Za poduk in kratek čas. Dvanajst bratov in kraljičin. (PravJjica od sv. Ane v Slovenskih goricah.) (Dalje.) . Bila še je aoč, a Milko ae miali, kaj mu je aedaj atoriti; tukaj ostati mu ae kaže. Takoj akoči na koaja avojpga, ter odjezdi doli, aam aevedoč — kam. Cez uro časa priape aa veliko cesto. Sedaj zaališi od daljave koajaki peket ia drdraaje kolealjev. Bila je polaa luna, ia je toraj ianko videl, koliko kolealjev drdra proti DJemu. Bilo jih je 12. Takoj se spomni bratov svojih ia kraljičia. ,,Na vsak aačia", je rekel ,,hočem jedao ustaviti; aaprej ae morda najatarejša Milica pelja, aje ae kaže ustaviti; hočem pri poalednji to storiti, naj ae mi zgodi, kar hoče!" Kar je aamerjaval. to je atorii. Ednajat kolesljev puati mirao mimo drdrati., a zadnjo ailoma uatavi. Kraljičiaa ga takoj apozaa, dejala je: ,,Božji človek, kaj delaš tukaj, ia zakaj me ue pustiš vmiru se peljati ?¦' Milko odgovori jecljaje: ,,Draga kraljičiaa, rešil bi vaa vse rad!"' ,,To ti ni možao aikdar storiti, dragi Milko; do tje, kamor se sedaj s tvojimi brati drvimo, ia do gradii, v katerega amo sedaj kot zakleti obaojeai, ti ai na aikak aačia možao dospeti. Ako bi imel železne čevlje in pedeaj debele železae podplate. raztrgal bi jih poprej, ko bi dospel do četirih rek, katere bi moral prebroditi. Ia kaj potem ? Brodaar prvi bi te ae amel drugače prepeljati, kakor da ti odaeka deaao roko. Drugi brodnar bi ti vzel levo roko ; tretji desao aogo ia četrti levo aogo. Kaj bi si začel, ko bi tako pohabljea prišel čez reke? Potem bi zapazil atekleno, velikanako goro, v ajej se aabaja aaš grad. Veliko kraljestvo ae razproatira v ajej. Notri ti pa ai možao priti, ker je gora špičasta in majhaa lukajica, kakor v šivaaki, vodi va-ajo. Vidia, akozi njo zamore priti le drobna mravljica. Glej! ai ti mogoče naa reaiti!" Ozrla ae je aa avojega zveatega rešitelja, ter se odpeljala za svojimi tovaršicami. Žaloatao ae je Milko oziral za odbajajočo, maoge misli so mu rojile po glavi, skoraj mu upaaje npade, da šc kedaj vidi drage brate svoje ia kraljičine. Veadar kljubu temu zaaede koaja in jo ukrene dalje. Pride aa oviaek, ubere si deaao, toda ožjo pot. Ko tako aekaj čaaa jezdi, ugleda uborno lučico pred aeboj. Gre v ono hišico. Nikjer ni žive duše. Preišee natauko vse kote, konečno najde na polici aekaj stekleaic. Vzame prvo, na nji je prilepljea aapia: ,,Kdor pomaže s to tekočiao raao vaakojaki zverini, poatane ji takoj zdrava". Milko ugaae, da je tukaj čarovaica doma in da ae sedaj mudi pri poslih svojib. Vzame stekleaico, mialeč, to mi utegae koristiti. Hitro zapusti ono kočo ter ae poda naglo dalje. Bil je že precej daleč, ko se jame čarovaica za jim glaaiti, a ai imela moči, ker so bile nje ure že miaole. Tako je arečao odneael pete. (Dalje prib.) Smešnica 39. Učitelj razlaga učeacem, kako ae razaim živalim pozaa, koliko da so atare. Pri konjil\ pravi, pozaa ae aa zobeh, kaj da ao stari. ,,Kje pa, vpraša potem klju- čarjevo Fraaco, ,,kje pa ae kaže pri kurah, ali ao še mlade ali že stare?" ,,Na zobeh!" odgo- vori srčao dekle. ,,To pa že ae, to", odvrne učitelj, ,,saj kura nima zobov". ,,Kura", zago- varja se Fraaca, ,,kura jih res aima, toda jaz jih imam".