RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva v kraju bivanja in v kraju zaposlitve ter razmerje zaposlenih glede na kraj zaposlitve z namenom ugotavljanja stopnje demogeografske mobilno-stL ABSTRACT UDC 9113314.9(497.12-18) DISTRIBUTION OF POPULATION IN THE NORTH-EASTERN PART OF SLOVENIA FROM THE POINT OF VIEW OF DWELLING AND WORKING PLACE The article analyses the relation between the number of active population in a dwelling and working place and relation of the employed concerning the working place with the purpose of finding out the degree of demogeographic mobility. UVOD Namen prispevka je izvrednotenje razmerja med številom aktivnih prebivalcev v "kraju bivanja" in v "kraju dela" oziroma tamkajšnjimi delovnimi mesti ter razmerje med zaposlenimi v kraju bivanja, v drugem kraju občine in v drugih občinah R Slovenije leta 198L Razen o migracijah v naselja, kjer je več delovnih mest kot aktivnega prebivalstva, lahko po tej poti sklepamo o stopnji gospodarske razvitosti, s primerjavo popisa prebivalstva leta 1991 pa bo mogoče ugotavljati tudi prestrukturiranje gospodarstva in spremembe mobilnosti prebivalstva v zadnjem desetletju. Analizo smo opravili na osnovi računalniškega izpisa podatkov Popisa prebivalstva leta 1981 (Augustinovič, Horvat, Vobovnik, 1991). Z indeksi pojasnjujemo razmerje med številom delovnih mest in številom aktivnega prebivalstva; pri tem vicdnost indeksa nad 100 izkazuje večje Stevik) dckivnib mest, kot je aktivnih prcbivafccv. Indeksi in odstotkovni deleži se nanašajo na 914 oziroma 945 katastrskih občin (k.o.) SV Slovenije, obe makroregiji, tj. subpanonsko in subalpsko makroregijo, vse mezoregije in mikroregije v njihovi sestavi ter deloma na administrativno razdelitev na občine. • Dr, red.univ.prof. Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru, KoroSka cesta 160, 62000 Maribor, Slovenija. Borut Belec 86 Razporeditev _ DEJAVNOSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA SV Slovenija je leta 1981 štela 512.225 prebivalcev, od tega 242.784 aktivnih oseb. Od primarne dejavnosti je živelo 60.525 ali 24,9 % oseb, vendar se subalpska in subpanonska makroregi-ja močno razlikujeta, saj odpade na subpanonsko SV Slovenijo 89,5 % aktivnega kmetijskega prebivalstva in 82 % vseh aktivnih prebivalcev. Delež primarne dejavnosti dosega v subpa-nonski SV Sloveniji 273 %, v subalpski pa 14,5 %. Najbolj agrarno je Goričko (753 %); precej agrarne so tudi še Vzhodne Slovenske gorice (51 %), Haloze (50,7 %) in Dolinsko (52,1 %). Nad povprečjem SV Slovenije po deležu aktivnega neagranicga prebivalstva, tj. nad 75,1 %, so Lendavske gorice (85,4 %), Dravska ravnina (81,4 %), Zahodne Slovenske gorice (76,9 %), Dravinjske gorice (82,5 %) in vse regije subalpske SV Slovenije s povprečjem 85,5 %. V Mi-slinjski in Dravski dolini je neagramega prebivalstva celo 93 %. Sekundarni sektor je v SV Sloveniji zastopan s 40,7 %, v subalpskem predelu s 50,6 %, v sub-panonskem z 38,6 %; terciarni (20 %) in kvartarni sektor (14 %) pa sta skoraj izenačena. Velika razlika med subpanonsko in subalpsko makroregijo se kaže tudi v gostoti poselitve; ta dosega v prvi 137 lj./km*, v drugi le 63 lj./km* (povprečje 113 lj./km*). Katastrskih občin z več kot 50 aktivnimi prebivalci in z več kot 50 delovnimi mesti je 156 ali 17 %, od tega v subpanonskem predelu skoraj dve tretjini. Ni slučajno, da zavzemajo na Dravski ravnini 31,2 % in na Murski ravnini 20 % tamka^njih k.o., nasprotno pa v Prekmurskih goricah le 8,8 % k.o_ Razlika, ki nastopa v njihovem deležu med subpanonsko (13,1 %) in subalpsko makroregijo (25,7 %), kaže tako tudi na različno stopnjo njune gospodarske razvitosti. REGIONALNA RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA GLEDE NA KRAJ BIVANJA IN KRAJ ZAPOSLITVE Mobilnost prebivalstva je zaradi stacionarnosti kmetijskega prebivalstva odvisna predvsem od deleža neagrarnega prebivalstva in razporeditve zaposlitvenih zmogljivosti. Dislocirani obrati precej prispevajo k zmanjšanju delovnih migracij iz krajev, kjer se nahajajo, povečajo pa jih iz bližnjih naselij. Z izločitvijo primarne dejavnosti je zato mogoče z večjo zanesljivostjo sklepati na stopnjo mobilnosti aktivnega prebivalstva. S tem namenom analiziramo število in delež aktivnega neagrarnega prebivalstva glede na kraj bivanja in kraj zaposlitve. To razmerje se precej razlikuje od tistega za skupno aktivno prebivalstvo; to je razvidno zlasti na primeru izrazito agrarnih območij. Katastrske občine smo glede na indeksno vrednost razdelili v kategorije do 5, 5 - 20,20 - 50, 50 - 100 in nad 100 (tabela 1, karta 1). Indeks nad 100 prikazuje k.o. z večjim številom delovnih mest, kot pa znaša število aktivnih prebivalcev. Vanje so še zlasti usmerjene delovne migracije. Imajo ga Mariborska mestna regija (130), Lendavske gorice (160), Ravensko (140), Mursko Borut Belec 87 Razporeditev _ (129) in Ptujsko polje (137), odkoder najde prebivalstvo neagrarno zaposlitev predvsem v občinskih središčih. Indeks od 50 -100 imajo le Vzhodne Slovenske gorice (53), od 20 - 50 pa Goričko (31), Dolinsko (36), Apaško polje (44), Zahodne Slovenske gorice (41), Dravsko polje (47) in Haloze (38). Indeksa pod 20 nima nobena regija, zato pa številne k.o, iz katerih odhaja na neagrarno zaposlitev 80 do 90 % aktivnega nekmečkega prebivalstva. Takih k.o. je v SV Sloveniji 78 ali 20 %; 151 ali 16 % k.o. ima indeks od 5 -10, kar 208 ali 23 % pa indeks do 5; 92 ali 10 % k.o. ima celo indeks O5 to pomeni, da v njih za aktivno nekmečko prebivalstvo ni nobenega delovnega mesta. Različne stopnje mobilnosti prebivalstva so razvidne tudi iz podatka, da je 65 ali 7,1 % k.o. z indeksom nad 100 in 72 ali 7,9 % k.o. z indeksom od 50 -100, medtem ko ima 326 k.o. ali 35,7 % indeks od 10 - 50, kar polovica k.o (451 ali 49,23 %) pa od O - la ZAPOSLENI V SV SLOVENIJI GLEDE NA ZAPOSLITEV V KRAJU BIVANJA, V DRUGEM KRAJU V OBČINI IN V DRUGIH OBČINAH V SLOVENIJI Tudi zaposlitev z vidika administrativne razdelitve na občine omogoča zanimive ugotovitve. V SV Sloveniji je bilo zaposlenih leta 1981 192.066 oseb, pri čemer so zajeti zaposleni v neagrar-nih dejavnostih in družbenem sektorju kmetijstva. V kraju bivanja je bila zaposlena tretjina zaposlenih, druga tretjina v drugih krajih občine in tretja v drugih občinah v Sloveniji. Precejšnja odstopanja se pojavljajo že med subpanonsko in subalpsko makroregijo, še večja pa med mezoregijami (tabela 2). Medtem ko je v obeh makroregijah delež zaposlenih v kraju bivanja približno enak in znaša okrog tretjine zaposlenih, je v subpanonski makroregiji zaposlenih v drugem kraju občine precej manj, v drugih občinah Slovenije pa več oseb kot pa v subalpski makroregijL Med mezoregijami imajo najmanj zaposlenih v kraju bivanja Dravsko obmejno hribovje (7,5 %), Haloze (11 %), Pohorje (18,7 %), Slovenske gorice (18,8 %) in Doliško-Vitanjsko podolje (15,6 %). Tako nizke vrednosti pa se pojavljajo tudi v nekaterih submezoregijah, npr. Zahodnih Slovenskih goricah (II3 %), na Dravskem polju (12 %) in v nekaterih mikroregijah, npr. na Goričkem (11,5 %), Dolinskem (15,6 %) in Apaškem polju (16,9 %). Druga območja sicer različnih hierarhičnih stopenj izkazujejo nasprotno zelo visok delež zaposlenih v kraju bivanja. Mednje sodijo Mariborska mestna regija (433 % oz. 21.031 oseb). Mežiška (473 %) in Mislinjska dolina (41,9 %), Ptujsko polje (44,6 %), Lendavske gorice (51,7 %), Mursko polje (39,9 %) in Ravensko (51,7 %). Med občinami imata najmanj zaposlenih v kraju bivanja občini Lenart (17,6 %) in Maribor Pesnica (14,4 %), največ pa imajo občine Ravne na Koroškem (47,5 %), Slovenj Gradec (37,1 %), občina Maribor v sedanjem obsegu (343 %), Murska Sobota (37,4 %), Slovenske Konjice Borut Belec 88 Razporeditev - (37,7 %) in Gornja Radgona (37 %> Vpogled v mobilnost prebivalstva omogočajo tudi katastrske občine z ustreznim deležem zaposlenih. Od 749 k.o. v subpanonski SV Sloveniji jih je 562 ali 75 % z manj kot 10 % zaposlenih v kraju bivanja, v subalpski pa od 1% k.o. 126 ali 643 %. Večjih odstopanj po regijah ni. Višji deleži so značilni le za zaposlitvene centre (karta 2). Nad 80 % zaposlenih v drugem kraju občine ugotavljamo v 20,4 % k.o. subpanonske in 23,5 % k.o. subalpske SV Slovenije. Pri tem izrazito izstopajo Pomurje, ptujsko, slovenskobistriško in ravensko območje. Posebno veliko je takšnih k.o. v Prekmurskih goricah (62 %) in na Prekmurski ravnini (65,8 %) oziroma v občinah Ravne (59 %), Murska Sobota (68,9 %), Lendava (44,1 %), Ljutomer (42 %) in Slovenske Konjice (45,2 %). Kot območje z manj kot 40 % zaposlenimi v drugem kraju občine pa izstopa zlasti mariborsko zaposlitveno območje; občina Maribor Pesnica celo z 82,1 % Z več kot 40 % zaposlenimi v drugih občinah v Sloveniji je v subpanonski SV Sloveniji 35,5 %, v subalpski 31,6 %, na Dravskem polju 74,5 % in v Zahodnih Slovenskih goricah celo 82,7 % k.o. Značilen je torej vpliv zaposlitvenega območja Maribora; to kažeta tudi občini Lenart (83,9 %) in Maribor Pesnica (78,6 %). Na Koroškem ima podobnom vlogo občina Dravograd (80 %> Če izločimo primarni sektor zaposlitve in razvrstimo k.o. po Stevflu dekivnih mest na več skupin, z najnižjo do 20 in najvišjo nad 500 delovnimi mesti, ugotovimo, da je k.o. z najnižjo kategorijo v subpanonski SV Sloveniji 45,7 %, v subalpski celo 653 Najvišje vrednosti kažejo Prekmurske gorice (91,1 %), Ravensko (89,7 %), Slovenske gorice (85,7 %X Haloze (87,7 %) in Dravsko obmejno hribovje (87,9 %); med občinami pa Ormož, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer, Lenart, Maribor Pesnica in Ravne. Nasprotno imajo najvišji delež k.o. z več kot 500 zaposlenimi Mariborska mestna regija (100 %\ Dravska (23,6 %) in Mežiška dolina (12,2 %); med občinami pa območje sedanje občine Maribor (18 %), občine Dravograd (20 %), Ravne (12,8 %) in Radlje ob Dravi (103 %). Značilna je torej velika pogostost krajev z majhnim številom delovnih mest in močno koncentracijo le-teh v manjšem številu krajev. Vmesne kategorije so namreč zelo slabo zastopane (tabela 3, karta 3). Najpomembnejše zaposlitveno območje predstavlja Mariborska mestna regija s 64.071 delovnimi mesti, sledijo Murska Sobota (14315), Ptuj (11.170), Ravne (6386), Slovenska Bistrica (5.002), Slovenj Gradec (4.885), Lendava (4315), Ljutomer (3.840), Gornja Radgona (3.829) in Prevalje (2.180). Preostali kraji imajo manj delovnih mesL Borut Belec 89 Razporeditev _ LITERATURA IN VIRI Vobovnik F, 1991, Naselja v SV Sloveniji po številu aktivnih prebivalcev in številu delovnih mest leta 1981 (diplomska naloga. Pedagoška fakulteta Maribor) Popis prebivalstva 1981, Aktivni prebivalci glede na naselje dela in naselje bivališča (računalniški izpis). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana (statistična in kartografska obdelava Augustinovič D, Horvat Vobovnik F, Pedagoška fakulteta Maribor, 1991) DISTRIBUTION OF POPULATION IN THE NORTH-EASTERN PART OF SLOVENIA FROM THE POINT OF VIEW OF DWELLING AND WORKING PLACE The article evaluates the relation between the number of active population regarding the dwelling and working place in the year 1981 with the purpose of finding out the population mobility. It evaluates also the working place with respect to the fact, whether it is identical with the dwelling place or whether the working place is situated in another community place and/or in other Slovene communities. The analysis refers to more than 900 cadastral communities (further c.c.) in the north-eastern part of Slovenia and its regional distribution. The regions with an index over 100 represent the areas with bigger number of working places than active population and into these regions the working migrations are primarily strongly directed. There is no area with an index under 20, however, there exists a great number of c.c. out of which the greater part of population is looking somewhere else for a job. There are 85 or 7,1 % of C.C. with an index above 100 in the north-eastern part of Slovenia, 72 or 7,9 % of c.c. with an index from 50 - 100, 326 or 35,7 % of c.c with an index from 10 - 50 and at least half of C.C. have an index from 0 -10 (table 1, map 1). One third of the employed works in their dwelling places, the second third in other community places and the last one in other Slovene communities. 73 % of c.c. have less than 10 % of those employed in their dwelling places. More than 80 % the employed in another community place are stated in 29 % of c.c, whereas there are 35 % of c.c. with more than 40 % the employed in other Slovene communities (table 2, map 2). At least 70,9 % of c.c have less than 20 working places. Strong concentration of working places appears only in a smaller number of settlements (table 3, map 3). Borut Belec 90 Razporeditev _ Tabela 1 Aktivno agrarno in ncagramo prebivalstvo glede na kraj bivanja in kraj zaposlitve v SV Ski-veni j leta 1981 Vsi aktivni preb. Akt.agrar.p. Aktivno neagrarno prebivalstvo Inj Inj [njbiniji Injtiniji Regija biniji II U. ( H. % U ( U. A - SUBPANONSKA SV SIDVENUA m» l«Ki H 541(4 27,3 144055 72,« 1377(0 71,7 9! 1 - PREKMURSKE GORICE 17HS li7U 95 11504 (4,1 (331 35,9 5579 33,2 «i lal - GoriLko 143)1 11132 12 10131 75,3 35(1 24,7 1134 9,( 31 la2 - Lendavske gorice 32U 4954 152 474 14,( 2770 05,4 4445 «9,7 1(0 2 - POMURSKA RAVNINA 37IH 37(31 101 14034 37,9 23070 (2,2 23379 (2,1 101 2a - PREKMURSKA RAVNINA 3«107 30092 99 11702 31,9 11405 (1,1 U243 (0,( » 2al - Ravensko um im 132 3721 25,2 11055 74,0 15545 79,1 140 2a2 - Dolinsko IJ331 \m (t 7911 52,1 7350 47,9 2(9« 25,« U b - APAŠKO IN MURSKO POLJE mi 7539 107 2332 33,3 m M,7 5130 H,l 110 2bl - Apaiko polje Itl3 1171 (4 731 40,7 1075 59,3 473 40,1 44 2b2 - Mursko polje !U4 m 122 1594 30,7 3590 (9,2 4((3 73,3 129 3 - SLOVENSKE GORICE »7JH 34219 72 17703 37,5 29511 (2,5 1(7(1 40,9 5( 3a - Zahodne Slovenske gorice 13431 7315 54 3105 23,1 t032( 7(,9 430« 5«,9 41 3b - Srednje Slovenske gorice 224:2 11309 il ti42 39,3 13(40 (0,7 94«4 51,« (9 3c - Vzhodne Slovenske gorice 11311 1595 7( 575( 51,0 5545 49,1 2H9 34,5 53 4 - DRAVSKA RAVNINA 2937! 25027 15 5455 lt,5 23920 11,4 19341 77,3 «0 4a - Dravsko polje 1U3S 11151 5( 2921 10,2 15107 «3,1 7243 1«,0 47 4b - Ptujsko polje 11341 14I7( 131 2527 22,3 Ut3 77,7 1219« «1,3 137 5 - HALOZE (211 4l5t (( 3150 50,7 30(0 49,3 1192 20,7 3« 6 - DRAVINJSKE GORICE 117U 9515 10 2KS 17,5 9721 «2,5 7437 7«,2 7( 7 - Mariborska mestna regija 4M»i (4U4 130 453 0.9 49242 99,1 (4071 99,0 13« B - SUBALPSKA SV SLOVENUA 437(S 31371 »7 (3(1 14,5 37404 15,5 32103 «3,( «5 8 - DRAVSKO OBMEJNO HRIBOVJE lH2i (942 (9 1704 17,0 0322 13,0 $27! 75,9 (3 9 - POHORJE 1S3U 12421 11 27(1 It.O 12555 11,9 9101 7«,9 7« 10 - MISLINJSKA DOLINA U7S 7017 102 1092 15,9 5703 «4,1 !i09 «2,1 100 11 - MEŽIŠKA DOLINA llili 11999 103 104 7,0 10744 93,0 11211 93,5 104 SVSIjOVENUA 2427S4 230391 91 (0525 24,9 »2259 75,1 1(9«(3 73,7 93 In. - indeks med št.aktivnih v kraju zaposlitve in št.aktivnih v kraju bivanja Borut Belec Razporeditev _ Tabela 2 Zaposleni v SV Slovenij glede na kraj zaposlitve in kraj bivanja leta 1981 število zaposlenih % zaposlenih Regija aipi 1 2 3 4 1 2 3 A - SUBPANONSKA SV SI nVENUA 152.515 t».H« 4t.ll2 54.4tl 531 32,2 51,5 35,» 1 - PREKMURSKE GORICE J. 577 I.Ut 4.111 472 5» 2>,l 45,1 7,4 lal - Goriiko 3.Mi «14 2.Ut 571 12 11,5 n,» 11,3 la2 - Lendavske gorice 2.772 1.454 t.211 1» 27 51,7 45,4 3,4 2 - POMURSKA RAVNINA 25.!» i.ill 11.U» 5.M2 41 34,5 51,5 12,7 2a - PREKMURSKA RAVNINA II.7H (.945 »441 2.24» 54 57,1 51,5 12,1 2al - Ravensko 11.15» 5.7M 4.422 754 17 51,7 41,4 4,1 2a2 - Dolinsko 7.547 1.177 4.111 1.515 37 15,4 45,1 21,2 b - APAŠKO IN MURSKO POUE 4.t57 l.UI 2.44» 733 7 34,5 31,4 15,1 2bl - Apaško polje I.U2 2M 15» 134 5 14,» 71,1 11,7 2b2 - Mursko polje 5.M5 I.4U 1.411 5»7 2 3»,» 43,1 14,2 3 - SLOVENSKE GORICE 5«.t35 5.757 15.454 11.331 113 11,1 43,1 37,1 3a - Zahodne Slovenske gorice II.UI I.IH 5.414 5,M5 51 11,5 52,4 55,1 3b - Srednje Slovenske gorice 15.»2 3.2»7 4.t44 5.111 31 25,4 41,» 27,2 3c - Vzhodne Slovenske gorice i.U5 1.271 5.172 1.475 45 21,4 51,5 27,2 4 - DRAVSKA RAVNINA 2(.tH S. »52 ».571 ».HI 75 24,5 51,3 57,1 4a - Dravsko polje 15.213 1.121 5.7H 7,45» 31 12,1 57,5 50,2 4b - Ptujsko polje ».253 4.124 5.445 1.42» 37 44.4 5»,4 15,4 5 - HALOZE 3.573 572 2.»» t»4 15 11,1 42,1 24,4 6 - DRAVINJSKE GORICE IS.3M 5,51« 4.554 3.244 11 55,» 42,7 21,3 7 - Mariborska mestna regija tt.S3» 21.151 454 24.444 211 45,5 1,3 54,» B - SUBALFSKA SV SLOVENUA 39.753 15.411 15.774 11.2« 72 54,2 3»,7 25,» 8 - DRAVSKO OBMEJNO HRIBOVJE 2.357 174 1.253 »17 11 7,5 53,2 51,» 9 - POHORJE 7.12» 1.511 3.5»1 2.117 II 11,7 51,1 31,1 10 - Dravska dolina 11.17» 4.U4 3.427 4.134 32 54,4 51,5 54,1 11 - MISLINJSKA DOLINA i.tll 2.U7 2.121 1.5»2 11 41,» 55,1 24,1 12 - EJoliSko - Vilanjsko podolje 1.11» 174 3U 571 1 15,4 52,7 51,7 13 - MEŽIŠKA DOLINA ll.»5» 5.17» 4.tl4 »5» 1 47,5 43,» »,7 SV SLOVENUA l»2.IM i2.7H 43.744 44.»77 413 52,4 55,2 55,1 1 - v kraju bivanja 2 - v drugem kraju v občini 3 - v drugi občini v Sloveniji 4 - drugod Borut Belec 92 Razporeditev _ Tabela 3 Delež katastrskih občin v SV Slovenije gfcde na itcvik) delovnih mest v neagramih dejavnostih k:ta 1981 i k.o, glede na Število delovnih mest Regija ILU 501 A - SUBPANONSKA SV SI «VENUA 7*« «,7 li,l «,7 11,1 i,3 11,1 5,5 1 - PREKMURSKE GORICE H »1,1 S,5 2,2 1,1 lal ¦ Goričko IS H,4 s,» 2,3 1,2 ¦ • • la2 - Lendavske gorice 5 1N,I - • • 2 - POMURSKA RAVNINA lis 72,2 4,» i,» t,» 4,3 2a - PREKMURSKA RAVNINA 7» 75,» 5,1 3,1 7,4 3,1 3,1 2al- Ravensko 3» l>,7 2,4 5,1 2,4 2a2 - Dolinsko U 42,5 7,5 7,5 11,0 5,0 7,5 b - APAŠKO IN MURSKO POLJE H 43,» 11,1 13,» 5,4 5,5 2bl - Apaško polje U 44,3 14,3 14,3 7,1 2b2 - Mursko polje 22 43,4 »,1 13,4 »,1 l,> 3 - SLOVENSKE GORICE 321 71,1 »,7 4,2 3,4 1,2 1,4 l,> 3a - Zahodne Slovenske gorice 17 47,4 12,1 12,1 2,3 2,3 1,2 1,2 3b - Srednje Slovenske gorice 151 11,1 i,3 5,0 0,7 2,1 3c - Vzhodne Slovenske gorice 14 15,7 »,5 1,2 1,2 1,2 1.2 4 - DRAVSKA RAVNINA 77 15,1 14,» 14,3 13,1 2,4 2,4 5,2 4a - Dravsko polje 51 41,2 15,7 15,7 15,7 1,» 3,» 5,» 4b - Ptujsko polje 2i 53,1 1»,2 11,5 7,7 3,» 3,» 5 - HALOZE 45 17,7 1,4 1,5 3,1 1,5 1,5 6 - DRAVINJSKE GORICE 41 72,3 14,7 4,4 1,5 1,5 2,1 . 5,1 7 - Mariborska mestna regija 13 • • - • • 1N,I B - SUBALPSKA SV SLOVENUA 1» 45,3 11,7 7,1 3,1 3,4 1,1 ',2 8 - DRAVSKO OBMEJNO HRIBOVJE 33 17,» 4,1 3,0 3,0 9 - POHORJE 41 45,4 »,« >,> 3,3 3,3 1,4 t,t 10 - Dravska dolina 34 35,3 14,7 17,4 5,» 2,» 23,4 11 - MISLINJSKA DOLINA 11 50,1 22,2 5,4 14,7 5,5 12 - Doliško - Vitanjsko podolje » 44,7 11,1 11,1 11,1 - 13 - MEŽIŠKA DOLINA II 71,11 7,3 2,4 12,2 SVSinVENUA Hi 71,» 11,4 i,7 3,» 1,1 1,0 5,2 Borut Belec 93 Razporeditev _ 'o C g = L00 s ID I — ^ _ d. s o o o ^ s o Borut Belec 94 Razporeditev _ < z < > < > "S .2 ^ s ^ Ji L^ I 3 w 3 < Borut Belec 95 Razporeditev _ *C 1 C U "O o • H. O u o — — o -o rsl »o — IJ