Listek. Kako so Medvedov oče Sršenko ozdravili. I. Odksr biva dloveSki rod na zemlji, zasledujejo ga moogovretni sovražniki, ki mu pretijo od vseh stranij in ga skusajo ugonobiti. Tak scvražnik človeskega rddu je tiidi boleaen. Dolžnost vsakega zemljana je, da se vojskuje zoper sovražnike, ki mu grenijo življenje. Ta boj je dvojen: človek se bojuje s krepko roko ali pa »js uma svitlim mečem.« Akoravno pa je človeški rod v JeCenju jako napredoval, m zanimal za vse bolezni in jih skuSal razkriti, naj si bodo Se tako skrite, se je pa vendar na neko bolezen premalo oziral in io premalo upoSteval, ki !abko postane poguboncsna za vse sloje tloveške družbe, namreč — bolezen oa ieziku. To bolezen dobijo mcSki ie redkokrat, najtešče se prime žensk. Dobi« pa to bolesen, ako jezik prepogosto rabis, ga preveč sur>es. • * Tako bolezen je imela tudi Srženka. Ne vem vam več xa g&tovo povedati, kaj je SrSena zmotilo, da se je vjel in vzel to Sensko v zakon. No, naj bo, kar hoče, resnica je pač bila, da je pri SrSenu >ona< nosila blače. SrSen je bil potrpežljžv Clovek, jako potrpežljiv ... Kadar le količkaj ni bilo prav, se je vatopiia Srienka med hiSna vrata in čez »piot« ujenih zob se |e vsulo celo krdelo besed, ki so biie bolj grenke kakor pa sladke, včasib še celo strupene. In kadar 80 letele krilate besede kakor strele na deklo, hlapca ali pa celo na Sršena, tedaj jojmene tistemu, ki jih je moral čuti. Če Sršenka ni hotela 7. lepega odnehati, je rekel sosedov hlapec: »Pri sosedu pa pSenico vejejo, ali pa se j;O8podinia krega.« Te besede pa so bile kakor voda na ogenj in so vsaj za nek&j časa pcduSile žolfi in jezo SrSenkino. V Hudi vasi je bil leini semenj. SrSen je prodii svoja oobro rejena volič.ka, in ker se mu \>> kapčija dobro obnesla, sta Sla s sosedom k »Matijčetu«, ker sta dobro vedela, da takega. kakor ga toči »Matijče«. ne najde8 po devetih župnijah naokrog. Dobro sta se imela pri steklenici rujnega vinca, ki je jima jelo počasno stopati v glavo in meSati možgane. Opomniti mi je še treba, da Sršen ni bii pijanec. Kaj šel Pa bianil se pijače tudi ni in precej kropko je potegnil iz ko- zarca, če si mu ga ponudii. Tudi ni bila njegova navada, da bi bil po nedeljah dolgo izostajal, ne, ne, skrbne gospodinje so ga stavile celo svojim možem v zgled, kadar so ob nedeljah prepozno pribajali domu. Toda na sejniov dan ga je »božji žegen« zmotii tako, da se ga je precej nalezel. Prehudo pa ravno Se tudi ni bilo in še precej korajžno jo je lomastil proti domu. Bližal 8e je hisi. Joj. joj, zdaj se \e spomnil, krj ga čaka. Alo! Kakor debela toča na plodonosna žitna polja, tako se je vsala kopica nečednih besed na ubogega SrSena. Toda hlsdnokrvno je vse posluSal in 8e smejal se je razkačeci ženi: »Če sem jib kdaj zaslužil, sem jih danes«, si je mislil. To pa je Sršcnko 8e bolj razjezilo, da se ji mož Se posmehuje. Popadla je metlo, ki je slonela za durmi, in lop po njem! — Toda SrSen je bil mož, Sršenka pa le ženska. — Lepo jo prime pod pazdubo, jo peli& v stransko izbo in jo zaklene.; SrS^nks ni vedela, kaj bi bila počela. Od jeze se je jokala. Obžalovala je, da je Sla na SrSenovo, oj, ko bila ostala doma, bi bilo vse drugače. Premifiljevala je, kaj naj ukrene. Ali bi šla svoiemu očetu potožit vse, kar m \i je pripetilo? Ne, oče bi jo 3e okregali in poznali nazaj. Kaj naj tedaj začre? Nekaj |i ]a prišlo na misel. Saj res! »K Medveda poj- dem in se bom pritožila in povedala bom vse od kraja do konca.< »No, nli se je burja že polegla, ali si se že spametovala?« jo je vpraSal Sršen, zasukal ključ in jo izpustil. Hitro skoči Sršenka po koncu in hajdi po stezi proti Medvedu. Mra&io se je že. II. Daleč naokrog so sloveli Medvedov očka zaradi dobrega sveta, ki so ga dajali vsakomu, kdorkoli je priSel k njhn pomoči iskat bcdisi v duSevnih, bodisi v telesnih zadevah. Ce je prialo govedu kaj, so poklicali Medvedčka; fie je zbolel človek pri biši, so poslali tudi ponj. In dosti so jib zlečili, da so popolnoma ozdraveli. Vigredi in o kresu so nabirali po planinah in po travnikih cvetlice in skrivnostna zelišča, jih sušili, jeseni pa, ko so jeli padati beli kosmiči izpod neba, so tičali cele dni t kuhinji in kuhali žn preeejali, da jib je bilo veselje gledati. Mlada Medvedka se je večkrat jezila, ker na ognjiSču ni imela pro8tora, kamor bi bila pristavila lonce, da bi mogla kaj skubati. V tem duševnom porazu se je zatekla tudi SrSenka k niim. .»No, kaj pa bo dobrega, SrSenka«, so rekli, ko so rideli, da se bliža soseda. »O Difi dobrega, nič, le hudega«, je rekla SrSenka, ko se je sramežljivo tližala hiSi. »Kaj pa, kaj?« »Sram me je skoro puvedati, toda moram, drugače ne bo pokoja pri hisi. Poprej Se ni bilo prehudo, ko mi je utibniL, — a zdaj zdaj! Zdaj je začel celo popivati. 0 da sem iaz bila vecdar tako slepa in nisem videla slabostij na njem. Da bi ga — — !< »Koga pa, koga?« »E, mojega starega!« »Kaj pa sta imela, kaj; saj prej nisem nič čul hudega o vaju?« In SrSenka je začela naStevati vse pregrehe in nerodnosti moževe tako lepo, kakor bi litanije molila, pcsebno pa je povdarjala, da ji on Dikdar ne utihne, Ze ona zareži nanj. Ko ga je tako očrnila pri Medvedu, in ko ji je že zmanjkalo snovi za govor, pravi: »Lepo prosim, očka. svetujte mi, svetujte, kaj naj poSnem.« »Mhm, hmba.< Neznosen molk in grobna tiSina je zavladala po sobi. »Ali je že dolgo od tega, odkar je zaSel tako delati?« vpraSajo Medvedček. »Šc ni dolgo, ne; odkar je kres minul, mi take uganja.« »Da bi pa kar nakrat postal SrSen drugačen človek, tega pa ne morem verjeti, to se mi zdi pa čudno. Veste Srsenka, kaj vam povem. Morate pač vi utihniti, če se bo on začel kregati; brez vzroka gotovo ne bo hud.< To je bilo Sršenki preveč. »Da bi mn jaz utibnila? Ne!« In zaloputnila je vrata za seboj. »Zdaj pa imaS«, mislili so si Medvedček, leteli so za njo kar so najbolj mogli in klicali so jo nazaj. >SrSenka, samo malo ie pridite, jaz vem za veliko boljSi svet, kakor je ta!« »Naj pa bo«, si je mislila, »morebiti pa vendar pomaga.« >No, le potolažite se le; nič ni bilo hndega«, jo akuSajo pomirili očka. ,Da bi !« »Pst. Če hočete, da bi se vrnil v vaSo hi3o mir, mi morate natančno na tale vpraSanja odgovarjati, katera bom zdaj na vas stavil. Ali boste?« »Bom.« »Dobro.« »Ali vas ne srbi včasi jezik?« SrSenka ni vedela, kam meri to vpraSanje. »No, malo malo včasi *e.« »Kaj malo, nič malo, jaz bočem samo vedeti, da ali ne.<  »Da.« Očka 80 prifigali svečo. »Tako! Zdaj pa stegnite jezik, kar najboli morete iz ust.« — Nerada je to storila orSenka, toda 6e bi pa vendar pomagalo. »Seni že videL, je ie dobro. Cakajte deset minat, da vam naredim zdravilo!« »Je že prav.« Očka gredo v kuhinjo. Ogenj je glasno prasketal, krop je vrel, ječmenček pa je delal pr-pr-pr. V kuhinji ni bilo žive duže. Očka so vzeli ponvico, jo nalili z vodo, izpod strehe pa so prineali kamilic, lapuha, metlike, ki je posebno za hude jezike. Narodna pesem pravi: nNa Medvedovem travn'ki pa raste metlika, ker je mlad« Sršenka tak' bud'ga JMika." In Se več drugih rastlin so prinesli, katerim navadni človek 8e imena ni vedel. Medvedček pa 80 poznali vse, vse. In vzeli so od vsako rastline pergiiče, od kamilic pa malo več in Bkuhali so dobro izvrstno zdravilo. Ko je bilo kuhano, so jo lepo precedili in vlili v štefan ter ga dobro zataknili. »To bo pa preveliko«, je rekla SrSenka, »saj ni8em konj.« »E, nič ne bo, bo pa trajalo lcto in dan. Če bi vam pa prej zmanjkalo, pa zopet pridite.« »Kaj pa sem dolina?« >Le pcčakajte, da vam vse povem. Morate Se vedeti, kako je treba to rabiti in kedaj. Veste, 6e se bo moz zopet kregal, potem pa hitro idite in vzemite tega dve žlici, pa požreti ga ne smete, ampak ga morate tako dolgo v ustih držati, da bo mož odjenjal ali pa odSel. Razamite?« »Že razamim, a dvomim, da bi pomagalo«. »Ce se boste le natanko po mojem svetu ravnali, ste v dveb mesecih popolnoma zdravi, to vam zagotovim, pa ubogati morati in vse storiti tako, kakor sem vam ukazai.« •Naj pa bo torej, kaj pa setn dolžna?« »Zdaj še nič, ker jaz ne jemljem prej denarja, predno da ne vidim, da je moj »pačent« popolnoma zdrav.« »Pa srcčno ic zahvalim lepo za V3e, pa zdravi ostanite!« »Le glejte, da se vi kmalu ozdravite, jaz sem, hvala Bogu, še vedno zdrav.« Srsonka je ubogala Medvedčka in v Stirinajstih dneh — kaj pa si mislite — je bila na jeziku popolnoma zdrava. SrSen je od samega veselja stisnil Medvedčku desetak. »Oho! No, ali je zdrava?« >0 hvala Bogn, pa tudi vam, popolnoma.« Nekaj časa sta potiskala desetak po mm gor in dol, no, napcsled pa so ga Medvedov očka radi hranili, akoravno so se ga 8 početka bolj branili kakor neuki Medvedovi junci jarma. »Mhm. Hmha!«