Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 45.	V	Ljubljani,	v	saboto	4.	septembra	1897.	Letnik	II.
,, Slo venski List“ izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po B novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista11 v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Vseslovenski shod.
(Dalje.)
Naše narodno delo ločiti se mora v gospodarski in pa politični del. Neobhodno bi bilo tedaj treba, da se delovanje slovenskega shoda deli tudi v dva dela. Vsak, kdor se le količkaj peča z javnostjo, ve, da le gmotno dobro utemeljeni, od tujega kapitala neodvisni narod napreduje, odvisni narod pa, ki se ne briga za prospeh gospodarstva, propada, izgublja samozavest in samostojnost, ter postaja faktor, s”ka-terim se javno nič več ne računa, k večjemu le tam, kjer bi še lahko služil kot molzna krava. Pri gospodarskem vprašanju pa zavzemajo kmet, trgovec in obrtnik prvo mesto. Uspeh pa je le mogoč, če se posamezni deli organizujejo, združujejo, z jedno besedo, če imamo združene stanove v pravem pomenu besede. Sedaj imamo pa žali Bog le posamezne ljudi, ki imajo trgovine, obrti, kmetije, a organizovanih teh stanov nimamo. Naloga vseslovenskega shoda bi toraj bila, govoriti o tej organizaciji. Kolikokrat se sliši: O, če bi imeli na periferiji le nekoliko dobrih trgovcev ali obrtnikov, kako bi mi napredovali!" Ali ni mogoče napraviti v Ljubljani slovensko trgovsko in obrtniško društvo, ki bi šlo obmejnim Slovencem na roke, ki bi podpiralo začetnike s tem, da bi jim šlo vsled trgovinskih in obrtniških zvez, katere ima zadruga ali društvo, gmotno in z dobrim svetom na pomoč. Zveza posameznih trgovcev in obrtnikov, ki pri raznih tovarnah kupuje, bi kmalu marsikaterega nemškega ali laškega vročekrvneža ohladila, in občinstvo bi se ložje oklepalo narodnih trgovcev in obrtnikov.
Z gospodarstvom je v nerazrušljivi zvezi finančno vprašanje. Če se hoče trgovina, ali sploh promet, pospešiti in organizovati v narodnem smislu, potrebujemo centralnega denarnega zavoda. Kdo Slovencem sedaj diktira, ni treba povedati. Razun Spodnještajarske posojilnice nimamo Slovenci nobenega večjega denarnega zavoda, ker Ljubljanska hranilnica je preslaba poleg Kranjske hranilnice. Ko bi bil slovenski denar, ki je naložen v Kranjski hranilnici, kakor tudi pupilarni denar, naložen pri varnem narodnem zavodu, zakladal bi lahko ta zavod vse slovenske pokrajine, tako pa slovenski kmetje in obrtniki, kakor tudi trgovci, tiče v krempljih laškega, ali pa nemškega denarja. Zavest, da smo bratje, bi se utrdila, in, čeravno nas ločijo fizične meje, mej duševni Sloveniji nam bi ne mogel nihče staviti. Poglejmo žalostne razmere na Primorskem, Go riškem in Koroškem, kjer se kos za kosom slovenske zemlje prodaja Nemcu ali Lahu, in uvidel bo vsakdo, da s samimi besedami brez dejanj ne bodemo nikdar zadržavali naše narodne pogube. Veliki denarni narodni zavod bi moral biti srce, ki pošiljaj v zadnji kotiček, v skrajno periferijo našega narodnega telesa redilno snov življenja — denar. Razumljivo je, da mora biti tak denarni zavod tako urejen, da je v resnici v pomoč ljudstva, ne pa na korist posameznih bogatašev. Če se posreči kakemu slovenskemu shodu, rešiti te dve vprašanji, zgotovil je za napredek našega naroda velikansko delo. Samozavest, katera bi prešinjala vsacega posameznega rodoljuba, ki deluje v javnosti, polastila bi se vsega naroda, in v kratkem bi se videlo, kaj premore narod, če ima zaslombo v samem sebi, če ima edine
voditelje, ki vedo, po kateri poti voditi ljudstvo do blagostanja. Našteli bi še lahko veliko gospodarskih vprašanj, toda nočemo zaiti na tisto pot, ki je preprečila vsaj nekak uspeh prejšnih strankarskih shodov.
To bi bil važen odlomek gospodarskega našega narodnega dela!	(Konec	pride.)
Izvirni dopisi.
Iz Kočevja, (Interesantna sodba) Pred nedavnim časom se je primeril v Kočevju slučaj, katerega bi bilo dobro pribiti na steno, da svet izve, kje in kaki da smo. Mislili smo, da stvar uredi sodišče. Kaj bi potem ini mešali in dregali! Toda varali smo se. Zato smo prisiljeni, da ob javimo ves dogodek od začetka do konca.
Na neki veselici, ko sta se ženila Siidmarka in Šulferajn, je bila na večer godba. Pristop je bil dovoljen vsakemu. Med drugimi je šel poslušat godbo tudi vrl slovenski trgovski pomočnik, kateri ni mislil, ne nameraval, niti slutil kaj hudega. Ob premolku godbe je govoril sivobradi mož, duša velikonemškega gibanja v Kočevju. Govoril je, morda tudi sanjal, da le nemška žena kaj velja, češ ta. bo oteli« narod, ta bo utrla Slovence in Čehe i. t. d. Slovenski vrli dečko posluša to epopejo na izvirno in pristno nemške dame. Nazadnje se mu zdi vender vse pregoro-stasno in, zavedajoč se, da nismo še v Niflehajnu, blekne pred se besedici: Aber schvvach! Godba mine, on gre. Ali takoj ga napade v kavarni tolpa petdesetih junakov; ta se jim umakne v zasebno stanovanje. Toda stražili so ga do ranega jutra. Ves trg, vse ulice so bile zabarika-dovane. Za nekaj dnij meni, da je stvar poležena. Gre na čašo pive. Tedaj prigrme pozvani turnarji naravnost iz telovadnice nanj ter ga lopovski napadejo — brez vzroka Bil je ranjen na glavi na treh krajih. To je dotičnik seveda prijavil sodišču. In kak vspeh? Obravnava je bila par-krat preložena; perhorescirali so sodnika, v čegar področje je spadala obravnava, bajč zato, ker je Slovenec. Slednjič se je sodilo in bila sta obsojena samo dva najgorja napadovalca vsak na svoto od 5 gld. Sedaj pa strmite in premišljujte, kako so Slovenci sojeni v Trstu in drugodi radi manjih izgredov. Ni naša stvar, da bi sodbo sodili tako ali tako. Toda čudno je in ne gre nam v glavo, da bi bila ista kazen za onega, ki komu reče »osel", in za onega, ki koga išče in dobi ter ga brez povoda lopovski napade in rani. Ako je sodno pravo tako, potem gorje siroti! Upamo pa, da se stvar zaobrne. Državni pravdnik v Novem Mestu je brzojavno pozval funkcijonarja, da mu izroči sodne akte. Tega gotovo ni storil brez vzroka. — Kake posledice ima ta sodba? Razdivjani poulični postopači in zračni inženirji tulijo po krčmah „heil6“, izživljajo in se bahajo: „Še jih bomo! Kaj, če plačamo tisti petak, bo vsaj za reveže". Pretilo se je celo uradnim osebam slovenske krvi. Torej ne kaže Slovencem drugega, kot nositi v žepu revolver, da se branijo sami, ker jih sodišče brani na tak način. Sodišče bi moralo eksemplarično postopati v takih slučajih, da se vzdrži red in mir, drugače se neredu odpirajo vrata in kača boža. Tu je pač umestno: Videant consules! Kdor vse to vidi in sliši od blizo, tisti ve, kaj je slovensko-nemška izdajiška »zveza", tisti se
zgraža ob tej misli in vzdiha: Ubi terrarum sumus?!
Ob Sočinih bregovih, 28. avgusta. Zadnji požari na Goriškem so naše kmete spametovali, da so se začeli zavarovati. Kakor izkušnja kaže, je banka »Slavija" zelo točna pri izplačevanju zavarovane svote. Škoda, da se tudi tu ne držimo gesla: »Svoji k svojim!" Res je, da večina je zavarovana le pri banki „Slaviji“, vender se še mnogo slovenskega denarja izteka v laške in nemške banke. Kdor more, naj pri vsaki priliki vpliva, da se vsi obrnejo na banko »Slavijo". Glavno zastopstvo v Ljubljani pa naj pazi, da bodo potovalni agenti točni in vestni. S pretiravanjem in z lažmi se le škodi zavodu samemu. In pa nekoliko več bi že lahko »Slavija" iz lepega dobička darovala v naše narodne namene, kakor daje zadnji čas.
Pri tolminskem okrajnem šolskem svetu so zavladale čudne razmere. Zastopnik učiteljev A. V. je baje rabil neparlamentarne izraze pri neki seji in bičal okrajni šolski svet, ker ni še imenoval definitivnimi nekatere učitelje, dasi čez postavno dobo službujejo. Se vfi merodajni gospodje niso vajeni trpkih besed, zato menda vlada še precejšnja razburjenost. Kaj čemo, živimo v dobi obstrukcije in neparlamentarnih izrazov; ni se čuditi, ako v naglici kaka debela uide. V državnem zboru sedijo še večji gospodje, in vender mirno požirajo debelejše krogljice. Upamo, da se kmalu viharji poležejo in zasije zopet prijazno solnce.
Nekateri slovenski listi so začeli že pisati o prihodnjem knezonadškofu. Nam se to ne zdi posebno modro. Časopisje je velika moč in lahko veliko koristi, pa tudi veliko škoduje. — Mi pa že danes pomilujemo prihodnjega knezonadškofa.
Z Goriškega, 29. avg. Na Goriškem se pripravljamo na vseslovenski shod. Želeti bi bilo, da bi segagoriški Slovenci v obilnem številu vdele-žili. Naj veselejše znamenje je to, da se vse stranke vesele vseslovenskega shoda upajoč od njega obilnih uspehov. Vsi slovenski listi na Primorskem navdušujejo in z gorečo besedo vabije rodoljube v Ljubljano — v srce Slovenije. Upamo da bo udeležba od strani goriških Slovencev velika.
Po našem mnenju bi moral vseslovenski shod natančno določiti program, kako naj zastopniki naroda v bodoče postopajo. Imeli smo na Slovenskem v zadnjih letih že več shodov in več programov; resolucij brez števila in konca. Ali kaj nam pomagajo vsi shodi in vse umetno sestavljene resolucije! Ali smo kaj dosegli? Kar imamo, vse to smo s svojimi žulji zaslužili. Padla je tu pa tam kaka drobtinica z bogato obložene dunajske mize tudi na slovenska tla, če je to pripomoglo k enemu koraku naprej pri slovenski akciji — je drugo vprašanje. Pred svojimi očmi zdaj vidimo, kam pripelje takozvani oportunizem zastopnike naroda in kako se vse maščuje, ker Slovenci poljubljajo roke in noge ministrom, ako jim prileti od kod kaka drobtinica. Ali se nismo še spametovali? Zakaj ne razgrniti na Dunaju cel slovenski program? Zakaj ne govoriti: To in to hočemo, zahtevamo, in dokler ne dosežemo, ne odjenjamo ? Zakaj se tresejo naši zastopniki na jugu pred državnim pravom Jugoslovanov in se boje besedo črhniti v tem oziru na Dunaju? Ali je popolnoma po-
zabljena Vodnikova Ilirija oživljena!? — Zakaj so piše cesar še vedno „rex illiricus"?!
DA, čas bi bil, da pridemo enkrat na čisto tudi v tem oziru. Avstrijski državni zbor je obnemogel in nihče več ga ne spravi naprej. Ako nekateri mislijo, da bo sedanja večina kaj izdatnega dosegla v enem ali drugem oziru, se jako motijo. Že preden se je državni zbor sešel, smo na tem mestu pisali, da bo tudi v novem državnem zboru velika zmešnjava, morda večja, kakor v starem. In res, nismo se motili. Nič boljše ne bo tudi v slučaju, da se vlada morda vrže v naročje sedanji večini. „Višji oziri" — bodo že znali poslance (posebno slovanske) tako mamiti in za nos voditi, da bo obstal še vedno protislovanski sistem. Mogoče je tudi, da bode kak Slovan zasedel ministerski stol. Tudi to bi nas ne smelo motiti, kajti znano je, kako popustljivi in polni obzirov postanejo ljudski zastopniki, ako se vspnejo do visokih mest. Dasi je bil poprej odločen, pogumen, brezobziren; postavljen na visoko mesto polagoma popušča in tako zvani „ višji oziri1* — postanejo mu jedino merilo. No, potem smo tam, kjer smo bili. Ko bi nas vender enkrat slovanska zgodovina izučila!
Torej na vseslovenskem shodu pričakujemo prav gotovo resolucijo o državnem pravu na jugu. Slovenci in Hrvati smo jeden narod. Imamo skupnega očeta in skupno mater. Bog ne daj, da bi kdo na vseslovenskem shodu razdvajal in hotel ločiti Slovenca od Hrvata. Upamo, da se to ne bu godilo. In, ako bi se drznil kdo to storiti, tedaj naj bo prepričan, da bo z najgršim zaničevanjem spremljan iz Ljubljane. Slovenci, Hrvati in Srbi lahko postanejo, ako so združeni v jedno celoto, mogočen in vpliven faktor, ki bode hud bič centralizmu in sploh protislovan-skemu sistemu. Slovenci sami za se ne morejo ničesar, kakor tudi ne Hrvati in Srbi sami za se. Do tega prepričanja bi morali priti vsi jugoslovanski zastopniki. Ali pridejo do tega ?
Pribiti moramo to le: 1. Ne sedanji in ne prihodnji državni zbor ni, in ne bo sposoben za nobeno resno delo; 2. Dokler bo državni zbor v sedanji obliki (tudi če obvelja splošno volilno pravo) bo več ali manj vse delo centralistično, kar bo v duševno in gmotno škodo posebno manjših slovanskih plemen; 3. Jedino državno pravo na jugu — ali pa, recimo, narodna avtonomija prinese manjšim slovanskim narodom boljšo bodočnost v vsakem oziru; 4. Zgodovina centralizma nas uči, da je prav katoliška vera vedno imela od centralizma neizmerne škode; 5. Vse stranke na Slovenskem brez izjeme bi morale napovedati boj centralizmu in delati za zgodovinsko državno pravo, ker izvršitev programov različnih strank je mogoča le pri samostojnosti slovanskih plemen na jugu.
Torej — ven z državnim pravom! Iz zlate Prage. I. septembra. — V takem sitnem položaju grof Badeni še ni bil, odkar je ministerski predsednik, kakor je sedaj. Ker ima premalo politiške energije se mu je vsak poskus, pomiriti in spraviti nezadovoljne narode, ponesrečil. Zadnji poskus so bila pogajanja, ki bi se imela vršiti 26. avgusta med češkimi in nemškimi delegati. Toda 63 nemških poslancev, zbranih v Pragi, je odločno izjavilo, da rajši stoje pod komando eksviteza Schonererja, nego da bi sodelovali pri državni upravi za blagor skupne domovine. „Dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe", so dejali, mi ne odjenjamo!" Zraven pa so pristavili še laž, „da so Nemci že od nekdaj želeli, da bi se rešilo jezikovno vprašanje postavnim potom, ne pa po naredbah". Glavni vzrok pa, da se Nemci niso hoteli vdeležiti kon-ferencij, je ta, ker ni bilo na programu taistih glavne njih zahteve: Češko kraljestvo naj se razdvoji na nemški in češki del! Kajti le na ta način bi mogli Nemci svojo polovico pripraviti prav dobro za — rajh!
Ali bo grof Badeni izvajal posledice, ki so mu tako rekoč že dane na dlani ? šel je poročat cesarju v Išl, vrnil se veselega obraza. Kaj pa je opravil tam, se ne ve. Najbrže se bo izjasnilo politično obnebje na posvetovanju voditeljev desnice državnozborske. Poglavitna skrb je za sedaj Badeniju, da se zastavi obstrukcija, kar je
tudi res potrebno. Če se bo to pametno ^vršilo, bodo glasovali Čehi za izpremembo opravilnika, a previdno. Kdo namreč more vedeti, da Nemci — ki so kakor veter izpremenljivi, ne obrnejo politiškega plašča ? Potem bi šlo vse zoper Čehe in opravilnik državnega zbora bi bil izpremenjen Slovanom na škodo.
Dne 23. avgusta so dali Nemci na svetlo tudi izjavo, v kateri tožijo o napadih Čehov na Nemce!! Izvrševalni odbor češke narodne stranke pa jih je pozval, da naj navedejo le jeden sam konkretni slučaj v dokaz svoje predrzne trditve, sicer jih češki poslanci ne morejo več smatrati za može, ki cenijo svojo čast, zakaj take laži more trositi le človek, ki nima pojma o osebni in politiški časti. Do danes še niso dali Nemci nobenega odgovora!
Dne 5. septembra se snidejo v Pragi zastopniki čeških mest, da se posvetujejo, kako se treba ustaviti nemškim izgredom in nasiljem. Ta shod obeta biti sijajna manifestacija: v gledišču bo slavnostna predstava, vse sokolstvo praško se zbere, iz Francoskega pride deputacija, da pozdravi vrli češki narod. Sploh sklepajo jednoglasno vse občine s češkim načelništvom resolucije in proteste zoper preganjanje svojih rojakov v ponemčenem ozemlju.
Pomenljivo je, da se socijalni demokrati nič ne menijo za stiskane svoje tovariše delavce, katere pojajo Nemci iz služb in stanovanj. Na ta način bodo izgubili prav vse zaupanje in vso veljavo med Čehi. To se je pokazalo že na shodu, ki ga je sklical drž. poslanec socijalno demokratiški Steiner v Lovnih. Narodni delavci so bili v večini in so izjavili, da sploh ne marajo Steinerja poslušati, ker ga ne smatrajo svojim zastopnikom.
Politiški pregled.
Politični položaj. Vitez Javorški je sklical v sredo na Dunaj voditelje desnico na konferenco in jim objavil, da jih je sklical po naročilu grofa Badenija in da se je vlada odločila, v prihodnje naslanjati se na večino državnega zbora. Zastopniki desnice so bili s tem zadovoljni in so precej izvolili pododsek, ki se je začel pogajati z vlado. V seji se je pokazalo popolno soglasje vseh večini pripadajočih strank glede zahtev, ki se stavijo na vlado. Vlada se je že naveličala uhajanja Nemcev čez mejo in zato se bode oklenila Slovanov. Njeno pogajanje s pododsekom desnice je imelo ugoden uspeh. Nemški listi liberalne in nacijonalne barve kar divjajo in hujskaje skušajo razdirati na vse strani. nReichspost“ se pa drži kakor kisla Jera. Pravijo, da bode državni zbor sklican že dne 20. t. m.
Katoliškega shoda v Landshutu se je vdele-žilo nad 4000 nemških katolikov. Iz Avstrije se shoda vdeležuje dr. Ebenhoch, baron Morsey, delegatje dijaških zvez „ Norica" in „Austria".
V Spletu je imela stranka prava dne 1. septembra skupščino. Sklenila se je sloga z matico stranke v Zagrebu. Ploskalo se je delu združene opozicije in da se je napravil modus vivendi s Srbi. Franka so obsodili zaradi govora o zadevah v Bošnjacih. Utemeljena je sloga z narodno stranko. Živela sloga!
Ruskega carja so Poljaki v Varšavi veli častno sprejeli. Tak6 je upanje, da se poravna staro sovraštvo med poljskim in ruskim narodom. Poljaki so nabrali za to slavnost jeden milijon rubljev, da napravijo razne dobrodelne ustanove v spomin na obisk carja. Poljski listi se nadejajo, da je napočil tudi za Poljake dan svobode in mirnega razvijanja. Car se je iskreno zahvalil za obilne izraze udanosti in za bogate darove vsega poljskega naroda.
Domače novice.
Osebne vesti. Zapovedniku ljubljanske divizije generalu Jos. Hochsmannu je cesar podelil plemstvo s predikatom Hochsan. — Predsednik notarske zbornice g. dr. Jernej Zupanc je z ozirom na svojo visoko starost resigniral na notarijat in vzel zajedno dopust. Začasnim njegovim namestnikom je not. kandidat g. Karol Pleiweis. — Veleč. gosp. Matej Slekovec,
župnik pri sv. Marku niže Ptuja, je imenovan knezoškofijskim duh. svetovalcem. — Umrl je dne 31. avg. g. Avgust Kulavic, dobroznani zdravnik v dolenjskih Toplicah
Dr. Tavčar, kje si? V saboto dne 28. avgusta je prinesel „Slovenski List" sledečo notico: „Ali je to res? Dr. Tavčarja intimni prijatelji raznašajo po ljubljanskih gostilnah javno sledeče izreke tega slavnega prvaka: „Prav je, da kranjska hranilnica ljubljanski občini nič ne posodi; saj bi bila tudi neumna, naj le Hribar pride v šlemastiko, bo vsaj vedel, zakaj je proti Nemcem agitiral pri zadnjih občinskih volitvah, jaz sem bil pa za Nemce". — Dalje še lepše: „Jaz nisem šel rad v Celje, 500 gld, bi bil dal, da mi ni bilo treba iti". — Če to ni res, naj dr. Tavčar to s svojim lastnim podpisom prekliče, na sama zavijanja „Slovenskega Naroda" ne damo nič". — Pet dnij in pet nočij je minulo, predno je dobil „Slov. Narod" žalostni pogum, da skuša deloma utajiti to, kar si dr. Tavčar preklicati ne upa. Mi konstatujemo, da nimamo v tej zadevi s „Slov. Narodom" ničesar opraviti, dokler ta list izrecno ne izjavi, da je pooblaščen tajiti v imenu dra. Tavčarja. Za danes le povemo, da je oba nevenljiva izreka razglasil v večji družbi na vrtu Perlesove gostilne intimen prijatelj dr. Tavčarjev. Sedaj naj dr. Tavčar, če ima pogum, stvar prekliče v katerem listu koli, potem bomo pa mi govorili dalje.
Infamna laž. „Slov. Narod" trdi, da mi napadamo dr. Tavčarja zato, ker g. Koblar ne more preboleti, da ni dobil ni državnozborskega mandata, niti kanonikata. To je infamna laž. Mi napadamo dr. Tavčarja zato, ker je voditelj protikrščanskemu listu „Slov. Narodu" in ker je sklenil zvezo z Nemci ter tako greši proti narodnemu programu. G. Koblar bi bil pa gotovo dobil državnozborski mandat, ako bi bil le enkrat pod znano »Izjavo" podpisal svoje ime, in kanonikat tudi, ako bi se bil udal želji dr. Tavčarja. Kako malo se pa g. Koblar briga za jedno in drugo, kaže njegovo odločno postopanje. Koblar svojega prepričanja ne proda nikomur za noben kanonikat tega sveta, ne dr. Ušenič-niku in ne dr. Tavčarju!
Priprave za vseslovenski shod že delajo v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. V četrtek je »Slov. Narod" pisal kakor nalašč za bližnji vseslovenski shod, da je, kakor govore za socijalno demokracijo unemajoči se rodoljubi, program socijalne demokracije lep in idealen, krščanski socijalizem je pa piškav oreh in je samo sredstvo, s katerim si hoče hierarhija ohraniti svojo oblast nad neuko maso. Socijalni demokrat je „Na-rodovcem" sin slovenskega naroda in njih brat. Krščansko vero imenuje „Narod" rimsko filozofijo in mGro mišljenja. Protestanti na Kranjskem so mu bili preporoditelji ljudstva in obžaluje, da so se ti velmožje utapljali v toku deročega klerikalizma. Dalje pravi, da menihi smrdijo in da imamo več bikov tirolske pasme (pod temi razumeva duhovnike) v deželi. Ko ti biki prve stavke dr. Slanca vidijo, že so jim repi po koncu — in hajd v planke. Dr. Slane pravi, da bode še nadaljeval gonjo, ropotati mora po plankah v cirkusu „ecclesia militans". — Samo v tej številki „Slov. Naroda" je dosti gradiva za vse napise na slavolokih, katere bode postavila na-rodno-napredna stranka na čast vsem slovenskim bikom, ko bodo korakali dne 14. t. m. v cirkus „Narodnega doma" v Ljubljani.
, »Slovenskemu Narodu" se zdi dobro znamenje, da so se v nas jeli širši krogi baviti s socijalnimi vprašanji. Zdi se mu pa to pravilno le od socijalnih demokratov. Ko nastopajo pošteni naši slovenski krščanskosocijalni delavci na shodih in branijo vero in narodnost našo pred besnimi napadi socijalnih demokratov, jih „ Narod" smeši in grize, kar kaže besno sovraštvo proti krščanstvu.
Lepo sodbo o našem slovanstvu sta naredila včeraj dva odlična člana češke podružnice „Slov. plan. društva". Ogledala sta si „Narodni Dom" v Ljubljani in prišla tudi v Čitalnico. V pikrih besedah sta tu izrazila svoje ogorčenje, da v naši Čitalnici skoro nedostaje slovanskih časopisov — dočim je na razpolago kopa nemških.
Kanonično obiskovanje in birmo vanj e v ljubljanski škdfiji bode letos še po naslednjih krajih: 8. in 9. septembra v Št. Rupertu (prvi dan posvečenje cerkve, drugi dan birma); 12. septembra v Zaplani (ob enem posvečenje cerkve); 13. v Borovnici (ob enem posvečenje altarja); 20. sept. na Breznici; 21. na Dovjem; 22. v Preddvoru; 23. v Šmartnem pri Kranju; 24. v Selcih; 25. na Zalem Logu; 26 v Škofji Loki; 27. na Trati; 3. oktobra bode birma v Ribnici.
Gospod Viktor Parma, naš čislani skladatelj, se bavi, kakor smo omenili že v eni prejšnjih številk, z novo opero, za katero mu je spisal besede italijanski pisatelj prof. Gvidon Menasci v Livornu, znan kot solibretist „Ca-vallerie rusticane". Snov je zajeta iz ene najbolj znanih pesmi Heinejevih, in sicer jo je obdelal pisatelj tako, da je sestavil krasno operno romanco v treh slikah, Gospod Parma je besede že popolnoma vglasbil in tudi instrumentacijo zvršil že nad polovico. — Ta najnovejši proizvod slovenske glasbene umetnosti se seveda najprej uprizori drugje, ne pa pri nas, kjer se odločevalni gospodje ne menijo za take stvari!
Rajčeva 701etmca. Letos mine 70 let, odkar je luč sveta zagledal prvoboritelj štajarskih Slovencev Božidar Rajč. Njegove kosti počivajo na ljubljanskem pokopališču. „Domovina" se njegove 701etnice spominja z lepim podlistkom.
Cena opeke pada. Dobivalo se bode. kakor se čuje, v kratkem 1000 opek za 10 gld. pri opekarnah in upati je, da bo cena padla še nižje. Ako ostane vreme za izdelovanje opeke tako ugodno še nekaj časa, kakor je sedaj, preostajalo bode gotovo drugo leto nad 10 milijonov opek.
S tem se lahko zgradS vse projektovane stavbe. Ako bodo pa podjetniki opekarn s tako vnemo, kakor letos, lotili se dela tudi drugo leto, izdelali bodo gotovo 30 milijonov opek. Upati je, da se vsled tega prično večje stavbe zopet v Ljubljani, sosebno pričakujemo, da se bo vender enkrat pričela graditi justična palača, kajti dosedanji prostori so taki, da moramo uradnike in občinstvo pomilovati, ki imajo v teh zaduhlih in na pol podrtih luknjah opraviti. Naše poslance, sosebno pa poslanca mesta ljubljanskega, opozarjamo na to, da je sedaj ugodna prilika, pri c. kr. justičnem ministerstvu zopet sprožiti, naj se sedanjim stavbenim razmeram sosebno gled6 materijala izdela primeren načrt. Preverjeni smo, da bo konkurenčnim potom država isto tako po ceni zidala, kakor vsak varčni zasebnik. Se ve, da bi se ne smelo tako graditi, kakor se sedaj dela pri vladnem poslopju v Ljubljani, da se pričeto delo tolikokrat podira in z nova pričenja. To podraži jako izdatno vsako zgradbo.
Socijalni odsek „Leonine“ se bode ustanavljal dne 15. septembra ob 9. uri v Rokodelskem domu v Ljubljani.
„Delavec“ in „Svoboda“ se preselita v Trst. Lepa nada tržaškim Slovencem!
Socijalni demokratje na Jesenicah. Socijalni demokratje so hoteli preteklo nedeljo ustanoviti sooljalnodemokratično društvo za Jesenice m okolico. V ta namen so sklicali na Savi javen shod, ki pa ni dosegel zaželjenega vspeha. Delavci so jim vzeli predsedstvo ter Mihevcu.in Zadniku pokazali pot v Ljubljano. Na Jesenicah se v kratkem ustanovi katoliško delavsko društvo.
Odkritje spominske plošče rajnemu Iv. Tomšiču se bode vršilo 8. t. m. na Vinici. Slavnostni govor je prevzel g. E. Gangl. Močnikova spominska plošča se bode odkrila prihodnje leto.
Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem postaja leto za letom večje in občutnejše. Lansko leto sta ostala samo dva abiturijenta na Kranjskem, letos pa ostanejo trije, vsi drugi gredo na Štajarsko, ali pa kam drugam.
Cerkven tat prijet. V ljubljansko frančiškansko cerkev je letos opetovano vlomil tat. Pobral je iz pušic denar, julija meseca pa je vzel srebrno lunulo iz monštrance, prilepil sv. hostijo na steklo monštrance in je poskušal tudi monštranco zdrobiti. V noči od srede na četrtek je bil zopet pri „de!u“, a to pot zasačili so ga in oddali tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču. Tat je Matija Hanovšek, 28 let star, bolniški strežaj, bivši premogar v Trbovljah, rojen v Loki pri Zidanem mostu in pristojen v Sevnico.
Sumljiv je še drugih cerkvenih tatvin na Kranjskem in na Spodnjem Štajarskem.
Goriške novice. V Tomaju so napravili za 5.400 gld. novo dekliško šolo, na kateri bodo poučevale redovnice. — G. dež poslanec Tuma je imel 26. avg. v Kobaridu zaupni shod in v rezkih črtah naslikal položaj goriške politike. — Minister poljedelstva grof Ledebur je prišel v sredo čez Predel na Goriško. „Soča“ pravi, da se je „jako zanimal" za ondotne razmere. V Bolcu so ga pozdravljali s cesarskimi zastavami. Kje so pa slovenske ostale? — Goriški Slovenci tudi letos skoro gotovo ne dobe slovenske šole. Lahi nagajajo in nagajajo. Državnozborski večini bo treba resno besedo precej izpregovoriti z ministrom Gautschem
Novo nemško šolo v Konjicah so otvorili preteklo nedeljo. Štajarski Prusjaki se vesele, da bode to nova postojanka Nemštva na slovenskem Spodnjem Štajarskem.
Socijalni demokratje so dandanes gotovo največji politični sleparji, kar so že dostikrat pokazali. Govorijo, da mora najprej prenehati narodnostni boj in potem se šele more rešiti so-cijalno vprašanje Tudi mi pravimo to, a ne na tak način, kakor socijalni demokratje, ki se ne morejo drugače izogniti narodnostnim bojem, kakor z internacijonalo — seveda le po listih in po ustih — v resnici so pa socijalni demokratje — Nemci, kakor drugi Nemci. Socijalni demokratje, ki so po rodu Slovani, pa pravijo, da so narodno indiferentni. 0 svoji mednarodnosti, bolj prav: podnarodnosti, so izdali najlepše izpričevalo s tem, da so za časa celjskega shoda popoldan v svojem „gašperlteatru“ obesili „farja“ in „rudečesrajčarja" Sokola. Znamenit je tudi govor slabozn-inega nemškonacijonalnega poslanca Wolfa, ki je govoril na nemškonacijonal nem shodu na Dunaju: „Wir Deutsche gehen jetzt mit den Socialdemokraten Hand in Hand“! Taki-Ie so pač!
Iz Celja se nam piše: Organizacija za bojkot se v Celju pridno vrši. Ne sme se izza kulis govoriti, a upanja imamo veliko, da spravimo v stisko vse nemčurske trgovce in obrtnike in tedaj konečno tudi trgovini /,& železnino Ra-kuscha in Radakovitza, katerima so Slovenci doslej morali denar na kup znašati. Seveda bo treba tudi od strani slovenske inteligence podpore, zakaj besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Ljudstvo se bode posmehovalo in bo delalo, kakor doslej, če bo videlo svoje prvake in voditelje, da delajo drugače, kakor govorijo in poučujejo. Kam pa pridemo, če se bo tako nadaljevalo, kakor se sedaj dela? Neki radikalno-slovenski državni poslanec na primer, kupuje vse privatne in cerkvene potrebščine pri zagrizenem Wal-landu in tudi drugi odlični Slovenci kupujejo še velikokrat pri Nemcih. Ako se bode to ponavljalo, odrinemo z imeni na dan. To je zadnje pretenje, konsekvence ae morajo izvajati!
Celjski Nemci zaslužijo, da bi vsak slovenski list imel poseben oddelek za njih buda losti in izrodke prusaštva, Kafetir Golobič, po njegovo Gollobitsch (rodila majka junaka!) je menda za Ochsom v Celju prvi Nemškutar. Ta gospod je v nedeljo svojim natakaricam prepovedal našim slovenskim vojakom postreči na slovensko zahtevanje. Ker naši fantje niso ničeaa dobili, posedli so in začeli časnike čitati. Ko jim je sedenje že presedalo, so začeli popevati slovanske pesmi, kakor „Naprej!“, „U boj“ in druge. Golobiča, ko je to čul, bi bil kmalu .kap zadel. Pribežal je tedaj hitro do županstva, katero je tri redarje poslalo v kavarno. Seveda so jim vrli Gorenjci pokazali vrata, češ, kaj da imajo z dostojnimi ljudmi na tak surov način govoriti. Tudi častniki vojakom niso ničesar rekli, ker so se do cela dostojno vedli. Ko je bilo Slovencem čakanja preveč, so vstali in odšli s tem, da je vsakdo pri vratih zaoril krepki „Živijo“ in „Na zdar,“ kar jim je mno-gobrojno občinstvo na rotovški ulici krepko vračalo. Seveda ni bilo daleč na okoli nobenega Švaba; tudi srborita Ochs in Balogh sta ostala lepo doma. „Besser huten als heilen!" — Ta teden je bil „pri Kroni “ vojaški koncert. Udeležili so se ga seveda večinoma sami Švabi. Dokler so bili trezni so samo ploskali, ko jim
je pa začelo vino in pivo germansko kri hitreje po žilah poganjati, so zahtevali od vojaške godbe, da jim zaigra „Die Wacht am Rhein." Temu se seveda ni ugodilo. Ker je ni vojaštvo zaigralo, zatulili so si jo sami. Vojaki so jim na to odgovorili s tem, da so vstali in odšli. Takim ljudem se vojaška godba dovoljuje, nas Slovence pa imajo za bebce. Stotnik Faninger — rodom Celjan — je obljubil Čitalnici, da bode v nedeljo igrala godba 17. pešpolka v „Narodnem domu". Ker so pa celovški Nem-čUrji obljubili, da plačajo vojakom vožnjo, če jim pridejo k neki dirki gost, je g. Faninger odpovedal Slovencem godbo. Sicer je pa proti g. Faningerju pritožba na vojno ministerstvo mogoča.
Posnemanja vredno! Nedavno je v Pragi neki dr. Sabat pričel pri neki sodniški razpravi govoriti nemški. Porotniki so proti temu pro-testovali in zahtevali naj govori češki. Ker dr. Sabat ne zna češki, je mogel le posredovanjem predsednikovim nadaljevati svoj govor. Kaj ko bi slovenski porotniki, tistim nemškim advokatom, ki razumejo slovenski, a porotnike mučijo z nemškimi govori, posvetili na kak jednak način ?
Jednakopravnost. Finančna in poštna uprava v Trstu objavlja svojo naredbe jedino v nemškem in laškem jeziku.
Lepe razmere so na Štajarskem. Okraji ob nemški meji na pr. Radgona, Cmurek, Lipnica, Arvež, Ivnik, ki imajo, kakor se vidi po številu slovenske šolske dece, toliko slovenskega prebivalstva, nimajo niti jednega uradnika, ki bi znal, ali hotel znati slovenski.
Za nesrečnega duhovnika Vrbko, kateremu je škof Flapp odvzel službo, se nabirajo radodarni doneski. Tržaški škof je poravnal krivico, ki se je storila Vrbki ter ga vsprejel v svojo škofijo. Židovski „Piccolo“ imenuje to velik škandal.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu avgustu 1897. je 135 strank vložilo 32.160 gld. 93 kr.; 70 strank vzdignilo 19.067 gld. 47>/a kr., 22 strankam se je izplačalo posojil 13.918 gld.; stanje ulog 284.899 gld. 22 kr.; denarni promet 98.023 gld. 52 kr.
Slovanski svet.
„Pereat Hrvatska!“ vpili so te dni socijalni demokratje na nekem shodu v Zagrebu. Narodni delavci odgovarjali so jim s klici „ Živela Hrvatska!" Socijalni demokratje na Slovenskem nas psujejo s „ščavi" in „druhaljo“ — in „Slovenski Narod" hoče v članku, z dne 2. septembra t. 1., da bi te izdajice svojega naroda smatrali svojimi brati?!
Novi maši v staroslovenskem jeziku. Na otoku Krku sta bili nedavno dve novi maši. Prvo sveto daritev sta opravila novomašnik Jožo Paviči d v Dobrinju in novomašnik Ivan Kremeni d na Korniču. Sveti obredi so se vršili v staroslovenskem jeziku tu in tam. In to sveto pravo našega jezika v cerkvi bi hoteli zatreti naši sovražniki! Nadejamo se, da bode narod z vso žilavostjo branil to svoje pravo.
Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu je otvorilo svojo novo sezono dne 1. septembra. Igrala se je izvirna historiška drama „Kneginja Dora", katero je spisal dr. Milan Šenoa, sin ne-umrlega hrvatskega književnika Avgusta Šenoe.
Desetletnico svojega obstanka praznuje jutri klub hrvatskih biciklistov „Sokol" v Zagrebu. Slavnosti se bode vdeležilo tudi Častno število slovenskih kolesarjev in najveljavnejši avstrijski dirkači.
Bratje Hrvatje nameravajo osnovati novo hrvatsko naselbino v ameriških Zjedinjenih državah.	_________
Društva.
Veselico v Logatcu priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 5. septembra v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatcu. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen glavni družbi sv. Cirila in Metoda se preplačila hvaležno sprejemajo. Jako lepi vspored kaže, da bode pri veselici sodelovalo pevsko
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejSih
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
I	J.	Soklič,
Stari trg St. 1 (pod Trančo).
Lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustek,	p
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega t mosta.
Melusine- zobna in ustna voda š,
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in .odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steki. 50 kr.
" fl
Oj
Neprekosljivega učinka je
Tanno-( liinin tinktura za lase 1
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr z navodom. ■%
Jedina zaloga:	°
lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1, g
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
" ■	LC-	Zel	,,oIUVqiIoKI	LISI
— Pridobivajte novih na-
Moczjja ustna voda
steklenica 50 kr.
Moczyja prašek-zobe
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila,
parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	22—4
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnk6czy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem.
(fcjr* Pošlljatev z obratno pošto.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Koazoroij .Slovenskega Lista”. Tisek J. Blasaikovih nasledaikov v Ljubljani.
društvo „Ljubljana“ in tamburaški klub nZvezdau. slavnostni govor bode pa imel č. g. Anton Koblar.
„Pravnikov“ izlet v Kamnik se preloži.
Pevsko društvo „Slavec“ priredi jutri po-poludanski izlet v Domžale.
Trgovsko pevsko društvo se snuje v Ljubljani in predloži skoro vladi pravila v potrditev.
„Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana“ bode praznoval dn6 19. septembra t. 1. desetletnico svojega obstoja in ob jednem slavnostno otvoritev dirkališča, zgrajenega po najnovejših zahtevah moderne tehnike pod Tivolijem. Slavnost in otvoritev sta spojeni z narodno dirko, h kateri se povabijo vsa slovanska bicikliška društva. Vspored slavnosti: V soboto dne 18. septembra 1.1.: Pričakovanje gostov pri vseh vlakih. Ob 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek v „Narodnem domu“. V nedeljo, dne 19. septembra: Ob 9. uri dopoldne zajutrek v „Švicariji“. Ob polu dvanajstih sprevod po mestu z okrašenimi kolesi. Po sprevodu skupen obed v „Narodnem Domu“. Kuvert 1 gld. Prijave klubovemu tajniku gosp. Franu Souvanu ml., najkasneje do 8. ure zvečer dne 17. septembra. Točno ob 3. uri popoldne I. narodna dirka na novem dirkališču. Ob 8. uri zvečer slavnostna razdelitev nagrad in koncert v „Sokolovi“ telovadnici v „Narodnem domu“. Vstopnina 30 kr. za osebo. Dirkači in deputacije so vstopnine oproščeni. Popoldne pri dirki in pri večernem koncertu dne 19. septembra svira vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. — Zaključek prijav dne 15. septembra ob 10. uri zvečer. Na pozneje došle prijave in na prijave brez vlog se ne ozira. Klubova pisarna se nahaja v „Narodnem domu“ poleg spodnje kavarne. Tam se poizvedo tudi vse informacije. Od '6—8. ure zvečer se dobe odborniki na dirkališču. Pismena vprašanja
Vse gradivo se bo porabilo zlasti za knjižico, katero namerava izdati »Slov. plan. društvo« ob svoji petletnici, Knjižica prinese tudi inserate o tvrdkah, letoviščih, gostilnah, itd., zato naj se pošiljajo tudi naročila o inseratih reklamnemu odseku.
Reklamni odsek „Slov. plan. društva".
V Ljubljani dne 4. septembra 1897.
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti da sem se preselil s svojo izvrstno urejeno
črevljarsko delavnico
v Kolodvorske ulice št. 12.
Kakor doslej, bodem tudi na novem prostoru čast. duhovščini in slav. občinstvu točno izvrševal naročila ter postregel s solidnim blagom in nizkimi cenami.
V nadeji, da se na novem prostoru krog mojih od-jemnikov znatno pomnoži, beležim
najodličnejšim spoštovanjem
Avgust Mate, črevljar.
naj se pošiljajo redniku, g. Zmag. Bohincu; prijave njemu, ali pa blagajniku, g. Franu Gombaču.
Listnica uredništvu. G. dr. J. Kušarju v Ljubljani: Vaš dopis je res jako šaljiv. Dopošljemo ga »Brivcu«.
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
1' ključavničarskih del ‘Hutter napeljavo hišnih telegrafov In telefonov.
Postavlja strelovode prevzema tudi posamezna dela te
—===■ Cene nizke.
m
Poziv.
Reklamni odsek, »Slov. plan. društva«, čegar namen je, da skrbi za reklamo i za slov. plan. društvo i za slovenske dežele, da skrbi za nabavo krajevnih fotografij ter zato pridobiva tudi društvu »ameteur-fotografov« i. t. d., imenuje po pravilih tudi svoje dopisujoče člane, ki so z odsekom v trajni pismeni zvezi. Ker so ti dopisniki velikega pomena za delovanje odsekovo, zato se obrača odsek do vseh članov Slov. plan. društva, kakor tudi do nečlanov, prijateljev naše lepe domovine, da se zglasijo prostovoljno kot dopisniki ter poročajo »reklamnemu odseku«, kakor jim določa sledeči od odseka izdani delokrog.
I. Dopisujoči član reklamnega odseka »Slov. plan. društva« poroča odseku iz lastnega nagiba ev. vsled odnosnega poziva reklamnega odseka ali pa osrednjega odbora »Slov. plan. društva« v vsakeršnih zadevah, tičočih se razvoja turistike med Slovenci in pa potovanja ter bivanja po slovenskih deželah sploh.
Posebno mu je naloga: o) da poroča o potrebnih markacijah potov in stez, katere bi trebalo izvršiti oziroma popraviti; b) da poroča o vsem. kar bi zamoglo pospešiti turistiko ali promet tujcev, kar bi torej trebalo v udobnost ali v varnost potnikov preskrbeti; e) da poroča o vsem, kar ovira razvoj turistike in promet tujcev, kar je torej v interesu potujočih tujcev odstraniti;
d) da sestavi za svoj kraj in njega okolico kratke potopisne zaznamke o priporočljivih turah in izletih, o vseh znamenitih in zanimivih prirodnih in krajevnih posebnostih, kakor o hribih, dolinah, jezerih, slapih, razgledih, cerkvah, gradovih, razvalinah, mestih, vaseh in trgih, rojstnih krajih slavnih mož, rudokopih, letoviščih, kopališčih, tovarnah in industrijelnih ali obrtnih podjetjih, posebno domačih industrijah in podjetjih. Zaznamke te je opremiti s podaiki o visokosti ali velikosti, o ceni vožnje i. dr., ev. z zgodovinskimi ali statističnimi podatki itd. Te krajepisne beležke, katere je imeti trajno v evidenci, je prepustiti reklamemu odseku v porabo.
e) da poroča o priporočljivih gostilnah in hotelih, o javnih in zasebnih prenočiščih v letoviščnih in drugih krajih s podatki o priličnem številu razpoložljivih ležišč itd.
II. Da posluje kot poverjenik »Slov. plan. društva« navdušujoč in vabeč v svojem kraju in okolici k vstopu v »Slov. plan društvo«.
Ob jednem se obrača reklamni odsek do vseh domo ljubnih amateur-lotogralov, da mu pošiljajo krajevne fotografije. bodisi o trgih, vaseh in mestih, bodisi o prirodnih krasotah.