CEUE, 23. DECEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 50 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC
V VSAKEM OD NAS ŽIVI DEDEK
MRAZ
Naj si še tako zategujemo
pasove, naj smo še tako skro-
mni in varčni pri nakupih,
toda priznajmo: ob novem
letu se prebudi Dedek Mraz,
ki ga še vsak od otroštva da-
lje nosi v sebi kot pravljično
bitje polno darov, ki vsake-
mu otroku prinese kar si je
po tihem želel tedne in mese-
ce in na vse pretege pisaril
pisma v tisti čudežni grad, ki
je tak ali drugačen zrastel v
domišljiji slehernemu otro-
ku in tam, čudno, ostal še
dandanes, ko ima svoje otro-
ke in tudi že vnuke.
Tako podobo, kot jo vidi-
mo na sliki, je kazala Stane-
tova ulica v Celju v soboto
dopoldne, ko so iz Celja in
drugih okoliških krajev hite-
li občani po novoletnih na-
kupih. Dež in visoke cene ne
morejo priti do živega Ded-
kom Mrazom, ki se skrivajo
pod temi dežniki in njihovi
lepi navadi, da se ob koncu
leta spomnijo svojih najdraž-
jih in jih za Silvestrovo pre-
senetijo s primernimi darili.
Veliko več od Dedka IVIraza
pričakujejo otroci, zato so bi-
le zlasti knjigarne, trgovine z
otroškimi oblačili in igrača-
mi najbolj obiskane v soboto
in predpraznični nakupi se
še kar nadaljujejo.
Praznično vzdušje, ki se
počasi krade v naše domove,
je že čutiti tudi na mestnih
ulicah ob raznobarvni raz-
svetljavi stoterih žarnic
vzdolž mestnega jedra. Ble-
ščeči okraski in domiselno
urejena izložbena okna pa
pričajo, da je tudi trgovcem
do tega, da obogatijo praz-
nični utrip mesta in priteg-
nejo med svoje police čim
več kupcev. Komunalci hiti-
jo s postavljanjem novolet-
nih smrek na vseh vidnejših
mestih, kar bo dopolnilo
praznični videz mesta.
Poseben čar Celju pa bo
dal novoletni ulični sejem, ki
ga bodo postavili danes
vzdolž Stanetove ulice od ki-
na Metropol do trgovine
Trim. Tu bo cela vrsta stoj-
nic z doma izdelanimi izdel-
ki s katerimi bodo popestrili
izbiro novoletnih daril.
Ce k vsemu temu prišteje-
mo še kulturne prireditve, ki
se vrstijo za naše najmlajše,
lahko rečemo, da so v Celju
dobro pripravljeni na slovo
od starega leta. Le še snega
ni. ki bi našim najmlajšim
skrajšal čas do prihoda Ded-
ka Mraza.
Več o novoletnih priredi-
tvah na celjskem na strani 6.
Foto: RADIVOJ KLINCOV
NIKO MIHALJEVIČ V CELJU
ŠE SO REZERVE ZA DELO
Z vso odločnostjo uresničiti sklepe 3. seje CK ZKJ
Niko Mihaljevič, član CK
ZKJ, ki se je v ponedeljek
mudil v Celju, je obiskal tudi
celjsko Cinkarno. Tu se je 9
komunisti te skoraj 2306
članske delovne organizacije
pogovarjal o vlogi ZK ter o
uresničevanju sprejetih
smernic delovanja zveze ko-
munistov, zlasti sklepov 3.
seje CK ZKJ.
Kar 10 odstotkov zaposle-
nih v Cinkarni je komuni-
stov, kar ni malo, vendar je
kvaliteta dela še vedno pre-
več odvisna od aktivnosti se-
kretarjev. Ta in ostale lastne
slabosti so cinkarniške ko-
muniste vzpodbudile, da so
se se pred 3. sejo CK ZKJ
pričeli aktivneje vključevati
v proizvodna in izvozna pri-
zadevanja tovarne. Poleg te-
ga v novem sistemu nagraje-
vanja po delu, ki naj ne bi
bilo boljše, temveč realnejše,
vidijo izhodišča za premago-
vanje današnjih težav. Kljub
temu, da bo fizični obseg
proizvodnje 8 do 10 odstot-
kov pod planom, pa se boljši
rezultati kažejo pri izboljša-
nju izvoza na konvertibilni
trg, ob tem, da bo za 4 milijo-
ne dolarjev zmanjšan tudi
uvoz. Z dogovarjanjem, spo-
razumevanjem in vlaganjem
sredstev bodo uvozno odvi-
snost skušali še zmanjšati.
Nika Mihaljeviča je zani-
malo predvsem to, kako ko::_
munisti v osnovnih organi-
zacijah s svojim delom uspe-
vajo preraščati objektivno
pogojene težave. Lastnih sla-
bosti, predvsem pa rezerv v
delovni organizaciji, je do-
volj. Slaba delovna discipli-
na, izkoriščenost kapacitet,
dosledno sprejemanje odgo-
vornosti pri sprejemanju
sklepov, so vprašanja, ki ter-
jajo takojšno akcijo. Delavci
vse prevečkrat sklepajo le o
zakonsko določenih formal-
nih zadevah, ki so sicer po-
membne, vendar skrivajo
ozadje. Tudi odgovornost,
razen na papirju, še ni dobila
veljave.
V popoldanskem delu obi-
ska se je Niko Mihaljevič po-
govarjal s predstavniki celj-
skih' družbenopolitičnih or-
ganizacij in skupnosti. Pri
tem je ugodno ocenil meto-
do in vsebino dela celjske
občinske organizacije ZKS,
pohvalil pa je tudi prizadeva-
nja organizacije za sprejem
novih članov v vrste ZK.
Vendar pa bi morali biti pri
tem nekoliko bolj strogi ozi-
roma previdni. Obveznih se-
minarjev pred sprejemom v
ZK naj bi se udeležili le tisti
kandidati, ki bodo kasneje
res delali, ne pa da bi - tudi
to se je že večkrat zgodilo -
kmalu po sprejemu v ZK vr-
nili partijsko knjižico, ali pa
odstopili že takoj po semi-
narju.
Niko Mihaljevič se je po-
tem udeležil tudi 9. seje celj-
ske občinske konference
ZKS. Ko so člani konference
razpravljali o varnostni in
politični oceni, so poudarili,
da je v Celju v zadnjem času
čutiti vse večje nezaupanje
občanov v organe, ki so za-
dolženi za preskrbo. Prav za-
to bi morali na tem občutlji-
vem področju, enem po-
membnejših barometrov
(ne)zadovoljstva občanov,
narediti več kot doslej.
Prav tako bi morali z večjo
politično aktivnostjo razre-
ševati dvome v učinkovitost
delegatskega sistema, zago-
toviti večjo doslednost in tu-
di racionalnost pri delegat-
skem delu.
Člani konference so raz-
pravljali tudi o »Statutarnem
sklepu o organiziranosti
ZKS v Celju« in o »Poslovni-
ku komiteja in predsedstva
občinskega komiteja ZKS
Celje ter njegovih delovnih
teles«. Oba akta so enogla-
sno sprejeli, vendar s tem, da
se vnesejo nekatere spre-
membe oziroma dopolnila.
Menili so, da bi morala biti
nekatera določila bolj živ-
ljenjska oziroma prilagojena
trenutnim zmožnostim,
predvsem osnovnih organi-
zacij ZK.
RADO PANTELIC
SREČKO SROT
ASFALTNA
DOLGI
GORI
Asfalt v vaški skupnosti Dol-
ga gora, ki je sestavni del kra-
jevne skupnosti Ponikva pri
Grobelnem, je iztrgal prahu in
blatu novih 2600 metrov ceste.
Predračunska vrednost del
za ta odsek ceste je znašala 5
milijonov 700 tisoč dinarjev.
Toda krajani so se odločib, da
bodo tudi tokrat pokazali svojo
voljo, pripravljenost in odloče-
nost, ko gre za urejanje doma-
če krajevne skupnosti. Zbrali
so milijon in 300 tisoč dinarjev
in ob tem še prostovoljno po-
prijeli za delo. Ostala sredstva
so Taila zbrana iz samoprispev-
ka krajanov. Dela je izvajalo
Cestno podjetje, da so bila
končana v pičlih dveh mesecih
pa gre zasluga blagi jeseni.
MP
OB OBLEma
OBOROŽENIH
SIL
Enainštirideseto obletnico
rojstva naše armade proslav-
ljamo letos v obdobju po-
membnih jubilejev. Najpo-
membnejši je vsekakor 90.
letnica rojstva tov. Tita. Voj-
skovodje, stratega, revolu-
cionarja, človeka - borca za
mir in blagostanje človeštva.
Njegovo ime je tesno pove-
zano z našo ljudsko armado,
armado delavcev in kmetov,
narodov m narodnosti Jugo-
slavije, ki jih je združil v
enotno, nepremagljivo
obrambno silo, ki je sposob-
na braniti pridobljeno in s
krvjo prepojeno svobodo.
VRudu je tov. Tito 21. dec.
1941 leta formiral L proletar-
sko udarno brigado, prvo re-
gularno bojno enoto NOV
'Jugoslavije. Takoj po formi-
ranju je brigada faenila 22.
dec. v boj in oznanila rojstvo
JLA. Z oblikovanjem te boj-
ne enote se je v strategijo vo-
jevanja naših enot vrtesla no-
va kvaliteta in vsebina voje-
vanja.
Naša armada, njeni borci
in starešine, so se kalile v bo-
ju, njeni kabineti so bile so-
vražnikove ofenzive in pro-
stranstva naše domoiine. V
težkih vojnih letih je naše
borce spremljal edini zavez-
nik - ljudstvo.
Hkrati z razrvojem našega
boja je nastajala in sejrojeva-
la naša ljudska oblast Zase-
danji AVNOJ-a v Bihaču in
Jajcu sta potrdili pravilnost
naše poti in boja tako doma
kot v svetu.
Po končani vojni armada
ni počivala na lovorikah
zmage. Čakala jo je obnova
domovine in graditve nove
sodobne ljudske armade. Z
ramo ob rami z delavci in
kmeti ter z mladino je ob-
navljala in gradila življenj-
sko potrebne objekte. Njen
prispevek v obnovi domovi-
ne je neprecenljiv.
Pripadniki naše armade in
celotni sestav oboroženih sil
sledi Titovim, načelom. Zato
sta ljudstvo in armada enot-
ni člen v verigi obrambnih
priprav na splošno ljudsko
obrambno vojno.
Danes je naša armada ena
izmed najsodobneje oprem-
ljenih in izurjenih armad. S
sodobno izdelanim orožjem,
ki prekaša najmodernejšo te-
hniko, je sposobna odvrniti
vsak napad na našo družbe-
no ureditev in ozemeljsko
celovitost V obrambno pri-
dobitev NOB pa je vključena
tudi vsa struktura prebival-
stva, kar je sv^o/sfven sistem
oboroženega naroda v svetu.
To moč in celovitost armade
z ljudstvom smo že večkrat
dokazali v preteklosti in ne
bo nam težko to dokazovati
znova, če bo potrebno.
Pripadniki JLA so preko
svojih delegatov tesno pove-
zani v vseh porah našega sa-
moupravnega socialistične-
ga razvoja in ljudske oblasti
in tako neposredno izpolnju-
jejo tradicije NOB. In ne sa-
mo to. Uspešno v svojih eno-
tah uveljavljajo ukrepe sta-
bilizacije in tako neposredno
pomagajo reševati naše go-
spodarske težave. Pri tem pa
je potrebno povedati, da se s
tem ne zmanjšuje njihova
usposobljenost, pripravlje-
nost in udarna moč. Močna,
strokovno in tehnično uspo-
sobljena armada je porok za
naš nadaljni družbeni razvoj
in sožitje med narodi in na-
rodnostmi sveta.
ZDRAVO,
ROJAKI!
Kolikokrat smo to zapisa-
li v zadnjih petnajstih letih:
vedno smo mislili iskreno,
četudi smo bili različno pri-
pravljeni na najbolj množi-
čen obisk domovine v teh
dneh.
Letošnji prihod delavcev
na začasnem delu v tujini
sodi v čas, ki je značilen po
mnogih nespodbudnih
znakih slabega sporazume-
vanja v svetu in pri upadu
gospodarske rasti. V domo-
vini bojujemo bitko za sta-
bilizacijo, ki v najglobjem
smislu pomeni družbeno in
gospodarsko prenovo, da
bi bili uspešnejši in učinko-
vitejši, pri tem pa imamo
opraviti še s posledicami
mnogih napak pri gospo-
darjenju v preteklosti. Ne
skrivamo, da smo si nabrali
preveč dolgov. Prav tako
ne skrivamo, da smo se od-
ločili za njihovo odplačeva-
nje, tudi za ceno upadanja
lastnega standarda.
Veliko je bilo slišati o
tem tudi na tujem, še več je
bilo raznih govoric: dobrih
in zlonamernih. Precediti
jih je treba preko sita last-
nega opazovanja in resnice
in nič ne bo škodilo, če v
prizadevanja po bolj učin-
kovitem delu doma, prispe-
vajo zdomci tudi svoje last-
ne delovne izkušnje. Zanje
smo še bolj dovzetni!
O organiziranih srečanjih
z zdomci in še o nekaterih
informacijah berite na 9.
strani.
UM.
■ stran 7
AKCIJA STARI PISKER PRED 38. LETI
OSVOBODITEV ZAPORNIKOV JE BILA
HUMANA AKCIJA
■ stran 7
SREČANJE Z JOŽEFO UŠAJ
NJEN PRVI DAN STOTEGA LETA
■ stran 12-13
DAN JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
VARČEVALNI UKREPI, VENDAR NE NA
ROVAŠ BORBENE PRIPRAVLJENOSTI
■ stran 14
MLEČNA CESTA V TURIZEM IN IZVOZ
MLEKO - DRAGOCENO KOT NAFTA
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL V OBČINAH CELJSKEGA OBMOČJA
NOBENA AKCIJA NE MORE MIMO FRONTE
Kritične in tvorne ocene dela ter dobri programi dela SZDL v regiji
CELJE: PROČ S
FORUMSKIM DELOM
Organizacija socialistične
zveze v občini Celje je v pre-
teklem letu dokazala, da je
sposobna uresničevati tudi
najbolj zahtevne naloge, ki
jih od nje terja družbeno go-
spodarski trenutek. Hkrati
pa je bilo v njenem delu opa-
ziti slabosti, ki so pomenile
veliko oviro pri vključevanju
najširšega kroga delovnih
ljudi in občanov in ki so se
nemalokrat izkazovala v fo-
rumskem delu te frontne or-
ganizacije. Zato je še toliko
bolj pomembno v nasled-
njem obdobju preseči takšne
preživele oblike dela sociali-
stične zveze in razviti tiste,
ki bodo segle do ljudi in s
tem omogočale izražanje,
oblikovanje in usklajevanje
njihovih najbolj različnih ho-
tenj in interesov.
Programska konferenca
občinske organizacije SZDL
v Celju je bogato in kritično
opredelila številne naloge te
organizacije v prihodnjem
letu. Tako je na primer po-
zvala k natančnemu selek-
cioniranju skupne porabe,
opozorila na dejstvo, da pre-
težni del aktivističnega dela
v krajevnih skupnostih sloni
na članih zveze borcev, kri-
tično je ocenila vlogo in delo
komunistov v socialistični
zvezi. Posebej je odzvenjala
razprava delegatke iz krajev-
ne skupnosti Lava, ki je opo-
zarjala na pomembne naloge
SZDL pri oblikovanju skup-
nosti stanovalcev, zanimiv
pa je bil še predlog delegata
iz Stor, naj se vodstva kra-
jevnih organizacij SZDL se-
stajajo po različnih območjih
krajevne skupnosti, da bi ta-
ko res zaznala probleme, s
katerimi se srečujejo ljudje.
Nenazadnje pa je program-
ska konferenca opozorila, da
bi morala socialistična zveza
nameniti večjo pozornost ta-
ko društvom, kot celovitemu
sistemu informiranja v obči-
ni Celje.
Zaskrbljujoče pa je dej-
stvo, da so razprave na pro-
gramski konferenci SZDL
Celje nekajkrat opozorile na
malodušje in nezainteresira-
nost ljudi, tudi aktivistov v
krajevnih skupnostih. Vpra-
šanje je resno in mu bo mo-
rala SZDL nameniti kaj
kmalu posebno pozornost.
Sicer  pa  je  konferenca
sprejela vrsto konkretnih na-
log za svoje bodoče delo.
Gost konference, predse-
dnik Medobčinskega sveta
SZDL Jože Veber, je izpo-
stavil predvsem tiste naloge
socialistične zveze, ki zade-
vajo njeno delo pri uresniče-
vanju ciljev gospodarske sta-
bilizacije. Delegati so na
konferenci sprejeli tudi
skupni program dela vseh
družbenopolitičnih organi-
zacij v občini Celje za leto
1983.
DAMJANA STAMEJCiC
LAŠKO. TEME IN
DILEME RAZVOJA
V luči vsestranskih in kri-
tičnih ocen je bila v sredo,
15. decembra redna pro-
gramska seja občinske orga-
nizacije socialistične zveze
Laško.
Na delegatskem rešetu so
bile teme in dileme uresniče-
vanja gospodarskih načrtov
v občini. Izpostavljeno je bi-
lo kmetijstvo, kot prednost-
na panoga gospodarstva, ob
njem pa turizem, ki kljub
planskim opredelitvam gle-
de nadaljnjega razvoja ostaja
na starih temeljih. Možnosti
razvoja so v povezovanju de-
javnosti kmetijstva in turi-
zma, so menili delegati.
Priznanja, zlasti pa pozitiv-
ne kritike, je bil deležen de-
legatski sistem, ki v praksi ni
zaživel kot bi bilo treba. Ko
je beseda tekla o socialistični
zvezi kot frontni organizaci-
ji, je razprava pokazala, da je
občani čutijo bolj kot mesto,
kamor se stekajo številni
problemi občanov, manj pa
kot organizacijo, v kateri ob-
stajajo številne možnosti za
boljše in učinkovitejše reše-
vanje problemov in skupnih
nalog. Pestra je bila razprava
tudi okrog skupne porab ozi-
roma planiranja interesnih
družbenih dejavnosti. Raz-
pravljalec je dejal, da prepu-
šča komentar konferenci, ko
je opozoril na mačehovski
odnos do kulture v občini, ki
ji je za vso pestro dejavnost
namenjenih borih sto starih
milijonov dinarjev. Precej
pozdf-nosti so navzoči posve-
tili tudi šolstvu, ki nima do-
volj sredstev ali pa dovolj
poguma in pripravljenosti za
hitrejši razvoj na področju
uvajanja celodnevne šole.
Od gospodarskih interesnih
dejavnosti je ponovno ne-
zaupnico dobila organizacija
komunalne dejavnosti v ob-
čini.
Delegati so še ocenili, da
so bile konference v krajev-
nih organizacijah SZDL do-
bro izvedene in da je bilo
skoraj povsod postavljeno
na prvo mesto vprašanje
učinkovitega delovanja dele-
gatskega sistema. Prakso de-
la radeških uličnih in vaških
odborov bi kazalo prenesti
še v ostale krajevne skupno-
sti občine Laško, pri nasled-
njem kadrovanju v občinsko
konferenco SZDL pa morda
ojačati ženski delegatski de-
lež. Na seji, o kateri poroča-
mo, so bile ženske delegat-
ske cvetke zelo redko pose-
jane.
MARJELA AGREŽ
TITOVO VELENJE:
NALOGE REŠUJEJO
VSI
Tako bi lahko začeli poro-
čilo o programski seji Občin-
ske konference SZDL Vele-
nje, kjer so pregledali delo,
opravljeno v zadnjem letu
ter sprejeli delovni načrt za
obdobje, ki je pred nami.
Gre za to, da programa stabi-
lizacijskih in varčevalnih na-
log v letu 1983 ne bo mogoče
izpeljati, če se bo z realizaci-
jo le-tega ukvarjala samo pe-
ščica ljudi. Prav sleherni de-
lovni človek in občan se mo-
ra zavedati položaja ter s svo-
jim zavestnim delom poma-
gati, da se bo stanje izbolj-
šalo.
V zadnjem letu je bilo veli-
ko narejenega, istočasno pa
je ostalo tudi nekaj nalog, ki
jih bo treba opraviti v pri-
hodnjem letu. Splošna ugo-
tovitev je, da je delovanje ve-
čine organov v občini bolj
usklajeno, vzpostavljen je
aktivnejši odnos posamez-
nih organov s temeljnimi or-
ganizacijami združenega de-
la in krajevnimi skupnostmi,
precej bolje so pripravljena
gradiva za seje skupščin, do-
bro so zaživeli organi skup-
ščin SIS, več je usklajevanja
med samimi interesnimi
skupnostmi itd. Končno so
tudi pristopili k združevanju
strokovnih služb vseh SIS in
njihovemu povezovanju z
upravnimi organi in strokov-
nimi službami občinske
skupščine.
Problematična pa je bila v
letošnjem letu udeležba de-
legatov na sejah posameznih
svetov Občinske konferen-
ce, kjer je bila komaj 55 od-
stotna poprečna udeležba.
Dodelane vloge še tudi ni-
majo koordinacijski odbori
pri občinski konferenci, za
njih pa bo v bodoče treba
zagotoviti tudi boljšo ka-
drovsko zasedbo ali takšne
posameznike, ki bodo odgo-
vorno delali. Pri tem tudi ob-
stoja nezainteresiranost po-
sameznih delegatskih okolij
za delo v koordinacijskih od-
borih. Problem je bil tudi v
slabi pripravi programskih
sej, kar velja za večino kra-
jevnih skupnosti. Seje niso
bile pripravljene pravočasno
in preveč formalne ter poro-
čevalske so bile. Le v redkih
primerih šo analizirali vzro-
ke za pasivnost velike večine
članov krajevne konference
SZDL. V bodoče bo treba še
bolj skrbeti za nadaljnjo
preobrazbo krajevnih skup-
nosti in poglabljanje krajev-
ne samouprave. Vse števil-
nejši so pojavi slabih odno-
sov med posameznimi orga-
ni in organizacijami v krajev-
nih skupnostih ali med posa-
meznimi člani v teh organih.
Najizrazitejši so takšni pri-
meri v KS Bevče, Gaberke in
Plešivec. Zlasti v KS Bevče
razmere kažejo že na kritič-
no obliko medsebojnega
obračunavanja, razdvajanja
občanov in oviranja dela po-
sameznih organov KS ter
jim bo potrebno posvetiti
posebno pozornost tudi z vi-
dika družbene samozaščite.
TONE VRABL
SLOVENSKE KONJICE:
SEKCIJSKO DELO ŠE
NI ZAŽIVELO
Socialistična zveza delov-
nega ljudstva je bila v konji-
ški občini v zadnjem letu s
svojo dejavnostjo prisotna
povsod, kjer je bilo potrebno
poenotiti politična prizade-
vanja za izvedbo nekaterih
akcij. Med najpomembnejši-
mi nalogami so bile spomla-
di volitve, v jeseni pa refe-
rendum o samoprispevku.
Pri obeh so nastopili v re-
snični fronti in dosegli tudi
dobre rezultate. Kljub števil-
nim dosežkom, pa so pri de-
lu tudi pomanjkljivosti.
F*redsednik občinske konfe-
rence SZDL Filip Beškov-
nik je v svojem poročilu na
programski konferenci med
drugim opozoril na slabosti
pri oblikah in metodah poli-
tičnega dela. Sekcijsko delo
je v občini še vedno v povo-
jih in se še ukvarjajo z začet-
nimi težavami, ker se v delo
ne poglobe dovolj niti ne
znajo poiskati tem, ki bi ob-
čane zanimale. Takšnih pa
ne bi bilo težko najti, če bi
več pozornosti namenili gra-
divom, ki jih obravnavajo
delegatske skupščine. Po-
tem bi verjetno bolje zažive-
lo tudi delo delegatov, zlasti
tistih za samoupravne inte-
resne skupnosti.
V razpravi pa so na konfe-
renci opozorili tudi na neka-
tere druge pomanjkljivosti.
Tako je na primer predsedni-
ca občinske konference
ZSMS Anica Vehovar dejala,
da mladih v krajevnih orga-
nizacijah in v občinski kon-
ferenci ni čutiti, da njihove
ideje niso enakovredno spre-
jete in tako socialistična zve-
za še ni pravo mesto usklaje-
vanja. Na njeno mnenje je
reagiral edino gost iz repu-
bliške konference SZDL Mi-
loš Prosen, ki je poudaril, da
bi mladi morali biti prisotni
v SZDL, saj le tako lahko
postajajo njihova mnenja
frontna.
Ne glede na še prisotne po-
manjkljivosti, je delo SZDL
v konjiški občini vedno bolj
bogato in vpeto v celotno
družbeno življenje. Da bo
takšno tudi ostalo, zaenkrat
zagotavlja tudi opredelitev
najvažnejših smeri delova-
nja in nalog v prihodnjem
letu.
MILENA B. POKLIC
PRELAGANJE
NALOG HROMI
SAMOUPRAV^
LJANJE
»Verjemite, pa saj tudi
sami veste iz prakse, da je
v hiši in okoli nje ogro-
mno stvari, ki jih je po-
trebno razreševati na or-
ganiziran in odgovoren
riačin. To je končno tudi
ena od temeljnih nalog
novih skupnosti stano-
valcev. Zagotovo ni le de-
nar ta, ki naj bi beton pri-
lagodil domovanju ljudi v
skupnosti, v kateri naj bi
si le-ti bili blizu. Nočemo
pristati, da bi okvire naše
povezanosti določal le
projekt in njegov projek-
tant. Manj kot bomo orga-
nizirani stanovalci, večja
bo moč administracije,«
med drugim opozarja od-
prto pismo, ki ga je v po-
nedeljek poslala občin-
ska konferenca SZDL
vsem krajevnim skupno-
stim in krajevnim konfe-
rencam SZDL v občini.
S tem pismom je OK
SZDL hotela opozoriti
krajevne skupnosti in sta-
novalce, da je v marsika-
terem predalu obležal ak-
cijski program o ustanav-
ljanju skupnosti stano-
valcev s spremnim dopi-
som samoupravne stano-
vanjske skupnosti, ki je
nosilec akcije. Da je tako,
priča tudi podatek, da so
v Celju do sedaj ustanovi-
li le 70 skupnosti stano-
valcev, od okoli 550, koli-
kor naj bi jih bilo, če bi jih
ustanovili v skupno do-
govorjenem roku, to je do
konca tega leta.
Pred nami je torej še
ena neizvršena naloga,
katere izvršitev pa je
odvisna od slehernega
občana, njegove aktivno-
sti in nenazadnje njegove
samoupravne zavesti.
Prelaganje dogovorjenih
in jasno opredeljenih na-
log v naslednje obdobje
pa lahko hromi in ovira
nadaljni razvoj samou-
pravnih odnosev v te-
meljnih življenjskih oko-
ljih.
Pismo omenja tudi ne-'
katere temeljne v^zroke za
neaktiven odnos do usta-
navljanja skupnosti sta-
novalcev, obenem pa
opozai-ja, da je naloga, ki
jo moramo izpeljati dogo-
vorjena, da pa je: »vsaka
nova organiziranost pro-
ces, v katerem temeljni
akterji le z aktivnim pose-
ganjem in odločno borbo
dosegajo nove vsebine.«
VVE

IVAN
BOŽNIK
Konec prejšnjega te-
dna se je upokojil di-
rektor tovarne nogavic
Polzela, Ivan Božnik,
ki je bil zvest temu ko-
lektivu kar 34 let. Za-
poslil se je leta 1948
kot tekstilni tehnik,
kmalu postal tehnični
direktor, od 1969 pa do
upokojitve je bil glav-
ni direktor. Poleg stro-
kovne   podkovanosti
in smisla za poslov-
nost ga odlikuje še
skromnost in dostop-
nost zaradi česar je v
kolektivu tovarne no-
gavic zelo priljubljen.
O delu v tovarni noga-
vic, o skupnih dosež-
kih je takole pripove-
doval:
»Ko sem prišel v »Pol-
zelo« je bil to majhen
kolektiv, ki je bil šele
na začetku svojega ra-
zvoja. Prve korake v
razvoju je tovarna na-
redila leta 1958, ko
smo uvozili precejšen
del nove strojne opre-
me. V tej smeri smo
nadaljevali in leta 1962
je začela obratovati no-
va pletilnica. V tem le-
tu smo se odločili za
zelo tvegan korak, saj
smo med prvimi v Ju-
goslaviji pristopili k
sodelovanju s tujim
partnerjem. Za ameri-
ško firmo Polex smo
opravili del proizvo-
dnega procesa, v za-
meno za to pa smo do-
bili stroje. Vrednost te-
ga posla je bila 750 tt.
soč dolarjev. Da je ta
zadeva uspela, sta ime-
la zasluge tudi tedanji
direktor Veljko ttepič
in Karel Koren. S Po-
lexom se je začel pravi
razcvet naše tovarne.
Takrat smo začeli z iz-
delovanjem ženskih
hlačnih nogavic in
prav naše so pomenile
pojem kvalitete in eks-
kluzivnosti na našem
trgu. Po tem letu se je
tovarna širila, večalo
se je število zaposle-
nih, zgradili smo nov
obrat družbene pre-
hrane, kar je pomenilo
velik korak pri dvigo-
vanju standarda delav-
cev in drugo.« Za svoje
uspešno delo je bil
IVAN BOŽNIK dva-
krat odlikovan.
Na vprašanje kaj bo
delal v pokoju, je na
kratko odvrnil: »To
kar pač počnejo upo-
kojenci
TONE TAVČAR
MARJAN OROŽEN V KONJIŠKI OBČINI
Predsednik slovenskih
sindikatov Marjan Orožen je
pretekli teden obiskal konji-
ško občino. Skupno z novi-
narji Delavske enotnosti se
je pogovarjal z delavci kova-
ške industrije Unior v Zre-
čah, pred tem pa se je sestal s
člani predsedstva občinske-
ga sindikalnega sveta in
predsedniki konferen9
osnovnih organizacij v de-
lovnih organizacijah ter s
predstavniki občine. Med-
tem ko je Marjan Orožen
spregovoril predvsem o na-
logah naše družbe pri obli-
kovanju in uresničevanju
politike naslanjanja na last-
ne sile v prihodnjem letu in
nalogah sindikatov, je pred-
sednik konjiškega občinske-
ga sindikalnega sveta Miro-
slav Peško orisal glavne na-
loge, s katerimi so se ukvar-
jali v tem letu.
V prizadevanjih z vsemi
drugimi so tako namenjali
največ pozornosti gospodar-
skim tokovom in, kot kažejo
rezultati, dokaj uspešno pre-
magovali različne težave v
proizvodnji. Uspešno je bilo
tudi sodelovanje pri izvedbi
referenduma o samoprispev-
ku, pri skrbi za organizirano
preskrbo v občini in pri celo-
vitem pristopu k prehodu na
spremenjen delovni čas. V
tem času pa je delo sindikata
usmerjeno že k pripravam
na obravnavo zaključnih ra-
čunov, resoluciji o razvoju
občine v prihodnjem letu in
dogovoru o uresničevanju
družbene usmeritve razpore-
janja dohodka in čistega do-
hodka v letu 1983. Ravno
osebnim dohodkom so na
srečanju namenili precej po-
zornosti.
Osebni dohodki v konjiški
občini se v skladu z gospo-
darskimi rezultati vse bolj
približujejo območnim in re-
publiškim povprečjem, če-
prav za njimi še vedno za-
ostajajo. Tako je bil po deve-
tih mesecih povprečen oseb-
ni dohodek v občini 13.090
dinarjev, razlike med osebni-
mi dohodki v gospodarstvu
in družbenih dejavnostih pa
skoraj ni več - le še 210 di-
narjev, povprečni osebni do-
hodki v družbenih dejavno-
stih pa zaostajajo za republi-
škimi že za 2200 dinarjev. Si-
cer pa je za normalno delo v
oktobru prejel do 7000 dinar-
jev le en delavec v občini, do
8000 dinarjev jih je bilo 53,
do 9000 dinarjev pa 155. Naj-
višje razmerje med najnižji-
mi in najvišjimi osebnimi
dohodki je bilo 1:6. To ra-
zmerje žele zmanjšati na 1:5,
v prvih treh mesecih prihod-
njega leta pa najnižje katego-
rije delavcev dvigniti na 95O0
dinarjev (takšnih delavcev je
v občini okoli 6 odstotkov),
seveda pa bo treba ponovno
preveriti, kaj pomenijo naj-
nižji osebni dohodki.
MBP
ODLIKOVANJA
Pred dnevi je v Titovem
Velenju, v prisotnosti pred-
stavnikov družbenopolitič-
nega in samoupravnega živ-
ljenja občine Velenje ter se-
kretarja MS ZKS Celje, dr.
Emila Rojca, član predsed-
stva CK ZKS tovariš Janez
Zahkrastnik izročil Red dela
s srebrnim vencem Mariji
Skornišek za njeno dolgolet-
no odgovorno in uspešno de;
lo v občinski organizacij'
zveze komunistov. Petef
Tratnik pa je prejel medaljo
za zasluge za svoj doprinos
pri organiziranosti zveze ko-
munistov.
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
ŠTEVILNE SLOVESNOSTI OB DNEVU JLA
Ob DnevTa JLA so bile na celjskem števil-
ne proslave v delovnih organizacijah, krajev-
nih skupnostih in šolah. Osrednja slove-
snost je bila v torek zvečer v Narodnem
domu v Celju, kjer so po bogatem kultur-
nem programu podelili priznanja »22. de-
cember«.
Priznanja Republiškega' sekretariata za
ljudsko obrambo in Sveta skupščine občine
Celje za splošno ljudsko obrambo in družbe-
no samozaščito je podelil predsednik občin-
ske skupščine Edo Stepišnik.
Republiška priznanja so dobili Štefan Ve-
selko, delavec celjskega sekretariata za ljud-
sko obrambo, uredništvo Novi tednik - Ra-
dio Celje in enota vojnih zvez in službe obve-
ščanja in alarmiranja v celjski občini.
Občinska priznanja pa so podelili DO Au-
rea, Domu JLA, aero klubu Celje, Milanu
Ramšaku iz EMO, tozd radiator, Francu Što-
ru iz KS Trnovlje, Francu Renčelju iz KS
Štore, Leopoldu Očku, kurirju občinskega
sekretariata za ljudsko obrambo. Marku Tu-
kariču in Slavku Klinčarju iz enote za zveze,
kriptozaščito, opazovanje in obveščanje ob-
čine.
Včeraj dopoldan je bila ob Dnevu JLA
slovesnost v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka
v Celju. Ob tej priložnosti so podelili odliko-
vanja, napredovanja in nagrade.
V vojašnici pa so ob dnevu JLA odprli
tudi spominsko sobo VI. slovenske narod-
noosvobodilne udarne brigade Slavko Šlan-
der, katere tradicije nadaljuje enota v Celju.
Spominsko sobo, kjer je prikazana borbena
pot slavne brigade in življenje v enoti, ki
nadaljuje njene tradicije, so uredili vojaki s
pomočjo celjskega Muzeja revolucije. Ob
otvoritvi pa je govoril narodni heroj general
polkovnik Janko Sekirnik-Simon, prvi ko-
mandant Slandrove brigade.
Na sliki: Proslava občinskih enot TO.
S. Š.
ČETRTA LETOŠNJA POVODENJ NA CELJSKEM
POPLAVE V OBSOTEUU
Letos čez 120 milijonov din škode,
v noči od sobote na neae-
Ijo so na Celjskem močno
narastli vodotoki in pone-
kod, zlasti še v Obsotelju, tu-
di prestopili bregove. Ko je
Savinja v večernih urah v
Celju dosegla višino treh me-
trov, so aktivirali dežurno
službo rečnega nadzorstva in
uvedli prvo stopnjo priprav-
ljenosti.
Savinja je zatem narastla
še za pol metra in v podvozu
v Tremarjih onemogočila
promet med Celjem in La-
škim, večjega izliva Savinje
pa ni bilo. Po oceni Jožeta
Perčiča v porečju Savinje in
Voglajne ni prišlo do večjih
poplav, ker je v hribih sneži-
lo in ker so več milijonov ku-
bičnih metrov vode zadržale
tudi dolinske pregrade.
Slabše je bilo v porečju
Sotle. Čeravno je pregrada v
Vonarjih zadržala več milijo-
nov kubikov vode (v jezeru
se je gladina dvignila za 120
cm), to ni zadoščalo za zašči-
to zemljišč v dolini Sotle.
Zlasti velike količine vode in
povodenj je povzročil še ne-
regulirani potok Mestinjšči-
ca pa tudi potok Bistrica je
poplavljal že med Lesičnim
in Kozjem, pri Podsredi in
Bistrici ob Sotli.
Pri Sodni vasi je visoka vo-
da preplavila obsoteljsko ce-
sto, dalje je visoka voda zali-
la stari del Atomskih toplic,
del polja pri Podčetrtku,
Imenem in dalje proti Bistri-
ci ob Sotli. Ce ne bi že imeli
pregrade v Vonarjih, bi hu-
dourniška voda zalila še pre-
cej širše območje.
Povodnji, ki se pojavljajo v
Obsotelju, kažejo, da pregra-
da v Vonarjih ne zadošča.
Poleg Mestinjščice in Bistri-
ce bo treba regulirati tudi
Sotlo pod izlivom Mestinj-
ščice vsaj mimo Podčetrtka
in Imenskega polja, za kate-
rega so za melioracije name-
nili že precejšnja sredstva.
Vodno gospodarstvo za
porečje Savinje in Sotle je po
letošnjih štirih visokih vo-
dah že resno zaskrbljeno, ka-
ko zagotoviti oziroma kje do-
biti denar za popravilo po vi-
sokih vodah načetih vodno-
gospodarskih objektov. Gre
zlasti za vrsto jezov oziroma
vodnih pragov v stnagi Savi-
nje, Bolske in drugih prito-
kov, dalje za ponekod načeta
obrežja, za poškodbe nasi-
pov in drugo. Škodo so že
brez zadnje povodnji cenili
na okrog 120 milijonov din,
medtem ko imajo za vzdrže-
vanje v prihodnjem letu za
zdaj predvidenih le 50 milijo-
nov din.
V. J.
DELEGATSKI SISTEM V ŽALCU
BLEDI IZGOVORI
Težave v delu delegacij
Tudi v žalski občini ugo-
tavljajo, da se delegatski si-
stem in samoupravni odnosi
najtežje in prepočasi uve-
ljavljajo v samoupravnih in-
teresnih skupnostih in še
zlasti v tistih, ki se oblikujejo
v okviru regije. Eden izmed
razlogov za to, da so aktiv-
nejše delegacije za delegira-
nje delegatov v skupščino
DPS je, da za skupščino
DPS nimajo združenih in
splošnih delegacij. To pome-
ni, da te delegacije obravna-
vajo na svojih sejah le po eno
gradivo, med tem ko jih
združene in splošne delega-
cije obravnavajo na eni seji
za več različnih področij.
Marsikdaj tudi za deset.
Vse to vpliva na nezainte-
resiranost članov delegacij
že iz temeljne delegacije in
že vnaprejšnja nepripravlje-
nost občana, da bo, zlasti ko
se po novem kasneje vrne z
dela, šel še zvečer na sejo de-
legacije. Precej je tudi dele-
gatov, ki pravijo, da se sej ne
udeležujejo zato, ker je vse
že itak vnaprej pripravljeno.
Največkrat res ni variantnih
predlogov, gradivo ni jasno
in preprosto pripravljeno.
Manjka opisov problema, fi-
nančnih obveznosti in posle-
dic, če ponujene rešitve ne
bodo sprejete.
Več pozornosti bi morali
nameniti tudi delu z delega-
ti. Velik je tudi problem ure-
sničevanja delegatskega si-
stema v interesnih skupno-
stih materialne proizvodnje,
kjer opravljajo funkcijo dele-
gacije organi upravljanja te-
meljnih samoupravnih orga-
nizacij in skupnosti. Prav v
teh skupščinah je pogosto
prisotno dejstvo, da delegati
nimajo nikakršnih stališč or-
ganov, ki bi morali opravljati
funkcijo delegacije. Tudi v
tem primeru se znova kaže
potreba po profesionalnem
tajniku v sleherni krajevni
skupnosti. Tem problemom
v skupščinah SIS materialne
proizvodnje bosta morala
več pozornosti nameniti
SZDL in sindikat. V na-
sprotnem primeru bi se lah-
ko zgodilo, da bi dopustili
posameznikom ali ozkim
krogom interesnih skupno-
sti sprejetje vseh predlaga-
nih odločitev, pa ne glede na
to, ali je ta odločitev rezultat
usklajenih interesov delov-
nih ljudi in občanov ali ne.
JANEZ VEDENIK
LAŠKO:
(KOMAJDA)
SKLEPČNA
SKUPŠČINA
Po resolucij ski nalogi
bodo morali v občini La-
ško v letu 1983 pospešiti
rast družbenega proizvo-
da za 2 in pol odstotka,
enako stopnjo rasti bo
morala doseči tudi indu-
strijska proizvodnja. Ce-
lotni izvoz se bo v prihod-
njem letu povečal za 30
odstotkov. Produktiv-
nost dela bo zajeta v rasti
družbenega proizvoda s
40. odstotki in se bo pove-
čala za odstotek, preostali
del rasti pa bo odraz pro-
duktivnega zaposlovanja.
Skupna in splošna pora-
ba se bosta ob predvideni
rasti cen povečali za 11,5
odstotka. Sredstva za
osebne dohodke se bodo
prav tako povečala za 11,5
odstotka. To so le glavne
naloge, opredeljene v
osnutku resolucije o poli-
tiki izvajanja srednjeroč-
nega družbenega plana
občine Laško za leto 1983
in o katerih so v soboto
dopoldne govorili delega-
ti na zasedanju vseh treh
zborov. Beseda je tekla še
o dopolnjeni analizi izva-
janja občinskih planskih
nalog v letošnjem letu ter
o stanju na področju var-
stva okolja. Delegati so se
seznanili tudi z informa-
cijo o izvajanju programa
pospeševanja kmetijske
proizvodnje.
M. A.
SLOVENSKE KONJICE
RAZVOJ V PRIHODNJE
Hitreje kot v republiki, težave pri zaposlovanju
Novi in posodobljeni indu-
strijski objekti, kakovosten
premik k uporabi več dela in
manj materialov, višja stop-
nja finalizacije in novi proi-
zvodi, kar vse je že v tem letu
značilno za gospodarstvo ko-
njiške občine, nudijo dokaj
trdne temelje za načrtovanje
razvoja v prihodnjem letu.
Na njih sloni previdena 2,5
odstotna realna rast družbe-
nega proizvoda občine. V
osnutku Resolucije o politiki
izvajanja družbenega plana
občine za prihodnje leto, ki
so jo obravnavali delegati
zborov skupščine na seji
prejšnji četrtek, je predvide-
na tudi 2,2 odstotna rast ce-
lotne industrijske proizvod-
nje. To bo seveda mogoče
doseči le ob povečanem
vključevanju organizacij
združenega dela v izvoz, zla-
sti še na konvertibilno po-
dročje. Izvoz bi morali pove-
čati za 15 odstotkov, pri tem
pa se uvoz ne bi smel realno
zmanjšati, da se pri izvozni-
cah oskrbljenost ne bi po-
slabšala.
K osnutku resolucije, ki bo
v javni razpravi do 15. ja-
nuarja, so delegati že pripra-
vili nekatere pripombe. Mla-
dino najbolj prizadeva le 2,2
odstotno povečanje števila
zaposlenih, kar pomeni za
konjiško občino 150 novih
zaposlitev. Letno v občini
konča šolanje okoli 350 ljudi
(to je okoli 5 odstotkov vseh
zaposlenih). Tudi če predvi-
denim 150 novim zaposli-
tvam prištejemo izpraznjena
delovna mesta zaradi upoko-
jitev in podobno, se bo skup-
no lahko zaposlilo le -okoli
260 delavcev. To pa pomeni,
da bo letno ostalo brez zapo-
slitve 50 do 100 mladih, v ne-
kaj letih pa bi bila brezposel-
nost že resen problem v ob-
čini. Ocenjujejo sicer, da je
konjiško združeno delo do-
volj močno, da bi lahko za-
poslilo vse, pa čeprav ravno
sedaj na primer zagotavlja le
za 1,5 odstotka več zaposli-
tev. Tudi širjenje obrtne de-
javnosti in oblikovanje po-
godbenih organizacij združe-
nega dela bi lahko omogoči-
lo nove zaposlitve, marsikak
problem pa bi lahko rešili še
s pomočjo mladim v kmetij-
stvu. Mladina predlaga, da bi
naredili seznam opuščenih
kmetij, mladi pa bi se morda
odločili za njihov prevzem.
Gotovo bi to pomagalo tudi
pri doseganju 4 odstotnega
povečanja kmetijske proi-
zvodnje.
Poleg pripomb mladine so
k osnutku pripravili pripom-
be tudi na Občinskem sindi-
kalnem svetu. Opozorili so,
da bi naj pri planiranju inve-
sticij tudi navedli, katere in-
vesticije bi to naj bile, da bi
dali posebno mesto energeti-
ki, da bi v Resolucijo zajeli
tudi Skupnost socialnega
varstva ter da bi v vseh sredi-
nah uvedli kontrolo bolni-
škega staleža.
MILENA B. POKLIC
PLAN ŽE
IZPOLNJEN?
Do ponedeljka so velenjski
rudarji nakopali v decembru
že 341 tisoč 900 ton premoga
ali poprečno na dan 20 tisoč
112 ton (osn. načrt 142,6 in del.
načrt 114,6 odstotka). V vsem
letošnjem letu je izkop že 4
milijone 855 tisoč 900 ton, kar
pomeni, da je letni plan 4,9
milijona ton moral biti izpol-
njen že včeraj ali najkasneje
danes. V preostalih delovnih
dneh pa bo bitka za dosego
»zkopa pet milijonov ton lig-
nita.
TV
POGLED V SVET S Rovinotehno
TEMNi OBLAKI OB KONCU LETA
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Pesimizem, črnoglednost je lahko bo-
lestna stvar. Če pa sloni na trezni, razso-
dni presoji položaja, je nekaj, kar je tre-
ba vzeti v zakup - upoštevaje seveda
tudi svetle plati. Ne zaradi nekakšne
prisiljene uravnovešenosti, marvee za-
to, da bi kar se da realno tehtali sodobni
svet.
Svet pa je zdaj, pod konec leta ne samo
obremenjen z vrsto vojnih spopadov, ki
nočejo in nočejo prenehati (spomnimo
se samo iransko-iraške vojne), temveč je
nekako čedalje bolj v znamenju kosanja
v jedrskih raketah. Javnost mora dan za
dnem poslušati in brati o načrtovanih
ameriških raketah MX, ki naj hi nosile
po deset vodikovih bomb, od katerih
vsaka lahko odleti v svojo smer in zavo-
ljo katerih se predsednik Reagan ubada
z ameriškim Kongresom, ki ima zoper te
in takšne rakete hude pomisleke. Toda
vzlic temu je pričakovati, da bodo ZDA
vseeno v petih letih za'oboroževanje od-
štele 1600 milijard dolarjev (to ni tiskov-
na iMmota).
Sovjetska zveza je najprej po obramb-
nem ministru maršalu Vstinovu, predv-
čerajšnjim pa po generalnem sekretarju
sovjetske partije .Andropovu dala vede-
ti, da ne namerava zaostajati: privoščila ,
si bo podobne rakete. Stroški niso znani,
toda logično je domnevati, da približno
enaki izdatki za vojsko prinesejo pri-
bližno enake izdatke.
Tudi drugod po svetu ne drže križem
rok. V svetovni g^ospodarski krizi je tako
sestavni dei tudi rezanje čeda/je večjeg^a
kosa nacionalnega kolača za obrambne
izdatke, za oboroževanje, za oborožene
sile. Kar se\eda marsikje gospodarsko
krizo še poglablja.
Svet je nemiren. Razen vojn s pravim
orožjem, blokovske sile na veliko upo-
rabljajo tudi orožja iz bogate orožarne
pi)sebnih vojn. Tu propagandna ofenzi-
va, tam politično-diplomatski pritisk,
pa spet gospodarska pomoč, diskretno
vezana na politične pogoje. In podobno.
Del take spi'cialne vojne je tudi tako
imenovana   bolgarska afera .. domnev-
no ali resnično sodelovanje posebnih
služb pri snovanju atentata na papeža in
pri nekaterih drugih stvareh, do katerih
je baje ali v resnici prišlo. Brez ovinkov
rečeno: ker sta zaradi te afere zapleteni
v hud spor dve naši sosedni državi, ki
pripadata različnima vojaškopolitični-
ma blokoma, je zanimanje, pa tudi za-
skrbljenost upravičena. Kot človek ne
more biti otok, Joten od driigib. tako
tudi narodi in drža\e ne morejo biti.
Takšno pisanje kajpak ne gre razume-
ti kot bitje plati zvona, marveč bolj kot
opozarjanje, da konec leta 1982 ne kaže
nič kaj prijaznega obraza; in da se bo to
in ono zavleklo tudi v prihodnje leto.
Ob \ sem tem je raziimi.jivo vprašanje:
kaj storiti? Uveljavlja se misel o čim
večji naslonitvi na lastne sile. To kajpak
ne izključuje enakopravnega sodelova-
nja z drugimi. Pač pa naslonitev na last-
ne moči pomeni, da se pač najbolj zane-
se.š nase. Da ti nihče pač ne bo ničesar
podaril. To med drugim predpostavlja
še večjo dejavnost Jugoslavi_ie v medna-
rodni politiki v okviru kolektivne samo-
pomoči neuvrščenih in dežel v razvoju.
Samopomoči v političnem in gospodar-
skem pogledu. To ni lahka pot. je pa med
mnogimi drugimi najbolj zanesljiva.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 198;
OCENA DELA OBRTNEGA ZDRUŽENJA CELJE
POSPEŠITI RAZVOJ OBRTI
Vzorno sodelovanje s skupščinskimi organi
"Samostojno osebno delo
nikakor ne moremo obrav-
navati drugače kot sociali-
stično delo in kot enega
izmed bistvenih elementov
človekove usode.« Te Kar-
deljeve besede so celjski
obrtniki obudili ob oceni
dela svojega združenja v ob-
dobju od 1979. do 1982. leta.
Ni malo dobrih ali celo od-
ličnih dosežkov, ki jih celjski
obrtniki lahko razgrnejo ob
svojem delovnem obračunu.
Končno so bili med pivimi v
Sloveniji, ki so uredničili
svoje načrte pri družbenem
uveljavljanju .samostojnega
osebnega dela, danes pa s
svojimi delovnimi programi
segajo v mnoge stabilizacij-
ske gospodarske naloge. Te-
žišče iščejo v izvoznih usme-
ritvah in kooperacijskih po-
vezavah z združenim delom
industrije, predvsem na ti-
stih področjih, kjer je mogo-
če učinkovito nadomeščati
uvožene izdelke. Prav tako
jim je v lastnem inte^resu, da
ne zanemarjajo kakovosti
svojih storitev in izdelkov za
domače tržišče.
Poleg svojih prostorov so
okrepili še strokovno službo,
dobro sta zastavila delo še
obrtna zadruga OBRT Celeia
in servis za vodenje poslov-
nih knjig obrtnikov. Razvoja
in pomena vsakoletne naj-
večje obrtne sejemske mani-
festacije ni potrebno posebej
poudarjati, saj se z mednaro-
dno udeležbo in inovacijski-
mi poudarki vsako leto zno-
va potrjuje.
Obrtniki z zadovoljstvom
ugotavljajo, da so v občini
Celje v zadnjem času deležni
popolne pomoči in podpore,
še posebej s strani izvršnega
sveta in komiteja za družbe-
noekonomski razvoj.
Razvoj obrti oziroma drob-
nega gospodarstva ni bil ve-
dno deležen ustrezne politič-
ne in upravne podpore, kajti
dostikrat so se zanke zaple-
tale tudi zaradi napačnega
»ideologiziranja« pri določa-
nju vloge te dejavnosti v naši
družbi. Danes tudi z najviš-
jih odgovornih vrhov slišimo
pozive na obračanje k obrti
in drobnemu gospodarstvu,
ki mimogrede sploh ne
ustvarja izgub, dobro poslu-
je tudi v letošnjem hudem
gospodarskem letu in zapo-
sluje znatno število delav-
cev.
Ponavljana je resnica, da v
drobnem gospodarstvu in
obrti, pri čemer v njej še po-
sebej vidimo mnoge možno-
sti združevanja denarja in in-
teresov zdomcev ter zaposlo-
vanja v mnogih poklicih, še
ne znamo izkoristiti vseh
možnosti. Malo gospodar-
stvo že dolgo ni več malo go-
spodarstvo, saj je njegov de-
lež v družbenem proizvodu
vse pomembnejši.
V Celju bi moral zaživeti
center v okviru Kovinote-
hne, saj bi se v njem lahko
uresničevali ob interesih
obrtnikov vsi drugi družbe-
ni gospodarski cilji. Pri tem
gre za možnosti oskrbe z re-
produkcijskim materialom
iz domačih in tujih virov, za
prodajo in izvoz blaga, uvoz
opreme, projektiranje in iz-
delava načrtov ter normati-
vov, vključevanje obrti v
dohodkovne odnose, posre-
dovanje pri licencah in pa-
tentih, pa pri kreditnih
aranžmajih poslovnih bank
in za širitev kooperacijskih
odnosov z industrijo oziro-
ma tako imenovanim veli-
kim gospodarstvom.
Upajmo, da je dala včerajš-
nja delegatska skupščina
Obrtnega združenja Celje
dovolj konkretnih spodbud
predvsem za omenjena po-
dročja.
MITJA UMNIK
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
PREDILNICA LAŠKO
ZADOVOUNI TEKSTILCI
Tudi tekstilni odpadki so lahko bogastvo
Kljub nekaterim težavam, ki zavira-
jo redno proizvodnjo in učinke dela, so
se delavci v Predilnici Laško, temeljni
organizaciji ljubljanske Dekorativne,
uspešno vključili v stabilizacijske to-
kove.
Uspešnost današnjega dela je rezul-
tat dobro pretehtanega sanacijskega
programa v letu 1978, ko se je takratna
Volna Laško vključila v delovno orga-
nizacijo Dekorativna kot ena njenih
temeljnih organizacij. Današnji uspeh
je pripisati ozki specializaciji, poeno-
stavitvi proizvodnega procesa pri izde-
lavi polizdelkov, mikane preje za tek-
stilno industrijo. Ob tem so se močno
zmanjšali stroški,ter dvignila produk-
tivnost. In če je bila še pred kratkim
družbena pozornost usmerjena pretež-
no na zbiranje in predelavo odpadnega
papirja, je odločitev v Predilnici Laško
nadaljnji korak k smotrni izrabi od-
padkov. Proizvodnja je namreč zasno-
vana na predelavi odpadnih surovin
ostale tekstilne industrije v Jugoslavi-
ji. Proizvodi Dekorativne se kot sub-
stituti vgrajujejo v končne tekstilne iz-
delke.
V letošnjem letu se je Predilnica La-
ško srečevala v glavnem s problemom
oskrbe s surovinami za proizvodnjo.
Kljub temu, da so le-te izključno do-
mače, so bile dobave neredne, saj se
domači proizvajalci srečujejo s proble-
mom uvoza najnujnejših komponent
materialov za proizvodnjo preje. Na
srečo so bili zastoji v proizvodnji rela-
tivno redki.
Ne glede na omenjene težave bo Pre-
dilnica Laško letos dosegla dobre po-
slovne, rezultate. V primerjavi z lan-
skoletnimi bo celotni prihodek ob
koncu leta za četrtino večji, za 21 od-
stotkov se bo povečal dohodek, osebni
dohodki pa so še vedno v resolucijskih
okvirih. Ovira za še boljše poslovne
rezultate so precejšnje anuitete zaradi
najetih kredite v ob preusmeritvi proi-
zvodnje ter pokrivanje izgube iz časov
nerentabilne Volne.
V prihodnjem letu se namerava te-
meljna organizacija Predilnica Laško
še močneje vključiti v predelavo se-
kundarnih surovin, ob tem pa posre-
dno v izvoz, ki bo na ravni delovne
organizacije letos večji za približno 30
odstotkov in ki predstavlja 15 odstot-
kov celotne realizacije Dekorativne
Ljubljana. In ker trenutno klima za
materialne naložbe ni dobra, so se v
Predilnici Laško odločili za smotrne
naložbe pri vzgoji tekstilnega kadra.
Dobro izdelan sistem nagrajevanja po
delu pa je ena tistih osnov, na katerih
uspeva produktivnost.
M. AGREZ
BOLJE BO TREBA
OBRAČATI D/NAR!
Med mnogimi strokovnimi razpravami o preobrazbi
celjskega gospodarstva smo lahkT) slišali o pičlih sred-
stvih, ki bodo na razpolago za reprodukcijo gospodar-
stva. V vsej republiki bomo imeli naložbenih denarjev
komaj za 560 starih milijard dinarjev v vsem prihod-
njem letu, čeprav smo drastično omejili naložbe zlasti
v industriji, žal pa precej manj v negospodarstvu. Pri
tem še vedno drži, da govorimo eno, delamo pa drugo.
Prav zato so še kako pomembna vprašanja usmerje-
nosti in učinkovitosti gospodarskih naložb, saj bomo
morali dokončno prekiniti s staro prakso, v kateri se
nismo naučili kaj prida. Takšne ugotovitve vejejo tudi
iz analize, ki jo je pripravil v Celju komite za družbeno-
ekonomski razvoj. Že povzetek naložbenih slabih na-
vad je dovolj zgovoren.
Investirali smo dostikrat za vsako ceno, velikokrat
bolj v zidove, pa manj v opremo in tehnologijo, se-
stava naložbenih sredstev je bila slaba, saj je večina
denarja visela v zraku oziroma v zadolžitvah, podva-
jali smo zmogljivosti in v nove naložbe smo šli slabo
ali nič pripravljeni.
Izhodišča Kraigherjeve komisije dolgoročnega pro-
grama gospodarske stabilizacije, ki so kljub odporom
vendarle doživela vso potrebno jugoslovansko poli-
tično in družbeno potrditev, zahtevajo temeljit preo-
brat v naložbeni politiki, ki bo morala biti usmerjena le
v izvozno in tehnološko intenzivno proizvodnjo. Dru-
gače povedano: naložbena politika bo morala spodbu-
jati preobrazbo gospodarstva in vrsto proizvoden].
Ce danes padajo male proizvodnje, kot na primer
tovarnica učil v Bočni, obrat mozirskega Veza, kjer so
večino delavk morali preusmeriti v nazarski Elkroj,
potem moramo misliti predvsem še na to, da bo udar-
jalo tudi po velikih.
V celjskem gospodarstvu je lastnih sredstev le za
enostavno reprodukcijo. To je znak za alarm, še po-
sebno, če upoštevamo nekatera nova predvidevanja:
to pa so spremembe v odloku o ugotavljanju lastnega
prispevka za naložbe, ponovna uvedba zagotovitve
predpisanega minimuma dela poslovnega sklada za
pokrivanje potreb po obratnih sredstvih, ukinitev
bančnih garancij na »prihodnja« lastna sredstva in
podobno.
Vse to terja nujno spremembo zbiranja in usmerja-
nja denarja za naložbe. Neakumulativno in razdrob-
ljeno gospodarstvo se bo moralo pod prisilo hude se-
lekcije sporazumevati in dogovarjati bistveno drugače
kot do sedaj.
Že tako skopo odmerjen naložbeni dinar bo po-
trebno še bolje obračati!
MITJA UMNIK j
ALPOSOVIH 25 LET
KLINI LESTEV VODIJO NAVZGOR
Vrednost vseh letošnjih naložb znaša v Alposu preko 100 milijonov din
z letošnjim letom se izteka tudi 25-
letnica šentjurskega Alposa, katere-
ga zametki segajo pravzaprav že v
leto 1948. Mnogo viharjev je ta čas
previharil kolektiv, ki se danes ven-
darle lahko pohvali z odličnimi po-
slovnimi uspehi. Bilo bi zmotno, če bi
rekli, da so v Alposu vsa ta leta go-
spodarili brez napak. S seboj jih je
nosil čas, pa tudi delavci sami. Kljub
vsemu je danes 700-čIanski kolektiv
nosilec gospodarskega razvoja v tej
manj razviti občini.
Pogled v mizarski obrat kaže pov-
sem novo podobo, saj v starem zaradi
tehnološke zastaranosti ni bilo več
mogoče iskati boljših kvalitet. Prvi del
te naložbe je bil prizidek mizarske de-
lavnice z najsodobnejšim sistemom
prezračevanja, ki topel zrak filtrira in
ga vrača nazaj v proizvodni prostor, s
čimer prihranijo kar polovico energije
za ogrevanje. Pomembno vrednoto
imajo predvsem delovna mesta, ra-
zmeščena po smotrnem tehnološkem
zaporedju, brez vračanja in križanja
poti. Bistvo pa je kajpak večja zmoglji-
vost obrata, saj se je povečala za 45%.
Med investicijami, morda navzven
nevidnimi, je tudi lakirnica za les, z
najsodobnejšo napravo, ki s svojim za-
prtim sistemom ščiti danes vse bolj
onesnaženo okolje.
Graditi na lastnem znanju, je cilj, ki
so si ga kot izhodišče zastavili v Alpo-
su. Tako je nastala tudi najsodobnejša
plinska postaja, prav tako v tozdu
oprema, s katero so dosegli kontinui-
rano napajanje vseh varilnih mest iz
centralne postaje, brez odvečnih tran-
sportov jeklenk na delovna mesta.
Na program aluminijastih tehničnih
lestev Nekon so v Alposu še posebej
ponosni. Alpos izdeluje lestve že 20 let
in je zlasti po tem izdelku znan doma
in na tujem. Tu so se znašli z roko v
roki s Kovinotehno, ki bo združila
sredstva za realizacijo drugega dela te-
ga programa. Trd oreh so bila snova-
nja teh lestev, za katere je potreben
mednarodni atest. V prvi fazi je bilo
potrebno izdelati kompletno, izredno
zahtevno tehnološko opremo, ki je tu-
di zrasla iz domačih glav in v sodelova-
nju s Kmetijskim kombinatom Šent-
jur, kjer so v tozdu transport usposobi-
li 500 m'*^ delovnih prostorov za izdela-
vo teb., na tržišču vse bolj iskanih le-
stev Ta investicija vodi zlasti na tuja,
konvertibilna tržišča. Z njimi je Alpos
dosegel kvalitetni vrh v evropski proi-
zvodnji.
Razvoj farmskega programa označu-
jejo v Alposu s takoimenovanim zele-
nim programom, ki poteka v kombina-
ciji obeh tovarniških tozdov. Povezani
z RŠC Titovo Velenje, so v krotkem
času osvojili tehhologijo za proizvod-
njo kletkastega sistema za kokoši ne-
snice. Skupni kooperantski odnosi so
celo rodili novo poslovno skupnost
Faimin, ki je danes že sposobna ponu-
diti kupcem farme na ključ. Zeleni
program je toliko pomembnejša inve-j
sticija, ker predstavlja v tozdu oprema
razširitev proizvodnje programa po že
znani tehnologiji in izkušnjah, v tozdu
cevarne pa povečano proizvodnjo pre-
delanosti cevi.
Med zastavljene in uresničene inve
sticijske plane v cevarni gre šteti
predvsem izgradnjo industrijskega ti-
ra in mostu čez Voglajno, ureditev in
asfaltiranje okolice industrijske hale
in posodobitev prebiranja cevi. Ob
vsem tem pa je bil zgrajen še nov prizi-
dek za skladišče rezervnih delov, po-
pravila in podobno.
Vrednost vseh naložb znaša v Alpo-
su preko 100 milijonov dinarjev. Tak
način posodabljanja tehnologije in de-
lovnega procesa samega ostaja usme-
ritev kolektiva tudi v prihodnje, na
pragu v novo četrtletje, ki bo prineslo
nove izkušnje, samoupravna in delov-
na spoznanja in nove možnosti za plo-
dno, a delovno praznovanje.
MATEJA PODJED
§t. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
PRIPRAVE ZA
MASLEDNJE
ŠOLSKO LETO
v Sloveniji naj bi se mreži
jol za prihodnje šolsko leto
dogovorili že v marcu mese-
cu. Zato v tem času pospeše-
no potekajo uskladitve in
predlogi za mrežo šol na po-
sameznih območjih. V pone-
deljek je o njej razpravljal tu-
di koordinacijski odbor za
usmerjanje vpisa v Celju.
Ugotovili so, da večjih
sprememb v mreži, taki ka-
Icršna se je že uveljavila na
Celjskem, ne bo. Ostaja od-
prto le vprašanje smeri elek-
tronika, za katero se potegu-
je srednja tehniška šola iz
Celja z utemeljitvijo, da je ta
usmeritev perspektivna gle-
de na nadaljni razvoj indu-
strije. Dosedaj so bili v okvi-
ru elektrotehniške šole v Ve-
lenju trije oddelki elektroni-
ke. V Celju predlagajo, da bi
vsaj en oddelek, če že ne dva,
odprli tudi na tehniški šoli,
ki ima, končno, tudi .vse po-
goje za izvedbo tega pro-
grama.
V prihodnjem letu naj bi
bilo v mreži šol na Celjskem
130 oddelkov, kjer bo prosto-
ra za okoli 3870 učencev, kar
pomeni, da bi se v srednje
izobraževanje lahko vključili
vsi, ki končujejo osemletko.
Za odrasle pa bo na voljo
okoli 1000 vpisnih mest.
Koordinacijski odbor je
ocenil tudi predlog program-
skih zasnov za oblikovanje
vzgojnoizobraževalnih pro-
gramov usmerjenega izobra-
ževanja, ki ga je pripravila
izobraževalna skupnost Slo-
venije in je trenutno v javni
razpravi. Na odboru so dali
več pripomb med katerimi
prevladuje mnenje, da so re-
publiški predlogi premalo iz-
delani in premalo konkretno
opredeljeni. Da se torej do-
gaja to, česar so se vsi bali -
reforma reforme.
VVE
SREČANJE TOPLINE S STAROSTJO
v preteklem tednu sta svet
za socialno varstvo in krajev-
na organizacija RK pri kra-
jevni skupnosti Savinja v
Celju organizirali srečanje
starejših občanov v. tej kra-
jevni skupnosti.
Bilo je 165 povabljenih,
prišlo pa jih je 125. Vabili so
vse tiste krajane, ki so dopol-
nili 65 let. Najstarejša krajan-
ka Neža Lešnik, rojena 1888.
leta ni bila prisotna, srečanja
pa se je udeležila Marija
Zgur, rojena 1897. leta.
V KS Savinja imajo 26 ob-
čanov, ki so stari nad 80 let.
Srečanje, ki je postalo v tej
krajevni skupnosti že tradi-
cija, so pomagale organizira-
ti družbenopolitične organi-
zacije. Pozdravni govor je
imela Elvira Lenasi, predse-
dnica sveta za socialno var-
stvo pri KS Savinja in pa
Ljudmila Terček, predsedni-
ca sveta KS.
V kulturnem programu so
sodelovali učenci osnovne
šole Slavko Šlander, na citre
je zaigral Marko Udovič,
celjska folklorna skupina
France Prešeren pod vod-
stvom Eda Gaberška "pa je
nastopila z narodnimi plesi.
Ob tej priložnosti so po-
sebno pozornost izkazali naj-
starejši občanki, ki se je ude-
ležila srečanja, vsi ostah pa
so bili obdarovani s simbo-
ličnimi darili.
Z. S.
STAROST JE PRIJETNA
Starost je lahko prijetnejša, če okolje v katerem živi, na sta-
rostnika ne pozabi. S tem vodilom so prizadevne članice odbora
Rdečega križa v KS Nova vas skupaj z družbenopolitičnimi
organizacijami in svetom krajevne skupnosti pripravile prijetno
srečanje občanov starih nad 70 let, ki živijo v krajevni skupnosti
Nova vas.
Po kulturnem programu, pripravili so ga učenci COS Fran
Koš, so starostniki v prijetnem pomenku obudili spomine iz
mladosti in razdrli marsikatero šalo. Na srečanju pa je bilo slišati
tudi vrsto pripomb in predlogov, kako bolje in hitreje reševati
težave, s katerimi se starostniki srečujejo v svojem vsakdanu,
predvsem tisti, ki so zaradi zdravstvenih težav bolj ali manj
vezani na bivanje v stanovanjih.
Starostniki in organizatorji srečanja so skupaj ugotovili, da bi
moralo biti takšnih srečanj več in ne le ob no\'em letu, še zlasti
zato, ker so starejši občani KS Nova vas po svojih zmožnostih še
vedno pripravljeni aktivno sodelovati v življenju krajevne skup-
nosti. Sicer pa bi človek dejal, da so to dokazali že večkrat kot
marsikateri mlajši krajani v Novi vasi.
B.R.
tednikov intervju
TUDI ŽIVALI ČUTIJO, ČE JE
KDO DOBER Z NJIMI
Prav zaradi nje, Jožice
Strajnšak, sem se odločila
za obisk na farmi v Podlogu.
»To je delavka, ki je dosegla
maksimalno usposobljenost
za molžo krav na naši farmi.
Nikoli ni odklanjala tudi no-
benega drugega dela, če je
bilo potrebno priskočiti ko-
mu na pomoč. Nenadomest-
ljiva je,« pravi o njej vodja
farme Srečko Čater. Če-
prav ... In tu se prične zgod-
ba te izjemno delovne in po-
žrtvovalne ženske, ki je že
prekoračila četrto desetletje,
ki pa težo svoje usode nene-
hno premaguje s širokim na-
smehom in optimizmom, ka-
teremu ni ne konca ne kraja.
Kako tudi ne, ko ji doma
vsak dan veselo priskaklja
nasproti triletna hčerka Sa-
bina. Pa pojdimo po vrsti.
NT: Doma ste blizu
Ptuja. Kako, da ste se od-
ločili, da pridete v Šem-
peter in to na farmo, ko
vendar kmečka dekleta
raje iščejo delo v mestu?
J. STRAJNŠAK: »Mož je
dobil službo v Šempetru. Ta-
ko sem se leta 1963 odločila,
da se z otrokoma, dokler je
bilo staro 7 let, fant pa 6, pre-
selimo sem. Takrat je bilo
težko najti delo. Zato sem se
zaposlila ob prvi priložnosti.
To pa je bilo delovno mesto
za molžo krav na tej farmi.«
NT: Na farmi delate že
18 let, takorekoč od usta-
novitve. Kako so se v teh
letih spreminjali pogoji
za delo?
J. STRAJNŠAK: »O, veli
ko se je spremenilo. Imeli
•smo malo strojev. Molzni
stroji so le na pol pomolzli
krave, ostalo pa smo morale
opraviti molznice. Na dan
sem dvakrat pomolzla okoli
sedemdeset krav. Štiri de-
lavke smo molzle zjutraj pet
ur in popoldne uro manj. Ro-
ke so mezelo bolele. Marsik-
daj še jesti nisem mogla z
njimi. Pa hrbet. Danes imam
reumo od nenehnega čepe-
nja pri kravah. Večkrat sem
bila tako utrujena, da bi kar
šla s farme. Potem me je mi-
nilo. Rada imam živali. Tudi
živali čutijo, če je kdo dober
z njimi. Vsak že ne bi bil za v
hlev. Do danes pa se je mar-
sikaj spremenilo. Imamo no-
ve molzne stroje, ki kravo
popolnoma pomolzejo, tako
da meni ni potrebno delati
drugega, kot da nastavljam
stroje, kontroliram molžo in
seveda vse očistim in pripra-
vim do naslednje molže.
Naenkrat lahko pomolzem
štiri krave, v enem dopol-
dnevu pa okoli 100. Pred
dvemi meseci, ko smo izpol-
nili molzne stroje, smo priče-
li tudi z enoizmenskim de-
lom. Prej, pa sem 18 let dela-
la deljen delovni čas.«
NT: Deljen delovni
čas, dva majhna otroka
in delo, ki ste ga oprav-
ljali tudi ni bilo lahko.
Kako ste si potem uredi-
li delovnik, da ste lahko
bili tudi z otroci in po-
storili vsa gospodinjska
dela?
J. STRAJNŠAK:    Ko sva
bila z možem v službi sta bila
otroka sama doma. Potem
sta začela hoditi v šolo in gle-
de varstva takrat nisem ime-
la problemov. Hudo je posta-
lo šele, ko je mož odšel v
Nemčijo in se k nam nikoli
več ni vrnil. Vse sem morala
sama. Vedno sem gledala, da
otroka v šoli nista zaostajala
za drugimi. Sem pa zato jaz
nase manj dala. Ko sta otro-
ka spoznala, da očetu ni mar
zanju, da ju nikoli ne obišče
in le redko kdaj kaj pošlje,
sta se še bolj navezala name
in sta me vedno skušala ra-
zumeti. Zato smo se zmeraj
imeli radi in je pri nas vedno
veselo. Oba sta prišla do po-
klica. Sin je trenutno v voj-
ski, hčerka pa dela kot šivilja
na Polzeli. Pomaga mi tudi
pri negi moje najmlajše Sa-
bine. Veste, najmlajša je, pa
jo vsi po svoje raz\'ajamo.«
NT: In če ni skrivnosti,
kako da ste se odločili še
za enega otroka?
J. STRAJNŠAK: »Že pred
osmimi leti sem spoznala
človeka s katerim se dobro
razumem. Živi pri nas. Otro-
ci so ga dobro sprejeli. Tako
sva se odločila, da imava še
enega otroka. Zdi se mi, da
imam za tega otroka veliko
več časa kot za prejšnja dva
pa veliko več potrpljenja. V
samo veselje nam je.«
NT: Bliža se novo leto.
Takrat si človek marsi-
kaj poželi za prihodnost.
Kakšne so vaše želje?
J. STRAJNŠAK: »Jaz si
želim, da bi na farmi pro-
izvedli še več mleka in da bi
na farmi lahko živeli od last-
nega dela, ne pa da nam
hmeljarji pokrivajo izgube,
čeprav vsi dobro in veliko
delamo. Zase pa si želim, da
bi se končno preselili v novo
hišo, ki jo že nekaj let gradi-
mo v Galiciji, pa še vedno ni
dokončana. S sedanjim mo-
žem sva jo sama postavila od
temeljev do pr\'e plošče. Ka-
dar delam dopoldne, gi-eva
popoldne na gradbišče, zve-
čer pa opravim gospodinjska
dela. Tudi kos zemlje imamo
in to vse obdelava. Veste, že-
• lim se preseliti iz sedanjega
enoinpolsobnega stanovanja
v hišo zato, da pokažem tudi
sebi, zakaj sem vsa ta leta
tako trdo delala.«
NT: In kako se pri-
pravljate na bližajoče se
praznike?
J. STRAJNŠAK: Doma
bom, ker bom na silvestrovo
zjutraj že delala. V teh letih
sem bila dvakrat prosta za
praznike. Takrat smo bili do-
ma pri mojih. Pa m.i ni nič
žal, da bom tudi letos na far-
mi. So še drugi, ki bolj potre-
bujejo proste dneve kot jaz.«
Tako je z Jožico. Ce jutri
ne bo sneg zamel ceste proti
Podlogu, bo, tako kot vsak
dan doslej, sedla na svoje ko-
lo in pohitela med krave in
teličke, kajti: »Zavedati se
moraš tega, da živina mora
biti nakrmljena, da ima svoj
naravni red, ki ga človek ne
more spreminjati po svojem
razpoloženju. Tudi človek se
navadi na ta red in potem, ni
nič težko."
VIOLETA VATOVEC-
EINSPIELER
Zlatko Hren
Ela Brešar
Janez Dobrišek
Lidija Zdolšek
USPOSABLJAMO SE DANES-ZA JUTRI
Konec tedna je Komite za
splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito kra-
jevne skupnosti Polzela pri-
pravil predavanje, ki se bo
ponavljalo do konca januarja
prihodnjega leta, tako da se
ga bo lahko udeležilo vseh
dva tisoč krajanov. S temi
predavanji so začeli med pr-
vimi v žalski občini, na njih
pa obravnavajo naslednje te-
me: Vojaškopolitični položaj
v svetu ter varnostne in poli-
tične razmere v občini, KS in
OZD, Protipožarna zaščita v
miru, ob neposredni vojni
nevarnosti in vojni. Oblike
neooboroženega odpora v
pogojih sodobne zasedbe
ozemlja - okupacije in Obli-
kovanje blagovnih rezerv in
preskrbe v miru, ob narav-
nih in drvigih hudih nesre-
čah in v splošni ljudski
obrambni vojni.
ZLATKO HREN: »Preda-
vanja, ki smo jih danes po-
slušali so kcir zanimiva. Mor-
da za nas mlade, ki smo le
nekaj let iz JLA, nekaj pa
Smo poslušali v šoli, niso ta-
ko zanimiva kot za tiste, ki to
prvič poslušajo. Vendar pa je
prav, da se gotove stvari zo-
pet spomniš in da jih ne po-
zabiš.«
ELA BREŠAR: »Podobne
teme, nekaj pa enakih sem
poslušala pred mesecem dni,
ko sem obiskovala 80 urni
tečaj RK, družbene .samoza-
ščite, SLO in civilne zaščite.
Nič hudega pa ni, če človek
kakšno stvar čuje dvakrat,
da je ne pozabi.«
JANEZ DOBRIŠEK: »Na
predavanju me je najbolj za-
nimala tema oblikovanje
blagovnih rezerv in preskrba
v miru. To pa zaradi tega, ko
je včasih pomanjkanje posa-
meznih artiklov. Ostale teme
pa so tudi zanimive, vendar
lahko marsikaj zveš če zasle-
duješ dnevno časopisje.«
LIDIJA ZDOLŠEK: »Ho-
dim v tretji letnik gimnazije,
kjer imamo poseben pred-
met, ki obravnava to področ-
je, zato to zame ni nič kaj
novega. Zanimive so bile te-
me varnostne in politične ra-
zmere v občini, protipožarna
zaščita in oblikovanje bla-
govnih rezerv in preskrbe v
miru.«
T. TAVČAR
SREČANJE
UPOKOJENIH
PEKOV
Tudi Mlinska predeloval-
na industrija SOZD Merx ni
pozabila na svoje nekdanje
sodelavce. Na povabilo v
Merxovi restavraciji v Novi
vasi v Celju se jih je zbralo
preko sto. Pripravili so jim
krajši kulturni program, jih
povabili na kosilo, ob z\'okih
narodno-zabavnih viž pa jim
je v pogovorih in spominih
lepo minil petkov popoldan.
Med nekdanjimi peki in
drugimi upokojenimi sode-
lavci iz mlinsko-predeloval-
ne stroke jih ni bilo malo, ki
so trdili, da so znali včasih
speči boljši kruh. kot to da-
nes zmore pekovska indu-
strija. Mi jim to od srca verja-
memo.
UM
SOCIALNO STANJE BORCEV V CEUSKI OBČINI
VPRAŠANJA NISO REŠENA
Zdravstveno stanje, stanovanja in družbena pomoč
starost, del človekovega
življenja, je povezana s težjo
mobilnostjo in opravljanjem
življenjskih funkcij.
Ta problematika je živo
prisotna tudi med člani zve-
ze borcev narodnoosvobo-
dilne vojne v celjski občini.
V njej živi 2595 borcev NOV,
od teh jih je 30 nosilcev spo-
menice 1941. Povprečna sta-
rost borcev je 63 let, to pa je
generacija, katere varnost,
če ne bomo zelo budni, je
ogrožena.
Niso rešena vsa njihova
stanovanjska vprašanja, ma-
terialna pa tudi ne, vsaj enot-
no ne, kar naj bi bilo izhodi-
šče. Večinoma sicer preje-
majo pokojnino in odkar se
je le-ta povečala, je gmotni
položaj borcev boljšj.
To pa še zdaleč ni vse. Soo-
čamo se z dejstvom, da se
borčevska populacija vedno
bolj stara, dejavnost za po-
moč starejšim na domu pa je
z izjemo redkih krajevnih
skupnosti v Celju, še nera-
zvita. Sicer obstaja patronaž-
na služba, ki pa ne more
opraviti vsega potrebnega
dela. Vsekakor bi morala biti
bolj razvita sosedska pomoč,
ki naj bi jo v sleherni krajev-
ni skupnosti organizirala so-
cialno varstvena komisija,
organizacija RK na bližnji
.šoli v povezavi z družbenimi
organizacijami, med njimi še
zlasti z organizacijo zveze_
borcev. Tako bi racionalizi-
rali in pocenili službo doma-
če nege, saj je potrebno v ok-
viru le-te plačati tudi stori-
tve.
V mnogih posameznih pri-
merih so prioritetni tudi pro-
blemi osamljenih starejših
borcev, neurejeni medseboj-
ni odnosi v družinah, torej
tež.ave, do katerih ne bi smeli
ostati ravnodušni. Spodbu-
dna pa je ugotovitev, da so
krajevne organizacije zveze
borcev razvnle v svojih orga-
nizacijah vrsto aktivnosti in
vsakodnevne skrbi za svoje
člane, kar vliva optiinizem,
da člani zveze borcev s svoji-
mi težavami ne ostajajo
sami.     ZDENKA STOPAR
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
DEDEK MRAZ NA CELJSKEM
ZVRHAN KOŠ (VARČNIH) DOBROT
Program, ki zastava in vzgaja, ter nosi otrokom radost
CELJE
V predfa^Kničnem Celju
se že vrstijo Številne priredi-
tve, namenjene našim naj-
mlajšim. Se več jih bo v zad-
njem tednu pred Novim le-
tom. Organizira jih občinska
Zveza prijateljev mladine v
sodelovanju z vrtci, šolami,
krajevTiimi skupnostmi in
kulturnimi ustanovami ter
amaterskimi skupinami.
Osrednja novoletna prire-
ditev bo tudi letos v dvorani
SRC Golovec. Člani Plesne-
ga ^edaiišča iz Celja bodo
odigrali in plesali igrico Ču-
dežni kJjuček v času od 26.
do 28. decembra.
Večina cicibanov in osnov-
nošolcev si je že ogledala
{Mravljico Magnetni deček, ki
jo uprizarja SLG Celje.
Vsi otroci, vključeni v celj-
ske vrtce, si bodo ogledali
film »Zimska želja«.
Pionirje zunanjih osnov-
nih šol bodo obiskali člani
Grupe poetike z igro Mojca
Pbkrajculja. V pionirskem
domu lutke iz Kamnice za-
ba\^jo najmlajše z igrico Fi-
deJ-Fadel.
Nekaj bo tudi za starejše.
V Golovcu bo jutri nastopila
Grupa poetika skupaj s ple-
sno šolo Kazina, v nedeljo pa
bo »Vdild disco«. To bo mla-
dinsko predsilvestrovanje,
kjer bodo izbrali najboljšega
disco plesalca.
Det^s Mraz je že pričel
svojo dolgo pot po vseh
vrtcih in krajevnih skupno-
stih. Otroci bodo dobili dari-
la v vrednosti 200 dinarjev.
Da bo darilo ne le poceni in
lepo, temveč tudi koristno,
so dedku Mrazu pri izboru
pomagale vzgojiteljice.
V Stanetovi ulici med ki-
nom Metropol in prodajalno
Trim pa je urejeno pravljič-
no mesto z domovanjem
dedka Mraza.
LAŠKO
Pri skupnosti otroškega
varstva in občinski zveži
diiištev prijateljev mladine
Laško so se potrudili, da
otroci tudi letos ne bodo ob-
čutili tegob stabilizacije. De-
dek Mraz bo tudi letos vesel,
živahen in šegav z mnogimi
parireditvami, ki jih priprav-
ljajo učitelji v osnovnih šo-
lah ter delavci v vzgojno var-
stvenih organizacijah.
V Laškem, Rimskih Topli-
cah in v Radečah vrtijo v
predprazničnem času risan-
ke za šolske in predšolske
otroke. Vsi cicibani in učen-
ci na nižji stopnji osnovne
šole gledajo lutkovno igrico.
Gledališko predstavo, igrico
o magnetnem dečku so otro-
kom podarili igralci Sloven-
skega ljudskega gledališča iz
Celja. Ogled predstave oziro-
ma obisk v Celju bodo učen-
ci osnovnih šol izkoristili še
za ogled pokrajinskega mu-
zeja. Vsi učenci od petega ra-
zreda osnovne šole dalje se
bodo poveselili in zaplesali
na čajankah in plesu ob zvo-
kih ansambla Vokali. Dedek
Mraz bo imel tudi letos odlič-
no spremstvo in zvrhan koš
daril.
MOZIRJE
Dedka Mraza bodo na le-
tošnji poti po Savinjski doli-
ni spremljali lutkarji iz
osnovne šole Luče. Obiskal
bo otroke v vseh krajevnih
skupnostih.
V nedeljo, 26. decembra ob
10. uri napoveduje dedek
svoj prihov v Smihel, istega
dne ob 14. uri pa se ga bodo
razveselili otroci v Lepih
Njivah. Naslednjega dne bo
dopoldan med mozirskimi
šolarji, ob 15. in 17. uri pa bo
obdaril predšolske otroke v
Kulturnem domu Mozirje.
28. decembra bo ob 12. uri
obiskal šolarje v Ljubnem,
ob 15. uri predšolske otroke
v Rečici ter v Nazarjih.Pred-
zadnji dan poti bo imel de-
dek Mraz največ dela, saj bo
že ob 9. uri v Novi Štifti, v
Gornjem Gradu ob 11.00, v
Bočni ob 13.00 ter v Smart-
nem ob Dreti ob 15. uri. 30.
decembra bo obdaril še zad-
nje malčke: v Solčavi ob 10.
uri, v Lučah ob 12. uri in na
Ljubnem ob 15. uri.
SLOVENSKE KONJICE
Društva prijateljev mladi-
ne občine Slovenske Konji-
ce so pripravila skupno z de-
lavci na področju vzgoje in
izobraževanja novoletna
prciznovanja za najmlajše.
Od najmanjših do otrok v Če-
trtem razredu osnovne šole
bodo prejeli vzgojna darila,
ogledali pa si bodo lahko tu-
di lutkovno igrico Žogica
marogica, ki so jo pripravili
člani Prosvetnega društva
Zreče. Tako bo za otroke v
vsej občini, saj delo sedmih
društev usklajuje Zveza dru-
štev prijateljev mladine.
ŽALSKI OBRTNIKI
DENAR V OBRT!
t€ditf obrtna cona v Arji vasi?
ŠENTJUR
Najmlajši že odštevajo
dneve do prihoda ljubljene-
ga dedka Mraza.
Obšel bo tudi vrtce, šole in
krajevne skupnosti v šent-
jurski občini. Prispevke 2^
skromna darila bodo po
istem ključu in v istem zne-
sku kot lani spet zbrali de-
lavci iz druženega dela v ob-
čini, ki se vsako leto brez ne-
godovanja odzovejo akciji.
Najmlajše, tja do 4. razre-
da, bo obdaril posamič, otro-
ke v višjih razredih pa bo ra-
zveselil s kolektivnimi, prak-
tičnimi darili.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Na prihod dedka Mraza so
se v tej občini dobro pripra-
vili. Pisane prireditve se
odvijajo druga za drugo. Naj-
več pozornosti namenjajo or-
ganizatorji prazničnemu me-
stu v Rogaški Slatini in v
Šmarju. Dedek Mraz bo pet
dni zapored prihajal v to me-
sto veselja in sreče. V mestu
bodo lutke in pravljice Pe-
karna Mišmaš. Hišice bodo
polne pravljic, pripovedova-
le jih bodo učenke osnovne
šele. Praznične novoletne hi-
šice bodo obenem prodajal-
ne za najrazličnejše predme-
te, ki so jih učenci izdelali pri
tehničnem pKJuku. V praz-
ničnem mestu bodo obdarje-
ni tisti otroci, ki se z Ded-
kom ne bodo srečali v otro-
škem vrtcu.
Veselo bo tudi praznova-
nje v osnovnih šolah v obči-
ni. V novi šoli v Ratanski va-
si pripravljajo zanimiv novo-
letni program in obdaritev
vseh otrok. Obdarjeni bodo
tudi otroci v vrtcih, kjer so
zanje pripravili tudi lutkov-
no predstavo. Malo starejši
otroci, učenci 5. in 6. razreda,
bodo praznovali v oddelčnih
skupnostih in si ogledali za-
nimiv film, še starejši vrstni-
ki pa se bodo zabavali inple-
Med nalogami, ki so jih v
letošnjem letu opravili pri
žalskem Obrtnem združenju,
je bila dopolnitev in sprejem
družbenega dogovora o po-
speševanju drobnega gospo-
darstva in osebnega dela. O
tem je na zboru obrtnega
združenja govoril predse-
dnik združenja ing. Anton
Blaj. Poudaril je, da v priza-
devanjih za obrtno cono v
Arji vasi letos še niso uspeli,
namenili pa jim bodo vso po-
zcMTiost v prihodnjem letu.
Ob številnih nalogah, ki jih
opredeljuje tako imenovani
osnovni program, ne gre po-
zabiti doslednega izvajanja
kreditne politike ter novega
načina poslovanja solidar-
nostnega sklada. Spomladi
so pri žalskem Obrtnem
združenju namenjali vso po-
zornost usmerjenemu izbo-
raževanju, ko so skušali ugo-
toviti dejanske potrebe po
kvalificiranih kadrih v obrti.
V zadnjem tromesečju so
sali na novoletni čajanki.
V krajevnih skupnostih
občine, tam kjer ne bo praz-
ničnega mesta, bo otroke ra-
zveseljeval dedek Mraz z da-
rili in s potujočim gledali-
ščem.
TITOVO VELENJE
Domala že ves teden pote-
kajo po vseh krajevnih skup-
nostih v velenjski občini no-
voletne prireditve z obdari-
tvami otrok. Povsod pripra-
vijo v šoli ali krajevnem kul-
turnem domu lutkovno igri-
co (letos imajo tri različne,
Hankina igla. Muca copatari-
ca in Goskica gagica), otroke
pa obišče, z njimi pokramlja
in jim izroči darila tudi de-
dek Mraz. Z novoletnimi pri-
reditvami za otroke velenj-
ske občine bodo končali ju-
tri, v petek, ko bo velika pri-
reditev v Rdeči dvorani za
mladež iz krajevnih skupno-
sti Center, Desni breg in
Šmartno-Velenje. Sicer pa
bodo v letošnjem letu v ve-
lenjski občini obdarili 6100
,otrok in še 900 otrok staršev,
ki so prišli na delo iz drugih
republik in pokrajin. Novo-
letne obdaritve otrok finan-
cira občinska zveza društev
prijateljev mladine Velenje
iz prispevkov zaposlenih. V
letošnjem letu bodo delovne
organizacije prispevale po
115 din na zaposlenega.
ŽALEC
Dedek Mraz bo obiskal
otroke v žalski občini v dneh
od 21. do 29. decembra. Obi-
skal jih bo prav v vseh kra-
jevnih skupnostih. Prilož-
nost bodo izrabili tudi za to,
da bodo otrokom pripravili
oglede lutkovnih igric in ri-
sanih filmov. Prihod dedka
Mraza organizirajo vilci,
osnovne šole in Društva pri-
jateljev mladine. Simbolično
darilo za otroke bo znašalo
okrog 200 dinarjev.
V TEPANJU SO
PRIPRAVLJENI
Tepanjski gasilci sodijo ta-
ko po pripravljenosti kot po
opremi med najboljše v obči-
ni, dobro pa so pripravljeni
tudi vsi tisti krajani, ki sode-
lujejo v civilni zaščiti za po-
žarno varnost. Med njimi je
tudi Jože Videčnik s Tepanj-
skega vrha. Takole je pove-
dal o svojem delu: »Kolikor
se da, se potrudimo in se bo-
mo tudi še v bodoče. Naša
ekipa sodeluje na različnih
tekmovanjih, na zadnjem, v
Slovenskih Konjicah, smo
na primer dosegli drugo me-
sto. Še bomo tekmovali, saj
tudi tako dopolnjujemo svo-
je znanje. Sam pa sodelujem
tudi v ekipi prve pomoči. Bil
sem na tečaju in naredil iz-
pit, tako kot drugi. Tudi ima-
mo tekmovanja in obnavlja-
mo znanje. Mislim, da je to
za krajevno skupnost nujno
potrebno. Če bi šlo zares, bi
znali pomagati.«
GASILSKO
DRUŠTVO
STOJNO SELO
2e nekaj let je v tej krajev-
ni skupnosti delovala trojka
z manjšo gasilsko črpalko.
Stalne potrebe pomoči, po-
sebej še po letu 1968, ko je
bilo več kot deset požarov
naenkrat, so privedle do
ustanovitve gasilskega druš-
tva.
Na ustanovnem občnem
zboru so se zbrala vsa okoli,
ška gasilska društva in pred-
stavniki občinske gasilske
zveze ter novoustanovljene-
mu društvu ponudili vso po-
moč pri vzgoji in usposablja-
nju mladih, ki so se v veli.
kem številu vključili v gasil,
sko društvo.
FRANC JAN2EK
BRANKO
V KONJIŠKI VASI
UREDILI
KANALIZACIJO
Celotno naselje Konjiška vas
ima urejeno kanalizacijo. Zad-
njih 1700 metrov so krajani
zaključili pretekli teden. Da je
bila kanalizacija resnično po-
trebna, so potrdili krajani sami
s svojim delom in s sredstvi.
Ocenjujejo, da so vložili preko
1000 delovnih ur in zbrali
140.000 dinarjev. Tako jim je
tudi uspelo zgraditi kanalizaci-
jo namesto za s predračunom
predvidenih 4,5 milijonov di-
narjev le za milijon dinarjev.
Dolgoletno nujo so v Konji-
ški vasi uspešno rešili, sedaj pa
se bodo posvetili še drugim,
zlasti urejanju cest. Prva bo na
vrsti cesta skozi Prežigal, na
področju, kjer je melioracija
Dravinjske doline že zaključe-
na, čez leta pa bo prišel na
vrsto tudi asfalt skozi Konjiško
vas. Tako so se odločili tudi pri
glasovanju za samoprispevek.
Domu za delo krajevnih orga-
nizacij pa se še naprej odpove-
dujejo, saj se zavedajo, da kra-
jani bolj kot to potrebujejo ka-
nalizacijo in ceste.
MBP
ŠOLA V
ŠENTVIDU
Brigadirsko naselje Jože
Perčič v Šentvidu pri Plani-
ni tudi v zimskih mesecih ne
bo samevalo. Že 7., 8., in 9.
januarja bo pod okriljem OK
ZSMS Šentjur tam stekla
mladinska politična šola. To
bo priložnost za mlade, da se
bodo razgovorih ob najbolj
aktualnih temah, kot so: za-
poslovanje, prosti čas mla-
dih in mladinsko prostovolj-
no delo.
Predvidoma se bo tč šole
udeležilo 60 mladincev iz
šentjurske občine.
SPREJEM ZA
PIONIRJE
F*redsednik skupščine
občine Žalec Viljem Petek
je konec prejšnjega tedna
pripravil sprejem za pionir-
je občine Žalec, ob 40-letni-
ci pionirske organizacije.
Pionirji so se s predsedni-
kom živahno pomenkovali,
saj je pokazal mnogo zani-
manja  za  njihovo  delo.
Sprejema so se udeležili tu-
di mentorji, predstavniki
SZDL in Društev prijate-
ljev mladine. Na sliki:
Predsednik skupščine ob-
čine Žalec Viljem Petek
med pionirji.
T. TAVČAR
precej dela naložili ukrepi
Zveznega izvršnega sveta.
Precej besed so namenili
delu odborov, sekcij in ko-
misij. Živahna je bila tudi
razprava. Andrej Šepec,
predsednik komiteja' za
družbeno planiranje in druž-
benoekonomski razvoj pri
SO Žalec je govoril o možno-
sti za vračanje sredstev v
obrt. Del sredstev bi bil na-
menjen za razvoj obrtne za-
druge v okviru Obrtnega
združenja ter za razvoj obrt-
nih con. Silvester Jošt je raz-
pravljal o novostih v davčni
politiki, direktor poslovne
enote Beograjske banke v
Žalcu Dane Senič pa je naka-
zal možnost za povečanje
sredstev sohdamostnega
sklada ter omenil, da bi bilo
prav, ko bi delavci, zaposleni
pri obrtnikih, prejemali
osebne dohodke na hranilno
knjižico ali tekoči račun, saj
bi bih potem izenačeni z dru-
gimi delavci.   J. VEDENIK
COŠ GORNJI GRAD:
KUP PRVIH MEST
Prvič je taborniška četa SMREKA iz
COŠ Frana Kocbeka iz Gornjega grada
sodelovala na tekmovanju za prehodni
pokal lokostrelskega tekmovanja za
Zlato puščico, pa so se odrezali, kot bi
sodili v najožji krog favoritov. Zasedli
so tri prva mesta med posamezniki, ter
3 prva in druga mesta med ekipami.
Franc Tesovnik med medvedki. Vera
Suhoveršnik med tabornicami, ter
Vojko Čolnar med klubovci, so odne-
sli posamezna prva mesta, ekipno pa
so zmagale čebelice in tabornice ter
medvedki.
Polna malha diplom, vključno s pre-
hodnim pokalom, pomeni odličen
uspeh, dosežen med 109 tekmovalci iz
naše republike. Marljivo delo ob do-
brem vodstvu hitro daje sadove.
Na sliki: Taborniška četa s prehod-
nim pokalom, osvojenim na letošnjem
republiškem prvenstvu.
PP
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
AKCIJA STARI PISKER PRED 38 LETI
OSVOBODITEV ZAPORNIKOV JE BILA HUMANA AKCIJA
Rešili so nekaj sto ljudi, a pravega priznanja za to dejanje nosilci akcije še niso dobili
»v decembrski noči iz štirinajstega na
petnajstega, pisali smo leto 1944, se je v
bogati zgodovini naše NOB zgodila po-
membna akcija tudi v eni naših največjih in
najstrašnejših takratnih mučilnic, v »zna-
menitem« celjskem Starem piskru! V akciji
je sodelovalo okoli 500 »igralcev stranskih
vlog« in sedem pobudnikov in nosilcev ak-
cije.
V tej skupini so bili Riko Presinger, Ivan
Gaber, Boris Lebič, Ivan Zelinka - Očka,
Ivo Grobelnik in Nande Klančišar, pred
njimi, ob njih, z njimi in brez njih pa Ivan
Grad, v času znamenite akcije pomočnik
komandanta nočne straže v celjskem Sta-
rem piskru.«
Tako smo zapisali v uvod reportaže »Le-
genda živi ob Smartinskem jezeru« lansko
leto, 25. decembra na strani 10 v 51-52 šte-
vilki Novega tednika.
Leto dni po objavi oz. ob 38-letnici zname-
nite akcije smo dobili naslednje pismo:
»Tovarišem Borisu, Brusu in Ivanu!
Še pomnite tovariši...
Izgleda, da so na nas in na našo akcijo
pred 38. leti v Stari pisker sedanji Celjani
čisto pozabili. Sicer bi lahko kaj napisali v
NT ali pa povedali na Radiu Celje. Organi-
zacija ZB pa bi nas lahko povabila na pri-
memo srečanje.
No, ker pa tega ni, sva se z Ivotom odlo-
čila, da si sami ustvarimo možnost za sni-
denje in razgovor. Zato vas vabiva v četr-
tek, 16. decembra 1982 ob 16. uri v resta-
vracijo »Pri mostu« na sestanek.
Prijetno snidenje!
Ivan Grobelnik - Ivo
Riko Presinger - Žarko
V vednost: Obč. odbor ZB Celje
Novi Tednik
Radio Cel.ie«
Tako! Ker je šlo za zanimivo vabilo, smo
se odločili, da se bomo sestanka udeležili,
saj so nenazadnje takšni pogovori vedno
zanimivi in prijetni ter dajejo možnost, da iz
»prve roke« izvemo delčke dogodkov iz na-
še bogate zgodovine med vojno.
Srečanja so se žal udeležili samo trije
tovariši: Riko Presinger, Ivo Grobelnik in
Ivan Gaber, katerim se je še pridružil av-
tor tega zapisa. Kje so bili ostali?
Riko Presinger: »Ta akcija je takrat za
Celje pomenila izredno veliko, žal pa so še
danes nekateri Celjani, ki te akcije ne priz-
navajo. Ce bi imeli med seboj prvobbrca, bi
prav gotovo uspeli in uspevali, tako pa...
skoraj, da ne rečejo, da smo bili navadni
»pikzigmerji«! Mi se ne borimo za nobena
priznanja in se tudi ne »peremo«, temveč
samo preprosto želimo, da se celotna akcija
pravilno in pošteno ovrednoti, kot si to tudi
zasluži.«
Ivo Grobelnik: »Do danes nisem deset-
krat govoril o tej akciji, danes pa sem se
razgovoril... Poglejte, kakšno težo ima ak-
cija v Postojnski jami, kjer pa je šlo samo za
bencin, pri nas pa za ljudi, torej je bila akcija
humana.«
Kako ste načrtovali akcijo?
Riko, Ivo in Ivan: »Ivan Grad je prišel k
Lebiču domov in povedal, da so v dveh
sobah v Starem piskru pripravljeni za stre-
ljanje, kamor jih naj bi odpeljali naslednje
jutro ob 5. uri, in to v Maribor. Na hitro smo
se odločili, saj časa za razmišljanje ni bilo.
Akcijo smo planirali za okoli 20 minut, traja-
la pa je približno 45 minut. Prišli smo v Stari
pisker, odprli celice in spustili ljudi ven.
Največ jih je šlo proti gozdu, nekaj na želez-
niško postajo, precej tudi z nami.«
Kakšno je bilo v tisti noči vreme?
Vsi trije: »Mokro, blatno, ne preveč hla-
dno, nekaj malega tu in tam snega.«
Mnogi vašo akcijo imenujejo »družin-
ska« ...
Vsi trije: »Družinska akcija? Ce je to tako
bilo, je potem z Očkove strani (Ivan Zelinka
- Očka, op. p.), ki je imel v zaporu hčerko
Božo. Vsi ostali smo bili brez svojcev v za-
poru. Kaj pa smo pravzaprav reševali? Ne-
kaj sto ljudi!«
Konkretna priznanja za akcijo...
Vsi trije: »Že med vojno smo dobili vsi
enako - Red hrabrosti, potem pa še dva reda
za hrabrost in pet medalj za hrabrost.«
V Celju ste dobili kakšno priznanje?
Vsi trije: »Od Celja za našo akcijo še ni-
smo dobili ničesar...«
???
Vsi trije nadaljujejo: »Ničesar tudi ne
pričakujemo, pa čeprav delijo vsi vse!«
Lahko zaključimo?
Vsi trije (ne v en glas, ampak z dopolnje-
vanjem): Srečanj je bilo malo po vojni...
vedno so padale nekakšne opazke tako po
posameznikih, kot skupini... vse to nas je
bolelo.«
Morda bomo prihodnje leto (ali pa že
prej?) ob obletnici akcije izpustitve zapor-
nikov iz Starega piskra s pomočjo skupine
partizanov ponovno pisali. Ne samo, da je
prav, ampak moramo pisati in poskušati
skupaj poiskati pravo mesto, ki gre lju-
dem, ki so rešili ljudi ob izpostavljanju
svojih glav, za življenja drugih.
TONE VRABL
Nekoliko nenavaden pogled na zloglasni Stari pisker v Celju, gestapovsko mučilnico
zavednih Slovencev, ki jo je z drzno akcijo 24. decembra 1944 »odprla« skupina drznih
aktivistov.
SREČANJE Z JOŽEFO UŠAJ
NJEN PRVI DAN STOTEGA LETA
Ob delu in skromnosti je dočakala ta visoki jubilej
Ko se prične pot proti
Staremu gradu iz Skalne
kleti strmo viti navzgor,
stoji hiša danes že devet-
indevetdesetletne JOŽE-
FE USAJ ali tete Pepce.
kakor jo imenujejo vsi do-
mači.
Njeno domovanje v Ce-
lju izdaja nekdanji blišč
lesene štukature, ki jo je
načel zob časa. Pred vojno
je bila tu znana gostilna
pri SKALNI KLETI, kjer
je kuhala in gospodarila
gostilničarka Pepca, ki je
slovela kot dobra kuhari-
ca, zlasti pa je znala pri-
pravljati primorske spe-
cialitete.
Na te čase vežejo Ušaje-
vo teto lepi spomini.
Vivež v hiši ni nikoli poje-
njal, ona pa je uživala, če
so bili gostje zadovoljni.
Pa to so že spomini, ki
so močno" prisotni in se
jim rdeča nit med klepe-
tom le malokdaj utrga.
ŠE VEDNO
PRIMORKA PO
DUHU IN NAREČJU
Našla sem jo pri luplje-
nju krompirja ob toplem
štedilniku. Nazaj zaveza-
na ruta, primorsko nareč-
je, ki ga v sedemdesetlet-'
nem bivanju izven rodne-
ga kraja ni izgubila in lju-
bezen do polente, to so
značilnosti, ki jih teta
Pepca kljub visokemu
življenj.skemu jubileju, ni
izgubila.
Vse do zdaj je kuhala sa-
ma, zdaj pa ji prihaja do-
poldne na pomoč nečaki-
nja Danica, sicer pa živi
pri njej nečak Jože. Teta
Pepca je zgovorna, iz nje
ni potrebno vleči besed. A
postavlja jih previdno, kot
da bi pisala testament.
»Moji mami je bilo de-
vetindvajset   let,   ko  je
umrla in zapustila očetu v
Šempetru pri Gorici, kjer
sem se tudi jaz rodila, štiri
otroke. Preživljali smo se
tako, da je oče gojil zele-
njavo in jo vozil na trg.
Največkrat sem šla z njim i
jaz... Dobila sem novo j
mamo, dobro kot kruh, pa ]
še dva kričača smo dobili
k hiši.
Hodila sem v slovensko
šolo in tudi doma smo go-
vorili samo slovensko. Ko
je ta del prišel pod Italijo
sem se naučila še italijan-
sko, kar obvladam še da-
nes, znam pa tudi furlan-
sko narečje.
.Moj tata me je dal težko
zdoma, a imela .sem teto v
Gorici, ki je imela v gostil-
ni veliko dela. Sedem let
sem ostala pri njej, garala
sem. Vsak večer sem zno-
sila po dvajset škafov vo-
de, tako daleč kot od tu do
pošte.«
KOSTI ZA PSE JE
KUHALA
V Gorici se je Ušajeva
mamca tudi poročila, s
policistom, in še pred
prvo vojno sta si zgradila
vilo, kjer je oddajala sobe,
med njimi znanim umet-
nikoiriL^ glasbenikom in
slikarjem. Pri njej so pri-
rejali koncerte, razpravlja-
li o umetnosti.
Vso to idiliko je pretrga-
la prva svetovna vojna in
teta Pepca je pred Italija-
ni, ko so prekoračili Sočo,
bežala dvakrat. Prvič ji ni
uspelo, drugič pa je prišla
do Ajdovščine in dalje v
Trst, »kjer ni kaj imela da-
ti v lonec«. Kosti za pse,
tiste je kuhala.
Po končani vojni se je
vrnila v Gorico, kjer je
našla izropano hišo, Itali-
jani pa so ji zabrusili v
obraz, naj gre kar za mo-
žem, v Jugoslavijo. Ni mo-
gla gledati, kako so prete-
pali zavedne ljudi, zato je
s culo v roki ponovno kre-
nila na pot. Prišla je do
Ljubljane, tu ostala samo
nekaj časa, potem pa je
krenila dalje, privandrala
do Maribora in še do Za-
greba, od tu pa se je po
naključju odločila za Ce-
lje.
JUTRI BO
SEDEMDESET LET
CELJANKA
Medtem sta si z možem
nabrala toliko imetja, da
sta lahko kupila dotrajano
hišo, jo popravila in pre-
uredila ter odprla znano
gostilno »Skalna klet«. Ko
jima je najboljše šlo, se je
pričela druga vojna in že
prve mesece sta občutila
njene posledice. Selili so
ju v Slavonsko Požego,
kjer pa nista dolgo ostala.
Nič jima niso mogli doka-
zati, zato sta lahko odšla, a
ne tja, kamor bi hotela.
Preseljena sta bila z mo-
žem na Dolenjsko. Štiri le-
ta je teta Pepca služila pri
kmetih, za vse delo pa do-
bila le toliko, da sta z mo-
žem preživela. Ko je bilo
konec vojne, nista imela
ničesar, le trpek spomin
na izkoriščanje.
Vrnila sta se v Celje.
Našla sta izropan dom, a z
neomajno energijo, ki je
še danes v teti, sta ga kma-
lu obnovila in začela na
novo. Tudi ko ji je mož
1947. leta umrl, je nadalje-
vala sama. Bila je gospo-
dar in gospodinja, v sebi
je nosila moč za dva.
Danes, ko Ušajeva teta
lovi poslednje sončne žar-
ke, se najraje poigrava s
spomini. Najlepše, pravi,
ji je bilo takrat, ko je hodi-
la z očetom na trg, najhuje
pa takrat, ko je tolikokrat
našla izropan dom, gole
stene.
V mesto Celje ne hodi
več. Njena srb je posveče-
na ljubljenemu kanarčku,
ki ji v samoti prepeva. Pa
mucki, ki se potika okoli
hiše. za njo pa drsajo kora-
ki tete Pepce.
»Cez par dni bom stopi-
la v stoto leto,« mi je rekla
šele ob koncu obiska. Ma-
lo ponosna je na to, še bolj
pa se boji betežnosti, ki jo
bo prinesel čas. Se bova
videli ob stoletnici?
Sklene roke na prsi in
skomigne z rameni. »Mi-
slite? Tega si niti ne želim,
ker že tako predolgo ži-
vim in preveč sem pretr-
pela. Nikoli mi ni bilo
lahko.«
Vse to simbolizirajo nje-
ne roke. Členki so obliko-
vani v grče. kot da bi bili
iz drena, povezujejo pa jih
tanke žile, po katerih se
pretakajo rdeče kr\ničke.
Toliko moči je bilo še v
njih, da je bil stisk ob slo-
vesu krepak. Toploto pa
so izžarevale njene utruje-
ne oči, ki so v devctinde-
vetdesetih letih videle več
hudega kot lepega. Morda
pa so vzdržale prav zaradi
kljubovanja, ki ga nosijo v
sebi primorske nravi?
ZDENKA STOPAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 19^
AMATERSKO GLEDALIŠČE TITOVO VELENJE
S >SEKIRO< NA POUSKEM
Prva nagrada za najiHtlišo predstavo in režijo
Člani Amaterskega gleda-
li^a iz Titovega Velenja so
se pred dnevi vrnili z enote-
denskega gostovanja na
F^jskem. V rudarskih Kato-
wicah je bil letos že devetič
festival amaterskih gleda-
lišč. Skupina amaterskih
gledališčnikov se Je po repu-
bliški selekciji v Skofji Loki
na Poljskem predstavila z
delom Janeza Žmavca-Seki-
ra, ki ga je na oder postavil
Igralec SLG Celje, Bogomir
Veras- Po mnenju republi-
ške žirije je predstava ustre-
zala po kvaliteti in vsebini.
Žmavčev tekst je po adapta-
ciji Ek)^>mira Verara antimi-
titanstična groteska^ s katero
je asnsanT&tei želel sporočiti,
da vse trpljenje ljudi na sve-
tu, vse lakote, vse vojne in
krivice nastajajo pravzaprav
zaradi muh takih ah drugač-
nih vladarjev. Zaradi muh
vladajočih nad ljudmi. Rav-
no zaradi tega, ker se ta igra
godi v deiieli Temaniji, kjer
vlada car Kozovari, ki je gla-
va vojaške diktature in ki
stalno stremi z.a tem, da rešu-
je situacije z vojnami in rešu-
je situacije s sekiro. Z njo
vsak dan poseka ogromno
glav. Vsaka glava, ki misli po
svoje, odleti...
Ta predstava je bila že v
Sloveniji zelo dobro spreje-
ta. V deželi z bogato gledali-
ško tradicijo, kot je Poljska
in zaradi stanja, kakršno vla-
da v njej, saj je velenjski an-
sambel nastopil v zadnjih
dneh vladajoče vojaške dik-
tature, je predstava doživela
v nabito polni'dvorani prave
ovacije, saj je padla na plo-
dna tla. Gledalci so delo do-
življali in jezik ni bil pregra-
da za to.
Ansambel je moral pred-
stavo zaradi spontanega
aplavza večkrat prekiniti.
Na festivalu v Katowicah
izberejo vsako leto najboljša
dramska dela. najboljša gle-
dališča pantomime, kabaret-
na gledališča iz poljskih voj-
vodstev. Ob njih so se letos
predstavila gledališča iz Če-
škoslovaške, Avstrije, Fin-
sko in Jugoslavije. Tudi v
drugih državah imajo podo-
ben ključ, kako izberejo naj-
boljšo predstavo z.a ta festi-
val.
Na koncu festivala, ki je
bil tekmovalnega značaja, je
čakalo gledališčnike iz Tito-
vega Velenja še eno prijetno
doživetje in presenečenje.
Predstava je bila najvišje
ocenjena in je prejela prvo
nagrado 7.a celoto in prvo na-
grado za režijo.
Poljaki, ki so se izkazali
kot izvrstni gostitelji in do-
bri organizatorji, so bili ve-
lenjskemu ansamblu izre-
dno hvaležni predstavo,
kar so z bučnim aplavzom
potrdili še enkrat ob razgla-
sitvi nagrad in ko so se tudi
posamič zahvaljevali in če-
stitali režiserju in igralcem.
MATEJA PODJED
SEVERJEVA
NAGRADA
ZVONETU
AGREŽU
Na loškem gradu v Škofji
Loki so 17. decembra podeli-
li Severjeve nagrade za
umetniške dosežke igralcem
iz profesionalnih in amater-
skih vrst.
Za igralski dosežek leta je
nagrado prejel tudi igralec
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje Zvone Agrež,
ki nam bo iz letošnje gledali-
ške sezone ostal predvsem v
spominu kot tenkočutni Mo-
zart v delu Amadeus Petra
Shaferja in razigrano občut-
ij i\a Netek v Zgodbi o Mag-
netnem dečku.
Zvone Agrež je dobil na-
,gi-ado Severjevega sklada že
kot študent AGRFT in je le-
tošnja brez dvoma potrditev
njegove umetniške rasti, ki
se oblikuje tudi skozi fUm-
sko ustvarjalnost. Leta 1978
je bil na Tednu domačega fil-
ma nagrajen kot igralec leta
za svoj nastop v filmu Praz-
novanje pomladi. MP
POGLED NA PLATNO
RDEČI
Ameriška drama iz leta 1982. Scenarij: Vittorioi
Storaro. Kamera: Richard Silbert. Glasba: David
Griffin. REŽIJA: VVARREN BEATTV. i
Igrajo: VVarren Beatty, Diane Keaton, Jack Nichol-1
son, Maureen Stapleton idr. a
(
John R€?ed je bil zanimiva osebnost, o kateri pa je svet«
viKiel razmeroma malo, čeprav je prav v zadnjih letih:
dovolj vzburil domišljijo filmarjev, da mu posvečajo v(
dveh letih kar dva filma. Prvi je nastal v ameriški pro-;
izvodnji in že z njegovim naslovom mu je dal avtor - =
igralec in novopečeni režiser Warren Beatty, temeljno oz-
načbo - Rdeči (kot simbol komunizma in hkrati kot zanič-
Ijiva kvanta, s katero so komuniste vselej (in jih še danes))
označevali v Ameriki). Drugi je velikan sovjetskega in
svetovnega filma Sergej Bondarčuk, ki je posnel mnogo
ambicioznejše delo v dveh kosih. ;
In kdo je bil ta John Reed? Američan, novinar, po,
vsemu sodeč tudi pustolovec, edini Američan, ki je bil j
aktivni udeleženec Oktobrske revolucije, naprednjak, ki
pa vsemu navkljub ni mogel docela iz svojih meščanskih,
okvirov. Dovolj zanimiva in močna osebnost torej, da se o
njem s filmom da marsikaj povedati. A poti so različne. ^
Kaže, da je Bondarčuk ubral pot, v kateri je Reed le oseba,
ki je del revolucije in je zato smisel in cilj njegovega filma
prikaz revolucionarnih vrenj v Mehiki in Rusiji tudi skozi,
to osebnost. '
Beatty se je ob svojem režijskem debutu odločU dru-
gače, odločil se je namreč za zgodbo - življenjepis, v kate-
rem je Reed glavna osebnost, okoli katerega se suče vse,
čas in ideali za katere je živel pa so pač tu - kot sestavni del
njegovega življenja. Že iz te odločitve je seveda izšel kon-1
cept filma, ki daje osnovno težo Reedovemu zasebnemu
življenju in v njem predvsem strastni, občasno že kar'
težko doumljivi ljubezenski zvezi z Luiso Bryant (ime-
nitno jo je odigrcila Diana Keaton). Vprašanje, če bi Beatty.
zmogel še kaj več, ostaja. V konceptu filma se je pač
podredil zahtevam tržišča in pričakovcini sprejemljivosti
ameriškega občinstva. Seveda je uspel, saj je pobral kar tri
Oskarje, tri nagrade združenja ameriških filmskih kritikov
in dve najvidnejši nagradi nacionalnega sveta za ocenjeva-
nje filmov. Gledalcu pa tudi po ogledu tega filma ostane
vprašanje, kdo je bil pravzaprav John Reed, kot revolucio-
nar, komunist in kakšna je bUa njegova resnična vloga v
Oktobrski revoluciji. Morda bo na ta vprašanja bolj dosle-
dno odgovoril Bondarčuk s svojim filmom..
BRANKO STAMEJČIČ
»53. DAN<* V
BAamERGU
]l6š» Cmik, član foto kino
zveae Slovenije v osno\-ni or-
ganizaciji kino kluba Sifini-
film t.jiiWJiafaa in foto kino
kluba Emo Celje je na me-
dnarodnem festivalu nepro
fesakmalne^ filma v Bam-
bragii v Zv^emi republiki
Nemčiji pp^eJ za svoj doku-
mentarm fihn »S3. dan« bro-
nasto medaljo in diidomo.
Flestrv^ je potekal 22. in
23^ novemiJora, in sicer na te-
mo »Znameraje današnjega
časa«. S svofnmi ddi je sode-
lovato 89 avtiHJlev iz 17
evrofaskah dižav. Kljub moč-
ni kotakincnci je bil Cohov
Sian deteaen vetike pazomo-
sli dban^besi m židje zaradi
dmžijeno kritične angažira-
nocsti, orJ^Bsailicie ideje in hu-
mane8> spivočila.
MP
10LETTDF
mam«
ncgšDio aedo je Ida po-
itočoadvacana po^oa, čeprav
v iqe] m faflo ne miadoparo-
isanasiu šn ne svatov. Zbrah
so 9e 43aKai ofirsanizadgskega
odfaasa Tedbna donnačega fil-
7!nfiL, pa tudi vsi tisti, hi so
Tiedsiu ponaaigafii, da je od
skroBonih začetkov prerasel
v manifestacijo,, ki ima po-
aKtvkmm mesto v sloven-
''A«^«« in jagp^ovanslEHn
prostora.
Cbine oiSaBBizacoskega od-
bora |e spreid predsednik
StaqKŽ%iie občine Celje Edi
Stgišiinr,, ki je v uvodn«n
govora poudaril pomen Te-
dna tako za mesto Cdje in
širšo dražlieno skupnost, ob
tem patu£ zdraženo delo, ki
je vseslcazi daqalo pomem-
ben delež, da je Teden doma-
čega filma danes to, na kar
smo lahko vsi Celjani \xgz
skrcHnnosti ponosni.
Teden domačega filma pa
ne bi nKigd postati tako po-
membna manifestacija, če
vseskozi ne bi bilo v njego-
vih oi^ganizacijskih odborih
ljudi, ki so živeU s filmom in
za film BAk^, ki so delali
pri organizaciji, predvsem
pa tisti, ki so začeli z delom
ob samem začetku, so prejeli
(xiznanja. Naštevanje vseh
42 imen, pa še koga smo
morda pozabiU, bi bilo pre-
več, omenimo pa naj štiri na-
grajence, ki so ob Tednu
vztrajali vse od začetka. To
so: Jože Volfand, Drago Me-
dved, Meta Pokleka in Val-
ter Leben.
T. C
DRAMSKA
ŠTEVILKA
OBRAZOV
Trije dramski teksti,
ozironw dve gledališki
deh in ena radijska igra,
to so osnovne značilnosti
d\^ojne številke Uterame
revije Obrazov% zadnje iz-
daje v letošnjem letu.
Vinko Modemdorfer
objavlja svoje najnovejše
dramsko delo in sicer
AzH Inkognito, igro v treh
dejanjih, kjer razčlenjuje
človeške nravi med sed-
mimi osebami (Jožetom,
Janezom, E\^o, Adamom.
Damjanom, neznancem
in babico).
Janez Žmavc je tokrat
objavil delo Razuzdanosti
ali prilika o skesanem He-
nriku. Tudi tokrat nam
znani celjski dramatik
razkriva odnose med
ljudmi na sebi lasten, ek-
sperimentalen način.
Tretje delo je poseb-
nost, ker gre za prevod iz
sodobne nemške literatu-
re. Uredništvo Obrazov
se ni nikoli odreklo ambi-
ciji, da ne bi pogostoma
objavljalo prevode, veči-
noma iz sovjetske knji-
že\Tiosti. Tokrat se kot
prevajalec že drugič po-
javlja v Obrazih Ivan Sto-
par. FVvič je pred leti ob-
javil prevod Rilkejevega
Kometa, tokrat pa nam
predstavlja radijsko fgro
nemškega avtorja Petra
Hacksa, sicer rojenega v
Wroclavu.
Obrazi so tokrat oprem-
ljeni z gledališkim opu-
som fotografij Viktorja
Berka.
Prihodnja številka
Obrazov bo izšla prihod-
njo pomlad, verjetno v
spremenjeni obhki, kajti
močno zmanjšana sred-
stva za kulturno dejav-
nost bodo povzročila
skromnejšo podobo lite-
rarne revije, ki je doslej
gojila tudi prezentacijo li-
kovnih del, kar pa bo v
bodoče težko izvedljivo.
D.M.
CELJSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Zveza kulturnih organizacij v Celju,
KUD -Kajuh'' iz Dobrne ter zdravilišče
Dobrna so družno pripra\'ili tradicional-
no revijo amaterskih pevskih zborov, ki
je bila v petek, 17. decembra v zdraviliški
dvorani v Dobrni. Na odru se je zvrstilo
20 ztx>rov, od tega 12 moških, 7 mešanih
in en ženski zbor. Zaradi velikega števila
nastopajočih so delili revijo na dva kon-
certa, popoldanskega ob 16.30 h, na kate-
rem je nastopilo 12 zborov, in na večerne-
ga ob 19.30 h z osmimi skupinami.
Zbore je ocenjevala tročlanska žirija, ki
so jo sestavljali: Radovan Gobec. Branko
Rajšter in J&nej Habjanič. Žirija je imela
nalogo oceniti kvalitete pevskih izv-ajanj.
opozoriti na pomanjkljivosti ah pohvaUti
napredek ter končno določiti najboljše
mied njimi za sodelovanje na medobčin-
ski reviji, ki je predvidena za prihodnje
leto v Velenju.
Na splošno moramo ugotoviti, da je
k\'ahteta petja porastla. Vsi zbori so se
potrudili da predstavijo najboljše, kar
zmorejo. Zborovodje so pripmvljah svoje
skupine z vso odgovornostjo, zato smo
poslušali dobro petje. Seveda so bile po-
manjkljivosti vpogledu dihalne tehnike,
doživetega fraziranja, izobrazbe glasov in
tako naprej, vendar so bili pri večini zbo-
rov podani vsi osnovni elementi pravil-
nega, lepega zborovskega zvoka. Tudi
izbira programov je bila dobra, zmoglji-
vosti zborov primerna, kar zopet kaže na
sposobnost in prizadevnost zborovodij.
Na popoldanskem koncertu so se zvr-
stih zbori s pretežno manj zahtevnim pro-
gramom. Po muzikalnem konceptu, po
soUdni pripravi, so nekateri izstopali, kot
npr. moški zbor "Ka juh « iz Dobrne - zbo-
rovodja Emil Lenarčič, ženski zbor druš-
tva invahdov - zborovodja Alenka Koželj
- po ritrnični dognanosti in smiselnem
fraziranju, moški zbor 'Prešeren* iz Voj-
nika - zborovodja Mira Kodrun - po
enotnosti, dobri dikciji in vokalizaciji,
moški zbor ''Libela* iz Celja - zborovodja
Ivo Knez - po lahkotnem, jasnem zborov-
skem zvenu. Vsi zbori imajo še lepe mož-
nosti napredka, prav bi bilo, da bi se
zborovodje še poglabljali v problematiko
zborovske tehnike, obiskovali seminarje
ah si, kar bi bilo še bolje, pridobih dobre-
ga mentorja. Organizator je na večerni
koncert uvrstil osem zborov z višjimi
kvahtetami. Skoro vse bi mogh prišteti v
n. aU I. kvahtetno skupino.
' S krepkim tonom je začel mešani zbor
»Kovinotehna« - zborovodja Milan Kase-
snik. Zbor je dobro izenačen kljub po-
manjkanju moških glasov. Pozitivno se
je odrezal simpatični, mali moški zbor
"Hriberšek" iz Smartnega v K doUni -
zborovodja Jože Dimec. Zborovodja je
kot amater mnogo napravil, a vsega ni
zmogel. Prav dobro je bila zapeta Simo-
nittijeva »A ča^. Moški zbor »Anton Be-
zenšek" iz Frankolovega - zborovodja
Marjan Lebič - ima mlade, zvočne glaso-
vne s katerimi dosega zadovoljiv^e učinke,
mestoma enotno in s primemo dinamiko.
Interpretacija ni bila vseskozi zadovolji-
va. Akademski zbor 'Boris Kidrič" - zbo-
rovodja Dragica Zvar - ima pravo boga-
stvo mladih, svežih grl Pri vsem tem je
pomembno, pa tudi izredno težko, izdela-
ti glasovno tehniko, združevati pevce v
homogeno glasovno skupino, da bi bil
zborovski zvok plemenit Deloma se je to
zborovodji že posrečilo, potrebno bo pa
še mnogo sistematičnega dela v tej smeri,
kar ni nehvaležna naloga. Interpretacija
vseh pesmi je bila dobra.
Moški zbor »Tomšič' iz Strmca - zbo-
rovodja Peter Selčan - se je predstavil s
simpatičnim programom. Prva pesem se
zaradi treme ni povsem posrečila, zato pa
sta bili druga in tretja na prav dostojni
višini. Pravilna dihalna tehnika in z r
povezano fraziranje, dinamični odter
itd. so dokazovali soUdno kvaliteto in i
sno prizadevanje zbora.
Revijo sta zaključila elitna celjska z.
ra, »Komorni moški" pod vodstvom Vi
Marcena in mešani »Prešeren*, ki ga vc
Edvard Goršič. Oba sta izvajala zahtt
nejšo literaturo ter navdušila številne i
slušalce z bogato zvočno paleto. Gallui
va »Quam pulchra es amica mea« je c
bro zvenela, v dvozborju bi bih lah
odmevi drugega zbora bolje odtehta
»Očenaš' je bil na višini, začetki ne c
volj natančni. »Prešeren« je odlično zai
Vremšakovo priredbo »Zenka mi vgoi
gre« z dinamičnim diferenciranjem, z j
mičnimi poudarki sveže. Bolj problei
tičen je bil Monteverdijev madrigal •
co mormorar-, zaradi višin v soprani
ne dovolj izenačenimi tenorji v mess
voce petju v prvem delu skladbe. Dikc
zbora ni bila najboljša! Topa so le obn
ne pripombe, celoten vtis obeh zborov
bil zelo močan.
Občinska revija zborov je potekali
redu, ni bUo zastojev, zbori so nastof.
disciplinirano. Na popoldanskem ki
certu je zelo motU nered v ozadju dva
ne. ki so ga povzročali poslušalci, pa ti
pevci, ki so se med izvajanjem preriv
ter delah nered. Več reda in miru je b
na večernem koncertu.
Oba koncerta v okviru občinske re\
je obiskala velika množica ljubiteljev f
ja ter je bila dvorana vsakokrat na t
polna. Tudi priznanj ni manjkalo. To c
stvo, število zborov, zlasti mladih pevc
in kvahteta petja kažejo, da je pev.
kultura v celjski občini na visoki stof
ter obstajajo realne možnosti za še bo
razvoj.
EGONKUI\
NOVOLETNI KONCERT
C^eljski godalni orkester in
Celjski plesni orkester Zabe
sta znana celjskemu občin-
stvu kot skupini, ki gojita
vsaka svojo zvrst glasbe.
Celjski godalni orkester
goji klasično glasbo vse od
prvih dni osvoboditve in se
vsako leto predstavi z izbra-
nim programom.
Celjski plesni orkester de-
luje od leta 1946 in goji za-
bavno glasbo. Predstavlja se
s koncerti in z igranjem za
ples.
V času pred Novim letom
1983 sta se oba orkestra po-
vezala in pripravila kot revij-
ski orkester novoletnemu
vzdušju primeren program.
Tako se je misel, ki je do-
zorevala nekaj let, uresničila.
Verjamemo, da je ta novolet-
ni koncert začetek tridicio-
nalnega novoletnega poz-
drava.
Igrali bodo dela starih
mojstrov, ki prijetno zvene,
modeme priredbe starih
skladb in zabavne melodije.
Izvajah bodo dela Addin-
sella, Beethovena, Bruna,
Dorseya, Dvofaka, Graya,
Mendelsohna, Montija, Ros-
sinija.
Dirigirala bosta Radovan
Marvin in France Kapus, so-
lista pa bosta Majda Fišer in
Radovan Marvin.
Koncert bo 27. 12. 1982 ob
19.30 v Narodnem domu v
Celju.
Orkester bo danes pozdra-
vil tudi Zalčane, ob 19*^ v
dvorani-telovadnici Osnov-
ne šole 2alec.. P. R
ŽUPANOVO MICKO V GRIŽAH
Dramska sekcija Prosvetnega društva Svobode v Gri
je v soboto prvič uprizorila komedijo Antona Torriaža I
harta Županova Micka. Delo je režiral Matjaž Arsenju
delom pa narperavajo tudi gostovati.
T. TAVC
>t. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
mČJE STAROSTNE POKOJNINE
[METOV
starostne pokojnine kmetov se bodo z novim letom pove-
lie od sedanjih 2.550 dinarjev na 3.580 dinarjev. To poveča-
e predstavlja polovico mejnega zneska najnižjih pokojnin-
:ih prejemkov delavcev v letošnjem letu, ti pa so 7.163
narjev.
Ves potrebni denar se bo zbral iz solidarnostnih sredstev
I sicer 70 odstotkov bodo prispevali delavci, preostalo pa
netje, ki so zavezani plačevati prispevke. V prihodnje bo
večji za 31,8 odstotka, zbrali pa ga bodo na dva načina: v
jločenem znesku na kmečko gospodarstvo in v določenem
istotku od katastrskega dohodka, dohodka od gozda ozi-
ima kakega drugega dohodka. Skupaj s katastrskim pri-
devkom bo prihodnje leto kmečko gospodinjstvo prispe-
ilo za starostno zavarovanje povpretno 12.240 dinarjev,
tos pa so prispevali 9.610 dinarjev.
Z. S.
flŠJI OTROŠKI DODATKI
otroški dodatki se bodo prihodnje leto predvidoma pove-
\\\ v povprečju za blizu deset odstotkov. Precej tega de-
arja naj bi odslej namenili otrokom tako, da bi jim zagoto-
li družbeno varstvo in vzgojo v vrtcih, staršem pa pri-
lerno zmanjšali izdatke v ta namen. Dodatke za otroke pa
aj bi dobivali v denarju še naprej le starši, ki ne zaslužijo
ovolj, da bi nudili otrokom najpotrebnejše dobrine, ki jih je
eležnih večina najmlajših.
Z. S.
PRIZNANJA ZA BRIGADIRSTVO
Na zadnji seji OK ZSMS Šentjur so mladi podelili plaketo
ozjansko Milanu Bratcu, prvemu komandantu tedaj še
?publiške akcije Kozjansko. Občinska organizacija pa po-
eljuje vsako leto tudi priznanje za najboljšega mladinca.
okrat si je to odličje prislužil Cveto Gajšek, komandant
,alne brigade Miloš Zidanšek Šentjur.
MP
^OBA ZA MLADINCE
Mladinci OO ZSMS Sentjur-center so delovni in priza-
evni, zlasti tedaj, ko gre za skupne akcije. Toda dolgo so
ogrešali prostor, kjer bi se-lahko sestajali, se o vseh teh
kcijah pogovorili, ali pa preživljali pi-osti čas ob interesnih
ejavnostih. Zdaj se jim je želja uresničila. V prostorih stare
bčinske zgradbe so dobili sobo, ki so si jo v soboto družno
redili. Sredstva je prispevala domača krajevna skupnost.
MP
mLJE: VSE O IKEBANI
v organizaciji domačega Hortikulturnega društva bo da-
es, v četrtek, 23. decembra, že drugo predavanje v letošnji
imski sezoni. Zdaj bo inž. Jaglenka Leban govorila o ike-
ani. Tudi to predavanje bo ob 17. uri v-dvorani regionalne
dravstvene skupnosti.
INFORMACIJE IN
RAZGOVORI ZA ZDOMCE
Tudi v občinah celjske regije namenjajo zdomcem, ki se ob koncu leta
vračajo v domovino, precej pozornosti. Tako bodo OK SZDL tudi letos
pripravile razgovore z zdomci. V Celju bo takšen razgovor v sredo, 29. 12.
ob 11. uri v stranski dvorani Narodnega doma. V Laškem bo razgovor 28.
decembra ob 10. uri v sejni sobi SIS na Valvasorjevem trgu, v Žalcu pa so
se odločili, da bodo tiste zdomce, ki bodo še doma, povabili na razgovor
šele petega januarja 1983 ob 13. uri v sejni sobi izvršnega sveta.
Posebne razgovore pa je pripravila tudi Skupnost za zaposlovanje Celje.
Ti razgovori bodo potekali po naslednjem razporedu:
V CELJU od 23. do 30.12. vsak dan od osme do 14. ure
V SLOVENSKIH KONJICAH od 23. do 30.12. od 8. do 14.
V ŠENTJURJU 24., 28. in 31. 12. od 8. do 14. ure
V ŠMARJU 23., 27. in 29. 12. od 8. do 12. ure
V ŽALCU od 23. do 30. 12. od 8. do 14. ure.
Na razgovorih bodo zdomcem posredovali informacije o možnostih za
zaposlitev po vrnitvi iz tujine, sodelovali pa bodo tudi predstavniki carine,
izvršnih svetov, skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja in drugi,
ki bodo odgovarjali na konkretna vprašanja naših zdomcev.
DEŽURSTVO
Tudi AMD Šlander iz Ce-
lja bo za božične in novo-
letne praznike uveljavil po-
sebno dežurno službo pro-
daje komercialnih bonov za
nakup bencina in ostalega
goriva za tujce in naše roja-
ke - torej za vse tiste z vozi-
li tuje registracije.
Posebna dežurna služba
menjalnice in prodaje ko-
mercialnih bencinskih bo-
nov bo v soboto, 25. de-
cembra od 6. do 18. ure v
društvenih prostorih na
Ljubljanski cesti 37 v Celju,
v nedeljo, 26. decembra od
8. do 12. ure in tudi v pone-
deljek, 3. januarja 1983 od
8. do 12. ure. Sicer pa v
AMD Šlander menjalnica in
prodaja komercialnih bo-
nov poteka vsak dan NON-
STOP od 6. do 18. ure, ob
sobotah pa od 6. do 13. ure.
V Celju prodajajo komer-
cialne bone še v posloval-
nici Kompasa.
KAREL ZUPANC
Celjani, mnogi so ga
poznali, saj je s konjsko
vprego dolga leta preva-
žal tovore, so se pred dne-
vi na celjskem pokopali-
šču poslovili od Karla Zu-
panca.
Rodil se je pred 76 leti
kmečkim staršem na Hu-
dinji. Bilje najstarejši sin
z izredno izostrenim ču-
tom in odnosom do zem-
lje, posebno pa do konj.
Vožnjo s konjsko vprego
mu je oče zaupal že pri 12.
letih. Pričel je voziti in
nadomeščati očeta. V
gla vnem je pre vazal gra d -
beni material na različna
gradbišča.
Kot izrednega ljubitelja
in poznavalca konj so ga
prepoznali tudi potem, ko
'je oblekel vojaško suk-
njo. Znal je najbolje osed-
lati konje in jih pripraviti
nadrejenim za ježo.
Po vojni se je zaposlil
kot privatni voznik pri In-
gradu v Medlogu. Nikoli
ni bilo tako slabo vreme,
da Kari ne bi vpregel ko-
nja in z njima odpeketal
na delo. Prav zato je bil v
tem delovnem kolektivu
zelo priljubljen.
Bolezen, ki ga je prikle-
nila na bolniško posteljo,
je bila huda in prehitra.
Kajti Karlova zadnja in
največja želja je bila, da bi
obiskal Katarinin sejem v
Ptuju in si kupil konja...
IVANKA ZORKO
Gradovi in graščine
nasiovenskem Štajersicem
Piše: dr. IVAN STOPAR
Veljava posesti i
se je bila medtem sčasoma hudo'
zmanjšala, kajti ob cenitvi premože-,
nja 1542 so njegovo vrednost ocenili S
le na 300 fl. Stubenbergi so ga nato;
posedovali do 1636, ko je umrl Franc ]
Stubenberški, nato pa so si naglo!
sledile številne družine. 1645 ga jej
gospa Rozina, vdova Gottfrieda Gra- i
benskega prodala ritmojstru Žigi;
Salzburškemu, potlej pa so se koti
lastniki vrstile rodovine Walters, i
Conti, Haidt, Curti, Scalda Šole.'
Med 1751-1764 so ga posedovale;
graške dominikanke, tem pa je spet
sledilo pet lastnikov, med katerimi^
so bili tudi Attemsi. Med leti 1
1846-1877 je bil v rokah Alojza pl. j
Feyrerja, njemu so sledili grofje Nu-!
gent-Pallavicini, po 1911 je bil v ro-,
kah rodovine Pacher pl. Theinburg, i
ki ga je posedovala tudi še med obe-'
ma vojnama. Po zadnji vojni so gaj
preimenovali v Pohorski dvor in v i
njem uredili sanatorij za pljučne bol- [
nike. Danes je v njem psihiatrična;
bolnišnica. i
Današnji grad je razsežna, razpo- i
tegnjena, delno podkletena dvonad- ]
stropna stavba. Jedro njegove za- j
snove je v južnem traktu, ki je šel
zidan iz kamna, medtem ko sta'
vzhodni in zahodni trakt opečna.'
Južni trakt ima na zunanjščini ka- i
mnitne okenske okvire, na dvoriščni!
strani pa stebriščne arkade. Stavba
je popolnoma modernizirana.
Srednjeveški Hompoš je po pravi-
ci nosil ime Hiša, saj je obstajal sa-
mo iz značilne dvonadstropne stano-
vanjske stavbe in obzidanega dvori-
šča. Stanovanjski stavbi na južnem
delu zasnove, ki v današnji obliki
izvira iz 17. stoletja, so pozneje prizi-
dali še en trakt, nasproti nje, na kon-
cu dvorišča, pa je zraslo manjše po-
možno poslopje. Takšno zasnovo
nam kaže tudi še Vischerjev bakro-
rez s konca 17. stoletja, s katerega
razberemo, da grad niti v obdobju
renesanse, ko je večina naših graj-
skih stavb dobila nove utrdbene
obroče, ni doživel večjih prezidav ali
celo pomembnejše utrditve v obliki
stolpov ali bastij. Njegova nadaljnja
rast .se kaže v postopni podkvasti
objidavi dvorišča, temeljiteje pa ga
je prezidal šele grof Nugent-Pallavi-
cini, o čemer priča ohranjena letnica
1877 na prizidanem stolpiču ob se-
vernem traktu. Nekdanja kapela je
svoj čas hranila znamenito »Hočko
Madono« Francesca da Riminija iz
1471, oljno sliko, ki so jo med obema
vojnama prenesli v ljubljansko Na-
rodno galerijo.
Po 1945 je grad doživel še zadnje
prezidave, ki so povsem zabrisale
njegovo historično podobo. Okrog
njega je delno še ohranjen stari park.
HRASTOVEC
(Gutenhaag), grad
Na nizki vzpetini. Zgornja Voliči-
na 122 pri Lenartu v Slovenskih Go-
ricah. Občina Lenart.
Starejša literatura postavlja nasta-
nek gradu Hrastovec še v čas zrelega
srednjega veka, vendar vse do 15.
stol. nimamo za to trditev nobenih
listinskih dokazil, pa tudi na stavbi
doslej še niso bile zamesljivo ugo-
tovljene arhitekturne sestavine iz te-
ga časa. Tako lahko precej zaneslji-
vo sklepamo, da gre pri prvih
omembah hrastovških gospodarjev
za lastnike manjšega dvora, ki se je
šele pozneje, s pridobitvijo novih
posesti in privilegijev, razrasel v pra-
vo gospoščino, katere središče je bil
grad.
Ime Hrastovec - Gvtenhage sreča-
mo prvič v deželnoknežjem urbarju
iz 1265, vendar zadeva naselje (mor-
da današnji Lenart), ne grajsko stav-
bo. Vsekakor pa je dvor obstajal že
pred 1294, ko se omenja Adelheid
Hrastovška, ki je skupaj s svojim
zetom Konradom Domarjem poda-
rila cistercijanskemu samostanu v
Runi (Rein) več imenj pri Gradcu. V
darilni listini nastopa kot priča go-
spodar Henrik der Hager-Hrastov-
ški. 1338 je posedoval hrastovški
dvor Friderik iz avstrijskega Lands-
berga, ki je takrat ustanovil v njem
kapelo sv. Ožbalta - chappel ze Gu-
tenhag. 1348 srečamo Ulrika Hager-
ja-Hrastovškega, ki je prodal hiši
nemškega viteškega reda v Gradcu
neke tukajšnje grajske pravice, 1379
pa je Ana, hčerka Guntherja pl. Ha-
ga, poročila Heinzla Herbersteinske-
ga in mu - po družinski tradiciji -
prinesla za doto Hrastovec. Prek so-
rodstvenih vezi_ je gospoščina ok.
1400 prišla v posest Holeneških z
avstrijskega Štajerskega pri Wil-
donu.
1443 se omenja veste Gutenhag -
Hrastovec se tu prvič označuje kot
grad. Tega leta je cesar Friderik po-
delil trške pravice Lenartu, vasi An-
dreja pl. Holeneškegai, gradu pa
krvno sodstvo (Halsgericht, Stock
und Galgen). Tako je lahko Andrej
ustvaril gospoščino z lastnim sodi-
ščem, lovom in ribolovom, ki jo je
podedoval njegov sin Reinprecht in
jo užival do svoje smrti 1479. Po spo-
ru za dediščino med Hartmannom
HoUeneškim in Herbersteini, ki je
sledil Reinprechtovi smrti, je bila
gospoščina 1481 sodno dodeljena
Herbersteinom, leto dni pozneje pa
jo je Leonhard dobil v zajem.
Herbersteini so v naslednjih de-
setletjih gospoščino močno poveča-
li, v njeni posesti pa so ostali do
1802, ko sta jo skupaj z gradom kupi-
la brata Pauer za 200.000 fl. 1909 je
grad znova prišel v posest Herber-
steinov, ki so ga posedovali tudi še
med obema vojnama.
Hompoš, grad ob koncu 17. stoletja.
PREVOZNE IN STROJNE USLUGE
išče
DO »LJUBEČNA«, 63000 CELJE
za sledeča dela:
- prevoz gline na relaciji 4 km,
- prevoz razsutih materialov na relaciji 3 km in po
potrebi tudi več.
- strojni izkop in nakladanje gline.
Vsi zainteresirani, tako družbeni kot privatni sektor,
posredujte svoje ponudbe, v katerih naj bo navedena
cena za m'' prevoženega materiala na naslov: DO
»LJUBEČNA« Celje, 63001 Celje, p. p. 13.
Pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, dela pa se
opravljajo pretežno v lepem vremenu.
Rok za prijavo je 15 dni od objave.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 198
TURIZEM V REGIJli
HOČEMO KOKOŠ ALI JAJCE
Nespodbudne ocene turistične sezone
Po nepopolnih podatkih,
vendar bistvenih sprememb
ne bo, bomo letošnjo turi-
stično sezono slabo zaključi-
li. To splošno ugotovitev je
potrdil tudi Stane Cuješ,
predsednik Turistične zve-
ze Celje. Razlogi, ki so vpli-
vali na tak razplet, so v naši
regiji isti kot v jugoslovan-
skem in slovenskem prosto-
ru. Nezadostna propaganda,
skromno stimuliranje go-
stinstva, posebno gostinskih
delavcev, čakanje na meji,
slaba oskrba, marsikje nek-
valitetne storitve in slaba or-
ganiziranost.
Turizem ni samo gostin-
stvo in promet, saj združuje
celo vrsto gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti.
Poznavalci so jih našteli kar
85. Zato slabša turistična se-
zona ne more obviseti na ple-
čih gostinskih in turističnih
organizacij, kajti če bo tako,
bodo rezultati v prihodnje še
slabši. Stimulativna devizna
politika, intenzivna propa-
ganda, boljše sodelovanje z
agencijami, boljša kvaliteta
storitev in boljša oskrba nas-
ploh lahko vplivajo na to, da
bi se naše turistične želje in
apetiti tudi opredmetili.
Ukrepi ZIS so v svojem bi-
stvu posledica nekega sta-
nja, in vsi si prizadevamo, da
bi jih spoštovali, vendar so
na razvoj turizma vplivali ta-
ko, kot da si še nismo na ja-
snem ali hočemo kokoš ali
jajce. Izmed vsega velja v po-
zitivnem smislu osvetliti le
nekaj sprememb, ki so vpli-
vale na turistično ponudbo
regije. To so predvsem
uspešne predstavitve kultur-
nih prireditev in vsi napori
za izboljšanje ekoloških po-
javov. Pri tem pa je sodelo-
vala velika armada amater-
jev, ki z delovanjem v turi-
stičnih, kulturnih, planin-
skih in ostalih društvih skr-
bijo za pestro izvenpenzion-
sko ponudbo, poleg tega pa
skrbijo tudi za čiščenje me-
sta, trgov, obal, rek... Ome-
nimo samo celjsko turistično
društvo, ki je skupno z Zavo-
dom za kulturne prireditve s
svojim odprtim letnim
odrom (od junija do pozne
jeseni) poskrbeli za pestrejšo
kulturno ponudbo mesta.
Svetle točke lahko najdemo
v dejavnosti vseh turističnih
društev na območju naše re-
gije. Vsi se trudijo po svoje,
manjka le organiziranosti,
enotnega propagandnega
nastopa. Informacije bi mo-
rale biti hitre in kvalitetne,
ter pravilno usmerjene, o če-
mer pa se na našem območju
še nismo uspeli dogovoriti.
Razdrobljena sredstva za
propagando, ki so na voljo
posameznim organizacijam,
so preskromna in del teh
sredstev bi morali združiti za
celovito in kontinuirano pro-
pagando celotnega območja.
V preteklem obdobju smo
v vsej regiji gradili lepe hote-
le, nekatere gostinske lokale,
ki pa jim nismo dali nove
vsebine. Postelja, hrana ter
pijača niso dovolj. Z manjši-
mi vlaganji v obstoječo infra-
strukturo, s prirejanjem kva-
litetnih prireditev ter z
izboljšano gostinsko-turi-
stično ponudbo se da marsi-
kaj popraviti. Pomembne
korake na tem področju so
napravili v Dobrni, Rogaški
Slatini in tudi na Rogli. Mar-
sikaj se namreč da napraviti
tudi s prostovoljnim delom
pri urejanju okolja, igrišč.
Več pričakujemo tudi od
vseh agencij, ki bi morale ak-
tivno sodelovati pri soobli-
kovanju turističnega proi-
zvoda naše regije.
V prihodnjem letu bo ra-
zvoju turizma in gostinstva
namenjeno še manj denarja,
zato bo po besedah Slavka
Sotlerja, direktorja Poslov-
ne skupnosti za turizem, na-
ša turistična deviza v prihod-
njem letu pestrejša ponud-
ba, boljša kvaliteta dela ter
predvsem boljša organizira-
nost.
PP
V Rogaški Slatini pričakujejo v prihodnjem letu še več
tujih gostov.
ZASEDENOST HOTELOV
v zadnjem tednu pied Novim letom imajo hoteli in
zdravilišča na celjskem turističnem področju še nekaj
prostora, vendar je skoraj povsod potrebna rezerva-
cija.
HOTELI V CELJU
CELEIA: Nočitvene zmogljivosti niso polno zase-
dene, razen v dneh 24., 25. in 26. decembra.
EVROPA: Se nekaj prostora, rezervacija obvezna.
MERX: Dovolj prostora, razen v dneh od 24. do 26.
decembra.
TURŠKA MACKA: Rezervacije za nočitve so po-
trebne v dneh od ponedeljka do petka, konec tedna
brez lezei-vacij. Od 24. do 26. decembra pa je hotel
Turška mačka zaseden.
DOBRNA
V vseh objektih na Dobrni je še nekaj prostora,
potrebne so rezervacije.
ATOMSKE TOPLICE
Glede na zasedenost hotela so potrebne vnaprejšnje
rezervacije za nočitve, zdraviliški paketi pa so razpro-
dani za pol leta vnaprej.
TOPOLSICA
V zdravilišču je še nekaj prostora, potrebne pa so
rezervacije.
LAŠKO:
»OLJKA«
V GOSTEM
Folklorna skupina »Oljl^
iz Smartnega ob Paki jt
soboto zvečer privabila š
vilne Laščane in okolica
ki so bili v Domu Duši
Poženela v Laškem pr
kvalitetne prireditve, pri
za dveh kmečkih običaj
mlačve in klade. Prikaz
spremljala ustrezna pes«
igra in ples.
ZLATIŠil^EK
Vinko Šimek alias Jaka
bo jutri med 11. in 13. un
Glasbenem centru Kovii
tehne Celje učil podpisov;
kar mu bo predvidoma
hitro izpod prstov, saj se
predstavljal z novo, zlato ]
seto.
Vse za delavski razred!
GENERALKA HIVIELJARJEV ZA
ODHOD V AMERIKO
Pi-va prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku 2a
(.27. december) je bil slavnostni koncert domačega narod
zabavnega ansambla Veseli hmeljarji, ki prav letos slavi
letnico obstoja. Pred popolnoma polno dvorano so izve
bogat program svojih pesmi, ki so lepo prikazale rast ti
ansambla vse od nastankov pa do danes. Vodja ansam
Vili Ograjenšek se je odločil in koncert popestril še z go
med katerimi so bili pevski zbor Studenček iz Ostrožnc
pri Celju (odlično petje!), folklorna skupina iz Šempetra (
ni prišla toliko do izraza, ker je zaradi stiske na odru ples
v dvorani) in humorist Celjski Poldek.
Ob zaključku koncerta so bili jubilanti deležni števili
priznanj. Tako jim je v imenu pokrovitelja Hmezada izre
čestitko generalni direktor Vlado Gorišek, predsednik (
činske konference SZDL Žalec, Janez Meglic, pa jim
izročil visoko srebrno občinsko odličje. V imenu Svobodt
krajevne skupnosti je ansamblu čestital in podaril spon
ska priznanja Janez Kroflič. Ansambel pa je dobil dai
tudi od pevskega zbora Studenček ter libojske Svobodt
ansambla Veseli libojčani, ki sta ga izročila predsednik S
bode Tone Mlinaric in predsednik organizacijskega odb
libojske revije Heri Kuzma. Vsi v dvorani pa so ansamlj
Veseli hmeljarji zaželeli srečno pot v Ameriko in Kanaj
kjer bodo pet tednov med našimi rojaki.
T.VRA
ANGELOSBAŠ
SAVINJSKI SPLAVARJI
o(l začetima 20. stoletja do 1941
z drugimi besedami: »Mitrovčani« so
morali biti na vožnji prizadevni, sicer jim je
grozilo, da jih splavarski gospodar ne bo
več najemal, razen v sili, to pa bi imelo
posledice tudi za njihovo zaposlitev pri
drugih splavarskih gospodarjih.
Pri »Rogličanih« je bilo zadevno razmer-
je na splošno nekaj manj dejavno. Zanje
splavarstvo povečini ni dajalo tolikanj po-
membnega zaslužka, pa tudi zmožni niso
bili tega dela v enaki meri kakor krmaniži
in drugi »Mitrovčani«. Tisti »Rogličani« pa,
ki so se skušali uvrstiti med »Mitrovčane«,
so se pri delu seveda trudili po svojih naj-
boljših močeh, saj so jih k temu gnale pre-
moženjske razmere, ki so jih silile med »Mi-
trovčane«. Drugim »Rogličanom« splavar-
ske vožnje, kot rečeno, niso bile tako po-
membne, vendar so največkrat tudi oni
opravljali svoje delo dovolj dobro. Za to so
skrbeli prednjeki, ki so bili po navadi »Mi-
trovčani« ali so hoteli to postati. Vrh tega so
vse »rajže« vozile v skupinah, kjer so vlekli
zgledi in kjer je bodel v oči vsak, ki ni bil
dovolj prizadeven in uspešen. Nadalje je
bila počasnejša vožnja ali vožnja z nezgoda-
mi v škodo vsakega splavarja, saj je dobival
plačilo ne glede na to, kako dolgo je poteka-
la vožnja do Rugavice, medtem ko jih je
obenem čakalo doma drugo delo, marsiko-
ga tudi zopet splavarska vožnja. In napo-
sled je vse splavarje spodbujala pri vožnji
samoohranitev, ki je dajala poroštvo za ne-
ko stopnjo dejavnega razmerja pri njiho-
vem delu.
Vse to velja tudi za »Celjane«. Komur je
kot prednjeicu zaupal splavarski gospodar
samca, ta je bil najmanj »Rogličan«, sicer
pa »Mitrovčan«; oba sta bila dovolj izurjena
za zaupano jima nalogo, poleg tega pa jima
je bil zaslužek od splavarstva najpomemb-
nejši ali vsaj vsega upoštevanja vreden, in
sta si ga zagotavljala tudi z zadosti odgovor-
no vožnjo od vsega začetka. Prav tako je
vozila do Celja vsa »rajža« v skupini, v kate-
ri je bil vsak na ogled malone vsakomur, ki
je sodeloval v njej, vštevši splavarskega go-
spodarja. In prav tako do Celja je bil zaslu-
žek enak. ne glede na to, ali so se na vožnji
zamudili. Ce so bili »celjski« zadnjeki v
poglavitnem slabši splavarji, je bilo tako
zato, ker so bili praviloma najmlajši in naj-
manj izkušeni, vendar je vplivalo to bolj na
kakovost njihovega dela kakor na razmerje
do tega dela.
Na vožnjah po Savi so se savinjski spla-
varji pogosto srečavali z bosenskimi spla-
varji. Po ohranjenem ustnem izročilu so
bili od bosenskih splavov najštevilnejši
drinski; iz Une, Vrbasa in Bosne je prihaja-
lo manj splavov. Ponajveč so bili bosenski
splavarji namenjeni v Beograd, sicer pa zla-
sti v Sremsko Mitrovico, Zemun in Smede-
revo. Na teh progah so marsikdaj prihajali
v stike s savinjskimi splavarji. Včasih so se
naši splavarji zvezali z bosenskimi, zakaj ti
splavi so vozili po veliki večini le okrogel
les, ki je bil težji, bosenski splavi,pa so bili
tudi večji kakor savinjski, saj so jih, potem
ko so prišli v Savo, zvezali po več skupaj,
tako da so bili dolgi do 100 metrov in so
obsegali tudi po 400 kubikov. Za savinjske
splave je bila vožnja v povezavi z bosenski-
mi lažja ali hitrejša, ne glede na kratkočasje
in druge družabne stike, ki jih je prinašala
takšna plovba. Les, ki so ga izvažali bosen-
ski splavarji, je bil v poglavitnem prenagle
rasti in puhel ali slabše kakovosti kakor
gostejši savinjski les, ki je bil bolj iskano
blago na tržišču kakor bosenski.
Ohranjeno ustno izročilo spričuje, da je
bilo ob vožnjah savinjskiti splavarjev na
Savi več savinjskih ko bosenskih splavov,
vendar v nekem sporočilu dostavlja, da so
vozili bosenski splavarji (baje) vse leto. V
primerjavi z bosenskimi so se šteli savinj-
ski splavarji za več, toda ne samo zavoljo
boljšega in dražjega lesa, ki so ga izvažali,
temveč tudi zavoljo življenja, kakršno je
bilo na splavih. Pri Bosancih so bili splavi
zvečine brez kolib (namesto njih so rabile
zgolj plahte). Tudi jedli so bosenski spla-
varji precej slabše in bili dosti slabše oble-
čeni kakor Savinjčani.
Z dravskimi splavarji so se savinjski na
vodi le malokdaj srečevali, pač pa večkrat
na vlaku, ki so se skupaj vračali domov. Na
podlagi teh stikov ve povedati ohranjeno
ustno izročilo, da so dravski splavarji spali
v slabših kolibah kakor savinjski, da so
»metali ven« tudi tesan les, ki ga savinjski
niso, in da so slabše jedli, bili slabše obleče-
ni in slabše zaslužili kakor savinjski spla-
varji.
Ker so dravski in savinjski splavarji pri-
hajali z obeh poglavitnih splavarskih oze-
melj na Slovenskem, naj bo tu zavoljo med-
sebojne primerjave nanizanih iz pisanih (ti-
skanih) virov (drugi zadevni viri dos
niso bili popolneje zbrani) nekaj tenuij
značilnosti o dravskih splavih. Ti so
večji kakor savinjski samci, in sicer so
dolgi 32 do 33 m, široki spredaj 6 m, za
5 m; v povprečju so obsegali, kot je bilo
omenjeno, 80 do 90 kubikov lesa. Tudi
sadka je bila na dravskih splavih številr
ša kakor na savinjskih (kot je znano p
tako za 19. stoletje); krmaniž je - drug;
kakor na »mitrovških« splavih - vozil tu
na desni strani spredaj; poleg njega sta
slala spredaj še dva splavarja; zadaj so
slali trije splavarji, od katerih se je de
imenoval ravnač. Navadno so prvi dan ]
peljali do Maribora, drugi večer do Bo:
tretji večer do Dubrave pri Kotoribi. V I
bravi je odšel del posadke domov; zamer
li so ga hrvaški splavarji, ki so vozili
navadi en dan. V Vizvaru so potem preo;
li dravski splavarji zvezali po dva in (
splava vštric (ne po dolgem, »s konca«,
kor so delali savinjski splavarji t. i. d(
splav v Celju). Na takšnih splavih so vo
po trije splavarji spredaj, po dva zadaj.
Do Osijeka so vozili zvečine teden dni
Novega Sada 11 do 12 dni, do Beogradc
do 15 dni, do Bele Crkve 16 do 17 dni. Vc
so samo podnevi, razen v posebno jas
nočeh, ko so vozili tudi ponoči. Les (z i
mo najdaljših in najdebelejših tramovi
iztovarjali dva do tri dni. Da so dra\
splavi izvažali dosti več lesa ko savinjsk
bilo že povedano. Na tem mestu naj b'
dopolnjeno še s podatkom, da je pel
1936 in 1938 po Dravi 1052 oziroma 1
splavov.
Nevarnosti na vožnji so bile pri dravs
in savinjskih splavarjih podobne. Jedi:
so dravski splavarji na vodi ne le po pr
vanjih ohranjenega ustnega izročila v z\
nji Savinjski dolini in Zadretju, temveč
di po pisanih (tiskanih) virih slabše ka
savinjski. Prav tako je v obeh vrstah pi
vanj sporočeno, da je bil pri dravskih s
varjih nekaj slabši zaslužek kakor pri
vinjskib-__
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
PREVOZI SO
NEZNOSNI
Krajam Prevoija, ki se vo-
zijo z avtobusom iz Kozjega
v Celje ob 5. uri in 30 minut,
se pritožujemo zaradi nezno-
snega prevoza. Zahteva po
ureditvi perečega problema
je bila zastavljena na pro-
gramski konferenci SZDL in
na svetu KS Prevorje. Zahte-
vamo, da se na progi doda še
avtobus iz Lesičnega, ker že
na tej postaji potniki težko
pridejo na avtobus. Veliko
delavcev je moralo preiti na
nov delovni čas, prevoz pa se
ni uredil. Posebno pozimi je
nevarnost nesreče zaradi
prenatrpanega avtobusa in
poledenele ceste, velika.
Pričakujemo, da bo Izlet-
nik Celje našo zahtevo upo-
števal in uredil soliden pre-
voz, saj zanj plačujemo prav
tako kot tisti, ki tak prevoz
imajo.
SILVESTER JEVSNIK
Prevorje
TO NI VEČ
VOŽNJA
Naj vam opišem današnjo
pot v službo v Celje iz Nove
vasi pri Šentjurju (9. 12. 82).
Kot vsako jutro ob 6.15 od-
hajam iz Nove vasi z avtobu-
som Slivnica-Celje (šoferka
Slivničanka, sprevodnik tu-
di). Ko smo vstopili, se je av-
tobus z odprtimi vrati že pri-
čel premikati in najmanj 10
ljudi je še bilo na postaji, ko
sem kot zadnja vstopila. Za
menoj je to skušal še dijak,
pa so se vrata zaprla in je
dijak Koželj padel po tleh
pod avtobus, da so ga vlekli
ven, ker je avtobus že vozil.
Zavpila sem, ustavite, saj je
padel, pa me je sprevodnik
nadrl, češ, da ni važno, da je
ljudi dovolj gor in da je samo
on važen na avtobusu in nih-
če drug. Na postaji so ostali
šolarji, tudi moja hčerka. V
Štorah je vstopila žena v čr-
nini, pa so ji z vrati priprli
roko, da je zavpila, naj še en-
krat odpro vrata, da dobi ro-
ko ven. Sprevodnik ni hotel
dati šoferki signala in se je
drl na potnico, zakaj vstopa,
dokler se ni končno osvestila
in ga nadrla. Tudi meni se je
že zgodilo, da me je vrglo po
tleh pri izstopu, vendar se je
k sreči izteklo brez bolniške
a s težkimi nogami in glavo
še tedne po nesreči.
Sprašujem, ali se vozimo
za šalo sem in tja? Si zasluži-
mo takšnih Izletnikovih sto-
ritev, tako nekulturnega ob-
našanja? Smo ljudje in ne ži-
vina, kot dostikrat izpade!
Sprevodnik zasluži disci-
plinski postopek, grajo pa
tudi voznica, saj je vozila pri
odprtih vratih.
Predlagam, da za to progo
dobi Izletnik še kakšnega lo-
kalca brez sprevodnika. Av-
tobus naj bi sprejemal le de-
lavce, ki hitijo v službo, šo-
larje in dijake pa naj pobere
avtobus ob 6.30, ki gre zdaj
po navadi mimo in se nanj
nihče ne more zanesti. Mor-
da bi kazalo tudi šentjurske-
ga lokalca podaljšati ob tem
času za postajo ali dve.
Prosim, ukrepajte pri
Izletniku, ne čakajte na ne-
srečo, saj jih je že tako pre-
več.
ZINICA GRACNER,
Nova vas
UREDNIŠTVO:
Dve pritožbi in kopica
predlogov ter kritik, na ka-
tere bi Izletnik moral čim-
prej odgovoriti. Zavedamo
se v celoti, da je zdaj, v času
bencinske krize, v vsesploš-
nem varčevanju, pritisk na
sredstva javnega prevoza
vse močnejši. In tako je tudi
prav, saj je takšen družbeni
interes. Zavedamo pa se tu-
di, da prevoznikom ni lah-
ko. Težave so s številom av-
tobusov, z nadomestnimi
deli, s kadri in tudi s potni-
ki. A vendarle bi se bizone
še kakšna rešitev lahko naš-
la. Posebej na progah mest-
nega prometa in na progah
na Kozjansko, kjer je težav
največ. Prosimo za pojasni-
la, odgovore in predvsem
rešitve.
STABILIZACIJA
PO ŠENTJURSKO
Na pismo, objavljeno v NT
št. 48 pod gornjim naslovom
se oglašamo tudi krajani Pla-
nine pri Sevnici.
Ne moremo razumeti, ka-
ko je skupščina občine Šent-
jur pri ukinitvi matičnih ura-
dov o tem glasovala prej,
preden je bilo o tem izrečeno
mnenje na posameznih ob-
močjih občine oz. v vseh kra-
jevnih skupnostih.
SZDL na Planini je skMca-
la zbor Itrajanov 6. 9. 82 ob
18. uri. Ob polnoštevilni ude-
ležbi krajanov in ob navzoč-
nosti predstavnikov skup-
ščine občine, se je razvila
žolčna razprava ob obrazloži-
tvi, da se matični urad na
Planini ukine. Veliko je bUo
opozoril, da je ta ukrep z ozi-
rom na oddaljenost kraja od
sedeža občine, neizvedljiv.
Vse naše besede in obrazlo-
žitve pa so naletele na gluha
ušesa, češ da je stabilizacija
in da je ukrep nujen. Krajani
so prisotne tovariše iz Šent-
jurja opozarjali, da je še na
sedežu občine mnogo neiz-
koriščenih rezerv, a vse je bi-
lo bob ob steno. Končno se
je le oglasil naš delegat, ki je
bil dopoldan na seji zbora
krajevnih skupnosti ter ra-
zložil, da je skupščina dopol-
dan odlok o ukinitvi krajev-
nih uradov na območju obči-
ne Šentjur, že pred našim
zborom torej, sprejela.
Opozorili smo jih, da je
Planina oddaljena od sredi-
šča 25 km, da so slabe pro-
metne zveze in da z zamišlje-
nimi »stabilizacijskimi«
ukrepi izsiljujejo. Sprašuje-
mo se, kako je mogoče, da je
bil krajevni urad na Planini
potreben 38 let, zdaj pa ni
več, kljub temu, da bi se dalo
še marsikje obnašati bolj sta-
bilizacijsko, da bi oddaljeni
krajani ne bili časovno in fi-
nančno tohko prizadeti.
J. S., Planina
UREDNIŠTVO:
Očitno je problem z ukini-
tvijo krajevnih uradov sil-
no pereč. Zdaj je očitno tu-
di, da sama odločitev skup-
ščine ni bila povsem v redu
(sklep pred zborom kraja-
nov, zakaj torej sploh zbor -
za fasado?). Zato ponovno
prosimo predstavnike
skupščine občine in njenega
izvršnega sveta, da na dva-
krat zastavljena vprašanja
v tej rubriki odgovorijo hi-
tro in odgovorno.
TU IN TAM PO
CELJU
GOLOBI so v Celju velika
nadloga in škodljivi so. Po-
sebna škoda nastane lastni-
kom hiš tam, kjer se te živah
zadržujejo v žlebovih in jih
tu z iztrebki že v nekaj te-
dnih napolnijo. Ko dežuje,
deževnica ne more odtekati
po žlebu in tako moči fasado.
Hišni lastniki in sveti morajo
oskrbeti izpraznitev žlebov,
kar je povezano z velikimi
stroški, še več pa stane čišče-
nje fasad.
Za stanje so krivi občani,
ki krmijo, skoraj dnevno, go-
lobe pred hišami, najbolj pa
je prizadet stari del mesta.
Obstaja občinski odlok, da
je prepovedano krmljenje
golobov pred hišami v mestu
in na javnih prostorih. Za
krmljenje je odrejen pose-
ben prostor v mestnem par-
ku in ljubitelji golobov naj se
pač tja potrudijo s krmo. Ob-
činska straža pa naj poskrbi,
da se upošteva odlok, ki do-
loča tudi kazni za kršilce.
CONO ZA PEŠCE, ah ka-
kor je nepravilno napisano
na velikem prometnem zna-
ku ob koncu parkirišča za
gostiščem Ojstrica - »za pe-
šce«, ne upoštevajo kolesarji
in motoristi, temveč brezob-
zirno in naravnost nagajivo
vozijo po asfaltnem pločniku
v smeri proti Jurčičevi ulici.
Na prometnem znaku je tudi
razvidno, da je v bližini vrtec
oziroma šola. Odkar so huli-
gani odstranili na koncu peš-
poti kamen, vozijo tod tudi
avtomobili. Tu ima občinska
straža dovolj dela za red in
varnost.
ULICNA RAZSVETLJA-
VA v Jurčičevi ulici je bila
napeljana lani in na koncu
napeljave so delavci pri viso-
kem drogu na zelenici ob
Malgajevi ulici pustili velik
kos kabla (o tem smo že pisa-
li pomladi), s katerim se zdaj
igrajo otroci. Zakaj se že toli-
ko časa ta kabel ne odstrani,
je nerazumljivo.
Dr. ERVIN MEJAK
POPAČEN ZAPIS
IZ PODSREDE?
To, kar ste storili z mojim
zapisom iz Podsrede, pa pre-
sega že vse meje novinarske-
ga obnašanja! Zapis je tako
popravljen, da sedaj govori
pri posameznih stavkih ne-
resnico.
Krajevni skupnosti Boris
Kidrič iz Maribora in Pod-
sreda sta pobrateni že od leta
1980. Mariborska krajevna
skupnost je že sklenila, da
bo prispevala solidarnostna
sredstva (20.000 din) Podsre-
di, v začetku novembra pa so
mariborske občine sklenile,
da gredo v slovenski družbe-
ni dogovor o sodelovanju s
solidarnostnimi sredstvi za
odpravo posledic škode ob
toči. Torej gre za vsebinsko
povsem nekaj drugega, šir-
šega, ne pa tako, kot ste mi
zmrcvarili in skuhali v vaši
redakciji. Zahtevam popra-
vek!
MILAN ŠTANCER
UREDNIŠTVO:
Zagotavljamo vam, da ni-
kakor nismo želeli ne zmr-
cvariti in tudi ničesar sku-
hati s skrajšanjem vašega
članka, ki je bil objavljen v
Novem tedniku. Nasprotno,
hvaležni smo vam bili za
poslano poročilo o proslavi
krajevnega praznika v Pod-
sredi, saj nam je prispevek
slehernega sodelavca nadv-
se dragocen. A vse kaže, da
si moramo krivdo za prispe-
vek, kakršen je bil objav-
ljen, malce razdeliti. Kajti
zdi se, da ste v vašem pri-
spevku premalo natančno
opredelili odnose in sodelo-
vanje med obema pobrate-
nima krajevnima skupnost-
ma. Takole ste dobesedno
zapisali:
»Podsredčani se povezujejo
navzven, saj so pobrateni z
mariborsko krajevno skup-
nostjo Boris Kidrič in to so-
delovanje že daje prve do-
sežke. Mariborčani so se
vključili v solidarnostno
sodelovanje s sredstvi ob le-
tošnji katastrofi, ko sta toča
in neurje napravila veliko
škode - mariborske občine
so že sklenile, da se vključi-
jo v družbeni dogovor o so-
delovanju s solidarnostni-
mi sredstvi za prizadeto po-
dročje Kozjanskega. Obe
krajevni skupnosti sta pred
obdobjem načrtnejšega po-
bratenega sodelovanja, ko
pripravljata poseben druž-
beni dogovor. Ne gre prezre-
ti, da se mariborsko združe-
no delo že vključuje v njiho-
vo sodelovanje na dveh
kmetijah. Nedavno prazno-
vanje je imelo tudi svoj de-
lovni značaj, ki precej obeta
v prihodnjem obdobju.«
Upamo, da smo nejasnosti
razčistili. In hvaležni vam
bomo, če se boste iz Podsre-
de ali od drugod še kaj ogla-
sili.
BRUCOVANJE V
ZREČAH
v petek, 10. decembra, so
imeli konjiški študentje bru-
covanje v hotelu Dobrava v
Zrečah. Imeli so v najemu
del prostorov, a so kljub te-
mu zelo nevljudno napadali
ostale hotelske goste. Med
ostalimi tudi naše omizje, ki
je bilo rezervirano in nam
kljub vstopnicam za bruco-
vanje niso dali miru in poši-
ljali svoje »delegate«. Šele
zaradi reakcije natakarice so
se umirili. Zal nam je, da so
med njimi tudi bodoči turi-
stični delavci, ki se niso po-
kazali v lepi luči. Še bolj pa
boli nezaupanje, ki so ga po-
kazali s svojim ravnanjem.
JOŽICA KOKOT
KEK, Logatec
UREDNIŠTVO:
Žal tudi iz vašega pisma
nismo razbrali, kaj so poče-
li študenti v hotelu Dobra-
va. Vemo le to, da so štu-
dentska brucovanja vselej
razposajena in da pijače na
njih ne manjka. Zato le oči-
tek, da je brucovanje v
skupnih, namesto posebnih
prostorih, kamor bržkone
bolj sodi.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. ure do 12. ure,
ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure, ob pmiedeljkih
pa je zaprt za obiskovalce. Ogledate si lahko stalno muzej-
sko zbirko.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je
samo še danes odprta razstava z naslovom Strokovno sin-
dikalno časopisje od konca 19. stoletja do izida Di^avske
enotnosti. S to razstavo pa bodo za letošnje leto tudi zak-
ljučili občasne razstave različnih ustavaijalcev.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 26.
decembra ob 10. uri za matinejsko predstavo jugoslovan-
ski mladinski film Zadnja dirka, popoldan 17. in zvečer
ob 19.30 uri pa bo na sporedu ameriški pAistolovski film
Dirka Canonball.
GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva na Tomšičevem trgu v
Celju je v teh dneh odprta prodajna razstava akademske
slikarke Jane Vizjakove in akademske kiparke Alenke
Smrdu. Razstava bo odprta do konca meseca.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA
v osrednji stavbi knjižnice Edvarda Kardelja na Muzej-
skem trgu je odprta razstava z naslovom »Ivo Andrič
1892-1975«. Razstava bo odprta do 24. januarja 1983 vsak
dan v času, ko knjižnica posluje za bralce.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
v avli Razvojnega centra je odprta razstava slik člana
Društva likovnih amaterjev Staneta Petroviča. Razstava
bo odprta do 5. januarja prihodnjega leta.
ŠPORTNA DVORANA ŽALEC
v športni dvorani v Žalcu bo danes ob 19.30 uri novo-
letni koncert, na katerem bosta revijsko glasbo in Varšav-
ski koncert izvajala Celjski plesni orkester Žabe in Celjski
godalni orkester.
DVORANA NARODNEGA DOMA
V dvorani Narodnega doma bo novoletni koncert Celj-
skega plesnega orkestra Žabe in Celjskega godalnega or-
kestra v ponedeljek, 27. decembra ob 19.30 uri. Tudi celj-
skemu občinstvu se bodo predstavili z revijsko glasbo in
Varšavskim koncertom.
KINO ŠMARJE
četrtek, 23. 12. ob 19. uri: ameriška drama - Rudarjeva
hči.
Petek, 24. 12. ob 19. uri: ameriška komedija - Od Atlan-
tika do Pacifika.
Sobota, 25. 12. ob 19. uri in nedelja, 26. 12. ob 18. uri:
ameriški akcijski film - Ulice nasilja.
Sreda, 29. 12. ob 19. uri: angleška ljubezenska drama -
Ženska francoskega poročnika. ■
KULTURNI DOM ŠMARJE
v dvorani Kulturnega doma v Šmarju bo v torek, 28.
decembra ob 19. uri novoletni koncert New Swing Quar-
teta.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
-Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode-
lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turi-
stičnim društvom iz Rogaške Slatine razstavo z naslovom
Kulturna dediščina, na kateri se predstavljajo člani druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA
Knjižnica v Rogaški Slatini, Zdraviliški trg 5 posluje od
1. decembra ob ponedeljkih od 10. do 15. ure in ob petkih
od 15. do 18. ure. V teh dneh vpisujejo tudi nove člane.
LIKOVNI SALON CELJE
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slik aka-
demskega slikarja Franca Mesarica. Razstava bo odprta do
5. januarja.
KINEMATOGRAFI V CELJU
KINO UNION: Od 23. do 26. decembra ameriški pusto-
lovski fibn Ledeni pekel, od 27. 12. do 3. 1. ameriška drama
- Rdeči.
METROPOL: Do 26. 12. švedski erotični film Poročno
potovanje na švedski način, od 27. 12. do 3. 1. italijanski
erotični film Raj za kamionarje.
MATINEJA v kinu METROPOL, 25. 12. ob 10. uri -
ameriška grozljivka Roj morilcev.
DOM: Od 23. do 26. 12. ameriški mladinski film Zaklad
Metacumbe, od 27. do 29. 12. ameriška grozljivka Roj
morilcev.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 23. dec. ob 13.: Peter Shaffer: AMADEUS. Zak-
ljučna predstava.
Petek, 24. dec. ob 10.30 in 12.: Milan Dekleva: ZGODBA
O MAGNETNEM DECKU. Gostovanje v Radečah.
Sobota, 25. 12. ob 19.: Peter Shaffer: AMADEUS. Izven.
Ponedeljek, 27. 12. ob 9. in 10.30: Milan Dekleva:
ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. Zaključeni pred-
stavi za osnovne šole.
Četrtek, 30. 12. ob 8.30. 10. in 12.30 uri: Milan Dekleva:
ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. Gostovanje v
Šmarju.
ZAVOD ŠRC GOLOVEC
V dvorani SRC Golovec bo od jutri, 24. decembra do
nedelje, 26. decembra sejem rabljene smučarske opreme,
od petka do nedelje pa bo tudi ekipno državno prvenstvo
za moške in ženske v plavanju.
V nedeljo, 26. decembra od 17. do 22. bo Veliki disco za
mlade s finalnim izborom Naj disco plesalca 82 in gosti
večera.
Od nedelje do torka pa bodo v dvorani Golovca priredi-
tve DEDKA MRAZA za otroke in odrasle.
DAN JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
VARČEVALNI UKREPI, VENDil NA
ROVAŠ BORBENE PRIPRAVUEN.
Človek je bil in ostane osnovni dejavnik našega odpora, zato mora biti tudi odnos do njega pravilen,
moramo ga vzpodbujati, da bo opravil svoje naloge. (TITO)
Dan Jugoslovanske ljudske armade, 22. december, je prerasel v vsejugoslovan-
ski praznik. Skupaj s pripadniki armade ga praznuje vsa naša družba, vsi
delovni ljudje naše socialistične samoupravne družbe. To se je potrdilo tudi v
preteklih dneh, ko so v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih
pri slovestnostih ob tem prazniku sodelovali delovni ljudje in občani, družbeno-
politične organizacije in skupnosti. To hkrati dokazuje vseljudski značaj naših
oboroženih sil, ki se je izoblikoval v NOB in socialistični revoluciji in* se
poglablja v povojnem obdobju naše domovine.
Sedanja težka gospodarska situacija ni
zaobšla armade. Potrebno bo poiskati vse
notranje rezerve in privarčevati nekaj sred-
stev, seveda pa nikakor ne na rovaš borbene
pripravljenosti naših oboroženih sil, kar je v
tej zaostreni mednarodni situaciji še kako
pomembno.
In kako je v Celju?
»Ce kdo, potem v JLA dosledno upošteva-
mo stabilizacijske ukrepe,« pravi Ratko Cvi-
janovič, »sicer pa smo to tudi v naši garniziji
že večkrat dokazali. Letos smo na primer
sami zgradili vrsto objektov, ki so nujno po-
trebni za naše delo. S tem smo prihranili
približno 26 milijonov dinaijev.«
Celjska garnizija je letos dobila nov športni
poligon. Katerega vrednost je približno 20
milijonov dinarjev. Ker so večino dela opra-
vili vojaki v prostem času - največ inženirci -
so za igrišča odšteli samo pet milijonov di-
narjev.
Sami so preuredili tudi podstrešje vojašni-
ce, ki je bilo prej neizkoriščeno, sedaj pa so
tam velike in sodobno opremljene učilnice,
prepotrebne za vojaško usposabljanje. V
preurejenih prostorih so uredili tudi spomin-
sko sobo Slandrove brigade, katere tradicijo
nadaljuje enota v Celju.
Vsa obrtniška dela so opravili vojaki sami
v prostem času in nekateri so se pri tem
naučili tudi novih obrti. Tako je na primer
Ivan Trajkovič, po poklicu pravnik, polagal
parket.
»Že doma sem se poskusil pri tem delu,« je
povedal, »tako da mi ni bilo težko in sem se
temu zahtevnemu delu hitro privadil. Potru-
dili pa smo se, da je bilo delo res dobro
opravljeno.«
Vitomir Trišič je po pokUcu ruaarski te-
hnik, pri adaptaciji podstrešja pa se je lotil
pečarskih del.
»Pravzaprav to niti ni težko delo. Kar do-
bro nam je šlo od rok," je ppvedal in s pono-
som pokazal na tla v dolgem hodniku, ki so
jih obložili s klinker ploščicami.
Zahtevnega dela pri električnih instalaci-
jah se je lotil Laslo Eperješi, ki je v civilstvu
električar, pa tudi dober atlet.
»Seveda so bile težave pri napeljevanju
električnih žic. Tokrat še nekoliko večje, ker
sem dela prevzel od predhodnika, ki je odslu-
žil vojaški rok in odšel domov. Toda uspelo
mi je, da sem uredil to zmedo žic in sedaj
deluje vse tako, kot mora,« se je pohvalil.
Poleg adaptacije podstrešja so fantje, ki
služijo vojaški rok v Celju, uredili tudi so-
dobno strelišče z.a streljanje z zračno puško
in pa hlev za svinje v Žepini.
V objektu, ki je vi'eden približno 10 milijo-
nov dinarjev (zgradili pa so ga za 1,8 milijo-
nov dinarjev), je prostora za 120 svinj, trenut-
no pa jih redijo 116.
»Tudi na ta način iščemo notranje rezer-
ve,« je povedal Ratko Cvijanovič. »Ker pa se
bomo lahko poslej sami oskrbovali s svinj-
skim mesom, ne bomo obremenjevali trga.«
Računajo, da bi lahko v Zepini priredili 12
do 15 ton svinjskega mesa na leto, sami pa
nameravajo pridelati tudi krmo. Tako so na
primer že lani v okviru zelenega plana pride-
lali 20 ton koruze, za prihodnje leto pa načr-
tujejo še večji pridelek.
Za farmo v Zepini trenutno skrbita vojaka
Ivan Ivezič iz Nove Gradiške in Srečko Tu-
šek iz Ljutomera, ki sta dovolj znanja in izku-
šenj za takšno delo prinesla že od doma, kjer
prav tako redijo svinje.
»Doma priredimo kakšnih deset svinj
leto,« je pojasnil Ivan Ivezič. »To tukaj p
seveda precej večja farma. Vendar pa je
dobno urejena, tako da lahko s Srečkom\
težav opraviva vsa potrebna dela. Sicer
oba rada delava na farmi.«
Po načrtu naj bi še povečali prirejo mes|
okviru zelenega plana pa načrtujejo tudi^
ji pridelek zelenjave. Tako se bodo lahh
precejšnji meri sami oskrbovcili s hrana
poskrbeli tudi za priboljške na vojaškem
dilniku. Po tej plati je že sedaj dobro po^
Ijeno za vojake. To pove tudi podatek, d
kuhinja v celjski garniziji letos zasedla ti
mesto v ocenjevanju vseh kuhinj v JLA.
V vojaškem pogledu oziroma krepitvi 1
bene pripravljenosti, bo največja pridob
celjske garnizije novo strelišče, ki ga gra
v Zagrebu. Modernega strelišča pa si dj
ni mogoče zamisliti brez kompleta oprenc
pehotna strelišča (KOPS). Celjani so si
tako opremo dobili, vendar je bila pokva
na. Popravila so se lotili starešina Rad«
Božič in vojaki Nenad Roter.diplomil
elektroinženir iz Zagreba, Jan Koza, prai
ko elektro inženir iz Bačkega Petrovca
avtomehanik Dragol jub Ubavič iz Kruše
KOPS so popravili s približno deset
manjšimi stroški, kot bi jim jih zaračun
delovni organizaciji, kjer te naprave proi
jajo. Opremo pa bodo kmalu že lahko zal
montirati na strelišču.
Podobnih, a po obsegu manjših prime
varčnega odnosa do družbenih sredstev.i
menjenih za JLA, bi lahko še našteli v ce(i
garniziji. Ob tem pa starešine na vsakem!
raku poudarjajo, da to varčevanje v nobeif
primeru ne okrni vojaškega in idejnopol-
nega usposabljanja vojakov in njihovjejj
bene pripravljenosti. '
Jugoslovanska ljudska armada je ved
tudi pomagala ljudem pri izgradnji objeki
družbenega standarda kot tudi pri odpravi
Tudi svinjsko farmo v Žepini so zgradili vojaki sami. Za 116 svinj pa skrbita Srečko
Tušek in Ivan Ivezič (na sliki).
KAROLI SOMORU, Ada,
Vojvodina: V Celju sem ne-
kaj več kot dva meseca. Prej
sem slišal, da je to industrij-
sko mesto z razvito kulturo.
Ko sem prišel, sem ugotovil,
da je res tako. Mesto je čisto,
lepo, ljudje so prijazni, naši
stiki z njimi pa dobri. Manj-
ka mi sami zabavnih priredi-
tev in glasba v kavarnah. Si-
cer pa s Celjani nimamo sti-
kov samo na kulturnem po-
dročju. Če kaj potrebujemo,
nam vedno priskočijo na po-
moč.
IVAN RAJKOVIČ, Beo-
grad, Srbija: V Celju sem že
več iiot sedem mesecev. Po
opravljenem usposabljanju
sem prešel v gradbeno elii-
po. Uredili smo učilnice na
podstrešju vojašnice. Mi-
slim, da smo opravili veliko
delo in zagotovili bodočim
vojakom v Celju boljše pogo-
je za delo. Po zaslugi starešin
in vojakov smo dela opravili
v rekordnem času. Strokov-
njaki iz gradbenih podjetij,
ki so si prostore ogledali, so
bili zadovoljni s kvaliteto
opravljenih del.
FRANCE TRDAN, Dole
nja vas pri Ribnici, Sloveni'
ja: Prej sem služil vojaški
rok v Dalmaciji. Seveda seK^
bil vesel, ko sem. prišel v
Ije, saj je občutek le nekolik^
drugačen, če služiš bliže do-
mu. Bil sem tudi vesel, tet
sem tu naletel na dobro sre-
dino in na razumevanje sta-
rešin. Naša inženirska enot^
dobro sodeluje z občant f^'
ko smo pc^leti gradili vodo-
vod v Sevnici, cesto pri M
in še druge objekte. PovsO^
smo dela opravili v rekor-
dnem času.
Dan JLA - VRuduje bila 21. decem-
bra 1941 ustanovljena I. proletarska
narodnoosvobodilna udarna brigada,
prva regularna enota nove revolucio-
narne vojske narodov Jugoslavije.
Datum njenega prvega boja - 22. de-
cember - pa je razglašen za dan ar-
made.
Prva proletarska brigada je imela
štab, pet bataljonov, bataljon pa 3 do
4 čete. V njenem sestavu so bile tudi
spremljajoče čete z minometi in mi-
traljezi, kurirski vod, intendanca in
saniteta, tako da je brigada štela pri-
bližno 1.000 borcev.
Kasneje je bilo ustanovljenih še
več brigad; ob koncu vojne jih je bilo
v sestaiii NOV J 231. Naziva »prole-
tarska« in »udarna« pa so dobile bri-
gade, ki so se najbolj izkazale v boju
proti sovražniku. Naziv »udarna^ je
dobila tudi brigada Slavka Šlandra.
nju posledic elementarnih nesreč. Tako je že
vrsto let tudi v Celju, največkrat pa se je
izkazala inženirska enota.
Ta enota je letos v okviru usposabljanja
zgradila športni poligon za celjsko garnizijo
in poligon za vojaško gimnazijo v Ljubljani.
Zgradili pa so tudi most v Škofji vasi (vre-
dnost milijon dinarjev, cesto v Zgornjem Ku-
reščaku in napeljali vodovod v sevniški do-
lini.
V prihodnjem letu, načrtujejo, bodo zgra-
dili več objektov v celjski občini, in sicer
cesto v Pečovniku in eden ali dva mostova.
Vojaki iz celjske garnizije pa so letos prisko-
čili na pomoč tudi, ko je zagorela Hmezadova
farma in so vojaki preprečili še večjo škodo.
?.al, pravijo, pa je v Celju premalo akcij, še
posebej takih ob sobotah in nedeljah, ko bi
lahko skupaj z občani veliko naredili in do-
prinesli k večjemu družbenemu standardu.
Ob vseh številnih obveznostih in aktivno-
stih v prostem času pa še vedno ostane do-
volj časa za kulturno udejstvovanje vojakov
in sodelovanje na tem področju z drugimi
občani. Vojaki so redni gostje na številnih
kulturnih prireditvah, imajo pa tudi svoj or-
kester, ki vsak dan dobiva številne ponudbe
za nastope v šolah, delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih. Pomembno vlogo v
kulturno umetniškem udejstvovanju in po-
vezovanju garnizije z občani ima tudi Dom
JLA v Celju.
V garniziji redno izdajajo tudi svoj bilten. S
pomočjo celjskega Muzeja revolucije pa so v
prenovljenih prostorih na podstrešju uredili
spominsko sobo Slandrove brigade, ki bo
odprta tudi za šolarje in druge občane.
»Želimo, da bi bilo naše sodelovanje z ob-
čani še naprej tako uspešno,« je poudaril
Ratko Cvijanovič,»hkrati pa si prizadeva-
mo, da bi bila naša vojašnica čimbolj od-
prta.«
SREČKO SROT
Vojaki iz celjske enote nadaljujejo
tradicije VI. SNOUB (Slovenske na-
rodnoosvobodilne udarne brigade)
Slavko Šlander, kije bila ustanovlje-
na 6. avgusta 1943 nad vasjo Gaber je
na Špiku. Sestavili so jo iz Kamni-
škega, Zasavskega in Savinjskega
bataljona.
Brigada se je pogumno bojevala v
kamniškem, litijskem in zasavskem
okrožju, na Dolenjskem je delovala
ob kapitulaciji Italije in jeseni 1944,
na Koroškem pa januarja 1944 in ob
zaključnih bojih maja 1945.
Za borce Slandrove brigade sta bili
najbolj težavni obe zimi 1943/44 in
1944/45 ter jesen leta 1944, ko se je
brigada bojevala na Dolenjskem.
Največje uspehe pa so dosegli ob ka-
pitulaciji Italije in kasneje v bojih v
Zgornji Savinjski dolini, koso uniči-
li več sovražnikovih postojank in pri-
pomogli k nastanku osvobojenega
ozemlja.
Poleg tega, da so uničili več posto-
jank, so imeli borci Slandrove briga-
de velike uspehe pri postavljanju za-
sed in sabotažnih akcij, največ ob ce-
sti Celje-Domžale in ob zasavski že-
lezniški progi.
Med pomembnimi nalogami briga-
de je bila tudi mobilizacija, pri čemer
je med vsemi enotami IV. operativce
cone dosegla največje uspehe. S svo-
jimi borci je okrepila Koroško in
Kozjansko četo. Pohorski odred, bri-
gado Miloša Zidanška in III. brigado
VDV (vojske državne varnosti). Njen
prvi komandant je bil narodni heroj
Janko Sekirnik-Simon.
Na podstrešju vojašnice, ki je bilo doslej neizkoriščeno, so vojaki sami uredili sodobno
opremljene učilnice, nujno potrebno za vojaško in idejnopolitično izpopolnjevanje.
HRVOJE TOMAS, Mo-
star, Bosna in Hercegovina:
Sem predsednik naše osnov-
ne organizacije ZSM, tako
Sem se tudi takoj vključil v
Večino aktivnosti v garnizo-
nu: kulturno zabavno življe-
nje, pevski zbor, literarno
'fekcijo. Tovariši, ki so tu že
dlje časa, so me lepo sprejeli,
tako da sem se tiitro znašel
{n vključil v delo. Mislim, da
h sodelovanje med vojaki in
niladimi v Celju zelo dobro.
Pečino kulturnih prireditev
pripravimo skupaj, kar pri-
pomore k zbliževanju voja-
kov in mladih.
VITOMIR TRIŠIČ, Živi-
nice, Bosna in Hercegovina:
V Celju sem že dlje časa in
moram povedati, da sem po-
polnoma zadovoljen, saj je tu
zelo raz\'ito družabno življe-
nje. Sicer pa sem zelo pono-
sen, da sem dobro opravil
usposabljanje. Potem so me
premestili v delovno enoto,
pomagal pa sem pri adapta-
ciji podstrešja. Mislim, da
smo opravili veliko in za-
htevno delo.
VLADO LOVREČIČ, Osi-
jek, Hrvatska: Čim sem sli-
šal, da grem služit vojaški
rok v Celje, sem bil zadovo-
ljen. Mesto je lepo, všeč pa
mi je tudi v vojašnici. Lepo
so nas sprejeli ob prihodu,
pa tudi sicer je odnos stare-
šin do nas vojakov zelo do-
ber Je pa dobro, da človek
včasih menja sredino in oko-
lje. Tako se seznaniš tudi z
običaji drugih narodov.
HUMANA AKCIJA VOJAKOV
NITI PRIJATEUSTVA
Preseljevanje v Domu upokojencev v Polzeli je uspelo le
s tovariško pomočjo
VSE ZA VSE, VSI ZA VSE, VSE ŽIVIJENJE V ENEM, V
SLEHERNEM VSE ŽIVLJENJE! IN SLEHERNI ZA VSE
ŽIVIJENJE! (MAKSIM GORKI)
Slovenci menda slovimo
po tem, da smo že v daljni
preteklosti lepo skrbeli za
najstarejše med nami. Ven-
dar se v razvoju, kot drugod
po svetu, nismo ubranili sla-
bostim, ki jih je navrglo so-
dobno življenje. Družina je
majhna in vsak njen član po
svoje zaposlen, tako da za
onemoglega starostnika po-
večini nima kdo skrbeti, zla-
sti, če je odvisen od tuje po-
moči. Potem ostaja edini
izhod, da pristane v domu za
ostarele.
Zadnje čase se je v celjski
regiji mnogim modernim
ustanovam, ki skrbe za naj-
starejšo populacijo ljudi, pri-
družil tudi dom upokojen-
cev na Polzeli.
Na gričku, nad naseljem
Polzela je graščina - tristo let
stara gosposka gospodična,
zaenkrat odslužila svojemu
namenu. Poleg nje so zgradi-
li moderne depandanse, zad-
njo oktobra meseca - nego-
valni oddelek za nepokretne
oskrbovance, ki jih je v do-
mu kar dve tretjini. Ostala
tretjina so pokretni starost-
niki, nekateri med njimi za
svoje veselje še pomagajo pri
delu.
Novi, moderni prostori z
najsodobnejšim standardom
so prilagojeni za starejše lju-
di. Investicija ni bila poceni,
devet milijard za 4.500 m^
prostora, za kapaciteto 160
postelj in dodatnih prosto-
rov. Družbena skrb tu ni za-
tajila, odzvala se je na klice
tistih, ki so pri svojem delu
običajno najbolj tihi - social-
nih delavcev. In če jih z od-
ločno roko vodi socialna de-
lavka, ki je hkrati tudi direk-
torica doma MARTINA
JURJEVEC, potem so rezul-
tati tu.
Ko je bila najnovejša de-
pandansa oktobra letos do->
grajena, je obstajala ena sa-
ma skrb - kako naj kolektiv,
ki ga povečini sestavljajo
ženske, preseli osemdeset
nepokretnih ljudi, ki so vaje-
ni starega okolja?
NESEBIČNA POMOČ
KREPKIH MLADIH
FANTOV - VOJAKOV
Ideja, po tolikerih razmiš-
ljanjih, kdo bi jim priskočil
na pomoč, je prišla od njiho-
vega hišnega zdravnika.
Energična direktorica jo je
takoj realizirala in naletela
na odmev, na tako hiter, da
ga ni niti pričakovala. Po po-
moč se je obrnila na celjsko
vojašnico, s prošnjo, če bi
jim pri selitvi pomagali nji-
hovi fantje.
Tako se je skupina voja-
kov, ki služijo vojaški rok v
kasarni Jožeta Muniha-Raj-
ka v Celju, dvakrat podala na
pot v Polzelo. Prva - sestav-
ljena iz desetih vojakov, je
razvažala opremo, preselje-
vala, kuhinjo, skladišče. Tej
je sledila druga z odgovor-
nejšo nalogo - preseljevati
ljudi, nemočne, nepokretne,
prepuščene samemu sebi in
tuji pomoči. Vsi, ki so pri
tem sodelovali, so morali po-
gledati preko plotov, ki jih
čuvamo pred sabo ljudje v
dejavnih letih, ko še nismo
okusili grenkih plodov ne-
bogljene starosti. Zato ni šlo
brez stresov tudi pri mladih
bolničarjih, ki jih je vodil nji-
hov starešina dr. LJUBO-
MIR LUKOVAC.
V razgovoru nam je dejal:
»Pri delu nas ni vodila samo
borbenost in politična mora-
la v naši armadi, ampak tudi
humani princip, ki ga poraja
solidarnost. V tem primeru
je bila to solidarnost z druž-
bo, v kateri živimo, združena
s strokovno vajo. Občutili
smo izredno zadovoljstvo ob
misli, da so se spomnili na
nas, v 'trenutkih, ko jim je
bilo najtežje. Zahvala za delo
pa so nam bile hvaležne,
solzne oči nepokretnih ljudi.
Se zdaj nam je toplo pri
srcu.«
Na mračne prostore gra-
ščine, ki je bila veliko manj
udobna za bivanje, so b^li
oskrbovanci navezani. Zato
je bilo za vsakega posebej
preseljevanje svojevrsten
šok.
»V tem času, v tednu dni,
dokler se nismo uredili, ni
bilo samo naključje, da nam
je šest oskrbovancev umrlo,
več pa je bilo tudi kapi in
ostalih bolezni,« nam je ve-
dela povedati glavna sestra
HERTA NARAKS. Se dolgo
po tem se ljudje niso znašli,
tavali so po prostorih, niso
našli svojih sob zaradi slabe
orientacije, bilo jim je dolg-
čas. In še nekaj časa bo traja-
lo, da se bodo privadili novih
modernih prostorov, ki jim
kljub veliki skrbi še manjka
domačnosti, ki so jo občutili
v nekdanji graščini.
Tudi z oskrbovanci doma
smo se pogovarjali. Povedali
so, da se težko navajajo na
nov dom. A ker jim je tukaj
udobneje, se bodo že priva-
dili. Vsi pa so v en glas s
tresočimi ustnicami in hva-
ležnimi očmi zatrjevali, kako
prijetno jim je bilo, da so jim
v težavah priskočili na po-
moč vojaki, mladi ljudje, za
katere niso mislili, da so tako
odprtih src. Dvigovali so
onemogla telesa, ki so že več
let priklenjena na posteljo,
le-to razdrli, jo prenesli v nov
prostor in izmozgano telo
položili vanjo. Kot mati otro-
ka pred spanjem, preden mu
pove pravljico za lahko noč.
Sanitejci iz celjske vojašni-
ce niso pripovedovali prav-
ljic. Nadaljevali so le tradici-
jo humanosti, solidarnosti in
tovarištva, ki se je tako pol-
no odražala v naši narodno-
osvobodilni vojski. Ko je to-
variš s tovarišem s premrzli-
mi rokami podelil zadnjo
'drobtinico kruha ali pa ga
ure in ure, sam ves onemo-
gel, nosil na hrbtu.
Ozkih src, obdanih z lastno
sebičnostjo, v sedanjem ča-
su, na to večkrat pozablja-
mo. Pa nas na srečo spomni-
jo nanje takšna, morda bo
kdo mislil, majhna dejanja,
kot je bila ta nesebična po-
moč mladih fantov, ki služijo
vojaški rok v celjski vojaš-
nici.
Ni velikih in majhnih stva-
ri na svetu.
Majhne pa so dostikrat
večje.
ZDENKA STOPAR
MARTINA JURJEVEC,
direktorica Doma upokojen-
cev na Polzeli: »Moja skrb,
kako bomo naše varovance
preselili, je bila izredno veli-
ka. Razmišljali smo o vseh
mogočih variantah, a ko so
nam pomoč obljubili v JLA,
sem se oddahnila. Danes lah-
ko trdim, ko je preseljevanje
že za nami, da bi se brez njih
preselili izredno težko. Pri
tem pa ne gre samo za njiho-
vo fizično pomoč, ampak
predvsem moralno. Nimam
besed, da bi se jim za vse, kar
so storili za nas, dovolj zah-
valila. Žal, šele zdaj, ampak
humanost nikoli ne zastara.
VERONIKA KOLEDNIK,
upokojenka: »Kmalu bom v
tem domu štiriindvajset let
in ves čas sem priklenjena
na posteljo. Tako sem se na-
vadila na življenje v graščini,
da tiste sobe pogrešam, ker
nas je bilo v njih več in smo
lahko zato bolj med sabo kle-
petali. Res je tukaj veliko
lepše in upam, da se bom na-
vadila kmalu na novo okolje.
Vojaki, ki so nas selili, pa so
bili prijazni in izredno so se
potrudili. Mi smo težki bol-
niki, zato mislim, da tudi
njim ni bilo lahko. A vse so
naredili z dobro voljo in s
svojimi krepkimi mišicami.«
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
MLEČNA CESTA V TURIZEM IN IZVOZ
MLEKO - DRAGOCENO KOT NAFTA!
Kako Je v resnici z mlekom na Celjskem?
Ker so v zadnjem času tu-
di v nekaterih krajih celj-
ske regije začeli spraševati,
kako je z zagotovitvijo pre-
skrbe s svežim mlekom in
mlečnimi izdelki - pravijo
namreč, da se oskrbljenost
tržišča slabša - smo v celj-
ski mlekarni povprašali,
kako je v resnici s to
oskrbo.
Najbolj vzpodbudno, kar
sta povedala direktor mle-
karne Tone Repni k in vodja
komercialne službe Darko
Suster, je bilo to, da na Celj-
skem konzumnega mleka ne
bo zmanjkalo. Do motenj -
kot pravijo - lahko pride sa-
mo izjemoma, če pride do
okvare ali zastoja iz kakšnih
drugih razlogov. Vendar pa
to ne več, kot dvakrat ali tri-
krat na leto. No, pri tem je
treba upoštevati, še to, da
dnevna prodaja mleka v po-
sameznih trgovinah ni ena-
komerna, kakor se to dogaja
tudi pri kruhu. Pri enaki do-
bavi ga včasih ostane, drugič
pa ga je premalo. Pri tem ne
štejemo sobot, za katere mo-
ra mlekarna zagotoviti dvoj-
ne količine konzumnega
mleka.
Slabše kot s konzumnim
je naše tržišče zadnji čas
oskrbljeno s takozvanim
alpskim mlekom, oziroma
sterilnim mlekom iz Savinj-
ske doline. To mleko za celj-
sko območje pripravljajo v
mlekarnah v Banja Luki in
v Zagrebu. Obe mlekarni
seveda zahtevata ustrezno
količino svežega mleka zad-
nji čas pa se pojavlja tudi
vprašanje stroškov za pri-
pravo tega mleka.
V trinajstih občinah, ki jih
celjska mlekarna zalaga s
svežim   mlekom,   prodajo
povprečno dnevno okrog
.^1.000 litrov konzumnega
mleka. Ta številka je več ali
manj stalna, razlike pa so ob
sobotah in praznikih. Tako
so - na primer - /ja letošnji
praznik republike pripravili
in prodali kar 107.000 litrov
svežega mleka. Takrat je tre-
ba v mlekarni delati dan in
noč, če prihranjene količine
z odkupnega območja ne za-
doščajo, pa si dodatne količi-
ne zagotoviti tudi iz šmar-
skega obrata.
Za proizvodnjo mlečnih iz-
delkov in prodajo mleka
drugam torej celjska mlekar-
na lahko razpolaga le s koli-
činami, ki presegajo potrebe
po konzumnem mleku. Te
količine pa so od meseca do
meseca zelo različne. V po-
mladanskem času - na pri-
mer - doseže odkup mleka
na območju, ki ga zajema
celjska mlekarna tudi čez
90.000 litrov (letos 25. maja je
znašal odkup 97.300 litrov),
slabše pa je v drugi polovici
leta, zlasti proti novemu letu
in januarja. To je namreč čas,
ko kmetje precej mleka po-
rabijo tudi za pitanje praši-
čev. Tako je - na primer - 12.
decembra odkup svežega
mleka dosegel točno 69.054
litrov. To je za 4.500 litrov
več kot na isti dan lanskega
leta.
Celjsko območje je poleg
ptujskega - kot kaže - edino
v državi, kjer odkup mleka
v primerjavi z lanskim le-
tom ni nazadoval. Celjska
mlekarna je do konca no-
vembra letos dokupila na
svojem odkupnem območju
desetih občin 33 milijonov
in 700 tisoč litrov mleka.
Odkup mleka letos sicer ne
dosega rasti zadnjih let,
vendar pa je bil še vedno za
odstotek višji kot lani.
Ker je v drugih območjih
države problem oskrbe z
mlekom vse bolj pereč, se je
celjska mlekarna zadnji čas
solidarno vključila tudi v za-
dovoljevanje potreb po sve-
žem mleku v drugih krajih,
zlasti še v obmorskih mestih.
Na vprašanje, kako je z do-
bavami mleka splitski mle-
karni in območju Reke, so
nam v celjski mlekarni poja-
snili, da so se s splitsko mle-
karno dogovorili za dobavo
okrog treh milijonov litrov
svežega mleka letno. Reki z
Opatijo in drugim krajem ob
kvarnerskem zalivu pa v so-
delovanju z Ihrsko Bistrico
dobavijo, letno poldrug mili-
jon litrov mleka, razen tega
pa to tržišče pomagajo zala-
gati še z drugimi mlečnimi
izdelki. Mleko in mlečnih iz-
delkov bi seveda lahko pro-
dali še veliko več, če bi ga
imeli.
Ekonomsko sodelovanje s
Splitom in Reko je p>omem-
ben prispevek k zboljšanju
ekonomskega položaja celj-
ske mlekarne, ki si z raznimi
poslovnimi potezami poma-
ga, da ne zaide v izgubo.
Medtem ko za reško območ-
je veljajo ekonomski kupo-
prodajni odnosi, so s split-
sko mlekarno dosegli sa-
moupravni sporazum, po ka-
terem prispevajo Splitčani
30 milijonov din za razvoj ži-
vinoreje in mlekarstva na
celjskem območju. Doslej so
Splitčani že prispevali 17 mi-
lijonov dinarjev, pri čemer
so večji del tega zneska - to
je okrog 11,8 milijona dinar-
jev že uporabili za regrese za
nakup plemenskih tehc, za
financiranje lokalnih prog za
odkup mleka, za urejanje
zbiralnic s hladilno tehniko
in podobno.
Se več, celjska mlekarna
se zadnji čas dogovarja celo
za izvoz določenih količin
svežega mleka v Italijo. Di-
rektor mlekarne je povedal,
da bi naj prihodnje leto izvo-
zili v Italijo okrog tri milijo-
ne litrov svežega mleka. Tu-
di to potezo mlekarne je tre-
ba vzeti z razumevanjem, saj
si mora mlekarna zagotoviti
reprodukcijski material za
embalažo (vrečice in zaboje).
Verjetno bodo pri izvozu so-
delovale tudi druge mle-
karne.
Da je celjska mlekarna
zainteresirana za izvoz mle-
ka jih opravičujejo težave,
ki jih imajo z zagotavlja-
njem deviznih sredstev.
Druge delovne organizacije
iz sozd Hmezad so mlekarni
letos res pomagale z deviz-
nimi sredstvi, vendar pa je
mlekarna za te devize mora-
la odšteti štirinajst milijo-
nov dinarjev takozvane
»šticunge«, to je udeležbe
na devizneiu prihodku. Po
domače bi rekli, da so bile
devize za okrog 80 odstot-
kov dražje od velja\Tiega
deviznega tečaja.
Dejstvo je, da je pri nas
postalo mleko iskano kakor
nafta, ki ga je mogoče pro-
dati v svežem ali predela-
nem stanju povsod po drža-
vi. Bistvo problema tako ni
in ne sme biti v tem, kako
zbrano mleko deliti, tem-
več, kako proizvodnjo in
odkup mleka povečati.
Direktor mlekarne Tone
Repnik je lepo povedal, da
ima celjsko območje realne
možnosti, da proizvodnjo in
odkup mleka podvoji in pri-
bliža zmogljivosti nove mle-
karne v Arji vasi, ki jo gradi-
jo za predelavo 150.000 litrov
mleka dnevno. Deloma gre
za možnosti povečanja proi-
zvodnje v družbenem sek-
torju (v Zalogu že načrtujejo
nov hlev za dodatnih 250
krav mlekaric), največ pa bi
lahko dosegli s pospešenim
razvijanjem majhnih farm s
15 do 2() kravami pri koope-
rantih.
Zadnje zvišanje odkupnih
in prodajnih cen mleka ta
čas zagotavlja ekonomsko
računico, če štejemo še razne
oblike stimulacije. Pomemb-
no pa je, da ekonomska cena
tudi v prihodnje sledi more-
bitnemu naraščanju proizvo-
dnih stroškov. Takrat bo na-
mreč mleka dovolj ne samo
za lokalne potrebe, temveč
tudi za solidarno pomoč ob-
morskim krajem in morda še
za izvoz, da posebej ne govo-
rimo o potrebah za večanje
proizvodnje drugih mlečnih
izdelkov.
V. J.
Jožica in Alojz Bastl iz Dele pri Bočni sta bila lani s 83 000
litri prodanega mleka rekorderja po proizvodnji mleka v
Savinjski dolini. Devetletni trud in vložena sredstva so se
obrestovala. Smela investicija v nov hlev, kjer imata da-
nes 19 molznic in 18 telic, pašno-kosni sistem, ki ga upo-
rabljata, pravilno izbrana pasma govedi, skrbno negova-
nje in obnavljanje pašnikov, vse to je vplivalo, da ima
kmetija danes še trše temelje.
IZ SKUPŠČINE SRS
KONEC POZIDAV
Ostrejši zakon o varstvu zemljišč
Po dokaj raznolikih in tudi
nasprotujočih si razpravah
so delegati v zboru občin in
zboru združenega dela repu-
bliške skupščine vendar po-
trdili predlog zakona o var-
stvoi kmetijskih zemljišč
pred spreminjanjem na-
membnosti. Zakon in pred-
pise o varstvu kmetijskih
zemljišč imamo v naši repu-
bliki že več let, vendar ga v
večini občin niso upoštevali,
ali pa so si ga razlagali po
svoje in v skladu s svojimi
interesi.
Varovanje kmetijske zem-
lje je skupščina SRS zaostri-
la že 1978. leta, toda letos je
republiški izvršni svet spet
lahko ugotovil, da vsako leto
izgubimo velike kose obde-
lovalne zemlje, ker jih pozi-
damo ali kako cjrugače uniči-
mo. Pri tem pa vodimo svo-
jevrstno bitko za hrano.
Novi intervencijski zakon
o varstvu zemlje nedvoumno
določa, za kakšne namene je
mogoče rabiti zemljišča gle-
de na kakovost. Predlagatelj
zakona se je pri tem tudi od-
ločil, da priškrne pravice ob-
čin, saj bodo morale poslej
svoje družbene načrte s pro-
storskimi deli dajati v preso-
jo republiškemu izvršnemu
svetu. Prav zaradi tega je bi-
lo v delegatskih klopeh zbo-
ra občin zelo živahno, čeprav
so se vsi strinjali v tem, da je
potrebno kmetijsko zemljo
očuvati.
Seveda pa bo sedaj najhu-
je v tistih občinah, ki so se že
dosedaj malomarno obnaša-
le do prostorskega načrtova-
nja in obstoječe zakonodaje.
MITJA UMNIK
ŽALSKO KMETIJSTVO 1983
NAMEN ZEMUlŠČ
Osnovna naloga — prostorski plan
v prihodnjem letu bodo v
žalski občini namenili več
pozornosti intenzivnejši
rastlinski proizvodnji ter
boljši izrabi zemljišč. V za-
sebni kmetijski proizvodnji
bo treba učvrstiti kooperant-
ske odnose. Za potrebe trga
nameravajo posejati pšenico
na 366 hektarih zemljišč, od
tega na 180 hektarih na osno-
vi pogodb z individualnimi
kmetijskimi proizvajalci.
Da bi dosegli boljšo izrabo
kmetijskih zemljišč, bo treba
pospešiti vse zemljiške ope-
racije, ki omogočajo racio-
nalnejšo kmetijsko proi-
zvodnjo: komasacije, aron-
dacije in zamenjave zemljišč.
Hkrati je z navedenimi akci-
jami potrebno z melioracija-
mi zboljševati tudi kakovost
zemljišč. Ena izmed po-
membnih nalog, ki jo bo tre-
ba izvesti prihodnje leto, je
izdelava prostorskega plana
občine Žalec. Tako bodo
kmetijska zemljišča razvr-
ščena v dve kategoriji, dolo-
čen pa bo tudi namen tistih
zemljišč, ki so sedaj zarašče-
na z gozdnim drevjem.
Zaradi interventnih ukre-
pov v govedoreji bodo skrb
namenjali povečanju osnov-
nega staleža črede krave, za-
menjavi manj produktivnih
živali z bolj produktivnimi
znanega porekla, torej z zna-
no plemensko vrednostjo za
pridobivanje mesa in mleka.
V pogodbeno naročeno proi-
zvodnjo nameravajo vključi-
ti vsa za rejo sposobna teleta.
Tudi v žalski občini meni-
jo, da bo treba za okrepitev
tržne proizvodnje in s tem
izboljšane oskrbe prebival-
stva nameniti sredstva inte-
resne skupnosti za pospeše-
vanje proizvodnje hrane na-
meniti prav za proizvodnjo
na območju regije. Realizaci-
ja teh nalog je tudi v nepo-
sredni povezavi z izgradnjo
mlekarne, ki naj bi pričela
obratovati prihodnje leto.
Prihodnje leto naj bi imela
pomembno vlogo tudi sred-
stva sklada za pospeševanje
kmetijstva.
JANEZ VEDENIK
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
Resnično včasih kar težko spravim skupaj teh nekaj
uvodnih vrstic. In danes je že tak dan. Sicer pa kaj bi
besedicila, ko pa vse, kar je pomembnega povedo vaši
prispevki.
Ijep pozdrav torej
Nadja
SREČANJE S
PISATELJEM VITANOM
MALOM
Med tridnevnim bivanjem v
Ajdovščini smo spoznali mnogo
novih, lepih stvari. A verjetno se
vsakemu dopisniku vtisne v spo-
min srečanje s katerim izmed
mladinskih pisateljev. Tako nas
je na zboru dopisnikov s svojim
obiskom počastil eden izmed
mlajših pisateljev - Vitan Mal. Z
dopisnico Ireno sva ga srečali v
avli manjše ajdovske šole. Pocu-
kali sva ga za rokav in takoj je bil
voljan z nama spregovoriti nekaj
besed v skopo odmerjenem pro-
stem času. Odšli smo v šolsko
garderobo in pogovor pričeli z
običajnim vprašanjem:
- Kdaj .ste začeli pisati in kje
dobite ideje za svoje pestre
knjige?
Pisati sem začel že v osnovni
šoli, vendar sem se s tem delom
začel ukvarjati šele s svojim
osemnajstim letom. Takrat sem
spisal tudi svojo prvo knjigo Ime
mi je Tomaž. Ideje za zgodbe pa
dobim v svojih resničnih vragoli-
jah in dogodkih iz mladosti.
- Torej ste na taborjenju ta-
bornike res mazali z zobno pa-
sto? - sem se spomnila knjige
ROKI ROK.
Da, to je bilo res. No, tudi pri
tej knjigi sem dobil idejo iz svoje-
ga taborjenja v Bohinju. Res pa
je, da v vsaki moji zgodbi nasto-
pajo fantje in dekleta stari 12-14
let, saj se mi zdi to čas, ko otroci
spoznavate novo stran življenja.
- Vaša prva knjiga je izšla ve-
liko pozneje kot ste jo napisali.
Res je. Knjiga je izšla šele čez
sedem let, to je, ko sem bil star 25
let, saj bralci ob izidu tvoje prve
knjige nimajo zaupanja vate.
Vendar sem pozneje z zado-
voljstvom ugotovil, da mladi
bralci radi posegajo po teh knji-
gah.
- Za pisateljevanje moraš
imeti čas. Kdaj vi pišete
zgodbe?
Povesti pišem vedno, kadar
imam čas. Večkrat jih pišem tudi
v službi, toda tam ni miru. Pisal
pa sem jih tudi na služenju voja-
škega roka. Tam je nastala po-
vest Teci, teci kuža moj, ki je
med mladino zelo priljubljena.
- Kot vemo, imate dva sina.
Najstarejši je star 12 let, torej
ravno toliko kot vaši knjižni ju-
naki. Boste tudi o njem kaj pi-
sali?
Ne. O njem ne bom pisal nič,
saj tudi ne morem. On je pravi
knjižni molj in se ne zanima za
nobeno drugo stvar, razen za
knjige. Tako njemu knjige samo
posvečam. Več gradiva za pisa-
nje pa bom imel v mlajšem sinu,
ki je zelo živahen.
- Ali pišete tudi sedaj kakšno
knjigo?
Da. Ravno pred kratkim sem
začel pisati dve knjigi. Ena je na-
daljevanje prvega dela Ime mi je
Tomaž, druga pa bo pripovedo-
vala o medsebojnih odnosih mla-
dine.
S tem smo naš pogovor zaklju-
čili, saj je čas bežal zelo hitro.
Ostala nam je le še zahvala in
slovo od Vitana Mala.
BRANKA VIDMAR, 7. a
OS Bratov Juhart
ŠEMPETER
ZIMA JE TU!
Zvonii!!!Zvoniii!!! Navali naro-
de v razrede!!!
Tako je namreč proti koncu
odmora, ko se oglasi šolski zvo-
nec. Ko se vsi umirimo, kajti to-
varišica je že skoraj ob glas, se
oglasi iz zvočnika:
»Obvestilo! Obveščamo vse
učence naše šole, da bo v domu
Dušana Poženela sejem rabljene
smučarske opreme. Sejem
bo...«
Ding-dong. Ding-dong. Konec
obvestila.
Po razredu zašumi. Vsak na-
mreč glasno pi"emišljuje. kaj še
potrebuje za letošnjo smučarsko
sezono, saj je že pred vrati.
Ko končno še zadnji učenec
utihne in se zbere za pouk, zač-
nemo.
»Liste, črtalnike, pišemo!« to je
vse, kar spregovori tovarišica.
»No, zdaj pa še to!« rečemo vsi
naenkrat.
Ure je končno konec. Pobriše-
mo jo iz razreda in stran od slo-
venščine. Nekaj časa še premle-
vamo kontrolko. Nato pa se vTne-
mo na prejšnjo temo: Smučanje!
Se sreča, da je pouka konec in
imamo dovolj časa za pogovarja-
nje. Tu in tam pade kakšna nora
o smučanju, a kmalu se zedini-
mo, da na smučarsko sezono
sploh še nismo pripravljeni. To
se pravi, da se moram čimprej
pripraviti k SKI Klubu, da si pri-
dobim kondicijo. Nato pobitim h
kosilu, a še vedno mi bližajoča se
smučarska sezona ne da miru.
Ker je petek, imam dovolj časa,
zato se usedem k mizi in napišem
na listek, kaj potrebujem za le-
tošnje smučanje. Ko vse to napi-
šem in potegnem črto, opazim,
da potrebujem vse novo. .
»Ne to pa ne gre! To je pa malo
preveč!« vzkliknem. Nato nepo-
membne stvari zbrišem. Ura je
dve. To se pravi, da imam do
glasbene šole še dobri dve uri
časa. Po glasbeni šoU odhitim v
dom Dušana Poženela, kjer naj
bi bil sejem. Prodam svoje stare
smuči. Kar lepo vsoto sem pri-
služila.
Očka me zvečer preseneti z no-
vico, da dobim v ponedeljek no-
ve smuči in vezi. In .to se je tudi
res zgodilo. Zdaj sem končno pri-
pravljena na smučarsko sezono.
Oprema je tu, le še malo več kon-
dicije pa bo. Kaj pa vi?!
URŠKA KRIŽNIK, 6. c
OS Primoža Trubarja
LAŠKO
DOMA SE IGRAM
LOVILI SMO SE ČRNEGA
MOŽA. BILI SMO PRI SOSE-
DU. BILO NAS JE VEUKO.
MATEJA JEVSENAK, 1. r.
OS STRANICE
MOJA PRAŠNA
KNJIŽNA POLICA
Velikokrat prelagam svoje
knjige s police na polico. V sobi
imam namreč knjižjio polico, a
kaj, ko ne berem rad. Prebral
sem samo knjigo Skrivnostni
otok in še to, ko sem bil bolan.
Ko sem knjigo prebral, mi je bilo
zopet dolgčas. Raje berem revije.
Mama rada bere, a oči ne. Knjige
samevajo v prahu, moje oči jih le
bežno spreletijo.
Včasih se moj pogled ustavi na
kakšnem naslovu, a kaj, ko ni-
mam volje. Zdrav sem in večja
zabava mi je narava. Se bom mar
spremenil? Pobral mamino last-
nost? Mislim, da. Knjige na
knjižni polici, kmalu vas bom re-
šil prahu!
BOJAN FLIS
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
Z REPO V ZASIPNICO
v petek smo pulili repo in ko-
lerabo. Ko sva prišli domov, sta
atek in mamica že delala. Karlek
je delal jamo. Ko sva se preoble-
kli, sva šli na njivo. Metali sva
repo v jamo. Karlek je jamo po-
kril s smrečjem in jo zasul z zem-
ljo. Nastal je velik kup. Tako bo-
mo pozimi imeli svežo repo.
MARIJA KODRIC, 3. r
OS STRANICE
DOMA ZBIRAM PAPIR
Papir nesem v šolo. Papirja je
veliko. Papir dajemo na odpad.
Zbiramo ga, da bomo imeli dre-
vesa. Dobili bomo denar. Sli bo-
mo na izlet.
PRIMpŽ PATRU, 1. r
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
MOJ ZAJČEK
Doma imam zajčkži. Dobila
sem ga pri stari mami. Je sive
barve. Imam ga rada. Zelo se mi
smili, ker je slep na eno oko. Je
sive barve. Rad je korenje in pije
mleko. Ime mu je Mandi. Tudi
sestrica ima svojega zajčka. Vsak
dan nabirava travo. Ima velike
sive brke. Moj zajček živi v svo-
jem zajčjem hlevu.
KARMEN RAZGORSEK, 2. r.
OS ŠMARTNO
V ROŽNI DOLINI.
V JOŠTOVEM MLINU
v petek smo imeli športni dan.
Sli smo k Joštovemu mlinu.
Najprej smo si ogledali okolico
mlina. Videli smo račke, ki so
čofotale po vodi. Ovce so prepla-
šeno gledale iz hleva. Pasji mla-
dički so se valjali v žagovini. Ob
vodi za mlinom smo se igrali. S
kruhom, ki smo si ga prinesli za
malico, smo hranili račke.
• Obiskali smo tudi spominsko
sobo. Posvečena je nekdanjim
delavcem v »Rdeči tovarni«. V
mlinu je bila tudi druga konfe-
renca KPS. V spomin na ta dogo-
dek je plošča pri vhodu v hišo.
Tudi tovarišica Joštova, ki nam
je vse razkazala, je sodelovala pri
akcijah, ki so jih organizirali v
mlinu.
Na koncu smo se posladkali še
s pečenimi jabolkami in hruška-
mi. Utrujeni smo se vrnili do-
mov.
PETRA PLESNIK, 3. b
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
NAŠA AKCIJA
Letos smo se odločili, da bomo
zbrali veliko papirja. Za vsako
zbiralno akcijo smo zbrali vsaj za
en kontejner papirja. Prvi, drugi,
tretji in četrti razredi zbirajo pa-
pir za pete razrede, ki bodo šli
pozimi v šolo smučanja. Od te^a
denarja bomo dali dvajset od-
stotkov pionirski organizaciji,
osemdeset pa oddelčnim skup-
nostim. Papir najprej stehtamo s
tehtnico, ki jo imamo v šoli. Do
zdaj je največ papirja zbrala od-
delčna skupnost 5. b razreda.
Zbiranje papirja se splača, saj ta-
ko pade manj dreves v gozdovih
in država prihrani dragocene de-
vize, saj smo morali do zdaj star
papir uvažati.
ALEN IVANKOVIC, 5. b
COS Fran Roš
CELJE
TELIČEK
Bil sem v Zrečah. Ko sem pri-
šel domov, sem šel v hlev. Zagle-
dal sem malega telička in sem šel
povedat mamici, da ima krava te-
lička. Mamica ni verjela, zato je
šla gledat. Rekla je: »Kako je
lep!«
ROBI ČRESNAR, 2. r
OS STRANICE
PRI KROŽKU
Pri krožku ročnih del se uči-
mo: plesti, kvačkati, vesti, šiva-
ti... Zelo rada hodim k tem krož-
ku. Sedaj si kvačkam brezrokav-
nik. Kvačkam ga iz modre in bele
volne. Naredila sem že tudi nekaj
prtičkov, spletla sem si šal...
Komaj čakam petka, da se s
tovarišico spet vidiva. Včasih mi
tovarišica ročno delo tudi vzame,
da mi ona kaj naredi. Ko delo
dokončam, ga dam tovarišici, da
ga da na razstavo.
Pri krožku ročnih del je zelo
lepo. Tudi tovarišica se trudi, da
nam pokaže, kako se kaj naredi.
Zelo rada ubogam tovarišico.
Tudi tovarišica me ima rada.
MELITA BOŽICNIK, 4. r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
MAMA
ZGODAJ VSTAJA. OSTAJA
DOMA. MOLZE VSAKO JU-
TRO. KO POMOLZE, DA MLE-
KO V SKLEDO. SKUHAMO
GA. POTEM GA POJEMO.
LOJZI ZAZJAL, 1. r
STRANICE
PRVI SNEG
Sneg, ta nadležna, mrzla stvar
povzroči nekaterim veiiko nepri-
jetnosti, nekaterim veliko nepri-
jetnosti, nekaterim pa veliko
zimske norosti in veselja. Pluže-
nje cest, spravljanje snega izpred
vhodov in še mnogo opravil je
bilo treba napraviti, ko je zapadel
prvi sneg. Po dnagi strani pa se
snega veselimo, saj bomo po dol-
gem poletju zopet poiskali san-
ke, smuči in topla oblačila. Letos
ne bi rekla, da nas je sneg prese-
netil, saj smo zakoračili že v zad-
nji mesec leta. Pričakovali smo
ga že mnogo prej.
V soboto zjutraj sem se zbudi-
la, kot več drugih sobot v letu.
Sicer malo pozno, a bil je dan, ko
sem vstala s pravo nogo. Najedla
sem se, nakar sem odšla v sobo.
Pogledala sem, kaj naj si oble-
čem.
»Nič,« sem si mislila, »pogle-
dat grem, kakšno je vreme.«
Pogledala sem skozi okno.
Sprva nisem mogla verjeti očem.
A res je bilo, kar sem videla. Vse,
še prejšnji dan zelene površine,
so bile sedaj prekrite z belo, sicer
ne debelo odejo. Že sem videla
pridne stanovalce, ki so čistili
pot pred hišo. Pogled na pločnik
mi ni bil preveč všeč. Bilo je mo-
kro in obenem spolzko. Nekateri
otroci so si že poiskali sanke in se
odpravili na najbližji hrib ali
vzpetino. Stanovalci so čistili av-
tomobile, skratka vse je oživelo.
Sonce se je že kazalo in se poigra-
valo s snežnimi kristali, ki so se
svetlikali v njem. Začelo se je le-
po jutro.
To je bil pravi začetek zime.
Saj zima brez snega ni vredna
počenega groša.
KSENIJA ULAGA, 7. b
COS Fran Roš
CELJE
KRAMUAMO
• Prejela sem pisemce, v
katerem sta se mi oglasili
tretješolka Vesna Majšer in
tovarišica Milica Makovec z
osnovne šole Edvarda Karde-
lja v SLOVENSKIH KONJI-
CAH. Obe sta se mi prijazno
zahvalili za značke, ki jih je
naš časopis poslal mladim
pesnikom za sodelovanje v
našem natečaju. Dragi Vesna
in Milica, obljubljam, da bo-
mo prav kmalu spet izzvali
mlade pesnike, da se pomeri-
jo v pesnikovanju.
• Prejela sem že tudi prvo
čestitko ob bližajočem se no-
vem letu. Poslali so mi jo čla-
ni novinarskega krožka COS
»Fran Roš« iz CELJA. Dragi
dopisniki, hvala za lepe želje,
jaz pa vam seveda prav tako
želim veliko sreče in uspeha
NASMEJMO SE
MATJAŽ JERŠIC iz 8. a
razreda na polzelski osnovni
šoli nam je poslal dve smeš-
nici. Eno od njih objavlja-
mo, da se boste nasmejali tu-
di vi:
Janezek je v šoli dobil
ukor, ki ga je moral podpisati
njegov oče. Naslednjega dne
ga vpraša tovarišica:
»Janezek, si dal doma pod-
pisati?«
Janezek: »Seveda sem
dal«
Tovarišica: »Kaj so pa rekli
doma?«
Janezek: »Ata mi je rekel,
če bom še enkrat kaj takega
storil, bo moral pač še enkrat
podpisati.«
NARAVNI POSEBNEŽI
ZET
Na gnezda, podobna kot jih gradijo ptiči, lahko naletimo tudi
pod vodo. Samec zeta, ribice, ki živi v morju pa tudi v sladkih
vodah, si namreč na vodnem rastlinju zgradi gnezdeče iz mor-
ske trave in drugih rastlinic, ki močno spominja na ptičje
gnezdeče. V nemškem pristanišču Kiel pa so se zeti že tako
posodobili, da si gradijo gnezda iz bombaževinastih odpadkov,
ki jih naberejo v vodi. V tem gnezdecu odloži zetova samica
ikre, iz katerih se bodo razvili mladi zetki. Medtem ko čaka na
svoj novi zarod, je zet zelo skrben očka. Popravlja gnezdeče in
odgEinja sovražnike, ki bi lahko bili nevarni za njegove bodoče
»potomce«.
ATKINA ZANKA
Uboga Atka! Zgubila je rokavičko in zdaj jo zebe v tačko. Ji
jo boš pomagal najti? Rokavička mora imeti prav takšen vzo-
rec kot tista v okvirčku.
Rešitev pošlji na dopisnici na naš naslov do ponedeljka, 27.
decembra 1982. Pripiši še naslov, šolo in razred, ki ga obisku-
ješ. Nagrada tovarne AERO čaka na enega med reševalci.
V prejšnji uganki ste morali ugotoviti, da je fotografija na-
stala iz posnetka B. Nagrado bo dobila: Nataša Korže, Okro-
garjeva 7/11 Celje.
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
DANES
SKUPŠČINA
TKS
Danes ob 12. uri bo 4.
seja skupščine Telesno-
kulturne skupnosti obči-
ne Celje, in sicer v dvora-
ni Medobčinske zdrav-
stvene skupnosti Celje v
Gregorčičevi 5/a. Med
osrednjimi točkami ne
preveč obširnega dnevne-
ga reda bodo predlog us-
kladitve skupne porabe v
okviru občinskih SIS
družbenih dejavnosti za
leto 1983, program TKS
za prihodnje leto (spre-
jem programa, sprejem
sklepa o nominalni vre-
dnosti programa in višini
prispevne stopnje iz
BOD, sprejem finančne-
ga načrta), postavitev
smučarske vlečnice na
Golovec in sprejem ugo-
tovitvenega sklepa o izvo-
litvi članov odbora sa-
moupravne delavske
kontrole. Sejo skupščine
TKS občine Celje bo
prvič vodil novi predse-
dnik Danijel Rine.
TV
KOŠARKA
IZVRSTNA SERIJA LIBELE
V soboto v goste TtMI-MTT v Maribor
Redka so športna moštva,
ki dosežejo takšno serijo
uspehov v prvenstvenem in
pokalnem tekmovanju, kot
so jih dosegli letos košarkar-
ji celjske Libele. Od 18 te-
kem za točke in pokal so Ce-
ljani kar 17 krat zmagali in le
enkrat izgubili proti trenut-
no vodeči ekipi 1. ZKL Crve-
ni zvezdi v četrtfinalu jugo-
slovanskega pokala.
Ta uspeh so dosegli Govc,
Gole, Cencelj, Martič, Ulaga,
Tovornik, Aničič, Pipan, Me-
dved, Urbanija, Kahfedžič,
Kralj in v nekaterih sreča-
njih tudi Miloš Sagadin. Eki-
po vodi kot trener profesor
Mile Cepin, tehnični vodja
pa je Fi'anc Zorko.
V soboto so dosegli svojo de-
seto zaporedno zmago v II.
zvezni ligi nad Kraškim Zi-
darjem s 104:73. Tokrat je
igralo kar deset igralcev. Vsi
so imeli priložnost za krea-
tivno igro. Potem ko so svoje
delo dobro opravili Pipan,
Gole, Tovornik, Aničič in
Kahfedžič, so prepustili me-
sta mladim igralcem, ki so se
ponovno potixidili in v zad-
njih štirih minutah prednost
domačega moštva celo pove-
čali za tri koše. S tem pa so
se tudi krepili in utrjevali za
jutri, ko bodo morali prevze-
ti del bremena na svoje ra-
me. In takšna usmeritev je
pravilna.
Koše za Libelo so tokrat
dosegli: Govc 5, Gole 14,
Cencelj 6, Martič 4, Ulaga 4,
Tovornik 19, Aničič 6, Pipan
31, Medved 5 in Kahfedžič
10. V soboto igrajo Celjani
zadnjo tekmo jesenskega de-
la prvenstva, in to v Maribo-
ru proti Timi.
V soboto je bil v Celju pra-
vi košarkarski praznik. Po-
leg tekme članov je bila še
tekma za žensko republiško
prvenstvo in prvenstvo ka-
detkinj. V obeh srečanjih so
sodelovale tudi igralke Libe-
le in dosegle lep uspeh. Med
kadetkinjami je prvo mesto
presenetljivo osvojila ekipa
Kladivarja iz Zirov, ki je v
finalu premagala Jezico
76:72. Celjanke so v borbi za
tretje mesto premagale Cer-
knico 74:58 (38:21), medtem
ko so v polfinalu izgubile
proti Jezici 67:76 (36:48). V
mladi celjski vrsti so se odli-
kovale Jarh, Cencelj in Pi-
bernik.
Ženska ekipa Libele je
odigrala redno kolo v repu-
bliški ligi. Po odličnem za-
četku so celjske igralke takoj
povedle proti Slovanu in ob
koncu slavile 59:54 (35:23).
Koše za Libelo, ki je nastopi-
la brez Koželjeve, so dose-
gle: Kričej 6, Janžek 4, Cer-
jak 25, Alekšič 4, Bozovičar
2, Cencelj 14, Hajdinjak 4.
Rogaška je dobila tudi sre-
čanje proti Senožečam 79:64,
medtem ko je Comet prema-
gal Maribor 76:48. Tudi po 7.
kolu vodi Rogaška s 14. toč-
kami (brez poraza), Comet je
četrti in Libela šesta. Pari 8.
kola: derbi bo v Rogaški Sla-
tini med domačinkami in
Cometom, medtem ko bo Li-
bela gostovala pri Salonitu,
ki je sedmi.
Republiška liga moški 6.
kolo: Comet je doma komaj
premagal Cerknico 82:79,
Kovinar pa je doživel visok
poraz v Litiji 96:76. Kovinar
je šesti in Comet osmi, v 7.
kolu pa bo lokalni derbi v
Štorah med Kovinarjem in
Cometom.
TV-JK
SREČNO IVO IN
BINE!
OdšM sta legendi, bi lahko
zapisali pod to fotografijo, ki
je delo Toneta Tavčarja. Od
celjskega hokejskega dresa
Cinkarne starše poslovila od-
lični igralec Ivo Jan (levo) in
vehki virtuoz ledu Albin
Felc-Bine. Še posebno sled-
nji je z vztrajnim delom izre-
dno veliko pripomogel, da se
je v zadnjih letih celjski ho-
kej prebil v vrh za našima
vodečima ekipama - Jeseni-
cami in Olimpijo (ali tudi
obratno). Jan in Felc sta pu-
stila celjskemu hokeju na le-
du bogato dediščino. Skrbeti
bi morali, da jo bomo ohrani-
li tudi v prihodnjih letih.
Srečno Ivo in Bine ter hvala
za vse lepote igre, ki sta jih
dala s svojim bogatim zna-
njem na svetlečih ledenih
ploskvah!
TV-JK
NA KRATKO
PRVA ZMAGA
KOVINOTEHNE
v občinski sindikalni hokejski
ligi so odigrali 4. kolo. Do prese-
nečenja je prišlo v tekmi med
ekipo EMO in Kovinotehno, ki jo
je dobila slednja z 11 proti 4.
Strelci za Kovinotehno: Skrubej
4, Kerkoš 3, Zorko 2, Zupane 2 in
Tuš 1, za EMO pa Dramšak 2 ter
Smrkolj in Dobovičnik po enega.
V dmgi tekmi je Zlatarna prema-
gala Opekarno 8:2. Gole za Zla-
tarno so dosegli Ograjenšek 4,
Smerc. Bemjak, Cvetko in Pla-
ninšek pa po enega ter za Ope-
karno Koleno 2.
Lestvica:
Zlatarna 8 točk (42:5)
Opekama 4 točke (13:27)
Kovinotehna 2 točki (22:22)
EMO 2 točki (10:25)
Strelci po 4 kolih: Ograjenšek
15, Smerc 9, Cvetko 6 (vsi Zlatar-
na) itd.
Prihodnje kolo bo v nedeljo 26.
decembra. Ob 16,30 bo srečanje
med EMO in Zlatarno ter ob
17,30 med Opekarno in Kovino-
tehno.
TV
VODITA ŽALEC IN
MELANŠEK
Na avtomatskem strelišču v
Žalcu je bilo 4. kolo občinske
lige z zračno puško, kjer je na-
stopilo devet ekip. Ponovno je
zmagala ekipa Žalca (1406 kro-
gov) pred Liboje I (1382), Griže
(1358), Prebold (1334), Liboje II
(1316), sledijo Šempeter, Žalec
II, SIP Šempeter in Braslovče
(prvič so nastopili njihovi strel-
ci). Posamezniki: Mladen Me-
lanšek 368, Rudi Kotnik 364,
Franc Kotnik (vsi Žalec) 359,
Ivo Novak 356, Polde Valant
(oba Liboje) 353 krogov itd. Po
vseh štirih kolih vodi ekipa Žal-
ca pred Liboje I, Griže itd., med
posamezniki pa Mladen Melan-
šek pred Francem Kotnikom
(oba Žalec), Ivanom Novakom
(Liboje), Rudijem Kotnikom
(Žalec), Darkom Tumškom
(Griže) itd. 5. kolo bo na sporedu
v soboto, 25. decembra ob 14. uri
na avtomatskem strelišču v
Žalcu.
STRELCI V ŠEMPETRU
v počastitev Dneva JLA so na
strelišču v Šempetm pripravili
tekmovanje v streljanju z MK pu-
ško. Nastopilo je sedem ekip:
Griže 654, Šempeter 631, Prebold
619, Braslovče 553, Šempeter II
547 krogov, na zadnjih dveh me-
stih pa sta bili ekipi Liboj in Žal-
ca. Posamezniki: Darko Tumšek
179, Milan Brilej (oba Griže) 171,
Jože Tkavc (Šempeter) 166, Alojz
Klovar (Šempeter) 165, Jože
Turnšek (Griže) 159 krogov itd.
DRAGO GREŠAK
TRI ZMAGE V
MABIBORU
Na medrepubliškem tekmova-
nju v semi in full contactu v Ma-
ribom so sodelovali tudi člani
društva za borilne veščine Slav-
ko Slander iz Celja ter dosegli tri
zmage v semi contactu: V. Koželj
v kategoriji do 63 kg, H. Ibrič do
74 in J. Špiljak do 84 kg. Odlični
so bili tudi ostali člani, H. Alagič,
D.Džurič, R. Zec in D.Vraneše-
vič, ki so bili v svojih kategorijah
drugi. V fuil contactu pa se je
izkazal V. Koželj z efektno zma-
go. Društvo Slavko Šlander je bi-
lo na tem tekmovanju proglaše-
no za najboljšo ekipo.
D. SNEDIC
CEUANI V KANADO
Pet celjskih mladinskih repre-
zentantov v hokeju na ledu Slo-
venije in trener Dušan Dobovič-
nik bo danes odpotoval v Kana-
do. Slovenska mladinska repre-
zentanca tako vrača obisk našim
izseljencem, ki so bili v Sloveniji
pred dvemi leti. Na pot bodo od-
šli Mitja Sodja, Samo Štante, To-
maž Felicijan, Dušan Bulatovič
in Dušan Bučer. V Kanadi bodo
odigrali več tekem!
J. K.
GARANT PO POTEH
LIBELE
Novinec v II. republiški ligi -
vzhod, košarkarji KK Garant
Polzela, je dosegel .šesto zapore-
dno zmago in tako vodi kot edi-
ni predstavnik te lige brez pora-
za. Tokrat so gostovali v Ka-
mniku in premagali precej slab-
šega nasprotnika, ekipo Kamni-
ka 99:78 (51:35). Strelci za Ga-
rant: Senič 2, Cizej 14, Kralj 3,
Polauder 20, Štefanec 18, Pla-
skan 4, Mitja Turnšek 25 in San-
di Tumšek 13. V 7. kolu bo lo-
kalni derbi v telovadnici osnov-
ne šole v Žalcu, in sicer v sobo-
to, 25. decembra ob 17. uri, ko se
bo KK Garant srečal z bivšim
članom I. republiške lige, Elek-
tro iz Šoštanja. Igralci Garanta
obljubljajo, da bodo vsaj po šte-
vilu zmag šli po poti celjske Li-
bele, ki letos izredno uspešno
nastopa v II. zvezni ligi.
TV
USPEŠEN NASTOP
DRSALCEV
Na poslovilni tekmi v hokeju
na ledu, ko sta zadnjič nastopila
v vrstah Cinkarne Albin Felc in
Ivo Jan, so pred 1500 gledalci na-
stopili tudi štirje najboljši celjski
umetnostni drsalci. Pokazali so
izreden napredek in potrdili, da
so med najboljšimi v Jugoslaviji.
To so bili Mateja Aubreht, Špe-
la Pere, Metka Hladin in Matej
Pangerl.
J K.
TRETJA REVIJA
BOKSA
Marljivi in odlični organizatorji
pri Parti7.an Celje, sekciji za
boks, so pripravili tretjo boksar-
sko revijo, na kateri je nastopilo
22 tekmovalcev iz Varaždina, Pu-
Ija, Maribora, Ljubljane, Hrastni-
ka, Ptuja in Celja. Žal pa smo
med 11 dvoboji videli le nekaj
zelo dobrih »obračunov«, med-
tem ko so v preostalih slabi so-
dniki iz Maribora pokvarili celot-
no prireditev, ki jo je prišlo ogle-
dat bhzu 500 gledalcev.
Na reviji so se predstavili tudi
domačini s petimi tekmovalci.
Zadovoljila sta le dva, in to Sead
Zukič, ki je premagal Imanoviča
iz Hrastnika, ter Božo Novkovič
z remijem proti Brajkoviču iz
Ljubljane. Božo Rebič ni imel
dovolj moči v tretji rundi in je
izgubil proti Mercu iz Ptuja, Ilija
Prskalo je bil zaradi ugriza na-
sprotnika diskvalificiran, med-
tem ko je Rado Sever dobro za-
čel, toda moči je imel le za dobro
rundo, to je tri minute, in je poz-
neje popustil ter izgubil!
KOVINOTEHNA PRVA
Končano je sindikalno šahov-
sko prvenstvo v I. skupini Celja.
V zadnjem kolu so imeli največ
uspeha predstavniki Kovinote-
hne, ki so ob koncu tudi zmagali
s 15,5 točkami. Sledijo EMO 14,
Cinkarna in Ingrad 9,5, Klima,
Zlatarna itd. J. K.
PROFESORJI KONČNO
KLONILI
Člani šolskega športnega dmš-
tva Kajuh na Srednji družboslov-
ni šoli v Celju so ponovno organi-
zirali odbojkarsko srečanje med
ekipo profesorjev in mešano šol-
sko reprezentanco. Prvo tekmo
so izgubili dijaki z rezultatom
1:2, tokrat pa so se dijaki oddolži-
li profesorjem za boleč poraz in
srečanje z rezultatom 3:0 obrnili
v svojo korist. Za profesorje so
igrali: Kastelic, Lesničar, Can-
kar, Dobnik, Topole in Zupančič,
kot gost pa je nastopil tudi Praš-
nikar. Za dijake so zaigrali: Mori,
Janžek, PLhler, Šribar, Šalamun
in M. Govc. Letos so dijaki s pro-
fesorji odigrali že tri košarkarske
tekme, v vseh tekmah pa so sla-
vili profesorji. Profesorska repre-
zentanca je letos prvič klonila. Se
en dokaz več, da se da s profesor-
ji sodelovati tudi na dmgačen na-
čin kot smo ga vsi vajeni.
MATEJA ZALOŽNIK
VRHUNSKA PLAVALNA
PRIREDITEV S CELJSKIM
ZBOROM
Izjemen športni objekt - plavalni bazen na Golovcu
- bo znova blestel v vsej svoji lepoti, ko se bodo v
njegovi vodi pomerili najboljši jugoslovanski plavalci
in plavalke na uradno imenovanem tekmovanju "A
finale ekipnega prvenstva PZJ v Celju od 25. do 26.
decembra 1982«!
Organizatorji, predstavniki Plavalnega kluba Nep-
tun Celje, obljubljajo nastop najboljših jugoslovanskih
plavalcev na čelu z obema bratoma Petrič. Kranjski
Triglav, katerega člana sta, se bo boril za naslov ekip-
nega državnega prvaka, to pa bo dosegel le s popolno
ekipo, kjer več kot 90 odstotkov moči predstavljata
prav Petriča. Ker oba v teh dneh na turneji po Evropi
dosegata izjemne dosežke, ki ju še enkrat uvrščajo v
sam svetovni vrh, bo njun nastop še toliko bolj zani-
miv.
Žal med številnimi tekmovalci ne bo celjskih tekmo-
valcev (bodo pa prav gotovo kdaj kasneje, saj v Celju
počasi, toda vztrajno raste nov plavalni rod!), bodo pa
sodniki, saj je v zadnjem času 28 tečajnikov uspešno
opravilo izpit za plavalne sodnike in to pod vodstvom
Rudija Traunerja in Andreja Znidaršiča. Zaenkrat to-
rej samo sodniki, kasneje pa tudi tekmovalci, priredi-
tev pa bo kljub temu vredna ogleda.
Pričetek prvega dela tekmovanja bo v soboto, 25.
decembra ob 17,15 uri (slovesna otvoritev ob 17. uri).
T\^
PARTIZAN OB DNEVU JLA
Partizan Gaberje je ponovno potrdil, da ni samo športno
rekreativna organizacija, temveč tudi izrazito vzgojna, saj si
je blizu 100 društvenih članov ogledalo bogato vsebino Mu-
zeja revolucije v Celju. Ogled so organizirale starejše članice
društva v počastitev dneva JLA in v okvim "90 akcij za 90
let tovariša TITA«.
V nedeljo pa je Partizan Gaberje tako kot vsako leto
organiziral v počastitev 22. decembra - Dneva JLA, tradicio-
nalno športno srečanje pripadnikov naše armade in članov
Partizana. Športno srečanje so izvedli v štirih panogah:
košarki, odbojki, namiznem tenisu in streljanju. V košarski
so bili za koš boljši Gaberčani, pri odbojki je s 3:2 zmagala
ekipa JLA, prav tako v streljanju, v namiznem tenisu pa je
ekipa Partizana Gaberje premagala JLA s 5:2. Srečanje, ki je
bilo tudi organizirano v okviru »90 akcij za 90 let tovariša
TITA«, je otvoril predsednik društva Marjan Mirnik in pre-
dal ekipam JLA spominski pokal.
METOD TREBICNIK
MELE ODHAJA, PIPAN PRIHAJA
Med prvimi športnimi kolektivi v Celju so opravili
letno skupščino člani Atletskega društva Kladivar. Po-
leg dosežkov so predvsem opozorili na drobne, vendar
pomembne slabosti, ki jih je zaradi boljšega dela treba
nemudoma odpraviti. Z eno besedo: treba je storiti
vse, da bo celjska atletika znova zablestela v sloven-
skem in jugoslovanskem prostoru, kot je blestela ne-
^koč. Besed in »tipanj« je dovolj, zdaj je že zazvonil
alarm in potrebno je konkretno delo. Za vse to pa so v
Celju oziroma v AD Kladivar sposobni.
Zahvalili so se za vestno delo dosedanjemu predse-
dniku društva Stanetu Meletu, ki je ostal še vedno v
društvu, v naslednjem mandatnem obdobju pa bo na
čelu številnih zvestih ter prizadevnih amaterskih de-
lavcev ponovno Mitja Pipan.
TV:
CELJSKI STRELCI
Na celjskem strelišču se je z 2. kolom nadaljevala občinska
liga z zračno puško. V I. ligi je bila po pričakovanju najboljša
strelska družina »CELJE« I, med posamezniki pa Jože Jcram s
371 krogi. V II. ligi je zanesljivo zmagal »INGRAD« in med
posamezniki Marko Kobale z 265 krogi. Po seštevku dveh kol
vodi med ekipami v I. ligi »CELJE« I. pred »KOVINARJEM« in
ostalimi. Najboljši posamezniki v 1. ligi po dveh kolih: Jože
Jeram 735, Ervin Seršen 734, Branko Malec 729, Alenka Jager
728, Barbara Jager 724, Marjan Dobovičnik 722, Tone Jager 720
krogov itd. V II. ligi je ekipno v vodstvu »INGRAD« pred
»KOVINARJEM« II., »MILIČNIKOM« in ostalimi. Najboljši
posamezniki v II. ligi: Marko Kobale 529, Bojan Petek 522,
Friderik Rezar 521. Boris Kroflič 519, Niko Malus 518. Velimir
Todorovič 516 itd. V 111. ligi vodi tretja ekipa »KOVINARJA"
pred »METKO«, »Cinkarno« in ostalimi. Najboljši posamezniki
v 111. ligi: Rafko Gorenšek 347, Ivan Kranjč 343, Lojze Krajnc
340, Vili Ravnikar 340 itd. Tretje kolo bo 6. in 7. januarja 83.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA NOVI TEDNIK
NAGRADNI RAZPIS
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 28. decembra 1982 do 9. ure.
Rešene križanke lahko prinesete tudi
osebno, na vhodnih vratih je poštni
nabiralnik. Na kuverto napišite NA-
GRADNA KRIŽANKA in svoj točni
naslov.
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE NOVI TEDNIK
Vodoravno: SKAG, PAMIR, OR-'
GAN, AVARI, FIALA, DIRKA, KO-
STANJ, RONA, OKTAN, EMONA,
TROP, TLA, SIN, EK, ROME, PLE-
NUM, ELEKTRA, AMARILIS, KRO-
NA, ORAC, PARA V AN, POHLIN, Cl-
TA, ANALIZA, TRATNO, AMOR.
IZID ŽREBANJA
1. nagrado 300 din prejme: Pavel
Cremožnik, Malgajeva 2a, 63000 Celje
2. nagrado 200 din prejme: Ignac
Drozg, Skomarje 32, 63214 ZRECE
3. nagrado 100 din prejme: Pija Hra-
šovec. Savinjsko nabrežje, 63000
CELJE
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
NAGRADNA UGANKA
HOROSKOP
• OVEN_20.3.-20.4.
Ugodno obdobje se izteka, pričakujte manjše težave osebnega zna-
čaja. Rešite vse naloge, sicer bo prišlo do težav v službi. Denarno
stanje je zadovoljivo, pričakujte darilo. Nekdo vam je naklonjen,
vendar ne bo dolgo čakal. Zdravje bo dobro
• BIK_20.4.-21.5.
Ugodno obdobje je pred vami. Prihajajo mirni dnevi. Odpočijte si in
se pripravite za nove naloge. Denarno stanje je ugodno. Družabni
stiki bodo zadovoljivi. Tudi če boste molčali, bo partnerju vse jasno.
Zdavje bo znatno boljše.
• DVOJČKA_21.5-21.6
Izognite se delu, ki ga delite z ostalimi, ker boste slabe volje. Priča-
kujte izbojšanje stanja na osebnem področju in v odnosu s starejšo
osebo v bližini. Prosti čas posvetite sebi. Še vedno vam nekdo ne da
miru, vendar se vseeno pokažite velikodušnega. Zdravje bo dobro.
• RAK_21.6.-23.7
Prihajate v ugodno obdobje, vendar prelomnih dogodkov ne bo. Vse
vodi k boljšemu in trdnejšemu položaju v službi. Zadovoljni boste in
stari problemi bodo hitreje rešeni. Pokažite več poguma v ljubezni.
Zdravje bo dobro.
• LEV_23.7.-23.8.
Stvari, ki niso bile jasne, bodo jasnejše v tem tednu, in se bo to
poznalo pri vašem delu. V osebnem življenju bo uspeh večji, kot ste
pričakovali. Nesoglasja v službi boste rešUi takoj, zahvaljujoč nak-
ljučju. Pazite na denar. Sedaj bi potrebovali tisto, česar nimate.
m DEVICA_23.8.-23. 9.
Položaj v službi je ugoden in bo še naprej. Motilo vas bo le osebno
življenje. Pazite na prepire, vaš nasprotnik bi bil poražen, vendar bi
to vas bolj prizadelo. Krepite ravnotežje med starejšimi in mlajšimi
člani v družini. Pazite na zdravje.
• TEHTNICA_23. 9.-23.10.
Ob koncu tedna bo prišlo do sprememb doma in v službi Tisto, o
čemer že dolgo razmišljate, ne bo rodilo rezultatov, vendar se bo
razjasnilo. Nekdo iz okolice vam gre resno na živce. Obdržite svoje
mišljenje zase. Denarno stanje je slabo. Obdržite partnerja. Prehlad.
m ŠKORPION_23.10.-22.11.
Rešili se boste napetosti in starih problemov. Kljub temu se ne
prepuščajte veselju, ker še ni vsega konec. Doma in v službi boste
srečni, zato boste še posebej dobre volje. Odločite se, tako kot se
znate samo vi. Zdravje bo dobro.
9 STRELEC_22.11.-22.12.
Pred vami je slabše obdobje. Vse skupaj se nanaša na vaše osebno
življenje. V službi ne bo spremembe, še naprej boste delali za druge.
Izognite se težjih nalog in jih prepustite sodelavcem. Ne družite se z
osebami iz preteklosti Ljubezen ima dva obraza, pazite.
m KOZOROG _22.12.-20.1.
Obdobje, ki je pred vami, si boste zapomnili po dogodkih na vseh
področjih, poslovnem, osebnem in družabnem. Okoliščine so na vaši
strani in rešili se boste skoraj vseh skrbi. Kmalu boste rešili zelo
neugodno zadevo in odprli možnosti za uspeh. Po porazu je zmaga
zelo žalostna. Pazite na zdravje. \
• VODNAR_20.1.-19. 2.
Morebitne nevšečnosti se bodo pojavile pri delu dolgoročnega zna-
čaja. V službi ne bo problemov, ugodno obdobje se pojavlja tudi
doma. V družabnem življenju sporov ne bo, vendar odločno vztra-
jajte pri zahtevah. Ne žalujte za nikomer, vedeh ste prej.
m RIBI_19. 2.-20. 3.
V zvezi z vašimi načrti se bo pojavila le blaga iskra občudovanja.
Upoštevajte nasvete partnerja, ker bo koristno. V osebnem življenju
je vse v redu. Ko se boste reših nekih skrbi, bodo že nove. Vaši
občutki niso vedno pravi. Zdravje bo dobro.
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
NI VEDNO GLAVNI PROBLEM V POMANJKANJU
MATERIALA.
NAJVEČJI PROBLEM JE NA VADNO V LJUDEH!
Naš
glavni
problem
seje
razpršil.
Spet
imamo
prašelc.
LE ZAKAJ
V marsikateri delovni orga-
nizaciji administrativci hodijo
na delo v prave delovne
obrate.
Le zakaj! Saj imamo že tako
nizko produktivnost!
POMANJKANJE
že ko je zapadel prvi sneg se je v Celju
pokazalo, da so občani in organizacije pozabili na
pločnike.
Nekateri so rekli, da zato, ker je pomanjkanje
lopat.
Vendar mislim, da je bilo bolj pomanjkanje ljudi.
Imamo kadre, ki smo
jih zaradi napak
odslovili skozi glavna
vrata, vračajo pa se
skozi stranska!
•
Slovenski pisatelj
Vitomil Zupan Je
napisal roman na
toaletnem papirju.
Vendar pred 30 leti.
Danes bi bilo to
težje.
m
V sedanjih težjih
razmerah, ko nam
nekateri za prihodnje
leto obetajo še težje
stanje, Je največji
optimist Tomaž
DomicelJ, ki še vedno
poje:
- Saj po novem letu
bolje bo!
HIMNA
Vemo, da imajo že mnoga društva in podobne
ustanove svoje himne.
Nekateri pravijo, da ne bi bilo slabo, če bi Jih
imele tudi delovne organizacije.
Za mnoge bi bila primerna tista pesem
Beatlesov z naslovom Help!
NOVO - STARO
Celjski atletski klub Kladivar ima novo vodstvo.
Tudi novega predsednika, ki pa je že tudi stari
predsednik.
Kaj to pomeni - da bo stopil klub po novi ali po
stari poti.
Pravijo, da ne bi bilo nič slabega, če bi krenil po
svojih nekdanjih (uspešnih) poteh.
KAVE NI
(Lahko si zraven tudi brundate pesem Kafu mi
draga Ispeci)
Šef »Rdečega raka« je nejevoljno gledal v
dnevni izkupiček. Borna vsota! In pri tem je lokal
skorajda ves dan popolnoma zaseden. Seveda -
zbira se predvsem mladina, naroča ekspresno
kavico in jo srka po debele ure. Kavica pa je kljub
vsemu še kar poceni, zato tudi slab izkupiček.
Potem ko je nekaj časa razmišljal, se je šef
»Rdečega raka« nenadoma nasmehnil. Tako se je
nasmehnil le tedaj, kadar se je domislil česa po-
membnega. Pa čeprav pomembnega za njegov
družbeni lokal in ne le za svoj žep.
Tudi drugi dan so ljudje hodili v »Rdečega
raka«. Zjutraj vozači, da počakajo na pouk, po-
tem poslovneži na prvo službeno kavico. opoldne
spet mladina, da počaka na vlak ali avtobus. Toda
s kavico ni bilo nič. Na stroju za ekspresno kavo
je bil napis, da je pokvarjen. Natakarji pa so se
opravičevali in se celo razburjali na servisno
službo, ki še ni uspela stroja popraviti. Ljudje pa,
ki so že bili v lokalu, v glavnem niso odhajali,
ampak so naročali kaj drugega. Tisti, ki niso imeli
veliko denarja, so se odločali za alkoholne pijače,
drugi, ki so imeli več v denarnicah, so si privoščili
celo sadne sokove. Tako je šlo vse do večera.
Šef »Rdečega raka« si je ob zaključni uri zado-
voljno mel roke. Izkupiček je bil skoraj za polo-
vico večji kot običajno. Ob tem podatku so člani
kolektiva na šefovo iniciativo sklenili: vsak teden
bo en dan stroj za pripravljanje ekspresne kave
pokvarjen!
Zato, prijatelji, če pridete v kak lokal in vam
porečejo, da ni kavice, ne verjemite vedno, da je
to zaradi pomanjkanja kave ali pokvarjenega
stroja.
ZDRAVILNE RASTLINE
BALDRIJAN
Baldrijan (Valeriana officinalis) je do meter visoka
trajnica. Kratka korenika poganja na vse strani dolge,
rumeno rjave korenine in podzemne pritlike. Steblo je
votlo, vitko. Listi so pernato deljeni, nasprotni in na
vrhu stebla so v kobulu združeni cvetovi rožnate do
škrlatno rdeče barve.
Pri baldrijanu je najpomembnejša korenika in kore-
nine, ki jih izkopavamo jeseni. Vsebujejo eterično olje,
ki se sestoji iz cele vrste razhčnih snovi. Med njimi je
najvažnejša izovalerianska kislina, ki povzroča zna-
čilno pomirjevalno delovanje baldrijana. Potem so še
čreslovine, organske kisline, sluzi, smole, sladkor in
razhčne soU. Priznana je v lekamištvu in v lekarni jo
običajno tudi dobimo.
Baldrijan je danes še vedno pomembna rastlina, ka-
tere snovi pomirjevalno delujejo na osrednje živčevje,
čeprav imamo danes veliko število pomirjevalnih ta-
blet, ki jih je izdelala kemija. Se zmeraj je eno najbolj-
ših in ob tem neškodljivih pomirjevalnih zdravil, ki jih
najdemo v rastlinskem svetu. Uporabljamo ga pred-
vsem na tri načine: pri splošnem nemiru in živčnosti,
ki se pri razdraženosti in strahu lahko še stopnjuje.
Nadalje pri nespečnosti, ki je posledica živčnosti, zlasti
tedaj, kadar ne moremo zaspati in pri živčnih srčnih
težavah, ki jih spremJjajo razbijanje srca, obenem pa še
občutki strahu v predelu srca. V vseh teh primerih
jemljemo baldrijan nekaj tednov zaporedoma. Pri tem
je pomembna količina kapljic, ki jih jemljemo. Naj-
manj trikrat na dan po trideset kapljic baldrijanove
tinkture je potrebno vzeti, če hočemo, da se učinek na
živčevje res pozna. Baldrijanovo tinkturo je najbolje
jemati s sladkorjem, seveda pa lahko kapljice jem-
ljemo tudi z vodo. Tu moram ponovno opozoriti na to,
da je potrebno jemati baldrijanove kapljice v zadostni,
povečani kohčini, da se njegovo pomirjevalno delova-
nje na živce res uveljavi.
Enako velja tudi za baldrijanov čaj. Pripravljamo ga
iz baldrijanovih korenin, ki jih dobimo razrezane na
kratke koščke v lekarni, ali pri zeliščarju. Za eno sko-
deUco čaja potrebujemo zvrhano čajno žličko droge.
Lahko vzamemo tudi dve. Koreninice preUjemo s sko-
delico vrele vode in potem pustimo stati nekaj ur. Ce
želimo baldrijanov čaj piti pred spanjem, da nas lepo
uspava, namočimo koreninice že zjutraj in ga pustimo
pokritega stati do večera. Pred spanjem ga pdčasi, po
požirkih spijemo. Učinek pa še povečamo, če dodamo
žUčko medu.
BORIS JAGODIC
O DIMNIKARJIH,
KI MENDA SREČO PRINAŠAJO
Vse kaže, da smo si samou-
pravljanje, naš osnovni
odnos, začeli preveč po svoje
razlagati. Začeli smo tudi
raztegovati naše pravice na
račun dolžnosti v imenu od-
ločanja, ko ponekod presega
že vse meje razumnega. In če
te »samoupravne pravice«
presegajo še meje človeške-
ga, je stvar še bolj neprijetna.
Ce se pri tebi oglasi Anton
Frece, možakar z osmimi kri-
ži na plečih in potoži, da se
dimnikar že več kot leto dni
ni oglasil pri njem, mu veija-
meš, saj je pot po stopnicah
v drugo nadstropje le predol-
ga za utrujene noge, še daljša
pa je iz Marijagradca pri La-
škem. Ce možakar potem na-
daljuje, da je dimnikarja, ki
je »zadolžen« za območje,
kjer živi, večkrat prav lepo
poprosil, naj se ga vendarle
usmili in počasti zakajeni di-
mnik njegove hiše, (saj je bi-
la vendarle že desetletje na-
vada da ga je vsaj dvakrat v
letu obiskal dimnikar,) se ti
zdi nemogoče da so njegove
prošnje ^naletele na zamaše-
na ušesa.
Dimnikar se je namreč sa-
moupravno odločil in to ob-
čanu tudi jasno in glasno po-
vedal, da ga v Lahomno, as-
faliran zasele^c v krajevni
skupnosti Marijagradec, ki
je le 4 kilometre oddaljen od
Laškega, ne bo več. Bistrou-
mno je i=,e pripomnil, da sta
dva dimnikarja za Laško
premalo fn da je sploh di-
mnikarska plača za tolikšne
napore premajhna. Ce po-
tem še izveš, da se je občan iz
Lahomnega še dvakrat ogla-
sil pri direktorju dimnikar-
skega podjetja v Celju in da
mu je leta obljubil, da bo di-
mnikar pri njem v najkraj-
šem času, pa ga potem kljub
temu ni bilo, se ti začne v
glavi vrteti. Vrteti od nešte-
tih vprašanj: odnosa do dela,
odnosa do sočloveka, kako
je s samoupravljanjem v na-
ših organizacijah združenega
dela. kako delajo samou-
pravni organi in kako učin-
koviti so, kaj dela samo-
upravna delavska kontrola
itd.
Drži, da osebni dohodki
dimnikarjev niso ravno viso-
ki, še bolj drži, da jih je veli-
ko premalo in da je slaba vo-
lja upravičena, nikakor pa ne
moremo pristajati na samo-
voljne odločitve v težavnih
pogojih dela. Na žalost smo
se oprijeli primera, ki morda
ni tipičen in morda tudi ni
pravično, da smo o tem spre-
govorili ravno ob primeru
obnašanja dimnikarja v La-
homnem. Takšne primere
najdemo najbrž tudi marsik-
je, kjer samoupravna morala
peša pod težo gospodarskih
in ostalih težav.
MARJELA AGREŽ
BELEŽILI
BOMO
IZUMIRAJOČE
POKLICE
V našem uredništvu od-
piramo prostor za vse tiste
poklice, ki izumirajo ali so
celo že izumrli. Radi bi jih
zabeležili, jzato prosimo
vše tiste, ki se še ukvarjajo
z izumirajočo obrtjo, naj
se nam javijo, pa tudi ti-
ste, ki so včasih počeli kaj
takega, kar danes ne več.
So še kje piskrovezi,
oljarji, jesiharji, sodarji,
krovci s slamo, kolarji, po-
strežčki, podkovski kova-
či, medičarji, furmani,
svečarji, tkalci, krošnjarji,
strojarji, mlinarji, spla-
varji, ščetinarji, oglarji,
brodarji, sirarji in še dru-
gi, ki jih boste pomagali
poiskati vi, dragi bralci.
Javite se na naše ure-
dništvo in to s točnimi na-
slovi. Obiskali vas bomo!
RECEPT TEDNA
PUDING IZ BLITVE
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg mlade bhtve, 3 cela jajca, I
drobtine, maslo, sol, in omako bešarnel, ki jo pripravimo iz i
50 g moke, '/21 mleka, 50 g masla in nekoliko soli. j
Liste blitve dobro očistimo, odrežemo dno pecljev in trde ■
liste. Dobro jo operemo in jih položimo v posodo, ki je do j
polovice napolnjena s slano vtcIo vodo, ter kuhamo pol ure, i
dokler bhtva ne postane mehka. Nato jo odcedimo, sti-j
snemo, drobno sesekljamo in stisnemo skozi cedilo za juho. j
Pripravimo omako bešarnel in sicer takole: v skodelici na-'
močimo moko v hladnem mleku, dodamo maslo in sol ter I
med neprestanim mešanjem kuhamo 20 minut na zm.ernem;
ognju. Pretlačeno blitvo zmešamo z bešamelom, dodamo;
dobro zmešana jajca. Zmes položimo v lončen model, pre-,
mazan z maslom in potrošen z drobtinam.i. Lončeni model
položimo v večjo posodo, napolnjeno do polovice z vrelo j
vodo. Ko ta začne vreti, damo vse skupaj v pečico segreto na :
180 °C. Puding pečemo 40 minut. Puditig je pripravljen, ko ■
ostane zobotrebec, s katerim prebodemo puding, suh. Pu-
ding stresemo na krožnik in postrežemo. Zraven damo še j
gobovo solato in kozarec dobrega vina. '.
POZD ORODJE-OPREMA
ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. dva strugarja kovin
2. pripravnika v računovodstvu
Pogoji:
Pod tč. 1.
KV delavec kov. stroke - strugar ali PK delavec s 3
letno prakso. Dvomesečno poskusno delo.
Osebni dohodek od 13.680,00 din naprej.
Pod tč. 2.
Končana srednja ekonomska šola brez prakse.
Objava velja do zasedbe objavljenih delovnih mest.
Rok prijave 15 dni, obvestilo o izbiri v roku 15 dni.
Pisne prijave za opravljanje objavljenih del sprejema
komisija za delovna razmerja POZD.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
PRIMERNO NOVOLETNO DARILO
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
NOČNE
CVETKE
• Bliža se Novo leto, po-
trebno se bo oskrbeti s bra-
no in pijačo, si je mislil
F. D. iz Ribarjeve ulice v
Celju. In ker je tik pred
prazniki ponavadi preveli-
ka gneča v trgovinah, se je
že kar prejšnji teden odpra-
vil nakupovat v samopo-
strežno trgovino »Market«
na Dolgem polju. Vse bi se
srečno končalo, če ne bi bi-
lo dveh pomanjkljivosti pri
nakupu. Piva: F. D. je pri-
šel nakupovat brez denarja.
Druga: bil je nespreten, pa
so ga ujeli, ko je z nabasani-
mi žepi hitel mimo blagaj-
ne. Posledice: nakradene
predmete je moral vrniti,
imel je težave z miličniki,
čaka pa ga še sodnik. Ver-
jetno pa si bo moral omisli-
ti tudi nekoliko bolj skro-
mno praznovanje.
• D. M. se ga je prejšnji
teden preveč nacedil. Ko je
v bifeju »Han« zahteval pi-
jačo, pa so mu natakarji po-
kazali le še napis »Vinje-
nim osebam ne točimo al-
kohola!« Ves razjarjen je
potem začel pretepati dru-
ge pivce v bifeju. Nadležne-
ga in neprijetnega gosta so
se rešili šele s pomočjo mi-
ličnikov.
• V gostilni »Čulk« 'sta
se sprla A. L. in Z. K. Prepir
je dobil nove dimenzije, ko
je A. L. pograbil steklenico
in z njo udaril pivskega ko-
lega po glavi, da se je takoj
sesedel. Prihiteh so milič-
niki in bolničarji. Z. K. je
moral prenočiti v celjski
bolnišnici, A. L. pa v »hote-
lu Milica«.
• Ivan B. iz Celja je že
večkrat kradel avtomobile
in ima kar pomembno me-
sto v kartoteki UNZ Celje.
Tudi miličniki ga že dobro,
celo predobro poznajo. To
se mu je maščevalo v pone-
deljek zvečer, ko je v Okro-
garjevi ulici v Celju ukra-
del osebni avtomobil. V
Žalcu so ga ustavili pro-
metni miličniki. K sreči pa
so bni vsi potrebni doku-
menti v avtomobilu, Ivan
pa se je zgovoril, da si je
avto sposodil. Miličniki pa
še vedino niso bili zadovolj-
ni, čeprav je Ivan že več-
krat obljubil, da se bo po-
boljšal.
PROMETNA VZGOJA V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH
REDKO SO KRIVI OTROCI
Najbolj prizadevnim mentorjem so podelili priznanja___
Piometna vzgoja v vrtcih
in osnovnih šolah je dobro
organizirana, v srednjih šo-
lah nekoliko slabše, v krajev-
nih skupnostih pa je večino-
ma skoraj popolnoma zane-
marjena oziroma potisnjena
na stranski tir, so ugotovili
na zadnjem posvetu z men-
torji, ki ga je organiziral celj- ■
ski svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu.
Ugotovitve pa pravzaprav
niso nove, saj je takšno sta-
nje že nekaj let nazaj.
Prometna vzgoja v vrtcih
se še izboljšuje, so poudarili
na posvetu. V učni program
prometne vzgoje so vključili
vse malčke, starejše od treh
let, vzgojitelji pa uporabljajo
vedno nove in učinkovitejše
učne metode dela. Dobro je
tudi sodelovanje med starši
in vzgojitelji.
V osnovnih šolah poteka
pouk prometne vzgoje že ne-
kaj let po ustaljenem progra-
mu, vendar pa se v zadnjem
času prometna vzgoja vse
večkrat pojavlja na šolskem
urniku. V večini šol najmanj
enkrat tedensko. Šole oziro-
ma učenci tudi aktivno sode-
lujejo v vseh večjih akcijah,
ki jih pripravi svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu.
Prometne statistike sicer
govorijo, da se je letos do se-
daj v prometnih nesrečah v
celjski občini poškodovalo
že dvajset otrok oziroma
dvakrat več kot lani, vendar
pa veliko pove tudi podatek,
da so samo štiri od teh ne-
sreč zakrivili otroci. Tudi to
govori v prid trditvam, da je
prometna vzgoja v osnovnih
šolah dobro organizirana.
Na posvetu so tudi ugoto-
vili, da prometna vzgoja v
večini srednjih šol, kljub
stalnim prizadevanjem, še
vedno šepa. Kriv je verjetno
prenatrpan učni program,
večkrat pa tudi mnenje, da
prometna vzgoja v srednjih
šolah ni potrebna.
Najslabše pa je organizira-
na prometna vzgoja odraslih.
Predavanja, ki so v krajev-
nih skupnostih in delovnih
organizacijah, so praviloma
zelo slabo obiskana. Poseb-
ne komisije v krajevnih
skupnostih pa se ponavadi
bolj ukvarjajo z urejanjem
prometa na njihovem ob-
močju in manj s prometno
vzgojo odraslih.
Člani sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
so ob tej priložnosti najbolj
prizadevnim mentorjem po-
delili bronaste, srebrne in
zlate značke republiškega
sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, VVO
Tončke Cečeve, Šolski cen-
ter Boris Kidrič in Vera Stre-
hovec pa so za kreativno de-
lo dobili priznanje celjskega
sveta.
SREČKO SROT
V nekaterih srednjih šo-
lah imajo prav malomaren
odnos do prometne vzgoje,
marsikdaj pa tudi do varno-
sti dijakov. Tako so pred ča-
som na eni izmed celjskih
srednjih šol organizirali
športni dan, skupino 300 di-
jakov pa je spremljal samo
en učitelj. Skupina je šla tu-
di čez nezavarovan železni-
ški prehod in to v času, ko je
po tirih pripeljal vlak. K
sreči se je vse srečno konča-
lo, vendar pa ne bi smeli to-
liko zaupati le srečnim nak-
ljučjem.
PODELITEV
PLAKET
»VZORNI
VOZNIK« V
CELJU
Na predlog AMD Šlander
iz Celja je Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
SR Slovenije podelil 30 voz-
nikom motornih vozil iz Ce-
lja in okolice plaketo »Vzor-
ni voznik«, kot znak prizna-
nja za vzorno upravljanje
motornih vozil v javnem
cestnem prometu, za tovari-
ški odnos do udeležencev v
prometu in varno vožnjo.
Na sliki: priznanje preje-
ma Majda Trogar iz Celja.
F. GABER
pravniki za bralce
PIŠE
BORIS DEBIČ
NEKA TERE PRA VICE IN DOLŽNOSTI,
POVEZANE $ STANOVANJSKO PRA VICO
v nekaterih primerih pa
so toženci že ugovor zoper
izdani plačilni nalog vloži-
li prepozno in je prvostop-
no sodišče tak prepozno
vložen ugovor zavrglo
(člen 451 ZPP). Pritožbi
zoper tak sklep seveda
pritožbeno sodišče iz ena-
kih razlogov ni moglo in
ne more ugoditi, kajti z za-
konom določeni roki za
ugovor zoper plačilni na-
log ali pritožbo zoper sod-
bo so t. i. prekluzivne na-
rave, torej nepodaljšljivi
in to morajo upoštevati
stranke in sodišča vseh
vrst in stopenj. V nekem
primeru je toženka zoper
sklep prvostopnega sodi-
šča, da se njen ugovor zo-
per plačilni nalog kot pre-
pozen zavrže, sama v pri-
tožbi navajala, da je ugo-
vor res prepozno vložila,
to pa je storila zato, ker je
itak pričakovala upravno
odločbo o oprostitvi plači-
la stroškov obveznega
odvoza in je pritožbi tudi
priložila fotokopijo te od-
ločbe. Pritožbeno sodišče
kljub temu njeni pritožbi
ni moglo ugoditi iz prej
povedanega razloga, ker
bi morala toženka to dej-
stvo pač uveljavljati s pra-
vočasnim, ne pa prepozno
vloženim ugovorom. Take
trdote zakona poznajo vse
pravno urejene družbe in
naša ni izjema (že v rim-
skem pravu je veljalo lex
dura sed lex ali po doma-
če zakon je zakon, čeprav
je trd). V obrazložitvi pri-
tožbenega sklepa je senat
Višjega sodišča vendarle
svetoval toženki, da se
obrne na tožečo komunal-
no organizacijo, ki da bo
njeni prošnji gotovo ugo-
dila, čeprav ima nasproti
toženki že pravnomočno
iztoženo terjatev.
Rekli smo že, da tudi v
sporih majhne vrednosti
lahko pravdni stroški pre-
sežejo samo glavnico, zla-
sti kadar gre za neuteme-
ljene, nedovoljene ali pre-
pozne pritožbe. Tako je v
nekem primeru tožeča ko-
munalna organizacija za-
htevala od toženke za
odvoz odpadkov 223,90
din. Tožečo stranko je v
pravdi kot njen poobla-
ščenec zastopal odvetnik.
Po 89. členu ZPP smejo
stranke opravljati prav-
dna dejanja osebno ali pa
po pooblaščencu (tudi to-
ženka bi si lahko vzela
odvetnika). Nasprotna
stranka, ki pravdo izgubi,
mora seveda stranki, ki
pravdo dobi, povrniti vse
njene stroške, torej tudi
stroške odvetniškega za-
stopanja. S prvostopno
sodbo je sodišče vzdržalo
v veljavi plačilni nalog, s
katerim je bilo toženki na-
loženo, da mora plačati to-
žeči stranki prej omenjeni
znesek 223,90 din s stroški
plačilnega naloga, poleg
tega pa še nadaljnje prav-
dne stroške v višini 408,75
din. Skupaj so stroški zne-
sli že na prvi stopnji preko
600,00 din, ne da bi pri
tem upoštevali še plačilo
taks za toženkino neuspe-
lo pritožbo. S tako proč
vrženim denarjem bi to-
ženka lahko poravnala za
odvoz odpadkov več, ka-
kor znašajo ti stroški
Naj sklenemo: Odvoz
odpadkov in pokrivanje
potrebnih stroškov za ta
odvoz je zakonito urejen z
občinskimi odloki, tudi iz-
jeme, ki so pravno upošte-
vane. Med take pa ni mo-
goče šteti tiste, ki so plod
lastne presoje, kaj je šteti
za odpadke in kdaj bo kdo
nabavil kanto, kakršna je
predpisana. S tem tudi ni
mogoče del stroškov orga-
niziranega odvo7.a prevali-
ti na tiste občane, ki za-
devne odloke spoštujejo!
BENCINSKI BONI
v torek so po vsej Sloveniji
začeli deliti bencinske bone
za prve tri mesece prihodnje-
ga leta. V večini občin je bilo
razdeljevanje takšno kot ok-
tobra. V celjski občini delijo
bone na sedežih posameznih
krajevnih skupnosti, občani
pa jih lahko dvignejo še danes
do 18. ure. Poskrbljeno bo tu-
di za zamudnike.
Tako bodo lastniki tovor-
nih vozil, ki so registrirana za
osebno delo dobili 250 do 500
litrov na mesec (odvisno od
nosilnosti), tovornjaki in
kombiji, ki niso registrirani
za osebno delo pa 100 litrov.
Taksisti bodo, namesto seda-
njih 300, dobili 400 litrov ben-
cina, po 80 litrov goriva pa
bodo dobili tudi invalidi ali
lastniki motornih vozil, ki
vsak dan prevažajo invalide.
Lastnikom traktorjev pri-
pada 200 litrov goriva, kmeto-
valci, ki sami vozijo pridelke
na trg ali zbirna mesta, pa
lahko dobijo še do 100 litrov
bencina. Po 50 litrov za vsako
vozilo bodo dobili tudi obrt-
niki.
Uredba predvideva dodat-
ne količine goriva še za neka-
tera druga vozila, vsem, ki so
zajeti v tej uredbi, pa bodo v
posameznih občinah začeli
deliti bone v ponedeljek.
SMRT VOZNIKA
39-letni Silvo Jezernik je
pred domačo hišo v Pečovniku
med vzvratno vožnjo zapeljal
čez bankino in avtomobil se je
večkrat prevrnil. Voznika Je-
zernika je vrglo iz vozila, avto-
mobil pa stisrdlo ob drevo. Sil-
vo Jezernik je na kraju nesreče
Komisija za delovna razmerja
DOMA UČENCEV KARLA DESTOVNIKA-
KAJUHA
objavlja
prosta dela in naloge
vzdrževalca
za nedoločen čas
Pogoj: KV delavec vodovodne, mizarske ali ključavni-
čarske stroke
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogoja
pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Dom učencev Karla Destovnika-Kajuha Celje,
Ljubljanska 21.
IGM GRADNJA ŽALEC
razpisuje prosti mesti za opravljanje del in nalog s
posebnimi pooblastili
1. vodje splošnega sektorja
2. vodje komercialnega sektorja
POGOJI:
pod 1. visoka, ali višja izobrazba pravne ali organiza-
cijske smeri,
pod 2. visoka, ali višja izobrazba ekonomsko-komer-
cialne smeri
Za dela in naloge obeh razpisanih delovnih mest
zahtevamo vsaj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih
delih. Delovno razmerje se sklepa za 4 leta. Stanova-
nja ni. Osebni dohodek je po pravilniku o OD.
Kandidati morajo biti družbeno aktivni in moralno-
politično neoporečni. Sklenitev delovnega razmerja
je možna 1. 2. 1983 ali po dogovoru. Ponudbe z
dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
IGM GRADNJA ŽALEC, razpisna komisija, v roku 15
dni po objavi razpisa.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 23. december 1982
PRODAM
PRODAM hišo 5x7, kuhinja, dve
sobi, primerno za vikend. Inf.
Jože Kurnik, Planina 11, Ljubno
ob Savinji.
PRODAM Ferguson 35 KM v do-
brem stanju. Anton Kračun, Lo-
kovna 15.
UGODNO prodam tovorni avto CM
Tigroto 55, letnik 70, motor ge-
neralno obnovljen. Jože Korun,
Kaplja vas 27, 63312 Prebold.
PRODAM traktor Stayer 18 KM,
kosilnico BOS, 300 I petroleja,
ter teličko simentalko, 6 tednov.
Bukovžiak 28, 63221 Teharje.
PRODAM kmečko stanovanjsko
hišo 21 X 15 m 2 gospodarskim
poslopjem, vodnjakom in hiši-
cami z dvema vrtovoma (604 m^
in sadovnjak 1700 m*). Poslopje
se nahaja na zelo lepem mestu
okrog 2 km od železniške posta-
je Ponikva pri Grobelnem. Tel.
(041) 575-864.
PRODAM enofazno 2 KW termoa-
kumulacijsko peč, še pod ga-
rancijo. Sonja Fidler, Ljubečna
50. ^
PRODAM planino »Petroff«, po-
stelji z nočnima omaricama
(orehov furnir), jogiji na vzmeti.
Inf. Tel: (063) 28-988.
UGODNO prodam dve zimski gumi
s kolesnimi obroči 5 x 60-13,
rabljene eno zimo. Ogorevc 23,
Štore.
DIANO, dobro ohranjeno, letnik
77, reg. do konca marca 83,
ugodno prodam. Tel. 701-484.
VVARTBURG, letnik 71, vozen, reg.
do julija 83, ugodno prodam, ali
menjam za prašiča. Branko Ro-
mih, Proseniško 7a, štore.
PRODAM več krav po izbiri, dobre
mlekarice, breje 7 mes. in 5
mes. Ludvik Vipotnik, Plot 4, Ro-
gaška Slatina.
PRODAM kombi IMV v voznem
stanju, reg. do maja 83, cena
4,5 M. Ivanka Vipotnik, Plot 4,
Rogaška Slatina.
UGODNO prodam GS Club, 76 let-
nik. Tel. 707-228, po 15. uri.
PRODAM novo lepo dekliško ja-
kno za 14 let. Kupcu podarim
smučarsko puhovko št. 38.
Ogled Ljubljanska 58, stanova-
nje 123 (modri blok).
PRODAM vozno kravo, 9 mesecev
brejo. Šket, Kasaze 62.
PRODAM skoraj novo termoaku-
mulacijsko peč 2,5 KW. Celje,
tel. 27-388.
PRODAM dva prašiča, težka
100 kg. Alojz Gračner, Golobi-
njek 11, Planina pri Sevnici.
PRODAM nov črnobeli TV (pod ga-
rancijo). Ogled popoldan. Gori-
ška 1. št. stanov. 80, pri Dvor-
šak.
PZ 125 prodam. Milivoj Šučur, Ma-
riborska 66.
PRODAM traktor Ursus 335. Ogled
možen 25. in 26. dec. Oto Žnidar,
Dolga gora 20a, pošta Ponikva
pri Grobelnem.
R 4, prevoženih 59.000 km, letnik
77, garažiran, prodam. Adelbert
Stancar, Mestinje 54, Podplat
(824-141).
PRODAM novo lisico, prenosno
avbo in moški smučarski kom-
plet št. 46. Tel. 26-239.
PRODAM kmetijo, 10 ha, z gospo-
darskim poslopjem. Cena po
dogovoru. Ogled vsak dan ra-
zen sreda in četrtek v Jurklo-
štru, Lahov graben 35, Jože
Egeta.
UGODNO prodam srednje visok
regal, kavč, klubsko mizo in fo-
telje. Kranjc, Erjavčeva 7,
Ostrožno, Lokrovška cesta levo.
UGODNO prodam 2 komplet kolesi
za VW, dve komplet kolesi z no-
vimi zimskimi guniami, kombi
Zastava 1300 po delih, stroj za
Spačka, letnik 67, suhe hrasto-
ve, smrekove, borove plohe
5 cm, betonal 80 I. Ogled popol-
dan. Krajnc, Slatina v Rožni do-
lini.
VEČJO prikolico za osebni avto in
Zastavo 101 po delih poceni
prodam. Kalčič, Dobrteša vas
63, tel. dopoldan 710-700.
PRODAM konja. Alojzija Zupane,
Zg. Hudinja 65.
PRODAM dobro ohranjeno spalni-
co, motorno žago znamke Stihi
- novo. Ivan Pušnik, Trubarjevo
nabrežje 6, Laško.
PRODAM prašiče za zakol od
90-140 kg, hranjene z domačo
hrano. Vinter, Lopata 55, Celje.
PRODAM šest mesecev staro ko-
zo, svetlo rjave barve, brez ro-
gov. Cena po dogovoru. Šifra:
Ugodna cena.
PRODAM hišo z gospodarskim po-
slopjem v Savinjski dolini. Šifra:
GOSPODARSKO POSLOPJE.
UGODNO prodam prikolico za
osebni avto. Ervin Videnšek,
Škofja vas 46.
PRODAM kravo, dobro mlekarico,
4 mesece brejo. Ljubečna 62.
PRODAM rjavo in belo otroško po-
steljo. Inf. popoldan. Jurak,
škapinova 13.
UGODNO prodam traktorski eno
urazdni plug (batuje). Zakraj-
šek, Vrba 1, Dobrna.
PRODAM črno beli TV Gorenje
Turkiz, star eno leto, dobro
ohranjen, malo rabljen. Ogled
možen vsak dan od 8. do 20. ure
na naslov: Franci Slapnik, Pri-
hova 18, 63331 Nazarje.
PRODAM barvno televizijo Gore-
nje. Informacije tel.: 25-863.
PRODAM posestvo cca 12 ha z go-
spodarskim poslopjem, potreb-
no adaptacije. Inf. po tel. od 14.
do 15. ure. Tel, 851-979.
PRODAM električni pisalni stroj
Olimpia-euroelektronik, visoki,
skoraj nov, ugodno. Inf. tel. 27-
503.
KUPIM
KUPIM večji gozd v okolici Šmarja
ali Šentjurja. Šifra: »ZIMA«.
KUPIM dobro ohranjen planino.
Ponudbe pošljite pod šifro:
..GOTOVINA DEVIZE...
ZAZIDALNO parcelo v okolici Ce-
lja kupim. Ponudt>e pod: »GO-
TOVINA«.
STANOVANJA
SODOBNO družinsko stanovanje
menjam za primerno manjše
Celje, Laško, Žalec. Šivra: »83«.
PREPROSTO dekle išče garsonie-
ro ali enosobno stanovanje v
Celju ali okolici Vojnika. Šifra:
»NUJNO«.
ŠTUDENT išče sobo, najraje na
Lavi ali na Ostrožnem. Šifra:
»LETO 83«.
RAZNO
LOKAL in skladišče v centru me-
sta Celja, oddam v najem. Šifra:
»PREDNOST ZDOMCI«.
RAD BI TE spoznal za lepo silvef-
strsko noč. Si urejena, prh/lač-
na, nad 40 let - Celjanka? Priča-
kuje te šarmanten, dobro situi-
ran prijatelj. Kasneje lahko po-
roka. Šifra: »HOTEL EVROPA«.
GARAŽO oddam v Vrunčevi ulici
ob Savinjski železnici. Ponudbe
pod: »GARAŽE«.
Zbor delavcev DO
ZOŠ Celje
TOZD OŠ XIV. divizije
DOBRNA
objavlja
dela in naloge
snažilke
Delovno razmerje bomo
sklenili za nedoločen čas.
Poskusna doba traja mesec
dni.
Prijave sprejemamo 15 dni
po objavi na naslov: OŠ
XIV. divizije Dobrna.
Z nakupom srečke EKSPRESNE LOTErnjE lahko
postanete ikftutnik enega izmeti^3.100 ilotiltkov
št. 50 - 23. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
TV SPORED
fjEDELJA, 26. 12.
9?;. POF^OClLA (L))
9 30 ŽIV ŽAV. otroška matine)a (L))
10 20 M Božič ČLOVEK IN POL na-
dal|evanka TV Zagreb (L|)
11 15 TV KAŽIPOT (L))
11 35 SRECANJf   S  TONCKO  MA-
ROLTOVO (Lj)
12 00 LJUDJE IN ZEMLJA (Lj)
13 OC POROČtL^ (do 13 05) (L))
13 45 KVIZ   glasbene    MLADINE
SLOVENIJE (L|)
15 15 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaia
rv Koper za slušno prizadete
15 45 POROČILA (L))
1550 ŽIVETI Z NARAVO dokumen-
tarna serija TV Sarajevo (Lj)
16 35 ŠPORTNA POROČILA (Lj)
16 50 GOSPOD SMITH GRE V WAS-
HINGTON. ameriški film (Lj)
18 55 NE PREZRITE (L|)
19 10 RISANKA (L|)
19 15 CIK CAK (Lj)
19 23 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 25 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME(Li)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (L|)
2000 A Šenoa  LJUBICA, drama TV
Zagreb (Lj)
21 15 GLASBA MOJEGA ŽIVLJENJA
Mira Trailovič (Lj)
22 00 POROČILA (Lj)
PONEDELJEK, 27. 12.
10 00 POROČILA (Bgd I, Zgb I)
1005 TV v ŠOLI: Materinščina. Na-
mesto odmora. Risanka, Islan-
dija. Mali program. Risanka. Ne
vprašajte mene. Zadnje minute
(Bgd l)_
>2 00 OTROŠKI SPORED, prenos iz
Centra Sava (Ob jubileju Zveze
pionirjev in 90-letnice rojstva
tov. Tita) (Zgb I, Bgd)
16 00 KMETIJSKA ODDAJA TV ZA-
GREB ^L))
17 00 POROČILA (Lj)
1705 POVEZAVE angleška polju-
dnoznanstvena serija (Lj)
17 55 TRETJE OBDOBJE: Spoznava-
nja raziskav (Lj)
18 25 OBZORNIK (L|)
18 40 DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM
ŽELJO: ZBIS - N Grafenauf^:
LOKOMOTIVA. K Kovič: ZLATA
PTICA (L|)
19 15 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (LJ)
19 26 ZRNO DO ZRNA (LJ)
19.30 TV DNEVNIK (L|)
19 55 VREME (L|)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20 00 35 mm - FILMSKA DELAVNICA
(Lj)
21 30 V ZNAMENJU
TOREK, 28. 12.
10 00 POROČILA (Bgd I, Zgb I)
10.05 TV V ŠOLI: Baker Namesto od-
mora. Risanka. Narodne pripo-
vedke. Mali program. Risanka.
Glasbena vzgoja Zadnje rhinu-
te (do 12 05) (Bgd I)
16 30 POROČILA (Lj)
1635 LOSKITIK IN OBLAK sovjetska
risana serija (Lj)
16 55 MALI SVET. otroška oddaia TV
Zagreb (Lj)
17.25 LJUDSKA    GLASBENLA    IN
GODCI    NA    SLOVENSKEM
Oprekelj (L|)
17 65 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
(L))
18 i^5 LJUBLJANSKI OBZORNIK (LJ)
J8.40 DEDEK MBAZ, IZPOLNI NAM
ŽELJO ZBIS - D Za)C LETEČA
HIŠICA m K Kovič ZLATA LA-
DJA RISANKA (Lj)
19 15 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (LJ)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME (L))
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (L))
20 00 AKTUALNA ODDAJA (Lj)
20 40 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20 45 D H Lavvrence SINOVI IN LJU-
BIMCI angleška nadaljevanka
(Lj)
21 40 V ZNAMENJU
SREDA. 29. 12.
10 00 POROČILA (Bgd I, Zgb)
10 05 TV V ŠOLI: Obale Donave. Mali
Gradbeniki. Risanka Čarovnik.
Minsko polje. Risanka Zdrav
duh v zdravem telesu. Zadnje
minute (do 1205) (Bgd I)
17 05 POROČILA (Lj)
17 10 CICIBAN. DOBER DAN Mali
čarovnik m snežinke (L|)
17 25 ARABELA, 1 del češkoslovaške
nadaljevanke (Lj)
17 55 NAŠA PESEM 82 - TRIJE SRE-
BRNI (Lj)
18 25 ZASAVSKI OBZORNIK (Lj)
18 40 DEDEK MRAZ   IZPOLNI NAM
ŽELJO: ZBIS - M Mate:
ZMAJČKOV ROJSTNI DAN I . K.
Kovič: ZLATA LADJA m RISAN-
KA (Lj)
19 15 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (L))
19 55 VREME (Lj)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20 00 V ARENI ŽIVLJENJA: Prof dr
Janez Milčinski (Lj)
21 00 FILM TEDNA: PET LAHKIH KO-
MADOV, ameriški film (Lj)
22 35 POROČILA (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17 25 TV DNEVNIK (N Sad)
17.45 RADOST EVROPE (Bgd I)
18.15 AKTUALNOSTI (N. Sad)
1845 ZELENI KABARET (Bgd I)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb II. Pr)
2000 KULTURA V OBJEKTIVU (Zgb
II, N Sad^
20 30 ZAGREBŠKA PANORAMA (Zgb
II)
20.50 D, Jelačič-Bužimski: GOSPO-
DA SENC, posnetek predstave
gledališča ITD iz Zagreba (do
22 00) (Zgb II)
ČETRTEK, 30. 12. ^
10.00 POROČILA (Bgd I, Zgb)
10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Vrba, Risan-
ka Pomoč otrokom sveta. Kako
vaditi v majhnem stanovanju.
Risanka. Veselimo se življenja.
Zadnje minute (do 12.05) (Bgd
16 50 POROČILA (Lj)
16 55 KURIRČEK 82 (Lj)
17.25 ZAPISI ZA MLADE: Mira Voglar
(L))
17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA:
ANTIČNE NAJDBE, ameriški
film ANDANTE. švicarski film
(Lj)
18.25 POMURSKI OBZORNIK (Lj)
18 40 DFJEK MRAZ   IZPOLNI NAM
Žr i_JO:   ZBIS   -   M    Mate:
ZMAJČKOV ROJSTNI DAN II,
K Kovič: ZLATA LADJA m RI-
SANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (L|)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (L|)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20.00 NIHALO MED SMEHOM IN SOL-
ZAMI, dokumentarna oddaja
tL))
20 40 ZRCALO TEDNA (LJ)
20 50 P I Čajkovski SERLNADA ba-
let v izvedbi New York City bal-
leta (LJ)
21 30 V ZNAMENJU (U)
PETEK, 31. 1.
10 00 POROČIL^V (Bgd I. Zg)
1005 TV V ŠOLI Samoupravljanje.
Ko dežu;e , Risanka. Zemlja.
Mali program. Risanka. Izobra-
ževalna reportaža. Zadnje mi-
nute (do 12 05) (Bgd I)
17 15 POROČILA (Lj)
17 20 OTROŠKA TV oddaja TV Za-
greb (Li)
17 50 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel
Lojzeta Slaka (L|)
18 25 OBZORNIK (Lj)
1840 DEDEK MRAZ. IZPOLNI NAM
ŽELJO ZBIS - V Bitenc ZLATI
ČEVELJČKI. K Kovič: ZLATA
LADJA m RISANKI (Lj)
19 15 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (U)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (L|)
20 00 B Jure JUTRI JE NOVO LETO
risanka (Lj)
20 10 DOBER   VEČER,   odlomki   iz
operet in musicalov (Lj)
21 20 SMEH IN PLES. silvestrska od-
daja (L))
00 20 OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE
oddaja narodne glasbe (Lj)
01 15 ŠKORPIJON   UBIJA,  ameriški
fiim (do 02,55) (Lj)
Oddajniki II. TV mreže;
17 45 TEST (Lj II)
18.00 RISANKE ZA OTROKE (Bgd I)
19 15 PROGRAM Lj I (Lj II)
19 30 TV DNEVNIK (Bgd I)
2000 F Milčinski-Arhiar BUTALCI.
TV priredba predstave SNG Ma-
ribor (Lj II)
21.05 VINCE RUMENO-pesmi o vinu
(L) II)
21.35 ZALJUBLJENI BLUME, ameri-
ški film (Lj II)
23.30 NOVOLETNI DISCO zabavno
glasbena oddaja (Lj II)
00 50 VKLJUČITEV V I PROGRAM TV
LJUBLJANA ah TV ZAGREB I
SOBOTA, 1. 1.
8 25 POROČILA (Lj)
8 30 RISANKE ZA NOVDLETNO DO-
BRO JUTRO (Lj)
8 40 JAN IN AMANDA. švedski otro-
ški film (Lj)
9 55 J.    Jurčič-S. Makarovič:    KO-
ZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GO-
RI, predstava Lutkovnega gle-
dališča Ljubljana (Lj)
10.45 NENAVADNI    PRES    ČUVAJ
ameriški film (Lj)
12 10 PROPAGANDNA ODDAJA (L|)
12 15 Dunaj: NOVOLETNI KONCEF-iT.
prenos (EVR. L|;
13 30/35 Garmisch   Partenchirchen:
SMUČARSKI   SKOKI,   prenos
(EVR, Lj)
15.40 POROČILA (Lj)
15,45 MEDNARODNO      SREČANJE
"ČAROVNIKOV" V LIPICI (Lj)
16 30 G Verdi:  TRAVIATA. angleški
film (Li)
18 20 I TAVCAR-M.KIopčič: CVETJE
V JESENI - 1. del: OBISK, TV
nadaljevanka (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19 20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADID NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20 00 GIGI, ameriški film (Lj)
21.55 YVES MONTAND V OLIMPIJI
(Lj)     .
23.25 POROČILA (Lj)
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 25 dečkov in 25
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 3 de-
klice.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 15 parov, od teh:
MIHALICEN Franjo in ZALO-
KAR Justina oba iz Celja, BOV-
HA Vinko in Lahovne in KOLO-
SOVSKI Blanka iz Celja, SKA-
LICKI Marjan in KOVAČIC Kar-
men oba iz Celja, TURNŠEK Bo-
ris in BELTRAM Mateja oba iz
Celja.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: KIDRIC Mladen
in PUČNIK Danica oba iz Slo-
venskih Konjic, KONEC Kari iz
PrevTata in VRSTOVNIK Marija
iz Vojnika.
SMRTI
CELJE
Umrli so; PŠENICNIK Janez,
63, Male Dole, GOSTAN Štefan,
24, Celje, ČEBELA Amalija, 79,
Celje, POLNAR Adolf. 50, Šent-
jur, VRAŽIC Ferdinand, 65, Pu-
stike, KLICEK Ana, 85, Sedlarje-
vo, KOLENKO Franc, 76, Celje,
FRECE Daniel, 77, Paneče, KO-
LAR Anton, 51, Bočna, 2IBRET
Karel, 62, Mali vrh, KOLAR Jo-
žefa, 90, Teharje, KUKOVIC Jo-
že, 68, Straža na gori, SMODEJ
Stanko, 51, Ponikva, LACKER
Eozalija, 86, Celje, RAVNJAK
Frančiška, 76, Zreče, CIZEJ
Adolf, 76, Sentrupert, PRAZNIK
Jože, 49, Konjski vrh.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrla sta: Pšeničnik Franc,
85, Polžanska gora, SINKOViC
Ana, 73, Vrenska gorca.
SLOVENSKE KONJICE
UmrU so: PLANINC Bogmir,
59, Slovenske Konjice, LAZNIK
Jožef, 68, Kamna gora, KODRIC
Alojzija, 83, Loče, GROSEK Jo-
žef, 61, Zbelovo, PUČNIK Bogo-
mir, 47, Tepanje.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. ure do na-
slednjega dne do 6. ure zjutraj.
Ob nedeljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne do 6. ure
zjutraj, ob prazjiikih pa od 6. do
7. ure naslednjega dne.
LEKARNE CELJE
Neprekinjeno dežurstvo ima
lekarna CENTER v Stanetovi
ulici 13-a Celje.
TRGOVINE
Dežurno službo do novega leta
ima samopostrežba SOCA v Sta-
netovi ulici vsak dan, tudi ob so-
botah od 7.30 do 20. ure.
RADIOCELJE
ČETRTEK, 23. 12.: 8 00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami - gost oddaje
družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko (vmes ob 9.00
Poročila). 1000 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 1545 Zabavni glo-
bus, 1600 Kronika, 16 15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo: Pamet je
boljša kot žamet, 18.00 Zaključe(< sporeda.
PETEK, 24. 12.: 8 00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9 00
Poročila). 9,30 Žveplometer, 10,00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 1700
Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18,00 Zaključek
sporeda
SOBOTA: 25. 12.: 8.00 Poročila, 8 05 Kuharski kotiček, 8 35 Koledar
prireditev. 9 00 Poročila, 9.05 Jugotonov expres, 9.35 Filmski sprehodi,
10.00 Zaključek sporeda, 15,30 Obvestila. 15.45 Športna sobota, 16.00
Poročila, 16 05 Čestitke In pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
nih melodij. 17 30 Kulturni feljton. 17.45 Zabavni globus, 18 00 Zaključek
sporeda
NEDELJA, 26. 12.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10 30 Predstavljamo
vam. 1045 Onkraj srebrne črte, 11.00 Vedri zvoki, 11.15Zabavni globus,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05
Žveplometer (ponovitev) 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov,
14 00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 27. 12.: 8 00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob
9 00 Poročila), 10 00 Zaključek sporeda, 15 30 Obvestila, 16 00 Poročila,
16 05 Čestitke in pozdravi, 16 30 Reportaža, 16 45 Zabavni globus, 17,00
Kronika, 17 15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled,
18,00 Zaključek sporeda.
TOREK, 28.12.: 8.00 Poročila, 8 05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 9 45 Esperanto, 10 00 Zaključek sporeda, 15 30 Obvestila, 16 00
Poročila, 16 05 Čestitke In pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45
Zabavni globus. 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17,45 Od-
mevi. 18,00 Zaključek sporeda.
SREDA, 29. 12.: 8.00 Poročila, 8,05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 9 30 Koledar prireditev. 10 00 Zaključek sporeda, 15 30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16 05 Čestitke in pozdravi. 16 30 Delo in zdravje,
16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17 15 Glasbene vzporednice, 17.45
iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Namesto novoletnih če-
stitk organizacijam in po-
sameznikom sta Skupšči-
na občine Celje ter Izvršni
svet Skupščine občine Ce-
lje namenila din 3000 Slo-
venskemu društvu za boj
proti raku.
z DELOM DO PRVE PLOŠČE
Ansambel Vinka Cverleta iz Šentjurja je kljub temu, da obstoja komaj dve leti, že dosegel
nekaj uspehov. To potrjujejo tudi gostovanja v Avstriji, Italiji in CSSR ter nastopala
festivalu v Števerjanu. Ansambel igra predvsem narodnozabavno glasbo, le na plesih
zaigrajo po potrebi tudi zabavne melodije. Tudi večino skladb, ki jih igrajo, so napisali sami,
čeprav se pri tem srečujejo s pomanjkanjem dobrih tekstov.
Razen vodje ansambla, Vinka Cverleta, ki igra harmoniko in je tudi avtor skladb, igrajo in
prepevajo v tem ansamblu še: Milan Cverle - bariton in bas kitara, Marija Cverle - pevka,
Marjan Videč - trobenta in Pavle Videč - klarinet, ki tudi piše skladbe.
Vinko Šverle se je že pogovarjal s produkcijo Jugoton, da bi pri njih izdali malo ploščo.
Toda do takrat bo treba še veliko vaj in nastopov in ne nazadnje tudi kakšna kadrovska
sprememba.
VSAKDANJE TEGOBE
SLEPE KRISTINE
V teh dneh so predstavniki
društva invalidov občine La-
ško obiskovali težje invalide,
bolne in ostarele člane druš-
tva ter jih skromno obdarili.
Med njimi je bila tudi slepa
Kristina Drnovšek iz Šmi-
hela nad Laškim.
»Mene ste prišli obiskat!«
je Kristina vzkliknila od ga-
njenosti. Solze sb ji polzele
po obrazu ko je dejala: »Da-
nes jočem od veselja. Lep je
občutek, ko vidim, da druž-
ba name ni pozabila.«
Med obiskom je Kristina
povedala marsikaj zanimive-
ga iz svojega življenja, raz-
krila pa je tudi vsakdanje te-
gobe, ki jih deli z invalidnim
soprogom.
Kristina je stara 57 let. Po-
vedala je, da je sladkorna bo-
lezen kriva, da so ji začele oči
pešati. Vedno slabše je vide-
la in končno ji je zdravnik
povedal, da se bo morala
sprijazniti z usodo. »Težko je
bilo,« je nadaljevala Kristi-
na. »Veliko sem prejokala.
Najhuje je bilo pred šestimi
leti ko nisem bila več spo-
sobna opravljati gospodinj-
skih del.«
• Kljub slepoti je Kristina
rada urejena. Predno smo jo'
fotografirali je rekla: »Goto-
vo se vam zdim smešna ker
se češem pred ogledalom. To
je ostalo še od prej.«
Ko je pogovor nanesel na
to, kaj bi najbolj potrebova-
la, sta oba z možem dejala
hkrati: »Vodo, dobro pitno
vodo. Na Smihelu nimamo
tekoče vode. Za živino in
pranje uporabljava deževni-
co, po pitno vodo pa je treba
z brento do precej oddaljene-
ga vodnjaka. Bojim se,« je še
pristavila Kristina, »da mož
ne opeša. Kdo nam bo potem
nosil vodo in vse ostalo!
Otrok nimava, ljudje v sose-
ščini pa so vsi zaposleni.«
Menda je pod hribom, ne-
daleč od Drnovškove hiše
izvir vode, ki je tolikšen, da
bi bilo vode dovolj za vse
prebivalce na Smihelu pa je
lastnica zemlje, na kateri se
nahaja izvir, trdosrčna in ne
dovoli napeljave vodovoda.
FANI SVATINA
BODICE
• Mnogi birokrati svoje umazane posle
opravičujejo - s pomanjkanjem detergentov?!
• Dandanes so na konju le tisti - ki se
ukvarjajo z jahalnim športom.
• Slovenci verjetno izumiramo zato, ker se
tudi pri ustvarjanju potomcev - preveč držimo
stabilizacije.
• Petek je morda nesrečen dan za tiste - ki
se že v petek odpravljajo na vikend.
• Večkrat je naboljše sredstvo proti
glavobolu - zapiranje oči pred resnico.
• Čudno, da se ženske še zanimajo za modo
- saj je moda slačenja že stoletja enaka.
• Mnogi naši kadri so celo življenje
nesrečno zaljubljeni - v družbeno imovino.
MARJAN BRADAČ
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Piše:
STANE ŽILNIK
32
Vlada je pred leti začela s
preseljevanjem Javancev z
najbolj gosto naseljenih in
revnih področij otoka na Ka-
limantan in na Sumatro. To
dela še danes, za kar pa se
poslužuje ne najbolj častnih
metod. Namreč, po odročnih
koncih Kcilimantana gradijo
nova naselja, kajti želijo na-
seliti še neohljudene prede-
le. Zato so potrebni ljudje, ki
jih tu primanjkuje, na Javi
pa jih je veliko preveč.
Po revnih javanskih vaseh
hodijo vladni agenti in ob-
ljubljajo vaščanom lepše živ-
ljenje na kakem drugem oto-
ku, kjer bojda stoji naselje z
vsem potrebnim, kjer je lah-
ko dobiti delo za dober za-
služek. To so zelo mikavne
ponudbe. Za to zainteresira-
ne družine naložijo na letala
in jih prepeljejo do tistega
obljubljenega mesta. Takšna
obljubljena mesta so pona-
vadi kampi sredi džungle,
kjer se je šele začelo porajati
življenje. Ko pridejo enkrat
tja, ne morejo več nazaj. Mo-
rajo sprejeti tisto, kar jim je
na voljo. Zaposlijo se pri goz-
darskih družbah, krčijo pra-
gozdove, da bi pridobili ob-
delovalno zemljo in nasploh
so se prisiljeni spoprijeti s
krutim načinom življenja.
Dvainštirideset kilome-
trov severozahodno od Yjo-
gyakarte stoji veličastna bu-
distična stupa - Borobodur.
Upravičeno ga lahko imamo
za eno od velikih stvaritev
človeških rok.
Ta gigantski spomenik je
služil namenu čaščenja, obo-
ževanja in meditacije, dosež-
ku Vayrajana sekte, Tantric
šole budizma, ki se je pojavi-
la v Indoneziji okoli leta 700.
Tu so v osmem stoletju po-
božni budisti pod indijsko
dinastijo Šajlendra ustvarili
eno izmed naj odličnejših
mojstrovin verske umetno-
sti.
Borobodur, ki se veličast-
no dviguje nad ravnino
osrednje Javve, je umetna go-
ra, ki združuje zamisel budi-
stične stupe s predstavo o
gori sveta, gori Meru. Kot se
je dalo prebrati, je vse sku-
paj zasnovano kot velikanski
magični diagram, ki mistič-
no ponazarja vesolje. Vero-
vali so, da romar v tem, ko se
vzpenja po ploščadi svetišča,
simbolično dviga duše iz
sveta poželenj, ki ga pušča za
seboj, v svet duhovne popol-
nosti, nirvane in dokončne
združitve z vesoljskim
Budho.
To velikansko budistično
stupo, največji zložen kup
kamenja na svetu, so zgradili
na malem hribu. Navzven iz-
gleda kot ogromna terasasta
zgradba, dejansko pa je na-
slonjena na pobočje hriba.
Zgrajen je iz črne vulkanske
kamnine, ki jo je bilo potreb-
no prepeljati kilometre da-
leč. Gradnja je trajala c6lo
stoletje, zahtevala je garaško
delo vseh Javancev, sužnjev.
Dela so vodili stari indijski
gradbeniki.
Ravno, ko so dela šla h
koncu, je prišlo do pobega -
preselitve ogromnega števila
ljudi. Zgodovinarji pravijo,
da je do tega prišlo zaradi
premočnega pritiska indij-
ske dinastije Sajlendrov nad
domačim prebivalstvom.
Zgod&vina tudi piše, da je
Borobodur vzel več kot
10.000 življenj, ter sto let
gradnje.
Ogromna stupa, štirioglate
oblike, je zgrajena iz petih
teras in zgornjega platoja.
Spodnja terasa se nahaja
pod zemljo, kar simbolizira
človekove zamejske lastno-
sti. Ostale štiri predstavljajo
pot vernika, ki se drži nau-
kov budizma. Terase so gra-
jene tako, da ne vidiš zgor-
njega dela, če stojiš spodaj in
obratno, kar ima spet pose-
ben religiozni pomen. Posa-
mezne terase so visoke do
dva metra in oblikovane s fi-
gurami ter ornamenti, kar
predstavlja posamezne dele
iz budistične filozofije.
Za popolnejšo ponazoritev
spomenika Borobodurja
bom citiral strokovni opis:
Ko se je vernik vzpenjal po
svetišču, je najprej prišel na
pet zaporednih ploščadi (te-
ras). Te so bile obzidane in
okrašene z reliefi, ki pred-
stavljajo Šakjamunijevo živ-
ljenje, kakor pripoveduje o
njem Lalita Vistara. Prizori
se začno z zgodbicami džata-
ka, ki poročajo o Budovih
poprejšnjih utelešenjih, nato
kažejo, kako se je rodil kot
princ Sidharta, ter dosežejo,
vrh z njegovo pridigo v nebe-
škem parku divjadi. Temu
zaporedju sledi zgodba o
Maitreju, Budi prihodnjega
časa,.ki čaka, da se bo znova
rodil kot budistični Odreše-
nik, konča pa se ta vrsta po-
dob z mističnimi Dhijani
Budhami, v katerih so utele-
šene poslednje, navadnemu
razumu že nedostopne re-
snice.
Petim galerijam sledijo tri
okrogle ploščadi, na katerih
stoji 72 mrežasto prevotlenih
stup, prav na vrhu vse stav-
be pa je kot krona spomeni-
ka zaprta stupa, ki simbolizi-
ra poslednjo skrivnost. Vsa-
ka mala stupa hrani podobo
sedečega Budha v jogijevski
drži, ki z rokami izvaja gib
»dharma cakra mudra«,
»obračanje kolesa zakonov«,
kar ima svoj simbolični po-
men: kakor se kolo vrti, ki se
je začelo premikati, vrti kar
naprej, tako bodo Budhovi
nauki, potem, ko so bili en-
krat razglašeni, živeli skozi
vse večne čase.
Poslednjega, vesoljskega
Budho, čigar bivanje vklju-
čuje vse vesolje, predstavlja
osrednja stupa, v kateri je bil
nedokončan Budhov lik, pr-
votno pa je bila mogoče
sploh prazna. Vsa zasnova
zgornjega dela svetišča je ne-
kakšna velikanska mandala,
magičen diagram, ki izraža
budistično predstavo o po-
slednji resnici.
Lokacija Borobodurja se
nahaja v bližini ognjenikov
Merapi in Merbabu. Zgodilo
se je, daje vrela lava zakrila
Borobodur in ga tako skrila
za celo tisočletje. Ponovno je
bil odkrit leta 1814, za čase
nizozemske navzočnosti.
Preteklo je stoletje, predno
je svet spoznal njegovo pra-
vo vrednost, medtem pa so
okoliški kmetje uporabljali
izklesane kamnite kvadre za
ograjevanje riževih polj.
Pred leti so začeli restavraci-
jo celotnega spomenika s po-
močjo Združenih narodov.
Pri prvem ogledu Borobo-
durja pred dvema letoma,
sem bil zelo prevzet. Takrat
so šele dobro začeli z resta-
vracijo, za ogled je bil dosto-
pen skoraj vsak del teras.
Domači turisti so bili redki,
ravno tako tudi prodajalne
spominkov ob cesti. Vse je
bilo še bolj originalno.
Lansko poletje me je tja
ponovno zanesla pot. Skoraj
ni bilo verjeti očem. Ljudi je
bilo podobno kot na tombo-
li V vrsti je bilo treba čakati
na vhod, gibanje po spome-
niku zelo omejeno (kar je tu-
di prav), vsepovsod polno
domačih turistov, ki jim ni
bilo jasno, po kaj so prišli tja.
Vse kar je bilo, so se nekaj-
krat »poslikali« in jo ucvrli
nazaj. Spodaj med stojnica-
mi je drvelo kot na sejmu.
Poleg je bil postavljen celo
cirkus.
Za budizmom si je utrl pot
na Javvo še hinduizem. Pre-
dno je obe veri na otokii na-
domestil islam, je bil prevla-
dujoča verska sila. Podobno
kot v Indiji, so tu častili hin-
dujske bogove Sivo, Višnuja
in druga božanstva. Posebno
priljubljenost na Jawi je uži-
val hindujski slonjeglavi bog
učenosti Ganeša, kateremu
je javanska umetnost posve-
tila veliko pozornost.
Sedemnajst kilometrov
vzhodno od Yogyakarte se
nahaja kompleks raztresenih
hindujskih templjev - ime-
novan Prambanan.
Centralni del sestavljajo
templji bogu Šivi, Brahmi in
Višnuju. Poleg tega se naha-
ja naokrog še 244 manjših
templjev, urejenih v štiri
vrste.
AMADEUS POROČA
Kjer se držim: tam je meja...
Hoče kdo prijeti za mojo vabljivo rit?
Muči koga tovrstna pohotna želja?
V redu, prav, samo najprej naj plača DEPOZIT.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 16L Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela
Agrež, Violeta V. Einspieler, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Rado Pantehč, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.