogoče ta prepad premostiti le z učinkovitim srednje ročnim in dolgoročnim načrtova njem - v mislih imamo torej dolgot rajen in sistematičen proces in ne nekaj, kar lahko zraste v letu ali dveh (vendar ne fantom procesa kot opravičilo za prelaganje in odlašanje)
Za matičnost knjižnice
Pridobili smo torej sodobne in standardno opremljene prostore, a s tem še zdaleč nismo stopili v kolesje, ki bi nas od tu dalje potiskalo v kulturno blaginjo Novi prostori so šele prvi, četudi zelo pomemben -od številnih pogojev za »novo poglavje« v razvoju knjižničarstva v naši občini in čaka nas še obilo trdega dela, preden bodo odpravljene poslednje ovire celo zgolj za uvrstitev naše knjižnice med matične knjižnice po standardih NUK Po teh merilih, ki jih določa trenutno veljavni zakon o knjižničarstvu - ta pa sledi mednarodnim merilom - bo logaški knjižnici tudi v naprej, do nadaljnjega, priznana kvečjemu le po-go|na matičnost Eno od določil zakona namreč zahteva kot pogoj za matičnost ustrezno strokovno-kad-rovsko zasedbo - najmanj 6 zaposlenih - ki pa je naša občina, vsaj v tem trenutku, predvsem finančno ni sposobna zagotoviti Nemara se bo kdo vprašal, čemu ves ta vik in krik okrog matičnosti in standardov, Na-lijmo mu čistega vina! Matičnost knjižnice vsebuje nujnost polne strokovno-kadrovske zasedbe šestih zaposlenih (ker le taka zasedba
omogoča normalno delo po merilih, ki jih določata zakon in normativi), število zaposlenih pa je hkrati pogoj za samostojnost knjižnice kot pravne osebe-delovne organizacije. Ta samostojnost pa kajpada pomeni dvoje ali celo troje;
knjižnica sama gospodari s po-splopjem. v katerem posluje ter z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki so ji sistemsko namenjena - pa tudi s tistimi, ki jih eventuelno pri-gospodari z lastno dejavnostjo;
matična knjižnica skrbi za razvoj knjižnične dejavnosti na celotnem območju, kateremu pripada,
prav zato so ji namenjena še dodatna sredstva, ki se, v kolikor knjiž niča ni matična, stekajo v druge dejavnosti Takšna knjižnica ima kot delovna organizacija svoj statut in temeljne samoupravne listine, vodstvo in strokovni svet, kateremu je to vodstvo odgovorno Strokovni svet knjižnice sestavljajo delegati širše družbene skupnosti, ki določajo politiko knjižnice, knjižne nabave m opravljajo druge zakonsko predvidene dolžnosti Le takšna in tako urejena knjižnica lahko zagotavlja nemoteno uresničevanje programa, ki mora poleg temeljne dejavnosti da bi zadostil sodobnim zahtevam -vsebovati tudi širok spekter sprem Ijevalnih dejavnosti Toliko v grobem povzetku o tistem, čemur moramo slediti (za javno razpravo bodo na voljo veliko temeljitejši podatki obenem s temeljnimi, že navedenimi strokovnimi besedili) Mimogrede naj omenimo le še perspektivo, ki jo je treba temeljito pretehtati, namreč možnost povezave knjižnice z oblikovanjem bodočega kulturnega hrama Narodnega doma - delovne organizacije, ki bi skrbela za celovi tejše zagotavljanje kulturnih potreb v Logatcu
Namesto osebne izkaznice
Imamo knjižnično stavbo, eno najlepših v Sloveniji, ki ustreza vsem predpisom in merilom, in prostore, ki kar kličejo po programu dodatnih dejavnosti V knjižnem fondu je ok roglih 15000 enot (revij ne štejemo) Mimogrede pogoj za pridobitev ma tičnosti so tri knjige na prebivalca -torej 30000 knjig Imamo tudi tri podružnice (Tabor, Rovte in Hotedr šica) ter vsega dva zaposlena (eden za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Da bo sploh mogoče misliti, kako naporno je bilo delo dosedanjih knjiž ničarjev in kaj čaka novo ekipo, navajamo kratek izvleček iz Normativov in standardov za splošnoizobra ževalne knjižnice (navedeno mesto str 76)
10 Časovni standardi za oprav Ijanje najpogostejših strokovnih del v SIK
10 2 Standardi za individualno delo so
12 2 1 inventarizacija knjižničnega gradiva (brezakcijske priprave),
- 10 naslovov v eni uri, abecedna imenska kategorizacija (samostojna za zahtevnejša nova dela) - 2 naslova v eni uri,
- univerzalna decimalna klasifikacija strokovne literature (samostoj
na za zahtevnejša dela) 2 naslova v 1 uri«
To je le 1/15 (ena petnajstma!!) del. ki jih navaja omenjeno gradivo Vzemimo, da knjižnica letno nabavi 100 naslovov, to pomeni, da bomo matičnost po tej plati dosegli šele v petnajstih letih Pred seboj imamo obsežno računsko operacijo, ki jo prepuščamo vam. dragi bralci - katere rezultat je, ob dveh zaposlenih (ki nenazadnje knjige tudi izposoja ta bralcem), naravnost zastrašujoč Morda se bo našel kdo, ki potihem že preklinja nas, ki mu vse to govo rimo in se zasanjano ozira v čas, ko je bilo vse tako zelo preprosto Pa ni bilo! Knjižničarkam ni preostajalo nič drugega kot da so knjige izpo sojale, ne glede na to, da jih iz ob jektivnega pomanjkanja časa niso mogle v celoti opremiti Če pa knjiga ni opremljena tedaj tudi ne more biti del enotnega komunikacijskega sistema, kar bi naj knjižnica bila. za
katerega je bistvenega pomena, da je vsak njegov element v vsakem trenutku dostopen vsakomur, ki ima ključ do sistema Ključ knjižnega sistema pa so katalogi, v katere so knjige uvedene in iz katerih je raz vidna točna lokacija vsake enote Vsaka enota pa mora biti označena še na druge načine
Tako nam ostaja nehvaležna dediščina, da bomo morali poleg teko čih opravil še zapolnjevati vrzeli, ki so nastale v vsej dosedanji zgodovi ni logaške knjižnice, seveda ne po krivdi knjižničark, ki so v nemogočih delovnih pogojih z veliko truda reši le vsaj tisto kar se je rešiti dalo in s tem omogočile, da današnja knjižnica sploh stoji Koliko dela bosta zmogla dva zaposlena naj bralci presodijo sami, še zlasti, ker je velik del knjižničnega gradiva komajda še uporaben zaradi poškodb, tako da ga bo treba nadomestiti ali celo odpisati
Sa
»Slovenijales«
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE m.sol.o., LOGATEC
Izvršilni odbor DS DSSS
K A. I
OGLAŠA
prosta dela in naloge
varovanje premoženja
Zaposlili bomo tri delavce za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom
Pogoji:
- delavec ozkega profila - II zahtevnostna stopnja;
- izpolnjevanje določil 4 člena Pravilnika o zavarovanju premoženja v OZD;
- 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj;
Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku oglasnega roka
SOZD MERCATOR, KIT DO ROŽNIK, TOZD ».Dolomiti« 61000 Ljubljana Tržaška 37/b
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge;
POSLOVODJE - PRODAJALCA
za prodajalno TRATE
Pogoji: končana šola za prodajalce in 2 leti delovnih izkušenj
Posusno delo je tri mesece
Možnost nastopa dela po dogovoru oziroma 1 7 1987
Kandiati naj pošljejo pisne prijave v kadrovsko službo Mer-cator TOZD DOLOMITI, Ljubljana, Tržaška 37/b, 8 dni od dneva objave v glasilu
Šamac - Sarajevo -štirideset let
Maja letos je minilo 40 let, od kar smo se vrnili iz Bosne, z delovne akcije Šamac Sarajevo
To je bila ena izmed najbolj množičnih udeležb mladih iz Logatca na akcijah v drugih republikah. Na sestanku mladinske organizacije in na pobudo organizacije SKOS-a smo marca 1947 sklenili, da gremo na akcijo Kam? V Bosno
33 mladih iz Logatca in še 32 brigadirjev iz Rovt, Laz, Loža, Starega trga, Cerknice in drugih krajev, smo organizirali v Notranjsko četo, v sklop Triglavske brigade, ki je štela 5 čet, to je preko 300 mladih brigadirjev
Za komandirja čete smo izvolili tovariša De Gleria Dušana, za statis-tičarja pa mene Četa je štela 65 brigadirjev, ki so se pri delu zelo izkazali Danes teče tam moderna želez niška proga
Konec marca 1947 smo se zbrali na železniški postaji Logatec in se s tovornimi vagoni odpeljali do Slavonskega Broda Pot je bila dolga Če se je vlak za nekaj minut ustavil, je kakšen brigadir skočil po svežo vodo, da nismo bili žejni.
V Slavonskem brodu smo šli čez Savo v Bosanski brod, od tam pa proti Doboju do vasi Kožuhe, kjer sta nas čakali dve leseni baraki s pogradi, odeje in brzoparilnik za kuhanje hrane. Brigadirke so se namestile v eno barako, brigadirji pa v drugo Že drugi dan smo dobili orodje kramp, lopato, samokolnico in »BT«, s katerim smo tlačili navo-ženo zemljo na nasip
Dobili smo tudi orožje, saj smo poleg dela na progi, morali ponoči
stražiti tudi okoli naših barak. Še vedno so se pojavljali ostanki četni kov in drugih sovražnikovih skupin, da bi motili našo skupnost Delovno i vzdušje je bilo izredno. Čete smo rned seboj tekmovale, katera bo več naredila Osvajala se je prehodna zastavica, ki pa jo je večkrat dobivala naša četa. Zgodilo se je celo to, da smo morali menjati med četa mi statističarje zaradi kontrole dela na nasipu. Prehodno zastavico smo osvojili, jo prinesli v Logatec, žal pa se je nekje izgubila
Samokolnice so bile lesene, kovinske z gumijastim kolesom nismo poznali, hrana iz »kazana« je bila do bra, saj so jo kuhale naše ženske.
Za kakšen priboljšek pa smo večkrat dobili tudi pakete, ki jih je pošiljal tov. Jančar Ludvik. V njih bilo pecivo, čokolada in celo ciga . roti
Po 50 ih dnevih garanja smo se vrnili v Logatec Več brigadirjev in brigadirk je imelo pripeto značko -.UDARNIK«
Brigadirjev-veteranov    te po membne akcije je v Logatcu še nekaj Spominjam pa se pokojnih bri gadirjev- udarnikov: tov. Vinka Žusta, Toneta Masleta, Danice Ožbolt in drugih, s katerimi smo delali ob pa roli »dok traja obnova nema odmo ra« Vse težave smo prebrodili Ob prostih dneh smo organizirali kultur ni program, ob harmoniki zapeli in tudi Zaplesali
To sem zapisal zato, da bi nas naša mladina posnemala in se vključila v mladinske delovne brigade.
Brigadirski zdravo! Radko Marušič
Vzgojni zavod Logatec in zveza kulturnih organizacij vas vabita 12. junija v park za zavodom v Gornjem Logatcu.
Obeta se vam prijetno popoldne v družbi kiparjev in slikarjev. Na slikarsko kiparskem pikniku bodo sodelovali mnogi znani in manj znani likovni ustvarjalci, šolarji in otroci iz vrtca
Še posebej toplo pa vas vabimo na koncert skupine IST-RANOVA, ki igra ljudsko glasbo Istre. Koncert bo ob 20.30 uri, piknik pa se začne ob 14. uri.
I
Društvo mladih glasbenikov praznuje letos petnajsto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti vas vabimo na
KONCERT, ki bo 13. junija 1987 ob 20,30 uri pri vodnjaku na Čevici.
Na koncert posebej toplo vabimo vse naše nekdanje člane!
Pomen in izvajanje ustne nege
Nadaljujemo s serijo člankov, ki jih pripravlja dr. Polonca Keršič in so namenjeni zobni preventivi. Še prej pa opravičilo. V članku »Da bodo naši zobje bolj zdravi« je tiskarski škrat pomagal, da imamo v Logatcu bolj zdrave zobe, kot je res. V tabeli je v drugi vrstici podatek za dobro ustno higieno za Slovenijo napačen. Ne znaša namreč 11,5 %, ampak 41,5 %.
Ustna nega je nadvse pomembna za vzdrževanje zdravja zob in za preprečevanje zobne gnilobe ter drugih ustnih bolezni. Obloge se navadno pojavljajo-v-zanemarjenih ustih. Pri ustni negi je najpomembnejše redno in pravilno čiščenje zob. Zobe moamo čistiti vsaj trikrat na dan, posebno zjutraj in zvečer Priporočljivo je zobe očistiti tudi po vsaki malici in hrani, ki je vsebovala ogljikove hidrate Najbolj pomembno pa je, da zobe temeljito očistimo vsak večer pred spanjem
Zvečer je v ustih namreč množica zaostalih ogljikovih hidratov in druge hrane, ki se je nabrala čez dan, posebno če si zob po obroku nismo očistili Ogljikovi hidrati začnejo ponoči pod vplivom bakterij razpadati. Pri tem se tvorijo kisline, ki topijo trda zobna tkiva Ker je proti jutru kislost sline največja, nastopijo takrat idealni pogoji za nastanek zobne gnilobe (kariesa). Kako si pravilno čistimo zobe?
Opazili smo, da si večina ljudi zobe čisti napačno. Pri čiščenju je odločilna zobna ščetka in ne zobna krema Zobe čistimo tako, da s ščetko drgnemo od dlesni proti
zobu in ne obratno! Najprej očistimo grizne ploskve zob (sprednjih in zadnjih, zgornjih in spodnjih). Nato začnemo čistiti na desni (levi) strani zgoraj tiste ploskve zob, ki gledajo proti licu Paziti moramo, da so pri zgornjih zobeh potegljaji s ščetko vedno usmerjeni v smeri od dlesni na zob Nato očistimo ploskve des nih (levih) spodnjih zob Spodnje zobe čistimo vedno od spodaj navzgor - to je od dlesni protizobu Na enak način očistimo vse notranje ploskve zob To je od strani, ki gledajo proti jeziku Zapomniti si moramo pravilo čiščenja ZOBE ČISTIMO VEDNO V SMERI OD DLESNI PROTI ZOBU, ZGORNJO VRSTO OD ZGORAJ NAVZDOL, SPODNJO VRSTO PA OD SPODAJ NAVZGOR! Enako čistimo tudi sprednje, zgornje in spodnje zobe
Sredstev za nego ust poznamo veliko Najpomembnejša pa je zobna ščetka, saj z njeno pomočjo odstranimo ostanke hrane iz zobnih površin in medzobnih prostorov, masiramo dlesni in čistimo ostala ustna tkiva.
dr Polonca Keršič Zdravstveni dom Logatec
RAZPIS LICITACIJE
Na podlagi sklepa razpisuje ZS Mercator - Kmetijska zadruga Logatec javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva: - počitniško prikolico ADRIA IMV de luxe - 450-L-Caravan Leto nabave 1977, z začetno izklicno ceno 1 200 000 din. Licitacija bo v petek 12. junija 1987 ob 9.00 uri, v remizi M KZ Logatec, na Stari cesti.
Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje zastaviti 10 % varščino od začetne izklicne cene 1.200.000,- din pri blagajni M KZ Logatec.
Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec.
Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije na dan prodaje
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine.
Vse informacije v zvezi z licitacijo dobijo interesenti na sedežu M KZ Logatec vsak delovnik od 6. - 14. ure.
Rastemo pod Titovo zastavo -za srečno pot v 21. stoletje
To je bilo geslo srečanja osnovnih šol narodov in narodnosti SR Srbije, ki je bilo v Kovačici v SAP Vojvodina.
Bili smo gostje OŠ Edvard Kardelj Kovačica, ki je bila organizator jubilejnega. 25 bratskega kola Med našo šolo in šolo v Kovačici so se od pobratenega leta 1980 pa do danes stkale prisrčne, prijateljske vezi V bratskem kolu. ki ga sestavlja 16 šol različnih narodnosti iz SR Srbije, so s kulturnim programom sodelovali tudi naši pionirji Letošnje srečanje je bilo še posebno svečano, sa| |e potekalo v letu, ko proslavljamo 50-letnico prihoda tov Tita na čelo KPJ ter 45-letnico Zveze pionirjev Jugoslavije.
Srečni in ponosni smo, da smo se lahko udeležili srečanja, ki na tako plemenit način utrjuje in širi bratstvo in enotnost, največjo vrednoto naše revolucije
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili udeležbo na nepozabnem tridnevnem srečanju,
UDELEŽENCI
Srečanje pionirjev šol Edvarda Kardelja
Kovačica v avtonomni pokrajini Vojvodina je bila cilj naše poti. Po tovah smo po ravnini, ki se mi je zdela neskončna, mimo cvetočih polj. naftnih vrtin, skozi vasi in mes ta
Učenci in učitelji osnovne šole Edvarda Kardelja ter predstavnika občine Logatec smo bili gostje pobratene šole v Kovačici Novi pnja telji so nas zelo lepo spreieli Spoznala sem Ivano in njeno družino Vsi so bili pri|azni in gostoljubni Poka zali so mi svoje mesto, njegove znamenitosti in posebnosti.
Drugo jutro smo imeli svečan zbor pionirjev Predsedniki pionir
skih organizacij so odnesli cvetje na grob maršala Tita Zvečer smo se na reviji folklornih skupin predstavili tudi plesalci in pevci iz Logatca. Vsi so nam navdušeno ploskali Srečni smo zapeli in zaplesali tudi na ulici V nedeljo zjutraj smo se odpeljali na Deliblatsko peščaro Naše srečanje v Vojvodini smo zaključili z bratskim kolom vseh udeležencev
Ivana Cica. Dustko, Boro, Saša, Bojana Karmen, Tjaša Boštjan. Žiga Srbi Slovenci, Jugoslovani smo sklenili prijateljstvo, ki bo še dolgo trjalo
Jerina Bojana 4 a OŠ Edvard Kardelj
PETROL MOTEL LOM VABI K SODELOVANJU
upokojence, študente in druge, ki so prosti v sezonskih mesecih, to je od 1. junija do 30. avgusta.
Pridružite se nam! Pomagajte nam popestriti turistično ponudbo na avtocesti!
Iščemo:
- 5 kuharjev (delo je za nedoločen čas),
- več delavk za pomoč v kuhinji (delo je za določen oziroma nedoločen čas), nudimo možnost priučitve.
- N» DELAVKE ZA POMOČ PRI VZDRŽEVANJU HIGIENE PROSTOROV.
K sodelovanju vabimo tudi dijake in študente za pomoč pri strežbi.
Ni potrebno, da imate strokovno izobrazbo, dovolj je nekaj izkušenj in veselje do dela v gostinstvu.
Delavce bomo stimulativno nagrajevali. Marljivim delavcem se obeta dober dodatni zaslužek. Delo je dopolnilno - pogodba o delu.
Če imate veselje do dela v gostinstvu, vas vabimo, da se najkasneje do 20. junija oglasite v upravi Motela Lom ali po telefonu številka 741-111 ali 741-121.
Za pomoč in sodelovanje vam bomo hvaležni,
KOLEKTIV MOTELA LOM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ALOJZIJE LESKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, se poklonili njenemu spominu, ter nam izrazili sožalje.
Za nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo družinam Turk, Kune, Meze in Matičič. Hvala obema govornikoma, pevcem za zapete žalos tinke in delovni organizaciji Valkarton.
Najlepša hvala tudi zdravnikoma dr. Vodopiv-cu in dr. Turkovi za zdravljenje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Sin Jože, hčerki Zlata in Milena z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
FRANČIŠKE MRAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, se poklonili njenemu spominu in nam izrekli sožalje. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec, sorodnikom in sosedom. Hvala govornici za poslovilne besede, pevcem za zapete žalos-tinke in gospodu župniku za obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob   smrti   naše drage mame in stare mame
MARIJE MAČEK
Iz Laz,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim krajanom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje.
Hvala predstavniku krajevne skupnosti Laze za govor, g. župniku za opravljen obred, predstavnikom DO HIDRO iz Kopra in predstavnikom DO KLI za poklonjene vence in udeležbo na pogrebu.
Sin Stanislav z družino
Stanovanjska Logatec
zadruga
OBVESTILO
Vse zadružnike in zainteresirane občane obveščamo, da od ponedeljka, 8. junija 1987 poslujemo v novih prostorih na Tržaški 11 v Logatcu (stara lekarna).
URADNE URE SO:
v ponedeljek od 12. do 15.
ure in
v sredo od 13. do 17. ure. Zadružni pozdravi
Upravni odbor
Telesni kulturi zagotoviti ustrezen in pravičen delež
Zaskrbljeni za nadaljnji razvoj telesne kulture, so telesnokulturni delavci sklicali »okroglo mizo«, za katero so se srečali s predstavniki gospodarskega, družbenopolitičnega in društvenega življenja občine. Miza ni bila okrogla. Lepo oglata je bila; taki pa so tudi problemi, ki so jih poskušali v dveurnem pogovoru rešiti. Da bi razprava potekala lažje, so v uvodu udeleženci prikazali sedanje stanje in probleme na področju telesne kulture.
Tovariš Bogdan Commino, predsednik telesnokulturne skupnosti je v uvodu dejal, da se telesnokulturni delavci zavedajo, da družbeno ekonomska kriza zahteva usmerjanje vseh razpoložljivih sil v gospodarsko stabilizacijo »Vemo. da telesna kultura lahko prispeva veliko več, kot je družba priznava v deležu narodnega dohodka. O tem govorijo tudi znanstvena dognanja Telesna kultura se je skozi dolgoletno tradicijo vraščala v zavest ljudi in je tako za mnoge postala sestavni del živlenja V preteklosti je telesna kultura do segala na različnih področjih izjemne uspehe Spomnimo se lahko naših smučarskih skakalcev, nogometašev, namiznoteniških igralcev, alpskih smučarjev, košarkarjev in še koga Vsi ti športi so imeli široko zaledje mladih Mnogi vaditelji, trenerji in učitelji so takrat vadili in hkrati z iznajdljivostjo in delovnimi akcijami zagotavljali sredstva
Čas pa je prinesel veliko sprememb Ustanovitev telesnokulturne skupnosti je pogojevala tudi stabilnejši način financiranja Prispevne stopnje pa skozi vsa ta leta niso bile visoke Celo upadale so Spremenili smo se tudi ljudje Vedno manj smo bili pripravljeni kaj narediti ljubiteljsko, drobili smo pripravljenost ljudi za skupne akcije Delo z mladimi je postajalo vedno zahtevnejše, strokovnejše in pedagoško dobro, da bi zagotavljalo tudi večjo kvaliteto
Sprejeli smo srednjeročni plan, sprejeli smo tudi plan nalog za letošnje leto Glede na zahtevnost nalog nas skrbi, kako bomo ta plan uresničili. Po- ' sebej nas skrbi, kako bomo uresničili naloge, ki nas zavezujejo vključiti v or ganizirano vadbo čim več mladih Hkrati s tem naj bi dosegli tudi športne uspehe v panogah, kjer imamo za to naravne in druge pogoje Velika naloga v našem planu so tudi objekti
Ob vseh teh problemih, pa je telesna kultura še vedno dejavna. Smučarski tekači dosegajo celo izjemne športne rezultate V nekaterih krajevnih skupnostih in v njihovih društvih krajni poleg telesnokulturnih akcij uspešno vo dijo tudi različne delovne akcije, s katerimi pridobivajo prepotrebna sredstva za izgradnjo igrašč in bogatitev programa svoje dejavnosti.
Veliko zaskrbljenosti nam povzroča tudi način financiranja po novem obračunavanju dohodka v delovnih organizacijah Materialna osnova postaja tako vedno bolj negotova Posebej problematična pa je ukinitev domicilne-ga principa, saj bo s tem usahnil ves vir od zaposlenih izven naše občine«
Tovariš Smrtnik, ki je okroglo mizo žgočih problemov spretno vodil, je v uvodu predlagal, da bi poiskali odgovore vsaj na nekatera najbolj pereča vprašanja
- kako selekcionirati športne panoge,
- kako ob minimalnih sredstvih pokriti visoke stroške tekmovalnega špor
ta,
- kako zagotoviti zadostno število dobrih strokovnih kadrov za vodenje dejavnosti,
- kako bolj organizirano nastopiti do združenega dela in zagotoviti pokroviteljstvo.
Vsa ta vprašanja bi seveda lahko strnili v eno kako zagotoviti ob zaost renih pogojih gospodarjenja možnosti za obstoj in nadaljnji razvoj logaških telesnokulturnih organizacij?
Celotna razprava je bila tako več ali manj povezana s problemom zagotavljanja sredstev Nihče sicer ni znal natanko pojasniti kako, jasno pa je bilo,
Letos novo strelišče
Strelska družina je imela sredi lebruarja svoj občni zbor Nekaj novosti
novi predsednik je tovariš Andrej Dolenc, ki ima na področju strelstva veliko izkušenj, tehnični referent (gospodar) pa je Jože Boben
Strelska družina Logatec je vsa štiri leta delovala v slabih pogojih Provizončno strelišče na balkonu telovadnice v osnovni šoli 8 talcev za delo ne nudi najboljših razmer Letošnje leto bo v domu na Griču zgrajeno novo strelišče, kar nam bo mnogo pomagalo
Kljub slabim razmeram za delo, je bila strelska družina aktivna m us-
pešna pri svojem delu, saj je veliko članov, mladincev in pionirjev dobilo značke odličnega in dobrega strelca - seveda po republiških normativih
Na občnem zboru sta sodelovala tudi predstavnika podsekcije z Vrha nadRovtami Strelska družina Loga tec se je namreč odločila, da jim bo pomagala strokovno in v orožju
In še mladina bi se morala bolj številčno in aktivno udeleževati treningov in tekmovanj, ki jih organizira naša strelska družina
Matic Cimperman
da je potrebno telesni kulturi zagotoviti ustrezen in pravičen delež sredstev Še pred tem pa bodo morali telesnokulturni delavci narediti selekcijo športnih panog Nekatere bo potrebno združiti, dogovoriti se bo potrebno o tekmovalnih panogah, skratka narediti nekaj organizacijskih sprememb Morda bodo boleče, so pa nujno potrebne Zaradi znatnega zmanjšanja sredstev bo potrebno v prihodje večino razpoložljivih uporabiti za delo z mladimi V rek reativi dejavnosti naj bi vpeljali način samofinanciranja in se o tem dogovo rili še s sindikalnimi organizacijami Za okroglo mizo so se dogovorili tudi o bolj organiziranem načinu pridobivanja sredstev iz delovnih organizacij Zdaj se namreč dogaja, da vsak klub posebej pošilja prošnje za finančno pomoč, kar pa telesni kulturi gotovo ni v prid
Tudi o objektih za vadbo je bilo veliko govora »Zanemarjamo redno in investicijsko vzdrževanje, ob tem pa pozabljamo, da smo mnoge objekte zgradili s prostovoljnim delom,« je dejal eden od razpravljalcev Da bi preprečili propadanje objektov, so v sklepe zapisali tudi to Dogovorili pa so se tudi, da se bodo vključili v pripravo občinskih planskih dokumentov
Glede na dejstvo, da je plan za letošnje leto sprejet in da je do predlaganih sprememb v načinu financiranja prišlo kasneje, so sprejeli sklep, da republiškim organom pošljejo predlog, da do sprememb ne pride 1 julija, ampak v začetku leta 1988 Podprli niso tudi novega, domicilnega načina zbiranja sredstev.
Razprava je nekaj problemov torej le rešila Eden od razpravljalcev pa je na koncu želel še pojasnilo, kako naj s približno 40 % manjšimi sredstvi rea lizirajo letošnji, sprejet program občinske telesnokulturne skupnosti
Kako torej zagotoviti ustrezen in pravičen delež? Odgovora za »okroglo mizo« ni dobil
Tek prijateljstva v Hotedršici
Prijetno popoldne Sonce, mladina Ob njenem prazniku, 25 maju je bil v Hotedršici že tradicionalni »Tek prijateljstva«
Živ-žav najmlajših, resno pripravljanje že osivelih »mladincev« v veteranskih kategorijah. Potem starti po posameznih starostnih kategorijah, merjenje časa
Kar dve uri sta minili od prvega starta do razglasitve rezultatov Vmes pa tekmovanje s samim seboj, s sotekmovalci, z vročino, sapo, bolečimi nogami Vendar so uspeli vsi Tudi Žiga (1985) in Slavko (1932).
Na koncu pa ugotovitev vseh lepo je bilo!
Še rezultati tekmovalcev iz logaških KS.
ml. cicibani:
1 Andrej Perko. 2 Martin Brencit, 3 Zoran Zelene. 4 Ambrož Jug. 5 Urban Brenčič. 6 Simon Merlak, 7 Žiga Merlak
ml. ciclbanke:
I Maja Rupnik, 3 Ana Skvarca. S Malejka Rupnik, 6 Simona Lukan. 7 Katja MarkiC. 8 Petra Brencit. 9 Karmen Pivk, 10 Melita Na gode, 11 Sebastjana Nagode. 12 Maja Lampe
•t. cicibani:
1 Ales Menart. 2 ni.irit BoStnjak 3 Davor Jerina, 4 Matjaž Merlak. 5 Lucijan Nagode 6 Blaž Merlak
st. ciclbanke:
2 Mateja Mlinar. 3 Mateja Nagode
ml. pionirji:
1 Jožko Petkovsek. 2 BoStjan GostiSa. 6 Vasja Rupnik. 7 Miha Rupnik. 8 Gregor Lukan
ml. pionirke:
1 Tanja Zelene. 2 Dana Rupnik. 4 Neža Merlak. 5 Bojana Jertna. 7 Špela Brencic
• t. pionirji:
1 Boris Zelene, 2 Miha Gostisa. 6 Gorazd Šemrov. 8 Janko Moroz. 9 Peter Svetlicić
st. pionirke:
2 Marija Eržen. 4 Simona Žtbert. 5 Vesna Dolenc
ml. mladinci:
1 Mitia Albreht, 3 Andrej Lukan, 4 Tadej Musec. 5 Marko Lcskovec
ml. mladinka:
1 Urška Fečur 3 Karmen Istentč at. mladinci:
2 Srećo Moroz 3 Janez Bradesko 4 Janez Subic. 5 Janez Svetlicič
at. mladinke:
1 Marta Eržen, i Irena Petkovsek člani A:
3 Marko Žu»t
elani B:
1 Konrad Merlak. 5 Cveto Brenčič
2 Ivanka Sedej
Tekmovanje
najmlajših
strelcev
V počastitev, dneva mladosti, je Strelska družina Logatec organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince
Na strelišču v osnovni šoli 8 talcev se je zbralo precej mladih strelcev, njihovo dobro usposobljenost pa so pokazali dokaj kvalitetni rezultati
Rezultati: pionirji:
1 Vasja BOBEN 147 krogov
2 Davor KLASIČ 139 krogov
3 Peter KERŽlC 132 krogov
4 Marko LESKOVEC
5 Peter ISTENlC
pionirke:
1 Simona ŽIBERT 140 krogov
2 Vesna DOLENC 132 krogov
3 Mojca DOLENC 107 krogov
4 Darja KOZAMERNIK
5 UrSka FEČER
mladinke:
1 Irena LESKOVEC 119 krogov
2 Mojca USENIK 102
Ob razglasitvi zmagovalcev so vsi tekmovalci za nagrado dobili čokolado, najboljši pa medalje, pokrovitelj občinskega prvenstva je bil Občinski štab za teritorialno obrambo Logatec
vabimo vas
Filmski spored za junij
2 ameriška drama OSTRINA BRITVE, režija J. Byrum, glavne vloge B. Murray, T. Russell
Film o grozotah svetovne vojne, posnet po znanem romanu angleškega pisatelja Somerseta Maughama.
5.-7. ameriški pustolovski CROSS COUNTY, r. P. Lynch, gl. vi. L N. Danfort, N. Axelrod
Surova odisejada človeka, ki brez krivde beži pred pravico zaradi zločina, ki g.j ni zagrešil.
6-7. ameriški erotični ANGEL, r. R. V. 0'Neil, gl. vi. C. German, D. VVilkes
15-letno dekle je podnevi pridna učenka, ponoči pa znana pocestnica.
9 ameriška grozljivka MOJ SOSED JE VAMPIR, r. T. Holland, gl. vi. C. Sarandom, W. Ragsdale
Mlademu fantu nihče ne verjame, daje v soseski vampir. Po pomoč se zateče k propadlemu TV napovedovalcu.
12. -14. ameriški glasbeni ELEKTRIČNE SANJE, r. S. Barron,
gl. vi. L. von Dohlen, V Madsen Tipičen film za današnji čas. V mlado dekle se zaljubi računalnik in ji seveda dvori po vseh pravilih. Zabavno, ni kaj!
13. -14. ameriška drama MOJA AFRIKA, r. S Pollack, gl. vi. M
Streep, R. Redford, C. M. Brandauer
Z oskarjem nagrajeni imenitni film o pisateljici v Afriki, o njenih doživljajih in novi ljubezni Film ima odlično kamero, da o igralcih sploh ne izgubljam besed.
16. ameriški triler ZLOČIN IZ STRASTI, r, K. Russel, gl. vi. K. Turner, A. Perkins, J. Jaughlin
Film o izkrivljeni duševnosti modne kreatorke. Imenitna vloga že malo ostarelega Anthonyja Perkinsa v vlogi duhovnika
19. -21. hongkonški pustolovski V VOHUNOVIH KREMPLJIH,
r. J. Liu, gl. vl. J. Liu, M. Miller
Karate spopad med zahodno in vzhodno obveščevalno službo.
20. -21. ameriška kriminalka KRVAVA NAVADNOST, r. J. Co-
hen, gl. vl. J. Getz, F. McDormand
Film so lani šteti v ZDA med 10 najboljših Pripoveduje o bolestni ljubosumnosti, ki vodi v zločin.
23 PREDPREMIERA AMERIŠKEGA FILMA TOP GUN, r. T. Scott, gl. vl. T. Cruise, K. McGillis
Znameniti film bomo sicer imeli redno na sporedu v novembru. Film je poln šarm Toma Cruisa, ki v marinski bazi zaradi nesrečne ljubezni dokazuje svoje sposobnosti. Film je dobil letos Oskarja za glasbo
26,-28, ameriška komedija VOJNA AKADEMIJA, r, R. Butler, gl vl. T. Matheson, D. Menahan
Film poln gagov in smešnih situacij na vojni akademiji, kjer poteku vse od športnih tekmovanj do preganjanja deklet
27-28. angleška grozljivka VOLČJA DRUŽINA, r. N Jordan, gl. vl. A. Lansbury, D. yarner
Film je pravzaprav pravljica Ljudje se spreminjajo v volkodlake m tudi mlada deklica, ki vse doživlja v sanjah, se spremeni vanj.
30. ameriška komedija IZGUBLJENI ARTUR, r, S. Gor-don, gl. vl. D. Moore, L. Minelli
Imeniten igralski par v vlogah princa in revne deklice.
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izda-lateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
KULTURNA KRONIKA
Kmečke žene med »Zvedavimi ženskami« - Ob dnevu žena je logaška kmetijska zadruga organizirala ogled operne predstave za aktiv kmečkih žena. Kar dva polna avtobusa kmečkih žena si je (večina prvič!) od blizu ogledala operno hišo, prisluhnila v živo orkestru ter spremljala zanimivo operno komedijo italijanskega skladatelja VVolfa - Ferarnja »Zvedave ženske« Bilo je doživetij nič koliko in za polno mero, za spomin in za vzpodbude, pa tudi za ponovno srečanje z opernimi umetniki in opernim gledališčem.
Logaško oktet na 15-letnici zadružne zveze Zadružna zveza Slove nije je 9. aprila letos praznovala 15. obletnico obnove svojega delovanja. S posebno slovesnostjo se je začel 15. občni zbor v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Logaški oktet je počastil jubilejno slavje z izborom prigodniških pesmi. Poročilo v Kmečkem glasu je navajalo, da »je oktet zapel enkratno«.
Prepevanje v Novem mestu - V počastitev praznika mladosti sta Zveza kulturnih organizacij in Vojaški klub doma JLA iz Novega mesta organizirala 21. maja dve kulturni prireditvi; na obeh je pel Logaški oktet. Popoldanska akademija je bila v veliki dvorani doma posvečena obletnici ustanovitve vo jašnice »Stanko Majcen« Oktet je za svoj nastop odbral 6 pesmi različnih ju goslovanskih narodov
Večerni čas je bil v isti dvorani namenjen koncertu Logaškega in Dolenjskega okteta iz Novega mesta. Šlo je za prvo koncertno srečanje med tema oktetoma; ki naj bi postalo po besedah predsednika dolenjske turistične zveze »kar tradicionalno«. Tako predvidevamo, da se bo Dolenjski oktet predstavil Logačanom ob februarskem koncertu.
Z logaške premiere. - Sredi marca je logaška gledališka skupina uprizorila v režiji Marcela Štefančiča komedijo Marijana Marinca »Ad acta« V prizoru iz tretjega dejanja so (od leve proti desni):
- Rudi Čamernik (Sigismund Ogrizek),
- Marcel Štefančič (Milan Kotnik),
- Greta Kralj (Cvetka),
- Boris Katalinić (Karlo Trdič - »Razumeš«),
- Majda Urbas (Ana),
- Vlado Lenaršič (Rudolf Komolčnik)
Scenografija je bila narejena po osnutkih arh. Igorja Resnika, za svetlobo je poskrbel Domine Pivk, glasbeno je komedijo opremil Primož Sark, odrska dela pa so opravili igralci pod vodstvom Rudija Čamernika, (Foto: M. Tršar)
_maš
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja Logatec
RAZGLAŠA
prosta dela in naloge
SNAŽILKE
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Zahtevana izobrazba: praviloma zaključena osnovna šola. Posebni pogoji: poskusna doba 6 tednov. Začetek dela takoj.
Pisne prošnje pošljite v 8 dneh po objavi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška 150