GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRMA
ŠT.: 5
LETO: I.
JULIJ 1978
Pobratenje mirenskih gasilcev z društvom iz Petlovca
Tudi letos smo na Mirni slovesno proslavili krajevni praznik, ki ga praznujemo 6. junija, ko se spominjamo leta 1943, ko so partizani napadli vlak med Mirno in Trebnjem in tako uničili sovražnikovo oskrbovalno pošiljko in požgali železniško postajo na Mirni.
V počastitev tega dne, oziroma krajevnega praznika, so se zvrstile na Mirni številne prireditve in proslave. Osrednja pa je bila v soboto, 3. junija t. L, ko sta gasilski društvi Mirna in Petlovac iz Hrvatske podpisali listino o pobratenju in ko je KK SZDL Mirna podelila najzaslužnejšim krajanom in društvom priznanja OF.
Prejeli so jih IVAN BON — za aktivno udeležbo v NOB in razvoju krajevne samouprave, FRANC BULC — za aktivno udeležbo v NOV, povojni graditvi gospodarstva, delo v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in na področju gasilstva, MARUŠA BULC - za aktivno delo med NOB, povojno graditev in razvijanje krajevne samouprave, ANTON GRACAR — za aktivno udeležbo v
NOV, v povojni graditvi in razvijanju krajevne samouprave, JOŽE GOLOB — za aktivno delo med NOB, razvoju krajevne safnouprave in gasilstva, MARIJA KOLENC - za aktivno delo med NOB, v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih	organizacijah,
ALOJZ KOPRIVEC - za aktivno udeležbo v NOV in delo v družbenopolitičnih organizacijah, ALOJZ KRHIN — za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni samoupravi, MAKS KURENT
- za aktivno delo v drugžbeno-političnih organizacijah, krajevni samoupravi in vodenju delovne organizacije, VINKO MARIN - za aktivno udeležbo v NOB, povojni graditvi gospodarstva in razvoju gasilstva, MOŠKI PEVSKI ZBOR „SVO-BODA“ MIRNA - za aktivno delo na kulturnem področju in razvijanju tradicij NOB, MARIJAN UMEK - za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, JOŽE ZAKRAJŠEK - za aktivno delo med NOB in povojni graditvi
ljudske oblasti in FRANC ŽUPAN — za aktivno delo med NOB, za sodelovanje pri razvoju krajevne samouprave in gasilstva.
Po podelitvi priznanj smo predsednika Gasilskega društva iz Petlovca prosili, naj nam v nekaj besedah predstavi kraj in društvo. Dejal je: ,,Petlovac je 33 km oddaljen od Osijeka in
šteje blizu tisoč prebivalcev. Društvo pa šteje 36 članov, ki so vsi aktivni. Rad pa bi še povedal, da nimam besed, s katerimi bi se zahvalil prijaznim in gostoljubnim Mirenčanom."
Kulturni program na svečani akademiji so pripravili šolarji mirenske OŠ in moški pevski zbor „Svoboda“ z Mirne.
JANEZ PLATIŠE
XI. kongres ZKJ končan
Predsednik GD Petlovac podpisuje listino o pobratenju (Foto: Platiše)
XI. kongres ZKJ, ki je bil v Beogradu od 20. do 23. 6. 1978, je bil neke vrste zaključni dogovor jugoslovanskih komunistov po končanih republiških kongresih.
Kongres je temeljito ocenil obdobje med X. in XI. kongresom. Po Titovih besedah je enotno ugotovil, da je bilo to obdobje najplodnejše. Izvedli smo bistvene revolucionarne spremembe v našem družbenopolitičnem sistemu, kar se v praksi že potrjuje z resnično politično močjo delavskega razreda in delovnih ljudi. Ves čas dela je kongres prevevala skrbna in ustvarjalna razprava, ki je tudi bila po svoji vsebini na zelo visoki ravni. Delegati in gostje so bili zelo aktivni, saj je z diskusijami sodelovalo okoli 700 tovarišic in tovarišev. Vse razprave so izražale popolno podporo in enotnost Zvezi komunistov in njeni vodilni vlogi na vseh področjih družbenega življenja.
Kongres je popolnoma opravičil pričakovanja doma in v svetu. Kako veliko zanimanje je bilo za kongres, priča samo podatek, da je na njem sodelovalo 130 delegacij komunističnih in delavskih gibanj iz vsega sveta, da je kongres spremljalo okoli 1300 domačih in tujih novinarjev in da je resnično vsa svetovna javnost brez pridržkov izražala najboljše želje za uspeh in utrjevanje samonikle jugoslovanske poti v socializem.
Delegati in gostje smo imeli priložnost videti nekaj, kar se lahko zgodi samo v socialistični samoupravni in neuvrščeni Titovi Jugoslaviji. Vzdušja, ki je preveval kongres se skorajda ne da popisati. Rekel bi le, daje iz sklenjenih dogovorov vela ena sama nisei — vsestranska pripravljenost za enotnost akcije
in dosledno izvajanje politike ZKJ.
Komunisti s tem prevzemamo najodgovornejšo obvezo pred delavskim razredom, da bomo enotno in takoj prešli na delo za uresničevanje resolucij in stališč kongresa. V ta namen smo dolžni združiti vse sile in znanje, s katerimi naša družba razpolaga. Delovni ljudje vedo, da brez revolucionarne vloge ZK ne moremo pričakovati razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in utrjevanje skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. Prav zato je še kako važno, da borno v vsakodnevnem delu aktivni znotraj | subjektivnih socialističnih sil in v temeljni samoupravni bazi. Tu mora biti prisoten stalen in nepomirljiv boj za nove zmage v družbenoekonomskem in socialnem razvoju.
Zame je bila udeležba na kongresu največje doživetje in čast, da sem mogel neposredno sodelovati na tako veličastnem srečanju jugoslovanskih komunistov.
Slovenski delegati smo prispeli v Beograd že dan pred začetkom kongresa. Na ktališču so nas sprejeli tovariši iz AP Vojvodine, ki so nam na poti do Novega Sada pokazali več zanimivosti. Videli smo velike dosežke, ki so jih ustvarili delovni ljudje te pokrajine Povsod smo bili sprejeti z velikim navdušenjem, pesmijo, cvetjem in glasbo. V objemu Beograda, ki je bil za to priliko odet v cvetje in zastave, smo bili na vsakem koraku deležni pozornosti, kakor da nam to milijonsko mesto izreka vso podporo in hkrati nalaga zgodovinsko dolžnost.
TONE ŽIBERT
Podelitev gasilskih in krajevnih priznanj
Zaključni del praznovanja krajevnega praznika je bil v nedeljo 4. junija t. 1. Programsko je bil zelo bogat, saj se je prva prireditev začela že ob 8. uri z nogometnim srečanjem med NK Petlovac in NK Partizan z Mirne. Boljši so bili gostje. Zmagali so z rezultatom 5 : 3.
Za GD Mirna — Stane Kolenc Po tekmi pa so člani društva Ljudske tehnike z Mirne priredbi letalski miting, na katerem so sodelovali tudi modelarji iz Gradiške — Italija in sevniški raketarji. Z naslonom so Miren-
Za KO RK — Štefka Gregorčič
čani želeli pokazati uspešno sodelovanje z drugimi društvi. Pri gledalcih so vzbudili precej pozornosti, posebno med mladimi.
Čez dobri dve uri pa je bil na vrsti slavnostni mimohod gasilcev, katerega so se udeležili tudi gasilci sosednjih društev v občini in izven nje.
Za OŠ Mirna — Rado Mervar
Po pozdravnih govorih je sledila podelitev gasilskih priznanj in odlikovanj. Tako je predsednik GD Mirna Stane Kolenc prejel odlikovanje RGZ druge stopnje ter priznanje OGZ Trebnje za dolgoletno delo v društ-
vu. Poveljnik GD Mirna Engelbert Škufca pa je od RGZ prejel plamenico prve stopnje in priznanje OGZ za dolgoletno delo v društvu. Janez Berg je od RGZ prejel plamenico tretje stopnje za dolgoletno aktivno delo na področju operative. Odlikovanje prve stopnje je RGZ podelila tudi Gasilskemu društvu Mirna ob njeni 70 letnici. OGZ Trebnje pa jim je podelila diplomo.
Poleg naštetih priznanj in odlikovanj so podelili še starostne značke in diplome. Prejeli so jih: Franc Bulc za 60 let dela. Franc Bulc je predsednik Ob-
činske gasilske zveze Trebnje, drugače pa je član mirenskega gasilskega društva. Ker je najstarejši aktivni član društva, so mu za 60 let aktivnega dela podelili še plaketo. Pavel Kozole za 30 let dela, Jože Gracer in Anton Gracer za 20 let dela in Jože Turk, Darko Turk, Branko in Slavko Kirm, Alojz Grčar, Franc Bartolj, Slavko Jarc in Slavko Škarja za 10 let dela.
Jože Kene
Diplomo za dolgoletno in požrtvovalno delo pri GD Mirna pa je ob 70 letnici društvo podelilo Vilku Mannu, Milanu in Tonetu Kramar, Alojzu Vršča-ju, Francu Grčarju in Jožetu Zakrajšku.
Gasilske svečanosti so se poleg ostalih udeležili tudi predsednik Mestne gasilske zveze Ljubljana Mirko Kušar in tajnik Jernej Črtane, delegacija Mestne gasilske zveze Beograd in pobratenega Gasilskega društva Petlovac, ter pokrovitelj praznovanja 70 letnice gasilskega društva direktor IMV TOZD Mirna Maks Kurent.
Poveljnik GD Petlovac Tomo Bermanec podeljuje spominsko plaketo predsedniku GD Mirna — Stanetu Kolencu (levo)
Sledila je podelitev krajevnih zacijam za aktivno delo v druž-priznanj in razglasitev športnih benopolitičnih organizacijah, rezultatov (o športnih izidih	društvih, urejanju komunalnih
poročamo na športni strani),	zadev, razvijanju krajevne sa-
Krajevna priznanja so letos pre- mouprave in obujanju tradicij jeli: Gasilsko društvo Mirna, NOB.
Krajevna organizacija RK Mir- Proslave krajevnega praznika na, Osnovna šola Mirna, Bojan so se udeležili tudi borcin III. Kolenc in Jože Kene. Povemo bataljona VDV brigade, ki so naj še, da se krajevna priznanja ob tej priliki k spomeniku NOB podeljujejo občanom in organi- položili venec.	PLATIŠE
Kako bomo reševali vodopreskrbo?
Ne moremo mimo članka, ki je bil objavljen v četrti številki KRAJANA, s katerim pisec prosi za pojasnilo, kdaj bo voda in če le to zaračunavamo, čeravno vode ni. Z odgovorom želimo obvestiti tudi širšo javnost, oziroma vse potrošnike na področju vodopreskrbe vodovoda ,,DANA“ Mirna.
Dana sije leta 1968 zgradila lasten industrijski vodovod. Do tega časa nekateri potrošniki vode iz starega vodovoda sploh niso imeli možnosti odjema. Tu mislimo predvsem na gospodinjstva v višjih predelih, kamor voda s prostim padom ni mogla priteči. Po letu 1968 je bila dana možnost za preskrbo z vodo še nekaterim gospodinjstvom, ki do tedaj niso imela nobenih možnosti. Ravno ta gospodinjstva so sedaj zaradi sedanje tehnične izvedbe večkrat na robu redne preskrbe ali pa sploh niso preskrbljena v določenih časovnih obdobjih, vendar to samo takrat, ko industrija na Mirni obratuje s polno kapaciteto in je odjem vode preko meje izdatnosti vodnega izvira.
Problematike se zavedamo. Rešitev je več. Vse pa so pogojene z velikimi denarnimi sredstvi. Brez sodilarnosti na tem področju stanja po vsej verjetnosti ne bomo rešili.
Ze predlansko leto smo pričeli s pripravami za omilitev situacije. Zal, zaradi težke finančne problematike, še do danes nismo pričeli z razširitvi-
jo vodovodnih virov. Prepričani smo, da nam bo še letos uspelo ojačati izdatnost vodovodnega omrežja za dodatnih 7 litrov /sek.. in tako le nekoliko omiliti preskrbo z vodo.
Tako imamo letos v planu, da investiramo v vodovod
973.000.	00 din. Od tega zneska bomo za ojačitev obstoječega vodovodnega izvira porabili
620.000.	00 din, za vgradnjo zračnikov 30.000,00 din, za nabavo naprav za analizo vode in razkuževanje vodovodnega sistema in vode 65.000,00 din in za vzdrževalna dela 258.000,00 din. O programu in problematiki vodovoda so razpravljali naši samoupravni organi kakor tudi Skupščina občine Trebnje na prvi skupni seji novega mandata zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Na koncu želimo pojasniti še to, da se samoupravni odnosi na področju vodopreskrbe urejajo preko delegatov krajevnih skupnosti, ki so delegirani v delavski svet , DANA" Mirna. Reševanje problematike zastopanje širšega interesa potrošnikov vode, urejanja odnosov na področju vodopreskrbe se mora v bodoče urejati preko delegatov, ki morajo imeti neposreden stik s potrošniki, ker bomo edino na ta način lahko skupno reševali tudi te odnose.
JANEZ ING. KOVAČIČ
krajan 2
DANA predstavlja trden in zrel kolektiv
Ljudje si običajno ob praznikih radi izmenjamo besedo o prehojeni poti, o težavah in uspehih in še raje spregovorimo o željah, ki naj bi jih jutri spremenili v realnost.
Ob praznovanju krajevnega praznika Mirne, našemu bralcu in krajanu morda ne bo odveč, če mu želimo povedati nekaj besed o prehojeni poti kolektiva „DANA“ Mirna.
Korenine Dane Mirna segajo v 1. 1935, ko je domačin Vilko Marin začel z žganjekuho. Iz te žganjarske delavnice je bilo leta 1952 ustanovljeno podjetje Destilacija in promet z alkoholnimi pijačami „DANA“ Mirna. Ustanovno leto se je začelo skromno s 5 delavci; ti so izdelali 40.000 1 pijač, z leti pa prerasli v kolektiv, ki šteje danes 340 članov. Edini iz peščice petih, ki je danes še v naših vrstah, je tovariš Butara Jože iz Mirne.
Razvoj delovne organizacije lahko opredelimo v tri razdobja:
Za prvo obdobje je značilen obrtniški način proizvodnje. Podobno je bila organizirana tudi distribucija blaga — nalaganje izdelkov na kamione smo opravljali ročno, prevoz blaga v proizvodnji pa z ročnimi vozički. Proizvodni asorti-man je bil zelo skromen, sestavljale so ga alkoholne pijače (naravna žganja, likerji, močne alkoholne pijače) in sadni sirupi. Kljub ozkemu asortimanu in majhnim količinam proizvede-
proizvodnih prostorov in skladišča.
Leta 1965 je stekla proizvodnja v novih prostorih, s čimer se je proizvodna zmogljivost močno povečala, delovni pogoji pa izredno izboljšali. Novi objekt je predstavljal v tedanjem obdobju enega najmodernejših v vsej alkoholni panogi v BRS.
Drugo obdobje predstavlja razširitev asortimana na peneče brezalkoholne pijače in osvajanje celotnega jugoslovanskega tržišča. Že leta 1968 je začel obratovati nov obrat za polnjenje brezalkoholnih pijač z opremo, ki je bila popolnoma avtomatizirana. Tržišče je zahtevalo vedno več brezalkoholnih pijač — ne le penečih (frutella, cola), ampak tu d i sadne sokove.
Ker je predelava sadja v sadne sokove zahtevala moderno tehnologijo, se je kolektiv že v
1.	1970 odločil za takratne razmere za veliko investicijo in sicer v višini 50 ^ne bruto realizacije. Poleg kreditov, ki jih je delovna organizacija potrebovala za uresničitev začrtanih ciljev, smo sodelovali tudi s prostovoljnim delom — udarništ-vom, ki kolektivu ni bilo nikdar tuje niti težko. Ta investicijska vlaganja so omogočila, da je ,,DANA“ nastopila na trgu kot soliden in enakopraven partner.
V tretjem razdobju, točneje leta 1974 pa se je v delovni organizaciji pričela oblikovati že nova razvojna smer, to je proizvodnja destilatov, sadnih koncetratov, arom in esenc, kar
Polnilnica soka v tetrapak vrečke (Foto: Platiše)
nih pijač je kolektiv to proizvodnjo v takih razmerah težko zmogel. Kolektiv je začutil nujo po razširitvi, ker se je zavedal, da sta možni le dve poti: ali obstati na obrtniškem nivoju proizvodnje ali pa kreniti dalje.
Kolektiv se je odločil za drugo pot, kljub temu, daje moral na račun osebnih dohodkov izdati garancijo za kredit, ki ga je potreboval za izgradnjo kleti.
3 krajan
pomeni preusmeritev nakupa vseh važnejših osnovnih polizdelkov na lastno proizvodnjo.
,,DANA“ Mirna predstavlja danes delovno organizacijo, ki se je vse od prvih dni do danes borila za napredek, pa čeprav tudi za ceno nižjih osebnih dohodkov.
Iz vsega tega lahko povzamemo, da je bila razvojna pot ,,DANE“ Mirna zelo težka, saj je rasla iz zelo skromnih osnov, v kraju, ki je bil industrijsko zelo slabo razvit, vendar se je čutil utrin tovarne tudi izven
nje. Vsa leta, ko se je gradila tovarna in smo se delavci odpovedovali višjim osebnim dohodkom, smo sodelovali tudi pri akcijah v krajevni skupnosti Mirna:
—	pri asfaltiranju ceste Trebnje-—Mirna
- pri regulaciji potoka Mirna -- pri ureditvi bazena na Mirni
—	pri urejanju kanalizacije. Zgradili smo vodovod za potrebe tovarne in okolice, pri čemer je vsak član kolektiva daroval 80 ur prostovoljnega dela.
Ne bi naštevala dalje, skratka, kolektiv „DANA“ Mirna se vključuje v vse pomembne akcije v krajevni skupnosti Mirna in v ostalih krajevnih skupnostih, kjer živijo člani kolektiva.
,,DANA“ Mirna predstavlja trden in zrel kolektiv, kije prehodil težko razvojno pot in ki ni nikdar okleval, če je šlo za napredek kolektiva ali družbene skupnosti.
Kot sem že v uvodnih besedah dejala, je običaj, da si ljudje ob raznih prazničnih dneh zastavljamo tudi nove naloge, zato se bralec verjetno sprašuje, k akšna je perspektiva bodočega razvoja „DANA“ Mirna?
Iz že omenjenega lahko vidimo, da so v razvoju DANE povdarjene tri razvojne smeri:
—	proizvodnja alkoholnih pijač
—	proizvodnja sadnih sokov, osvežilnih pijač in sadnih sirupov
—	proizvodnja destilatov, matičnih sadnih sokov, sadnih koncentratov, arom in esenc.
PROIZVODNJA ALKOHOLNIH PIJAČ
Na osnovi podatkov o potrošnji alkoholnih pijač v Jugoslaviji in izven nje lahko sklepamo, da potrošnja alkoholnih pijač ne bo naraščala. V naši razvojni smeri pa obstaja perspektiva večjega plasmaja teh izdelkov, ker ta usmeritev temelji na koriščenju destilatov lastne proizvodnje. Tu pa je možno z razvojnim delom izdelati nove vrste kvalitetnih žganih pijač (žganja iz posameznih sort jabolk, hrušk, češenj, itd.), z modernim konceptom plasmaja pa take proizvode usmeriti k potrošnikom.
PROIZVODNJA SADNIH SOKOV, OSVEŽILNIH PIJAČ IN SADNIH SIRUPOV
Potrošnja brezalkoholnih pijač in mineralne vode je bila v Jugoslaviji do nedavnega zelo nizka in je leta 1957 znašala 1,4 litra na prebivalca, v desetih letih se je povečala na 11 litrov, v naslednjih letih pa na 38 litrov.
Ker govorimo o sadnih sokovih, moramo omeniti izjemno mesto, ki ga ima jabolčni sok. Jabolčni sok je izdelek, za kateioga imamo še celo v slabih letinah v naši republiki dovolj surovin, če pa je letina dobra predstavlja kmetom in predelovalcem sadja ta ogromna količina jabolk velik problem. Problem je v tem, da naš potrošnik raje sega po dragih sokovih kot pa po cenenih — jabolčnih sokovih.
V Jugoslaviji popijemo letno 1 liter jabolčnega soka na osebo, v Švici 20 litrov, v ZRN pa 14 litrov, medtem ko kvalitetnejših sokov (ribezov, borovničev, marelični) potrošimo pri nas toliko kot v najbolj razvitih državah.
Potrošnja sadnih sokov se bo nedvomno večala, zato menimo, da ima v naši delovni organizaciji ta razvojna smer bistvene prednosti in možnosti razvoja v naslednjem obdobju glede na naslednje utemeljitve:
—	v osnovah razvoja industrije brezalkoholnih pijač je planirana povečana potrošnja teh izdelkov 8 — 12 %
—	delovna organizacija si je pridobila potrošnike na vsem področju SFRJ
—	delovna organizacija izdeluje sama surovine za izdelavo brezalkoholnih pijač
—	obstoječe zmogljivosti izdelave in polnjenja zadoščajo za znatno povečanje proizvodnje.
PROIZVODNJA IN POTROŠNJA DESTILATOV, MATIČNIH SOKOV, SADNIH KONCENTRATOV, ESENC, BAZ, AROM
Te grupe proizvodov pomenijo istočasno prodajne proizvode in pol izdelke za lastno proizvodnjo, imajo pa pomembno mesto v perspektivi bodočega razvoja. V tej razvojni smeri imamo še niz neizkoriščenih možnosti, ki jih bomo morali v bodočem obdobju dati poseben povdarek. Največ neizkoriščenih razvojnih možnosti imamo pri proizvodnji esenc in baz. Ta proizvodnja temelji na poslovno tehničnem sodelovanju z avstrijsko firmo Esarom. Na osnovi tega sodelovanja smo razvili že celo paleto izdelkov, ki pa so našemu potrošniku tuji, ker so to polproizvodi za industrijo pijač. Morda bi bilo zanimivo omeniti tudi to, da je DANA Mirna odstopila licenco za izdelavo brezalkoholnih pijač že dvema večjima delovnima organizacijama v socialistični republiki Srbiji, trenutno pa tečejo dogovori še za sklenitev
(Nadaljevanje na 5. str.)

I




Skupni uspehi su največje plačilo
V okviru društva ljudske tehnike Mirna delujeta modelarska in fotografska sekcija. Najaktivnejši člani so šolski otroci in delo z njimi predstavlja osnovo našega dela. Prizadevamo si. da jih vključimo dovolj zgodaj, ker želimo, da bi bili ob času odhoda iz osnovne šole že sposobni za samostojno delo v društvu. Najaktivnejši člani pa se tudi že uspešno vključujejo v mentorsko delo.
Število članstva v društvu se že nekaj časa ne veča. Naše možnosti so zaradi prostorov in kadrov omejene. C e bi dejavnost pretirano povečali, bi zašli tudi v finančne težave. Menimo, da glede števila članstva nismo dovolj storili v tej smeri, da bi pritegnili še večje število prijateljev te dejavnosti, ki nam že sedaj velikokrat priskočijo na pomoč. Neizkoriščene možnosti predstavljajo tudi občani, ki
Organizirana imamo 2 začetniška tečaja in en nadaljevalni tečaj. V začetniški tečaj imamo vključenih na Mirni 6 modelarjev. V osnovni šoli Šentrupert obiskuje začetniški tečaj 8 modelarjev. Osem modelarjev izdeluje že zahtevnejše modele, s katerimi je mogoče nastopiti tudi v članski konkurenci. Trije modelarji prihajajo k nam iz Trebnjega.
V	prostorih LT se odvijajo tečaji ob ponedeljekih, sredah in petkih. V Šentrupertu pa so tečaji v prostorih osnovne šole ob petkih.
V	delavnici je delo organizirano, tako da se modelarji na ta dan zadržujejo v prostorih 2—3 ure.
Mesečno preživi vsak modelar v delavnici okoli 12 ur, na travniku pri spuščanju modelov pa včasih še več. Do sedaj smo v obdobju 9 mesecev modelarji
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavo (Foto: J. P.)
radi fotografirajo, v prostorih društva pa bi s primerno organizacijo in nekaj truda lahko izdelali fotografije sami.
Trenutno šteje društvo LT okoli 65 članov. V modelarski sekciji aktivno dela 26 članov, v fotografski pa 23. Ostali pa delajo v raznih organih društva ali kakšnih pomembnejših akcijah.
Modelarska sekcija je v dosedanjem obdobju dosegla že vrsto lepih uspehov. To je bilo mogoče predvsem zato, ker dela v njej dovolj veliko število mentorjev.
delali v delavnici 2.700 ur in
1.000	ur pri spuščanju modelov.
Udeležujemo se vseh tekmovanj, ki so organizirana za pionirje. Priprave za tekmovanja so izredno naporne, saj pošiljamo nanje vedno po več ekip. Do sedaj smo se še vedno vračali s priznanji. Tudi letos smo dokazali, da imamo dobre modelarje, saj so v konkurenci 59 modelarjev na republiškem prvenstvu v Celju naši zasedli ekipno
2.	mesto.
Med posamezniki so se najbolje uvrstili:
Sitar Marjan, OŠ Šentrupert — Mirna - 6.
mesto,
Krajšek Marko, OŠ Šentrupert — 10. mesto,
Pirc Janez, OŠ Mirna — 18. mesto.
V	pionirski konkurenci nastopamo z modeli lastne konstrukcije, ki jo je izdelal Kozole Ciril.
V	jesenskem obdobju nameravamo pričeti z izdelavo modelov na pogon z gumo in doseči večjo kvaliteto z modeli v članski konkurenci (kategorija F-l-A).
republiški prvak, Umek Mario, OŠ
Poleg prosto letečih modelov ima sekcija tudi skupino, ki se ukvarja z radijsko vodenimi modeli. Tu smo šele na začetku in se z njo ukvarjamo še samo rekreativno. Velike možnosti pa so v sodelovanju s SLO.
Fotografska sekcija se še vedno bori s samo organizacijo dela zaradi pomanjkanja kadrov za delo v tej sekciji. Zaradi delavnosti posameznikov v sekciji delo teče dobro. Organizirana sta dva začetna tečaja na Mirni in Šentrupertu ter nadaljevalni
tečaj na Mirni.
a
V tečaju je vključenih 19 tečajnikov. V obdobju 1977/78 so opravili 1.360 ur.
Poleg organiziranja tečajev fotografiranja je stalna naloga sekcije tudi razstavljanje slik v vitrini na Mirni in v Trebnjem, spremljanje dogovarjanja v LT v smislu zbiranja fotografske dokumentacije in spremljanje ter proučevanje razvoja na področju fotografije.
Sekcija je imela v programu tudi tečaj za odrasle, ki bi bil namenjen predvsem lastnikom fotografskih aparatov. Organiziran je bil tudi uvodni sestanek, ki pa ni bil uspešen zaradi premajhnega zanimanja. Člani sekcije nameravajo tak tečaj ponovno organizirati, če bo le dovolj tečainikov.
Mentorji LT Mirna bodo vodili foto krožek na mladinski delovni akciji ,,Suha krajina 78‘‘. Organiziran bo v vseh treh izmenah in se ga bo predvidoma udeležilo 30—35 brigadirjev.
Član fotografske sekcije Kramar Zdravko se je že uveljavil na področju umetniške fotografije. Občinska kulturna skupnost mu je v organizaciji LT omogočila samostojno razstavo v galeriji likovnih samorastnikov. Na skupinskih razstavah pa je osvojil že vrsto visokih priznanj.
Mladi fotografi so sodelovali z izdelki na razstavi pionirske fotografije v Ljubljani in to predstavlja zanje posebno priznanje.
Poleg kadrovskih problemov pesti sekcijo tudi to, da delajo v majhnem prostoru, ki je opremljen z nepopolno in zastarelo opremo, tako da je fotografsko delo zelo otežkočeno. Nujno bo kupiti novo laboratorijsko opremo, če hočemo z dejavnostjo nadaljevati in doseči višjo kakovost izdelkov.
Na koncu naj povemo še to, da je delo v društvu zasnovano popolnoma na amaterski osnovi in iščemo zadovoljstvo predvsem v uspehih, s katerimi pa še nismo povsem zadovoljni.
LT MIRNA
USPELA RAZSTAVA
V počastitev dneva mladosti so člani društva Ljudske tehnike z Mirne pripravili razstavo, na kateri so pokazali letalske modele, umetniško in dokumentarno fotografijo in orodje in pribor, ki ga rabijo pri svojem delu. Razstavo so odprli 27. maja t. 1. in je bila odprta dva dni.
Otvoritveni govor je imel predsednik KK SZDL Mirna Maks Kurent, ki je orisal razvoj in uspehe Ljudske tehnike ter med drugim dejal, da so fotoamaterji dosegli lepe uspehe in da med njimi posebej izstopa Zdravko Kramar, ki je prejel že več visokih nagrad. Imel pa je tudi že samostojne razstave. V nadaljevanju je dejal, da mode-
larji delajo pod skrbnim vodstvom vaditeljev Janeza Kolenca, Toneta Gorenca, Janeza Janežiča in Milana Konestaba in da sta za načrtno delo v tej dejavnosti lahko vzgled Tone Gorenc in Marko Zavrl, ki sta oba postala pilota.
„Družba mora dati priznanje Ljudski tehniki Mirna, saj vključuje preko 50 članov, ki znajo koristno izrabiti svoj prosti čas, starejši člani pa prenesti svoje izkušnje na mlajše.11 je v zaključnem delu svojega govora poudaril tovariš Maks Kurent.
krajan 4
20. junij-dan civilne zaščite
Od letos naprej bomo vsako leto 20. junija praznovali dan civilne zaščite, ki je v Jugoslaviji organizirana v duhu doktrinarnih načel, katere je določilo Predsedstvo SFRJ. Obsega samozaščito delovnih ljudi in občanov, enote civilne zaščite, štabe za civilne zaščito, v njeno dejavnost pa se vključujejo tudi organizacije združenega dela in družbene organizacije, ki se sicer ukvarjajo z zaščito in reševanjem ljudi in imetja.
Dan civilne zaščite pa smo proslavili tudi v naši občini. Občinski štab za civilno zaščito in Občinski odbor RK Trebnje sta
stava opreme civilne zaščite. V praznovanje so se vključili tudi mladi člani RK z mirenske šole, ki so narisali številne risbe na temo ,.civilna zaščita".
Tekmovanje je v imenu pokrovitelja IMV in Kolinske z Mirne otvoril predsednik delovne skupnosti IMV TOZD Mirna Anton Stnnole, ki je v svojem nagovoru dejal, da ima civilna zaščita tudi veliko vlogo v vojni, ki je največja nesreča za vse ljudi, posebno še, ker se velesile prekomerno oborožujejo z najmodernejšim orožjem, tako jederskim, biološkim, kemičnim in meteorološkim.
Najuspešnejša ekipa, ekipa Kolinske (Foto: Platiše)
namreč v počastitev tega dne 15. junija na Mirni organizirala občinsko tekmovanje v nudenju medicinske prve pomoči, katerega se je udeležilo 18 ekip iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Istočasno pa je bila v prostorih OŠ Mirna tudi raz-
Sledilo je tekmovanje, na katerem so ekipe pokazale do-kajšno mero znanja. Najbolj se je izkazala ekipa Kolinske z Mirne, ki je osvojila prvo mesto. Njej sledijo OŠ Mirna, specialna občinska ekipa iz Trebnjega, Dana z Mirne, Iskra Mokronog,
DAN BORCA
Pred dnevi so se v naši širši in ožji domovini zvrstile številne proslave, ki so bile posvečene
Obvestilo bralcem
Čeprav smo predvideli, da KRAJANa v mesecu juliju ne bi izdali, je pred nami tudi poletna številka. Za izdajo smo se odločili zaradi obilice gradiva in krajevnega praznika, ki smo ga pred nedavnim praznovali. Zaradi tega bo naslednja številka izšla septembra t. 1. in ne avgusta, kot smo prvotno predvidevali. Gradivo za spetembrsko številko mora biti v uredništvu najkasneje do 1. septembra 1978.
UREDNIŠTVO
5 krajan
dnevu borcev, bna izmed njifi je bila tudi v Trebnjem na predvečer praznika.
In zakaj praznujemo dan borca 4. julija? Zato, ker je na ta dan leta 1941 politbiro CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita v Ribnikarjev! vili v Beogradu sprejel odločitev o vstaji zoper okupatorja in vsem drugim silam, ki bi bile na njihovi strani. To je bil velik korak, čeprav je ta korak izgledal oz. se marsikomu zdel samomorilski. Pa ni bil. Za tovariša Tita je bil to edini pravi način, da z lastnimi močmi izbojujemo zmago in si priborimo svobodo, da za osvoboditev naših narodov in narodnosti ne bomo dolgovali nikomur, marveč da bo to njihovo delo. Prav zato je v razglasu, ki je bil naslovljen na jugoslovanske narode, med drugim pisalo: „Zapomnite si, da mora biti vaša osvoboditev izbojevana samo z vašimi močmi".
Trebnje II., Knežjna vas, Veliki Gaber, Mirna, Šentlovrenc-—Velika Loka, Temenica, Trebnje L, IMV TOZD Mirna, Trimo Trebnje, Sela Šumberk, Čatež, Dobrnič in Mokronog.
Po zaključku tekmovanja pa smo za oceno dela civilne zaščite v preteklem obdobju vprašali načelnika Občinskega štaba za civilno zaščito Trebnje Dušana Mežnaršiča. Dejal je: ,,Na seji občinskega štaba za civilno zaščito, ki smo jo imeli v začetku junija, sme analizirali dosedanje delo in ugotovili, da seje stanje
precej popravilo, kljub temu, da imamo še težave, predvsem kadrovske, ki se najbolj odražajo v krajevnih skupnostih. Zato smo sklenili, naj bi delo v naslednjem obdobju slonelo predvsem na urejanju, kadrovskih zadev in ažuriranju vseh enot. ki jih bomo morali povečati."
JANEZ PLATIŠE
USPELA AKCIJA
Na zadnji akciji zbiranja oblačil in obutve, ki jo je organizirala Krajevna organizacija rdečega križa Mirna, so nabrali okrog 330 kg oblačil in obutve in 640 din denarnih prispevkov.
P. M.
Neresnost nekaterih vaščanov
Potrošniki vode, ki se oskrbujemo z vodo iz vodovoda Selo, smo že leta 1973 izvolili upravni odbor vodovoda, ki ga sestavljajo Franc Kolenc, Alojz Jevševar, Anton Vrana, Polde Grm, Franc Strah, Viktor Kirm in Srečko Križnik.
Naloga odbora je, da skrbi za tekoče vzdrževanje naprav in razporeja sredstva, ki se zbirajo s plačevanjem vodarine. Zato je upravni odbor 25. maja letos na razširjeni seji obravnaval gospodarjenje v preteklem letu in sprejel nekaj sklepov za tekoče leto.
Odbor je pri pregledu dohodkov ugotovil, da porabnik vode Franc Kirm s Sela 5 še ni poravnal obveznosti v znesku
3.500,00	din, kar dolguje še iz časa gradnje vodovoda. Prav tako pa dolga v višini 1.900,00 din ni poravnal Alojz Zupančič. Sprejetje bil sklep, da se obema pošlje pismene opomine. V primeru, da kljub temu ne bosta plačala dolžnega zneska, se jima . odklopi voda.
Beseda pa je tekla tudi o Antonu Kirmu, ki še do danes ni dal popraviti merilne ure, čeprav je bilo to sklenjeno na predzadnji seji. Tudi njemu grozi najstrožji ukrep.
Odbor je obravnaval tudi Marka Belentina, ker ni poravnal zadnjega inkasa vodarine. Proti njemu in podobnim kršiteljem bo odbor postopal po pravilniku o preskrbi z vodo in plačevanju vodarine, ki ga predpisuje lastnik vodovoda „Dana" z Mirne. Naveden pravilnik so sprejeli in potrdili koristniki vodovoda Selo 19. februarja lani.
Za delo v prihodnje sl je odbor zadal nalogo, da pripravi vse potrebno za gradnjo lastnega zajetja, za katerega so načrti že izdelani. Z deli nameravamo pričeti v najkrajšem času, ker moramo sedaj „Dani“ plačevati zelo velike zneske za porabljeno vodo. Ker pa naš vodovod delu-
je po sistemu prečrpavanja, moramo plačevati še elektriko. Tako nam za amortizacijo naprav ne ostane nič, čeprav zaračunamo kubik vode po 4,00 din. Seveda nameravamo pred pričetkom gradnje zajetja sklicati sestanek vseh uporabnikov vode, na katerem bomo razdelili konkretne zadolžitve in naloge.
Vsi obravnavani problemi in sprejeti sklepi so bili sprejeti za boljše gospodarjenje in preskrbo s pitno vodo na območju, ki ga obsega vodovod Selo. Vsako neizpolnjevanje sili k nepotrebnim zaostrovanjem odnosov na vasi, tako pa se slabi povezanost vaške skupnosti pri reševanju dogovorjenih nalog.	SREČKO KRIŽNIK
DANA	PREDSTAVLJA
TRDEN IN ZREL KOLEKTIV
(Nadaljevanje s 3. str.) takih pogodb s tremi organizacijami. DANA si je torej pridobila v poslovnem svetu že tak ugled, da so delovne organizacije, ki so po količinski produkciji dosti večje, pripravljene kupiti znanje delovne organizacije, ki si ga je pridobila v sorazmerno kratkem času.
Upam, da sem bralcu s tem prispevkom predstavila kolektiv, ki je s svojo skromnostjo, prizadevnim delom in s samoupravno začrtanimi cilji dosegel velike uspehe v svoji delovni organizaciji, kot v prizadevanjih za razvoj krajevne skupnosti in prepričana sem, da mu bo to uspevalo tudi jutri.
Delovni kolektiv DANE čestita vsem krajanom Mirne za krajevni praznik!
B. KRANJC PAVLA, dipl. ing. PRIPIS UREDNIŠTVA. Ta prispevek bi moral biti objavljen v 4. številki KRAJANA, ker je bil posvečen krajevnemu prazniku, a smo ga v uredništvo prejeli prepozno.
DELEGATI POROČAJO
V maju mesecu 1978 je bila 2. skupna seja vseh zborov SO Trebnje in 1. skupna seja zbora združenega dela in krajevnih skupnosti ter 1. seja zbora združenega dela.
Seje vseh zborov in skupnega zasedanja zbora združenega dela in krajevnih skupnosti so se udeležili tudi Franc Sladič, Ivan Bon in Terezija Pavlin, delegati KS Mirna. Poslali so naslednje poročilo.
Osrednja tema seje vseh zborov je bil program razvoja manj razvitih predelov v naši občini oziroma krajevnih skupnosti, s katerim naj bi do leta 1985 zagotovili ustrezne pogoje, da bi preprečili odseljevanje ljudi.
Ce bomo to hoteli doseči, bomo morali tako na področju družbenega in zasebnega kmetijstva doseči optimalno izrabo obstoječih zmogljivosti. Glede na naravne pogoje naj bi bilo kmetijstvo usmerjeno predvsem v živinorejo, proizvodnjo krompirja in druge proizvode po programu kmetijstva. Prav tako bo treba po načelih vzajemnosti in solidarnosti rešiti številne težke socialne razmere ostarelega kmečkega prebivalstva, ki nima možnosti, da bi si samo zagotovilo ustrezne življenjske pogoje.
Na področju obrti tudi zaostajamo, zato bo treba v teh krajih odpreti več delavnic različnih strok, saj živi na teh nerazvitih območjih 3860 prebivalcev, na katere pride le 9 obrtnikov, medtem ko je v Sloveniji na 1000 prebivalcev 15 obrtnikov.
Za ceste pa je do leta 1985 predvidena modernizacija lokalnih cest v KS Dobrnič 3,4 km. v KS Sela Šumberk 4,5 km, na Trebelnem 15,9 km in v KS Svetinje 2,5 km. Da pa bi ta program lahko izvedli, bo treba sredstva združevati v komunalni skupnosti, krajevnih skupnostih in organizirati prostovoljne delovne akcije občanov skupaj z mladinskimi delovnimi akcijami.
Za redno preskrbo z vodo pa je poleg začetnih gradenj vodovodov v načrtu tudi gradnja vodovoda v KS Čatež, kjer naj bi bil osrednji vodovod, ki bi napajal še vasi Razbore, Dolenjo in Gorenjo vas, Sajenice, Go-Ijek, Zagorico, Roje, in Trebanjski vrhu Gradnja vodovoda pa se predvideva tudi na območju KS Trebelno s trasami Cikava — Mirna vas — Jelševec, Roje — Štatemberg — Bogneča vas in Češnjice z zaselkom Reber.
S kreditiranjem pa bi morali do leta 1985 spodbujati gradnjo in adaptacijo zasebnih stanovanj za kmete in delavce, ki bodo zaposleni na teh območ-
jih, kakor tudi za tiste delavce, ki se bodo dnevno vozili na delo v druge kraje.
V družbeni gradnji se predvideva izgradnja 6 stanovanj v Dobrniču in 4 na Čatežu, ki bodo služila potrebam družbenih dejavnosti in za kadre v gospodarstvu.
Obravnavali so tudi družbeni dogovor o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja občine Trebnje do leta 1985, odlok o merilih za oceno razvitosti KS in o določitvi manj razvitih KS v občini Trebnje. Po tem odloku spadajo med manj razvite KS Sela Šumberk, Svetinje, Knežja vas, Čatež, Trebelno in Dobrnič. Od 16 KS v občini je KS Mirna po razvitosti na 14 mestu.
Sprejeli smo tudi odlok o flu-orografiranju občanov v naši občini, ki bo od 4. do 11. avgusta 1978. Udeležba bo obvezna za vse občane, ki so rojeni do 31. 12. 1950.
Na zboru združenega dela pa so sprejeli analizo zaključnih računov OZD in TOZD s področja gospodarstva za minulo leto in informacijo o problemu finansiranja programa občinske izobraževalne skupnosti za leto 1977/78, kakor tudi predlog ukrepov.
S 3. zasedanja vseh zborov SO Trebnje in z 2. skupnega zasedanja zbora krajevnih skupnosti in združenega dela, ter 2. zasedanja zbora združenega dela pa so poročilo poslali delegati KS Mirna Edo Novak, Leopold Višček in Janez Platiše.
Seje so potekale v glavnem v znamenju poročil in sprejemanju odlokov. Med poročili je bilo zelo zanimivo poročilo sodnika za prekrške v občini Trebnje. Podal gaje Tone Glogovšek, ki je dejal da je bilo v preteklem letu prejetih 1202 predlogov za uvedbo postopka o prekrških. Iz predlanskega leta pa je bilo nerešenih 568 zadev. Tako je bilo torej v postopku 1770 zadev. Od tega jih ni bilo rešenih 669.
Najštevilnejši so bili cestno prometni prekrški, 1133 primerov. Med njimi pa kar 244 voznikov sploh ni imelo vozniškega dovoljenja. Še vedno pa izstr-pajo vinjeni vozniki s 44 primeri, čeprav ti prekrški rahlo upadajo.
Sprejeli smo tudi sklep o podelitvi domicila XII. slavni narodnoosvobodilni udarni brigadi, ki je bila ustanovljena 24. septembra 1943 na slavnostnem mitingu v Mokronogu. Domicil se bo podelil z namenom, da se ohranijo in krepijo junaške tradicije NOB. Domicilna listina bo izročena ob 35. letnici usta-
novitve XII. SNOUB v Mokro-gnou 4. septembra 1978.
V nadaljevanju pa smo sprejeli sklep o pristopu k podpisu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, dogovoru o zagotavljanju materialnih pogojev za delo temeljnega sodišča in javnega tožilstva v Novem mestu, odloku o sestavi in nalogah v cestnem prometu in imenovali paritetno komisijo.
Izmed delegatov z Mirne se je oglasila delegatka Kolinske, ki je opozorila na problem onesnaževanja okolja na Mirni. Na podlagi njenega opozorila je bil sprejet sklep, da se o zadevi obvesti komisijo za varstvo okolja pri SO Trebnje, ki naj o problemu raspravlja in Kolinski ter Dani pomaga pri iskanju rešitev. Na vprašanje delegata Janeza Platiše z Mirne, kdaj se bodo na Mirni pričeli graditi stanovanjski bloki, je odgovoril načelnik za gospodarstvo pri SO Trebnje Nace Dežman, ki je dejal, da se z gradnjo ne more pričeti zato, ker še ni podpisan samoupravni sporazum o izhodiščni ceni. To bo povzročilo, da se bo gradnja na Mirni pričela koncem septembra ali v začetku oktobra letos.
Na koncu pa je bil sprejet še odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o izvedbi hidromelioracijskih del, o rabi kmetijskih površin po izvedenih melioracijah na območju dela katastrske občine Mirna ob rečici Mirna in odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje.
Na seji združenega dela pa je bil sprejet sklep o potrditvi poročila o izvršitvi samoupravnih sporazumov v letu 1977 cer sklep, da morajo do prihodnje seje pristojne službe pripraviti poročilo o izvajanju vseh samoupravnih sporazumov, ki veljajo na območju naše občine.
Druge seje zbora izvajalcev in zbora uporabnikov Skupnosti otroškega varstva Trebnje se je udeležil tudi delegat IMV TOZD Mirna Anton Gorenc, ki je s seje pripravil naslednje poročilo.
Glede na predlagan dnevni red in kasnejšo razpravo smo
sprejeli sklep, s katerim se stopnja prispevkov za otroško varstvo v smislu svobodne menjave dela iz združenega dela in delovnega razmerja s 1. 7. 1978 zmanjša od 1,02 % na 0,75 %. Prispevek se plačuje od bruto osebnih dohodkov. Obenem pa se prispevek za republiško skupnost otroškega varstva poveča od 2,22 % na 2,74 % od bruto osebnega dohodka.
V razpravi pa so delegati podali tudi vprašanje ali imajo vrtci samostojna osnovna sredstva ali se le ta vodijo kot osnovna sredstva osnovnih šol, ki jim pripadajo. Dalje je delegate zanimalo, kako je s sredstvi amortizacije, ki jih te šole prejemajo. Ob vsem tem namreč obstaja možnost dvojnih dotacij amortizacije, od izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva.
Delegatom je bilo pojasnjeno, da se za vse vrtce osnovna sredstva vodijo ločeno, kakor tudi ostali inventar. Rečeno pa je bilo tudi, da to še ni v pravnem smislu ustrezno urejeno pri SDK.
Glede subvencioniranja (denarne pomoči) vrtcev pa je delegate zanimalo, na kakšen način se razporeja denar po posameznih vrtcih. Po prikazanem finančnem načrtu namreč obstaja možnost, da denar ni pravilno razporejen.
Odgovor je bil: Osnovne šole, ki imajo v svoji sestavi vrtce in jasli, poročajo skupnosti o trenutnem stanju vrtcev. Ko pa bo to s šolami urejeno, bomo lahko sredstva za subvencioniranje razporejali po posameznih vrtcih glede na realno prikazano stanje denarja.
Po vzgledu nekaterih slovenskih občin se skuša problem varstva dojenčkov tudi v naši občini delno oz. začasno rešiti na način, da se uvede varstvo dojenčkov na domu.
Oseba-varuška, ki bo dojenčke pazila doma, bi bila član kolektiva, redne osebne dohodke bi prejemala v vrtcu in imela vse pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja in invalidsko pokojninskega zavarovanja. Delo varuške bi nadzoroval vrtec, ki bi ji nudil tudi strokovno pomoč in skrbel za njeno strokovno usposobljenost.
Gradnja pokopališča se bo pričela
Premajhno pokopališče na Mimi nam je delalo že resne težave. Teh bo končno konec, v kratkem se bo namreč pričela gradnja oz. razširitev pokopališča. Dela bodo po predračunski vrednosti brez mrliške vežice, ki se bo tradila še letos, stala 684 tisoč din. Od tega ima KS Mirna zagotovljenih 400 tisoč din. Ker je to premalo, bodo manjkajoča sredstva, po lansko-
letnem sklepu zbora delegatov, orispevale delovne organizacije kraja in vsako gospodinjstvo po
1.000	din. Prispevek se bo lahko plačal v gotovini ali z obveznicami in se bo lahko odplače-„1 tudi, obrokih, j PLATIŠE
krajan 6
Dob osvojil prehodni pokal 2. športnih iger KPZ
Od 26. do 28. maja letos so bile na Mirni 2. športne igre KPZ Slovenije, katere je organizirala OOS KPD Dob pri Mirni, otvoril pa namestnik republiškega sekretarja RSPOUP Vlado Kance.
Športnih iger, kakršnih na Mirni do sedaj ni bilo, se je udeležilo okrog 300 delavcev iz desetih slovenskih zavodov. Namen iger pa je bil med drugim tudi v medsebojnem spoznavanju, saj še pred dvema letoma razen strokovnih stikov med
zavodi ni bilo ustrezne povezave.
Poleg tega pa se delo v KPZ vedno bolj podružblja in zato je medsebojno spoznanje še toliko bolj pomembno. Lanskoletne prve igre, ki so bile v Kopru, in letošnje na Mirni predstavljajo uvod v širše oblike sodelovanja in posvetovanj.
Letošnje igre, ki so bile na Mirni, so se odvijale na Lanšpre-žu kjer je bil tabor, na igrišču in v telovadnici OŠ Mirna, Dobu in v Čateških toplicah.
Dr. VANJOŠ V. BREGANT
Duševna higiena v današnjem življenju
VZROKI DUŠEVNIH MOTENJ
Kar zadeva vzroke nastanka duševnih motenj, je najbolj prepričljivo dejstvo, da povzročajo duševne motnje mnogoštevilni dejavniki.
Pri pojavu določene vrste duševne motnje igra vlogo sklop več faktorjev, kot so: prirejenost, konstitucija, motnje presnove, infekcije, zastrupitve, motnje prehrane, duševne travme (poškodbe), motnje v medsebojnih odnosih in nato še cela vrsta drugih činiteljev , okolja*1, v katerem živi človek.
Vse motnje duševnega zdravja lahko, na grobo vzeto, razdelimo na stanja, ki so povzročena zaradi poškodbe možgan in pa na stanja, pri katerih s pomočjo sedaj znanih medicinskih metod in tehnik raziskovanj takih poškodb možgan ni bilo moč ugotoviti.
Lahko torej rečemo, da imamo: 1. Strukturalne, organske motnje duševnega zdravja in 2. Nestruktualne, funkcionalne motnje duševnega zdravja, pri katerih do sedaj vzrok bolezni še ni ugotovljen. To razdelitev moramo vzeti funkcionalno in dinamično. Verjetno se bo vzporedno z razvojem in izpopolnjevanjem medicinske znanosti grupa tako imenovanih ,funkcionalnih motenj** duševnega zdravja manjšala, povečala pa se bo skupina organskih ,,strukturnih motenj**. Ta proces ,,pretakanja“ je treba vzeti vzporedno s procesi pretvarjanja neznanega v znano**. Tako kot je bila do nedavnega človeku nepoznana fina struktura materije, tako nam je „flna struktura človeške psihe (dušev-nosti)“ še vedno neznana.
Pionirska dela velikega števila znanstvenikov zadniih desetletij
7 krajan
pa vse bolj odkrivajo te „fine substrukture** človekove duševnosti in vse kaže, da se bo tudi ta ,,neznanka“ končno izluščila iz nepoznane sfere, tako kot se je struktura atoma.
Ne glede na mnogoštevilne ideološke in politične zmote, v katere so zavite določene hipoteze in teorije, gre velika večina raziskovalnih del v smeri genialno furmuliranega materialističnega Leninovega koncepta o ,,Zavesti in psihičnem**. Lenin razume, oziroma pojmuje zavest kot lastnost visoko diferen-
cirane organske materije (človekovih možgan), v katerih so odraža-zrcali zunanji svet. Lenin nadalje poudarja dialektični vzajemni odnos med materijo in zavestjo ter uči, da zavest ni nekaj pasivnega. Razumljivo je torej, da moramo duševno motnjo razumeti kot niz mnogih pogojev in da predstavlja končni rezultat dolge verige mnogoštevilnih procesov.
Tisti-najbolj zgodnji procesi-začnejo morda že v neoplojeni spolni celici, drugi se pojavljajo „in utero“ (med nosečnostjo v maternici), tretji pa delujejo v teku življenja vsakega individua kot ugodni ali neugodni vplivi, ki se pojavljajo v okolju, v katerem živi človek.
Po vsem tem vzroka za pojav duševne motnje ne smemo razumeti kot izolirano dejstvo samega faktorja, ampak „nekaj, kar se giblje, kar se spreminja v toku časa.“
Vzrok je torej proces. Če pristopimo k raziskovanju vzroka duševnih motenj na tak način, potem ne bo škodilo, ampak bo samo koristno, da se posamično obravnavajo posamezni najpogostejši in najvažnejši elementi, ki sodelujejo pri nastajanju duševne motnje. Ti elementi pa bi bili: dednost, prirejenost in vplivi človekovega okolja.	(je nadaljuje)
Kljub temu, da organizatorju vreme ni bil preveč naklonjeno, so tekmovanja potekala po predvidenem načrtu in zastojev ni bilo. Vsa tekmovanja so se uspešno zaključila, zato poglejmo uvrstitve.
Tekmovalci so se v prvem dnevu pomerili v kegljanju, ki ga je vodil Milan Turk in šahu, ki ga je vodil Tomaž Povšič. Doseženi so bili naslednji izidi.
Kegljanje moški: L Ljubljana 1170 k., 2. Maribor 1140 k., 3. Dob 1088 k., 4. Penološka šola 1086 k., sledijo Radeče, Koper, RSPOUP, Celje, Rogoza, Ig.
Kegljanje ženske posamezno: L Savšek 159 L, 2. Vitez 152 k., 3. Kolenc 138 k., vse Dob, 4. Kurent Celje 126 k., sledijo Korošec Dob, Krojs Dob, Foš-narič Celje, Tripič Pen. šola, Gospodarič Radeče, Rozman Celje, Jazbinšek Radeče, Šmuc Dob, Vajda, Dobovšek obe Radeče.
Šah: 1. Maribor 28 L, 2. Ljubljana 24,5 t, 3. Pen. šola 24 t, 4. Radeče 21,5 t. sledijo Dob, RSPOUP, Celje, Rogoza, Koper, Ig. Drugi dan pa so se tekmovalci pomerili v balinanju, ki ga je vodil Božo Ponikvar, malem nogometu, ki ga je
Tretji dan pa je sledilo še tekmovanje v streljanju, ki ga je vodil Janez Janežič, odbojki, ki jo je vodil Rudi Horvat (tekmovanje je trajalo dva dni, soboto 27. 5. in nedeljo 28. 5. 1978) in vleki vrvi, ki jo je vodil Marijan Umek. Doseženi so bili naslednji izidi.
Streljanje: 1. Dob 597 kr., 2. Koper 588 kr., 3. Ljubljana 572 kr., 4. Maribor 567 kr., sledijo Pen. šola, Celje, Radeče, RSPOUP, Ig, Rogoza.
Odbojka: 1. Maribor, 2. Dob,
3.	Koper, 4. Radeče, sledijo RSPOUP, Pen. šola, Celje, Ljubljana.
Vleka vrvi: 1. Dob, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Radeče, sledijo Pen. šola. Koper, Celje, Rogoza.
Končna razvrstitev za prehodni pokal pa je bila naslednja: 1. Dob 102 točk, 2. Maribor 97 točk, -3. Ljubljana 94 točk, 4. Koper 75 točk, 5. Radeče 66 točk, 6. Penološka šola 61 točk, 7. Celje 50 točk, 8. RSPOUP 43 točk, 9. Rogoza 36 točk, 10. Ig 16 točk.
Naslednje športne igre bodo naslednje leto v Mariboru.
JANEZ PLATIŠE
Vleka vrvi je privabila največ obiskovalcev. (Foto: Platiše)
vodil Borut Keržan in pikadu, ki ga je vodil Marijan Umek. Doseženi so bili naslednji izidi.
Balinanje: L Koper, 2. Maribor, 3. Ljubljana, 4. Radeče, sledijo Dob, Rogoza, RSPOUP, Celje.
Mali nogomet: 1. Dob, 2. Ljubljana, 3. Pen. šola, 4. Radeče, sledijo Celje, Koper, Maribor, Rogoza, RSPOUP
Pikado (Tekmovale so samo ženske): L Tripič Pen. šola 59 L, 2. Rozman Celje 52 t.. 3. Mavec Ig 50 t, 4. Šmuc Dob 43 L, sledijo Gospodarič, Radeče, Blažko Ljubljana, Milavec Koper, Vitez Dob, Babnik Ljubljana, Dobovšek Radeče, Manfreda RSPOUP, Savšek Dob, Vreča Ljubljana, Sobočan Ig, Jazbinšek Radeče, Obrovac R SPOUP, Smrekar Koper, Krojs Dob, Fošnarič Celje, Kolenc. Dob, Ferk Maribor, Vajda Radeče, Kolenc Dob, Brezovšek Ljubljana, Korelc Ig.
KPD pred Dano
V počastitev krajevnega praznika je društvo Partizan z Mirne organiziralo športna tekmovanja med mirenskimi delovnimi kolektivi. Tekmovanja so se udeležile ekipe Kolinske, IMV TOZD Mirna, Dane in KPD Dob pri Mirni.
Tekmovali so v nogometu, streljanju z zračno puško in balinanju ter dosegli naslednje uvrstitve:
NOGOMET - L KPD Dob, 2. Kolinska, 3. IMV TOZD Mirna; BALINANJE: L KPD Dob 2. Dana, 3. IMV TOZD Mirna; STRELJANJE: 1. KPD Dob, 2. Dana, 3. IMV TOZD Mirna.
Skupna uvrstitev za pokal Kb Mirna pa je naslednja. L KPD Dob, 2. Dana, 3. IMV TOZD Mirna, 4. Kolinska.
MARIJAN UMEK
Obiščite muzej in sejme na Veseli gori
Nekako na siedini med Mirno in Šentrupertom se dviga majhen hribček Vesela gora. Tu stoji stara stavba, domačini jo imenujemo kar ,,grad“, ki je bil svoje čase last grofa Barbo z
V drugi polovici junija je bil v Kolinski na Mirni šesti letni zbor pridelovalcev krompirja, katerega so se poleg kmetov — kooperantov udeležili tudi predstavniki Kolinske, poslovne skupnosti za krompir in Zadružne zveze Slovenije. Namen zbora je bil seznaniti predelovalce krompirja s problematiko pridelovanja in predelave krompirja.
Vendar pa za sam zbor ne moremo reči, da je povsem uspel, saj se zaradi lepega vremena oz. spravila sena zbora niso udeležili številni kmetje, čeravno se nekaj kmetov zbora ni udeležilo, ker so prejeli vabilo šele dve uri pred zborom.
Sprva je beseda tekla o težavah, s katerimi se je srečevala Kolinska. Tako je direktor mirenske Kolinske Lojze Ratajc v uvodu dejal, da so v pretekli sezoni predelali 13.000 ton sve-
Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo na Mimi - Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1500 izvodih - Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Bariča Videčnik, Tone Zgonc, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, Pavlina Hrovat, Marjan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof -predsednik. Glavni in odgovorni urednik: Janez Platiše Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna - Grafična priprava ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Tisk: Knjigo-tisk Novo mesto.
Rakovnika, ki ga je nato dal svoji hčerki za doto. Po vojni je dolgo časa sameval in propadal. Približno pred 20 leti pa se je Turistično društvo Šentrupert odločilo za adaptacijo tega
i
žega krompirja in da nameravajo zaposliti še nekaj strokovnih sodelavcev in da so v preteklem obdobju dosegli 90 milj. dinarjev prometa. Poudaril je tudi, da bo poleg samoupravnega kmetijstva treba razvijati tudi produktivnost.
Seveda pa bo kmete najbolj zanimalo, po koliko bo letos krompir. Cena letos ne bo zagotovljena. Znana pa bo šele ob izkopu. Predlagala pa jo bo poslovna skupnost za krompir. Čeprav ni bilo govora o konkretni ceni, je bila za orientacijo omenjena cena 1,90 din.
Kolinska je za letošnjo sezono sklenila pogodb za 8500 t krompirja. Od tega s KZ Trebnje 5000 t. To so osnovne pogodbe in se bodo povečale, če bo potrebno. Prav tako v pogodbe še niso vnešene cene.
Veliko je bilo govora tudi o hektarskem donosu, ki ga dosegajo naši kmetje in visoki ceni krompirja, ki naj bi bila pogojena s hektarskim donosom, in da na jugoslovanskem prostoru rastejo tovarne za predelavo krompirja kot gobe po dežju. Kolinska vidi izhod iz te situacije v višji stopnji predelave krompirja in v jačanju dopolnilne proizvodnje.
Ne moremo pa mimo besed, ki jih je dejal predsednik zadružne zveze Andrej Petelin, ko je poudaril, da je že skrajni čas, da nehamo živeti iz rok v usta in da vidimo proizvod samo v inozemstvu, ne upoštevamo pa naše stopnje razvitosti, in da premalo vlagamo v proizvodnjo semenskega kromprija.
JANEZ PLATIŠE
poslopja in obnovo sejmov na Veseli gori — staro tradicijo našega kmeta.
Spodnji prostori so v gradu v glavnem urejeni in del teh smo namenili gostišču, ki je odprt ob sejmih. Ko pa bomo uredili še sanitarije, bomo tudi uradno dobili dovoljenje za gostinsko turistični lokal.
Želeli bi, da bi se sejmov na Veseli gori udeležilo čimveč krajanov iz bližnje in daljne okolice, kajti le tako bomo ohranili stare tradicije in običaje-
Leta 1974 je postal predsednik Turističnega društva Šentrupert Bojan Brezovar, ki je dal pobudo za ustanovitev kmečkega muzeja in bi našel svoje prostore v senci starih grajskih obokov. Pričel je z zbiranjem starih predmetov in to predvsem sam. Naslednje leto smo za krajevni praznik 27. aprila že odprli Kmečki muzej.
Tu so našli prostor stari likalniki vseh vrst, seveda tistih na oglje, stope za pšeno inješpren, staro orožje in zbirka denarja od Avstroogrske pa vse do danes. Zelo lepo je urejena črna kuhinja ter skledniki. pinje, kolovrati. zibke, trlice za lan, rokodelsko orodje, kovane ključavnice. vrsta različnih loncev, stare ure in svečniki. Seveda pa ne manjka stare „stiskalnice“, različnih sodov, škropilnic za trto, mlina za grozdje in znamenitega izvirčnega vodnjaka, ki je bil in je še znamenitost vsakega gradu.
Razstavljenih predmetov je preko 1500, med njimi tudi znamenitost muzej a-gasilska brizgalna, ki je stara več kot 300 let, in skobelnik za trske in
Našo šolo je obiskal tovariš Kocjan, naš rojak in nekdanji učenec mirenske šole. Pripovedoval nam je o dogodkih med vojno.
Tako nam je povedal, da so jih takoj na začetku vojne profesorji na novomeški gimnaziji poskušali vpisati v zvezo fašistične mladine. Na mizo so postavili hrano, ki je je primanjkovalo, zraven pa vpisnico. Kdor je hotel jesti, seje moral vpisati. Nasedel je le en tovariš. Nato so poskusili tako, da je profesor razdelil vpisnice. Tokrat se ni vpisal nihče.
Povedal nam je še, da ko so Nemci zavzeli Mirno, da se je pridružil skupini partizanov, ki se je leta 1942 združila z drugimi četami in nastala je Gubčeva brigada, ki je nato osvajala po-
nabožna slika, ki kaže tri slike v eni.
Kmečki muzej nameravamo v bodoče še razširiti, saj bomo preuredili zgornje prostore in tako ohranili tisto, kar se še da.
Če si boste zaželeli ogledati muzej, ga lahko obiščete ob nedeljah ko je odprt ves dan. Seveda si ga lahko ogledate tudi ob delavnikih, saj ima ključe sosed, ki bo vaši želji zelo rad ustregel.
PETER KURENT
Mirenska mladina prva
Tudi letos je OK ZSMS organizirala mladinske športne igre, katerih smo se udeležili tudi mladi z Mirne. Udeležili smo se košarkarskega turnirja, ki ga je organizirala V. P. iz Mokronoga. Tekmovalo je 11 moških in 3 ženske ekipe. Prvo mesto pri moških je osvojila ekipa Mirne. Pri ženskah pa so prvo mesto odnesle košarkarice IMV TOZD Mirna. Žal pa je bila organizacija na turnirju zelo slaba in zasluži najslabšo oceno.
1. SILVESTER
Delovna akcija mladincev
Mladinci z Mirne smo pred dobrim mesecem organizirali delovno akcijo. Očistili smo okolico pod mirenskim gradom in ji dali zopet videz urejenosti. Prav tako smo zakrpali cesto, ki vodi k bazenu. Ob vsem tem pa se nam je postavilo vprašanje: Ali bi bile take delovne akcije sploh potrebne, če bi vsak za seboj pospravil in odpadke odnesel na mesto, kije za to določeno?
M. PRAŠTALO
stojanko za postojanko. Najvažnejši pa je bil napad na grad Dob, ki je bil fašistična postojanka. Fašisti so ravno praznovali božični večer. Tovariš Leon in še dva borca so se povzpeli po lestvi na okno. Odvrgli so bombe. Leon je vztopil, takrat pa gaje iz sosednje sobe pokosil sovražnikov rafal. Hitro so poslali po pomoč in po dveh dneh hudega boja so hrabri partizani premagali sovražnike, grad pa zažgali.
Uspešno so se bojevali do kapitulacije Italije in kasneje do kapitulacije Nemcev. Danes je tovariš Kocjan general. Ta vojaški naslov si je zaslužil s hrabrim vojskovanjem.
Želeli bi, da bi nas še večkrat obiskal.
BOJAN GREGORČIČ 6. b. OŠ Mirna
.4* - y
fe U... ipčfe' \V'
B. Kobe — Vesela gora (Reprodukcija: Foto Boršnar)
' -.-Us - .. A ' > i
Koliko bo stal krompir?
Obiskal nas je general Kocjan