Matice slovenske
leto 1880.
Vredil dr. Janez Bleiweis.
Založila iu na svetlo dala
M atiea slovenska.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880.
za
V Ljubljani.
iMeljnost in leteli obrtiost Slovencev.
Kultunio-zgodovinska študija; spisal P. pl. Rad i es.
Predgovor,
Prejšnji čas je umčteljnostim — posebno tako zvanim obrazovnim umeteljnostim — mnogo višje stavil naloge in njih dela meril z mnogo višjim merilom. To pa, se ve, je neizrečno mejilo stvarjanje in veljavo umotvorov in te same kakor njih stvaritelje povzdvigalo nad navadno človeško mero. A naša doba, katera se bolj od vsake prejšnje klanja praktičnim namenom, umela je brez kvare umetelj-nostnim vzorom uvesti v kulturni život tisto prošinjenost umeteljnosti in obrtnosti, kakoršna se je v dneh višjega razvftka narodov gojila vselej bolj ali menj zavestno.
To ima dvojno korist: prvič, da se ognjevitejše goji umeteljnost in nahaja obilejši broj „učencev" ter „prijateljev", nego ako bi stala na osamljači umeteljniških šol in slikarskih galerij, — drugič, da proizvodi obrtnosti za vsakdanji život prihajajo med svet umetnejše zdelani ali vsaj v lepi obliki; to pa izobražuje in blaži čuvstvo in okus in nikdar ne ostaja brez ugodnega vpliva na civilizacijo narodov.
Nekdaj zatorej, ko se pri nas umeteljnost in obrtnost niste še umevali tako praktično združevati nego dan danes, bila je v vsem tudi tu cerkev, ki je po jedni strani visoko cenila umeteljnosti vzore ter jih vpotrebljala za svoje namene, a po drugi strani, ker bogočastje zahteva obrtske pomoči za olepšavo božjih hiš, napravo paramentov itd., je s tem načinom umeteljniški blažeč vplivala na remesel-stvo (rokodelstvo) in v širjem smisli na ljudstvo samo.
Letopis 1880.	1
Celo sedaj še, ko ima vzbujanje umčteljnosti svoj izvor tudi v drugih krogih, stoji pred vsem cerkvi na razpolaganje najkrepkejše in najizdatnejše pobudilo o povzdigi in širjenji umeteljnosti in čuvstva za umeteljnost. V cerkvi je umeteljnost med nami vselej dosezala največje in najvišje smotre in doseza jih še sedaj.
A vendar tudi ne gre premalo ceniti umotvorov, katere so proizvajali Slovenci od nekdaj na polji posvetne um eteljnosti.
Ozirajoč se na to vkupno delovnost v umeteljniškem smisli hočem z naslednjimi vrstami poskusiti, da iz obilega kulturno-zgodovinskega gradiva, katero sem nabral po višje nego dvajsetletnem preiskavanji na polji domače zgodovine, sestavim podobo o razvitki umeteljnosti in umeteljne obrt-nosti na Kranjskem ali prav za prav v Slovencih. V tej podobi hočem kakor glavni predmet in na prvem mesti postaviti na ogled slovenskega naroda udeleževanje in nadaljevanje pri umeteljniških proizvodih v naši deželi.
Da je tu naravno treba ozirati se tudi na tujstvo toliko, kolikor je to v dotiki z razvitkom domačih umetelj-nikov ali se je v domovini javilo s prav izvrstnimi deli, umeje se samo ob sebi.
A vodilna misel vsej tej moji študiji ostala je ta, da iz ohranjenih nam poročil o umeteljniškem življenji Slovencev pokažem, kako je naš narod na polji umeteljnosti uže v starodavnih časih dovršil marsikaj znamenitega in daje ravno tako iz njega srede izšel mnogokateri umeteljniški učenec v najboljšem smisli besede, kakor je vsegdar na polji znanstvenem ali političnem in sploh v vseh razmerah javnega življenja lehko skazal mnogo svojih vrednih zastopnikov, kateri, čast in ponos svojemu rodu, se morejo brez strahu postaviti na častni prostor slavohrama inih kulturnih narodov.
V Ljubljani na Telovo 1. 1880.
Sledu o domači slovenski umeteljnosti nam je iskati v p r e (1 -krščanski dobi.
Ohranil je nam Linhart v svoji „Geschichte Krains"') beležko trudoljubivega nabiralca svojih dni g. pl. Breckerf elda -) da se je namreč (koncem 18. veka) v Klevevži hranila slika starega slovenskega boga Božiča. Ta podoba, sezajoča v d6bo pred pokristijanjenjem kranjske dežele, zatorej v dobo še vlada-dajočih an ti k, bila bi, da jo je moči dan danes najti, jako važna za presojo narodne umeteljnosti, katera se je v važnem rimskem emporiji Emoni gotovo naobraževala po vzorih klasičnih rimskih in grških mojstrov.
.	ker 80 «udsko preseljevanje, katero se je vršilo po
rimski vladi, in poznejši viharni veki uničili vsakoršen dalnji sled.
Morebiti leže še tu in tam zakopani ali skriti ostanki pred-Krščanske umčteljnosti v naši deželi po nje šumah in loereh in bi se dali najti, da se sistematično iščejo.
Tako omenja slučajno znani potnik Kohl v popisi svojega potovanja po notranji Avstriji") izlasti po Gorenjskem, da je našel steni neke bohinjske cerkve uzidane kamemte spomenike, kateri po svoji unanjesti kažejo, da so iz predrimske dobe, a po svojih figuralnih olepšavah spominjajo iztočnih vzörkov.
Lansko leto sem tudi jaz precej pazno obhodil ravno ta del gorenjskega, kjer se mi je posrečilo najti mnogo prav zanimivih umeteljnostno-zgodovinskih spomenikov, o katerih govorim poznejše, in iskal sem prej omenjanih kamenov, toda videti jih ni bilo nikjer.	J
j • V£i VaiZ PriPoveduie v svoji „Ehre des Herzogthums Crain", aa je bila huda nevihta ustavila izkopavanje njemu sovremenika dr 1 etermanna na Bevščici poleg Javornika, kjer se je bilo našlo nekoliko stotin grobnih spomenikov iz predzgodovinske dobe z napisi, katerih ni bilo moči nikomur tolmačiti in razjasniti.
') II. p. 260. 261. g.
nah lSptkm imen 116 Spremi"jamo' ncg0 J'iil puššamo, kakoršna so po listi-'») I. p. 314.
Ti spomeniki so za sedaj skriti našim očem in počivajo v goščavi Bevščičnih šum, dokler kak „drugi Peruzzi" ne bode imel sreče ravno tako slučajno odkriti jih, kakor je odkril naš čislani rojak tega imena stavbe na koleh v ljubljanskem barji, katerih so uže dolgo pred njim brez uspeha iskali učenjaki.
Ako smo zatorej kar se tiče prvih zgodnjih sledov o narodni umeteljnosti napoteni le na slučajne napomine in naznanila: s krščansko dobo tako zvanega srednjega veka stopimo v jasnejši čas.
Takoj romanski cerkveni slog ima po Kranjskem zastopnikov v istini lepih.
Najzanimivejša teh redkih staveb je dvojna kapela v razvalinah trdnjavice kameniške;1) toda kedaj se je ta kapela sezidala, o tem nimamo poročil.
Tudi najstarejše cerkve pri samostanih „Cruski-lach" (Hruški log) v Bohinji, (samostan benediktinov, utemeljen 1. 1120), v Zatičini, (samostan cistercijenzev utemeljen 1. 1130), tempiar-jev v Ljubljani (1. 1167), romarske cerkve v Cengrobi (pri Škofji Loki) bile so gotovo romanskega sloga.
O cerkvi templarskiv Ljubljani ohranjeno je nam poročilo, da je bila sezidana v križa obliki. Kje je stala, o tem se misli ne strinjajo; iskati je je ali na mesti današnje križanske cerkve, ali na prostori cerkve sv. Janeza, ki se je v tem podrla.®)
Ravno tako so bile najbrž romanskega sloga prve cerkve reda cisterc ijenzev v Kostanjevici, (sezidana 1. 1234,) križanskega redu v. Ljubljani, (sezidana 1. 1237,) reda dominikanaric vVelesovem, (sezidana 1. 1238,1 in reda kartuzijanov v Bistri, (sezidana 1. 1255,) kakor tudi cerkev sv. Petra v Črnomlji v Metliki,3) katero je izročil vojvoda Ureh Koroški slovenskemu dinastu, t. j. križanskemu redu ljubljanskemu v praznik papeža Marcela dne 16. januarja 1.1268.
A koncem 13. veka se pri cerkvenih stavbah po Kranjskem uže kaže prehod romanskega v gotski slog. Cerkve iz tiste dobe imajo po nekoliko uže gotsko obliko, kakor n. pr. gotski obok, če tudi se opira obok na močne čveterovoglate stebre.
Tacega sloga je župnijska cerkev v Svibnjem nad Radečami, postavljena 1. 1324, katera ima to posebnost, da se vidi v nji le jedna postranska ladja na levici, in tako je bila sestavljena tudi sedaj uže podrta in z nova pozidana župnijska cerkev
') Natančno popisal je ta stavbni spomenik g. inžener H a u s n e r v „Mitteilungen der k. k. Centralcommission zur Erhaltung und Erforschung der Kaudenkmale XIV. Jahrgang, Sept. Okt. Heft S. XCI."
2)	Dimitz, „Gesch. Krains, I. 2. p. 165.«
3)	„Archiv d. Deutschen Ordens in Wien".
v Stari Loki, katera je neki še starejša,1) in župnijska cerkev v Kranji.2)
Uže nahajamo imena domačih umeteljnikov zabeležena in sicer slikarjev.
V neki ljubljanski listini križanskega redü 1. 1306 imenuje se slikar Weriant in v tihi celici bistriškega samostana je uže okolo 1. 1347 menih Nikolaj bil sloveč kar se tiče umčtelj-nostne olepšave na rokopisih, bodi si s peresom ali ščetko.
Dokaz njega neutrudne pridnosti je rokopis Avguštino-vega dela „De civitate Dei", kateri se poleg drugih mnogih za zgodovino dežele prevažnih rokopisov hrani v c. kr. licejalni biblij oteki ljubljanski. Rokopis, katerega sem svoje dni3) obširno popisal, je folijant, imejoč 167 pergamentnih listov, in imenovati se sme mojstersko delo „umeteljnosti v samostanski celici". Vidi se na njem poleg mnogih velicih alegoričnih podob v živih bojah in nespremenljivem zlatili obilica arabesk in inici-jalij, katere so svedok o humorji meniškega slikarstva, kakoršen se navadno nahaja po olepšanih samostanskih rokopisih srednjega veka. Izlasti karakteristične so alegorične podobe živali, katere so bolj ali menj v zvezi z mistiko, in sicer opominjajo mnogobroj-nega živalstva okolo samostana bistriškega, okolo barja in bližnjih prvotnih sum tiste dobe; ne redko je videti tudi lovskih podob.
Od slikarstva nam je za jeden hip obrniti pozornost zopet nekemu stavbarskemu delu.
Rudolf IV. ustanovitelj je utemelil 1. 1365 mesto Rudol-fovo in v tistih dneh se je sezidala tudi tamošnja cerkev sv. Nikolaja.
Prezbiterij s kripto pod njim spada v dobo zgodnje gotike. Strop kripte nositi dve vrsti močnih stebrov; prezbiterij ima samo polustebre ob stranskih stenah znotraj, s pasovi ob stropi in pod-pörnjami na zunanji strani. 4)
Toda obrnimo se zopet k domačemu slikarstvu 14. veka.
Tu so izlasti mnogi „Krištofi" na premnogih cerkvicah blizu rek, potokov, močvirnih prehodov, na bohinjskem jezeri, v Cengrobi, na stari ribški cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani itd. Cerkev sv. Janeza na bohinjskem jezeri ima ves poslikan kor in sicer s freskami 14. veka, cerkvica v Vodešicah pri Bledi ima poleg slik iz poznejše dobe tudi freske iz 14. veka, od katerih je odpraviti beljenje brezumnih epigonov, da se morejo po vrednosti ceniti.
') Hicinger, „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1856. pag. 96".
2)	,,Blätter aus Krain 1857. pag. 95".
3)	„Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1862. pag. 7. in dalje".
1) „Programm d. Obergymn. in Eudolfswerth 1868". — „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1859. pag. 4".
Freske v cerkvi na bohinjskem jezeri: Zbor dvanajstih apostolov v prirodni velikosti, na stropi kronanje Marijino, a na strani Kajn in Abel, Kajn s hudičem (belim!), kažejo po svoji dekoraciji in postranskih rečeh, po obleki in obliki pokrival, spominjajočih narodne nošnje, da jih je svtaril čopič narodnega slikarja, čegaver imena ni moči zvedeti. Tudi velicemu altarju v kras služeči antipendij je mojstersko delo närodno-slovanske tehnike, katero spominja najboljših vzorkov jugoslovanske domače obrtnosti za olepšavo usnijenega dela. (Antipendij je se zlatom vtiskan.)
Tekom 13. veka, za narodnih dinastov koroških, (o katerih narodnem dednem poklonstvi na Gospesvetskem polji pri knežjem stoli se je pisalo uže na drugem mesti tega letopisa v sestavki „Valvazor",) smo imeli na Kranjskem uže svojo ko-värnico za novce.
„Laibacensis moneta" beremo uže v listinah 1. 1248—1274 in „Landestrostensis" 1. 1252—1273.
Na jesen 1. 1870 se je našlo v Lanfščah mnogo novcev, med katerimi je prišel na dan tudi ljubljanski novec vojvode Bernarda.
Dr. Luschin je ta novec tako-le popisal:
Sprednja stran: vojvoda stoječ, v desnici zrcalo (?) v levici lilijo in okrog besedi: Bernar — Dus Dux. Zadnja stran: sv. Peter stoječ med dvema stolpoma in besedi: Civitas — Laib ac. ')
Pečatorezci in najbrž tudi drugi novčui tovariši so bili po obeh novčnih kovärnicah na Kranjskem s prva Italijani, a skoro so jih, izlasti v kostanjeviški novčni kovärnici nadomestili Korošci, kajti množina kostanjeviških ne prav redkih novcev je kovana očividno po načini F reže v in po njih meri, in delovci v freški novčni kovärnici so bili največ Slovenci.
Tekom 14. veka izgine vsak sled o kaki kranjski novčni kovärnici ter pokaže se še le zopet tekom 15. veka; o tem se govori poznejše na dotičnem mesti.
Iz konca 14. veka imamo poročilo, da ste tedaj po gotskega sloga pravilih se zidali dve ljubljanski cerkvi, kateri dan danes ne kažeti več tega sloga. Ti ste bili cerkev sv. Petra, postavljena 1. 1385 za župnika Urha pl. Scheyerja, in cerkev sv. Nikolaja, ki jo je 1. 1386 pokončal požar — današnja stolnica. Stolnica gotskega sloga, in dokler se ni podrla začetkom 18. veka, s svojimi vitkimi stolpi kipeča k višku, je po načrti in zidanji, kakor nam kaže rokopis pridnega Dolničarja pl. Thalberga,2) jako spominjala najličnejših staveb gotske dobe, ki se dan danes tako rade posnemljejo in ki so se zelo srečno posnele v dunajski „votivni cerkvi".
') „Wiener numismatisehe Zeitschrift III. 1871." ) „Arhiv Jjubljanskega stolnega kapiteljna."
n.
15. vek.
Zopet nam je obračati svojo pozornost na stavbarstvo. Postavilo se je mnogo cerkev v^mesti in po deželi z nova, tako n. pr. 1. 1412 cerkev frančiškanska na današnjem kongresnem trgi v Ljubljani; 1. 1414 cerkev pri razširjenem kartuzijan-skem samostani v Pletarjih; 1. 1425 cerkev bosih avgu-stinov v Ljubljani; 1.1449 cerkvica sv. Fridolina na Bregi v Ljubljani; 1.1467 frančiškanska cerkev v Ru-dolfovem, in 1. 1493 tudi frančiškanska eerkev v Kani eniki.
Cerkve gotskega sloga so se pozidale 15. veka: v Kranj i, (1. 1491); v Cirjinici (1. 1482); cerkev na Krtini pri Dobi na Gorenjskem, katera ima trojno razdeljeno ladjo, a ne velicega kora; cerkev sv. Primoža in Felicijana pri Kameniki (I. 1472), in cerkev v Trebnjem, (zidana okolo 1. 1443). Tačas se je zidala tudi cerkev sv. Ruperta pri Mokronog! (1.1497), ki je še dan danes primerno dobro ohranjena, da, celo v novejših dnčh, kar se tiče olepšave, zopet popravljena v gotskem smisli. Tako naj se dela druge!
Kakor se pravi, bila so v tej cerkvi polja po oboki in druge stene po cerkvi pokrite z gotskimi simboličnimi skulpturami, (podobami živalskimi, spakami itd.), katere so se pokončale pri kacem popravljanji. Visoka okna v ladji in na kori so spodaj po seženj visoko zazidana in imajo v zidi strelne line (za obrambo proti Turkom).	• .
Zanimiv je tudi v sv. Ruperta cerkvi slonokoščeni izrezani tabernakelj iz 15. veka, kateri se vendar najbrž ni napravil v domači deželi.
Pri vseh teh cerkvenih stavbah, gotski sezidanih, pomagale so domače moči in imenujejo se nam iz te dobe stavbarji, kämeno-seki in kiparji po Kranjskem in sosednjih deželah. Tii spoznamo ljubljanskega Petra in Andreja iz Loža, obä stavbarja, in Ivana iz Št. Petra na Benečanskem, kämenoseka in kiparja.')
Anton Jerič, kateri je gotovo za umeteljnosti voljo (kar se je često dogajalo), poitalijanil svoje ime ter se potem nazival Gerici, prislužil si je ime znamenitega slikarja in je olepšal — po Valvazorjevih besedah — početkom 15. veka tudi gotski z nova sezidano ljubljansko magistratno so v etovälnico s freskami.2)
Še je cvetelo po samostanih na Kranjskem minija-turno slikarstvo kakor svedočijo mnogi kodeksi nekdanjih samostanov v Zatičini, Kostanjevici, Bistri itd., kateri se hranijo v c. kr. licejalni biblijoteki ljubljanski.
Izlasti zanimiv je pak v mnogem oziri nek umeteljnostni spomenik, plod trudoljubivosti necega domačega meniha iz samostana bistriškega, katerega tudi hrani c. kr. licejalna bi-blijoteka.
To je mali koledar za 1.1415 na pergamenti z mnogimi majhnimi podobami svetnikov, kakoršne ima „Pratika", in na drugi strani s podobami mesečnih opravil. Iz teh podob, strogo naslanjajočih se nanje in kažočih narodne nošnje, posebnosti, šege in navade, (kakor n. pr. poleg druzega usäjanje božičnih potvic v peč), moči je sklepati, da je koledar naslikala v deželi domača r6ka.
Tudi v Kranj i se je ohranil tako v lep, dragocen spomenik umeteljnosti, ki je nastal v službi cerkveni: tu imam v mislih 1.1410 spisani rokopis „B. Gregorii Moralium" na pergamenti, veliki folijo, gotska pismena z inicijali po nekoliko v böjah, po nekoliko v zlati. Razven tega ima knjiga tudi mnogo lepo slikanih, dasi menj pravilno risanih podobic, katerim predmet je knjige vsebina. Pisal je kodeks, kakor naznanja beležka na konci, Jakob C atz pek „tunc praefati Domini Cholomanni de Mansiverd (župnik v Kranji) familiarem continuumque commensalem." ') Župnik je zatorej vedno imel umeteljnika pri sebi, smatramo ga zategadelj lehko prvega domačega mecena.
Še drug z minijaturnimi slikami olepšan rokopis — najbrž delo tudi tiste umeteljniške roke — hrani župnijski arhiv v Kranji: ta rokopis je misale na pergamenti v veliki četverki z naslikanimi itf pozlačenimi inicijali a brez podobic, le pred „canonom" stoji slika križanega Izveličarja z Marijo in Janezom na strani.2)
Da-li je tudi glagolitske rokopise z minijaturnimi slikami iz 15. veka, kateri so se do nedavno hranili v muzeji y grof Attemsovem (prej baron Erbergovem) v Doli, (a so se sedaj raztepli po sveti), da-li je te rokopise tudi v domovini spisala slovenska r6ka, kdo bi mogel to dan danes določiti, ko se je nam odtegnil predmet sam po čudni malomarnosti pozvanih osöb!
V staroslavnem benediktinskem samostani v Št. Pavli na Koroškem (v Labudski dolini) imajo na lesi naslikano podobo bogorodlce zglagolitskim napisom in poznamenovanjem svetnikov ter simboličnih podob, in ta podoba je najbrž iz Kranjskega — ker to potrjuje tradicija. Morebiti je izšla iz kakšnega kranjskega samostana, n. pr. iz kostanjeviškega na Dolenjskem, ki je vedno živahno občil s sosednjo Hrvatsko.
Kakor so za dobe cvetočega viteštva domači slikarji imeli opraviti s slikanjem grbov za olepšavo viteških gradov, domači umetelj niški remeselniki z olepšavo orodja ia „ženskih sob", viteških dvoran in obednic, tako se je sedaj tekom 15. veka, ko je Friderik III. zapored temu ali onemu kraju podelil mestni privilegij, odprlo delo slikarjem grbov in s povzdvigo mestnega življenja povzdvignila se je pri nas tudi umeteljna obrtnost. Nje proizvodi, izlasti zlatarski, kakor tudi umeteljniška tehnika o lesenin i (umeteljno mizarstvo), dalje narodno delo zlatih o glavnic za meščanke, umeteljnih dan danes tako redkih pasov iz drage kovine, majolik i. m. dr., vse to, ra-beče bogatim meščanom, oskrbovalo se je v množini domä in iz-gotavljalo po tujih dobrih vzorkih, prišedših k nam v deželo iz Nemškega in Italije, a tudi od naših kar se se tiče domače obrt-nosti na umetelj niški stopinji stoječih jugoslovanskih bratov.
Novim mestom in meščanom je bilo treba tudi pečatov. Lep proizvod takövega mestnega srebernega pečata 1. 1471 ohranil se je nam v Ko če v ji in odlikuje se po jako ostrem in ličnem rezanji.1) Tudi pečat ljubljanskega stolnega kapiteljna, katerega lep odtis ima zbirka kneza Auersperga biblijoteke v Ljubljani, ki sem jo uredil jaz. Rezan je ta pečat 15. veka in je iz lasti zanimiv zaradi umeteljne porabe prostora, napolnjenega z angelj-skimi glavicami, postavljenimi druga nad drugo. Ne motimo se, ako pripisujemo tudi ta pečat kacemu domačemu pečatorezcu, katerih prej naša dežela ni pogrešala nikdar, kar pričajo poznejša naznanila.
Iz druge polovice 15. veka imamo zopet poročilo o novčni kovärniči v Ljubljani, delajoči hitro iu mnogo s samimi domačimi ljudmi.4)
Jako obžalovati je, da tekom našega veka, ko se je prezi-dalo dokaj cerkev in prelilo mnogo starih zvonov, niso teh pred potom v ljubljansko livarno strokovnjaki preiskali in prepisali napisov ter jih tako oteli popolni pozabljivosti.
Tli in tam imamo poročila, da je bil v tem ali onem kraji kak star zvon iz 15. veka, če ne še starejši, ali — natančnih prepisov nimamo, niti ne posnemkov, kateri jedino so trdna opora preiskovanju in določilu; mnogokaj so tudi brali lajiki in skušnja je potem pokazala, da so naopačno brali itd.
Prosi se zategadelj na tem mesti pra.v iskreno, da bi vsi p, n. visokočestiti gospodje župnijski predstojniki stare zvonove v svoji župniji naznanili pisatelju teh vrst, kateri bode z veseljem objavil način posnemka, da, tudi se mu na svojih poletnih potovanjih ne bode tožilo, ogledati si takovih zvonov na svoje oči.
') Moj popis v „Mittheil. d. liist. Ver. f. Krain 1862. ') Dimitz, „Gesch. Krains I. 3. 331."
Zelo pridni in znanstveno vešči višji inžener g. Leinmüller je poleg druzega tudi v „Mittheilungen der Centralcommission für Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale" ') opozoril na nekov zvon v Št. Rüper ti pri Mokro nogi, kateri je lit 1. 1474 in ima ob robi gotsko-latinska pismena.
Se je li ta zvon lil v ljubljanski livarni, katera je tedaj uže bila ustanovljena, o tem se ne ve.
in.
16. vek.
Cerkvena stavbarska umeteljnost je pri nas na Kranjskem tudi še v prvi polovici 16. veka gnala lep cvet gotike, tako n. pr. takoj 1. 1500 cerkve v Radovljici, (katerih prvotni slog se vendar sedaj uže skoraj ne znä), in v L es k ovci (pri Krškem!, katerih zidovje se je še precej dobro vzdržalo;'2) potem cerkev v Škofj i Loki, katero je sezidali. 1532 neki Kranjec, imenom Kunaver,3) in ki ima zidove in altarje sedaj zelo popačene; podružnica sv. Luke v Praprečah, četrt ure od Pod-peči, župnija Brdo, in dvorna cerkev v Dvori pri Polhovem Gradci.
Cerkev v Praprečah käie znotraj lep prost slog. Ladjo loči v tri dele dvojna vrsta nizkih, precej močnih stebrov, in sicer tako, da je srednja ladja višja od obeli drugih. Veliki kor ima po stenah in nekoliko po stropi slik, katere se še znajo in ki spominjajo okorelih oblik srednjega veka.
Kakor poroča napis v velikem kori na levici, sezidal je to cerkev 1. 1520 nekov slovensk plemenitaž Hans Herisch, čegaver podoba poleg napisa ga kaže v črnem plašči klečečega, na strani njega grb: romarska školjka v rudeč^em polji. A v ladji na desnici pravi nekov napis, da je mojster Stefan Steinmetzer 1. 1524 „napraviti dal to poslopje iz svoje imovine Bogu in sv. Luki v hvalo in čast".4)
Dvorna cerkev sv. Petra v Dvori zaslužuje zaradi tega, ker je najznamenitejša stavba pozne gotike v naši deželi, da se dlje pomudimo pri nji. Nje zidanje, katero so začeli gospodarji grad-ščine v Polhovem Gradci 1.1525, trajalo je 36 let, namreč do 1. 1561.
') VII. (1862) 188 iu dalje.	. ,
■>) Hi e Inger, „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1865. pag. 96. in dalje.'
3) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1856. p 47."
*) „Dass Stephan Steinmetz er das gegenwärtig Gebau hat machen lassen von seinem eignen Gut Gott und S. Lucasen zu Lob und Ehr." — „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1847. pag. 61."
Znamenit je uže ume tel j ni portal z napisom: Gregorius Ruckenstein Magister Operis anno Domini 1544. Pokrit je s skulp-turami jako okusnimi in fino pravilno izdelanimi (živalska simbolika in druge alegorične podobe z ozirom na sv. pismo.) Svet, kamer se je postavila cerkev, ni ravan, iti je zategadelj pri velicih vratih po desetih kamenitih stopnicah nizdolu v cerkev. Od tam je moči pregledati vso pravilno skladno stavbo. Tri ladje imamo pred saboj. Vsaka postranska ladja je s štirimi visöcimi rtastimi loki na četverovoglatih nosflih zvezana s srednjo ladjo. Nad vsako jednöliko visoko ladjo razprostira se lesen dvojen strop. Pri stranskih ladjah je tam, kjer se končavajo tik prezbiterija, predvežje, sloneče na treh antičnih stebreh z okroženimi loki, znotraj obokano, in, čudno! pod vsakim stebrom stojita drug poleg druzega dva majhna gotska al ta rja. To predvežje ima freske iz prav tiste dobe. Dva čisto jednaka al t ar j a sta prislonjena na oba izprednja stolpa ob desnici in levici in nekoliko večji lesen altar stoji ob steni na južni strani cerkve blizu uhoda. Prezbiterij ima obokan zidan strop, a na stranskih stenah oratorije. Manjši dveh zvonov nosi letnico 1526.')
Tekom 16. veka sta obiskala slavna slikarja Dürer in Ticijan
našo kranjsko deželo; Tintoretto, učenec T i c i j a n o v, kateri je umel združevati risanje Mihel Angelovo s koloritom Ticijan o v i m, naslikal je za kolegijatno cerkev v Rudolfovem altaruo podobo sv. Nikolaja;2) Trutzsauerwein je napravil v umeteljui pisavi „bulla aurea" ljubljanskega škofijstva3) in Hirschvogel, sloveči kartograf, narisal je po naročili kranjske dežele mapo Vojvodine Kranjske.4)
O bivanji Albrecht Diirerjevem na Kranjskem govorilo se je dosle, da je na svojem potovanji v Italijo zbolel v Kämeniki pri Ljubljani in da je nekemu tamošnjemu slikarju za skazano mu gostoljubnost naslikal podobo na hišo (?). To nekako čudno legendo o Dürerjevi freski je T hau sin g v svojem po virih sestavljenem životopisi Albrechta Dürerja pojasnil in popravil.s)
T hau sin g piše: „Dürer je nastopil svoje (drugo) potovanje v Benetke, da olepša cerkev sv. Jerneja na „Fondaco de Tedeschi", uže 1. 1505 in se je dolgo mudil na potovanji. Dne 7. februarja 1. 1506 opravičuje se svojemu (niirnbergskemu) prijatelj u Pirkheimerju zaradi prejšnjega daljšega molka, (o bolezni zaradi svojih prijateljev v domovini ni črhnil.)" In dalje pripoveduje Thausing: „Tehten dokaz o tem, da je prišel Diirer
') „Blätter aus Krain 1859. pag. 119." - Podoba portala „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1848. pag. 73."
') „Valvazor, XI." (Rudolfovo.)
3)	„Stolni kapiteljski arhiv."
4)	Prijazno naznanilo g. dvornega sovetnika pl. Birka.
_ 5) „Diirer. Geschichte seines Lebens und seiner Kunst. Von Moriz Thausing. Leipzig 1876. pag. 258."
uže 1. 1505 v Benetke, je neka risanja, ki jo ima g. Dauby Seymour v Londoni. Podoba, risana s črno kredo, kaže veliko žensko glavo z ovito ruto, oči zatisneni, usta odprta, da se vidijo zobje. Risarijaima svojeročninapis Diir er j ev: Una villana Windisch 1505 in njega monogram ; zatorej je to kmetica, ne po imeni Windisch, temveč vindiškega t. j. slovanskega rodu. Italijanskih besed „una villana" v tej zvezi skoraj ni mogoče sicer umevati, nego, da je to studijo Dürer posnel po kaki V en d i nji v sosednjih mejnih deželah na svojem potovanji proti Benetkam."
Mi imamo zategadelj portret slovenske kmetice, moj-sterske roke Dürer je ve delo, s čemer se ne sme in ne more ponašati vsak narod. Brž ko sem zasledil to za nas tako zanimivo beležko, pisal sem g. Dauby Seymourju v London proseč ga, naj izvoli napraviti fotografsk posnetek te za naš närod tako drage slike, in kadar ga vzprimem, bode mi skrb, da „slovenski Matici" za svoj novi dom podarim jedno fotografijo.
A najbrž je Dtirer naslikal tudi še necega Slo vena, Ož-balta Krella. Njega sliko, napravljeno 1. 1499, prvo, katero je Dtirerslikal')poizrečnemnaročili, hrani sedaj pina-koteka monakovska. Ta mož, kakor se kaže, je bil Slovenec, kajti ime Krell ovo beremo uže v listinah 16. veka in tudi še poznejše.
Tudi nekov nürnbergski sovremenik in umeteljniški tovariš Diir er je v, Iesorezec Volbenk Resch, kateri je bil sodelovec pri znanem „slavnostnem izprevodi" Maksa I.,1) bilje najbrž Slovenec, ker je priimek Rešše dan danes navaden po slovenskih deželah.
Vendar čujemo še o druzih umeteljnikih s slovenskim imenom, delujočih tekom 16. veka na tujem, tako n. pr. o zlatarji Jamnizerji (1. 150b), o koläjnarji Žagarji, o arhitektih Mencingerji in Schiktauzi, o slikarji majölik Andreoliji (f 1. 1552) in o drugih, kateri so se zabili pod imenom „Schiavoni", kakor so namreč krščevali Benečani vse umeteljnike, porojene v Iliriji in Dalmaciji.3)
Obrazovna umeteljnost se je v prvi polovici 16. veka po Kranjskem najlepše gojila in širila.
Pobuda iz tujega, izlasti iz Italije in Nizozemja, kjer so se bili vzbudili tako veliki mojstri, ni ostala brez ugodnega vpliva.
') „Thausing, 1. e. pag. 146."
3) „Thausing, 1. e. pag. 393."
3) ,.Die Künstler aller Zeiten und Völker (Lexicon) von Prof. Fr. Müller. Stuttgart (1857—1864) I. 42., II. 437, III. 75, 448, 450 in 912." (Za krajšega voljo hočem dalje ta izvrstni slovnik navajati le pod imenoin Müller.)
Obitelj Portijev je dala nalog Ticijanu, naj jim na gradi v Senožečah na Krasi naslika galerijo pradedov, o kateri, škoda! sedaj ni sledu, in ravno tako so dali pl. Purgstalli iz spomina (!) naslikati svoje pradede v Podbrezji ob hrvatski meji na Dolenjskem.')
A Lambergi so ukazali na svojem gradi Kameni pri Begunjah na Gorenjskem v veliki dvorani al fresko naslikati po narodni pesni še danes popularni dvoboj svojega pradedaLam-b e r g a r j a (ki je živel tekom 15. veka) z velikanomPegamoin, in sicer, kako jeLambergar na ravnem polji dunajskem odsekal velikanu glavo ter jo položil cesarju pred noge, ter potem jezdil domov na čilem konji, kije pil sladko rebuljico inzobal rumeno pšeničico iz zlatih jasel. Lambergar je naposled osem dni po poroki z neko poljsko mladenko umrl za čarom stare Marjete. -) Vid Kisel, gospodar gradščine na Fužinah poleg Ljubljane, (ki jo ima sedaj duhovita prijateljica umeteljnosti gospa Josip i na Terpinčeva in o katere notranji olepšavi govorim še poznejše pri oddelki o umeteljnostnem gibanji 17. veka), dal je to trdno poslopje z nova postaviti 1.1528 arhitektu Ivanu Weilheimerju, kakor pripoveduje v starih nemških rimah napis nad gradskim portalom.
Tedaj (1. 1520) so dali Turjačani z nova zidati svoj roj-stveni grad Turjak, (katerega je bil 1. 1511 sesul strašen potres), in takrat se je izsekal velikanski kameniti grb s pozlačenim velikim turom, kateri na lepem okroglem stolpi proti južno-iztočni strani svedoči o dobi, ki je ljubila umeteljnosti. Dalje se vidijo na ravnici pred gradom v jezdarni (na desno ob cesti) še stare freske iz 16. veka, kažoče razne vaje jezdecev.
Prekrasen spomenik umeteljne tehnike iz početka 16. veka je monštranica v Gotnicah, katera je morebiti domače delo, kajti v starih zapisnikih ljubljanskih rokodelcev nahajamo tudi nekaterih srebrarjev in zlatarjev imena zabeležena.
To monštranico, katero mi je okusno narisal ljubeznivi nadgozdar kneza Auersperga g. D o 1 e ž a 1, sem sicer uže svoje dni obširno popisal,3) vendar zaslužuje ta popis, da se tu na kratko posname.
Stojalo monštranici je šestlistnata roža, prosto cizelovana v črtah, ročaj je voglat s trojnimi jabolčki in zgoraj olepšan z orna-mentiko (z listi). Tabernakelj v obliki kapele ima lepo razvrščeno stebriče in loke, baldahine in druge olepšave, kakoršne so bile obične v dobi cvetoče gotike; zgoraj je razdeljena v svetišče in v baldahin za bogorodico, a vrh je stolpovje s križem. Svetišče oklepa s četverovoglatim okvirom kristalno steklo za sv. hostijo,
ki je obdano z rastlinsko ornamentiko (z robidjem). V baldahini, katerega nosijo trije vitki stebriči, stoji podoba sv. device, nebeške kraljice. Stolpovje nad baldabinom nosijo trije okrogli stebriči z gotskimi stolpiči na vrhi, četrti stebrič se le nekoliko znä. Ob straneh svetišča sta po dva gotska stebriča, razmerne visokosti 2:3, in med temi stebriči stojite statueti sv. Barbare in sv. Katarine.
Neka „strašna dogodba", ki se je baje pripetila početkom 16. veka ali morebiti uže prej na Gorenjskem okolo Bleda, dala je povod neki freski 1. 1534, katero v živih bojah vidimo še dan danes na zunanji steni cerkve sv. Lenarta v Vode-šicah pri Bledi.
Ta slika, kakor se posnemlje iz sestave in sploh iz vsega dela., je najbrž umotvor domačega umeteljnika. Razdeljena je v tri polja in predmet jej je zgodba „o letečih piščancih". Povest v razlaganje te slike, ki sem jo čul iz ust malo ne ÖOletnega moža, slove tako-le:
„Svoje dni sta bila prišla dva pobožna romarja na potovanji v neko bližnjo vas. Jeden izmed njiju, lep, brdak mladenič, je posebno ugajal gostilničarjevi hčerki, katera je bila jako zaljubljena deklica, in odkrila inu je svojo ljubezen. Mladenič je bil kreposten in ni slušal nje laskavih besed. Deklica sklene maščevati se in potakne mladeniču zlato jabolko v potno torbo. Romarja otideta. Zdajci se deklica napoti k vaškemu sodniku in zatoži mladega romarja, rekoč, da jej je ukradel zlato jabolko. Poslal je biričev za njima, uhitali so ja in privedli pred sodnika. Tu je ponavljala deklica zopet mladeniču svojo ljubezen, a tudi to pot jo zavrne kakor prvič, in sedaj ga deklica „proglasi" tatom, ki jej je unesel zlato jabolko, in po tedanji pravdi so ga obsodili v smrt ter obesili. Toda, gledi čudesa! Krepostnega mladeniča je rešil vešal neko v svetnik. (Prva podoba v polji na levici.) Oča obešenčev pride mimo in vpraša po svojem sini. Ljudje ga napotijo do krvnika, kateri mu sam potrdi strašno novico, da je usmrtil sina. Oča, prišedši do vešal, vidi sina rešenega in se vrne v krv-nikovo hišo. V vratih „nepoštenca" obstoji, naznanujoč, kaj je videl, in nad glavo njemu vzleti pišče skozi duri (To je drugo polje.) Tretje polje: Krvnik, sedeč s svojci pri večerji, (posodje narodno, majölike itd. se vidi na dobro obloženi mizi), taji, da bi resnica bila, kar se mu je pravilo, in osrečeni oča v potrdilo svojih besed vzklikne: „V znamenje, da sem govoril resnico, vzlete naj piščeta z vaših pladnjev k višku," kar se je bilo zgodilo „v vratih", kakor smo videli, in tudi še na pladnji ležeče pišče se pripravlja za vzleteti. Družba vstane od mize ter iz-premlja očeta, da se prepriča o njega besed istini."
In poleg te v lokalno-zgodovinskem smisli zanimive freske, ki je zanimiva tudi za umeteljnosti voljo, nahajajo se na tisti steni še nekatere freske, najbrž tudi iz tiste dobe. Jedna kaže velicega „Krištofa," polegnjega reši sv.Lenart jetnika iz necega gradu, a izlasti dela ogledalca očem veselje bližnja freska.
Kaže nam Krista stoječega pod križem, obdanega z mučilnim orodjem, in razven tega so drastično naslikana vsa ona opravila, katera se ne smejo vršiti ob nedeljah ali praznicih. God-beno orodje znači vzdržnost od hrumečih veselic, krojaške škarje, srp, motika, lopata in drugo orodje vzdržnost od hlapčevskih del, rna-jolika in posoda, iz katere se kadi jed ter jo nese ženska podoba, vzdržnost od požrešnosti in pijančevanja, in naslikana postelja po-menja, da se ob nedeljah nima spavati v nji! —
Drugo polovico 16. veka zavzimajo v naši kranjski deželi razširjanje cerkvene reformacije in zmede združene ž njo.
Kakor sploh povsod je reformacija tudi pri nas s svojim treznim in streznjevajočim duhom na umeteljnosti razvoj imela najslabši vpliv.
Umeteljnost, prognana iz cerkve, ni imela pravega domu, kjer bi se veselo čutila. Visoki idejalni nameni in smotri, kateri se vedno imajo staviti umeteljnosti, in prostost tiščečih spon posvetnega življenja — hipno se jej je vse odtegnilo. Pri nas na Kranjskem se zdaj pokaže na jedeukrat obstanek v razvoji umeteljnosti in v gibanji umeteljnostnega življenja, o čemer nam je jako žalovati še dan danes. Sinovi naše dežele, katere je bolj nego kedaj prej reformacija odvajala v tujino in kateri so potovali križem svet učit se po tujih vseučiliščih, njim niso vzbujali želje za posnemanje umotvori slavnih mojstrov, ki so polagoma začenjali se spoznavati in skušali posnemati, kajti luterauski pastorji so jih oplenili svojega lišpa ali celo zaprli kraje, kjer bi moči bilo najti takovim kopijam blagoslovljeno mesto.
Kar so mladi ljudje v umeteljnost spadajočega prinašali domov, bile so po največ spominske knjige s slikami grbov in podobami pretepov ali slike te in one dame, katere ljubezen so iskali v Tubingi ali kje drugod. Ljubljanski muzej, zgodovinsko društvo in ljubljanska c. kr. licejalna biblijoteka, razven tega mnogi gradski arhiv po Kranjskem hranijo takove spominske knjige kranjskih „kavalirjev", in licejalna biblijoteka ima tudi te vrste knjigo deželnega šolnika [v a na Doli er j a, v kateri se bere, kako razposajeno so se vedli učitelji reformacijske dobe, namesto da bi izvrševali resno in dostojno svojega poziva dolžnosti.
Na novo se je bila tačas uvela po Kranjskem, izlasti v Ljubljani posebna stroka umeteljnosti, to je: ksilografija ali lesorezbarstvo, katero se je združilo s prvo tiskarno v Ljubljani, ki jo je bil napravil Janez Mandelc, ali kakor seje nemški imenoval Hanns Manne!.
Mnoge knjige Mandelčeve tiskarne in pred vsem „Newe Zeitung von den Türken vor Metling 157 8" nam kažejo lep lesorez.1) Imenovani „Newe Zeitung" je namreč dodana
podoba obkoljenja in vzetja Metlike po „dednem sovražniki kristijanstva", m ta lesorez je vreden vse pohvale, ako se pomisli, da se je bilo tedaj lesorezbarstvo jedva spoznalo v naši deželi. Uže davno bi bilo imelo „zgodovinsko društvo", (ki od 1. 1868 ne da od sebe nikacega znamenja življenja)! ta „unicum" domače umeteljnosti faksimilovan razmnožiti na veselje prijateljem domače zgodovine.
Tudi „rudarski red" za Kranjsko ima lesorezne olepšave in takisto se vidijo še v ^drugih knjigah Mandelčeve zaloge vsaj v okvirih itd. lesorezni dodatki.
Koncem 16. veka pozdravimo v svoji domovoni zopet znamenit umotvor, kateri, če ga tudi ni zvršil domač umeteljnik, vendar v nečem smisli zaslužuje ime domačega dela.
Tu menim veliko, na izbočeni medi napravljeno sliko boja pri Siski (dne 22. junija 1. 1593), katero so kranjski stanovi takoj po preveseli narodni zmagi našega slovenskega junaškega vojstva ukazali delati nečemu navlašč na Kranjsko pozvanemu italijanskemu mojstru, čegaver trud se je dobro plačal.
Mojstru je bilo ime Octavio Canelli in samo za posvetov bakrorezi posnete velike podobe je dobil 25 tolarjev iz blagaj-nice deželnih stanov.
Razven te velike oljnate slike na izbočeni medi je moral umeteljnik napraviti še jedno takov o sliko za ljubljanskega škofa, kateri so se dodale nekatere podobe, ki jih ni imela slika, naročena po deželnih stanovih, namreč podobe svetnikov, pomagajočih kristijauski vojski. Svetniki se vidijo v oblacih sedeč ter strele in sulico na sovražnike spuščajoč, da se pokončajo.
ni.
Od leta 1600—1673.
Grehe, katere je o razvoji domače umeteljnosti zakrivila reformacija, popravila je p rotire formacij a v naši deželi zopet do dobra.
Jedva se je bila novič ojačila katoliška cerkev, vabeč svoje otroke v naročje svete vere, jedino izveličavne, in brž so hiteli verniki zidati nove cerkve ali popravljati stare, oskrunjene po „protestantskem bogoslužji", a tedaj z nova posvečene, ter so za to pokladali lepe darove na altar. Skoro so se zopet oglasili domači umeteljniki, da mirno in pridno posvetijo delo svojih rok olepšavi božjih hiš.
Jednega moža gre tu pred vsem imenovati, kateri je bil posebno mecen umeteljnosti v tej dobi in čegaver ime „verskega junaka" ter škofa ostane zapisano z zlatimi črkami v naše dežele zgodovini. Ta mož je Tomaž Chrön, čegaver visoko pomembo za daljni razvoj domače umeteljnosti sem uže v tej tiskovini obširno popisal na drugem mesti.')
Tam sem pokazal, kako je Chrön, skrbeč za cerkvene stavbe in cerkva olepšave v glavuem ljubljanskem mesti in po deželi ter celo zunaj škofijstva (n. pr. v Nazareti, itd. po Štajerskem) dajal opraviti mnogim umoteljnikom, slikarjem in kiparjem, kakor so bili: Plaveč in Wolf, Höbtner in Janzil, Planer in Kren, Costa in Degen, Hofer in Minicz, Scareos (Scaria?) i. dr., dalje tudi mnogim umeteljniškim rokodelcem, in to je zelo pomagalo povzdvigi narodne umeteljnosti in narodne obrtnosti.
Vzgled slavnega, za vse lepo in vzvišeno gorečega cerkvenega kneza je vzbujal posnemanje in izlasti je bil njemu somišljenik cistercijenski opat iz Z a ti čine prelat Jakob, kateri je dal olepšati cerkev in samostan s prekrasnimi stukaturami. Še dandanes lehko vidi potnik, prišedši v Zatičino, pod včlicim uhodnim obokom prekrasno podobo „poslednje sodbe," izvrstno mojstersko stukaturno delo.2)
Poleg cerkve je imenovati prva podpora umeteljnosti gledališče, katero so vzdržavali jezuiti v dobi protireformacije na svojem kolegiji in tako gojili umeteljnost in umeteljno obrtnost.
Velikanske dekoracije, katerih so zahtevale igre jezuitov, ne menj tudi pomembno omišljene scenerije, in kar se tiče bleska in dragocenosti na dandanašnje opere spominjajoče sestave za leteti, pogrezila, baletne in žival je maske, v katerih so mnogokrat se igrala dramatična dela, vse to je dajalo mnogo pösla umeteljnosti in umeteljniški tehniki t. j. slikarjem, mehanikom, modelerjem itd.
Ker je gledališče jezuitov kazalo pot, bilo je posvetnim „komedijantom" za tekmecovanja voljo hoditi po njih sledi, ako so hoteli privabiti si občinstvo tudi na svojo stran.
Obračali so zategadelj vso skrb na dekoracije, katere so jim napravljali domači slikarji Janzil, Plaveč i. dr.3)
Poleg teh uže imenovanih narodnih umeteljnikov iz prve polovice 17. veka ohranila so se nam še imena slikarjev Knapiča (porojen 1. 16374), in Janeza Aibertala iz Trebnjega,5) in kiparjev Scheda ter Ferfile.
') „Letopis Matice Slovenske za leto 1878. III. in IV. del stran 24-29." ') Gledi moj spis: „Die Gegenäbte von Sittich und Rain. Wien 1864. pag. 82."
®) Gledi moj spis: „Der veriirte Soldat. Agrarn 1804" uvod in dostavek. <) „Müller, Jl. pag. 499"
8) „Slovanstvo, pag. 194,"
Letopis 1889,	2
Karol Schell je poznejše (1.1662) za 100 kron (183 gld. 20 kr. deželne veljave) prevzel popravo velicega altarja s podobami in drugimi olepšavami v ljubljanski diskalcejatski cerkvi, in za tisto cerkev je napravil tudi slonokoščen križ, a prav tedaj (I. 1664) je delal Ferfila za cerkev Marije Device v Polji.1)
Vendar ne samo domače naše moči, tudi drugi umeteljniki so za tiste dobe delali v olepšavo božjih hiš, pred vsemi slavni slikar Palma, kateri je naslikal tedanji ljubljanski kapucinski cerkvi „nepopisno krasno podobo za veliki altar."2)
Palma Jacopo, imenovan Giovane, porodil seje v Benetkah 1. 1544 in je umrl 1. 1628. Pri kapucinih v Bol o ni ji se vidi jedna njegovih slik, v o katere pogledi sta G u er ein o in Guido K eni vzkliknila: „Škoda, ker je tako v izvrsten slikar moral umreti!" Njega boje so žive, prozorne, sicer menj vesele nego Paolove, vendar veselejše od Tintor etto vih.3)
V risarstvi je tisti čas obrnil nase pozornost Ivan Krst. Bottan (iz kremoneške umeteljniške obitelji Bottanijev)4), ki je posvetil deželnemu glavarju grofu Engelbertu Auer-spergu nek umeteljni list, in v bakrorezarstvi Daniel Manasser, delujoč okolo 1618—1630 v Avgsburgi in pomagajoč slavnemu Kilijanu pri izdelavanji mnogih izlasti arhitektoničnih podob.5)
Izredno velik ljubitelj umeteljnosti je bil tačas uže omenjani deželni glavar grof Engelbert Auersperg, ki je svojo palačo v gospödskih ulicah ljubljanskih, t. j. sedanji „knežji dvor" (sezidan L 1642) uredil res kakor pravi „hram umeteljnosti."
Velika dvorana (nekdanja gledališčna dvorana jezuitov), sedaj registratura c. kr. knjigovodstva, bila je od vrha do tal slikana al fresko, razširni, do „nunskega zidu" na Tržaški cesti seza-joči „Auerspergov vrt" je bil olepšan z mramornatimi kipi in v njem je bilo tudi s freskami poslikano letno gledališče. Dolgi prostori grofovskih soban so bili napolnjeni s slikami, katerih ostanki se vidijo še danes in ki jih ima skoro popraviti umetelj-niška roka.
Biblijoteka grofova, nam nepokvarjena ohranjena, ima premnogo del s podobami ter med rokopisi slike minijatur in grbov, kateri so nedvomno delo domačih umeteljnikov, tako da navajam le za primero dedikacijskega lista necega nemškega svetega pisma (Dietenbergerjevega), katero je poklonil škof Tomaž Chrön svojemu sovremeniku baronu Her-bardu Auerspe.rgu, vrnivšemu se v naročje katoliške cerkve.
') Dimitz, „Geschichte Krains IV. 1. pag. 112."
2) „Valvazor XI. pag. 695."
s) Nagler, „Künstlerlexicon X. pag. 488 in dalje,"
4) „Nagler, 1. c. II. pag. 77."
j „Nagler, 1. e. VIII. pag. 241."
Na tem dedikacijskem listi se vidita Auer s p ergo v in Chrönov grb z okusnimi arabeskami obdana in prav mojsterski zdelana. Daljšo posveto z gaslom iz svetega pisma je pisala Chrönova r&ka in ta list ni samo dragocen rokopis biblijoteke, nego tudi priča, da se je slikal v Ljubljani pod nadzorstvom Cbrönovim.
V ravno tej predragoceni biblijoteki hranjena pisana gene-alogija, Auersp ergov iz peresa našega slavnega zgodovino-pisca Schönlebna (ne vjemajoča se z njega poznejšo tiskano genealogijo Auerspergov) ima lepo vrsto prefinih risarij s tušem zdelanih. Omenjane risanje kažejo simbole in g asi a posameznih udov te staroslavne obitelji in napravil jih je po Schönleb-novih besedah njemu nečak Dolničar.*)
V.
Od leta 1B73—1693.
Doba Valvazorjeva.
Nova zlata doba v pravem in najlepšem smisli besede se je pričela za umeteljnost in umeteljno življenje na Kranjskem in za narodni razvoj umeteljuosti v našem ljudstvi potem, ko se je bil vrnil dan danes mnogoslavljeni domoljub baron Ivan Bajkart Valvazor s potovanja v svojo kranjsko domovino.
Pokazal sem na drugem mesti,2) kako je Valvazor, če tudi italijanskega rodu, vendar z vsem srcem bil udan deželi naši in narodu slovenskemu, katerega pravice in potrebe je vedno cenil in zastopal, s kratka: kako je bil Valvazor z dušo in telesom Kranjec — Slovan.
Čast domovine, ponos domovine sta bila njemu — ki je pisal „čast Kranjske" in je sam nje ponos — najvišji smoter iu njega idejal, katerega obistiniti kolikor bi se dalo je žrtvoval svoje dušne in materijelne moči.
Ako se je na svojem potovanji po tujem naobraževal, bila mu je po vrnitvi v ljubljeno domovino prva skrb, da vse, kar je videl lepega in dobrega, obrne svoji domovini v korist.
Njega glavni načrt: da po geografsko-topografsko-zgodovin-skem deli seznani s svojo domovino vse naobražene narode, navel ga je do priprav za to delo.
') „Beležke Dol nič a rje ve." Rokopis bogoslovske biblijoteke v Ljubljani.
') „Letopis 1877."
Ž*
Kranjska dežela, do njega dni niti pravilno zmerjena, niti obrisana, v svojih čudesih in v svoji prirodui lepoti še ne pro-iskana in popisana, morala mu je biti pred vsem predmet natančnih študij.
Valvazor, posebno dobro vešč v risanji na prosto oko, je prvi
rojak, o katerem se da dokazati, da je mesta in trge, gradove in graščine obrisal („abgerissen.")
Nadškofijska metropolitanska biblijoteka v Zagreb i, (kjer sem jaz po sreči 1. 1863 zopet odkril biblijoteko Valvazor j evo, o kateri se je menilo, da je izgubljena), hrani v precej obširnem kodeksi ('povprečne četverkei kartone za knjigi gradov po Koroškem in Kranjskem, kar jih je Valvazor svojeročno narisal, se ve, le v glavnih potezah. Ti črteži so drag spominek na nepozabljivega rodoljuba.
Na konji sedeč, za izpremstvo le jednega služabnika in psa — kakor se je narisal sam — tako je Valvazor križem prepotoval kranjsko deželo ter risal njemu zanimive predmete.
To mu je bilo dovolj za prva dela o Kranjski in Koroški, za „topografijo." A kadar je začel pripravljati se za svoje veliko delo „Ehre des Herzogthums Crain", katero je utemeljilo njega današnjo svetovno slavo, tedaj je moral uže zbrati vkrog sebe umeteljnikov, ki so mu pomagali, sko je hotel, da se njega velikansko delo z višje nego poltisoč podobami završi za njega živih dni.
V Bogenšperk, pravi hram umeteljnosti, kjer je Valvazor poleg drugih zbirek imel tudi izborno galerijo in v če-gaver biblijoteki nahajamo osemnajst velikih folijantov, ter po vsaüem 400 — 500 listov lesorezov, bakrorezov in svojeročnih risarfj mojstrov iz vseh dežel — v to gojiteljišče umeteljnosti so skoro priromali mojstri Andrej Trost (dobroznani risar Vischerjevi knjigi gradov po Štajerskem), Matija Greyscher, Pavel Vitezovič (iz Hrvatske), Atzelt, P. Miin-gendorf, Ivan Koch, in na Kranjskem porojeni Ivan Werex Ti ume-teljniki in njih gospodar so bili prva kranjska umeteljniška družba, katera si je stavila glavni nalog, da nariše vsa po Kranjskem znamenita mesta, jih ureže na medi ter uvrsti' glavnemu d§lu baronovemu „Ehre des Herzogthums Crain".
Prvo poskušnjo je storil Slovenec Werex s podobami za Valvazorjev „Passionsbüchel", in ker so se bile te posrečile, sklenil je Valvazor napraviti v Bogenšperki svojo tiskärno za bakroreze.
Naš slavni rojak piše o tem za zgodovino umeteljnosti kranjske dežele prevažnem dejanji sam tako:')
„Ich bin auch ohne Ruhm zu sagen, der Erste gewesen, der in dieses hochlöbliche Herzogthum Crain die Kupferdruckerei eingeführt, ja ich habe hier in Wagensperg im 1678 Jahr (am 12. April) selbst ein solches Werk aufgerichtet und etliche Jahre Kupferstecher und Drucker bei mir im Schloss unterhalten."
Lep del imovine svoje, katero je žrtvoval za izdajo dela „Ehre des Herzogthums Crain", tako, da je naposled ubožal, obrnil je Valvazor na vzdržavanje te bogenšpergske umeteljniške družbe.
Najizvrstnejša mojstra, pod Valvazorjevim nadzorstvom delujoča, sta bila gotovo Trost in Slovenec Werex; a tudi Hrvat Vitezovič (vitez) ni bil brez odlične sposobnosti in delovne moči.
Trost') je poleg ilustracij za „Ehre des Herzogthums Crain" sodeloval tudi pri izdelavanji podob za dve drugi deli Valvazor-jevi, za „Todtentanz" („Theatrum mortis humanae"), in za delo „Satyrischer Ovid," kakor je dalje pod Valvazorjevim nadzorstvom za časa svojega bivanja na Kranjskem i/.gotavljal podobe za neko drugo delo, tičoče se naše domovine in necega slove-čega Slovenca, za „Monument der Herbersteine" (v Vratislavi 1. 1680 natisneno delo.) '*)
Slikar in risar Koch, katerega smo poleg drugih spoznali v umeteljniškem domi bogenšpergskem, je razven ilustrovanja Val-vazorjevih del pokazal se tudi mojstra v slikariji na medi ter je med drugimi naslikal mestnega sodnika v Rudol-fovem na ploči od medl.8)
A baronu Valvazorju ni zadostovalo samo prosto risanje, („abreissen"), ampak v vednem občili s svojimi umeteljniki se je tudi sam čim dlje tem bolj naobraž.eval in s t varil je s svojim talentom in svojo spretnostjo glavnemu mestu Kranjske spomenik, kateri je dan danes jedna največjih lepöt Lju-ljane, t. j. na sv. J a kop a trgi z nova postavljena, dovršeno lepa podoba sv. bogorodice.
Deželni zbor Vojvodine kranjske je ukrenil namreč dne 14. januarja 1. 1664 po spodbudi cesarja Leopolda I., da se v bodoče za vselej praznuje praznik čistega spočetja Marijinega in v višje postavilo te skrivnosti se je sklenilo, da se postavi na trgi pri jezuitih, (kjer zopet dan danes stoji), podoba Marijina.
Začetek temu delu se je storil 1. 1680 in Valvazor ni narisal le črteža za Marijino podobo, nego pokazal se je pri tem umeteljniškem deli sam novim umet eljnikom, kajti model za postament in steber, kjer je imela stati podoba, je proizvod njega uma.
Model za podobo samo je napravil solnogradski kipar Vuk Weisskircher') in lil jo je ljubljanski zvonar Krištof Schlag dne 16. decembra 1681 v svoji livarni pred „karlovskimi vrati", (kjer ima sedaj zvonarijo g. Ramassa.)
Ako se je zatorej blagi baron V al vazo r nam mnogostranski pokazal delujočim umeteljnikom, spoznamo ga, pregledujoč njega beležke v nadškofijski metropolitanski biblijoteki, tudi teoretičnega umeteljnika in pisatelja o umeteljnosti. Zapustil je namreč veliko delo v rokopisi pod naslovom „Lumen Naturae", ki obseza 6 vezkov v četverki. Takoj prvi vezek ob-seza (v desetih knjigah) razprave o slikarstvi na stekli, o posteklovanji in mnogo tacega. Drugi zvezek (tudi v desetih knjigah) ima razpravo omavci, alabastriinmramorji, a tretji uči, kako napravi jati boje, (kako se mešajo).
Uže zgoraj smo opomnili, da je Valvazor v bogatih svojih zbirkah vBogenšperki med svoje izborne in obširne biblijoteke knjigami hranil tudi mnogobrojno zbirko bakrorezov itd.
Ta zbirka, ki tehtno svedoči o neutrudljivi velikanski pridnosti Valvazorjevi, kateri je vse posamezne podobe — do 9000 listov — za svojega bivanja po velikih mestih, kakor na Dunaji, v Parizi, na Italijanskem in Nemškem sam nabral, uredil in potem nalepil, ta prekrasna zbirka je sedaj neprecenljiva dra-gotina nadškofijske metropolitanske biblijoteke v Zagrebi. Najred-kejše podobe Dürerj eve, vanDykove, Rubensove, Breu-ghelnojve, s kratka: tu vidiš združena dela najslavnejših starejših Nemcev, Italijanov in Nizozemcev. Podobam so predmet prizori iz starega in novega zakona, iz stare, srednjevečne in novejše zgodovine, portreti slavnih duhovnikov, vladarjev, državnikov, učenjakov, vojščakov itd., da tudi vrsta komičnih podob (karikatur) se nahaja med njimi.
A še jedno veliko umeteljniško zbirko, katero je sestavila roka jednega samega in sicer narodnega umeteljnika, hrani baron Valvazor jeva biblijoteka (v Zagrebi), in ta je „velika knjiga grbov," ki jo je za svojo „Ehre des Herzogthums Crain" sestavil Valvazor sam; grbe zanjo mu je prav lepo naslikal „Bartl Ramschi s si" (Raumbschüssel, najbrž brat tedanjemu zatiškemu prelatu.) Mali a debeli folijant ima na 388 listih 2023 grbov, zapisnik sam obseza 18 listov. Velik del tu naslikanih grbov kaže grbe kranjskih plemenitnikov, med katerimi je živelo za Valvazorja še mnogo staroslovenskega plemstva.2)
') Najbrž sin Jan. Adama Weisskirclierj a, ki je v prvi polovici 17. veka slikal v Gradci. „Na gl er, 1. e. XXI. pag. 248." ") öledi moj članek o Valvazorji v „Letopisi 1877."
Če tudi ne naravnost v dotiki z deli Valvazorjevimi spada vendar v dobo njega spodbujajočega umeteljniškega žitja in njega mecenstva delovanje narodnih slikarjev: Kleriča, Petra Werexa (siua Ivanovega), Gladiča in pl. Raina.
Ludovik Clerich (Klerič) je pogostoma imenovan v zapisnikih kranjskih stanov „deželni slikar" — najbrž je bil dekora-cijski slikar za gledališče jezuitov, katero so podpirali stanovi — in dobival je po dovoljenji deželnega zbora časih znamenite podpore, tako n. pr. 1. 1679 vsoto 75 gld.,') potem 1. 1684 zopet itd.2)
Gladiča hvali Valvazor v svoji knjigi gradov „dobrega mojstra".3)
Peter Werex, (sin Ivana Werexa, sodelovca pri Valva-zorjevih tiskovinah), porodil se je v Turjaki in je umrl 1.1715 dne 13. februarja.4)
Vendar nahajamo poleg domačih v Bogenšperki priVal-vazorji delujoče tudi tuje umeteljnike, kajti naš slavni domoljub je bil vedno v živahni dušni dotiki s tujimi deželami.
Izmed tujcev nam je izlasti imenovati Nizozemca Almanaka, o čegaver umotvorih Valvazor nekoliko potov govori in katerih se spomnimo v tem spisi poznejše.
Dominik Kalin, pore jen v Gorici, zgodovinopisec cesarja L e o-polda v Monakovem, bil je na dobrem glasi zaradi svojih slik in risarij.
Stanovi kranjski, tedaj izredno razvneti za podpiranje umeteljnosti in znanosti, naročevali so ravno tako na tujem dela, kakor so vedno mogočno podpirali in pospeševali domačo umeteljnost ter za zidanje cerkev in njih olepšavo radovoljno pokladali bogate darove na žrtvenik.
Kakor oznanja še danes napis nad velicim portalom sedanje redute, sezidali so to poslopje zakolegij jezuitom „kranjski stanovi", ki so poznejše (1. 1701) dali tudi znamenit znesek za popravo jezuitske cerkve sv. Jako pa, katero je bil sesul potres, in 1. 1667—1669 so poklonili za sezidanje kapele sv. Frančiška Ksaverija tedanjemu rektorju 5500 gld.
Kakor pripoveduje neka beležka v deželnega zbora zapisniki 1. 16805) ukazali so „gospodje stanovi" za cerkev jezuitsko slikati v Rimi„podobo naše ljube Gospe". Komu se je dal ukaz, ni povedano.
Bil je čas največje povzdvige rimsko-katoliške vere, čas zmage narodne pobožnosti in verske gorečnosti nad „suhoparnim luteranstvom", katero ni prijalo ni duhu ni srcu Slovencev.
') „Landtagsprotokoll XXI. pag. 368."
„Landtagsprotokoll XXXV. pag. 350."
3)	„Ehre des Herzogthuins Crain XI. pag. 692."
4)	„Arehiv f. Landesgesehiehte v. Krain. Klun. I. pag. 69."
5)	„Landtagsprotokoll XXXV. pag. 3."
Ljubljana je imela tačas 13cerkev in sicer: stolnico, cerkev jezuitsko pri sv. Jakopi, cerkev N. Ij. Gospe v Križankah, Marije v nebohoda pri frančiškanih, (sedanje gimnazijsko poslopje), bolniško cerkev sv. Elizabete v meščanski bolnici, cerkev sv. Lovrenca, prej sv. Fridolin a na Breg i, sv. Florijana na Starem trgi, sv. Jurija na Gradi, Marije Lavretanske pri diskalcejatih (sedaj civilna bolnica), kapucinsko cerkev sv. Ivana evangelista., (kjer je sedaj „Zvezda"), samostansko cerkev klarisaric, (sedaj vojaška bolnica), in naposled farno cerkev sv. Petra na mesarskem predmestji, najstarejšo cerkev ljubljansko. Mnogo teh cerkev je bilo zanimivih ne le pobožnim obiskovalcem, nego tudi posvetni radovednosti, kajti v njih so se videli po Val vazorj evih besedah „preumeteljno zdelani" spomeniki mramornati in iz rude.
V stolnici se je videla med drugimi umotvori starejše dobe v velicem altarji slika (najbrž sv. Miklavža), katero je bil zgotovil Benečan kavalir Pietro Liberi iz Pad o ve, nazivan Li-bartino. Ta slikar se je naobraževal po najboljših šolah in merilo za delo so mu bili naročevalci: razumnikom je slikal hitro in prosto, nerazumnikom natančno v vseh podrobnostih.')
Frančiškanska cerkev (na mesti današnjega gimnazijskega poslopja), odlikovala se je po dovršeno lepih grobnih spomenikih Au e rs p e rgo v, imejočih tu svoje dedno pokopališče, in videle so se v nji tudi krasne slike Gladičeve, Almanakovo i. dr. Diskalcejatska cerkev je imela lepe stukature; v cerkvi sv. Elizabete so stali umeteljni brončeni in mramornati spomeniki.
In kakor je cerkev na Kranjskem tačas dajala opraviti stavbarskim mojstrom, kamenosekom, slikarjem in kiparjem, ter je v svojem odločnem narodnem mišljenji pred vsem obračala pozornost na domače sinove, tako je tudi po reformaciji, ki je pokončala mnogo cerkvenih paramentov, zopet dajala naprav-ljati potrebne masne obleke, zastave itd., itd. domačemu umetelj-nemu rokodelstvu, katero je tem načinom pospeševala in podpirala. Vezilje, slikarji zastav, srebra rji in zlatarji, ključa nič a rji, mizarji i. dr. so imeli v tej dobi, ko je pobožno plemstvo cerkvam pogostoma poklanjalo darila, dosta spodbude za svojo moč in pridnost.
Nekov rokopis Marijine bratovščine, ki ga hrani tukajšnji muzej, nam poroča o visoki umeteljni stopinji obrtnikov ljubljanskih, in tako nam je moči spoznati cvet narodne umeteljne obrt-nosti tekom 17. veka. O vsem tem seje bilo zahvaliti ume -teljnim obrtnikom cerkvi in nje podpornikom.
') „Nagler, 1. e. Vil. pag. 503."
Toda še inače je pospeševala cerkev umeteljnost in sicer s procesijami, tedaj običnimi v veliki četrtek in veliki petek.
Procesijo v veliki četrtek je ustanovila bratovščina Red em p -toris Christi.
Sestavljala se je iz 23 podob ali boljše rečeno simboličnih skupin, med katerimi je n. pr. Andromeda, rešena P er žeja, pomenjala rešitev človeštva po Mesiji. Procesija je hodila od kapucinske cerkve (v sedanji „Zvezdi") po gospodskih ulicah, po Novem (Turjaškem) trgi, po črevljarskih ulicah, čez črevljarski most do sv. Jakopa cerkve in potem po Velicem trgi k frančiškanom (gimnazijsko poslopje), od tam se je zavijala po špi-talskih ulicah čez špitalski (frančiškanski) most in po kapucinskem trgi (gledališke ulice) v cerkev nazaj. Izprevod se je nekoliko potov ustavljal; to so bili „stacijoni". Izveličarja so s prva pred oči stavile osobe izmed visocega plemstva, poznejše najeti ljudje, a Jude so igrali Trnovci in Krakovci ter naposled tudi najetniki.')
Jednako procesijo so v všliki petek napravljali jezuiti. Mnogi ljudje so se bičali ali nosili križ (za pokoro); trpljenje Kristovo seje kazalo v podobah.
Razven tega so tudi b ratovščine imele svoje posebne obhode. Umeje se samo ob sebi, da je pri takövih prilikah bila sodelovateljica tudi umeteljnost, izlasti kar se tiče kostumov itd. Ti „obhodi" in uže prej omenjano gledališče jezuitov, vse je umč-teljniški naobraževajoč vplivalo na ljudstvo in dajalo närodni umeteljnosti in narodni obrtnosti mnogo posla in kruha.
Kakor cerkev, tako so po nje vzgledi tudi lajiki skušali podpirati in pospeševati umčteljnost ter nje interese.
Kaj so storili v tej meri in tačas za povzdvigo domače umeteljnosti dežela, stanovi — o tem se je uže primerno povdar-jajoč govorilo in pokazalo, da so pred vsem se cenile in podpirale domače narodne moči.
A tudi posamezniki med plemstvom so pospeševali umeteljnost, lepšajoč svoje gradove in gradščine z nje deli.
To je bil sad tedanje vzgoje mladih slovenskih kavalirjev, katerim se je vzbujalo čuvstvo in zanimanje za višje stvari, nego so psi in konji, in ki so največ svoje naobraževanje na potovanjih še razširjali in dopolnjevali.
Val v a zor piše v „Ehre des Herzogthums Crain" o tem naslednje pomembne besede:
„Der Adel unterhält seinen Stand von seinen Gütern oder so er unbegütert, von seinem zu des höchsten Oberhaupts Diensten führenden Degen. Jedoch pflegen sowohl die vom Herren-
stände (grofi in baroni) sowie die Edelleute zuvörderst ihre Jugend mit freien Künsten zu zieren und der Pallas aufzuwarten auch dabei sich mit zuwachsendeu Jahren in ritterlichen Exercitien zu qualificiren, nachmals fremde Länder bevorab Italien und Frankreich durchzureisen . . . Massen ihnen dann die Näherung 11 alie ns grossen Anlassund Bequemlichkeit zur Peregrinationgibt."') Če koncem 17. veka pogledamo gradove kranjskega plemstva, pokaže se nam prijetna slika italijanskega okusa po zakonih lepega sloga „renaissance", združene s freskami, stuka-turami in časih res prav mojsterskimi slikami slavnih ume-teljnikov.
Potrudil sem se iz Valvazorjeve tako zvane „knjige gradov" (XI. vezek kronike) nabrati dotičnih zgodovinskih dat, katere je on z besedo in v podobi, ohranil iz svojega časa, in tu jih podajam čestitemu občinstvu po nemškem alfabetskem redi, kakor se nahaja pri njem.
Takoj v začetki se nam pokaže grad, katerega je sedanji gospodar Nj. svetlost knez Karlos Auersperg zopet prvotnemu slogu primerno postrojil in znotraj prenovil. Ta grad
Soteska, (Airidd),
na Dolenjskem, je najlepši grad na Kranjskem, prostoren četverokot z visocimi odprtimi stebrišči, kateri obdajajo dvorišče. Pri tleh je za hladiti se po leti „Sala terrena", s stropom iz belih stukatur in s tremi lestenci. Tlak je mramornat, črno in belo pisan, v sredi stoji leva (kamin) iz črnega mramorja, -na strani ob desnici v dolbini delfin, nasproti na levici krilat konj, oba iz kamena izsekana vodometa, dajoča vodo in delajoča hlad. Poleg tega so tam krasna konjärna s kamenitimi jaslimi (tli je bila tudi svoje dnf lepa kobilarna), ravnice s ptičjimi kletkami in redkimi rastlinami, umeteljne slikarije in galerija Gallenbergov. V grad-skem obzidji stoji kip Herkulov. Dalje pride na vrsto blizu Ljubljane stoječi mični grad
P61hov gradeč, (Billichgratz),
sedaj lastina gospe LujizeUrbančičeve, vdove dr. Lovro Tomanove. Na dvorišči vidimo prekrasen vodnjak zmra-mornatimi podobami, v sredi morskega boga Neptuna.
Ajmanov grad, (Ehrenau), kaže lepo arhitektoniko, grbe in kamenit „relief" nad portalom.
V gradi na
Lesičjem, (Geierau),
sedaj lasti ni g. dr. Ahačiča, je dal tačasni gospodar Fabi-jančič, po domače Mrharič, dr. J. U. in velik prijatelj knjigam, studenec obzidati in ves zid olepšati s slikami. Grad ljubljanskega škofijstva v
Goričah, (Görtschach),
je lepo zidan in ima odprte mostovže po italijanskem okusi. Tam se hrani oljnata slika slavnega „kranjskega apostola", škofa Tomaža Chröna.
Grad
Lesno brdo, (Hilzenek),
na Notranjskem ima lep portal iu velikanske mramornate stopnice.
Grad
Hmelnik, (Hopfenbach),
na Dolenjskem, ima italijanske odprte mostovže.
Romantični ob Ljubljanici stoječi uže omenjani grad
Fužine, (Kaltenbrunn),
nad Ljubljano, sedaj lastma duhovite gospe Josipine Terpin-čeve, imel je početkom 17. veka, ko je bil prišel v roke očetom jezuitom, v svojih notranjih prostorih „dragocene slikarije" („köstliche Mahlerei"); a jezuiti so Bog vedi zakaj pustili te slikarije, da so prišle v nič, o čemer se Valvazor čudom čudi, rekoč, da so bili ti možje „sonst doch so grosse Kunstfreunde". Najbrž so bile freske v fužinskem gradi erotične vrste in so morale umekniti se iz prostorov duhovske družbe, kateri je rabil ta grad za vedrišče svojih novincev, mladih duhovnikov in njim v vzgojo izročenih gojencev.
Grad
Begunje, {Katzenstein),
na Gorenjskem (blizu Begunj, tedaj lastma Lambergov), sliil je po svojih krasnih slikah. „Die Ž i in m er" — piše Valvazor — „seynd mit den schönsten Gemählden ausge-zieret".
Grad
Krumperk, (Zaboršt), (Kreutberg),
pri Kämeniki (ne daleč od Ljubljane, sedaj lastina gospe baronice Barbare Rechbachove, porojene grofice Thurn-Valsas-sina), je lepo arhitektonično delo z odprtimi mostovži italijanskega okusa.
Nekdanji samostan
Mekine, (Münkendorf),
sedaj grad prijatelja umeteljnosti g. A. Prašnikarja, imel je na cerkvi poleg sebe naslikanega lepega velicega Krištofa.
Grad
Nadlišek, (Nadlišek),
na Dolenjskem, (sedaj lastina Nj. ekscelencije grofa Josipa Auersperga), kaže lepo arhitektoniko z mramornatimi grbi, dvojnimi stopnicami, piramidami itd., vse kamenito.
Grad
Cretež, (Reutenburg),
na Krasi je imel še za Valvazorja dni slike na stekli. Grb je iz 1. 1539.
Kapela v
Svibni, (Schärfenberg),
imela je lepih slik.
Galerijo obitelji Portijev v
Senožečah, (Senožeč),
s slikami Ticijanovimi smo uže na dotičnem mesti, pišoči o delih iz 16. veka, po vrednosti ocenili.
Grad
Grm, (Stauden),
ima (pri Val vaz or j i) lep stolp in odprto galerijo. V sobah — kakor poroča Valvazor — so bile krasne slike in stu-k a t u r e.
Podobe dvoboja med narodom najznanejšega junaka slovenskega Lamberga rja z velikanom Pegamom v gradi
Kämeni, (Stein), (na Gorenjskem pri Begunjah) smo omenjali na svojem mesti.
Po svojem gospodarji imenovani grad
Bokalce, {rede Stroblhoff),
nad Ljubljano, (ki mu je sedaj lastnik znani „sportsman" v višjem smisli g. Sevnik), in katerega je bil z nova sezidal Valva-zorjev srčni prijatelj baron Stroblhoff (f 1. 1645), je imel v svojih sobah krasne slikarije Nizozemca Almanaka (ali Alemaka). Tega slikarja je baron Stroblhoff imel mnogo let pri sebi; a tudi drugi mojstri so olepšali to poslopje. Jedna soba je imela izvrstne stukature.
Grad
Šrajbarski turen, (Thum am, Hart),
danes lastfna grofa Teodorja Auersperga, sina Anastazij Grlinovega, kaže lepo arhitektoniko in odprte mostovže italijanskega sloga.
V gradi
Trebanjskem, {Treffen),
na Dolenjskem (lastfna obitelji Greseljnove, je stal zaValva-zorja lep iz kamena izsekan lev.
Lovski gradič
Iški turen, (Thurnigg),
blizu Iga — kateremu je nekoliko časa bil gospodar znani pisatelj g. L. Germovnik — imel je slike uže često omenjanega Nizozemca Almanaka.
Grad
Kravjek, (Weinek),
na Dolenjskem je hranil dovršeno naslikano podobo viteza Andreja Eberüarda Ravbarja, znanega zaradi svoje do tal sezajoče brade.
Kazala ga je v 68. leti in naslikana je bila podoba 1. 1575.
0 glavnem mesti Ljubljani
zabeležil je Valvazor poleg uže omenjanih cerkev še vrsto javnih in zasobnih poslopij (palač), tako n. pr. v najčistejšem to-skanskem slogi sezidano deželno poslopje, lepo mestno ao-vetovalnico (z gotsko fasado), palače Auerspergov, Eggen-b ergo v itd., ki jih vendar vse preseza kolosalni „knežji dvor" Auerspergov, o katerem sem uže podrobnejše govoril. Dalje
omenja sedaj odpravljenih velikanskih znamenj Adama in Eve iz m ram or j a na mestni sovetovalnici, po katerih so potujoči rokodelci spoznavali Ljubljano in o čemer se je po druzih deželah med rokodelci vpraševalo: „Si li liže poljubil Evo na ljubljanski mestni sovetovalnici? t. j.: „Si li uže bil v Ljubljani?"
Da je olepšavanje gradov plemstva in bogatinov po deželi in olepšavanje palač v glavnem mesti domači narodni umeteljnosti in umčteljni obrtnosti naklanjalo mnogo dobička ter oba pospeševalo, to je jasno. Vendar nas o tem še bolj poučevajo tako zvani „izpiski" („Auszügeln") iz 17. veka, kateri se nahajajo v ljubljanskem „knežjem dvori". To so računi umeteljnikov in rokodelcev, ki so zidali, olepšavah in popravljali „knežnji dvor". Imena stavbenih mojstrov, slikarjev, zlatarjev, strugarjev itd., skoraj vsa imajo naroden značaj in priimki: Novak, Globočnik Potočnik, Sušnik, Zajec, Kremžar, (knjigovez, ki je krasno vezal mnogo knjig biblijotečnih), Schönleben, (umeteljni mizar, oča zgodovinarju,) nam pričajo, da so kranjski kavalirji tedaj posebno radi dajali posla domačim močem.
Poraba domačih moči je te same zelö pospeševala v njih teženji in delih.
Pogledimo le v istini umeteljno zvršeno ključauičarsko delo na balkonih in omrežje na oknih „knežjega dvora" in čuditi se nam je, da je ta dovršeni proizvod ključaničarske tehnike 17. veka napravil se v Ljubljani in da je bil mojster temu delu Potočnik iz Krope, morebiti praded gluhonememu slikarju Potočniku, čegaver ime je bilo znano tudi zunaj mej kranjsko dežele.
S teh balkonov so 1. 1652 (deset let potem, ko se je bil sezidal „knežji dvor"), gledale dame kranjske aristokracije z vsem umeteljniškim bliš čem urejen slavnosten izprevod, ki je spominjal „turnirjev" v dobi cvetočega viteštva. Ta „car-rousel" je bilo napravilo kranjsko plemstvo po vzgledi dunajskega dvora cesarja Leopolda I., velicega prijatelja umeteljnosti. Pred oči so stavili poleg druzega štirje jezdeci štiri dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko, ter so jahali „kadriljo" na „Novem", sedaj „Turjaškem trgi.
Elegantni kostumi jezdecev in Konjska oprava so zahtevali tudi umeteljniškega okusa in to je umeteljni obrtnosti bil nov izvor zaslužka ter spodbuda za tekmecovanje med obrtniki.
YI.
1603—1718.
„Academia Operosorum" in nje vpliv.
Tistega leta, ko je „največji domoljub" kranjske dežele baron Ivan Bajkart Valvazor v smrti zatisnil oči, katere so, kakor na vse drugo še posebno se ozirale na interese domače umeteljnosti, tistega leta 1693 se je v glavnem mesti Kranjske, v „beli Ljubljani" ustanovila prva akademija znanosti in prostih umeteljnosti po vzgledi italijanskih akademij in z jepim naslovom:
„Academia Operosorum." Simbol družbi je bila pridno beroča bučela.
Namera tej znanostni družbi je bila „združevanje moči" iz različnih stanov in „praktična delovnost" svojih udov. (Krstiti bi se bila imela prav za prav ta družba po cesarji Jožefi I. „Josephina",') kar so pa najbrž nevoščljivci zaprečili uže ab ovo.) Vsak ud se je zavezal, da izda svojemu talentu in pozivu primerno delce. Kanilo se je tudi sistematično obdelati zgodovino razvoja vseh znanosti, zastopanih po udih družbinih, in sicer se je hotel storiti začetek s prvim vekom po Kristovem rojstvi. Na družbine troške se je imela napraviti javna biblijoteka, občinstvu na razpolaganje.
Prvi svoj slavnostni zbor je imela „Academia Operosorum" 1.1701, prvi prvosednik jej je bil stolni prošt Ivan Krst. Preširen.
Ta akademija „op er os o v", kateri se je skoro pridružila „Academia Philharmonicorum", bila je o povzdvigi umetelj-niškega življenja in umeteljne obrtnosti vplivna in merodajna.
Poleg tega, da so uže „pravila" in „gäsla", umeteljniški olepšana z bakrorezi, tiskana v Ljubljani pri Majerji pod naslovom „Apes Academiae etc." dala obrazovni umeteljnosti novega posla, pridružila se je po spričevali akademika Dolničarja pt.
') V domači kroniki Scttönlebnovi, katero je nadaljeval njega nečak Dolniear pl. Thalberg, beremo naslednjo beležko: „Den 5. Februar 1694 in der gelehrten Session der Aeademie Operosorum bey Ihro Gnaden Hrn. Thumbprobsten ist abgeregt worden, dass Er, Hr. Thnmbprobst darob seyn wolle bey dem Kayserl. Hoff durch den Grafen Castelbarco, dass besagte Aca-demi Operosorum Josephina genandt werden sollte, der Hr. Canonicus Gla-ditsch hat auch versprochen bey dem hochw. Präceptore des kais. Prinzen und röm. König zu cooperiren, dahero man hofft gueten progress zu haben,"
Thalberga sköro družbi „Academia Operosorum" tudi akademija za risarstvo M 1. (1702,) kjer so se poučevali slušatelji ljubljanskega liceja in „ekšternisti" na troške akademije v „risanji".
Vendar ne samo za daljno bodočnost spodbujajoč je delovala v umeteljniškem oziri akademija „operosov" v svojem postranskem oddelki za risanje („Academia Incultorum"), tudi v umeteljniškem življenji glavnega mesta in v domače umeteljnosti zgodovini je stvarila novo dobo.
Po nje neposrednjem vplivi so nastala mnoga nova poslopja, katera še dan danes svedočijo, kakošen okus je imela in katero mer hodila v umeteljniških stvareh „Academia Operosorum".
Sezidale so se pod neposrednjim vodstvom stavbenega odseka „operosov" z nova: stolnica, bogoslovnica, mestna sovetovainica in križanska ter nunska cerkev, katera še ni bila dodelana, ko je zaradi različnih notranjih in zunanjih razporov prestala „Academia Operosorum" (1. 1718).
Če tudi se mi je bati, da utegna moj spis preželo narasti, vendar si ne morem kaj, da bi ne izpregovoril o zgodovini posameznih znamenitih staveb, a navzlic vsemu mi je biti malobesed-nemu ter samo konstatujem, da se je okus „operosov" naslanjal na vzorke Italije, ki je bila in ostane „obljubljena dežela" kar se tiče umeteljnosti v vseh oddelkih.
Italijanski okus se je vzprijel pri zidanji stolnice, križan-gke in nunske cerkve.
Stolnica se je zidala v obliki križa s kupolo in freskami (bizantinski slog), križanska cerkev z rotundo in cerkev nunska s stebrovjem in tudi s kupolo.
Bogoslovnica je dobila tudi s freskami olepšano rotundo (sedaj biblijotečna dvorana) in na portali umeteljniški zdelani karijatidi. In mestna sovetovainica, da se niso prezrle tradicije meščanov, zidala se je kakor compositum mixtum od zunaj gotski in znotraj po pravilih italijanskega okusa.
Da se je postavila nova bazilika sv. Nikolaja, pasti je bilo v žrtev stari gotski stolnici s svojimi proti nebu kipečimi stolpi, stebri in stebriči, rtastimi loki in okni gotskega sloga.
Akademik Dolničar pl. Thalberg (Ivan Gregor), »tarinoslovec in zgodovinar, nam je v pridno sestavljenem, z mnogimi podobami olepšanem rokopisia) ohranil zgodovino stolne cerkve v svoji prejšnji in poznejši obliki, in temu prezanimivemu delu, čakajočemu še „belega dnč", je naslov:
„Historia Cathedralis ecclesiae Labacensis S. Nicoiao Archiepiscopo Myrensi sacrae. Cum chrono-
') „Stolni kapiteljski arhiv."
') „Rokopis iuezoikuf. bogoslovske biblijoteke v Ljubljani."
logica ejus de m fabricaeVeteris et Novae narratione cui accesserunt sacra aedificia et multiplices erudi-tiones, ipsam Ba#ilicam concernentes. Labaci anno aerae Christianae 1701." (Mali folijo, vezan, 250 listov, 25 podob, z mnogimi črteži itd.)
Ta izvrstna stavbeno-zgodovinska knjiga o stolnici našteva tudi vse spomenike, kipe itd., s kratka: vse umeteljniške spomenike, kateri so ostali v stari stolnici, in poroča, kako so se prenašali v novo stavbo ter se zopet vzidavali.
S ponosom smemo konstatovati, da so bili mojstri pri zidanji nove stolnice Slovenci, kajti ohranila so se nam imena arhitektov, kateri so z nova pozidali stolnico, in ti so: Jugovec, Maček in Zamrl.
Ti možje so po črteži jezuita de Puteis (Pozzo) postavili krasno novo baziliko.
Strop novi stolnici je olepšal s freskami slavni italijanski slikar Julij Qua gl i a. Kipi so delo Italijana Contiera iz Pa-dove in Slovenca Misleja.
Kamenosek in kipar Mislej je bil umeteljnik, imejoč mnogo posla. Nahajamo ga namreč poleg dela pri stolnici tudi 1. 1701 —1703 delujočega pri jezuitskem kolegiji in sv. Jakopa cerkvi,J) potem pri bogoslovnici 1. 1708—1714. Pri tej je zdelal veliki portal in obe uže omenjani gigantski karijatidi (1. 1714). Ko je poznejše (1. 1721) vdova deželnega maršala grofa Herbarta Auersperga sklenila, da nadomesti pred samostanom diskal-cejatov (sedaj bolnico) po nje pokojnem soprogi 1. 1693 *) postavljeno leseno podobo presvete Trojice s kamenitim spomenikom, izročilo se je to delo Misleju ža 1000 gld. in 200 mernikov žita.
Za materijal in za petmesečno delo se je plačalo 400 gld. tedanje veljave.
L. 1714 se je z nova postavila križanska cerkev po črteži Dominika Rossija iz Benetek. Postavil jo je deželni komtur grof Guidobald Starhemberg.
Meseca marca 1. 1713 se je položil temeljni kamen za nunsko cerkev, katera je v svoji vzvišeni preprostosti čestit spomenik tedanjih umeteljniških nazorov. Zidanje cerkve in samostana, ki je stalo 93.547 gld.,3) začelo se je pa še le 1. 1748.
Nekaterih umeteljnikov, v tisti dobi spodbudno v naši domovini delujočih, spominjali smo se uže pri zidanji novih cerkev. Razven teh so se nam iz tistih dni ohranila še druga imena Prvo nam je tu omenjati slikarja in bakrorezca Elijo Becka nazivanega „Heldenmuth"4), ki se je naobraževal v Rimi in je
') „Blätter aus Krain 1865, p. 47." ') Tedaj se je bila ustanovila „Academia Operosorutn." s) „Samostanski arhiv."
4) „Nag I er, 1. c. I. p. 222." Letopis 1880.	3
umrl v Augsburgi 1. 1747. Naslikal je ta umeteljnik izvrstno lep portret „operosa" Grbca, med. doktorja in pisatelja.1) Dalje se seznanjamo s spretnim bakrorezcem irr slikarjem v a n Alenom, kateri je na cesarsko povelje kakor podobe inih avstrijskih mest napravil tudi podobo naše Ljubljane.2)
Tudi je cvetelo umäteljno rokodelstvo v vseh oddelkih, kajti cerkvene stavbe v glavnem mesti in po deželi dajale so mu mnogo opravila. Najprej je bila zvonärna pred karlovskimi vrati, delujoča uže tekom 17. veka, katera je dobivala mnogo naročil in katero je začetkom 18. veka dobila v posest obitelj Samassova, ki jo vzdržuje še sedaj.3)
„Ljubitelji" umeteljnosti v tisti dobi so bili poleg uže ome" » njanega Valvazorjevega prijatelja barona Stroblhoffa še Zergollernski, pl. Schwizen , in grof Bajkart Barbo-Ti trije naposled imenovani možje so bili udje neki po" božni družbi, tako zvani kongregaciji sv. Dizme, usta" novljeni koncem 17. veka. O tej družbi in o nje vplivi na ume" teljnost poročam poznejše.
Franjo Viljem pl. Zergoll, vitez Zergollernski, bogat zasobnik, porodil se je 1. 1653 v Ljubljani. Završivši študije nastopi potovanje po Francoskem in Nemškem, po Ho-landskem, Angleškem in Italiji.
Ko pride zopet domov se oženi in obračal je potem vso skrb na povzdvigo svojega zaselja „Rosenbühel," (Viderčanov grad,) kjer je po leti vedno bival, kajti le zima ga je odvajala v mesto.
Bil je odličen ljubitelj in mecčn arhitekturi, slikarstvu in mu-ziki, za kar mu je prav tačas v Ljubljani bila prilika. Bil je namreč ud družbi „operosov" s priimkom „De lica tu s." Umrl je dne 28. januarja 1. 1700. Med Dizmovimi brati je bil riazivan „samotnik" z gaslom: Simplicitatem amat et ardorem.4) Drug velik ljubitelj slikarstva in arhitekture je bil, kakor smo uže omenjali, grof Bajkart Barbo, (porojen 1. 1670, f 1. 1709).5) Občil je izlasti rad z umeteljniki in pisatelji.G)
Izborno galerijo je imel tedaj v Ljubljani dr. J. U. Franjo Karol pl. Schwizen, porojen 1. 1648 in sin „preslavnega" ljubljanskega mestnega sodnika Karola pl. Schwizna (f 1. 1702). Naobraževal se je na vseučilišči dunajskem invPadovi in ko se je vrnil v rojstveno mesto, imenovali so ga takoj sod ni j-skim odvetnikom. „Er besass" — piše o njem „Matrikel-
') „Rokopis Erbergov v cesarski domači biblijoteki na Dunaji." ') „Notizblatt d. k. Akad. d. Wiss. 1851." s) „Kronika diskaleejatska."
') „Matrikelbuch der Dismas-Conföderation" v ljubljanskem muzeji. 6) Bil je ta grof Barbo „Generaleinnehmer der krain, Landschaft", (glavni deželni davkar). ') ibidem.
buch der Dismasbriider"') — „eine grosse schöne Privatbibliothek und eine nicht geringe und sehr wertüvolle Bildergalerie."
Zgodovinarja v tej dobi umčteljnosti smemo po vsej pravici imenovati Ivana Gregorja Dolničarja pl. Thal-berga. Ta domoljub si ni imena domačega umeteljnega pisatelja zaslužil samo s svojo zgodovino ljubljanske stolnice, nego tudi s popisom2) za njega dni še stoječih, sedaj uže izgubljenih ali zelo pokvarjenih mramornatih in sicer kameni ti h spomenikov.
Naslov temu omenjanemu rokopisu3) je: „Cypressus Laba-censis. Sammlung von Grabschriften in Laibach." Papirnat zvezek v veliki osmerki, 60 listov.4)
VII.
Od leta 1719—1740.
Ko sta bila nepozabljivi domoljub pl. Jakob Schellenburg in njemu soproga ustanovila naš nunski samostan ter so prišle vanj čč. gospe uršulinke, katerih red se je skazal koristnim in dobrodelnim ne samo glavnemu mestu nego vsej deželi, takoj so prevzele pobožne gospe skrb o vzgoji ženske mladine z vso gorečnostjo.
Kakor sploh na vse potrebne predmete dekliške šole, takisto so gospe uršulinke uže precej s početka svoje delovnosti v Ljubljani s posebno skrbljivostjo ozirale se na pouk v risanji. Ta pouk so tudi poznejše vedno trudoljubivo gojile.5) Tudi so se nahajale med pobožnimi gospemi mnoge, katere so se s posebnim veseljem bavile s slikarstvom in o jedni izmed teh, porojeni Slovenki, pišemo v dotičnem poznejšem oddelki obširnejše.
V prejšnjem oddelki smo se uže spominjali Dizmove bratovščine. To pobožno društvo, čegaver udje so mnogostranski spod-ujali in pospeševali domačo umeteljnost, dalo je tudi priliko ne-
') ibid.
') Kateri je še vedno v rokopisi.
^ Hrani se v tukajšnji bogoslovski biblijoteki.
4) Nekoliko teh napisov sem objavil jaz v „Mittheil. d. bist. Ver. f. Krain 1860" pag. 47 in dalje.	p i g.
Dzimski, „Laibach" pag. 95,
cemu znamenitemu talentu, da je za društva interese pokazal svojo moč.
Dlzmova bratovščina je namreč imela tako zvano matriko, v katero se je bilo na novo vzprijetim udom vpisovati. Pod vsacega' posameznega uda ime je spisal D o 1 n i č a r njega ži-votopis. Po smrti Dolničarjevi (1. 1719) je prišlo v navado, da so posameznim imenom udov prislikali se tudi grbi in simboli in sicer v minijaturi.
In ta najnežnejša stroka slikarstva je našla svojega mojstra v naši deželi.
Šimen Grahovar, porojen v Tržiči, je bil mojster čegaver umetniška roka je naslikala te mnogopomembne podobice, iz katerih je moči brati lep del kulturne zgodovine kranjske.
Šimen Grahovar je pričel svojo umetniško delovnost pri Dizmovi bratovščini 1. 1721 ter jo nadaljeval s pomočjo svoje hčere Marije (Nepomucene Sofije) do svoje smrti 1. 1776.
Tudi njega sin Nikolaj Grahovar, uradnik na Štajerskem in potem na Kranjskem, pokazal se je višjim diletantom v slikarstvi.
Tu imamo zatorej uže pred saboj slovensko umetelj-niško obitelj, iz katere so se oča, hči in sin bolj iz ljubezni nego za koristi voljo posvetili lepim umeteljnostim.
Podobice Šimna Grahova rja mojsterske roke, ki jih vidimo v omenjani matriki,') smemo imenovati res prave umotvore, kajti jedna je dovršenejša od druge. Te podobice so nam tudi svedoki, kako je to pobožno društvo po slikanji grbov in simbolov domačim talentom dajalo priliko za izumčvanje in kombinacije ter za popolno manifestacijo svoje umeteljniške tehnike.
A kakor je Grahovar umeval poleg vse natančnosti ogibati se pri svojih minijaturah nepotrebnih pridevkov, takisto je znal tudi vpodabljati vsa svojstva, talente, da, celo vse male posebnosti slehernega uda Dizmove bratovščine.
Tako na primer je povsodi, kjer se je dalo, oziral se na topografijo dežele, zategadelj vidimo v ozadji jedne slike krasno stavbo samostansko, v drugem grad kacega domačega kavalirja.
Dela roke hčere Grahovar j ev e, Marije, katera je izlasti poznejše očeta če tudi ne popolnem namestovala, vendar mu bila „desna roka", so skoraj tako umeteljniški završena, kakor nje očeta in mojstra.
Marija Grahovarjeva je stopila poznejše v red uršu-link v Gradci, kjer je dobila ime Nikolaja.
Tudi svojemu sinu je bil Šimen G r a h o v a r najboljši učenik in Nikolaj Grahovar je slikal največ grbe. Naslikal je večjo
knjigo grbov avstrijskih, a tudi manjšo zbirko, po nekoliko obsezajočo jugoslovanske grbe plemstva hrvatskega, kranjskega, štajerskega in koroškega
Grahovar (oča) je umrl zelo star 1. 1776 v Ljubljani hišna gt. 7 za „kapucini." Dne 19. in 20. aprila tistega leta se je njega ostalina prodala po dražbi1), kajti njega hči je bila v samostani, a sin je umrl še najbrž prej nego oča.
A Grahovar jeva „šola" ni imela svojih mej v tesnem krogi obitelji, znana sta nam tudi dva izvrstna učenca njegova, minijaturna slikarja Mavic in Hiibmer. Oba sta pomagala Grahovarju in njega hčeri pri slikanji Dizmove matrike.
Sploh je bilo slikarstvo početkom 18. veka med Slovenci precej razširjeno.
V zapisnikih ljubitelja umeteljnosti barona Erb er ga,2) o katerem moži še govorim, sem bral, da sta početkom 18. veka v Rimi naobraževala se dva Kranjca, in ta sta bila slikarja pater Franjo, kartuzijan iz Bistre, in Anton Zeit.
Poleg teh se imenujejo iz tistih dni še domači slikarji: Zebey3) in Josip Leopold Wiser.4) Toda tudi sloveči tuji slikarji so dohajali tačas na Kranjsko. Tako je pozval ljubitelj umeteljnosti, zatiški opat Anton pl. Gallenfels slikarja Ferdinanda Steinerja, rodom Tirolca, da je naslikal portröte ustanovnikov zatiškega samostana.5)
Steiner je bil za svojih dni jako čislan slikar, in Fro-miller,6) ki je tudi na Kranjskem slikal (pastelne slike), je mnogo risarij Steinerjevih rezal v med (baker).7)
A skoro nastopita zopet dva domača slikarja: Franjo Je-lovšek in Albert, katera vidimo v letih 1735—1740 delujoča pri olepšavi diskalcejatske cerkve,8) kjer stoji sedaj cerkev civilne bolnice.
Tudi je obrnil tačas uže nase pozornost Mencinger, toda glavna delovnost njegova se je pričela v poznejši döbi.
Ravno tako sta tedaj pri nas delala tovariša de Georgio in Heinrich. Prvi je napravil krasni veliki altar v avgustinski, sedaj frančiškanski cerkvi (1. 1736), drugi veliki altar v diskalce-jatski cerkvi (1. 1735). Tema sovremenik je bil Benečan Franjo
') „Wöchentliches Kundsehafftsblatt. Laybach 1776, pag. 240."
Rokopis nekdanjega muzeja v Doli.
') „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1848. pag. 76."
4)	„Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1864. pag. 87."
5)	Gledi moj spis: „Die Gegenäbte Albert und Peter von Sittich, pag. 98."
s) Zapiski baron Erbergovi. Rokopis nekdanjega muzeja v Doli.
') Nagler, „Künstlerlexicon XVII. pag. 284."
*) „Kronika diskalcejatov."
Robba kateri je uže 1. 1728 delal za Ljubljano, čegaver delov-nost pak spada v poznejšo dobo 1. 1740. Tedaj je namreč zdelal za poslavljenje cesarja Karola VI., (ki je potoval vzprijemati poklonstvo svojih podložnikov in kateremu je tudi Ljubljana omislila slavnost,) izvrstno podobno doprsje cesarjevo iz mra-m o r j a. To doprsje je stalo ob tistih praznicih in še potem nad vrati poslopja „vicedomskega", (na sedanjem Dvornem trgi), a dan danes se nahaja v neki dolbini prvega nastropja mestne sove-tovalnice!
Kranjska dežela je vzdrževala v tistih dneh tudi svojega kolajnarja Cirijaka Schütter a, kateremu je bilo pošlo rezati grbovne pečate udom „Einer Ehrsamen Landschaft des Herzogthums Krain" in kateri je dobival plačilo iz deželne blagajnice.')
YIH
Leta 1740—1780.
Doba Marije Terezije.
„Die Motiva — durch welche Kaiser Carl VI. der Vater Maria Theresia's sich bewogen gefunden, die ehemals Strudel'sche Akademie in Wien zu restabi-liren — waren diese, damit nemlichen in dero Erb-Königreich und Land alljene Künsten eingeführt, verbessert odervermehrt wer den, welche demselben zu einer Zierde, mehreren aufnahm und nutzen gereichen und dero Unterthanen zur Erlehrnung aufmuntern und anreitzen können und zwar nach dem exempl dessen, was bey andern nationen zu ihrer sonderbahren Hochachtung und nicht geringen aufnahm des Commercy practicirt wird."2)
Ta akademija za slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo, katero je veliki ljubitelj umeteljnosti in znanosti cesar Karol VI. s pomočjo van Schiippna „restabiloval" iz tako hvalevrednih vzrokov, imela je najboljši vpliv na razvoj umeteljnosti
') „Rechnungen des Generaleinnehmeramtes im landschaftl. Archiv." ') „Geschichte der k. k. Akademie der bildenden Künste (in Wien). Eest-' sehrift zur Eröffnung des neuen Akademie-Gebäudes. Von Carl von Lützow, Wien 1877 pag. 11."
po „dednih kraljevinah in deželah". Tudi v naši deželi se je ta dobrodejni vpliv posebno vidno javil za vlade nepozabljive cesarice in kraljice Marije Terezije.
Najslavnejši umeteljniki slovenskega rodu, katerih dela so bila uže tedaj in so še sedaj biseri inim galerijam, naobraževali, razvijali in proslavljali so se za vlade slavne cesarice; mnogi so bili učenci c. kr. akademije na Dunaji ter potem celo učitelji v nji.
Tu čujemo imena: Caucig, (Kavčič), Jantscha, (dva brata), Lindar, Militz, Besch, poleg teh tudi imena: Mencinger, Potočnik, Schega, (dva brata), Hribarnik i. m. dr.
Če tudi spada delovnost Caucigovega profesorstva na dunajski akadamiji obrazovnih umeteljnosti še le v prekret 18. veka, vendar je iskati njega prvega naobraževanja za vlade Marije Terezij e.
Caucig, porojen 1. 1742 v Gorici, naobraževal se je najprej na Dunaji, potem je potoval v Italijo ter dolgo bival izlasti v Boloniji in Rimi, proučevajoč umotvore Caraccijev in Rafaelove. Grof Filip Gobenzl, posestnik v Logatci, Predjami in Planinskem gradi mu je bil pokrovitelj in z njega radodarnostjo podprt je odšel 1. 1791 z nova za nekoliko let na jug, da natančno spozna in prouči tudi dela benečanskih mojstrov. Dunajska akademija hrani njega risarije, napravljene s peresom in tušem (veliki regal-folijo) in stavljajoče pred oči predmete iz stare zgodovine, dalje tudi mnoge študije po freskah v Vatikani in po antikah, ter lepo zbirko nošenj, katero je sestavil v Italiji.
Lützow piše o teh risarijah in o Caucigi: „ ... Es ist das Rüstzeug eines Akademikers der David'schen Zeit. An ihm gewann als er (1796) zuerst als Corrector, (1799) als Professor eingetreten war, der Professorenkörper für die Malerund Bildhauerschule eine vorzügliche Kraft."1)
Lovro iantscha, slikar okolic in bakrorezec, porodil se je 1. 1746 v Prosnicah na Kranjskem in začel se je uže v zrelejših letih učiti na dunajski akademiji pod vodstvom profesorja Weirotterja. Uže njega prve risarije krajev so kazale bistro glavo in njega lepi talent se je srečno razvil pod nadzorstvom Ch. Brandovim.
L. 1771 je prejel drugo darilo in 1. 1790 so ga vzpri-jeli med c. kr. penzijonarje. Šest let potem so ga imenovali pristava učitelju rudorezbarske in rokotvorne šole. L. 1801. je poleg slavnega Bran d a opravljal na akademiji službo korektorsko za risanje krajev in na tega umeteljnika profesorsko mesto je tudi
stopil 1. 1806., imenovan rednim profesorjem. Poznejše je dobil še naslov „sovetnika" in 1. 1812 je umrl.')
L. 1775 je obiskal svojo domovino. Tistega leta namreč beremo dne 27. julija med „odličnimi potujočimi osobami" tiskano njega ime v „Laibacher Kundschafftsblattu" z beležko: „Lorenz iantscha, Hofmaler, nach Oberkrain."2)
Jantscha si je zaslnžil v slikarstvi in risarstvi sloveče ime, a ne menj dobroglasno tudi v učiteljstvi. Njega krajne slike imajo obilo predmetov in godijo očem gledalčevim, ker je umeval vpodabljati prirodo z nje lepe strani. Ohranilo se je mnogo slik njega roke in tudi risarij. Naslikal je ta umeteljnik dalje panoramo „Dunajskega mesta", ki se je vzprijela s toliko pohvalo. Tudi so njega delo dan danes za lokalno zgodovino dunajsko važne podobe „Brigittenaua" okolo 1. 1790, dalje: „Shod lepega sveta pri kavarnah v včlicem Prater-jevem drevoredi" okolo 1. 1790, in „Novi dunajski „ca-roussel" v Praterji" okolo 1. 1790.3) A najznamenitejša teh dunajskih podob našega umeteljnika je „Pogled proti veliki cesti," 42 cm. široka, 275 cm. visoka. Dan danes jej je lastnik g. Avgust Artaria. Na desnici risarije se vidi še sedaj stoječi kameniti most, postavljen 1. 1397, katerega so 1. 1461 Dunajčani branili proti vojvodi Albrechtu VI., za kar jih je cesar Friderik III. odlikoval s pravico, da smejo imeti v svojem mestnem grbi dvojnega orla.4)
Ohranili so se od njega tudi bakrorezi krajev po slikah Brandovih v povprečni osmerki s črkama L. J. S črkami L. J. F. zaznamenovana je tudi podoba neke vasi ob reki, spredaj na tleh dva otroka, (mali povprečni folijo), in potem 11 vrtnih prospektov.5)
Baron Erberg poroča v svojem uže često omenjanem rokopisi o Jantschi, da so se „njega izvrstne slike krajev zelo cenile po galerijah tujih krajev", kar je mnogo potujoči vešči baron najbrž sam videl in čul.
Valentin Jantscha, brat prejšnjemu in starejši od njega — Valentin se je porodil 1. 1743 tudi v Prosnicah na Gorenjskem — naobrazil se je tudi za umeteljnika. L. 1788 je bil na c. kr. dunajski akademiji pristav učitelju risarske in rudorezbarske šole in 1. 1801 drugi pristav učitelju zgodovinskega risarstva, slavnemu Maurer ju. Kakor piše Gräfferj je umrl 1. 1818, a po Kukuljeviči 1. 1811.«)
') Nagler, „Künstlerlexioon VI. pag. 417." *) ibid. 478.
*) „Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien, 1873 pag. 49, 50. Nr. 264 278, 280."
") „Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien, pag. 18, Nr. 48."
5) Nagler, „Künstlerlexioon VI. pag. 417." Dirnitz, „Gesehiehte Krains IV. 2. pag. 290."
Tudi njega dela se jako cenijo.
Franjo Lindar, slikar in bakrorezec, porojen v Cel ovci 1. 1738, učil se je umeteljnosti najprej v Ljubljani, potem se dalje naobraževal v Benetkah in na Dunaji, kjer je dobil dvakrat prvo darilo v risanji1).
Leta 1773 je naslikal turškega poslanca, gledajoč ga samo pol ure!
Tri leta potem ga je poslala cesarica Marija Terezija v Rim. Zapisan je zatorej med prvimi, katerim je moči bilo nastopiti potovanje v Rim z „rimsko dvorno štipendijo . Ž njim ob jednem je potoval v „večno mesto" tudi s takovo od-' liko slavni Füger, oba „c. kr. dvorna učenca".
Spomenica, v kateri sta oba mlada umeteljnika pri svojem odhodi razložila svoj učni črtež državnemu kancelarju knezu Kaunitz u, ohranila se je do danes. V njej pravita, da ja je knez odločil „za zgodovinska slikarja" ter njima odkazal pot, po katerem imata hoditi, z nalogom: „das Grosseund Erhabene in der Kunst frey und ohne Vorurtbeil zu suchen, wo sie es fänden." Po tem naj se ravnata.
Rafael, Caracci, Rubens so se mladima umeteljnikoma mnogo priporočali za vzgled, a ti möjstri naj se praviloma le mehanično pos-iemljejo, brez ozira na njih duh. Pišeta namreč umeteljnika: „Wir haben gesucht, uns Theorie zu erwerben, indem wir die Schriftsteller, die über die Kunst geschrieben haben, mit den Werken grosser Meister verglichen. Schwerlich würden wir im Stande sein, Rede und Antwort zu geben, wenn wir von Jugend unter einem Meister gestanden
wären, dessen Vorschriften und Geschmack wir blindlings hätten folgen müssen"4).
Vernivši se iz Rima je bil Lindar „akademični gojenec" na Dunaji. Izmed njegovih slik, največ v P al k o vi maneri završenih, imenovati so izlasti mojsterski portreti vojvode Maksimilijana, poznejšega volilnega kneza v Koloniji, kraljeve obitelji v Neapolji, cesarja Josipa II. in nad vse portret grofa Zinzendorfa, guvernerja tržaškega. Lindar je umrl 1. 1809 na Dunaji3).
Na dunajski akademiji nahajamo tačas, kakor smo uže omenjali, tudi še Slovenca Rescha in Militza.
V vojskinem leti 1741 je c. dvorna akademija za slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo sestavila „prosto-
voljno kompanijo" in v nje vrstah nahajamo v 2. oddelki med „prostaki" akademičnega učenca Josipa Rescha').
In dunajske univerze matrika 1. 1744 nam hrani od 1. 1747 zapisano ime Mihela Militza-).
Če tudi ni neposredno nanje vplivala dunajska akademija, vendar so se naslednji umeteljniki našega slovenskega rodu razvijali pod vplivom umeteljnostim prijazne dobe velike cesarice, katera je kakor druge stroke ljudskega blagostanja vzela tudi umeteljnost v svoje posebno zavetje.
V prve dni vlade Marije Terezije spada tudi razvoj jednega naših znamenitejših domačih slikarskih talentov, kateremu je bila priroda postavila na pot raznih zaprek, ki jih je pak kakor pravi umeteljnik igraje premagal. Ta slikar je bil Valentin Mencinger.
Ni bilo moči poizvedeti, v katerem kraji Kranjske (morebiti vBohinji?) in kedaj je zagledal luč sveta, niti ne, kedaj je umrl; a toliko se da soditi po njega delih, da je med 1. 1740 do 1760 stal na vrhunci svoje umeteljniške delovnosti. Neznano je tudi, kje se je naobraževal in katere mojstre je imel — v aktih dunajske akademije ne nahajamo njegovega imena. — Kakor sve-dočijo njega slike, dobival je temeljit pouk, bil v Italiji ter se naobraževal po dobrih delih italijanske šole. A največja posebnost pri tem umeteljniki je, da je bil pohabljenec, insicerso mu bili vzra-ščeni štirje prsti desne roke črez palec. Kadar je hotel slikati, moral je vtekniti ščetko skozi kazalec in srednjec, tako je stvarjal svoje velike in krasne altarne slike, katere se nahajajo po cerkvah naše dežele, in časih se jih vidi celo po več v jedni cerkvi. V glavnem mesti ljubljanskem — katero mu je podelilo meščansko pravico — vidijo se njega slike pri čč. gospeh uršulinkah, v križanski cerkvi (sv. Jurij v desnem stranskem altarji), v cerkvi frančiškanski (sv. Valentin v prvi kapeli na desnici poleg uhoda), pri sv. Petri, (mučeniška smrt sv. Andreja, betlehemski detomor po Rubensi i. dr.). Zunaj mesta imajo njega slike cerkev sv. Petra pri O toči, (veliki altar,) gradska kapela na Otoči, škofovska kapela v Gornjem gradi, (sv. Tomaž), cerkev v Karlovci, nekdanja zbirka v Doli, (poleg druzega imajo tam zelo veliko sliko v obednici, ki je nekdaj lepšala jezuitski refektorij v Ljubljani, in kateri je predmet čudovito nasičenje Gospodovo) i. m. dr.
Mnogo Mencingerjevih, za diskalcejatsko cerkev naslikanih podob se je prodalo na javni dražbi, ko so odpravili samostan 1. 1773. Mencinger je umrl v Ljubljani in pokopali so ga v rakev kapucinske cerkve3).
') „L vit z o w, 1. c. p. 147."
„Liitzow, 1. c. p. 141."
3) Dimitz, „Gesell. Krains, IV. 2. p. 153."
Po Mencingerji se nam pokaže zopet dunajski akademik, gluhonemi Potočnik.
Ivan Potočnik porodil se je dne 20. junija 1. 1752 v Kropi na Gorenjskem. Oča mu je bil priden žrebljar.
Stariši, spoznavši talent mladeničev, priveli so ga v Ljubljano k Mencingerji, a ta ga za svoje „starosti voljo" ni hotel vzprijeti učencem, vendar je sovetoval, ker so mu bile precej po volji poskušnje Potočnikove, naj ga pošljejo na dunajsko akademijo. Takisto se je zgodilo. Potočnik je ostal tamkaj do 1. 1780-, ko je umrla cesarica Marija Terezija; tedaj se je vrnil v Ljubljano. Tu sta slikala on in njega sestra Ana portrete. Ker je zaslül po svojih portretih, dobil je tudi naročila za slikanje altarnih in svetniških podob.
Njegove slike vidimo v ljubljanski stolnici in tudi v frančiškanski cerkvi. V stolnici sv. tri kralje, pri frančiškanih sv. Antona padovanskega in Marijo snežnico (za velicim altarjem), v refektoriji življenje sv. Frančiška, (vrsta podob, katero je pokvarilo popravljanje). Tudi Erbergov muzej v Doli je hranil mnogo dobrih slik njegove roke. — Za dobe francoske vlade na Kranjskem (1. 1809—1813) so Potočnika zelo cenili, kajti plačevale so se mu slike po 80 zlatnikov, V dneh „ljubljanskega kongresa" (1. 1821) mu je naročil car Aleksander I. naslikati altarno podobo za svojo privatno kapelo.
Slike iz mladostne dobe Potočnikove so zelo razširjene po deželi, in tudi v njega rojstveni hiši v K r o p i, katero sem obiskal v lanski spomladi, videl sem prve poskušnje njega talenta. Potočnik je doživel visoko starost. Umrl je 83 let star 1. 1835 v Ljubljani ')•
Med umeteljniki spoznamo dalje tudi štajerskega Slovenca Ivana Vida Kauperca> risarja in bakrorezca, porojenega v Gradci 1. 1741. Najprej se je učil Ivan Vid pri svojem očeti Ivani Kauperci, ki je bil tudi bakrorezec v Grade i, potem jeobiskaval akademijo dunajsko pod slavnimSchmutzerjem in je prejel darilo za risanje krajev s prostimi podobami in v skupinah. Imenovali so ga udom dunajske akademije (1. 1771) in udom akademije v Florenciji (okolo 1. 1796), in opravljal je službo profesorja za risanje na c. kr. graški normalki z vrlo dobrim uspehom, služeč drugim na vzgled.
„Izmed Kauperčevih del zaslužijo posebno imenovana biti: „Artemizija, na postelji sloneča, ukazuje svoji služabnici, naj jej pomeša v pijačo pepela soprogovega," (po Terbuschi); dalje podoba „piskača" (po Voini), in „Marija Magdalena" (po Guidovi sliki).
') „Als er den Tod nahen fühlte, verlangte er nach den hl. Sterbesacramenten und lächelnd hauchte er seine Künstlerseele au«." — Wurzbach, „Biogr. Lexicon XXIII. pag. 173 in dalje."
Umrl je Kauperc 1. 1816').
Pri olepšavi ljubljanske diskalcejatske cerkve nahajamo delujoča v letih 1735—1740 slikarja Jelovška in Alberta, med katerima je bil prvi gotovo rodom Slovenec.
Jelovškovo delo je tudi al tarna slika v sv. Petra cerkvi, kažoča bogorodfco z detetom in sv. Josipom'2).
M. Kastelic iz Višnje gore, inžener, je slul tudi dobrim risarjem prve vrste. Dunajski mestni arhiv hrani od njega izvrstno risano „Mappe über die Erdberger Mais mit dem alten und neuen Donauarme", narisano 1. 1748. Izvorna risarija je široka 35"5 cm. in visoka 49 cm. Ta mapa je posebno znamenita o vprašanji, kako je nekdaj zavijala se stara struga Donave po iztočnem deli dunajskih predmesti3).
Znamenit diletant v risanji in slikarstvi se nam pokaže v tej dobi stari (1. 1684 porojeni) notranje-avstrijski dvorni in komorni sovetnik in bivši oskrbnik Idrije Franjo Anton pl. Steinberg, kateri je bil izvrsten tehnik in izumitelj rudokopskih strojev. Tudi je narisal matice poučnim bakrorezom svojega dela „Gründlicher Bericht vom Cirknitz-See" (1. 1758 v Gradci) ter tudi v slikarstvi se pokazal jako spretnim.
Njega „ribjo lov na cerkniškem jezeri", majhno a zelo dovršeno in ob jednem v kulturno-zgodovinskem oziri znamenito oljnato sliko hrani naš kranjski deželni muzej poleg slike „boja pri S is k i".
Koroški Slovenec je bil bakrorezec Franjo Wrenk, porojen na Koroškem 1. 1766. Učil se je pri Jacobeji na Dunaji bakrorezarstva in je potem rezal mnogo portretov po Fügerji, lepo okolico po Verne ti itd. Umrl je profesor na c. kr. dunajski inženerski akademiji 1. 1830.
Izmed tujih umšteljnikov sta se v tej dobi na Kranjskem odlikovala slikar Josip Palmstorff, čegaver dve dobri s tušem risani podobi „Frančiška Pavlanskega" (1. 1766) in „ okolico z z alj ubij eno dvojico" (akvarel 1. 1769) sem imel priliko videti pri znanem nabiralci naših narodnih poslovic gosp. Voj.t. Kurniki, in slikar Lichtenreiter4) iz Pasove, kateri je slikal portrete in zgodovinske slike ter umrl v Pragi5). A obema je bil kos „kremški Schmidt", ki je za mnogo cerkev po Kranjskem naslikal podob, katere je svoje dni naštel in strokovnjaško popisal v. č. g. profesor Vonbank6).
Izmed tujih bakrorezcev in risarjev se nam javlja najprej Kaltschmidt, kateri je rezal v baker veliko mapo Kranjske,
') Müller, „Künstleriexioon II. pa g. 471."
2)	„Slovanstvo, pag. 196."
3)	„Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien 1873 pag. 15.
4)	Costa, „Reiseerinnerungen aus Krain pag. 140."
s) Nagler, „Künstlerlexieon VII. pag. 506,"
6) „Blätter aus Krain 1861. pag. 62."
narisano po Florijančiči, rodom Slovenci 1.1744, in poleg tega po inženerjih Durchlasserji in Renner ji načrtano mapo Savi ne struge od nje izvora do ustja v Donavo z ozirom na nje pobrežja ')•
Dvornega matematika Nagelna, kateremu sta bila posebno udana pokrovitelja cesar Karol VI. in Franci., poslal je „dvor" na Kranjsko, da nariše votline kraške. Njegove izvrstno s tušem napravljene risarije nahajajo se v nečem rokopisi c. kr. dvorne biblijoteke.
V	kip ar st vi so se tačas posebno odlikoval: uže imenovani Robba, Gaber, Schwärzel in Rivalta.	•
Franjo Robba, porojen v Benetkah začetkom 18. ali koncem 17. veka, živel in delal je mnogo let v Ljubljani ter stvaril res znamenite, hvale vredne spomenike iz mramorja, (a navzlic temu ga ne imenuje noben umčteljniški leksikon!) Mramornatega do-prsja Karola VI., katero je napravil Robba za ljubljansko mesto, smo uže prej omenjali. Njega glavno delo je mojsterski iz-tesani vodnjak, (obelisk na ljubljanskem Včlicem trgi).
Obelisk je 30' visoka piramida iz štirih kosov genueškega mramorja, katerih vsak meri po 50—60 cm. Vkrog obeliska stoje tri velikanske alegorične podobe, katere točijo vodo iz nosa, ušes in ust. Delal je Robba ta vodnjak 10 let (1. 1743-1752) in prejel zanj honorara 5267 gold. ter ljubljansko meščansko pravico.
Hoff piše v svojem deli „Gemälde von Krain," da se podobam tega vodnjaka čudom čudi vsakateri veščak ter da postava in izraz teh podob tudi v istini zaslužujeta biti občudovana.
Robbovodelostatudioba angelja priobhajilnem altarji v stolnici, iztesana iz kararskega mramorja. Imenovati se smeta jako dovršeno delo in dobil je zänja 3250 gold. v srebri, vsoto, katera priča, kako visoko so se čislala dela tega umeteljnika. Tudi izvrstne skulpture velicega altarja mestne farne cerkve sv. Jako p a s krasnim tabernakeljnom iz pisanega italijanskega mramorja je zdelal Robba 1. 1732. Mojstersko delo Robbovo je dalje mramornati kip sv. Ivana Nepomuka, kateri je nekdaj stal pri černovškem mosti, a ga je sedaj dal postaviti št. jakopski župnik v. č. g. Gustav Köstel v tukajšnji cerkvi sv. Flo-rijana.
Pri olepšavi diskalcejatske cerkve (cerkev civilne bolnice) sta imela opraviti kiparja Gaber (1. 1745) in Schwärzel (1. 17502).
V	svoji umeteljnosti t. j. v kiparstvi jako „izkušenega" umeteljnika imenuje imenuje mrtvaška knjiga oo. frančiškanov v Ljub-
ljani Aleša Rivalto, kateri, lajik, je bil ud kranjsko-hrvatski redovni provinciji ter je živel v ljubljanskem samostani od 1. 1750 do svoje smrti 1. 1781. Dotična beležka o njem slove v mrtvaški knjigi tako : „Decembris die 28 Anno 1781 obiit Labaci Religiosus frater Alexis Rivaita Laicus Statuarius in arte p er it is-simus aet. a. 51 relig. BO."
Slovenskemu imenu čast sta pak v tej dobi (med 1. 1740—1780) v tujini delala na najvišji stopinji ume-teljniške slave stoječa koläjnarja brata Schegi, izlasti Franjo Andrej Schega.
Koläjnar in slikar Franjo Andrej Schega, porojen v Rudol-fovem 1. 1711, je bil sin puškarja in orožarja in se je s prva poprijel sam tega rokodelstva, a vedno je vršil v višjem smisli, potrebujoč mnogostranski pri njem svojo spretnost v vreza vanji. Prišel je pomočnik v mnoga nemška mesta in če ni dobil dela pri puškarjih in orožarjih, rezal je pečate sreberne in iz drugih kovin. Nov izvor zaslužka si je odprl s tem, cla je rezal podobe v baker in jih potem slikal v pastel, s čemer si je zaslužil veliko hvalo in priznanje. To ga privelo tudi do b o-siranja in vpodabljanja iz voska. Mnogo je zdelal podob iz voska, med temi podobe najvišjih osob. Posebno se je odlikovala izmed teh del podoba cesarice Marije Terezije in s svojo podobo volilnega kneza Karola Alberta Bavarskega, (poznejšega cesarja Karola VI.), pridobil si je naslov knežjega bavarskega dvornega koläjnarja v Monakovem. V vseh teh umetelnostih ni imel Schega nikacega učitelja, o vsem se je imel zahvaljevati samemu sebi, a vendar je v rezanji pečatov dospel na tako visoko stopinjo, da so se mu čudom čudili vsi sovremeniki. V Monakovem je rezal pečate za novce in kolajne. Posebno podpiral je tega umeteljnika talent tedanji prvo-sednik novčni kovärni in rudarstvu grof Haimhauser. Na stare dni je umeteljnik oslepel, zategadelj seza njega delovnost le do 1. 1780. L. 1787 je umrl. Schega je zapustil oljnatih in pastelnih slik, vendar so ta dela jako redka, ker je največ svojega življenja žrtvoval rezanji pečatov. V Nym-phenburgskem gradi se je videla prej podoba volilnega kneza Karola Alberta (v 42. leti), in podoba volilne kneginje Marije Amalije (1. 1738). Tamkaj so bile tudi podobe mladega princa Maksa Josipa in princezinje Terezije Bavarske (v 13. leti). Njegovih kolajn je velik broj, med njimi posebno izvrstnih je 18 podob bavarskih knezov (počenši z Otonom Ve-licim) v dvalotnem srebri. Schega je vrezal tudi svojo podobo ter jo odtisnil na jednostranski svinčeni kolajni').
Schegova umeteljnost je tako slula, da zunanji vladarji niso le zahtevali njegovih del, nego stavili so mu celo ponudbe,
naj stopi v njih službo, toda njemu je bolj ugajalo živeti na Bavarskem in tam skleniti svoje življenje.
Njega mlajši brat Jernej Schega je okolo 1. 1750 delal na Dunaji. Učil se je pri svojem brati v Monakovem in sovreme-niki so ga prištevali prvim pečator e.zcem v Evropi1).
Franja Andreja Schege nečak in učenec mu ni delal manjše česti od brata.
To je bil Bernard Hribarnik, po nemški nazivan Berge rjem, in nahajamo ga okolo 1. 1770 koläjnarja kralja obeh Sicilij v Neapolji2).
Včlika nepozabljiva cesarica in kraljica Marija Terezija, modra deželna mati, 'skrbeča za blagostanje svojih kraljevin in dežel, ozrla se je tudi na nekov oddelek naše obrtnosti, katerega je hotela udomačiti in povzdvigniti na višjo stopinjo pri bistrih sinovih naše z gozdi bogate dežele, in to je z d e 1 o v a n j e lične 1 e s e n i n e. L. 1763 je namreč ukazala, naj se poskuša zdelovanje berchtesgadenske lesenine razširjati po Kranjskem in po Istri. Vlada je zatorej odločila, da se imajo trije ali štirje 12 —16 letni dečki poslati na Dunaj učit se rezbarstva. Odposlala sta se bila res dva dečka iz logatsk e okolice na Dunaj, a to je bila j edina poskušnja, kajti daljnega sledu o rezbarstvi na Kranjskem ni moči najti3).
Tudi v tej dobi so stopali na dan pisatelji o umeteljnosti v nečem gotovem smisli, pisatelji namreč, kateri so obravnavali predmete, po svoji vsebini tičoče se umeteljnosti, izlasti slikarstva.
„Bibliotheca Carnioliae" našega trudoljubivega patra Marka Pohlina imenuje nam mlade pisatelje Kraševca, Lukančiča in Deklevo, kateri so 1. 1744 in 1745 obravnavali „optiko boj" („Optica colorum"), najbrž disertacijska dela, in tedaj je spisal tudi Pongratz „Novum sistema de colorum origine", („o nastajanji boj") 4).
Znamenita sta bila tudi brata Lajerja (Leopold in Valentin), katera sta se pokazala spretna slikarja.
Leopold Lajer, (porojen v Kranji dne 21. novembra 1. 1752, f dne 12. aprila 1. 1818,) naobraževal se je na dunajski akademiji v slikarstvi, ter je na Koroškem stopil v zakon z neko porojeno EgartneriCO, vzemši na sinovsko mesto nje sorodnika Josipa Egartnerja, tudi slikarja. Potem je slikal v svoji domovini na Kranjskem.
') Wurzbach, „Biograf. Lex. XXIX. pag. 157—159."
l) „Nagler, 1. c. VI. pag. 333." Primerjaj tudi Kukuljevicov „Slovnik
umetn. jugoslay. pag. 115."
3)	„Blätter aus Kraiu 1865 pag. 36."
4)	„P. Marcus, I. c. pag. 31, 33, 43."
Brat Valentin Lajer, (porojen dne 6. februarja 1763, f dne 5. julija 1. 1810), naučil se je umeteljnosti pri svojem brati Leopoldi. Dela obeh bratov se po Gorenjskem često nahajajo, in posebno v K ran j i imajo mnogo njih manjših del zasobuiki. Cerkve v Kranj i so olepšane z mnogo hvalevredno podobo Leopoldove roke. Sliki „Zadnja večerja" v glavni cerkvi in „Krist križan" na kapeli pokopališčni kažeti veščega mojstra.
Mnogo slik Leopoldovih je našel g. pl. Wurzbach pri g. Egartnerji v Kranji, (sin omenjanega slikarja), med njimi tudi podobo Leopoldovo, naslikano od njega samega1).
IX.
Od leta 1780—1800.
Čvrsto življenje jožefinske dobe se je razširjalo do najodda-ljenejših mej cesarstva.
Tako je mogla tudi „Academia Operosorum", (ki se je bila ustanovila začetkom veka, a je propala po nasprotovanji jezuitov, kateri niso imeli v nji prostora), za vlade Josipa II. in ko se je odpravil red družbe Jezusove, praznovati svoj prerod (1. 1781).
Duhoviti šolski prijatelj grof Edling, tudi prijatelj slovstvu in sam pesnik, izvoljen je bil prvosednikom ali „voditeljem" z nova oživljeni „akademiji operosov", in prvosednika „stanovom" (kranjske dežele) barona Žigo Gusiča so izvolili prvomestnikom.
Med „operosi" je bil tudi slikar Andrej Herlein, rodom Ljubljančan, o katerem ni moči zvedeti rojstvenega leta in ki je umrl 1. 1818 učitelj risarstva na c. kr. liceji ljubljanskem.
Herlein je bil pred vsem slikar portretov. V dvorani naše c. kr. licejalne biblijoteke se vidijo nekatere njegove prav dobro naslikane doprsne podobe imenitnih Kranjcev, in ljubljanskemu strelišču, čegaver ud je tudi bil, zapustil je galerijo portretov nje najodličnejših tedanjih udov.
Razven portrötov je slikal Herlein še altarne podobe in freske in tudi ilustratorja ga nahajamo v obširnem deli „Her-mann's Reisen durch Oesterreich" (tiskanem na Dunaji 1. 1783).
Toda z nova oživljena „akademija operosov" je skoro zopet zaspala (1. 1787). Vendar je v kratkem časi svoje probude precej pospeševala tudi vzbujanje umeteljne delovnosti.
Arhitekt Schemerl, ki je bil tudi v dotiki ž njo, odprl je namreč pri „c. kr. kmetijski družbi", uspešno delujoči uže od 1. 1707, ko je Marija Terezija dala povod nje ustanovitvi, risarsko šolo za rokodelce in umeteljnike, katerim je družba omišljala potrebne priprave ter jih dobro plačevala').
Tačas se je porodil Slovenec, čegaver ime je slulo tudi na tujem: Anton Hayne, slikar krajev in bakrorezec. Zagledal je luč sveta dne 17. januarja 1. 1786 v Kranj i.
Hayne je imel uže dijak, a še bolj profesor živinozdra-vilstva na Dunaji mnogo prilike, dalje naobraževati svoj nenavadni talent za slikarstvo in uže 1. 1828 je poslal mnogo dobrih oljnatih slik v razstavo akademije obraz ovnih umetelj-nosti na Dunaji, in sicer sedem podob krajev. L. 1835 je napravil štiri podobe krajev in sliko stolnice olomuške, a naposled 1. 1840 dve podobi krajev po zimi in štiri podobe Karlovega studenca.
Ljubljanski muzej hrani njega sliko Kranja in zasobniki imajo tudi več del spretne roke Haynejeve, tako n. pr. sem videl njegovo prav lepo naslikano podobo necega kraja pri našem visokočestitem g. prvosedniki prof. dr. Jan. Bleiweisi, kateri, rojak in njegov sekundarni zdravnik v dunajski živinozdravnišnici, je bil jako dobro znan z umeteljnikom.
Hayne je prisrčno ljubil svojo domovino in izlasti svoje rojstveno mesto Kranj, kamor je v počitnicah mnogokrat in časih celo peš pripotoval iz daljnega Dunaja. Umrl je Hayne na Dunaji 1. 1852").
Odlični diletanti v slikanji pokazali so se tedaj na Kranjskem: baron Josip Franjo Goes, porojen 1. 1754, f 1. 1815, o katerem pravi Nagler: „Dass er sich über angeerbte Stande s vorurtheile hinaussetzend unter ungünstigen Verhältnissen durch unermüdeten Fleiss auf eine hohe Stufe der Kunst erhoben habe,"3) dalje Ivan Žiga pl. Brek-kerfeld, slikar živali (posebno ptičev), in slikarica mini-jatur Marija Terezija pl. Flachenfeldova, porojena baronica Wintershofnova4).
') Dimitz, „Geschichte Krains IV. 2. pag. 223."
Q) Prijaznivo naznanilo deželnega oskrbnika g. Krom žar j a po tradicijah obitelji Haynejeve.
') Nagler, „Kiinstlerlexicon Y. pag. 262." „Erb ergo v rokopis nekdanjega muzeja v Doli."
Izmed kiparjev se nam iz tistih dni imenuje France Sterie (1. 1797') in Hoff2) omenja dalje necega slovečega koläjnarjä Rot-terja, o katerem govori na nečem listki pohvalno tudi baron Erberg.
Ko so se odpravljali samostani za cesarja Josipa II. (1. 1782—1786), je bolj nego druge zadela našo deželo nesreča, da se je obilica umotvorov prodala po javni dražbi, da, najlepši med njimi so se skrivaje raznesli in poprodali, tako, da ni verskemu zakladu nič koristilo. Obžalovati je posebno, da so stari paramenti iz Za ti čine, Kostanjevice in Bistre, kateri so bili napravljeni v zgodnjem srednjem veki, izginili brez vsega sledul Jaz se spominjam, da sem še deček s svojo materjo časih obiskaval neko zelo staro gospo v Ljubljani, kjer sem videl obleko iz težke svile zlatom vezene, o kateri se je pravilo, da je prikrojena iz zatiških mašnih oblačil!
Natančno in jedrovito je pisano o porabi odvzete samostanske imovine v Boš ti j an a Brunne rja deli „Benedictinerbucli", katero je prekrasno natisneno nedavno izšlo v spomin 1400 letnega obstanka benediktinskega redu vWörli pri Augsburgi.
X.
BTaš 19. veli.
Umeteljniško gibanje v naši deželi začetkom našega 19. veka ni bilo neznamenito. Pomisliti namvje tu samo, da je bila tedaj doba našega nepozabljivega barona Žige Zoisa, kateri je na polji znanosti in umeteljnosti vzbujal in podpiral vse, kar bi moglo dušno koristiti narodu slovenskemu ter ga povzdvigniti pred svetom.
V svojem gradi na Brdi pri Kranji je imel blagi baron — čegaver palača v Ljubljani se je smela imenovati pravi „hram umeteljnosti" — lepo galerijo, kjer se je videlo mnogo izvrstnih bakrorezov, katere je on posebno ljubil3)
L. 1808 je samo v Ljubljani"bilo sedem slikarjev1) in učitelja na javni risarski šoli so imeli pridnega Dorfmeistra, kateri je, mimo-gredoč povedano, prvi risal „čudovito živalico" v Postonjski jami človeško ribico", (Proteus anguineus.) katero so bili tedaj prvič našli").
Prišle so vojskine zmešnjave l. 1809 in končale so se z okupacijo Kranjske, oziroma Ilirije po Francozih, kateri so „začasno vladali" po nji od 1. 1809—1813.
Da se organizujejo ilirske provincije po francoskem kopiti, zato je bilo treba ustanoviti centralno šolo („čcole centrale") v Ljubljani, glavnem mesti deželnem. Na tej centralni šoli sta se poleg mnogih predmetov višjih šol učila tudi risanje in arhitektura.
Kako zelo so v risanji napredovali gojenci ljubljanske centralne šole, o tem nam priča delo, katero so završili uže 1. 1811 pod naslovom:
„Plan de vil le de Lay bach pris par les eleves de la classe de mathematique et de dessin aux ecoles centrales de Laybach. Dessine par Jean Scherrer".J)
Profesorji risanja in arhitekture na nižjih šolah so dobivali od Francozov po 200 frankov gratifikacije.4)
Ko so odšli Francozi in je Avstrija zopet prevzela gospodarstvo naših dežel, skrbela je tudi dalje za pouk v risanji na ljubljanskem liceji in na tako zvani nedeljski šoli za rokodelce, da se tem načinom vzboljšuje okus umeteljne obrt-nosti (1. 1816 in 18185).
Profesor risanja na tej šoli je bil Fröhlich, kateri se je na-obraževal na dunajski akademiji in je bil posebno mojster v risanji podob.
Najbrž po spodbudi barona Zoisa, in ker je ta skoro potem umrl (novembra meseca 1. 1819), so se združili nekateri domoljubi, da ustanovijo „domorodno zgodovinsko društvo" ter ž njim združeni „ilirski muzej."
Ustanovno pismo, ki se nam je ohranilo v rokopisi, je v istini mojstersko delo organizacije tedanjih dveh domorodnih ali boljše narodnih društev.
') ibid. I. pag. 123.
') ibid. II. pag. 183.
s) „Muzejalni arhiv."
*) Dimitz, „Geschichte Erains IV. 2. pag. 349."
5) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1860, pag. 56, 48."
Tu gre le omenjati, da je po besedah tega ustanovnega pisma tudi to bilo vanje postavljeno, da se ima v muzeji ustanoviti galerija narodne umeteljnosti proizvodov.
To nakano o ustanovitvi muzeja in narodne galerije v njem je poznejše izvršil prijatelj baron Zoisu in ustanovitelj sedanjemu muzeju grof Franjo Hohenwart, strijc našemu velecenjenemu rojaku in zastopniku naših narodnih interesov Nj. eks. grofu Karolu Hohenwartu. Takoj pri ustanovljenji muzeja se namreč nahaja v prvem zapisniki uže 17 oljnatih slik kranjskih mojstrov in nabralo se je tudi sköro potem znamenito število 2392 bekrorezov
Grofa H oh en war t a je v svojih umeteljniških principih pri muzeji krepko podpiral njemu prijatelj baron Erberg, ki je tudi za svoj muzej v Doli nakupičil lepo število najdražjih slik domačih in tujih slovečih mojstrov, katero je sam z največjo skrb-ljivostjo uredil in popisal. A Bogu bodi potoženo, da so to za našo domovino v kulturno-zgodovinskem oziri važno zbirko dediči barona Erberga razprodali na vse štiri vetrove, kakor je to navadno osoda naših avstrijskih zasobnih zbirk. Dotična „mesta" posameznih dežel ali nimajo razuma o takovih stvareh, ali jim morebiti niso na razpolaganje novci, da bi se takovi zakladi ohranili doma na dušno prosveto narodu.
Toda vrnimo se zopet k svojim domačim slikarjem v prvi polovici našega veka.
Tedaj je bil v Kranji ustanovil Lajer svojo „šolo."
Poleg uže imenovanega Egartnerja so tekom časa izšli iz te šole: Taučar, (Idrijčan), potem Jurij Taučar, Wissjak in Götzl, (slikar in kipar.)
Tudi nastopijo v tej dobi slikarji: Miha Kavka, Batič, Bartl, Brodnik, Kogovšek, Dolinar, Miškovic, slikar in kipar Mikše, slika-rica Alojzija Marija Petrič i. dr., a nad vse se jo povzdvignil Matevž Langus, porojen v Kameni gorici na Gorenjskem 1. 1792, kateri je šo le v pozni starosti zaslul na daleč in široko in dosegel veljavnost. Sin borega žrebljarja je prišel Langus necega dne v grad grofa Thür na v Radovljici, kjer je ravno Schreibers iz Celovca slikal sobe. Ta vpraša Langusa, bi li ne hotel tudi slikati sob. „Hočem!" mu odgovori in takoj pomaga mojstru napravljati barve. Potem je odpotoval v Ljubljano — slikat söbe!
Kar se mu vzbudi vesolje, da bi poskusil slikati oljnate podobe, in šlo mu je to dobro izpod rok. Prislužil si je s sli^
kanjem sob majhno vsoto in s temi novci je odšel za jedno leto na dunajsko akademijo, kjer se je izredno pridno učil'). Pridši v Ljubljano se je zopet prijel slikanja sob, toda le s tem namenom, da si z nova kaj prihrani za daljna umčteljniška potovanja. Vzel je tačas k sebi svojega brata Ivana, kateremu je prepuščal slikanje sob, v tem ko se je sam dalje vadil v slikanji oljnatih podob.
Ko si je takim načinom drugič prihranil potrebnih novcev, nastopil je svoje uže davno srčno zaželeno potovanje v Italijo, deželo umeteljnosti, in sicer je šel najprej v Rim. Dve leti je ostal Langus v Italiji in najdlje v „večnem mesti", kar je bilo zelo koristno za njega umeteljniški razvoj.
Ko se je Langus vrnil iz Italije v svojo domovino, obsuli so ga ljudje z delom in slikal je al fresko in oljnate slike, al tarne podobe in portrete.
V ljubljanski stolnici je delo njega roke slika „sv. Nikolaja" v velicem altarji. Za mestno farno cerkev sv. Jako p a je naslikal „vnebokod Marijin" in za gradsko kapelo na Fužinah „križanje Kristovo." Izmed portretov se mu je posebno posrečila slika grofa Franja Hohenwarta, ki so hrani v ljubljanskem muzeji. Markiju Gozzaniju v Turini je naslikal Langus podobo „bogorodice čistega spočetja" in svojemu rojaku misijonarju Baragi mnogo altarniii slik za Ameriko.
Med freskami njegovimi zaslužujejo imenovane biti izlasti freske v kupoli ljubljanske stolnice in „kronanje Marijino" v frančiškanski cerkvi, kateri je naslikal tudi „križev pot"2).
Kaj je bil Langus svoji domovini, svojemu rodu, o tem je najlepšo oceno izrekel njemu rojak, naš globokočutni dr. Lovro To man v naslednjih prisrčnih granesih :
„Vreden si doma postavil mu dike, V barvah razlival ti večen uzor, Dihal iz duše prekrasne si slike, Slavnega tvoj te slavi umotvor!"
Pred nekoliko leti so rojstveni hiši Langusovi v Kameni gorici vzidali njega čestitelji spomenik, kateri priča potomcem, da se je na tistem mesti porodil velik umeteljnik slovenskega naroda.
') Takrat in tam se je seznanil Langus tudi z našim genijalnim pesnikom dr. Fr. Proširnom, s katerim sta si bila do smrti srčna prijatelja. Stritar, „Klasje zv domačega polja" pag. 46.
•) „Život Mateja Langusa, slikara slovcnskoga, od Ivana Kukuljeviea. V Zagrebu 1852."
Napis slove:
„Tu se je rodil
Matevž Langus,
slikar,
roj. O. Sept. 179S, limi-l SO. okt. 1855."
Laugus si je pridobil s svojo umeteljnostjo iu pridnostjo lepo imovino, zapustil je namreč svojima nečakinjama, katerih jedna je bila tudi slikarica, vsoto 40.000 gld.
Blažilni vpliv, katerega je imel Langus na umeteljnosti razvoj v naši deželi in na okus umeteljniški je bil izvanreden in se je opazoval še dolgo po njega smrti.
Ustanovil je bil tudi svojo „šolo" in izlasti dame je vzbujal, naj goje lepe umeteljnosti. Izmed obilega broja njegovih učenic — vse je sililo k njemu — so si pridobile sloveče ime Josipina Strusova, letos umrša prednica ljubljanskim čč. gospem uršulinkam, katere najlepše slike lepšajo cerkev nje redu, potem Amalija Oblakova, poznejše soproga vrloznanemu pesniku Fr. pl. Herman u s-thalu, katere hči je tudi kakor mati posvetila se umeteljnosti, iu Terezija Lippitschova, soproga zdravniku dr. Köstl u v G rade i.
Učitelja v risanji na javnih šolah ljubljanskih sta bila tedaj Huber in Oblak.
Nekov duhovnik, v. č. g. Ivan Pucher, porojen 1. 1814, f na Dovjem dne 7. avgusta 1864, najprej kaplan v Bledi potem na Dovjem, bavil se je s poskusi, kako bi se novim načinom dale napravljati transparentne (prozorne) slike na stekli, in sicer s porabo žepla. O tej metodi je sam poročal v „Sitzungsberichte" cesarske akademije na Du naj i') med drugim: „dass sie für die dürftige Darstellung der Lichtper-spective bei architectonischen und landschaftlichen Gegenständen wie eigens geschaffen erscheint".
Izümek Pucherjev je vzbujal v merodajnih krogih veliko pozornost in v londonski obrtnijski razstavijo vzprijel zanj kolajno*).
Uspehi domačega slikarja Langus a spodbujali so prejšnje diletante, umeteljnosti se posvetiti, tako n. pr. Pavla Kiinla, ki je s polkom Hohenlohe štev. 17. bil prišel iz Češkega v Ljubljani, mladostnega Stroja in Solnogradčana Kurza pl. Goldensteina, ki je pripotoval v naše mesto z gledališčnimi godeži.
Künl jo sköro zaslul cerkvenim slikarjem in stvaril mnogo altarnik podob, a razven tega je slikal še študije, portrete itd. Tudi je bil izvrsten k opist in napravil jo nepozabljivemu mecenu umeteljnikov knezu Vincenciju Auerspergu mojstersk posnetek v ljubljanskem muzeji hranjene slike „boja pri Siski".
Stroj se je učil v Benetkah in je bil na dobrem glasi zaradi svojih ženskih portretov, a kakor nazivljejo sedaj Du-najčana Schrotzberga „slikarja člpek" („Spitzenmaler"), takisto so svoje dni imenovali i?troja „slikarja rok", kajti ako je on portretoval dame, slikal jim je vedno lepe drobne ročice.
Kurz pl. Goldenstein, kateri je imel mnogo cerkvenega dela, (altarne slike), bil je tudi zaslužen dekoracijski slikar ljubljanskega gledališča. Postavil si je dalje trpežen spomenik v naši domovini s svojo poKorytkovem naročili slikano „knjigo jugoslovanskih nošenj", iz katere je uže pred mnogimi leti v baker rezanih in barvanih ponatisnila 12 podob „kranjskih nošenj" domača Jos. Blaznikova tiskarna.
Goldensteinovi otroci, sinovi in hčere, so očetu nasledniki v slikarstvi in jeden sin njegov, porojen Ljubljančan, je sedaj profesor risarstva na gimnaziji v Gradci.
Tovariša in v prijateljski zvezi se nam pokažeta v tisti dobi oba slikarja in nekdanja oficirja, umrši Anton Karinger, Ljubljančan, in Edvard Wolf iz VMipi-h Lašoč, ki sta služila v domačem 17. polki.
Karinger se je odlikoval posebno v slikanji krajev in njega „slike iz Dalmacije" v razstavi avstrijskega umeteljniškega društva na Dunaji so jako prijale okusu veščakov.
Wolf, zgodovinski slikar, učil se je v akademiji na Dunaji in v Benetkah. Njega slike (največ altarne) odlikujejo se po pravilnem risanji in dobrem koloriti zelö od drugih takovih del.
Wolf je ustanovil svojo „šolo".
Pri njem so se naobraževali: Jurij Šubic, zgodovinski slikar, ki je vzprijel za svoje duhovite kompozicijo „Fü-gerjevo darilo", Ivan Subic, kakor brat zgodovinski slikar, obiskaval je akademijo v Benetkah ter bil potem v Rimi, Šimen Ogrin, tudi v Benetkah naobražen, in Ludovik Gnlec, čegaver dobro slikani portreti nekaterih ljubljanskih osob obetajo mlademu umeteljniku lepo bodočnost. Učil je Wolf tudi ljudi, katerim je slikarstvo le zabava.
Več ali monj talenta in poziva za slikarstvo so v novejši dobi pokazali tudi: Čeferin, Kozel, Hudovernik, (ki je bil dlje v Rimi), Gosär, (učenec Langusov in izlasti dober slikar „križev ),
Mat. Medved, Tominec, (Kraševec\ Miroslav Tomec, (sin kiparja št. vidskega), slikajoč Dajveč cerkvene podobe, potem Barofsky, slikar cvctlic in dekoracij, (ki je bil svoje dni tudi suplent na glavni šoli).
A v poslednjem časi je vse prekosil Franke, čegaver talent ima genijalen vzlet. Franke se je naobraževal na Dunaji in na daljnih potovanjih ter si je s portreti uže za vselej pridobil sloveče ime. Njega slike naših slavnih sovre meni kov slovenskih so pravi umotvori in njega črtež narodne pravljice o „povodnjem moži" imenovati se sme dovršenim.
Njegov portrčt Valvazorja, (podoba do kolen) je izvrstno delo, posebno ako se pomisli, da ni umeteljnik imel pripomagäla razven bakroreza v baronovi kroniki. Podobo je dal naslikati g. J. Kecelj, prejšnji kameniški župan, za Valvazor-jevo dvorano v Prašnikarjevem gradi Medji, kateremu je bil nekdaj gospodar slavni naš domoljub Valvazor sam.
Franke je sedaj profesor risarstvu na gimnaziji v Kranj i.
Lep talent je imel tudi slikar Umek, ki je obiskaval mona-kovsko akademijo, o katerem se pak sedaj ne zna, je li še živ ali mrtev.
Slikarica in učiteljica v slikanji je tudi hči uže hvalno ome-njanega Pavla Künla, gospica Ida Kiinlova, rodom Ljubljanka,. katera pred vsem dobro slika otroške portrete.
Mlada umeteljnica je s pomočjo kranjske dežele in c. kr. vlade (s štipendijo ministra za uk in bogočastje) naobraževala se na Dunaji in v Monakovem.
Nekov tujec, inžener g. Smutny, riše podobe krajev in portrete, a posebno se mu je posrečila podoba nove c. kr. ta-bačne tovarne ljubljanske, in mestni inžener Wagner je zelo karakteristično narisal Veliki trg in gnečo na njem o tržnem dnevi.
Izmed kiparjev naših dni, kakor so n. pr. Tomec, Tornan,
Stefan Subic (oča), Murnik in Vurnik, se je povzdvignil na najvišjo stopinjo umeteljnosti po svojih delih Franjo Ksav. Zajec, kateri je nam zdelal natančne doprsne podobe naših veljakov Vod-nika inPreširna, škofa Wolf a, dr. J.Bleiweisa, dr.Coste. dr. L. Tomana in njemu prve soproge Josipine Turnogradske, Stritarja, Fid. Terpinca, Fr. Ser. Cimpermana i. dr.
Franjo Ksav. Zajec, (uajstarejši bratov Valentina in Marka,
katerih prvi je izvrsten figurist, dobro znan v Italiji, a drugi spreten Ornamentik in marmorist par excellence), porodil se je dne 4. decembra 1. 1821 v Sovodnji, (Velika Oselica, hiš. štev. 13), ter se je učil 2 leti na dunajski in potem na monakovski akade-
iniji- Tuji obiskovalec ljubljanske stolnice naj ne pozabi ogledati si prekrasne mramornate doprsne podobe slovenskega mecena in nekdanjega knezoškofii ljubljanskega Ant. Alojzija Woifa, in izvrstna je baje tudi „en relief" zdelaua podob.i slavnega afričan-skega misijonarja dr. Ignacija Knobleharja v Škocijani na Dolenjskem. Poleg mnogih cerkvenih del, (za stolnico podobi sv. M o -korja in Fortunata i. dr.) je nedavno iztesal Zajec tudi za Brezni co, rojstveno faro našega mil. g. knezoškofa dr. Kriz. Pogačarja, podobe „žalostne bogorodice" in „sv Petra in Pavla", vse iz isterskega mramorja in v prirodni velikosti. Vendar nad vse gre pohvaliti izmed njegovih umotvorov novejše dobe v prirodni velikosti iz kararskega mramorja mojsterski zdelano celo podobo našega nepozabljivega narodnega pisatelja in domoljuba škofa Ant. Mart. Slomška, katera stoji v mariborski stolnici.
O povzdvigi naše domače umeteljne obrtnostisi nabira lepih zaslug ljubljanska c. kr. višja realka, kjer pridno spolnuje pöslo profesorja za risarski oddelek naš cenjeni rojak slikar Globočnik. Realka je vzprijela na razstavi v Parizi 1. 1867 zlato kolajno.
V soglasji s splošno razširjenim hrepenenjem po naobraženosti in z višjo stopinjo naobraženosti sameje tudi, da so iz veselja bolj nego li kedaj prej udaja mladina lepim umeteljnosti m. Vzbudilo se nam je mnogo diletantov, pred vsemi dame: komtesaPace, komtesaWurm-brando v a, Emili j a Baum gartnerj eva, porojenaTerpinče va, Pavla Merici, porojenaSeunigova, MarijanaHolegova, po-rojenaKozlerjeva, gospicaLeopoldinaLawatschkova, kije bila uže učenka avstrijskega muzeja za umeteljnost in umeteljno obrtnost a jej je smrt končala nädejepolno življenje, gospica Helena Germonikova (v Trsti), katere slike krajev so se uže razstavljala v avstrijskem umeteljniškem društvi, gospica Perkova, (sli-karica akvarelov in oljnatih podob) i. m. dr.
Med gospodi so imenovati: (Jrbančič, graščak v Preddvori, (altarne slike i. dr.), dr. Papež, (slike krajev in dobro zadeta podoba Preširnova), . čunski sovetnik Hoffmann, (slike krajev,) Kunibert Drenik, (takisto-,) Vincencij Novak, vrli risar ilustracij za novo izdajo Valvazorjeve kronike, (na-tisnene pri Ivan Krajci v Rudolfovem); potem grofa Ar-tur in Alfonz Auersperg, vit. Oskar Kaltenegger, vit. Strahl, (mlajši.) vitez Roth, (mlajši) i. m. dr.
Tudi med v. č. gg. duhovniki se je pojavilo mnogo samoukov v višjem snrsli besede, ki so si pridobili znano ime, kakor n. pr. Pustavrh, ki je imel posebno fin okus za barve, dalje slikar in mehanik kaplan D ejak v Sori. V vrsto risarjev in mehanikov nam je tudi staviti v. č. g. voditelja Petemella, kateri neprestano zdeluje učna pripomagäla.
Posebni ljubitelji proizvodov umeteljnosti in umeteljne obrtnosti zaslužujejo med nami imenovani biti: gospa pl.
Stöcklova in nje soprog vladni sovetnik vitez Stöckl, deželne višje sodnije sovetnik pl. Strahl, kateri ima na svojem gradi v Stari Loki dragoceno, okusno sestavljeno galerijo, ki jo vedno množi z dobrimi kopijami, tako pospešujoč in podpirajoč domačo umeteljnost, umrši baron Žiga Zois, stotnik baron Elsner i. dr.
Prva razstava slik v Ljubljani, podružnici avstrijskemu umeteljniškemu društvu, bila je 1. 1852 in še nekoliko potov poznejše. Ker naše mesto nima stalne galerije, ta okolnost zelo ovira razstavo, zatorej je z ozirom na razmere časa in na dušne potrebe naroda želeti, da se ustanovi takova galerija.
Pred dvajsetimi leti je dobila Ljubljana v „Zvezdi" bron-čeno doprsje grofa Radeckega, katero je lil sloveči Fernkorn na Dunaji, in križanska cerkev podobo Canonovo (Straschiripka). Lepe cerkvene stavbe ljubljanske je pomnožila okusno z nova zidana toruovska cerkev, (katero je postavil arhitekt Schöbl).
Znani in sloveči dunajski slikar krajev Tomaž Ender je zdelal 40 podob iz Kranjskega, katere se s Pernhartovo panoramo Triglava hranijo v našem muzeji.
L. 1866 (v spomladi) je pisalec teh vrst sprožil misel, kako bi se uredila podružnica avs trij skega muzeja za umeteljnost in umeteljno obrtnost na prid Kranjski v Ljubljani in vdeležili so se bili pogovora v stanovanji tedanjega mestnega župana g. dr. E. H. Cos te v. č. g. stolni prošt A. Kos (s pritrdilnim pismom), g. baron Anton Zois, g. profesor Globočnik, g. voditelj dr. Henrik Costa i. m. dr. Vendar v zbori je bil nekdo — čegaver ime je najboljše zamolčati — ki je prav po Mefistovem gäsli: „Ich bin ein Theil von jener Kraft, die stets verneint," s svojimi pomisleki vedel stvar tako dolgo opovirati, da je vojska s svojo železno roko potrkala ob naša vrata in je nam vsem bilo misliti na druge stvari, nego li na umeteljnost in umeteljno obrtnost.
A sedaj je zopet primeren čas, da se z nova poprimemo te ideje ter da bi ustanovili narodno galerijo in tiko odprli ifS,-rodu nov izvor prosvete, sedaj je tudi tista „zanikujoča moč" precej oslabela, in da je volja naroda, oziroma njegovih zastopnikov, ozbiljno rešiti vprašanje o ustanovitvi pravega, Slovencem v čast služečega narodnega muzeja, skoro bi se povzdvignil na domači naši zemlji takov hram, v katerem bi se gojilo čuvstvo za umeteljnost iu umeteljnost sama iu na kakoršne se ponosno ozirati imajo pravico sosednje dežele.
V to svrho Bog pomozi!
Kak« važnost ima „Jordanis" za slovensko zgodovinopisje?
Spisal S. Rut ar.
I
Kadar zapazimo na katerem izmed svojih hribov osivelo razvalino, ki vzbuja v nas spomin na davno minolost, radi poprašu-jemo, kdo je sezidal tä grad, kako osodo jo imel lastnikov rod in kako zanimivo jo končal svoje bitje? In kadar vzamemo v roko zgodovinospis, ki je tisoč in več let star, oziramo se radovedno po pisateljevi osobi in njega življenji. Ali navadno ne ostane ta radovednost nikjer bolje neutolažena, nego ravno v zgodovini. Tako se nam godi tudi, če poprašujemo, kdo jo bil Jo r daniš?
Niti njega pravo ime nam ni znano. Najboljši stari „codicos" pišejo „Jordanis"1) in še le Peutingerjeva izdaja 1. 1515 je uvela obliko „Jornandes"'-2). In Jakob Grimm zagovarja odločno poslednjo pisavo3). Bistroumua jo njega hypotesa. da je spremenil Jornandes svoje bojevito ime („jor" ponienja v got-ščini v ep er in „nanth" predrzen) v „Jordanis" tedaj, ko je stopil v duhoveuski stan, ker poslednje ime jo bilo pri Riincih v navadi4).
Kakor Jor dano v o ime, tako je tudi njega rojstvo temno. Sam sebe prišteva tako rekoč Goto m: „Nec me quis in favorem gentis praedictae (i. e. Gothorum), quasi ex i psa trah entern ori-ginem, aliqua addidisse credat etc."5) Tudi nam pove ime svojega očeta Alanov a muthis in» svojega deda Paria, ki je bil
') „De Getarum sive Gothorum origine et rebus gestia", ed. Closs. pag. 177.
2)	Wattenbach, „Deutsehlands Geschichtsquellon im Mittelalter," 1. izdava str. 47.
3)	„Kleinere Schriften", III. pag. 171-179; 234.
") Wattenbach, o. c. pag. 48, opomba.
5) Closs, pag. 210.
„notar" alanskemu vojvodi Caudacu, dokler je ta živel1)- Jor-danov rod je bil v zvezi z imenitno rodovino A malo v, katera je dajala Gotom kralje. Na to zvezo je Jordanis ponosen in sploh se kaže, da je bila njega rodovina med imenitnejšimi v deželi.
Iz Jordanovih besed lehko posnemljemo, da ni bil prav za prav Got, kakor ga je najprej Sybel imenoval, nego Alanecu). Nasproti pa hoče Pallmann dokazati3), da je bil Jordanis rodom Scir. Toliko lehko z gotovostjo trdimo, da je bila njega rodovina germanska, ali bolje resnično pogermanjena.
O Jordanovem življenji vemo le toliko, kolikor se da iz njega spisov posneti. On ni užival gramatikalnega naobraževanja v šoli, kakor sam pripoveduje: „Ego item, quamvis agrammatus, Jordanis ante conversionem meam notarius fui".4) Vendar se je priučil latinščini v občevanji z omikanci, tako, da je lehko bral latinske pisatelje5). V tem jezici se je s pridnim branjem v poznejših letih tako izuril, da je poskušal celo sam v njem pisati. Se ve, da je njega jezik in njega slog ostal vedno barbarsk.
Kakor njega ded bil je zatorej tudi Jordanis notar, t. j. toliko, kakor naš tajnik6). Ne vemo pa, kje in kako je deloval v službi notarski. Svoja prva leta je preživel najbrž ob spodnjem Dunavu, ker njega gotska zgodovina jasno priča, da so mu bili oni kraji dobro znani. Menj pozna Italijo, kjer je najbrž še le svoja poznejša leta prebil. Samo Ravena mu je dobro znana; nje okolino popisuje jako natančno7). Morda je pa ta popis le iz Cassiodora posnel.
Jordanov izraz „ante conversionem meam" ne pomenja le, da je prestopil od arijanske h katoliški veri, temveč tudi, da je šel med duhovnike. To vemo od tod, ker je poznal Rufinov prevod Origenovega komentarja listu do Rimljanov, kajti kos tega prevoda je vzel v predgovor svoji gotski zgodovini. Tudi je navedel premnogo citatov iz biblije v predgovori svoji drugi knjigi „Breviatio chronicorum"s). Še več, Selig-Cassel je dokazal9), da je bil Jordanis celo škof, ter Schirren in Bessell10) mu pritrjujeta, Papež Vigilij piše namreč dne 14. avgusta 1. 551 kar se tiče trikapitulskega prepira: „Nos — cum Dacio Medio-
') „De Getarum etc." cp. L, Closs, pag. 176—177.
3) Wietersheim, „Geschichte der Völkerwanderung" II. pag. 137.
3)	„Geschichte der Völkerwanderung", II. pag. 122—123.
4)	Closs, pag. 177.
5)	Wattenbach, o. c. pag. 48.
6)	Cassiodorius, „Variorium IIb-" VI. 16.
^ „De Getarum sive Gothorum origine op. XXIX."
8)	Bessell, „Jordanes v Ersch - Gruberjevi eucyklopaidiii LXXV. pag. 104."
9)	„Magyarische Alterthümer" pag. 302.
") Schirren, „De ratione, quae inter Cassiodorum et Jordanom intercedat commentatio." Bessell 1. c.
lensi— atque Jordane Crotonensi, fratribus et coepiscopis nostris — decernimus etc."1) Nekateri sicer dvomijo, da bi bil ta škof Jordanis „naš" zgodovinar"). Ali pomisliti je treba, da nagovarja naš Jordanis v predgovori svoji knjigi „Breviatio chronicorum" papeža s „frater", kar je storiti smel le škof. Zatorej lekko tolaži Jordanis na konci omenjenega predgovora papeža Vigilija, katerega je cesar zadržaval na carjigradskem dvori. Tudi naslednji papež Pelagij omenjal. 556 Jordana „zagovornika cerkve."
Iz vsega tega lehko sklepamo, da je bil naš Jordanis res škof, in sicer v Crotoni v Kalabriji. Še bolj se prepričamo tega, če pomislimo, da si je bil Jordanis izposodil Cassiodo-rovo gotsko zgodovino od njega oskrbnika. Cassiodor je bil rojen v Bruttiji (sedanji Kalabriji) in je prebival tedaj, ko je Jordanis pisal svojo zgodovino, na svojih domovinskih posestvih8). — O Jordanovem škofovskem delovanji vemo le to, da je bil papeža Vigilija izpremil v Carjigrad.
Prepirali so se namreč takrat o tako imenovanih treh ka-pitulih. Ta prepir se je bil zavnel, kakor navadno v orijenti 1. 535 in je provzročil cerkveno razkolništvo, ki je 150 let trajalo in vse zapadnoevropske škofije med seboj razprlo. Ta prepir je bil tudi vzrok, da se je bil carjigrajski patrijarhat odcepil od akvi-lejskega. Cesar Justinijan je hotel zadovoljiti monophysite, ki niso pripoznavali chalcedonskega zbora od 1. 451, in jih zopet združiti z rimsko cerkvijo. Zato je dal 1. 544 zavreči tri verska načela („tri kapitule") škofov Theodora iz Mopsuestije, Theodorita iz Cyra in Ibe iz Edesse, dasiravno so bila ta načela od chalcedonskega koncila za pravoverna spoznana. V drugem pa naj bi bila ostala veljavnost omenjanega koncila. Nasproti temu se je zdelo papežu in zapadnim škofom, da je Justinijan se svojo naredbo chalcedonski zbor oškodoval.
Da bi iz tega nastale razpore poravnal, podal se je bil papež Vigilij z nekaterimi italijanskimi škofi v Carjigrad. Ker se papež ni hotel udati cesarskim terjatvam, obdržali so ga tako rekoč v zapori. V tem skliče Justinijan 1. 553 peti splošni cerkveni zbor v Carji grad in ta seje klonil cesarskemu bogoslovju, ter zavrgel zgoraj omenjene tri kapitule. A razpor je trajal še dlje, tudi potem, ko je bil Vigilijev naslednik Pelagij 1. 555 sklepe petega cerkvenega zbora vzprijel in potrdil4).
Da se je naš Jordanis pri tej priliki res v Carjigradi mudil, razvidamo iz njega predgovora „Breviatio chronicorum".
') Köpke, „Deutsche Forschungen", pag. 58.
a) Ibidem.
3) Jordanis, „De Getarum etc.", uvod, pri Clossi pag, 2. — Bcssell,
o. c. pag. 103.
O Abel, „Dostavek prevodu Pavol Dijakonove zgodovine Langobar-
dov".
Tukaj pravi z ozirom na papeža Vigilija: „quod me perlongo tempore dormientem vestris tnndem interrogationibus exci-tastis". Interrogationes pomenja tukaj pogovarjanja, in to kaže, da je Jordanis neposredno s papežem občeval. Ta pogovarjanja so so nanašala na neko književno delo, za katero je papež Jordana spodbujal. Tudi omenja Jordanis, da je C ar j ig rad vsakemu dobro znano mesto, katerega ni treba natančnejše opisovati').
Vigilij se je hotel odtegniti cesarjevemu pritiskanju in zato je ubegnil (najbrž koncem 1. 551) iz Carjigrada v Chalcedon, od kodar se je vrnil še le početkom 1. 55;3 nazaj v Carji grad. Izpremljal ga je Datius iz Milana; ali tudi drugi italijanski škofi, tega ne vemo, pa verjetno je, da. Tudi Jordanis je bil med njimi, to kaže njegov popis cluilcedonskega mesta. Ko omenja prejšnjih gotskih vpadov v Malo Azijo, pravi,J): „Partibus Bi-thyniae delati, Chalcedonum subvertere, quam post Cornelius Avitus aliqua parte reparavit, quae kodieque, quamvis regiae urbis vici ni tate congaudeat, signa tarnen suarum ruinarum ali-quanta ad indicium retinet posteritatis.." Le če si mislimo, da je bil Jordanis tako blizu klasiških tal trojanskih, razlagati si moremo velikansko nesmisel, katero izraža Jordanis s temi besedami: „Goti so razdeli ob svojem povratki iz Male Azije Trojo In Ilium, quae vix bello i 11 o Agamemnoniaco aliquantum se reparantes, rursus hostili mucrone deletae sunt". Te Jordanove besede kažejo, da se je zanimal za ene kraje in to je bilo najlažje moči, ako je sam blizu njih stanoval3).
Poznejših vesti (po 1. 556) nimamo o Jordanu. Tudi ne vemo, kedaj je umrl. Iz njega besed: „Daciam dico antiquam, quam nunc Gepidarum populi possidere noscuntur"4), se le po-snemlje, da je to pisal pred uničenjem Gepidov 1. 568, a ne, da je prej umrl5).
Kakor prej Taci t, tako se je pečal Jordanis za dobe ljudskega preseljevanja sosebuo z Germani. On je bil prvi German, ki je posvetil svoje pero zgodovini, a v zgodovinarstvi ne dela svojemu narodu nikake časti. Bil je uže po natvori brez talenta za tako delo, nikacega poklica ni čutil zanj, manjkala mu je sposobnost za kritično presojevanje in s tem, da se jo poprijel pisati zgodovino, dokazal je le, kako so bolje moči poleg njega popolnoma dremale v onem časi8).
Pred svojim potovanjem v Carjigrad izposodil si je bil Jordanis za tri dni Cassiodorovo delo v 12. zvezkih: „De
') Cap. XXVIII, Closs pag. IOC; cp. LVII, Closs pag. 193.
') Cap. XX, Closs pag. 83.
3)	Besse 11, o. e. pag. 106.
4)	Cap. XII, Closs pag. 53.
5)	Primeri: Köpke, o. c. pag. 60, opomba 1.
Pallmanu, o. c I, pag. 23.
origine actibusque Getarum". To knjigo je večkrat prebral: an-tebuc relegi1). Ko se je v Carjigradi mudil, začel je opisovati kroniko vsega sveta „Breviatio chronicorum". To je sestavil, iz Hieronymove kronike (po Eusebij razširjene), iz Orosija in Marcelina. V Hieronymovo kroniko je vpletel poročila iz Evtropa iu Orosija ter ni zapazil, da je uže Hieronymu samemu räbil Evtrop in da se je Orosiji naslanjal na Evtropa in Hieronyma2).
L. 550 ali početkom 1. 551 završil je bil Jordanis svojo kroniko do 1. 539, do Vitigove smrti. Takrat ga pozove njega prijatelj Castalius. naj sestavi izpisek iz Cassiodorove obširne gotske zgodovine. Jordanis se je hitro poprijel te misli in spisal: „De Getarum sive Gothorum origine et rebus gestis." Tudi to knjigo je speljal do 1. 539 in jo v predgovori posvetil prijatelju Castaliju. Potem se je lotil zopet svoje kronike in jo dovršil do 1. 552. Posvetil jo je papežu Vigiliju, kateremu je obe deli ob jednem poslal3).. Obe knjigi je završil v Chalcedoni po zimi 1. 551 do 1. 552.
Jordanis je zajemal svoje vire za gotsko zgodovino iz Cassiodorove knjige o tem predmeti. Ta je bila podlaga njega učenosti, v njej je bila skupljena vsa Jordanova biblijoteka, od tod izvira vsa snov in vsi bliščeči citati. Viri, katerih Jordanis omenja, bili so Cassiodorovi viri. Jordanova gotska zgodovina ni skoro druzega, nego jako pomanjkljiv in zmeden, časih od besede do besede posnet izpisek iz Cassiodora, tako, da bi skoro lehko rekonstruvali izgubljeno delo poslednjega iz Jorčlanove zgodovine. To je trdil najprej Cassel in Schirren je tisto natanko dokazal iz stilističnih vzrokov. Temu pritrjujejo vsi naslednji preiskovalci.
Jordanis sicer trdi sam, da mu so razven Cassiodora še drugi viri rabili: „Ad quos et ex nonnulis historiis Graecis ac Latinis addidi convenentia, initium finemque et plura in medio mea dictione permisf.ens"4). — „Haec qui legis, scito me majorum secutum scripta, ex eorum latissimis pratis paucos flores collegisse, unde.inquirenti pro captu ingenii mei coronam contexam"5). Oni „ex historiis" (ne ex historicis!) ne pomenja druzega, nego tiste pisatelje, katere cituje v svoji zgodovini, češ, da je sam njih spise vpotrebil. Zmešnjava in zamenjava synonimnih besedi je pri Jordani tako velika, da se ne moremo na njega posamezne izraze čisto nič opirati6).
') Jordanis v uvodu svoji zgodovini, Closs pag. 2.
2) Teuffei, „Römische Literaturgeschichte" 3. pag. 115-1.
^ Bessell, o. e. pag. 101.
') Jordanis, uvod, Closs pag. 2.
») Cap. LX. Closs pag. 209.
Dahn, „Die Könige der Germanon, II. Abtheilung pag. 243 ff."
Čudno je, da Jordanis ravno o tistih možeh molči, na katere se neposredno naslanja, in da se rad sklicuje na druge, katerih knjig niti bral ni. Tako n. pr. rabil mu je prav pogostoma pisatelj Marcellinus Comes, a vendar ga nikjer ne omenja. Izlasti poglavje LIX. po Athalarichovi smrti, ter LX. in zadnje posnel je Jordanis po Marcellinu, ker Cassiodor uže ni sezal tako daleč. Tudi Rufina omenja le z mrzlim „quidam" in vendar ga je vpotrebil v svojem predgovori in od njega je prepisal celo izpoved, da prepisuje! Kakor Jordanu, bilo je tudi Rufinu naročeno, naj sestavi iz Origenove obširne knjige pregleden izpisek in tudi on se je bavil takrat z drugim delom, Jordanov in Rufinov položaj bila sta si zatorej podobna in zato je vpotrebil Jordanis to okoluost ter posnel skoro od besede do besede Rufinov predgovor Origenovemu razlaganju lista do Rimljanov').
Nasproti tem zamolčanim virom pa navaja Jordanis dolgo vrsto drugih, o katerih vemo za gotovo, da mu niso sami rabili, temveč da jih je le iz Cassiodora prepisal. Tako navaja Jordanis n. pr. Dija Chrisostoma, katerega zamenjuje z Dijem Cassijem"). Priscovo poročilo o potovanji na Attilin dvor je posnel po Cassiodoru, kakor je Bessel dokazal3). Le Pom-ponija Melo in Orosija rabil je morda Jordanis sam, ker dela teh dveh so bila za tiste dobe najnavadnejše priročne knjige. Kar cituje iz Livija in Strabona, to je povzel iz Tacita, in Ptolomeja navaja le, da bi se učenega skazal, ker nobena Jor-danova beseda se ne vjema s Ptolomejevim popisom skandinavskih ljudstev. Tudi citati iz Josepha Dionysija, Cipri-jana, Dexippa in Fabija ne kažejo, da bi bil Jordanis res pregledal te pisatelje4).
Jordanova trditev „ex nonnulis historiis addidi" je zatorej popolnoma neresnična. Ravno to veljavo ima tudi „dietio mea initio finique". Razven nekaterih raztresenih opomb, kakor n. pr. o Slovanih, je Jordanovega blaga jedva toliko, kolikor je potreba besed, da se delo z veže in malo zaokroži. Le konec zgodovine (59. in 60. poglavje) je iz Jordanove glave sestavljen; začetek pa uže zato ne, ker so prva tri poglavja samo zemljepisne vsebine.5)
Pomisliti je treba, da ni moči, da bi si bil Jordanis od samega dvakratnega branja Cassiodorove knjige nje vsebino tako dobro zapämetil, da mi lehko sedaj iz Jordanovega sloga
') Sybel, „Schmidts Zeitschrift für Geschichto" VII. pag 288.
Grimm, „Jornandes, Abhandlungen der Berliner Akademie der Wissensehaften 1846" pag. 18.
o o. c. pag. 108-110.
4) Köpke o. c. pag. 51.
") Bessell, o. c. pag. 107.
na Cassiodorovo podlago sklepamo. Neverjetno je, da bi bil Jordanis še le črez dolgo iz glave spisal tako važne posameznosti in toliko število citatov, kateri niso nikoli popolnoma na-opačni, čeravno mnogokrat krivo razumljeni in na nepravo mesto postavljeni. Prisiljeni smo zatorej sklepati, da sije napravil Jordanis za dobe svojega čitanja Cassiodorove knjige posebne izpiske in opombe, katere so mu rabile potem pri spisovanji svoje gotske zgodovine. Tako si lebko razlagamo veliko nejednako-niernost, ki znači Jordanovo delo, A t ti 1 o n. pr., njega sedež in njega smrt popisuje nam jako na tanko in omenja tudi take podrobnosti, katere bi on, da je izpisovatelj, prav z lahka opustil. Nasproti pa jedva nekoliko omenja slavnih del za Gote toliko zaslužnega Theodoricha. Delal je Jordanis namreč izpiske le tedaj, kadar mu je bilo kaj menj znanega. Kar se je v Italiji godilo, to je Krotončan lehko dobro vedel; ali svet pretie-sujoči Attila zdel se je Jordanu tako važen, da si je o njem zapisal natančnejših dat. Iz tega si lehko razlagamo, zakaj ne omenja podjarmljenja Gotov za Trajana in pobitja Gotov za Claudija Gothica. Da bi ne bil Cassiodor o teh dogodkih pisal, ne moremo verovati. Tako tudi lehko razumevamo, zakaj je Jordanis več dogodkov raztrgal in tuje opombe med nje vpletal, ali pa jih pretrgal brez pravega konca').
Iz Jordanove knjige dalje lehko sklepamo, da so bile njega prvotne opombe iz Cassiodora večinoma geografskega sodržaja. V primeri z redkimi in nepopolnimi zgodovinskimi podatki čuditi se moramo, kako je vse polno geografskih popisovanj v Jordanovi zgodovini. Ta popisovanja so v tesni zvezi z gotsko zgodovino in o Cassiodori si lehko mislimo, da so mu dobro rabile v njega učeni in obširni knjigi.
Jordanu so posebno prijale one zemljepisne opombe in izpisal si jih je z namenom, da jih vpotrebi za kako kosmo-grafsko delo. Bessell naravnost trdi'2), daje Jordanis tudi res spisal kosmografijo, katera se nam je pa izgubila. Sklicuje se iz-lasti na ravenskega zemljepisca („Geographus Ravennas"), kateri imenuje našega Jordana kar osemkrat „cosmographus sapien-tissimus", ali tudi „sagacissimus". Jeden teh citatov iz Jordana kosmografa se ne nahaja v njega gotski zgodovini: „Quam Va-leriam aliquando Dormacannorum gens obtinuit, sicut testatur mul-toties suprascriptus Jordanis" 3).
Ali jaz menim, da nam ni treba misliti na posebno kosmografijo v pravem pomeni te besede. Jordanovo zgodovinsko delo nam priča, da ni bil sposoben kaj tacega spisati. To, kar bi se lehko imenovalo Jordanova kosmografija, ni nič druzega, nego
') Bessell, o. e. pag. 102.
5) 0. e. pag. 107—113.
3) Geographus Ravennas, IV. 20.
ravno oni izpiski zemljepisnega sodržaja. Iz Cassiodora si je izpisal opomb o Britaniji, Skandinaviji, Skythiji, D aciji, nekoliko o Germani ji, Hispaniji, Italiji, o balkanskem polotoci, severnem deli Azije do Sere (Sine) in o kav-lcaskik deželah. Vse te dežele so bile po Cassiodorovi sestavi v širši ali ožji dotiki z gotsko zgodovino in o vseh teh si je naredil Jordanis izpiske in opombe, ki so bile med seboj brez notranje zveze in sploh popolnoma neurejene. Poleg tega pa si je zapisoval tudi zanimivejše zgodovinske črtice večje ali manjše vsebine. Nekatere stvari je čisto prepisal, druge pa le s pretrganimi stavki zaznamoval. Ko je poznejše zgodovino pisal in te črtice sestavljal, podpiral ga je tudi spomin; za mnoge podrobnosti pa je bil popolnoma izgubil zvezo in zato je sam kombinoval po svoji glavi. Najbolj ga je zanimala pri izpisovanji zgodovina Hunov, izlasti Attile in njega sinov, kajti 12 poglavij, t. j. petina vse zgodovine se bavi s tem ljudstvom in ta del je tudi najboljši in najzanimivejše pisan v vsej Jordanovi zgodovini. Še le v drugi vrsti so ga zanimali Goti, za katere je našel interesantno prazgodovino v tem, da jih je razglasil v naslednike starim Getom in Dakom.
Pri gotski zgodovini rabila je Jordanu tudi njega „Breviatio chronicorum'\ Z ozirom na to lehko opravičujemo njega „dictio mea". Jordanis si je najbrž mislil, da so kronika, kakor tudi geografski izpiski po prepisovanji njega svojina in za takošno je tudi veljala pri sovremenikih, kakor spričuje ravenski geograf se svojimi citati iz Jordana.
Po tem anatomičnem preiskovanji no bode nam težka splošna sodba o Jor dani. Stilistično stran njega zgodovine moramo, se ve, popolnoma iz nemar pustiti. Saj tudi drugi takratni latinski pisatelji niso mnogo boljše pisali. Pozna se mu, da si je prizadeval izborno pisati; a na drugi strani ni tako visokodoneč, nego n. pr. Cassiodor. V historičnem oziri pa je Jordanova zgodovina hitro sestavljeno in iz raznih posameznih odlomkov spletenlčeno delo, ki sedaj na široko razklada, drugič pa jedva omenja; polno sitnih ponavljanj in veudar polno skokov in praznih mest, vedno izpremljevano po naopačno in samovoljno zvezanih sklepih. Na konci pozabi, kar je početkom napovedoval, in mnogokrat se sklicuje na kaj, česar niti omenjal ni').
Navzlic tej ostri sodbi o literarnih močeh Jordanovih cenimo navadno njega učenost in sposobnost previsoko in ravno zaradi tega so nam zdi vrednost njega zgodovine prenizka. Ravno ker je malo iz svojega pridal, ohranil je toliko več od svojega najimenitnejšega vira'2). In Cassiodor ni zajemal le iz najboljših
') N. pr. cp. IX. Closs, pag. 41: „Quos Getas iam superiori loco Gothos esse probavimus", a tega ni prej nikjer dokazal! ') Köpke, o. e. pag. 50.
latinskih in grških zgodovinarjev, nego izlasti tudi iz gotske pripovedi in pesni, kakor tudi Pavel Dijakon za svojo lango-bardsko zgodovino. To potrjuje tudi Jordanis sam: „quemad-modum et in priscis eorum (i. e. Gothorum) carminibus paene hi-storico ritu in commune recolitur" In ker je pisal C as -siodor od 1. 520-530, je verjetno, da je bilo takrat v gotskih pripovedih še muogo več historičnega, nego jeden rod poznejše, ali kakor v onih pripovedih, ki so se nam do današnjega dne ohranile. Gotovo je bilo v Cassiodorovi zgodovini muogo narodnih poročil nakopičenih. A Jordanis je prepisoval nepopolno, nekritično. To se vidi uže iz tega, da nahajamo pri ravenskem geografu le podobne, a ne jednakih oblik onih geografskih imen, katera nam Jordanis podaja.
Omenjati je treba še, da je Cas siodor o va, in zatorej tudi Jordanova zgodovina tendencijozna, iz politiškega namena pisana. Če so se hoteli G o ti v Italiji vzdržati, morali so na to delati, da bi sprijaznili rimske provincijale z gotsko vlado in da bi narodna nasprotja kolikor moči poravnali. Zveza in spojenje germanskih zmagovalcev z rimskimi stauovniki dežele, to je bila tedaj gotovo vodilna misel vseh razumnejših, v bodočnost gledajočih mož. In izvrstni državnik Cassiodor, tajnik Theodorich o v, moral je gotovo zagovarjati ono spojenje in na to delati, da se uresniči. Sem je merila tudi možitev Athalarichove nečakinje Matasuuthe, zadnje potomke Amalov, z rimskim patricijem Germanom, Justinijanovim nečakom. Cassiodor-Jorda-nova zgodovina morala je zatorej prvič Gotom dokazati, da je Athalarichova rodovina prava naslednica staroslavnim Amalom, in drugič, da za Rimljane ne more biti sramotno, če jim vlada tuj, barbarsk rod, ker zgodovina Gotov je še starejša in še sijajnejša od Rimcev samih2).
Iz tega posnemljemo lehko tudi verjetnost Jordanove zgodovine. Cassiodor ni pisal s premislekom neresnice, temveč obrnil je stvar tako, kakor se mu je zdelo previdnejše z njega političnega stališča. A sicer gre C as si o do ru popolna vera. Bil je previden, učen in zatorej sposoben vpotrebljati vse tedaj znane pripomočke. Ker je pisal sočasno zgodovino, vedel je, da ga drugi učenjaki lehko opazujejo in nadzorujejo, zato ni smel neresnice pisati3).
') Cap. IV. Closs, pag. 21.
J) Wietersheim, „Geschichte der Völkerwanderung" II. pag. 145 3) Idem, II. pag. 92—93.
5*
II.
Sedaj, ko smo se na tanko seznanili z Jordanom in njega zgodovino ter spoznali nje splošno veljavo, poglejmo, kake zasluge ima ta mož o slovanski zgodovini.
Le malo in nepopolno je, kar nam pripoveduje Jordanis o Slovanih in njih bivališčih. Za starejšo döbo so njega vesti o tem narodu jako oskromne in le indirektne, t. j. take, iz katerih moremo le negativne resultate posnemati. Nasproti temu so pa poznejše opombe o razširjanji Slovanov za Jordanovega časa zlata vredne, dasiravno se jim pozna, da jih je privrgla skopost onega, katerega vsa stvar ne zanima. — Obrnimo se najpreje do starejših Jordanovih poročil.
Šafafik, čegaver monumentalno delo bode navzlic svojim pomanjkljivostim vedno obranilov svojo neprecenljivo veljavo o najstarejši zgodovini slovanski, ta Šafafik je skušal z redko bistroumnostjo dokazati in svoje mnenje utrditi'), da so slovanski „Venedi" najpreje stanovali ob baltiškem morji, blizu Vislinega ustja, tam, kjer so stara ljudstva dobivala čislani jantar. Goti in druga nemška ljudstva so jih baje od tod odtisnili in bolj v sredo dežele proti iztoku prognali. Svoje mnenje opira Šafafik prvič na to, da niso bili Venedi nikoli popolnoma prognani iz svojih prvotnih bivališč med Karpati in iztočnim morjem'"2). Dalje se sklicuje na poročilo Pytheje o jantarovem ostrovu „Bannoma" (drugi berö: Baunoma, Baunonia, Raunonia itd.3) Šafafik razlaga to ime z „Wannoma", t. j. otok Wannov ali Wänov = Ve-nedov. Še dalje opominja Šafafik na poročilo Pomponija Meie, da je vedel Cornelius Nepos o prihodi „Indijev" na germansko obrežje okolo 1. 58 pred Kr. Te „Indije" okliče Šafafik v Vinide = Wende.
Kar se tiče prvobitnosti Ve ne d o v med Karpati in iztočnim morjem, opomniti je treba, da se opira ta samo na dozdevanja in prisiljeno razlaganje nekaterih zgodovinarjev. Da bi bili Slovani početkom svojega evropskega bivanja črez srednjo Vislo proti zapadu segali, to se ne da evidentno dokazati. Pythejino in P.omponijevo spričevalo naslanja se pa le na etymologsko razlaganje imen, o katerem Šafafik sam večkrat povdarja, kako malo se sme nanj opirati, če ga ob je dnem ne podpira historiško poročilo.^ Slovanski etymologi si ne morejo nikoli zadosta globoko vtisniti Šafafikovih besed: „Jazyk slovensky tak jest bohaty a tak ohebny, zasadiš-Ii se o to uporne a zapalčive, z ktereho
') Šafafik, „Starožitnosti," I. knjiga, drugi oddelek.
2)	Idem, I. pag. 109.
3)	Prim.: Plinius, „Historia naturalis" IV. 13.
koli jmena na svčtč, trebas židovskeho, anebe mexikanskeho, pfe-rušovamm predce naposledy vždy nčjake slovanske zvuky vynutis; ale ostoji — li to s pravdvu, tot je ovšem jinä otäzka."'). In Miklosick opomni prav dobro2): „Redko kje drugodi nahajamo toliko samovoljnih razlaganj, nego ravno pri krajevnih imenih. Dočim nekateri, kojih patrijotizem je mnogo večji, nego njih zmožnost kritično soditi, s pomočjo slovanski razloženih krajevnih imen nekdanja bivališča Slovanov širijo daleč črez one meje, v katerih so v resnici bivali, kakor se vidi iz zgodovinskih spričeval, podtikajo drugi dokazano slovanskim krajevnim imenom take pomene, zoper katere se vpira vsako premišljeno preiskovanje. Z dobro voljo razložiti je lehko po dosedanji metodi, brez velikega bistroumja tudi Meko in Medino po slovanski!"
Ali brez ozira na to pokaže se nam Šafafikovo mnenje nestalno iz drugih vzrokov. On misli namreč, opiraje se ravno na Jordana, da so Goti iz početka bivali v Skandinaviji in se še le od tam preselili v deželo medVislo in Pregolo. Naš Jordanis namreč omenja uže hitro konec I. poglavja, da so prišli Goti z „otoka Scandza" („ab huius insulae gremio, velut examen apum erumpens, in terram Europae advenit"3). Tisto ponavlja začetkom IV. poglavja: „Ex hac igitur Scandza quasi offi-cina gentium aut certa velut vagina nationum cum rege suo Berig Gothi quondam memorantur egressi."4).
Šafafik pravi,5) da je bila prvotna domovina Gotom ali v Skandinaviji, (kakor jordanis trdi), ali pa v severni Nemčiji na zapadni strani dolenje Odre. Vendar se mu zdi verjetnejše prvo. S tem se tudi skandinavski preiskovalci vjemajo trdeči, da je ime Götaland starejše v Skandinaviji, nego Swealand. če zatorej niso Goti početkoma bivali med Vislo in Pregolo, kclo pa je stanoval ondi? Šafafik je čisto natvorno sklepal, da ta prostor ni mogel prazen biti, iu ker ni vedel o drugem ljudstvi v tistih krajih, postavil je slovanske Vene de tija. Saj naši zgodovinarji tako radi dokazujejo z Vodnikovo kitico:
„Od prvega tukaj Stanuje moj rod, če ve kdo za druj'ga, Naj reče od kod?"
Mnogo natvornejše in verjetnejše pa je mnenje, da so se ljudje še le s celine naselili po otocih in polotocih in da je za-
') „Spisy", II. 417.
2) „Slav. Ortsnamen aus Appellativen. Denkschriften der Wiener Akademie, Bd. XXI."
*) Closs, pag. 8.
*) Closs, pag. 20.
5) 0. c. I. pag. 405 & 425.
torej Skandinavija dobila svoje stanovnike z nasprotno ležeče severno-nemške celine. To trdita veljavna nemška učenjaka Grimm1) in Zeuss2), (ki je tedaj in o jednacem predmeti pisal, kakor Sa-farik, tako da se deli obojih med seboj popravljati in dopolnu-jeti). Gotovo je, da so se polastili nekateri G o ti od spodnje Visle južnega dela Švedije. Na to spominja še dan danes otok Gottland in dežela Gottland (Götaland ali Göta-Rike) na južni strani trijeh velikih švedskih jezer. Drzni mornarji, podali so se uže zgodaj nekateri Goti v sosednjo Skandinavijo in se tam naselili, ohranivši svoj jezik, svoje navade in ime3).
Jordanis pripoveduje dalje, da so stopili Goti, prišedši iz Skandinavije, na suho pri kraji „Gothiscandza" (Gythonium, Gedanium4), t. j. današnje Gdansko, Danzig). Pri tem imeni je mislil Cassiodor gotovo na latinsko scandere (stopitD. Mogoče je zatorej, da imamo opraviti tukaj s takoimenovano ljudsko etymologijo, kakoršno nahajamo v starih pripovedih prav po-gostoma. Ljudstvo si je hotelo ime „Gothiscandza" raztolmačiti in zato je izumilo pripoved o izseljenji Gotov iz Skandinavije in o njih prihodi v dolenje Povislije.
A vendar mora imeti ta pripoved nekaj zgodovinskega v sebi5), drugače bi ne mogel Jordanis trditi, da je prišlo mnogo ljudstev iz Skandinavije. Gotovo je, da so se vdeležili gotskega preseljevanja od baltiškega morja k črnemu morju tudi Goti iz Skandinavije. Morda so celo ti poslednji celinske Gote premagali in jih tako prisilili, da so se k Pontu obrnili. Le mislimo na poznejša potovanja Normanov in Warägov, ali pa celo na vojske Gustav Adolfove in Karola XII.!6).
Bodi si temu kakor koli, gotovo je, da so Goti uže za Py-theje (i. 320-330), zatorej mnogo pred Berigom, stanovali vPo-visliji. Plinius piše namreč: „Pytheas Guttonibus, Germaniae genti, accoli aestuarium oceani Mentonomon nomine, spatio sta-diorum sex millium" etc.7). „Aestuarium Mentonomon" razlaga večina zgodovinarjev z gdanskim zalivom in novim zatopom (Danziger Bucht mit dem frischen Haff)8). Tako bi bili stanovali Goti ob gdanskem zalivi, proti severju ne črez Pregolo. Ali so bili ti Goti v kaki zvezi se skandinavskimi, tojeteško določiti9). Ravno tam nahajata Gote tudi Pliuius,0j in Tacitus11).
0 „Geschichte der deutschen Sprache," pag. 312 ff.
') „Die Deutschen und die Nachbarstämme" pag. 77, 158.
') Aschbach, „Geschichte der Westgothen," pag. 2.
4)	Wietersheim, o. c. II. 87.
5)	Idem, o. c. II. 96.
') Bessell, o. c. pag. 148. T „Hi8toria naturalis," IV. 13.
6)	Zeuss, pag. 135.
8) Zeuss, o. c. pag. 158; Köpke, o. c. pag. 44.
„Hlstoria naturalis" IV. ep. 13. §. 97.
") „Germania," cp. 43.
Če so zatorej stanovali Goti v Povisliji do Pregole in na severni strani te reke letski Ais t i), ni moči, da bi bili'slovanski Venedi ondu bivali. Da so Goti Venede od obrežja v celino proti iztoku potisnili, je zelo neverjetno, ker germanska ljudstva niso nikoli kazala nagnenja proti iztoku siliti, pač pa proti zapadu in jugu. Tudi bi bilo Gotom jako teško najti stran, od katere bi lehko Venede prijeli in bi se bili morali umekniti le ob morskem bregi navzgor, ali pa ob Visi i proti jugu, a nikakor proti iztoku.
In naposled, kaka slava je li neki, da je katero ljudstvo to ali odo deželo sto ali dve sto let prej zasedalo, nego drugo? Kaj to dan danes anglosasko-normanske Angleže vznemirja, da so pred njimi Kelti stanovali na britanskem otoci? In kaka slava je, da je moralo katero ljudstvo svojo prvotno domovino sovražniku prepustiti in se tujcu umekniti, umekniti na tako stran, ki je bila vsem njega težnjam in pravcu njegovega potovanja ravno nasprotna? Naroda slava so njega zasluge o zboljšanji svoje domače zemlje, o povzdvigi kmetijstva in obrtstva, o napravi cest in mest itd.
Takrat, ko Evropa še ni hotela Slovanov poznati, ko jim je zanikala vsako zgodovino in trdila, da so še le v poznejšem časi prihruli iz azijske Mongolije ali zauralske Finije, takrat je, se ve, bilo treba dokazovati našim nasprotnikom, da smo tako star narod v Evropi, kakor Germani in drugi omikani narodi. Takrat je bilo treba pokazati, če je bilo moči, da imamo tudi mi slavno minulost, da smo morda celo pred Nemci in drugimi narodi bivali v tem ali onem kraji. Tudi Cassiodor je moral Rimljanom dokazovati, da imajo Goti slavno zgodovino iu važno minulost. Iz tega vzroka je naredil illyro-traške Gete v prednike Gotom, samo zato, ker ste si obe imeni podobni in ker so Goti poznejše tam bivali, kjer nekdaj Geti.
Dan danes pa, ko se naša ravnopravnost od vseh strani priznava, ko so še tujci spoznali, da imamo tudi mi dovolj slavnih, od Klijone zabeleženih činov v svoji zgodovini, ni se nam treba več spuščati v temna preiskavanja in na podlagi samih hypotez kaj problematičnega trditi.
A vrnimo se zdaj k izseljevanji Gotov od iztočnega morja. — Jordanis pripoveduje dalje1): „Ko se je bilo ljudstvo naraslo, sklenili so Goti za vlade petega kralja po Berigu, namreč za Gandarichovega sina Filimera, naj se gotska vojna z družinami izseli." Kedaj se je to zgodilo, ne da se iz Jordana posneti, a vendar iz drugih okolnosti.
Proti koncu druzega veka po Kr. začelo je bilo strašno vreti med vsemi germanskimi ljudstvi na severni strani Düna v a. Hi-
s torija Augusta pravi: „Vsa ljudstva od meje Illyrica noter v Galijo zgrabila so med seboj sporazumljena za orožje proti Rimljanom." Nastala je bila zatorej velika ljudska zveza proti Rimljanom, ki je začela velikansko narodno vojsko proti njim. Ta vojska se imenuje navadno markomanska, ker so se v njej Markomani najbolj odlikovali. Prva se je začela za vlade rimskega cesarja M. Aurelija Antonina filosofa in trajala od 1. 166 do 1. 175, druga 1. 178-180.
Gotovo je ta splošno nemška vojska zoper rimljansko državo zganila tudi Gote. Po vzgledi drugih odločili so se tudi G o ti za napad rimljanskih mej, ki so se bile nenatvorno razširile čez Dacijo in celo dalje črez Karpate do spodnjega Dnčstra, tako, da so bila vsa sarmatska ljudstva zaradi tega v velikih skrbeh. In če prištejemo temu še Nemcem prirojeno klateško svojstvo, veselje nad plenom in bojem ter željo po novih in boljših bivališčih, morda tudi preobljudenost, kakor trdi Jordanis, bodemo lehko razumeli nagib gotskemu seljenju.
A še drug vzrok je bil, ki se navadno ne omenja : pritisek od strani iztočno in severno bivajočih slovanskih in litavskih ljudstev. Julius Capitolinus pove izrečno v životopisi Marca Aurelija, da so bila nemška ljudstva od „severnih barbarov" prepojena in prisiljena proti rimski državi udariti, novih sedežev zahtevati in si jih tudi pribojevati z orožjem, ko bi jih ne mogli z lepa dobiti :„.... et Victualis et Marcomanis cuncta turban-tibus, aliis etiam gentibus, quae pulsae a superioribus bar-baris fugerant, nisi reciperentur, bellum inferentibus"').
To spričevalo je prav važno in Pallmann ga skuša s tehtnimi dokazi podpreti. On pravi2): Vprašajmo se, iz katerega vzroka in zaradi katerih dogodkov se je začelo na jedenkrat cepljenje in ločenje germanskih ljudstev ob južnem pobrežji iztočnega morja, za kojega voljo so nastopili Goti, Burgundi, Heruli, Vandali, Gepidi, Sciri in Turcelingi ob tistem časi potovanje proti jugo-iztoku okolo Karpatov po cesti, katero jim je priroda sama zaznamovala, dočim so druga sorodna ljudstva po nekoliko v svoji domovini ostala, n. pr. Heruli, ali pa se obrnila proti jügo-zapadu, kjer so se poznejše prikazala? — To potovanje ni bilo prostovoljno. Takrat je vladala splošna razburjenost v notranji Nemčiji. To sklepamo iz tega, da se po severnem in iztočnem Nemškem ne dobivajo rimski novci iz let 200—300 po Kr. V teh letih je bila zatorej trgovina zaprečena in promet ustavljen in zato niso prišli v one kraje ni kupčevalci, ni novci. Ta razburjenost, ki je človeška bivališča uničevala, trajala je mnogo časa. In še več časa je potem minulo, da si je boječ kupčevalec zopet upal
') „Scriptores historiae . Angustae, reeensnit H. Peter, Lipsiae 1865, I. pag. 55."
=) „Geschichte der Völkerwanderung", II. pag. 77—100.
iskati starih trgovskih potov. Od Rimljanov nikakor ni izvirala ta razburjenost in tudi Nemci jo niso med seboj provzročili. Nastala je bila temveč zaradi krepkega pritiska od slovanskega iztoka na garmansk zapad, dalje zaradi naslednjega premikanja Gr o to v proti jugo-iztoku ; zaradi potovanja burgundsko-van-dalskih ljudstev proti Renu, kamor so bila 1. 278 uže gotovo dospela, toda okolo J. 170 so se nahajala še le na Šleskem in Lužiskem').
Naravnost, se ve, nihče ne imenuje Slovanov vzroka gotskemu preseljevanju. A misliti moremo le na nje, kar na iztočni in severni strani Gotov ni bilo drugih germanskih ljudstev in iz niča gotovo ni nastalo ono premikanje. Da so bili G o ti po Slovanih prognani, priznava celö Voigt2) in Gaupp opomni3): „Jako verjetno je, da so bila mnoga potovanja iztočnih germanskih ljudstev, o kojih nam zgodovina izlasti od konca II. veka naprej pripoveduje, v tesni zvezi s premikanjem drugih iztočnejših, izlasti slovanskih ljudstev. Gotovo so mnogokrat le preveč naklonjeni, vzroke velikih preseljevanj samo ljubezni do potovanja pripisovati, večinoma delujejo tudi zvunanji motivi, da, oni so navadno celo močnejši." — A res je tudi, da bi samo pritisek Slovanov ne bil zadostoval, Gote prisiliti k izselitvi. Gotovo bi bilo prišlo prej do velike vojske med obema deloma in še le potem bi se bil moral slabejši umekniti.
Ptolomaios odkazuje G o t o m ob baltiškem morji uže mnogo manjši prostor, nego prej Plinius in Taci tu s. Odtisne jih uže celo strani od morskega obrežja in postavi bolj v sredo dežele. Izraža se namreč tako4): „Ob Visli pod Ven d i, (ki bivajo ob celem vendiškem zalivi), so Goti" (Tlana fiiv tov Oviaroilav nota/iov i7id zovg Ovevedccg Tv&wvsg), Nekaterim nemškim pisateljem ni to spričevalo nič kaj po volji in skušajo ga različno ometati. Wietersheim pravi5), da se mora „wro" tako razumeti, da so Goti sicer res „pod" Venedi stanovali, a vendar še vedno ob morji, in da so Slovani le bolj proti severju ob tistem bregi bivali. Drugi pa kar naravnost trde, da se je tukaj Ptolomaj zmotil in naopačno poročal6).
A vse te sofistike nam ni treba, če pomislimo, da so bili Goti takrat, ko je Ptolomaj pisal — okolo 1. 180 po Kr. — uže na potovanji od baltiškega morja proti Pontu. Le kater posamezen rod, n. pr. Gepidi, bival je še dlje blizu morskega
Ibidem, pag. 100.
2)	„Geschichte Preussens" I. pag. 65, 66.
3)	„Das Gesetz der Thüringer," pag. 46.
4)	rscoyQCKptxrj III, 5, 15.
s) O, c. II. pag. 87 in 101.
6) Zeuss, o, c, pag. 135.
obrežja, dokler ni tudi ta odpotoval proti jugu. Tako lehko trdimo, da so G o ti izginili okolo 1. 170 po Kr. iz severne Nemčije.
Nasledki gotskega odhoda bili so za Slovane prevažui. Prvotna zapadna meja Slovanov, katero jim lehko z dobro vestjo odkažemo, vlekla se je ob visočinah uralsko-bultiškega hrbta, tam, kjer se ta proti jugo-zapadu obrne in izpremlja baltiško obrežje v nepreveliki dalji. Šla je zatorej ta meja od ilmenskega in pekovskega jezera do srednje Vis le v malo ne ravni črti, katero zaznamujejo mesta Pskow, Diinnaburg, Wilno, G rodno in Varšava. Od tod naprej je bila srednja Vi si a zapadna meja Slovanov do uralsko-karpatskega hrbta.
S tem se vjema tudi Plinijevo inTacitovo poročilo. Prvi stavi ob spodnji Visli Scire in Hirre in še le bolj proti iztoku Venede1). Tacit omenja Wenede med Peucini in F en ni in ne ve ničesar o tem, da bi bili kedaj ob morskem bregi stanovali2). Še le Ptolamaios omenja Slovanov ob baltiškem morji: „Tlnhv de ttjv [iev tcpeJ-ijs (to) Ohveöixw xnlna naQ-coxsavTtiv xoniypvaw Ovttzai." — Ob vsem gdanskem zalivi so stanovali tedaj uže Slovani in po njih je dobil ta zaliv ime „vendiski".
Dalje je razvidno iz P t ol o maj a, da med onimi Vendi, ki so uže ob morji bivali, bili so v prvi vrsti „Ovtttcci" t. j. Vel t i ali Ljutiči, ki so se tudi W'lki (volki) imenovali3). Nemci so jim rekali tudi Wilti ali Wilzi. To ime izvaja Saxo Gram-maticus od wilt-athleta, tako, da je nemški wilt in slovanski ljut popolnoma identično, kakor Elbe in Laba4). Veleti ali Veletavi pa prihaja od velot, ki pomenja tudi velikana. To potrjuje tudi pridevek W'lci, W'lcowe, od w'lk - lupus 5).
Vsa ta imena kažejo, da so bili Veleti hraber in močen rod, katerega so se okolo bivajoči sosedi bali. Početkom so stanovali v gouvernementi Wilna®). Od tod niso imeli daleč do morja in ker jim je bilo znano, da je bolje ondi bivati, nego v sredi celine, začeli so težiti k morskemu obrežju, temveč, ker jim je Njem en kazal priroden pot. Gotovo je, da so tudi nad njimi in za njimi bivajoča čudska ljudstva nanje pritiskala in tako se je začelo splošno pomikanje proti jugo-zapadu. Wietersheim pravi7), da
J) „Historia naturalis" IV. 13, 97.
2)	„Germania" cp. 46.
3)	ŠafaHk, o. c. I. pag. 210-211.
4)	Zeus s, o. c. pag. 655.
5)	Weiss, „Allgemeine Geschichte" II. pag. 614.
«) ŠafaHk, 1. c.
7) O. c. II. pag. 101. sq.
ni moči, da bi bili Slovani Gote prognali, ker poslednji bi se bili morali umekniti v tem slučaji proti zapadu, a ne proti jugu. Toda če pogledamo na zemljevid, razjasni se nam takoj, da so Veleti, naselivši se na desni strani Pregole, prav lehko od severja proti jugu na Gote pritiskali in da so se morali ti umekniti proti jugu. Proti zapadu niso mogli iti, ker tedaj bi jim bili drugi germanski narodi nasproti stopili. Ostal jim je zatorej le pot na jugo-iztok, kamor jih je vodila posebnost zemeljskega naličja. Ker da so šli G o ti proti jugo-iztoku namesto proti jugu, temu so kar-patske gore vzrok. Potovali so zatorej ravao ob meji med germanskimi in slovanskimi rodovi. Držali so se bolj slovanska zemlje, kar jih ni mnogo oviralo, ker po Volhiniji, P odo li ji in Mali Rusiji niso bivala tako junaška plemena, kakor so bili Veleti.
Ko so Goti, in poznejše tudi druga njim sorodna ljudstva severno Nemčijo zapustili, odprl se je Slovanom pot v nove dežele. Kakor so Germani odhajali, tako so jim sledili Slovani korak za korakom in posedli od njih izpraznjene dežele. To izvaja kaj lepo P all mann, ki pravi1): „Oni, ki trde, da so začeli Slovani še le v V. veki čez spodnjo Vislo napredovati, priznavajo, da je bila severo-iztočna Nemčija več nego 200 let popolnoma prazna — tabula rasa. To pa je proti prirodnim zakonom, ker uže starim je veljalo pravilo: „Natura horret vacuum." Germanska ljudstva, ki so bivala nekdaj ob iztočnem morji in bolj proti jugu, odšla so bila uže v druge dežele. Ostali so najbrž mali deli teh ljudstev na mesti, ker nikoli se ni katero pleme do zadnjega moža izselilo iz svoje domovine, da bi ne bilo zmagovalnemu nasledniku prepustilo temeljnega stanovalstva. A ti ostanki pozgubili so se v kratkem med prišlimi Slovani. Le Heruli so bili ostali na jugi cimbriškega polotoka (Jutlandije), in Langobardi sami so še stanovali takrat na severni strani Sudetov, najbrž vŠle-ziji, ker jedina ta je bila pred slovanskim navalom zavarovana po tarnoviški planoti. Po razpadu hunske države stanovali so Langobardi gotovo uže na južni strani Sudetov in verjetno je, da so prekoračili to pogorje uže 1. 377. Iz njih pripovedi se da sklepati, da so se več časa bojevali se Slovani."
Zapisanih dokazov sicer nimamo, da so Slovani zasedli dežele ob Odri in L ab i hitro po odhodi Nemcev. Še le iz Pr oko pa zvemo o priliki, ko popisuje potovanje Herulov v Skandinavijo, da so Slovani okolo 1. 512 čisto gotovo stanovali v brani-borski marki, in morda tudi uže v stari marki na levem bregi Labe2). Zdrava pamet in primerjanje okolnosti terjata priznanje, da so se Slovani uže začetkom III. veka širili po iztočni Nemčiji.
To dokazuje uže omenjeno pomanjkanje rimskih novcev od konca
II.	pa do začetka V. veka; dalje spričujejo to resnico brezštevilne mogile in nizki okrogli hribčki, še bolje pa okrogli in obročasti nasipi, katere so najbrž Germani postavili v obrambo proti dalje silečim Slovanom '). Tudi Šafafik je uže slutil, da so začeli Slovani za omenjane dobe na zapad prodirati in opomni prav dobro, da se začetkom V. veka germanskih stanovnikov v onih krajih niti ne omenja2).
Po tem takem bili so skoraj gotovo ravno Veleti oni rod, ki se je med vsemi Slovani najprej ob južnem bregi baltiškega morja proti zapadu pomikal in so potem med Odro in Peno naselil ter sezidal Radegostu imeniten hram v Redri blizu Nove Strelice3). Tako je zavzelo slovansko pleme uže početkom
III.	veka na severni strani Sudetov in Karpatov imenitno mesto v svetovni zgodovini. Njega posredni pritisek na spredaj bivajoča germanska ljudstva občutili so močno tudi v rimski državi. Slovani so zatorej začeli prvo veliko ljudsko premikanje v Evropi iu bili so prvi vzrok preseljevaaju narodov4).
III.
Vrnimo se zdaj k gotskemu potovanju. To je trajalo mnogo časa, ker Goti so zadeli v tem na marsikatero zapreko. Ne le skrb za živež, katerega so si morali med potom večinoma pribo-jevati, nego prečila so jih tudi ljudstva, skozi katerih deželo so potovali. Se Slovani morali so ves čas mnogo hudih bojev prebijati. Jordanis pripoveduje5), po svoji navadi zmedeno in po-mankljivo, da so prišli Goti na potovanji v Skytiji v neko deželo, katero so imenovali v svojem jezici Oium. To ime se bere tudi Oin in Ovim (Vin). Zeuss trdi6), da slove to ime v prvotni obliki Win in prihaja od gotske besede vinja, t. j. planjava, pašnik, sploh na iztočni strani Gotov ležeča ravnina. Od
J) P al I mann, o. c. II. 87 sq.
2)	Šafafik, II. 12.
3)	Weiss, o. c. pag. 614—615.
4)	Pallmann, o. c. II. 84.
5)	Cap. IV. Closs, pag. 20-21.
6)	O. c. pag. 67—68.
tod izvira po Zeus so vem mnenji tudi ime Winden (Venedi, Venadi, Vinidae,) ki pomenja zatorej pasoče, stanovalce velikega pašnika, t. j. ravnine v sredi iztočne Evrope. — Gotovo je, da so Slovani prebivali v deželi Oium. Tu so se G o ti jako čudili rodovitosti in bogastvu zemlje. Slovani so se namreč uže takrat pečali z oranjem zemlje in njih polja so bila vzgledno obdelana.
Sedaj nastane v Jordanovi zgodovini pomankljivo mesto; izpiski so mu bili pošli. Ali iz naslednjega pripovedovanja raz-vidamo, da so Goti prišli do velike reke, črez katero jim je bilo iti. Naredili so zatorej most. Ko je bila uže polovica vojske črez prišla, podere se most tako, da ga niso mogli več popraviti. Oni, ki so bili reko prekoračili, zašli so tako med gozde in močvirja, da niso mogli ni naprej, ni nazaj, (in so morali zatorej poginiti). Kralj Filimer je mislil, da so čarovnice vzrok tej nesreči. Našel je namreč med svojim ljudstvom vedežne ženske, katere so Goti Haliurunas (Alrune) imenovali. Te je zatorej spodil iz svoje srede in prisilil, da so morale v veliko pustoto zbežati iu se tam okolo klatiti, daleč od človeške družbe. One so se potem zvezale s hudimi duhovi in rodile ostudno pleme Hunov. Zato so se poznejše ti na Gote vzdvignili in zahtevali od njih kraljevstvo svojih mater1). Na mesti pa, kjer so bili oni Goti poginili, našli so še za Jordana človeške ostanke in po noči se je slišalo ondu me-ketanje čred. — Bessell sklepa, da so Dnčprovi porogi (slapi) pripomogli k postanku Jordanove pripovedi. Ona velika reka, črez katero so morali Goti, bila je namreč Dnčper4).
Iz naslednjega pripovedovanja se pokaže, da nesreča ob reki vendar ni bila tako velika za Gote. Morda je bil poginil le kak postransk oddelek, ki je imel namen deželo preiskati ali živeža preskrbeti. Jordanis pripoveduje dalje, da je vendar kralj Filimer z ostavšim ljudstvom reko prekoračil in svoj namen dosegel. Poprej pa moral je še pokoriti ljudstvo Spali, katero se mu je protivilo, in še le potem se je posrečilo Gotom, da so prodrli do najskrajnejših mej Skytije, t. j. do najjužnejše meje ali do Ponta.
Jedro vsemu pripovedovanju je, da so zadeli Goti na ovire, ko so stopili v dobro obdelano deželo necega slovanskega ljudstva. Le z veliko izgubo so se prebili Goti skozi zasede, v katerih so jih čakali Slovani. To pa je bil tudi jedini večji dogodek, ki je pretil gotsko potovanje spraviti v nevarnost. Večina ljudstev, ki so bivala za Karpati, ob desnih pritöcih Visle in ob Dnčstri, ni se mogla vstavljati gotskemu navalu3).
') Jordanis, cap. XXIV, Closs, pag. 93 sq. Prim.: Besse 11, o. c. pag. 149.
"-) Ibidem.
3) Palltnann, o. c. pag. 38.
Ta po Jordani popisani vpor mogel je lo od Slovanov izhajati, ker v onih krajih, kodar so se Goti pomikali, ni bivalo nobeno drugo ljudstvo. Morda nam je ohranil Jordanis tukaj prvi zgodovinsko spričani boj med Slovani iu Germani1). Drugo vprašanje je pa, ali nam je Jordanis, pri znani njega nemarnosti, ohranil v pravi obliki ime Spali? Uže Pliuius imenuje ljudstvo Spale i''J, pa blizu dolenjega Dona in z drugimi ljudstvi tako pomešano, da jo teško misliti na kako veliko ljudstvo. Tudi Plini ju ne pride na um, da bi slutil med svojimi Spale i in Venedi, katerih na drugem mesti omenja, kako zvezo ali sorodnost. Ni gotovo zatorej, da bi bilo to ljudstvo slovansko. Šafafik ima Spale za „najbrž scytsko ali čudsko ljudstvo3)". Njih ime se je ohranilo v slovanski besedi spoli 11 = gigas.
Jordanovi „Spali" so gotovo Slovani in nekateri menijo, da je gotski zgodovinar le naopačno pisal namesto Spori ali celo Srbi. Spali bi bilo zatorej splošno ime za vse Slovane, kakor trdi Prokopios o svojem Sporoi4). Nemški preiskovalci ne dvomijo, da ste imeni Spali in Sporoi identični, tako n. pr. Roesler5), Cuno6), Zeuss7), ki izvaja ime Spali od spolen = skupaj, zatorej Spali = rojaci, tisto kar Srbi (gens, natio). Z jezikoslovnega stališča ne more se zoper to kombinacijo nič ugovarjati, ker se l in r v slovanščini jako mnogokrat med seboj menjujeta, n. pr. kri k na ti iu kliknati'®). Jordanove „Spale" ima tudi Pallmann brezdvomno za Slovane9).
V svoji novi domovini ob Ponti so posedli Goti razven sedanje Valahije in Moldavije tudi rusko Besarabijo, južni del Podolije, Chersona in Tavrije s Krimejo, morda tudi gouvernement Jekatarinaslav. Črez Dnčper so se vlekli celo do Dona, kjer so mejili na Alane. Proti zapadu se-zali so črez Seret v Dacijo. Tako so posedli Goti ob Ponti vsaj štirikrat večji prostor, nego so ga zavzemali ob dolenji Visi i. Se ve, da so med njimi bivala tudi druga ljudstva. Prvotne sta-
') Roes I er, „Zeitpunet der slavisclien Ansiedelung an der untern Douau, Soparatabdruck aus dein Archive f. öet. Gescbichtsquellen" 1873, pag. 10.
a) „Historia naturalis" VI. 22.
3)	O. c. I. 319.
4)	„De bello Got.hico" III. 14.
5)	0. c. pag. 4.
„Forschungen im Gebiete der alten Völkerkunde, I. Skythen" pag. 295.
') 0. c. pag. 67.
8; Prim.: Krek, „Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, I. pag. 62, Anmerkung 2."
9) l'allmann, o. c. II. pag. 82.
novnike so namreč Goti nekoliko prognali, večinoma pa svojemu gospodstvu podvrgli.
Ob Ponti so postali Goti tudi neposredni sosedi Slovanom. Ti početkom niso stanovali blizu črnega morja, ker ondu jo stepa, nerodovit svet, kateri Slovanom ni mogel rabiti za toliko priljubljeno poljedelstvo. Najjužnejša meja Slovanov bil je zatorej uralsko-karpatski hrbet, ali črta, ki veže mesti: Vinica, Črk asi, Charkow, K al i t wa (ob Doni). Te južne meje niso smeli Slovani dolgo prekoračiti, ker spodaj v stepi so se vedno klatila razna ljudstva nomadov in jezdecev, ki so živela samo o pleni.
Morebiti so si Goti podjarmili uže hitro po svojem prihodi (v 1. 200—213) nekatere slovanske rodove. Oni so bili bojevito ljudstvo, ki se je na svojem potovanji še bolje navzelo ljubezni do plenenja. Če so le mogli, planili so zatorej na šibkejše Slovane, izlasti, kadar so imeli ti dobro obdelano zemljo, ki je vabila klateže se svojimi poljskimi pridelki in z lepo rejeno živino.
Nasproti temu pa je treba pomisliti, da so imeli Goti s prva po svoji selitvi mnogo opraviti z malimi sarmatskimi ljudstvi, ki so bivala med Karpati in maiotskim jezerom. Še le črez dolgo podvrgli so si jih popolnoma in se spojili ž njimi v jedno ljudstvo. Potem se je obrnila gotska moč z vso silo proti rimski državi. Kadar so le mogli, udarili so Goti črez rimsko mejo in drli globoko v iztočno rimsko cesarstvo, celo pred Byzanz in v Malo Azijo. Plenenje po rimskih deželah smatrali so Goti v svojo dolžnost in svojega ži\ljenja namen.
V tem so udarili gotovo večkrat tudi v slovansko deželo, pa samo z namenom, da bi si oudu poiskali potrebnega za svoje življenje, ali morda tudi za svoje vojskovanje. Na stalno pridobitev slovanske zemlje takrat najbrž še niso mislili. O stalnih pridobitvah med Slovani se tudi zaradi tega ne more govoriti, ker Goti takrat še niso imeli urejenega kraljevstva, nego le rodna vojvodstva. Črez ta se je vzdvignil zdaj in zdaj kak močnejši in oblastnejši knez, ki si je znal dobiti priznanje vseh Gotov in ki je zaradi tega tudi na sosednja ljudstva mogočnejše vplival').
Tako ima zatorej Šafarik prav, trdeč, da so si Goti še le okolo 1. 350 stalno podvrgli Slovane; takrat namreč, ko je bil Konštantin Veliki zapored Gote otepel in jih primoral mir skleniti z rimsko državo. Tedaj so obrnili Goti svoje orožje proti severnim ljudstvom in začeli ta podjarmljati. To se je godilo prav gotovo za vlade mogočnega kralja Ermanaricha, ki je bil Gote zopet združil za nekoliko časa.
Jordanis pripoveduje v poglavji XXIII.1): „Ermanarich je obrnil svoje orožje, premagavši mnogo bojevitih severnih ljudstev in pobivši Herule, proti Venetom, ki so se mu drznili s početka vstavljati, zanašaje se na svojo množino, čeravno mu niso bili kos v bojevanji. A množina sama ne pomaga nič v vojski, izlasti, če pride nasproti dobro naoroženo kardelo. Oni zatorej, (čeravno zdaj zaradi naših pregreh povsodi divjajo), bili so vendar takrat vsi Ermanarichovi vladi podložni."
Tukaj je Jordanis, kakor navadno, močno pretiral obseg Ermanarichove države. Najprej je baje premagal dvanajst ljudstev, katera spoznavajo učenjaki čudskimi4), potem Herule, Slovane in naposled Aiste ob iztočnem morji'1). Ce hodimo za resnico, spoznamo takoj, da je moral najprej Herule podjarmiti, (ti so bivali okolo maiotskega jezera, v tesni zvezi z Goti), potem Slovane in še le potlej je mogel dospeti k drugim, severnejšim ljudstvom. A če pomislimo, kako daleč od Ponta so bivala ona dvanajstera ljudstva ob gorenji Volgi, dvomili bodemo takoj, da se je Ermanarich kedaj sešel ž njimi. Niti vseh Slovanov mu ni bilo moči podjarmiti si, ravno zaradi dalje ter ne-prezirnih gozdov in močviri, koja so služila Slovanom namesto trdnjav. Neverjetno je tudi, da bi se bilo Ermanarich u poljubilo vzdvigniti se na surova in ubožna severna ljudstva, dočim je imel mnogo bogatejših dežel prav blizu. Cassiodoru je bilo, se ve, do tega, opisati Ermanaricha velikega premagalca in ga primerjati Aleksandru Velicemu4).
Ali v zgodovinsko resnico nam je spoznati iz vsega tega pripovedovanja o mogočnem kralji le to, da je vladal Ermanarich veliki državi, da je imel zaradi svoje hrabrosti vsa bližnja ljudstva v strahi in da je umrl zelo star (1. 373 ali vsaj začetkom 1. 3745).
Po Ermanarichovi smrti si izbere bojevita stranka iztočnih Gotov Winitharja v svojega kralja. Ta je sklenil moško ustaviti se hunskemu navalu s pomočjo alanskih in hunskih kardel, katera si je znal pridobiti na svojo stran. Res se je odtegnil Wi-n i tli ar hunski nadvladi in zmagonosen hotel je pokazati svojo hrabrost ter napadel slovanske Ante. Pa ob tem prvem napadi bil je premagan in odbit. Ali to ga ni ostrašilo: z nova napade Slovane, potolče jih in ujame njih vodjo Boz (Bvoz, po Ša-fariki: Bože) z njega sinom in sedemdesetimi plemiči. Te jetnike dal je W i ni t h ar na križ pribiti, da bi s tem ostrašil pod-jarmljeno ljudstvo (1. 374) 6). Toda uže po jednem leti napadejo Iluni pod Baiamirom Winitharja, premagajo ga in umore, a Gote potisnejo proti Daciji in Moesiji.
') Closs, pag. 92.
2)	Šafarik, I. pag. 304; Köpke, o. c. pag. 107.
3)	Jordanis, cap. XXIII. Closs, pag, 89 sq.
4)	Ibidem.
■•) Šafarik, I. 428; Pallmann, o. c. I. 48.
6) Jordanis, cap. XLVIII, Closs, pag. 166.
Če primerjamo obe Jordanovi poročili o Ermanarichi in Winitharji, izprevideli bodemo takoj, da se je poslednji kralj bojeval le z onimi Slovani, katere je bil uže Ermanarich gotski vladi podjarmil. Po smrti tega kralja nastali so med G o ti neredi in prepiri za kraljevski prestol in to priliko so porabili podvrženi Slovani ter se oprostili Ali Winithar jih je zato ostro kaznjeval.
Tisti Slovani, ki so bili Ermanarichu in Winithar j u podložni, bivali so po sedanji Malorusiji, v najjužnejšem deli Velikorusije, v Podoliji in Volhiniji. Drugikrat imenuje Jordanis one Slovane, ki so bili Winithar ju podložni, Ante. Kakor bodemo poznejše videli, bili so to iztočni Slovani, ki so pozneiše sezali na zapad do Dnčstra. Po tem takem bi bila sezala Winithar jeva oblast tudi črez iztočne Slovane poKurski, Voroneši itd. Verjetnejše pa je, da se je Jordanis tukaje zmotil in zapisal An ti namesto Sel a veni. Kako hočemo zahtevati natančnosti in pravilnosti od ubozega Jordana?
O bojih med Goti in Slovani ohranilo se je v Germanih mnogo pripovedi. Izlasti Saxo Grammaticus piše mnogo o tej stvari. V pripovedi o Dietrichovem begi pošilja Erma narich svojega sina Friedricha k Wilcem ali Wiltom (Ljuticem)'). Teško je verovati, da bi se bil Ermanarichov vpliv tako daleč raztezal, kamo-li da so bili Veleti njemu podložni! To ljudstvo poineknilo se je bilo po odhodi Gotov proti 'ugu in potem proti zapadu, tako, da je bilo nad 150 let poznejše gotovo toliko daleč prišlo, da ga ni mogla več dosezati Erma-arichova oblast.
Iz Jordanovega pripovedovanja tudi spoznavamo, da so se Slovani izdatno vpirali gotskim napadanjem, in da so jih časih celo premagali in pobili. Ne moremo si zatorej misliti, da bi bili Goti tako naglo prav daleč prišli in si več slovanskih rodov stalno pod-'armili, izlasti če se- spominjamo, kake prirodne trdnjave so varovale slovanska bivališča.
Skoraj dve sto let bili so si Goti in Slovani sosedi v južni Rusiji. Prvi so bili močen jez nasproti slovanskim težnjam proti jugo-zapadu, tako, da se niso smeli upati črez Dnčster naprej. Na obeh straneh Karpatov so stanovala razven pravih Gotov še druga germanska ljudstva, katera je bilo splošno pre-mikanjeiz severja seboj potegnilo: Burii, Burgundi, Gepidi, astingijski Vandali, Sciri, Ture elingi itd. Vsa ta ljudstva so prežala na propadajočo rimsko državo.Razven tega pa so se tudi med seboj pobijala tako strahovito, kakor je bilo le moči, in plenila svoje sosede daleč okolo. Da si niso upali sla-botnejši in miroljubnejši Slovani v to sodrgo, včrujemo prav lehko.
Poleg bojnega občevanja moralo je biti tudi mirno, mnogo-stransko posredovanje med Goti in Slovani. To nam spričuje lepo število besedij, ki so prešle iz jednega jezika v drugi. Izlasti slovanščina je vzprijela mnogo prvotno gotskih izrazov, n. pr.: buky, gotski boka = liber; hlšb, got. hlaibs = panis; m'zda, got. mizdo = mercos; kn§z, got. kuuiggs = princeps; vit§z, got. vithings = victor, judex; tysq,šta, got. thusundi = mille; meč, got. mekis = ensis. (Nasproti temu zagovarja Krek, „Einleitung" pag. 44, opomba 2. meč kot slovansko besedo.)
Menj slovanskih izrazov da se v gotščini dokazati. Vendar omenja Šafafik tudi teh lepo število1), n. pr.: d'lg = debitum, gotski dulgs; plesati = saltare, got. plinsjam; m'rzöti = scan-dalizare, got. marzjan itd.
Zanimivo je, da se nahajajo gotske besede le v jugoslovanskih jezicih in v tistih, v katere so prešle iz staroslovenščine. To dokazuje dosta jasno, da so le Jugoslovani žili blizu Gotov in jim bili podložni (t. j. oni Slovani, katere imenujeta Jordanis in Prokopios „Sclaveni"). Od te soseščine in podložnosti izvira tudi magyarsko nazivanje Slovanov Toth (Got ali To tok. Uže Avari so jih najbrž imenovali tako in za njimi Magyari, „ker so vedno nahajali Slovane v tistih sedežih, katere so prej Goti zavzemali'"2). Mogoče je zatorej, da so se Magyari takrat prvič seznanili z našim narodom, ko je bil ta G o tom pokoren, t. j. začetkom hunskega gibanja.
Potem koso bili Hu ni prognali Gote, naselili so se ti najprej v lepi ravnini med Karpati in Dunavom, t.j.v današnji V al ah i j i. Od todi so šli nekateri črez omenjano reko v bizantinsko cesarstvo; drugi so se širili polagoma ob Du na v i navzgor in prišli v panonsko nižino. Še pred njimi pa so bili prikruli Huni v deželo med Dunavom in Tiso. Zaradi tega premikanja hunskih in gotskih ljudstev izpraznile so se bile one dežele, ki obdajajo od zvunanje strani Karpate. Tako so dobili tudi Slovani dosta prostora, da so se mogli širiti ne le v današnjo Galicijo in srednjo Nemčijo, nego tudi v Besarabijo, Moldavijo in Valahijo.
Da so bili Slovani uže po odhodi Hunov do Karpatov pridrli, to nam spričuje „Tabula Peuting erian a", ki je bila najpoznejše za The o do sij a II. 1. 423 dovršena. Na tej karti nahajamo v najsevernejšem koti ljudstvo „Venedi Sarmatae" med „AlpesBastarnice" in„Lupiones (Lugiones?) Sarmatae". Tudi na severnem bregi dolenjega Dunava imenuje nam po Getih in Dakih „Venede" in za njimi Roxulane, Sar-
mate-itd. Če ni to poznejši dostavek, (kar je neverjetno), raz-vidimo iz Peuti n g er j eve karte, da so se bili Slovani v Valakijo razširili uže za Theodozija.
Dokaz temu je tudi to, da so posamezna kardela Yenado v uže okolo srede III. veka v zvezi se Sarmati ali Goti bojevala proti Rimljanom. Na to spominja napis, ki slavi na posebnem novci zmage cesarja Voluzijana (1.253): Imp(eratori) C(ae-sari), V a (n dali c o), F(innico?), Gal (fndico), Vend(ico) Volusiano Aug(usto)1). Se ve, da je ta napis bahärsk, ka-koršni so bili sploh rimski cesarji. Temu nasproti zdi se Roes-lerju, da so na P eutingerjevi karti zaznamovani Venedi le „odtrgani deli Slovanov" (?)2).
Gotovo je dalje, da je bilo hunsko seljenje tudi nekaj Slovanov seboj potegnilo, tako, da so ti tedaj s Huni na Ogersko prišli. Sploh ne moremo tajiti, da so Slovani in Huni mnogokrat živeli v prijateljskih razmerah med seboj. To nam spričuje Prokopios3), ki pravi, da so Slovani odkritosrčni in da so v tem ohranili hunsko navado (ro ovvvixov f^og). Tisti pisatelj se tudi izraža: „Hunni Slaviš finitimi." Od tod prihaja najbrž, da so tujci, izlasti Nemci in Francozi, dolgo Slovane imenovali le Hune. Tako n. pr. se imenujejo slovanski naseljenci v vališkem kantoni na Svicfirskem še vedno Huni4).
Morda so bili celo nekateri Slovani samostojno, od Hunov neodvisno, tedaj prodrli čez Karpate na gorenje Ogersko. Huni gotovo niso bili nasprotni tacemu prodiranju. Safarik trdi celö5), da so bili uže pred hunskim prihodom tako imenovani „Sarmatae servi" v ogerski nižini slovanskega rodü, in da so Huni uže našli tam naseljeno slovansko ljudstvo. Priscus namreč pripoveduje o svojem potovanji k A t tili 1. 448, da so mu prinašali po vaseh, kodar je hodil, prosa in medu (ri fiedog) v živež In prav to dvoje bila je glavna hrana Slovanom. Dalje se je imenovala mrtvaška pojedina za Attilo „strava" in ta beseda ima v Slovacih še dan danes tisti pomen6).
Vse to so res važni dokazi in Šafarikova trditev je prav verjetna. Novejši zgodovinarji so se te misli uže precej splošno poprijeli. Le kako in kedaj so se odcepili ti „Sarmatae servi" od glavnega slovanskega debla, ni lehko razumeti, kajti, da bi bili ti ostanki prvotnega slovanskega stanovništva med Adrijo in Karpati, ne bode se dalo dokazati. Wietersheim misli7}, da so bili ti Sarmatae servi Vandalom podložni, da
') Šafafik, I. 128 — 130.
2).Roesler,	o. c. pag. 10.
3)	,,De bello Gothico," lir. 14.
4)	Šafarik, I. 327-329.
5)	Idem I. 249—252.
6)	Jordanis, cap. XLIX, C 1 o s s, pag. 127.
7)	O. c. III. pag. 100 sq.
so se pa potem proti njim spuntali in jih prognali, ko so bili Vandali v vojskah proti Rimljanom in Gotom nesrečni. Beseda „strava" pa ne more služiti kot trden dokaz, ker Ša-farik sam priznava'), da je moči, da so Huni zaradi mirnega občevanja se Slovani to besedo uže v južni Rusiji vzprijeli; ali pa tudi, da sta navada in beseda hunskega izvora in od tam k Slovanom prišla ter se potem v Slovacih ohranila, ker so ti poznejše stanovali na onem mesti, kakor prej Huni.
Še menj verjetno pa je, da bi bili Jordanovi „Satagarii" ideutičuise sedanjimi slovaškimi Sotaki2). O Satagariik pripoveduje Jordanis, da so stanovali prej v spodnji Moesiji in poznejše v gorenji Panoniji. Iz njega besed: „Sciri et Satagarii et ceteri Alanorum" 3) sklepa se lehko , da so bili alanskega rodu. Zeuss jih primerja perziskim Sargatii = Sagartii4). Sicer pa je bilo uže omenjano, koliko se moremo zanašati na podobnost imen.
Gotovo je, da so Huni gospodovali kakor germanskim ljudstvom, tako tudi jugo-zapadnim Slovanom. Pa ta odvisnost podložnih ljudstev ni bila popolnoma izpeljana, kakor pri podjarm-ljenih ljudstvih, nego podobna je bila dan današnjim suzerain-skim razmeram nasproti „velicemu gospodu" (sultanu). Tega se lehko prepričamo iz Jordana o priliki, ko pripoveduje, v kaki zvezi so bili Goti pod Hunimundom nasproti Hunom5). Še bolj jasna pa se nam vidi ta razmera iz zgodovinskih dogodkov poznejših let. Huni niso imeli namena pridobivati si novih dežel, kakor je to dan danes navada. Da so podvržena ljudstva le pripoznala njih nadvlado, jim pomagala v vojski in oddajala nekoliko danja (tributa) v poljskih pridelkih, pa so smela prosto živeti po svojih šegah in zakonih, za vlade svojih prirojenih plemenskih vojvod. Hunska vlada bila je po vsem patrijarhalična. Gospodovalo je prav za prav le jedno kardelo, t. j. pleme kraljevskih Hunov. To je uživalo-in si delilo s kraljem dänj podvrženih si ljudstev. Ta omejena oblast hunskega načelnika trajala je najbrž le do časov Attile. Njega strašanska osobnost znala si je pridobiti malo ne popolnoma neomejeno despotijo. Se ve, da se je moral tudi Attila pozorno ogibati, da ne bi kje razžalil narodnih krivih misli in plemenskih nazorov6). Sploh je sezala hunska oblast tako daleč, kakor so oni dospeli se svojimi konji. Kjer so se prikazali, tam so izsilili dänj ali primorali narod, da se je bojeval v zvezi ž njimi proti kateremu koli sovražniku.
») O. c. I. 327.
a) Šafarik, I. 252-253; Czörnig, „Ethnographie" 11.18-19.
3)	Jordanis, cap. L et LIH.
4)	Zeuss, pag. 703 et 709.
ä) Jordanis, cap. XLVIII.
ß) Wietersheim, o. c. IV. 343-34G.
Ali naj je Attila še bolj trdno utemelil svoje gospodstvo med Huni, bilo je vendar le kratko, mimogredoče. Uže za vlade njega sinov oprostila so se podvržena ljudstva v morilni bitki ob reki Nedao ali N et a d (Nytra?)')• Najprej so se osvobodili germanski rodovi (Gepidi, Goti itd.) in sklenili zvezo z byzan-tinskim cesarjem. To je bilo znamenje tudi za Slovane, da so zgrabili za orožje in se otresli tujega jarma. A t tile sinovi obdržali so le za kratko gospodstvo nad malimi državami ob dolenjem Dunavu.
Zdaj je nastopil čas za nova ljudska premikanja. Na vsi črti med Dnšprom in Dunavom začelo je vreti in ljudstva so se podila iz jednega kraja v drugi. Od Volge sem drla so ljudstva uralsko-altajskega plemena, izlasti različni magyarski narodi, ki so nastali iz Turkov in Čudov: Avari, Bolgari, Košari in poznejše: Pečenegi ali Polovci ter pravi Magyari.
Ta ljudstva so gotovo mnogo storila, da so se Slovani vedno bolj približevali dolenjemu Dunavu. Zdaj ni bilo nikacega jezü več, ki bi zadrževal severno povodenj in branil razliti se jej proti jugu in zapadu. V Valahiji so se klatili še nekateri ostanki različnih ljudstev, a ti niso zadrževali Slovanov, da bi ne mogli prodirati, kamor so poželeli. Naselili so se zatorej med Karpati in Dunavom ter zavzeli vso 88 mirijametrov dolgoseverno obalo od Železnih vrat tijä do izliva.
Ali to napredovanje in naseljenje Slovanov v drugi polovici V. veka ni se godilo nagloma in brez prestanka. Korak za korakom pomikali so se Slovani dalje, kakor so poprejšnja ljudstva odhajala ali so kako inače poizgubljala. Tudi se Slovani niso le mirno naprej pomikali, nego velikokrat šiloma, z orožjem v roci. Kajti čeravno so bili početkom bolj miroljubivi in jim ni bilo do tega, tujih ljudstev napadati, vendar so se bili tudi oni naučili orožje rabiti v tako nemirnem in negotovem časi. Iz svoje skušnje so vedeli, da se mora sila se silo odbijati, saj kdor ni hotel takrat biti kladivo, moral je kot nakovalo trpeti. Pisatelji nam sicer ne poročajo, da so Slovani z mečem v roci prodirali in zgodovina nam ni zabeležila nobenega boja z naprej deročimi Slovani in s poprejšnjimi naseljenci, a splošni položaj nas o tem prepričuje in poznejši dogodki nam to resnico dosta potrjujejo.
IY.
Dosle smo mogli posnemati iz Jordana le indirektna ali vsaj ne tistočasna poročila o Slovanih. Zaradi tega so tudi ta poročila menj zanesljiva in preveč osamljena, da bi se dala iz njih posneti zvesta podoba slovanskega življenja v srednji Rusiji.
Sedaj pa nam ponudi Jordanis nekoliko sicer kratkih, ali vsaj tistočasnih opomb, ki so zatorej dvojne vrednosti za zgodovino slovanskega preseljevanja. Kakor se zde na prvi pogled neznatne, vendar razvetljujejo temoto o prvem razdeljenji Slovanov na več rodo?.
Jordanis piše v V. poglavji, v svojem tako imenovanem „ljudskem zapisniki", tako-le1): „Na drugi strani Dunava leži Dacija, .kakor z vencem obdana in zavarovana od strmih gora. Na nje levi, proti se ver ju obrnjeni strani, kakor tudi od virov Visi e biva ljudnato pleme Venetov (Vinidov) črez neizmerne prostore. Čeravno so njih imena različna po različnosti rodov in sedežev, vendar se imenujejo izlasti Sclaveni in Ante s. Scla-veni bivajo od mesta „N ovietunensis" in od močvirja „M u r-sianus" do Dnčstra in proti sčverju do V i sle. Ti stanujejo po močvirjih in gozdih namesto po vtrjenib krajih (Šafarikov prevod). An t i pa, ki so med njimi najhrabrejši, imajo svoje sedeže tam, kjer nareja črno morje ovinek (okljuk), od Dnžstra do Dnčpra, kateri reki sta mnogo dni hoda narazen.
Jednako se izraža Jordanis tudi v XXIII. poglavjia): „Ti pa (t. j. Veneti), ki izvirajo vsi iz jednega rodu, kakor smo opomnili v začetki svojega dela ali v pregledi ljudstev, imajo sedaj tri imena: Veneti, Antes, Sclaveni" itd. Skoraj tisto poroča Jordanis o Slovanih tudi v svoji „Breviatio Chro-nicorum: „Hae sunt causae Romanae reipublicae praeter instantiam quotidianam Bulgarorum, Antarum et Sclavinorum."
Tako piše o Slovanih Prokopios, Belizarju tajnik in njega izpremljevalec po vseh vojskah. Kar se tiče sedežev in razdelitve Slovanov, sta oba pisatelja tako jedina, da bi morali pri obeh sklepati na tisti vir, ko bi ne vedeli, da sta oba pisala iz svoje skušnje o tem, kar se je tedaj godilo in kar je bilo v Carji-gradi sploh znano. Povsod, kjer govori Prokopios o Slovanih, navaja med njimi dve vrsti v tistem redi: „2xUßrp>6i ml "Avtou"3). Tudi on potrjuje, da so bili Slovani početkom le jedno ljudstvo:
„V starodavn osti so imeli Sclaveni in Anti le jedno ime in sicer Sporo i, menim da zato, ker so stanovali raztreseni {ffirogadr/v) po vaseh. (Preiskovalci so našli, da je to ime popačeno iz Srbi). Zato so pa tudi razširjeni črez prostrane dežele; večji del sveta na drugi strani Istra nahaja se namreč v njih oblasti"1).
Iz jednakoslovnih spričeval Jordanovih in Pro kopo v ih vidi se, I) da so bili Slovani v VI. veki jako mnogoštevilni in po neizmernih prostorih razširjeni, a vendar so bili v starem časi le jedno samo ljudstvo; 2) da so bili za časa obeh zgodovinarjev uže v mnogo plemen razdeljeni, in 3) da sta bila najvažnejša in byzantinskemu cesarstvu najbližja rodova Sclaveni in Anti.
Če pravi Jordanis na zgoraj navajanem mesti „imenujejo se vendar izlasti Sclaveni in Anti", pokaže s tem, da ni hotel vseh slovanskih rodov imenoma našteti, nego samo dva bližnejša in znanejša. Krivo bilo bi zatorej, ko bi se hotel kdo samo na Jordana naslanjati in trditi, da so se vsi Slovani v VI. veki delili samo na dve vrsti. Ravno-taka je tudi s Prokopovim spričevalom.
Vendar se je našlo mnogo učenjakov, katerim je prijala ta delitev na dve vrsti in skušali so jo podpirati iz jezikoslovnih vzrokov. Uže Dobro wsky, temeljiti poznavatelj slovanskih jezikov, našel je v tako bogato razvitih slovanskih narečjih naposled le dve temeljni razliki. Razdelil je zatorej slovanščino v jugo-iztočno vrsto (Jugoslovani in Rusi) in v severo-zapadno, kateri je prišteval jezik Poljakov, Čehov (Moravcev in Slovakov), Lužičanov ter polabskih in pomeranskih Slovanov®).
Ta razdelitev se je splošno odobrila in velja še dan dane-malo ne brez izjeme 3). Pa uže takoj s početka so se bili vzdvigs nili proti nji važni glasovi, n. pr. Grimm4), Schleiermacher5), Pott6) in v novejšem časi G. Daničič7). Najodločnejše postavil se je nasproti Dobrowskemu Rus Nadeždin8). On pravi, da se ruščina ne sme prištevati jugoslovanskim narečjem in da je Dobrowsky naopačno trdil, ker je poznal ruščino le iz knjig, v katerih pa se ne piše (ali se ni pisal) pravi ljudski jezik, ^ego pomešan z mnogoterimi staroslovenskimi izrazi. Tudi V o -
») „Bellum Gothicum" III. 14.
2) Predgovor v „Institutiones linguae slavice dialeeti veteris".
») Prim.: Krek, „Einleitung" I. pag. 56.
4)	„Vorrede zur serbischen Grammatik."
5)	„Beiträge zur vergleichenden Sprachforschung'' I. 23.
6)	, Indogermanische Sprachstudien Ersch & Grubers che Ency-klopädie1'.
7)	„Rad jugoslovanske akademije" I. 106— 123.
8)	„Wiener Jahrbücher der Literatur XCV. 184 sq."
stokov misli, da stoji ruščina v sredi med zapadnimi in južnimi narečji.
Razcepljenje Slovanov na več rodov stavijo jezikoslovci v peti vek pred Kristom. Gotovo je, da zemljino naličje in podnebje najbolj vpliva na izobraževanje jezika. Tam, kjer se nahaja več prirödnih over, ki zabranjajo občevanje med stanovniki, tam se razmnožava jezik tolino lažje. Dežela pa, v kateri so Slovani po-četkom stanovali, ni bila posebno za tö stvarjena, da bi podpirala ono razmnožavanje. Bila je po prirodi jasno izobražena celota se zmernim podnebjem (8—4° R.), ravnina brez hribov, nasproti pa na vse strani prekrižana z mnozimi velicimi vodami, ki občevanje najbolj pospešujejo. Da se slovanščina na tem prostori ni mogla posebno razmnožiti do III. veka po Kr., dokazuje nam sedanja ruščina, ki se razprostira še črez več sveta, in vendar se je v več nego tisoč letih razdelila le na tri malo različna narečja '). Se ve, da se je moral izcimiti uže v tej prvotni domovini Slovanov nekak razloček med severnimi in južnimi rodovi; a ta ni bil večji, nego sedanji razloček med beloruskim in maloruskim, koja Pripet deli.
Drugače pa se je moralo to storiti, ko so začeli Slovani zapuščati svoje prvotne sedeže. Verjetno je, da se je začela izobra-žati najprej severo-zapadna jezikovna vrsta, ker so Slovani najprej na tisto stran silili in se na precej drugačnih tleh naselili. To zadnje ločenje vzrokuje tudi, da se od ruščine bolj razločujejo severo-zapadna narečja, .nego jugoslovanska. In ker so drugi Slovani še dlje bivali v tistem pasi, ostal je tudi jezik pri vseh rodovih skoro jednak.
Ko se je pa začel jeden del Slovanov koncem IV. veka proti jugu in jugo-zapadu pomikati in dežele z drugačnim naličjem zavzemati, tedaj se je moral tudi njih jezik sproti modifikovati. Takim načinom razdelili so se zopet Slovani v severo-iztočno in jugo-zapadno vrsto. Prvo imenujeta Jordanis in Prokopios „Antae", drugo pa „Sclaveni". Zaradi vjemajočega se dokaza obeh zgodovinarjev zavzemali so Sclaveni za svoje dobe ves prostor med gorenjo Visi o, uralsko-karpatskim hrbtom, Dn<5-strom, črnim morjem, Dunavom in Karpati. Antom pa odkazujeta mesto onstran Dnčstra do Dona. Iz Prokopovih besed: „dalje proti severju od maiotskega jezera ležeče dežele imajo v oblasti brezštevilna ljudstva Antov", je razvidno, da so bivali An t i v porečji Dona in še daleč po severnih in iztočnih deželah 2).
čeravno so ti dokazi tako jasni in se popolnama zlagajo, vendar so nekateri poskušali razlaganje, da nam je umevati pod
Sclaveni izlasti severo-zapadne in pod Anti jugo-iztočne Slovane (po razdelitviDobrowskega). Šafarik povdarja'), da je bilo ime Anti navadno le za iztočne Slovane, ki so bivali ob PonU in proti severju, Bog ve, kako daleč. Od teh A nt o v izvaja äalje Šafarik Ruse, Bolgare in inoesiške Slovane2). Tako razlaga tudi Z eu s s Sclaveni se zapadnimi in Anti z iztočnimi Slovani3). Ker je pa našel, da ruski kronist Nestor izlasti iztočne ali ruske Slovane Slowene imenuje, in ker ni mogel misliti, da bi se bila ljudstva tekom časa prestavila, pomagal si je z razlago, „da se je vsaka vrsta sama sebe imenovala „Slowene", drugi, zaradi različnega narečja menj razumljivi vrsti pa dajala posebno splošno ime."
Toda Nestor sam razločuje trojno razdelitev Slovanov. To izraža v svoji kroniki uže z različnimi odstavki. Najprej govori o južnih ali podunavskih Slovanih, (katerim prišteva po zmoti tudi Čehe). Ti so se razširili od dolenjega Dunava proti zapadu. Zanje ne pozna Nestor nobenega druzega skupnega imena, nego „Sloweni po Dunajewit" (podunavski Slovani). Ruski Slovani pa so mu Slovvčni y.kz oi^v. Narode severo-zapadne vrste imenuje Nestor Ljuchowe, prav za prav Ljechowe, singl. Ljech, t. j. plemič, ki ima zemljo (od lčha = areola, nQaaiä). Da so drugi Slovani svoje severo-zapadne brate L Čehe imenovali, to nam trdi tudi Dlugoš: „Vicinae tarnen nationes, et praesertim Ru-thenorum, Polonos et eorum regiones Lechitas appellant, in hunc diem apud Slavos quoque Bulgaros, Croatos et Hunnos ogerski Slovani4) eadem manet appellatio" (Historia Poloniae I.)
Gotovo je zatorej, da so se Slovani uže v V. veki delili na tri vrste. Jordanis-in Prokop, ki nista imela namena popolne etnografije o Slovanih pisati, omenjala sta, se ve, le jugo-zapadne in iztočne vrste, ker ste bili le ti dve tedaj nevarni byzantinskemu cesarstvu. Ali vendar pove Jordanis odločno: „sedaj imajo tri imena: Veneti, Antes, Sclaveni." On pozna zatorej tri vrste Slovanov in Veneti so mu sever o-zapadni, ali Nestor je vi „Löhi." To se tudi s tem vjema, da so imenovali Nemci severo-zapadne Slovane, s katerimi so se najprej seznanili, Winden (Venete) in to ime so prenesli poznejše na vse slovanske rodove.
Iz tega premišljevanja in z ozirom na Prokopova in Jor-danova poročila se pa tudi razvida, da ime Sclaveni početkom ni moglo pomenjati vseh Slovanov, nego samo jedno glavno vrsto slovansko, in sicer jugo-zapadno, ki je bivala v VI. veki
i) O. c. II. 22.
a) Idem, U. 234.
3)	O. c. pag. 604.
4)	Ibidem.
med Karpati, Dunavom in Dnčstrom. Med novejšimi preiskovalci povdarja izlasti prof. Miki o sich, da je bilo ime Slove n e početkom samo ime jednega slovanskega rodu in ne vsega ljudstva1).
Jezikoslovci se vjemajo v tem, da velja prvotna oblika imena Slaven, Slovenin, Slovanin, množina: Slovene, Slovane slovnično ravno toliko, kakor danes navadne oblike: Slovan (Slavjan), Slaven, Slovenec, Slovak. V ruskih in srbskih knjigah navadna oblika, (kije naopačna): Slawjane, Slawene, nastala je po tujem, latinsko-grškem (in sedaj tudi nemškem) izrazi: Sel a vi, Sclaveni. Pri Srbih so uveli to obliko še le koncem XVL in v prvi polovici XVII. veka, ko so grški menihi cerkvene knjige po ruskih popravljali2).
Izvajanje imena Slovan, Slovenin nikakor še ni vtrjeno. Najnavadnejše se izvaja to ime od slovo in sloviti (eovoriti), korenika sluju, grško latinsko cluo, staroindisKi gru. Po tem takem pomenja „Slovani" toliko kot „tisti jezik govoreči", 6/ioXoyovvTsali pa „razločno govoreči", ö^öyXoTTai, sermonales, distineta voce praediti. Nasproti temu prihaja ime Nšmec (Deutsche) od nšm = mepög, äla/.og, hegag ylmaar^, alius linguae. To razlaganje zadobilo si je splošno priznanje med domačini in tujci3).
Navzlic temu pa opominja Šafarik4), da priča končnica imena Slovenin, da mora biti to ime popolnoma krajevno, zemljepisno, (primeri latinsko končnico anus v imeni Ro-manus). Uže Dobrowsky je bil drugačnega mnenja o izvajanji tega imena in trdil je, da izvira ljudsko ime od dežele „Slowy", v kateri so Slovani bivali. In temu imenu primerja Šafarik litavsko besedo: sallava (ostrov, Insel, Werder) ter čudsko: sel jam a (hribovita dežela). Opomniti je pa treba, da v slovanščini korenski samoglasniki redko kedaj izpadajo, in zatorej je teško razložiti, kako se je izgubil a v navajanih besedah. Tako ni mogel priti tudi Šafarik do gotovega resultata5). A navzlic temu je prav verjetno, da so dobili Slovani svoje ime po krajevnih svojstvih one dežele, v kateri so prvotno bivali6).
Kako je nastalo iz rodovnega imena poznamovanje za vse ,judstvo, to si razlagamo prav lehko. V zgodovini nahajamo večkrat
') Mik losich, „Altslovenische Formenlehre, 2. Aufl. pag. IV.1'
2)	Šafafik, II. 39 -41.
3)	Krek, ..Einleitung", pag. 66.
*) Šafarik, II. 43-46.
5)	Ibidem.
6)	Ime Slovan se prav lehko izvaja iz korenike slu, sser. sru, gr. (5t> ((>«<»), lat. rivo (rivus) = teči. Od tod prihaja: slovensko jezero v Vol hin ij i, gora SI ovni k ali Slavnik v Istri, vas Slavina itd, (Terstenjak, „Novice" 1857, str. 195).
prikazen, da zadobi ljudstvo ime onega plemena, ki je prišlo najprej v dotiko s tujci. Francozi n. pr. imenujejo Nemce Ale-mane, ker je stanoval alemanski rod najbližje G-allom. Tudi v Nemčiji je zaznamovalo ime Winden (Wenden) početkom le se-vero-iztočne Slovane; a poznejše bilo je prenešeno na vsa slovanska ljudstva in tako tudi na Slovence. Jednakim načinom prenesli so tudi Graeco-Latini ime najprej znanega rodu na ves slovanski narod.
Težje razumevamo, kako so Slovani do tega prišli, da so vzpri-jeli plemensko ime za splošno. In skoraj bi mislili, da je vse to jedino Nestorjeva zasluga. Nestor je iskal namreč v starih byzantinskih zgodovinarjih najstarejših vesti o Slovanih. Našel je tedaj, da pisatelji Slovanov prvikrat omenjajo takrat, ko so ti uže stanovali ob Dunavu. Ker ni poznal starejše slovanske zgodovine in ker ni mogel vedeti, v kaki zvezi stoje Slovani z drugimi arijskimi ljudstvi, zato je mislil, da je prvotna domovina Slovanom Podunavje. Od tod so se razširjali po njega mnenji proti se-v e r o-z a p a d u in proti sever o-izto k'u. Vsakdo pa lehko uvidi, da to ne more biti zgodovinsko resnično. Uže Zeuss opominja1), da se je izcimila ideja o slovanski prvobitnosti med Adrijo in Karpati v Jugoslovanih in da se je od tam preselila s cerkvenimi knjigami med druge Slovane4).
Nestor izvaja zatorej vse Slovane iz Podunavja. Pri Ljehih omenja izrekoma, da so jih Vlahi prepodili in prisilili izseliti se k Visi i. (Lšhi niso nikoli stanovali ob Dunavu!) Te Vlahe smatra Šafarik Kelti in na to mesto pri Nestorji opira svojo hypotezo, da so Kelti prognali Slovane iz svoje prvotne domovine med Adrijo in Karpati. Na mesto Keltov stavi Jireček3) Rimljane, ki so baje Slovane nazaj potisnili, ko so si osvojili Dacijo. A tudi ta verzija ne da se podpreti se zgodovinskimi razlogi in nima večje vrednosti od Ša-fariko ve.
Kakor misel o prvotni domovini Slovanov ob D u n a v u, tako je prešlo tudi ime Slovani, Slaveni od juga k ostavšim učenim Slovanom. Panonski Sloveni so dosegli v IX. veki po Cyrili in Metodi nepričakovano visoko stopinjo naobraženosti. Tako so
J) O. c. pag. 602. Roesler, o. c. pag. 51.
a) Pri tej priliki ee mi zdi na vsak način treba opomniti, da govorim tukaj le o Slovanih v našem in navadnem pomeni, nikakor pa o tistih ljudstvih, ki so bivala na severni strani adrijanskega morja in ki prav gotovo niso bila keltiška, pač pa v naj-bližnjem sorodstvi z današnjimi Slovani, kakor je naš častiti zgodovinski Nestor g. Terstenjak dovolj dokazal v svojih breiSt?* vilnih spisih.
3) „Geschichte der Bulgaren," pag. 76.
dobili pravico posoditi tudi svoje ime drugim, menj izobraženim Slovanom. Ko so se podali Metodovi učenci, slovenski menihi in duhovniki, po proganjanji staroslovenskega obreda v druge od Slovanov naseljene dežele, prinesli so s pismom in svetimi knjigami tudi slovensko ime seboj. Našli so, da govore stanovniki, med katerimi so se bili naselili, panonskim Slovenom razumljiv jezik in zato so imenovali tudi te SI o vene. Tako so začeli ti menihi buditi zavest slovanske celokupnosti in vzajemnosti in pri učenjacih je ostalo do današnjega dne ime Sloveni, Slovani skupno ime vsemu narodu. Preprost Rus, Poljak, Hrvat itd. pa ne ve tudi danes ničesar o Slovanih, nego pozna le svoje rodovno ime.
Sedaj, ko smo se prepričali iz Jordana, da njega Scla-veni so pomenili le jugo-zapadno vrsto Slovanov, poglejmo, kako daleč so bili prišli ti za Jordana (1. 552) proti zapadu. V gori omenjanem stavki V. poglavja pravi Jordanis, da so bivali Sloveni za njega dni do mesta „Novietunense" in do močvirja „Mursianus". Prava razlaga teh dveh imen je zelo važna za našo zgodovino.
Prvo ime nahaja se v rokopisih različno zapisano. Pozna se mu na prvi pogled, da je spačeno in morda sklopljeno iz dveh. Etunense (et Unense) je najbrž poznejši pristavek. Šafafik misli'), da je prvotna oblika bila Novietunum, Noviodunum, kar bi pomenjalo sedanji Isakči ob dolenjem Dunav. Tistega mnenja je tudi Zeus s2). Drugi pa mislijo, da se ima brati Ci-vitas Nova in daje to današnji Nicopolis. Th. Menke predlaga pisavo „a Civitate nova et Utense" in razlaga „Civitas nova" se Svištov (Sistova)3). Nasproti pa trdi Roesler4), da slove ime omenjanega mesta v najboljših rokopisih Nova ali Novae in išče ta kraj pri gornje-moesiški Novi, malo bolj proti iztoku odViminacija (danes Kostolac) ob Dunavi. To razlago potrjuje tudi določitev lege mursianskega močvirja.
Mnogo učenjakov si je uže belilo glave z vprašanjem, kje je ležal „lacus (i.e. stagnum Mursianus")? Šafafik misli5), da se ima brati Mysianus in to razlaga s Hal-myris (t. j. lacus Myris), sedanje močvirje Ramzin, na južni strani du-navskega izliva pri Sv. Juriji. Jednako smatra tudi Zeuss omenjano močvirje stagnacijo dunavskega izliva6). Menke postavlja „lacus Mursianus" vValahijo, na severno stran Svištova.
n o.	c ii. i9.
2)	O.	c. pag. 593, Anmerkung.
3)	„Sprunners Handatlas für die Geschichte des Mittelalters, III. Auf-lage.'1
4)	0.	c. pag. 15.
5)	O.	c. II. pag. 19.
6)	0.	c. pag. 593, Anmerkung.
Roesler pa povdarja'), da je treba iskati tega močvirja tam, „kjer se nahaja to ime vsacemu znano, t. j. pri Mursi ali Mur-siji2), sedanjem Osčku, kjer je bival nekdaj rimski namestnik za dolenjo Panonijo.a) MedMürsijoin Cibalo (sedaj Vinkövci) nahajalo se je obširno močvirje, ki se je imenovalo v II. veki po Kr. Oövly.cua pfo?4), ali Ulcaa), t. j. močvirnato obrežje današnje reke Volka (Vuka). To močvirje zatorej se je imenovalo najbrž tudi po bližnjem mesti „mursiansko močvirje."
To Roesler j evo- trditev podpira Jordanis sam, pišoč, da se nahaja mursiansko močvirje tam, „ubi Hister oritur amnis", t. j. tam, kjer dobiva Düna v ime Is t er. Da se je ta reka le v dolenjem toki Ister imenovala, pove Jordanis v tistem poglavji malo poznejše0): „atque extremo alveo Histri, qui dicitur Danubius ab ostio suo usque ad fontera." Reka se je zatorej sploh imenovala Danubius (bolje: D an u vi u s), ob dolenjem toki pa Je nosila tudi ime Ister, t. j. od izliva Drave ali Tise naprej, jednako trdi tudiStrabo: „Reka se imenuje Danubius vsvojem gorenjem deli od izvira do kataraktov (t. j. brznic pri Rašavi), kjer 'večinoma Daki prebivajo; v spodnjem toki do Ponta, kjer Geti stanujo, pa Is t er" 7).
Po teh razlagah stanovali so Sloveni 1. 552 uže v Banati, Sirmiji in južni Pa no ni j i. To nam potrjuje tudi Prokopios, ki piše 8), da so Gepidi prepeljali Slovane na ladjah nazaj črez Dunav, ko so bili tistega leta napadli byzantinsko cesarstvo. To prevažanje še je moglo zgoditi le tam, kjer je mejila gepidska država z byzantinsko, t. j. med Savinim izlivom in med Železnimi vrati. Na iztočni strani od teh stanovali so Slovani uže doigo prej in tam niso potrebovali gepidske pomoči, pa bi je tudi ne bili našli. Slaveni so morali zatorej tedaj uže na južnem Ogerskem bivati, morda pod gospodstvom Gepidov.
Ta sklep vtrdimo lehko še drugače. L. 549 nastal je bil v Langobardih prepir, kdo bodi zanaprej vladar. Ildisgus, ki je mislil, da ima največ pravice do prestola, ni mogel splošne priznave doseči. Zato je zbral nekaj svojih prostovoljnih privržencev v Langobardih in v e 1 i k o število SI o venov (y.al Zxlaßrj-vätv noXlovg inayofievog) in podal se je ž njimi k Gepidom, da bi
') O. c. pag. 15 - 16.
2)	Ptolomaios, „Geogr." II. Ki. 8; VIII. 7. G.
3)	Prim.: Forbiger ,;Handbueh der alten Geographie", III. pag. 477.
4)	„Dio Ca8sius."
5)	,,Tabula Peutingeriana."
6)	Cloas, pag. 24.
7)	Wietersheim, o. c. II. 155.
8)	„Bellum Gothicum" IV. 25.
si s pomočjo teh pribojeval langobardski prestol. Gepidi, vedni nasprotniki Langobardom, pomagali so radi Ildisgu. Pa Langobardi so bili močnejši, premagali so G ep i de in ti so morali Ildisga iz dežele izgnati. Ta se je vrnil k Slovenom, nabral je med njimi 6000 prostovoljcev in s temi je šel v Italijo z namenom, da bi pomagal Gotom nasproti By z anti ncem. Potolkel je tudi rimsko kardelo, a vrnil se je nazaj k Slovenom, predno se je bil združil z G o ti').
Iz vsega tega razvidi se jasno, da so bivali Sloveni uže okolo 1. 550 v ogerski nižini, blizu Langobardov. Ker je 11 d i s g u s prišel od Langobardov najprej k Slovenom in med njimi prostovoljcev nabral, potem še le dospel k Gepidom, morali so zatorej Sloveni bivati med Langobardi in Gepidi. Od Du-nava in Save navzgor razširili so se bili kakor kij med obe ljudstvi.
Teško je določiti, ali so bili prišli ti Sloveni v ogersko nižino mirnim potem, ali z mečem v roci. Zadnje je verjetneje, če pomislimo, s kako silo so drli črez D u n a v v byzantinsko cesarstvo proti jugu, ali pa proti jugo-zapadu v Dalmacijo. Če so znali na to stran z orožjem prodirati, rabili so ga tudi na svojem seljenji proti zapadu. Gepidi, ki so stanovali bolj v erdeljskih gorah, niso se dosta vpirali slovenskemu širjenju v panonsko nižino. Tudi je bila njih moč in hrabrost tedaj uže precej pojenjala, kakor nam spričujejo njih vojske z Langobardi. Konec tem bojem je bil popolni propad Gepidov.
In tudi Langobardi se niso vpirali širjenju Slovenov, izlasti ker jim ti niso delali napotja. Langobardi so stanovali namreč le bolj v sčverni Panoniji. Dežela med Savo in Dravo je bila po odhodi Gotov precej prazna in Sloveni so se počasi pomikali ob omenjenih rekah navzgor. To je bilo toliko lažje potem, kadar so bili Langobardi odšli v Italijo, po leti 568. Tedaj ste bili deželi Panonija in Norik večinoma prazni in Sloveni so se lehko širili po njih svojevoljno.
Iz dežele med Savo in Dravo, katero so Rimljani imenovali „Pannonia S a vi a," ki je pa dobila po naseljenih Slovenih ime Slavonija; iz te dežele so imeli Sloveni lepo priliko napadati Dalmacijo. In v zadnjih desetletjih VI. veka ponavljali so te napade prav pogostoma, navadno pa v zvezi z A vari. Pri teh napadih se je naselilo tudi v Dalmaciji nekoliko Slovenov in ko so prišli okolo 1. 620 Hrvati v Dalmacijo, pomešali ste se obč plemeni in iz njih so nastali „Čakovci" '-1).
') Prokopios, ,,Bellum Gothicum," IV.
4) Prim.: Gfrörer-Weiss, „Byzantinische Geschichten'1, II. pag.
10 —14; Diimmlcr, „Die älteste Geschichte der Slaven in Dalmatien, Sitzungsberichte der Wiener Akademie der Wissenschaften, hist. phil. Ciasse", Bd. XX. pag. 363; Dr. Raeki, „Arkiv za povjestnicu jugosla-vensku", IV. 1857, pag. 253 -255.
Razširjenje Slovenov v ogersko nižino so kronologično zadnje vesti, koje imamo iz Jordana o tem ljudstvi. Zanimiva je njega opomba v XXIII. poglavji ): „qui quamvis nunc ita facientibus peccatis nostris ubique desaeviunt". Tu zaznamuje Jordanis Slovene „šibo božjo" zaradi rimijanskih pregreh. Iz tega se razvida, da so imeli v Carji grad i velik strah pred slovenskimi napadi, ki so bili začeli za Justinijanove vlade. Vsaj ta opomba prihaja gotovo iz Jorčlanovega peresa, če je tudi druga poročila o slovenskem razširjenji iz Cassiodora posnel, kar si lehko mislimo pri Jordanovi nesamostalnosti.
Jordanis pove sicer malo o Slovanih, a te drobne vesti so zlata zrna in za prazgodovino slovansko tako važna, da bi bila ona muogo brez njib še mnogo bolj Zapletena in zagonetki podobna. Te raztresene Jordanove opombe dopolnujejo namreč poročila drugih historiKov in pomagajo spraviti ja v harmonično celoto. Na drugi strani pa potrjujejo vesti ostalih pisateljev in je povzdvigajo do neovržljive historiške resnice. Tako nam je Jordanu vendar hvaležnim biti za ono malo, kar nam je poročil in odkazati mu moramo važno mesto med onimi zgodovinarji, ki osvetljujejo slovansko prazgodovino. Obžalovati pa moramo, da je bil pri svojem izpisovanji iz Cassiodora tako malo kritičen in malo vesten, da nam ni zapustil več važnih in bolj skupnih poročil o Slovanih.
V pojasnenje dostavljam naj še nekoliko o razširjenji Slovenov. Ko so se bili naselili v valašui ravnini, ostali so dlje tam in dežela je dobila po njih ime Slovenija (Sclavinia). Le v malo S k y t i j o ali današnjo Dobrudžo prodrli so bili uže zgodaj in se razširili do T raj an o ve ga nasipa, ali črteČrna-v oda-Küsten dže. Du na v je bil zatorej ona meja, kije najdlje zadrževala Slovene, da niso mogli vdariti v svojo obljubljeno deželo, v byzantinsko cesarstvo. Zato najbrž je dobila ta reka v Slovanih veliko imenitnost in Dunaj (Dunav) pomenja v slovanskih narodnih pesnih naravnost: reka, voda").
Ali čeravno so bili Byzantinci desno obrežje Dunava zelö vtrdili in so tam velike posadke vzdrževali3), vendar so našli Sloveni pot tudi črez ta jez in vdarili v byzantinske pokrajine, ter jih svojevoljno oplenili in opustošili. Skoro potem, ko so se bili začeli Sloveni pomikati ob Dunavu navzgor v panonsko nižino,
Closs, pag. 92.
Jagic, „Slavisches Archiv," I. 330. Prokopios, ,,De aedificiis, ed. Bonnensis'' III. S93.
naselili so se tudi v byzantinskih deželah, vMoesiji, Thrakiji in Macedoniji. To naseljenje godilo se je navadno šiloma. Pripetilo se je pa tudi, da seje odtrgalo nekaj družin odplenečega krdela in te so se stalno naselile v menj obljudenih krajih. In ravno v Macedoniji, Epiri in celo v Helladi naselili so se bili Sloveni prej, nego v pokrajinah Dunavu bližje ležečih. Ali tudi vMoesijo selili so se lehko Sloveni za slabotne vlade cesarja Phoke (1. 602-610) in Heraklija (1. 610-641), ko so Perzi in A rab i hudo nadlegovali iztočne meje byzantinskega cesarstva. Takrat so posedli Sloveni v velicem števili tudi južno obrežje, Dunava in Moesija je dobila ime Slovenija (Zxlctßwia). To naseljenje se je pa zgodilo z dovoljenjem byzantinskih cesarjev in ti so vzprijeli prišlece pod svojo» obrambo ter sklenili ž njimi posebno pogodbo ').
Balkanski polotok dobil je v kratkem večino slovanskega stanovništva2). Romani so se ohranili, zvunaj večjih mest in trdnjav, le v bolj goratih krajih. In do najjužnejšega rta prodrli so bili Sloveni, tako, da je Konstantin Porphyrogeneta lehko trdil o Peloponezi: „Ea&lnßmO-rj näaa r/ iconn xat ytyovs ßÜQßugog.11 Tudi v Malo Azijo, izlasti Bithynijo, naselili so bili grški cesarji več slovanskih družin.
Slov ene v byzantinskem cesarstvi je zadela v kratkem velika sprememba. Iz Velike Bolgarije, med Donom in Volgo, prišli so bili Hunom sorodni Bolgari, prekoračili so 1. 678 Düna v in si podjarmili moesijske Slovene. Dali so jim svoje ime, vsilili so jim svojo vlado, ali ker so bili surovejši od pod-jarmljenih Slovenov, vzprijeli so od teh šege, navade in celo jezik in vero (kristijanstvo). Kakor so se Langobardi v Italiji poro-manili, tako so se poslovenili Bolgari. Iz tega spojenja dveh tujih elementov izcimil se je bolgarski jezik, ki ima marsikaj ue-slovanskega na sebi, n. pr. spolovuik. Bolgarsko carstvo pa je bilo skoro jako mogočno. Obsezalo je za Borisa (1. 843—885) tudi thraške in macedonske Slovene iu še celo Albance.
Tisti Sloveni pa, ki so se bili iz Valahije proti zapadu obrnili, razširili so se ob Dunavji in njega pritocih navzgor ter posedli staro Panonijo in Nori k. L. 592 so bili uže pridrli na Tirolsko, do bavarske meje. Tudi v Italijo so silili, ali tukaj so jim branili vhod bojeviti Langobardi. Ker so bili ti Sloveni jako velik in po prirodi različen prostor zasedli, jasno je, da so se razcepili na dvoje nareči: na panonsko-slovensko in
') Theophanes, pag. 549.
2) Zinkeisen, Geschichte des osmanischen Reiches", 1. pag. 147 sq.
koratansko-slovensko. Razlika med obema je bila uže v IX. veki znatna'). Meja teh dveh nareči je ravno tista, kakor
med Norikom (ali Karantanijo) in Pa no ni j o. «
Iz tukaj navajanega je razvidno, da so si narečja: koratansko-slovensko, pano nsko-slo vensko in bolgarsko-slovensko najbližje sorodnice in tako tudi lehko razumemo, zakaj nekateri učenjaki trde nasproti Miklosichu, da se mora imenovati cerkveno-slovenski jezik IX. veka „stara bolgarščina in ne „stara slovenščina". To nasprotovanje je čisto nepotrebno, ker vsakdo uvidi, da je Metod le v tistem narečji pisal, katerega je govorilo in razumevalo ljudstvo, med katerim je živel in za katerega je deloval: In njega učenci, ki so bili na Panonskem porojeni, gotovo niso pisali v bolgarskem narečji, katero ni imelo nobene prednosti pred panonsko-slovenskim.
Životopisna in literaturna črtica. Po Kostomarovi spisal J. Steklasa.
Tedaj, ko so kijevski menihi prinašali s seboj v Moskvo svojo izlasti cerkveno učenost, s tesnimi skolastičnimi nazori ter za svoj čas preživenimi predsodki, prikazal se je na polji umnega nasto-janja v Rusiji človek z bistro glavo, nadkrilivši svoje vrstnike z obširnostjo svojih nazorov, temeljitostjo naobraženja in mnogovrstnim izkustvom. Ta človek je bil Jurij Križanič. Bil je po rodom Hrvat, potomec stari ali osiromaščini rodovini. Porodil se je 1. 1617. Oča mu je bilGašpar Križanič, nebogat vlastelin. Izgu-bivši očeta v 16. leti, začel seje Jurij pripravljati za duhovnika. On se je učil s prva doma v Zagrebi, potem v beškem seminarji, a za tem je odšel v Bolonijo, kjer se je bavil poleg bogoslovskih vednosti tudi s pravoslovnimi. Popolnoma vešč, razven svojega jezika tudi nemškemu, latinskemu in italijanskemu, preseli se 1. 1640 v Rim ter stopi v grški kolegij sv. Anastazija. Papeži so ta kolegij utemeljili v razširjenje unije med nasledniki grške vere. Tedaj so Križaniča povzdvignili na čast zagrebškega kanonika. On je proučil takrat popolnoma tudi grški jezik, upoznal se bolj na tanko z bizantinsko književnostjo ter se pridružil vnetim privržencem unije. Njega namera je bila zbrati vsa važnejša dela tako nazivanih šizmatikov, t. j. pisateljev proti dogmam papeštva. Plod temu je bilo nekoliko dčl v latinskem jezici, a izlasti „Občna biblioteka šizmatikov." To podjetje ga je dovelo do poznavanja ruskega jezika, ker je moral poznati tudi dela, pisana po ruski proti uniji. Ostavivši kolegij je bil Jurij privezan na Rim do 1.1656, postavši članom ilirskega zavoda sv. Jeronima. V tem vendar ni ostal stalno v Rimi, nego je bil tudi v drugih mestih Evrope, in sicer tudi v Carjigradi, kjer se je spoznal še bolj na tanko z grško književnostjo. Njega bivanje v Carjigradi je ostavilo v njem veliko sovraštvo proti tedanjim Grkom zaradi njih neznanja, oholosti in ležnjivosti. Pri vseh svojih učenih podjetjih je ostal Križanič zvestim Slavjanoin, ljubil goreče svoj narod, in s samim vprašanjem ob uniji, ki ga je posebno zanimalo, bavil se je poglavito zaradi odnošajev v svoji domovini. Proučevajoč dolgo časa cerkveno povestnico ter mnogo premišljujoč o njej, prišel je končno do nazorov, ki so se po svoji
vzvišenosti razlikovali od tesnosrčnih vzgledov privržencev rimski propagandi, kakor tudi nje neprijateljev. Njega ljubezen do Slavjan-stva se nij mogla zadovoljevati s tožnim položjem slavjanskega plemena, .katero je zavzimalo v povesti evropske obrazovanosti. Cerkveni prepiri so razdelili Slavjane; od kodar koli bi izhajali povodi neslogi v cerkvi, vsi so bili jednako nevarni Slavjanstvu; vsi so mu bili tuji. Križanič je razumel, da večni prepir med iztočno in zapadno cerkvijo izhaja ne samo iz vere, nego tudi iz svetovnih političnih vzrokov, iz sovraštva dveh starih narodov — Grkov in Rimljanov za zemeljsko vlast, za naslove; rimski papež je hotel vladati nad cerkvijo po predanji o rimski državi, ki je uže minola ter ni mogla biti nikdar več vzpostavljena, po mnenji Križaničevem. „Naj se" — govoril je on — „avstri-janski vladarji imenujejo rimski vladarji, morejo nositi to ime, ali to je oholost in obmama; to, kar je poruščeno, se ne da zopet postaviti na noge." Z druge strani pa so se vzdvignili tudi Grči protiRimu za svojo zemeljsko vlast. Tudi vCarjigradi, novem Rimi, je propalo carstvo. Tem načinom je vprašanje o razde-ljenji cerkve pred vsem vprašanje Grkov in Rimljanov, a na Slavjane se ne more protezati. Ni se jim treba mešati v tuje prepire. Naj si tarö glavo zaradi cerkvenega prvenstva v Rimi in Carjigradi, naj se patrijarh s papežem prepira za vrhovnega poglavarstva voljo — Slavjani ne morejo zaradi njih med seboj prepirati se, ter braniti tujih pravic, tuje vrhovne oblasti, nego morajo znati za jedino carstvo, jedino cerkev, ki nima mej, razprostranjeno po vsem sveti. Križanič se je uvšril, da se ima ves slavjanski svet strniti v jedno društvo, jeden narod. Pri tacih nazorih je Križanič naravno vsredotočil svoje zanimanje na Rusijo, najobširnejši predel, naseljen s slavjanskim plemenom. Ne zna se, zaradi česa je bil Križanič 1. 1658 v Beči. V tem je prišel semkaj moskovski poslanik Jakob Liharevs tovariši. Ruski poslaniki so po starem običaji nabirali tujcev, ki so želeli stopiti v carsko službo, obetajoči jim carsko plačo, „na kakoršno oni niti ne mislijo." K njim v gostilno „zlatega bika", kjer so stanovali, pride tudi Jurij Križanič ter se ponudi v službo caru ruskemu. Prvi vtis, ki so ga provzročili nanj Rusi, je bil neugoden; on sam je kasnejše priznal, da je bil vznemirjen zaradi nečistote in smradu v stanovanji ruskih poslanikov. Vendar ni nič menje misel služiti vseslavjanski stvari v njem nadvladovala vse; in on, človek učen in naobražen, odpravil se je iskat očevine v zemlji, katero so smatrali na zapadi barbarsko in divjo.
Potujoč iz Beča v Moskvo, pride Križ a nič v prvih mesecih 1. 1659 v Malorusijo in približajoč se uže meji Veliko-rusije, zadene na carsko vojsko, ki se je vzdvignila na Vigov-skega. Križanič se je zatorej vrnil ter ostal v Malorusiji do meseca oktobra, bivaje v Než in j i pri Vasilji Zolota-renki, takratnem nežinjskem polkovniki. Verjetno je, da je on pohajal tudi druga mesta, kar.se da sklepati iz tega, ker se je
seznanil s tamošnjimi učenjaki, proučil stanje okoline in naroda, opazil nered in pogreške tamošnjega društva ter izpregovoril tudi o tedanjih dogodjajih. ')
Končno pride Križanič v Moskvo k jedinemu slavjan-skemu „gosudarju", ali tudi tukaj ni bilo dozvoljeno učenemu možu truditi se za svojo obljubljeno idejo vseslavjanstva. Njega nazori o jedini od zemeljskih prepirov neodvisni cerkvi K ris t o vi so bili krivi v oččh zaščitnikov obrednemu pravoslovju, kakor tudi latinstvajočega katoličanstva. Dne 20. januarja 1. 1661 so Kri-žaniča poslali v prognanstvo v T ob o ls k.
Vzroki in potankosti tega dogodjaja nam niso znani. Iz na-vodov, ki se nahajajo v njega delih, moči je dokazati, da se je Križanič tedaj javno ponašal: bil je ognjevit privrženec rimskokatoliški in grški cerkvi., ter je vzprijemal obhajilo v rusko-pra-voslavni cerkvi, ali da se ni hotel dati v drugič krstiti, a po moskovskih nazorih tega časa se je moral dati vsak, ki je hotel biti „pravoslavni", z nova krstiti. Sicer je to bil samo jeden izmed mnogih vzrokov, da se ni mogel sporazumeti z Moskvo. Ukaz o njega prognanstvu je bil izdan od sodnije liflandskih zadev, katerim je takrat bil predstojnik Naš čokin. Moči je, da so ga sumničili zaradi neprijateljstva proti Rusiji v takratnih švedskih in poljskih odnošajih. V vsakem slučaji je nedvojbeno, da so ga udaljili zaradi sumničenja, a ne zaradi kakšne dokazane krivice. Njega prognanstvo pa ni bilo tako strogo, nego drugih prognancev. Odpravili ga so v To bol s k ne hudodelnika, nego z nalogom, da se vpotrebi pri državnih poslovih, ki so častni. Njemu so odredili sedem in pol rubljev plače na mesec. Križanič je preživel v pregnanstvi šestnajst let, ne izgubivši prisotnosti duha, nego jo prav tačas napisal najznamenitejša svoja dela. Po smrti carja Alekseja Mihajloviča, dne 5. marca 1. 1676, vrnil seje Križanič, zadobivši carsko oproščenje, zopet v M o s k v o. Daljna njega osoda je nam neizvestna.
Vsa dela tega znamenitega človeka niso bila tiskana, pa tudi rokopisi niso vsi učenjakom izvestni. Križanič je poleg druzega sestavil gramatiko z naslovom: „Grammatično izkazanie". Ta gramatika je po njega mnenji ruska ali vseslavjanska, ali to je nekak poseben od njega skovan vseslavjansk jezik. On ga naziva „ruskim" zato, ker je Rus koren vsemu Slavjanstvu. „Vsem sorodnim narodom je glava narod ruski, a tudi rusko ime zaradi tega, ker so vsi Slavjani proizišli iz ruske zemlje ter se vzdvig-nili na rimsko državo, pa osnovali tri države in se nazvali: Bolgari, Srbi in Hrvati; drugi so se vzdvignili ravno iz te zemlje
') Ohranili ste se dve razpravi Križanieevi o Malorusiji, jedna — »Putno opisanije", potopis od Lvov a do Moskve; druga — „Beseda s Cr-kasom v osobi črkasa". V poslednji razpravi, o imeni Malorus, poučuje Ma-loru8oy, da ostanejo včrni carju in da se ne zjedinijo s Poljaci.
na zapad ter osnovali državi leško in moravsko ali češko. Ti, ki so vojevali z Grči in Rimljani, so se nazivali Sloveni, in zaradi tega se je to ime v Grcih bolj seznalo, nego li ime rusko, a po Grcih.so tudi naši letopisci mislili, da naš narod izhaja od Slovenov, in da so „Rusi, Ljahi in Česi" proizišli od njih. To je krivo, ruski narod živi od nekdaj v svoji postojbini, a ostavši, ki so izšli iz Rusije, so se pojavili gosti v predelih, kjer še dan danes bivajo. Zaradi tega se je nam, kadar se hočemo prozivati občnim imenom, nazivati starodavnim, korenitim ruskim imenom, a ne novim slavjanskim. Ni ruski odraslek plod slovenskega, nego slovenski, češki in poljski odrasleki •— izrodki ruskega jezika. Posebno pa se ta jezik, v katerem pišemo knjige, res ne more nazivati slovenskim, nego se ima z vati ruski ali stari književni jezik. Ta književni jezik je podobnejši sedanjemu občenarodnemu jeziku ruskemu, nego kateremu koli drugemu slavjanskemu. V Bolgarih se ne da nič dobiti na posodo, ker je njih jezik tako propal, da je jedva ostal njega sled; Poljaci so si izposodili malo ne polovico besed iz tujih jezikov; češki jezik je čišči od poljskega, ali je vendar tudi pokvarjen; Srbi in Hrvati morejo govoriti v svojem jezici samo o domačih stvareh, in nekdo je napisal, da govore v vseh jezicih in da nikako ne govori. Jedna beseda je v njih ruska, druga ogerska, tretja nemška, četrta turška, peta grška ali vlaška ali tudi albaneška; samo med gorami, kjer ni potov trgovcem in tujim ljudem, vzdržal seje prvobitni Čisti jezik, kakor jaz pametim iz svojega detinstva. Književni jezik zapadne Rusije smatra Križanič strašno pokvarjenim, in sicer „zaradi porabe tujih besed ter rekov, ki so slavjanskemu jeziku čisto tuje." „Jaz ne morem čitati kijevskih knjig" — govori — „da mi se ne bi omrzile in ognusile. Samo v Velikorusiji se je ohranila beseda, prigodna in svojstvena našemu jeziku, kakoršnega nimajo niti Hrvati, niti kateri drugi Slavjan. Temu je krivo, ker so v Rusiji vsa pisma državna, sodnijska, zakonodavska, in narodnega urejanja se tičoča pisana v domačem jezici. Samo tam, kjer rabi domači jezik vladi in zakonodavstvu, moči se mu je od dn6 do dne bolj razvijati ter dovrševati." Ali z ruskim jezikom je hotel Križanič združiti srbsko - hrvatsko narečje ter tacim načinom sestaviti nov književni slavjanski jezik — misel, nenavadno smela in naravski nemogoča posamičnemu človeku. Sam Križanič to uvida. „Ne more" — piše on — „jeden sam človek vsega znati brez izkustva in soveta drugih, kakor se je pripetilo meni grešniku delati v tej zadevi. Živeč daleč od človeškega društva in sveta, nisem mogel in ne morem sestaviti take knjige, v kateri bi bile po alfabetnem redi razstavljene in raztolmačene vse besede. Kar se tiče pa te gramatike, naj bodoči delovci na književnem polji ovržejo, popravijo in dovrše, kar sem jaz popustil in v čemer se pregrešil."
Negledeč na vse nedostatke te gramatike, dostavlja izkusni filolog slavjanskih nareči O. M. Bodjanskij, da je Križanič,
katerega onnazivije očetom sravnivajoče slavjanske filo-logije, „strogo in sistematičko-ustrojno izvel svojo osnovno idejo, izrekel mnogo ostroumnih, globoüo-vernih prepričevalnih primeteb o slavjanskem jezici in o raznih narečjih; prvi je opazil taka pravila in posebnosti, kar so še le v novejšem časi obnarodovali boljši evropski in slavjanski filologi, oziraje se na vse pripomočke in bogastva naučnih pripomagäl."
Najvažnejši spomenik literaturne delovnosti Križaničeve, njega politične misli so tako zvani „Razgovori o vladjeteljstve (vladi)." To je zbornik važen in presojen o vseh različnih predmetih društvenega življenja, državnega ustrojstva, varnosti pokrajin, blagostanja in prosvete narodne. Pisatelj navaja nedostatke in po-greške, katere je opazil v Rusiji, in navaja za prispodobo, kar je videl v drugih narodih ali čital o njih v knjigah ter sovetuje, kako bi se dalo mnogo poboljšati in po njega mislih za Rusijo prav prigodno urediti. To delo je napisano jezikom izumljenim, sestavljenim iz različne zmesi slavjano-cerkvenega, ruskega in hrvatskega jezika s primesjo inih slavjanskih nareči; jeden del je napisan po latinski. Pisatelj je časih vzel formo v svojem razlaganji ter podelil uloge med osobe, katere je nazival Boneom in Hervojem.
S prva pisatelj razsoja o glavnih gospodarstvenih stvareh življenja — o trgovini, o obrti, o poljedeljstvi in rudnem bogastvi.
Križanič misli, da je Rusija zemlja siromaščna za trgovino: nje priroda ubožna in zemljepisno položje neudobno. Pred vsem pa zavstavlja trgovino nesposobnost Rusov in sploh Slavjanov za trgovino, zatorej oni vselej izgubljajo v trženji s tujci; vrhu tega pa ruski trgovci ne znajo tudi računstva. Najboljša pomoč, da se povzdvigne trgovina, bilo bi to, da trgovino na veliko s tujci prevzame država, vendar tako, da to ne bi bilo na kvaro narodu, nego koristno. Državna blagajna bi imela biti posrednica Rusom in tujcem, ali v notranjo trgovino se ne bi smela mešati. Državna blagajna bi robe od Rusov nakupila dražje ter jo potem prodala tujcem, toda od njih dobljeno robo bi imela Rusom prodavati za najmanjši dobiček. Ni slobodno dopuščati monopola (samotrštva), iz-vzemši slučaj, ko bi prodajalec začel prodajati robo pod navadno ceno. Ne sme se pustiti tujcu, da trži v zemlji, da odpira pro-dalnice in skladišča ter da ima v Moskvi namestnike svoje, posrednike ali konzule. . . „Ko bi v Rusiji ne bilo Nemcev" — govori naš mislec — „bila bi trgovina tega carstva v boljšem stanji. To je pravi mrčes, prava kuga zemlji." Predlagaje nekoliko pripomagäl o poboljšanji trgovine, smatra Križanič za koristno, da ne bi vlada nobenemu dovolila prodalnice odpreti, dökler se ne bi naučil pisati in računiti. V oddeli o obrtnosti predlaga Križanič sploh za zboljšanje rokodelstva med drugimi mnogimi pri-pomagäli tudi to, naj bi se vsak rob, ki ima več sinov, obvezal
pri sodniji, da hoče dati jednega izučiti obrt, in da bi ta izu-čivši dobro se svoje stvari mogel biti slobodnim. Mestom, ki bi uvela kakšno obrt, se imajo dati polajšanja pri davki. Opazivši, da ruake ženske ničesar ne znajo, sovetuje Križan ič, da se ustanove šole za devojke zaradi rokotvorine; v teh šolah bi se mogle učiti tudi gospodinjstva. Ko se bodo omožile, bodo mogle te od-gojenke pokazati z uspehom, česa so se v tacih zavodih naučile. „Poljedelstvo je" — po trdnji Križaničevi — „vsemu bogastvu koren in temelj; poljedelec hrani in bogati tudi obrtnika in trgovca, ter bojarina in carja." Ta stroka je Križ a niču dobro znana; on je, kakor je vidno, od mladosti motril življenje polje-delčevo ter na tanko opisuje vrste rastlin, ki bi po njega mnenji dobro prijale Rusiji, in poljedelsko in domače orodje itd. Po njega misli bi bilo koristno sejati tudi tobak: on dokazuje, da zmerno uživanje tobaka ni greh, ravno tako, če se po pameti vino pije. Kar se tiče dobivanja rud, Križanič ne misli, da bi Rusija bilajako bogata v rudah, čeravno se mnogo iščejo, ter se na-deje, da se ima vse to dobiti tudi potem trgovine. V poglavji o vojskini sili govori Križanič obširno o orožji, o obleki vojaški, o vojniških plačah; njemu se zdi, poleg druzega, da je vojaška oprava tega časa neprimerna in grda. „Naši vojaci" — govori Križanič — „hodijo v tesni obleki, kakor da so zašiti v vreče, glave imajo gole, kakor teliči, a nečesane brade jih delajo podob-nejše divjakom, nego li hrabrim vojnikom."
Tretji oddelek, najboljši v tem deli, obseza poglavje „O modrosti", in tukaj se je pokazal pisatelj v vsi svoji naravi. „Modrost" — govori Križanič — „prehaja od naroda do naroda. Narodi, ki so se odlikovali nekoč v raznih umeteljnostih, pali so v našem časi v neznanje. Drugi, nekdaj prosti in divji, so zdaj modri, taki so: Nemci, Francozi, Italijani. V poslednjem veki so oni proizveli mnogo koristnih izumstev: kompas, mnogoglasno petje, knjigotiskarstvo, ure, topove, gravirovanje in dr. Samo o nas, Slavjanih, govore, da nam je uže po osodi odmerjeno vse slabo in da se ne moremo ničesar izučiti. Ali znaj, da se tudi ini narodi niso v jednem dnevi, niti v jednem leti jeden od drugega toliko naučili; tudi mi se moremo naučiti, samo ako bodemo imeli voljo in veselje. Zdaj je prišel čas, da se tudi naš narod uči. Bog je povišal Rusijo na tako slavjansko „gosudarstvo", kakoršnega naš narod v poprejšnjih vekovih ni poznal; a mi vidimo tudi v drugih narodih, da začenjajo nauki procvetati v narodi še le takrat, ko se je država ojačila in dobila v roke meč." Ali pred vsem je potrebno, da se preženo predsodki, ki so zavladali v Rusiji proti naukom. Menihi so bili glavni sovražniki učenju; oni so se branili, po izrazi Križaničevem, ostrgati s sebe plesnobo stare divjosti, „oni so se bali, da bi mladež, naučivši se naukov, mogla pri ljudeh oolj ugledna biti, nego starci." Glavni dokaz sovražnikov naukov pa je bil ta, da znanost donaša s seboj krivo vero. „Je li se je", — ugovarja Križanič — „na Ruskem
razkol začel od glupih nepismenih mužikov ali od glupih pričin? Zaradi tega, da se je obleka nekaj spremenila, ali pri „aleluji" pripisalo: slava tebi Gospodi! itd., ne govorim o praznovanji, katero je mnogim več nego krivoverje." Kakšno je to znanje? vprašuje Križanič. „Znanje" — govori on — „je poznavanje vzrokov stvarem; kdor ne pozna pričin, ne pozna tudi samih stvari. Vzemimo na primer mrknenje solnčno in mesečno. Kdor vidi, da solnce ali mesec mrkne, pa ne ve, kako se to godi, ta ne vš nič in tudi ne razume, ter se zatorej boji zaradi tega pojava kacih nesreč, toda kdor znä, da se vse to dogadja po navadnem teki nebeških teles, a ne po kakoršnem koli čudesi, ta razume samo stvar ter se ničesar ne boji." Potem Križanič pravilno razjasnuje zakone mrknenja, in v tem stoji on visoko nad kijevskimi in sploh zapadno-ruskimi učenjaci. Med vsemi posvetnimi znanostmi smatra Križanič najplemenitejšim naukom politiko, nauk o društvenem in državnem urejenji. Temelj politični modrosti je poznavanje samega sebe, poznavanje prirode svoje domovine, narodnega življenja, vla-stite snage in slabosti zakonov in običajev svojega naroda, pa tudi pripomagäl njega blagostanju; kakor je z druge strani nepoznavanje samega sebe koren društvenemu zlu. Na temelji tega nazora je Križanič podvrgel natančni kritiki vse strani života Rusov in Slavjanov, katere vselej postavlja v jedno kategorijo (vrsto) narodnosti z Rusi. Jezik — „najbolje orožje modrosti" — ne nahaja se po mnenji Križaničevem v Slavjanih na oni častni stopinji, nego li drugi evropski jezici. „Umiče se nemškemu, in po tem se ni čuditi, da Nemci gospodujejo nad drugimi narodi. Naš jezik je ubog, neprijazen ušesu, pokvarjen, neuglajen, vrhu vsega nedosleden. Čisto nesposoben je za pesni, muziko, poetične besede, a v prevodih cerkvenih knjig končno preobrnen in popolnoma iz svojega mesta stisnen. Mi Slavjani stojimo med drugimi narodi kakor nem človek na piri. Mi nismo zmožni osnovati kako plemenito zamisel, govoriti o državnih predmetih ali sploh začeti kak moder razgovor. Ljudje našega naroda, živeči v tuji zemlji ter naučivši se tega novega jezika taje svojo narodnost in se ne pokažejo Slavjani. Ljaki (Poljaci) se mnogo hvalijo s svojo „slobodo", vendar jaz sam sem videl mnogo tacih, ki so se ležnjivo izdajali za Pruse." Rusko obleko ima Križanič vrhu nje sjaj-nosti in nespretnosti za brezkoristno razkoš posebno še zarad i pre-živih boj. „Tuji narodi" — govori on — „se oblačijo v črno in sivo obleko brez zlata in drazega kamenja, brez žnur in bisernih prišivkov; pisane tkanine se morejo porabiti le za cerkveno obleko, tudi za žensko, ali pri nas v Rusiji troši in trati vsak bojarin na svojo obleko toliko, kolikor bi drugč trije knezi dosta imeli. Celo prosti ljudje si obšivajo srajce zlatom, kar v drugih krajih niti kralji ne delajo. Nemci hodijo v hudem mrazi brez šub, a mi ne moremo živeti brez tega, nego se moramo zavijati v šubo od pete do glave. Tujci nas tožijo zaradi surovosti in nečistote. Novce mi mečemo v usta. Mužik drži poln vrč vina, namoči vanj oba
palca ter ga poda tako gostu. Kvas (pijača) prodajajo tudi tako gausuo. Mnoge posode nikdar ne pomijajo. Danski poslanik je o naših poslanikih rekel: „Če pridejo ti ljudje še kedaj k meni, bo-dem jim dejal, naj si dade narediti svinjak, kajti pol leta se tam ne more živeti brez smradu, kjer so oni stanovali. Hiše naše so nespretne, okna nizka, malo vzduha, ljudje slepe od dima. Poleg prodälnic so pribite deske, a pod deskämi večno smetje." Križanič je poznal slavjansko pleme in vsa njega slaba svojstva ter se je žalostil zaradi tega, ker so tujci prezirali Slavjane in ker so sami Slavjani sebe ponižavali, svoj jezik, svoj narod dali gaziti od tujcev, a ti vpotrebivši vse to živeli na račun Slavjanov." Ksenomanija, t. j. tujčevalnost — to je smrtonosna bolezen, ki je okužila naš narod. . . . Noben narod pod solucem od nekdaj ni bil tako preziran in zasramovan od tujcev, nego mi Slavjani od Nemcev, a vendar se tujci nikjer toliko z dobitki ne okoriščujejo, nego li v Rusih in Poljacih. Od kod glad, stiske, neredi, vsaka beda naroda ruskega, ako ne od tujcev? Kam gredo solze, pot, prisiljeni post in davki, nabrani med narodom ruskim? Vse to zapijajo Nemci, trgovci, polkovniki, posli raznih narodov, celo krimski razbojnici." Pisatelj razpravlja prav na tanko zlo, katero nanašajo po njega mnenji slavjan-skemu plemenu tujci, navaja mnogo primer tožnih posledic za narode zaradi prevelike popustljivosti'proti tujcem, priznaje, da more občenje s tujci prinašati mnogo dobrega, ali govori, da treba razlikovati dobro od zla, tem bolj, ker tujci nam ne dade ničesar zastonj, nego hote povsod, da bi mi njim plačevali z dobičkom. Oni prinašajo k nam dobrih naukov, ali ne mislijo o našem blagostanji; tuji duhovniki razdevajo naše cerkveno urejenje, oni smatrajo svetinje za stvari. Za noyce posvečujejo nedostojne pastirje, razrešujejo zakone, dozvoljujejo jednemu možu premeniti po pet, šest žen; za novce brez izpovedi odpuščajo grehe ter pohajkovaje med nami prosijo še miloščine. Tako postopajo na Ruskem iztočni pastirji, a zapadni, pridši iz Rima k Poljakom, so izmišljevali jubileje, sveta leta, objavljali oproščenje grehov za milostinjo, poslano v Rim; prihajajo k nam pod kurelkom trgovine ter naa zapeljujejo v najskrajnejše sirom aštvo. V Poljacih obiljujejo Nemci, Šotlandci, Jermeni, Zidi raznim bogastvom, pitajo svoje želodce, a domačinom pripuščajo poljedelski trud, vojskovanje, saborske krike, celo sodbene neugodnosti. V Rusiji je povsod siromaštvo, in narodni trgovci, da, tatje pojedajo vse pridelke naše zemlje, a mi sami gladujemo. Nekateri prihajajo k nam izvedenci, odpirajo rudokope, delajo steklo, orožje, prah itd., ali nas ne nauče nikdar tega, samo da bi se mogli vedno od nas oko-riščevati. Drugi zopet nam obetajo naučiti nas v vojskinih znanostih, ali to tako, da bi oni radi ostali vedno naši učitelji. Nekateri nam pripovedujejo, da poznajo nek tajen nauk, nepoznat v Rusiji, ali se jim ne more verovati; oni ne vedo ničesar. . . Poplavili in zalili so tujci naše zemlje, Nemci so nas pognali iz širnih držav: iz Moravije, iz Pomorja, iz Šlezije, iz Prusije; po čeških
mestih je uže malo slavjanskih stanovnikov. ') V Poljacih so vsa mesta napolnjena z Nemci, Židi, Jermeni, sotlandci, Italijani, a mi smo njim robovi, obdelujemo zemljo za njih ter se vojskujemo za njih "korist: oni bi se širili v zidanih hišah, a nas bi nazivali svinjami in psi! In v Rusiji, kaj se tam godi! Tuji trgovci imajo vedno pri nas skladišča razne robe, najemljino in razne obrti; slobodno jim je hoditi po naši zemlji ter skupljevati našo robo po ceni, in k nam dovažati slabo in drago. . . . Vsa prikladna mesta za trgovino so nam oteli Nemci, odgnali nas od morja, od brodnik rek, prognali nas v široko zemljo polje orät. TujcLnas slepe s praznimi imeni akademije in višjih šol, z naslovi doktorjev, magistrov, ali vse to je bedast blebet; zemlja se napolnuje z množico brezposlenih pisačev in knjižnikov. Bolje bi bilo, da se v mladosti uče koristnega in potrebnega rokodelstva in modri učitelji naj bi jih učili gramatike, a ne kakšne druge nepotrebne znanosti: jaz še nisem videl iz našega naroda ni jednega znamenitega vrača, matematika, muzikanta ali arhitektora." . . Znamenito je vendar to, da je našel Križa nič pri vsem siromaštvi vendar le ruski narod bogatejši, nego druge narode v različnih zemljah, nadarje-nejših od prirode, kjer pa vse obilje pripada samo odličnejšim razredom stanovništva. „V Rusiji" — piše dalje — „jedo revni in bogati ljudje vse vprčk vedno še ržen kruh, ribo in meso, a v drugih zemljah je meso drago in tudi riba, drva prodajejo celo na vago. . . . Nemci se smijo zaradi tega, ker Rusi jedo tako slano ribo, da jo morejo prej z nosom očutiti, nego z očmi videti, o tem pa farizeji ne pišo, kako se v njih donaša na mizo sir ves črviv. ..."
Govoreč o načinih vladanja, izjavlja se Križa nič na neki način zaštitnika samodržavju. Njemu se vidi, da ima ta način vlade zato veliko prednost, ker more samodržavni „gosudar" laglje popravljati pogreške in slabe običaje, ki so se vkrali v njega „gosudarstvo": „Gosudar pozove vse nas in mi vsi mu bodemo jadrno pomagali, vsak po svoji sili, kako se ima urediti in izvršiti, kar je koristno in dobro za občinstvo in ves narod." Nasproti pak navaja pisatelj Poljake: „V Rusiji ima vsaj samo jeden gospod vlast nad življenjem in smrtjo, ali v Poljacih je toliko kraljev in tiranov, kolikor vlastelinov, toliko sodnikov in krvnikov, kolikor bojarov. Vsakdo sme ubiti svojega podložnika, nobeden ga zato ne vpraša in ne kaznjeva." Križ a nič je pa vendar le posvetil ves oddelek v svojem deli „O krutem vladanji", kjer je precej strogo ošibal rusko upravo: „Nekateri ljudje mislijo" — piše tu — „da je uže tiranstvo, ako se nedolžni ljudje mučijo s hudimi kaznimi, a ne v strogih in zatirajočih ustanovah, kajti slabi zakoni so v resnici hujši, nego ljute muke. Če kak „gosudar" ustanovi hude, teškš zakone narodu, če nalaže nepravične
davke, doplatke, monopole, točilnice, ta je sam tiran ter čini tudi svoje naslednike tirani. Ko bi bil kdo njega naslednikov dobrotljiv, milosrčen, pravicoljubiv, ali ne bi odstranil prejšnjih teških zakonov, ta ostane takisto tiran. Mi vidimo temu primero tudi v Rusiji. Car Ivan Vasiljevič je bil neusmiljen, „ljudoderec in brezbožen mesar, krvopijec in mučitelj." Bog ga je zaradi tega tako kaznjeval, da je od treh svojih sinov jednega sam ubil, drugemu je Bog pamet zmešal, a tretjega BorisFeodorovič mladega ubil; in tako je vse carstvo bilo izgubljeno za carja Ivana rodbino. Boris je pridržal „samodržje", samotrštvo in razne druge narodne odrtije, sezidal mesta in cerkve z narodnim oplenjenim dobrom, ali Bog je poslal proti njemu ne bojarina, ne imenitnega človeka, nego potepuha in razstrigo (meniha, ki je izstopil iz samostana). Raz-striga je otel Borisu carstvo, pokončal njega pleme, pa tudi sam zaradi svoje glupe naglosti poginil. Ali še zdaj ni prestal bič božji nad našim narodom do tega časa, dökler si niso osvojili tujci blagajne napolnjene s krvavimi solzami siromakov; požar, ki je iztrebil Moskvo, je izkorenil prejšnjo bogomrzko delo, „ljudo-derstvo", in mesta, sezidana na krvi kmetov, pala so v roke tujim gospodarjem. Pa poglejte, kaj se je zgodilo v naših dneh v tej preslavni ruski državi! Glej, vsa plemena države ruskega naroda, Malorusija in Belorusija, se je obrnila k svojemu ruskemu „gosudarstvu", od katerega ste se bili za nekoliko let odcepili. Kaj se ie potem zgodilo! Ravno to, kar nekdaj v Izraelu za Jeroboama. Takrat so neki ljudje verno sovetovali ter govorili: ne preobkladajte novih podložnikov, ne skrbite za polno blagajno in znamenite prihodnine; saj je najboljše, če ima car dobro vojsko, vedno pripravno na njega povelje, ter ž njo ograjen kakor s steno, in če ž nje pomočjo trebi krimske razbojnike. Toda dumi, navajeni na stare zakone cara Ivana in cara Borisa, se je poljubilo vse drugače. Zdajci so zopet ustanovljene bile proklete ošta-rije. Ali glej, moji Ukrajinci, novi podanici, so se precej po-kajali, čim so okusili zakon te oblasti ter se obrnili zopet k Le-hom. Zakaj to? Zaradi odiranja naroda. Ti večniki, ki sovetu-jejo, da se uvedo monopoli, oštarije in da se na vsak način ugne-tavajo siromašni podanici, vidijo samo ono korist, katera jim je pred očmi, vendar na bodočnost niti ne gledajo, nego zgolj, kako bi carju blagajno napolnili, a provzročujejo veliko uboštvo ter neizrečeno škodo. Na tak način se postopa in dela v tej državi, počemši od carja Ivana Vasiljevič a, ki je začel prvi okrutno vladati. Ko bi moči bilo zbrati vse novce, brezbožnim in krivičnim načinom otete siromašnemu narodu od početka vlade Ivana Vasiljeviča, ne bi nagradili deseti del izgub, katere je imelo pretrpeti to „gosudarstvo" zaradi strogosti naložene od vlade. Ni zastonj S i r a h o v sin rekel, da ni nič hujšega od lakomnosti. Zaradi nepravičnih stisek in lakomnega odiranja ne prehaja carstvo samo od jednega rodu do drugega, nego celo od vsega naroda prehaja k drugemu narodu. Primero vidimo mi v rimski povesti: tuji na-
rodi so razrovali med seboj rimsko carstvo. Bližji primero pa nam podajejo Poljaci. Zaradi nepotrebne potrošnosti se je moral v Poljski siromaščni narod odirati; tako so se pojavili neredi in država je pala pod drugo oblast. In ker Poljaci niso mogli zadovoljiti svoji potrošnosti, premenili so se v žestoke in neusmiljene tirane nad svojimi podložniki: tiranstvo se razvija vedno iz potrošnosti; vsak potrošnik bode tiranom, če more koga odirati. Tudi car Ivan in car Boris sta šla tem potem in še zdaj hodi njiju carstvo tistim po njem; ali vidite kam je prišlo poljsko kra-ljevstvo, a tudi to bode gotovo tija prišlo kakor ono, če se prej ne osvesti. . . . Nočem biti prorok, ali ker se svet in človeški rod ne menja, uverjen sem krepko, da bode tudi temu carstvu prišla doba, ko se bode ves narod vzdvignil, da odstrani brezbožne, stroge zakone cara Ivana in cara Borisa."
Dalje Križanič razpravlja na tanko vse slabe strani tedanjega državnega in zakonodavnega ustroja. „Po strogih, tiranskih zakonih cara Ivana" — govori — „so morali prisezati vsi pisarji, načelniki in drugi činovniki, doprinašati po vesti v carsko blagajno vse dohodke ter ne propustiti nobene prilike, da se umnože dohodki. Glej nepostavnega zakona! glej proklete prisege! Zaradi tega ne more biti drugače, da morejo carski blagajniki, kakor za carja, tako tudi sami mučiti, tlačiti, odirati nesrečnih podložnikov. A glej drugega tiranskega zakona: visoki sovetovälci, obvezani po navedeni prisegi, ne dajejo pisarjem po okrožjih nobene plače ali pa prav majhno, ali jim nalažejo, da nosijo pisano ali drago obleko, ter jim strogo branijo vzprijemati „posule" (podarke). Kakšna za-služba je zatorej ostala tem bednim ljudem za življenje? Samo tatvina. Upravitelj okroži, mitničarji in drugi razni činovniki so bili navajeni prodajati pravico ter so sklepali ugovore s tatovi v svojo korist. Neki opravitelj, dospevši v svoje okrožje, izkaže vsemu narodu svojo milost s tem, da obeta nobenega s smrtjo kaznjevati. To je značilo: kradite, bratci, slobodno razbojničite in plenite, pa meni prinašajte. In štiri leta so tatje verno izpolnjevali povelje. Zaradi tega so se začule vesti: tam so ljudje umorjeni, tam oplenjeni, prišlo je do tega, da ljudje niso mogli spati pokojno v svojih izbah; nobeden ni bil s smrtjo kaznjevan — in to vse po cesarski milosrčnosti! Ali kaj je temu pravi vzrok? Siromašni pisar sedi v sodniji po vse dni, a časih tudi po noči, vendar dobiva za to na dan jeden altin (okolo 4 krajcarje), na leto pa 12 rubljev. Kako more vzdržavati sebe, ženo in detco? Kako more živeti? Lehko se umeje: s prodajanjem pravice. Ni zatorej čudo, da je v Moskvi mnogo tatov in razbojnikov. Čudno je, kako morejo pošteni ljudje v Moskvi živeti! . . . Kaj more biti bolj nepravičnega, nego od sodnije pobirati različna plačila? Tudi poslanikom se ni dalo dosta za njih vzdržavanje. Od todi izhaja skrajna nemarnost in hladnost do stvari, in mnogi od potrebe upognjeni pozabijo na korist svojega naroda in za podarke sklepajo s tujci razne neprilične ugovore. Ob ar i j pripoveduje, da
je mogoče za novce dobiti iz uradov kakšne ugodne tajne . . . Vsi Evropci nazivljejo to preslavno „gosudarstvo" tiranskim; govore, da Rusi drugač nič ne delajo, nego da jih prisilijo s palicami ia šibami. Istina je, da Rusi ne delajo ničesar iz častolju-bivosti, nego iz strahu pred kaznijo, ali temu je vzrok žestoka vlada, in ko bi nemški ali kateri drugi narod bil pod tako vlado, usvojil bi še hujše nravi. Ruse imajo vsi narodi za ležnjive, neverne, žestokosrčne, pripravne za tatvine in uböjstva, nespodobne v besedah, nečiste v življenji. Od kod to? Od todi, ker so po vseh krajih oštarije, monopoli, zabrane, odkupi, nadzori, vohuni; povsodi so ljudje vezani, nobene stvari ne morejo slobodno delati, ne morejo slobodno vpotrebljavati truda svojih rok in pota svojega lica. Vse se dela tajno, s strahom, s trepetom, s prevaro, povsodi se mora skrivati pred množico opravnikov (činovnikov), odrtnikov, izvestiteljev, ali bolje rečeno, krvnikov. Navajeni vsako delo delati tajno, dopuščati vse tatovom ter živeti vedno v strahi in v prevari, pozabijo Rusi na vsako čast in so plašljivci v vojski ter se odlikujejo v različnih surovostih, v neoskromnosti in v nečistosti. . . Ako potrebujejo od koga milosti, tam sami sebe ponižujejo, prosijo ter se klanjajo, da je gnusno. . . Ni nikjer na sveti tako mrz-kega, zoprnega in strašnega pijanstva, nego li v Rusiji, a vsemu so vzrok gostilne. Nikjer se ne sme piti niti vina, niti piva, raz-ven v carskih gostilnah. A tam je posoda taka, ki bi bila za svinjski hlev dobra. Pijača je gnusna, pa jo prodajejo po visoki ceni. Oštarije pa niso povsodi narodu na roke; samo po večjih mestih je nekoliko gostilen; drugi manji ljudje ne pijö morda vse svoje življenje vina, a ko pridejo do njega, vržejo se nanj brez stida, kot besni, misleči, da izpolnjujejo božjo in carsko zapoved... " Križanič je omenjal tudi dozvoljenja, ki je bilo podeljeno nekim osobam, da morejo pri posebnih, izvanrednih slučajih se napi-jati, ter nahaja v tem pripomagälo priučevanja naroda k pijanstvu; on graja celo carske pire, na katerih se mora piti pod strahom, da se ne pregrešiš proti carju in Bogu. Pisatelj nam je zapustil neke črtice tedanjega pira : „Gospodar" — piše — „samo o tem žlobudra, kako bi čim prej napojil goste ter jih spremenil v svinje. Posadi goste okolo praznega stola, kjer sede po tri do štiri ure brez hleba in brez vsake jedi, toda v tem se vrsti čaša na okolo in mnogi na-pivši se na tešče, ne mislijo na jed. Nikjer, niti v Nemcih, niti v drugih Slavjanih ni tega gadnega pijanstva, nikjer se ne vidi, da bi se po blati, po ulicah valjali moški in ženske ter umirali od pijanstva. Tudi v Malorusiji se po navadi ljudje opijajo, ali ondašnje pijanstvo je sploh silnejše in gadnejše od tamošnjega, vendar kar jo najbolj glupo, je to, da so v nas sami upravitelji vzrok, začetniki in zapovedniki temu zlu." Toda v čem pa iskati pomoči za zboljšanje? Kako bi se dalo popraviti tako društvo, kjer se upravitelji javno druže s tatovi? Kako bi se mogli popraviti lačni či-novniki, ki so bili navajeni na grabež in kvarno domišljenost ? „Pa da bode „gosudar" arhangelj", — govori Križanič — „ven-
dar mu ni moči zabraniti grabeža, krivice in odiranja naroda." Jedna pomoč je — narodna sloboda, ali avtor ne dopušča take slobode, kakor v Poljacih, kjer jeden druzega ne posluša, in kjer je toliko tiranov, kolikor vlastelinov. Taka sloboda vodi naravnost k tiranstvu. „Naj bi car dal vsem ljudem pristojno, primerno slobodo, odgovarjajočo vsem odnošajem, da bi se mogla na carske činovnike nadeti uzda, da ne bi mogli izvrševati svojih slabih namer ter ljudi dražiti do zdvojenja. Sloboda je jedini ščit, s katerim se morejo podložniki pokrivati proti zlobnim činovnikom, jedini način, po katerem se more v državi vzdržati pravica. Nobena zabrana, nikako kaznjevanje ne morejo vzdržati činovnikov od hudobnih činov, a državne sovetnike od pohlepnih, za narod pokon-čujočih sovetov, ako ne bode slobode."
Potem naslika Križanič cara govorečega svojemu narodu in obetajočega mu poboljšanje državnega ustroja ter popravek v zakonodavstvu. Car ostaje samodržaven: on daje narodu slobodo, prava, polajšanja, ali daje vse dobrovoljno, neprisiljeno in more vzeti dano, ako s protivne strani zahtevajo to važni povodi. V tem ta car dopušča taka pravila, ki dopuščajo nadzor nad njega vlastjo. On in njemu nasledniki so obvezani pri nastopi na prestolje pri-Beči za ohranjenje narodne slobode in še le po tej prisegi priseza narod carju. On izgubode pravo na prestol, ako se izneveri, ako da hčer tujcu, ako odtujuje dele „gosudarstva", ako dovede v državo tuje vojnike, izvzeinši slučajev vojske s tujimi vladarji. Car se ni mogel ženiti s tujko, nego samo z Rusinjo ali Slovan k o. Ženske niso mogle nasledovati na prestolji. Po smrti vsacega carja ocenjuje narodni zbor njega delovanje ter zahteva od njega naslednikov popravek pri onih ustanovah, ki bi se poüazale protiv-nimi narodnemu blagostanju. Stanovniki so se razven duhovnikov kakor prej delili na (slobodue) vojnike in davkoplačevalce. Duhovniki so bili izvzeti od plačanja vsacih davkov ter vršenja posebnih dolžnosti; sodili so se po svojem posebnem sodi. Višji slobodni razred se je delil na tri razdela: kneze, bojare in plem-jane (s to besedo je hotel Križanič zameniti izraz („djeti bo-jarskija"). Videlo se je koristnim vtvrditi v „gosudarstvo" višji aristokratski razred za obrambo, da ne bi carji pali pod oblast strelcem, jednako kakor so rimski vladarji bili odvisni od preto-rijancev ali sultani od janičarjev. Tudi polakšice, dane višjemu razredu, niso na noben način dovoljevale, da bi mogočni ljudje držali zase vojsko, sodili in stvari razpravljali, sozivali samovoljno sabore ter si nakupävali zemlje. Potrebno je zemlje vzdržati v občenitem vladanji, a zaradi tega morejo imeti sami bojari imenja. Ljudem višjega razreda pripadajo razni počastni znakovi, n. pr. grbi, visoke kučme, pera itd. Ves drug narod je imel plačevati davke, ali ne drugač, nego v slučaji državne potrebe. Brez potrebe car ni pobiral nikdar davka. Ni bilo potrebno držati nobenih oštarij ter nobenih monopolov in carin. Mesta pošiljajo svoje poslanike na zbor, in po njih želji se ustanovljuje red in
oblasti, kakor višje, tako tudi nižje. Mesta imajo svoje sodce, ali višji sodci so bojarskega rodu. Tujcu je zabranjeno trgovati znotraj države. Nenavist proti tujcem se je tako razširila, da je zakonom zabranjeno potovati po tujini ter jemati tujcev za sluge, razven Slavjanov, katerim se podeljujejo jednaka prava z Rusi. Kar se tiče prosvete, predlažeKrižani č tuje pravilo: „Samo detca višjih razredov in to ne vsa, nego najbogatija se imajo učiti grški in latinski jezik, istorijo, filozofijo in politiko, a nižji in ubogi se imajo baviti koristnimi nauki, tako zvanimi trudovnimi, z matematiko, astronomijo, medicino in dr." „Filozofija" — piše Križanič na drugem mesti — „provzroči mnogo vprašanj in nemirov, ako je občna dedščina narodu, ker odvrača ljudi od dela k lenosti, kar vidimo v Nemcih. Ne sme se vsaka jed zabeliti z medom, ker med provzročuje težave; ravno tako se tudi ne sme filozofija predati vsemu narodu, nego samo odličnemu stališču ter nekaterim od svetine, ki so zato pozvani, kolikor je to potrebno za službo „gosudarjevo", drugače se plemeniti predmet obrezceni, a biser meče svinjam."
Te osnove izboljšanja, razvite obširno po pisatelji, pokazujejo, da je bil Križanič sposobnejši presojati državni ustroj, kakor-šnega je našel v Rusiji, nego izumetimere, kako bi se mogel nov red vzpostaviti. Vzvišenje plemiškega razreda, zabrana potovati na tuje, razdeljenje naukov, od katerih so se nekateri dopuščali jednemu razredu stanovnikov, drugi zopet drugim, koncema skrajna nestrpljivost proti tujcem, posebno Nemcem, vse to bi bili zadržki napredku, katerega je hotel doseči pisatelj za ruski narod. Nenavist proti tujcem se je mogla pri Križan i či razumeti, pri Slavjani, katerega najljubša želja je bila povzdvigniti svoje ponižano pleme ter obrniti ogromne sile Rusije na oslobojenje Slavjanov od tujcev in obnovljenje in oživotvorenje plemenske zveze med njimi. To se more jasno videti v oddeli „Ob šireuji gospod-stva." „Ti jedini car" — piše Križanič, obrnivši se na Alek-seja Mihajloviča — „ti si nam dan od Boga, da pomoreš tudiZadunajcem, inLjehom, in Čehom, da bi poznali svoje ugnetenje in ponižanje; pomislili v svojem prosvetljenji ter stresli s sebe nemški jarem." Pomislili Križaničevih pripravljajo tudi Nemci Rusiji ta jarem. „Nenasitna je nemška požrešnost; vsega jim je malo, radi bi ves narod in vso državo našo z jednim po-žirkom požrli. Ali se jim ni posrečilo v Rusiji to, kar so namerjali, namreč zagospodovati nad narodom tako, kakor so oni uže zavladali nad Ogri, Česi, Lesi, Litvaniin nad drugimi predeli, ter se jeze in z zobmi škripljo, pa tudi rjovejo od jeze, kako bi rusko „gosudarstvo" podvrgli svoji oblasti. Nekolikokrat so bili uže blizo izpolnjenja svoje namere, ali Bog je uničil njih ohole osnove ter oslobodil Rusijo od preteškega jarma nemškega. A vendar le Nemci ne popuščajo svojih nakan . . . Bolgari, Srbi, Hrvati so uže davno izgubili ne samo svoje „gosudarstvo",
nego vso svojo silo, jezik, razumevajo. Oni ne razumevajo, kaj je čast in dostojanstvo, ne morejo si sami sebi pomoči, potrebna jim je iz-vanjska sila, da bi se vzdvignili ter zavzeli mesto v broji narodov. Ti, car, če jim uže tudi v tem tešJsem časi ne moreš vzpostaviti ter urediti njih poprejšnja „gosudarstva", moreš jim vsaj popraviti njih slavjanski jezik ter jim odpreti umstvene oči s svojimi knjigami, da bi poznali svoje dostojanstvo ter počeli misliti o svojem preporodi. Oesi, a za njimi nedavno Ljehi, so pali v tako tožne odnošaje, kakor Zadunavci; Ljaki (Poljaci) se sicer hvalijo s senco nezavisnosti svojega kraljevstva, neomejeno slobodo; ali sami se ne morejo rešiti svojega srama; potrebna je pomoč od drugod, da bi jih postavila na njih vlastite noge ter na poprejšnje dostojanstvo. To pomoč, to narodno probujenje mogel bi samo ti car, z božjo pomočjo podeliti Ljahom (Poljakom) . . . ."
Križaniču ni bilo po volji razširjenje ruske države na sčver in na iztok. On ne misli tako kakor oni, ki sovetujejo iti vedno dalje na iztok Sibirije ter utemeljevati nove naselbine. Po njega mnenji naj bi se zadovoljili z zapadno Sibirijo, a z oddaljenimi narodi sklenili mir. Neki Nemec je v Sibiriji prorokoval, da bode car osvojil Kitaj. Križanič govori v tem oziri: „Vrag nas hoče odvrniti od mogočih podvzeti ter obrniti na nemogoča, da bi se ruski narod vzdvignil na glupo osvojenje Kitaja, a nad rusko zemljo da bi zavladali N e m c i in Ta ta ri." Po njega mnenji ne treba misliti toliko na osvojenje varjaškega morja; bolje bi bilo obrniti se k črnemu morju: „Bregovi in luke tega morja bodo koristnejši in potrebnejši nego bregovi varjaškega morja. Krimski Tatari uže mnogo vekov napadajo sosednje narode. Cas je, da se odstrani njih drzovitost in razbojnost. Ruska država mora mirno živeti z vsemi svojimi severnimi, iztočnimi in zapadnimi narodi ter vojevati z jedinimi Tatari. Dauri, Kalmiki in drugi iztočni narodi ne znajo za nas, če jih mi ne poiščemo; Švedi so počasni, nespretni in malobrojni; Ljahi in Litovci ne napadajo nobenega z vojsko, ako jih ne vznemirja. Jedini Krimci zahtevajo vedno odkupnino in davke, ter ne prenehajo, napadati nas. Kako dolgo se bodemo mi odkupljevali od njih z darovi in trpeli neprestana razbojstva in opustošenja, oddajali brezbožnemu sovražniku malo ne vse dohodke svoje zemlje, a svoj narod prepuščali, da pogine od lakote in zdvojnosti? ... Krimska zemlja je od vseh zemelj najprikladnejša Rusiji. Tam se nahajajo izvrstni pristani morski. Semkaj se bode vozila iz raznih krajev najbližjim potem roba, katero zdaj Nemci malo ne za pol sveta vozijo iz Arhangelska. Krimski predel je bogat, more proizvajati vina, žita, masla, medu, za vojsko sposobnih konjev, kakoršnih je malo v Rusiji. Tam ima mnogo mramorja, raznega kamena, mnogo stavbnega lesa, ne vem, če se nahaja tudi sreberna in medena ruda . . . Ako je ruskemu narodu sojeno kedaj svladati krimsko državo, mogel bi brez važnih vzrokov preslavni car ali kdo izmed
njega naslednikov prenesti semkaj svojo carsko stolico . . ." Kar se tiče uspeha proti Tat arom, misli Kri ž a nič, da je potrebno pozvati tudi Poljake, a po osvojenji Krima sovetuje prognati iz vseh strani Mohamedane, ki nočejo vzprijeti krščanske vere.
Kakor Nemce tako mrzi Križ a nič tudi Grke. Smatra jih za sluge turški vladi, ter jih graje zaradi prevare v trgovini; navaja n. pr. kako oni gmize prodajejo za dragocene bisere, kako tržijo s svetimi predmeti. Grči se prilizujejo Rusom ter sestavljajo predrzne basni, v katerih Rusijo poveličujejo, a v tem pa psujejo sploh vse Slavjane, nazivajoči jih robovi, barbari, ter pravijo, da treba Rusov poučevati s „knuto" (šibo). Vprašanje o G reih privede avtorja tudi k vprašanju o združenji cerkva. Čeravno se je Križanič, kakor je bilo rečeno, brezpristrano ponašal proti staremu cerkvenemu razdoru, ki je provzročil početek razdeljeuja cerkev, ter opazil vzrok temu v časovitih in posvetnih odnošajih, a ne v bitnosti vere, vendar le brani rimsko cerkev, dokazuje, da ona ne more biti priznana za herezijo, kakor hočejo Grči; oprovrguje razne basni, izmišljene od Grkov na rimsko-ka-toliško cerkev in na zapadue kristijane. Treba se je vzdržati tega boja, držati v temelji obe cerkvi za pravi, odstranivši od sebe vse preporne točke — to bi bilo po njega nazorih gledišče, katero bi imeli zavzeti Slavjani. „Mi" — pravi — „smo vzprijeli sveto vero od Grkov in Ljahi od Rimljanov. Mi moramo braniti to, kar smo dobili, ali do prepirov grških in rimskih nam ni mnogo stalo; naj se patrijarh in papež pograbita za svoje prvenstvo, a mi se zato ne moremo prepirati. Mi obratno moramo miriti Rimljane z Grči. Potrudimo se poslušati oba po prijateljski. Od našega naroda, od Bolgarov, se je začel razdor, naš narod je bil pričina zlu, naj bode kedaj naš narod pričina dobremu . . ."
Razven te razprave je napisal Križanič še tudi po latinski delo „O Providnosti", katero je, kakor se pripoveduje, namenil posvetiti nasledniku prestolja, ali je menda moral to svojo namero promeniti ter posvetiti knjigo knezu Ivanu Borisoviču Rjep-ninu. To delo je sestavljeno v obliki dijaloga med dvema oso-bama, katerih se jedna imenuje Valerij, druga Avguštin. Glavni smoter temu delu je, dokazati providnost Božjo nad car-stvom in carji; delo podaje manje važnosti, nego poprejšnje, so-držuje v sebi malo ne vse poprejšnje, samo na drug način, kar je bilo rečeno v poslednjem, vendar pa se nahaja tudi nekoliko zvedavih črtic, ki se tičejo tedanjih odnošajev, a tudi nazorov pisateljevih o njih. V pripiski predgovoru pokazuje spisatelj nedo-statke upraviteljev, in v tem pismi se more opaziti jasen mig na tedanjega ruskega carja. „So ljudje" — govori pisatelj — „imejoči oblast, dobre namere in želje za vse, pripravni upravljati z narodom pravično, ali ne poznajo sile odnošajev, nevešči so, niso se učili tega, česar jim treba znati; oni so nespretni v upravi, ki je
najtežja izmed vseh znanosti; zapeljani, so z ležnjivimi pojmovi, njih obdajejo priliznjenci, nevedni sovetniki, licemerci — artiiereji, laži-proroki, astrologi, alhimiki, a Bog jim odjemlje blagoslov, kaznjevaje ne njih samih, nego vse narode, katerim vladajo, zaradi njih grehov."
Znamenit je prepričevalen dokaz Križaničev proti tedanjemu vladajočemu proganjanju ljudi, ki so bili obtoženi v dumi (veči) „gosudarja" — proti strašnemu slovu in delu'): „Zlobno tolmačijo prislušane tuje besede ter obdolže človeka razžalitve njega veličanstva, čeravno v istini ni bilo nobene uvrede; za nedolžne besede so ljudi vlačili k zaslišanji, k mukam, ter jih mučili na neusmiljen način. Sodniki so gledali, da ustrezajo carju, toda pri tem so gledali tudi, da izžino novec obtožencem". Tožen pripoveduje on o tem običaji izgonstva brez sodbe in jasne obsodbe, kateri se je podvrgel tudi on, sedeč v Tobolski. „V nobeni stvari" — govori — „se ne pokazuje tako svojstvena izumevnost, kovarstvo, nepravda in žestokost tiranov, nego v tem, ko pro-ganjajo ljudi, ali jih udalijo iz stolice (ab urbe). Tiran se pokazuje milostivim in pod kurelkom milosrčja muči ljudi, preplaši jih, ter vse druge ima v nečem paničkem strahi tako, da se ne more nobeden smatrati brezopasnim niti za hip ne; vsak pričakuje od hipa do hipa gromovitega udarca nad seboj . . . Take vrste žesto-kosti so bile navadne grškim vladarjem, ki so se v tiranstvi posebno odlikovali; pri njih je slepil brat brata, sin očeta, ter so se proganjali na najgroznejše načine ....
Ali tisti Križanič, ki je tako silno kričal proti tiraniji in državnemu samosilstvu, zahteva nemilosrčne kazni za človeške prestopke in nečistost. On ne odobrava Rusom, da dozvoljujejo živeti med seboj heretikom, in da strogo ne proganjajo čarovnikov ter nečistnikov. Omenja za primer zapad, ki take prestopnike s smrtjo kaznjeva. . . . Katolik, bi on želel, da živi ruska cerkev ljubezno in prijateljski z zapadno, odstranivši samo glavne točke, posebno o papeži; on hoče, da bi se katoliški Slavjani (tujcem inorodcem on sploh ne daje mesta) vzprijemali v Rusijo, kakor svojci, ali da se nesterpljivo postopa proti luteranom in kalvinom: ti veri smatra on prokleto herezijo.
Razven teh del Križa ni če vih so znana napisana po njem: „razprava o sv. krsti" in „prepričanje o Solo-vecki prošnji."
') Za cara Alekseja Mihajloviča (1. 1645—1676) je izšel nov zakonik „Sobornoje Uloženije", ki obsega 25 poglavi in 076 člankov. V tem „uloženji" se vidi daljni razvitek moskovskega gosudarstva iu važnost grške cerkve v državi. V tem „uloženji" so opaža pa tudi surovost in okrutnost tedanjih običajev. Obsodbe so strašne: smrt/ muke, palica (batogi) vse brez usmiljenja. Najtežje kazni pa so ustanovljene na preziranje cerkve, vladarja in na urote proti vladarju, proti gosudarjevi besedi in činu, („gosudarevo slovo i djelo".)
Razprava o krsti je napisana v obliki dijaloga med osobama, izmed katerih se jedna nazivlje Bogdanom, a druga Milošem. Bogdan predstavlja tedanjega Rusa, Miloš samega Križanič a. Smoter tej razpravi je, dokazati nepravilnost pre-krščevanja rimskih katolikov, ki se zjedinjajo z iztočno cerkvijo; vprašanje to je — osobno vprašanje Križaničevo; v njega razpravi se vidi jasno, koliko je on zaradi tega trpel, da se ni hotel podvreči obredu prekrščenja.
— „Ako ti" — govori Bogdan Milošu — „umreš nepo-krstivši se, pogineš od gladi, nagote in sramote, ter bodeš pokopan kakor živina, in če si se prekrstil, bodeš sit in oblečen; zdaj te nazivajo heretikom, toda tedaj pa bodeš za vse časten in drag. Če se ne prekrstiš — umreti ti je v prognanstvi, a če se prekrstiš — vrneš se slobodno v Moskvo, kjer moreš mirno živeti ter obogateti. . . ."
„Bolje je za me" — odgovori na to Miloš — „da umrem brez duhovne odveze, nego li da se oskrunim po drugem krsti ter odstopim od Kristove vere".
Vidno je, da je Križ a nič a razžalostilo tudi to, ker ga niso hoteli priznati duhovnika. „Tukajšnji arhiereji" — piše on — „razsvečujejo rimsko-katoliške duhovnike in menihe". ... Še sil-nejše pa je mučila njega krasno nadarjeno in delovno naturo ne-delovnost, na katero je bil obsojen po prognanstvi v divji kraj. „Jaz nisem nobenemu potreben" — govori dalje: — „nobeden ne vpraša za delo mojih rok, ne zahteva od mene niti uslug, niti pomoči, niti dela, hranijo me po carski milosti, kakor kakšno živino v hlevi."
V odgovori, merečem na sestavitelje Solovecke proš nje smatral je Križanič — videč, da bode prvi prigovor, ki se bode proti njemu napisal, obtožba, da je on latinist — potrebnim izjaviti se, da je on hotel pristopiti k iztočni cerkvi, ali so od njega zahtevali prekrščenje, a na to on ni mogel pristati. On izjavlja, da ceni ruske knjige in proklinja latinske, ako so heretične, a ne samo izmišljeno. Katero so prave herezije? Lutrova, Kalvinova, Husova itd. One so latinske zato, ker so vzrasle med latinskim narodom, t. j., v tacem narodi, ki je vzprijel latinsko bogoslužje. Ali ne vrti se stvar o tem, kaj se ima smatrati herezijo v necih cerkvenih ruskih knjigah. V njih se nahajajo proti latinskemu narodu prave klevete; vidi se herezija tam, kjer je gotovo ni, kleveče se na L a ti ne zato, ker verujejo in delajo tako, kakor oni ne verujejo in ne delajo; govori se, da proklinjajo to, kar se brez brezbožnosti proklinjati ne sme."
In tukaj je Križanič veren samemu sebi v cerkvenem vprašanji, on je katolik, on branitelj rimsko-katoliški cerkvi, ali to mu ne smeta, daje privržen z vso dušo, z vsem srcem pravoslavni veri. On piše, da je želel stopiti med menihe Solovecke. „Mno-
gokrat" — piše 011 -- „sem prosilo tem, da ne morem najti človeka, ki bi mojo solzno prošnjo podnesel carskemu veličanstvu." Razkol je bil Križanič u do voljno poznat. Živeč v Tobolski e on često razgovarjal se s prognanim Lazarjem, ter videl tamkaj tudi Avvakuma1). Ali, kakor naobražen človek, usvojivši širji obzor znanosti, nego ruski bogoslovci tega časa, Križanič ni mogel najti nobene važnosti v teh malenkostih, zaradi katerih so se tako prepirali razkolnici in pravoslavni. On pripoveduje, da se ž njim na poti v Tobolsk vozil poddijakon Feodor, pa sta se lepo umivala oba iz jedne posode; ko je pa Križanič zajel vode pri nečem Ta t ari, ni se hotel Feodor nič več umivati iz tiste posode, ker jo je smatral pogansko. Križanič vidi v tem pravo svetohlinstvo. On se ne spušča v vprašanje o križanji, o promenah besedi, imen itd. „Vse to" — govori — „je z naše strani farizejska svetost, nepotrebna pobožnost, ali bolje rekoč, brezbožnost. . . ." Samo dvojna aleluja ga je malo zanimala, ali ne toliko v smisli pobožuosti, nego kar se tiče povesti bogoslužja, tem bolje, ker je imel o tem predmeti ustmeno prepirko z Lazarjem. On priznaje životopis Evfrozina, delo, na katero so se pozivali razkolnici, za popolnoma krivo, in po povodi vprašanja o tem, kolikokrat se sme peti aleluja, navaja primer zapadne cerkve, kjer se poje aleluja v raznih dobah bogoslužja po trikrat, dvakrat, pa tudi po jedenkrat. V obče Križanič sovetuje razlikovati molitvoslovje od vere: molitvoslovje je podvrženo premembi, a vera ostane jedina, nepremenljiva; tako so v poslednji dobi uvedeni različni načini bogoslužja, posti, obredi, katerih ni bilo prej, a vera se zaradi tega ni spremenila. Zastonj razkolnici trde, da so novoizpravljene knjige nepravilne, in grške, iz katerih je prevod preskrbljen, pokvarjene. Je množina starih rokopisov grških v knjižnicah v Parizi, Florenciji, Benetkah, v njih je moči videti, da grške bogoslužne knjige niso niti najmanje heretične. Križanič kori svoje protivnike zaradi nedoslednosti: oni uvažajo spomin Maksima Greka, a v tem je ravno Maksim Grek prvi javil, da je treba knjige popraviti po grških izvornicih in sam je popravil neka pogrešna mesta. Končno, ne uvaževaje vseh raz-kolniških naredeb v njih bogoslužji, vidi pisatelj v postopanji svojih protivnikov ta velik greh, da oni ne hodijo v cerkev, ne slušajo nje zapovedi, ter tako rušijo ljubezen, ki mora vladati v Kr is t o vi cerkvi. Kar se tiče razkola, misli on, da razkolnici
') Ta sestanek je bil dovoljno karakterističen. Avvakum, vračaje se iz Daurije v Moskvo erez Tobolsk, hotel je videti Kr ižanič a. Križanič, pri-stopivši k njemu, reče: „Blagoslovi oča!" Avvakum mu je odgovoril: „Ne približaj se, reci, kakšne siti vere?" Križanič je odgovoril: „Jaz verujem'vse to, v kar veruje sv. apostolska cerkev in duhovni blagoslov vzprijemam. O veri som pripravljen razpravljati z arkiereji, toda pred teboj, o katerem samem so dvojili zaradi vere, mi ni treba obširno govoriti. Alco nočeš podeliti blagoslova, blagoslovil bode Bog, a ti ostani z Bogom."
niso krivi v tem, ker predpostavljajo stare knjige ter se drže tacili obredov, katere je cerkev spremenila. V predgovori svoji gramatiki je razjasnil bolj na tanko svoje nazore: „Moje mnenje je tako" — pravi — „pogreški jezika ne morejo voditi v pogubljenje, a popravljanje knjig ne more nikoger izveličati: spasenje nam daje pobožno srce, nevtrudljivo v dobrih delih. Zaradi tega ne bi se moglo vse jedno izveličati, ko se tudi knjige ne bi popravljale, pa da so cerkvene knjige desetkrat slabše prevedene po besedi (ne govorim o smisli), nego so bile prvotne. Ne sme se zaradi malih vzrokov pobuditi cerkveni razdor, ne smč se človek sablaz-njivati s slovniškimi pogreški ter razruševati duhovnika ljubezen." Tacih nazorov o razkoli še niso mogli seznati oni, ki so se prepirali z nepokornici. Križanič je mislil tako, kakor so začeli misliti o razkoli naši duhovnici mnogo kasnejše, ko jih je prosveta rešila azkega bukvalizma. Tedaj, ko je pisal Križanič, uvaževali so pravoslavni in njih protivniki, največ jednako zvunajnost vseh obredov."
Križanič kaže v svojih spisih jako izvorne misli. V njega delih se nahajajo taki nazori, ki se vzvišujejo nad tedanjim navadnim mišljenjem. Istina je, Križanič ni bil prost predraz-sodkov, svojstvenih svojemu krogu in veku; njega nazori so večkrat presezali mejo razumnosti in istine; ali s temi predrazsodki in nazori je bila združena bistroumnost in posebno jasen razsodek o predmetih: Križanič priznajo čarodejstvo, ali ne veruje pro-rokovanju o padi turške države, kateremu je Galjatovski tako rad verjel zaradi svoje vzgoje v kijevskem samostani. Križanič prezira astrologijo, ali uvažuje astronomijo, katero je dobro razumel. Nam se more videti zdaj nekaj čudnega, ako imajo pravico učiti se starih jezikov in filozofije samo neki ljudje, in da se učenje realnih naukov na kvaro naroda zapušča; ali se ne sme pri tem pozabiti omenjati, da vidi Križanič brezplodnost in jednostranost skolastičnega obrazovanja prav dobro, ter hoče, da bi nauk ravno služil koristi ljudskega občestva, ter poboljšal njega stanje. Križanič je v svojem življenji videl dosta doktorjev in magistrov, ki so se hvalisali s svojimi diplomi, ponašali s svojim znanjem v tako zvanih slobodnih naukih, ali niso znali, kje bi mogli vpotre-biti, česar so se v šoli naučili. Ti ljudje se navzlic vsemu svojemu znanju niso pokazali sposobnimi za kakšno podjetje v društvenem
') Križanič navaja v svojim ,,Obličeniji" tudi malo rimsko-katoličestvo. Tako misli on pravilno, da čitajo na zapadi tri simbole vere: apostolski, atana-zijevski in nikejski, a ruska cerkev pozna samo nikejski. On spominja, da se v zapadui cerkvi poučuje in propoveduje beseda božja, a Grči so uže davno prestali učiti svoj narod. Veliki Rusiji se nikdar ne propoveda, da je prej vzpri-leta bila liturgija sv. Jakoba in sta potem namesto nje sestavila novo Vasilij in Ivan Zlatousti; na zapadi pa je rabila liturgija sv. Petra, katera se je zdaj tudi malo spremenila. Spomenivši, da so prej duhovniei bili ženjeni in bradati, ne odobrava, da se zabranjuje bradatim ljudem stopati v duhovni stan.
življenji. Križanič ni želel, da se pomnože taki učenjaci v Rusiji, kjer ni bilo še nobenih naukov, pa so vendar uže ljudje, ki so znali pisati in čitati, si lomili glave nad tacimi predmeti, od katerih ne more izhajati nit razširjenje prosvete, niti blagostanje narodno. Križanič hoče prosvete, ali še bolj želi on narodnega blagostanja: kajti samo sit, oblečen in preskrbljen človek pozna potrebo učenja; to učenje pa bi moralo biti tako, da bi pomagalo in gledalo na to, da bodo vsi siti, oblečeni in preskrbljeni. Za blagostanje ruskega naroda zahteva Križanič pred vsem, da se odstrane v Rusiji vladajoče naredbe, po katerih ima v državi vse tako urejeno biti, kakor bi bolj državni blagajni nosilo, a razven tega tudi za tatove, ki služijo vladarju za slabo plačo, a zaradi tega plenijo vse požirajočo blagajno. Križanič ni pregledal siromaštva, surovosti in breznravstvenosti ruskega naroda, ali on je videl vzrok temu zlu v zakonodavstvi, duhi in načini uprave. On pred vsem zahteva tacih sprememb, ki bi prinesle s seboj druga korenita pravila državnega ustroja, pravila, popolnoma pro-tivna tem, katera so do zdaj gospodovala, pravila, po katerih bi bilo moči blažje delati za narod v vseh odnošajih. Z izvrstnim kritičnim pregledom o postoječem urejenji po Rusiji v tisti dobi združuje Križanič tudi natanko poznavanje ruske povesti prejšnjih časov."1)
Ni dvojbe, da mržnja Križaničeva proti tujcem, posebno proti Nemcem, prehaja do skrajnosti, pa tudi tukaj, pri vseh okol-nostih so more opaziti njega bistroumnost. Zapadni Slavjan, jo Križanič dobro vedel, kaj so Nemci storili njega zemljakom in soplemenikom; on se je bal, da se to tudi v Rusiji ne bi zgodilo. On uvidja prednost Nemcev v mnogem, kar se tiče poboljšanja života in razširjenja znanja. Ali kakšna korist bode od te prednosti Slavjanom, ako se oni predado nepremišljeno na voljo Nemcem, a Slavjani da ostanejo njih knjige. Nič druzega — nego sužnost. V slavjanskem kraji, kamor so došli Nemci, pokaže se po zvunanjom mnogo boljšega, česar prej ni bilo v tem kraji; ali to poboljšanje bode služilo na korist samo Nemcem, a Slavjani so njim robovi. Križanič ni videl in ni mogel najti primera, da bi se Nemci zavzeli za prosveto in blagostanje Slavjauov; protivno, kjer koli so se oni sestali s Slavjani, povsod so gledali, da si store Slavjane svojimi služabniki ter jih pokore sebi dušno in ma-
') Mora se obrniti pozornost na to, da je priznal kritični um Križaničev v polovici XVII. veka kar za prazno basen prihod treh bratov, Rj lirik a, Sine« s a in Trnvora, basen, katero še dan danes nekateri nčenjaci uporno za istino drže. „Ko se je," — piše Križanič — „veliki bogatin Vladimir proslavil i3_zmago nad svojimi protivnici, a še bolj pa z vzprijetjem krščanske vere, izmislili so ljudje, ki so hoteli njega proslaviti, to pričo, da bi tako izveličali starost njega rodu. Sklad imena Gostomisla se ni mogel skriti pred bistroumnostjo Križaničevo. Izmislili so si, daje nekdo namenil pozvati gostov v Rusijo; a pravljičar je pridal temu odnosno ime: „Gostomisel".
terijalno. Opičje posnemanje tuje naobraženosti more malo sodelovati pri naravskem razvitki dušnih sil narodnega napredka, pa še menj pri blagostanji] vsega naroda, kar je Križanič pred vsem najbolj želel. In to je pokazala naslednja zgodovina: Rus ni bil menj neotesan, menj neveden, beden in ugneten zaradi tega, ker je Rusija poplavljena s tujci, ki so prevzeli državne in meščanske službe, akademične stolice in profesorske, prevzevši v Rusiji vso obrtnost v svoje roke, ter tovarne z magazini. Kurna (občna) izba kmetova se ni nič poboljšala, kakor tudi ozko obzorje kmetskik pojmov se ni razširilo zaradi tega, ker je vlastelin, ruski človek, uredil svojo hišo po evropskem načini, govoril po nemški ali francoski, ter dajal priliko tujcem živeti v ruskih sto-licah na račun kmetskega truda. Ruski duh si ni zadobil sposobnosti samodelnega truda v oblastih naukov, literature zaradi tega, ker so v Rusiji bili inozemci in potujčeni Rusi, ki so pisali tujim jezikom za tujce, a ne za Ruse; protivno, ako se je ta delovnost kedaj pojavila, to je bilo samo takrat, ko se je ruski duh malo oddehnil od tujega tlačenja. Samo takrat je mogla tudi ruska misel tvoriti kaj tacega, kar je imelo vrednost pojave človeškega dostojanstva. Duhovna in materijalna podložnost tujemu vplivu ne more pomagati niti razvitku narodne prosvete, niti povečanju narodnega blagostanja. Z druge strani pa se mora priznati, da narod, dolgo časa stoječ na nizki stopinji naobraženosti, ne more drugače napredovati, nego da se vzbliža in upozna z drugimi narodi, ki so uže bolj napredovali. Ako je zatorej na ta način Rusom po jedni stran treba bilo zaradi blagostanja Rusije in nje samostalnega napredka izogibati se materijalni in dušni nadvladi tujcev, to je z druge strani njej zaradi tistega smotra neobhodno potrebno bilo, vzbližati se s tujci, upozna vati se z načinom njih življenja, ker je samo to poznavanje moglo probuditi pri Rusih potrebo naobraženja in izbor pripo-magäl, da se tej potrebi zadovolji. Ostala je zatorej na izbor dovolj polzka sredina — ostati na njej, bila bi velika modrost. Križanič, misleč, se ni vzdržal na njej. Križanič je pal v jed-nostranost, v skrajnost, — bolje rečeno v nepristojnost; ali Križanič je bil nedolžen v teh stvareh, katere so ga privele do tacih nepristojnosti.
Nazor Križani če v, kar se tiče starega vprašanja o cerkvenem razdori, stoji — vsaj po jedni strani — nad navadnimi nazori tedanjega časa o tem vprašanji. Do tega časa so bili napisani ogromni kupi knjig v obrambo tej ali drugi cerkvi, bili podvzeti poskusi pomiriti in poravnati davne nesporazumke: vse je bilo zastonj. Križanič zahteva ono, kar bi zahteval dan danes vsak prosveščeni kristijan. On ne preiskuje predmetov prepira, nego prestopa naravnost k njega vzroku. Ta vzrok je staro sovraštvo duhovnih oblasti, podedovanih še od starejšega sovraštva Grkov in Rimljanov, a počasi spleteno z raznimi političnimi dogodjaji, davno uže minulimi. Jedini pot k temu, da ne bi ta, Slavjanom v nje
izvori nepoznata pričina, provzrokovala razdora — brez vsacih poskusov k formalnemu združenju cerkev, kar vselej protivno izpade — je ta, da se obe cerkvi uvažite jednaki kristijanski, da se ne obnavljajo prepirna vprašanja, nego pozabijo, pa da se obrne skrb na sedanje odnošaje jedne in druge cerkve. Tudi v naši dobi se more jedva reči kaj boljšega o tem predmeti. Križanič se pa vendar le ni mogel postaviti na stopinjo, s katere bi bil brezrazlično vse kristijauske veroizpovesti mogel presoditi; on je vendar le pred vsem katolik, in to se more posebno opaziti v oziri na protestantizem, s katerim se ne more s tisto ljubeznijo slagati, kakor s pravoslavjem.
Kar se pa tiče vseslavjanske ideje, ni je izrazil nobeden s tako ljubeznijo in natančnostjo, nego on. Križanič je prvi iskal bodoče središče slavjanski vzajemnosti v Rusiji, ali skupaj s to idejo ne pada on v politične utopije, ne v sen o vseslavjanskem carstvi pod moskovskim žezlom; ne nagovarja carja na drzno misel o podjarmljenji Slavjanov, nego on hoče protivno doseči želeno jedinstvo, potem vzbliženja duhovnega, postavivši narodno načelo za merodajno, zahtevajo, da se Slavjan stavi na prvo mesto pred drugimi narodi, ter hoče, da se vsi Slavjani pripoznavajo za jedin narod brez vsacih razlik, ki se odnosijo na cerkvene in državne zveze. Same od sebe se razumeje, da je treba za tako delo vekov, da bi se vseobče seznala ter tako velika ideja v istini izvela. Ona je bila še v postanki; zadušile so jo na dolgo tožne osode slavjanskih narodov, ki so posle Križaniča bili še odvisnejši od tujcev. Ta ideja se je začela zopet kazati še le v XIX. veki, ter se v kratkem razdelila na več potov, kar se do-gadja neizbeživo z vsemi povestniškimi zadačami. A če so se tudi ti potujoči razšli na razna pota — vendar so se vrnili; vsi vidijo v Križaniči svojega občuega patrijarha in nahajajo v njega mislih izvor svoji pomirbi. To, kar je rekel Križanič, ostane v glavni svoji misli nepremenljiva istina: samo Rusija — jedina Rusija more biti središče slavjanski vzajemnosti in pripomagälo samo-stalnosti in celoti vseh Slavjanov pred tujci, ali Rusija, prosvetljena, slobodna narodnih predrazsodkov, Rusija — poznavajoča zakonitost plemenske različnosti v jedinstvi, čvrsto uverjena o svojem visocem pozivi, brez skrbi z jednako ljubeznijo izkazujoča pravo slo-bodnega razvitka v vseh posebnostih slavjanskega sveta — Rusija, bolj ceneča životni duh sloge narodov, nego mrtvo slovo nasilnega, časovitega podjarmljenja.
O Križaniči so pisali naslednji pisatelji: 1. „Katoličeskij svjaščenik Serb (Horvat) Jurij Križanič, na-bljušskij, javkanica, revnitelj vozsojedinenija cerkvej i vsego Slavjanstva vXVII. vjeke. P. Bezsonova, Vip. 1—3. Moskva 1869—1870.
2.	Ocjena razprave Bezsonova, od Jagičav „Radu jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti knjiga XVIII."
3.	„Slavjanskaja vzaimuost s drevnjejših vremen do načala XVIII. veka 1874. Od Per vol fa."
4.	„Materijali dlja diplomatičeskih snošenij Rossij s raguzkoj respublikoj od Makuševa."
5.	„Juri Križanič i ego literaturnaja djejateljnost; istoriko-literaturnij očerk Arsenije Markeviča. Varšava 1876do 1878 X. 225."
6.	„Književnici u Hrvata, od Ivana Kukuljeviča-Sak-cinskoga."
7.	„Ruskaja istorija v žizneopisanijah jeja glavnejših djejatelej. N. Ko s t omar o v a. Vipusk pjatij. Sankt Peterburg 1874."
8.	Solovjev „Istorija Rossiji."
Življenje na morji in potovanje okolo sveta.
Popisano v prijateljskih pismih.*)
I. pismo.
Na ladji „Adrija" v puljsJcem pristanišči, dne 1. dec. 1. 1872.
Dne 14. novembra, ob 1. uri popoludne zapustil sem z Lloy-dovim parnikom „Baron Bürger" s sedmimi sodrugi pristanišče v Reki. Prvih 5 ur smo se, razven jednega, vsi prav dobro počutili. Ker smo se v 1. razredi, zatorej prav elegantno vozili, nameravali smo, se vč da, prav okusno večerjo naročiti, kar smo tudi storili. V prijetni nädeji, da bodemo zvečer pri kapitanski mizi prav po kneževski večerjali, podali smo se na krov ali strop (Verdeck) ladje, ter izprehajali se prav radovoljni in veseli po krovi, ne sluteči, kaj nas še čaka. Jedva pol ure smo bivali na krovi, ko se vzdvigne strašen vihar in vlije precejšnja ploha. Na kapitanovo povelje podali smo se v „kajuto"; a zibanje in guganje ladje je postajalo vedno hujše in bilo naposled neznosno. Čudoviti občutki so nas prevzemali: to so bila prva znamenja — morske bolezni, katera m sicer nevarna, ali jako neprijetna.
Ob 3. uri se jo vihar polegel in ob 5. uri zjutraj smo bili v Pu Ij i (Pola). V P ul j i sem se predstavil podadmiralu prevzvišenemu pl. Bourginionu. Tu se mi je velevalo, da se imam vbarkati na fregato „Adrija". Od mornarskega stotnika te ladje pa sem dobil dovoljenje, da smem do večera ostati na kopnem. Ogledavši si mesto, poslovim se od suhe zemlje, na katero gotovo mnogo mesecev ne bodem stopil, in podam se na fregato. Tu sem se takoj seznanil s svojimi opravili, katerih imam prav mnogo; tudi moja odgovornost proti mojim prednikom ni mala. Hočem Ti, dragi pri-prijatelj, v kratkih potezah naslikati svoje življenje na ladji „Adrija".
Iz literarne ostalme gosp. Vinka Vidmarja, dne 26. novembra 1. 1879 umršega učit»lja na meščanski soli v Krškem in bivšega mornarskega podčastnika, porojenega Ljubljančana, ki je leta'1874., 1875. in 1876 potoval okolo. zemlje. Poslovenil in uredil J. L.
Ob 5. uri zjutraj zagrmi od pristaniške ladje čuvalnice strčl iz topa. To je znamenje za vojaštvo, da ima vstati. Mornarski pripravniki (aspiranti) smejo spavati do 7. ure. Ko se napravim, mi je komandantu poročati, ali se je kaj važnega v noči pripetilo. Ob 8. uri gremo zajuterkovat. Za zajuterk imamo kavo in dober kruh. Ob polu 9. uri prične se pouk; uče nas višji častniki. Pouk je nekoliko teoretičen, nekoliko praktičen. Jako neprijetno je vežbanje z jadrami in praktično topništvo. Vežbanje z jadrami je silno nevarno, plezati nam je na 20 sežnjev visoke jambore, kjer se imamo držati z vözo (vrvjo) na 8 sežnjev dolzih, povprečno stoječih klinih. Le malo naj se naopak stopi, le mala nepazljivost utegne biti vzrok, da pade človek 20 sežnjev globoko na krov, ki je s samim železom okovan.
Topničarsko vežbanje je tudi težavno, kajti imamo na ladji takšne topove, kakoršnih na kopnem ni videti. Imamo namreč topove Kruppovega in Armstrongovega stroja, ki nesejo 300—400 funtov teške krogle. Navadnemu človeku udari pri prvem streli kri iz nosa, ust in ušes.
Ob polu 12. uri dopoludnč se konča nauk, in potem se podamo na obed. Imamo pa vsak dan 5 jedi, buteljsko vino in izvrstno črno kavo. Do 2. ure popoludne počivamo, potem se zopet prične šola in traja do 5. ure. Čas od 5—9 ure zvečer nam je odločen v zabavo ali za učenje. Vendar v poslednji namen je treba rabiti največ prostega časa, kajti učiti se nam je mnogo in teških predmetov. Ob 8. uri zvečer se zopet ladja stražnica oglasi s strelom iz topa; to je znamenje ponočnemu počitku. Ali to velja le za moštvo, mi smo svobodni. Mi spimo v obešenih rjuhah (Hängematten). Začetkoma mi je bilo to neznosno, toda moral sem privaditi se tudi temu guganju. — Vsi častniki so z nami, izlasti z menoj jako vljudni in prijazni. Naš komandant, mornarski kapitan (t. j. polkovnik pri pešcih) Monfroni pl. Monfri je naobražen, mlad inož, v službi jako strog, a razven poslovanja zelo prijazen. Vsako nedeljo popoludne igra na krovi naša godba, in mornarji prostaki plešejo pri tej priliki svoje narodne plese. Slovenski jezik mi tu dobro služi, kajti mornarji so večinoma Dalmatini, govoreči svoj hrvatsko - srbski jezik, namešan z italijanskimi besedami. Hrana na ladji je jako draga. Pijemo le vino in limonado, kajti po vodi se dobo mrzlica. Na kopno ne smemo zahajati. Kdor bi to storil, zadene ga ostra kazen. Vsak teden se podamo s par-nikom „Gemse" na morje, kjer se s teškimi topi vadimo v strelbi.
II. pismo.
Na ladji „Adrija" v puljskcm pristanišči, dne 6. junija 1. 1873,
Tvoje poslednje pismo sem sicer resnično, ali kesno vzprijel, kajti moralo se je poslati za mano v Dubrovnik. Naše križe-
vanje po morji je namreč nenavadno dolgo trajalo, kajti po admiralskem povelji križali smo ne samo ob dalmatinskih bregovih, ampak morali smo prejadrati tudi ves severni del adrijanskega morja. Videl sem na tem potovanji mnogo mest, njih šege in znamenitosti. V Dubrovniki, Kotori, Rovinji, Ankoni, v Benetkah in Trsti stopil sem na kopno; drugih mest mi ni bilo moči obiskati, kajti moral sem biti mnogo potov na straži, in le po 12 ur smo se v vsacem kraji zadržavali. Predvčeranjem smo došli po 14 dnevnem bivanji na morji srečno v puljsko pristanišče. Včeraj se jo vrnila domov tudi cesarska korveta „Fasana" od svojega dveletnega bivanjav sprednji Indiji, Kitajskem in Japani. Prinesla je seboj mnogo znamenitosti: papig, opic, obrtnijskih izdelkov kitajskih in japanskih, poleg druzega so tudi jednega Kitajca soboj pripeljali. V Tvojem poslednjem pismi sem z velicim začudenjem čital vrstice, katere me za mornarstvo spodbujajo. Ostati hočem pri mornarstvi, dokler ne postanem mornarski za-stavnik, vendar ne zaradi navidezno zanimivega poziva, kajti muke ia težave, ki me čakajo, so res veliKe, nego zaradi tega, da bi me svet ne zasramoval, ako bi se hitro vrnil.
Dne 3. t. m. je bila na fregati „Adrija" preskušnja za vbar-kanje na prekomorska potovanja, in to iz vseh mornarskih predmetov, katero sem jaz z najboljšim uspehom dokončal. Med vsemi mornarskimi pripravnici imam jaz do višje stopinje največje upanje, in z dnem 1. jan. 1. 1874 utegnem zatorej imenovan biti mornarskim kadetom!
Dnč 16. t. m. vbarkali me bodo v ces. korveto „Fasano". Ta dan zapustimo Avstrijo in se podamo v Kadix na Španjsko, kjer bodemo čakali daljnih povelj od mornarske gospodske v Beči. Tam se bode odločilo, bodemo li potovali v Ameriko, ali krenili, Afriko objadravši, proti Aziji. Potovaje na Španjsko bodemo se mudili na Italijanskem in Francoskem, vozili se mimo Tuneškega, Algirskega, Tripolitanskega in Egipta. Potovanje bode zatorej jako zanimivo, tako, da me marsikdo zaradi tega zavida. Zdaj pa, dragi prijatelj, bode za nekoliko mescev najino dopisovanje prestalo, kajti še le iz Kadixa Ti bode mogoče pisati. Ako med potom v te daljne kraje kakov Lloydov parnik srečamo, pišem Ti prej.
Če me ljubi Bog čuva, nädejem se, da se v 2 letih srečno vrnem v pristanišče, katero zdaj zapuščam. Z mnogimi skušnjami in obi-limi dogodki se potem zadovoljen vrnem tudi v ljubo domovino, k zvestim svojim prijateljem, katerih tudi ne pozabim, ko bodem hodil med palačami genueskimi in marseljskimi.
Tebe, ljubljeni prijatelj, pa prosim, da ne pozabiš v tem po-bratima, ki se bode morebiti večkrat bojevati imel s srditim morskim valovjem. Tega Te prosi mladenič, ki se s temi besedami poslavlja od svoje ljube domovine, sicer ne za večno, čeravno uže
marsikateri mladenič, ki se je morju izročil, svoje domovine nikoli več videl ni! Ali tolažijo me besedo pesnikove!
„Fasset Mut im Sturm der Wellen, Euern Mast hält Gottes Hand! Nimmer wird der Kiel zerschellen, Der euch führt in's ferne Land, Nur wenn das Vertrauen bricht, Geht ihr unter, ehor nicht!"
III. pismo.
Na krovi ces. korvete „Minerve" v Pyreji (Pyräus), atenskem pristanišči, dne 30. oktobra 1. 1873.
S temi vrsticami Ti hočem opisati potovanje od Smirno v Mali Aziji do Aten.
Ko smo se bili vrnili od izleta v Eudin, ki je središče za-padno-azijatskim karavanom, zapustili smo dne 17. okt. Smirno, vrnivši se malo prej s svečanostnega plosa, ki ga je bil nam v čast priredil francoski poslanec.
Jadrali smo v Syro, glavno mesto otoka tistega imena v grškem otočji. Dne 19. okt. došli smo v Syro. Med potom smo jadrali poleg otokov: Mitilene, Chios, Psaro in Tinos. Syra je pravilno in v jutrovskem slogi sezidano mesto. Zabav pa v tem mesti ni najti; razven lepega „siesta-trga" (izprehajališče in odpočišče), ki še preseza ljubljansko „Zvezdo", nima Syra nika-koršnih znamenitosti.
v
Čuditi se mi je bilo vendar lepim grškim damam in njih eleganci, kakoršna se morebiti nahaja samo pri veliki gospodi v Pa-rizi; njih noše so namreč vse po francoski prikrojene. Otok Syra je zelö nerodovit in ima malo sadežev, nekaj grozdja in melon. Dobiva pa se na tem otoci izvrsten tabak, tako, da je malo ladij, katere v Levante potujejo, da ne bi se v tem pristanišči ustavile. — Ko smo se tri dni v Syri dolgočasili, odpluli smo naprej. Brez daljnega obotavljanja jadrali smo v Mandri, obrtnijski kraj v Laurioni, kjer je bil stari Cap Sumium. To je kraj, ki ga more vsakdo občudovati. Pred 2000 leti so imeli tukaj stari Grči svinčene rudnike, zelo razširne. Dobivali so svinec in srebro iz svinčene rude. Žlindra pa, katero so stari Grči neporabljeno puščali, ima še 10% svinca in V^% srebra. Ali oni se za to žlindro niso menili, dokler ni italijanska ladja po naklučji na njo naletela. Zdaj so pa tukaj francoski in italijanski podjetniki, kateri to žlindro z velicim dobičkom predeljujejo. Jaz sem se bil podal daleč v laurionsko gorovje. Tam sem videl mnogo zanimivih starodavnosti vsake vrste. Duh se vzvišuje nehote pri potovanji v
tacih krajih, kjer se vidijo pri vsaki stopinji razvaline, kodar so grški junaci živeli, delovali, bojevali in — mrli. — Prav zadovoljni smo dne 26. okt. zapustili Man dr i in jadrali naravnost proti Pireju, najlepšemu, največjemu in za stare dobe najimenitnejšemu atenskemu pristanišču. Na poti smo videli otoke: Hydra, Georgis, Agina, Makronisi, Zea. V pristanišči grškega otoka Porosa smo se vstavili; Por os je grško središko vojno pristanišče, ali ubožnejše luke in slabše preskrbljenega morskega arsenala še nisem videl. Po tridnevnem obotavljanji smo zapustili Por os. Zadržavali smo se še malo na otoci Salamis in potem krenili v Pirej. Morsko obrežje je v tem deli Grške prav zanimivo, vsak hip se zagledajo razvaline kacega Dijaninega, Aphroditinega ali Jupitrovega tempeljna. Danes se je prikazalo starodavno Atene s podrtinami nekdaj tako ponosnega Akropola, Prav z velicim trudom smo „lavirali" (zibali se) o slabem vremeni v tem jako tesnem pristanišči. Pirejsko mesto, pred katerim smo stali, je sicer malo a prav snažno. Aten z njih lepimi palačami še žalibog ne vidim, kajti Atene so od morja precej oddaljene. Železnica veže Pirej z glavnim in prestolnim grškim mestom, in vožnja traja pol ure. V zadnjih dnevih smo imeli jako slabo vreme; vse moči nam je bilo napirati, da smo se z uspehom razburjenim elementom mogli braniti. Morskemu življenju sem pa uže tako se privadil, da provzrokuje najgrozovitejše morje le majhen vtis name.
IY. pismo.
Na ladji „Minerva", dne 3. decembra 1. 1873.
Od takrat, ko sem Ti iz Pirej a poslednje pismo pisal, nisem pač nikoli utegnil, poslati Ti vsaj nekaj vrst. Popolnem zadovoljen in zavzet mnogih lepot in znamenitosti, ki sem jih na Grškem videl, poslovil sem se dne 4. novembra od atenskega pristanišča. — Smoter našemu daljnemu potovanju je bil Zante, kamor smo si tudi avstrijsko pošto naročili. Dne 11. novembra smo res dospeli na čudovito lep otok Zante, katerega Grči zaradi obile rodovitosti in prirodne lepote nazivajo „cvetlico levan-tinsko". Tu smo se precej radovali, radovali tako, da bi bilo to radovanje za nas skoro slabe nasledke imelo, in zapustili smo ta otok dnč 16. novembra. Začetkoma smo se bili namenili jadrati še le potem v domovino, ko se bodemo malo pomudili v Spije tu, kamor smo bili pošto naročili. Ali votrautski ožini nas je strašansk vihar neprijetno iznenadil, da ni bilo moči se morskim bregovom približevati, in da smo se srečne šteli, ker nas še večja nezgoda ni doletela. Potovali smo potem še 12 dni po morji, in pri tem prebijali grozovite muke iu težave, kajti 10 dni nismo
druzega jedli, nego s soljo vdelano meso in slab suhor (Zwieback). Ya bi si svoj mučni položaj nekoliko poboljšal, pil sem po vse dni samo rum, a to me je telesno neizrečno oslabilo. Takisto vse ^oje tovariše in častnike. Največjo krivdo o tem neiznosljivem življenji sta imela vreme in — kuhar! Mislili smo v 3-4 dneh Prispeti izZante vPulj, zato se je bil kuhar samo za ta čas s presnimi jedili preskrbe]. Začel je pa nasproten veter pihati in zmudili smo 12 dni, trpeči v tem neizrečene težave. Dne 28. novembra zagledali smo vendar P ulj, kamor smo si tako srčno želeli in kjer smo vsaj novopečenega kruha dobili. Hoteli smo uže sidra vreči, ko dobimo od admiralitetne gospodske povelje, podati se v Trst, kjer naj bi zaradi 251etnega vladanja Njih veličanstva praznik dne 2. decembra s tem vzvišali, da zagrmi tudi iz naše ladje strel topov. V veliki naglici smo še poslali po kruh in presna jedila, ter po pisma. Podčastnik, ki je bil šel pisem iskat prišel je žalibog brez njih; velelo se mu je, da so se naša pisma v Spi j et poslala, kajti mislilo se je, da se bode naša ladja tam kaj mudila. Gotovo je tudi katero Tvoje pismo, ljubi prijatelj, še dalje v Dalmacijo potovalo.
Takoj smo zatorej jadra razpeli in krmili proti Trstu kamor smo bili dne 1. dec. dospeli. Navzočen sem bil pri vseh svečanostih, a veličastnega „elite-plesa" se nisem mogel vdeležiti Ko smo še lOlkrat vstrelili, jadrali smo zopet proti P ulju. — Kakor vidiš, je moje pisanje sila slabo; vendar tega mi ne smeš v zlo šteti, kajti burja piše neprenehoma in ladja se tako močno ziblje, da se mi črnilo vsak hip izliva, ali pa ladijska svetiluica na tla pade, ali se miza in stol prekopicneta itd.
V. pismo.
Na krovi ees. korvete „Friderik" v Sueei, dne 8. jun. 1. 1874.
Nasproti mojemu nameravanju vkrcali so me v ces. korveto „Friderik", in zapustili smo z živahnim hurä-klicem mornarjev in sviranjem cesarske pesmi puljsko pristanišče — morebiti za 3 leta, ker se podamo lehko da celo na potovanje okolo sveta. O našem nadrobnem potnem črteži in o naši ladji Ti je znano iz popisov v novinah. Vredno je še tega omenjati, da smo seboj vzeli 200.000 sklenic vina (šampanjca, bordeauxa itd.), nekoliko tisoč sklenic ola (piva) in nekoliko stotisoč smodäk, ko smo zapuščali evropska tla. Po 14dnevni vožnji došli smo, boreči se z velicim viharjem, v P ort-Said. To mesto ima značaj jutrovskih mest in je polno trgovcev. Ko smo se 2 dni tukaj mudili, začeli smo pluti skozi 86 milj dolgi sueški preliv. Vožnja je trajala po tem dolzem kanali 3 dni. Na desnem in levem bregi ne vidiš, nego neizmerne peščene puščave, in tu in tam kako zelenico (oazo).
Sem ter tija zapaziš šakala in sčra, ki gloje ogrodi mrhovine; tudi vidiš tu flamingov. Človeka opaziš redkokdaj, časih vidiš kacega Beduina. Dne 4. junija došli smo v Suez, t. j. ubožno egiptsko gnezdo, imejoče 30.000 stanovnikov, ki so največ A rabi ali Egipčani. Vročina je tu neznosna, celo v senci kaže toplomer + 40° C. V obče ima zdaj okolica sueška, kjer sta v dobi svetega pisma tekla samo mleko in med, vse raznolike nadloge. Od tod sem bil odpotoval v Kairo, k slavno znanim piramidam pri Gizeh in kamenitem gozdi.
Ne daleč od Suez a je Mozesov vodnjak, obdan s krasnimi palmami, kjer je bil Mozes udaril s palico po skali in tako iz nje privabil vode.
Tudi Sinajsko goro, kjer je Bog Mozesu in izraelskemu ljudstvu postave dajal, imamo priliko vsak dan gledati.
Pojutrišnjem bodemo zopet jadra razvili in dalje pluli skozi rudeče morje; naša prihodnja postaja je Aden. Jako obširno Ti svojih dogodkov zdaj ne morem popisavati, tolažim Te s tem, da Ti potler, ko se srečno vrnem, svoj dnevnik dam na razpolaganje. Moje zdravje je v obče dobro, samo čuvati se mi je pred egiptsko očesno boleznijo in pred epidemično hitrico (drisko).
Dnč 25. t. m. dojdemo — tako se nädejem — v Aden, kjer pričakujem Tvojega pisma. (Kakor do zdaj pošlji pismo „vojnega ministerstva mornarskemu oddelku v Beč", kateri pisma za nami pošilja.) Nadejem se, da ta list dobo Tebe in vse Tvoje ljudi zdrave in vesele!
Iz Shanghaja, na krovi ces. korvete „Friderik", dne 20. sept. 1. 1874.
Popis mesta A dna.
Pred glavnim mestom Arabije, pred A dno m, je pristanišče Steamer-Points. O mesti A d ni nisem ničesar posebnega pričakoval, vsaj sem čul od ljudi, kateri do golega veličastva prirode nimajo posebnega okusa, večkrat pritožbe o njem. Zato me je tem bolj iznenadilo veličanstvo golih, temnih gora, 1770 črevljev visocega Shamshana, ki obdaja mesto. Vulkanske sile so bile to 2 uri dolgo predgorje iz morja vzdvignile. Lava, s katero so tla še sem ter tija prevlečena, je dokaz ognjeniškega delovanja še v kesnejši d6bi. Nekatera zelo pobeljena poslopja, zidana v jutrovskem slogi, ki služijo za shrambo premoga in trgovskega blaga, zračne angleške vojašnice, vodo destilujoče tovarne in nekaj hotelov — to je vse, kar je v Steamer-Pointi. Pol ure od pristanišča je Aden, ki stoji v globini ali žreli vgašenega ognjenika. Mnogo gonjačev z osli iu kočije čakajo tamkaj tujcev.
Ti vozniki rujave barve silijo človeka, naj sede v takovo kočijo in se da za drag novec v njej tirati, da se siloviti vročini vsaj malo vbrani. Boljše je, da se človek v poletnih mesecih vozi v dragem pa pripravnem angleškem vozi, nego li, da bi jezdil pri + 42° C. na konji ali osli. Nič redkega namreč ni, da se Evropcem med ježo od Steamer-Pointa do Adna možjani od vročine vnemo in da se mrtvi zgrüzijo raz sedlo. Pot v Aden vodi poleg morja, in sicer najprvo proti severo-iztoku, a potem proti iztoku.
Pol ure smo se vozili in pripluli v sotesko pred velikanska vrata, katera so angleški vojaci stražili. Ta vrata se zaprö zvečer ob 9. uri, in pred solnčniin vzhodom ne more nihče ni ven, ni noter. Po poti, v skalo vsekanem, nad katerim so bile baterije nastavljene, stopal sem dalje, ko se mi izgled kar najedenkrat razširi — in pred sabo zagledam Aden, mesto, ki je vkrog in vkrog obdano z velikanskimi skalami v podobi amfiteatra. To so prirodni zidovi in prirodni stolpi, katerih nihče prekoračiti ne more; le proti iztočni strani, proti otoku, ki je umeteljno vtrjen, je mala odprtina. Jako čudno je to mesto, sezidano v tem nerodoviten! žreli fantastične podobe! Kakor goba — tako se mi dozdeva — je pognalo iz tal! Sköro bi svojim očem ne vrjel in mislil, da je to le senl Po poti od morja do Adna sem le sem ter tija zapazil zeleno rastlinko, ki je poganjala iz črne skale. Ali vsaka zel mi je klicala: Gledi, tujec, kako uboga je moja domovina, jedva, da je zame in za malo mojih sestric nekoliko prostora na tej oprhli žlindri in na nanešenem peski. Zdaj pa mi mesto iz vgašenega žrela nasproti vriska: Gledi, tujec, kaj je angleška trdna volja priborila od prirode! Še le nedavno so me posadili v to dolgočasno pustinjo, a kako čvrsto sem se vspela in si opomogla!
L. 1839 so Angleži za brambo svoje trgovine prisvojili si to predgorje, kjer je menda uže v starodavnih časih bila trgovska ladjestaja. Takrat je tukaj živelo le kacih 1000 siromaških, umazanih, na pol nagih ljudi, hranečih se o dateljnih in ribah. Angleški novec pa, ki se je za vojaščino in za druge potrebščine izdajal, pomnožil je zdaj stanovništvo štiridesetero. Trgovci iz Mekke in Djdde in celö Hindi so došli semkaj. Pogledimo zatorej bolj na drobno v mesto, katero združuje otroke treh delov sveta. Redoma v vrste postavljene hiše so tako lehko zidane, kakor da bi bile samo za danes in jutri namenjene. Štiri spletene strani z vodoravno streho je vsa hiša domačinov in je popolnem podobna veliki ptičnici. Lepše lice imajo hiše angleških častnikov in druzih Evropcev, pri katerih vitki Sum ali pahlja s svojo „punko" (pahljačo), da jim dela hlad v tem sila vročem podnebji. Ceste v A d ni so kakor po vseh angleških naselbinah prav izvrstne, samo v tem se marsikateri potnik moti, da pričakuje po ulicah polno prijetnega duha arabskih dišav, toda njegov nos se prepriča o nasprotnem. Brezštevilna množica orlov in
serov se nosi po vzduki; to so pa tudi jedini živalski stanovalki, živeči v tem pustem predgorji.
Kakšni so stanovniki v tem mesti?
Nahajajo se tu Hindi iz najnižjega juga in zapada, Ognje-mölci in učenci laži-proroka iz Komana in Afghanistana, Afričani iz nasprotnega brega, iz Egipta in Zanzi-bara, Arabi in Judje, Hinduportugalci in Evropci. To je prava zmes najrazličnejših barev, noš, jezikov in ver — in vse na tako tesnem prostori! Večinoma so pa stanovniki S u m a 1 i. To so vitki ljudje primerne telesne rasti, a njih polt je temno-rujava, zobje pa so beli, kakor slonova kost, in lasje črni. Te si mažejo s školkinim apnom, da se varujejo pred zaano nesnago. Njih lasje so malo kodrasti; to pa je jedino znamenje njih mogoče sorodnosti z Muri. Vendar usten nimajo takih,; kakor poslednji. Jeden teh S u mal o v je bil kakor Se mit tako lep, da se je nekdo, kateremu so etuologične študije se ve da bile neznane, kar navdušeno izrazil: Takovega si mislim svetopisemskega Jožefa! V moraličnem oziri pa niso dosta vredni, posebno velja to o lepem spoli. — Tudi Judje v Adni so prav zanimivi. Njih predniki so prišli skoro po razdejanji Jeruzalema v provincijo Jemen in se niso več nazaj vrnili. To trde oni sami in vsi Judje na iztoki. Nasproti temu pa nekateri trde, da so došli za Hadrijana, to je, v dobi splošnega razkropljenja Judov, zatorej tekom 2. veka. Zaradi tega so bežali na iztočno stran rudečega morja, razkropili se okolo Mokke po deželi in se naselili po posameznih naselbinah. Novi begunci iz Aleksandrije so njih število pomnožili in posled petdesetih let so se razširili do Sane.
Njih trgovina se je razširjala ob brežinah rudečega morja in ob perzijskem zalivi, še celo ob morskem obrežji slavne Indije. Najbogatejši trgovci judovske vere so pa stanovali v Adni. Dan danes pa so silno ubogi ter se le žive z vsakdanjim zaslužkom, kajti po največ so zidarji. Njih trgovina se bavi največ s kupovanjem in prodajanjem nojevega perja. Arabi v Adni so brez pomena, za trgovino s kavo je pa leža tega mesta sila važna, tako, da postaja Aden središče trženju s kavo malo ne za vso kavinsko deželo arabsko. Leto in dan se je proda okolo 12 milijonov. Razven kave pa je največja trgovina z nojevim pörjem. Velik pomen ima Aden tudi, ker je tam premogova staja parnikov, ki plujejo skozi rudeče morje. Tukaj izloženi premog se dovaža največ iz Angleškega. Imenitnost v Adni so tudi velikanski vodnjaki, dokaz nekdanje važnosti tega mesta. V Adni je silno pomanjkanje vode. Pitna voda se mora iz dalje in z mnogim trudom prinašati v kozjih mehovih. Zato so uže v starem veki temu prišli v okom. V deževji je dosta vode, in ta se zbira v prirodnih globčlih. V te so Arabi napeljali cementovane žlebove, razširili in povečali globeli, in v veliki moči se mnogo vode nastreže za dolgo sušo. Ko je pa to staro primorsko tržišče jelo
pešati, so se zanemarjali tudi vodnjaki. Zdaj se vidita še dva ta-kova vodnjaka, katera se še le v 12 urah napolnita, ako prav močno lije dež. V poslednjih 7 letih nista bila nikoli prav polna. Kakor znamenitosti v tem kraji naj omenjam še arabske vasi, ki je sredi Steamer-Pointa in Adna. Večjega uboštva si ne morem misliti. Blizu Adna kažejo tudi grobljo kamenja, ter pravijo, da tu leži Kajn pokopan. To je Aru bij a, katero imenujejo pisatelji „srečno Arabijo". A jaz bi pred besedico „srečna" pristavil najrajše „ne".
S tem prepričanjem sem potoval dalje proti „biseru indij skega morja" — proti otoku Ceylonu.
Potovanje od Point de Galle v Singapore.
(Od dn6 11. do dne 24. jul. 1. 1874.)
Point de Galle je pristaniško mesto na „biseri indijskega morja", na otoki Ceyloni. Ima jako mikavno ležo, bujno rast in vse, česar si človek od prirode le želeti more. Navzlic temu se pričakuje pogin tega mesta. Vzrok temu je neugodna leža pristanišča, ki je namreč na južni strani odprto in vetrovom, izlasti severo-zapadnemu „mousunu" razpostavljeno od meseca aprila do oktobra Ker je angleška vlada v poslednjem časi začela staviti pristanišče v Colombo, zato utegne Point de Galle v kratkem izgubiti svojo važnost.
Dne 11. julija dopoludne smo zapustili Point de Galle z lokalnim pilotom. Veter je bil ugoden in zakurili smo še 3 kotle. Ker je zapadni veter neprenehoma pihal, smo delovanje stroja ustavili, razpeli vsa jadra in obrnili se proti predgorju Atschin (Ačini. Veter je pihal na tej dragi prav ugodno, dne 16. julija imel 7—8 moči in pihal zdaj od zapada, zdaj od jugo-zapada. Potem pa je moč vetra pojemala in dne 19. julija, ko smo zagledali kap A čin, je imel najmanjšo moč, 2, tudi je odstopil od svoje ugodne namere in pihal v 1., 2. in 3. kvadranti; drug dan smo imeli celo južni vetrec. Na tem opisanem poti smo imeli le malo deževnih dni, ki bi nas bili v našem jadranji ovirali. Dne 15., 16. in 17. pa smo imeli silne plohe. Dne 16. sta nas posebno močan veter in huda ploha izneuadila, da smo jadra morali naglo poskriti. Ta nevihta je došla od južnega jugo-iztoka in se je s silno hitrostjo in močnim bliskanjem pomikala proti severju. V četrt ure smo bili primorani, jadra pomnožiti. Opazovali smo tudi pogosto blisketanje, nevarne oblake na jugo-zapadni in severo-iztočni strani, in fosforovanje morja.
Dne 17. julija smo videli otok Veliki Ni k obar, ki nam je popoludne zopet izginil izpred oči. Dne 19. julija smo svoj tek spremenili in se napotili vmalaško morsko ožino. Ker je
veter še dalje neugodno pihal in se ni bilo boljše menjave nadejati, da bi hitrejše svoj pot nadaljevati mogli, zato se je dne 21. jul. stroj zakuril, da smo s parom brodili skozi morsko cesto ma-laško. Dne 20. julija smo opazovali blizu Polo P er a v 3. kvadranti težak črn oblak, ki se je blisketaje pomikal proti jugo iztoku in v 2 urah izginil. Vse je kazalo, da bi to bil kakov strašansk sumatralec, ki se tukaj javi v tem letnem časi prav pogostoma.
Dne 21. julija je bil tudi mali dež. Tekom tega dne smo videli: Pulo Ruang, Pulo Randy z Elefantom; tekom prihodnjega dne otoka: Pulo Yra, Kandore in svetilno ladjo Ein Fadra Rauk. Dne 23. julija smo videli svetilni ogenj od Ra chade in Pulo Pisonga. Dnč 24. julija se je od Rafflerja nebo z gostimi oblači prevleklo in dobili smo hud dež. Zaradi tega nam ni bilo mogoče mejnih toček opazovati. Zavoljo te okoliščine in zaradi močnega zapadnega toka bi bilo daljno brodenje skoro nemogoče ; zato smo se rajši vsidrili. Druzega due rano smo sidra zopet spustili in pluli med otoci. Uže ob 9. uri smo jadrali mimo svetilnega ognja priRafflerji in se pomikali proti otoku St. John. Ob polu 2. popoludne došli smo na brodišče, kjer smo pozdravili angleško zastavo z 21 streli. Posebne znamenitosti je živalstvo na tem poti, izlasti v morski cesti Malaka. Dne 19. julija, ko smo bili v mirnem vremeni ravno pri vhodi v malaško morsko ožino, zapazili smo na plavajočem lesi 2 ptiča. Dve krogli smo izstrelili nänja. Dasiravno ste frčali njima blizu, vendar se nista umeknila. Zaradi tega smo mislili, da sta krotki živalici, in privabili smo ja na krov. Ptiča sta bila menda morski tonovščici, ali jeden nam je takoj ušel, druzega smo prinesli na ladjo. Prav pogostoma smo videli tudi morske kače; jedno smo ujeli in prinesli na krov.
YI. pismo.
Hong-lcong (na Kitajskem), dne 19. avgusta 1874.
Po dolgi, težavni vožnji prijadrali smo na Kitajsko, namreč v mesto Hong-kong. Ako se ne motim, pisal sem Ti poslednje pismo iz Suez a. Prišedši v Hong-kong sem se jako čudil, da nisem dobil od Tebe nikakoršne vrste, v tem ko so mi na druga moja pisma, odposlana iz Suez a, došli uže odgovori. Navzlic temu hočem Ti na kratko popisati potovanje od Suez a do Hong-konga.
Zaupljivo v bodočnost gledajoč zapustil sem dne 14. junija t. 1. sueško pristanišče in plul skozi rudeče morje. Koliko smo na poti skozi to morje pretrpeli, tega ne more moje pero popisati. Vročina je znašala +42°, a mi nismo imeli čisto nič hladilnih pijač; porčije vode, ki je + 38 400 C.
gorkote imela, so bile zelo majhne — in pri tem neiznosnem stanji smo bili še telesno in dušno strašno vpreženi. To Ti je le kratek obris strahovitosti vrudečem morji, katero je Mozes s svojimi Izraelci kar peš prekoračil. Ko smo vse težave v tem morji srečno prebili, jadrali smo z veselim vriskanjem skozi morsko cesto „Pogube" (Bab el Mandeb) in se napotili naravnost proti A d ni, glavnemu arabskemu mestu. Dne 23. junija zagledali smo velikanske skalnate gore, katere obdajajo Aden, in tistega dne zvečer smo vrgli sidro na dno morja, z občutkom, kakor bi se neizrečno teško breme nam odvalilo od srca. Popisovanje vseh mest, dežel in narodov, katere sem imel priliko opazovati, moram na tem tesnem 'prostori opustiti. Potovanje od naše avstrijske domovine do Japan a mislim itak po novinah priobčiti-Po 8 dnevnem mudenji v A d ni zapustil sem „srečno Arabijo" s to odkritosrčno željo, da bi se nikoli več ne vrnil vanjo, in dne 1. julija odjadrali smo iz adenskega pristanišča proti otoku Ceylonu, imenovanem „biserom indijskega morja". Na tem poti sem doživel prvi siloviti orkan (vihar). Jadra je grozoviti veter trgal kakor cunje na drobne kosce. Na jadrnikih dela-jočim mornarjem je vihar trgal srajce raz telesa. Da bi človek v ladji stati, hoditi ali ležati mogel, o tem ni misliti ni bilo. Vse, kar ni bilo dobro pribito in pritrjeno, premetavalo se je, kakor da je sodnji dan. Srečen je bil uže tisti, kateremu to stanje ni jemalo sape. Popolnem utrujeni in razmršeni došli smo v Point de Galle, mesto na jugi Ceylonu. Od tod sem bil šel pogledat v Colombo, glavno mesto tega otoka, in dalje potem po železnici v Candi. Navdušen o krasoti, prirodnih moči tega otoka, kjer je podnebje zmernega pasa s podnebjem vročega pasa tako lepo spojeno, zapustil sem dne 19. julija Point de Galle in potoval proti Singapori. Po 14dnevni, še precej prijetni vožnji skozi bengalski zaliv in malaksko morsko cesto pripluli smo v omenjano mesto, kjer smo se prav malo mudili, ter hitro odrinili v svojo prvo kitajsko postajo, v Hong-kong. Vso Kino bi Ti kupil, ako bi imel potrebnih novcev; nädejem se pa ipak, da Ti kaj malega iz Kitajskega in Japanskega prinesem v spomin. To pismo utegne v 7—8 tednih priti v domovino. Izvoli mi takoj odgovoriti, da bodem vsaj v 4 mesecih kaj izvedel o domačiji. Spominjajte se večkrat tujca, ki brez domovine biva v daljni tujini. —
YII. pismo.
Shanghai, na krovi kor\iete „Friderik", dne 16. sept. 1. 1874.
V prijetni nadeji, da si moje poslednje pismo iz Hong-konga vzprijel, hočem ti svoje daljno potovanje s temi črticami obrisati.
Dne 26. avgusta ostavili smo Hong-kong pri najugodnejšem vremeni. Toda vporui vetrovi so bili vzrok, da smo morali ladji s parom pomagati, da smo prej prebrodili kitajsko morje, katero je bilo ravno tačas polno silno hudih viharjev (Cyclomenstürme, Teifoon's). Takov „Teifoon" je baje gotova smrt mornarjev. Dne 28. avgusta prijadrali smo v Amoy. To je po vsem kitajsko mesto in ne kaže nikakoršne in najmanjše evropske omike. Ostali smo pa tii samo jeden dan, dolgočasili se ne malo, opazovali in premišljevali kitajsko življenje, a tudi naveličali se ga.
Dne 29. avgusta smo zatorej zapustili Amoy in odpluli zopet v kitajsko morje. Brez posebnih dogodkov smo došli dne 4. sept. v kitajsko reko Yang-tse-kiang (rumena reka), poganjali smo ladjo s parom še 20 angleških morskih milj navzgor do ustja reke W u s u n g (postranska reka Yang-tse-kiang u), po kateri smo tudi jadrali, da smo došli do mesta Shanghai, ki stoji prav ob omenjani postranski reki. Nadrobna opisovanja mest in njih stanov-nikov skoro priobčim. Za danes Ti samo poročam, da se izvrstno počutim. Vsak večer se zbiramo v „nemškem klubi" shanghaj-skem v najprijetnejšem krogi, kjer pijem šampanjca, da je veselje. Le to me peče, da se nahajamo tako daleč od svojih dragih prijateljev, od ljube domovine.
Da si dobil cesarsko službo, o tem Ti morem le čestitati. Se v večji meri bi to storil, ako bi bil angleščini vešč. Potem bi Tebi, ker si vojaščine prost, lehko tukaj pripomogel do dobre službe z mesečno plačo 300 taelov (800 gld.), kajti Kitajci iščejo iu vabijo posebno zdaj Evropce, ko se pripravljajo na vojsko z Japonci zaradi otoka Form osa; nastavljajo jih v vojski ali pa jim dajo civilne urade.
Posled 14 dni zapustimo Shanghai ter se podamo na Japonsko, in sicer najprvo v mesto Nan,gasaki, kjer nameravamo precej dolgo ostati. Svojo prihodnjo pošto smo določili v Yokahami (na Japonskem), kjer bode nas pri priliki v dveh mesecih dobila. Včeraj sem bil navzočen pri „kineškem obedi", katerega je napravil Ttschan-Ttschan (Čan-čan), (župan mestni), kar nameravam pri priliki obširno popisati in obelodaniti.
Potovanje iz Hong-konga v Shanghai.
(Od dne 2ti. avgusta i. 1874, do dne 8. septembra 1. 1874.)
Jednajst dni smo se mudili v Hong-kongi, dne 26. avg zjutraj pa smo odjadrali z zakurjenimi 3 kotli dalje iz prijetne hong-kongske luke. Ko smo kormanili v Laman-kanal, odtegnilo se je našim očem krasno mesto in pristanišče s svojim gozdom jadrnikov. Ne malo prijeten izgled smo tudi imeli med vožnjo po lamanskem kanali. Tu smo videli lepo zeleno hri-
bovje, male prijetne dolinice, v njih sem ter tija kočice ribičev; vse to je bilo nekako v nasprotji s temnimi strmimi skalami, ki so obdajale povsodi morsko obrežje. Na mnogih krajih so se videli propadi, iz česar bi moči bilo sklepati na podzemeljske jame. Blizu izhoda iz kanala srečali smo mnogo ladij, med temi jedno nemško, ki je bila napotena na otok Formosa in nas je z zastavo pozdravila. Skozi gosto meglo, katera je morski obzor zakrivala, so se nam bliščeli nekateri majhni otoci. Nobene sapice ni bilo čutiti, toplomer je kazal + 290 C. in velika soparica je tiščala na zrcalostO morje. Okolo polu 3. popoludne zagledali smo Pedro blanco. To je piramidasta, sive bela skala, ki se vzdviguje visoko nad morsko zrcalo. To je redka prikazen na širem morji! Blizu te skale je mimo nas jadrala ladja s tremi jadrniki, in kakor je bilo videti, je bila po slabem vremeni zelo oslabela; imela je vrvje, ki le v sili rabi. Nebo je bilo ves čas vožnje od Hong-konga malo oblačno. Ker je ugodni veter slabo pihal, morali smo s parom ladijo goniti, da smo prišli v pristanišče mesta Amoya.
Splošni vtis te luke je krasen. Goli, črni in skalnati otoci ga v neki čudoviti zmesi zapirajo. Na iztočni strani kopne zemlje se pa dviga velikansko skalovje. Na severni strani je obrežje valovito, in kaže bujno rastlinstvo. Tukaj vlada v vsacem oziri kitajski značaj; le nekateri konzulati svedočijo, da ima naobraženi svet tudi tukaj svoje zastopnike. Malo Evropcev se tu nahaja, še ti rajši stanujejo v svojih hišah na otoki pred mestom, kadar nimajo posla v mesti. Mesto je čisto kitajsko in se na slab način od drugih kitajskih mest s tem odlikuje, da ima posebno ozke ulice. V pristanišči smo našli jedno amerikansko in jedno angleško top-ničarsko barko. Skoro za nami je došla tudi kitajska barka. Dnč 29. avgusta smo zopet odrinili od tukaj. O malo ugodnem vetri smo krenili proti severo-iztočni strani.
Kitajski obed pri Mandarin-Kini, kitajskem župani.
Po prijaznem posredovanji konzulatnega') tajnika došlo nam je vabilo k obedu pri Kini, ki zavzema stopinjo mestnega župana vShanghaji. Ob napovedani uri podali smo se na pot. Poslužili smo se posebnih vozičkov, (kabrijoletov), katere so vlekli Kitajci. V njih je prostora samo za dve osobi, a vožnja je prav pripravna in v primeri tudi po ceni. V pol ure smo bili na zaželenem kraji, pred jednostropnim, prav snažnim poslopjem z lično izrezano streho, ki je bila olepšana z zmijo in drugo repatasto zverjo iz lesa. Hiša je snažno pobeljena, kakor vse imovitih Ki-
tajcev, a druge posebnosti od zvunaj nima. Skozi obokana vrata stopili smo v dvorišče, od kodar vodi več duri v znotranje prostore. Tukaj smo oddali dolgo-kitastemu služabniku svoje kitajske vizitnice in potrpežljivo čakali. Skoro je prišel sam K in in nas je prijazno pozdravil po kitajski s tem, da je r6ci dvigal in večkrat z glavo kimal, rekoč: „čin — čin!" (dobro došli!) Kin, mož srednje velikosti, čisto kitajskih potez, odlikoval se je pred drugimi kitajskimi velmoži posebno po svoji prijaznosti proti Evropcem, izlasti proti Nemcem. Oblečen je bil v dolg višnjev talar, na katerem so se videla po prsih in po hrbti srebro-vezena znamenja, zvunanji dokaz njegovega dostojanstva. Na glavi je imel klobuk v podobi svetilniškega pokrivala. Na njegovem vrhi je bila rudeča gömba z rudečimi peresi, kar je tudi znamenje uradne častne stopinje. Od teh rudečih in višnjevih gömb izvira naslov njegov: Mandarin. Na nogah je imel kitajske šolne, raz glavo pa mu je mahala po hrbti skoraj do peta dolga kita. To je bil zatorej naš gospod, pri komur smo bili v gostčh. — Ko smo se bili poklonili, odvel nas je v lepo, svetlo in zelo prostorno dvorano. Od zadaj je bil majhen oder z blazinastimi stopnicami; to so bili kitajski častni sedeži. Blizu teh sedežev so bile na stenah dolge, rudeče table, zlatom popisane. Na teh so bili naslovi rodovine in nje častna odlikovanja, ki so se pri posebnih svečanostih dotičnemu mandarinu pravila. Zgodovinske slike kitajskih umeteljnih rok so krile druge stene. Po sredi dvorane ste stali dve vrsti nasla-njačev in poleg vsacega krasna kitajska zlikana mizica, kakeršna se v Evropi jako občuduje. Najprvo smo zelo obžalovali, da nismo vešči lepo-zvenečega nebeškega jezika in prikupovali se mu z hvaljenjem kitajskih razmer. Kin je nam poklone vračeval galantnim načinom, in pogovarjenje, ki se je sukalo največ o trgovskih in politiških odnošajih Avstrije in Kine, razvnemalo se je bolj in bolj.
V tem so nam družabniki postregli s čajem v malih porcelanastih čašah, katerega smo srkali po kitajskem običaji čisto grencega, brez vsacega dodatka. Pogovarjali smo se izlasti le v kitajskem jezici, a tolmačil nam je konzulatski tajnik.
Ko je prišel sluga poročat, da je obed gotov, izpremil nas je Kin v jedilnico. Tu je stala dolga, belo pogrnena miza, okolo nje pa mramornati stoli. Na mizi so bile vse posode, čaše in drugo pomizje iz najfinejšega kitajskega porcelana. Vaze s cvetlicami so lepšale bogato obloženo mizo. Vsacemu gostu je bilo pripravljeno kitajsko jedilno orodje, a iz vljudnosti pridal je Kin tudi evropsko jedilno pripravo. Kitajsko jedilno orodje ste dve tenki, do 6 palcev dolgi paličici, ki ste pri imovitih Kitajcih navadno slonokosteni, majhen špikast nož, in^lesena žlica. Kitajec se čudi, kako moremo Evropci jesti s tako nevarnim orodjem, kakor so naše vilice. Oni paličici rabijo Kitajcu tako, da drži jedno med zlatnikom in sredincem, jedno med palcem in kazalcem, in z veliko hitrostjo ž
njima je; nobeno orizovo zrno mu ne uide. Vilice, okrožniki (pladnji), sol, poper in druge dišave so Kitajcem čisto neznane. Pijače in tekoča jedila se dajejo v porcelanastih čašah '). Da ne bodem preobširen, hočem nam ponujena jedila, ki se mojemu evropskemu želodcu prav nič prilegala niso, kar zapored našteti, in sicer po tisti vrsti, kakor so prihajala na mizo.
Entrše (uvod):
1.	Svinjska gnat z ovčjim mesom v malih, oglatih zrezkih s sojo (nekakšen bob ali fižol).
2.	Vmetena jajca s toplim orizovim vinom (samchnu).
3.	Melonska zrna, praženi zemeljski orehi z toplim mandelj-novim mlekom.
Diner (obed):
1.	Tu-yung-yen-wo. Ptičja gnezda z mladikami bambusovimi in neko posebno juho.
2.	Hung-shou-yü-chi. Rudeče kuhane plavute morskega volka.
3.	Pribina (priba je nek ptič) in račja jajca.
4.	Shou-ta-ya. Pečena raca v malih zrezkih.
5.	Petelinovi grebeni z neko juho.
6.	Yang-yao-t'au-mien-kiao. Ovčje meso z močnatim testom.
7.	Z morskimi raki napolnjeni kukmaki (šampinjoni) v neki juhi.
8.	Račje meso s torbicami iz močnatega testa in česnikovo namako (sauce).
9.	Hia-yen. Morski raki z bambusovimi mladikami.
10.	Tö-mien-p'in-ko. Pečena jabolka.
11.	Pat-t'tn-yang-jau. Juha iz ovčjega mesa.
12.	Lotosovo sadje z neko sladko juho.
13.	Posebna juha z gobami in gnatjo.
14.	Pau-yü. Pražene ribe.
15.	Ho-pau-keh-tau. Golobja jajca s cmoki.
16.	Hiang-ku-heh-tri. Sagittaria (rastlina) v namaki.
17.	Lieu-ki-pien. Pečena kura v malih zrezkih.
18.	Pin-tau-pai-kuo. Žolica s sadjem.
19.	Cha-pa-kuai. Pražene korenine vodne lilije.
Dessert (pomizek):
Jabolka, hruške, grozdje, orehi, ananas in kitajska pekarija. Poglavitne pijače so bile čaj, orizovo vino in orizovo žganje. Caj
se daje vroč v čašicah in se precej lehko pije. Naposled so nam izvanredno postregli še s šampanjcem, kar je naš želodec nekoliko popravilo po tem čudnem kitajskem obedi. Največ jedil jo namreč plavalo v brezokusni in gnusni juhi; najbolj pa so se nam studila ptičja gnezda. Po evropskem okusi je bila le deseta jed. Med obedom se je ves čas kadilo. Kin je kadil v olji vdelan tabak iz male kitajske pipice, katero je bilo treba po vsaki potezi z nova tlačiti. Mi smo pa kadili fine manilske smodke, katerih nam je Kin ponudil. Med pojedino so nam stregli z gorko-mokrimi obrisačami, da smo si obraz in roke ž njimi brisali. Čudovito je to, kako takovo brisanje prijetno hladi; žalibog, da se ta navada drugod v vročem pasi ni vdomačila. Postrežba je bila v vsacem oziri izborna. Zapustil sem Mandarina s prisrčnim poslovljenjem in s tem prepričanjem, da je kitajski obed zelo drag, a nikakor ne tako grozovit, kakor se je celo po novinah čitalo. Tudi ni res, da bi se med obedom z možnarji streljalo, ali, da bi se 34 jedil naneslo na mizo, ali, da bi se jedle pečene podgane in mačke.
YIII. pismo.
Nangasaki, (Japonsko), dne 15. oktobra 1. 1874.
Vsacemu pristaniškemu mestu se približujem s prijetnim upanjem, da dobim tam obilo pisem iz domovine, izlasti od Tebe, dragi mi prijatelj. Ali mnogokrat se varam. Navzlic temu Ti hočem nadaljevanje svojega potovanja iz Shanghaja do sem zvesto popisati, dasi le v kratkih obrisih.
Dne 1. oktobra odjadrali smo, po svečanostni veselici za slovo, iz pristanišča v Šhanghaji. Tisočero pozdravov so prijazni stanovniki tega mesta pošiljali za nami z neprestanim mahanjem robcev — naša korveta je ponosno plula po reki Wusung, in sköro je bilo mesto in njega stanovniki daleč za našim hrbtom. Po morji smo imeli mnogo boriti se z nasprotnimi vetrovi in morali smo stroj kuriti, da smo prej prijadrali v svoje sedanje bivališče, do kamor smo potrebovali 14 dni. O mesti samem doboš kesnejše poročilo in popis. Za danes: Bog z mano in s Tabo!
IX. pismo.
Hong-Icong, dne 6. januarja 1. 1875.
Tvoje prav ljubo mi pismo dne 14. novembra lanskega leta sem danes vzprijel; veš, da me je neizrečno razveselilo, ko uže tako dolgo nisem čul od Tebe nikakoršnega glasu. Zato Ti tudi, čeravno bolehen, takoj odgovarjam.
S temi vrstami Ti hočem v kratkih potezah narisati dlljno potovanje od japanskega mesta Nagasaki. Sredi oktobra lanskega leta zapustili smo poslednje mesto, jadrali skozi med-zemsko (inlandsko) morje med otoci japanskega cesarstva. Radostno je gledalo naše oko krasne prirodne prikazni, ki se morejo z našimi Alpami v domačiji ponosno meriti. Nismo dolgo pluli, ko smo došli do mesta Hiogo blizu mesta Osaka. Evropski stanovniKi v prvem imenovanem mesti so nas prav prisrčno vzprijeli, izprehajali smo se po okolici na vse strani in imeli dovolj prilike, spoznavati ljudstvo, navade in šege japonske. Po lOdnevnem bivanji v tem mesti poslovili smo se po minulem plesi, ki se je bil nam na čast priredil, s tem, da smo lökrat iz topov vstrelili. Od Hioga smo se vozili dalje v Yokahamo, kamor smo pripluli po 14dnevm vožnji dne 14. novembra 1. 1874. Tudi tukaj so nas z vso prijaznostjo vzprijeli. Kupoma smo dobivali vabil od raznih poslancev in konzulov. Dne 9. decembra 1. 1874 smo tü opazovali prehod (prodor) Venere, in si s tem na polji znanstva pridobili glasovito ime. Od Yokahame smo se potem vozili v Yeddo, stolno mesto Mikade, japonskega cesarja, kjer smo bili tudi pri avdijenciji. S tem je bilo pa tudi naše poslanstvo v Japani dokončano, in dne 19. decembra 1. 1874 zapustili smo Yokahamo in japonsko kraljevstvo. Od tega hipa se pričenjajo najstrašnejši dogodki v mojem življenji, le po srečnem naklučji ohranilo se je meni in 250 možem življenje. Jedva smo zapustili Yokahamo in došli na prosto morje, ko se vzbudi strašen vihar. JNavajeni sicer viharjev priredili smo vse potrebno, a se prvi dan nič posebno ne zmenili za kako mogočo nevarnost. Nebo je bilo vse oblačno, in na 100 milj daleč ni bilo kopne zemlje. Po dnevi m bilo solnca, a tudi po noči se ni videla nobena zvezda na nebi. Kraja, kjer smo z ladjo bivali, zatorej ni bilo mogoče določiti, in to bi bila skoro naša poguba. Sveti večer, kadar se Ti v krogi preljube rodovme raduješ, bil bi sköro moj smrtni večer. — Omenjeni večer nastajal je vihar vedno hujši in hujši. Jadra je silovit veter trgal na dvoje, ladjo premetaval vihar kakor orehovo lupino. Z rokami in nogami smo se morali poprijemati, da se nismo pobili, ali da nas niso valovi s krova poplavili. Temna noč nas je obdajala. Kar zazveni od prednjega ladjinega dela grozoviti Wie: „bkala je pred nami!" To je bila zloglasna Brukan-skala. katera se kakor stolp visoko iz morja vzdviguje, in katere se vsi mornarji skrbno ogibljejo. Ako ladja trči na to skalo, razdrobi se na tisoč koscev, in vsaka rešitev je nemogoča. Skala ni bila daleč od nas, tako, da smo jo v nje grozovitih obrisih mogli videti pred sabo. Vse je bilo bledo in strmo, od strahu in groze si nobeden ni upal niti roke stegniti k rešitvi, kajti vsaka rešitev je bila nemogoča. Nihče ni molil, ni klel, vse je bilo kakor omamljeno, in upajoči na gotovo smrt, čakali smo, kaj nam prinese bodoči hip. Krmar zavrne v tem odločilnem hipi krmila, in gledi — Bogu
bodi zahvaljeno — ladja se je zasukala za krmilom, in tako nas je val zagnal, namesto na skalo — tik poleg skale naprej in 251 ljudi je bilo rešenih! — Veselo smo vskliknili, objeli se in poljubili — da smo srečno ušli veliki smrtni nevarnosti. — Silne težave in strahu sem bil prebil poslednje dni, 3 dni in 3 noči namreč nisem spal in bil skoro ves čas v premočeni obleki. Nasledek temu je bil to, da sem bil močno zbolel, in da sem še le zdaj nekoliko okreval. — V jednem tedni odjadramo od Hong-konga na Manilo, od tod dalje v mesta zadnje Indije: Saigun in Bangkok in od tam zopet v Singapore, kjer nam je čakati daljnih povelj. Maja meseca 1. 1876 — tako upam — vrnemo se v domovino.
X. pismo.
Bangkok v kraljevstvi „Giam", dne 25. febr. 1. 1875.
Nadejajo se, da si moje poslednje pismo iz Hong-konga vzprijel, hočem Ti načrtati opis svojega daljnega potovanja s temi le vrstami.
Odpluvši dne 30. januarja iz Hong-konga prijadrali smo dnč 3. februarja po prav prijetni vožnji do Filipinskih otokov. Vsidrili smo se v pristanišči Manili, glavnem mesti otoka Lu-zona. Filipinski otoci so — kakor znano — španska naselbina, ali prav za prav naselbina duhovnikov. Malo časa sem bival v Manili, pa sem tukaj domače Tag al e in Negrite prav srčno miloval, kajti ti ljudje neizrečno trpe pod železno šibo sebičnih avgustinskih menihov. Dežela okolo Manile je čudovito lepa in mikavna. Nenavaden vtis napravlja na tujca, ko gleda raznovrstne palme in druge rastline vročega pasa, pisano obleko domačinov, ponosno grandezzo (gospoda) lepih Span-jolcev in Španjolk ter precej pogoste podobe menihov. Vdeležil sem se v Manili mnogo izletov v okolico, in plesov, kateri so plesoljubivi Španjolci nam priredili v čast. Natančen popis tega mesta moram zopet na kesnejše čase odložiti. Jedva smo si M a -nilo malo ogledali, nam je bilo ta lepi otok zopet (dne 9. febr.) zapustiti in jadrati proti Bangkoku, kamor smo brez posebnih znamenitosti pripluli dne 18. februarja.
Siam spada še k tistim redkim državam vročega pasu, katere so ostale še same zase in niso prišle v dotiko z Evropci, ter na ta način ohranile svoj divje-romantičen značaj. Zato je Siam vsacemu Evropcu zelo zanimiva država, o kateri bi Ti lehko obširne knjige napisal, ako bi mi dopuščal čas. Siamskemu kralju smo se bili poklonili. Vzprijel je nas prijazno in mnogo dni nas po kraljevski imel v gosteh, ter nam vse ponudil, da smo mogli ogledati znamenitosti v Bangkok i. — Vročina je neznosna, po-poludne ima celo + 360 R. in po noči se le malo zniža, tako, da nas udi noč milo okrepčava.
Potovanje iz Manile v Bangkok in Singapore.
(Od dne 9. februarja do dne 14. marca 1. 1875.)
Dne 9. februarja zapustili srno z najprijetnejšimi spomiui mikavno Manilo. Kormanili smo s parom treh kotlov iz pristanišča, došli skoro v morsko ožino med Koregidorjem in Monje in potem pri ugodnem iztočnem vetri čvrsto pluli dalje. Okolo jedne ure popoludne jadrali smo mimo Propelerja in namerili proti jugo-zapadu. Da smo porabljeno vodo namestili, zakurili smo pod jeduim kotlom in destilovali vodo. Ker je bil veter vedno ugoden, mogoče je bilo prejadrati 16 milj v jedni uri. Dne 13. in 14. febr. smo imeli mornarsko-vojniške vaje. Dne 14. febr. dopoludne je imel severo-iztočni veter moč 7, tako, da je mogla korveta v jedni uri 10 milj vznemirjenega morja prerezati. Tisti dan dopoludne smo se vero - zapadno zagledali otok Zapatu, katerega smo pa v dveh urah zopet izgubili izpred oči. Bodoča 2 dneva je bil tisti ugodni veter, še le ko smo došli v siamsko pristanišče, se je spreobrnil. Dne 16. febr. smo zagledali Pulo Pauyaug, katero nam je še le noč zatemila. Ta dan je bil za nas ta-le do-godjaj prav prijeten. Srečali smo namreč okolo 4. ure popoludne angleško vojno ladjo, za katero se pa nismo dalje zmenili, toda ona je kormanila naravnost proti nam. V naši bližini se je ustavila in dala znamenje, da hoče imeti čoln. Ladja je imela, kar nismo bili prvi hip zapazili, dve odlikovalni zastavi, kajti nav njej je bil guverner singaporski in angleški Contreadmiral. Čolnu so bili pa izročili pošto za ministerrezidenta in ladjino povelj-ništvo. Tako smo dobili, česar bi se nihče ne bil nadejal in kar se malokdaj zgodi, pošto sredi širega morja. Angleškega guvernerja smo s 17 streli pozdravili, kar je angleška ladja odzdravila s trikratnim pripogibanjem obeh odlikovalnih zastav. Potem je ona ladja plula dalje proti Bangkok u. Razven nekaterih letečih rib, tunovek, morskih tonovščic in morskih kač nismo opazili na vsem potovanji nikake posebnosti. V mornarskem oziri so bila merjenja morja, katera smo sem ter tija poskušali, posebno pavsiamskem zalivi, zanimiva. Toplomer je kazal +25°—28°C.; barometer pa 764 in 766"8 mm. Vreme je bilo ves čas za vožnjo ugodno. Dne 17. in 18. februarja smo videli več otokov, parobrodov in čolnov. Zvečer dne 18. febr. zagledali smo svetilni ogenj Bang-kokov in v pol uri smo uže bili v njegovem pristanišči. Bangkok se mi vidi najzanimivejša postaja, kar smo jih na tej eks-pediciji obiskovali, žalibog, da zaradi kratkega časa nisem mogel vseh znamenitosti na drobno ogledati. Dne 2. marca zapustili smo Bangkok in jadrali najprvo ob bregovih Malake proti Sin-gaporu, kamor smo dopluli dne 14. marca.
XI. pismo.
Singapore, dne 23. marca 1, 1875.
Tvoje prijazno pisino dne 23. januarja došlo mi je dn6 20. t m. v Singapore. Bangkok, najznamenitejše mesto, kar smo jih videli do zdaj, zapustili smo dne 3. marca in se podali proti Singaporu. Imeli smo na tem potovanji z nasprotnimi vetrovi in tišino mnogo neprijetnosti, in zaradi tega smo bili 12 dni na morji. Dne 15. t. m. smo pa srečno pripluli v Singapore, in to uže drugikrat pri tej ekspediciji. Daljnih povelj iz Beča bodemo tu pričakovali. Ker je naša ladja uže precej pokvarjena, izlastikerje v viharji pred Brukanovo skalo toliko trpela, zato pričakujemo, da nas pozovejo nazaj v domovino, in tako se nadejem, da bodemo koncem t. 1. pripluli v P ulj. Toda ljubše bi mi bilo, da bi potovali okolo zemlje, kakor se je nameravalo.
Na krovi cesarske korvete „E'riderik". (Izvirni dopis iz Singapora,
dne 20. junija 1. 1875.)
Najprvo Te morem prositi oproščenja, da Ti tako dolgo nisem pisal. Tega nisem jaz kriv, nego razne neugodne okolnosti pri mojem zadnjem potovanji v sundsko morje; ta pot bode zopet veliko poglavje v mojem in mojih sodrugov trpljenji.
Takrat, ko sem Ti bil poslal zadnje pismo iz Singapora, gojili smo vsi prijetno nadejo, da nas bode najvišje mornarsko poveljništvo pozvalo v domovino nazaj, toda — človek obrača, ministerstvo obrne! Dobili smo povelje, podati se na otok Borneo, in risati na njegovem severnem obrežji zemljepisno lego njegovo. Splošno se meni, daje Avstrija nameravala na tem otoci ustanoviti naselbino; to je bilo zatorej povod onemu ukazu. Z žalostnim slutenjem slabega uspeha zapustili smo dne 25. marca 1. 1875 singaporsko pristanišče. Naš pot nas je vodil skozi Banka-cesto, obiskali smo Batavijo in pluli od tega kraja v Souragayo, kjer sva imela jaz in navigacijski oficir opravilo z astronomičnim opazovanjem, da sva uredila kronometer za geografsko določenje krajev, katere smo nameravali obrisati.
Do zdaj smo imeli obče dobro vreme po vsem potovanji, le huda vročina, časih celo +38°R. nam je delala silne neprijetnosti. Dva tedna smo se mudili v Souragayi in potem kor-manili vmacasarsko morsko cesto, kjer se je imela pričenjati naša delovnost.
Težavnost in trpljenje v tej pogubilni morski ožini dade se teško popisati; razumejo jih le tisti, kateri je kaj jednacega uže izkusil sam. Opresna jedila so nam pošla, in ker druzih ni bilo
dobiti, morali smo živeti dva meseca le ob vsoljeni mesenini in priprostem ladijskem suhorji. Vrbu vsega se je v tem nezdravem podnebji pokazala močvirska mrzlica, katero sem bil tudi jaz dobil, dasiravno sem bil drugo mrzlico še le malo prej prebil. Sploh so se bili nekako vsi elementi proti nam zarotili in v tacih neugodnih okolnostih se nismo mogli hitro naprej pomikati. Dne 4. maja 1. 1875 smo došli k prvi točki, katero smo merili, namreč v Si-boku-zaliv, na severo-iztoki Bornea, ki je bil prej še čisto malo znan.
Da so bode to, kar bodem zdaj navedel, bolje razumelo, naj razjasnim še prejšnjo točko, namreč vprašanje, zakaj se nismo z opresnimi jedili preskrbeli, saj smo jadrali ves čas poleg kopne zemlje in bi zatorej mogli s stanovniki občevati.
Naslednji dogodjaj nas je oviral:
Severo-iztočno obrežje otoka Borneo je neprodiren, sköro povsod nedohoden, močvirnat pragozd; malo kje stanujejo Ma-lajci in domači otočani. Poslednjih je sicer manjšina; to je tudi mevžasto in plaho ljudstvo, a kadar vidi, da je v večini, ter da se je nadejati dobrega plena in zmage, je najhujša lopovska drhal. V tacih okolnostih ni bilo misliti, da bi si z lovom ali nakupom opresne hrane pridobili.
Kakor sem uže omenjal, pripluli smo vSiboku-zaliv in tu začeli svoja merjenja. Ker nam je začel pohajati premog, sklenili smo, na bližnjem bregi tega zaliva drva sekati. V ta namen se je poslalo na kopno 30 mož z 10 puškami (Werndlove sisteme) v vojnem čolni št. 3 pod poveljništvom mornarskega kadeta Karla marquisa de Nembrini Goncage. Možje so pridno delali do poldneva in potem počivali. Kar se 5 čolnov približa; iz teh se začne silovito streljati na naše mornarje, kateri se hitro postavijo v bran, toda morali so se lopovom umekniti, katerih je bilo kacih 80, in iti nazaj na bližnji hrib. V boji pa sta padla mornar Delgonte, smrtno v prsi zadet, in mornar Kiratz, v trebuh smrtno zadet. Močno je bil ranjen mornar Hrovat, kateremu se je desno rame razdrobilo; kvarternik Čar je bil lehko ranjen v stegno. Mrtveca so naši ljudje morali pustiti na bojišči, ranjenca so pri umikanji vzeli seboj.
Morski lopovi so si potem prisvojili naš čoln in orodje, odrezali mornarjema glave in razparali jima želodca. Z divjim vriščem in s plenom so potem zapustili bojišče. Ta katastrofa je korveto strašno vznemirila; vse je mislilo, kako se maščevati Dne 9. maja, drug dan po grozovitem napadi, poslal se je velik o delek mornarjev na bojišče, iskat trupel ubitih sodrugov. Toda niso jih več našli! Na bojišči smo postavili križ in po navadnem vojaškem običaji vstrelili. Ob jednem je komandant, kapitan pl. Oesterreicher pri pripogneni zastavi na krovi govoril ganljive besede zbranim mornarjem ter zmolil za mrtveca kratko molitvico. Predrzni lopovi pa so bili potegnili v sredino otoka,
kjer jih ni bilo mogoče proganjati. Zapustiti smo morali Siboku-zaliv brez maščevanja. Ali imena ubitih tovarišev smo s tem za pözne čase ohranili, da smo zmerjeno in zrisano predgorje krstili kap Kiratz in kap Delgonte, in po obeh ranjencih smo na-zvali kap Car in otok Hrovat. Tudi najdeni greben smo na-zvali z imenom ladje „Nadvojvoda Friderik".
Od Siboku-zaliva smo se podali v Sandakan-zaliv, kjer smo svoje merjenje nadaljevali, in od tod v Maluda-z ti 1 i v, kjer smo to delo dokončali. Od poslednjega kraja smo pa šli na Labuan, to je otok severo-zapadno od Bornea, kije zdaj v angleški lasti.
Labuan je bila v 2'/f mesecih prva postaja,.kjer smo si z nova mogli hrane preskrbeti. Tri dni smo se tukaj obotavljali in potem pluli zopet v Singapore, kamor smo dne 11. junija uže štirikrat prijadrali. Kako utrujeni in bolehni smo po tej težavni ekspediciji semkaj došli, si je lehko misliti. Večina mornarjev in častnikov je bolna, tudi meni bode v kakšnem avstrijskem kopališči zopet iskati zdravja.
Daljnih povelj pričakujemo zdaj iz Beča; nädejem se, da se vrnemo v domovino.
XII. pismo.
Singapore, dne 5. julija 1. 1875.
Dobili smo zatorej povelje za daljno potovanje, o katerem Ti hočem takoj poročati. To povelje slöve: Cesarska korveta „Friderik" naj se iz Singapora poda v Hong-kong, od todvYo-kahamo, od tega mesta pa črez tiho morje v Sv. Frančišek; potem naj se mimo večjih mest na zapadni strani Amerike pluje skozi Magellanovo cesto v Montevideo, Buenos-Ayres in Rio de Janeiro, od tega poslednjega kraja pa črez atlantsko morje skozi gibraltarsko cesto v P ulj. Korveta „Friderik" objadrala bode zatorej svet, zemljo. S tem se tudi moja vrnitev v drago domovino zakesni za 1 % leto, vendar v zadostilo mi bode to, da bodem videl toliko sveta, ter se vrnem domov s ponosno zavestjo, da sem potoval okolo sveta!
Pohod pri yohorskem Maharadji.
Izv. dop. iz Tohore, dne 3. julija 1. 1875.
Ko smo bili južni del malakske ceste zapustili in otoško skupino Broterjev imeli za seboj, zagledali smo pred sabo krasni otok Singa p o r e (slovenski bi se reklo: Levovo mesto) z glavnim mestom tistega imena. Nekdaj je bil ta otok lastina
yohorskega kneza, a leta 1836 ga je moral prepustiti Angležem za letno nagrado 1000 fantov sterlingov. Praktični duh Angležev je Singapore v kratkem časi povzdvignil v naselbino, ki daje precejšnji dobiček, in mesto samo je postalo jedno prvih trgovskih mest iztočne Azije. Med kopno zemljo mala-škega polotoka in otoka singaporskega je kanal y o -h o r s k i, oblivajoč glavno mesto tistega imena, ki stoji na južnem otoki Malake, in velik del malo znanega kraljevstva yohorskega Maharadje. Ta samostalna kneževina seza do 5° severne širine in obseza ves od te stopinje južno ležeči del polotoka Malake, ter 80.000 stanovnikov malajskega in mongolskega plemena.
Na uradno povabilo Maharadje kormanili smo s svojo vojno ladjo od Singapora proti Yohori. Objadrali smo iztočno stran Singapora in pripluli v dveh urah v yohorski kanal. Pogled na obale tega malo obiskovanega kanala je krasen. Na levi roci je otok Singapore z neizmernimi gozdi palm in poprovih dreves; le sem ter tija se vmes vidi nizko poslopje z angleško zastavo (to so angleške policijske štacije). Na desni roci je polotok Mala k a s svojim malo obdelanim prirodnim stanjem. Skoro se obala Malake razjasni, in tu in tam se pokaže izmed ori-zovih (rajževih) in pamukovih (pavoljnih) polj hišica, katere stav-barski slog kaže, da biva v njej dolgokitast „sin nebes" (Kitajec). Kar tovarnični dimnik najedenkrat iznenadeje naš pogled. Ko bližje pridemo, zagledamo veliko tovarniško poslopje, in iz nakupičenih desak smo sklepali, da je to parna žaga. Glejte no, smo vskliknili, v yohorski kneževini parna žaga!
In še čudovitejših stvari smo videli, kar nas je prepričalo, da je naobraženost kneževa podlaga omiki in napredku v deželi. V bližini omenjanega tovarniškega podjetja je bilo 300 koč in hiš, po nekoliko malajskega, po nekoliko kitajskega sloga: to je bilo glavno in prestolno mesto yohorsko. Broji okolo 6000 stanovnikov, in polovica je Kitajcev, katerih naseljevanje modri Maharadja pospešuje Zapadno od mesta, blizu morske obale dviga se na mali visočini z ozirom na ondotno podnebje prav primerno zidan grad, bivališče kneževo. Svoja sidra smo pognali v morsko dno in 21 topov je pozdravilo indijsko kneževino. Skoro potem sta nas na ladji obiskala dva Angleža, kneževa ministra, ki sta nas v njegovem imeni takoj povabila v grad. Po-služili smo se tega vabila in z različnimi občutki stopili v knežev grad. Ministra sta nas privedla v salon, kjer knez vzprijemlje goste in ki je bil po najfinejšem evropskem okusi urejen, in naznanila naš prihod „Njega Visokosti", katere smo pričakovali s silno radovednostjo.
V tem smo se kratkočasili z ogledovanjem krasnega „albuma", v katerem so bile slike vseh vladarskih rodovin vsega sveta, a sköro nas je zmotilo šumeče odpiranje vrat, skozi katera je iz
svojih soban prišel knez yohorski Maharadja. Mož ima kacih petdeset in nekaj let, poteze njegovega rujavkastega obraza so prav prijetne, in zastonj išče človek v njih malajskega pokolenja. Njegovo lepo glavo obsipljejo črni kodri, med katerimi se uže lehko opazi kak siv las; močne, velike, sicer tudi uže dvojnobojue brke obdajajo napete ustne, in za njimi se svetijo krasni bisrnati zobje, katerih tukaj navadno žvečenje beteljna še ni pokvarilo. Čvrsto telo je precej rejeno, oblečen je pa knez v sivo, zakapčeno suknjo, izpod katere se je lesketal malo vijoličasti telovnik. Hlače so bile tudi sive barve, kamašne vijoličasto - baržunaste in črni črevlji so imeli srebrne zapone. Na glavi, katera je vedno pokrita, čepi višnjevo-baržunasta kapica, ovita s črnim baržunom. Njegova zvunajnost ne znači prav nič kneza; tudi pri največjih svečanostih ne nosi druzega, nego na prsih dva ali tri zlate križce. Gizdavost in baharstvo, kar drugi indijski knezi tako zelo ljubijo, to je pri njem zadnje. Na prvi hip me je osupnila nepričakovana prikazen. Moja glava si je bila yohorskega kneza vse inače naslikala, in zdaj se mi je videlo, da stoji pred mano imovit, trebušat hišni oča, ali pa domač, vpokojen general. Po končanih poklonih ponujale so se nam krepčalne jedi in pijače, knez se je z vsemi prav ljubeznjivo pogovarjal v angleškem jezici in nas naposled na obed povabil. Z največjo prijaznostjo se je potem sam ponudil, da nam hoče osobno kazati vse znamenitosti vYohora bližnji okolici, da nam čas do obeda mine na prijetni in koristni način. „ Njega Visokost" nam je pokazal najprvo parno žago. To veliko tovarništvo, kjer je delalo okolo 1000 ljudi, največ kitajski Kulisi, izdeluje stavbarski les iz obilega drevja, ki se dovaža iz bližnjega prvotnega gozda. In to ima dvojni namen, prvič: da se poseka prvotna šuma, drugič: da se pridobi dovolj zidarskega gradiva za zidanje hiš Kitajcem, ki se v veliki množini naseljujejo. Največje službe v tej tovarni imajo Angleži. Hodili smo še malo po mesti okolo, potem nas je izpremil v palačo, ki ima služiti za kronanje glavarjev, katera pa še ni dovršena. Zidana je v arijskem slogi in znotraj tako krasno opravljena, da vse svedoči o umeteljniškem okusi gospodarjevem. Potem smo se podali od mesta proti morskim obalam, kjer smo bili na novo iznenadejani.
V svoje veliko začudenje smo videli tukaj, v tej puščavi, v deželi, katere niti zemljepisne knjige ne poznajo, ali jo med ne-kultivirane države štejejo — dve lokomotivi! Knez nam je razlagal, da namerava železnico napeljati v notranje pokrajine, da bi se v te slabo obljudene okraje ljudstvo naselilo. Angleški inženerji vodijo to delo. Tla ne prečijo te nakane, malo oviro pa delajo novčne razmere kneževe. Vendar angleški inženerji si znajo povsod pomagati, tako tudi tukaj. Käkor je pri nas železniška draga iz železnih šin, tako je tam iz trpežne vdelane (inpregno-vane) hrastovine sestavljena, kar stori, da vozovi skoro nikoli ne zdrknejo. Železniški tir je še le malo milj dodelan, in bode do
popolne izvršitve treba še nekoliko let. To je železnica iz lesa v Y o h o r i.
Vcleležili smo se tudi vožnje za poskušnjo pod vodstvom angleških inženerjev. Vsi smo bili nagnečeni v jedno lokomotivo. Ko smo se vrnili na kolodvor, ki je samo za Silo postavljen, bili smo vsi črni od saj. Sram nas je bilo in v zadregi se vračamo v knežji grad. Toda čim bolj se gradu bližamo, tem komičnejši smo bili. Saje so se zaradi potu začele po obrazi in vratu razlivati, morali smo se še z rokami braniti pred mnogobrojnimi mušicami — tako, da smo bili bolj umazani, nego kateri si bodi dimničarpri nas.
Hitro smo prekoračili lep, po angleškem vzorki narejen park, ležeč za gradom, in si nismo mogli ogledovati še velikanskih slonov, ki so se po njem izprehajali. Knez nas je vel v sobo za tujce, kjer smo zopet salonsko osnažili svojo obleko. Malajca smo pa poslali na ladjo, da nam je donesel potrebnih ščeti, mjila itd. Polagoma se je zbrala vsa potovalna družba in tudi angleška mornarska častnika v prav prijetni verandi. Točno ob 7. uri je došel v naš okrog knez, in nas povabil v obednico. Stopili smo v dolgo dvorano, kjer je bilo vse polno mramornatih stebrov in stene tudi iz mramorja. Velika, dragocena zrcala s prekrasnimi okviri so visela po stenah vkrog. V sredi je stala dolga, pokrita miza, na njej mnogo zlatih in srebrnih vaz, z dehtečimi cvetlicami. Večina namiznega posodja je bila od zlata in srebra.
Zasedli smo nam odločene sedeže, in ko so se bili še nekateri angleški inženerji, Malajci in Kitajci — prve osobe kitajske — sešle, začel se je obed. Podrobnosti te velikanske lukulske pojedine ne bodein omenjal, samo to povem, da so bile na razpolaganje najboljše jedi angleške in francoske kuhinje. Pili smo najfinejša evropska in azijatska vina iz zlatih kozarcev. Knez sam pa je med vsem obedom pil le vodo, držeč se trdno svoje moha-medanske vere; zato tudi ni bilo čuti napitnic. Tudi baržunasto kapico je imel ves čas ua glavi. Ko se je pomizje (dessert) pričenjalo, postajal je razgovor živahnejši, sploh se je nam vsem vzbudila dobra volja. Kakor na povelje je umolknila družba, kajti oglasila se je bila instrumentalna godba, ki je svirala najprvo avstrijsko cesarsko pesem in potem angleško himno. In dalje so se v kratkih stankah godla dela Straussova, Offen-bachova in Wagner jeva. Vse točke so se odobravale s ploskanjem, kar je knezu jako dobro delo.
Ker smo bili željo izrazili, da bi si kapelo ogledali, odvedel nas je Maharadja v izprednjo sobano. Jedva so godci svojega kneza zagledali, takoj so zazvenguili yohorsko himno. Godba je imela 80 mož, sami mladi, inteligentni M al a j ci, naobraženi v godbi pod vodstvom angleškega kapelnika. Vsi so bili v bagrenih uniformah. Dasiravno je virtuoznost kapele še majhna, vendar je čudovito, da so ti ljudje, udje malo naobražeuega naroda, v godbi toliko se izurili, in sicer v jeduem samem leti. Z živahnim odo-
bravanjem smo se knezu zelö prikupovali in ga spodbujali, naj dalje tako čvrsto skrbi za umeteljnost in naobraževanje svojega naroda. Ko smo uže precej časa godbo poslušali, poslovili smo se z vso vljudnostjo od kneza in se vrnili na ladjo. Knez je pri tej priliki zelo obžaloval, da nas ne more na lov tigrov povabiti, ker se tako kratek čas mudimo. A kadar ga zopet obiščemo, skrbeti hoče, da nam tudi to veselje pripravi. Se vi, da se to ne bode moglo nikoli več zgoditi. Drugo jutro je prišel on nas obiskat, ogledoval si ladjo in naše ljudi, kar mu je vse bilo jako po volji. Prav zadovoljen je zapustil korveto in 21 strelov mu je poslalo zadnji pozdrav. Ladja pa je da\je odplula in Yohoro zapustila za vselej.
XIII. pismo.
Sv. Frančišek v Kaliforniji, dne 20. oktobra 1. 1875.
Tvoji poslednji pismi dne 4. in 22. avgusta sem resnično vzprijel. Zadnjič sem ti pisal iz Azije, iz Singapora. Zakaj Ti od takrat nisem mogel več pisati, razvidel bodeš iz naslednjih vesti.
Sredi meseca julija zapustili smo Singapore in se podali v Hong-kong. Na tej progi sem zbolel in dobil tako močan revmatizem, da se z nijednim udom niti geniti nisem mogel. Tri dni smo se mudili vHong-kongi in potem podali v Yoka-hamo. Ker me niso dovolj zdravili, ni mi kar nič odleglo, kajti jedinega leka proti revmatizmu, parne kopeli, ni dobiti v vsej Aziji. Bolan sem moral pač na ladji ostati. In ko smo dobili povelje iz Yokahame podati se v Sv. Frančišek, tudi meni ni druzega preostajalo, nego s svojo boleznijo, v postelji ležeč, podati se na daljno potovanje črez veliko morje. Dolgih 40 dni smo v to potrebovali, in misli si, 40 dni plavati med vodo in nebom! — Dne 6. oktobra prišel sem naposled prav zelo bolan v Sv. Frančišek, kjer so me izkrcali. Hoditi mi ni bilo moči, zato so me nesli na kopno. Zdravi me tukaj nekov nemšk zdravnik, kateremu za to plačujem po 8 gold. na dan. Rabijo mi pa pridno parne kopeli, katere so me uže precej okrepčale.
Do konca tega meseca ostanemo v severni Ameriki; potem odpotujemo v Valparajso v južni Ameriki. Mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca dni.
O društvenih razmerah v Kaliforniji.
Večkrat sem bral po nemških in slovanskih novinah poročila o slovanskih društvih v Sv. Frančiški. Ker sem dlje v tem
mesti bival in z veliko pozornostjo opazoval vse, kar se tiče mojih tam naseljenih rojakov, zato mi je mogoče, o tej točki obširnejše spregovoriti ter naopačne misli in dopise pojasniti in popraviti.
Kakor v vseh amerikanskih ljudovladah, tako se tudi v zje-dinjenih državah v trgovskem občili na različnost stanov kar nič ne ozira. Razloček se dela samo v oziri večje ali manjše imovine pri družabnem življenji. Tudi v Kaliforniji se nahaja novčna aristokracija, imoviti srednji stan in priprosti siromaški stan, in ti so v nekaterih ozirih popolnem ločeni med seboj. Potreba se je tudi tukaj pokazala, društva ustanovljati, in ta imajo to posebno znamenje, da so vsi udje le jedne gori omenjene vrste stanov. Največje število v Sv. Frančiški naseljenih Jugoslovanov, ki so Dalmatini in Istrijani, spada v tretjo stanovsko vrsto. Pečajo se s trgovino in ribštvom. Imajo ob dolzem obrežji (Quai) neznatne prodajalnice in krčme, tako zvane Boar-ding-Houses, ki pa niso na najboljšem glasi. V boleznih zadeva te naše izseljence velika siroščina. To je napotilo Dalmatine, da so si v takšen namen osnovali 1. 1868 „Dalmatinsko ilirsko društvo v podporo bolnikom." Vendar udje temu društvu niso zgolj Jugoslovani, nego tudi drugi Avstrijci iz tretje stanovske vrste. Pri njih zborih se vrte pogovori največ o podporah bolnikom, in se govori večinoma v angleškem jezici, v katerem so tudi društvena pravila sestavljena. Društvo ima tudi slovenske in italijanske knjige in novine, katere se dajejo največ bolnikom, v čitanji veščim. Naročujejo se v Zagreb i in pri družbi „sv. Mohorja" v Cel ovci. Večkrat se vnamejo kaki prepiri med družabniki različnih narodnosti. Ako se posreči družabniku tacega društva, da si pridobö večjo imovino, tedaj navadno iz njega izstopi, zapusti mu kako darilo in se drugemu pridruži, kjer mu z ozirom na njegovo boljše gmotno stanje bolje vgaja. Če se je takov ud posebno velikodušnega skazal, takrat ga izvoli društvo častnim družabnikom ali društvenim zaščitnikom. Na čast naših izseljencev moram povedati, da jim domoljubje v srci ni ugasnilo, dasiravno se morajo v tujini večkrat z neusmiljeno osodo hudo boriti. Jedva je 1. 1875 cesarska korveta „Friderik" sidra zabodla v dno, to je bila prva avstrijska vojna ladja v Sv. Frančiški — uže so udje onemu slovanskemu podpornemu društvu korveto kar prepluli in s svojimi oskromnimi močmi vse storili, da bi došlim svojim rojakom tu v novem sveti napravili prijetne čase. Mornarjem, ki so bili največ Dalmatini in Istrijani, napravili so celo plesno zabavo. Toliko o avstrijskem podpornem društvi v Sv. Frančiški.
Drugih slovanskih društev tamkaj ni. Močno so sicer v Kaliforniji zastopani Cehi, pa več v tovarniških krajih po kautonih, nego v glavnem mesti. Urojena prebrisanost je njim pripomogla do večje imovitosti in celo do bogastva, nego njih južnim sorodnikom, tako da spadajo skoro vsi v prvo ali drugo 'stanovsko vrsto. Mala češka društva so po nekaterih kalifor-
nijskih okrajih. Žalibog pa se pogrešajo društva aH druge naprave, po katerih bi se gotovega pogina obvarovali tisti avstrijski izseljenci, katere so brezvestni agenti semkaj zapeljali in ki so tukaj večkrat prišli v največjo revščino.
Mnogokrat se mi je pri mojih izprehodih po Sv. Frančiški pridružil takov izseljenec in mi tožil svojo nesrečo. Na moj najboljši sovet, naj se obrne na avstrijskega konzula, odgovorilo se mi je navadno: „Pomagaj si sam, potlej ti bode še le konzul pomagal!" Pomoči potrebnih avstrijskih izseljencev ondi konzul ali celo nič ne zaslišuje, ali jih pušča z rameni migaje brez podpore. Kako ie to mogoče, da ima Avstrija v mesti, ki ima več tisoč svojih podložnikov, tako slabo zastopstvo? V Sv. Frančiški je avstrijski zastopnik veliki trgovec F. Mücke, in ima samo naslov „konzul" (ad honores). Od avstrijske vlade dobiva jedva toliko odškodnine, da poravnava pisarniške troške. Da se tak konzul, ki je itak v prvi vrsti le trgovec, za avstrijske izseljence malo briga, je lehko razumljivo. Nedoumno pa nam je, da avstrijska vlada v Sv. Frančiški mnogim tamošnjim Avstrijcem ne namesti stalnega in pravega konzula, ko ima n. pr. naša vlada v Shanghaji (na Kitajskem), kjer je le 5 Avstrijcev, generalnega konzula s podložnimi uradniki, ko ima dalje v vseh večjih mestih iztočne Azije prave konzule, katerim na čeli je ministerrezi-dent, kar stane Avstrije na leto okolo 50.000 gold., dasiravno je po vsej iztočni Aziji jedva 30 avstrijskih podložnikov in če tudi je dobiček, ki ga ima naša država po tem drazem zastopstvi v politiškem in trgovskem oziri silno majhen, kajti v letih 1874 in 1875 je bilo došlo v iztočno-azijatska pristanišča samo 6 avstro-ogerskih trgovskih ladij s 3000 tonami.
Amerikanski glas o naši korveti „Friderik."
(Izjava kalifornske „Staats-Zeitunge" dne 14. oktobra L 1875).
Omenjane novine pišejo tako-le: „Ker je bil častniški „corps" korvete tako prijazen, da je nam izročil silno zanimivo poročilo o osodi in izkušnjah nje dosedanjega potovanja, katero (poročilo) smo v zadnji številki priobčili, zato si nismo mogli kaj, da ne bi se bili za ono poročilo osobno zahvalili in ob jednem si tudi ladje same ogledali. Predno smo se pa podali na krov došle avstrijske ladje, šli smo k avstrijskemu konzulu, g. Mücker ju, katerega smo prosili za nekoliko priporočilnih vrst. Tukaj pa smo ravno naleteli na 2 poročnika korvete, na Jos. Lehnerta, ki nas je z največjo ljubeznjivostjo povabil, da bi ob 12. uri došli na obrežje Str. Whart, kjer bode nas čakala parna barka. Ob določenem časi smo prišli tija, odjadrali točno in v 10 minutah smo bili pri korveti „Friderik", ki se je bila sicer 1% milje od mesta ustavila.
Poveljnika ladje ni bilo doma, ali gospodje častniki so nas vzprijeli z največjo in najprisrčnejšo prijaznostjo. Ko so bili nas z jako okusnim zajutrkom pogostili, vodili so nas okrog po ladji, nam vse razkazovali in na vsako naše vprašanje so odgovarjali z največjo radostjo. Ladja ima s častniki vred 250 mož, teh je okoli 70 Nemcev, 10 Ogrov, 30 Istrijanov in 140 Dalmatinov. Avstrijsko mornarstvo nima, kakor navadno druge države, mornarskih vojakov na svojih vojnih ladjah, nego mornarje, a ti se, predno jih vzamejo na ladjo, na kopnem vojaški vadijo šest tednov. Potem se izberö še posebno taki, kateri so v topničarstvi izvežbani, da morejo poleg mornarske službe opravljati tudi topničarsko. Potem se na ladji mornarji vadijo razven v mornarskih znanostih tudi v streljanji s puškami in v borenji, uči se tudi še brati in pisati. Ali pri tem se z vojaci lepo ravna. Tudi hrano imajo izvrstno, kar se je videlo na zadovoljnih obrazih obrazih in na ljubezni mornarjev do svojih prednikov. Kazni za kakšne prestopke so prav majhne. V tem ko vojnike na kopnem devljejo n. pr. za tri dni v zapor, odtegne sc mornarju samo vinska porcija za jeden dan. Kakor so nas gospodje častniki zagotavljali, dosežejo s to krot-kostjo in ljubeznijo pogostoma več, nego li drugi z vso trdosrčno ostrostjo.
Na ladji je 12 topov Wahrendorfove sisteme, s katerimi je sicer prav lehko ravnati, lehko basati in zažigati jih, vendar se bodo zdaj namestili sKrupovimi topovi iz grodlja. Prvi topovi neso po 2'/„ morski milji daleč; ž njimi se je korveta „Friderik" pri Visi 1. 1866 prav dobro obnesla. Ročno strelno orodje so puške Werndlovega stroja. — Ladja je, kakor uže znano, na potovanji okolo zemlje. Največji in najzanimivejši del svoje daljne poti je uže dovršila. Tukaj ostane še do dnš 23. t. m., ker se mora nekoliko popraviti, in ker čaka na pošto. Od tukaj se poda v Val-parajso, skozi Magellanovo ožino v Bueros-Ayres in dalje v Rio de Janeiro, potem pa naravnost v Gibraltar. To bode zadnja postaja, predno se vrne v staro ljubo domovino. P ulj je nje stalno bivališče, od kodar se je bila tudi v daljni svet podala. Drugo leto, zatorej črez 2 dolgi leti vrnila se bode še le nazaj. Vožnja od tod se bode vršila z jadrami zato, da se mornarji v tem vadijo, in da ni treba na mnogih krajih ostajati zaradi dobivanja premoga. —
Vsi gospodje častniki, zdravniki in kadeti bili so silno ljubez-njivi in prijazni, ter so znanstveno jako naobraženi, tako, da more človek avstrijsko mornarstvo, katero ima take zastopnike, posebno spoštovati, in da je pravo veselje, s tacimi gospodi se pogovarjati. Žalibog, so ure zabave hitro minule in ostal nam je samo prijeten spomin na še prijetnejši čas ljubeznjivega pogovarjanja."
X1Y. pismo.
Valparaiso, dne 30. januarja 1. 1876.
Da Ti uže 2 meseca nisem pisal, vzrok temu hočem danes odkritosrčno povedati. Kakor Ti je znano, ležal sem v Sv. Frančiški bolan za revmatizmom. Ozdravil sem se bil pa toliko, da sem se mogel dne 1. novembra 1. 1875 zopet vkrcati v korveto „Friderik". Smoter našemu daljnemu potovanju se je določil z mestom Valparaiso, do katerega smo potrebovali 63 dni. Jedva 8 dni smo po morji se vozili, ko me napade zopet stara bolezen, katera me ves čas — 2 meseca — kar nič ni zapustila. Ko sem došel v Valparaiso, shujšal sem bil do kosti in zdravniki so mi uže prorokovali, da je smrt blizu. Misli si zatorej moje žalostno stanje; tako daleč od Tebe in svojih dragih, tako daleč od domovine — in smrt pred' očmi. Dne 3. januarja so me v Val-paraisi vendar še živega izkrcali in izročili prijazni družini v postrežbo. Mislim, da le želja, domovino in svoje drage sorodnike in prijatelje še jedenkrat videti, obvarovala me je strašne smrti — v tujini. Toliko sem vendar okreval, da morem vstajati in mi zopet rabijo vsi udi. Korveta „Friderik" je pa tačas zopet od-plula in mene tukaj samega pustila, dokler se ne ozdravim. Upam, da se do meseca marca toliko okrepčam, da bodem s kako potovalno ladjo za korveto „Friderik" se vozil, ter da se v Rio de Janeiri zopet vkrcam na našo ladjo.
Punta Arenas, najjužnejše mesto na zemlji.
Čestite čitatelje utegne zanimati, kakšno je najjužnejše olikano mesto naše zemeljske öble. V naslednjih vrstah bodem poskušal kratko obrisati mesto in njega stanovnike, in sicer po svojih skušnjah, kolikor mi je bilo namreč mogoče v kratkem časi svojega bivanja sezuaniti se z ondotnimi razmerami.
Kar je Hammerfest severni zemeljski poluti, to je Punta Arenas južni. (Na angleških zemljevidih ima tudi ime: Jandy-Point). Dasiravno je Punta Arenas 20 širokostnih stopinj bližje ravniku, nego Hammerfest, je vendar le najjužnejše mesto, katero ima še malo civilizacije. Njegova lega je na najjužnejšem ostrogi južno-amerikanskega kontinenta v precej razširjeni ravnini, katero obdajajo na iztočni in zapadni strani velikanski snežnfki; proti severju se razprostira v malo znane pokrajine južne Patagonije, a na južni strani meji na Magellansko morsko cesto, ob kateri tudi stoji. Pogosti viharji, megla, sneg vse leto in bližina snežnikov, to so vzroki, da je podnebje prav neugodno
in neprijetno, nezdravo se sicer ne more reči, a strpljivo samo za tistega, kateri je primoran, tukaj iskati kruha. To postajo so Chilci (Šilci) ustanovili v pomoč morskim potovalcem. Tukaj so namreč velike nevarnosti zavoljo raznih morskih škrbin, zavoljo goste megle, močnih morskih tokov, hipoma rastočih močnih vetrov in zavoljo pomanjkljivih mornarskih zemljevidov. Ladje so pogo-stoma nesrečne v Magellanski morski ožini in v Smiths-kem kanali navzlic temu, da je dosta svarilnih znamenj nastavljenih. Take nesrečnike pa zadene prav žalostna osoda, kajti v roko pridejo krvoločnim lopovom, patagonskim Indijanom in Ognje-zemcem, bivajočim v teh krajih. V obrambo teh nesreč so Chilci ustanovili Punta Arena s. Ob jednem pa tudi zato, da bi si pridobili kaj pravice do Patagonije, kajti po njej hrepene tudi argentinske republike. Pri tej priliki ne morem za-molčati dogodka, kateri kaže, kakšne nevarnosti so za nesrečnike, ako se razbije ladja v Magellanski morski ožini. Naslednji dogodek se je pripovedoval v Valparajsi za mojega ondotnega bivanja, ter vzbujal völik šum in nemir. L. 1856 je bila nemška trgovska ladja tu razbita; popotniki in vse drugo osobje, 30 duš, rešili so se na obrežje. Med popotniki je bilajedna sama, I61etna gospa s svojim dojencem in soprugom, nekim Nemcem, čegaver sorodniki so bivali v Valparajsi, kamor je bila tudi ladja namenjena. Jedva so se bili nesrečniki otčli morskim valovom, napadla jih je divja indijanska četa. Vse može in starčke, tudi nedolžno dote so brez usmiljenja poklali, samo mladi gospe niso ničesar storili, ampak jo vlekli seboj, da so jo poznejše izročili mlademu indijanskemu poglavarju kakor del plena. Nedavno pa, namreč 1. 1876 so ujeli blizu Valdivije kardelo Indijanov, med katerimi je bila tudi žena kavkaskega plemena. V slabi nemščini je pravila sodnikom zgodovino svojega življenja, iz katere se je zanesljivo razvidelo, da je tista žensua, katera je bila pred 20 leti uplenjena, in po kateri so nje sorodniki in mož kakor po pokojnici britko jokali. Dovolilo se jej je, da se lehko k svojim sorodnikom vrne, ki so še živeli v Valparajsi, ali ona je to ponudbo odločno odbila, rekši, da ima uže mnogo otrok in vnukov, katerih noče zapustiti. Pustilo se jej je, da je šla zopet v divjost med Indijane, kajti bila se je tudi sama uže poindijanila. To je dejansko, čisto resnično poročilo in fotografski sliki te gospe v svoji indijanski opravi se je v Valparajsi vse prav zelo čudilo.
Taki in jednaki napadi nikakor niso redki. Od kar je Punta Arenas ustanovljena in od kar chilske ladje po Magellanski cesti križajo, je sicer nekoliko boljše. Še to mesto samo so bili Indijani napadli, no, pa se jim ni posrečilo, česa pridobiti. Vredno je omenjati taktike, katero imajo Indijani pri tacih napadih. Da ne bi se njih pravo število izvedelo, plazijo se po gosje drug za drugim tako, da vsak zadnji stopa v stopnjice sprednjega. Na tisti način se tudi vračajo od svojega plenenja, pri katerem si naberö
goved iu konj. Proganjajo jih malokdaj, ker se ne ve za moč indijanske lopovske čete in ker se je proganjalcem teh divjakov uže dogodilo, da so morali prepustiti svojo glavo divjakom. Večkrat pa se spuščajo Indijani tudi v prijazno občilo s stanovniki Punta Arenas, menjajo konje, goveda in kožuhovino za drugo blago, izlasti za tobak in strelna orožja, katere reči tako ljubijo kakor severno-amerikanski Indijani.
Tudi za časa mojega bivanja v Punta Arenas došlo je 300 Indijanov, ki so prignali goveda in konje sabo. Ko so bili goveda oddali, zaseli so male svoje konje in vihrali v divjem skoki proti notranjim pokrajinam.
Punta Arenas ima v obče značaj naselbine kaznjevalnice, kar je tudi v resnici. V lesenih bajtah in poleg prizidani vojašnici je 300 kaznjencev in 100 vojakov, chilskih pešcev; to je gotovo slaba posadka za varstvo naselbine in za nadzorstvo kaznjencev. Poslednji rabijo, kolikor je le mogoče, za obdelovanje polja, za zidanje kolib in za druga dela. Mesto ima 200 lesenih nizkih kolib, večje poslopje za bivališče guvernerja (poveljnika), cerkvico in nekatere podružnice, (magacine) chilskih trgovcev.
Stanovnikov je vseh skupaj s posadko in kaznjenci vred okolo 1000, in vlada jim chilski guverner. Stanovniki so največ Chilci, nekaj Nemcev, nekaj Angležev — in, oj čudesa! tudi dva Jugoslovana, porojena Dalmatina, od katerih jeden proda žganje, a drugi ponuja slabe fotografije Ognjene zemlje in tamošnjih ljudi potnikom za neizmerno visoke cene. On je namreč jedini fotograf na Punta Arenas. Peča se ljudstvo z ribštvom, proda gvano in kože morskih psov; dalje s prodajo raznega živeža mestnim stanovnikom in ladjam, tukaj se ustavljajočim. Za kurjavo in za parobrode skrbe premogove zaloge. V tem najjužnejšem mesti je še zanimiva zbirka orožja in orodja patagonskih Indijanov in Ognjezemcev. To zbirko ima Anglež, ki je jedini zdravnik in lekar v tem mesti. Še sedanje lice te kolonije ni prav veselo, bodočnost kaže pa še slabše, kajti ako se ožina Panama prekoplje, bode Punta Arenas zopet neznatno mesto, vendar še vedno za mornarje toliko važno, kolikor severni Hammerfest v Skandinaviji.
XY. pismo.
Montevideo, dne 13. marca 1. 1876.
O svoji bolezni, revmatizmi, poročal sem Ti uže zadnjič. Ozdravil sem se bil vendar do dne 1. marca precej, čeravno me je tudi desno okö hudo bolelo. Zahvaliti se imam za to, da sem se vendar okrepčal, nemški rodovini, katera mi je v Valparajsi tako izvrstno stregla.
Dne 1. marca vkrcal sem se na angleški pasažirski parobrod, kateri me je danes pripeljal v Montevideo. Med potom sem imel zopet nesrečo, ter z nova zbolel na desnem očesi. V srečo je bil prijazen zdravnik na krovi ladje in ta mi je pomagal iz nevarnosti, vendar nosim še vedno zavezano oko; to je tudi vzrok slabi pisavi tega pisma. O tebi nisem pač uže dolgo čul nika-koršuega glasil. To je, se ve, lehko razumljivo. Ti adresuješ pisma na korveto „Friderik", katero sem pa jaz v Valparaisi nioral zapustiti. Kadar dojdem zopet na našo ladjo, Ti pišem takoj. A kar sem doživel na svojem daljnem potovanji okolo zemlje, o tem Ti bodem z živo besedo obširno poročal.
XY1. pismo.
Gibraltar, dne 3. januarja 1. 1876, na krovi ees. korvete „Friderik".
Tvoja pisma od dn6 22. januarja, 10. in 22. aprila sem danes vzprijel. Jaz Ti pa od Montevidea dalje nisem mogel pisati, kajti 78 dni smo potrebovali od imenovanega mesta do Gibraltarja. Med potom po atlantskem morji v Evropo smo se bili sicer ustavili v Pun t o Del gad a na otoci St. Miguel, (kije jeden azorskih otokov,) ker nam je živež pošel, a od tukaj ni bilo poštne^ zveze, da bi Ti bil mogel poslati vsaj kratko poročilo. Moje zdravje je sicer nekoliko boljše, toliko, da ravno ne polegam; ali da se popolnem ozdravim, treba, Kauor mi zdravniki sovetujejo, dati slovo mornarstvu in okrevati v domačem podnebji. Prve dni meseca julija, upam, da se vrnem iz P ulj a v preljubo mi domovino, katere uže tako dolgo nisem videl.
Iz potne torbe.
Priobči] Fran Erjavec.
Obdliti, obdlim, v. pf., = prevrniti: ob-valiti. Vas Krn.
Obariti se, obdrim se, v. r. pf.: mleko se je obärilo, rekše, zgrizlo ali zajedlo se je. Soška dolina. Namesto: ob-variti: variti, kochen.
Obddn, i, f., tudi: Obddnja f. = dnina = mezdä, der Tagelohn: kolikor se komu plačuje „ob dnevi" ali na dan. Na Tolminskem.
Ob6d, a, m. Južina, Mittagmal. V Rčziji. — Srbski: objed, m., Mittagmal, staroslov.: občdtt, m. prandium, coena: ob-jčd. V Laščah imajo kmetje v postni dan, v katerem zjutraj nij kosila, prvo jed ob 11. uri do pölu dne, ter jo imenujejo: obed o, n. Tam svoje razne jedi tako raz-ločajo: kosilo, n. (ob nepostnih dneh zjutraj mej 7. in 8. uro), južina, f. (jčd o polu dne), veččrja, f. (jčd zvečer); vrhu tega se koscem, mlatfčem, terlcam in sploh težakom daje: dojužnik, m. (mej kosilom in južino), mala južina, f. ali: malica, f., dasVesper-- brot, (mej južino in veččrjo); nemška beseda: Jause f. je od slovanske: južina. Menci (ljudje, ki svojemu sosčdu zastonj „meno" proso) dobivajo: povečfirek, rka, m. (jed po večerji), ker se proso mane samo po noči. Beseda: zäjtrük, türka, m., das Frühstück, nij znana; a pastirji zgodaj zjutraj, kadar ženo past živino, s soboj dobivajo vsak po veliko urezanico kruha, in to se imenuje: fruštftk, štka, m., ter beseda: kosilo za „Mittagmal" rabi kmetu samo tedaj, kadar govori o poldanskej pojčdini gospodskih ljudij: v grad je na kosilo povabljen. — Korošcu je: mavžina, f., to, kar je Kranjcu: mala južina, ter mislim, da je trebe pisati: „rnaužina", in da „ma" tukaj, kakor tudi povsod drugod, v slovenščini stoji namesto „pa": päberek m., die Nachlese, paröbek itd.; kajti srbski je: paužina, f., das Vesperbrot, ruski: paužintt, m., paužina, f., das Vesperbrot, in slovenščina ima: klen (klčn), m.,
poleg: maklen, 16 na (rnaklčn), m., Feldahorn; srbski: klen, klijen, kun, m., poleg: m ä kij en m., Feld-ahorn, ruski: päklenü, m., tatarischer Ahorn; zatorej: maužinain:paužina, kakpr: maklen in :paklen, ter kaže, da maklen in paklen znači: uneigentlicher Ahorn, dem Ahorn ähnlicher Baum. Kar se tiče srbskega lica: kun, poleg: klen, klijen, primeri slovenski: blen (blčn) m., das Bilsenkraut, k srbskemu: bun, m., bunika f., das Bilsenkraut.
ObSla, f., tudi: obel, obeli (bčl-), f. = zabela; obäiti = zabeliti, würzen, condio. Soška dolina.
Obldtovec, vca, m. Oreh, imejoč na sebi še zeleno lupino. Soška dolina. Glej: brkänec. — Težka beseda, ker druga narečja nemajo nič tacega. Laščanu je: oblekovec m., zelena orehova „lupina", a ne ves oreh, ter izreka se tako, da nij vedeti, ali je treba pisati: oblčkovec, ali: obljäkovec, ker tudi „bljä" bi v Laščah slulo, kakor: bije, ble, ter pömneti je nemški glagol: blatten, abblatten, obrati, osmukati listje.
Obldtovlje, a, n. (oblatovje). Zelena lupina (oplodje) pri orehu. Soška dolina. Primeri: oblätovec.
Oblica, f. Kuhana drobna repa. Goriška okolica; Lašče in drugod.
Oblin, a, m. Nerazcepljen, zatorej še obel krlj ali hlod. Vas Krn.
Oblddva, f. Piča svinjam ali kravam, z otrobi ali se slabo moko umešana. Sv. Peter pri Gorici. — V Laščah je to: oblo da f.
ObnaSanje, a, n. Cerkveni god; Kirchweihfest. Na Št. Vidski gori; po Ipävskem in po Krasu.
Oböjki, ov, m. pl., a tudi: oböjek, jka, m. Krpe, ki se obuvajo v črevlje; der Fusslappen. Namesto: obvöjek: ob-viti. V Cičih ter v njih slovenskih sosedih po Istri. — Laščanu je to: onuča f., tudi samo: nuča f.; staroslov. onušta f., calceus; ruski: onuča f., der Fusslappen; češki: onuce, f. sing. Podstavaje: u-ti, anziehen (ob-u-ti, iz-u-ti), in zatorej: o(n)ušta namesto: o-u-tja, kajti „n" je vtaknen, da maši zčv; primeri: snčsti aufessen," staroslov. sfi(n)čsti, namesto: sft-čsti.
Obrdselen, selna, m., die Narbe. Vas Krn; a na Vršnem: obräs-lek, selka, m., die Narbe. — V Laščah se Narbe imenuje: obrünek, nka, m.: obrüviuükü. Podstava je staroslov.: brttvi f., der Balken, Steg, dio Augenbraue; novosl. brv f., der Steg; staroslov. obruvi f., die Augenbraue; novoslov. obrv f.; staroslov. brüvino n., der Balken, die Augenbraue; novoslov. brvno, brüno n., der Balken: das „Hervorstehende" im allgemeinen. Po ne-kakej zmoti ima Cig. v term.: obranek, die Narbe, kar je neresnično.
Obreči, obrerem, v. pf. = obljubiti, versprechen. V Brkinih. Staro-slov.: obrešti, versprechen; srbski: obreči, versprechen.
Obrdncelj, clja, m., tudi: obröncelj, clja, m. == jabranek. Dolenji Kras. — Kaže, da to morebiti le nij laška beseda, ker ima toliko raznih lic: jabranek, äbranek, abranka f. (vLaščah), brankelj,m. Korenika bode: br§k, schwellen: lit. brinkti, schwellen, branka f., das Schwellen. Če je ta misel prava, potem bi naša beseda staro-slovenski slula : *abr^ka f., *abr^kü, *jabr^kfi, m., a novoslovenski bi jo bilo treba pisati: äbrank, jäbrank, (a ne: -branek), ker tako pišemo tudi druge besede, v katerih se je ohranil stari hohnik: mesene (štirski), der Monat, (a ne: mesenec), staroslov.: mčs^ci itd. Ko-reniko: brek (brenk), anschwellen, imamo tudi v glagolu: zabrenkniti, nem, (v Laščah), zabrekniti, nem, (po drugih mnozih krajih), anschwellen: prst zabrenkne ali zabrekne, kadar se töli napne, da se na pr. ne more prsten ž njega sneti; noga je zabrehnila (namesto: zabreknila), rekše, otekla je, tako govore na Söri v Gorenjcih; žensko nabrenkati, schwängern; srbski: za-breknuti, anziehen (vom ausgetrockneten Gefässe, das man ins Wasser stellt). Vuk; poljski: nabrz^knienie, n., die Geschwulst, nabrz^kfy, adj., geschwollen. Linde; novoslov.: izpodbrecati se, izpodbrecati krilo (v Laščah), izpodbrencati se (po nekaterih krajih), das (weibliche, lauge) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen „Bausch" machen, kar po raznih krajih pogrešno govore: spod-rencati se, spodrecati se, spodrezati se, in tudi Miklošič piše napak: nsl. spodrezati se, se cingere. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 314., naslanjäje se na Habdeličev slövnik, v katerem je tudi pomoto čitati: „raz d raz, discinctus". Primeri: razdräsati. Zdaj nam je lehko razumeti besedo: brencelj, clja, m., koš, v katerem nosijo listje, seno itd., ker koš je „trebušata, napeta" stvar; primeri: boben, bna, m. = košara. — Semkaj spada tudi slovenska, da-si malo razšir jena beseda: b r e n k a, f., vinski sod. Murko. — Matzenauer, Cizi slova na 118. strani jo krivo proizvaja od nemškega: Brenke, Branke, ein hölzernes Gefäss, kar niti mej Nemci nij široko znano. V resnici so to od nas uže v starodavnosti Lahi vzeli na posodo, in prišlo je, kakor kaže, pozneje, od nas tudi nekoliko mej Nemce. Ako bi ta beseda ne bila slovanska, to kako bi mogla rabiti Rusom v tacem zmislu, v kakeršnem jo tam nahajamo? Rusi imajo: brjanka, f., eine Art Barke auf dem Dnieper, z ohranjenim hoh-nikom, kar svedoči o nje starodavnosti v tem jeziku, in izreka se, kakor: brjančati, poleg: brenčati, brjačati, tönen, klirren; a kar se dostaje „pojma",
nij pozabiti ruske besede: sudno, n., das Schiff, eigentlich das Gefäss (posoda). Venderje opomeniti, da Lahom, kadar zaznamenävajo „posodo", služi obraz: brent (premenili so „«" v „ku); a kadar imenujejo „Zweig (Tatze)" imajo brank. Nemcem rabi: brank, brenk, poleg: brant, brent. Zatorej nahajamo laški: brenta; pijemontski: brinda; genevski: brande, Wein-fass. Diez, etymolog. Wörterb. Bonn 1861/62, II., 13.; tirolsko - nemški: Brent', Brenten, f., Melter, weite Suppenschüssel, Milchgefäss, Kufe. Schöpf, tirol. Idiotikon; bavorski: Branke, Brenke, Brenk, f. hölzerner Futtertrog für Geflügel. Schmell. -Fxomm.,' I., 362. Primeri novoslov.: brčncelj = koš. Poleg tega laški: branca; starošpanski in staroport.: branca; franc.: bran-che; provenz.tudi: brane,m., Zweig,Tatze; srednjelatins-ki: branca leonis, eine Pflanze (okolo 1070.1.). Diez, I., 81.; retski: branca, Pfote, Tatze, Wisch. Conradi, Taschen-wörterb. der romanisch-deutschen Sprache. Zürichl823. Te besede odmevajo, kakor vidimo, po vsem romanskem svdtu, kar nas uči, od kedäj so jih uže dobili ti razni jeziki. A bavorski je: Brente, f. (namesto: Branke), die Tatze. Schmell.-Fromm., I., 362.; der Bär hat Pranten oder Tatzen. Grimm, Wörterb. II., 304. Pojem „Tatze" je vzet od „äbraukov" (Blütenkätzchen), kateri to ime do-bodo stöprav tedäj, kadar so vzpomlädi uže „napeti" in zatö res nekako podobni läpicam (tdčicam). Stara in srednja visoka nemščina 0 vseh teh besedah molčita, niti latinščina jim nema prlličnega korena, a slovanščina ga ima in vrhu tega, kakor smo videli, tudi mnogo besed iz njega. Dostaviti je, da uže slavni Grimin, Wörterb. II., 372., mčni, da je starejše lice bilo: brank, brenk, od koder pozneje: brant, brent. A kakor od Slovenov prvotno izhaja obraz : b r 6 n k a, tako so kesneje tudi Sloveni predrugačeno lice: brenta od Lahov dobili na posodo. Tudi besčda „branca", Zweig, Tatze si je res v rodu z „äbrankom", samö da je prišla od nas k Romanom, a ne od njih k nam.
Obresek (-rčs-), ska, m., namesto: obrčstek. Der Finderlohn.
Vas Krn; Staro Sedlo pri Koboridu. Glej: obresti, ob-retem. — N o voslo venska beseda: obrest f., (obrčst), der Zins vom Kapital, stoji morebiti namesto: obräst; primeri: staroslov.: trava in: trčva, das Gras, obrasti in: obrčsti, umwachsen, in vrhu tega: rastü m., der Zins vom Kapital. A Laščan tudi govori: kaj obresti (obrčsti) iščeš? iu hoče reči: kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? — To bi pač utegnilo biti od glagola: obresti, finden.
Obresti, obritem, (-rčt-), v. pf. Najti, finden. Staro Sedlo. — Rezijänom baje rabi sedänjak: obrenčem, kar je čisto po staroslovenskem jezici, kateri je temu glagolu imel dve podstavi: „(ob)rčt" po I. 1., poleg: „(ob)r§tje" po V. 2.; a podstava: „(ob)rčt" mu je rabila v aor.: ob-rčtohti, v part. praet. act. I.: obrötü, v part. praet. act. II.: obrßlü, v part. praet. pass.: obrčteuu, ter v nedo-ločniku: obršsti; a na podstavi: ,,(ob)r§tje" mu je bil sedänjak: obr^štEt, zapovednik: obr^šti, in poleg tega tudi imperfectum: obr^štaahu, kar bi novoslovenski z ohranjenim ali izgubljenim hohnikom slulo: obrenčem (obročem); obrenči (obreči); obrenčah (obrečah). — A starosrbskim knjigam je rabila samo podstava: „(ob)ret", zatorej tudi v sedänjaku: obrötemü, wir werden finden, in tega pravila se drži Staro Sedlo: obrčtem, ob-reteš itd. Miki., Formenlehre in Paradigmen, 33.
Obriti, obrijem, v. pf.; obrivati, obrivam, v. impf. = pleti, jäten: obrivati pšenico. Goriška okolica. — Korenika je: ry, wühlen, od koder tudi: rov, m., der Graben; a drugačna je korenika: ri, drängen, od koder imamo: roj, m., der Schwärm itd.
Obrddnica, f. Žena, ki je porodila; die Wöchnerin. Kräs.
ObHa, f., die umgekehrte Naht; črevljar mej šivanjem ženski čre-veljček (šolin) obrne na robe, da pride notranja, ru-java stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnije zunaj, kakor na vsacem druzem črevlji. Senožeče; Kras; Hrtišica v Istri. — Laščan to imenuje: črevelj na „ümkert". Primeri: obrtalo.
Obrtalo, a, n., perpetuum mobile; stvar, ki se vedno vrti, na pr.
nemiren otrok. Kanalsko. — Ta beseda bi morebiti utegnila tudi dobro služiti za „Betrieb": železnica, malin je v obrtalu. Podstava: ob-vrt: vrtčti, drehen.
Obttnik, a, m., na obrto narejen črevelj. Hrušica v Istri.
Obiti iSa, m., in: obtičje, a, n. coli. Veje, ki se „potäknejo" po grahu. Sv. Peter pri Gorici. — V Senožečah je to: n ä -tič, tiča, m., a v Laščah: nätik, tika m., od tod: natišk ali p o na ti š k fižol, grah; srbski: tačka f. = obtič: tük, stecken.
Obudovčti, obudovim, in: obudovejem, v. pf. Witwer oder Witwe werden. Vas Krn. Staroslov.: obvidovčti, in: obu-do včti.
Oiev, a, o, adj. = očetov, na pr. očev klobuk. Gorenja Soška dolina.
OSimdti se, v. r. pf., obrasti se z volno ali dlako. Ovca je o čini 4 na, ako se je po strižnji obrasla. Mladenič se je oči m al, ako mu prvi püh osüje brado; den Flaumbart bekommen. Gorenja Soška dolina. Od laškega: cimare, „Tuchwolle" scheren; cimatura, die Scherwolle.
Oddušnik, a, m. = brezdno. Kakor bi se zemlja po njem oddihä-
vala; das Luftloch. Kräs. Odldstlek, stelka, m. (reci: odlästuk, stuka), kakor: odrästlek,
stelka m., der Zweig, kar Laščan tudi izreka: odrastuk, stuka, a po drugod govore: odrastek, stka, odräsek, ska. — Odlästlek znači: die Ruhe, Müsse. Erhohlung. „Otroci mi ne dade odlästelka". V Laščah. Odlastek, s tka, m., isto. V Razdrtem pod Nanosom. Staroslov.: listiuu, Hsiml, adj., leicht; srbski: last, f. die Leichtigkeit, lastan, sna, o, adj., müssig; lasan, sna, o, adj., leicht zu thun; belokranjski: izläsiti koga, ablösen von der Arbeit; tudi v Koboridu.
0,1m etek, tka, m. V Laščah. Kadar se njiva takö orje, da se de-
lajo kraji (v Laščah) ali razori, imenovani tudi lehe ali og6ni, tedaj zadnji razor časi ostane ožji od vseh drugih ter se imenuje „odmetek" (s čistim „e"). Podstava je: odmet-ati.
Odsaditi odsadim, v. pf. Odstaviti otroka ali tele od sesca. Vas Krn. OdseSen, (ena, o (-ššč-), adj. Odsččen človek je osoren ter malo-beseden. Podkrnci. Prim. strsl.: sötlnü, adj., traurig; srb. s j et an, adj., schwermüthig. Oglrce (ogürce), a, n., a tudi: oglrec (ogürüc), a, m., mehurec
na koži, zlasti na obrazu. Kras; Soška dolina. V Laščah: ogršc (ogrüc), cä, m. K tej besedi je primeriti nemško: Engerling, in staroslov.: *^gori m., no-vosl. ogör, rja m., anguilla (der Aal) itd.
Ognjenica, f., tako se imenuje praznik matere božje vzpomlädi v 25.
dan sušca, „ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti." Rodik na Krasu. — Primeri: glavnjenica.
Ogrddnica, f., majhen ograjen pašnik. Tolminsko. — V Laščah je to: ograja f.
Ogreden, dna, o, adj. „Ves ogreden dan sem delal", to je: ves dan, kolikor ga je. Vršno na Tolminskem. Primeri: läke-ren, adj.
Ogristi se, ogrizem se, v. r. pf. =- usiriti se. „Mleko se je ogrizlo" (po leti v vročini). Gorenja Soška dolina. — V Laščah: mleko se je zagrizlo.
Ohvdlen, Ina, o, adj. Ohvälen je človek, ki svojo hvalo rad sliši — hvale željan. Podkrnci.
Ojice, f. pl. Prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema.
Banjščice. Podstava „öjicam" je: oje, ojesa, n., die Deichsel. Laščan to imenuje: p 1 u ž n a, n. pl., namesto: plužna kolesca.
Okajen, ena, o, adj. = malo vinjen; angestochen. Podkrnci. — V
Laščah je: prikajen, jöna,o, adj.: prikajen človek, malo prismüknen človek, imenovan tudi: prikäda f. Primeri: prismojen in prismöda.
Okletta k, a (-kič-), m. Okroglo, nerazcepljeno, a ne predebelo poleno. Ponikve na Tolminskem. Podstava: o-klčstiti.
Oknica, f., navadno: öknice, f. pl., die Fensterläden, Jalousien. Kräs.
Okno, n. Prekat v stogu ali kozolci je „okno". „Imam tri okna / _ pšenice in dve okni ječmena". Tolminsko.
Okovina, f. Železo, na katerem se kosa kleplje. Žabče na Tol-minskem. Na Kranjskem se to imenuje: baba, babica.
Olevki, m. pl. (-lčv-) in tudi: olovki, m. pl. Slabo sadje (ovočje), ki pred časom nezrelo popada z drevja. Goriška okolica.
—	V Laščah so to: otinki, m. pl.
Oluhje, a, n. coli. Perje okolo koruzne latice. Goriška okolica; Ipavska dolina.
Omdmica, f. = omotica, Betäubung, Ohnmacht. „Prišla mi je neka omamica." Eazdrto pod Nanosom. — Laščan veli, da „mora" človeka vrže v omämico, predno gre nanj.
Omedlevati, omedlevam, v. impf., na kaj: močno želeti česa, hrepeneti po čem. Vršno na Tolminskem. — Na Krasu sem čul: kdor ima, nagniva (pije), kdor nema, omedleva.
—	V Mälhinjem pri Devinu slöve ta glagol: o men d > levati, in znači: prežati, na pr. pri kacem piru (ženitvi) ali pri kaci pojedini. — Laščan govori: ves mrtev je nanjo, ali: merje za njo, er sehnt sich stark nach ihr.
Ometica (čist „e"), f. Neka vrsta šva; die Endelnaht. V Senožečah; v Laščah.
Omlada, i. — mladika (veja). Vršno na Tolminskem.
Omlajati se, omldjem se, v. r. impf. Dobrikati se, prilizovati se.
Mačka se omlaje, kadar se drgne in smuče okolo človeka. Podkrnci. V srbščini: omilati se. Korenika bi utegnila biti: „ml", katera je tudi v besedi: mil, adj., lieb, theuer.
Omrdznica, f. Prvi drobni sneg, kadar začne naletovati. Vas Krn.
—	V Ponikvah na Št. Vidski gori je omräznica = kürja polt, Gänsehaut.
Opdhniti se, opdhnem se, v. r. pf. Den Ausschlag bekommen. „Obraz se mu je opähnil." Podkrnci.
Opdličiti, opaličim, v. pf. S palico udariti. Vas Krn; tudi v Senožečah. Podstava: palica.
Opalika, f. Debela palica. Vas Krn.
Opdren, rna, o, adj.; opdrnost, f. Neka bolezen pri živini, kadar voda ne gre od nje. Skrilje pod Čavnom.
Opasica, f. Debela palica. — V Laščah je: o pasi ca, f., moški pas, nekaka dolga, ozka ruta, rudeča ali višnjava, ka-keršne so nekdaj nosili stari možje, da so se „opasä-vali" ž njimi.
Opastto, a, n. Cerkveni god, proščenje; Kirchweihfest. Rihenberk; Kras; Brezovica v Istri.
OpSrek, rka, m. Nezrela hruška. Ponikve na Št. Vidski gori. — V Laščah je: äperek, äperka, m., in: päperek, päperka, m., šaliva beseda otročetu: der Knirps (išči v Cig. slovniku besšde: Knirps); a možno, da je treba pisati: 6 p e r e k, ker Laščanu začetni „o" slove, kakor „ä": ače, äsel (oče, osel) itd. Sodil bi, da je „äperek" isto, kar „päberek" m., Nachlese, namesto česar govore tudi: päperek: päperkovati, v. impf., Nachlese halten.
OpStnica, f. Polu suha hruška. Podkrnci.
Opetnik, a, m. Sir, ki še nij dobro dozorel; sir v srednjem času. Vas Krn.
Opläk, opldka, m. Toliko vode, da se z njo kaka posoda „oplakne". Podkrnci.
Opläz, opläza, m. „Ta njiva je oräna na opläz", orana tako, da nij znati leh. Vršno.
OpleSje, a, n. Ženska jopa, Kras.
Oplen, dplena (-plč-) m. Goriška okolica, in poleg „oplen" tudi: oplen, o p lena, m. Gorenja Soška dolina. Pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtäkneni ročici. — V Laščah: oplen, lena.
Opornica, f. Stütze, Strebebaum. ZäbCe na Tolminskem.
Oprdvnik, a, m. Gospodar in velitelj v planinskem stanu, ter ob enem tudi sirnik. Na Tolminskem.
Opremek, mka (-prčm-), m., a tudi: oprimki, ov, m. pl. Slabejše žito, ki se pri vejanji s plevami pomeša. Goriška okolica.
Ordlo, a, n. Plug, drevo v oranje. Staro Sedlo.
Osep, Ospa, m. (reci: osep, ospa); osdpsk, a, o, adj.: Osdpec, pca, človek iz Ospa. Tako govori narod po Istri, a ne „Ospo", kakor čitamo v slovanskih knjigah. „Ospo" je laški obraz naše besede, „Osep".
Osevek, osevka (-sčv-), m. Prazen prostor na posejäni njivi.
„Nijsi dobro sejal, vse polno je osevkov." Vršno na Tolminskem.
Osina, f. 1) V les vdčto železo na podvozu; die Achse. Vas Krn.
2) Ostra resina na Žitnem kläsu; die Granne. Podkrnci. — V Laščah: osje, jä, n. coli., ter tudi: osovje, jä, n. coli., die Grannen. Beseda: „ös" znači „konico", die Spitze.
Osiv, a, o, adj. Nekoliko siv, sivkast. „Osiva kača", eine grauliche Schlange; „odölina", ein kleines Thal. Po^änSCina v Istri. Opiraje se na to, svetoval in pisal sem v kemiji: duščeva okislfna za „Untersalpetersäure" itd.
OslaŠčiti se, v. r. pf. „Oslaščil se je": s prva nij htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v „släst"; Appetit bekommen. Vas Krn.
Osnik, a, m. Klin ali ali žrebelj, ki zatiče kolo pri vozu. Podgorje v Istri; Rihenberk pri Gorici. — V Laščah je: osnik, m., sveder, s katerim se temu klinu ali čavlu prevrta skvožnja (luknja) v ös (Achse).
Osörnica, f., (namesto: osövr-). Sövra pri vozu; die Langwiede. Ponikve na Št. Vidski gori.
Ospasek, ska, m. Ograjen osobinsk (a ne obeč) pašnjak. Št. Vidska gora.
Ostdva, f. Črevlji na „ostävo" so vsednji kmetski črevlji, menda, kakeršni v Kranjcih črevlji na „kveder". Solkan; Ponikve, in morebiti sploh po Soški dolini. Nemški: Queder n., die Einfassung mit einem Rande oder Saume, obšev. — Gospodski črevlji so po Goriškem delani na „centno". Primeri v benedskej laščini: centurele, f. pl., que'due pezzi della scarpa, coi quali si legano le fibbie; laški (v narečjih): centa, isto, kar: cintura; retski: ein t a, das Band. P. Flaminio da Sale, Fundamenti principali della lingua retica o griggiona. Disentis 1729., na 91., 102., 128. str.
Ostdvnikar, ja, m. Cvek v črevljih na „ostävo". Ponikve na Št. Vidski gori.
Osten, östna, m. Palica se železnim šilom na konci, s katerim se tu ter tam zbadajo in poganjajo voli; a v Goriški okolici ter na Banjščicah o sten znači „bičnjak", der Peitschenstiel. — Staroslov.: ostinü m., stimulus, der Stachel.
OstrgdČa, f. Rakla z vejami, na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja. Bole').
Ostružek, zka, m. Koruzna latica brez zrnija. Št. Andrež pri Gorici.
Ostružje, a, n. Senen drobir, senene mrve; das Heuicht. Rihenberk pod Krasom.
Ostružki, ov, m. pl. Strugotine od surovega krompirja. iTpavska dolina. — V Laščah: kostruži, m. pl., debeli otrobi; grobe Kleien.
Ostfv, i, f. Pri kozolci glavni steber, katerega podpirajo opornice.
Tolminsko. — V Laščah se časi debel, ne do pölti okleščen kol zabije v tla in okrog njega se zdene snopje ali slama. Vse to vküpe se potlej imenuje: ostrnlca f. (namesto: ostrvnica).
Osvisek, ška, m. Omlačen ali otepen snop, kar je drugod „otep".
Vas Krn. Primeri: staroslov.: viši, m., grünende, Zweige, višije, n., Gebüsch; srbski: viš, m., viholje, n., eine Art Pflanze; češki: vich, včeh, m., poleg: vicha,
') Miklošič, Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 347., misli, da nemški obraz te besede: Flitsch, kaže, da je v slovenščini slula nekdaj: Bil cl, ter daje novo-slov. treba pisati: Bole, kakor: völk, namesto nekdanjega: vlükü. — Tol-minei izrekajo polglasnik: grem v Bec, tako govore tudi: K e k (gora Kolk) nad Tolminom,
včcha, f., višek, m., Büschel, Wisch; staroslov. vehüti, m., češki: včchet, m., novoslov.: včhet,hta, m., Büschel: vehet sena; ruski: vöhotokü, tka, m., Büschel, veha, f., Signalstange, ursprünglich wohl mit einem Büschel Stroh darauf; novosl.: vöha (zelna), die Blätter des Krautkohls, so lange sie sich noch zu keinem Krautkopf gestalten; novoslov.: vihljäti, v., flattern, (von Büscheln, Bändern) ; ruski: vihljäti, v., schlenkern; novoslov.: vih-Ijast, adj., flatterhaft.
Ostajati, oščdjem, v. impf., in tudi: oŠtdjati se, v. r. impf. Muditi se, obotavljati se; cunctari; zaudern. Podkrnci: o-sfl-čajati. — VBölci: o čaj a ti se. Staroslov.: čajati, v., warten, zaudern, hoffen; piše se tudi: čžjati, in Laščanu ta glagol slove: oščevati (ošččvati), v. impf., zaudern.
Otöhel, hla, o, adj. Soparen, rna, o; otdhlica, f., sopärica, zlasti pred hudo uro, a tudi v zaprti sobi; die Schwüle. Soška dolina. Primeri: utöhniti, zatöhniti.
Otbn, otöna, m. Globočina v vodi; tolmun. Koborid. Išči besede: globodnica, in primeri: tončič.
Otrebek, bka (-trčb-), m. Zeleno, nezrelo sadje (ovočje). Podkrnci. Primeri: olevki.
Otresen, sena, o, adj. Otresen človek je redkih ter neprijaznih besed.
Vas Krn. Primeri staroslov.: dr^selü, adj., mürrisch, in dolenjski: zadrčsliv, adj., zadrsliv, adj., mürrisch, Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 309.
Ovaditi, ovadim, v. pf., koga. Zatožiti; angeben, denunzieren. Po vsem Primorskem.
Ozn, f. (reci: oza). Ozek svšt okolo njive. Vas Krn.
Ozel, özla, m., 6zel je grča ali čvrš v lesu, v deski; der Knorren, eigentlich der Knoten. Kanal. Po drugod se sliši tudi: vozel, vozla; vozäl, vozlä, in: vozäl, vozäla, a samo v pomenu: der Knoten.
Ozime, eta, n., (izreka se: ozme). Dvoletno žrebe. Podkrnci. Pod-stava : o + zima; zima, der Winter.
Ozimka, f. Krava, ki črez zimo ostane jälova. Vas Krn. — Ozimka, f., ali: ozimica, f. je tudi hruška, zrela pozno pod zimo. Ozimec, ozimcä, m., ozim lan. V Laščah.
Ozdbek, bka, m. Obran ali „ozoban" grozd. Brda Goriška.
Ožiti, ožijem, v. pf. Oživeti, aufleben. „Studenci so zopet ožili." Vršno pod Krnom.
Ožititi se, ožitim se, v. r. pf. Ožiti se žito, na pr. pšenica, kadar doböde zrnije. Vas Krn.
Padav, a, o, adj. Padava bolezen; die Fallsucht, Epilepsie. Ri-henberk.
Padavica, f. Epilepsie. Rihenberk. Srbski: padavica f., die Fallsucht.
Pdlicaf. Tkalška mera, dolga nekako 1 vätal. Soška dolina.
PdliSnice, f. pl. Neko zvezdje; Orion. Kräs; Ipavska dolina. — V Laščah: rimske palice, Orion.
Paliska, f. S prahom pomešana moka v mlinu; das Staubmehl.
Ipavska dolina; Vreme. — Drugod se govori tudi: poliska. Primeri srb.: päspälj, paspälja, m., Mühlstaub.
Fanögla, f. Sirkova (koruzna) latica. Od laškega: la panocchia. Tolminsko.
Paränjek, njka, m. Škripec; die Rolle (mech.) Gorijansko na Kräsu. Laški: paranco, Zugseil am Mastbaum, um Lasten in die Höhe zu ziehen; die Zugwinde.
Pdrati, pdram, v koga, v. impf. Kaj paraš vanj ? rekše, kaj drezaš vanj? Vršno na Tolminskem. Od bened.-laškega: parär, mit der Hand stossen, fortdrängen.
Pdsjica, f. Ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji. Na päsjico stavijo rastlino: črno bil. Rodik na Krasu. — V Laščah se to imenuje: pasji poštrkavec. Korenika bi utegnila biti: strk, stechen.
Pdšten, pdštena, m. Zelena planica na hribu, koder se živina rada pase. Sv. Peter pri Gorici. — Staroslov.: pažiti f., po-žiti f., die Weide, der Weideplatz; ruski: pažiti f., die Weide, die Trift; pažitnyj, adj., die Viehweide anbelangend: žiti, živem; a päšten je namesto: pažiten, pažten, z obrazilom „en", kakeršno je na pr. v srbskej besedi: prešljen, Ijena, m., vder Spinnwirtel, namesto: preslen, staroslov.: *pr§slenü, od podstave: *pr§sl-a, pr§sl-ica, iz korenike: pr§d, spinnen; zatorej „št" namesto „žt", a to namesto: „žit". Primeri: ušti, f. pl.
Patui, a, m. Pritlikavec; Zwerg; Krüppel. Vedno v prezirljivem pomenu. Vršno na Tolminskem. Hrvatski je: patü-ljak, der Zwerg; rumunski: p i ti k, der Zwerg; primeri ladinski: patta, dichtzusammengedrängter Haufe, — eine wohlbeleibte, mehr rundförmige Frau. Alton, die ladinischen Idiome (in Tirol). Innsbruck 1879.
Pdze, f. pl. Lesica ali lesena vrata pri medernji (glej: Letopis 1875., 227. stran). Vas Krn. V Bolci so „paze" plot od kraje vce v. — Ruski: pazü, m., die Fuge, Furche, der Einschnitt, Falz, der Schlitz; lit. požas, m., der Falz, die Fuge.
Pazovnik, a, m. S trt spletena vrata pri skednji ali seniku. Vas Krn. Primeri: päze, f. pl.
Peč, a, m. (reci: ptič). Vodnjak. V Brkinih. — Laščan to besedo pravilno izreka: beč, beča, m. (bttč), der Brunnen; plitev, neizkopän vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak „beč" nekoliko oblož6 s kamenjem. V Notranjcih na Pivki pri Knežaku je vas: Bač, Bača, m., notranjski
izrekano, (kakor: pas, pasa, m., der Hund), namesto: bttč, ča, in: püs, püsä, poleg: psa (po Dolenjskem se oboje sliši). — Staroslov.: bttčiva f., bflčika f., der Bottich; srbski: bakvica f., ein hölzernes Wassergefäss, bačva f., ein grosses Fass; ruski: bokura, f., bočka f., das Fass, die Tonne. Semkaj bi utegnila tudi spadati naša beseda: buča, f., derKürbiss; buča, f., bučka, f., steklenica, beroča stari polič. Kras; srbski: buča, f., „staklen okrugao sud sa grličem", od koder je bavorski: Butschen, f., Bütschen, f., kleines, mit Handhabe und Deckel versehenes Gefäss. Schmell.-Fromm. I., 312. Primeri besedo: beč, m., v lanskem letopisu slovenske Matice.
P46a, f. Der Gram; srbski: jad. Vršno na Tolminskem. Piscu „Tu-gomerove" tragedije se je oponašalo, ker je rabil glagol „peči se", bekümmert sein, kakor da je zastaran, ter da zopet ne prodre; a zdaj vidimo, da živi še v narodu. Staroslov.: pečali, f., der Kummer, die Sorge; ruski: peča f., die Sorgsamkeit, Fürsorge, Theilnahme.
Peta, f. Namesto pečina, f.; die Grotte. Tüblje na Krasu. Od tod je tirolsko-nemški: Pötsche f., Höhle unter Felsen. Schöpf, tirol. Idiotikon. Pomni, da imajo Nemci tudi prevod naše besede: peč, pečina v bavorščini: Ofen, m., ein emporragendes, durchklüftetes Felsenstück itd. Schmell.-Fromm., I., 44.
PeSemca, f. Pečena repa, loška „smojka". Goriška okolica. Od tod tirolsko-nemški: Pötschen, pl., gebratene Rüben. Schöpf, tirol. Idiotikon.
PeSi, pečem, v. impf. Rösten. Na Primorskem se kava, ječmen, noseč in dr. ne žgč, nego se pčče.
1 ečkati, pečkdm (peč-), v. impf. Basti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami; sticheln. Podkrnci. Srbski: pečati, stechen; ruski: peči v., backen; stechen (von der Sonne).
PeSkäti, pečkdm (puč-), v. impf. 1) repo ribati preveč na drobno;
2) razmazavati kako stvar in jo s tem uničiti; 3j lenivo kaj delati, da nikjer nij nič pokazati. Lašče.
PerdSec, £ca, m. Neka kožna bolezen na otrocih. Razlikujejo suhi in gnili peračec. Pri suhem peračci se izpähnejo drobni mehurci po vsem telesu, a pri gnilem se izrinejo kraste po glavi in sem ter tja tudi po telesu. Skrilje pod čavnom. Primeri: pereč ogenj, St. Antonifeuer, Rothlauf; srbski: perutac, m., eine Art Ausshlag, in tudi češki: ohnipara, f., eine Art Grind, der Rothlauf; poljski: ognipioro, n., isto.
Peröt, i, f. Brada pri ključi. Podkrnci. Perüt, i, f., isto. V Laščah.
Perutnjdk, a, m. Neka mreža v ribjo lov; Flügelnetz (?)• Kostanjevica na Dolenjskem.
Peselj, sija, m. Zrebelj, ki zatika kolo. Sv. Peter p. Gorici. Primeri retski: pissi, Lünzen, Lun. Conradi; od latinskega: pessulus, der Riegel
Petkov a o, ad j. Posten. „Denes jemo petkovo." Povsod navadno.
Pičla, f. Die Stecknadel. Vas Krn.
Pila f. Žaga; die Säge. Piliti, v. impf. Žagati; sägen. Vreme.
rirnati, pirham, v. impf. Jajca rudeče barvati. Rihenberk. Podstava: piruh, o katerej se ne ve, ali jo je pisati: piruh, piruha, ali: pireh, rha; pravilno bi bilo oboje.
Pisati se, pisem se, v. impf. Farbe bekommen. „Črešnje se uže pišejo." Gorenja Soška dolina.
Pitan, a, o, adj. Pomenja to, kar „pitoven". „Pitan lešnik," Co-rylus tubulosa. Ipavska dolina; v Senožečah. Tudi: pitom, adj., aufgefüttert, zahm, veredelt. Miki. lex.; srbski: pitom.
Piten tna o, adj. Nahrhaft. Pitna trava. Rodik.
Pituek, Ika, m. Tilnik; das Hinterhaupt, das Genick. „Če ne molčiš, dam ti za pitilek." Namesto: potilek. Sv. Peter pri Gorici. Tudi: zatilek, tilka, m., kar izrekajo: zativek, vka, in: zatevek, vka, das Genick. V Laščah.
—	Srbski: potiljak m., das Hinterhaupt; ruski: potvlica, f., das Genick.
Pitnica, f. Pitana krava; die Mastkuh. Podkrnci.
ritmk, a, m ln- pünjak, a., m. Koruza, ki se seje po strnem žitu blagu v pičo. Gorjänsko na Krasu.
ritoven, vna, o, adj. Zahm, veredelt durch Kultur. Podkrnci. Primeri: pitan, adj.
Pldlmce, f. pl. (izreči: plav-). Nečke, v katerih se žito polje: plati, poljem, schwingen, das Getraide, in einer Mulde, damit die Spreu wegfliegt. Ponikve na Št. Vidski gori.
—	Laščan govori: plälne (plav-) nfičke.
flamca, f., prostor brez drevja in grmovja v gorah. Vas Krn;
Lašče. Sploh se misli, da je naša beseda: plan, adj., frei vom Baumwuchs, od lat. planus, a, um, adj., a beseda: planina f., die Alpe, da se je prevrgla iz lat.: alpinus, a, um, adj. To nij zelö resnici podobno, kajti lit. je: plynas adj., kahl, frei, eben, weder Hügel noch Bäume habend; plyne, f., pleine, f., eine wüste, unfruchtbare, entweder ganz kahle oder nur mit niedrigem Gestrüppe bewachsene Ebene. Poleg tega je lit. tudi: plon-inti, v., platt schlagen, plone, f., der Kuchen, Fladen; plonas adj., fein, dünn, eigentl. flach; plonimas, m., die Schläfe am Kopfe. Tudi „planina" je prvotno: gora brez drevja in rodu, a „planjava" f., ein baumloser, „steiler" oder ebener Platz mitten im "VValde. V Laščah. Planica ali planjava je zatorej ali ravna ali strma, in planjava jo večja od planice; a v našem jeziku nij, Kakor brenče slovenski pesniki, sploh vsaka
ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more taho imenovati. — Na piano priti, zum Vorschein kommen. Okrog Čateža na Dolenjskem. Staroslov.: planina f., die Alpe; maloruski: polonina f., ein unfruchtbarer Ort; poljski: plonny, adj., dürr und unfruchtbar (vom Boden); srbski: proplanak, m., v gozdu täko mesto, kjer nij drevja, die Lichtung; ruski: vft planč (Bergwerkssprache): im Lichten. Prvi pojem je zatorej: kahl, baumlos, gelichtet, a pozneje: flach, eben, in ker se pojem: licht, gelichtet, ujema z besedo: jasen, sna, o, adj., zato mislim, da bi se tudi prav dejalo: na planem spati, unter freiem Himmel; na planem polji, im freien Felde; na planej cesti, auf öffentlicher Strasse. Primeri: plazina, f.
Pldsa, f. Ravnica na gori. Slišal na Slävniku v Istri od kmeta iz Podgorja. — Staroslov.: plasa, f., die Erdzone, plaha, f., ein flaches Stück, plašije, n. coli., flache Bretter; srb. plasa, f., ein flaches Stück: plasa leda; ruski: polosa,f., der Streif; polosa zemll, der Landstrich, die Zone; das Blatt (der Säge); plašmja, adv., auf der flachen Seite liegend. Pojem: Fläche, ter semkaj spada tudi novoslov.: sploh, adv. (s-ploh); staroslov.: oplosl, adv., oplosimo, adv. <= sploh; ruski: sploši, adv., durchgehends.
Plašiti, plašim, v. impf. Plašiti koga z vodo, rekše, kropiti mu vodo v obraz, ako se je onesvestil. Podkrnci.
Platenica, f., Breskva, ki se da razklati in jej gre meso od kosti. Ajdovščina. Primeri: kälanka.
Platnica, f., v Rihenberku isto, kar Ajdovska „platenica."
PldvSek, Ska, m. Naprava pri nočni luči, na kateri plava „duša v olji; der Nachtlicht-Träger. Kräs.
Pläz, pldza, m. Leva ročica pri plugu. Podkrnci. — V Skriljah pod Čavnom: p lažni ca f., isto.
Plazina, f. Planica brez grmovja in brez kamenja. Goriška okolica. Primeri: planica, f.
Plehi, m. pl. Otročja kožna bolezen; die Masern. Ipavska dolina; bro-riška okolica. Korenika bi utegnila biti: plh, ter značiti: „lisast", odkoder je tudi: pleš, adj., plesast, adj., kahl; ruski: pere-pelesyj, adj., sommersprossig, bunt, scheckig; češki: pelichati, sich mausen. Primeri: plčs, der Schimmel. Miklošič ima tudi novoslov.: peliha, pelisa, i., röthlicher Fleck auf den Wangen. Gramm. I., 2. Auü. 1879., 353.
Plemenica, f. Svinja za pleme. Podkrnci.
PISn a, m. (plen). Die Ergiebigkeit der Getraidegarben beim Dreschen. „Letos nema žito plena, slame obilo, zrnija malo"; das Getraide schüttet nicht. V Laščah; na Goriškem. Srbski: plijen , m.: ima raka u potoku, kao plijena
(ili: kao pljeve), es ist in Menge da; poljski: plon, m., die Ausbeute von geerntetem Getraide; lit. plonis m., der Erntekranz. - Pomni, da je vladika Hren 1607. 1. Slo-vene svaril, ne verovati v poganska bitja, imenovana: Plejn, Lada, Poberin (Klaubauf). Primeri letopis slovenske Matice 1877. 1. na 281. str.
Plena, f. (reci: plčna). Plenica; die Windel. Brda pri Gorici. No-voslov.: plčnica; staroslov., srb., rus.: pelena, f.: e plčna ortum videtur pelena. Miki. lex. 559.
PUna (plSn-), f. 1) Kadar se železo ali jeklo v tenkih platni-čicah ali kožicah lupi, vele, da ima plčne; der Schiefer. V Laščah. 2) Raza pri kamenenih skladih ali pölah. „Kamenje se lomi po plšnah." Gorjansko na Krasu. Lit. plene f., die Haut, Netzhaut, die Haut auf der Milch; plčvg, f., die feine Haut, die Netzhaut, derStaar; pelai m. pl., die Spreu; ruski: plena f., der Bruch im Metall und im Stein, der Schiefer, dünnes Plättchen, der Balg; plenka f., das Häutchen, das Bälglein, der Schiefer; pleva f., dünnes Häutchen, die Eihaut, der Hymen, die Spreu; pela, f., peleva, f., die Spreu; novo-slov.: pelek, pčlka, m., die Haut der Weinbeere. Izreka se: pülttk, pülka. V Dütovljah na Krasu. Zaradi izrekanja primčri: pligek, adj., in: püljka, f. — Kaže, da sta si „plčna" in „plčva" v rodu.
PUna (plen-), f. Streha na stebrih brez stčn. Vršno na Tolm.
Primčri: lit, plonas adj., flach; latfški: pläns, adj. flach, eben, dünn, schwach; pläns, die Tenne, eigentl. flacher Boden; pruski: plonis, die Tenne. Primeri: planica f., in: pligek, adj.
PUngati se, pUngam se, v. r. impf. Gügati se, schaukeln. PUnga-rica, f. Gügalica; die Schaukel. Koborid. Primeri tirolsko - nemški: plengk'l, m., der Glockenschwengel. Schöpf, tirol. Idiotikon.
Pleniv, a, o, adj., schieferig. Plenivo železo. V Laščah; na Primorskem.
Plenjati, v. impf, (plčnj-). Ergiebigvsein, schütten, von Getraide-garben beim Dreschen. „Žito letos ne plenja," rekše, snopje ne daje mnogo zrnija. V Laščah; na Goriškem.
Plenjäv, java, o, adj. (plenj-). Ergiebig, von Getraidegarben beim Dreschen. „Žito je plenjävo," rekše, snopje daje mnogo zrnija. V Laščah; na Goriškem.
Plenkača, f. Sekira dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih.
Šenpas. Morebiti od nemškega: Blänkhacke. Primeri nemški: blänken, blank machen; Blanke f., kahler Platz im Walde.
Plfa (plčs), a, m. Plesnöba; der Schimmel. Podkrnci. Primeri: plehi, m. pl.
Pletenim, i. 1) Der geflochtene Korb. Povsod znana beseda. 2) Pleten bič, geflochtene Peitsche. Kämenik na Gorenjskem. 3) Pletenica, f. Z volne pletena jopa. Gorenja Soška
plevenica (plöv-)i f. Prälica; die Jäthacke. Žabče nad Tolminom.
Pligek, hka, o, adj. Neslano, pusto, slabo, prazno, govoreč o jedi ali o človeku in o drugih stvareh; slišal sem uže (de spermate): mladega päsa je plihko. V Notranjcih povsod znana beseda; a nekateri jo izrekajo: plhuk, z ostrim priglasom na samoglasnem „1", a drugi: pelhük (reci: pttlhttk), in zopet drugi: plehek. Ceh ima: p lih y, adj., dünn, schlapp, nicht steif, letschig, schlecht. Češkemu gläsu „h" ustreza naš „g": hora, gora, der Berg; a „plihek, hka, o," tako stoji namesto: „pligek, hka, o, kakor: „lähek, hka, o," namesto: „lägek, hka, o," adj., leicht. Kar se tiče priglasa, primeri: püljka.
PMnec, nca, m. Kar se enkrat pljune. Pri neužitnih tekočinah toliko, kolikor kanec pri užitnih. „Daj mi pljunec tinte." Kras.
PUt, a, m. Pletenina pri koši; das Flechtwerk. Sv. Peter pri Gorici.
Plugi, m. pl. Konji, die Pferde; a rabi se samo v množini. „Brdki plugi." Kameno na Soči. Od kod je to ?
Plüti, plüjem, v. impf. Plavati. „Riba pluje." Znači tudi: leteti, na pr.: ptič pluje, a tudi konj. Gorenja Soška dolina.
Pöber, pobera, m. Bira; die Collectur. Rihenberk; Kras; Istra. ^
Pöcati, pdcam, v. impf. Pokati. „Roke mi pocajo od mraza." Kras. Srbski: pucati.
Pocvčtek (-cvčt-), ka, m. Drugi jesenski cvet; die Nachblüte. Vršno na Tolminskem.
Pocvitovati, pocvitujem, (reci: -cvit-), v. impf. Nachblüten treiben. Vršno.
PoteŠerka, f. Zadnji obrok (jedi) kakeršnega koli pridelka. „Denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir. Vršno na Tolminskem. Kaže, da je korenika: Čeh, strgati, kratzen: suknjo „česati , bürsten. V Ribnici. Počešerka morebiti znači to, kar postržek: jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šallvo tudi imenuje „postržek".
Počivaj, a, m. Mesto, ker ljudje navadno počivajo, noseč bremena.
S to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal. Podkrnci. — „Počivaj" je: der Ruhepunkt, in zatorej bi se tudi: p a d ä j, m., der Einfallspunkt, moglo reči, a nikoli ne: padišče, kakor ima Cig. v term., ker obrazilo „išče" zaznamenäva ploskve ali plase, (Flächen), a ne toček (punktov): lanišče, bojišče itd. Vender
ttÄ3- narocl ne govor1' vseleJ jednako, na pr. na ucKej gori se „pöklon" imenuje tisto mesto, kjer se lstranskim romarjem, kadar se svetega Trsäta gredo aomov, zadnjič pokaže tega slavnega božjega poti cerkev,
PoČreznica fvJ 86 l0ndÜk^ »Poklanjajo".
rocrezmca, f. yrv, kl se dene pod br*me_ Vag &n podst
po-črez.
PoddS, a, m.^OrojJje, s katerim se kaj podaje; kranjski „podajač".
Poddnja, f. Kötlasta dolina. Rödik na Kräsu. Podstava tej besedi utegne blti: pod, der Boden, s obrazilom: an ja, ka-kor: kotanja f., eine Vertiefung, globänja f., isto, itd.
Podbiratt, podbiram, v. impf. Pri käpusu ali pesi staro lepenje
Podaoret J n S-8W obl'ratL 6°renJa Soška dolina.
rodgoret, a o adj. Podgoret lešnik = čadav lešnik, säjav lešnik.
dok. Pogrešna oblika, namesto: podgorel, rčla, o,
P^- t / zagorel, rela, o, von der Sonne verbrannt.
' m- Plitek, mir. „Ta človek nema nič podinka." vršno na Tolminskem. Težka beseda. Morebiti namesto: potmnek; primeri: pothiniti, nem, v. pf.; utlnniti, nem, v. pl., kar oboje znači: prestati, nehati, aufhören, in govori se posebno o dežji, o vetru in vihärji: dežje utninil; veter je pothinil. V Laščah; na Vrhniki; tudi okolo Iga. To nekateri tudi izrekajo: potuhiniti, uttt-üimti; primeri: novoslov. potuha f., potuhniti se, in staroslov.: ut^hn^ti, nachlassen; tuhnati, ausgelöscht werden, ruhen. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., Ub.; poljski: t^chn^č, fallen, sich legen, sich beruhigen, ter dodaj novoslov. krajevno ime: Tuhinj, hin j a, m., Tuchein (reci: Tühinj.)	J ' '
Sft f^NTaVl\V PtičJ° lov> das Springhäusel. Kras.
rodlafca, t., das Unterfutter. V Laščah na Dolenjskem; namesto: podvlaka: podvlčči.
Podlanka, f spodnja, mečja in manjša dlaka na živalskej koži;
Lrrundwolle, Grundhaar. V Laščah na Dolenjskem. Morebiti namčsto: podvlan-ka, a to namesto: podvoln-ka, od podstave: volna f., staroslov.: vlüna f., die Wolle; a fear se se tiče soglasniške združbe „vlan" namesto „voln , primeri v lanskem letopisu slov. Matice: slanö-vrat, m., ranunculus sp., namesto : solnövrat: slümce, solnce, namesto: *slüno, *solno, die Sonne: sich nach der könne wendend. Na otoku Krku je gora po imeni H ü m (Holm), a Boduli jo imenujejo: HI a m. Primeri vender tudi ladinski: „pol an", pel am, peil, das Haar der lüiere und Menschen am Körper, kar Alton na 294. str. proizvaja od lat. pilus, das Haar; po tem bi „pödlanka" bilo namesto: polanka, če nij laška beseda od naše.
Podpčtnik, a, m. Opetica'pri črevlji; der Absatz. Stopiče na Tolminskem.
Podplati, podplujem, v. pf. Unterlaufen (mit Blut). „Ako se kdo uščane, podpluje mu." Podkrnci.
Podrebernik, a, m. Pri slamnati strehi hlod pod lemezom; die Bank. Vas Krn.
Podrtpica, f. 1) Muha, ki sili konju vedno „pod rep": pod-repna muha. Beseda znana povsod. 2) Naprava pri vozu, ki drži oje po konci. Ponikve na Št. Vidski gori. To najprvo znači: konjski p o dr ep ni remen; der Schweifriemen; srbski: podrepina, podrepnica. Primeri: porčpnik.
Pbdskal, podskdla, m. Modras; die Viper. Kräs.
Podstčnje (-stčn-), a, m. Prostor pri hiši ob zidu. Koborid.
Podströjiti, podströjim, v. pf. Črevlje poddelati; vorschuhen. Žabče nad Tolminom.
PodŠev, pddšva, m. Podstava pri kaki obleki; das Unterfutter. Senožeče. — Po Ipavski dolini: das Vorschuhen.
Podšiti, podšijem, v. pf. Crevlje poddelati; vorschuhen. V Ipavski dolini.
Podviza, f. Das Strumpfband. Tolminsko. Izpodveza f., isto. V Laščah.
Podvöra ali podöra, f. Rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh. Goriška okolica; Kras. Korenika : vr, katero nahajamo tudi v besedah: „poverek, rka" m., die Tragstange-, „nävor, vöra" m., der Hebel. Na Krasu. To poslednjo besedo Matzenauer čudno proizvaja od grškega: anäforon. Cizi slova 399.
Podvdz, a, m. Der Achsstock. Goriška okolica; Soška dolina.
Podžil, a, m. V Ponikvah na Št. Vidski gori to, kar drugod: op len.
PogdiSa, f. Kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo, obloženo se žarjavico. Pogača se je navadno še gorka. Po vsem Goriškem. — Daleč po Evropi razširjena beseda: novoslov., srb. pogača, bolg. pogačii,rus. pogačfi, madžar. pogäcsa, arnavt. pogaccia, rumun. pogače, sta-rovisokonem. fochenza, pogaz, srednjevisokonem. va-chenze, bävor. fochenz, kočev. fochizen, srednjelat. fo-cacius, lašk. focaccia, špan. hogaza, franc. fouasse, no-vogršk. pogatza, fogatza, Miki. lex. Navadno proizvajajo od lat. focus, der Herd, ognjišče, ker se je v starih časih ta kruh baje tako pekel, kakor še zdaj po Goriškem. A premisliti je, da se v našem jeziku tudi nekateri kraji, posebno v gozdih, imenujejo „pogača", in da so taka imena po navadi starodavna, stvorjena morebiti do srednje latinščine, ter nij pozabiti, da je na Dolenjskem: pir-pogača f., pir-pogačica f., die Fledermaus, kar bi utegnilo značiti: der fliegende
Klumpen; kajti nij do konca dognano, da bi ta beseda ne bila slovanska, v sebi imejoč podstavo: p^g (brez hohnika), in potem bi značila to, kar nemška beseda: Kugel h up f; a če je od latinskega vender le, vsaj toliko je gotovo, da se je naslonila na domačo koreniko: P^g> POg- Tudi to je, da pameten človek zdanjim roma-nistom, ki nobeden ne zna slovanski, nikakor ne more verjeti, da ne bi romanščina bila golo nič na posodo vzela od Slovanov, naseljenih tako široko po Evropi, in sezavših nekdaj še obilo globoče mej Lahe. — Primeri: pönglica.
Pdgalica, f. Na Krasu to, kar je v Soški dolini: nanj ček; die Haftel. Primeri: pönglica.
Pdglica, f. Die Stecknadel. Ponikve na Št. Viclski gori. V Žabčah je p ogli c a neka medena igla, s katero pišejo pirhe. Primeri: pönglica.
Pogödelj, dlja, m. Jed, katero si sladkosneda gospodinja ali tudi kaka druga ženska v hiši napravi, kadar je sama doma, ker so vsi drugi odšli na delo ali v cerkev. Banjščice. Podstava: pogoditi si, ugajati si; sich gütlich thun.
Pogojdvka, f. Ženska, ki si dela „pogodlje". Išči te besede. Ročinj na Kanalskem.
Pogovorim, a, m. Tolmač; der Dolmetsch. Yätovlje v Brkinih.
Pohreniti se, pohrenem se, v. r. pf. Strditi se; gerinnen. Jed jepo-hrenena, kadar se je tolšča na njej strdila. Podkrnci. Zelo popačena beseda, namesto: pokreniti, nem, hart werden, na podstavi: krčp, hart, fest, erstarrt. Miklošič ima v slovniku: novoslov. okrepniti, okrčniti (-oti), hart werden, skrčpeniti, erstarren; a poslednja beseda bode pogrešna, kajti Laščan govori: skrepeneti (-nčti), v. impf., erstarren, gefrieren: vse skrepeni, vse je skrepenelo (-nčlo) od mraza.
Pokdljati, pokaljam, v. pf., kdljati, haljam, v. impf, pomäzati, mä-zati; grdo pisati. Vas Krn. Podstava: kal, m., blato.
Pokdpati, pokdpam, v. pf. Lasje so mu pokapali, rekše, malo po malo mu izpadali. Kras.
PokonSnik, a, m. Podboj; der Thürpfosten. Skrilje pod Čavnom.
Pokonica, f. Orodje v kopanje; kopača; die Haue. Rihenberk.
Nejasna beseda. Morebiti namesto: kopanica; primeri tudi: konica f., die Spitze. Na Gorenjskem.
Pokostlnik, a, m. Kar se je še po kosilu. Vas Krn. Primeri: obed, m.
Pokdšnica, f. Pojedina po dovršeni košnji. Idrijski hribi.
Pola, f. Die Schichte (geognostisch). Škofja Loka; tudi okolo Iga.
Polog, pologa, m. Jajce, ki se kokoši ostavlja v gnezdu, da rajša nese. Namesto jajca služi v pölog časi tudi jajcu podoben kamen. Mälhinje na Krasu. — V Laščah se to imenuje:
podložek, ložka, m. A Podkrncem je: polog, m., raven ali nekoliko viseč svet; položen, žena, o, adj., eben, sanft abhängend; a Laščanu je „položna" cesta, zelo malo strma cesta; staroslov.: pologu, adj., in tudi: položitvi, adj., obliquus.
PoldŽiČ, a, m. Žleb preko ceste v klanci. Koborid.
Pölzati, zam, v. impf. Plaziti, kriechen. Podkrnci. Pölzati se, z am se, drsati se po ledu. „Gremo se pölzat." Goriška okolica; Soška dolina. Po vseh teh krajih izrekajo na srbski način: püzati. Staroslov.: plüzati, kriechen; srbski: puzati, kriechen, klettern.
Ponavljdlka, f., tudi: popravljalna, f. Pojedina teden dnij po svatbi. Vas Krn.
Pdnglica, f. Isto, kar „zapönec", „zapenec"; die Haftel. Solkan.
Korenika: p%g, k višku skočiti, k višku napeti se, okroglo se napeti; Dalmatin ima na konci svojega svetega pisma v „regištru": poga, f., der Regenbogen; staroslov.: p%gva f., p^gy, güve f., p^gvica f., die Doldentraube, das Kügelchen; poljski: pagwica f., lederner Knopf am Bauernpelz, ruski: puga f., das stumpfe Ende des Eies, das Klöppelkissen, pugovica f., der Knopf, pugati, v., schrecken, eigentlich: in die Höhe springen machen; primeri nemški: schrecken, ki je iz početka značilo tudi: in die Höhe springen, od koder: Heuschrecke, eigentl. die Heuspringerin; grški: spongia f., der Badeschwamm ; nemški: Punge, f., der Pack; Buckel,m., der Höcker; nizkonemški: Pungel, das Bündel; benedsko-laški: ponga, Kropf der Vögel; rumunski: pungü, der Beutel. Diez, II., 53. Romansko je iz našega jezika. Slovenske besede: „pönglica, pöglica, pögalica" stoje namesto: „pöng-vica, pögvica, pögovica," ter značijo prvotno: der Knopf; der Knopf (Kopf) der Stecknadel. — Dve slovenski krajevni imeni sta od korenike p^,g, pog (ruski: pug): Zapözi, Zapögov, m. pl., vas za goro (za Šmarijno Goro), nemški: Seebach(!); Pogovnik, m., hrib blizu Litije: pogov-n-ik, kakor ruski: pugov-ica. — Primeri: pogača.
Ponjušati, ponjušam, v. pf. Podühati; dazu riechen. Rihenberk.
Namesto: po-^hati, novoslov.: po-ohati, po-vohati; zatorej bi se bilo nadejati obrazu: ponöhati („n" je vstavljen); a ruski je: njuhati, v., riechen, schnupfen; po-njuhati, v., riechen.
Popeti, popnem, v. pf., popenjati, popenjam, v. impf. Anheften, heften. Krojač ali švčslja pöpne prikrojene kosove, predno je začne šivati. Kras.
Poren, rna, o, adj. = prazen. Izpörniti, v. pf. — izprazniti. Soška dolina. Na „porno" je v malin prinesel. V Senožečah. Staroslov.: pora f., die Kraft, Gewalt; ruski: pora f.,
die Zeit. Novoslov.: por en bi značilo: Zeit habend, müssig, leer; primeri staroslov.: prazdinu, adj., leer, müssig.
PorSpnik, a, m. Pri senenem vozu vrv, s katero se žrd pritegne in priveže za sovro. Vreme. Primeri: podrepica.
Porodnica, f. Die Wöchnerin. Kräs; Tolminsko.
Posije, (-sžj-), f. pl. Otrobi. Vas Krn. Tudi hrvatski.
Posevki (-SŽV-), ov, m. pl. Otrobi. Ipavska dolina; Lašče.
Posevnik (-sev-), a, m. Slab kruh; kruh od posej ali otrobov. Vas Krn.
Posip, a, m. Kamenje, kiseposiplje po cesti; der Schotter. Stöpice na Tolminskem.
Posladek, dka, m. Dessert. Vas Krn.
Postranica, f. Obstranska deska pri plugu in pri posteljišči. Soška dolina.
PostreSi, postrežem (-strčg-), v. pf., „koga", a ne: „komu". „Dobro ga je postregel." Goriška okolica.
Postrdjba, f. Dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem. Ta dar je navadno kruh, sir ali kaj tacega. Podkrnci.
Poströjiti, postrojim, v. pf. ; poströjati, jam, v. impf. Popraviti; reparieren. Tolminsko.
PoŠtnen, a, o, adj. Sključen, grbast. Podkrnci. Podstava: šiba; ši-biti se, sich biegen: kolöna se mu šibe; strop se šibi, der Plafond senkt sich; strop se je pošinil, hat sich gesenkt. Krelj ima: ušabnoti, sich biegen: šib, das mit „šiba" verwandt ist. Mikl. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 350.
Potirki, ov, m. pl. Zadnje predivo,' najslabejše predivo. Ponikve na Št. Vidski gori. Primeri: tülji, m. pl.
Potmürjen, a, o, adj. Potmürjeno gledati = izpod čela gledati;
finster darein schauen. Rihenberk. Podstava: tima f., die Finsterniss. PrimM: nasamüriti se, v. pf., ein finsteres Gesicht machen: kaj si se nasamüril? Nasa-mürjeno gledati, finster darein schauen. V Laščah. Staroslov.: posmurinü, adj., finster; ruski: hmura f., eine dunkle Wolke, hmuriti sja, ein finsteres Gesicht machen; poljski: chmurawa f., das Gewölk.
PotöSina, f. Potokova struga; die Bachrinne. Vas Krn.
Potčrčina, f. Prvi mošt. Potorčina je dobra pijača, ker ne napenja, kakor pripovedujejo. Rihenberk. Primeri: ut6rčati se.
Poverek, poverka, m. Drog, na katerem se preko rame nosita dve vederci (vode, mleka); die Tragstange. Pri nas nosijo na poverku samo moški, a v Lahih sösebno ženske. Vršno na Tolminskem. Primeri: podvöra.
Povodnik, a, m. Veter pred nalivom, pred povodnjijo. Podkrnci.
Povönjati, povönjam, v. pf. Znači isto, kar ponjušati. Rihenberk.
Staroslov.: vonjati, v., riechen, namesto: on-jati, od koder: q,hati, namesto: on-hati.
Pdvraz, povrdza, m. Držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu itd. Gorenja Soška dolina. Staroslov.: -vržsti, -vrfiz^, (*vrčsti,vržem),
binden, od koder je tudi: povreslo (-rčs-), n., das Gar-benband, v Laščah, — a v Gorenjcih: poveslo, n.
Pozdren, na, o, adj. Prisojen; sonnseitig. Pozorna stran hriba = prisojna stran. Vršno na Tolminskem.
Požlepica, f. (s čistim „e"). Poledica; Glatteis. Kräs; v Laščah.
PrašMti, praŠčim, v. impf. Kričati, dreti se. „Otrok prašči." Vas Krn.
— Staroslov.: praskavica, f., der Lärm; srbski: praska, f., das Krachen: ruski: prašku, m., der Knall. Pri-mčri: vrčščati, vrčščim, v. impf., kričati, dreti se. V Laščah. Od tod je popačena gorenjska beseda, rabeča, tudi Preširnu 65., 70., 71.: vršeti, vršim: vrsk, brechen, krachend brechen; lonec vrčskue, der Topf bricht. Miki. lex. 75.; staroslov.: vrčskanije, n., das Weinen.
Pravica, f. Oblastvo; die Obrigkeit. „Pravica nam nij dala". Pol-žane v Istri.
Prebivalo, a, n. Železen drog, s katerim se v kamen jame vrtajo. Vas Krn.
Prebliskniti se, preblisknem se, v. r. pf. Prebliskne se, kadar se na oblačnem nebu pokaže kaka jasnina. Od tod tudi: p r e-blisk, a, m. Podkrnci.
Preboleti, prebolim, v. pf. Ozdraveti, genesen; convalescere. Kras.
Precvlsti, precvetem, v. pf. „Pot mi je precvel skozi srajco". Ponikve na Št. Vidski gori.
Prečiti se, prečim se (-prčč-), v. impf. Grdo gledati se, preko se gledati. Krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi. Podkrnci.
Preglasniti, preglasnem, v. pf. Während des Läutens eine Pause machen. Rihenberk.
Pregrdbek, bka, m. Mesto na pokošenem travniku, kjer se je ogrä-bek toliko razgrabil, da se ondukaj voz postavi in se potem senö od obeh stranij naklada. Sv. Jakob pri Savi. Ogräbek, bka, m., pokošeno seno na eno mesto zgrab-ljeno, da se vkupe suši. „Ogräbek ljudij," eine Gruppe Menschen. V Laščah.
Pregrad, a, m. Stena ali pretin pri orehu, jabolku; die Scheidewand. Stöpice na Tolminskem. Pregraja (preg-), f., v hlevu prostor pregrajen, v katerem je tele. V Laščah.
Prehudeti, prehudim, in: prehudejem, v. pf. Pregniti, durchfaulen. Vas Krn.
Prekopititi se, prekopitim se, v. pf. Z višave nerodno pasti, prevrniti se, prekopicniti se. Goriška okolica.
Preležati, preležim, v. pf., bolezen, rekše, ozdraveti ob samem le-žanji brez kacega zdravnica in brez leka. V Brkinih.
Prelijalice, f. pl. Silno in dolgo deževje. Vas Krn.
Prdlog, a, m. Ozdravel bi „prelogom", rekše, ozdravel bi brez lekov in brez nobenega zdravnika, samo da bi mogel mirno ležati. Kastavščina,. Glej: preležati.
Preobraziti se, preobrdzim se, v. r. pf. Izprenieniti se. „Odkar je ta bol (bolezen) prišla na trto, preobrazilo se je pri nas vse življenje." Boršt v Istri.
Prepetndjstiti, v. pf., koga. Preväriti. Kras.
PresUgast, a, o (-sieg-), adj. Platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preža in se uže vidijo nitke; fadenscheinig; tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta; njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom. Senožeče. Pruski: pere-slega, die Schramme, der Fehler im Gewebe.
PresSipec, pca, in., in: preŠUpek, plca, m. Precep. „Ujel sem kačo v preščipec". Podkrnci.
Pretvarjati se, pretvarjam, se, v. r. impf. Sich verstellen. Podkrnci.
PrevläS, dSa, m. Desna ročica pri plugu. Skrilje pod Čavnom. Primeri: plaz.
Prevor, a, m. Žleb preko ceste v klanci. Rihenberk. Primeri:. polo-žič. Podstava: pre-orati.
Prevrediti se, prevredim se (-vred-), v. r. pf. S težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas; prevzdigniti se; einen Leibschaden bekommen. Goriška okolica; Brda. Primeri: vred, m.
Prhati, prham, v. impf. Pokašljevati, ne da bi kaj pljuval. Rihenberk.
PriSeliti, priUtim, v. pf. Odlomljeno ali odkrhneno palico na konci z nožem gladko prirezati. Podkrnci. Za čeli ti, v. pf., isto. V Laščah. Podstava: čelo; „čelo" dati.
PrikUkniti, prikUknem, v. pf. Prvo sv. obhajilo prejeti; prvič pričestiti se. Kanal.
Prisešnik, a, m. Tako se v šali imenuje devetogüb, m. (der Blättermagen, der Psalter), in zatö, ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere. V Brjah nad Rihenberkom. — Ta želodec se v Senožečah imenuje: deveta güb f., (reci: deveta jüb), a v Laščah: šesto-gübec, bca, m.
Prisldjiti se, prislojim se, v. r. pf. Prismoditi se (o jedi). Vas Krn. Išči besede: sloj, m.
PritMiti se, pritülim se, v. r. pf. Sich ducken, sich an jemanden anschmiegen. Podkrnci.
Pröcep, pröcepa, m. Rakla, s katero se zažiga kopa; die Quandel-stange. Müne v Cičih.
Prot, a, m. Palica v ribjo lov. Bilje na Ipavi. Prot, m., in: proti ca, f., der Knüttel. V Laščah. Staroslov.: prjj.tü, m., virga; srbski: prut itd.
Prstenec, nca, m. Prst predzadnji, na katerem se nosi navadno prsten; der Goldfinger. Goriška okolica.
Pi-vmk, a, m. Prvi sir, narejen v planini. Podkrnci.
Püh, a, m. Od hrvatskih preküpcev kupljeni prasci se na Krasu ' pero z vodo, na kateri se je kuhalo bršlanovo listje (perje), da izgube hrvatski „puh". Rödik. Kadar otroci jeseni brkajo (išči te besede) orehe, dobodo črne prste, in to črnino imenujejo Tolminci: püh, gen. püha. Odrasli ljudje se šalivo grozč otrokom, da jim bodo „püh rezali". Zlasti se taki otroci boje žandarjev, ker jih ljudje strašijo, da jim gredö „püh" režat. — Püh, m., der Dunst; tršščenega človeka „püh" omami, če ga tresk ne ubije. V Laščah.
Puhati, püham, v. impf. „Koruza pühä", rekše, dela latice; treibt die Kolben, schiesst in die Kolben. Rihenberk. Primeri: izmetati se.
Puhlica, f. Pusta in nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne. Podkrnci; Lašče. Kmete okolo Šmarijne Gore imenujejo šalivo „puhličarje," kakor bi imeli samo „puhličasto" zemljo.
Püljka, f. Pečka jabolčna ali hruškova. Izreka se razno, in to v Koboridu: püljka (pülj-), a v Žabčah nad Tolminom, menda po premotu (po metätezi): pljüka (pljü-), ter od tega potlej tudi: pljüka. Težka beseda, sosebno kar se dostäje obeh podružnih obrazov: püljka, in: pljüka. Primeri ruski: pülja, f., die Kugel, pülika, f., eine kleine Kugel, ein Kügelchen. Yender je vsa stvar na vegalici. Zaradi izrekanja primeri: pligek, adj., in: pelek (v besedi: plena, Schiefer). — Dostavljeno bodi, da Laščan govori: peček (püCük), pučka, m., der Obstkern.
PuSeonik, a, m. Der Ladestock. Tolminsko.
Rabiti, rabim, v. impf. „Ta mreža mi rabi uže pet let." Gaziče na Krki. Staroslov.: rabiti, porabiti, sich dienstbar machen. Podstava: rabü, m., der Knecht.
Robnik, a, m. Neka vrsta krompirja. Goriška okolica.
Räd, rada, rado, adj., rabi namesto pridevnika: „vesel". „Rad sem te videti." „Rada sem bila, pošiljati te v šolo." „Radi smo, ako prideš vsak dan." Solkan. To je preporočila vredno, ker je govorjeno čisto po staroslovenskem jeziku, a niti mej Kranjci nij še do konca zamrlo, ker povsod govore: jaz „bi räd", da kiipiš; mi „bi radi", da pogledaš itd., kajti „bi" je tukaj pravi (da-si nepre-giban) aorist, ter znači: ich wäre, wir wären itd., zatorej stoji namesto novejšega: jaz „bi bil" räd; mi „bi bili" rädi: ich wäre froh, wir wären froh. A nemčizna je: räd imeti, gern haben.
Rajati, rajam, v. impf, od glagola: roditi, gebären. Y Brkinih.
Rdkla, f. Dobro debela in dolga palica; kranjski: prelda. Soška dolina. Na Bolškem in v Senožečah: räglja, f., isto.
Rdklovec, vca, m. Bežol, ki se ovija okolo räkel; die Stangenbohne. Tolminsko.
Rdi, rali, f. Oranje; čas, kadar se orje. „To vino hranim za ral." „Ne vem, če ostanem do ralf." Rihenberk.
Rastiti, rastim, v. impf. Betreten, befruchten (o kokoših in ptičih sploh). „Ta jajca nijso raščena." Rastiti se, rastim se, v. r. impf. Sich begatten (o ptičih). Kräs (Koblja glava); St. Peter pri Gorici.
Raten, tna, o, adj. „Glej, kako rätno gre!" rekše, pokonci, moški.
Ponikve na Št. Vidski gori. A Laščan govori: ti uijsi nič ratnejši od njega, du bist um nichts besser. Od staroslov. besede: rati, f., der Krieg, to ne more biti, in druga slovanska narečja ne znajo nič tacega. Podoba je, da imamo pred soboj nemško besedo: gerathen, od koder je novoslov.: ratati, in če se ne motim, slišal sem uže tudi: žito je rat n-ö, rekše, lepo „ratüje" ; primeri tirol.-nemški: rätlich, rätli, rätling, adv., reichlich, ziemlich, sehr; bävorski: raetlich, rätle, rädle, adv., reichlich, od koder bi tudi utegnila biti Dalmatinova beseda: redle, adv., „friško, juuačko"; vrhu tega pomni laški: rat to, adj., rasch: raptus. Diez, II., 55.
Raztesniti, razčesnem, v. pf. Na dvoje raztrgati. „Strela je drevo razčesnila." Razčesniti se, v. r. pf. „Otroče, glej, da se ne razčesneš!" Senožeče; Kras.
RazMHiti, razčetrtirn, v. pf. Na kosove razsekati, razdrobiti (käko žival); viertheilen, in Stücke hauen. Razčetftiti se, v. r. pf. „Otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave. Senožeče. — Laščan govori: raz če trta ti, täm, v. pf., in vier Stücke reissen; zerstücken überhaupt.
RazMvati se, razHvum se, v. r. pf. Vollends wach werden. „Späl sem zelo trdno, kar me probudi strel, in tako sem se razčuval, da nijsem potlej mogel zaspati". Kras.
Razdräsati, am, v. pf. Auflockern. „Firtoh razdräsati," das Vortuch entschiirzen; „razdräsana ščet," takö imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano iu rahlo na njej. ^ A ta ščet (Kopfbürste) je od svinjskih ščetin, zelo tako narejena, kakeršne imajo suknarji, in ž njo si ženske češejo las6. V Laščah. Podstava: rah, od koder tudi: rähel, hla, o, adj., locker, zatorej namesto: razräsati, kakor: zdrel, zdrela, o, adj., poleg: zrel, zrela, o, adj. (-rel-), reif, in staroslov.: razdrčšiti, poleg: razrčšiti itd. Primeri novoslov.: rašiti, v., lockern. Danjko, 244. Od tod kaže da je tudi novoslov.: (v) zdrahi, m. pl., Klatscherei, Postenträgerei, In-trigueu: Auflockerung der Freundschaft; zdrahe
prenašati, delati ;zdrähljiv, adj. V Laščah. Miki. Gramm. I., 2. Aull., 1879., 314, misli, da ta glagol slove: raz-drazati, namesto: razdrezati, razrčzati, ker po Goriškem govore tudi: räzati, namesto: rezati, schneiden; a to je taka pomota, kakor: izpodršzati, namesto: izpod-bre(n)cati, kajti Dolenjci, koder je ta beseda navadna, povsod čisto izrškajo: razdräsati. Primeri: izpod-bre(n)cati (v besedi: obrencelj).
Rnzhoden, dna, o, adj. Ausgedehnt, weitläufig. Mesto je razhödno; župa je razhodna. Rihenberk.
Razmazati, razmdžem, v. pf. Verwöhnen, verzärteln. „Otrok je razmazan." Podkrnci. Srbski: m a z a t i oko koga, streicheln, schmeicheln, maziti, hätscheln: obečava mu mazno na prazno; ruski: mazati sja kü komu, gegen einen freundlich thun, maziha, die Geliebte.
Razsipen, pna, o, adj. Razsipno je vse, kar se rado razsiplje, na pr. kuhan krompir, žganci itd. Kras. — Laščanu je to: razsipičen, čna, o, adj.
Razslüti se, razslujem se, v. r. pf. Bekannt werden. „Hitro se je razslulo po vsem Krasu." Kras.
Razvčdati se (-ved-), v. impf. Sich ungebührlich benehmen. Tako se govori zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh. „Kaj se razvedaš?" Podstava: vesti vedem. Senožeče. Po drugih krajih govore: raz vir a ti se, (i)zvirati se, zlecati se, — vse v istem pomenu, a Laščan imenuje to: navedatise, (-ved-). Jednako se govori: odvesti, odvšdati, in: zvesti, z ve dati, kar oboje znači: an Maua bringen. Obe ti besedi ve obilo nad polovico Kranjcev, a g. Cigale se ju vender še nekako nejevoljno brani.
Razvrt, a, o, adj. Ausgelassen. Razvrt otrok. Senožeče. Primeri: razvedati se.
Rdženj, nja, m. Povprečne palice pri gnojnem koši. Sv. Peter pri Gorici. To besedo je ljubeznivo spakudräl Ljubljančan: raj žel j, raj želj na, der Bratspiess.
Rečica (rečica), f. Mrežasta kožica na želodci ter na črevih; das Netz; Omentum. Vršno na Tolminskem. Navadno se ta-kožica imenuje: „pččica". Staroslov.: račica f., Behältnis, kar uči, da je: r č č i c a namesto: r a č i c a; primeri: t r e v a poleg trava, das Gras, tudi staroslov.: rečino, n., das Kleid, poleg: raklü, m., das Kleid, rakno, n., isto.
Red, i, f. Vrsta pokošene trave. Bole. V Rihenberku se to imenuje: redilj, a, m. Staroslov.: r§du, m.
Redčiti, redčim (red-), v. impf. Trebiti kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd, i. t. d. Podstava: rčduk. Goriška okolica. Staroslov. je: rčditi, kakor se govori tudi na široko mej zdanjimi Sloveni.
Repkati, repkam, v. impf., tudi: repljdti, repljäm, v. impf. Pä-berkovati po trtah; im Weingarten Nachlese halten. Repkajo samo otroci. Kras; Ipavska dolina; Goriška okolica; Kanalsko. Primeri bavor.-nemški: rebeln, Trauben abrebeln, die Beeren davon abzupfen. Sckmell.-Fromm. IL, 6.
Rdplja, f. (Morebiti: repulja.) Grözdova vejica; srbski: čehulja.
„Daj mi repljo grozdja." Ipavska dolina; Goriška okolica; Kanalsko. Primeri: repkati.
Resina, f. = osina. Glej to besedo 2). Rihenberk. Staroslov.: r§sa.
Restdlnica, f., die Ratsche. Postöjina. Namesto: hrestälnica, f., primeri: hrest, hresta, m., der Krach, Lärm, lireščati, hreščim, v. impf., krachen. V Laščah.
Resülja, f. Žena zmršenih las. Vas Krn. Prim.: resina.
Rešen, Šena, o, adj. Rešena mera, ein gestrichenes Mass. Vas Krn.
Tudi: rešen, šna, o, adj.: rešan mernik, rešnamera; rešan keznanek. Vršno na Tolminskem; Koborid. — Primeri laški: raso, adj., gleich, gestrichen, od koder bode tudi srbski: raz, m., das Streichholz, deščica, s katero se žitu v merniku vrh strani drgne; ladinski: res, adj., ras, adj., gestrichen (vom Masse). Alton.
Rez, rezi, f., tudi: rezina, f., (rez-), red pokošene (posččene) trave. Sliši se tudi: rez, a, m.; rezovi, m. pl. Tolminsko.
RSzalica, f. (rčz-). Izgäga, das Sodbrennen. „Rezalicä dere ali peče." To besedo vse tako, tudi „1" v njej, govore ipavski Budänjci; a v Razdrtem pod Nanosom in v Du-tovljah jo izrekajo: rüzävica. Na Bolškem se ta stvar imenuje: gorečica, f. Miklošič pogrešno piše: riza-vica in proizvaja od podstave: rygati, ructare. Lex. 809. ter Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 352.
Rezada, f. (ruž-). Zmesno žito, pol pšenice, pol „reži". Podkrnci.
Kar se tiče obrazila, primeri srb.: rösäda, f., slana, Reif (vRisnu), in: rösäta, f., rosa, derTkau; -ada,- ata je laško obrazilo; vender primeri tudi: ržadec, m., loci , tus corniculatus, kar se zdi namesto: rožadec.
Riba, f. Mišca; der Muskel. Takö se imenujejo sösebno debele mišce na nogah in rokah; der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel. Goriška okolica; Soška dolina. V Bölci je „riba" tudi: Lendenbraten (Lungenbraten). „Ribo sekati", die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben. — V Sremu je ribič, m., tudi Muskel; ruski: rybka, f., die Lenden-muskeln, der Lendenbraten, das Lendenstück.
Riti, rijem, v. impf. Iz zemlje kopati gomoljaste sadeže. Rije se: krompir (čompe), repa, korenje itd., a tudi trn iz kože. Tolminsko. Primeri: obriti.
Rizati se, rižem se, v. r. impf. Igrati se. Rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci. Sv. Peter pri Gorici. Znauo mi je, da se zagrebški dijaci igrajo igre „riža (m.)". Primeri laški: ruzzare, schäckera; ungewisser Herkunft, gleichbedeutend Schweiz, rützen. Diez, II., 58.
Robidnica, f. Sekira, s katero se drva cepijo. Na Kranjskem sem Cul: r obil ni ca. Oboje je od: röbiti (njb-), sekati. Šenpas.
lisica (r^č-), f. Del strešnega odra; der Pfettenbug. Vas Krn.
Roditi, rödim, v. impf. Skrbeti; Sorge tragen. Podkrnci. Takö so pisali naši stari: Trubar, Dalmatin itd., ter še zdaj govorimo: neroden, dna, o, adj., ungeschickt, eigentlich: unachtsam. Staroslov.: roditi, raditi, Sorge tragen.
Roja, f. Trstovje in druge povodne rastline vse skupaj; das Röhricht. Cerknica. Primeri: roje, f. pl.
Röje, f. pl. 1) Vodovaja, zlasti pri mlinih; die Wasserleitung, der Mühlgang. Soška dolina. 2) po raznih krajih kranjske zemlje roje, f. pl. imenujejo taka mesta, kjer ob deževji voda vstaje k višku iz tal; tudi vasi se imenujejo: Röje, f. pl., od koder priimek: Roječ. Pri Gorici so „Roje" in „Rojice" (Campagnuzza). Korenika je „ri", staroslov.: riniti, drängen, rčjati, rej%, drängen; ruski: ručej röetü po pčsku (potok teče po pesku); od „ri" je tudi: roj, m., der Schwärm. Od slovenskega je ladinski: roia, Bach, Wildbach, Miihhvasser, roie, Wassergraben. Alton.
Rönek, nka, m. Viseč svet; po nekaterih krajih tudi: „vinograd", v istem pomenu, kakor ipavski:, „breg". Goriška okolica. Na Vranskem jezeru (otok Cres) sem čul besedo: rünka, f., v istem pomenu; srbski: roniti, herabrollen machen: tiha voda brijeg roni; suze roniti; ruski: roniti, ronjati, fällen, fallen lassen; srbski tudi: runiti, abbröckeln.
Roväs, vdša, m., das Kerbholz. Navadno sploh po Kranjskem;
roš, roša, m., v Laščah; srbski: rovaš, raboš, rabuš; češki: rovaš, rabuš itd. Miklošič v slovniku na 800. str. to primerja k besedi: rovü, m., die Grube, der Graben. — Nij slovanski, nego od laškega: rivescio, rovescio, in to, kakor Diez, I., 353. uči, od lat. re-v er s us, die Rückseite, die Kehrseite der Münze, sploh: das Gegenstück.
Rožanec, nca, m. Podböj; der Thürpfosten. „V rožancih sem stal." Tolminsko
Rünje, f. pl. Osepnice; die Blattern. Banjščice; Tolminsko. Laški: rogna, Krätze, Räude, iz slovanskega. Staroslov.: runo, n., das Schaffell, das Vliess; novoslov.: rüno, rüna (reci: rttn-), n., das Vliess. V Senožečah. Dolenjec bi to izrekel: rüno, rünä; k temu novoslov.: rünjast, adj.,
zottig, zerfetzt; hrvat.: runja, f., Hautausschlag, Räude; bolg.: runö, n., das Vliess, rüntav, adj., zottig; srb.: rüno, n., das Vliess; pomni: prodao njivu pod rimom = pod sadom ali plodom ; srb.: runka, f., der Feldbeifuss, artemisia campestris, runje, f. pl., die Haarzotteln, runjav, runjat, adj., zottelig, rute, f. pl., die Haarzotteln, rutav, adj., zottelig, rita, f., zerfetztes Hemd, ritav, adj., zerfetzt; ruski: runö, n., die Schafwolle, das Schaffell, zerlumptes Kleid, das Gras, runka, f., die Pelzjacke, wollene Jacke, wollene Lappen, rytiku, m., über den Körper sich verbreitende Geschwüre; češki: rouno, n., das Vliess, rounaty, adj., wollig, runaty, ru-nity, adj., zottig, runek, m., die Zotte; poljski: runo, ein Fell mit Wolle. Pojem teh besed je: uneben, rauh, zottelig. Bolgarski obraz: runtav nam kaže, da srb.: rute, f. pl., rutav, adj. stoji namesto: r^t-, na pod-stavi: run-o, zatorej namesto: run-t-; a v srb.: rite (namesto: ryte), f. pl., in v rus.: rytiku, m., vidimo „3." oslabljen v „y". Hohniku v omenjenih besedah se na videz protivi novoslovenska: ruta, f., das Tüchel, Schnupftuch, Halstuch, ker jo Dolenjec izreka: rüta, a primeriti je novoslov.: stiženj, m., der Sklave, k staroslov.: sqiinji; novoslov.: zgriiziti se, zusammensinken , v Laščah, k staroslov.: groziti, untersinken machen itd. Morda semkaj pristoji tudi kraška beseda: rund a, f., ruta divaricata, z obrazilom: da, namesto: ta.
Ružiti, rulim, v. impf. Luščiti, na pr. grah, bežol; enthülsen. Senožeče ; Kras. Glej: Žuriti. — Laščan „ruži" tudi koruzo; entkörnen.
ISaČiti, sačim, v. impf. Se sakom ribe loviti (v motni vodi). Kostanjevica na Dolenjskem. — Na Ipavskem in po Krasu „sačiti" = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožije. Beseda „sak" je uže davno v slovanska narečja vzeta na posodo; staroslov.: sakulü m., der Beutel; češki, poljski: sak; —ruski: sakü, m., der Sack, der Netzsack, sačiti, v., mit dem Handnetz fischen.
Sajemca, f. Der Setzling. Mlada rastlina, katero je treba presaditi, da lepo vzraste. „Käpusne sajenice" itd. Vreme. Sajenice, f. pl., mlade zasajene trte; mlad vinograd. Okolo Čateža na Dolenjskem. — Käpusne sajenice okolo Prezda imenujejo: presad, sada (prčs-), m.
Samokölnica, f., der Schiebkarren. Bole. Samote-žnice, f. pl., isto; okolo Bohinja.
Samoseoka (-sčv-), f. Divja hruška ali jablana, in sploh rastlina, ki se je sama zasejäla. Št. Vidska gora. V Ponikvah govore tudi: samosöjka. — V Laščah: sa-mosevec, vca, m., krompir, ki se sam zaseje.
Sarabitka, f. Izrastek na šipku (Rosa sp.), ki je časi debel, kakor jabolko; der Rosenapfel oder Bedeguar. Dobrodöb na Krasu. Namesto: srboritka, gratte-cul, imenovana tudi: piškosrba. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 305. Primeri: srbövka.
Saramdkd, kla, o, adj. Saramokel človek = surov človek. Vas Krn. Namesto: siromökel, suromökel (syr-ovü, sur-ovü). Staroslov.: syrü, adj., nas8, rob; ruski: moklyj, adj., nass geworden, nass: das Rohe wird als saftig, von Natur nass aufgefasst. V tej sestavljene) besedi imata obä nje dela ist pomen; tacih je več. V Griinmovem slövniku: Knabenbube, a staroslov.: skralupa (skora + lupa) f., die Rinde: skora Rinde, lupiti abschälen; no-voslov.: skralüb, škralub (skora + lub) m., die Rinde: hib Rinde; poleg tega : skralüp, škralup; staroslov.: skralušta (skora + lušta) f., die Rinde: novoslov.: luska, Hülse, luščiti, enthülsen; staroslov.: kolüsoha f., der Pfahl: kolü der Pfahl, soha der Pfahl; staroslov.: vrütogradü, m., der Garten: vrütü Garten, gradü Garten; staroslov.: vrütüpogradü m., der Garten: vrütüpü Höhle, Garten (eingeschlossener, hohler Raum), gradü Garten. Semkaj spada tudi staroslov.: brülogü m., die Höhle des wilden Thieres: br, hohl, tief, verschlingend, od koder novoslov.: br-n-a, f., Lett (der Letten). Megiser; staroslov.: brü-n-ije, n., Koth; novoslov., srb.: bara, f., der Sumpf: wo man in die Tiefe sinkt, a ruski: logü, m., die Schlucht itd.
Sčinoma, adv. Do cela, do konca. „Gosenice so zelje sčinoma (ščinoma) pojedle." Tolminsko.
Seč, (sftč). To besedo sem slišal samo v reku: „kislo je, kakor seč." Na Krasu. Primeri staroslov.: siči, m., der Urin: sic-ati, v., mingere.
Sečenna (ščč-), f. Košnja; die Mahd. Vršno pod Krnom.
Sečnja (sčč-), f. Del gozda, ki je letos odločen v sekanje; der Schlag. Trnovsko-idrijski svet.
Sed, a, o, adj. (sed). Siv; seda glava == siva glava. Kras. Srbski: sijed, a, o, adj.; staroslov.: sčdti, adj., ruski: sčdoj, adj., grau.
Sedno (sed-), n. Konjska rana od sedla; na bolniku rana od premnoge in dolge leže. Eigentlich: Satteldruck. V Laščah.
Selen, Ina, o, adj. (reci: sev-). Preslän ali tudi žaltav. Rabi samo o slanini. Tolminsko. Kaže, kakor da bi to bilo namesto: sölen, Ina, o, adj., salzig.
Senosek, a, m. (senosčk). Kösec; der Mäher. „Senožet za šest se-nosekov." Livek; Bole; Podkrnci.
Sevnik, a (sčv-), m. Okrogla pletenica s pövrazom; sevec jo nosi na roki; der Saatkorb. Goriška okolica. V Laščah: sejalnica, f. (reci: süjäv-), isto.
Stkalica, f. Handspritze. Otroci si delajo „sikalice" z bezgovih vej. Soška dolina.
Sikav, a, o, adj. (človek). Nestalen; flatterhaft. Vas Krn.
Sikniti, siknem, v. pf.; sika ti, sičem, v. impf. Hervorspritzen. „Kri je siknila." Soška dolina.
Siniti, sinem, v. pf. od v. impf.: sij dt i, glänzen. „Kadar po dežji solnce sine, prilezejo modrasi na dan." Koboridski Kot (Borjäna).
Sir Čina, f. Koruzna palica; sirkova palica. Vreme.
SiriSče, a, n. Das Lab. Tolminsko.
Sirotev, tve, f. Sirotka; die Molke. Bole.
Skdlnica, f. Voda, ki se ob deževji nabere po globelih na skalnatem svetu. V Suhi Krajini na Dolenjskem pastirji in potniki pijö skäl nie o. — Taka globel, v katero se nabira ta voda, imenuje se: skälba (škalba), f. V Laščah.
Skapljartca, f. Nož, s katerim se skäplja. Ipavska dolina. — S k o -piti, v. pf., evirare, in v Senožečah govore tudi: skäpljati, v. impf., isto.
Sklada, f. Die Fuge. Vršno na Tolminskem.
Sklenica, f. Die Flasche; tudi ledena sveča; der Eiszapfen. Tolminsko. Namesto: štiiklenica; staroslov.: stiklenu, adj., gläsern, stiklčnica, f., das Trinkglas.
SkoUdalo, n. Släp. Šenpas. Kaže, da stoji namesto: skočidlo, kakor govore Korošci, a mi velimo: skočilo; primeri srbski: Skökovac, kovca,, m., Name eines Wasserfalles. Vuk.
Skonjdti, skonjdm, v. pf., koga. Prevariti; jemanden darankriegen, übervortheilen. „Skonjäl me je." Goriška okolica; „oko-njäli so ga." Senožeče. Od laškega: ingannare, betriegen; retski: enganar, anganar. Flaminio, 167., od koder tudi: okaniti, betriegen.
Skositi, skosim, v. pf. Razdrobiti, razbiti; einstampfen. Od dežja pokvarjena, (razmočena) opeka, ki nij še žgana bila, nego se je samo na solnci sušila, skosi se in potem z nova podela. Bilje na Ipavi. Kositi, kosim, v. impf., isto: kasü (kos), m., das Stück.
Skrdjenj, jnja, e, adj. Der Letzte. „Skrajnji čas je uže, da greš."
Vas Krn. Srbski: s kraja, vom Rande weg, izkraj polja, vom Rande des Feldes; ruski: skraj, adv., vom Rande, am Rande.
Skränj, nji, f. Čeljust; das Kinn, der Kiefer; mentum. Gorenja Soška dolina. V Solkanu: skränj a, f. V Koboridu je:
skr an j, i, f. tudi stena ali skala, pod katero bije voda, a na Krasu: skräuj, f., znači na ravnost „rob", die Kante. Podkrnci „skranji" imenujejo on del pri vozu, v kateri je vloženo oje. Staroslov.: skranija, f., die Schläfe, tempora; novoslov.: skrenje, menturn. Megiser; češki: skranč, f. Miki. lex. Na Dolenjskem blizu Lašč je vas po imeni: Škranjak, m.
Škripec, pca, m. das Gelenk. Podkrnci. Škripec, pcä, m., der Flaschenzug. V Laščah; srbski: škrip, m. = precep, škripac, m., isto; on je u škripcu, in Verlegenheit; novoslov.: v skripcčh smo bili, isto; dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po konci so od mladosti; rus. skripti, m., das Knarren; die Enge, die Verlegenheit.
SkrkljiÖ, a, m. Škrat; der Kobold. Podkrnci. Primeri srbski: skrk-Ijušiti, niederdrücken; skrknuti se, dunkel werden.
Skrl, skril, f. Kamenena ploča; die Steinplatte, Schieferplatte.
Goriška okolica; Kräs. Na Ipavskem tudi: skrla, f.; a v Laščah: skril, lli (škril), f., isto, in tudi väs je po imeni: Škrlovica, f.
Skrlüp, a, m. Smetana (na Tolminskem: smetana). Po Krasu in v Istri (v Hrušici) sploh navadna beseda. Podkrncem je: skrlüp öna skorja, ki se po dežji naredi na zemlji, kar Laščan imenuje: skralüb, skralüp, (škra-). O pod-stavi išči besede: saramökel, adj.
Škrob, a, m. Sök od koruzne möke. Sovinjäk v Istri. Srbski: škrob, m., eine Art dünnen Mehlmusses, das Stärkmehl; ruski: skrobkij, adj., spröde, brüchig.
Sküla, f. Tvor, ulje, ogrec (ako je gnojen). Vas Km. Staroslov.
skoljika, f., die Muschel; novoslov., srbski: školjka, f., isto; srb. škulj, m., skopljen oven; ruski: skula, f., die Geschwulst im Gesicht. Od besede „skula" je tudi no-voslovenska pohabljenka: šola, f., otok na človeškej in konjskej čeljusti; ruski: škulj, m., der Geldbeutel; novoslov.: škulj, m., (reci: škiilj), nekaka luknja. Po Dolenjskem, koder beseda: „Škulj" rabi tudi v priimek, imajo: Škuljevo, n., ime neke vasi pri Laščah. — Jezik nam kaže: skol, in: skül, a zmisel je: napeta, zatorej notri prostorna in zaradi tega tudi votla stvar.
Skiitnica, f. Neka juha, skuhana od skute. Tolminsko. Laški: scotta, f., Molkeu, in kakor uči Diez, II., 63., namesto: excocta, imenovana tudi: ricotta, comask. scocia = excocta, kakor strecia = stricta; od tod je tudi nemška beseda: Schotten, m., Molken. Slovenski bi se pravilno pisalo: sköta, ker Dolenjec govori: skuta, a ne: sküta.
Skütnik, a, m. Nedozorel lešnik brez jedra. Gorenja Soška dolina.
Sldmnik, a, m. Der Strohsack. Komen na Krasu.
Slävnica, f., i a: sldvinja, f. Göd; Geburtsfest, Namensfest. Podkrnci. Primeri srbski: slava. „Slavu slavi Kraljeviču Marko."
Sleme, slemena (sleme), n. Gornja greda pri strešnem odru; die Firstpfette. Podkrnci.
Slepnjdti, slepnjdm (slčp-), v. impf. Pri slabi luči kaj delati. Vas Krn.
Slezena, f. Vranica; die Milz. Rihenberk. Koroškoslov.: slazena;
v Laščah: solzena; staroslov.: slezena, selezena, slč-zena: selz, slüz; a slazena je tako namesto: solzena, kakor: slanövrat, namesto: solno vrat in kl am, namesto: hölm. Primeri: pödlanka.
Slinkati, slinkam, v. impf. Izbirljiv biti v hrani; zlasti o živini. „Kaj slinkaš okolo?" Podkrnci.
Sloj, a, m. Suh veter; veter, ki suši. Vas Krn. Ta beseda bi utegnila stati namesto: zloj, in to namesto: znoj, od ko-renike: gr, gor s podružnima obrazoma: zn, zl, brennen; staroslov.: znoj, m., die Hitze, novoslov.: znoj, m., die Hitze (a prvotno nikakor ne „Schweiss"); ruski: znoj, m., die Hitze, die Sommerhitze, die Schwüle; srbski: znoj, m., der Schweiss; ruski: zola, f., Asche; trockene Erde.
SloveSina, f. Die Berühmtheit. Podkrnci.
Slütvo-, To je rabeče samo sestavljenim besedam, in znači, da stvar nij pristna ali prava, nego da se to le dozdeva; isto, kar srbski: nazövi-, nemški: After-, Schein-, in grški: pseudo-. Slütvo- gospodar je človek, ki je po imeni res gospodar, a po resnici gospodari kdo drug. Vršno na Tolminskem. Staroslov.: slutije, n., der Ruhm, das Gehörte: sluti, slovem.
Smdjen, jna, o, adj., sliši se tudi: smej en, j na, o, in: smi-jen, jna, o, adj., presüh, sehr trocken, sehr dürr. „Smajna je trava, čimota (porezani koruzni vršiči)" itd. Goriška okolica in Tolminsko. Smänja, f., velika, prevelika suša, ki požge vso rast. „Taka smäuja je, da nij moči pasti." Goriška okolica in Tolminsko. — Staroslov.: smaglü, sm^glü, smuglü, smaglxnü, adj., dunkelbraun; posmagü, m., posmaga, f., ein Kuchen, posma-gnfjjtije n., dunkle Farbe; srbski: smagnuti, v., dunkel werden; sich sehnen; ruski: smaga f., die Hitze, Gluth, Flamme, Trockenheit; angebrannte, berusste Stelle; smažiti v., braten, schmoren; smjagnutl, v., trockeii werden; smuglyj, adj., braun, brunnett itd. Primeri nemški: schmachten. Tröj obraz te besede se kaže: smag, sm§g, smug, a pojem je: Hitze, Braud, verbrannt, trocken, angebrannt, braun, dunkelfarbig. Novoslovenske
besede stoje namesto: smagün, smegün (sin§g-), ali še brže namesto: smažun, smežttn; a smänja morebiti namesto: smäginja; tudi ruščina ima „j" namesto „g": s m äi vati (reci: smäjivati), v., entkräften.
Smetilj, n, m. Oteklina, prisad. Podkrnci. Primeri: smetljaj, m.
Smetljaj, a, m. Znači to, kar nemški: der Brand, na žitu ali na človeškem telesu. Št. Andrež pri Gorici. Srbski: metilj, m., der Egelwurm, smetljika, f., der Auswuchs (na ku-kuruzovini); ruski: metyli, tyljä, m., die Eintagsfliege; die Eiterung; novoslov.: metljäj, m., nekako ulje, tvor; metljäva ovca, ein an der Egelkrankheit leidendes Schaf. V Laščah. Metüljava ovca, isto. Na Krasu. Metilj = metulj, in ta beseda ne znači samo živali, nego tudi otok tam, kamor tak metulj zanese jajca.
Smole, a, m. Znači isto, kar „sok", der Saft. Staro Sedlo. Srbski: smok, m., die Zukost; prismočiti, v. pf., prismakati, v. impf., zubeissen zum Brote, gleichsam das trockene Brot befeuchten; ruski: smoklyj, adj., durchuässt, smok-nuti, v., nass werden. Primeri: moker, nass.
Smoljenec, nca, m. Kosmat klobuk. Vreme.
Smrtnik, a, m. „Drži se, kakor smrtnik," rekše, žalostno. Vas Krn.
Södij, a, m. = sodeč, sodnik; der Richter; södija, f., njega žena;
sodijev, a, o, adj., sodčevo, sodnikovo, des Richters. Tolminsko. Staroslov.: s^dij, dije, m.; srbski: sudija, m., Richter; ruski: sudija, m., f., der Richter, die Richterin.
Solar, rja, m. Solnica; das Salzfass. Tolminsko. — V Laščah: solar, rja, m., der Salzverkäufer.
Sopot, sopota, m. Släp; der Wasserfall. Vršno na Tolminskem. Nad Škofjo Loko na Kranjskem je vas „Sopotnica". Staroslov. : sopotü, m., der Kanal; srbski: sopot, m., tako je množim studencem ime; ruski: sopotü, m., das Sausen, Brausen.
Sörnik, a (sövr-), m. Klin, ki gre skozi soro (sovro) in veže zadnji del voza s prednjim delom. Goriška okolica.
Sosednja (-sed-), f. Zbor; možje zbrani v posvet. Vas Krn. Podstava: so-sesti se, sich zusammen setzen; eigentl.: die Sitzung.
Söorica, f. Babje pšeno; Graupe. Kanalsko. Namesto: södrica, a to namesto: södragica, a to zopet namesto: sogradica. — Na Banjščicah se otroci igrajo neke igre, imenovane sövrica -mavric a.
SpaMlnik, a, m. Dolg stružec (öbel), s katerim mizar posname največje kosmatine; nemški menda: Schrothobel. Št. Andrež pri Gorici. — V Laščah: puhalnik, m., isto.
Spusti, spddem, v. pf. Einfallen, herunterkommen, arm werden, verkümmern. „Ej, kako je ta človek spädel!" Podkrnci.
Speljäj, a, m. Kar se enkrat pelje; eine Fuhre. „Tri speljaje drv." Rihenberk.
Spinkati, spinkam, v. impf. Speti, v naglici sešiti; zusammenheften.
Vas Krn. Korenika: pin-p^ti; novoslov.: pn, peti, spanuen.
Splazi, adv. Vse vprek; in Bausch und Bogen. Tolminsko.
SpddnjejŠi, a, e, adj. comp, od: spodenj, dnja, e. Slabejše, manjše vrednosti; spodnjejše sukno, ein Tuch minderer Gattung. Podkrnci.
Spören, rna, o, adj. Lange dauernd, ausgiebig. „Letos je seno sporno," tečno je, da-si ga je malo. Povir na Kräsu. Staroslov.: sporinü, adj., in Fülle vorhanden; srbski: spor, adj., lange dauernd.
Spröha, f. Obrabljena in zglodana metla. Vas Krn. Od laškega: sprocco, Reisbündel.
SprŽiv, a, o, adj. Črviv ali črvojedinast (oreh ali lešnik). Vršno na Tolminskem. Primeri srbski: spržiti, v., pf., anbrennen.
Srböuka, f. Šipkov plod ; Hetschepetsch. Goriška okolica. Primeri: sarabitka.
Srce, a, n. Otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo; der Quandelraum. Müne v Čičih.
SMen, na, o, adj. Meževen, vna, o.. „Vijmo si piščali, murve so uže srčne." Gorjänsko na Krasu.
Sftnik, a, m. 1) Srednji prst na roci; der Mittelfinger. Ipavska dolina. 2) Glavni steber pri stogu, ali tudi pri strešnem odru; die Stuhlsäule. Tolminsko. 3) Srčni mehur. V Laščah.
Srep, a, o, adj. (srep). Hud, a, o; strašen, šua, o. „Srepo ga je pogledal." Podkrnci. Staroslov.: sverčpu, adj., svrüpü, adj., wild.
SrŠeta, f. V Goriški okolici to, kar „pitnik" na Krasu. Sržet, m., isto. Na Tolminskem. Od laškega: sorgo, sor-ghetto: sorgo, Moorhirse, sorgo turco, türkischer Weizen; benedsko-laški: sorgheto, isto, kar „pitnik."
Steblo, a (stüb-), n. Käpusova sajenica; die Krautpflanze. „Grem po stebla." Banjščice. Staroslov.: stiblo, n., der Strunk.
Steklenica, f. Neka kožna bolezen. Izrinejo se mehurci ter se ognoje, a kadar se posuše, ostanejo po obrazu neke lise, podobne lišajem. Povir na Krasu.
Stogljdj, a, m. Jermen pri črevljih. Ipavska dolina. Na Krasu znači „stogljaj" tudi: spodnji obšev pri ženskem krilu. Staroslov.: zastoga, f., fibula; ruski: zastegü, m., der Knopfhaken; zastegati, v., anfangen zu steppen, za-stegnuti, v., zuknöpfen, zuschnallen; zastežka, f., das Gesperr, die Spange.
Stöjina, f. Plačilo od živine za pašo na planini. Kdor namreč nema svoje planine ali pravice do planinske paše, pogodi se s'kacim gospodarjem in plača stoj in o, po toliko in toliko od vsake glave; das Standgeld. Gorenja Soška dolina.
Stol božji, der Regenbogen. Koborid.
Strgata = ostrgaca. Tolmin.
strm al, i, f. Strmina, strm svet. Podkrnci. Str mol, mola, m., krajevno ime pri Cerkljah; strmolfe, eta, m., kdor strmo gleda. V Laščah.
Strmemca, f. Verižica na ojesi, ki se pripno konju na homöt (komat). Ponikve na Št. Vidski gori. Podstava: stremen, m., Steigbügel, staroslov.: s t rum eni, m., isto: struni ü, adj., steil, aufrecht.
strohbl, stroliola, m. Otlo deblo, düplo; ein hohler Baumstamm.
Vas Krn. Primeri: trohneti, nim, v. impf., morsch werden, trhel, hlä, ö, poleg: trhlen, lena, o, adj., morsch. V Laščah.
Ströjiti, ströjim, v. impf., poströjiti, -strojim, v. pf. Narediti, popraviti. „Imate kaj ströjiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr. st. Soška dolina. Staroslov.: ströjiti, v., impf., bereiten, machen ordnen, einrichten.
Striig, a, m. Neko orodje, s katerim se žleb reže v les. Podkrnci; v Laščah.
Suhota, f. imenuje se vsak prostor, ki je pod streho. „Ta ima več suhot, nego mu jih je treba." Kras; Ipavska dolina; Goriška okolica.
Sülj, a, m. Lesena posoda, v katero se spravlja skuta. Gorenja Soška dolina. Primeri ruski: suleja, f., eine flache Flasche, suljakü, m., ein grosses Boot mit flachem Verdeck.	. .
Svetnik, a, m. Praznik; Festtag. Kamenje v Ipavski dolini. — V Laščah: svetek, tka, m., isto: v svetek in v petek ima eno obleko. Podstava: sv§tü, adj., heilig.
Svetovati, svetujem m svetov am (svčt-), v. impf., koga (a ne: komu). „Slabo si ga svetoval." Goriška okolica.
Svitice, f. pl. Prtnene spodnje hlače, gače; die Unterhosen. Skrilje v Ipavski dolini; v Laščah. Staroslov.: svita, f., das Kleid; srbski: svita, f., das Tuch; ruski: svita, f., das Oberhemd, der Kittel. Primeri lit. kiautas, m., die Hülse, die weiche Haut um manche Früchte; lat. cutis; nem. Haut.	,
SvöjSiSina, f. Svaščina, die Schweägerschaft. Mirno pod Gorico.
Tudi: sväk, m., stoji namesto: svojäk; staroslov.: svojakil, m., affinis; novoslov.: svaščina, f., die Schwägerschaft; srbski: svojak, svak; ruski: svojakil; češki: svak; poljski: swak. Primeri: „svoji so si," sie sind
anverwandt. V Laščah. A „svak" nij vsak, kogar Nemec imenuje „Schwager"; Laščan in Srb govori: svak sem sestri svoje žene. Naši pisatelji v tem ostudno greše.
Šdmor, šdmora, m. Neumen človek. Koborid. V Laščah: šamer, mra, m., isto. Primeri staroslov.: čamfiri, m. pl., ein gewisses Thier (nekak divji vol). Čamernik je priimek v Ljubljani.
Šdrast, a, o, adj. Pisan, a, o , bunt. Podgorje v Istri.
ŠčcHj a, f. Der Splitter. Podkrnci. Korenika: skl, spalten, od koder tudi: skala; ruski: ščeli, f., die Ritze, Spalte; ščelupina (ščel + lupina), f., der Splitter (primeri: saramokel); uščelije, n., die Felsenkluft; od tod je tudi novoslov.: skeleti (skül-), v. impf., bolečina, 'katero kdo čuti, kadar se ureže ali zbode: ruski: u ščel iti, in: ušče-miti, v., einklemmen.
Ščemeti (ščume-), mim, v. impf. Bolečina, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščaue ali uščipne. „Ščemi me; ščemelo me je; za-ščemelo ga je." V Laščah. Ruski: ščemiti, v., klemmen, kneipen, drücken, pressen; šč6my, m. pl., die Presse, die Zange.
Ščenec, nca, m. Das Insekt. Sploh vsaka mala živalca, ki nema svojega imena. Grgar pod Sv. Goro. Staroslov.: šten^, n., štenici, m., das Junge, besonders vom Hund. Pod"-krncem je: ščenec tudi tečaj pri noži zaklepälniku. Korenika zadnje besede: ščip, zwicken; a besedi: štene, n., štenici, m., das Junge, s tem nijsta v zvezi.
Ščepec, pca (ščup-), m. Toliko tobaka v nos,' kolikor ga človek z dvema prstoma zagrabi; eine Prise. „Ali mi daste ščepec?" Soška dolina; v Laščah. Primeri: ščenec.
Ščeperiti, se, ščeperim se, v. r. impf. Šeperiti se, wichtig thuu, den grossen Herrn spielen. Podkrnci. Ruski: ščeperiti sja, breit, steif stehen; ščepettt, m., der Putz, der Staat; novoslov.: razčeperiti se, v. pf., široko stopiti. V Laščah; ruski: ščepati, v., spalten, zatorej isto, kar: cčpiti, skepati, scepiti. Primeri: ščepeti.
Sčepeti, ščepim, v. impf. Skeleti, peči; brennen (von der Wunde);
beissen (von ätzenden Flüssigkeiten). Goriška okolica; Soška dolina. Primeri: ščeperiti se, in: ščalja, f.
Ščetina, f. Ozek svet mej dvema njivama. Bole.
Ščindra, f., in: Ščina, f., gder Splitter. Tolminsko; škindra, f., isto, okolo Turjaka in Iga. Primeri ruski: ščedra, f., ščednna, f., die Narbe, ščedruška, f., die Blatternarbige, in staroslov.: k^drjavü, adj., kraushaarig (zottig), hrv-
•: kundraste halje, zottige Kleider. Habd. Adam .141 in tudi novoslov.: candra, f., der Fetzen; malo-ruslu: cundravyj, adj., zerlumpt. Mikl. Gramm. II., 221
Ščipdlka, f. Na konci preklana palica, s katero se meče kamenje;
die Schleuder. Goriška okolica; Ipavska dolina. V Laščah je to: lučalnica.
ŠSirjevec, vca, m. Tvor, ulje; Geschwür, Abscess. Vršno na Tolminskem. Staroslov.: čiru, m.; novoslov.: čiraj, čirjak; hrvatski: čirjak; srbski: čir; ruski: čirej, rija, m.
ŠSrJcati, SSrkam, v. impf. Einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben. Jereb, kobilica, lžsni črv, ura itd. ščrka. Goriška okolica; Soška dolina.
ŠSrleti, štrlim, v. impf. Ptič ščrli; zwitschert. Podkrnci.
Ščura, f. Ozka ulica mej dvema hišama. — Banjščice. Od laškega: s c ur o, adj., poleg: oscuro, adj., dunkel, finster , kar je od lat.: o b s c u r u s; novoslov. ob laškej meji in tudi hrv.-slov.: škur, adj., dunkel. Habd.; a pomneti je, da Kraševci govore: čiipim, ich kaufe, namesto: kupim, kjupim, in tako je tudi: ščura (recte: ščUra) namesto: škur a, škjura. Primeri krajevni imeni: Ščudtinj, Cübed, namesto: Sküdünj, Kübed.
Šeškati, šeškam, v. impf. Prežati pri kaci pojedini. Šeškar = pre-žalec; šeškarica = prežalka. Po vsem Goriškem. — V Laščah: šeškati, našeškati koga, tepsti, pretepsti; ruski: šešok, ška, m., der Iltiss. V Ribnici je: Sešek, ška, navaden priimek; lit. šeškas, m., šeška, f., der Iltiss ; der Plumpsack, mit dem bei manchen Spielen Schläge ausgetheilt werden.
Sesljati, sesljam (čist „e"), v. impf. Tiho govoriti, šepetati; flüstern, zischeln. Podkrnci. — V Laščah „seslja", kdor govori „s" namesto „š". V belih Kranjcih: nanj süsajo, man hat ihn im Verdacht (man zischelt); ruski: sesekati, v., lispeln, šušukati, v., flüstern, zischeln.
Šibek, bka, o, adj. Kdor nij močen, tak je šibek, rekše, slab. Šibak mladenič, šibka dekla, šibko vino. Ipavska in Soška dolina. Primeri: pošinen, adj.
Šibra, f. Das Schrot, Schrotkorn. Ipavska dolina; v Senožečah. — V Laščah: šibra, f., der Steinsplitter; od nem.: der Schiefer.
Sija, f. Tilnik; der Nacken. Koborid. — V Laščah: šijnjak, m., isto. Staroslov.: šija; srb.: šija; rus.: seja.
Šijdk, a, m. Das Rheuma. Rihenberk. Primeri: šija.
Šiška, e, f. Gleženj, der Knöchel. Goriška okolica. Staroslov.: ši-šika f., der Gallapfel; der Kegel; srb.: šiška, f., der Gallapfel; rus.: šiška, f., die Beule am Körper, der Knollen, der Fichtenzapfen, der Knöchel. Kaže, da spada semkaj tudi: češarek, rka, m., der Fichten-
Lc topiš 1880.
zapfen. V Laščah. Primčri srbski: šiška, in tudi: šešarica, f., šešarka, f., der Gallapfel.
Šivalnica, f. = igla; Nähnadel. Vas Krn. — V Laščah: šivalnica, šivdlnka (-vävn-), šivanka.
Skinja, f. Švelja, die Nähterin. Soška dolina. Namesto: švkinja, šfivkinja. „Mojškra" je od laškega: maestra.
Škrgdla, f. Die Ratsche. Vreme. — V Senožečah: škržat, žata, m., isto; — v Laščah: škftati, škftam, v. impf., knirschen, namesto: škrgtati; staroslov.: skrügati, skrügütati, skrü-žitati, knirschen; skružitfi, m., das Knirschen; srbski: škrgutati, škrgutnuti, knirschen; ški-gut, m., das Geknirsch.
Ski-nec, nca, m. Malovreden otročji nož; kranjski „pipec".— Škr-njäti, v. impf, s tacim nožem rezati. Podkrnci. Staroslov.: krünü, adj., verstümmelt; srbski: krnj, adj., krnjav, adj., splitterig, krnjača, f., ein abgebrochenes Stück. Od tod je tudi gora „Krn," po katerej so menda Rimljani našim starim vzdčli ime „Carni".
Sdbiti se, söbirn se, v. r. impf. Usta na jok zbirati. Prezirljivo : šoba čiti se. Rihenberk. V Laščah: šobo napenjati, isto; šoba, f., schnauzenartiges Maul; š6bast, adj.; ondukaj „šoba" znači tudi on Ičs, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa üsnije a vrhu üsnija potezni jermen (kneftro); hrv.-slov.: čuba, f., die Unterlippe. Habd. Adam. 235. — Primeri: göbec (g%b->.
Sifkalica, f. Lok v otročjo igračo. Bilje na Ipävi.
Štrkati, štrkam, v. impf., Käpati (o dežji), tröpfeln. Soška dolina. Korenika: strk, stechen.
ŠtrkdS, i, f. Majhen dež; der Strichregen. „Če ne pride kaka štrkoč." Ravne nad Livkom.
Stüla, f. Klobukovo oglavje. V Laščah. Od nemškega: der Stollen.
Stüla, f. Krava brez rogov. Podkrnci. Namesto: šuttila, šti-tula; srb. šut, adj., ohne Hörner, šutalj, m., Messer mit kurzem Griff; rus. šutyj, adj., ungehörnt. Končnico ima „štula" takšno, kakor novoslov.: žmtila, f., ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, v Laščah, in srb.: gromüla, m., ein sehr grosser Mensch.
Süliti se, sülim se, v. r. impf. Smiikati se (okolo človeka). Otrok ali pes se šuli. Ipavska dolina.
Šutec, tca, m. Norec, nespameten človek. Šutast, a, o, adj., norčav, a, o. Kot pri Koboridu in tudi Podkrnci. Staroslor.: šutiti, v., scherzen; ruski: šutiti, v., scherzen, šutft, m., der Possenreisser, Narr.
Svtgla, f. 1) Jerbas, pletenica; der Korb. Kameno. 2) Dolga a tenka stvar: človek, drevo. V Laščah. Da je ista beseda, kakor nemška: schwingen, nij dvojiti, in v slo'
vanščino vzeta menda na posodo; primeri vender tudi ruski: švigati, v., sich herumtreiben, eilen, laufen; srbski: švigar, m., das Stück der Peitsche, das schnalzt, knallt, švagati se, träge gehen.
Tä, conj. Säj; ja doch. „Tä rekel sem ti, da ne hodi." Ich habe es dir ja doch gesagt, .... „Ta märi ostanem domä." Ich bleibe doch lieber zu Hause. Sv. Peter pri Gorici. Staroslov.: ta, und, dann; srbski: ta, doch, ta — ta, sowohl — als auch.
Täjba, f. Das Läugnen. „Spustil se je v tajbo". Ipavska dolina; v Laščah.
Teginja, f. Omotica, omedlevica. „Prišla mu je „teginja". Kras.
— V Laščah je: teginja, dringende Eile: kakšna teginja ti je, da tako hitiš?
Teköten, kötna, o, adj. To, kar tekovito, tečno; gedeihlich. V Laščah.
Telesnica, f. Driska, griža; die Diarrhöe, der Durchfall. Bölc.
TemäSen, Sna, o, adj. Nekoliko temno, mračno; dämmerlich. „Ne beri, uže je temačno." Podkrnci.
Temnice, f. pl. Kraj na onem svčtu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok. Staro Sčdlo; v Laščah.
TenSica, f. Tenka zemlja, rekše, rodovita plast je tenka. Nasprotna je: debeli ca. Tolminsko.
Tenek (tun-), nka, o, adj. Pri tehtnici vpomžnu: slab ali skop. „Pet kil tenke vage." Rihenberk.
Tepelj, Ija, m. Ki'celj; der Klotz. Vas Krn. Morebiti zato, ker se na njem seka; primeri staroslov.: toporü, m., die Axt: tepsti, tepem.
TeräS, dSa, m. Blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomžšano plavje, ki ga ostavljajo povödnji za soböj. Vozijo ga na njive. Goriška okolica. — Od laškega: terraccia, Erde (verächtlich); retski: torratsch, Grund, Boden. Con-radi.
Ternjak, a, m. Kruh od pirjevice (Spelt). Gorjänsko na Kräsu. A v Skriljah (pod Cävnom) se kruh od mešanega žita imenuje: tirnik.
Teselica, f. Široka tesarska sekira, s katero se „obtesävajo" hlodi. Ipavska dolina.
Tesilnik, a, m. Krcelj, na katerem se treske „tešejo". Podkrnci.
Tfala, f. Isto orodje, kakor „teselica", v Sv. Petru pri Gorici. A Podkrncem je: te si a orodje v dölbenje lesenih posod. Pri kranjskih Slovanih je to orodje često srednjega spola: teslo, a, —a ne povsod; v Laščah: teisla, f.
TlaSek, Čka, m. = motovček; der Querl. Sv. Peter. Korenika: tlük, schlagen.
Tolcin, m. Jabolčen ali hruškov mošt, kadar je „tolčen" s tol-kačem, a ne teščen (prdšan). V Laščah.
Tolttlnica, f. Plošnjato poleno, s katerim se perilo tolče. Tolmin-sko. Primeri: lopuška (tudi: lopučka).
Tolkdč, a, m. Der Stampfschlägel. Tolminsko; v Laščah.
Tolkljdti, tolkljdm, v. impf. Na zvonove biti, pritrkovati. Eikenberk.
TdnčiS, a, m. Črv v jabolkih ali hruškah. Staro Sedlo. Staroslov..
pritonü, m., der Zufluchtsort; srbski: zaton, m., der Meerbusen, suton, m., tiefe Dämmerung; ruski: zatonü, m., überschwemmte Gegend; lange, flache Bucht des Flusses. To nam kaže, daje podstava: top, ter da „tončič" stoji namesto: „topnčič," in znači: notranjo, skrito stvar. Primeri: oton.
Topot, topota, m. Hrup, ki ga delajo konjska kopita, ali tudi ljudjč, hodeči po trdih tleh; das Getrampel, das Stampfen. Kräs; Ipävska dolina. Staroslov.: tüpütü, m., topotü, m., der Lärm; primeri novoslov: tüptäti.
Träbje, a, n. Sprednje trabje, zadnje träbje. On dčl voza, ki je vtaknen mej podvoz in mej oplen. Volče na Tolminskem. Träbelj, blja, m., v Laščah; trabjd, jesa, n., v Loškem Potoku.
) Trdgati se, v. impf. Trägasemi (to delati) = toži se mi, ne ljubi se mi. Stöpice na Tolminskem. Uträga se mi delati. V Laščah. Od nemškega: träge. Trägljiv, adj., träge; trägljivec, der Träge; trägljivost, die Trägheit. Y Laščah.
Träp, trdpi, f. Glej: träbje. Sv. Peter pri Gorici.
Trebe, adv. = treba. Podkrnci; na Dolenjskem okolo Trebnjega. Staroslov.: trebč, adv. = treba.
Trgbje, jesa, n. — träbje = treblji = träp. Ponikve na Št. Vidski gori; primeri staroslov: trava, poleg: trčva, das Gras.
Treblji (itrgb-), m. pl. Vas Krn. Glej: träbje, trebjč, n.
Trebnik, a (trčb-), m. Neke vrste žrebelj. Ponikve na Št. Vidski gori.
TreSdkovica, ali: trčdkovica, f. Na Št.. Vidski gori (v Ponikvah) tako imenujejo svinjo, ki se je jeden krat oprasila in se čuva še dalje za pleme. Znači svinjo treh let, in stoji namesto: tretjäkovica; staroslov.: tretijakü, m., der dreijährige; tretijaky, küve, f., die dreijährige: junica tre-tijaky. Primčri: tretjäkovica.
Tresa, f. Vzvišen svet okolo dreves. Kräs.
Tresilnik, a (tres-), m. Poleno, od katerega so tešejo „treske" v svečavo. Sv. Peter pri Gorici.
Tretjdkovica (trečdkovica) f. Seno tretje košnje. Rihenberk. Po Soškej dolini se to imenuje: „vnuka". Primeri: treča-kovica.
TrišSdti, triŠSim, v. impf. V kako drobno stvar v eno mer gledati} stieren. „Kaj triščiš v bukve?" Podkrnci.
TmdČ, a, m. Bet v pinji, kjer se maslo d61a. Vas Krn. Od laškega: tornare, drehen, wenden, umkehren, t orno, Drehbank, Umlauf; ladinski: torne, drehen; retski: tuorn, ter poleg tega: trejer (Dreher). Flaminio 309. V Laščah je: kolče, ä (namesto: kolčje, ja) n., der Butterstempel, eigentlich: das Rad, kolö, ker je okroglo; staroslov.: kolice n., der Ring, zatorej bi ta beseda staroslovenski slula: količije; jednako so stvorjene naše besede: grozdiče, dreviče itd., katere Ipävcu po staroslovenskem načinu služijo samo v obrazu: grozdice, drevice (staroslov. drčvijce: drčvije); podstave besedi „grSzdiče" so: grozdije, grozdijce, grozdijčije, zatorej se prav piše: grozdijčje, ali: gro-zdičje, kakor to res tudi izgovarjajo okolo Krke. A besedo: „kolčjč" tako sklanjajo: im. kolčje; rod. kolčja; daj. —; tož. kolčje; mest. kolčjej (je); druž. kolčjem.
Trdba, f. Trobentica, ki si jo na vzpomlad napravijo otroci od lubja. Goriška okolica. — V Skriljah je to: prda. Staroslov.: tr^ba, f., die Trompete; srbski: truba itd.
Trovdti, triijem, v. impf. Vergiften. „Časi je bilo v Krki vse polno rib, ali zdaj so jih prognali, ker jih uže vsak smrkavec trüje." Gaziče na Krki.
Trovilo, a, n. Strüp, das Gift, der Giftstoff. „Zdaj vsak kramar prodaje trovilo." Gaziče na Krki.
Trs, a, m. Koruzna latica brez zrnija. Kras.
Trsen, sna, o, adj. Meso je trsno, rekše, brez soka; pusto in trdo; zähe. Trnovo v Gozdu.
Tulji, Ijev, m. pl. Naj slabejše predivo, ki se vender še da presti.
S tacega platna ima pastir rjuho, časi tudi srajco. Ponikve na Št. Vidski gori. — Miklošič: tule, pl., neben: otre, pl., beim Hecheln herabfallender Flachs: tulava (recte: tulova), otržva (č ?) srajca. Oberkr. Gr. I., 2. Aufl. 1879., 328. — Staroruski: votolenü, adj., aus den Acheln des Flachses gemacht; ruski: votolovyj, adj., aus grober Leinwand gemacht. Primeri: potirki, m. pl. Korenika obema besedama je: tr (tl): treti (lan). Primdri tudi: zädol, adj.
Türka, f. Krompir. Banjščice.
Uddn, a, o, adj. Vlažen, moker; feucht. Vas Krn. Udäti se, v.
pf.; udäjati se, u daje m se, vb. impf., nachgeben: deskä se udäje. V Laščah.
IJdäti se, uddm se, v. pf., v koga. Jemandem nachgerathen. „Udäl so je v očeta; udäla se je v mater."
Udr gor iti se, udrgorim se, v. r. pf. Ujeziti se, šobo napeti; schmollen. Vas Krn. Utegnilo bi stati namesto: udreholiti se, udrholiti se ; staroslov.: dr^hlü , drühlü, adj., mürrisch. Primeri: otresen, sena, o, adj.
Hjed, ujedi (-jčd-), f. Bauchgrimmen, Kolik. Istra; Kras; Soška dolina.
Ulekniti se, uleknem se, v. r. pf. Udäti se, podati se. „U16kne se" vsaka vlačna ali prožna stvar, na pr. mehka postelja, kup listja, itd. Podkrnci. Ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, v Laščah: l§k, biegen, lqkü m., der Bogen.
Upeš, adv. = peš; zu Fuss. Sv. Peter pri Gorici.
Usihati, usiham, v. impf. Sušiti se, giniti (od žalosti, od peče). Podkrnci.
UskoČiti se, uskočim se, v. r. pf. Stisniti, skrčiti se. „Sükno se je uskočilo," das Tuch ist eingegangen. Kräs; Lašče.
Usrhel, Ida, o, adj. Slaboten, bled, nezdrav se videti v lice, izza kake bolezni; tudi zdrav človek je „usrhel", ako ga mräzi. Podkrnci. Hrvatje govore: srhovi me prolaze, es schauert mich. „Strhel je v obraz; strhlö lice ima; lasje mi srše," starren in die Höhe.' V Laščah. Staroslov.: srü-kükü, adj., in die Höhe starrend, rauh; novoslov.: srh, m., der Schauder. Janežič. Korenika: srh, strh, in die Höhe fahren, od koder: sträh, der Schrecken.
Ustek (üst-), üstka, m. Toliko, kar se jedenkrat dene v usta; der Bissen. „Ustka kruha mi nij dal." Rihenberk.
Uten, a, m. Der Rothlauf (kožna bolezen). Ipävska dolina. Namesto: pšen (pišentt), kakor po nekaterih krajih govore tudi: ušeno, n., gestampfte Hirse, namesto: pšeno; staroslov.: pišeno. Korenika: pih, stossen, ausschlagen, ker se v tej bolezni koža „izpühüje".
Usti (reci: ušti), ustij, f. pl. Na „uštih" se veli nekej njivi, ki mejo deli z njivami druge vasi. V Dolenjih Retjah pri Laščah. Vrhu tega: ušti, ušti,j, f. pl., neka vas, ki jo uradniki v svojih nemških spisih imenujejo „Ustje". Freyer, Ortschafts- und Schlössernamen, 132. Nij dvojiti, da je starejše lice bilo: Ustje, n., die Mündung. Pod-stava: staroslov.: usti, f., die Mündung. Tčže je povedati, zakaj ima beseda: ušti v sebi „št" ; kajti če podložimo: ust, in dodamo obrazilo: jü, dobodemo novo-slovensko lice: ušč, a ne: ušt. Nikakor menda nij misliti, da bi taka neprvotna besčda, kakeršna je „ušč", k sebi jemala tudi še obrazilo: ti, od koder bi
potem vzrasla neprijetna gruda: uščt, česar bi slovenski jezik r6s ne mogel drugače izreči, nego li: ušt. Vrhu bodi opomeneno, da ima beseda: ustje v slovenščini mnogo nejasnih podružnih obrazov: istje, istij, f. pl, die Ofenmündung, vLaščah; istniki, m. pl., die Ofenmündung, v Povirji na Krasu. Ruski je to: ustije, n., ter novoslov. v Brezovici pri Ljubljani: ustje, n.; a Gorenjci vete: šteje (stš-), f. pl., poleg: me-steje, f. pl. (mestö-, v zlogu „me" je čist „e"), die Ofenmündung. Zadnja beseda je običajna okolo Radovljice, a pri Litiji: müst6j e (-stč-), f. pl.,isto; starejša češčinaima: nčstčje, f.: wniestiegi, fornace; kopetna niestiege, clibanus fumans. Jagičev Archiv, V., 103. — Tudi neka druga beseda kaže tak nerazumen „št" v sebi: brbušt, (pravočist „u", ker govore: brbhšt) m., ein schnell und plump in etwas hinein fahrender Mensch.
V	Laščah. Primeri srb.: brbučiti, v., pf., schnell hinein fahren, tumariti u što rukom ili glavom; brbükati, v. impf., sprudelnden Schall hervorbringen; brbotati, v., isto. Če novoslovenskej besedi vržemo podstavo: brbük, to dobodemo: brbuč, katera beseda žive res ter je priimek po Ipävskem svetu; a denemo li v podstavo: br-busk, ali: brbust, to od obeh dobodemo samo: br-bušč, a nikoli ne: brbušt. Vidimo, da se v novej slovenščini res nahaja neraztolmačena glasovna, združba „št". Jednako nerazumen „št" je v srbskej besedi: nje-mušti: njemušti jezik, die Sprache der Thiere. Miklošič našteva še nekoliko jednakih, in to srbski: glava glavušta, čorba čorbušta, popa p o sipu-šta, srijeda sredušta, kakor on sodi, šalive besede v pripovedkah, stvorjene po staroslovžnskih deležnikih zdanjega časa, a vender je srbski tudi: letušti, fliegend, suš ti, ipsissimus. Gramm. II., 204. -r Primeri v dodatku: kušter, m., bešter, adj., klčštre, f. pl.
Uteti se, utečem se, v.r. pf., h komu. Pri kom iskati pomoči; Zuflucht nehmen. Soška dolina; v Laščah.
Utohniti, nem, v. pf. Izpriditi se, pokvariti se (o jedilih). „Utöhla moka", ein dumpfiges Mehl. Vas Krn. Primeri: za-töhniti.
Utoliti, utolim, v. pf. Pomiriti, utolažiti otroka; das Kind stillen.
Tolminsko. Podstava: tol, od koder tudi: tol-ažiti, trösten; staroslov.: toliti, besänftigen.
Utdr, a, m. Zareza pri dogah; on del soda (obod), ki strči nad södovim dnöm; die Kimme. Soška in Ipavska dolina.
V	Biljah na Ipävi izgovarjajo: vitör, kakor: vigor, namesto: ogör; staroslov.: *£fcgori, in iz tega se vidi, da
bi ta beseda v starej slovenščini, katera je nema, slula: v^torü, ter novoslovenski pravilno: otör, votör; srbski je: utor, m., utore, f. pl.; ruski: utorü, m; poljski: w^tor, m.
Utorčati se, utorčam se, v. r. pf. Nacediti se, nakdpati se. „To se je utorčalo," to se je nacedilo. Rihenberk. Primeri: utor, m., in: podčepina f.: kar se nacedi od čepa (Zapfen). Išči besede: potorčina, f.
U to viti, utörim, v. pf. Sodu vstaviti dnö; den Fassboden einsetzen-Soška dolina. Primeri: utor, m.
Utr (ütr), iitra, m. Pohöjena in „utrta" tla; festgetretener Boden.
„Pojdimo igrat se tja na ütr." Podkrnci. Srbski: utrenik, ni., die Heerstrasse, via trita: utrta tla.
Utrkniti, utrknem, v. pf. Prenehati (o bolečini). Vas Krn. Morebiti namesto: utrgniti; srb.: utrgnuti se, zu Ende gehen; nestati.
Vabiti, väbim, v. impf. Prvič k maši zvoniti (ob nedeljah in svet-kih). Rihenberk; v Laščah. Išči tudi: znäniti.
Vdbljenica, f. Žleb preko ceste (v klanci), po katerem se voda odteka, in ki je ob jednem tudi v počivališče vpreženi živali. Skrilje pod Čavnom.
Vddla, f. Omelo (metla) pri krušni peči; der Backofenwisch. Tolminsko. Koroško-slov.: vadi, Muckenwedel. Megiser. Retski: vadel, kropilo, mühovnik, pahälo. Flaminio, 62. ter 78.; tirol.-nem.: der Wad'l, Wöd'l, Werkzeug, womit man wehet, fächelt oder besprengt; novovisoko-nem.: der Wedel.
Vädlje, välje, väljce, adv. Takoj, mähoma; alsogleich. Kräs; Istra.
Miklošič uči: valje, vüle, statim, ist wohl: vü dülje, wie die Nebenformen: vadle, gleich (mej Ipävci), vedle (vfldle), und die Redensart: vadlje do Ljubljane (v Ribnici) zeigen. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 343. Primeri: v dilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič „vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni. V Štircih. Vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung. V Laščah.
V dr, a, m. Najdrobnejši pesek; Flugsand. Cerknica. Varežen, žna, o, adj., peščen, a, o; varežna zemlja. Cerknica. — V Laščah: varež, eža, m., der Schweiss-Sand, droben pesek, potreben kovaču, kadar železo „vari" (schweisst).
Vozem, zrna, m. Velika noč; Ostern. V a zamen, mna, o, adj., velikonočen, na, o; österlich. V Brkinih in po isterskem Brčgu. „Denes gospod pobira vazämne listke." Boršt v Istri; lizem, üzma, m., die Ostern, na Pivki. Srbski: vazam, zma, m. Podstava: vüzim, — vzeti, nehmen: (meso)vüzüm, die Nehmung des Fleisches, ker se o ve-
liki noči začne po štiridesetnem postu zopet meso jesti; primeri: püst, mesopust, die Lassung der Fleischspeisen; delopüst, püsta, m., Feierabend.
Vdevati se, vdevam se (vdčv-), v. r. impf. Vtikati se v käko stvar. Kras.
Večer, sveti. Sveti večer zvoni = na delopüst zvoni; Goriška okolica; Ipavska dolina.
VeČemje, a, n. Čas od kopščaka do noči; die Abendzeit. Podkrnci.
Vederna, f., vedernica, f. (ved- s čistim „e"). Mavrica; der Regenbogen. Ipavska dolina; Goriška okolica. Ker mislijo, da mavra „vedri" ali dela lepo vreme.
Vtdernik, a (včd-j, m. Prostor v kuhinji, kjer stoje vodni kebli.
Žabče na Tolminskem. — V Laščah: ve dem i k, veri ernjak, m., isto.
Vedniti, vednern, v. impf. = veniti, venem, welken; part. pri. act.: vedel, vedla, vedlo = vel, vela, velo; welk. Podkrnci. Korenikaje: ved; staroslovenski: v§d, sv§d, ter nje po-družno lice je: sm^d-sm^diti; novoslov.: smoditi.
Vedomec, mca (včd-), m. Mora; der Alp. O vedomci bode pozneje še govora. Povsod po Goriškem. — V Senožečah govore tudi: medovec, vca (mšd-), m.
Vedro, a (včd-), n. Primorsko vedro meri 10 bokalov vina, o trgatvi 11, menda zato, ker je mošt gost. Goriška okolica.
Vegati, vegam (veg-), v. impf. Skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča. Iz veži ti se, v. r. pf.: deska se jo izvežila, das Brett hat sich geworfen. Povezniti, nem (vez-)i v. pf.: „povezniti skledo", takö jo položiti, da je dno k višku obrneno. Podvezniti rake pod kakšno posodo, rekše, dejati jih pod povezneno posodo, da se ne razlezejo. V Laščah. Vegati se, vegam se (včg-), v. r. impf., schwanken: vöz se vega po slabem poti, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran. „Ta stvar se še vega, — nij še trdno določena." Rihenberk. — Kaže, da ima izmej vseh Slovanov to besedo jedrno slovansko narečje, a litovščina tudi: v eng ti, träge, verdrossen sein, eigentlich: schwanken; nemški: wanken.
VenSji, a, e, adj. comp., grösser. Izgovarja se po Brdih, okolo Gorice in Kanala z razločnim hohnikom, a ker po teh krajih ta „e" izrekajo kakor „a", sliši se navadno: v an č j i. „Moj vančji sin." „Sebi je pridržal vančji kos."
Verig«, verig, f. pl. Veriga, na katero se obeša kotel; die Kesselkette. Rihenberk. — V Laščah: v enge, f. pl., nekaka železna „vez", jeziku podobna, služeča v zapor, na vnčnji strani vrat pri kacem poslopji; die Thürnarbe,
Thürklammer, die Anlege. V Cig. slövniku (pri besedi „Narbe"): lin g a, f., menda z gorenjskim „1", kakor: bukče, namčsto: bukve. Primeri srbski: vigovi, m. pl., die Schlinge zum Vogelfang; ruski: svjazi, f., eiserne Klammer; lotiški: vanga, Handhabe zum Tragen eines Geschirres (primeri: pövraz, m.). Morebiti z ohranjenim hohnikom in prvotnim „g" od glagola: vezati (vezati), binden. Primeri: vereje, f. pl., in tudi: virja, f.
Vereje, verej (-rč-), f. pl. V Soški dolini isto, kar: venge v Ri-henberku. Staroslov.: vereja, f., der Riegel; ruski: ve-rejä, f., der Thürpfosten. Korenika: „vr", zusammendrängen; primeri: veriga, verüga, f., Kette, in tudi: virja, f.
Vesti, vedem, v. impf. = koristiti. „Nič ti ne vede moje govorjenje." Vas Krn.
Višalo, a (veš-), m. Tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, na pr. razne pokrovače, ku-hälnice, penenice itd. „Ta gospodinja se lehko ponaša se svojim vešalom." Rihenberk.
Veternica (včt-), f. Der Fensterladen. Koborid.
Veternik, a (včt-), m. Glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, = srčnik; die Stuhlsäule. Vas Krn.
Vezati, vezem, v. impf. Ta sad veže usta; hat einen unangenehm herben und zusammenziehenden Geschmack. Kräs; Istra; Goriška okolica.
Vezi, f. pl. (pri vozu) vežejo oplen in podvoz; die Bänder. St. Peter pri Gorici.
VideS, a, m. M6sto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi. „Na lepem vldeži je (kaka stvar), ali ti je vender ne vidiš." Soška dolina. „To je vsem ljudem na videži," rekše, vsi ljudje morejo videti. V Senožečah.
Vtienica, f. Tako se zove duplina (grota) pri Lokvah na Krasu.
Podstava je: Vila, f., eine Art Nymphe, in vidi se, da so Notranjcem bile nekdaj „Vile" tudi znane. Srbski.* vileni, ena, o, adj., vilenhaft. Vuk.
Virja, f. V lanskem letop. slov. Matice 133. slove tudi: bi rja, f.
Pri vozu ono železo (Ring), ki skleplje sövro in zadnjo trap; železen obroček ali okov pri šilu, noži itd. Sveti Peter pri Gorici; v Dütovljah. Prvotno lice je: virja, kakor se govori na Tolminskem; lat.: viria, f., der Armring: v i r i o 1 a e celtice dicuntur, v i r i a e celtiberice. Plin. nat. hist. 33., 3. (12.). V boljšej latinščini se ta beseda nahaja samo pri tem pisatelji, a i on pripoveduje, da nij latinska, nego keltska. Laški: viera, Ring, Reif; ladinski: vira, viera. Alton; retski: vera. Flaminio, 190.; špan.: virola, birola, Ring; staro-franc.: vi role, etwas Ringförmiges. Romanski jezici imajo tudi glagol, in to špan., portug., provenz.: vir ar;
starofranc.: vir er; piemont.: vire, drehen; špan. vrhu tega: birar, ein Schiff wenden. Knjižna latinščina tega glagola nema. Ali ga je imela „romana rustica" ? vpraša Diez I., 442. „Romana rustica" je navadno zatčkališče romanistom, kadar nemajo druge pomoči. Mi znamo samo to, da slovanščina ta glagol ima, in to staroslov. (starorus.): izvirati se, sich hin und her winden, sich krümmen: zmija oguemü dyšušča i jaro i z vira-jušča s j a. Miki. lex.; staroslov.: pro vre ti, hindurchdrehen: provreš§ žuzlu meždu rekama i stegnu jego. Suprasl. 190., 18., čemur je vzporčditi novoslov.: otrok se izvira, drehet und wendet sich unruhig hin und her (primeri: razvčdati se); novoslov. na Stirskem: n a v r e t i, aufwinden: uro n a v r e t i, die Uhr aufziehen, namesto česar Kranjec govori: uro naviti; ruski: obvirati, umwickeln, umwinden, perevira, m. f., Wahrheitsverdreher, Wahrheitsverdreherin, perevira ti, die Wahrheit verdrehen, s vir a ti, seine Schuld auf Andere wälzen; tudi novoslov.: on vse name z vir a, er wälzt Alles auf mich, na Dolenjskem okolo vasi Krke, Lašč in Iga; ruski: razvory, m. pl., die Ringe; češki: vir iti, drehen, virovati, kreiseln. Semkaj št6j tudi staroslov.: virü, m., Wasserwirbel; novoslov., srb., češ.: vir, m.; ruski: virü, ni.; polj.: wir, m., Wasserwirbel: sich drehend; veriga, ve-rüga, f., die Kette; staroslov.: vrüvi, f., das Seil; novoslov. itd.: vrv, f.; lit.: virvas, m., virve, f., Seil, Tau: gedrehet, geflochten; staroslov: vrtiba, f.; novoslov.: vrba, f. itd., die Weide, salix; lit. vir bas, m., Reis, Ruthe, Zweig, besonders von Birken: kar se vije v goži ali trte; n6mška beseda: Felbe, m. f., Felber, m., salix, utegne biti vzprijeta od Slovanov, a to v davnem času, ker jo ima uže stara visoka nemščina. Vidimo, ter vse na to mčri, da v nobenem jezici, od koder bi Rimljan bil mogel dobiti besedo: viria, korenika: vr ne znači „vrtčti", drehen, razven v slovanskem jedinem. Če Plinij to besedo imenuje „keltsko", trebe imeti na umu, da sploh ni Rimljan ni Grk nij bil do občega preseljevanja mogoč tujih (barbarskih) jezikov razločati druzega od druzega: kar mu je bilo v za-pädnej Evropi nerazumno, to se je po navadi zdelo vse keltski, ter baš to je krivo brezčiselnih zmot o narodnosti mnozih starih ljudstev, na pr. uže Enij (Ennius) je mčnil, da je „ambactus" keltska bes<kla: ambactus apud Ennium lingua gallica „servus" appellatur. Paul. Diac. (Festus, ed. Müller, pag. 4., 13.) A ni sam Cezar, kateri se je toliko 16t krvavo bojeval s Kelti in z Nemci, a z obojimi posloval samo po tolmačih, nij
mogel, kakor se kaže, teh dveh narodov jezika tenko razločiti, morebiti ni Keltov ne od Nemcev, koder so mej soböj pomešani živeli, ker o Keltih govoreč tudi on piše: plurimos circum se ambactos clientesque habent. Bell. gall. VI., 15.; kajti besčda: ambactus nij keltska, nego je nemška, in rabila je uže Gotom, ter nemški jezik jo ima do denašnjega dnč, če tudi zelo skrčeno: das Ambt, Amt. Grimm Wörterbuch, I., 280. ter Deutsche Gramm. II„ 211. Ako nij verjeti možu, ka-keršen je bil Cezar, to je še inenj Pliniju, kar se tacih stvarij dostaje. — Diez I., 442. dalje govori tako: „Humboldt über die Urbewohner Hisp. p. 79. hält mit Beziehung auf diese Notiz (des Plinius) den Stamm (des Wortes „viria") für einen iberischen, von den Celtiberiern den Celten mitgetheilten, im bask.: birun-catu, drehen, wenden, noch erhaltenen, das aber (to dostavlja Diez) seine lat. Herkunft (verruncare, sich wenden) schwer verläugnen kann; auch die Deutung des Namens Viria t us „Spangenträger" aus diesem Stamme ist allzu willkürlich." Da romanski glagoli, katere smo zgoraj imenovali, izvirajo iz našega jezika, o tem dotle nij dvojiti, dokler kdo ne bode kako drugače dokazal; zatorej bi se dalo i misliti, da je tudi latinska: viria slovanskega rodu. A kako je v domačem jezici slula? Slovanščina je, razven primorskih Slovenov, vse s takim licem nema, da-si to lice nikakor nij v jezici našem nemožno, primeri novoslov.: bürja, f., poleg česar tudi: bürka, f., Sturmwind; novoslov.: s er j a (pravilneje: si rja), f., stercus, in novoslov.: širja, f., die Breite. Miki. Gramm. II., 78. ter 79. Ali morebiti je to nekoliko skrčena slovanska beseda: veriga, f., die Kette, v latinskih ustih „g" izpremenivša v „j"? Vzporediti bi se dala še druga, latinskej v svojih glasovih zelo podobna beseda: verčja, f., katera ima, kakor svedoči Linde, v starej slovenščini tudi podružni obraz: veri j a. To znači: Kette, Thürriegel, Thürband, Thürpfoste, Thürangel, Thürflügel, a mej Sloveni po Gorenjskem: vereja (-re-), f., Zaunpflock, an welchen die Zaunlatten befestiget werden: sperrend; ali prvotni znak je utegnil biti: Kette, kajti premisliti je, da staroslov.: ret^zi, m., die Kette, mej Čehi in Poljaki pomenja tudi: Thürkette zum Sperren, ter da mej Ogri, katerim slove: retesz, znači samo „Thürriegel": Sperrkette; Alles Sperrende. Če v besedi: vereja priglas pade na prvi zlog: v6reja, to po slovanskega jezika pravilih ne more potem drugače sluti, negoli: v6rüja, včrja; primeri: zlödja, zlodüja, gen. sing., namesto : z 1 ö d 6 j a, des Uebelthäters (diaboli), kakor se
nahaja uže v brižinskih spomenicih: ze zlodgem starim (sü zlödjem starim) II., 74., in je zatorej mej Sloveni iz davna običajno; od „ve'rje" do „virje" potlej nij dolg pot, ker nova slovenščina „e" pred „r", ako ima „e" tak priglas: ', izreka vselej, kakor „i": ve-čirja, f., das Abendessen, namesto: večerja, staroslov.: večerja. Vse to nagiblje k tej misli, da je latinskej besedi: vir i a v podstavo služila slov6nska: včržja, poleg česar tudi uže nekdaj: verija, in dostaviti je še, da „virja" nij: Ring im Allgemeinen, nego samo: das Festhaltende, Umwindende, ter da ves täk pojem ima tudi „vereja" v sebi. — Mimo gredč je nekoliko izpre-govoriti še o staroslovenskej besedi: ret^zi, m., die Kette; malorus.: retjaz, m.; češki: retez, m., die Kette, die Thürkette zum Sperren. Jungm.; polj.: wrzeci^dz, rzecifidz, m., die Kette, die Thürkette, die Anlege, das Vorlegeeisen. Linde; gorenjesrb.: rje-čaz, m., die Kette, das Schlüsselbein; ogerski: retesz, der Riegel. Miklošič o tej besedi po vseh svojih knjigah uči, da jo ima Slovan od Nčmca, in to zaradi obrazila: ezi, ki je Slovanu tuje a N6mcu navadno od starine ter mu slove: ing; ali katera nemška beseda bi ustrezala tej slovanskej, do zdaj še nikdo nij povedal, kolikor je meni znano. Po mojej misli baš ta beseda sama uže svedoči, da ima Slovan obrazilo: §zi tudi; kajti nje podstava je očito slovanska, in prvotno lice, kakor, uči poljščina, bilo je: vret-ezi, od korenike: vrüt, vrt, drehen, zatorej namesto: vrüt-^zl, kakor: v r e t - e n o, n., die Spindel, namesto : v r ü t - e n o. Začetni „v" je tako odpadel, kakor v dolčnjesrb. besedi: rešeno, n., die Spindel, namčsto:vre-šeno. K slovanskej besedi: vret^zi, od korenike: vrüt, vrt, drehen, treba prim6riti lat.: torquis, die Kette, od glagola: torquere, drehen. Uže Linde v svojem poljskem slovniku šteje ob6 besedi: wrzeci^dz, in:wrzeciono (vreteno) k istej koreniki.
VišSa, f. 1) Repno nätje. Brda (Cerövo). 2) Drobna repa z nätjem vred. Ipavska dolina; Banjščice; Bodrež; 3) Koruzen močnik in repno nätje, vkupe skuhano. Goriška okolica; 4) Okrogla repa. Solkan. Poleg tega: višSe, n:, drobna repa z nätjem. BänjSCice. — V Tolminu in okolo Tolmina, kjer v začetku besed namesto „v" običajno izrekajo „b", govore: višča, f., viška, f., višče, n., viškovlje, n., poleg: bišča,f., biška,f., bišče, n., ter vse to znači slabo, drobno repo z nätjem. — Bizna, f., slaba, drobna repa, ki se kuha präscem. V Pliižnili pri Bölci. (Tej vasi rekajo: Plužua, n. pl.) „Višča" je v Brkinih in po Bregu (v Istri) neznana beseda, a Furlän jo ve
ter izreka: višča, repa z nätjem; ladinski: vi sei a, das Kraut der Rübe, svisce, d es visce, das Rübenkraut abreissen, kar je po Altonu 351. od lat. viti s, Zaunrübe, česar nihče ne bode z lepa verjel. Primeri: os višek. Ti razni obrazi ne mogo biti vsi jedne kore-nike. V lanskem letopisi slov. Matice je 134. čitati: bizgec, m., mešanica kislega zelja in kisle repe. Goriška okolica; bizec, m., repna nät. Gorjänsko na Krasu. Pomni tudi bävorski: Besslein, die weisse Rübe, od starovisonem.: bieza, bioza, in to od lat. beta. Schmell.-Fromm. I., 289. Od starovisokončm.: bieza ima Slovčn besedo: pčsa, f., die rothe Rübe. Primeri še bävorski: Beiss, Kraut, Kohl, Biessen, Biessten, beta cicla L., weisser Mangold, eine Art Rübe, von welcher „blos die Blätter" in der Küche verbraucht werden, auch Biesskol, Beiss kol genannt, namentlich „grünes Kraut". Schmell.-Fromm. I., 291., 292., 293. „Višča" si s tem nij v rodu, a možno, da je ta naša beseda zaseknila v pomen bävorskih besed in tudi v obraz bes6de: Biessten, kakor je novoslov. pokvarjenim obrazom s „k": viška, biška morebiti na noge pomogla beseda: Biesskol. Prvotno in pravo lice je „višča", a ne „bišča", kajti primeriti je trebe novoslov.: hosta, f., namesto: hvosta, f., das Gebüsch: idrijska hosta, mešana jed, rekše, bežol s kislim zčljem; staroslov.: hvostü, m., das Büschel, der Schwanz; hrvat.: hvost, m., der Schwanz; rus.: hvostü, m., der Schwanz; češ.: chvost, m., der Badequast, der Schwanz, chvostec, m., die Schwanzrübe, chvostina, f., der Wedel, der Busch, chvostnaty, adj., buschig; polj.: c h w o s t, m., der Busch, chwostek, m., ein kleines Büschel, die Blätter der Kräuter (nät); novovisokonem.: die Quaste, kar nas uči, da: višča, f., višče, n., iz prvine znači samo „repno nät", in da stoji namesto: hvist-ja, svist-ja: hvišča, svišča, f.; hvist-je, svist-je: h vi š če, svišče,n., ker je začetni „s" ali „h" odpadel; primeri lit.: viksnoti, wedeln mit dem Schwänze, in rus.: sviščfi, m., Buchweizenspreu; novoslov. v Janežičevem slovenskonem. slovniku: s v i š č, m., Flugsand: Alles leicht Bewegliche; a poleg: svišč ima Janežič i: hlišč, m., Flugsand, namesto: h v i š č, kakor: 1 č v e r i c a, namesto : veverica, in vrhu tega on podaje tudi, od Vodnikove dobe z nevednosti popačeni obraz: svižec, m., Flugsand, poleg: sviž, m., isto. Mi Sloveni imamo uže od Marka Pohlina v spisih jezikoslovnih nabiračev tacih ve-gastih, na pol resničnih, na pol lflžnjivih besed toliko, da ne vem, če bodemo kedaj mogli to zmes v red spraviti.
Nespretnih ali nevestnih ljudij zbirke čitaje često nikakor ne moreš vedeti, kaj in kako je res, in zavrčči ti je nejevoljnemu dosti krat s plevami vred tudi zrnije, ker se je vedno bati liiži in prevare. — Besedam: bizg-ec, biz-ec, biz-na bi utegnil biti v prezirljivo podstavo: btizg (büzüg), büz, m., der Holunder, in to zaradi plikkega, mehkej näti podobnega listovja, kakeršno ima sösebno hübäd, m., Attich, a v obrazih: byzg-, byz- bi „ü" bil okrepčan v „y", namesto česar zdaj Slovenu rabi „i".
Vitva, f. Gerte, Ruthe zum Flechten. Vrba vitvarica, od katere se režejo vitve. Šenpas.
Viva, f. Gož (trta), ki veže gredelj in kölca. Glej: bradovänjica.
Vršno na Tolminskem. — Primeri ruski: perevivü, m., das Umwinden; perevivka, f., die Umwindung. Korenika: vi, winden.
VläSen, Sna, o, adj. Ta 16s je vlačen, ist elastisch. Podkrnci. V Ponikvah in v Laščah pomenja „vlačen" tudi: zähe: vlük, vlčk, ziehen.
Vlak, a, m. Neka mreža v ribjo lov; nemški menda: Zugnetz. Cerknica.
Vldžen, Sna, o, adj. Feucht. Vas Krn. Primčri: vlgftk, adj.
Vlguk, hka, o,'adj. Feucht. Ravnica; Sv. Peter pri Gorici. Izrčka se ta beseda: vttlhek, hka, o, z ostrim priglasom na „ü", in je zelo posebna, ker se je v njej „1" še ohranil samoglasen, kajti: vtilhfik je samo drugačno izrekanje za: vlhük,vlgük. Staroslov.: vlügükü, adj., feucht; ruski: volglyj, adj., feucht; novoslovčnski po drugih krajih: volgäk,hkä,6, poleg: volgek,volhek, hka, o, (z raznim priglasom) adj., feucht; odvölg-niti, nem, v. pf., feucht werden. Zaradi „vlgek" poleg „vlkek" primžri: pligek, adj. Išči besede: vlažen, adj.
Vočivati, vočivam, v. impf. Komu „v oči" kaj neprijetnega povedati, „očitati"; Vorwürfe machen. Vas Krn. Primžri laški: rinfacciare, vorwerfen.
VodeniSav, a, o, adj. Poln vode, voden. „Krompir je letos vode-ničav." Podkrnci.
Vönga, f. Der Pirol, die Goldamsel; Oriolus galbula. Bilje na Ipavi. Staroslov.: vlüga, f., isto; novoslov.: volga; vuga, Habdelič; vugec, m., Danjko. Mikl. lex.; ruski: ivolga; srbski: vuga, die Beutelmeise. — Obraz: vonga ima
ohranjen hohnfk ter bi ustrezal staroslovenskemu: vfj,ga, česar jezik nema; a v litovščini je: valunge, f., volunge, f., die Goldamsel, in od tod se dade razumeti različni obrazi te besede.
Vornik, a, m. Kamen ob cesti; der Prallstein. Tolminsko; Rihen-berk. Korenika: vr ; primeri: odvirati, abwenden, abwehren , widerstehen: jaz bi ti dal, ali brat odvira (brani). V Laščah. Primeri tudi: zvirati, v„ wegwälzen (v besedi: virja, f.)
Voz koroški, voz Martinov, der grosse Bär. Prvo v Postöjini, drugo po Goriški okolici.
V6za, f. Vez, das Band. Vas Krn.
Voznica, f. Dvokolesen, samotež voziček. Žabče nad Tolminom.
Vran, a, m. Krokar; der Rabe. Kadar otroci vidijo letččega vrana, kriče za njim: dajte mu, dajte mu z gorečo lopatico, ker je Bogu skledico ubil. Staro Sedlo. Opoinnja. O tej priliki naj povem, da „Sedlo" stoji namesto „Selo", kajti pridevnik slove „staroselsk, a, o", a čuje se tudi „stärsk, a, o". Zdaj uže premaguje izgovor „Staro Selo"; a nekoliko više v „Kotu" stoji väs po imeni „Sedlo" (laški: Sedula), ki se nikoli drugače ne izgovarja, in pridevnik slove: sčlsk, a, o.
Vrat, a, m. Kos zemlje konci njive. Tolminsko. Korenika: vrt: vratiti, vračati, umwenden, ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj. Vz vrati, tij, f. pl., isto, v Laščah: vzäre, vzär, f. pl„ isto, po Gorenjskem; podstava; vzorati, zurückackern; besedica „vüz" znači tudi: zurück, wieder; primeri srbski: dar, m., die Gabe, das Geschenk, in: uzdarje, n„ die Wiedergabe, das Gegengeschenk ; novoslov.: spomlad, namesto: v z p o mlad, f., der Frühling, znači: Wiederverjüngung.
Vrata, vrat, n. pl. Quandelcanal (pri kopi, oglčnici). Mune v Čičih.
Vratnina, f. Trava rastoča po vratih, vzvrätih ali vzärah. Podkrnci. Primeri: vrat, m.
Vrl, adj., namesto: ure, = uže; schon. Podgorje v Istri.
Vrečati, vrečam (vrčč-), v. impf. Metati, mečem. Ponavljalni glagol od: vrčči. Goriška okolica. Nova, a zelo nerodna beseda, stvorjena od nedoločnika: vrčči, kar stoji namesto : v r č g t i, od korenike: v r g, zatorej: vržem; a ne od korenike: v r k, v r ž k, zatorej ne: vrčem, ali: vrč čem, ich werfe.
Vred, a (vrčd),- m. Neka bolezen, katero dobode človek črez pas po presiljenem delu ali po težkem vzdigovanji; ein Leibschaden. Brda; Goriška okolica. Primeri: prevre-diti se.
Vreden, dna, o (vred-), adj. Kadar otrok oteče okolo pasa pod rebri tako, da ne more deti roke pod rebra, vele, da je vrč d en. Tacemu otroku so časi lečili s kozarcem: ako se kozarec, z otlim koncem na kožo postavljen, prime ter zleze koža vanj, tedaj lek pomaga; ako li ne zleze, ne pomaga. Tudi govorč, da vreden človek ozdravi, če se trikrat v nie prekopicne. Rödik na Krasu. — V Laščah: vre d an (reci: vrdän, urdän), dnä, o, adj., isto; vrčdnica (reci: vrd-, urd-) f., neka rastlina, s katero se ta bolezen zdravi. — Okolo Čateža na Dolenjskem: vreden, dna, o (vrčd-), adj., schwach, klein: naši otroci so še vredni; staroslov.: vrödü, m., der Schade, Verlust, die Wunde.
Vriditi, vredirn (vred-), v. pf., koga. Jemandem etwas Leides thun;
oifendere, a samo telesno. „Kakö si me vredil 1" ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno roko itd. Vrčme. Primeri: prevrediti se.
Vrisk, a, m. Kislo je, kakor vrisk, rekše, tako je kislo, da človek, če pokusi, zavriska ali zavrčšči: vreščati, im, v. impf., laut schreien. Po Tolminskem in v Laščah. Primeri srbski: višt, m., tudi navadno samo v reku : kiselo, kao višt, in poleg tega srbski glagol: vištati, vrištati, durchdringend schreien.
Vritnik, a, m. Brca; Fusstoss, Fusstritt von hinten. Vas Krn.
VröSnica, f. Studenčnica; Quellwasser. Klanec v Istri. Staroslov.: vr^tfikü,m., die Quelle: vrčti, sprudeln, quellen; izvirati.
Vfš, a, m. Säk v ribjo lov; Reuse, ččpiško jezero v Istri. Primeri: vrša, f.
Vrša, f. Pletenica (pleten koš) v ribjo lov. Bilje na Ipävi. Primeri: vrš, m.
Vt-šnjak, a, m. Gornji počrezni kamen pri vratih. Skrilje pod Čavnom.
Vrzel, i (-zčl) f. Ograja, s6č; der lebende Zaun. Bole. Drugod po-menja „vrzšl" samö Zaunlücke.
Vsedenj, dnja, e, adj. Vsakdänj, a, e. Alltags -. Vse dri j a obleka.
Ob vsčdnjem. Podkrnci. Staroslov.: *visedininji, adj., a te besede nij najti, nego nahaja se le: vlsedinevinü, adj., täglich.
Vserdd, povserdd, adv. = povsod; überall. Ta beseda je sploh navadna po vsi Soški dolini, tudi po Cerkljanskem in po Idrijskem svötu.
Vstaniti, vstdnim, v. pf. Jemanden aufstehen machen. „Vstäni me !"
' „Vstäni otroka!" Vas Krn. Staroslov.: vüstaniti s§, aufstehen; vüstani, f., vüstanije, n., die Auferstehung.
Vzeten, na, o, adj. Vzetno je, kar nij „sporno". „Seno je letos, vz^tno", rekše, mnogo ga je, ali je menj tččno. Povir; Rödik na Krasu.
Vzgldvnik, a, m. Železna naprava (koza), na katero se naslanjajo polena, da rajša gore. Kras; Goriška okolica.
Zabrekel, kla, o, adj. Zabuhel, hla, o; aufgedunsen. Rihenberk.
To je part. perf. act. od glagola: zabrekniti, zabrek-nem. Primžri: obrčncelj, m.
Zabtir, rja, m. Prazen meh kostanjev, kakeršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici. Zabürje, a, n., prazno zrnije pri ajdi; die leere Fruchthülle. Zabürje gre v pleve. Tolminsko. Primeri srbski: burav, adj., klein und grossbäuchig, buro, m., der Dickbauch, burača, f., Art lederne Flasche, bure, n., das Fass; ruski: burakü, m., ein länglichrundes Gefäss von Birkenrinde. Od slovanskega je rčtski: burra, ein mit Leder überzogenes Kügelchen. Conradi.
Zadav, a, m. Kar se pri stvorjeni kupčiji däje v zagotovilo; die Darangabe. Takisto je narejena tudi beseda: pridäv, a, m., die Daraufgabe. Kräs. — V Laščah: pridav, dava, m., in: pridal, dala, m., kar kdo „prida", kadar s kom drugim mčnja za kako stvar.
Zaddvnik, a (-dčv-), m. Der Mitbetheiligte. „Jaz bi bil to uže davno iztožil, ali imam zadfrvnika, a ta neče pritegniti z menoj." Dobrodöb na Kräsu. Eigentlich: der Hindernde: zadžva, f., das Hindernis.
Zddol, ola, o, adj. Neprijetnega, trpkega okusa; herbe. A rabi samo o nezreli smokvi; o druzem ovočji (sadji) ne. Ipävska dolina; Goriška okolica. Posebna beseda, ki ima v sebi, kakor kaže, koreniko: dl, katere podružni obraz je: dr, spalten, reissen, stechen; zadölo bi potem bilo: zadirično.
Zagölsniti se, zagdlsnem se, v. r. pf. Zamašiti se, zagätiti se; cčv se je zagolsnila. Rihenberk. — V Laščah: z a gl asi ti se, v. r. pf., isto: voda se je zaglasila; v grlu se mi je nekaj zagläsilo; srbski: zagušiti se, ersticken; im Fortfliessen gehemmt werden; gušiti, ersticken; guša, f., der Kropf: guš-, namesto: glftš-; z nerazüma pokvarjena je novoslov. beseda: goža, f., der Kropf. V lanskem letopopisi slov. Matice 138. Zaradi: gols- (glüs-), poleg: glas- primeri: pödlanka, f., ter pomni poljski: zagluszyč rošliny, Pflanzen im Wachsthume ersticken.
Zdgon, a, m. Kadar je v „deželi" burja, stoje po gorah na severovzhod oblaki, kakor bela st6na. Te oblake imenujejo Ipävci „zastava", a na Banjščicah: „zagon".
Zahlipniti se, zahlipnem se, v. r. pf. Stark schluchzen. Otrok se zahlipne od presilnega joka. Goriška okolica; Soška dolina. Hlipati, hI i pijem, v. impf., keuchen. Vol hliplje; hliplje se mi, mir stösst es auf. Imam hlipec, ich rülpse, Y Senožečah.
Zahod, a, m. Kraj, kamor divjačina rada zahaja; das Lager (des
Wildes). Podkrnci. Zahvaliti, zahvalim, v. pf., koga; Jemandem danken. „Vas lepo zahvalim." Goriška okolica. — Zahvaliti se = odreči se; verzichten. Zahvalno pismo, der Verzichtschein. Soška dolina.
ZakUpdlnik, a, m. Nož, ki se zaklepa; Taschenmesser. Podkrnci.
Zaklinek, nka, m. Klinast konec njive. Sv. Jakob na Savi.
Zdkolii, a, m. Klin, ki zatiče kolö; der Radnagel. Jelovice v Istri.
ZaMkniti se, zaUknem se, v. r. pf. Podkrnci. Glej: zahlipniti se.
Zalkniti (zaukniti), vor Hitze ersticken, ver gl. pol. tkač, schluchzen. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 307.; zatorej: zalčkniti, namesto: zaölkniti, zalkniti. Zaradi „lek" namesto „olk", primeri: zalopniti, in v dodatku: bešter, adj.
Zalesti, zaUzem (-lčz-), v. pf. Zaiti, zabresti, pravi pot izgrešiti;
sich versteigen, irre gehen. Vas Krn. Zaljubiti, zaljubim, v. pf. Geloben, ein Gelübde thun. Zaljubljen dan, dies votivus. Kräs. Novoslov.: obljubiti, v. pf., versprechen;— obljubljati, v.impf.,isto,po Gorenjskem, a Dolenjcem je to nenavadno, ter govorč: obetati (občt-), v. impf., versprechen; zaljuba, f., das Gelübde, v Trubarji. Miki. lex. 352.; dari in zaljubes kakor v postavi stoji, da vati. Krelj, II., 19711; o b 1 j ü b a, da, Versprechen, das Gelübde; staroslov.: priljubiti s§, einen Bund schliessen: sich vereinbaren; sfiljublenoe da em-ljuti, eliko urečeno, — o katerem mestu Miklošič v slov-niku 933. opomina: „lectio dubia" : süljubljenoje, das Vereinbarte, das „Beliebte", das Versprochene; srbski: priljubiti se, passen, schön schliessen: gut vereiniget sein, sljubiti se, sich verbinden, conjungi; ruski: izljubü, m., der Gemeindebeschluss: die Vereinbarung, das „Belieben", izljubljati, v., erwählen, poljubovnaja cčna, der der durch gegenseitige Vereinbarung festgesetze, „beliebte" Preis; češki: slib, m., das Versprechen, das Gelübde, -- slibenice, f., a mej Slovaki: slubenica, f., die Verlobte; poljski: šlub, m., das Gelübde, die Angelobung, die Trauung der Eheleute, šlubič, v., geloben, ein Gelübde thun; gorenjesrb.: slub, m., das Versprechen, die Verlobung, slubič, v., versprechen; lit.: s%luba, suluba, f., Vereinigung aus Neigung, šlubas, m., die Trauung; pruski: lub- znači: trauen, kopulieren, salub, die Ehe. Po gläsu je vse to rds jako podobno nemškemu: verloben, geloben, das Gelübde; a kakor jasno vidimo, slovanske besede vender nijso na
posodo vzčte od Nemcev; srednjevisokončm.: geloben; starovisokonem.: kilopön, versprechen. Naše besede izvirajo od glagola: ljubiti, lieben, ter njih zmisel je: Vereinbarung aus Neigung; Vereinbarung überhaupt; das Versprechen in Folge gegenseitiger Vereinbarung; das Versprechen überhaupt.
Zalogdj, a, m. Kar se jedenkrat založi v usta; ein Bissen. Kräs.
Zalöpniti, v. pf. Zadušiti; ersticken. „Htelo me je zalöpniti." Krks.
Zalöpniti se, zalöpnem se, v. r. pf. Zamašiti se, zagatiti se; sich verstopfen. „Nos se mi je zalöpnil." Koborid. Staroslov.: zalipn^ti, v., stecken bleiben; zalepiti usta, verstopfen, vü sflnö zalepljenü, im Schlafe erstickt. Nepravilna glasovna združba: lo-, namesto: ol-; staro-slovenski: Ii-, Primeri: zalekniti se, in v dodatku: bčšter, adj.
Založiti, založim, v. pf. Jesti. „Založi z nami!" Kras.
Zamigniti, zamignem, v. pf. Na lahko zadremati. Vas Krn.
Zanöhtnica f. (čuje ze tudi: zandhenca). Neka bolezen na prstu, kadar se namreč za nohtom ognoji; das Nagelgeschwür. Kräs; Ipavska dolina; v Laščah.
Zapeli, zapetem, v. pf.; zapekati, zapekam (-pek-), v. impf. „Ta jed me vselej zapeče," verstopft mich. „Žival je zapečena," ist verstopft. Kras; Ipavska dolina; poslednje tudi v Laščah.
Zapiralo, a, n. Priprava v zapiranje; ključanica; der Verschluss. „Na teh vratih je slabo zapiralo." Senožeče; Kräs.
Zapönec, nca, m. Nanjček; Haftel (mož). Komen na Krasu. Išči besede: pögalica.
Zapotečise, zapotečem se, v. r. pf. Einen Anlauf nehmen. Podkrnci.
Zarebrenica, f. Meso za rebrom ob hrbtišči; die Carbonade. — Od tod je pokvarjen naš: kremenätljec. „Speci mi kos zarčbrenice!" Vršno na Tolminskem.
Zasesti, zasedem, v. pf. Sich in den Hinterhalt legen. „Zaseli so cesto." Kräs. Zaseda (-sčd-), f., der Hinterhalt; napasti koga iz zasčde; srb.: zasjeda, f., isto.
Za širiti se, zasirim se, v. r. pf. Zakrkniti; gerinnen (vom Blute).
„Kri seje zasirila." Staro Sedlo. Bolje morebiti: susi-r i t i s e, kakor: süsesti se: mleko se je susčlo (-sč-).
Zaskočiti se, zaskočim se, v. r. pf. Sich verschnappen. „Ključanica se je zaskočila." Po vsem Primorskem.
Zasnik, af m. (zaosnik). Klin, ki zatiče kolo; der Radnagel. Podkrnci. — Os, i, f., die Axe.
Zasova, f. Notranji leseni zapäh pri vratih; der Querriegel an der Thüre. Vas Km. Staroslov.: zasovü, m.; srbski: zasov-nica, f.; ruski: zasovü, m., der Thürriegel: su-suniti, stossen.
Zaspati, zaspim, v. pf., koga (na pr. otroka). Nedobra beseda. Vspä-yati v. impf., einschläfern. Senožeče.
Zatdhniti, nem, v. pf. Zadehniti od vročine, mokrote, sopare, — tudi od starosti (o kruhu, moki); dumpfig werden. Snopje zatohue od mokrote in potlej začne plesneti; zatohlo vreme, schwüles Wetter; zatohla koča, nach Feuchtigkeit riechend; toličko, da nijsmo zatöhnili od vročine. V Laščah. Ruski: tohnuti, v., abstehen, von Fischen, tohlyj, adj., abgestanden, von Fischen, potošniti, v., Uebelkeit empfinden, zatošniti sja, isto. Primeri: utöhniti.
Zatriti {-tri-), zdtrem, v. pf. Uničiti, pregnati: ausrotten. Rabi o živalih in o rastlinah. Po vsem Goriškem.
Zavira, f. Pri planinskem stanu jama (luknja) v zidu , skozi katero se ovce poganjajo na molžo. Gorenja Soška dolina. Starorus.: vora f., die Umzäunung (der hohle Raum).
Zavöriti, zavörim, v pf. = voz zavnHi. Goriška okolica; Ipävska dolina.
Zavrdtnice, f. pl. Zemlja konec njiv. Rihenberk. Namesto: zvrät-nice, vzvrätnice. Primeri: vrät, m.
Zavrti se, zavržem se, v. r. pf. Nastati samo ob sebi; entstehen;
exorior. „V pšenici se je zavrgla grašica." Brdo pod Nanosom. — V Vuku poleg: zavrči se, tudi: zametnuti se, in: zämetak, foetus. Po tem bi nam za: embryo, foetus, bilo pisati: zametek, tka, m.
Zazdbica, f. Oteklina za zobom; eine Zahngeschwulst. Podkrnci. Hrvatski: zäzubica.
Zbris, a, m. „Po našem polji je toča vse pobila, ker ondu je bil zbris." Der Hagelstrich. Črniče pod Čavnom.
ZdeviČina, f. Tako imenuje žena (nevesta) moževo sestro; die Schwägerin. Rihenberk. Namesto: zavičina, zolvičina. Hrvatski: zälva, zälvica (zaova). — V Senožečah: zäva, f., isto; staroslov.: zlüva, f.; zatorej novoslovčnski prav pisano: zolva. Primeri: zvičina, f.
Zlhek, adj. Išči besede: žolkek, adj.
Zemlja, f. V pomenu: die Hube. „Ta kmet ima dve zemlji." „Graščina ima sedem zčmelj." Bitinje pod Prčmom.
Zetica, f. Tako imenuje žena (kuma) deklico, kateri je zavezala birmo; der weibliche Firmling. Podkrnci.
Zijati, zijatij, f. pl. Tako se imenuje na Polžanščini blizu Skft-danjščine „brezdno", ki je ob enem vhod v n6ko pečino ali duplino (Grotte); die Kluft, Schlucht. Kore-nika: zi-zijati, gähnen.
Zlasiti, zlaslm, (recte: izlas-), v. pf., koga. Olajšati komu delo, stvoriti delo za druzega. „čakaj, da te zlasim," rekše, stvo-rim d61o namesto tebe. Podkrnci. Primeri: odlästlek, m.
Zletav, a, o (zlčt-), adj. Nestalen; flatterhaft. Vas Krn.
Zmehneti, zmehnejem, v. pf. Omekčati se; weich werden Te hruške še ne moreš jesti, čakaj, da zmehneje." Podkrnci. Namesto: zmekneti. Staroslov.: m^k-ükö, adj, novoslov.: mekuk, mehka, o, adj., weich. Primeri v lanskem letop. slov. Matice: lehneti, leichter werden, od: lig-ükü, adj., leicht. Zmesti, zmetem, v. pf., koga. Preväriti; hintergehen, überlisten.
Vas Krn. Korenika: m§t, stören, trüben, od koder tudi: motiti (motiti).
Zmrzal, i, f. Mraz, der Frost. Neka zmrzal je prišla vzpomlädi in nam je pobrala vse zgodnje sadje (ovočje). Gorenja Soška dolina.
Zmrzlin, a, m. Drobna toča, a debelejša od sograda. Sv. Peter pri
Gorici.	v
Zndniti, znanim, v. impf. Prvič k maši zvoniti. „Nič nam nij sile
saj še le znani." Banjščice. Primeri: vabiti. Znerediti, zneredim, v. pf. (iznerediti.) Nered delati, v nered deti • verwirren, in Unordnung bringen. Podkrnci. - Redü' m., die Ordnung.	* '
Znes, i, f. Malovredni ljudje, druhäl; der Pöbel, das Gesindel Podkrnci.
Znojiti se, znojim se, v. r. impf. Solnčiti se, na solnci se greti ■ sich sonnen. A tudi: potiti se, schwitzen; znöj = pot' m., der Schweiss. „Klanec meje uznöjil." Ipavska in Soška dolina. „Znoj mi je," potim se. Bole. Primeri: sloj, m Zööeme, in: zöbemice, f. pl. Mesö okolo zöb; das Zahnfleisch Senožeče; Kräs ; zeber na, n. pl., isto. Okolo ipävskega Križa Podstava: zqM, m., der Zahn; starejši obraz te besede ie bil: z^brü.	J
Zdlj, a, m. Črv v prevojenem mesu, v slanini; die Larve des Speckkäfers. Rihenberk. — V Laščah: z ö 1, z ö 1 a, m., n<ška trotu podobna muha, Eristalis tenax; srbski: zölja, f., die Wespe tona, t. Pn žitu slabo, poluprazno in zato lehko zrnije. Ipavska dolina. — \ Laščah: zona f., slabo, drobno proso; hrv • zuna, f.; češki: zuna, f., taube Körner; ruski: zunica f., die Erdbeere.	'
Zrom se, zrožim se, v. r. pf. (izrožiti se). Roge izgubiti; die Hörner
abstossen. Soška dolina. Zubelj, blja, (čist „u", ker izrekjo: zübelj) m. Plamen, die Feuerflamme. Po vsem Krasu in po Ipavski dolini sploh navadna beseda. Srbski: zublja, f., leskova ali doböva usükana ^ -v , fnmšri: žvePl0 5 staroslov.: župelfi, m.; gotski: svibls zvičma, f. V benedskih Slovenih to, kar „zdevičina" Ipävcem
namreč: moževa sestra. Namesto: zolvičina. Zvoncela (-ččla), f. Ovca, ki zvonec nosi. Podkrnci. V Laščah je to zvončarica, f. V prihodnje bode slovenski novinar lehko pisal: gospodična Stepihlebova je bila sinoči zvon-čela ali zvončarica.
ŽdiS, zdiča, m. Klop okrog peči ima svoj naslonjač, imenovan ždfč, da tam sed6 sösebno stari ljudje; der Sorgenstuhl. Na Tolmfnskem. — V Laščah: ž e d 6 ti, že dim (žttd-), v. impf., in sich verschlossen hocken, sitzen oder liegen; staroslov.: židati, v., zaudern, erwarten, žadati, v., sich nach etwas sehnen; srbski: žudjeti, v., verlangen, sich sehnen.
Zlkno (žtik-), n. Žrčlo pri p6či, pri apnčnici, opekärnici; das Feuerloch. Na ognjišči jama za pepel. G-oriška okolica; Črni Vrh pri Idriji. Zudkno, a, n., isto. V Povirji na Krasu. Ta beseda bi nam lehko rabila za „Krater". Srbski: žvokno, n., žvrkno, n., podicis fissura. Žflkno je namesto : „žvokno," od koder so naši priimki: Žvokelj, kija, in tudi morebiti:
^	Žakelj, kija.
Zšlj, a, m. Z včj pletena košarica s povrazom. Koborid. Primeri staroslov.: želfivi, f., die Schildkröte; das Geschwür; novoslov.: želva, f., die Schildkröte, die Fistel. Pojem: napeta in zatorej notri votel prostor imejoča stvar.
ŽSlka, f. Die Schnitterin. Kräs.
Ženjdč, a, m. Der Schnitter. Kräs.
Žimnica, f. Die Matratze. Podkrnci.
Žir, a, m. Po hrvatski Istri se „žfr" imenuje vse ovočje (sadje) skupaj, sploh kar drevje rodi ljudem v hrano. V Laščah : žir, u, m., dieBucheln; staroslov.: žirft, m., die Weide; srbski: žir, m., die Eicheln; ruski: žirfi, m., das B'ett, der Speck. Od tod so naša krajevna imena: Žiri, rov, m. pl., Žirovnica, f.
Živa brčsa. Tolsti ali debeli četrtek; der Donnerstag vor Fasching. V Kameni Gorici in sploh više po Gorenjskem. Miklošič, Gramm., I., 2. Aufl. 1879., 346., m&ni, da je od nemškega: Fresse; a po resnici je to laška, slovanskim ustom priströjena beseda: giovedi g ras s o. Nij pozabiti, da so Lahi od starodavnosti zaradi železne rude hodili na Gorenjsko ter se tudi selili tjakaj.
Živa stena. Tako se na otoku Krku imenuje vsaka stčna (pečina), od katere odmevajo glasovi; eine Felswand mit Echo.
Zivica, f. Neka kožna bolezen; menda Rothlauf. Rödik na Kräsu.
Životec, tca, m. Das Leibchen, das Mieder. Senožeče; Kräs.
Žlebnik, a (žlčb-), m. Velika, korcu podobna opeka; der Hohlziegel. Bilje na Ipavi; v Laščah. Po drugod se to imenuje: körec, rca, m.
Žliiur, rja, m. Neka močnata jed, cmok; der Knödel. — Na vsa-cega se vzame toliko testa, kolikor ga gr6 v žlico. Tolminsko.	/
Žlička, f. Prazen meh v kostanjevi ježici. Skrilje pod Cävnom. Išči besede: zabur, m.
Žmikati, Žmikum, in: žmičem, v. impf. Trdö ožemati, drgniti, mencati. „Dekla žmiče srajce v perilu." Kräs; Soška do-
lina; Lašče. Korenika: žim, odkoder je: ožeti, ožmem; ožemati. Primeri: žmitek, m.
Zmitek, tka, m. Presen sir. Tolminsko. — V Senožečah: ožim ček, čka, m., nekak sir; v Laščah: žmitek, m., gosto, kislo mleko brez smetane, sesedeno ali kuhano, ki se r6s tudi nekako sesiri. Slišal sem: to dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, die runde Fülle des Fleisches. — Podstava: ž^ti-žim^ (žeti-žmem).
Žblkek, žblhka, o, adj. To besedo po Goriškem svetu izrekajo: zehek, hka, o (reci: züh-), namesto: žehek, žolhek, žblkek, in znači to, kar: zädol, adj., herb. VRihenberku je nezrelo ovočje „zehko". Drugod pomčnja to, kar „pligek1-: brez okusa; fade. Vas Krn. — Miki.lex. 200.: žolhek; hrvatski: žukak. — Podstava je: žlk, od koder tudi staroslov.: žlttči, f., die Galle; novoslov.: žolč, f. m., isto.
Žonta, f. Z vodo nalite tropinje, v katerih se kisa repa. Goriška okolica; koroško-nčm.: s o nt, kajti Megiser ima: Ley-rentranck oder „sont", kar na slovanski jezik prelaga z besedo: patoke. Od laškega giunta, f., Zugabe, Zusatz; ladinski: jonta (reci: žonta), zonta, das Aufgeld beim Tausch, in to od lat.: jungere-junctus. Primeri v lanskem letop., slov. Matice 139.: jota, f., močnik s fežolom in s kislo repo. Goriška okolica. To poslednjo besedo ima tudi Furlän: jote, zmesna jed, namreč fežol in repa. Jahresbericht des k. k. Staats-Gymn. in Görz, 1878.
Žrh, a, m Die Gruft, der Sarkophag. Kräs; Ipävska dolina. Od nemške besede: Sarg.
Zrlo, a, n. Žrelo; das Flugloch (pri bučeinem panji). Goriška okolica. — V Laščah se to imenuje: žoltno, n., od korenike: glt; golt, m., der Schlund.
Žtir, a, m., žura, f. Sirotka; die Molke. Prvo na Krasu, drugo po Ipävski dolini. Beseda slovenskim ustom pristrojena od laškega: siero, Molken, kar je od lat.: serum, Molken.
Zur ine, f. pl. Prazno, uže izluščeno (ožurjeno) bežolovo stročje. Ipävska^ dolina.
Žuriti, zw-im, v. impf. Gräh, sirek, orehe žiiriti; aushülsen, schälen.
Goriška okolica; Kanalsko. V Laščah, Senožečah in po Krasu govore: riižiti.
Žvhg, žvaga, m. Kresilna göba; der Feuerschwamm. Banjščice;
Goriška okolica; Ipävska dolina. Primeri staroslov.: svagari, m., der Schwamm; svegari, m., isto; ruski: čaga, f., unechter Zunderschwamm.
Zveriti, žverim, v. impf. Žvečiti; kauen. Vas Krnv
zjvrkla, f. Der Querl, der Sprudler. Kanalsko.
Dodatek.
Rčpkati. Dodati je tej besedi: nem. s 1477. leta: rappe, Traubenkamm (recelj); s 1582. in s 1618. 1. : rappes, Wein, aus den mit Wasser vermischten Weiuhülseu gepresst, gleichsam Wein von den Weinbeerstengeln; novovisoko-nem.: der Rapp, Traubenkamm; s 1469. 1.: drüben rappe, isto, kar: Traubenrappe ;Reps,Räps,Rappis, Beerwein, Treberwein; der Rappes, Ram p es, geringer, saurer Wein. Am Main. Schmell.-Fromm. II., 99., 128., Weigand, II., 429., 433., 434. Besedno lice: rap- Weigand proizvaja od franc. räpe, f.; staro-franc. raspe, doziväje se Dieza, I., 342. A Diez ondükaj piše: „lašk. raspare; špan. raspar; franc. räper, abkratzen, schaben, od staro visokonem. ras-pon, zusammenscharren; samostävniki so: lašk. raspo, Traubenkamm,Räude (kratzend); špan., provenz. raspa, Traubenkamm, Granue, Hülse eines Kornes; franc. räpe, Raspel." — To nam kaže, da nemška beseda: Rapp (grozdov recelj) nikakor ne more biti od franc. räpe, ker ta beseda ne znači „Traubenkamm", nego znači „Raspel", in še posebno zato ne, ker to proizvajanje ne more raztolmačiti onih dveh nemških obrazov: ramp-, rep-, katera je lehko razumeti, ako premislimo, da Slovanom okolo Gorice: rep, repek (repük) m., znači tudi „rčcelj", der Fruchtstiel, Traubenkamm, ali, kakor izrekajo res po Goriškej okolici, v Brdih ter na Kanalskem: räp, m., od koder potem: replja, räplja, f., namesto: rep ulj a, räp ulj a, rekše, täk „ršp" ali „recelj", na katerem je le malo jagod, ki jih delavci ob trgätvi časi prezro, da jih potlej za njimi iščejo otroci, katero delo se imenuje: repka ti, repij a ti (repuljati), kakor bi dejal: „repe, repulje obirati". Primeri v lanskem letopisi slovenske Matice na 133. str.: berkati, v. impf., Nachlese halten, in to pri sadji, zlasti pri orehih. Šenpas. Kar se besede säme dostäje, to imamo novoslov.: rep, räp, m., der Schwanz, der Obststiel, Traubenkamm; srb.: rep, m., der Schwanz; češ.: rap, m., der Stiel, der Löffelstiel (recelj), fa-pak, m., der Rüssel, rapek, m., Röhrchen ander Kanne, rapik, m., der Blattstiel; polj.: rz^p, gen. -pia, m., der Sterz im Schwänze der Thiere; penis; gorenjesrb.: r j epik, m., der Blattstiel. To nam sve-doči, da je beseda: rep nekdaj slula: r§p, a okolo Gorice in dalje v nčniške gränice tudi: rämp (primeri: vänCji, namčsto: večji, grösser), ter baš zaradi tega na Goriškem izrekajo še zdaj: räp, poleg:
rep, kakor: patek, poleg: p6tek. Ob enem so tudi jasni vsi trije nčmški obrazi: ramp-, rap-, rep- v tej besedi, ki so jo zatorej Nemci vzeli na posodo od Slo-veuov, kajti nemške knjige jo prvič imajo stoprav drugo polovico 15. veka. Semkaj pristoji tudi nemški: rebeln, da-si mu na videz rabi v podstavo: die Rebe, vinska trta. Ali je beseda: rep od prvine slovanska, ali ne, o tem še nij dosöjeno. Razširjena je mej Slovani dovolj, kakor smo videli; ruščina je v slovnikih res ne kaže, ali morebiti jo govori kako narečje, kajti Dalja zdaj nemam pred soboj. Vender se nahaja tudi v nekaterih nemških jezicih: island. r u m p r, Steiss der Thiere, Bürzel, Rückentheil um's Steissbein; dansk. rumpe, Steiss, Schwanz; Šved. rumpa, rompa, Schwanz. Weigand, II., 503. in Miklošič v Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 41. vse to primerjata nemškemu: Rumpf, truplo, rekše, človeškega telčsa votli del brez rok od glave do ledij, a Matzenauer, Cizi slova 293., kjer se ne spomina, čemur seje čuditi, ni svojih čeških, zgoraj imenovanih besed, niti ne poljske: rz^p, misli, da je mej nemškimi in slovanskimi besedami „odvčka srod-nost'". Nemškej besedi: Rumpf (die Höhlung) treba vzporediti novoslov.: rüpa, f., tako v Laščah imenujejo zemeljsko jamo, v katero „ponicüje" kak potok ali reka, a tacega mesta obližje se z6ve vselej: ponikve, f. pl., in tudi vasi imamo: Rüpa, f..Rüpe, f. pl., katera imena bodo zelo stara; vrhu tega je priimek: Rüpnik, m., Rüpar, rja. m.; starosrb.: rupa, f., das Loch; novosrb.: rupa, f., das Loch, die Grube; češki: rupa, f., die Felsenhöhle, rupice, f., das Schweissloch; polj.: rz^p, gen. -pia, m., Trog, Kasten, Cisterne. Pomni, da so Nemci v starejših dobah namesto „Rumpf" re-kali „Bottich" (bedenj). Weigand II., 503. Vse to nas uči, da je ali besedo „rep" treba ločiti od besede „Rumpf" in tudi od besede „rupa", kar se namreč korena dostaje, ali da „rep" znači iz prvine samö „podex", srb.: d u p e, n., podex, eigentl. das Loch; primeri novoslov.: düplo, n., die Höhlung.
KüSter, itra (pravočist „u", ker Dolenjci izrekajo: küSter) m., der Krauskopf; kuštrav, adj., gekraust; küStrast, adj., zerzaust. Povsod znane bes6de. Staroslov.: k^drjavü, adj., gekraust; srbski: kudrav, kuždrav, kuštrav, adj., gekraust; • ruski: kudrjävyj, adj., lockig, kraus. — Podloga je brez dvojbe: kq.dr- z mehkim „r", in ta „r" je svojo moč nazaj obrnil ter pred soboj „d" omekčal po staroslovčnskem načinu v „žd": *kq.ždri (primeri staroslov.: büdrü, adj., wach, in poleg tega: btlždri, adj.,
wach: btidgti, v., wachen), a po srbskem bi se bilo nadejati glasu : ku^rav, ter po novoslovenskem svoj-stvi glasu „j": köjrav; ali tako novoslovensko lice te besede bi prehudo zabrisalo vso nje prvotno podobo in bi s tega bilo tudi vsacemu nerazumno; zatorej se je tu slovenski jezik otrčsel starih pravil, ter je nepravilno pred „r" staroslovenski „žd" preobrazil v „št": kuštrav itd.; a tudi prvotni ,4" se je nepravilno preobrnil v čisti „u", a ne v „o". Miklošič Gram. II., 220. ima poleg: kuštrav, res vender tudi: koštrav, a ne pripoveduje, kod se govori. Kar se tiče glasovne združbe „št", primeri: päSten, m., štula, f., bčšter, adj., klčštre, f. pl., ušti, f. pl.
B6Ster, štra, o (čist „e", — a ne ali „č") adj. Munter, rege, hübsch: beštri otroci, muntere, hübsche Kinder. Po vsem Kranjskem. A okolo Cerknega „bčšter" znači: wachend. „Nijsem bil še bčšter, kadar je začela vas gorati." „Na sveti Silvčšter bodi vsak zgoda bešter", opominajo tist večer poprej matere svbje otroke, kajti mislijo, da je treba ta dan zgodaj vstati. — Staroslov. bfiždr!, adj., wach, wachend: bftdčti, v., wachen ; novoslov. (po Gorenjskem): büdeti (-dč-), v., wachen. Naša beseda je odpodstave: bfiždri, namesto: büjr, bäjr, takö stvor-jčna, kakor: kušter od podstave: k^ždrl. Evo, tu pred „r" zopet nahajamo „št" namesto staroslovčnskega „žd", in tudi samoglasnik „e", namesto „Ü" stoječ, prezira vsa pravila , ki drugače trdno vladajo slovenščini. Primeri: kušter, m., klčštre, f. pl.
Klistre (klčšt-) f. pl.; po nekaterih krajih tudi: kič štra, f.
sing., das Kummetholz, das Kummethorn; v konjskem homotu (komatu) ona lesčna kamba, ki gre napr6že-nemu konju okolo vratu. Ta beseda rabi tudi v psovko: ti klčštra nerodna! Po vsem Kranjskem. Podstava: klčšče, f. pl., die Zange. Staroslov.: klčšta, f., die Zange; srb.: kliješte, f. pl., die Zange, die Lichtscheere; ruski: klešči, m. pl., die Zange, die Krebsscheere, das Kummetholz, das Kummethorn. Novoslov. tudi: klčšče, f. pl., die Pflugnarbe, nna lesena kamba, s katero navadno kak deček mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljiči (razoru): te klčšče soklčštram zelo podobne. — „Klčštre" namesto „klčščre", zastorej „št" pred soglasnikom „r" namesto „šč". To besedo so od nas tudi Nemci vzeli na posodo, bävorski: Klöster, n., das Kummetholz oder Kummeteisen ; Klöster, pl., Riester am Pflug (to so naše zgoraj omenjene „klešče", die Pflugnarbe). Schmell- Fromm. I., 1340-41. Primeri: bešter, adj., kušter, m. — Zdaj|smo videli, da v novej slovenščini „št"
časi pred „r" stoji: a) namžsto „žd": kušter, bčšter; b) namesto „šč": kleštre.
Nekoliko rekov in pregčvorov.
Bob nij mogel reči. — Takö je bil pijan, ali: tako polna usta je imel (jedoč).
Držiš se, kakor pečen b6b. Podkrnci.
Ta človek ti je za hudiča.
Lehko si ključico podasta. - Oba sta jednaka, oba nič ali malo vredna.
Süh je, kakor plot.
Niti za lčk ga nij. — Kommt ganz und gar nicht vor.
Pri vas je mrzlo, kakor na pogorišči.
Debel je, kakor valiž (valjar). Debel si, kakor bi te bil zamesil.
Počasen si, kakor hudo 16to.
Kaj gledaš, kakor jelen 'v praprot? — Reko človeku, ki kake jedi nehče in jo zato nevoljen ogleduje, ne vedoč, bi li jedel ali ne.
Prišel je ljudem na z6be. — Vse o njem slabo govori.
V tej hiši je lakot sezidana.
Po eni strani poliže, po drugi poriže. — Steber pri koritu.
Konec očij te ne morem videti. Senožeče.
Nij ga ne v dnevi ne v zemlji. — Nikjer ga nij. Banjščice.
Podobna sta si, da bi lehko jednega skril a druze'ga pokazal. Podkrnci.
Nä, miš! lesenega, daj mi Bog koščenega! rčče otrok, ko vrže izdrt zob od sebe.
Nu, vender si se iz boba izdrl. — Reče se topoglävemu človeku, kadar po dolzem besedovanji naposled razumeje, kaj se mu je pripovedovalo; endlich ist dir das Licht aufgegangen.
Star je, kakor grčh, bogat, kakor mali cesar, pa ti ga ne izpusti božjaka iz rok.
Srečne oči, ki jo ugledajo, nesrečne roke, ki jo utrgajo (čet-veroperčsno deteljico.)
To je vze za prasce, nekaj za krščene, nekaj za nekrščene. Rekel je star mož v planinskem stanu, kažoč zasirjeno mleko v kotlu. S krščenimi prasci je menil sebe in svoje tovariše s pogledom na njih planinsko, ne prečedno obleko. Skuto namreč po-jed6 ljudjč a sirotko dajo prascem, katerih je vselej nekaj na planini.
Mati, kje ste bili? (vprašajo otroci.) V koži. Kaj ste delali? Dihala sem, da nijsem počila. (Odgovarja mati v šali.)
Bodi slama ali seno, da je le polno črevo.
Počasi po kämenji. — Reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo kaj dokazovati, a dela logične skoke.
Nij za drugo na svčtu, nego da gnoj dela.
Grorkota ubogih dobrota.
Cö so božične kvatre lužne, to so velikonočne griidne. — Grüda f., die Scholle, die Eisscholle, Schneekruste; od tod je mesec „gruden" (eigentl. adj.), november, december: po grudnu puti, bč bo togda mčs^ci grudenü, rekše nojabrl. Miki. lex.
Kadar je leto raušno, je tudi krušno.
Odkladki so odpadki.
Otrobe vežeš z motvozi, debla s tenkimi konci.
Stare poti in stare krčme se ne ogibaj.
Predomisel boljša kakor (nego) misel. Podkrnci.
Samopaša — prazen dvor.
Uboštvo lomi moštvo. Kräs.
Kdor, zelö zine, malo ugrizue. Tudi: kdor dosti obzine, malo požre.
Čast in hvala sta se ob tla metala. Čast je na hrast zbežala, hvala je v blatu ostala. Reče se tudi: svoja hvala se po blatu valja.
Na debelo sem tesana, ali na drobno sejäna. — Če tudi sem ideti neumna, imam veuder glavo na pravem konci.
pömnja. Kakor uže v letopisu 1879. leta, takö je tudi letos moj prijatelj premnoge besede razbistril z jezikoslovno vednostjo. Z menoj vred mu bode vsak zahvalen o nauku, katerega nam podaje v svojem tolmači, a dovršeno oceniti ga more samo strokovnjak. Pripravljaje gradivo letošnjemu letopisu nabral sem v potno torbo zopet toliko narodovega blagä, da, bodem li živ in zdrav, svojo biro k 16tu oprtiv prinesem blagovoljnemu občinstvu.
Fr, E.
Popravki.
V lanskem letopisu slovanske Matice trebe ali popraviti ali dodati:
na 119. strani: črno gläv je „Prunella vulgaris", a ne „Bal-lota nigra".
„ 120. „ v 23. vrsti od zgoraj dolu čitaj: da se po njih kokoši küjajo, a ne: kujejo.
„ 122. „ k r o v i n a, namesto: kravina; srbski: k r o v i n a, f., schlechtes, ungeniessbares Heu, was nur zum Dachdecken zu gebrauchen wäre.
„ 131. „ čitaj: leščec (luščfic), a ne: Mščec.
„ 132. „ čitaj: p o d ü s t, namesto: podlost; ruski: p o d-u s tu, in., Cyprinus nasus, der Näsling; češki: ■ podoustev, f., podu s ta, f., podustva, f.,
isto; poljski: podusty, adj., ein hängendes Maul habend.
na 132. strani: smrkež je riba „Acerina Schraitzer"; nemški: Schräz, Schrazen.
„ 133. „ v 4. vrsti od zdolaj gori čftaj: zadnjo trap (f.), namesto: zadnji trap (m.)
„ 137. „ beseda: d r s t e v, m., po Krasu sploh navadna, znači 1) tak pesek, s kakeršnim čistijo bakrene kotle, kšble itd.; 2) razdrobljeno kamenje, der Kies; poljski: dziarstwo, n., zdiarstwo, n., Kies, Gries, grober Sand, dziarstwisty, adj., in: drz^stwisty, adj., grobkörnig, kiesig; češki: drstnaty, drsnaty, adj., rauh, holperig; ruski: dresvä, f., der Kies, Kiessaud, Grus, Grussand, Gries, dresvjäkü, m., dresvjanikü, m., m., der Kieselstein, dres-vjänyj, adj., kiesig. — V Rihenberku sem slišal: drstelj, drstelja, m., a tudi: dr sten, dr stena, m., ter oboje znači „p^sek v čiščenje".
„ 137. „ v 24. vrsti od zdolaj gori čftaj: „zagätna jed, eine geile Speise, a ne: unverdauliche Speise.
„ 137. „ stoji: gnjišče, namesto: ognjišče, kajti v Povirji na Krasu imenujejo „ognjišče" tudi on prostor, kamor na vzpömlad sejejo käpus.
„ Jti. „ v 13. vrsti od zdolaj gori čftaj: Korohinja, namesto: Korö/mja.
» 143- » v 8. vrsti od zgoraj dölu čftaj: Volarji, namesto: Volarje.
" Wa " čitaj: lšhet> l^hta (lüh-), namesto: lehet.
„ 144. „ konci Čl6na „Linda" je dostaviti: primeri štirsko krajevno imš: Lendava, f.
„144. „ Mäk je furlanska beseda in znači „kita" ; laški: mazzo, Bund, Bündel.
Lanski popravek o besedi: plesno, n., ne velja, nego vzpostaviti je zopet, kakor je bilo poprej: der „Rist".
V letošnjem letopisu slov. Matice trebč ali popraviti ali dodati:
Na 164. strani k opömnji pod črto dodeni: Bole se laški zove: Plezzo, a latinski: Ampletium, podobno staroslov6n-skemu: Blici, kar je pozneje slulo: vü Blici, a zdaj: v Bolci.
na 1(36. strani: k besedi: paliska, f., primeri tudi srbski: pälje, f. pl., die Kleien.
167.	v 6. vrsti od zdolaj gori k besedi „Rothlauf" dodeni: „pereč ogenj" po Gorenjskem okolo Radovljice znači tudi „der Brand an Bäumen".
168.	„ k besedi: pitnik, m., in: pitnjak, m., do-
deni: v Razdrtem pod Nanosom govore tudi: pičnik, m., isto, a primeriti je k temu novoslov.: kočnik, m., kočnjak, m., der Stockzahn, in poleg tega: kötnjak, m., isto. V Senožečah; srbski: kutnjak, m., der Stockzahn. To nas uči, da: pitnik, pitnjak; pičnik, pičnjak stoji namesto staroslovenskega: pi-štiniktt: pit-, füttern, kakor: kotnik, kötnjak; kočnik, kočnjak namesto staroslovenskega: *k^štinikti: ka.tü (köt) m., der Winkel; primeriti je srbski: sretan, poleg: srečan, adj., glücklich, uovoslovenski samo: srečfin, adj., glücklich: sür§t-, begegnen.
„ 169. „ v 4. vrsti od zdolaj gori čitaj: (plen), namesto: (plen).
„ 170. „ v 22. vrsti od zdolaj gori čitaj: (plen-), namesto: (plen-).
170. „ v 21. vrsti od zdolaj gori čitaj: loti šk i, namesto: latiški.
185. „ v 14. vrsti od zdolaj gori je v besedi: s6če-vina pisme „v" tako šibko, da je malo ne vse izginilo. Naj to blagovoljni čitatelj sam popravi.
„ 192. „ k besedi: š am o r, m., dodeni: čamer, mra, m., der Stier, bik. V Smledniku na Gorenjskem.
„ 193. „ v 18. vrsti od zgoraj döluj čitaj: Öübed, ane: Ciibed.
„ 202. „ . čitaj: vešalo, n., a ne: vešalo, m.
Životopis; sestavil dr. Jož. Pajek.
Porodil se je Murko v župniji Sv. Roprta v prijaznih slovenskih goricah dne 8. junija 1.1809. Roditelji njegovi bili so gor-ničniki (tako prevaja Murko sam besedo „Berghold") v občini Črmljenščak. Verjetno je, da je bila uže takrat pri sv. Ro-prti narodna učilnica. Kakor piše Davorin Trstenjak v „Zori" 1. 1872, str. 24., „so dali stariši, dasiravno niso bili imo-viti, vendar tri sine v šole, Antona, Matijo pa Franca." Pa uže tudi dva očetova brata sta se bila izšolala. Jeden teh Antonovih strijcev, Florijan, je služil za kaplana pri sv. Rop rti v domači župniji in je postal tam župnikom. Drugi strijc, Franc Murko, je bil kaplan in poznejše župnik pri sv. Trojici.
Prvi pouk je užival Anton Murko menda pri sv. Roprti. Se šolami so bili takrat naši kraji še jako slabo oskrbljeni. Le tu pa tam se je. kater duhovnik s tem bavil, da je detco, razven krščanskega nauka, tudi branja in pisanja učil. Iz take' šole je vzrastel vladika Slomšek. V slovenskih goricah je najbolje slul Leopold Volkmer, kaplan v Ptuji, pri sv. Martini poleg Vurberga, in pri sv. Urbani blizu Ptuja do svoje smrti umrl pa je dne 4. svečana 1. 1816, v 75. leti. Gotovo je, da je vplival Volkmer na vso okolico in navduševal mladino za učenje, stariše pa, da so svojim sinom v šole pomagali. Naj tukaj omenjam, kako je častiti pesnik in učitelj med drugimi slučajno tudi prvemu buditelju slovanščine na mariborski gimnaziji, g. Juriju Matja-šiču v šolo pomagal.
Jako priljubljene so našemu pobožnemu narodu posebno lavretanske litanije, v katerih najde pobožnosti do matere božje vneto srce dokaj dušne hrane, tolažbe in veselja. Radi bi bili zatorej litanije tudi doma molili, a teško se jih je na pamet naučiti, brati pa je v Vol k m er je vi dobi malo malo kdo znal. Kaj si zmisli za blagostanje naroda ves goreči prijatelj svojih rojakov? Dal je slikati cele lavretanske litanije, tako, da so bile po vrsti podobice, odgovarjajoče prednjim nazivom litanij. Te podobe so ljudje hitro spoznali, in tako tudi doma moliti mogli priljubljene jim litanije. Take litanijske podobe je Volkmer dal tudi materi Matjašičevi; ona pa je svojega sina Jurija, ko je nekaj
odraste!, začela učiti, kaj te podobe pomenjajo. Nekoč reče mati med takim naukom: „Ko bi brati znal, kar je pod podobicami pisanega, bi pa hitro leliko vse litanije moliti znal." To je sinka vsega vnelo za branje. Živel pa je tačas blizu Matjašičevega domu (slovenska župnija v P tuj i) star mož, ki je znal slovenski brati. Od tega se je naučil Matjašič hitro slovenske abecede. Zdaj bi pa bil rad znal tudi nemški brati. Neka ženska, ki je ob nedeljah v cerkvi na kori pekj je znala za silo nemški. Matjašič je zategadelj prosi, naj bi ga učila nemški brati. Ona mu začne precej po vrsti kazati črke po navadnem redi: a, b, c itd. M a • tjašič si pa misli, da to ne more biti res, in da se hoče ženska ž njim le šaliti. Mislil si je pač, ker slovenščina nikjer nič veljala ni, in je čul, da je jedino izveličavna nemščina, da mora zatorej uže tudi za črke katera druga imena gleštati. Šel je izvedavo vprašat nekoga, ki se je v P tuj i šolal. Ta mu pove, da ga je ona pevkinja uže prav učila. V kratkem so bile zatorej tudi težave nemškega branja premagane. Zdaj pa je nadlegoval ukaželjni Jurij očeta svojega neprestano, naj ga v šolo dade. Oča začetkom niso hoteli ničesar o tem čuti, ali s časom se je tudi tukaj vres-ničil evangeljski rek: „Ako ne prestane trkati, vam povem, da, če tudi ne bode ustal, in mu dal zaradi tega, ~ker je prošnjik prijatelj njegov, bode vendar ustal za njegove nadležnosti voljo, in mu bode dal, kolikor potrebuje". Oča se poda zatorej v Ptuj k župniku minoritske cerkve, gospodu Grubauerju. Bilo je pa sredi leta, in reklo se je. prošnjikoma, da zdaj ni čas vstopljati, ker je uže prepozno. Mladega Jurija so solze polile, inkapale so na tla, debele kot vinske jagode. Te solze so hitro prodrle jez. Gospod župnik pozvoni in pozove učitelja Kostevška, ki je Jurija takoj se sabo vzel. Moral je sesti v prvo klop, med najslabše. Ko je prvokrat priliko dobil, svoje znanje v knjigi pokazati, mu je učitelj po tem prvem kolokviji odkazal sedež uže v četrti klopi. "Več o g. Matjašiči pove „Zora" 1. 1872, str. 65. Da je vplival Volkmer tudi na Murka, to se mi vidi dozdevno tudi z ozirom na to, ker je ravno Murko oskrbel natis Volk-merjevih dušnih plodov; vendar o tem poznejše..
V naslednjih vrstah zajemljem nekoliko iz literarne zbirke Murko ve. V pismi dne 8. aprila t. 1. mi piše o tej zadevi slavni naš Da vor i n Tr stenj a k: „Murko ni zapustil nobene literarne zapuščine. Njegov tiskan leksikon, v katerega so zvezane nepopisane pole, dobil sem jaz od njegovih ljudi za spomin; nekoliko besedi je pripisanih, katere je bral v raznih slovanskih knjigah. Tudi so mi poslali Murko v a spričevala, ter sem bil prošen, naj spišem obširen životopis njegov za Wurzbachov „Oesterreichisches Schriftstellerlexicon". Ker mi. ni ostajalo za to potrebnega časa, sem spričevala poslal v Hoče, naj se hranijo v arhivi župnijskega urada". Podal sem se bil zatorej v Hoče, in preč. gospod Davorin Stranjšak, kouzistorijalni sovetnik in nadžupnik v
Letopis 1830.	15
Hočjem, nekdaj v Za vrči tudi Murko v kaplan in ljubeč njegov, mi je podal blagovoljno vso zbirko.
To zbirko sem uredil z ozirom na čas, v katerem je katero pismo nastalo, ter podajam tukaj nekoliko iz te zbirke.
Prva listina je šolska svedočba o drugem tečaji četrtega gimnazijskega razreda. Uspeh Murko v je bil v posameznih predmetih dosta povoljen. Svedočba je pisana v Maribori dne 22. junija 1. 1824. Podpisana sta: Joseph Zech, professor publicus in Leo Essenko, Praefectus.
Ta Zech je bil neki posebno slovenski mladini v prvem leti preoster sodnik. Doma je bil iz nadvojvodine Avstrije. V prvem leti so iz kmetov došedši učenci, ki Zecha se ve razumeli niso, on pa njih ne, odnašali neki (po zanesljivem viri) obilico dvojek in tröjek. Pod njim tudi Murko do nauka ni imel pravega veselja, ker je bil učitelj oduren, Murko pa živ. Tako tudi niso bili učitelji zadovoljni z „morum culturo" našega Kremplja, ker si „barbam papiream fecit". To je bil „mutasti greh" pa le v tem pomeni, da se mu vsakdo smeje, kdor o tej porednosti čuje. Essenko? Živel uradni pravopis!
Prejšnji Mu reo postane pod razumnejšim Riglerjem nam znani Murko.
Tudi napredovanje je uže boljše. Murko je bil v drugem tečaji petega razreda „secundus inter tres aucdentes".
Rigler je bil duhovit, jako naobražen, in prizanesljiv mož. Pisatelj teh vrst je 1. 1863 pod njim opravil zrelostni izpit, ko je Rigler zadnjikrat predsedoval. Postal je zavoljo svojih zaslug vitez. Ostani v blagem spomini!
V drugem humanitetnem razredi — sedaj šestem — je dobil Murko jednako dobre rede. Z obnašanjem pa Rigler ni bil zadovoljen; zapisal mu je „primam".
Murku se je pri vsej njegovi ljubeznjivosti tudi poznejše rado pripetilo, da ni vedel vselej kazati pravega spoštovanja do vsakojakih dostojanstvenikov. Rekel sicer ni ničesar, posmehnil se je jako pomenljivo, in vse ga je razumelo, pa rekel le ni ničesar. Ce se mu je morebiti tudi v mladih letih tako godilo? Saj se je nečemu učencu pripetilo, da tudi ni ničesar rekel; iz sobe odhajajoči učitelj pa vendar pred njim postoji, ter mu reče: „Du, dir wird die Welt noch Ohrfeigen geben." Tisti mož je sploh rad prorokoval, in je nekemu drugemu svojih učencev rekel: „Du wirst noch auf dem Misthaufen krepiren". To se pa ni zgodilo, nego je naš „Job na gnoji" poznejše bil „prorokov" predstojnik.
Murkovi tovariši v gimnaziji so bili: Kostanjevec, umrl kot stolni dekan, Zemljič, dekan v Strassgangi, Franc in Valentin Vraz, bivši župnik v Rušah, dalje Korošak, dekan pri sv. Juriji na Ščavnici, Jakope, župnik v Gomilici, Mund a, župnik v Negovi, Lobenwein, župnik v Ribnici. Izmed Murko vi k tovarišev jih je stopilo v duhovenski stan 14,
Murko se je preselil v Gradec. Prvo spričevalo, koje je tam dobil, je pisano dne 7. marca 1. 1826. Po tej svedočbi je Murko predavanja o matematiki „še kaj pridno" poslušal, in je dobil v prvem polletji prvi red Obnašanje je bilo „prikladno". Podpisa slöveta: K. Appel tau er, k. k. Landrath, k. k. Director der philosophischen Studien. Joseph K n a r, öffentlicher Professor. Samo „ziemlich fleissig?" Jaz te besede tako slovenim: S trebuhom za kruhom! Ni imel pomoči od doma, služil si je zatorej kruh s poučevanjem drugih. V tej in tudi še v nekaterih naslednjih svedočbah se bere „Grätz". O ti nesrečni „Grätz"! Sedaj je'Graz, ne Gratz. Zakaj ne? Vidiš, ko bi pisali Gratz, to bi nas zual še kdo poučiti, da se naj piše Grade, ali še pra-vilnejše Gradec. Kam bi to prišli? No, do gole resnice! Kakor resnično je zdaj Gradec nemško mesto, tako gotovo je bilo nekdaj slovensko, kar priznava tudi izvrstni iu ljubeznjivi profesor Kron es v lanskem „Letopisi" štajerskega zgodovinskega društva. V monografiji, „Graz und seine Geschichte" pa se pripoveduje, da so prišli sem Nemci, ter so začeli drevesa podirati in jih tesati, da bi si postavili svoje mesto. Jednega izmed njih so obhajale skrbi zavoljo bodočnosti mesta; tovariš ga pa tolaži se sto-jičnimi besedami: „Geräth es, so g'räth's; g'räth's nicht, so g'räth's nicht". Od tega „g'räth's" je neki glavno mesto Štajerja dobilo svoje ime. Kedaj se je pa „Grätz" prekrstil v „Gratz"? Cul sem o tej zadevi naslednje: Bila je imenitna maškerada v graški reduti. Med našemljenci se prikaže tudi slovenski vseučiliščnik z grozovito velicimi knjigami« katere je v ručah na hrbti nosil. Pol sežnja dolge knjige so imele zvunaj naslednji napis: „Ante-diluviänischer Beweis, däss die Städt Grätz ihren Nähmen vom Grätzbäch erhalten häbe." Grof Wickenburg, takratni guverner, je bil pri maškeradi navzočen, in glej, uže drugo jutro se je uradni list imenoval j,Gratzer Zeitung", in ne več „Grätzer". Modräk se tudi od bedaka lehko uči, kakov ne sme biti.
Mladina je bila vselej polna muh, in bode polna muh ostala. Kdo bi jej to zameril? Saj se vse rado veseli svojih mladih dni! Posebno radi dijaki kateremu profesorju prisodijo kakov priimek. Tako so neki tudi takratni licejci svojemu ravnatelju zverižili ime in naslov. S katerim takovih izumstev si je* morebiti tudi Murko zaslužil svoj „den Gesetzen gemäss". Knar je bil izvrsten računar; bil je pa tudi osoren. Posebno ostro je rešetal mariborske dijake, katerim je bil učenik professor Kittel. „An diese ärmsten Ari-stoteliden stellte er die Prüfungs - Fragen mit entschiedener knarrender Stimme".
V svedočbi du6 24. marca 1. 1826. potrjuje profesor vero-nauka, Janez Krauss, da je Murko obiskoval njegova predavanja in sicer jako pridno, ter da si je zaslužil prvi red.
Spričevalo dne 1. aprila 1. 1826 kaže, da je Murko v prvem leti licejskem se učil latinskega jezikoslovja pod znanim dr. Mu-liarjem: dr. Alb. v. Muchar, der lat. Philologie suppl. Professor".
Prislužil si je Murko prvi red. Muharjev oča je bil neki Hrvat, on sam pa uže trd Nemec. Bil je Mubar benediktin opatije v Admonti. Pisal je: „Geschichte der Steyermark, Grätz, 1844." 9 zvezkov.
Jezikoslovje ga ni ravno zelo mikalo. Sklepal je poučevanje svoje navadno preje, nego je ura dotekla, izgovorivši svoj imenitni: ,Sicl' Kadar so se učenci njegovi uže preveč dolgočasili, so mu začeli tiho, po tem vedno glasnejše nasproti klicati: „Herr Professor: sie! sie!" Ker je pa prehitro iz kolegija odhajal, je zato poznejše v kolegij prihajal. Zanimal se je živo za zgodovino, in bil je nekak, dasi ne vsestransk svobodnjak, in je imel zaradi tega tudi mnogo neprilik. Živela sta takrat v Gradci še dva druga duhovnika, Mu h ar ju precej jednaka: Likavec in K roba t. Likavec je bil profesor na liceji, a Krobat gubernijalni so^ vetnik. Krobat je bil ud labudskemu stolnemu kapiteljnu. Tacega ga je pozvala vlada v Gradec, kjer je, „sovetnik gubernija", poročal o stvareh cerkveno-državnih „in causis ecclesiastico - poli-ticis". Tacih stvari pa je bilo takrat mnogo, mnogo, ker se je za Jožefa II. državna oblast vtikala skoraj v vse cerkvene razmere. Krobatu pa je manjkalo pravega cerkvenega duha, ter je iz sovraštva do svojega biskupa vedno njemu nasprotoval, stavljajoč škofijskemu uradu zaprek, kolikor je le mogel. Vsem trem prijateljem pa je odklenkalo. Muh ar je imel se svojim nerednim življenjem dokaj opravkov in popravkov, in se je pokazalo, da le ni za profesorja. Li kavča so bili premestili, kakor se mi pravi, v Ljubljano, aKrobata celo odstavili. On se je zanašal na svoj lažiliberalizem, misleč, da sme psovati ne samo svojega višjega pastirja, nego sploh vse. Bil je Krobat jako prebrisana dobra glavica, in tako je pital prav surovo z oslom takoj vsacega, kateri postave ali uredbe prav razumel ni. Rad je tudi žlobodral po krčmah o tem, kar se je pri sejah gubernijskih obravnavalo, in je pri takovih prilikah zaničljivo govoril o svojih tovariših, gubernijskih sovetnikih. To, pa še posebno prizadevanje graškega škofa pri cesarskem dvori na Dunaji, ga je uničilo — bil je odstavljen od vseh svojih časti. Potisnili so ga za župnika k sv. Janžu pri Slov. Gradci, na župnijo s prav slabimi dohodki. Godilo se mu je baje na stare dni tako slabo, da je serec (starec) rad zahajal na bližnjo okrajno cesto, ki veže Slov. Gradec s koroškim Drav-bergom, ter je tam lovil znancev, da bi mu kdo plačal „kozarec" vina. —
„Zakaj pa vendar pišeš o tacih stvareh, ki bi se naj z večnim molkom zatrle?" Zato, ker nam taki prigodki kažejo, kako se človek rad zmoti, se v sreči prevzame, in nazadnje sramotno propade. „Aliorum ruina mea doctrina." Preje, ko so še vsi trije prijatelji v Gradci bivali, so zahajali radi v „Mursko predmestje" v neko krčmo blizu cerkve „Maria Hilf". Tu so imeli posebno sobico, v kateri so o večerih pili kupico vina, pa tarok igrali. Vrival se je pa med-nje, med te slovite modrijane — kdo? Živel je takrat
v Gradci krojač, ki je izdelaval skoraj za vse duhovnike talarje in birete; imenoval se je H. Ker je H. imel toliko z duhovnild opraviti, si je kar mislil: „Svoji k svojim." Čutil se je duhovnika, pa ne morebiti v kateri ponižni službi nameščenega, ne, bolj iz-bornega, in, kar je takrat največ veljalo, „illuminata". Mislil si je zatorej: „Pobrati se sKrobatom, Muharjem pa Likavcem! Ti bodo zate najboljši." Dohajal je zategadelj redno vsak večer v omenjano krčmo v „Murskem predmestji". Sedel je k trem odličnim gospodom, ter jim ponudil njuhati tobaka. Gledal je potem še nekaj časa, dokler ni zaspal, ter začel „dreto vleči" in smrčati, da je bilo joj. To se je ponavljalo več let tako. Slednjič si je Krobat nekaj izmislil. Necega zimskega večera, ko so bile zno-tranje oknice ali špalete zaprte, in je tudi H. na novo smrčal, reče Krobat tovarišema: „Zdaj pa bodemo luč ugasnili in dalje igrali. Pa dregni ti, Muliar, deda, da se vzbudi; bodemo videli, kaj bode-iz tega". Tako so tudi storili. Krobat pihne luč, Likavec napove „pagat ultimo", in sedaj igrajo. Krobat se zadere v temi: „Dregni kozla!" Preplašen poskoči H., pa ne vidi nikogar. Slišal je pa vendar, kako so njegovi tovariši dalje taro-kovali. Mislil si je zatorej: „Oslepel sem, pa še čisto". Začel je na pomoč klicati, ter je hotel hitro zdravnika imeti. Trije gospodje pa so bili hudi, naj jih se svojimi prismodijami pri igri ne moti. Hišna gospodinja je čula jok in vpitje H.-ovo, pride v hišo, ta vpraša, čemu so gospodje luč ugasnili? Odgovora ni bilo. — H. je zopet izpregledal in izginil, ne da bi se bil priporočil, pa ga ni bilo nikoli več med „stare tri učene prijatelje".
Naslednje spričevalo slove: „Podpisanci potrjujejo, da je g. A. Murko od sv. Rop rta na Štajerskem, slušatelj modroslovja prvega leta na c. kr. liceji v Gradci, predavanja o teoretičnem modroslovji v šolskem leti 1826 pridno slušal, in da je v ponovljeni skušnji pnega tečaja dobil prvi red. Obnašanje njegovo je bilo akademičnim ravnilom primerno. V dokaz tega smo pričujočo svedočbo se svojim podpisom in pečatom modroslovskega oddelka potrdili. V Gradci, drugi dan aprila 1. 1827. I. K. Likavec, javni profesor. Appel tauer, ravnatelj. Svedočba od dne 27. apr. 1.1827 javi, da je Murko prvi tečaj prvega leta modroslovskega dovršil.
Nasleduje svedočba dne 6. junija 1. 1827, kažoča v pregledi vse rede, katere je zaslužil MurkovMaribori od prvega do estega gimnazijskega razreda od 1. 1820—1825.
Potreboval je menda Murko tega spričevala, ko je stopil v amos.tan frančiškanov v Gradci. To nam dokazuje menda listina, kateri dovoljuje O. Antonij Ortner, provincijal franjevcev, bratu Ecehijelu Murku, da sme zapustiti imenovani red. Vstopil je Murko k frančiškanom dn6 9. aprila 1. 1827, in se je am nosil kot „juvenis vere pius et morigerus". Listina je pisana e 17. julija 1. 1827.
Imel je neki Murko v onih letih lepo zlato-rumene lase in preljubeznjivo obličje; hodil pa je vedno, tudi poznejše, nekoliko sklonjen.
Ubogi Murko! Odložil si sedaj teški jarem samostanskega življenja, — vendar pa bodeš spolnjeval jedno samostanskih obljub rad ali nerad — ubožen bodeš ostal! Kam je šel Murko, ki je izstopil pri oo. frančiškanih? Na to prašanje odgovarja naslednja svedočba: „Podpisani svedoči, da je gospod A nt. Murko, dijak, pri njem od začetka meseca avgusta minolega leta do konca meseca januarja tekočega leta s prepisovanjem svetopisemskih in slovstvenih tvarfn na dan po 3, 4, pa tudi do 7 ur opraviti imel, in da se je v tej dobi, kolikor je podpisanemu znano, zelo spodobno nosil. V Gradci, dnč 1. marcija 1. 1828.v VidvRižner, duhovski oskrbnik v Karlavi." ORižnerji piše Čop (Šafarik, „Geschichte der südslav. Lit.", str. 43): „V. R. ein Steiermärker, Čuratbeneficiat im Strafhause in der Karlau (Grätz), ein wackerer Genosse und Nachfolger Dainko's beseelt von lebendigem Eifer für die vaterländische Sprache uucl Literatur." Izdal je I. „Nabirki za mlade kristjane, ali nauki, zgodbice, pesmi, prislovi, itd. na hasek mladih krščenih, ktere je nabral neki duhovnik Sekovske knezoškofije na Štajerskem. V Gradci 1. 1828." 2. „Sveta četiri evangelja, poslovenjena od Vida Rižnerja in Koloma na Kvasa." (Rokopis od 1. 1831. Rokopis se ni smel natisniti, ker prevoditelja nista pridela tolmačenja. Oj! ?) 3. „Katoliška mešna knjižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi. V Gradci 1. 1828." Pri teh knjigah je imel zatorej Murko gotovo opraviti. — Se'daj se je poprijel nestanovitni živi talent prirodoslovja, o čemer priča naslednja svedočba: „Da se je gosp. Anton Murko, porojen pri sv. Roprti na Štajerskem, slušatelj logike, vdeleževal naukov o rastlinstvi v J o a n e j i, in sicer dosta pridno, in da je pri izpiti dobil prvi red, se s tem potrjuje. V Gradci dne 17. julija I. 1828. L j ude vi t, opat v Ravnem, (Rein), ravnatelj. Dr. Lovrenec pl. Vest, profesor botanike in kemije na Joaneji."
Murko je slušal tudi slovensui pouk Kvasov. „Gospod Anton Murko, slušatelj modroslovja prvega leta, od sv. Roprta na Štajerskem, je v šolskem leti 1828 predavanja „über die windische Sprache" na c. k. Karl Francovem vseučilišči v Gradci jako pridno slušal. in je pri javni pismeni in ustni letni preskušnji zaslužil prvi red z odliko. V dokaz temu smo to svedočbo se svojim podpisom in pečatom modroslovskega oddelka potrdili. V Gradci dne 16. avgusta 1. 1828. Koloman Kvas, „der wind. Sprache öffentl. Professor". Bil pa je Kvas porojen pri sv. Juriji ob Ščavnici, blizu tamošnje podružnice sv. Duha na Stari Gori. Ravno odličen profesor Kvas neki ni bil.
Zapustil je v rokopisi slovensko slovnico od 1. 1829. (Glej „Časopis česk. Museuma 1829. IV. 77.")
Naslednja svedočba o vseh predmetih prvega leta modro-slovja nam javlja, da si je Murko pri izpiti o drugem tečaji zaslužil vseskozi odlične rede.
V prvem tečaji druzega leta modroslovja je dobil jednako dobre rede. Svedočba je pisana dne 11. aprila 1. 1829.
Dalje naslednje spričevalo, ki kaže, da je Murko, slušatelj modroslovja druzega leta, v prvem tečaji 1. 1829 predavanja o občni zgodovini slušal pridno, ter da si je zaslužil prvi red z odliko. Spričevalo je pisano dne 24. avgusta 1. 1829. Profesor mu je bil Leopold Hassler. V druzem tečaji je tista zgodovinska predavanja slušal marljivo in si je zaslužil prvi red. Svedočba je pisana dne 24. avgusta 1. 1829.,
O druzem tečaji druzega leta poroča spričevalo, daje Murko vrlo napredoval. Pisana je svedočba dne 5. septembra 1. 1829. Profesorji so mu bili tisti, kakor v prvem tečaji.
Nasleduje spričevalo dne 11. decembra 1. 1829, v katerem potrjuje Štefan Bendič, da so se Murku osepnice vcepile, in da je zdrav.
Nasleduje „Austritts-Zeugniss aus den philosophischen Studien" dne 31. avgusta 1. 1830, v katerem spričevali se v pregledi naštevajo z nova vsi redi, katere je Murko iz različnih obveznih predmetov dobival v obeh letih modroslovja. Podpisan je K. Appeltauer.
Sedaj pride na vrsto Murkovo slovstveno delovanje. Prva, sem spadajoča listina je naslednji „Vertrag": „Gospod A nt. Murko, sedaj v Gradci, prepušča gospodu J. Lovrencu Greinerjuj, fastniku Ferstlove knjigarne v Gradci, pod njegovim dedičem in naslednikom svoj slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar z ozirom na narečja v Stajerji, v Korotani in Kranjski s kratko slovnico za Slovence, da se morejo nemški, in za Nemce, da se morejo slovenski učiti, v natis in založbo za vse poznejše natise. G. G rein er mu plača za prvi natis 200 gld., in sicer pol te vsote po vzprijetji vsega rokopisa, in drugo, ko se je knjiga natisnila; 12 iztisov ima založnik pisatelju brezplačno prepustiti. Za vsak naslednji natis, ki bi se založniku uvidel potreben, mu plača 100 gld., kadar se je knjiga natisnila; 6 iztisov dobi pisatelj brezplačno." Podpisani so Gr ein er in Murko ter dva svedoka. Listina je pisana dne 17. julija 1. 1830.
Nekaj važnih pojasnil tej pogodbi nahajamo v „Zori" 1. 1872, str. 24, kjer piše gospod Trstenjak o razmerah Murkovih za časa študij in slovstvenega delovanja njegovega, kakor smo uže omenjali, „da stariši Murk o vi niso bili imoviti, a dali so vendar tri sine v šole: Antona, Matijo in Franca. Vsi trije mladeniči so bili jako talentirani. Med brati še živi jedini Matija. (Je uže tudi umrl. Pis.) Franc je po dovršenih juridičnih študijah
bil stopil v službo Njih visokosti višjega vojvode Janeza, bil moj součenec, in se je poskusil v pesništvi, vendar je, dasiravno je ljubil slovenski rod in jezik, pisal v nemškem jezici. Ker je pred nekimi leti umrl pri svojem brati Antoni, bi on utegnil imeti hranjeue njegove pesniške poskušnje. (Pisatelj teh vrst v Murko v i ostalini ni ničesar tacega našel.) Očetu sta-dva brata, ki sta bila oba župnika, med njimi Flor i j an, župnik v svoji rojstveni fari sv. Rop rt a, klasičen mož, blag značaj in poln humorja — od kraja malo pomagala pri šolanji njegovih sinov. Vsi trije so gimnazijske šole obiskavali v Maribori, in skrbni oča je vsak teden v koši nosil živež svojim siiwm. Anton je zvršil gimnazijo 1.1825. L. 1826. in 1827. je obiskaval fitozofične kolegije na graškem vseučilišči, in se potem odločil za medicinske študije. L. 1828 se je torej podal na Dunaj, ali brez vseh materijalnih pomočkov ni mogel priti do svoje svrhe. Zapusti torej Dunaj1, in se vrne v Gradec nazaj, ter se tam da zapisati za slušalca. juridičnih kolegij; vendar tudi v Gr a dci ni mogel švoje eksistence utrditi, in da ne strada, stopi v red sv. Frančiška v graškem frančiškanskem samostani. (Tti se je vrinila kronologična zmota. Murko je stopil v red sv. Frančiška dne 9. aprila 1. 1827, ter je ostal v njem do dne 17. julija 1. 1827. Modroslovja se je Murko pa učil še le 1. 1827—1829. Pis.) Bistroumnemu mladeniču , ki je bil poln živega duha, tudi v tem novem stani ni do-padlo se. Ker poklica za redovniški stan ni v sebi čutil, izstopi iz samostana 1. 1830.
Sedaj je naš Murko prišel v okolnosti življenja, ki so bile res polne obupa. Od nobene strani ni nikakoršne pomoči. Slabo plačane instrukcije niso segnole za vsakdanji kruh, kje pa so še druge potrebščine življenja? V tem prav žalostnem stani mu pride v dobro d6bo ponudba Ferste 1 j nove knjigotržnice, čije chef je takrat bil škrtljavi Johann Gr ein er. Častniki in uradniki so pogosto izpraševali po slovenski gramatiki in slovenskem besednjaki. G rein er naprosi Murka, ki mu je bil znan kot z umom nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice. Sila kola lomi. Murko še takrat prav brati ni znal slovenski, ker ljudske šole so bile vse nemške, po gimnazijah pa se ni učilo ni trohice slovenski. Ker mu je spisovanje gramatike kruh obetalo, začne se takoj ogledovati po slovnikih, takrat uže spisanih slovnicah in izpoznal je, da Kopitarjeva je najbolj sistematična. Zato se odloči tudi za bohoričico v pravopisi, in za kranjsko narečje, dasiravno bi on po svojem rojstvenem kraji in marni se mogel odločiti za štajersko narečje in Dajnkov pravopis, ki je takrat uže tudi bil v šole uveden, in Dajn-kova slovnica bila učna knjiga profesorju slovenskega jezika na graškem vseučilišči. Knjigotržec Greinerje Murku delo sproti plačeval; kadar je prinesel edno polo za tisek, mu je dal nekoliko goldinarjev, da je za silo mogel živeti. V zimi si je peč kuril
z makulaturo, živel največ ob komisnem kruhi, in za svoje delo ni dobil čistih 50 goldinarjev. Založnik je knjigo ročno razprodal, a ni se izkazal hvaležnega mecena, dasiravno je imel lep dobiček. Ravno tako škrtljavo je bil honoriran za svoj besednjak. Za obe-dve deli ni dobil več honorara u nego 150 goldinarjev. (Pogodba govori o 200 goldinarjih; za drugi natis je tam določenih 100 goldinarjev. Pis.) Gramatiko in besednjak je Murko sestavil 1. 1830 do 1833. (Nemško-slovenski del besednjakov se je tiskal 1. 1833. Pisatelj.)"
Preje, nego izpregovorim o slovnici in slovarjih M urkovih, še podajem obseg dveh listin, ki pojašnjujeti kronologične razmere.
Zdravniško spričevalo dne 23. septembra 1. 1830 javi, ka je Murko od dne 20. septembra do konca oktobra 1. 1829 prebolel pop uš čaj o č.o mrzlico.
Od strani podravnateljstva zdravniško-kirurgičnih naukov na Dunaji se prijavlja Murku dne 20. novembra 1. 1830, da je vzprijet za zdravniške študije. Tam je bil Murko tovariš prebla-genurdoktorju Kočevarju. V kratkem pa je Murko imenovane študije pustil, in postal je za vsem pisatelj zopet za nekaj časa.
Ves naslov slovnici je takov: „Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Districten. Nebst einem Anhang der zum Sprechen nothwendigsten Wörter, einer Auswahl deutch-slowenischer Gespräche für das gegesellschaftliche Leben und kurzer slowenischer Aufsätze zum Uebersetzen in's Deutsche. Von Anton Johann Murko. Grätz, 1832. Verlag der Fr. Ferstl'schen Buchhandlung. Johann Lorenz Greiner." Na celi knjigi se nahaja citat iz Kvintilijana, iz katerega zapišem si tukaj nekako kot Murko v o gaslo besede: „Grammatica sola omni studiarum genere plus habet operis quam ostentationis". Iz teh besedi govori nekako tudi oskromnost Murko v a. Na XVI. straneh se čita predgovor, v katerem razvija Murko svoje dotične misli blizu tako, kakor jih okrajšane tukaj le podajemo:
Predgovor.
„Le kdor je prepričan, da mu je jezik, katerega se misli učiti, koristen, d k, neobhodno potreben, se bode nauka z veseljem, pa z dobrim uspehom hapil. Ni nam pa menda treba še le obširno razkladati, da je znanje slovenskega jezika potrebno vsakemu duhovniku, uradniku pa učitelju, ki ima kaj posla z našim ljubim slovenskim narodom, ki stanuje v prekrasnih in bogato od
narave obdarovanih' krajih. Razven tega ljubi slovenski narod živo pa iskrno svoje domače glasove, in se izogiblje duhovnikov, uradnikov in sploh vseh javnih opraviteljev, in jim kar ne zaupa, če ž njim slovenski govoriti ne morejo. Od kod je to nezaupanje ? Meni se zdi, da to niti drugače biti ne more. Saj je Slovenec pred takim, slovenskega jezika nezmožnim tujcem tako rekoč prisiljen molčati, ker ga tujec ne razume; če se pa le sili z nemščino, ali pa tujec nerazumljivo slovenščino lomi, je zopet velika nevarnost, posebno pri sodnijah, da bi ga uradnik krivo razumel, in torej tudi krivo sodil. Š tacimi gospodi torej, ki našega jezika ne razumejo, noče naš narod nič opraviti imeti. Dalje sodi naš narod tudi tako: Ta človek je ali priliko imel se našega jezika naučiti, ali pa ne. Če ni imel prilike se našega jezika naučiti, kaj se neki sili med nas, ki ga razumeti ne moremo, on pa nas ne! Če je pa imel priliko se jezika do dobrega naučiti, zakaj pa tega storil ni? Ni mogoče si kaj druzega misliti, ko da je ali takov hempa in tepec, da se našega golča ni naučiti zamogel, v tem ko se slovenski mladič v polu leta v mesti nemščine nauči, ali pa je mož preimeniten, ter mu ni za naš jezik, ki mu je preveč priprost in ponižen. Če pa on za nas ne mara, pa mi zanj tudi ne. Da, gospoda! tako sodi naš narod, in rečem vam, prav sodi, ko tako sodi. Nasproti je pa Slovenec odkritosrčen in poln zaupanja do vseh višjih duhovenskih in deželskih oblastnikov, ki so narodnega jezika zmožni. Kako bi zaigralo ljudem srce od veselja, ako bi slišali kedaj svojega, v Gradci stolujočega nemškega škofa, doma v Slovenskih goricah, besedo božjo slovenski oznanjevati! Koliko neredov in koliko zločinov bi se lehüo zabranilo, ako bi se deželni oblastniki in deželni stanovniki med saboj dobro razumeli, ter bi si zaradi tega zaupali, tedaj bi se nauki državnih opraviteljev tudi naroda prijeli.
Kdor dobro slovenski ume, ume za silo tudi vsa druga slovanska plemena, ki so razširjena po Evropi in Aziji, ki zavzemajo deveti del vsega površja zemlje. Slovanskih bratov štejemo 80 milijonov, če ne več. In ti naši bratje so delovni, iščejo si le domače sreče, gostoljubni so, radi pevajo in plešejo, v krvavem boji pa so srčni, vedno nepremagljivi. A ker je naš slavni rod tako mnogoštevilen, in stanuje po deželah od Dalmacije do severnega ledenega morja, od nemških mej do Amerike, je moralo tako priti, da se besede pri nas nekaj drugače izgovarjajo ko daleč na Ruskem, a vsi so le jeden slovanski rod, in se čutijo brate med sabo. Če izvzamemo Arabe, ki so nekdaj vladali od Malake, na južnem konci Azije, do Lisabona na zapadnjem robi Evrope, če torej te izvzamemo, se nobeden drug narod se slovanskim primerjati ne more. Še jedenkrat ponavljam: Kdor koli narečje le jed-nega slovanskega plemena razume, on bode vsaj za silo razumel vse svoje slovanske brate!
Vem, da jih je nekaj, ki trdijo, da ni moči, se slovenskega jezika naučiti, ker v vsaki vasi drugače govore. Res je, da v vsaki
vasi malo drugače zategujejo, pa res je tudi, da to nikakor ne preči medsobojnega občevanje naših ljudi, ki ne razumejo samo le slovensko besedo, bodi si koroška, kranjska ali goriška, naši ljudje razumejo tudi Hrvate in Srbe čisto do dobrega. Kako predrzno ravnajo torej nekateri možje med nami, ki se našega jezika niso nikdar do dobrega naučili, ali so na tuji zemlji materinskih sladkih glasov zabili. Učili so se v nemških in latinskih šolah, in tudi takrat, kadar slovenski govore, nemški ali latinski mislijo, in zaradi tega naš lepi jezik tako verižijo, da človeka po ušesih trga, če jih slušati mora. Ti predrzneži si pa še celo domišljujejo, da je sodrga, katero oni govore, boljša, nego jezik narodov; zato so tudi nekateri v svoji nevednosti začeli- vrivati ljudem tudi v krščanskem nauki izraze, ki so jih sami skovali, pa sloko, da bi izpodrinili domače izraze, pristno blago narodovo. Tako sem čul na svoja ušesa, da se je vernikom velelo: Nikar ne molite: izidi se volja tvoja, nego: zgodi se volja tvoja — itak naj bi se nikar ne rekalo: reši nas zlega, nego: hudega. Gospoda ! tega pač naš narod prav ne ume, ker so to nemške spake. To je narodu le na čast, če za takove kolobocije ne mara in za-metuie vaš nemški zlog.
Res pa je, da naš narod ne glešta še izrazov za znanstvene predmete, za pojme, katerih še nima. Ali pa ni bilo to pri vseh narodih prav takisto? Še le ko začnejo, merodajni pisatelji znanosti v domačem jezici obravnavati in razpravljati učene predmete v materinski besedi, še le tedaj se ustanovijo za pojme tudi potrebno znanstveni izrazi. Kakor človek raste, tako se mu prirezuje obleka in kroji obuvalo. Kaj si hoče petletni deček z velicimi skornji z brnečimi ostrogami? Obleka po človeki, a ne narobe! Kadar začne narodno slovstvo razpravljati o učenih vprašanjih, tedaj še le je moči mu spisati znanstveno terminologijo. Nikar torej ne smešite sami sebe z očitanjem svojim, da je naš jezik ubog in nevkreten, ker ravno s tem očitanjem svojim kažete svojo podlost in dušno siromaštvo.
Mi bi radi se svojimi .deli pomagali ravno ukaželjnim tujcem, pa tudi domačinom, ki so se jezika odvadili. V slovarji jim poda-jemo besed, ki pojme kot take značijo. Kako se pa pregibljivi jezikov} deli pregibljejo, stopnjčvajo, sprezajo, in kako se besede v stavkih razporejajo, kako se stavki, slovanskemu duhu primerno med sabo vežejo, to bode pa slovnica pojasnjevala, Da je tujcem treba tudi vaje v razgovorih z rojenimi Slovenci, to je gotovo; saj se še tudi nikdo ni na kopnem plavati naučil.
Ker je Forstel j novo knjigotrštvo uže pred dvema letoma iskalo v javnih pozivih moža, ki bi se hotel za to delo odločiti, si kar nisem hotel dalje premišljevati. Navzočna slovnica bode pojasnjevala one stvari, ki v slovarji nisoin ne morejo svojega mesta najti. O uredbi slovarja izpregovorimv uvodih slovarjev samih. Tukaj omenjam le toliko, da besedi in pravil ne mislim kovati;
pobral bodem le to, kar se v narodovi govorici nahaja, ali kar sem v našem, dasi malem slovstvi našel. Pač pa sem si nekatere izraze, katerih Slovenci pogrešajo, izposodil od sorodnih nam slovanskih plemen, da se nam tako polagoma zbližajo različna narečja.
Tudi moram omenjati, da nisem zapisäval samo onih besed, ki so v Slovenskih goricah navadne, nego tudi besede koroških, goriških in sploh vseh Slovencev. Ne čudite se torej, če nahajate katere besede, ki v vaši ožji domovini niso navadne; sam pa nisem ničesar skoval, nego pobral sem, kar je dobrega, bodi si na Kranjskem ali na Štajerskem. Ako sem našel za nemško besedo več slovenskih, sem povedal, kje je beseda navadna. „Fragen" tolmači Kranjec z besedo vprašati; Korošec pravi: barati. štajerski Goričan pa svojega soseda pita, če kaj od njega izvedeti želi. Pravilom sem podal potrebnih izgledov, da se um in pomnež vežbata v prelaganji. —
_ Da, prekrasen je naš jezik! Cenimo ga sami po njegovi vrednosti, in branimo ga neopravičenih napadov.
Ker sem bolj skrbel za temeljitost slovnice svoje, nego za nekaterim priljubljeno novotarjenje, sem se rad ravnal po slovnicah prednikov svojih — kjer je pa trebalo, sem tudi sam svoje misli povedal.
Moram se še opravičiti, čemu sem se držal pravopisa ali azbuke Bohoričeve, ne pa Danjkove ali Metelkove. Pisal sem namreč za vse Slovence sploh, ne pa sa peščico privržencev Metelkovih ali Danjkovih; jednih ko drugih, Danjkovcev in Metelkovcev, je pa le peščica. Dalje ni namen slovarjev, narodu novo azbuko vsiljevati, nego v navadni azbuki besede pojasnjevati. Tudi mislim tako: Če je še treba nove azbuke, bodi čisto latinska, ne pa odurna mešanica latinskih, kirilskih in na novo skrpücanih črk, kar je grdo, zelo grdo! Tudi Kopitar sam, na katerega se poživljajo stvaritelji novih azbuk, ni hotel take čorbe, nego želel si je latinskega Cirila, ki bi vso latinsko azbuko za zapadne slovanske narode tako jedno celoto zjedinil, kakor je ta veseli vspeh cirilica pri izhodnih plemenih dosegla. Vse zapadne panoge mogočne veje slovanske treba s skupno azbuko zjediniti, ne pa Slovencev z novo, katero si bodi azbuko, od drugih rodnih bratov ločiti. Da, celo nas Slovence hočejo ločiti v štajerske Danjkovce, in kranjske Metelkovce. To je zavržljiva trma, ki je na kvaro lepi medsobojni razumnosti in znanosti sploh. Tacih plotov ne bodete med nami gradili, da bi nas dalje cepili! Kaj sem doživel! Kadar sem preje domov pisal, pisal sem z bohoričico. Zdaj pa sem vselej v strahi, ali bodo moje pismo brati mogli, ker še zdaj pri nekaterih mojih domačinov bohoričica velja, drugi pa so se v šolah učili Danjkove in Metelkove azbuke, Fin tako niti mojih pisem.več brati ne znajo. Ne motite nam naših ]ljudi!"
Proti sklepu tega predgovora se zahvaljuje za podano mu pomoč Kopitarju, Kvasu in — Grreinerju. Pisan je predgovor meseca novembra 1. 1830.
Tako domoljubno in iskrno je pisal Murko 1. 1830 in tako bistro in resnično je sodil, kako bodo krenili Slovenci z ozirom na azbuko.
Slovnica sama obseza 206 strani v osmerki. Na str. 7. našteva besedo strnad med ženskimi imeni. To se mi je čudno zdelo; pogledam zatorej v slovar, kjer sem našel: Sternad, m. = der Ammer. O sklanji pravi na str. 8.: „Slovenski samostav-niki se pregibljejo v čveterih sklanjah, v jednini, dvojini, množini, ter gleštajo v vsaki sklanji šest sklonov. Po prvi sklanji se pregibljejo moški, po drugi in tretji ženski, po četrti srednji samo-stavniki. „Izgledi so mu: rak, riba, nit, lice. Na str. 8. piše: „Tako bi bilo želeti, da bi se vendar uže zjedinili vsaj v slovnici, moške samostavnike sklanjati na om, oma, omi, ali pa am, ama, ami. Večina Slovencev in tudi Slovanov sploh je za sklonila om, oma, omi, (ali okrajšani mi, i). Ta sklanja je navadna ne le pri ogrskih Slovencih, na katere se v dvomi s koristjo oziramo, nego tudi pri štajerskih in mnogih dolenjskih Slovencih; sklonila am, ama so redkejše v rabi, le po nekaterih krajih. Tudi cerkvena slovenščina je rabila om, oma, kakor to delata tudi Srb in Hrvat, pa tudi Rus še dandanašnji. Imeniten razlog za o m, oma je ta, da bi se ohranila tako za moško sklanjo posebna, značilna sklonila." Na str. 10. piše: „Nemščine vajenemu Slovencu se se ve da zdi, da brez spolnika ne bode mogel izhajati. To se mu pa zaradi tega tako zdi, ker nemški misli, a govoril bi rad slovenski. Cul sem Schillerjeve stihe: „Jedoch der schrecklichste der Schrecken, das ist der Mensch in seinem Wahn" tako pretagati: „Al ta najstrašnejša tih strahot, to je ta človek v njegovem vani." Na str. 27. sklanja pridevnik tako: lep, lepiga, lepima itd. Na str. 28. omenja prav dobro: „Ako se pridevnik stavi za samostavnikom (kot povedek, ne pridevek), takrat naj rabi nedoločna oblika pridevnikova, torej: mož je pravičen, ne pa: mož je pravični." O nameni slovniškega pouka samega govori obširnejše na str. 53, pa 54. On pravi: „Kar nas je sedaj učiteljev slovenskega jezika, razpadamo vsi v dve vrsti: jedni znajo očitno premalo, in zatorej tudi pri poučevanji slabo izhajajo, drugi pa se hočejo skazati temeljito in globoko misleče jezikoslovce, da bi se jim kar zameril prčprost človek, ki se od njih česa naučiti hoče. Učitelji prve vrste ne znajo več kaj o slovenskem jezici, nego to, kar jim je ostalo od otroških let, ko so še v domači vasi živeli. Le malo jih je med njimi, ki znajo sklanjati ali spregati, vsekakor pa vedo o slovenskem jezici menj, in ga slabše govore, nego li domač kmet, kateremu vsaj vsakdanje vaje manjkalo ni. Kdor jezika vedno ne govori, pozabi dosta besedi njegovih, in potem pa tujci tožijo, da je naš jezik tako siromašen
v besedah. Jezik ni siromašen, siromaki pa so nevedni učitelji. Ker se naš jezik v vsaki župniji malo drugače govori, in ti učitelji ne vedo več, nego narečje domače vasi, zato se zopet tujcem zdi, da ni vredno se slovenskega jezika učiti, ker to učenje nič ne pomaga; če se namreč priučiš jeziku jedne župnije, te uže sosedi ne razumejo. Tudi tega predsodka tujcev, ki se uče slovenskega jezika, so krivi naši slabo izurjeni učitelji, ki bi se naj pri pouki lokalizuiov izogibali, in bi naj le tacih oblik pa izrazov učence svoje učili, ki so v splošni rabi. Sed nemo dat, quod non habet. Učitelji druge vrste, ki hočejo veljati za učenjake, ne pokvarijo nič manj. Oni etimologizujejo, deducirajo, izmišljujejo hipoteze, se drže svojih teorij, in vsak po svoje nove izraze kujejo, in tako ogabijo učenje našega jezika še tistim, ki so se iz začetka z resno voljo lotili težavnega posla. Po mojih mislih ima sicer učitelj tujcev slovnico dobro razumeti, ter se ozirati dalje, nego samo na domačo vas, mora pa na drugi strani učencu svojemu prizanašati z domišljijami svojimi, katerih narod ne bode vzprijel. Treba nam je tujce z jezikom svojega naroda seznaniti, ne pa narodu in tujcem izmišljetin vrivati."
Teh pravil se je Murko tudi držal, in je lokalizme zame-toval; tako piše na str. 59. „Tretja osoba množine od pomožnega glagola sem se obrazi po nekod na sojo: tukaj sojo = da sind sie. Na Štajerskem se čuje v pogovorih namesto bom, boš, bo naslednja sprega: mo, boš, de, va, to, ta, m o, te, do, katere pokvarjene in obrušene oblike še prav vredne niso, da jih omenjam: „m o že pisal = bom uže pisal"; „oče d o prišli = oče bodo prišli."
Glagole je razdelil Murko po izgledi Dobrovskega pa Metelka v 6 vrst. Vrezal pa se je na str. 65. z naslednjo opombo: „Na Štajerskem rekamo mesto striči, streči, vreči, peči, tolči itd. skoraj vseskozi strižti, v er ž ti, strežti, vlečti, pečti, tolčti, rečti itd. Po naših mislih je ta oblika slovniški pravilnejša, ker je t značilen soglasnik nedoločnikovega obrazila."
Na str. 81. piše: „Opisovanje trpečega stanja s povračavnim se je le tedaj možno, če je osobek stavka neživa stvar, ker postane inače govor dvoumen. Pred kratkem sem v na novo natisnjeni knjigi čital: ,Jezus se h Kajfežu p&ja.' Tudi moram tu še jedenkrat omenjati, da je krivo, če kdo trpeče oblike obrazi s pomočjo glagolov grata m, gračujem, postanem, torej: tepen sem bil, ali: tepli so me, ne pa: tepeu sem gratal, seno suho gračuje. To so grdi nemčizmi.
Na str. 153 piše: „Nikavnica ne stoji v nikavuih stavkih vedno pred glagolom, s katerim pa ne vzraste v jeduo besedo: ne bom ga prosil."
Od str. 157.—170. nasleduje zapisnik besedi, ki v pogovorih najčešče rabijo; besede so zbrane v 21 skupin. 1. O verstvi
2. O sveti in prvinah. 3. O časi. 4. O človeki in delih njegovega života. 5. O dušnih zmožnostih. 6. Razmere z ozirom na starost in sorodnost. 7. O živeži. 8. Moška obleka. 9. Žensko orodje.
10.	O prostorih v hrami. 11. Hišno in kuhinjsko orodje. 12. O učenji in pisanji. 13. Razni stanovi. 14. Duhovna dostojanstva. 15. Posvetna dostojanstva 16. Čednosti in strasti. 17. Mesto pa deli njegovi. 18. Imena raznih reči na kmetih. 19. O drevesih in zeliščih. 20. Ptiči. 21. četirinogate živali.
Od str. 170.—197. nasledujejo slovensko - nemški pogovori. Na konci je pridejanih še nekoliko Ezopovih basni, pa P rešim ova pesem „Slovo od mladosti" in „Povodnji mož." Pri prvi imenovanih Preširnovih pesmi stoji opomba: „Tukaj še moram podati dve pesni, ki se odlikujete po svoji izvirnosti, lepi slovenščini, in pesniški vrednosti, ki ste pa vendarle celo lehko razumeti; bodete naj v izgled, kako je možno slovenski pisati, in kako bi se naj pisaio."
Slovar Mu r kov ima takov-Ie napis na čeli: „Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski Ročni besednik zraven kratke slovenske gramatike za Nemce. Kakor se slovenščina govori na Štajerskim, Koroškim, Kranjskim in v zahodnih stranih na Vogerskim; zložil Anton Janez Murko. Slovensko-Nemški Del. V Gradci 1832. V zalogi in na prodaj per Fr. Ferstli, Janez Lovre Greiner."
Na prvem listi stoji opomba: „Cele bukve, 50 -60 natiskanih listov velike, bodo v treh razdelkih na svitlo dane: I. Gramatika,
11.	Slovensko-Nemški del, in III. Nemško-Slovenski del besednika. Na naslednji strani se bere: „Pravi predimik s predgovorom vred bo Nemško-Slovenskem deli pridan, in se ima namesto tega lista pridjati." Ta del slovarja obseza 758 strani. Potem se bere na dveh listih „moške in ženske imena," od str. 765—780 pa: „Geografske imena"; na dalje sta pridejana 2 lista „Popravkov in do-stavkov"; zadnji list kaže „Razloženje vkratic."
Nemško-slovenski del kaže tako čelo: „Deutsch-Slovenisches Handwörterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre für Deutsche. Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Distrikten; bearbeitet von Anton Johann Murko. Deutsch-Slovenischer Theil. Grätz 1833. Verlag der Fr. Ferstelschen Buchhandlung. Johann Lorenz Greiner". Na platnici je nekdo napisal na mojem iztisi: Preis 1 fl. 30 kr. C. M. „Vorerinnerung" slove v prevodi: , O nameni te priročne knjige sem spregovoril uže v predgovori k slovnici. Tukaj povem, da sem se strogo držal načela, zvesto podajati to, kar sem našel, in da nisem samolastno besedi koval, in da sem v knjigo vzprijel le to, kar se v govori narodovem res čuje, ali se pa v slovstvi nahaja.
Če mi je pri stopnjevanji rabil nar namesto naj, ni ali ne j, ki sta nastala iz neje, če sem pisal tac i ga namesto tn-kiga, če pišem mahniti, namesto mahnuti, če pišem v me.-,t-
niki am namesto om, toživnik jih ali njih namesto nje itd., — mislim, da to niso pregreški proti slovnici, zatorej tudi nisem ravnal nedosledno, če sem v vajah, slovnici pridanih, obe obliki po vrsti spremenjaje rabil, naj bi se tako učeči se prijatelji jezika našega, obojnim oblikam privadili.
V Slovensko-nemškem deli naj se na strani 455, v 4. vrsti od spodaj stoječa opomba (je nekaj dovtipnega. Pis.) opusti.
Naj bi se vse moje delo, pri katerem sem se dosta trudil in dosta žrtvoval, prizanesljivo sodilo; kdor mi je zoprn, bode lehko pri tej obilici gradiva kaj naopačnega našel. Prijazne sodbe in pouke bodem hvaležno vzprijemal."
Murko v slovar se je vsestranski hvalil. Omenjam tu le sodbe Cigaletove: „Nicht lange darnach trat Anton Johann Murko mit seinem inhaltreichen, gediegenen und verlässlichen „Slov.-deutschen und deutsch-slov. Handwörterbuch (Graz 1833) auf, einem Werke, das ohne Wiederrede auf die neueste slovenische Literatur den bedeutendsten Einfluss geübt hat." (W o 1 f's Wörterbuch VI.) Nemško-slovenski del slovarja sega do strani 846. (Strani so poluvrstno zaznamovane, in se nahajajo zatorej na obeh straneh jednega lista za vsem štiri številke strani). Dalje nasledujejo moška in ženska imena, pa „Geographische Namen".
Pri spisovanji slovarja je rabil Murku posebno tudi V uk o v „Rječnik srbskega jezika", pa je hodil tudi pridno vpraševat svojih rojakov v bogoslovskem semenišči. Odličnejši med temi rojaki so bili Matjašič Jurij, katerega smo uže preje omenjali, Jožef Muršeč, in Klajžar. Životopis Klajžarjev nam je podal g. Davorin Trstenjak.	. .
Klajžar je bil porojen pri sv. Lovrenci poleg Ptuja in je umrl superior oo. lazaristov v Celji. Gospod Jožef Muršec, porojen pri sv. Bolfenki poleg Više, dne 1. marca 1. 1807, se je posvetil duhovnemu pozivu in je postal doktorjem modroslovja. Bil je poznejše blizu 30 let učitelj verozakona na štajerski stanovski višji realki v Gradci. Spisal je „Bogočastje ali liturgijo" pa „Slovnico slovenskega jezika". Radodarni rodoljub živi sedaj v Gradci; mnogo je storil Muršec posebno za potrebe lavantinske škofije, in še posebe za njeno dijaško semenišče. Konzistorijalni sovetnik lavantinski je postal dne 18. aprila 1. 1879.
Imenovani in tudi drugi slovenski bogoslovci so osnovali v semenišči slovensko knjižnico; darovali so v ta namen knjige pa tudi novce.
Ko se je Murku zelo slabo godilo, je-rad dohajal k svojim rojakom v semenišče. Necega dne pride k M—u, ter ga prosi, naj bi mu posodil dvajsetico. Ker M. drobiža ni imel, mu da petak, naj bi ga Murko kje zmenil. A Murko je bil takrat še lehko-miseln, pa dobra duša. Povabil je še nekaj prijateljev na večerjo —■ zjutra pa ničesar druzega ni imel, nego hudo vest zavoljo zapravljenega petaka. Tretji dan po tem dogodki pride k M—u nazaj,
s spokornim duhom pa Vukovim „srbskim rječnikom" pod pazduho — oboje vkup, spokorni duh in „rječnik" sta storjeno krivico zopet popravila. Lakote je neki Murko trpel sila, sila mnogo. Takrat je tudi rad zahajal h gospodu M a r k u G l a zerj u, ki se je porodil v Rušah dne 21. aprila 1. 180Ö. Njegov životopis ž njegovo podobo vred nam je podal njegov bivši "kaplan, g. Franc Zmazek, o priliki sekundicije, katero je prečastiti gospod kanonik služil 1. 1879. Bil je g, Glazer takrat tajnik graškega knezo-škofa, in poznejše kurat v kaznilnici v Karlovi. Gospod Glazer jeva sestra Marija je imela za Murka vsaj zmeraj kos tečnega kruha pripravljen.
Med Murko v im i spisi se nahaja tudi naslednji prepis iz tedanjih nemških novin „Carinthia" meseca marca 1. 1832, kateri slove na naš jezik preložen takö-le: „Vesela prikazen v slovenskem slovstvi. — Kar je potniku zvest sovetovalec na razpotji, to je prijateljem slovenskega slovstva Murko v slovar in slovnica njegova. Ravno tega je nam Slovencem krvavo treba bilo. Tujec ne more zdaj več tožiti, da bi ne gleštali pomočkov za učenje svojega jezika; ni nam več treba pri kmetih in ovčarjih besedi iskati. Pa tudi domačinom se je s tem lepa pomoč ponudila, da morejo svoj jezik pravilno dalje likati. Abecedarska vojska nam je uže vsem presedala! Zato nam je Murko še tem ljubši, ki nam z besedo in z dejanjem kliče: „Bratje, naprej po poti, katerega so hodili naši pisatelji uže 300 let! Ne iščimo za svoj jezik novih abeced, iščimo marveč narodu tečne dušne hrane!" Pisal je to sodbo Ljub o mir, to je Slomšek.
Priložen je še tudi prepis iz „Oesterreichischer Beobachter", meseca oktobra 1. 1832, pod naslovom „Literatur". V tej oceni se Kopitar o Murkovih delih jako pohvalno izjavlja, rekoč: „dass der Verfasser mehr that, als der Verleger verlangt hatte."
Prepis se nahaja na kolekovani poli, in je zatorej menda rabil pri kateri vlogi; tako sem si mislil. Ko polo obrnem, najdem na drugi strani se svinčnikom od druge roke pisano: Beilagen zum Gesuche des Ant. J oh. Murko.
Gosp. Trstenjak piše o Murkovem daljšem življenji v „Zori" str. 25.: „L. 1832 ga spoznata v Damijanovi knjigo-tržnici, za katero je korekture oskrbljaval, blaga profesorja bogoslovja: častiti in vsestranski spoštovani g. dr. Matija Robič in dr. Alojzij Laritz, ki je umrl kot prošt v Bruki. Ta dva ga nagovarjata naj stopi v duhovnov semenišče, da mu ne bode treba stradati, in sprosila sta mu tudi vzprijetje v duhovščnico graško. Naš mnogoizkušeni Murko se poprime z vso gorečnostjo bogo-slovskih nankov, in privadi se takoj na ostri hišni red, tako, da je zaradi pridnosti bil uže v tretjem leti bogoslovnih študij dne 26. julija 1. 1835 v duhovuika posvečen."
O njegovi imatrikulaciji na graški univerzi priča listina dne 7. novembra 1. 1832. Vpisal se je Murko v bogoslovje.
. Letopis 1880,	Ig
O vzprijetih nižjih redih svedoči listiaa dne 24. marca J. 1833.
Pouk iz arabskega in aramejskega jezika, ki nista bila obvezna, je slušal pri dr. Alojzij Laritzi. Podpisan je na sve-dočbi, pisani dne 29. junija 1. 1833 tudi: Ludovicus abbas Ru-nensis, C. R. Studii theolog. Director. Iz arabščine je dobil Murko prvi red, iz aramejskega jezika pa odliko.
Iz svetopisemskega starinoslovja, iz hebrejskega jezika, iz uvodne znanosti je dobil vseskozi častne rede. Svedočba ima datum 3. avgusta 1. 1833.
Spričevalo pisano dne 5. avgusta 1. 1833 javi, daje iz cerkvene zgodovine Murko zaslužil odliko. Podpisan je: Math. Robitsch m. p., hist. eccles. Professor publicus suppl. Visokočastiti gosp. dr. Matija Robič je bil porojen v Maribori, iu sicer v Po-brežji, dne 21. avgusta 1. 1802. Opravljal je visokovredni starina in zlatomašnik skoraj polovico našega veka najvažnejše službe v naši štajerski domovini, in nadaljuje svoj trud še sedaj. Za svoje premnoge zasluge je postal častni kanonik sekovski iu konzistori-jalni sovetnik in ud komisije za državne skušnje pravozgodovin-skega oddelka; blizu 40 let je bil profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na graškem vseučilišči. Opravljal je Robič tudi šlužbo deželnega gimnazijskega ravnatelja, in bil je večkrati rektbr magnificus. L. 1879, dne 18. aprila, je bil ob jednem z gospodom Muršcem imenovan lavantinskim častnim konzistorijalnim sovet-nikom. Njegova bistra glava in blago srce sta dosta slavno v nemškem Gradci oznanjevala čast našega naroda, katerega vreden sin je vselej bil. Gospod Robič je bil našemu M u r k u tudi dober prijatelj. Prosil sem zatorej prečastitega gospoda, naj bi mi blagovolil katerih podrobnosti o Murki podati, in res mi piše prijazen list, katerega tu priobčujem, zanašaje se, da mi tega ne bode zameril. Pismo slove: „Hvalevredno .delo opravite, če blagemu Slovencu Murku pismeni spominek postavite — jaz pa k temu ne morem ničesar pripomoči. Nimam ničesar pismenega od njega, tudi nobenega lista, nekaterih dogodkov se se ve da spominjam, pa bi jih ne mogel zvesto popisati — pomnež me zapušča. Ne vem, ali vam je znano, da se je vsa njegova pismena zapuščina, kar je katere vrednosti bilo, izročila gospodu župniku Davorinu Trstenjaku. Vašemu delu želim najboljši blagoslov. V Gradci dn6 20. februarja 1. 1880. Robič."
Menda po drugem leti M ur ko vi h bogoslovskih študij, zatorej 1. 1834, sta potovala oba prijatelja po Halozah. Prišla sta tudi k sv. Barbari v Halozah, kjer je sedaj iskreni rodoljub in pisatelj Božidar Raič župnik. Takrat je tam pastiroval župnik Zelinšek, s katerim je bil Murko dobro znan. Zelinš.ek je oba gosta prav prijazno vzprijel in jih je brž k mizi povabil. Iver pa ni vedel, kateri obfeh bi bil starejši, vpraša profesorja doktorja Robiča, katerega mu še Murko ni bil predstavil: „Nicht wahr,
auch Theolog?" Robič je bil namreč takrat jako mladega lica. Oskromni R o b i č pravi: „Ja, Herr Pfarrer." Saj je bil bogoslovec ex professo. „In welchem Jahre?" vpraša dalje Zelinšek. „Im ersten", odgovori Robič, ker se je takrat cerkvena zgodovina v prvem leti učila. Murko je hotel sedaj posredovati, da bi župni-kovo zmoto popravil, pa Robič mu pomigne, naj le pusti vse pri miri. Posadil je zatorej župnik Zelinšek na prvo mesto Murka, na drugo pa Robiča. Med obedom je Murko čudno po svoje mežikal, in sta imela tako gosta uže s to pomoto dosta zabave. Drug dan izpremi Zelinšek svoja gosta v bližnje Za-v r č e. Tamošnji župnik je pa g. Robiča dobro poznal, in sedaj se je tudi Zelinšku zdanilo in so se vsi veliko smijali.
L. 1834. je poslušal Murko tudi vzvišeno umeteljnost vzgo-jevanja, in sicer z najboljšim uspehom. Učitelj mu je bil Hono-rius Widerhofe r.
Ta „Ho nor i us" pa neki sam ni bil najboljši odgojevalec. Njegov brat, bivši ravnatelj mariborske mestne glavne šole, Gašpar Widerhofer, ta je pač mislil, da je izvrsten pedagog. Bil pa je ta Gašper Widerhofer pošten in značajen, častivreden starček, katerega je mladina, njegovi skrbi izročena, menda še bolj ljubila, nego se ga je bala. To je tudi sam dobro vedel, in se je tega faktorja tudi rad posluževal, da bi med poukom ohranil pravi red in potrebni mir. Ko ga nekoč neporedni paglavci v tretjem razredi razjezijo, jim reče, namesto da bi po šibi segel: „Ihr Kinder, wenn ihr nicht ruhig seid, springe ich gleich da vom zweiten Stock beim Fenster hinaus!" Kar je bilo bolj nežnih dečkov, so se začeli kar jokati, in se ga prijemati, pa ga od okna nazaj vleči. A nekov deček iz kmetov, uže kacih 16 let star, katerega je bil lrratko preje Widerhofer uhljal in v „Esel-bank" posadil, vstane in mirno pa resno svojim plašnim tovarišem reče: „Lasst's ihn nur, soll nur springen, das Luder!" Od tega dne ni Widerhofer nikdar več pretil se skakanjem skozi okno.
Tudi v drugem tečaji je dobil Murko, kakor priča svedočba dne 21. junija 1. 1834, iz tega „višjega odgojevanja" prvi red z odliko.
V šolskem leti 1833/4 je dobil Murko iz višjega tolmačenja sv. pisma (grškega) prvi red z odliko. Spričevalo je pisano dne 6. julija 1. 1834. Podpisana sta: Jos. K ram er, Studii theologici Director, pa dr. Jos. Probst, N. T. et exegeseus sublimiaris Professor publicus. Spričevalo, pisano due 22. julija 1.1834, javlja, da je Murko dobil iz hermeuevtike odliko, iz gršuega jezika odliko, iz tolmačenja odliko, iz introdukcije tudi odliko. Iz cerkvenega prava je dobil Murko ravno tako odliko. Dotično spričevalo je pisano dne 3. avgusta 1.1834. Podpisana sta: dr. de V a r e n a, C. R. Studii Director, pa: dr. Franciscus Wiesenauer, prof. publicus.
Spričevalo, katero je Gr ein er dal Murku dne 7. aprila 1. 1835. Tu se izpoveda, da je Murko od 1, 1829 do meseca ju-
lija 1. 1832 izdeloval svoja dva slovarja pa slovnico, in da je tačas tudi spravljal Volkmerjeve basni in pesmi. Dalje omenja Gr reiner, da je Murko zavoljo slovstvenih preiskavanj svojih prepotoval vse [slovenske dežele, in da je tudi dunajsko dvorno knjižnico iz tistega namena preiskal.
Potem nasleduje jako dolga prošnja M u r k o v a do cesarskega veličanstva, naj bi se njemu podelila stolica za slovenski jezik na graškem vseučilišči. V tej listini omenja svojih dosedanjih literarnih trudov in plodov, in da bi ravno on, bogoslovec, najbolje utegnil terminologične izraze bodočim duhovnikom podajati. Kne-zoškofijska oblast mu je dovolila za jezikoslovno stolico prositi. Sklicuje se tudi na preje prijavljeni sodbi Slomška in Kopitarja. Slednjič se opira na konkurzni izpit dne 9. aprila 1. 1835. Prošnja je pisana dne 12. aprila 1. 1835.
Resnica je, da je Murko potoval po Koroškem in Kranjskem. Sedanji prečastiti gosp. dekan marenberški, Matij a ž S toki as, bivši kaplan M ur ko v, poroča, da je Murko večkrat sam pravil, kako preubožno je na teh potovanjih živel. Necega večera pri-ceptala sta Murko in prijatelj njegov M ....... do Ljubljane.
Jeden njiju, ki je nosil škrič ali frak, je imel hlače tam pokvarjene, kjer imajo oni ljudje, ki kaj prigrizniti gleštajo, svoj tre-bušek; drugi pa, ki je imel suknjo oblečeno, je imel hlače tam raztrgane, kjer, kakor se je rajni dekan Plaskan evfemistično izrazil, „kjer rudokopi firtoh nosijo". Bila pa sta obadva, dasi raztrgana, vendar vedrega duha, iu vedela sta si pomagati. Na trebuhi poškodovane hlače more suknja, in le suknja, frak ne, lepo zakriti, zadnji podel pa uže frak tudi za silo pokriva — pre-oblekla sta zatorej frak in suknjo, pa je bilo obema pomagano. Imenovani Plaskan je bil sploh jako šegav in dovtipen človek. Ko je bil prišel v nek siromašen trg na slovenskem Štajerskem, v P ..... . za kaplana, gleda prvo jutro ves radoveden iz
okna svojega kaplanjaka. Nek tudi radoveden tržan pride pod ka-planijo, da bi novega kaplana precej skusil. Ko sta se pozdravila, vpraša Plaskan našega nemškutarja v tisti nemščini, katero je pač nagovorjeni menda jedino umel: „Sie, Herr Rathsburger! Ist hier im Orte wol ein Kampimacher?" Tržan je odkimal, v znamenje, da to remeselstvo tukaj ni zastopano. Plaskan pa za-
javka: „Ach, schade, ein so 1.......Markt, und nicht einmal
ein Kampimacher!" Kako se je neki tržan potegnil? Mislim, da ravno tako, kakor ona ogerska gospodičina, kateri je v nemški cerkvi v Celji kašo upihal. Za včlicim oltarjem imenovane nemške ali minoritske cerkve se hranijo v predalih, se steklom zavarovanih, lobanje, (kebljače ali mrtvaške glave) kacih štirih celjskih grofov. Zadnjega Celjana, grofa Ulriha II., je 1. 1456 Madjar Hunjadi v Belem gradi ubil. Njegova, z mečem dvakrat razcepljena glava je tudi za oltarjem. Bil je Plaskan takrat vikar Y Celji, in njemu je neki tudi dostojalo, tujcem imenovane zna-
menitosti razkladati. Ogersko društvo ga zatorej posili v nemško cerkev, pa jim jo moral pokazati glavo zadnjega celjskega grofa, katerega je Madjar ubil. Pias kan je to tudi rad storil. Neka gospodičina, ki je tudi v društvi bila, pokaže kar hitro na malo glavico, ki je poleg Ur h o ve ležala, in vpraša, čegava bi neki ta lobanja bila? Plaskan se odreže: „Dieser Schädel ist auch von Ulrich dem II., aber aus der Zeit, als er noch ein Kind war". Na to reče hlastno vsa zadovoljna gospodičina: „ Ach, das ist aber interessant" — in potem ni ničesar več rekla, odšli so pa vsi brzo, ne da bi se bili poslovili pri Pias kani.
Ko bi bil jaz spisal ono prošnjo Murkovo zase, moram reči, da bi bil takoj gotovo pričakoval, da bode uslišana — pa prišlo je drugače! Na hrbti zgoraj omenjane prošnje se čita naslednji odlok: „Nr. 6218. „Diese Stelle ist laut hoher Studienhof-commissions-Yerordnung vom 9. d. M., Z. 2334 einem andern verliehen worden. Vom k. k. steiermärkischen Gubernium. Gratz am 22. April 1836. Kurz rock m. p."
Spričevalo dne 14. julija 1. 1835 javlja, da je Murko v 1834/5 iz višje eksegese dobil odliko. Podpisana sta: Kram er in Probst.
Iz nravne teologije je dobil Murko odliko, kakor to kaže spričevalo dne 20. julija 1. 1835. Podpisana sta: Kram er pa: dr. W. J. de Lattenberg, C. R. Professor publicus ord. Theo-logiae moralis.
Po dovršenem tretjem leti je vzprijel Murko tri višja posve-čenja od takratnega škofa Romana Zängerle. Subdijakonat je dobil dne 22. julija 1. 1835 in sicer v stolni cerkvi sv. I ln a v Gradci. Dotičiia listina je pisana dne 22. julija 1. 1835. Dija-konat je vzprijel dne 25. julija ravno tam, mašnikovo posvečenje pa dne 26. julija 1. 1835. Iz dogmatike je dobil Murko odliko; spričevalo je pisano dne 31. julija 1. 1835. Ta predmet, je učil Franc Kirman, „Professor pubMcus prov."
Tudi iz pastirstva je M u r k o dobil odliko, kar svedoči spričevalo dne 16. julija 1836. Podpisana sta: K r a m e r pa: dr. J o s. Probst, prof. suppl.
Listina dne 28. julija 1. 1836 javlja, da se novomašniku Murku podeli izpovedna pravica za tri leta. L. 1.839 se mu je ta pravica podaljšala do dne 28. julija 1. 1844. Podpisana sta prvo-krat: Roman in P rasch, drugokrat: K ram er, stolni dekan, in S a f n e r.
L. 1836 je izdal Murko Volkmerjeve pesmi pod naslovom : „Leopolda V o 1 k m e r a, pokojnega duhovnika sekovske škofije Fabule in o Pesmi. Spravil ino s kratkim Volkmer'vim živlenjom na svetlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl'vi knigarni, Janeza Lovrenca Grei-nera 1836."-. Posvetil je knjigo svojemu krušnemu očetu in dobrotniku v poznejših letih tako-le: „Njega Ekscelenciji, Gospodu
Matiju Konštantinu Grafu Wiekenburgu, ces. kr. skrivnemu svetovavcu iuo klučarju, Vizeprezidentu ces. kr. štajerskega Guberniuma, Groskreuzu kr. bavarskega ordena sv. Mihaela; Gospodu grašin Walsee, Ulmerfeld, Hagberg ino Kreustetteu v Est-rajhi itd. itd. itd. S posebnim spoštovanjem iuo češenjom daroval Iz daveč." Predgovor. „Skoro vsi, kteri so pervenca štajersko-slovenskih pevcov, pokojnega Leopolda Volkmera, poznali, ali saj njihove fabule ino pesmi slišali, so želeli, da bi nje kdo natisniti dal. Jaz sem zato, da bi se tak lepe pesmi po časi ne zgubile ino pozabile, vse Yolkmer've fabule ino (posvetne) pesmi spravil ino neprenarejene, kak so nje pokoju pevec spisali, ino mnogi Volk-mer'vi častivci natisnjene želeli, na svetlo dal. Duhovnemu gospodu Marku Glaseru, ki so mi dosti fabul ino pesem, kterih še ne sem imel, ino. kratko Volkmer'vo živlenje od častivrednega gospoda Š. Povodna na Ptuji spravili, se očitno serčno zahvalim. Da bi te pesmi še tudi zdaj, kak pred petdesetimi letami, gda so spisane, teliko veselih bravcov ino pevcov najšle! V' Gradci 2. Januara 1885. Murko." — Potem pride na vrsto „kratko živlenje Leopolda Volkmera." Slove tako-le: „Leopold Volkmer so 13. Oktobra 1741 v' Lutenbergi (Lot-mergi, Luttenberg) v' Štajeri na slovenskem rojeni, gde so njihov oča, Anton Volkmer, terški purgar iuo črevlar bili ino s' svojoj ženoj Anoj Marijoj Ebensreich ino s' svojim sinom po siro-maško, pa pošteno ino prav keršansko živeli.
Ker so se Leopold, gda so začeli v' šolo hoditi, prav lehko ino pridno vučili ino dobro zaderžali, so jih njihov oča, če ravno jih je to težko stalo v' Varaždin v' latinske šole poslali. V' Varaždini so spodnje latinske šole prav dobro opravili, ino se zraven tudi hitro ino brez vsega truda horvatski navučili, ker so že zmladega dobro slovenski znali. Zakaj v' Lutenberških okolicah še zdaj vsi prosti ludje tisto staroslovenšino govorijo, ki se* kak vučeni terdijo, v' Ciril o vem slovenskem svetem pismi najde.
'S Varaždina so Volkmer v' Gradec šli, gde so se sper-vega filozofije ali pervih vikših šol, ino poslednjič teologije ali na meštvo vučili.
V' leti 1764 dva ino dvajstega Septembra so sveto mešui-kovo žegnovanje prejeli, ino skoro po tem v' Lutenbergi v' ravno tisti cerkvi, v' kteri so tri ino dvajsti let poprej kršeni bili, vse-gamogočnemu Bogu pervo sveto mešo služili. Drugo leto (1765) so jih njihov Naj častivrednejši škof Jožef Filip Graf Spauer k sve-temi Osvaldi zvun Ptuja, ino po tem v' leti 1769 na Ptuj v' mesto k veliki cerkvi za kaplana postavili, gde so petnajst let verno ino modro za telesno srečo ino dušno zveličanje svojih farmanov sker-beli. V' leti 1784 so iz Ptuja v' sosednjo faro svetega Urbana za duhovnega pomagavca (Ausliiilfspriester) šli, ino tam do smerti ostali, ker iz ponižnosti nikdar ne so hteli za farmeštra biti. Kratek čas vmes so pri svetem Martini polek Vurmberga tudi za
duhovnega pnmagavca bili. Povsodi pa so z' besedoj ino z' zgledom tako nevtruden ino zvest dušen pastir bili, da še zdaj vsi, kteri so jih poznali ali njihovi farmani bili, njihove skerbi za podvu-čenje nevednih; njihove lubezni do bolenih ino siromakov, kterim so z vsem potrebnim po moči pomagali; njihove gorečosti v pre-digah ino keršanskih navukih; poprek njihovega pohlevnega ino brumnega živlenja ne morejo zadosti prehvaliti. Vsi so jih častili, lubili ino jim vse zavupali!
Zraven tega so V o 1 k m e r posebno za podvučenje mladine skerbeli. Že na Ptuji, gde so tistokrat, kak še zdaj, le perve nemške šole bile, so Volkmer posebno šolo (Privatschule) imeli, v' kteri so svoje šolare ne samo naj potrebnejšega branja ino pisanja, ino pred vsem pravega keršanstva ino lepega zader-žanja, temuč tudi za spodne latinske šole vučili. Starši iz vsčh stanov so jim svoje sine zavupali, ino v' njihovo šolo po-šilali. Bolj kak lastne starše je V o 1 k m e r a sreča svojih vučencov skerbela; ne samo vučenik, ampak oča ino mati so jim Volkmer bili. Zato pa so jih tudi njihovi šolari tak. srčno lubili, kak dobri otroci svoje prelube starše lubijo.
Vboge kmetske sine, če so le zdrave pameti bili ino se dobro zaderžali, so Volkmer iz svojega z vsem, kaj so za šolo ino živlenje potrebovali, ino tak dolgo oskerbeli, dokler se sami živiti ne so zamogli, čeravno so že od njih, svojega prelubega vučenika, kam inam, večidel v Gradec, se vikših sol vučit šli.
Tak se je Volkmer'va šola daleč po okolicah razznala, ino, ker se je njihovo vučenje vsem dopadlo, tudi na kmetiji v' fari svetega Urbana, kam so se Volkmer v' leti 1784 iz Ptuja za duhovnega pomagavca podali, zgled vseh drugih sosednjih šol ino sadiše teliko imenitnih ino .slavnih možov bila, za kterih voljo se vsak Slovenec za Volkmera, njihovega pervega vučenika, slobodno ponosi. Ne je stana, v' kteremi bi Volkmer'vili šolarov ne bilo. V' zgled le nektere imenujem. „Ta životopis malo okrajšam. Med učenci so bili: Ignacij Franjo Cime rman, škoflavan-tinski od 1. 1824—1843 ; bili $o porojen Bistričan. VSlomškovih „Zbranih spisih", 3. knjigi, na strani 200 beremo to-le: „Naj lepo prigodbico iz ust rajnega knezoškofa Cimerm.ana povem, kojo so mi sami pravili. Pri sv. Urbani bilo nas je po pet in šest šolcev. Gospod župnik so bili naš reduik, učenik pa gospod Volkmer. Prav po domače smo živeli. Umrši Volkmer nas sicer niso s pravili preoblagali, toliko več so nas pa vadili v mnogoterih potrebnih vednostih. Vsega lepega in koristnega smo se morali lotiti, kar človeku danes ali jutri lehko hasne; in pa prav po očetovsko sta oba gospoda z nami ravnala. Obedovali smo ž njima pri jedni mizi, da sta lehko na obnašanje rejencev pazila, in nam pokazala, kako se naj spodobno vedemo. Vsak teden je jeden šolcev zapored na mizo stregel, mizo pogrinjal, kupice omijal in pladnjake premenjaval itd. Videl sem g. župnika, kako so pri obedi mizni
prt pod brado v zavratnik, spodnji konec pa pod krožnik devali-, da se ne bi pokapljali. Meni je to dopalo, in hitro sem ravno tako storil, ko je pa vrsta nameni bila, krožnike premeniti, naglo vstanem — in, joj meni! z miznim prtom beli pladnjak za sabo potegnem, ki na tla lopi in se na kose razleti. Jokaje sem svojo nepazljivost obžaloval, pa to še ni bilo dosta; moral sem tudi odmenjeno kazen prebaviti. In kako kazen so mi odkazali ? Mesene dni sem moral iz zelene glinaste skledice jesti. Moral sem potrpeti in se pohlevnosti in ponižne potrpežljivosti učiti. Ko je pa g. župnikovo godovno prihajalo, so mi gospod Volkmer lično pesmico zložili, katere sem se prav dobro na pamet naučil, in v imeni vseh sošolcev dobremu našemu kučegazdi srečo voščil. Na god smo se vsi pražnje oblečeni za g. Vol k m er o m h g. župniku podali, in meni je bila čast, v imeni vseh govoriti. Poslednje vrstice moje govorice so pa te-le bile:
„Prej, nego naše srčne želje dokončani, Oče! jedno prošnjo 'mam: Meni nepazljivost odpustite, In mi glinast taler v einjast spremenite!"
Prijazno so me g. župnik pohvalili, in k veči pazlivosti obudili ; na to sem še tisti dan juho z drugimi iz beloglinastih, meso in druga jedila na cinjastih pladnikih obedoval, pa tudi nisem več ničesar potrl." Tako beremo v Slomškovih životopisih, izdanih po č. gospodi vikarji Mihaeli Lendovški. Pomagajmo marljivemu pisatelju z nakupovanjem njegovih knjig, da ne opeša!
Volkmerjevi učenci so bili dalje: Majnrad baron Geppert, feldmaršallajtenant; Anton Czarnotzay, polkovnik; Leopold Scheidnagl, vojaški dostojanstvenik na Spanjskem; Karl Steininger, feldmaršallajtenant.
Dalje se poslužujem zopet Murko v i h besedi: „Pa ne samo zvest dušen pastir ino vučenik mladine, tudi imeniten pevec so Volkmer bili. Njihove fabule ino pesmi, polne lepih navukov ino nedolžne šale, še zdaj vsi Štajerski Slovenci od vs£h naj rajši pojejo, ker so v prosti slovenšini spisane, ino nje vsi pčvci lehko zastopijo. Imenitne so tudi Volkmer've cerkvene pesmi ino njihove predige na vse nedelje ino praznike celega leta. ino njihov keršanski navuk v' predigah; ktere po časi, keliko jih bo mogoče dobiti, spraviti ino na svetlo dati namenim. (Žal, da se ni zgodilo! Pisatelj).
Tak so Volkmer, od vseh češeni ino lubleni, v' leti 1814 svojo tri ino sedemdeseto leto perživeli, 22. septembra tistega leta svojo sekundicijo služili, ino 4. Februara 1816 brumno v' Gospodi zaspali."
Možno, da si bode kdo čestitih bralcev mislil: Pisatelj je celo zabil, da se je namenil Murko v životopis podati, zdaj piše pa o Volkmerji. Nisem tega zabil, nego sem zvesto prepisal ta Volkmerjev životopis zaradi tega, ker je to skoraj jedini
ostanek Murko ve slovenske proze; drugič pa mi je reči, da me jezi brezobzirnost, s katero se ravna z našim V o 1 km er j e m. 'Še naslednja beseda, ki se nahaja v Miklošičevem berili za 8. gimnazijski razred, se mi zdi preostra: „Beseda mu, res da, ni uglajena, pa je prijazna in domača, kakor jo slišiš v Slovenskih Goricah. Ni bilo domače veselice poštene, da je ne bi bil oveselil s kako kratkočasno pesmico, ki so jo ljudje brž pobrali, prepisovali in razpošiljali, če ravno ni veliko pevskega ognja v njih; ali ravno take pobira narod najrajši." Po mojem mnenji je pa ravno v Volk m er j evih pesmih več ognja, nego v proizvodih dosta druzih naših lirikov in epikov.
V	omenjanem berili je natisnena „Pesem od lipe." Ta pesem ni menda najboljša. Lipa, katero tu opeva pesnik, še zdaj stoji, in sicer na južni strani cerkve sv. Urbana. Pod to lipo je imel v poletnih vročih urah Volkmer svojo šolo. Pokopališče fare sv. Urbana, kjer Volkmer počiva, ima izvanredno lepo ležo, in uživaš od tam najkrasnejši razgled po Slovenskih goricah.
V	Volkmerjevih „Fabulah in pesmih" je zapisanih 61 fabul in 14 pesmi. Tukaj le toliko omenjam, da obseza rokopis Volkmer je v, (hrani ga g. Žitek) večje število basni in pesni, nego ta Murkova zbirka. Tudi Slomšku je basen „Sivec ah srečna podložnost" jako dopadala; sicer bi je gotovo ne brali v „Koroških in Štajerskih Pesmih." Nahaja se pa v tretjem natisi na str. 139 pod naslovom: „Star konj".
Po dovršenih bogoslovskih naukih je prišel Murko za ad-junkta v bogoslovje. Dobival je hrano in stanovanje zastonj, in vrhu tega še 100 goldinarjev. Nisem li rekel, da bode Murko, da si je izstopil iz samostana, vendar evangeljski sovet uboštva izpolnjevati primoran! Odlok je pisan dne 7. oktobra 1. 1836.
Listina dne 1. julija 1. 1838 naznanja, da jamči podpisani Roman Boštijan Zängerle, knezoškof graški, za to, da je Murko resnično mašnik, in bi se mu naj zatorej, v Rim potujočemu dovolilo, kjer bi se mu zdelo, po vseh cerkvah daritev sv. maše opravljati.
To jedino spominja na potovanje Murkovo, katerega omenja Trstenjak v „Zori": „Škof Roman Sebastijan, spoznavši njegove izvrstne dušne moči, ga po dovršenih bogoslovskih študijah obdrži v semenišči in ga imenuje za teologičnega adjunkta, da bi poleg drugih opravil se pripravljal za rigoroze; in res je bil naš bistroumni Murko dne 14. oktobra 1. 1843, za doktorja bogoslovja promoviran. Blizu pet let je služil za adjunkta v semenišči, čislan od duhovne mladeži kot predstojnik in učitelj. L. 1840 ga vzame tedanji guverner Štajerske, C. M. grof Wickenbu rg za odgojitelja v svojo hišo, in je pri njem 3 in pol leta v službi bil. V tej dobi je izdal drugokrat svojo gramatiko z novim pravopisom, prvlje še tudi Volkmerove pesmi in fabule, in je po vladni nalogi prestavljal šolske knjige za ljudske šole. S svojim dobrotnikom
in prijateljem kanonikom in prof. dr. Robičem je 1. 1842. potoval po Švici in Italiji, in prišla sta do Napolja. Gotovo se med njegovimi rokopisi bodo našle črtice tega potovanja." Ni jih! Le jedino omenjeno priporočenje škofovo kaže na to, da se je ono potovanje vršilo 1. 1838.
L. 1838, dne 12. septembra je Murku došel škofijski odlok. Po misli dvorne komisije za pouk, Danjkove šolske knjige za celjski krog ne godijo; naj zatorej Murko novih knjih priredi.
L. 1838, dne 15. novembra, je pustil Murko šlužbo bogo-slovskega adjunkta in je prevzel službo odgojitelja pri štajerskem guvernerji grofi Konštantini Wickenburgi. To se razvidi iz škofijskega odloka dne 21. novembra 1. 1838.
Hudo je moral Murka dregnoti odlok sekovske biskupije dne 6. novembra 1. 1839. Tu se pove Murku, da se je labodsko •stolništvo o njegovih šolskih knjigah, ki so za celjski krog od-menjene, sicer povoljno izreklo, da mu pa vendar nekatere pomote očitati mora. Pri desetih božjih in petih cerkvenih zapovedih bi neki bilo boljše reči n. pr.: „ti nimaš krasti", ne pa: „ne kradi!" Pa to bi še naj veljalo. Zelo naopačno se pa zdi do-tičnemu presojevalcu, da vsiljuje Murko v sklanji novo sklonilo o m namesto pristnega am, n. pr.: otrokom; pravilen je le am. Med morem pa moram neki ni nobene razlike. Naj se piše: jez t= ich, ne pa: jaz. To naj zatorej Murko hitro prenaredi, oziroma popravi.
V tem slučaji je pač Murku teško prihajalo, pokoriti se višjemu ukazu. Nekje sem čital naslednje vrste, ki se mi zde prikladne, da jih tu sem prepišem: „Caesar non supra grammaticos," „der Kaiser steht' nicht über den Grammatikern," sprichwörtliche Redensart , welche daher rühreu soll, dass ein deutscher Kaiser (nach einigen Sigismund) das Wort Schisma als Femininum gebraucht und befohlen habe, es als solches fernerhin anzusehen."
Murko se ni dal ugnati v kozji rog. To spričuje knezoško-fijski odlok graški dne 18. decembra 1. 1839, kjer se mu prijavlja, „da se je labodsko stolništvo pritožilo, zakaj sklonila o m ni pre-naredil v am. To naj zatorej brez pomude stori."
L. 1840, dne 29. majnika se je Murku od graškega stol-ništva dovolilo, da sme privatne učence gimnazijske učiti vero-nauka. Ta oblast se mu je podelila na 6 let.
Po gubernijskem ukazi dne 21. oktobra 1. 1840 se mu je od strani gimnazije tista pravica tudi za vse druge gimnazijske predmete dovolila. V tej listini se imenuje Murko prvokrat „doktor".
O doktorati Murkovem nisem našel nobene listine. Gosp. Trstenjak trdi, da je bil Murko promovirau dne 14. oktobra 1. 1843; imatrikuliran je bil dne 12. julija 1. 1844. Naša listina pa Murka uže 1. 1840 imenuje doktorja, menda „modo prae-ventivo".
L. 1843 je izšel drugi natis Murko ve slovnice: „Zweite, umgearbeitete und sehr vermehrte Auflage", kakor se na čeli knjige bere. V predgovori pravi, da je na mnogih krajih bilo treba kaj popraviti ali tudi dodati, da se je pa vendar izogibal vseh malenkostnih preiskavanj. Gledal je bolj na to, da bi se glavna pravila slovnice-, posebič še v glasoslovji jasnejše izrazovala, ker postaje tem načinom slovnica bolje prozorna ter izgine mnogo izjem, katerih je vedno več, čim menj se slovnična pravila umejo. Dalje piše, da je zavoljo tega v tem drugem natisi začel vpo-trebljati češki ali Gajev pravopis, da bi se tako slovenska plemena jedno drugemu bolje zbližala. Manjši se mora ravnati po večjem!
V prvem natisi obseza slovnica sama brez dodanih vaj 156 strani, v drugem natisi pa 174 strani. Glasoslovne opazke na strani 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. kažejo, da je Murko vrlo napredoval in se okoristil z dotičnimi učenimi spisi Kopitarjevimi, Jarnikovimi in Metelkovimi. V sklanji je ostal se ve da o m v druževniki jednine moškega spola; za priboljškek pa je še v oklepih am podal tistim, ki so ga toliko želeli.
Opomba na str. 17. pravi: „Sehr wünschenswerth wäre es, wenn man endlich übereinkäme, wenigstens in Grammatiken, die männlichen Substantive entweder, alle in o m, o m a, oder in am, am a zu deklinieren. Die Majorität der Slawen, insbesondere der Slowenen, spricht für om, oma, weil diese Biegungssilben nicht bloss bei den ungarischen, sondern auch bei allen steirischen und vielen unterkrainischen Slowenen durchgehends practisch; am, am a hingegen entweder mehr provinziell, oder gar nur local sind. Auch der Kirchenslawe gebrauchte om, oma, wie es der Kroate, Serbe, dann der Russe noch heutzutage thuu." Moški pridevnik na str. 31. kaže sicer še staro sklanjo iga, ima; spodaj pa vendar omenja: „Einige Gegenden in Steiermark, namentlich die an der ungarichen Gränze, lieben in den Declinationsendungen der Beiwörter anstatt des tonlosen i ein tonloses e; also lepega u. s. w." Iz citatov na strani 35. se vidi, da se je Murko kolikor toliko tudi pečal z gotščino in češčino. Sploh je drugi natis slovnice jako bogat v opombah, in se vidi iž njih, da Murko ni dremal. Žal, da ni dosegel stolice slovenskega jezika na graškem vseučilišči. Od str. 149.—174. se nahaja povoljna razprava o sintaksi. Od str. 174—213 nasledujejo „Practische Uebungen", ki se ozirajo posebno na sintakso. Od str. 213—226 je majhen slovar: „Sammlung der zum Sprechen nothwendigsten Wörter." Od str. 227 do 251 stoje „Gespräche". Konča se pa knjiga z „Uebungsstücke zum Uebersetzen in's Deutsche. 1. Štirje letni časi po Slovenskim. 2. Ženitva po Slovenskim. 3. Raj pod lipoj. 4. Pošteni Slovenci. 5. Obir. 6. Golovo. 7. Rogačka gora. 8. Plešivec. 9. Slovo od mladosti. 10. Povodnji mož. Pri števili 9. se nahaja spodaj naslednja opomba: „Die folgenden zwei, durch Originalität, ächte
Slowenität, dichterischen Werth, und dabei durch allgemeine Verständlichkeit gleich ausgezeichneten Gedichte sind, als Muster, wie man in der slowenischen Sprache schreiben kann und soll, aus der in Laibach erschienenen „Kranjska čbelica" (krainisches Bienchen) entlehnt. Auch die vorhergehenden prosaischen Aufsätze sind nicht vom Verfasser der Grammatik, sondern aus der Feder eines allgemein beliebten slowenischen Volksschriftstellers." Z ozirom na jezik teh spisov sklepam, da so gotovo iz peresa ne-pozabljivega Slomška. Z vsem obsega knjiga 267 strani. Na prvi platnici moje knjige stoji ime rajnega profesorja Sperke, ki si je menda knjigo kupil. Na zadnji strani stoji 1 fl. 12 kr. Sperka je bil profesor klasičnih jezikov na mariborski gimnaziji ; bil je tudi izvrsten goslar (Čeh) in je poslednjič zblaznel in se sam usmrtil v svoji söbi. Na mariborskem mestnem pokopališči ima Sperka lep spomenik na svojem grobi — žalujočega angelja-genija. Bilje Sperka jako blazega značaja.
Se škofijskim odlokom dne 23. avg. 1. 1843 je bil Murko pri župniji „Hl. Kreuz am Waasen" blizu Gradca za kaplana nameščen.
Kaj pa je domačega učitelja grofa Wickenburga, bivšega adjunkta, slovečega slovničarja in bogoslovskega učenjaka na ka-planijo potisnilo? Č. g. Danzovič poroča o tej stvari: „Murko je bil domači učitelj pri grofi Wickenburg i. Soproga Wicken-burgova je bila Ema groficaDorsaj. Iz tega zakona je bilo dvoje otrok, jeden sin pa jedna hčerka; sina Otokarja je vzgajal Murko do začetka septembra 1. 1843. Tedaj se je pa Murko pri guvernerji zameril, in prišel je za kaplana k sv. Križi „am Waasen". Takrat je bila izpraznjena župnija Stadl v judenburgskem krogi. Stadl ima oddajati državna oblast, ker je župnija pod patronatom verskega zaklada. To župnijo je hotel Wickenburg dati Murku, da bi ga spodobnim načinom odpravil. ARomanSebastijan, škof sekovski,?ni privolil. Murko takrat še ni bil doktor bogoslovja, pa tudi župnijskega izpita še ni bil napravil. Wickenburg je baje na to rekel: „Das wird sich machen lassen." Postavili so zatorej Murka nekoliko časa za kaplana, da bi se vsaj nekoliko poskusil v dušnem pastirstvi, predno bi župnik postal. Sedaj je opravil Murko tudi svojo slovesno disputacijo na vseučilišči. Med drugim se je pri disputaciji prepiral Murko se slovečim Riedlnom o visokosti sohe in podobe, postavljene na planjavi „Dura". Daniel III. poglavje. Zaradi doktorata so mu menda spregledali izpit za župnijo, in tako je postal župnik po kratkem kaplanovanji. Župnik pri sv. Križi „am Waasen" je bil takrat g. Martin Fiirbass (Urbas?) od sv. R o p e r t a v Slovenskih goricah, zatorej rojak M u r k o v. Prvi kaplan je bil takrat sedanji župnik pri sv. Križi, Watschinger. Fiirbass je vzprijel Murka kot gosta, ne pa kakor kaplana ; M u r k o je tudi prvi juho zajemal,"
Ko sem nekoč obiskal preč. g. kanonika Glazerja, da bi kaj o Murki izvedel, sem rekel, da mi je Murko zaradi tega toliko priljubljen, ker je bil tako blazega značaja, da menda svoje žive dni ni nikogar razžalil. „O pač," pravijo gospod kanonik, „nekoč mu je grdo izpodletelo. Svojemu gojenčku, mlademu grofu Wickenburg u, je nekoč v jezi, ker ga grofič ni hitro umel, rekel: ,Sie sind aber ein rechter —'. To ga je tudi iz hiše spravilo."
To bi bil zatorej tisti „nesrečni neki dogodljaj, kije Murka spravil iz Wickenburgove hiše za župnika v Gorenji Štajer", kakor se je izrazil preč. gospod Trstenjak v privatnem pismi, katero mi je poslal. Mislim, da se mi to ne more zamerjati, če sem stvar tako malo pojasnil. Upam, da ne bode nikdo razžaljen.
Gosp. Trstenjak piše dalje v „Zori" str. 25.: „L. 1844. nastopi Murko dušno pastirovanje, je služil 2 meseca za kaplana pri sv. Križi blizu Gradca, in meseca avgusta tistega leta dobi faro Goess v gornjem Štajerskem v ljubniški dekaniji. Ni se počutil tam srečnega, in ne slišavši več domačih materinskih glasov je tudi postal nedeloven na polji slovenskega slovstva."
Ti podatki niso brez pomot, kakor to kažejo naslednje listine.
Iz namestniškega odloka dne 8. novembra 1. 1843 namreč razvidimo, da je dobil Murko župnijo „St. Johann Baptista in Stadl," v judeuburgskem krogi.
Z odlokom dne 22. novembra 1. 1843 poživlja škof Roman Murka v Gradec na veroizpovedanje in prisego, kakor ste zapovedani vsem duhovnikom, katerim se katera župnija podeli.
V	listini dne 22. novembra 1. 1843 izroča škof Roman M u r k u dušno pastirstvo v S t a d 11, ter mu naznanja, da ga bode bivši župnik in dekan vStadli, Meyer, faranom predstavil. Pritisnen je pečat ljubenske škofije.
V	jednem leti je postal Murko dekanijski administrator in začetni nadzornik ljudskih šol. Listina je pisana dne 21. decembra 1. 1844.
Z odlokom dne 10. novembra 1. 1847 je postal Murko pravi dekan in šolski nadzornik. Na tej listini je Roman zadnjikrat podpisan.
Listina dne 17. maja 1. 1850 naznanja, da je Murku podeljena dekanijska fara Z a v r č e , „in Erwägung der sehr empfehlenden Verwendung und Ordnungsliebe, welche Sie bey Erfüllung Ihrer geistlichen Berufsobliegenheiten bisher an den Tag gelegt haben." Podpisan je novi knezoškof: „Joseph Othmar Ritter von Rauscher."
Listina dn6 17. maja določuje o tem, komu naj župnijske knjige v Stadli izroči, pa od koga jih bode v Zavrčah vzprijel.
Listina dn£ 17. maja javlja, da se je patron zavrčke župnije, lastnik gradščine zavrčke za takrat odpovedal svoji pravici, župnika za Z a v r č e imenovati, ter da je to pravico prepustil škofu.
Listina dn£ 22. maja 1. 1850 naznanja, da je Murko odpuščen iz Ijubenske škofije, in da postane udom sekovske škofije.
V	listini dne 12. junija 1. 1850 se Murku naznanja, da ga je namestnija graška potrdila za nadzornika v za vrčki de-kaniji.
V	listini dnč 20. novembra I. 1853 je Murka novi škof: Otokar Marija grof pl. Attems izvolil.za svojega duhoven-skega sovetnika.
Listina dne 2. maja 1. 1857 Murku naznanja, da je škofija g. Matevža Korošaka, župnika v Frami, imenovala dekanijskega oskrbnika za framsko dekanijo, in da se zatorej njemu to breme odvzame. Bil je zategadelj Murko nekoliko časa administrator dekanije Fram; od katerega časa, to iz listine ni razvidno.
L. 1859 dn6 29. aprila je dobil Murko od okrožnega glavarja mariborskega, Ritschlna, listino, v kateri se njegov trud pri številjenji naroda častno priznava. Listina ga imenuje lastnika Franc Jožefovega redu, kar pa Murko ni bil. Imel je zlati križ za zasluge.
Č. g. Dragovič pojasnjuje zadeve „zlatega križa" tako-le: „L. 1851 je bila Drava silno narastla, ter so povodnji veliko kvare napravile. M u r k o in okrožni- dekan ptujski, Staudegger, sta v tej sili pomagala, kolikor sta le zmogla. Cesarski komisar, ki je bil zaradi silnih poplavov došel, g. Keller pl. Kell erst ein, je nekoliko časa pri Murki stanoval. Murko se je imenovanemu komisarju toliko priljubil, da je Murka in Staud-eggerja cesarskemu Veličanstvu priporočil in zaradi tega sta dobila oba zlati križec za zasluge."
Kakor tisti gospod Dragovič poroča (pa tudi drugi to potrjujejo) je bil Murko v Zavrčah jako priljubljen. Kupil si je, se v£, le tako na svoje pošteno" lice, lep velik vinograd na Hrvatskem. L. 1860 je omenjani vinograd od Murka kupil preč. lavantinski kapitelj. Jako dosta si je Murko prizadeval, da bi svoje župljane, pa tudi druge Haložane, izbavil iz krempljev necih ptujskih pijavek, iu se je tako dotičnikom ptujskim hudo zameril. Žal, da vse Murkovo in drugih poštenjakov svarjenje ni dosta izdalo, in je sedaj velik del lepih Haloz v tujih rokah.
Sedaj pa nekaj veselega, domačega. Svoji k svojim! Sedež lavantinskih škofov se je premestil iz Koroškega v Maribor. „Visokočastitemugospodu Antonu Murku, dekanu v Zavrčah. Z ozirom na Vaše zasluge, katere ste si v sekovski biskupiji pridobili z modrim in previdnim oskrbljevanjem dekanijskih poslov, in pričakovaje, da bodete tudi kot labodski dekau ter okrajni Šolski nadzornik na korist novo združene biskupije delovali, in to
se svojo znano obzirnostjo in požrtvovalnostjo, Vas izvolim za svojega konzistorijalnega sovetnika. Želim, naj bi svojega novega višjega pastirja s tisto ljubeznijo pa vdanostjo podpirali, kakor prejšnjega! To odlikovanje Vam bodi porok mojega popolnega zaupanja. Knezoškofijsko labodsko stolništvo v Maribori dne 1. septembra 1. 1859. Anton Martin, s. r. knez in biskup."
Nasleduje „Tabellarischer Ausweis zum Kompetenzgesuche des A n t o u Murko, Pfarrer und Dechant zu Jauritsch, um die erledigte Hauptpfarre St. Georgen in Kötsch. Mit Beilagen von A—K." V „Anmerkungen" pravi, da je spisal uže zgoraj imenovana dela, da je obnovil cerkvi v Stadli in Zavrčah, in da so se za župno in podružno cerkev Marijino v Zavrčah po njegovi skrbi novi zvonovi pripravili.
V	spričevali dne 15. februarja potrjuje „dr. Jos. Büchinger, Birector des fürstb. Priesterhauses in Gratz," da je bil Murko izvrsten bogoslovec, in v četrtem leti prvi prefekt, ter da je tudi poznejše kot adjunkt kaj rad posebno v izpovednici mnogo pomagal.
Dne 17. februarja 1. 1860 je pisano spričevalo, ki kaže vse rede, katere je Murko dobil v bogoslovskih predmetih. Podpisan je: „Dr. Michael Fruhmann, C. R. Facultatis theologicae Decanus."
„Franz Prasch, Domdechant und Pfarrer", piše v spričevali dn6 19. februarja 1. 1860, da se je Murko, ko je živel v Wickenburgovi hiši, izgledno lepo obnašal, in bil sploh priljubljen. Tu se pravi tudi, da je: „Inhaber des goldenen Verdienstkreuzes."
Česar je Murko prosil, to je dobil. Popečiteljstvo za nauk in bogočastje je Murku podelilo nadžupnijo Hoče, kar mu c. k. namestnija naznanja iz Gradca dne 20. aprila 1. 1860. Podpisan je Strasoldo.
Dn6 25. aprila 1. 1860 vabi knezoškof Anton Martin Murka, naj pride v Maribor, kjer bode instaliran. Dne 1. maja 1. 1860 se naznanja Murku, da je njegov dosedanji duhovni pomočnik g. Stranj šak postal provizor v Zavrčah, gospod Janez W e i x e 1, župnik pri sv. B a r b a r i, pa dekanijski oskrbnik.
V	listini dne 1. maja 1. 1860 Slomšek naroča Murku, naj umirovljenemu nadžupniku, Mihaelu Spesiču, iz dohodkov svojih na leto plačuje po 420 gold.
V	drugem odloki dne 1. maja 1, 1860 se Murku naznanja, da bode imel tudi v Hočjem opravljati službo dekana in šolskega nadzornika, „in der vollsten Erwartung, dass Sie auch die Ihnen an diesem neuen Seelsorgeposten anvertrauten Gemeinden mit dem bisher rühmlich an den Tag gelegten Eifer und wahrhaft religiöser Treue pastoriren werden. Anton Martin m. p., Bischof."
Tistega dne ^ 1. maja 1. 1860 je M u r k u pisal Slomšek obširen latinsk pouk, kako se ima vesti kot dekan.
Odlok dne 19. maja 1. 1859 (menda 1. 1860) naznanja Murku: „dass der infulirte hochwürdige Herr Domdechant und Konsistorialrath Kasper Albrecht als Ordinariats-Commissär delegirt worden sei, ihm das Temporale der Hauptpfarre Kötsch am 31. Mai zu übergeben."
Zadnja listina, katero navajamo, je latinski „instrumentom" dne 1. maja 1. 1860, s katerim se izroča Murku duhovenska oblast črez H o č k o nadžupnijo od strani knezoškofa Antona Martina Slomška.
Vseh listin, kar sem jih jaz v M ur k o vi ostalini našel in v tem životopisi ali po nekoliko prepisal, ali vsaj po važnejši vsebini porabil, je 80. Zaradi tega je životopis tudi nekoliko narastel.
Tudi v Hočjem je Murko za cerkev dosta storil; jako lepo obnovil je gotski prezbyterij. Pod Murk o in so se tudi pri farni cerkvi novi zvonovi pripravili. Za postni čas je naprosil od drugod na svoje troške pridigarjev, ker je glasno govorjenje njemu samemu uže nekamo težavno prihajalo. Goste je vzprijemal s toliko ljubeznjivostjo, da je res bilo veselo k njemu dohajati. Kolikor sem si sam skusil, ni bilo pri Murki nikdar potrate, nikdar „zalivanja", nego vse je bilo urejeno v pravi meri, in hišni gospodar je bil odkritosrčno prijazen. Vsakdo se je veselil Murko ve ponižnosti. Ce je pa videl Murko koga se napihovati, ali, da kdo kaj bedastega brezobzirno trdi in goni, tedaj se je pač pomenljivo nasmihal. Rekel pri takovi priliki navadno ni ničesar, pa v oččh mu je bilo jasno brati, kako on misli. Č. gospod dekan Stoklas, mnogo let njegov kaplan v Hočjem, pravi, da se je Murko silno veselil, če je izvedel, da ga hoče kdo obiskati, s komur je mogel kaj izpregovoriti o bogoslovskih, jezikoslovnih ali političnih stvareh.
Murko v Hočjem ni bil prav zadovoljen. Dokaj si je prizadeval, naj bi se podružnica Hočka „Mati božja v Brez j i", povzdvignila v župnijo ali eksposituro, in tam bi bil rad končal svoje življenje.. Posebno priljubljena mu je bila rodovina Kreut-nervBrezji, in mislil je neki Murko celö, k njim se preseliti, Hočko župnijo pa pustiti. Toda prišlo je drugače. Po Hočki župniji so 1. 1871 osepnice ali bobinke mnogo ljudi pomorile. Več tacih bolnikov je tudi Murko sam se sv. zakramenti za umirajoče previdel, in je dobil tako prej imenovano hudo bolezen. Vzdihnil je svojo blago dušo dne 31. decembra 1. 1871. Tukaj le še omenjam, da je Murko, kolikor je ravno mogel, tudi gmotno rad pomagal naši slovenski stvari; bil je poleg druzega jeden izmed prvih ustanovnikov „Slovenske Matice v Ljubljani."
Sklepam pa ta životopis z besedami Trstenjakovimi: „V Hočjem je živel Murko kot deloven dušni pastir in se dosta trudil, kakor na vsaki fari za olepšanje hiše božje. Zapustil je lepe spo-
menike svoje marljivosti in gorečnosti, in ni samo skrbel za lepoto hiše božje, nego tudi za dobro stanje cerkvenega hramovja. Dasi-ravno Murko ni zanemarjal znanosti, in pridno prebiral vse nove prikazni na literarnem polji, vendar meni ni znano, da bil slednja kaj pisal. On ni bil na pravem mesti. (Tudi jaz sem teh misli, da se je moral blagi Murko ravnati po reki: Si non es vocatus, fac ut voceris Pis.) Murko je imel svojstva in zmožnosti diploma-tičue, ljubeznjive lepe mančre, in njegov mesto bi bilo v kakovšni državni kanceliji ali pa na učiteljski stolici. Ali kdo more vse nasprotne okolščine na sveti premagati, ki človeku branijo, da ne pride tija, kjer je njegov pravi element. Od njegovih dušnih kreposti bi bila lehko slovenska modrica dobila še več dušnih plodov, vendar bodimo hvaležni njegovemu geniju, da je toliko storil. Dosta je s svojo slovnico in besednjakom pomagal razvitku in napredku slovenskega slovstva. Murko je bil mož trdnega zdravja, in ker je modro in trezno živel, bi bil lehko visoko starost dosegel, ako ne bi kužne ošpice, in morebiti tudi prekasna zdravniška pomoč nam ga tako naglo s sveta vzele. Bil je samo 4 dni bolan. Kdor ga je poznal, in imel srečo, biti njegov iskren prijatelj, je v Murki našel visokoizobraženega, svobodušnega moža. Kot predpostavljeni je bil blazega in plemenitega mišljenja v vseh svojih službenih dejanjih, gostoljuben, dasiravno nikakor Kroesus. Podpiral je vse dobro in lepo, in tako si postavil neizbrisljiv spomenik v srcih svojih prijateljev, in kot slovenski pisatelj s svo-koristnimi knjigami: monumentum aere perennius. Upati pa smemo, da mu bodo tudi njegovi duhovenski prijatelji na mesti, kjer počivajo telesne njegove moči, postavili njegovim zaslugam dostojen spomenik. Lehka mu žemljica!"
Murko počiva ua H o č k e m pokopališči, kacih 100 stopinj od župnijske cerkve proti jutru. Vhod je od juga. Vhodu nasproti, ob zidi, je M u r k o v grob, in nad njim, v zidi, spomenik iz pohorskega mramorja. Napis je v latinskem jezici in javlja med drugim, da je bil Murko „Scriptus slovenicus". Večnaja mu pamjat!
Po raznih spisih sestavil E. Voleie.
L. 1817 in 1818 se je razglasilo, da so našli dva odlomka Staročeške poezije v „Kraljičnem dvori"J) in na gradi „Zelena gora".4) Prvega je našel V. Hanka, reditelj Češkega muzeja, druzega je poslal Jos. Kovaf, prihodar (Rentmeister) C oll o-redo Mansfeldov Češkemu muzeju in sicer brezimeno, ker se je neki bal svojega Nemškega gospodarja. Zelenogorski rokopis stavi se med IX. in X. vek3) in obstoji iz dveh jednacih v sredi sešitih listov pergamentnih. Obseza zatorej štiri liste v osmerki, kateri so iztrgani, kakor je videti, iz obširnejše knjige.
Pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" naj so iz razne dobe, nekatere celo iz paganske, a zbrane niso nikakor pred 1. 1320, ker to stoji trdno, da je pevcu „Jaroslava" Češki prevod M are o P o 1 o v e g a „Millona" moral znan biti, ki je pa še le omenjanega leta nastala.4) Rokopis je pisan na dvanajstih listih, a kakor je videti po napisih, imela je cela knjiga najmenj tri knjige, ker vse ostalo spada v 26., 27. in 28. poglavje tretje knjige. „Zelenogorski rokopis" obseza samo daljšo epično pesen „Libušin soud" in odlomek druge epične pesni. „Kraljedvorski rokopis" ima v sebi več epičuih in liričnih pesni.
Vrednost obeh, tičoča se pesniškega duha, starega jezika, starih običajev in zakonov, slavne prošlosti, se je spoznala takoj doma in na tujem. To dokazujejo najbolje premnogi prevodi, kajti kolikor mi znano, prevela sta se oba rokopisa po večkrat na vsa ostala narečja slovanska5), na Italijansko, Francosko, Angleško, na Nemško in Magjarsko. Kolike vrednosti sta omenjana rokopisa, kažejo pa tudi mnogoštevilni spisi raznih učenjakov, dokazujoči
') Krälove Dvflr.
5) Zelena Hora.
') „Die ältesten Denkmäler der böhm. Sprache v. P. J. Šafarik und Fr. Palaeky Prag 1840."
Prof. J. pl. Kleinmayer „O starosti Kralj, rokop." v 22. in 23. štev. „Slov. Naroda" 1877 1. po prof. Gebauerjevem spisi.
') Na Slovensko prevel ja je uže 1. 1866 izvrstno Fr. Levstik.
njiju pristnost ali nepristnost. Slavni slavist Dobrovsky razglasil je „Zelenogorski rokopis" nepristnim uže zaradi čudne po-šiljatve, „Kraljedvorski rokopis" pa je imenoval „dragi ostanek" Staročeški, „die Lieder voll Zartheit und Anmut". Skoro mu je pritrdil Kopitar, imenoval pa tudi „Kraljedvorski rokopis" nepristnim, kakoršnim ga cenijo še sedaj nekateri, največ Nemški učenjaki. Nu, Kopitarja zavrnil je precej Šafarik, a 1. 1857. dvigneta se se svojimi dokazi prof. Büdinger in prof. Fei-falik, Katere sta temeljito ovrgla in potlačila sosebno Jos. in Herrn. Jireček. L. 1862. zbrala sta dokaze v posebni knjigi: „die Echtheit der Königinhofer Handschrift. Kritisch nachgewiesen von J. und H. Jireček. Prag 1862."
•Tam so navajani tudi vsi dotedanji znanstveni in polemični spisi stran (V—VIL) Med prvimi navajam le važnega fotografskega izdanja „Kraljedvorskega rokopisa", kateremu je dodal J ar. Vr-t' a t k o opis, razsvitljajoč najmanje podrobnosti rokopisove. (Ruko-pis Kralodvorsky. Vydäni fotograficke. S üvodem vysvčtlujicim popišem a opravenym čtenim od An t. Jaroslava Vrt'atka. V Pragi 1862).
Akoprem pričkanju še sedaj ni konec in se razprave o rokopisih sosebno zadnji čas množe — katere in kakove, bodem koncem spisa skušal navajati — menim, da marsikateremu ustrežem, očrtajoč ob kratkem epohalno razpravo bratov Jirečkov. Napotila me je k temu vsebina knjige tem bolj, ker pretresuje rokopis od vseh strani in se vedno ozira na tradicijoualno literaturo vseh Slovanov, napravlja iz rezultatov trdne zakone ter jih potem primerja z oddelki „Kraljedvorskega rokopisa". Razprava deli se v več oddelkov; najboljše, da se kolikor mogoče tudi mi držimo te razporedbe.	_
A.
I. O jezici rokopisove m. Nasprotniki trdijo: uže iz jezika lehko dokažemo, da je spis ponarejen, češ, ponarejalec je skrpal besede in oblike, ki niso Staročeške, ki so pa le dokaz nepristnosti rokopisove. Tako, pravijo, se je krvi, model itd. vedno in v vseh Staroslovanskih pismih čitalo in pelo dvozložno. Jirečka dokažeta o tistih primerah Biidingerj e vih, da sta r in l časi rabila samoglasno, pa nič menjkrat soglasno, da je zatorej krvi, model veljalo več potov za samo jeden zlog, kakor stoji v „Kraljedvorskem rokopisi". Druga spodtika jim je bil v „Zaboji" verz: „Zaboj brate, aj ti lev udati!"
Kateri starikav Slovan je neki leva poznal, pravijo. Res, čudno! A stari Saši so ga imeli celo na zastavah, Slovan pa, ki naj je prišel poznejše iz prelepe Indije, ki je bolj tržil z južnimi narodi, ta, se ve, ga ni mogel poznati! Ko bi se pa nasprotniki malov bolj zanimali za Slovansko zgodovino in jezike Slovanske, našli bi Ornoboga Polabskih Slovanov v podobi leva
in šinilo bi jim v možjanc, da, če imajo Slovani besede: slon in veljblod, je pač tudi lev, kakor v vseh indo-evropskih jezicih, v Slovanih mogoč.
Kako stara je ravno omenjana pesen „Zaboj", kaže to, da večkrat omenjani kralj ni nihče drugi nego Karol Veliki. Češki jezik ima namreč navado, tuji zlog ar izpreminjati v ra: kakor se tudi pri nas izpreminja n. pr. brada iz barba i. m. e. Drugič se pa tudi posamezni spisi ne dade inače razlagati, n. pr.. „Vsaki vero k vojvodu ima Vsak uporno srce kralju" str. 32. „kralj" tu nima še sedanjega pomena (rex, König), nego v tem včrzi pomenja necega gotovega kralja in sicer mogočnega Frankov-skega vladarja. Zgodovinski dokaz o tem pride na vrsto poznejše.
Takisto poznali so Staročehi „heim" ali kakor je Slovansko šlem, ako ne prej, gotovo pred 805. L, ker tedaj je prepovedal Karol Veliki uvažati Slovanom orožje.
Pri dokazih naslanjajočih se na jezik Staročeški, omenjati je še, da ime Jaroš, katero se čita v „Kraljedvorskem rokopisi," ne znamenuje druzega, nego Jaroslava se Slivna, poznejše imenovanega „v o n S t e r n b e rg". Še sedaj je namreč navada v Čehih, narejati jednake pomanjšalne besede; tedaj pa je bila nekako potrebna. Češko vitežtvo ni imelo nikacih posebnih priimkov, ampak ta rodbina je imela to (skoraj) stalno krstno ime, ona ono, katerim se je časih dodeval rojstveni kraj. Da se zatorej niso razne osobe jedne rodbine zamenjavale, trebalo je temu reči J aro sla v, drugemu Jaroš, ali, kjer so imeli Janeze, temu Hanuš, onemu Hašek, Jan itd. ') Poznejše tekar dodajali so si „von" ali „de" s kacim nemškim prezimkom.
Med drugimi dokazi tega oddelka zanimivo je slednjič vprašanje : je li mogoče iz besede Staročeske, kolikor je je bilo 1. 1817 znane, sestaviti „Kraljedvorski rokopis" ? Odgovor je: nikakor, ker se več oblik in fraz v njem more razlagati še le iz nekaterih, 40 let poznejše najdeuih rokopisov, katerim ne oporeka nikdo pristnosti, katerih pa 1. 1817 gotovo nikdo ni imel v roci.
II. Iz bajeslovja (mythologije). Kar se te tiče, je znano, kar pa nasprotniku Feifaliku ni bilo, da so stari Slovani častili prirodo in nje prikazni sploh. Mislili so si pač neko višje bitje, vzvišeno nad vsem in zapovedujoče vsemu, a razvitega malikovalstva niso imeli, kar nam poleg druzih potrjuje sosebno Prokop f 1. 5522) Niso zatorej imeli ni svojega Apoll o na, ni svojega Marta, temuč v revi in nadlogi pozivali so na pomoč svoje bogove in v veselji so se spominjali svojih bogov, vmikali pa se bčsom. Če se zatorej imenujejo v „Kraljedvorskem rokopisi" le bogovi in ne jeden gotovi bog, je to le dokaz pristnosti rokopisove.
') Jednake razmere poročali so nam dopisi iz zasedene Bosne. Pis.
") To resnico izvaja izvrstno prof. dr. Gr. Krek v svoji knjigi: „Einleitung in die slav. Literaturgesch. I. 108, 113."
III. S1 i č n o s t rokopisova z drugim narodnim slovstvom slovanskim je tudi zanimiv dokaz njegove pristnosti. Znano je, da so Slovani opevali od nekdaj svoje junake in opeva jih pred vsem še sedaj narod Srbski. Dalje je znano, da pojö epične pesni, to v M a 1 o r u s i h kakor vSrbohrvatih posebni ljudje, največ slepci in ne kateri si bodi priprost kmetovalec. Od todi je tudi razlagati, da so te pesni jednacega duha, imajo tista epitheta pri samostalnikih. in so spioh merjene po tistih pravilih, so nekako „ume-teljno-narodne".
Lirične pesne so prave „narodne". Priprosti pevec si pač tudi misli in slika nekako podobo, ki mu vzbuja razna čuvstva, a postave, oblike v kojo naj bi te čute spravil, ne pozna. Jedini nävod, kako naj poje, dala mu je priroda, nalik slavcu.
Epični pesniki so bili zategadelj od nekdaj izvedenejši v meri pesniški. Celo imena znamenitejših vemo. Znan je nam pevec Bojan, Simeona Bolgarskega sin, znan drugis Ruski Bojan, znan pevec Mitusa in dr. Da so imeli tudi Cehi ta-kove pevce, o tem v petem oddelki! Od todi je zatorej razlagati, da vlada v Slovanskih narodnih pripovedovalnih pesnih sicer tisti duh, da se pa vendar bolj razločujejo med sabo kot lirične. Ravno taka jednakost epičnih pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" kaže prav njegovo originalnost, njegovo pristnost, kaže pa tudi, da ni utemeljeno dokazovanje, da bi bil vse pripovedovalne pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" zložil jeden pevec, ravno tako, kakor bi ne bila viemeljena trditev, da so vse Srbske junaške pesni plod jednega duha.
Lirične pesni „Kraljedvorskega rokopisa" so še sličnejše med sabo in sličnejše so drugim Slovanskim kot epične, ker duh Slovanski ohranil se je tisočletja skoraj tisti v vseh vejah naših, in ker so, kakor rečeno, prav iz ljudstva kakor so si bratje jed-naki, a se vendar razločujejo drug od druzega, prav tako so pesni „Kraljedvorskega rokopisa" jednake inim Slovanskim narodnim, vendar pa kažejo neke posebnosti, upotrebljajoč časih druga epitheta itd. Prvo in drugo mora le vsacemu resnico razjasniti, da je „Kraljedvorski rokopis" originalen in ne ponarejen po kacih drugih „Slov. pesnih".
Spodtikali so se na pesni „Beneš Germanov", češ, da se v narodnih pesnih ne spominja nikdar narodnost sovražnikova, nego, da se le sovraži neprijatelj, ker nam želi in hoče slabo. To je v principi pač res, a takisto resnično je, da se je Čehu moral pristuditi ves rod, ki ga ni le izpodjedal pri trgovini v domači deželi, temuč ga celo za O ta k ar j a II. prognal iz obdelanih zemljišč, tako, da je bil vojvoda Braniborski nekoč zapovedal, naj se pod smrtno kaznijo vrnejo vsi iz Češke.
Da je pa narodni pesnik v resnici objektiven, priča ker so mu rodni bratje Poljaci ravno tako „vragi naših zemelj", če ga nadlegujejo, kakor Nemci.
Kakor je spodletelo vse trdenje, da mora biti „Kraljedvorski rokopis" ponarejen, ker veje v njem sploh takov duh, kakor v Slov. narodnih pesnih, ravno tako se je slabo oponeslo primerjanje gotovih drugih Slov. pesni z jednacimi v rokopisi (n. pr. „Rože in kitice"). Narodne Slovanske pesni bile so tedaj, ko so rokopis našli, skoraj nepoznane, ker izdajale so se do štiri deset letja poznejše.
Tudi neka 1 a ž Slovanskih pesnikov bola je nasprotnike, Feifalik se namreč čudom čudi, kako more debeloročno, ne-učeno dekle rčči:
„Ko bi perce imela,
Pisala bi listek". (Škerjanec.)
Nu, ko bi g. Feifalik čital v Vukovih pesnih tolikrat ponavljajoči se „knjigu piše", akoprem je malokateri onih, o katerih se to trdi, znal podpisati le svoje ime, ako bi čul Srbkinjo peti: „Pak da pišem tri godine dana, nebi svoja izpisala jada", ako bi čul še več jednacih izrekov, n. pr. v Koritkovih „Pesmih Kranjskega naroda" I. str. 37., v Kuhačevih „Jugoslov. närodnih pjesmah" I., 177, to bi proglasil Slovanske narodne pesnike za največje lažnivce. Mi pa jih v jednacih slučajih lehko izgovarjamo z dobro vestjo, da je to Slovanska „licentia poetica".
Dalje imenujejo sentimentaliteto v „Kraljedvorskem rokopisi" „nervenangreifend". Če bi to resnično bilo, bi V u ko ve in druge narodne pesni morale „kot nevarne" gotovo biti prepovedane.
Slavni Nemški pesnik Fried. Bodenstedt pa o tem vse inače sodi: „der slavische Volkscharakter ist ein vorwiegend weiblicher, zartbesaiteter, leicht erregbarer und empfänglicher-Der Beweis dafür ist in allen slavischen Liedern zu finden, selbst bei solchen Stämmen, welche, wie die Serben und Kosaken, seit Jahrhunderten ein kriegerisches Leben geführt haben".
„Man muss diese nationalen Eigentümlichkeiten wol in's Auge fassen, um die slavischen Volkslieder richtig zu würdigen und zu verstehen".
IV. Stihotvorstvo Slovansko. Ako hočemo svoje nä-rodne pesni prav razumeti, treba je pomisliti, da niso nastale po naumljenem metri, temuč pesniku je zvenela pač v glavi čuvstvu primerna melodija ter poje jo, dodaval je primerne besede, a tako gladko, da ga v petji niso čisto nič motile, t. j., da je stvoril vendar le metrum, ne umetnegav temuč priprostega, na posluh. In kakor so v nevezanem govori Češkem posebnosti, razločevati se mora tudi mera v pesnih, sosebno od Nemške.
čehu ne velja, kakor se je v naših Slovanskih umeteljnih pesnih uvedlo, da je vsaka naglašena slovka tudi dolga, le časih sta naglas in dolžina na jednem, t. j. prvem zlogi, navadno pa so tudi drugi nenaglašeni zlogi dolgi. Tako je v grščini in latinščini, med druzimi Slovanskimi narečji v srbščini in nekoliko v
maloruščini ter opaža se tudi v Slovenskih narodnih pesnih, česar seje Vodnik držati skušal. Dobrovskyga prizadevanja, uvesti Čehom naglaševalno (qualitativno) mero, spodletela so in preobla-dala je mera po dolgosti slövek (quantitativ'na), kakoršna je v vseh Čeških narodnih pesnih.
Kvantitativno je merjen tudi „Kraljedvorski rokopis", in če je videti mera po nekaterih mestih nepravilna, je to le premotljivo in na videz, kajti gotovo je ytakrat v verzi misliti si neko elizijo ali sinecezo, ki so zopet v Čeških narodnih pesnih kaj navadne.
Takisto nam je opustiti misel, da je mera v „Kraljedvorskem rokopisi" kakor narodna Nemška zmes povdarov in padov, t. j., gotovo število povdarov, a padov kolikor koli. Kakor smo dejali, služi „Kraljedvorskemu rokopisu" in narodnim pesnim elizija, katere hi pač nikdar ne bilo treba, če je padov na prosto voljo. Zatorej mera v Čeških pesnih je bila in ostane merjena po teškoči zlogov (quantitativno).
Stihotvorstvo Slovansko ima še nekatere posebnosti. Verzi imajo biti razumljivi vsak zase, t. j., vsak verz nam ima kazati nekako celoto, da nam je na njega konci moči z glasom malo postati, in da je vendar skupna misel razumljiva.
Druga posebnost Slovanskega narodnega stiha je razdelilka, (diareza, Einschnitt), ki razdeluje stihove od samozložnih, dalje v dva dela in pada vselej za ravnim številom slövek, nikdar pa sredi besede. Ločiti jih je zatorej od odmora (cezure).
V Srbskih narodnih pesnih pada razdelilka redno za čvetrtim zlogom, če je stih osmo- ali desetozložen. V dvanajstostopnih stihih je vselej za šesto stopico.
N. pr. iz Hrvatsko- srbskega. „Podiže se
ali: „Moji rani
Črnojevič Ivo." vinogradi,"
„I radjeni || i gradjeni."
iz Slovenskega: „Stoji, stoji || tam lipica."
ali: „Se kralj Mat'jaž || oženil je,
Z Alenčico II zaročil sie." " rt
Deseterec: „Vino pije || Kraljeviču Marko."
„Breda vstane || ko se dan zazori."
Dvanajsterec: „Ruža jesam ruža || dokle nimam muža."
Ravno tako se vidi lehko na „Kraljedvorskem rokopisi" razumljivost vsacega verza posebe in posebnost razdelilke, samo, da je zadnja tu nekoliko slobodnejša, kakor je tudi v Ruskih na-
rodnih pesnih.
N. pr. „Poslušajte O skušanji
stari mladi, v hudih bojih!"
(Ljudiša in Ljubov.)
ali: „Stojte, ino ves svoj || um zbirajte, Stojte, čudo bo vam || poslušati!"
(J a r o s 1 a v).
Tu nas zatorej priganja nov dokaz, vzet iz prispodabljanja Slovenskih pesni, ki so bile I. 1817 še neznane, da priznajmo pristnost rokopisovo.
Oblika nam zopet kaže — sosebno tu nepretrgano pripovedovanje, tam razdeljeno v kitice — da so se nekatere pesni „Kraljedvorskega rokopisa" ravno tako narekale (Češko: pieväti, rez iti r en), kakor se še sedaj Srbske in Hrvatske, druge pa, namreč lirične, popevale (Staročeško: zpievale, singen). A ravno to jednakost se Srbskim stihotvorstvom hoteli so v slabo tolmačiti, v dokaz nepristnosti. Kopitarju se je jednakost mere v „Jaroslavi" in „Ljubušini sodbi" se Srbskim desetercem kaj čudna videla. Sedaj pa, ko so zbrane narodne pesni vseh Slovanskih rodov, kažejo se nam povsodi jednaki stihi in v obilici tudi v narodni poeziji Češki, ni bilo zatorej treba posnemati Srbskih pesni, ki so 1. 1817 bile le zelo slabo znane. Nekako nepravilno se nam zdi „Zaboj" sestavljen; a pretresajočim natančnejše, opaziti nam je, da sta beseda in stih različnim burnim situvacijam jako primarna, in da prav vidimo, kako je pesnik, vžgan svetim ognjem, popisal z bujnimi barvami one dogodke. „Zaboju" sta primerjati „Cestmir" in „Jelen". Safarik je prispodabljal to pripovedovanje z onim Semitskih närodov, nu, v Ruskih „dumyh" nahaja se mnogo (podobnih) bratov.
Nasprotniki so tudi očitali, da v rokopisi ni niti ali it e-racij, niti assonanc, kar bi vendar v Slovanskih narodnih pesnih imelo biti. Jirečka sta dokazala, da ima rokopis toliko alliteracij in assonanc, kakor morda nijeden drug Slovans k spomenik stare dobe.
Levstik je v svojem mojsterskem prevodi obe prav vestno pridržal:
„Proti njima plamen pravoskazen In pod njima svetočudna voda."
(Libušin sod.)
ali: „Bilo klanje, bilo je mahanje Žalovanje ino radovanje."
(Jar oslav.)
Tacih primer je polno v vsih stihih, ter ravno zaradi teh glasnih vjemanj je jezik tako lep.
Navadno nahajati se v jednem, v dveh, treh, malokrat v več zaporednih stihih dve, namreč najmanj dve slični črki. Večkrat je alliteracija dvojna inassonanca jo izpremlja; zadnja stoji tudi sama.
Sosebno alliterujejo pridevniki sfe svojimi samostalniki, n. pr. s tvrdga sedla itd.
Slovanslto stihotvorstvo ima še druge posebnosti:
1.)	Ponavlja se ista beseda, daje izrek toliko tebtovitejši: v šir in v šir, bliže bliž.
2.)	Pristavlja se prosti besedi ponavljanje s .končnico kakor nekak komparativ: duša, dušica; dobec, dob.
3).	Samostalnik in pridevnik sta iste korenine; silna sila; kruta krutost.
4).	Stavek razdeluje se opetovanjem jedne besede: In mine dan prvi in mine dan drugi. Ah vi lesi, temni lesi, Mile t in s k i lesi! Priletela družna lastovica, Priletela od Otave krive.
5).	Opetovanje predloga pred samostalnikom:
„Pa odnesel v grad jo
Ah u grad, u trdi."
(Zbigonj).
6.)	Sosebno se rad opetuje isti samostalnik v nepravem razmerji: od moža k možu; kij nad kij; gore z gorami.
7.)	Skleneta se dva ali več verzov tako, da se ponavlja jedna ali več besed prvega verza v drugem:
,,Aj Veltava, kaj kališ si vodo, Kaj kališ si vodo srebropeno". To zato, da ima vsak verz popolno misel.
8.)	Ponavlja se jeden ali več stihov v poznavnenovanje posameznih delov dejanja: Knez pokaže itd. v Ljudiši in Lju-bovi.
9.)	Parallelismi, da se slična ali skupna dejanja, ali iste reči tiččči se govori dajo na jednaki način, n. p<\ v „Cestmiri in Vlaslavi" stih 1—3 in 4—6.
Vse te posebnosti so do mala v „Roži":
„Ah ti roža, krasna roža!
Kaj si rano razcveža?
Razcvetena zmrzniža?
Zmrznjena pa zvenila?
Zvenjena se osula?" Vidi se, da je tu uže nekoliko rima zastopana. Stihi so osmerci, kakor Udi v prvih Čeških umčteljnih pesnih, n. pr. v „Alexandri," ki je ves riman, kar kaže, da sp osmerci sosebno prijali rimi. Vendar, iz tega ni posnemati, da bi po uvedeni rimi v 12. veki in še prej, se bili pristudili stihi deseterci, saj vendar še sedaj žive v narodi Hrvatsko-srbskem, akoprem je rabil večini umeteljuih pesnikov rimani osmerec, n. pr Gunduliču, P al m o ti ču in dr.	*
V. Iz literarne povesti. Kakor se nahajajo na Srbskem še sedaj pevci slepci, pa tudi inteligentnejši možje, kar je sicer jednako tudi na Ruskem, tako vemo tudi gotova imena starih pesnikov Čeških. Vladi si a v I. (1. 1125) podaril je pevcu Dobrati malo posestvo; drugi bil je Kojata in za njim imenuje se jih še več. Iz Cosmasa, pišočega (1 1045—1125) v latinskih verzih kroniko Češko, videti je, kako je porabljal stare paganske pravljice in pesni. Pri Dalimili (I. 1282—1314 pišočem), vidi se tudi na raznih mestih, da je gotovo porabljal jednake spise.
Feifalik se čudom čudi sv. pisemskim besedam v „Jaro-slavi": „Vstani gospod! vstani!" A v 12. veki bil je psalter uže dvakrat preveden, ni se zategadelj čuditi verzom iz Davidovih prošenj vzetim.
Sicer so bili Čehi, hodeči v Bol o g no in na druga Italijanska vseučilišča, seznanili se z Romansko poezijo, in „Alexander", posnet po Wal t er ji Chatill onskem, je prvi sad teh učenj. Beseda v njem kakor v drugih tedanjih umotvorih,' je tako gladka in dobra, da si zatorej imamo misliti uže izobraženo narodno poezijo Češko, ker sicer bi bil: filius ante patre m.
Takisto je nična trditev, da bi se v 13. veki nikdo ne bi bil več brigal za vsebino in obliko teh pesni, „um solches Zeug, welches ihm hätte barbarisch dünken müssen", pravi Feifalik. Še le v 14. veki jelo je Nemško trubadursko petje izpodrivati tedanje čisto na narodnih pesnih vtemeljeno umeteljno slovstvo, in še tedaj le po malem. Gotovo je, da je Otakar II. pal le zaradi prevelike ljubezni do Nemcev ter D ali mil, tedanji kronist, kaže se Nemcem največjega neprijatelja. Če takov gnjev na Nemce v viteštvi, kakov še v stiskanem ljudstvi! Sicer pa vidimo lehko vstrpnost Slovansko pri Malorusih, katerih plemstvo se je čisto popolščilo, a narod misli, govori in poje le še po svoje.
Posebe so še napadali „Ljudišo in Ljubova", češ, da Čehi takrat turnira še poznali niso in da v tej pesni tudi ni prav opisan. Rečeno bodi, da turnir ali „klanie", kakor so ga Čehi zvali, gotovo ni prav naslikano, ker pesnik nam je le pokazal Staroslovansko „sedanie" (Hrvatsko ali Srbsko: sjedati se), t. j., borenje dveh jezdecev in ne različno od tega „klanie".
VI. Dokazi iz povesti (zgodovinski). Kar se tiče zgodovinskih dokazov, so zopet tako razvidni, neomajni, da se jim je le čuditi. Nam ni mogoče pretresavati vseh na dolgo in široko; posnemimo le nekatere karakteristične strani.
Omenjati je g. Bü din g er ju in njegovi trditvi, da tudi stari čehi pač niso bili takovi orjaci, da bi bili vlačili s križarsko vojno petnajst lehti širok in kdo zna koliko visok, zvoncu podoben boben, kakor pripoveduje on, češ, da drugačnih bobnov tedaj še
poznali uiso. Ampak uže 1. 1158 imel je Vladi slav v Italiji pohlevno „Turško muziko", in ne samo to, negö tudi rogove, kar nam sicer uže Nestor in drugi o Rusih pripovedujejo. Nasprotni dokaz si je zatorej sam odbobnal z onim ogromnim bobnom in lehko ostane v „Ljudiši in Ljubovi": „Vstane ropot tromb in kotlov."
O Beneši, ki Nemce tako bode, bilo bi le opomniti, da je prilomast Sašo v staviti v 1. 1203., ko so venčali v kralja Ota-karja I.
„Jaroslava" opravičuje popolno še le 1. 1842 izdana „Vo-lynska kronika".
O boji, opevanem v „Zaboji", o katerem nasprotniki niso ničesar našli ni vCosmovi, nivHajekovi kroniki, o tem boji vemo, da je bil 1. 805 ali 806 in sicer, kjer se stečejo Vel-tava, Laba in Ogra (Eger). Zopet dokaz, da „Kral" v tej pesni ni drugi, nego prav Karo 1 Veliki.
Sedaj k osodepolnemu Kralje— ali bolje Kraljičinemu — ker Češko: „Kralove Dvfir" — dvoru! V 12. veki imenoval se je „curtis Chvojno" in bil je grad Čeških knezov. L. 1307 prešel je v last kraljičino in odtod ime mu. Pesni spominjajo se večkrat njegove okolice, n. pr. Miletinskih lesov v bližini.
H an k a je našel rokopis v „sklepi" t. j., v dolnjem obokanem deli cerkvenega zvonika, v katerih so se hranjevale od nekrla dragocene reči pred ognjem. Sicer je Hanka takrat našel tudi star psalter na pergamenti in rokopis astronomske vsebine.
VII.	Paleografske dvome zavrača najbolje uže omenjano fotografsko izdanje. Tudi kemiki so se izrekli za starost črnila. Res je, da je Hanka nekatere črke počrnil, a le malo, in takove, ki so le bled6, a sicer gotove bile, ter tako, da je videti poznejšo pisavo.
VIII.	Slednjič bi bila ponareditev 1. 1817 nemogoča: 1.) ker so se našli, kakor uže omenjano, še le poznejše spominki, iz katerih so se razložile ^se oblike rokopisove; in 2) ker češka ni tedaj niti moža imela, da bi izustil tako lepe in tako čvrsto izražene misli, kakoršne so v „Kraljedvorskem rokopisi", tudi ko bi jih v Novočeščini hotel.
Ad 1.) Dobrovsky, zvezda jezikoslovna, v 1. 1818 izdani knjigi „Geschichte der böhm. Sprache und Literatur" ni vedel in ni mogel prav razločiti starih listin pred 1. 1310 in po njem. Še le iz poznejše najdenega gradiva, bilo je mogoče sestaviti trdna pravila Staročeščini. Popolno vse oblike, sosebno local moških in srednjih samostalnikov, končujočih se na a, local na i, razložila sta še le Erben pa Bo če k. Šafarik ga je 1. 1845 poznal samo v „Kraljedvorskem rokopisi", pa v nečem malem evangeliji sv. Ivana, povsodi sicer bil je znan le „ju".
Tudi vseh abced — do Husa jih je devet — Dobrovsky ni mogel razločevati. Omenjati je, da so najstarejše imele „g" mesto sedanjega „h", pisalo se je zategadelj kakor pri nas #ora in ne ftora; h je značil to kar sedanji ch. „Kraljedvorski rokopis" nima več te starejše pisave, ker opustila se je sredi 13. veka. Ce so 1. 1817 tako poznali Staročeške pravopise, kdo naj bi bil spisal cel „Kraljedvorski rokopis"? Tem dokazom iz ortografije dodaje se lehko drugi iz fraseologije rokopisove, ki se more razlagati tudi le iz poznejše najdenih spominkov.
Ad 2.) Dobrovsky uvidel je še le konec svojega življenja, da češčine ne bode moč zatreti. Šafarik pravi 1. 1840 v knjigi „Die ältesten Denkmäler itd.": „Wohlan! wir sind gefasst und erwarten ihn (nam. ponarejevalca); — er komme und legiti-mire sich. — Dann, aber auch nur dann — erit nobis magnus Apollo."
Sumničili soHankoinSlobodo, a prvi in drugi pokazala sta se svojimi deli. kolik razloček je med njima in „Kralje-dvorskim rokopisom". Rokopis sam čitala sta na več mestih po-grešno in vendar jih zopet sumniči Šembera, o čemer poznejše. Za Češke narodne pesni se ni brigal nikdo, Maloruskih uže celo ni nobeden nabiral. Sicer je Hanka prisegel, da je rokopis res našel, in zemlj. knjigovodja S t 'o vi ček spominjal se je, da je videl rokopis kot löleten deček tam, kjer so ga poznejše našli.
Za pristnost „Zelenogorskega rokopisa" dade se navajati tisti razlogi. Da je bil prej tudi v „sklepi" — ker ti so bili po vseh starih gradovih — na Zeleni gori, imamo važno pričo dekana P. Jos. Zemana. Jac. Grrimm, glava Nemških filologov in starinarjev, piše Pa lack emu: „Als mir das Facsimile von Libussa in die Augen fiel, waren alle Zweifel gehoben, so etwas muss echt, kann nicht gefälscht sein."
To so tehtnejši dokazi za pristnost „Kraljedvorskega in Zelenogorskega rokopisa"; v drugem oddelki očrtal bodem novejše napore, proglasiti jih nepristnima.
B.
Po razpravi bratov Jirečkov ni se upal dolgo*5 nobeden nasprotnik vtrditi svojih dvomljivih misli s kacimi novimi dokazi. Pač se je ta ali drugi nepovoljno izrazil o rokopisih, ali vsaj ne povoljno zanj, toda podpiral ni svojega trdenja nobeden, dokler se ni stari gardist obeh rokopisov prof. Šembera spremenil v hudega nasprotnika svojih prejšnjih varovancev.
L. 1878 namreč -izdal je omenjeni profesor četrtič knjigo „Dejiny a literatury češke" in tedaj prvič dvomil, a vendar samo o rokopisi „Zelenogorskem"v Proti Šemberinemu izreku vprli so se Češki učenjaki in vsi Češki listi. Sosebno ga je prijel J. J i -reček v „Svčtozori" ,iu drugod, ter V. Brandl v „Moravska Orlice". Šembera je pošiljal odgovore in poprave Češkim no-vinam, a nijeaue jih niso natisnile — narodni čut bil je pač žaljen. Stari mož se razjadi in izda knjigo „Libušin soud dom-nčla nejstarši pamätka reči češkev jest podvržen tež (kakor tudi) zlomek evangeiium sv. Jana. Čebož dtikazy podävä Alois Vojtčch Šembera, prof. reči a literatury češke na universitč videnske. Se dvema svetlotisky. Ve Vidni 1879 — 8°. 146."
Večji del spisa, sosebno uvod in konec, namerjen je prav na Češke novine ter nasprotnike njegove nove trditve, češ, da so ga žalili, ter osramotili pred svetom. Zato je pač mož v prvi jezi zbral vsa kedaj izrečena dokazila - proti rokopisu, dodal nekaj svojih in jih v pikri besedi dal med svet. Videti pa je, da v tej naglici niso vsi razlogi trezno premišljeni in marsikatera trditva spreobrne se v hipotezo, ki je dosta negotovejša, nego bi bila ona o pristnosti „Zelenogorskega rokopisa", ako bi tudi nič dokazov ne govorilo zänj. Da se tvarina ne nakupiči omenjam samo važnejše strani.
Na 15. strani omenjane knjige pripoveduje prof. Šembera, da sta ga do sumnje dovela dva spisa. Oni A. Pater e, kustosa Češkega muzeja, dokazujoč, da je v „Mater Verborum", hranjeni v muzeji od 1. 1818 med 1190 glosami 850 ponarejenih in Maio-ruski spis Lvovskega kanonika A. Petruševiča „O pod-ložnoj Zelenogorskoj českoj rukopisi t. j. Sudč Ljubuši", ki je prihajal februara meseca 1878 v novinah „Slovo".
Čudno pač, da starega poznavatelja niso pregovorili uže prejšnji jednaki dokazi, ter da se je še le sedaj izrekel proti rokopisu, braneč ga leta in leta z besedo in pismom!
Sploh ni videti pri dokazih tistega potrebnega sklada in pregleda, da bi nas silili pripoznati jih; na tak način bi se izpelja-vala lehko.vsaka knjiga iz koje si bodi popreje izišle, in če bi tudi obdelavah čisto različne stroke.
V posebnem poglavji dokazuje, da je „Libušin soud" zložil Jos. Linda, V. H an k a pa da ga je prevel na Staro češko. Dokaz jemlje iz vsebine, ker je neki slična Lin din emu romanu „Žare nad polianstvem", izišlem jeden mesec pred „Soudom", nekaj pa iz jezika in fraz, ki se nahajajo tudi v omenjanem romani in drugih Lindinih spisih. Prepustiti je učenjakom na glasi, je-li so ti dokazi dovolj trdni; mislimo pa, da jih je dokaj odpalo, odkar je Šembera napredoval na poti, katerega je nastopil. Velik del dokazov opira namreč tudi na „Kraljičinodvoiski
rokopis" veleč, da je „Libušin soud" slabo po njem ponarejen, ker prvega ponarejalec ni razumel; na strani 75. hvali Dobrovskega, da je precej spoznal „Kraljedvorski rokopis" pristnim, sam ga imenuje n. pr. v opombi 1) na strani 107 „ryzč pamätky" — a ni še minulo leto, ko odgovarja v novi brošuri, izdani tega leta na Dunaj i „Kdo sepsal Kralodvorsky rukopis roku 1817 V" ko odgovarja, da je epični del „Kraljedvorski rokopis" zložil V. A. Svoboda, lirični pa V. Hanka. V uvodi pripoveduje, kako je bil zaslepljen z avtoriteto rokopisovo, pa meseca avgusta 1. 1879 se mu je zasvetilo, ko je bil zopet prečital Hankin list dne 17. septembra 1. 1817, v katerem navdušeno naznanja Dobrov-skemu, da je našel rokopis in ga ob jednem površno opiše. Šem-beri se nemogoče vidi, da bi bil mogel Hanka v jednem dnevi — 16. sept. je namreč še le rokopis našel — vsebino toliko pregledati, kakor jo Dobrovskemu popisuje. V tem, ko je prej mislil, da so nekateri pogreški jezikovi in pisni pripisovati naum-Ijenemu pesniku Zaviši z Falkensteina v 13. veki, dokazuje sedaj, da le omenjena prava falsifikatorja nista jezika poznala.
Kakor pri „Libušinem sodi", tako tudi tu poskuša spise omenjanih dveh pisateljev primerjati s „Kraljedvorskim rokopisom". Sosebno mu ugaja Svobodina „oda na mir Evrope", ali tu se mu je uže odgovorilo v 29. in 30. št. letošnjega „Svetozora", da je ona „oda" tiskana 1. 1815, zatorej pred rokopisom, vsa druga, kakor drugi natis 1. 1820, katerega navaja on. Večjega, skupnega odgovora še ni, vendar prof. Jagič, sicer neprijatelj pristnosti rokopisove, pravi glede na odgovor „Svetozorov," v svojem „Archiv" V. str. 174—176: „Da muss ich also dem Herrn Šembera den Vorwurf einer nicht hinreichenden Vorsicht machen; dieser Mangel an Vorsicht hat sich schon bei Verdächtigung des Mastičkar (mazač, Quaksalber, spis iz 13. veka, kar jesos. neovrgljivo dokazal Gebauer) geradezu zum Mangel an Kritik gesteigert ... es geht aber dem ehrenwerthen Literaturhistoriker die eigentliche philologische Akribie gänzlich ab." Hanuš, prof. slavistike v Pragi, obeta večji odgovor; gotovo bode v tem smisli, kakor je pisal 1. 1867 v svoji knjigi „Das Schriftwesen der böhmischslavischen Stämme": „povsem nemogoče je, da bi v naši dobi kdo ponaredil tak spis,~tem menj bi bil mogel to učiniti pred 50 leti. Naj postavijo akademije na sveti kolikor večjo ceno na zloženje podobne basni („Zelenogorske"), a nobeden je ne dobi. Beati Bohemi possidentes."
Do te stopinje je pravda napredovala; zadovoljen sem, ako č. čitatelji na podlogi tega očrta lehko razumejo gotovo ne še končan rezultat; še bolj pa bi me radostilo, ako bi kdo globoče preiskal dvomljiva vprašanja teh prezanimivih rokopisov.
Naj zaradi spisov o tej stvari omenjam po Šemberi še učenjake 1.) nasprotne „Libušinemu sodu". Jezikoslovci:
Dobrovsky, Kopitar, Miklošič, Petruševič, La-mansky; paleografi: Pertz, Watteubach, Sickl; historiki: Makušev, Perwolf, Tomašek, Ziegl. 2) zoper „Kralje-dvorski rokopis: Kopitar, Miklošič'), Petruševič, La-mansky, Vašek; Wattenbach, Birk; Feifalik, Kras-zewski, Mickiewicz.
') V svojih spisih ali„predavanjih se Miklošič ni nikoli izrazil o rokopisih; nu, dosta, da se ni! Šembera pa piše o „Libušinem sodi" 1. 1879: . . . „a že mu (Jirečku) musim žretedlne povedati, že mi prof. Miklošič ve vsem, eo jsem napsal v Dodaveich ke svym Dejinäm literatury staroeeske proti Libusinu Soudu dava za pravdu". . . Prof. Krek pa je v svoji „Einleitung" odločno za rokopisa.
Običaji slovanski.
*
Spisuje Fr. H u bad.
Božič pri Srbih.')
Pred božičem postijo se Srbi trdo, (tako zahteva cerkev pravoslavna) navadno od 15. novembra naprej. Dan pred začetkom posta (14. nov.) imenujejo ,p okla de'. Kakor pri Slovencih na pustni večer, zbira se ta dan vsa družina, pije in je vsega dobrega kolikor je je volja, in se pripravlja s tem na post, kajti od poki a d do božiča ne sme jesti nikdo mastnih jedi.
Dan pred božičem imenujejo ,badnji' dan.
Tedaj se počenjajo pravi verski in domači obredni običaji, katerih se je ohranilo toliko med narodom od najstarejših časov do današnjega dne, kateri pa proslavljajo življenje ljudstev in ga obdajajo s čudovito miloto. Uže zjutraj na vse zgodaj znosijo stole, nože, igle itd. pod streho, kjer ostanejo do prvega božičnega dne; prvi stol priueso drug dan za ,položajnika' zopet v izbo. V tem ko spravlja družina ropotijo, odide domačin s poma-gačem po ,badnjak'2), hrastovo' klado, katero devajo zvečer v ogenj. Mnogi sekajo ga uže pred solnčnim vzhodom. Ko prideta pred drevo, prekrižata se, domačin ga pospe žitom in pravi: ,Dobro jut" i čestit ti badnji dan!' Navadno sečeta samo od jedne stran., ko je dosta odsekan, udari jeden-s sekiro samo je-denkrat na drugo stran, da pade proti vzhodu. Ce zadržuje padajoči badnjak drugo drevo, naznanja to zlo srečo za vse leto. Prvo tresko hranijo po nekaterih krajih, devajo jo pod mlečno posodo, da se dela smetana tako debela, kakor je treska. Na to razsečeta drevo na štiri dele in jih spravita domu; v Hercegovini jih
') Primeri: Vuk „Rječuik", s. v., — „Običaji" str. 30. itd. Miličevič, „Život Srba seljaka", - „Glasnik," XXXVII. str. 22. - „Globus," Band XXX. št. 4. in 5.	Pis.
3) Badnjak rabi tudi Bolgarom, Hrvatom in po nekaterih krajih celtf Slovencem.	Pis-
vozijo z osmimi voli. Doma prislonita klade k steni, gospodinja pa zlomi nad njimi prvi hleb pogače. Vrh badnjakov rabi jim namesto ,vatralja' (Feuerschaufel), kateri so spravili pod streho, dokler ne pride ,polažajnikl v hišo. Tedaj prineso pravi ,va-tralj' izpod Ströhe, na začasni pa priveže gospodinja povesmo prediva in ga vrže na streho.
Tisti dan zakoljejo ,pečenico' t. j. prešiča, reveži tudi ovco, da jo speko celo. Prvo kapljo krvi hrani gospodinja in jo zapeče v pogačo, da rabi zoper grižo. Jabolko ali hruška, pečena v pečenici varuje tudi zoper bolezni v trebuhi.
Zvečer prinese domačin badnjake v hišo. Stopivši črez prag pravi: ,Dobar veče i čestit vam badnji dan!' Kak mož mu odgovarja: ,Dao ti Bog dobro sretnji i čestiti', ter ga posiplje žitom, medkaterimje ležala prva treska badnjaka. V Risni ki-tijo badnjake z lavoriko, v Crmnici nazdravlja jim domačin, kateri jih prinese na ognjišče, z vinom, nekaj popije ga sam, z drugim pa napoji badnjake (t. j. polije jih).
Polože' jih pa tako na ogenj, da moli debeli konec črezenj; če se poljubijo ovčarji nad njimi, ljubijo ovce svoja jagnjeta. V pokrajini Gruša (v Srbiji) pomažejo jih po konci z medom, kateri obližejo na to otroci, da tudi ovce ližejo jagnjeta. Goreče badnjake opazujejo dobro; kdor vidi prvi, da je pregorel kateri, dobi dar. Odgoreli debeli konec ne sme pasti na tla, ujeti ga morajo z rokami; po nekaterih krajih mora natekniti celo roko-vice oni, ki ga hoče prestreči. Gorečega nosijo po Vuki okolo bučeljnjaka, pogasivši ga pa denejo h kaci slivi ali k jabolku.
Ta dan peko raznih pogač. Da bi pospeševale plodorodje, dade jim razne oblike: vola s plugom, bučeljni panj, kokoš, ovce itd. Poleg tega pletö za moške ,kijake', za ženske pa ,plete-nice'. V reščetih hranijo spečene pogače in naspö k njim žitnega semena.
Kadar uže gore badnjaci, prinese tisti, ki je prinesel badnjake na ognjišče, snop slame. Tega pozdravljajo ravno tako, kakor tedaj, ko donaša badnjake. Snop je zvezan z vrvico. Ali te ne smejo odvezati, ampak pulijo slamo iz snopa in jo potresajo po vsi hiši. Kaka starka hodi na to po razstlani slami po sobi in kliče kakor koklja: ,kvo! kvo! kvo!' otroci se je pa drže za obleko in kličejo kakor piščeta: ,piju! piju! piju!' To naredi, da je prihodnje leto mnogo piščancev. Po slami vržejo v nekaterih krajih nekaj orehov. Na to molijo. Najstarejši, navadno domačin, prilepi voščeno, svečo na iztočno steno, okolo njega se zbere vsa družina, molče posluša resno molitev, katero moli starec namesto duhovnika. Po molitvi vtakne svečo v vrečo polno ječmena, da gori vso noč. Dokler pa gori sveča na steni, gledajo praznoverni ljudje na senco; kdor je nima, umre drugo leto.
Večerjajo uže pripravljena. Zgoraj za mizo sedi domačin, poleg njega moški po starosti, potem ženske. Predno posedejo, poljubi
vsak roko domačinu, le žena njegova (gospodinja) tega ne stori. Miza je lepo pogrnena, jedi so boljše, nego navadno, kajti jutri bode praznik in trdemu postu je konec. Miza ostane pogrnena vso noč, žlice denejo po starosti na krožnik, in čegaver žlica drugo jutro ne leži več na mesti, kamor jo je bil položil sinoči, umre še to leto. Drugi pa gledajo ta večer v skledo polno raztopljenega špeba; kdor ne vidi glave na sebi, umrje sköro.
To noč spavajo vsi v jedni sobi, kakor je navada tudi po Slovenskem; pri badnjaki ostaja le jeden, da kuri vso noč.
Po Starem Vlahi nosijo ovčarji ta dan vedno kamenček v ustih, to varuje črede volka; če bi se hotela bližati ta zverina, okamenel bi jej gobec.
Ta dan ne smejo izposojati ničesar iz hiše. Če je vreme motno, bode prihodnje leto rodovito. ,Badnjaci' imajo po vztoč-nih delih Srbije svoja imena. Največji zovejo: .badnjak', drugi: ,badnjačica', (ženo ,badnjakovo'), najmanjši pa ,dete'. Drugod jih imenujejo nekateri: Jožef, Marija, Jezus.
Božič.
Zjutraj na vse zgodaj pokajo puške od vseh strani, da naznanjajo veseli praznik. Dečki hite po vode na čist, dober, zdrav studenec, seboj nesejo žita, pozdravijo vodo: ,Dobro jutro, sretan sveti božič', vržejo nekoliko žita v studenec, napolnijo svojo posodo in hite domu. Ta voda ima posebno moč; ž njo se umivajo, da bi ostali vedno zdravi. Najmlajša svekrva daje omitim čistega perila. Omazano hranijo pod streho, da bi ne bilo umaza-nosti v söbi vse leto.
Starejši se pripravijo na to v cerkev, mnogokrat kaj daleč; gospodinja, (v prejšnjih časih je delal to domačin sam,) pa umesi z vodo prineseno zjutraj ,č es nie o' iz pšenične moke. Po Vuki zapekali so prej vanjo srebrn ali zlat novec; kdor ga je našel v svojem kosi, smel se je nadejati sreče v prihodnjem leti. Sedaj pa zapeče domačica lesene podobe ovac, konj, bučel itd. Ko lomijo česnico dobi vsak svoj kos; v tem posli, kateri naznanja podoba v njem, bode najsrečnejši. Česnico peko, kakor pogačo, pod žrjavico. Kdor gre okolo nje, ko se peče, in govori: ,Šel sem skoz ogenj, da bi ne gorel kot ogenj,' se varuje vročnice. Pečeno česnico pomažejoz medom. Iz ostavšega testa pa peko pogačo za živino.
Predno pridejo ,crkvari' (t. j. oni, ki so šli v cerkev) domu, ne sme jesti nikdo mesnih jedi. Ti prineso seboj ,navore' (anaphora, obhajilnega kruha). Te mora pokusiti vsak, potem sme
jesti, kar hoče. Če je pa cerkev predaleč, da ne morejo do nje, jedo najprej popek od leske ali od dr in a, da bi ostali zdravi kakor dr in.
Sedaj krmijo tudi kokoši. Vrvico, s katero je bil zvezan snop slame, ki so jo postiljali zvečer po sobi, polože na tla v krog; v to pa naspo žita za kokoši. Na tak način dosežejo, da se držč kokoši vedno hiše. Tudi živini dade klaje, ali ne mečejo je z vilami v jasli, ampak z rokami, da se živina ne bode. Da, tudi ptičev ne zabijo; tem potrosijo ostankov, naj vedo tudi ti, da je prišel božič1).	,
Zjutraj pride polažajnik. (V Užici ga imenujejo golazni k', v Ban a ti pa ,polazenik'). Mislijo namreč, da ni vse jedno, kdo pride prvi ta dan izmed sosedov v hišo. Zato naprosijo navadno uže nekaj dni prej prijatelja ali sorodnika, da pride ta dan k njim.
Kadar pride pred hišo, ustreli iz puške. Seboj prinaša vrečo žita; uže med vratmi pozdravlja: ,Ristos se rodi' in pospe žita po s6bi, domačin ali kdo drug mu pa odgovarja: ,Va istinu rodi' in ga pospe žitom. Na to gre polažajnik trikrat okolo ognja, ,krete' (premika) badnjake, sede za mizo tija, kjer sedi sicer domačin, in gospodinja ga ogrne z debelo odejo; čim debelejša je, tem debelejša bode smetana na mleki. Potem vzame polažajnik uže omenjani vat r al j (Feuerschaufel), udari ž njim po gorečih badnjacih, da lete iskre na vse strani, in govori: ,Ovoliko goveda, ovoliko konja, ovoliko koza, ovoliko ovaca, ovoliko krmaka (prešičev), ovoliko košnica, ovoliko sreče i napretka' itd. Tedaj razgrne pepel pokraj ognjišča in dene tija kak novec, kakor ravno more. Nekateri pa prinašajo tudi povesmo prediva, in ga obešajo na vrata ali na streho, da bi rasel tolik lan. Sedaj še le pozdravi domačina in druge. Še le sedaj mu prineso stol izpod strehe, kamor so bili odnesli na badnji dan orodje. Kdor pa hoče sesti, odmičejo mu stol, da bi padel; če pade res, ima to dober pomen za hišo. Po teh ceremonijah odide polažajnik ali pa ostane pri ,ručki' in dalje do večera. Da ga goste kar najbolje morejo, ume se samo po sebi, posebno srečna bode pa hiša, ako se opijani.
Nato sedajo k ručku; to naznanjajo tudi se strelom. Ko se zberö vsi okolo mize, molijo, vsak se svečo v roci. Molitev je krajša, nego na badnji dan. Po njej se ,mirbožajo', t. j. po-ljubjajo se po vrsti. Domačin vzame svečo v roko, drugo pa da mlajšemu. Poljubita se in pravita: ,Mir božji! Ristos se rodi. Va istinu rodi. Poklanjamo se Ristu i Ristovu rožanstvu'. Ali pa krajše : ,Mir božji'. ,Na veke, amin'. Tako stori domačin z vsemi, tudi z ženskami, le mu ne poljubljajo te obraza, ampak roko, mož in žena se pa ne smeta poljubiti.
Na to zbere domačin vse sveče, jih postavi v skledo, polno raznega žita, črez nekoliko časa jih pa pogasi s tem, da pospe žita nanje. Kasnejše pokrmijo ženske žito kokošim, da bolje ne so. Potem sedejo k jedi. Božično kosilo je priprosto, meso in vino so glavne stvari. Nekateri srčejo najprej ,varenik' (nekako vinsko juho z medom in poprom), drugi pa ne pijo rakije zaradi vročice. Crez nekoliko časa, po nekaterih krajih uže v začetki jedi vstajajo ,u slavu'. Domačin in polažajnik natakneta roko vice, (brez njih se ne smeta dotekniti č es niče), zasučeta č es nie o trikrat od iztoka proti zapadu in jo zlomita. Paziti pa imata, da ne pade kak kos od nje; to bi pomenjalo, da mora umreti kdo iz hiše. Onda razdelita vsacemu svoj kos.
Za česnico pride pečenica na vrsto. Jedo jo, se v6, mrzlo, ker je pečena uže v badnji dan. Le glavo puste za novo leto. Ta dan se goste dobro; navadno ne vstajajo od mize do večera.
Crez prt razproströ po mizi navadno prazno vrečo in ne odgrinjajo mize in ne čistijo hiše tri dni.
Po Bosni in Hercegovini je navada, da ,sjaču' (sjak-nuti) o božiči, t. j. zjutraj zgodaj vpije domačin: ,Sjaj Bože i Božiču našemu', ali ,našoj' (tu imenuje po vrsti vse osobe svoje družine).
V Ris ni se poljubljajo po jutranji službi božji ljudje v cerkvi; pri tej priliki se pomirijo mnogi, ki so se bili sprli med letom.
Naj omenjam še nekoliko običajev in navad v tem časi. Kdor ima konja, ga mora jahati poručki. VBački zasede mladina konje in dirja po polji in ,vijaju Božič' (gonijo Božiča).
Tretji dan pometejo hišo; slamo in smeti vržejo na dvorišče; slame pa hranijo ženske nekoliko, da nasajajo kokošim na njej. Drugi nosijo božične slame na njive, da bolje rode.
Ta čas ne smejo brusiti noža na brusi, da ženskih ne bole prsi, krav vime, otrok vrat.
Te dni počiva živina; volov ne smejo uprezäti.
Vsakdo iz hiše mora odgrizniti nekoliko niti, s katero je bila povezana pečenica, onda ni hud vse leto.
Da raste pšenica visoko in je bogata, prebadajo česnico z drinovo tresk o. Na vogel č es niče potrosijo soli, ga odrežejo in hranijo za lek ljudem in živalim. Po jedi dade živini soli; živinsko pogačo nabadajo najlepšemu volu na rog, v Starem Vlahi pa priženo vola v hišo in zlomijo pogačo nad njim.
Da bi varovali stanovnikov vročnice, mečejo po nekaterih krajih goreča drva črez hišo; mnogokrat se je pa uže zgodilo, da so si tako požgali dom.
S pepelom č es niče posipajo svilode, da bi jih bilo, kolikor pepela.
V Gr bi j i gledajo na božič, od katere strani vskipi voda v lonci; če vskipi proti iztoku, nadejajo se sreče. V Dubrov-niki mesijo kolače v podobi mesca in jih dad6 poslom; imenujejo jih ,luk'.
Nekateri udarjajo z rogom od božičnega peciva nerodo-vita sadna drevesa po koreninah, govoreč pri tem opravili: ,Ja tebe rogom, a ti mene rodom!' Drugi vzamejo sekiro in mahajo ž njo ob nerodovitem drevesi, kakor bi ga hoteli posekati, drug kdo pa reče: ,Ne sijeci, rodiče'. Če store to trikrat zapored, mislijo, da bode drevo obilo rodilo.
Do malega božiča (novega leta) pozdravljajo se namesto z ,dobro jutro!' itd.: ,Ristos se rodi! in pozdravljenec odgovarja: ,Va istinu rodi!'
Ta čas pevajo tudi razne obredne pesmi, katerih je zapisal mnogo Vuk in kasnejše Milojevič.
Predno poskusimo razložiti pomen božičnega praznika, omenjamo naj prej necih običajev iz drugih krajev, kateri se vje-majo s srbskimi'). Po Francoskem je navadna še dan danes ,souche de noel' ali ,trefue'. „Štiriindvajsetega decembra proti šesti uri zvečer" — čitamo v deli „Memoires de 1'acadčmie celtique" (Commercy en Lorraine) III. 3, — „denejo v vsaki družini velikansko klado, imenovano ,souche de noel', na ogenj. Otroci ne smejo sesti nänjo, da ne dobe garij. Ta navada je razširjena skoraj po vsi deželi ih da polagajo klado po vsej dolžini, kacih štirih črevljev, na ognjišče". — V Marselji so prižigali klado, imenovano ,calendeau' ali ,caligneau'. . Polivali so jo z vinom in oljem. Gospodar jo je moral prižigati. V Daupliinč so jo imenovali ,chalendal', so jo prižigali na božični večer in polivali z vinom; bila je sveta, morali so puščati, da izgori vsa. Na Nemškem je bila ta navada tudi. V pismi iz 1. 1184 beremo o župniki v Ah leni in Miinsterlandi: „et arborem in nativitate domini ad festivum ignem suum ad ducendam esse dicebat." Da so sekali .Weihnachtsblock', čitamo tudi v ,Weisthiimer'.2) Na Angleškem imenujejo ,badnjak', ,yuleclog', ,yuIlclog' ali ,Christmas clog'. Kos njegov hranijo vse leto, da zakurijo ž njiin
') Prim. tudi članek: „Bajdnek v Poljanah ob Kolpi," „Novice" 1. 1856 str. 413.	Pis-
') G rim m, „Deutsche Mythol. 4. izd. I. str. 521 in 522." Pis.
za novi božič in da varuje družino nesreče, če pa neče goreti, pomenja zlo.1)
Ravuo tako znan je skandinavski Julblok', Litvani in Leti pa imenujejo sveti večer ,bluku-vakars', kar pomenja ravno to, kakor ,badnji večer'.
Kakor pripisujejo Srbi prvemu gostu, da pomenja srečo ali nesrečo, tako skušajo izvedeti tudi Angieži po onem, kateri stopi o. novem leti prvi v hišo (imenujejo ga ,fi r s tf o o t',) kako se bode godilo družini. Tudi oni si pomagajo s tem, da naprosijo uže prej koga, naj pride na vse zgodaj s kacim darom na pohode.
Kaj pomenja božični praznik v krščanstvi, znano je uže dosta; o tem zatorej ne govorimo. Omenjati pa nam je, kaj je po-menjal ta praznik našim dedom, poganom, kajti tudi ti in drugi narodi indo-evropski so ga uže slavili o tem časi.
Božič je bil uže poganom solnčen praznik, in kaj so slavili o tem časi, kaže nam srbska prislovica: ,Pitali kurjaka (volka), kad je naj veča zima. Kad se sunce ragja.' Ta odgovor, da je najhujša zima tedaj, kadar se solnce rodi, kaže na božič. Ali tudi pri Rimljanih nahajamo dan 25. decembra ,dies natalis solis invicti' (rojstveni dan nepremagljivega solnca). V tisti dan pada v koledarji krščanskem praznik Kristovega rojenja. Da je to res, pričajo nam cerkveni očetje; tako graja še Leon Veliki, za katerega se je spominalo ljudstvo še dobro solnčnega pomena božičnega praznika, zlobno mnenje (pestifera persuasio) onih, ki mislijo, da praznujejo ta praznih na čast novo vzhajajočemu solncu, ne pa rojstvu Kristovemu. "*)
Kako dolgo se je vpiralo poganstvo, časteče solnce, krščanstvu, nam kaže to, da se je ohranilo češčenje solnca do novejšega časa v Armeniji pri Jakobovih kristijanih.3). Taka je tudi pri Mohamedanih.
Arabi Beduini molijo še dan danes vzhajajoče solnce, akoravno je prepovedal Mohamed, klanjati se solncu in luni, in če tudi mislijo Moslimi, da ,vzhaja solnce med rogovi hudičevimi'.
') Ibid. „Aberglaube, Nr. 1109 "
') Pauly, „Real. Encyclopaedie, s. v. Sol."
') Ne&nder, „Kirchen-Geschichte, VI. str. 341."
Za časov Lukijanovih poljubovali so si Grki roko v znamenje češčenja vzhajajočega soinca. Tertullij an pa toži še o kristi-janih, ki so častili nebeška trupla in so mrmrali z ustnami proti vzhajajočemu solncu („sed et plerique vestrum affectatione aliquando et coelestia adorandi ad solis ortum labia vibratis")'). Tudi Leon Velik i se pritožuje o tistih kristijanih, ki so se obračali proti solncu in so se mu klanjali, predno so šli v cerkev, ali kadar so stali na kacem griči4). Da, Wuttke3) pripoveduje, da se odkrivajo kmetje v zgornjem P al ati na ti (Oberpfalz) še dan danes pred vzhajajočim solncem, in na P;o m o r a n s k e m mora moliti oni, katerega trese mrzlica, trikrat o solnčnem "vzhodi obrnen proti solncu: „Ljubo solnce, pridi skoro in odvzemi mi sedem in sedemdeset mrzlic. V imeni Očeta itd." Na S aksonskem, v Branibori in na Ruskem pa hodijo seljaci še sedaj v jutro velikonočne nedelje na hribe, da bi videli solnce, katero poskakuje takrat, pravijo, od samega veselja trikrat, na Angleškem je pa pisal v svojih dnčh Thomas Browne celo razpravo, v kateri je dokazoval, da solnce ne pleše v jutro velike nedelje.4) Pri Rusih ohranilo se je celo do XVI. veka mnenje, da - o veliki noči solnce ne zahaja. Zato menda imenujejo Malorusi in Bolgari veliko noč ,velik den'.
Solnčni pomen božiča pa kaže tudi ime meseca decembra pri Bolgarih. Ti ga imenujejo ,koložeg', t. j. mesec prižiganja (solnčnega) kolesa, ker so ovijali, kakor Slovenci na Koroškem in Poljaci po Galiciji, Nemci pa po nekaterih krajih še danes o tem časi kolo se slamo, namazano se smolo, ter so je takaläli zažgano raz hrib v dolino5).
Ali tudi druge stvari nam kažejo, kako svet je ta čas. O polnoči, pravijo ljudje, so odprta nebesa, voda Se izpreminja v vino, pod snegom cveto cvetlice, drevesa cveto in zor6 zlata jabolka itd.
Vse to kaže, da so razlagali stari Slovani božični praznik z ozirom na solnce, katero daje po misli vseh poganov ljudem dobro. Ali tolmačiti moremo ostanke starih običajev samo na solnčnega boga Peru na, kakor je to dokazal učeni prof. dr. Krek6).
Vredno bi bilo zatorej, da se požurimo tudi mi Slovenci, da zberemo narodno blagö, da ne bode prepozno; gotovo našli bi še v svojem domi mnogo, kar bode služilo slovanskim bajeslovcem.
') „Apolog. adv. Gentes XVI." Lukian, „de saltat. XVII."
Leo I. „Serm. VIII. in Natal. Dom." ') „Volks ab er glaube," str. 150.
") E. B. Tylor, „Die Anfänge der Cultur, Deutsch von J. W. Spengel und Fr. Poske. II. str. 297;" — Afanasjev. „Poetičeskija vozzrenija Slav-janna prirodu, III. str. 700."
5) Krek, „Einleitung in die slav.Literaturgesoh. str.200. Opomba 4."
") 0. c. str. 199.
Svatovski običaji pri Bolgarih.
Z nezmernih planjav med Donom in Volgo privel je Asparuh, tretji sin Kubratov, v drugi polovici sedmega veka po Kristi Bolgare do Donave. L. 679. prebrodili so reko. Pogumni vojaci čudskega ali finskega plemena premagajo hitro Slovane, naseljene med Balkanom, Donavo in črnim morjem; Varno si zvolijo v glavno mesto. Ni jih bilo mnogo tujcev, ali bojeviti in pogumni so bili. Hitro se je širila nova država, skoro je Morava postala meja ob carstvi srbskem na zapad, pa tudi na druge strani so silili vedno dalje. Mogočni carji bizantinski trepetali so na svojem prestoli pred četami bolgarskimi, med katerimi so vojevali tudi podvrženi Slovani. Groza je bilo poslancev grških, kadar so se pogajali z Bolgari zaradi miru. Krščanski Bi-zantinci prisezali so v imeni svojega carja, da bodo spolnovali pogoje, pred razpelom z roko na sv. pismi, Bolgari so pa prisegali na goli meč, znamenje moči, (ultima ratio) vojakov, pri tem so pa razsekavali pse na dvoje. — Še početkom 9. veka pili so veli-kaši pri gostijah iz lobanje ubitega carja Nikefora.
Tekom tistega veka potonil je pa živelj bolgarsko-čudski v narodnosti slovenski. Premagovalci izgubili so svojo narodnost, postali so Slovani.
Mnogo so občevali Bolgari z bližnjimi Srbi, mnogokrat so se bili po krvavih bojiščih, mnogokrat bili so si dobri prijatelji.
L. 861. pokristijani se pa knez bolgarski Boris; brat Cirilov, Metod, ga krsti. S tem je prestal živelj bolgarski popolnoma, narod se je pomešal tako, da je ostalo le malo sledu o njem. Oznanovalcem vere krščanske rabil je jezik slovanski. Le na jezik vplival je toliko, da se je predrugačil, da je izgubil sklanjo, da je privzel člen itd. Celo stare običaje pozabili so ljudje. Dlje je cvela še država bolgarska; niti carji bizantinski, niti srbski je niso mogli razrušiti. Ali prignala se je črna nevihta od južne strani, divji Turci so prihruli iz Azije, poplavili so poluotok balkanski. Carji bizantinski niso si ohranili druzega nego samo glavno mesto. Car bolgarski Šišman bil je premagan dne 26. velicega srpana 1. 1371. ob Marici; moč bolgarska je oslabela. Sicer so se bili Bolgari še moško na Kos o vem polji 1. 1389, ali ni hrabrost njih, ni srbska ni mogla rešiti več Slovanov. Vuk Brank o vič, izdajica, ,ne vid'lo ga sunce1, bil je vzrok, da so naložili Turci težek jarem narodom po poluotoci balkanskem, da so mogli prodreti kasnejše Musulmani celo do Beča, da so poplavili južni del avstrijskega carstva, da so overali omiko in oliko tako dolgo.
Milo zvenela je pesem bolgarska po visocem Bal kani, pevci so peli o srečnih dnevih, o zlati svobodi, katere niso po-
znali, peli so o junacib, kateri so tolkli nekdaj sovražnike, ali ljudstvo, hrabro nekdaj in bojevito, pozabilo je sukati- kopje in meč, tupuz pal mu je iz rok. Namesto ostrega orožja poprijel se je Bolgar pluga, motike in sekire; obdelaval je polje, svojemu tlačitelju prideloval je rožnega olja in ta mu je plel zato tr-njevo krono. Ali mnogokrat pihal je] tudi čuden veter o vrh4h Balkanovih, čestokrat pokalo je čudno po dolinah in gozdih; niso padala stoletna košata drevesa pod sekiro gozdarjevo, padali so ljudje, Turciin Bolgari, puška bila je sekira, meč podiral je sovražnika. Tedaj klicala je vila svoje pobratime, tedaj začel se je dramiti Kralj e vič M arko v svoji pečini, ali vilin klic izgubil se je; malokdo ga je čul in mnogi, kateri so čuli vik, tiščali so si ušesa;_ Marko odprl je oči, a zaspal je takoj; krokarji so letali v celih trumah po gorah in po dolinah, gostili so se, le kukavica, sinja kukavica, kukala je za očetom, za bratom, za otroci, katere je posekal meč, ker so hoteli živeti kot ljudje.
Toda zora vzhaja .vsak dan, gotovo napoči tudi dan z gromom in treskom, kateri očisti zrak, da zašije zora svobode vsemu narodu.
Mnogi so uže preiskavah narod bolgarski; prihajali so tujci ,ran gledat globocih', trudili so se sinovi, da spoznajo svoj närod, in kolikor bolje so se seznanjali s svojimi rojaci, tem bolje so začeli ljubiti svoj rod.
Prihajali so tudi bratje od vseh vetrov, da so čuli, kaj bije Bolgarom v srci. Bogišič1) preiskaval je pravne običaje južno-slovanske, on je opozoril prvi na bogat zaklad narodnega blaga, in ni služil le pravnikom, odkril je blaga tudi bajeslovcem in sta-rinarjem slovanskim. Drugi so pa poslušali pesem närodovo in našli so drazega kamenja, katerega, ni najti drugod. Brata Miladi-novca,®) ki sta morala plačati svojim življenjem ljubezen do domovine, odkrila sta narodno pesem bolgarsko, kateri se ni strašiti nobenega druzega naroda.3)
Poteh dveh bodemo skušali povedati, kako se ženijo mladi Bolgari.
Mladeniči bolgarski se ženijo navadno mladi, mnogokrat jedva 18 let stari. Neveste so pa še mlajše; kakor pri druzih narodih na jugi, se može dekleta čestokrat uže 14 let stare, če tudi ženin ni ravno vedno tako mlad, ženi se vendar navadno uže v starosti, v kateri pri nas še na zakon ne misli. Pospeševalo je to navado posebno to, da mladeničem ni trebalo služiti v vojski, zato se more ženiti, kadar hoče sam , ali kadar mu dovoljujejo roditelji.
') „Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena' Zagreb, 1874."
J) „Bolgarski narodni pesni. Zagreb, 1861, str. 515.: „Svadbeni običai ott Struga;" str. 417.: „Običai na svadba vt Kukuši."
a) G, Bosen v svojem prevodi bolgarskih pesmi „ bulgarisehej Volksdichtungen" priznava sam njih lepoto.	Pis.
Zakon pa ni samo zveza ljubečih; tudi druge okolnosti morajo mladeniče, da si izbirajo neveste uže zgodaj. Kakor povsod, imajo roditelji razne namene, kadar ženijo sina. Prva skrb jim je, da' pridobe sinaho dobro delovko, dobro gospodinjo, a ne samo za sina, nego za vso zadrugo. Zatorej je pri ,Šopih' (,Bolgarih okolo Koestendila, Radomira in Sredca, Sofia) ženin navadno mnogo mlajši od neveste. On šteje jedva 16 let, žena njegova pa uže 25—30. Ne smemo si pa tolmačiti te razlike s tem, da se na-gibljejo mladi ,momki' mnogokrat starejšim devicam, ljubezen pri ženitvi ni glavna stvar, kakor menda nikjer med prostim narodom. Nevestin oča neče možiti hčerke zgodaj, da mu ,hljeb isplati' svojim delom, ženinovi roditelji pa iščejo neveste, navajene vsa-cega dela, katera je pokazala uže na dorni svojem, da je pridna in marljiva. Narodni pregovor slove: ,Vzemi si ženo, da te nosi na rokah!' moramo razlagati zatorej prav po besedi. Tudi se ni bati, da bi nosila taka žena hlače; narod zahteva sicer, naj se ljubita zakonska, kakor zahteva priroda in običaj, vendar pa mora slu-šati žena moža, ker pravi pregovor: ,Žena dolgokosa, plitkoumna'.
Glavna stvar pri izbiranji neveste je vedno beseda očetova, ali če ta ne živi, beseda ,glavatarjeva' ali domačinova'). Če pa otroci in roditelji niso ravno tistih misli, zgodi se tudi, da se ravna mladina le po tem, kar jej veleva srce, saj najde sredstev, da preveri mater in po njej tudi očeta.
Na ,dobar den', t. j. o praznicih se zbira mladina okolo cerkve, ali na kacem druzem mesti in pleše ,oro' ali ,kolo'. Po zimi hodi na ,prelo' k sosedom, po leti pa tudi na ,mobu', na ,delo'. Neoženjenci imajo tu. prilike dovolj, da si izbirajo družico za življenje, tu ,se zagledajo' mladeniči. Zato pravi v narodni srbski pesmi sestra bratu.'
„Elajde brate namastiru, Da gledamo gjevojaka, Gjevojaka i momaka!"
Momak podari devojki jabolko, napije jej ob studenci in jej odkrije tako svojo ljubezen; kitica iz nje roke mu je znamenje, da ga ljubi izbrana krasotica.
Da si pa moreta reči pred oltarjem, da hočeta živeti vse življenje drug z drugim, morajo izvedeti za to tudi roditelji. Mladenič in ljubica njegova skušata zatorej poizvedeti najprej, bodo li roditelji zadovoljni z izvoljencem, kajti ti pazijo vedno na to, da je nevesta pripravna za ženina, da ni presiromašna itd., lepota sama ne velja nič, ker ,lepa jäbolka svinje jedo'. Prav slaba in siromašna mora biti obitelj, če se ravna po pregovori ,trkaj, kjer ti odprö, tam ulezi'.
če je m oma k gotov, da mu ne odrekö devojke, pošlje poslanca (,svata' ali ,svatico') na dom devojkin, da jej prinese kitico in nekoliko novcev v dar in se dogovori ž nje roditelji o snubitvi. Tedaj določijo dan, na kateri naj pridejo roditelji mladeničevi snubit; se ve, da mora biti pripravljena zanje tudi sijajna gostija. Ta ,sastanek' imenujejo ,godež', okolo Kukuša pa ,zelena kitka'.
Na odločen dan, navadno v nedeljo, ali v kak drug praznik, zberejo se na domi mladeničevem sorodniki njegovi. ,Momak' poljubi roko svojemu očetu, če pa ta ne živi več, strijcu ali onemu, kateri je domačin, mu da darove, katere je namenil svoji ljubici, n. pr. lepo ,šamijo' (robec za deti na glavo) in nekoliko novcev. Na to se napotijo snubači. Po nekaterih krajih, n. pr. okolo Lesk ovc a gresamoočaz mladeničem, drugod pa, n. pr. v Kukuši, kjer se stekata bei i in črni Drin, pa več sorodnikov.
Na domi izvoljenega dekleta je uže pripravljeno vse, snubači pa donašajo seboj tudi jedil in pijače. V hiši je pripravljena miza (sofra). Nekaj časa se pomenjkujejo o raznih rečeh, onda pa pride devojka s kako družico v izbo. Družica njena poljubuje prišlecem roke po redi, za njo pa snubljenka. Tedaj jej dade donešena darila, ona jim pa poklanja vezene ,rizel (obleke), katera jim polaga na ramena. V Kukuši dobivajo oženjenci obleke, vezene ,na zaboj' (na statvah), neoženjenci pa vezeno od devojke z roko.
Dogovorivši se o vsem potrebnem odidejo snubači. Darove pa nosijo še vedno na ramenih, da kažejo ljudem, da niso prišli zastonj.
Tasastanek imenujejo okolo K u k u š a ,m a 1 i a r m a s', okolo Leskovca pa ,odumvanje'. Dogovarjajo se pa posebno o darili, katero mora dati ženin očetp nevestinemu. To imenujejo po južnih krajih ,ogorlok',') okolo Leskovca pa,obušta', ker je namenjena, da kupuje oče obuvalo sorodnicam nevestinim. ,0 gori o k' znaša marsikdaj do tisoč pijastrov, če je ženin posebno bogat.
Po prvem sastanki prihajajo snubači še večkrat na pohode. Po nekaterih krajih so se ohranila razna simbolična dejanja, katera so gotovo prastara. Na drugem sastanki, kateri imenujejo okolo Leskovca ,ispitije', izpije vsak po čašo rakije. Na tretjem menja mati devojčina prstene navskriž (,mčnežl). Z m e-nežem je gotova zaroka, tedaj čestitajo gostje roditeljima: ,čestita nevjesta, cestit zet.'
Ali taki pohodi so dragi za obe strani. Ženin in roditelji njegovi morajo donašati vsakokrat daril. Zato se mnogi ne drž6 vseh običajev. Nevesta pri gostijah ne seda za mizo; ona streže došlecem.
Zadnji in najvažnejši sastanak je ,godež' ali ,veliki ar m a s'. K temu prihajajo vsi sorodniki s popom ali učiteljem. Tedaj dogovore vse za trdno, učitelj ali pop, ali tudi selski sta-' rejšina je priča, časih celo beležnik.
Po krajih, kjer imenujejo ta sastanek ,godež', imenujejo nevesto odšle ,godenico'. Tej prinaša drug dan sestra ali kaka druga bližja sorodnica ženinova kak dar, nekoliko cekinov na ni-zalici, ali kaj druzega dragocenega. Od te dobe nevesta ne sme hoditi brez svoje svakinje na zabavo.
Vsako nedeljo in vsak praznik obiskuje potem ženin svojo nevesto, ali nikdar ne sme priti s praznimi rokami. Donaša jej v dar novec ali kaj druzega in dobiva od nje kako oblačilo ali vsaj kitico.
V Kukuši se zbirajo po prvem sastanki na domi ženi-novem otroci, čim več se jih nabere, tem večja je čast. Kaka stara ženica jih vodi k nevesti, kateri prinašajo raznih darov, sadja, kitic aii Iepotičja. Če zori sadje, ženin ne sme zabiti, da pošilja izbrani nevesti vsacega.
Črez nekaj časa gredo sorodkinje k nevesti. Donašajo jej v dar sadja, kitic, črevljev, nogovic, platna, prediva in svile, da prede in tče darove za svate. Nevesta jih pozdravlja, jih poljublja, vzprijema darove in gosti svoje goste. Sestre nevestine poklanjajo došlecem kitic, nevesta jim pa daruje obleke. Pred odhodom jim vrne posodo, v kateri so donesle sadja, a ženinu pošilja kitico in kako obleko, posebnih kitic jim pa daje tudi za moške sorodnike. Nekoliko dni kasnejše pa pride bodoča svekrva, da pomeri nevesti nekatera oblačila.
Štirinajst dni pred poroko, v soboto, obišče ženin s svojimi sorodniki in prijatelji nevesto. Seboj prinaša jedi in pijače, mati njegova pa preje, sestre razne obleke in lišpa, zrcalo, česalo in drugih daril. Pridši v hišo sedejo moški, ženske pa stoje. Nevesta poljublja roke in vzprijema darove, katere jej shranjuje sestra. Zadnjemu poljubi ženinu roko, ki ta jej daruje sadja in kak novec. Na to pogrnejo mizo, postavijo donešena jedila nanjo in ženin jim napije rakije. Najstarejši izmed njih prelomi kolač, na katerem leži nekaj novcev za nevesto, in ženin napija vsem, poljubovaje jim roke. Onda goste tudi domači svoje goste, in nevesta daruje došlece in poljubuje roke.
Tako se goste vso noč. Proti jutru napija ženin rakije na odhod, nevesta pa vliva gostom vode na roke, da se umivajo, daruje došlece in vzprijema zopet darove. Vse te obrede imenujejo ,veliki armas'.
Sedem dni pred poroko pošilja nevesta ženinu razne obleke in zopet darov za sorodnike njegove. Posebno zanimivo je, da ne zabi devojka pošiljati tudi darov za učitelja, kateri je učil nje ženina, in za mojstra, pri katerem se je učil izbranec ,zanata' (rokodelstva) ako je rokodelec. Vse te darove in one, katere je po-
slala nevesta uže prej, obešajo na steno. Devojke, katere so prinesle darove, dobivajo vsaka kaj malega in začno popevati po tem razne pesmi ter plešejo ,k o 1 o' Goro'), tako, da plešejo trikrat iz hiše pred hišo in zopet nazaj.
Tako si pošiljata zaročenca darove, katere rabita pri poroki, drugo, kar dadč roditelji svoji hčerki, obleko in hišno orodje pa vozijo navadno z nevesto. Imoviti stariši dade nevesti tudi kos zemlje, kako živinče ali kaj druzega za doto.
Okolo Leskovca se počenjajo svatovski običaji s tem, da prihajajo omožene ženske in vdove iz rodu ženinovega v četrtek pred nedeljo, na katero se poročajo, k nevesti „da gledjati mo-miny darovy, kakvo je prela i tükala moma-ta rabotnica." Ko dojdejo v hišo nevestino, je uže vse pripravljeno. Darovi so razloženi po mizah, vsaka ,svaja' ogleda dar za darom in vrže končno kak novec, srebrn ali zlat, kakor more in hoče, na mizo. Potem se goste, plešejo in pevajo. Pred odhodom daruje djevojka (moma) vsaki kaj malega in pošilja ženinu v dar navadno robec, navezen zlatom.
V	petek so ,zasevki' (zasevky). V ženinovo hišo povabijo vsa dekleta svoje rodbine izmed sosedov na gostijo. Te imenujejo ,žulvy' ali ,zasžvnicy'. Po obedi plešejo in gredo potem z godci k nevesti, da jo pozdravljajo od ženinove strani. Tu jedo in plešejo in gredo pozivat na svatbo sorodnike in prijatelje ženinove. Navadno vabijo v tej obliki: „Mnogo zdravje otü momkov^ majk^ i bašta i otü momka, da zapovčdate sutra (v soboto) na včnecfi a vü nedčlj^, na svadbq-, na včnčanje." Ko zgotovijo ta svoj posel, se vračajo v ženinovo hišo, kjer sejejo moko skozi sedem sit. V jedno sito devajo ženinov prsten in nekoliko orehov. Pri sejanji morata držati sito dva moška otroka, izmed katerih mora biti jeden prvenec (prvorojenec), drugi pa ,istirsakü'. V tem pevajo dekleta ,zasčvni pösni' n. pr.
„Zaigralo junako'o s^rce, Kako vino vo strebrena čaša, Kak' rakia vo zlata vikia, Dur' da pojditü vü devojkini dvorje, Dur' da viditü devojkini tatko, Dur' da viditü devojkina majka, Kako 'oditü, kako rubo nositü." (Miladinovci, str. ,461, kjer je še več ,zasevnih pesmi.')
Iz presejane' moke mesijo ,medeniku' (ker je namazan z medom), kateri lomijo navsKriž nad glavo ženinovo, ki ga po-mažejo z medom tudi po lici. Razdrobljen medenik devljejo v re-šeto in ga razdelž .na to med goste, kateri plešejo pred hišo.
V	Kukuši imenujejo ta obred ,zamesü'. Tu sejejo moko tri dekleta, malo dete pa, katero ima še očeta in mater, vliva vode na moko in soli testo ter zmeša vodo in moko. Na to vzdvignejo otroka na roke, da udari s ,kukudavko' (z lesenim orodjem, s
katerim je mešal moko in vodo) na gredo in reče trikrat: ,mo~ makü i moma'.
Tisti dan napravljajo v Kukuši tudi ,barjak' (fruglica-ta).' Na drog prišijejo kos belega platna in nataknejo na vrh pozlačeno jabolko. Devojka, oblečena v moško obleko, z moškim fesom na glavi, zgrabi barjak in vodi oro (,kolol). Zvečer pa nesejo mladeniči s ,frugličari! (,barjaktari!) kovčeg k nevesti. Jedva ga pa postavijo na tla, sedejo nänj in ga ne prepusti nevesti prej, nego jih je obdarovala.
V	petek zbirajo se devojke, da počešejo nevesto in jej spletö kite. Dete, čegaver roditelji še živč, jo začne česati, pevajoč končajo dekleta delo.
Tisti dan gosti ženin svoje prijatelje, a ne sme sesti, samo služi jim. Po obedi nabirajo novcev za godce in nevesti za ,krst'. Pri pojedini ne sme biti nobene devojke. Po jedi pa vabi ženin v nekaterih krajih, n. pr. v Lesk ovci, svojih drügov, naj ga iz-premijo v nedeljo na konjih k poroki.
V	soboto, na dan pred poroko, imajo povsod mnogo posla. Nevesta gosti svoje drugarice; pri ženini pa koljejo, ako je le mogoče, vola. Volu venčajo glavo, na rogove mu privežejo šopkov, veselo petje krati delo.
Dečki in deklice nesö nevesti obleko za poroko in prinesejo nazaj odelo za ženina.
Drugovi imajo največ posla. Gostje so uže sicer povabljeni, ali treba jih opomniti še jedenkrat.
S šopkom na pokrivali, s polno-ovenčano čutaro, na rameni s pisanim robcem, s palico v roci, pride drug najprvo k nevesti. Tisoč pozdravov jej prinaša od ženina. Nevesta pije iz čutare, obesi dragu še jeden robec na rame in revež mora od povabljenega gosta do gosta, da ga opomni, naj ne zabi svečanosti. Čutara ni prazna ni za hip. Jedva pohaja vina, uže jo nalivajo.
Deklice pa vijejo venec. Se ve, tudi pri tem deli ne smejo molčati. Okolo Prilepa pojö:
„Vilo mome tri zeleni venci, Pajvi vilo otü zdravega zdravca, V toro vilo otü bčla pčenica, Trekčo vilo otü c^rno-to grozje. Tova što je otü zdravega zdravca, F^rlete go junakovi dvorje, Da se zdravi i da se veseli; Tova što etü otü bela pčenica, Fqxlete go u naše-to selo, Da izniknitü 'se bela pčenica; Tova što etü otü c^rno-to grozje, F%rlete go junakovo lozje, Da sč roditn 'se c^rveno vino."
Miladinovci, str. 473.
Tako pride nedelja. Brijač obrije ženina. V tem pojö in plešejo devojke. Dve pa nabirate obrite lase na robec, da jih de-nejo nevesti v omaro. Brijač dobi za svoje delo kos obleke in še novcev. Vodo, v kateri se umije ženin, hranijo do prihoda nevestinega. Na to mu prinesejo obleko za poroko; deček mu jo daje, ko se oblači.
Tačas so se zbrali gosti in začne se zäjutrek'. Ženin poljubi prišlecem roki in postavijo se v red. Na vozovih, mnogi na konjih dirjajo veselo k hiši nevestini. Tamo so uže zbrani gosti, devojke plešejo, ženin daruje kaj roditeljem nevestinim, posebno materi za ,mleko, s katerim je hranila nevesto'. Ali nevesta se ne prikaže takoj, nje drugarice jo krasijo. V roci drži reščeto, v katerem je nekaj žita, in tri goreče treske. Nje prijateljice pojo pri deli obredne pesmi in ne puščajo drügov ponjo. Po dolzih razpravah dobe kaj v dar in puste prišlece v sobo; nevesta vrže žita iz re-ščeta. Starejši drug da nevesti dvojico nogovic, katerih jedna je napolnena s sadjem; to dene ona v žep. Na to postavi črevlje pred-njo. V tem se razlega pesem:
„Ne deveruj, postarü deverü, malko mome, Ne valka č, postarü deverü, čorabi-te, Ne marši e, pomalü deverü, rusi kosa, S^ noki mi j^, pomalü deverü, druški pleli. Ne predavaj sč, devojko mori, za ž^lti čevli, Za z^lti čevli, devojko mori, za šuma veneču."
Miladinovci, str. 474.
Na to jej dene botra venec na glavo, bel platnen robec jej pripnö na rame, da visi po hrbti, barvan robec jej denö na rame pod levo roko in pripnö ovöj, (Schleier).
Gosti jedo in pijö v tem. Ženin pa gre z barjaktari v posebno sobo, kjer je pokrita miza. S tremi prsti vzame od štirih strani nekoliko od jedi, položi koso ve pred-se, ter je., Na to pride mati nevestina, mu da prsten za poroko in bel robec. On jej poljubi röko in ide k drugu. Sedaj pa stopi nevesta v sobo, sede na tisto mesto, na katerem je sedel ženin, poje najprvo, kar jej je pustil on, in na to še kolikor se jej ljubi. Ko pride iz s6be, pokrije drug ženina in nevesto z belim prtom, vzame čašo vina, v katerem plava kosec kruha, blagoslovi ja in polije vino nänja. Nevesta mu poljubi roko, dekleta pa pojö v tem in vzprijemajo darove gostov. Drugova peljeta nevesto vsak za jedno roko iz hiše, ona se brani, dolgo noče črez prag, žalostno slove pesen na odhod:
„Izniknala je čubrica Megju dva straka bosiljokü. Ne mi je bila čubrica, Megju dva straka bosiljokü,
Tuku je bila devojka Megju dva mladi deveri."
Miladinovci, str. 476.
Zvunaj se poslovi od roditeljev, se prekriža iti vzdvignejo jo na voz ali na konja. Po nekaterih krajih, kakor v Kukuši, jezdi nevesta k poroki, drugod se vozi, navadno z voli.
Na poti je vso samo veselje, godci godeje, devojke pa pojo svatbene pesmi, saj smo uže videli, da imajo posebnih za vsako delo. Iz hiš, mimo katerih se vozijo svatovi, vro ljudje na cesto, prinašajo vina, napijajo gostom in posipajo po nekaterih krajih nevesto s prosom.
Pred cerkvijo vzdvignejo nevesto raz voz ali s konja. Na oltarji leži hleb kruha, evangelij in stoji čaša vina, ker si napijajo po nekaterih krajih po poroki. To navado nahajamo po vinskih krajih tudi pri Slovencih.
Po poroki pa hajdi na dom ženinov. Ko se bližajo, pojö:
„A izlezi, junako'a majko,	»
Ti ideet ü dve rala svato i, Sna ti nositü kako erebica".
Miladinovci, str. 469.
Predno stopi nevesta z voza ali s konja, poclade jej v nekaterih krajih moško dete, katero poljubi in obdaruje sadjem, ostavše vrže med goste. Drugod neče z voza. dokler jej oča ženinov ne obljubi darü. Drugod pa vrže ta nekaj drobiža vanjo in jo vzdvigne na tla. V Kukuši jej pa dade pod vsako pazduho hleb kruha, v roki pa posodo z Vodo, v kateri se je umival zjutraj ženin. Vodo izliva počasi, dokler pride v sobo, v kateri se skriva ženin za duri. Kadar stopi nevesta črez prag, udari jo ženin trikrat na rame in gre iz sobe; nevesta pa stopi k mizi in položi nanjo hleba in posodo.
Običaji pri izprevodi nevestinem v hiše so razni, povsod se pa kaže tisti simboličen pomen. Okolo Tatar Basa dši k a jej prinese gospodinja kos kruha, soli in vina, jo ovije z rudečim pasom, kakoršnega nosijo moški, in jo vleče ž njim v hišo. Nevesta se pa brani, dokler ne dobi daru, za kateri se zahvaljuje s tem, da se kloni sedemkrat. Potem jo vede gospodinja v posebno sobo, kjer ostaja, dökler jedö gosti. Ženin pa skuša priti k njej, da bi obedoval ž njo. Ali mladeniči pazijo na to, stopijo k durim in ga tepö, če hoče noter.
Okolo Lesk o v ca jej prinaša mati ženinova kruha, vina, soli in nekoliko novcev naproti, da bi jej ne manjkalo nikdar teh reči. Na to skuhajo ,okrop' t. j. vino s črnim poprom in medom; od tega pijeta zaročenca in gosti. Pri svatbenem obedi pobirajo darov za ,krst'. V Kukuši gredo bližnji gosti na to
domü, zvečer se pa vrnejo. Pri večerji se klanjata zaročenca gostom, jim poljubita roke, in dasta vsacemu čašo vina. Nevesta deli v tem darove, pripenjaje jim jih na rame, in dobiva sama darov.
Črez nekaj časa se oglasi v Kukuši pesem:
„Stani, kume, stani! ti sč moljatü raladenci-te, vreme jetfl da odiine." Na to se odpravijo gosti domu, zaročenca se jim klanjata in ljubita jim roke; zadnji odide kum.
Okolo Leskovca pa vedejo zaročenca v sobo, da gresta spat. Starejše žene in drug pa bede. Črez jedno uro ima ustati ženin, da pove, je li našel devico. Ko bi to ne bilo, omolkne veselje, godci nečejo gosti, popokale bi jim gosli. Oča nevestin mora plačati za sramoto nevestino, da mu je ženin ne pošlje nazaj, poleg tega pa izgubi še svoj del ogorloka.
Okolo Tatar Bazardšika je celo navada, da proglasi sramoto take neveste, akoravno je ne pošljejo domu. Stara žena gre na bližnji grič in razglasi, kaj se je zgodilo. Ali tak slučaj je redek'). Redkokrat izgubi katera svoje devištvo izvan zakona. Ako pa da ženin dobro vest, razlega se veselo po vsej hiši; gosti pijö in pojö, godci godejo in ženin mora darovati svoji nevesti vsaj nekoliko cekinov.
Okolo Tatar Bazardšika gre ženin z dragoma in z godci k nevestinim roditeljem, da jim naznanijo, da jim je delala čast hčerka. Seboj prinašajo sodček rakije, okrašen s cvetjem, dajejo piti vsem sorodnikom in plačajo, kar je še ogorloka. Roditelji nevestini pa zberö vse svoje rojake, pripravijo .dobrega1 ovna z velicimi rogovi, katere pozlate, nanje nabodejo pozlačena jabolka in se napotijo k hiši ženino vi. Mladenič vzame ovna na pleča in ga nosi pred njimi. Ko dojdejo do doma, odkrijejo nevesto, jedo in pijö do noči. S tem je gotova svatba. Po druzih krajih pa odkrivajo nevesto na drug dan. V Leskovci prihaja vtorek kuma z 10—20 ženami k nevesti ,da b„ulo-to se hvürlja', t. j., da jej vzamejo ovoj. Svečanim izprevodom vedejo nevesto na vrt pod jabolčno drevo. Pod drevo postavijo vedro vode, vržejo v vodo nekoliko penezov, jej vzamejo z glave ,bulo' (ovoj), katero je nosila od nedelje, t. J. od venčanja do vtorka, se sprimejo za roke in se okrenejo trikrat okolo drevesa. Trije moški otroci nataknejo potem bulo na palico in jo obesijo na drevo; nevesta zvrne z nogo vedro vode, voda; se izlije in otroci poberö novec.
V ponedeljek je malo praznovanja, tem glasnejše je pa vtorek. Na vse zgodaj vabijo uže svate na rakijo. Vsak gost pa prinaša tudi sam kaj pijače in prigrizka. Kadar stopi v hišo, vlije mu nevesta vode na röci, da se umije, zato jej pa mora darovati kaj
za ,k rst'. Ves dan traja veselje, še le pozno zvečer se poslavljajo prišleci.
Okolo Leskovca morata vstati poročenca o polnoči in ločijo ja do prihodnjega vtorka. Če nje roditelji niso predaleč od ženinovega doma. gredo sorodniki ženinovi k njim, pevajo in vesele se do zore in čestitajo materi, da je tako lepo odhramla hčer. Godci pa pevajo: .Mama si majka momina, dobro si čado hranila'. Zato se pa morajo zahvaljevati roditelji s tem, da pošljejo ličen kaj v dar.
V	Kukuši mora opravljati nevesta vtorek pred zbranimi svati razna hišna opravila; mora umivati posodo, pometati sobo, peči kruh ali kaj druzega. Gosti jej pa nagajajo, da ne zna svojega opravila itd., dokler se ne odkupi s kacim darom.
Nevesta je v hiši svojega moža; ali še so nekateri obredi, s katerimi jo uvaja svečano kot gospodinjo na novi dom. Nekaj tacega smo omenjali ravnokar; opomniti nam je še običaja, kateri seza gotovo v starodavnost slovansko.
V	sredo ,izvoždatii bulk^-t^, na vodf},', t. j. vodijo jo na vodo. Svečano vedejo nevesto k studenci; trikrat mora iti okolo studenca. V vsak kot vrže pest prosa. Nato potegne ,djever' vedro vode iz studenca, vrže nekaj penezov vanjo, nevesta pa prevrne vedro z nogo, kakor vtorek. Na to jej dade drugo vedro vode, da jo nese domu. Na poti k studenci in od studenca godejo godci, nevesta se klanja vsacemu, katerega sreča, mu poljublja roko, mu daruje kosec sladkorja in dobiva za to kak novčič. Doma plešejo kolo in se razidejo.
Tako se godi to v Leskovci. V Kukuši vodijo tudi nevesto k studenci, nosijo seboj vina in rakije. Nevesta nosi v desnem rokavi prosa, v ustih pa staro paro (novec); trikrat gre okolo studenca, siplje prosa v vodo, se klanja navskriž na štiri strani, vrže paro v vodo in zajame vode.
S tem je gotova svatba, mlada žena je prišla svečano na novi svoj dom. Vse svečanosti in ceremonije, katerim se rogajo morda marsikateri tujci, nam kažejo, koliko važnosti pripisuje narod bolgarski ženitvi; več gotovo, nego marsikak olikan narod. Če pomislimo nekoliko pomen vseh teh obredov, priznavati moramo, da smemo staviti svatovske običaje bolgarske in v obče slovanske, o katerih bodemo morda kedaj še kaj izpregovorili, v jedno vrsto s svatovskimi običaji starih Grkov in Rimljanov, katerim se čudijo učenjaki.
Djever ima pa še nekaj opravka. V petek zvečer ali v soboto po svatbi mora povabiti ženina in nevesto na ručak (na povrfinki). Povabljenca pa prineseta tudi jedi in pijače seboj. Djever prinese na mizo medeninasto skledo, polno suhega grozdja in pečene koruze, kodeljo s povesmom in vreteno, ter raz-
redi to na mizo. Nevesta vstane, se mu kloni trikrat, on pa jej da kodeljo in ona mora napresti toliko, da se omota trikrat okolo vretenä. Potem se kloni nevesta še trikrat, djever jej da skledo in ona mu poljubi roko. Sedaj ga pa mora obdarovati tudi ona. Po teh obredih počne se veselje, zaročenca ostajata pri djeveri črez noč. V Tatar Basardžiki jo mora pa še vesti na Ivanj-dan, 7. januarja, na reko. Tam se mora umiti mlada žena. Ce pa ne teče potok ali reka mimo vasi, vtide jo tudi k studenci iti jej izlije vedro vode črez glavo. S tem so končani opravki djever o vi. Od tega dne gaünenuje žena ,brata' on pa njo ,s na h o'.
Po raznih druzih krajih so pa ti običaji tudi različni. Drugod stojita na mizi dva krožnika, jeden z medom, drugi z maslom. Kadar'vstaja nevesta, da se klanja, blagoslavlja jo djever: ,U domu naj ti bo vse medeno in masleno, da ti teko rječi, kakor med in maslo' itd.
Tako dobro se pa ne godi vsacemu mladeniču. Marsikateremu zabraujujejo roditelji ženitev z devico, v katero se je zagledal'. Vzroki so razni, mnogokrat uže ne more doseči svoje želje, ker ponuja tekmec večji o gor lok, nego ga more plačati on ali oča njegov, ali pa roditelji iz tega ali iz onega vzroka niso zadovoljni z nevesto, ali je pa ženitva predraga jedni stranki, ali obema. Cerkev stavi redkokrat zapreke; ona našteva sicer mnogo vzrokov, zaradi katerih se dva ljubeča ne smeta vzeti, ali rada daje tudi odvezo, posebno če ima ženin kaj, da si jo kupi, zato pravi poslovica: ,Dülbaka voda brodü nema, hubava (lepa) moma rodü nema'. Največkrat se pa prigodi, da roditelji nečejo dopustiti zakona, ker jim ženin ne more dosta plačati.
Ali tudi v tacem slučaji znä si pomagati pogumni mladenič. Se svojimi drugovi prjrie in otme ljubico pri deli, ali pri studenci, kamor hodi po vodo. Ce se nista sporazumela uže prej, mora skušati najprej, da si pridobi nje ljubezen, kajti noben pop bi ja ne zaročil, ko bi nevesta ne rekla, da si je izvolila ženina sama. Največkrat idejo zatorej fantje na ,otmico11), ko so se dogovorili z devojko;. ali pa zbeži dekle samo z doma k ljubljencu. V hiši njegovi sede na ognjišče in brska po ognji v znamenje, da je prišla pod varstvo družine in čaka odloka domačinovega. Gospodar ne odreče gotovo nikdar, ker si prihrani na ta način o gori o k
in darove nje roditeljem; se ve, da je pa ženin tudi ne sme pošiljati nazaj, ako najde, da ni več nedolžna.
Potem ideta k popu, da ja venča. Ako se ta prepriča, da jej ni sile in da ni cerkvenih zaprek, ja poroči. Oča nje se srdi, se ve, gre k vladiki (Turci tacih reči ne sodijo), pravda se, ali navadno ga pomiri vladika in nagovori, da blagoslovi svojo hčerko, ker je oča ne more odvesti domu proti nje volji.
Kako stara je ta navada — kdo bi se ne spominal tu starih Rimljanov — kaže pa tudi to, da je običaj v Šopskem okraji, da jedno selo otimlje svoje neveste iz druzega.
Pri čudnem položaji, v katerem so bili bolgarski kraji pod turško vlado, zgodilo se jevpa celö, da se je omožila žena v drugo, ko je še živel prvi mož. Ce je šel mož po sveti, da si prisluži kaj s kupčijo ali z delom, ga mnogokrat dolgo ni bilo domu; mnogokrat celo vesti ni bilo o njem. Pod cerkveno vlado ,Fana-rijotov' bilo je zatorej lehko, če moža nekoliko .let ni bilo domu, da so izrekli moža mrtvega in dovolili vdovi, da se moži v drugo. Ce je prišel kasnejše prvi mož domu, smel je tirjati ženo nazaj, ali moral je skrbeti tudi za otroke druzega zakona. Ljudje mislijo namreč, da bode živel v raji vsak s svojo prvo ženo; kako se bode godilo z ženami druzega ali tretjega zakona, o tem pa se ne ve nič. Mnogokrat so pa vprašali tudi žene, s katerim možem hoče živeti. Po nje volji so sodili tedaj.
Ko so vladali „Fanarijoti", so se godile v tem kakor tudi v drugem oziri res čudne stvari. V Lesk ovci n. pr., pravi dopisnik Bogišičev, imel je Dimo Kušev staro ženo, vendar se mu je posrečilo, da se oženi, še predno mu umre prva, z drugo. Vladika LovaČki (Lovac) Hilarijon pokliče prvo ženo k sebi in je vpraša, ali bi privolila, da se oženi nje mož z drugo. Ona privoli, bodi si, da je bila prepričana sama, da ni za moža, ali, da jo je primoral mož. Skoro potem se oženi nje mož z drugo, in prva žena ostane celö v hiši. Mož jo je imenoval od sedaj .,sestro', njegova žena pa ,mater'. Tudi občina je privolila v to, ker jo mislila: Bolje je, da se oženi mož, nego da živi z drugo v konkubinati. Ljudje so pa imenovali drugo ženo ,na-mčstnico'.
Žena necega druzega moža Ivana Terzija iz tistega mesta, bila je zblaznela in je ostala blazna tri ali štiri leta. Tudi nje možu so dovolili, naj se ženi v drugo. Sköro po poroki ozdravi prva žena, da bi pa ne kalila sreče svojemu možu, odide iz svoje volje k bratu.
To je nekoliko črtic iz bolgarskega življenja; jasno vam pričajo, kako stari so ti običaji, kako verno so ohranili Slovani stare navade svojih pradedov, kažejo pa tudi, da ima prav slavni DeGubernatis, ki trdi v svoji knjigi „o živalih v mythologiji indogrmanski",') da gre poročilom in običajem slovanskim prvo mesto za znanostimi.
Po okrožnici papeža Leona XIII. 30. dn6 septembra 1. 1880.
Okrožnica (enciklika), katero je sv. oča Leon XIII. letos 30. dnž septembra razposlal vsem škofom, ki so v jedinosti in zvezi z rimsko stolieo, je pismo velicega zgodovinskega pomena; naravno zatorej je bilo, da se je to pismo po vsem slovanskem sveti z ono navdušenostjo vzprijelo, ki jo zaslužuje takov zgodovinsk dokument.
Naj je bilo življenje sv. Cirila in Metoda uže v ronozih knjigah popisano, vendar papeža Leona XIII. životopis slovanskih apostolov presega vse druge zato, ker izvira od prevzvišene rimske stolice.
Vzvidelo se je zategadelj vredništvu „Letopisa Matičnega", da „Letopis" za leto 1880. bil bi pomanjkljiv, ako bi svojim čitateljem ne objavil okrožnice papeževe, na svetlo dane leta 1880, ki toliko ljubezen razodeva narodom slovanskim.
Da pa naši čitatelji dobijo ta toliko važni dokument po izvirniku latinskega na tanko poslovenjen v roke, podamo ga jim v prevodi, ki ga je č. gosp. Karol Klun objavil v „Slovenci".
Okrožnica papeža Leona XiII. sl6ve po prvotnem teksti tako:
„Častitljivi bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Velika dolžnost razširjati ime krščansko, izlasti izročena sv. Petru, prvaku apostolov, in njegovim naslednikom, naganjala je rimske papeže, da so raznim narodom sveta o raznih časih pošiljali oznanovalce sv. evangelija, kakor so okoliščine in sklepi usmiljenega Boga zahtevali. — Kakor so zatorej v poučevanje duš Avguština poslali Britancem, Patricija Ircem, Bonifacija Nemcem, Vilebrorda Frisom, Batavcem, Belgijancem, in druge premnogokrat drugim (narodom), ravno tako so tudi presvetiuia možema Cirilu in Metodu podelili oblast, opravljati apostolsko službo pri slovanskih narodih: in po njiju prizadevanji in silno velicem delovanji se je zgodilo, da so oni narodi zagledali luč evangelija ter od surovega življenja dospeli k človeški in državni oliki.
Ako ves slovanski svet, odkar ljudje pametijo, nikdar ni jenjal preslavljati Cirila in Metoda, preodlične apostolske dvojice, spominjaje se njiju dobrot, častila ja je gotovo ne z manjšo gorečnostjo rimska cerkev, kije obilo odlikovala oba, dokler sta živela, po smrti pa trupla jednega izmed njiju ni hotela pogrešati.— Zato je bilo.uže od leta 1863 sem slovanskim Cehom, Moravcem in Hrvatom, ki so imeli navado vsako leto 9. marca obhajati praznik v čast Cirilu in Metodu, po milosti našega prednika Pij a IX. blagega spomina dovoljeno, -da posle ta praznik obhajajo 5. julija iu opravljajo dnevne molitve v spomin Cirila in Metoda. In ne dolgo potem, ko je bil veliki vatikanski zbor, prosili so premnogi škofje to apostolsko stolico, da bi se njiju češčenje in stalni praznik razširila po vesvoljni cerkvi. Ker pa reč do današnjega dne ni rešena in se je državni položaj v onih krajih zaradi premenjfenih časov spremenil, zdela se je nam ta prilika primerna, koristiti narodom slovanskim, za katerih ohranitev in izveliČanje se močno pečamo. Kakor pa nočemo, da bi oni v kateri reči pogrešali Našo očetovsko ljubezen, tako tudi hočemo, da bi se razširilo in pomnožilo češčenje jako svetih mož, ki želita zdaj z nebeškim varstvom mogočno braniti slovanske närode, kakor sta jih bila nekdaj z razširjevanjem katoliške vere od pogubljenja otela izveličanju. Da ße pa bolje pokaže, kakošna sta moža, ki ju katoliškemu svetu priporočamo v češčenje in slavljenje, naj ob kratkem omenjamo njiju zgodovine.
Brata Ciril in Metod, porojena v Solu ni iz jako imenitne rodovine, podala sta se zgodaj v Carigrad, da bi se v glavnem mesti iztočnih dežel v višjih znänstvih izučila. In bistri um, ki je uže takrat iz mladeničev posvetil, ni skrit ostal, ker sta oba v kratkem časi jako učena postala, izlasti pa Ciril, ki je v znanstvih tako pohvalo dosegel, da so ga iz posebne časti imenovali modrijana (filozofa). Ne dolgo potem pričel je Metod meniško življenje, Ciril pa je bil za vrednega spoznan,, da mu je cesarica Teodora po nasveti patrijarha Ignacija izročila posel, v krščanski veri poučevati onkraj Kerzoneza stanujoče Kazare, ki so bili v Carigradi prosili za sposobne božje služabnike. Tega opmvila ni nerad prevzel. Šel je zatorej v Tavriški Kerzon ter se je nekoliko časa, kakor nekateri pravijo, učil domačega jezika onega naroda; v tistem časi se mu je tudi po posebnem znamenji pripetilo, daje našel svete ostantce sv. papeža Klemena I., katere je pač lehko spoznal uže po splošno razširjeni pravljici starejših ljudi, kakor tudi po sidri, s katerim je bil prehrabri mučenik, kakor je bilo znano, na povelje cesarja Trajana v morje vržen in potem pokopan. — Vzemši ta dragoceni zaklad je šel v mesta in stanovališča Kazarov, katere je o njih zapovedih poučeval in k volji Božji vzbujal ter po zatrti mnogoteri
vraži združeval z Jezusom Kristusom. Ko je bila nova krščanska srenja prav dobro vredjena, dal je ob jednem spomina vreden vzgled vzdržnosti in ljubezni, ker je vse od domačinov ponujene darove odbil, razven oslobodenja sužnjev, ki so bili krščanske vere. Skoro se je Ciril vesel vrnil v Carigrad, ter se tudi on podal v samostan Polychronov, kamor se je bil uže Metod umaknil.
V tem so bili blagi dogodki pri Kazarib zasloveli pri Ra-stislavi, knezu moravskem. Spodbujen po vzgledi Kazarov dogovarjal seje s cesarjem Mihaelom III., da bi iz Carigrada poklical nekoliko evangeijskih delavcev, ter ni težko dosegel, kar je hotel. Uže s tolicimi dejanji oslavljena čednost in pri Cirili pa Metodi zapazena volja bližnjim pomagati je zatorej provzročila, da sta bila ona odločena za poslanje na Moravsko. In ker sta popotovala skozi Bolgarijo, ki je bila krščanstvo uže vzprijela, na nobenem kraji nista opustila prilike razširjevati vero. Na Moravskem pa, kjer jima je bila množica do državnih mej naproti prišla, bila sta vzprijeta z največjo dobrovoljnostjo in slovečo radostjo. In brez odloga sta pričela srca poučevati o krščanskih zapovedih, ter jih vnemati k upanju do nebeških darov, in sicer s tako močjo, s tako delavno marljivostjo, da je ne dolgo potem närod moravski prav radovoljno vzprijel vero v Jezusa Kristusa. K temu ni malo pripomoglo znanje slovanskega jezika, ki se ga je bil Ciril prej naučil, in mnogo je pomagalo tudi sv. pismo obojega zakona, ki ga je bil v lastni ljudski jezik preložil. Zato se ima ves slovanski narod temu možu prav veliko zahvaliti, ker od njega ni vzprijel samo dobrote krščanske vere, ampak tudi posvetne omike; kajti Ciril in Metod sta prva izumela črke, s katerimi se jezik slovanski piše in izraža, in zategadelj se ne imenujeta zastonj pričetnika tega jezika.
Slava teh dogodkov poročila se je iz tako daljnih in razširjenih dežel tudi v Rim. — Ko je bil zatorej papež Nikolaj I. izvrstnima bratoma zaukazal priti v Rim, sta brez obotavljanja sklenila povelje izvršiti; veselo nastopivši popotovanje v Rim nesla sta seboj ostanke sv. Klemena. To izvedši šel je Ha-drijan II., ki je bil izvoljen namesto umrlega Nikolaja, izpremljan od duhovenstva in ljudstva odličnima gostoma z veliko častjo naproti. Truplo sv. Klemena, ki je bilo pri tej priči po-veličano z velicimi čudeži, nesli so v slovesnem izprevodi v baziliko (cerkev), ki je bila za Konstantina sezidana prav na prostori očetovske h še nepremagljivega mučenika. Potem sta Ciril in Metod v navzočnosti duhovenstva papežu poročala o apostolskem delovanji, v katerem sta se sveto in marljivo trudila. In ker so ja dolžili, da sta ravnala proti določbam prednikov in proti najsvetejšim verskim običajem, ker sta se pri svetih opravilih posluževala slovanskega jezika, zagovarjala sta Bvojo reč s tako odločnimi in važnimi razlogi, da so papež in vsi duhovniki moža pohvalili in jima pritrdili. Potem sta bila oba, ko sta bila
odmolila katoliško vero ter prisegla, da hočeta v veri sv. Petra in rimskih papežev ostati, od Hadrijana samega za škofa imenovana in posvečena, več njih učencev pa je vzprijelo razne svete rede.
Po Božji previdnosti pa se je zgodilo, da je Ciril 1. 869 dne 14. februarija v R i m i sklenil življenje bolj zrel na čednostih, nego na letih. Javno in tako slovesno, kakor je pri rimskih papežih v navadi, bil je k pogrebi nešen ter prečastitljivo položen v grob, ki ga je bil Hadrijan sam sebi napravil. Ker rimsko ljudstvo ni hotelo, da bi se bilo sveto truplo ranjkega preneslo v Carigrad, dasiravno je neka močno žalujvča sorodnica iskreno zanj prosila, prenešeno je bilo k sv. Klemenu ter blizu njegovih' ostankov pokopano, katere je Ciril sam toliko let z velicim spoštovanjem hranil. In ko so ga med slovesnim prepevanjem psalmov ne v mrtvaškem, ampak marveč slavnem obhodi nesli po mesti, zdelo se je, kakor da bi bilo rimsko ljudstvo jako svetemu možu prineslo prvi dar nebeškega češčenja.
Ko je bilo to opravljeno, vrnil se je Metod na povelje in voljo rimskega papeža kot škof nazaj na Moravsko k navadnim opravilom svoje apostolske službe. V tej deželi prizadeval si je „kakor vzgled črede iz srca" od dne do dne z večjo gorečnostjo streči katoliški reči, nemirnim novotarjem se krepko ustavljati, da bi z neumnimi mnenji ne bili spodkopali katoliškega imena, kneza Sventopolka, ki je Ratislavu nasledoval, v veri poučiti in ga opustivšega svoje dolžnosti opominjati, svariti in naposled kaz-njevati s prepovedjo vseh svetih opravil. Zavoljo tega si je nakopal sovraštvo jako hudobnega in nečistega samovladarja, ki ga je zapodil v prognanstvo. Pa nekoliko poznejše v službo zopet nazaj postavljen dosegel je s primernim • oponiinjpvanjem, da je dal knez znamenja spremenjenega duha, ter uvidel, da je treba prejšnjo navado popraviti z novim življenjem. Spomina vredno pa je, da čujoča ljubezen Metodova, prestopivši meje Moravske, kakor je bila za življenja Cirilovega segla doLiburncev in Srbov, je zdaj objela tudi P a n 0 n c e, katerih kneza, K o-celja po imeni, je on poučeval v katoliški veri ter "-ohranil v podložnosti, in Bolgare, katere je z njih kraljem Borisom vred vtrdil v krščanski veri, inDalmatince, s katerimi je delil ter se udeleževal nebeških skrivnosti, in Korotance, pri katerih se je mnogo trudil, da bi jih privedel k spoznanju in če-ščenju jednega samega pravega Boga.
Pa to je možu delalo sitnost. Ker nekateri iz nove krščanske družbe, ki so pisano gledali brza dela in čednost Metodovo, tožili so nedolžnega pri Janezi VIII., nasledniki Hadrijan o-v e m, češ, da je v veri sumnjiv, ter se pregrešil zoper navado prednikov, ki so bili navajeni pri svetih opravilih rabiti le grški ali latinski jezik, druzega pa nobenega ne. Papež, goreče skrbeč za ohranitev vere in starega redu (discipline), pokliče Metoda
v Rim, ter mu ukaže obdolžbe ovreči in se opravičiti. Zmerom pripravljen ubogati in zaupajoč na svojo dobro vest, stal je 1. 880 pred Janezom in nekaterimi škofi in mestnim duboveustvom, ter je lehko dokazal, da je stanovitno sam hranil in pridno druge učil ravno tisto vero, katero je bil v pričujočnosti in z odobrenjem Ha dri j an a razložil in na grobi prvaka apostolov s prisego potrdil; da se je pa pri svetih opravilih posluževal slovanskega jezika, delal je to iz opravičenih vzrokov in po pravici po dovoljenji papeža Hadrijana samega, in tudi sv. pismo tega ne za-branuje. S tem zagovorom se je tako očistil vsacega suma kacega zadolženja, da je papež o tej zadevi razumel Metoda in prav rad potrdil njegovo nadškofovsko oblast in njegovo poslovanje med Slovani. Razun tega je izvolil še nekoliko škofov, nad katerimi naj bi bil Metod postavljen, in ki naj bi mu pri oskrbljevanji krščanskih zadev pomagali, ter ga je priporočil s prečastnimi ^pismi in s slobodno oblastjo poslal nazaj na Moravsko. To vse je poznejše papež potrdil v pismi do Metoda, ko je imel ta vnovič trpeti pred zavistjo svojih nasprotnikov. Zato je miren v svojem srci in zvezan z najtesnejšo vezjo ljubezni in vere s papežem in vso rimsko cerkvijo sebi odločeno službo dalje opravljal še z veliko večjo čuvovitostjo, in ni se dolgo pogrešal izvrstni sad njegovega prizadevanja. Ker ko je bil h katoliški veri privčdel najprej češkega kneza Borivoja on sam, potem pa njegovo ženo Ljudmilo s pomočjo necega duhovnika, je v kratkem dosegel, da se je krščansko ime na dolgo in široko razširilo med tem narodom. Ravno ta čas si je prizadeval luč evangelija zanesti na Poljsko, in ko je bil sredi skozi Galicijo tija dospel, ustanovil je škofovski sedež v Levo vi. Od ondot je odšel v Moskvo, kakor nekateri poročajo, ter je ustauovil škofovsko stolico v Kije vi. S temi gotovo nezvenljivimi lavorikami vrnil se je k svojcem nazaj na Moravsko; in ko je čutil, da se bliža zadnja ura, zaznamoval je sam svojega naslednika, ter je opominal duhovnike in ljudstvo v poslednjih naročilih k čednosti, potem pa se prav mirno ločil od življenja, ki je bilo zänj pot v uebesa. — Kakor za Cirilom Rim, tako je za umršim Metodom žalovala Moravska, izgubljenega pogrešala in mnogotero častila njegovo truplo.
Teh dogodkov, častitljivi bratje, se prav radostno spominamo; tudi smo močno gineni. ko daleč nazaj pogledamo na sijajno, z najboljšim začetkom pričeto zvezo slovanskih narodov z rimsko cerkvijo. Ker ona dva razširjevalca krščanskega imena, o katerih smo govorili, sta se sicer iz Carigrada podala k poganskim narodom, ali njiju poslanstvo je moralo biti od te apostolske stolice, kot središča katoliške jedinosti, ali naravnost zaukazano, ali pa, kakor se je več kot jedenkrat zgodilo, postavno in sveto potrjeno. Res sta tukaj v Rimskem mesti dala račun o vzprijetera posli
in odgovor na pritožbe; tukaj pri grobi sv. Petra in Pavla sta bila prisegla na katoliško vero ter vzprijela škofovsko posvečeuje ob jeftnem z oblastjo osnovati sveto kraljevstvo, pridržavši razloček sv. redov. Slednjič sta tukaj izprosila rabo slovanskega jezika pri najsvetejših obredih, in to leto je bil spolnjen deseti vek, odkar je papež Janez raoravskemu knezu Sv.entopolku tako-1 o pisal: „Po pravici hvalimo slovanski jezik, v katerem se Bogu dolžna hvala razlega, ter zapovemo, naj se ravno v tem jezici slavna dela našega Gospoda Kristusa razkladajo. Tudi zdravi veri ali nauku ni nasproti, bodi si s v. mašo peti v te m slovanske m jezici, ali brati sv. evangelij ali sveta berila novega in starega zakona, dobro prevedena in razložena, ter opravljati vse druge cerkveue molitve." In- dolgo potem je Benedikt XIV. z apostolskim pismom, danim 1. 1754 dne 15. avgusta, potrdil to navado. — Ko-likorkrat koli pa so bili rimski papeži za pomoč naprošeni po knezih, ki so na prizadevanje Cirila in Metoda h krščanski veri pripeljanim närodom na čeli, niso nikdar tako delali, da bi se bila pri podpiranji kadaj pogrešala njih dobrotljivost, pri učenji prijaznost, pri dajanji sovetov dobrovoljnost, iu v vseh rečeh, pri katerih koli so mogli, njih najboljša volja. Pred drugimi pa so Rastislav, Sventopolk, Kocelj, sv. L j u dm ila in B o-goriš skusili posebno ljubezen naših prednikov po okoliščinah zadev in časa.
Pa tudi po smrti Cirilo vi in Metodovi ni nehala ali pojemala očetovska skrb rimskih papežev za narode slovanske, ampak se je vedno odlikovala, kadar je bilo treba pri njih braniti svetost vere ali varovati javno blagost. Res je Nikolaj I. Bulgarom poslal duhovnikov, ki .so ljudstvo poučevali, in škofa pionbien-skegain portuenskega iz mesta Rimskega, ki sta vre-dila novo - krščansko družbo: ravno tako je na pogoste prepire Bulgarov o svetem pravi preljubeznjivo dajal odgovore, v katerih hvalijo iu občudujejo največjo previdnost celo oni, ki rimski cerkvi niso posebno prijazni: Po tožni nesreči razkolništva pa gre Inocenciju III. hvala, da je Bulgare zopet združil s katoliško cerkvijo, Gregoriju IX., Inocenciju IV., Nikolaju IV. in Ev geniju IV. pa, da so jih v zopet pridobljeni milosti ohranili. — Ravno tako se je sijajno pokazala Bošnjakom in Hercegovcem, premotenim po kugi slabih nazorov, ljubezen naših prednikov, namreč In o cenci j a III. in' Inocencija IV., ki sta si prizadevala iz srdec izruvati zmoto, pa Gregorija IX., Klemena VI. in Pij a II., ki so si prizadevali po onih krajih st anovito vtrditi stopnje svete oblasti. — Nemajhno, in ne poslednjo svojo skrb so, kakor vemo, In o cenci j III., Nikolaj IV., Benedikt XI., Klemen V. obračali na Srbe, od katerih so ž največjo previdnostjo odvračali zvito napravljene spletke, s katerimi se je imela spodkopavati vera. Tudi Dalmatinci in Liburnci
so vzprijeli od Janeza X., Gregorija VII., Gregorija IX., Urbana IV. zarad stanovitosti v veri posebno milost in tehtovita pohvalna priznanja. — Naposled je tudi v sami s r črnski cerkvi, ki je bila v 6. veki po napadih divjakov razdejana, pa poznejše po pobožni gorečnosti ogerskega kralja Štefana I. zopet vsta-novljena, mnogo spominkov dobrohotnosti Gregorija IX. in Klemena XIV.
Zato uvidimo, da je treba Boga zahvaliti, ker nam je dana primerna prilika, slovanskemu narodu postreči in delati za njegovo splošno korist gotovo ne z manjšo gorečnostjo, kakor je bila vsak čas videti pri naših prednikih. To namreč nameravamo, jedino to želimo, si iz vseh moči prizadevati, da bi bili narodi slovanskega imena od večje množice škofov in duhovnikov poučevani, da bi bili vtrjeni v spoznanji prave vere, v pokorščini do prave cerkve Jezusa Kristusa, ter bi skuševaje vsak dan bolj čutili, kako obile dobrote se iz naredeb katoliške cerkve razlivajo na domače življenje in na vse naprave državne. One cerkva namreč zahtevajo zase najobilejši in največji del naših skrbi, in ni je reči, katere bi močnejše želeli, kakor da bi mogli za njih ugodnost in srečo skrbeti ter vse imeti seboj spojene z vedno vezjo jedinosti, ki je največji in najboljši vez ohranitve. Treba je le, da Bog, ki je bogat v usmiljenji, našim sklepom pritrdi in naše početje pospešuje. Mi v tem privzamemo za priprošnika pri njem slovanska učitelja Cirila in Metoda, in. kakor hočemo pomnožiti njiju češčenje, tako upamo, nam bode njiju nebeško varstvo na strani stalo.
Zato zapovedujemo, naj se stalno 5. dn6 meseca julija, katerega je odločil Pij IX. blagega spomina v koledar rimske in vesvoljne cerkve uvrsti ter vsako leto obhaja praznik sv. Cirila in Metoda „cum ritus duplicis minoris officio et Missa propria" (po redi navadnega večjega praznika in s posebno mašo), kakor je to potrdil zbor svetih obredov.
Vam vsem pa, častitljivi bratje, nalagamo, da skrbite za ob-javljenje tega našega pisma, ter vsem iz duhovenskega stanu, ki sveto službo (oficij) opravljajo po obredi rimske cerkve, zapoveste spolnovati, kar je v njem zaukazano, in to vsak po svojih cerkvah, krajih, mestih, škofijah in redovnih hišah (samostanih). Slednjič po vašem soveti in priporočanji hočemo, da se Ciril in Metod splošno prosita in poprosita, naj z milostjo, ki jo pri Bogi imata, krščanstvo na vztoki varujeta, ter katoličanom izprosita stanovi-tost, razkolnikom pa voljo se zopet zjediniti s pravo cerkvijo.
To, kar smo zgoraj pisali, kot nespremenljivo in trdno zau-kazujemo, ne da bi temu nasprotovale od našega prednika svetega papeža Pij a V. izdane in druge apostolske določbe o premembi rimskega brevirja in misala, tudi ne pravila in navade, naj so tudi še tako starodavne, ali, kar koli bi bilo temu protivno.
V znamenje nebeških darov in v zastavo naše posebne dobrohotnosti prav iz srca podelimo v Gospodi apostolski blagoslov vam vsem, častitljivi bratje, vsemu duhovenstvu in vsacemu izmed vas izročenemu ljudstvu.
Dano v Rimi pri sv. Petri, dne 30. septembra leta 1880, v tretjem leti našega papeštva."
Noveleta; spiöal Emil L »on.
I.
Kraj se naziva Kar lovec. Kako je dobil ta kot naše slovenske zemlje to ime, mi ni moči povedati.
Poezije ni nikake v tem Karlovci. Kadar prideš črez goro v karlovški jarek, dozdeva se ti, kakor bi bil zapustil svet ter prestopil meje življenja. Ako se oziraš nazaj po poti, po katerem si prišel, vleče se kakor nit k višku po rčbri, in čudno se ti zdi, da si mogel brez omotice prilesti po ti stezi tu. doli. Kamor obrneš pogled, vidi se golo skalovje, malo pogorsko smrečje, brinje, nekaj rujavega resja, in suhega praprotišča. Vkrog in vkrog pa se dvigajo gorska stegna.
In ker se dolina ravno nad Karlovcem in malo pod Kar-1 ovce m tako zavija, da je videti pogorje združeno jedno v drugo, podoben je kraj globocemu breznu, katero je stvarnica z velikanskim svedrom zvrtala zemlji v skalnato osrčje. Skalovja pa je v Karlovci res obilo, velicega in malega, v strašuem neredi po doli raztrešenega, kar daje kraju obraz dolgočasne zapuščeuosti. Tu in tam se je tekom časa napravilo nekaj zemlje po skalnatih tleh in nastale so tratinate ruše, katere so v spomladi lepo zelene in z belimi zvončki in rumenimi trobeuticami preprežene. Tedaj pa je tudi v Karlovci prijetnejše, skoraj bi dejal, poetično. Potok, kateri si je preril svojo strugo skozi skalovje, šumi tedaj živejše, peneč se po robi. Povoduji kosi letajo od skale do skale in med mladimi vrbami znašajo gnezda seuice, ki so si tudi to mesto izvohale v svoje bivališče.
A tudi človek je zašel tu sem, tudi človek si je postavil svojo kočo semkaj. — Kar živi spomin teh krajev, se ve, da je tii stala karlovška hiša, karlovški malin. Hiša bolj v hribi, malin pa tik vode na robi, postavljen iz slabo otesanih hrastovih hlodov, na vse strani oprt in po<lprt ob skalo, toda vendar tako lehno stoječ , da bi ga v ravnici ne premočna sapa brez težave morda
podrla ter razmetala. Ali tacih skrbi Karlovčanje nikdar imeli niso! Kako bi bilo pač moči, da bi kedaj zašla piš in sapa tu sem? Iu če tudi, saj izgubita takoj vsako moč, ker ni strani, da bi se raztegnila, razpihala. Karlovčanje zatorej raztrganih streh, izruvanih dreves in podrtih kozelcev niso poznali nikdar. Streho je bilo treba popravljati le vsacih deset, petnajst let, če jo je dež premočil, da se je sem in tam udrla ter napravila vodi pot pod strčšino in na slamo, žitne zaboje in suho sadje, katero se je spravljalo tamkaj.
Tedaj, ko se je sneg tajal po rebrih in gorskih vrhovih, pri drla je časih voda in odplavila pri' malini kako lesövje. Ker pa je struga globoka in so Karlovčanje vremena dobro poznali ter o pravem časi odpirali' zatvornice, odhajala je tudi povödenj brez posebnih nesreč.
Sedaj je uže w istini- čas, da spregovorimo o karlovških sta-novnikih. Tu nam je povedati, da je bil karlovški rod od nekdaj takov, kakor je še sedaj. Karlovčanje so od nekdaj doživeli sivo starost, dolga leta, dolgo življenje. Kar stoji Karlo vec, je. bilo to tako, in tako, upamo, ostane tudi v. bodočnosti!
Živeli so sami zase in nekako zaničevali svet „tam zgoraj". Ženili so se le tedaj, ko je bila prava potreba. Od nekdaj so imeli v hiši navado, da se je ženil samo j eden sinov. Drugi bratje so ostajali doma ter bili. večni trpini. Naposled pa so opešali; osiveli so jim lasje in vsločilo se jim je telo. A potem so počasi pomrli, ta to zimo, oni drugo. Na njih mesto stopil je nov zarod, ravno tistega duha, kakor predniki v grobovih.
V mladosti so.bili Karlovčanje od nekdaj vsi jednake, velikanske postave in širokopleči. A kar ]e čudno : imeli so malo e vsi rumene lasč. Močni so . bili — toda vendar krotkega duha, 'n nikdar se ni čulo, da bi se bili vdeležili kacega pretepa.
Delali so pa tako, kakor uboga živina. Malin ni stal skoraj nikdar, in stope so tolkle noč in dan. Ce ni bilo prosa, trlo se je olje iz Črešmiujevih jagod, lanenega semena in še celö iz žira.
Vendar vse, kar se je v malini zmlelo, moralo se je prej abrati od hiše do hiše, tam zgoraj v pogorji, ter potem zopet po-taviti v hišo nazaj. In K a r 1 o v č a n j e so vse to storili sami! Prinašali so teške mehove dan na dan iz pogorja v döl in jih do-ašali iz dola v pogorje nazaj. Če je bilo treba, oprtali so si meh rez rame, potem si pa še druzega položili po vrhi, počrez, Črez ilnik, in tretjega z otrobi so stisnili pod pazduho, in tako oto-örjeni koračili so po strmini navkreber.
Ker pa je pri malini bila tudi žaga, imeli so preskrbljevati e to z delom. In tudi po les so sami prihajali na pogorje, puščali hlode po jarkih nizdolu in končno vrezane deske na 'avi prinašali iz Karlovca v pogorje. Tako so živeli — istinito rav ob poti svojega obraza! Ni zatorej čudo, ako so se vsi Kar-
lovčanje na stara leta vsušili, kakor sad na lesi, in ako jim je tedaj izginilo malo ne vse meso od kosti.
Pri tem deli pa tudi ni čudo, da so v Karlovei bili imo-viti, petični. Spravljali so v žitnice, ter imeli novec. Pämetilo se ni, da bi bil kedaj zapravljal kdo v rodbini. In vina tudi niso popivali. Davke in desetino so točno opravljali, in dolgov niso delali nikdar. Kadar pa je bilo treba, se jim tudi novec ni smilil. Od nekdaj je bilo tako, da je starejši sin obiskal nekoliko šol v mesti, da je govoril potem nemški, bral tiskane knjige, ter poučeval brate in rodbino doma.
Bili so vsi Kar lovčanje prebrisane glave, imejoči zavest, da so pametnejši od vseh pogorcev tam zgoraj.
Kadar je v pogorji kdo zbolel na smrt, gotovo so prihiteli v Karlovec in povprašali, kako bi se odgnala bolezen. Kar-lovčanje pa so imeli ustna svoja poročila, po katerih so poznali rastline in njih skrivnostne moči. Ako je zbolel človek, zbolelo živinče, ako je na pogorskem rebri gad ugriznil pastirja, ali si kdo vsekal rano, vedno se je dobilo v Karlovei koristno zdravilo. Tako pa je prišlo, da je hudobni in nespametni svet dobil zavest, da ti Karlovčanje več vedo, nego li je krščenemu človeku in njega duši hasnovito.
Vraž v Karlovei niso poznali. Ako je prišel kmetič in tožil, da je kača ugriznila vola na paši, da mu oteče in se ubožec boji, da bi živinče ne poginilo, ter je končno prosil, naj bi mu stari Karlovčan bolno živino „zagovoril", ni se mu tä prošnja nikdar vslišala. Godrnjaje je moral odlaziti in srdil se je, da mu t.i ljudje, kateri so brez dvombe v zvezi s hudobnimi'duhovi, ne hote skazati takošne male dobrote.
Tako se je pripetilo, da Karlovčanje niso bili posebno priljubljeni v pogorji. Na tem sveti je uže tako, da se prebrisanost in pamet sovražite ter malo čislate. Toliko bolj pa so se med seboj ljubili in živeli brez domačih prepirov.
Hišni gospodar je imel veljavo vsegdar in pri vseh. Vse ga je spoštovalo in mu bilo pokorno. Kar je ukazal, storilo se je. Oporekali mu niso ni stari bratje, še menj rodni mu sinovi. Od nekdaj pa je hotela osoda tako, da se je mnogo sinoV štelo v hiši, in da je le redkokrat v Karlovei prišlo na svet — kako dekle, kakor da slabotno žensko bitje ni za Karlovec in teška njega dela.
Kadar pa se je žrjav vendar-le zmotil, ter prinesel po noči v Karlovec otroka — dekliča, bila je otožna, ali vsaj poparjena vsa rodbina. In ko je dekle količkaj doraslo, moralo je iz hiše, v službo k tujim ljudem.
Ako pa je hišni gospodar, stari Karlovčan, bil vdovec, ni se nikdar drugič ženil. Druga ženitev se mu je zdela tako nespametna, da še misliti ni hotel kaj tacega. Tedaj se je vedelo samo ob sebi, da ima jeden sinov v jarem, in vdovcu so se pričela leta počitka.
Stari K a r 1 o v č a, n, vdovec, zlezel je na zapeček, ter si tamkaj napravil ležišče, da je počival na njem tudi po dnevi. Sedaj je bil oproščen vsacega dela, saj kdor je toliko otrok vzredil, imel je pač pravico, da si oddahne zadnje dni trudapolnega življenja. — Karlovška zgodovina pa nam pripoveduje, da so v tacih slučajih gospodarjevega vdovstva nastajali slabi dnevi v hiši. Vsakdo izmed sinov se je branil zakonskih težav, ter očetovi volji nasproti hotel ostati neoženjen. Prepirali so se i i jezili. Starec je brez uspeha prosil in rotil sinove, končno pa se pogostoma razjaril tako, da je planil iz-za peči, pograbil mühalnik izpod stropa in tepel in.spodil iz hiše otroke. Bali so se ga vsi, nikdo se mu ni protivil,-in Vsi so ubežali pred njim, ker oča ima pravico, da tepe svoje otroke.
Ali končno se je jeden izmed sinov vendar-le klonil očetovi volji, ter se je oženil. In prišli so zopet mirni časi, in vrnil se je stari red v hišo.
Tako se je stvar godila vselej, kadar je stari K a r 1 o v č a n bil vdovec — in tako godi se stvar še dan danes!
A ti pa, prijatelj, ako te kedaj vrže osoda v pozabljeni ta kot slovenske zemlje, ako zaideš kedaj v karlovški jarek, dobiš pest zdravih, krepkih in pametnih udov človeške družbe, ki te prijazno vzprejmo pod streho, ti dade vrezati črnega kruha in piti sladke, črešnjeve vode.
Še dolgo potem pa se bodeš spominal čvrstega pogovora in dejal si bodeš sam v sebi, da je ta rod v Kari ovci ravno tako zdrav in čist, kakor potok, ki tam mimo hiti šumeč po pečinah.
' ' II.
Skoraj bi z lehko vestjo trdil, da je bil K ar lovec pred dve sto leti ravno takšen, kakor je še danes.
Gotovo pa je, da bi stari Karlovčanje, vstanši iz svojih uže davno pozabljenih grobov, današnji Kari o ve c takoj zopet spoznali, in da bi,' ako bi jim bilo dovoljeno vrniti se v slabo to naše življenje, temu življenju se takoj zopet privadili — ker v Karlov c i je vse še tako, kakor nekoč. Prepričan sem tudi, da bi se ti poštenjaci, kakor nekdaj, še sedaj branili ženitve, ker ženstvd je sedaj slabše, leucjše, nego li je bilo nekdaj, in tudi hudob-nejše. —
Viharji, med svetom tuleči, vihrali so nad Karlovcem in niso pustili za seboj nikacega sledu. Samo 1. 1848, ko se je bil vnel plamen skoraj po vsi olikani zemlji, ko je želja po prostosti in osvoboditvi od teških jarmov bila obča, ter se končno kakor sod strelilnega prahu razletela, še le tedaj plusknili so valovi sveta tudi tu sem in vrgli v karlovški jarek nekoliko burnih dni, nekoliko joka in solza.
Takrat je v Karlovci gospodaril stari Aleš in pripetilo se je, da je bil ravno pokopal svojo ženo, ter da je imel prav tedaj skrbi, kako bi jednega izmed štirih sinov privel v zakon. Bil je čuden možiček ta Aleš in tenäk kakor šivanka, sklonenega telesa in sive glave. Govoril pa je ostro, počasi, pametno. In kadar se je razjaril, naredila se mu je na tancem nosi rudeča lisa, .da se mu je lesketal ta nos iz velega obraza kakor iskrica.
Gospodinjila je Alešu stara sestra Maruša — ali mož se je pri tem gospodinjstvi čutil zelo nesrečnim. Danes je jedel vse neslano, včeraj pa je bila v skledi malo ne sama sol! Hiša je bila polna nesnage in sploh ni bila nikaka stvar takova, kakor ima biti pri dobrem gospodinjstvi.
Imel je mlado hčer Marjeto. Ali na to tedaj še mislil ni. Treba jej je bilo služiti. Služila pa je v gradi, ali vsaj gradiči podobnem poslopji, katero je stalo iu še danes stoji tik vasi nad Kari o vc em. Vas zovejo „na Visocem", gradič pa „na Smrečji", ker ga obdaja prijazno smrečje na vseh straneh. To poslopje je bilo tedaj svojina stari, plemenitaški rodovini, katera je slüla za svoje ostrosti voljo ter precej silno drla tlačane in podložne jej kmete.
A to je Karlovčanu bila mala skrb, ker je opravljal redno svoje dolžnosti. Pri tem pa je bil tudi grajski mälinar in ako je bilo treba, je grajskim zrezal tudi kake hlode v deske.
Tedaj, ko se naša pripovest pričenja, bila je spomlad skoraj minula.
Bilo je proti večeri vročega dneva. Na nebi se je napravljalo za dež in črni oblači so se kupičili. Nastala je hipno prav temna noč. V Karlovci so ljudje sedeli za mizo pri večerji. Slaba luč je medlo razsvitljevala stanico. Jesti in govoriti se nikomur ni ljubilo. Hišni gospodar je ležal na peči, imejoč tik sebe svojo luč in beroč iz vmazanih molitvenih bukvic. Ves dan se je "rotil in jezil na nepokorne sinove, in še z večera bi se bil, da ni prišel pozni gost, ki je hotel pri njih prenočiti.
Bil je to Janez Škaf ali Janez Mula imenovan. Njega telo je bilo postavljeno na tenke, dolge noge, kakor jih imajo tisti ptiči, ki brbajo po močvirjih in mlakužah. In tudi sploh je bila prikazen njega zvunajnosti taka, da se jej je svet rad smijal. Bil je Janez Škaf človek, katerega je poznalo vse pogorje in katerega so radi jemali pod streho. To pa se je zgodilo prvič zaradi tega, ker je ta ud človeške družbe na svojem hrbti nosil v okrogli posodi tvarino, katera nam spreminja črno noč v beli dan, to je olje, a drugič tudi zategadelj, ker je Janez Škaf vedel za vsako novico v okrožji štirih milj, ter je bil v tem oziri živa kronika. Časih pa je vendar doživel, da so se mu navzlic vseh lepih njega svojstev zaperala vrata pred nosom, in to tedaj, kadar je bil použil preobilo vinskih moči. Takrat so se mu pod telesom dolge noge kar vile in se mu zapletale skoraj jedua v drugo. In
mnogo in glasno je kričal tedaj. In če je takrat naletel na človeka, kateri mu ni bil po volji, padel je s hudobnim svojim jezikom po njem, ter mu povedal vse, kar je bilo resničnega ali neresničnega!
Nekoč sije nekdo privoščil veselje, ter je Janezu Škafu, vedno po pogorji tovor nosečemu, zdel priimek „mula". Ta priimek pa se ga je držal do smrti, (ker tudi Janez Škaf sedaj uže davno olja ne pröda in uže davno je dal zemlji, kar je bilo nje.) Ali nedolžni ta imenski pristavek ga je časih silno razjaril. Ako se mu je dejalo: „Mula, si li prinesel olja?" in ako je bil tisti, ki je to vprašal, še tako imovit in novčen mož, naš Janez mu nikakor ni prizanesel. Zatisnil je očesi in s kiselim obrazom pričel mil naštevati vse pregrehe, katere so o njem bile znane po soseski. V tacih hipih je bil Janez neznosno siten in tedaj so ga radi odpravljali iz hiše. Sicer pa je bil dobro vzprijet iu radi so ga imeli povsod.
Tisti večer je bil zatorej obtičal v Karlove i, ter se z domačimi navečerjal, vendar bistroumni mož je takoj uvidel hišne razmere. Vodil je zatorej pogovor o samih tacih stvarčh, katero so bile čisto oddaljene od ženitve in gospodinjstva.
Toda govorica se ni hotela razvneti.
Stari Aleš je premetaval na peči svoje kosti in sedaj in sedaj malo postokal.
Maruša je slonela pri peči in dremala.
Sinovi vkrog mize so tudi molčali. Molčanje pa je bila stvar, katero je Janez Škaf težje prenašal, nego ne vem kaj.
„Ali sem vam uže pravil", oglasil se je, „kako je Bog udaril tistega pastirca, ki je kričal name?"
A molčanje s tem ni hotelo prestati. Kakor je bilo videti, ni hotel nikdo znati poučne tepripovesti, o udarjenem pastirci. Končno vendar odpre usta Maruša: " „Ne še!"
In za njo se oglasijo sinovi:
„Ne še!"
„To je bilo tam na Selškem in olje sem prodal. Nekje nad visocim robom je pasel koze tisti otrok. Pri brezdni ste rasle dve brezi in vpognil je na vsaki vejo, ji zvezal in se potem po pastirski navadi zibal tijä in sem, tako, da je časih visel skoraj nad prepadom. Prišel sem mimo in olje nesel, a truden, žejen in lačen bil. Tedaj pa prične tista stvar kričati name: mula, mulec, mula! In glejte, takoj ga je zadelo, in resk — veja se je odlomila in zagnalo ga je črez rob v globel, da ni nikdar več življenja videl. Tako je bilo in menim, da je stare ljudi spoštovati ! Tako je
A tudi po tej grozoviti pripovesti se ni hotel razvneti pogovor, tako, da se je Škaf uže skoraj kesal, ker ni premeril še tistega pota proti V i s o c e m navzgor, kjer bi bil prišel, vsaj med zgovornejšo družbo.
Toda naposled se je raz peč oglasil sam stari Aleš, ne meneč se za gostovo navzočnost.
„Čemu bi se ne ženil," dejal je s tancim svojim glasom, „čemu bi se ne ženil! Tako ni pri biši ni snage, ni redu!"
To. vzdihovanje merilo je sploh na vse sinove. In takoj je
prišel tudi odgovor.
„Jaz se ne bodem," odgovori Vid, najstarejši, „jaz ne, sem
prestar!"	.,.
..Jaz tudi ne," hitro pristavi Ü r b a n , za Vidom najstarejši, „nisem najstarejši. Najstarejši, najpametnejši! Ta naj se!"
„In čemu bi se jaz," dejal je Tomaž, ki je bil mlajši od Urbana, „čemu naj bi se jaz, če se vidva nočeta?"
„Jaz se pa tudi nočem," je končno rekel Ureh, najmlajši, „premlad sem še, oče!"
Ali oča na peči je zopet vmolknil in si vzdihovaje popravljal zglavje svojega trdega ležišča.
Tu pa se je oglasil zopet Škaf, ter spregovoril:
„V čudne čase nas je Bog postavil. Živeti je teško, in kakor jaz vse to premišljujem, smo blizu sodnjemu dnevu. Včeraj sem bil na Visocem. In tisti Komolček, tisti učitelj, imel je polno gostilno kmetov, in govoril jim' je, da so se mi ježili lasje na glavi: naj se gospoda pobije, naj se gradovi požgo, naj je kmet gospod, in ne vem še kaj! Svet se obrača na glavo in zmešnjave so ! Prav res so !"
Stari Karlovčan pa je tedaj stegnil suhi svoj vrat in rekel osorno:	_
„Presiti so, sicer bi ne sleparili tako! Ti S k a i pa pojdi sedaj spat, anti vidiš, da imamo svoje skrbi in da si nam nadležen!"
- Janez se je hotel razsrditi, a sprevidel je, da je boljše iti
v miru.	..
„Saj ste prav pusti danes, kot kresilna, goba ste pusti Vsi! In pametne besede ni moči pametnemu človeku spregovoriti med vami!"
Mrmraje si je oprtal svoje orodje, ter odšel počivat v listje. V veži pa je obstal in dejal sam v sebi:
,Ivo bi bil Š k a f danes pijan, bi se bil izlil. Na tega K a r -lovčana stare kosti bi se bil izlil, da bi se mu bile premočile, kakor poparjen kruh. Pa je tudi tako prav! A tu sem v to jazbino pač ne pridem več! Berač je ubožec povsod in vselej!
Potem je odkoračil proti svojemu ležišču, zaril trudno svoje telo v mehko steljo in zaspal. Drugo jutro je odšel ne da bi rekel: Bog vam povrni — ker Janez Škaf ni nikdar odpuščal njemu, kdor mu je kedaj ^kratil jezika sladki dar.
Karlovški so še ostali v hiši, sinovi pri mizi, oča na peči. Ta pa je takoj zopet pričel vzdihovati in sinov moledovati.
„Čemu bi se ne ženil? Ti, Vid, ti se moraš!"
„Name še misliti ni treba!"
„Ti Urban, pa se ti!"
„Počakajte, oče, saj se nič ne mudi!"
„Tomaž ti se, ti si me vedno rad ubogal!"
„Naj premislim. Stvar ni, kakor bi nesel meh iz K a r 1 o v c a na Visoko!"
„Ureli, vsaj ti poskusi!"
„Sem premlad, oče, saj vidite, da sem premlad!"
Zopet je bil odbit napad in starec je togotuo zaječal.
„Ej, človek, ki ima take otroke, je siromak, siromak, da ga večjega na sveti ni!"
„Ženitev je čudna stvar," spregovoril je potem Vid, „in tako kakor sem, ne pogrešam ničesar!"
„Oudna pa, čudna," mu je Urban takoj pritrdil. „Nič gotovega ni! Ženska je hudobna in prepir bode v hiši!"
„Prepir in sovraštvo!" priložil je Tomaž.
„In poleg vsega tisti otročaji, tisti sitni," pridejal je še Ure h.
Tedaj pa se je oglasila tudi stara Maruša:
„Križi so, to je res! In le prerado se pripeti, da je ženska prvi križ pri hiši!"
Te besede so starega Karlovčana tako razburile, da je kar planil s peči.
„Tiho bodi," je zakričal, „ženska — je dar božji!"
In istina je, da bi se tedaj bil stari mož razjaril in razsrdil — ako bi ne bil takrat nekdo na vežne duri potolkel. Te duri pa je bila prej Maruša za Š k a f o m zaprla. K a r 1 o v č a n se je zatorej takoj vmiril, ker vtis ponočnega trkanja na duri je vselej nekako dolgočasen in še celo na taki "samoti, kakor v Kari ovci. Ko pa je Ure h počasi okno odprl in vprašal, kdo trka — se je oglasila sestra Marjani ca. In vse je bilo radovedno, kako da prihaja pozno v coči in kaj .hoče ?
III.
Tisti večer pa se je bil razvnel hrup na Visöcem. Nam •uže znani Miklavž Ko mol ček, pijani visoški učitelj, bilje prišel iz mesta in pripovedoval, da povsod vstajajo kmetje, da požigajo gradove in poplačujejo gospodi, kar so morali pretrpeti od nje.
Kar niso zdale učiteljeve besede, storilo je vino, in skoro je stal K o m o 1 č e k na čeli razdraženi množici, katera je s hrupom in kletvinami hitela proti Smrečju.
Povedali smo uže, da je Smrečje bila tedaj svojina bogati plemenitaški rodovini. Tu imamo še dostaviti, da je ta gradiček le pristava veliki graščini, kateri pravijo Močava in katera stoji
pod V is o c em v ravnini kake dve uri od Smrečja oddaljena. Na Močavi je stanovala tudi tedaj gospoda; a na Smrečji je bilo samo nekoliko družine. In tu pa tam je prijezdila tija grajska hči, komtesa Ana. ki je imela na Smrečji male svoje sobice polne gospödskega bleska, pravo nebeško stanovanje v mmijatun!
Tudi tisti večer je bila komtesa na Smrečji. Popoludue je bila sama prijezdila iz Moč a ve ter potemdelaaneinirpovsen, gradiči. Bila je ravno v deviških letih, toda se vedno je imela obilo Eh otroških navad. Delala in živela je po svoji glavi, kakor se S e ravno zljubilo. Jedina hči v hiši je stariše in vse strahovala in smela počenjati, karkoli jej je prišlo na misel.
Tisti večer je bila zatorej na Smrečji. Ko pa se je hrup oglasil, so hlapci in dekle na vse strani se razpršili. Samo Marli ni ca, ki je. kar smo uže povedali, tudi služila na bmrecji, ostala je pri prestrašeni grajski hčeri. Komtesa je pograbila raz steno samokres in potem ste v neizrečnein trepeti pri stranskih vraticah zbežali skozi vrt v gozd. Tii sta sklenili pobegniti v Kar lovec, ter se tam skriti. Ali pot v Karlovec vodi po bregovih in ie po noči silno nevaren! Mar j a ni ca se ga ni strašila. A komtesa, to je bilo drugače! Po končnem sklepi je Marjani ca sama odšla po stezi in odhitela pomoči iskat v Karlo vec. Gospica pa je sedla na mah in je trpeča neizmerno bridkost če-
pela JItaeJ1.1an.ca -e dospela v Karlovec ravno tedaj, ko je starec hotel svojo jezo izliti na sinove. A nje prihod je potolažil
Vlhar'starl Karlovčan je bil takoj voljan, vzeti grajsko hčer pod svojo streho. In Vidu je dejal, naj gre po dekleta, da ta živalca od strahu v temnem logi ne pogine. Marjanici pa jo ukazal, naj pripravi „gorenjo hišo" in posteljo tam. In sinovom ie velel, naj se napravijo praznično, in takoj je tudi sam zlezel v praznično svojo obleko. Maruša jc morala v ponev nabiti jajec, ter skuhati mleka, presnega, „ker taka gospoda živi le ob cvrtji
in presnem mleki".	„	.	„ . ,
Vid pa je stopil v črno noč. Čuden človek je bil ta Vid. Dobrega srca in dobre duše. Završil je bil polovico gimnazije. 111 ' potem po stari karlovški navadi moral ostati doma. O tej osodi ni godrnjal, vendar srečen tudi ni bil. Imel je še iz šolskih let star prevod S h a k e s p e a r e j e v i h dram. In časih v nedeljo popoludue . je legel v mehko travo in se zatopil v nesmrtne te poezije. Jih je li umeP Bog ve! V dušo pa se mu je pri tem branji vsilila temna tožnost, da ni zapustil poziva svojih očetov, da m končal svojega šolanja. Toda tako tožnost je obdržal sam zase — ker malo je govoril in še to nerad. Kar pa je govoril, zdelo se je bratom „strašno" pametno in prebrisano.
Tudi tisti večer je stopal v melanholične misli pogreznen po stezi proti Smrečju. In pred dušo so mu stopile tiste nebeške
podobe, tiste krasne ženske, katere žive v Shakespearejevih dramah. In zdelo se mu je, kakor bi bil danes sam zašel v takovo dramo. In prošinjala ga je misel, kako se bode vse to končalo?
Hitro je stopal po ozki stezi. Ko je priplezal do vrha, pro-rila je luna goste oblake in z medlim svojim svitom obsevala kraj. Čul se je hrup iz pristave.
Takoj tik pota pod smreko na mahi je slonela komtesa Anä in nje drobna osobica se je tresla kakor trepetlika. Jokala je in smrti pričakovala vsak hip, in Bog ve, česa hudega še vse!
Kakor srna je k višku planila, ko je dospel V i d k nji. Boječe je obrnila pogled proti njemu, v roci pa je stiskala samokres, pred katerim se je sama najbolj tresla.
„Kaj mi hočete?" je viknila v strahi, ter se stisnila za smreko. A tedaj jej je samokres padel iz onemogle roke in z grozo jo vzdihnila:
„Moj Bog, če se sproži!"
Bila je res krasna prikazen! Lasje so se jej razkodrani usi-pali po ramenih in drobni obrazek, s črtami strahii in groze, bil je tako mil, da je Vid od čudenja postal in se zagledal v to stvarico, in si dejal, da bi jo hotel gledati — do smrti. In kako drobno je to vse bilo, kako majhno in nežno! A vendar, kak ogenj se je bliskal iz nje oči! In kako boječe je zrla nanj in potem na orožje, ki je ležalo pred nogo!
„Moj Bog, če se sproži!"
Vidu pa se je to tako smešno zdelo,, da se je pri vsi resnosti položaja moral smijati. Potem pa je dejal:
„Po vas sem prišel!"
„Vi ste iz Karlovca!"
In takoj je stopila iz-za debla ter obšla pazno samokres, da bi se ne sprožil in ne napravil nesreče.
„Pojdiva zatorej!"
A Vid ni premeknil koraka.
,,Pojdiva zatorej i To se lehko reče — ali —"
Boječe je vprla oko vanj:
„In, ali?"
„Ali pot je ozek — in nevaren!"
^Pot je ozek in nevaren!" dejala jo počasi za njim.
Molčala sta nekoliko časa. Potem je Vid tiho spregovoril :
„Jaz bi vas uže — nesel!"
„Vi bi me nesli!" in Vid je opazil, kako jej je kri zalila obrazek.
„Jaz bi vas nesel, s svojima rokama bi vas nesel!"
Vendar tudi sam je bil v stiski in zagledal se je v zvezdo na nočnem stropi neba, in pot mu je stopil na čelo.
Gospica A11 a pa je vzdihovala — a ni se premeknila s svojega mesta.
„Pot je ozek iu kdor ni vajeu, leliko pade globoko v jarek in pobije in potolče se na smrt!"
Ali tudi te Vidove besede so ostale brez vtisa. Tedaj pa se je na pristavi zasvetilo, lirup je nastal silnejši, svit napolnil gozd in zadaj so se vzdvignili dima stebri iu plamen se je pokazal. Pristava je gorela! Komtesa je plaha prihitela k Vidu 111 vskliknila:
„Nesite me!" —	,	,T1 .
In vzdvignil je Vid lehko to breme. Vkrog vratu mu je dela roko in koprnela je in tiho ilitela.
„Pristavo so zapalili!" rekel je Vid, in potem varno po
stezi odšel.	,y	...
Zdelo se mu je, kakor da bi ne nosil ničesar. Uitu pa je, kako je komtesi srce utripalo, kako hitro in burno. In kadar je sapa zapihala, čutil je nje volne lase ob svojem lici. In sedaj pa sedaj se je tudi nje lice tako mehko zadelo njegovega, da je bil ves omamljen.
In kako mehko jo jo držal, da bi ne čutila nikake težave!
In rad bi bil jo nosil tako vso večnost — in še bi se ne bil vtrudil! V dušo pa mu je prikipela prečudna sreča. Od kod ? Morda sam ni vedel! Zamislil se je v to srečo, a zamislil se samo z duhom, ker oko je pazno zrlo, da bi mu ne spodletela stopinja iu da bi ne padel s sladkim svojim bremenom.
„Ali mi sedaj še tudi ni moči sami iti?"
To nje vprašanje ga je vzbudilo. A takoj je vedel, kako jej ima odgovoriti. In odgovoril jej je s prepričanjem:
„Ne še! Tudi sedaj se še lehko pade!"
Zopet je vmolknila — toda on se je zopet zamislil v svojo tiho srečo. In na rame mu je naslonila obličje, in nje lasje so ga obdajali — tako rahlo, kakor matere božje lasci, kateri vzrasejo v prvi spomladi po zelenih travnicih.
Vendar končno sta dospela na boljši pot. Meline vkrog steze so se spremenile v zelene rušine in steza sama je bila široka, da bi bila lehko hodila dva človeka po nji, jedeu tik druzega. —
Povzdvignila je obraz iu vprla oči vanj.
„Sedaj je uže pot širok — ali ne?"
Potem pa se je spet trudno naslonila na njega rame.
„Pot je širok," dejal je, „a še vedno nevaren! Noč ima svojo moč — in lehko se pade!"
Nje glavica je še obslonela na njega rameni.
Končno se je zavila steza vkrog rebra — in pred njima je ležal Kar lovec. Luna je obsevala slamnate strehe. V malinipa so klepetala kolesa in potok je šumel vmes. Tedaj še le je Vid posadil dekleta na tla. Videč romantično to selišče je komtesa pozabila vsega. Z rokama je ploskuila, ter dejala kipeče:
„Kako krasno je tu! Oj, tu ostanem dolgo, dolgo 1"
Pred K a r 1 o v c e m pa so ja vzprijeli K a r 1 o v č a n in Vidovi bratje. Čudno so gledali prišlo gostiujo iu niso zuali, kako bi se vedli. Naposled so jo izročili Marjanici in stari Maruši, češ, naj si ženske same pomagajo, kakor vedo iu znajo. A prav je bilo tako in dobro vse!
■
IY.
Drugo jutro se je pričelo v Kar lovci tako življenje, kakor ga do sedaj ti kraji nikdar še doživeli niso! Tri ženske, odraščene ženske pod streho! In kako življenje je to bilo! Prav tako, kakor tedaj. ko pade iskra v kup suhega smrečja. Takoj se prične po njem praskanje, pokanje, vnemanje; iskrice švigajo, tu in tam se prikažejo goreči jeziki, končno pa splapola vse v jednem plameni proti nebu. Taka iskrica je bila za Karlove c-komtesa! Ana! Tekala je, govorila, smijala se, hotela vse vedeti, videti, hotela biti povsod! Hipoma je vtaknila svoj nosek v vsak kot, ter izvohala vse! Takoj drugo jutro je odložila gospodsko svojo nošo in' si izposodila pri Marjanici kmetsko obleko. Dela si je svilnato rutico vkrog vratu, splela si lase in jih na glavi zavila v kite. Ko pa so hoteli gospodski ravnati ž njo, prepovedala je to jezno in samoglavo. Hotela je biti v hiši hči domača; hotela, naj jo tičejo vsi, Vid, U r e h , Urban, Tomaž, Maruša in M a r j e -ti ca. Pričetkoma so se branili, ali naposled so se morali vdati vsi!
In poprijela se je vsacega opravila. V kuhinji je kuhala in hodila tudi na vodo z M a r u š o, da bi prala. Zavihala si je ro-kalce do belih lehti in se potem poigrala s perilom. Dela pa se je, se ve, vsacega takoj naveličala! Iz kuhinje je hitela pod streho, potem na vrt, kjer se je sušilo perilo ali oprano žito; potem je klicala kuretino in nazadnje šla v hlev, pogledat živinčet.
Prihitela je tudi v hišo, povpraševajoča starega Aleša, ako želi in ali hoče, naj bi ž njim govorila ? In v istini je sedla k njemu, ter govorila vse, kar jej je prišlo na jezik, vmes se je sladko smijala, popravljala zglavje starcu, opazovala mu velo roko, mu hvalila bele, sive lase — in potem zopet odhitela na prosto. Starec pa je ostal na peči, si zatisnil oči — iu dobro mu je delo to laskanje.
„Tako bi ti moral imeti v hiš vsak dan!" ši je mislil. „Ali taki otroci, taki sinovi — to je nesreča,!"
Komtesa Ana pa je pritekla tudi v malin! Iu tudi tuje pregledala vse, končno sedla na hlod, katerega so ravno rezali, ter se na njem, ki so je pri rezanji premikal, takisto počasi „vozila". Pri tem se jej je svetil obrazek od notranjega veselja, iu z rokama je ploskala.
Veliko prijateljstvo je hotela skleniti z Vidom, starejšim sinom. Na obrazi se mu je videla notranja zamišljenost in iz oči mu je zrla resignirana melanholija, kar smo povedali uže prej. Vse to je dekletu silno ugajalo. In ko je premetaval teške hlode, in kazal svoje moči, se je tudi to gospici prečudno lepo zdelo. Zahajala je zatorej za njim in mu gostolčla svoje besede na uho. Vid pa je nerad govoril. In komtesa je takoj steknila, da tudi nji nerad odgovarja. Raztogotila se jej zavlekla obrazek in rekla srdito: „Ti si dolgočasen človek, Vid, prav zelo dolgočasen! T^ imam tvoje brate uže rajša, ti vsaj govore!"
In bratje so to slišali — in vse to se jim je prečudno „lepo" zdelo.
Ali v nekaterih hipih je bila jeza zopet pozabljena —- in z Vidom prijaznost zopet sklenena!
Bilo je tretjega dne popoludne, kar je prišla komtesa v K a r-lovec. Uže se je bližal večer in solnce je hotelo skoraj zatoniti za gore. Stari Aleš je ležal pod staro hruško na rušini tik hiše. V doli pri vodi so delale ženske in čulo se je sedaj smijauje ad tam. V malini in na žagi pa je bilo dela obilo in klepetanje od ondu se je vsililo starcu v srce, da je bil radosti poln. Sinovi so donašali ravno narezanih desäk, ter jih po vrti operali na debla, da bi se sušile.
Končno se je pa stvar zasukala tako, da je sin Urban sam ostal pri starci. Obrisal si je potni obraz in se nevkretno lomil vkrog očeta, ki je takoj slutil, da hoče sin nekaj imeti.
„Bode li skoro dosta danes?" vprašal je starec prijazno.
„Vroče je, vroče!"
In Urban je rahlo vzdihnil, kar staremu očetu ni skrito ostalo.
„Ti bi nekaj rad, Urban? a kaj ?"
„Rad! rad! ne rečem, da ravno rad!"
„Oče," potem Urban po kratkem molki zopet prične, „zdi se mi, da sem se postaral. Nekaka trdost mi je prišla v kosti! Star sem, star!"
„Postara se vsakdo," odgovori na to Karlovčan.
„Postara! prav pravite, in menim, da bi res pametno storil, če se — oženim, oče!"
Starec se je radosten vzdvignil s svojega ležišča.
„Ti se hočeš oženiti, Urban, ti se v resnici hočeš oženiti ?"
„Če ni drugače, pa — se bodem. Saj ste se vi tudi! In že-nitev, mislim, ni Bog ve kaj!"
„Ti si bil vedno dober otrok, Urban, to sem znal, to sem skušal! In sedaj se hočeš tudi oženiti! Nu, to je prav, to je prav! Dobro ti bode, ker — spoštuješ svojega očeta!"
„Hočem zatorej malo pogledati vkrog, malo povprašati, oče, tako malo tam po pogorji, da se dobi kako ženstvo!"
„Le povprašaj, Urban, le poglej, le!"
In Karlov čau je ves srečen zopet legel v travo iu zadovoljno gledal za pokornim sinom, kateri je odhajal proti mälinu.
„Dober otročaj to-le, dober!"
Skoro potem pa je prisopel Tomaž z novimi deskami, ter jih odložil po vrti vkrog. A stari Aleš se je bil tako zamislil v svojo srečo, da se ni prav nič menil zanj.
Tomaž je stopical vkrog in popravljal in skladal deskfe, ki pa so uže tudi prej trdno stale,
„Oče," je poklical naposled, „oče!"
In starec je obrnil obraz proti njemu.
„Oče" — iu Tomaž je premišljal, „oče", ta les, ki ga danes režemo, je prav mehak. Lehko delo!"
A tudi na to ni bilo odgovora. Stari Karlovčan si je počasi napravljal pipo, ter kresal gobo na kameni. Tedaj pa je Tomaž storil odločen korak.
„Oče, jaz se bodem — oženil!"
Vtis teh čisto nepričakovanih besed je bil jasen! Stari mož je jeujal s kresanjem, pipa mu je padla iz ust in bil je ves tak, kakor bi ga bil zadel silen udarec. Potem pa se je začuden obrnil proti sinu in dejal skoraj s strahom:
„Ti tudi?!"
Tomaž je imel vročo kri in ta mu je tedaj vzkipela.
„Ce ste se vi, čemii bi se neki jaz ne!"
In ko je starec le molčal, dejal je še:
„Ce tudi proti vaši volji — oženil se bodem!"
In srdit je odšel.
Tu pod hruško pa je ostal stari Karlovčan — podoba žive obupnosti. Sedaj sta se hotela oženiti Tomaž in Urban , oba! Kako se vesti v tacih okolnostih? To mu ni bilo prav čisto nič jasno. Iz vsega pride še morda nesreča. Prepirali se bodo in sovražili. Da bode on potem največji revež pod svojo streho, to je gotovo. Čemii so človeku otroci? Da mu delajo skrbi in težave. Grozne težave!
Zdajci mu nekdo položi roko na rame. Bil je Ur oh, najmlajši sin.
„Oče," je rekel skrivnostno, „če se uže nobeden bratov noče, bodem se pa jaz, bodi si stvar, kakor hoče!"
Starec je bil še ves v prejšnjem zamišljenji, tako, da ni vedel precej, kaj sin hoče. Toda Ure h je srčno nadaljeval:
„Imam uže tudi nekaj izbranega! Včeraj je šla tu mimo Je-lovčanova Micika in tedaj sem si dejal: to vzemi, ali nobene. Iu to bodem vzel, oče, a hitro!"
„Kaj, oženiti se hočeš?"
In starec je planil k višku, sklenil roci in zaklical obupno :
„Ti ljubi moj Jezus, sam ti meui pomagaj! Take otroke imeti, moj Bog, take otroke imeti!"
In odhitel je v hišo, legel na peč, obrnil v steno obraz in se Čutil nesrečnim. Skoro pa je prismijala se v hišo gospica Ana — provzročevalka vse te strašne krize. In poleg njega je sedla in govorila in govorila, tako, da se je stari mož hitro zopet pomiril. Jezen je še bil, to je res. A kdo bi neki ne bil jezen na take sinove, tako malomarne otroke, kateri so se sedaj hoteli hipoma poženiti vsi! Toda malo ga bodo vicali ti sinovi, proklicano malo! Bog ve, če bi ti ljudje tudi kako žensko dobili, ki bi jih hotela vzeti! Bog ve! Gotovo ni. Gotovo pa je, da jo on sam še dobi, 011 sam, če tudi je v letih! In glejte, tudi ta mlada stvar, ta gft-spodska živalca je rajša tu notri pri njem, nego zvunaj pri tistih dolgočasnih pustežih! Taka je !
Ko pa so pozneje sinovi vkrog mize sedeli in ničesar govorili niso, se je oča oglasil s svoje peči:
„Urban, Tomaž in ti Ureh, toliko vam rečem in povem, če me bodete jezili — se oženim sam! Star sem ali trden — in prav mlado še lehko dobim! Taka je! —"
Nastala je tihota, splošna tihota! Toliko pa je čutil vsakdo, da se v Karlovci gode — čudne reči.
Y.
Drug dan popoludne, ko je ura na visoškem zvoniki ravno dve odbila, stopil je Miklavž Ko mol ček iz vaške gostilne.
Tedaj so imeli na Visöcem še svojega učitelja — a sedaj so jim ga uže davno vzeli in otroci morajo krevsati v šolo k fari, na Močavo. Takrat pa je bil visoški učitelj Miklavž Ko-m ol če k, in tisti je stopil iz vaške gostilne tisto popoludne. Napil in najedel se je bil do sita.
Peter Smrt, oštir, stal je na pragi in dejal tožno : „Platil nisi, Miklavž, toda nič ne de, bodeš uže pozneje!"
Ponižnost ni bila nikdar svojstvo Petru Smrti. A Koni o 1 č e k je bil tiste dni pravi Robespierre na Visöcem, tak$, da je bil tudi oštir ponižen proti njemu.
Miklavž se tudi prav čisto nič ni zmenil o tistih oštir-jevih besedah. Nekaj je zagrčal med zobmi, potem pa stopil na solnce pred hišo. A tedaj se mu je zavilo pred očmi vse, pot, hiša, visoška cerkev in oštir Peter Smrt, ki je na pragi stal, ter tožen premišljeval vplive neplatenega svojega vina.
„Pijan sem," rekel je Komolček, „— ali — za dobro stvar je človek lehko pijan!"	0
Potem se je obrnil proti onemu na pragi:
„Smrt," je kričal, „danes ti še nekaj doživiš, in gledal bodeš, na čudne načine gledal!"
In zopet se je obrnil proti vasi.
„Nam trpinom so napočili boljši časi," govoril je ponosno, „boljši časi!"
In izginil je med vaškimi hišami.
Ali pol ure še . ni bilo minulo, ko je Peter Smrt proti svoji gostilni videl in čutil dohajati množico kričečih kmetov in v sredi med njimi pijanega Ivomolčka.
„Zopet prihajajo, Mina," rekel je tožno svoji ženi zakonski, „in zopet bodo pili brez novcev. Vendar, toliko ti povem, delaj križe in kljuke, da pozabljeno ne bode, kar je popitega bilo ! Predno bode teden dni, stopijo v moč zopet davkarije in cesarske oblasti in potem pokažem tiste križe in tiste kljuke!"
Prijazno je pozdravil hrumečo družbo, katera je takoj vkrog miz posedla.
„Vina, Smrt!" kričala je vsa gneča. In Smrt je ves meden in prijazen prinesel pijače. Pivci pa so vganjali šale ž njim.
„Ti si Smrt, ki je vsaj komu podobna!"
„Take smrti človek rad umre!"
„Res, vesela taka smrt!"
„A vendar čudna smrt, ker to je živa smrt!"
„Živa, pa dobra smrt!"
Tako so se šalili in pili Smrtovo vino. Bil pa je tedaj zbran vkrog miz skoraj ves cvet visoških postopačev in pijan čkov.
Tam v koti je sedel Kamenarjev Gašperček, tisti, ki je imel sredi vasi tik vodnjaka podrto kočo. O njem se je pravilo, da rad „kaj vkrade", če mu ravno pod prste pride kaj tujega. A danes je tu sedel mastito in si podperal s komolcem glavo.
„Mnogo smo trpeli," kričal je neprimeroma, „mnogo smo trpeli!"
Tik njega pa je raztezal tolste svoje ude Mesarjev Boštijan tersiulival vino v obširni svoj trebuh. Domovanje in posest je bil v prejšnjih letih zapil in zapravil. A sedaj je osobenkoval. Ako pa je tu ali tam pripetila se nesreča, da je poginilo prase ali tele, gotovo je vselej proti večeru vkrog vogla prikimal naš Boštijan, ter prosil: „Dajte mi žival, da jo zagrebem l" A govorili so po vasi, da si je s takšno nečedno „pičo" redil trebušček in da tistih „živali ni zagrebal l" Tudi so pravili, da je rad vabil k sebi po-končevalke miši — katerih potem več od njega priti videli niso! Ali tudi Boštijan je dejal tisti dan:
„Mnogo smo trpeli!"
„Ti si trpel? Kaj .si ti trpel?" pa se mu je odrezal takoj Janez Škaf, ki je bil, se ve, tudi v družbi. Bil je uže vina polu — in brusil je ostri svoj jezik.
„Jedel si in pil, dökler si kaj imel! Sedaj pa nimaš ničesar — in si berač, a še berač nič prida!"
Ali Mesarjev Boštijan je bil človek mirne krvi, če si je bil, kakor danes, napolnil želodec in vgasil žejo.
„Tiho, Škaf," odgovoril je mirno, „tiho, če ne te preobrnem, da izgubiš dno in obroče! Trpel sem, toda sedaj je — amen!"
,,Nikar se prepirati! Pijana sta oba!" se je uril med-nja Jakob i z-p o d Tabra. Tisti, ki je nosit sredi svojega obraza debelo kepo mesa, razlezenega, razdrtega in z lasmi prepreže-nega: kar pa je on nos imenoval, in kar ga je pripravilo do priimka „nosatega" J ako p a. Zvunaj vasi podTabrom je imel suho rebro, katero je vsako spomlad preril in prekopal. Moralo pa je to zemljišče neizrečno rodovito biti, ker leto za letom je pridelaval žita in sena toliko, da ni vedel kam s pridelkom. Če se je kedaj govorilo, da zahaja v trdih nočeh kosit na tuje travnike ali snopje ruvat iz tujih kozolcev, bilo je to prej nego ne samo golo obrekovanje, katero pa je poštenega Jakopa vendar močno žalilo. Ali svet je uže tak, da obrekuje!
Ta je zatorej dejal:
„Pijana sta oba! A jaz sem trpel — ker — delam!"
„Ti delaš? ti kradeš!" kričal je Janez razsrjen.
„Miruj, Škaf! miruj! bodeš videl, da te udarim!" togotil se je Jak op, in velikanski nos se mu je kakor kres, zapaljen na gori, zasvetil od same jeze.
In tako so se prepirali in vsak je pretil drugemu z udarci — a udariti se je bal vsak.
Pri drugi mizi se je bil vnel razgovor o boljših časih, kateri nastopijo sedaj, ko je gospoda poklana in potolčena.
„Gospode ne bode?" vprašal je Smolärjev Štefe, „jaz pa vas vprašam, kdo bode potem davke pobiral, če ne gospoda?"
Štefe je bil trdih možjan. Ako se mu je stvar tudi razjasnila dvakrat in trikrat, mu je vendar še temno ostajalo vse!
„Davke? glej ga! davke!" odgovoril je takoj suhorebri Ko-bal o v Tin če, tisti, ki je bil nekdaj cerkovnik visoški in ki je, kakor se sploh ve, vtikal svoje dolge prste v cerkovno pušico, ,,to je ravno, da davkov več ne bode potem; kaj ne Komolec?"
In obrnil se je proti Komolčku, sedečemu pri peči.
„To je, da ne!" zastokal je ta.
„Nu, vidiš, Štefe," dejal je Tin če vestno, „kako si za-tolčen in zametan v glavi! Kaj ne, sedaj to sam vidiš?"
„Davkov ne bode, aha!" vskliknil je oni dobrodušno.
Toda mož še vedno ni bil prepričan! Nekaj časa je mislil, potem dejal še jedno.
„Pravite, da gospode ne bode! Kdo nam bode potem svete maše bral, če gospoda ne? Ker duhovni gospodje so vendar tudi gospoda, ali ne, Komolček?"
„Res je, kdo nam bode maše bral? res je, kdo nam jih bode bral?" pritrdilne takoj Vekarjev Nace. „In kdo nas bode poročal, pokopaval, kdo nam v cerkvi govoril?"
„Kdo?" se je raztogotil Komolček, „kdo?" Potem bode vsak sam duhovnik, osli nespametni!"
„Aha! potem bode vsak sam duhovnik!" In Štefe seje delal, kakor bi mu bila sedaj stvar čisto jasna.
„Glejte," je dejal zadovoljno „povedati je treba človeku, potem je dobro vse! Poučiti je treba človeka!"
„Vendar čemu to govoričenje!" oglasil se je Ko m ol ček, „čemu to govoričenje? Časi pridejo boljši — a mi smo mnogo trpeli!"
„Trpeli pa, trpeli!" kričalo je vse, in takoj so bili pozabljeni prejšnji prepiri. Beseda o „prejšnjem trpljenji" je Komolčku vselej pomagala iz vsake stiske!
Ali danes je mož malo govDril. Čakal je, da so prišle vse „zveste mu glave". In končno so v istini prilezle vse. Prilezel je Skalarjev Martin, tisti, ki ga je vedno glava bolela in ki je slül za svoje zvijačnosti voljo, s katero je lazil pod tuje strč-šine, da je tam jemal jajca iz kurjih gnezdišč. Prilezel je Vratarjev Jurče, tisti, ki je uže v tridesetem leti nosil plešasto glavo. Užival je slavo, da je neizrečeno prebrisan tat sadja in druzih vrtnih pridelkov. Poznal je v soseski vsako deblo in se vsako leto oglasil, da ga je prej, nego gospodar, v pozni noči otresel! Prilezel je tudi Vrtnikov Mati če. Na svojem hrbti je nosil veliko grbo in v zakon si je bil izbral žensko trideset let starejšo. Vzel jo je zaradi hišice, katero je imela v vasi, da je dobil svoje zatišje. Potem pa je delal dolgove na hišico in žensko je pretepal, tolažeč se z upi, da jo bode počasi pritepel do groba. Če končno povemo še, da je prišel tudi Gabrčev Tonče, povedali smo vse, kar je moči. Zvuuaj vasi tik ceste je imel ta poštenjak kočo "in je v tihih nočeh prežal na mimogredoče vozove in pijane voznike. In govorilo in tožilo se je, da se tam doli vkrog Tonetovega selišča tako rada izgubi z voza kaka vrečica, ali kakov zabojček! Morda pa je take reči prav naš Tonček pulil z vozov?
Ko so bili* prišli vsi, vstane Komolček, vdari z roko ob mizo in pravi:
„Sedaj pa tiho, sedaj bodem nekoliko besed spregovoril!"
In nastala je tihota.
„Ta-le Škaf mi je danes povedal, da imajo v Karlove i tistega drobnega grajskega dekleta!"
„Res je, jaz sem mu to povedal!" oglasil se je takoj Janez Škaf.
„Tiho, Skaf," kričal je K o mol ček, „in pred nami je skrivajo !"
„Nu, in kaj potem?" začudil se je Štefe Smolärjev.
„Kaj potem," povzel je učitelj, „kaj potem? Nam jo morajo izročiti! Tu pri nas naj služi, za deklo naj nam služi, da bode vsaj vedela, käko je to naše trpljenje!"
„Tako je!"
„Ta je prava!"
„Dekla bodi!"
„In dela naj!"
„In trpi naj, pa je — amen!"
„Saj smo tudi mi trpeli!"
Tako se je vpilo vse vprek. In čuditi se ni, da se je končno iz vasi valila drukal proti K ar lovcu. Šli so grajsko „lovit"! Med njimi je bil vodnik učitelj Ko mol ček. Mnogo je govoril —a na plečih je nosil nabito puško, ker se ni vedelo, kako se bode stvar končala.
YI.
Tisto popoludnč pa je bilo v Karlovci vse mirno. Nikdo ni pričakoval nevihte, katera je temu tihemu dolu iz Visöcega pretila. Takoj po južini so odšli bratje Ureh, Tomaž in Urban po opravilih v gozd. Komtesa pa se je končno spomnila tudi svojih starišev in Marjanica je morala tisti dan na Močavo, da bi poročila tamkaj, kam se je rešila domača hči.
Stari Karlovčan in Maruša sta dremala v hiši. Bilo je takšno vroče popoludne, ko pride zaspanost človeku v ude, da sam ne ve kedaj. Na visocem nebi je sijalo solnce in kakor čisto zlato so lili njega žarki na ubogo našo zemljo.
Vid pa je bil sam v malini. Mračno je bilo vkrog njega in po kotih skoraj popolnoma temno. Tu in tam se je skozi slabo streho vkradel solnčni žarek, ter prošinil s prijazno bliščobo palče-vine vkrog brunov. Mälinska kamena pa so klepetala in vmes je šumela voda, padajoča na mälinska kolesa. Vidu se je vsilil mrak tudi v dušo, in nikdar še ni tako živo čutil — da srečen ni. Imel je zavest, vda drevi sam sebe v prepad, iz katerega se rešil več ne bode. Čemu je to moralo priti vse tako, čemu? In ravno njemu, ki je uže prej moral svoje misli tolikokrat s silo zatirati! Njega srce je bilo uže prej kakor pusti, pogorski krafji z brinjem nesreče in nezadovoljnosti prepreženo črez in črez. In sedaj še ta ženska ? Bolest, silna bolest mu je zatopila dušo in liudö mu je delo to klopotanje v malini in vzdvignil je kolesa, .da ga je hipoma obdala tihota.
Tedaj pa je prihitela do malina komtesa Ana. Ko je stopila iz solučne bliščobe v mrak, legla jej je tema vkrog pogleda, da je nehote obstala na pragi. Obdajali so jo solnčni žarki, da je bila v sviti in da se je videla vsaka črtica na drobnem jej obrazi. Potem se je zasmijala, da je zazveuelo po pustem prostori. Vidu pa se je zdelo, da se je okolo njega hipoma vse oživelo, da je božje milosti žarek napolnil vse prostore vkrog njega, in da je solnce zasijalo pri vseh voglih v zaprašeni ta kraj. Tudi v njega srci je nastala svitloba in z resnega obraza so mu izginile trde črte.
„Pu, kako je tu temno!" vsldiknila je komtesa in. stopila v malin. „In vi, Vid, imate zopet dolgočasne, puste svojo misli!"
Nekdaj ga je bila dobila, da je bral Shakespeareja. Od tedaj ga ni več tikala.
Ničesar jej ni odgovoril. To pa jo je takoj napolnilo s srdom. In postavila se je v jezi pred njega, obrnila pogled proti njemu in udarila z nožico ob tla.
„Vi mi ne odgovorite, Vid! Prav čisto ničesar mi ne rečete? In veseli tudi niste, da sem prišla! To vidim na vašem dolgočasnem obrazi! Prav jasno vidim to vse! Moj Bog! in jaz tekam za vami, da bi čula le jedno prijazno besedico iz vaših ust! A brez uspeha! In pri tem naj bi ostala mirna, kakor da bi oči ne imela! Iu čemu to vse? Kaj sem vam hotela in kaj vam hočem še sedaj ? Oj, vedite, da je to vaše ravnanje hudobno, prav zelo hudobno!"
Zrl je Vid v njo, takisto zamišljeno, kakor bi gledal v daljne, daljne kraje tam za njo. Ali tudi sedaj jej ni ničesar odgovoril !
„Res, prav zelo hudobno je to ravnanje vaše!" In togotila se je še bolj in kri jej je zalila obraz, da je bil mil kakor roža, ravno razcvetena. Potem pa je nadaljevala tiho, skoraj šepetajoče:
„In vidite, jaz bi bila ostala tu pri vas, ostala za vse življenje! In pozabiti sem hotela vse svoje dosedanje življenje, pozabiti tisto bogastvo in vse, prav vse! Pozabiti pa sem hotela vse samo zavoljo vas!"
In poslednje besede so jej prišle kakor rahla sapica iz ust, tako, da jih je jedva čulo njega uho. Kaj jej je hotel odgovoriti? Kaj jej smel odgovoriti? Prečudna sreča mu je napolnila dušo, kakor do tedaj še nikdar ne! Ali kaj jej je smel odgovoriti? Kako se je moral vesti temu krasnemu otroku nasproti? Takoj je vedel, da jej ne sme odgovoriti ničesar! In v istini jej ni odgovoril ničesar.
„Ali zavoljo vašega vedenja ne ostanem več tu! In jutri uže otidem in bodem pozabila ta Karlovec in vse te kraje! Tudi vas, tudi vas bodem čisto pozabila!"
In moči srca so jo prevzele in strast jej je preplula dušo, da se ni mogla obraniti notranjim vtisom. Kar naslonila se je ob steno, in solze so jej prihitele v okö in glasno je jokala. Ko pa se je pomiril prvi vihar, prijel je Vid rahlo nje roko.
„Ana," dejal je s tesnim glasom, „po vrteh rase cvetje. Ako pa se to cvetje presadi na gorska, skalnata tla, vsahne in več ne rase !"
In izpremil jo je proti izhodu.
„In greh je, če se tak cvet presadi na skalnata tla, kjer mora poginiti!"
In stopila sta na svitlo solnce.
„In tako je z nami. Kakor cvetje smo! Nekoliko nas je postavljenih v vrte, a velika večina na skalnata tla!"
In spustil je nje roko.
„Ali kdor se presadi iz vrta rta skalnata tla — živeti ne more!"
Iu hitro je stopil v malin nazaj, ter spustil kolesa, da se je klepetanje zopet pričelo.
Komtesa Ana pa je tožna odšla proti hiši. Ondu je sedla v zeleno travo in se zamislila tija pred-se.
„Ni je hotel rad imeti!" Ta zavest jej je z britkostjo napolnila srce. Bila je silno nesrečna, tako nesrečna, da je ubožica menila, da srečna — več ne bodel —
¥11:
In tu v travi je sedela dolgo. Tudi stari Karlovčan je prilezel potem iz hiše in si položil trudne ude na rušino. Ker je dekle molčalo, molčal je tudi on in se zagledal tija v solnčno obsijane planine. Precej časa sta sedela tako. Kar oba probudi glasna govorica. In starec je pogledal po strmem poti iz Visöcega. Po stezi nizdolu so tavale tiste podobe, katere smo ravno zapustili v Smrtovi gostilni. Prav živo so med seboj govorili. Ko pa so opazili dekleta na vrti, zavpil je Kamenarjev Gašperček:
„Ta-le bode! ta-le bode! Ima uže tisto drobno gospodsko
telo I"
Dekle se je preplašilo in odhitelo v hišo. Starec pa se ni genil na svojem mesti. Maruši, prihitevši na prag, je dejal, naj vrata zapre in „malo" zapahne.
In zgodilo se je tako. Potem pa je starec vzel mirno pipo v roke, vkresal ogenj ter zažgal kadenje. Oni pa so se vsuli na vrt in obstali pred njim. Obrnil je obraz proti njim — dejal ni ničesar. To pa jih je takoj razdražilo.
„Ti, Karlovčan," vpil je iz družbe Jakop izpod Tabra, Jaz ti le to povem, da jaz, kadar udarim, udarim dobro!"
„Tudi jaz pošteno pritisnem, kadar sem jezen — in danes sem!" pristavil je Gabrčev Tonče.
„In jaz tudi nisem kaka zgaga! Kadar moram vsekati, vsekam čvrsto!" dodal je Vrtni ko v M a ti če.
„A jaz tudi nisem zadnji — pa je amen!" odrezal se je Mesarjev Boštijan.
„Iu to bodeš ti danes vse skusil," končal je Komolček, „ako pameten ne bodeš!"
Aleš pa je v tem vlekel gosti dim iz svoje pipe in na obrazi se mu najmanjša črtica ni spremenila.
„I kaj bi radi?" vprašal je, „povedali mi do sedaj še niste!"
„Povedali mu pa še res nismo," pritrdil je Smolärjev, „a človeka treba poučiti! Vidiš, Aleš, reč je ta, da nam imaš dekleta dati!"
„Dekleta dati!" začudil se je starec, „mojega dekleta ni doma danes!"
„Kdo te vpraša po tvojem dekleti! Grajsko mi hočemo!" vpil je Komolček.
„Grajsko? Nu, te vam uže ne damo!" Iu Karlovčan si je popravljal pipo, kakor da bi teh silnežev tu ne bilo. Nastalo je nekaj vriščain vpitja. To pa je vzbudilo tudi Vida v malini. Počasi je prikorakal vkrog vogla in obstal pri hišnih vratih.
„Vid," dejal je oča, „poglej, grajskega dekleta bi radi!"
Temu pa so se napele hipoma vse žile v telesi in iz obraza mu je izginila vsa kri, da je obledel kot mrlič. A dejal je vendar silno mirno:
„Ne vem, če bode šlo!"
Takoj je zopet nastal krik in vrišč! In pustili so starca, ter se vsuli proti Vidu, da bi ga odrinili od vrat. Ali Vid se je srdito postavil na krepke noge in s silno močjo porinil Mesarjevega Boštijana, ki je prvi prišel do njega, od sebe, da se je Zvrnil k tlam in je seboj podrl vso vrsto, zadaj stoječo. Ker so jim vinske moči bile stopile v noge, so padali kakor snopje. K tlam podrt je bil tudi učitelj Komolček. Srd se mu je izlil v možjane. S silno kletvijo je planil k višku, pograbil puško, nameril na Vida, napel petelina, in — strel je počil, predno se je množica zavedla, kaj je.
Ali ubogi Vid je bil zadet na smrt! V prsi mu je udaril strel. Visoko telo se mu je streslo, potem pa se je kakor posekano deblo zvrnil brez glasu na obraz in mrtev obležal. Izpod njega se je vsfila kri, da je hipoma vsa rušina rudeča bila.
V	kratkih hipih je bilo pokončano mlado življenje! Vtis te hudobije pa je bil velikansk. Takoj so vsem izginile vinske moči iz možjan in grozna zavest se jim je vsilila v dušo. Vse je potem plaho pobegnilo po poti proti vasi,
V	hiši je vzdihovala stara Maruša, a komtesa je bila uže davno omedlela.
Starec pa je sedel na rušini, z rokama si je tolkel glavo in verjeti ni hotel, da je resnica, kar je bil ravno doživel. Naposled pa ste mu stopili očesi izpod čela in neprestano je zrl na mrtvega sina, na njega kri in na roje muh, ki so se pasle vkrog njega.
„Moj Bog, ubili so ga! ubili so ga!" je godrnjal in poskušal vstati — ali vstati ni mogel. V glavi so.mu vreli možjani — toda noge so bile brez moči!
Končno so prišli sinovi clomov.
„Vida so ubili!" jim je zastokal s čudnim glasom nasproti — a potem objele ste tudi njega tema in nezavest.
Bil je to strašen večer v K ar lovci!. Ni prej ni poznejše ni bilo toliko nesreče, toliko bede in groze v hiši!
Na Visocem v vasi pa je tudi gospodovala groza! Drug dan so se skrivali skesani obrazi in skoraj nikdo si ni upal iz hiše na solnce. Vas je bila kakor zapuščena, in težilna zavest umora je ležala na nji.
Proti poldnevu so prinesli bratje umorjenega Vida iz Kari ovca. Iz clesäk slabo zbito rakev so nosili na ramenih, ter tiščali pod pazduho kopalno orodje, da bi mu izkopali jamo na vaškem pokopališči. Počasi so stopali skozi vas, s temnimi obrazi. Tu in tam se je odprlo okno in se pokazal plašan obraz. Tii in tam je tudi prilezel otrok na prag, debelo gledajoč za čudnimi pogrebci.
Ti pa so na pokopališči, kakor najeti delovci, mirno kopali jamo in metali prst iz nje.
Nikdo jih ni motil. Govorili pa tudi niso. Ko so naposled ubozega Vida položili v hladno zemljo in ga zasuli s teško prstjo, vdrle so se jim debele solze po rujavih obrazih. Pod cerkvenim stolpom pa so prijeli za vrvi in — tožno so zapeli zvonovi, da ni bil „brez zvonila pokopan."
Tedaj pa je prilezla stara Rotija (tista večna vaška bera-čica), ter sedla na zid pri pokopališči. Stara je bila kot zemlja in skoraj popolnoma slepa in gluha.
„Hov, hov!" je vzdihovala, „kaj so ga res ubili? Človeško življenje so ubili! To bode sodba sodnji dan! hov! hov!"
In starka je izvlekla velikansk molek in pričela prebirati njega jagode. In vzdihovala, molila in jokala je.
Vidovi bratje so tiho odšli. Ko pa so zvunaj vasi hoteli zaviti nizdolu proti Kari o v cu, zapel je vojaški rog. Tam po cesti proti Visocem jezdila je tropa vojakov. Golo orožje se je svetilo v solnci in konjska kopita so delala gost prah. To je bil konec revoluciji na Visocem!
* *
Potem pa je kazen pela! In Visoč&ni morali so plačevat kvaro graščaku, tako, da jim še danes leže v kosteh tisti časi. Morali pa so tudi v ječo, in doma je gospodarstvo pešalo in hiralo. Tudi Peter Smrt je moral v zapor, ker je njega gostilna bila ognjišče vsem neredom in ker je netil ogenj s tem, da je točil vino brezplatno. Komolček pa je dobil sodbo, da bode zaprt na vse življenje. Mnogo let poznejše so ga pomilostili. Star in ves potrt se je vrnil na Visoko, kjer je potem prosjačil s pridevkom „strgani Komolček". A Visočani so bili sami berači od tedaj!
Starega Karlovčana pa so vprašali sodniki: koliko hoče odškodovanja imeti za sina?
„Nič," je dejal, „ker toliko kolikor je bil vreden, mi dati ne morete! Kar mi pa daste, to ni nič!"
V Karlovec seje počasi.vrnil stari mir. Gospodar Aleš je skoro potem umrl. V zakon pa se je moral podati sin Tomaž, ki še sedaj gospodari. Ureb in Urban poznejše na ženitev „uiti misliti nista hotela!"
*
* *
A komtesa Ana?
Pred nekoliko leti seiu obiskal sijajen ples v mesti C. — Plemenitaži so imeli svoj prostor, kjer so plesali. Med njimi je bila ženska prečudne krasote. Vkrog nje se je gnetlo vse in se jej sladkalo. Ona pa je jednaka boginji vzprijemala vse te časti — a na obrazi jej je bil videti žar sreče. Bila je komtesa Ana, tedaj omožena grofica T. — Svet pravi, da je srečna. Vsaj videti je tako! — Življenje vihra nad nami s silno oblastjo, trgajoče nam iz srca spomine, da izginjajo brez sledu. In kdo bi trdil, da je to nesreča nam smrtnikom? —
Slovensko knjigarstvo od i. januarja 1880. leta do 1. januarja 1881. leta
Sestavil Ivan Tomšič.
Štev. 1-147 glej v „Letopisu" za 1869. leto 268-281. strani; stev. 148-243 v „Letopisu" za 1870. leto od 364-371. strani; štev. 244-351 v „Letopisu za 1871 leto od 346-354 strani; štev. 352-589 v „Letopisu" za 1872. in 1873. leto od 280-301. strani; štev 590-817 v „Letopisu" za 1876. leto od 193-215 strani; Štev. 818-925 v „Letopisu" za 1877.leto od 324-335. strani; štev. 926-1124 v „Letopisu" za 1878. leto od 192-213. strani; stev. 1125-1230 v „Letopisu" za 1879 leto od 220-231. strani.
I. Časopisi.
1231.	Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Alešovec. Letnik X. 1880. 4°.
1232.	Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik III. 1880. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik listu Janez Gnjezda. Odgovorni vrednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijino društvo. Tiska R. Milic. 8°.
(Izhaja po jedenkrat na mesee. Vsaeemu listu je priložena mnzikalna priloga obsegajoča po 4 str. 8°.)
1233.	Cvetje z vertov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv: Frančiška. S posebnim blagoslovom Nj. svetosti papeža Leona XIII., Nj. ekscelencije kneza nadškofa goriškega in prečast. generalnega ministra celega frančiškanskega reda izdaja in vre-duje P. Evstahij Ozimek, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici. Tiska Mailing. 1880. Letnik I. 8°.
(Izhaja vsak mesee po jedenkrat v zvezkih po dve poli.)
1234.	Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni
vrednik: Ivan Dolina r. Pozneje Ivan Tosti in Anton Šlunder. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj V. 1880.
(Izhaja vsako sredo.)
1235.	Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov. Odgovorni vrednik Alojzi Maj er. 4°. Tečaj XXXVIII. 1880.
(Izhajajo vsako sredo.)
1236.	Popotnik. List za šolo in dom. I. leto. Založnik M. Ž o 1 g a r, urednik J. Lop an, tiskar Jan. Rakuš v Celji. 1880. 8".
(Izhaja 10. in 25. dan vsaeega meseca.)
1237.	Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik VIII. 1880. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlap. Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.
(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)
1238.	Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „čebelarsko društvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj VIII. 1880. 8U. Tiskala Klein in Kovač lEger).
(Izhaja vsak mesec.)
1239.	Slovenski gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. Lavoslav Gregore c. — V Mariboru. XIV. tečaj 1880. Tisk Drag. Lorenca v Mariboru.
(Izhaja vsak četrtek v tednu.)
Slovenski Gospodar ima dve prilogi in sicer: 1) Gospodarstvena priloga. Priložena od staj. kmetijske družbe. 2) Cerkvena priloga. Priložena od katol. tiskovnega društva.
1240.	Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XIII. leto, 1880. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk Narodne tiskarne".
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih.)
1241.	Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu, — Leto 1880. XXIX tečaj.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
1242.	Sota, lzdavatelj in odgovorni urednik: Jožef Zei. Tiska: „Hilarijanska tiskarna" v Gorici, Tečaj X. Fol. 1880.
(Izhaja vsak petek.)
1243.	Stenograf Jugoslovanski. Vreduje in izdava prof. A n t. B e-zenšek v Sofiji.
(Izhaja vsak drug mesec in donaša kratko slovnieo bolgarskega jezika s podukom v slovenskim jeziku.)
1244.	Šola. Glasilo Goriških učiteljev. V. Cemic, založnik. — Hilarijanska tiskarna v Gorici. Leto I. 1880. 8°.
(Izhaja v zvezkih vsako četrtletje.)
1245.	Učiteljski Tovariš. List za šolo in (lom. Dvajseti tečaj, 1880. Odgovorni vrednik Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — Natisnil in založil Rudolf Milic 8°.
(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.)
1246.	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Deseti tečaj, 1880. 8°. 192 str. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
1247.	Zgodnja Danica. Ivatolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1880. XXXIII. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 416 str.
(Izhaja vsak petek.)
1248.	Zvon. Leposloven list. Leto VI. 1880. Izdaja in ureduje Jos. Stritar. Tiska A. Keiss na Dunaji. 8°. 384 str.
1249.	Laibacher Diöcesanblatt. 1880. 4°. Izdajatelj in urednik: Martin Pogačar. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.
(List ima nemške, latinske in slovenske sestavke.)
II. Društvena dela.
Čitalnica iiarodmi v Ljubljani.
1250.	Letopis narodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1880. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 8°. 31 str.
Dramatično društvo v Ljubljani.
1251. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 45. Veze k. „Nemški ne znajo". Burka v enem dejanji. Spisal Jakob Alešovec. 46 str. — Ženski jok. Igra v enem dejanji. Po francoski „Les femmes qui pleurent", par Siraudin & Thiboust poslovenil V a 1. M a n d e 1 c. 46 str. — Moja zvezda. Igra v enem dejanji. V francoščini sp. M. E. Scribe. Poslovenil Val. Man dele. 67 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879. 16m0. 46. Veze k. Kje je meja? Izvirna gluma v enem dejanji. Spisal Josip Ogrinec. 28 str.— Gospod Zamuda ali Kako hitro
mine čas! Igra v eiiem dejanji. V francoščini sp. L. B. Picard. Poslovenil Val. Man dele. 52 str. — Krojač Fi p s ali Nevarni sosed: Burka v enem dejanji. Poslovenil D. H o s t n i k. 36 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879. 16mo.
47. Vezek. Marijana. Slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. Francoski spisala Dennery iu Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. 114 str. — Tajnikovo poročilo o društvenem letu 1878/79., čitano v občnem zboru „Drama-tiškega društva" dn6 26. oktobra 1879. 19 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879 16m0.
Društvo v pomoč bolnikom iu z» oskrbljevanjc v Ljubljani.
1252.	Letno poročilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje v Ljubljani za štirnajsto društveno leto 1879. 8°. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Egerj. Založilo društveno vodstvo. 16 str.
Matica Slovenska.
1253.	Letopis Matice Slovenske za leto 1880. Vredil dr. Janez Blei weis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 394 str.
Obseg: Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev. Kulturnozgodovinska študija; spisal P. pl. Radics. — Kako važnost ima „Jordanis" za slovensko zgodovinopisje V Spisal S. Rut ar. — Jurij Križauič. Zivotopisna in literaturna črtica. Po Kostomarovi spisal J. Steklasa. — Življenje na morji iu potovanje okolo sveta. Popisano v prijateljskih pismih. Poslovenil in uredil J. L. — Iz potne torbe. Priobčil Fran Erjavec. — Dr. Anton Murko. Životopis; sestavil dr. Jož. Pajek. O pristnosti Kraljedvorskega rokopisa Po raznih spisih sestavil E. Volčič, r- Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hub a d. — Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda po okrožnici papeža Leona XIII. 30. dne septembra 1. 1880. — V Karlovci. Noveleta; spisal Emil Leon. — Bibliogralija slovenska, Sestavil Iv. Tomšič. — Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1880. 1. Sestavil Andrej Praprotnik. — Imenik Matičinih udov.
1254.	Vpliv vpijanljivili pijač na posamni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Spisal dr. M. Samec. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 42 str.
1255.	Kopitarjeva Spomenica. Vredil Jo si p M arn. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 188 str.
Marijiia bratovščina v Ljubljani.
1256.	Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, na -koncu leta 1879. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Milicev. 8°. 15 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
1257. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XIII. in XIV. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8°. 72 str.
Iz obsega: Predgovor. — A. Krščanstvo vstreza popolnoma . vsem zahtevam naše nature. — B. Krščanstvo popolnoma vstreza človeški družbi. — O delovanji redovnic „Pomočnic vernim dušamvvicah" v Kini 1. 1879 — Poročilo o delovanji katoliške družbe.
1258 Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XV. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8°. 79 str.
Obseg: Velik zdravnik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji. — Pomen mučeništva. — Nekoliko o sv. rešnjem telesu. — V prognanstvu (iz življenja sv. Krizostoma).
Družba sv. Mohora v Celovcu.
(25.430 udov.)
1259.	Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1881. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1880. Natisnila tiskar-nica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 160 + 62 str.
Tz obsega: Strupena Neža. Domača povest; spisal A F. Do-berčaii. — Dva imenitna člena ali paragrafa iz občnega državljanskega zakonika: Spisal dr. T—r. — Eazgovor o cerkvi. Poslušal in zapisal ga Jožef Križ man. — Elija Howe. Resnična povest; po ruskem predelal Pivčanin. — Obri ali Avari. Spisal J. Jurčič — Srečnonosni kožuh. Resnična prigodba. — Zakaj prodajajo manjša kmetijstva? Beseda našim kmetom. Govoril Fr. Padalik. — Kiatkočasnice. Spisal Pivčanin. — Zastavice. — Šopek pesmic. Založil Živkov.
1260.	Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis. č. kerškega kuezoškofijstva. 1880. Natisnila tiskarni^ družbe sv. Mohora v Celovcu. III. snopič. 9°. 417—608 str.
1261.	Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor više realke v Zagrebu. VII. snopič. 1880. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 321 do 480 str.
1262.	Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal F r. Erjavec, profesor v Gorici. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. I. snopič. 1880. 8°. 112 str.
1263.	Slovenske večemice za poduk in kratek čas. Petintrideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočast. krškega kuezoškofijstva. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 1880. 8". 112 str.
Obseg: Dr. Janez Bleiweis. (S podobo.) Spisal Fr. Leveč. — Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja; spisal Josip Jurčič. — Pot v nebesa. (Pesen.) Zložil ßadoslav. - Kako se nareja slana? Spisal Fran j o K r a ko vee. — Kratek pregled avstrijske zgodovine. Spisal Julij pl. Kleinmayer. — Glas iz domače vasi. Spisal Šak. — Požar v prajiriji. Spisal Lav. Gorerrjec. — Resnica ima svojo moč. Spisal Leop. Gorenjec. — Beseda o-zemljiščnih knjigah. Spisal dr. Ivan Tavčar. — Narodno blago: J.Kmetski stan (na-. rodna pesem). 2. Piščalka (poljska pravljica).. 3. Zlatovlaska (eeska pripovedka). — Torbica podukov mladim gospodarjem, .ki pričn6 kme-tovati.
1264.	Filotea ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti Frančišek Salezij. Poslovenil Franc Rup, duhoven Kerške škofije. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofij-stva. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mobora v Celovcu. 1880, 8°. 252 str.
G. k. kmetijska družba v Ljubljani.
1265.	Poročilo o delovanji centralnega odbora od poslednjega rednega občnega zbora dne 29. januarja 1879 do dn6 1. novembra 1880. 8°. 55 str. (V slovenskem in nemškem jeziku).
1266.	Navod, kako naj se napravljajo vodnjaki in käpnice, in pouk, kako naj se nabira, hrani in čisti pitna voda. Po rokopisu Petra Kozlerja uredil Franjo Witschel. V Ljubljani 1879. — Tisk Blaznikovih naslednikov. 8° 27 str. (V slovenskem in nemškem jeziku.)
1267.	Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem. Z darilom viteza Schneid - Treuenfeld-skega odlikovana razprava. Spisal^ Ivan Lap a j ne, ravnatelj meščanski šoli v Krškem. Na svitlo dala c. k. kranjska kmetijska družba. V Ljubljani, 1880. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. 8°. 66 str.
111. Državni zakonik.
1268.	Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4". V Ljubljani. Leto 1880. Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1269.	Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvorne in državne tis-karnice. 4°. Leto 1880.
1Y. Pravoznanska in državoznanska dela.
1270.	Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 12. septembra do 16. oktobra 1878.1. (Po stenografičnih zapisnikih). 19. zvezek. V Ljubljani, 1878. Založil deželni odbor. Tisk Rud. Milicev. 4°. p. XXXVIII, XXXII, 343 in 410 str.
1271.	Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 8. junija do 13. julija 1880. 1. (Po steuografičnih zapisnikih). 20. zvezek. V Ljubljani 1880. Založil deželni odbor. Tisek R. Milieev. 4°. VIII, XXXII, XXXIV. 324 in 819. str.
Y. Jezikoslovje.
1272.	Jez%6nik. A. Juri Kobe. — B. Juri Vari. — C. Anton Ža-kelj. — D. Anton Oliban. — E. Andrej Likar. — F. France Jeriša. — G. dr. Leo Vončina. Spisal J. M aru. XVII. leto. V Ljubljani 1879. Natisnil in založil Rud. Milic. 8U. 83 str.
1273.	Jezičnik. A. Jernej Kopitar. — B Matija Čop. — C. dr. France Prešern. Spisal J. Mam. XVIII. leto. V Ljubljani 1880. Natisnil in založil Rud. Milic. 8°.
Yl. Lepoznaiistvo.
1274.	Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, novel in povestij, izvirnih slovenskih, in iz drugih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje J. Jurčič. Osmi zvezek" Zimski večeri. Zbirka novelic. Spisal dr. Ivan Tavčar. V Ljubljani, Natisnila „Narodna tiskarna". — Založil J. Jurčič. 1880. 16mo. 152 str.
1275.	Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. Spisal Jakob Alčšovec. (Ponatis iz Slovenca.) V Ljubljani. Založil J. Alešovec. - Tisk J. Blaznikov. 1880. 12°. 160 str.
1276.	Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Za slovensko ljudstvo priredil L. Haderlap. (8 zvezkov.) Novomesto 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°.
1277.	Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s podobami. Spisal Lipe Haderlap. Natisnil in založil J. Krajec. Novomesto. 8°. 8 str.
1178. Pesni. Zložil Miroslav Malovrh. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1880. 12°. 68 str.
1279.	Spominek na zlato meso visokovred. gosp. dr. J o ž e f a M u r-šeca Živkovega, prvo v sv. Bolfanski cerkvi, 5. septembra MDCCCLXXX. V Gradcu. Sam založil. 1880. 12°, 48 str. Tiskarna Styria v Gradci.
Iz obsega: Oče naš. — Cešena si Marija. — Oče naš (druga oblika). — Vera. — Verine trojčike. — Slutja. Blažice. — Strast-nice. — Blagor blažic. — Kazen strastnie. — Zdržnost. — Razvadam prekosniea bistrejših. — V prebud in v podbud. — Mera modrih. — Tabakova popotnica krepkejših. — Posnemovalec. — Nepotrebno. — Sveta jeza. — Grešna jeza. — Zbrihtanee. — Prijateljstvo. — Teln. — Zagonetke. — Uganjka.
1280.	Knjižnica slovenskej mladini. Izdaje Ivan Tomšič. — Knjiga II. Peter rokodelčič. Poučna povest odraslej slovenskej
mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. (S podobo.) V Ljubljani. Založil in izdal pisatelj. Natisnila Klein in Kovač 1880. 8°. 96 str.
1281.	Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov krščanstva. II. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. (Ponatis iz „Zgodnje Danice".) V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1880. 8°. 145 str.
1282.	Spisi Krištof Šmida. Poslovenjeni mladini v zabavo in poduk. I. zvezek: Ljudevit Hrastar. '— Golobček. (S podobami).
V	Novomestu 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 79 str.
1283.	Spisi Krištof Šmida. S podobami. II. zvezek. Jozafat, kraljevič v Indiji. Povest iz prvih časov kerščanstva. Poslovenil P. Florentin Hrovat. V Novomestu. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 131 str.
1284.	Genoveva. Povest iz starih časov za vse dobre ljudi, zlasti pa za matere iu otroke. Iz pisem Krištofa Šmida, poslovenil F. M. Tretji natis. V Ljubljani. Natisnili in založili. J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12°, 122 str.
1285.	Ne,dolžnost preganjanj in poveliSana. Poleg nemške povesti „Blumenkörbchen" Krištofa Šmida. < Drugi popravljeni natis.)
V	Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 12°. 127 str.
1286.	Evstahij. Povest iz pisem Krištofa Šmida. Poslovenil Jožef Bürger, duhovnik v ljubljanski škofiji. Drugi natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12mo. 152 strani.
1287.	Dobra liti Evstahij a. Izgled vsem pobožnim deklicam. Iz nemškega prevel J. Š., bogoslovec ljubljanskega semenišča. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani 1880. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 12mo.
1288.	Avgusta meseca 18. dan. Na slavo rojstvenemu dnevu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Sestavil'I v an Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji. Natisnil in založil Karl Rauch. 12™. 20 str.
1289.	Cesar Franc Jožef I. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji. Natisnil in založil Kari Rauch. 12m0., 20 str.
1290.	Dežela lenuhov. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12m0.
1291.	Robinzon. Z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo.
1292.	Pritlikovec. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo.
1293.	SnegulSica. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo,
Yl. Šolske knjige.
1294.	Tretje berilo za ljudske šole. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8". 268 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
(Najnovejša knjiga za slovenske ljudske šole.)
1295.	Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Miklošič h. Drugo izda nje. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 116 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1296.	Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. 1880. V c. k. založbi šolskih bukev. 8°. 208 str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.
1297.	Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 271. str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.
1298.	Perva računica za slovenske ljudske šole. Spisal Dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1 do 20. Drugi, predelani natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8". 40 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1297. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 100. Početno računanje z drobci. Kako se izračuni cena kake stvari. Sedmi natis. Na Dunaji. V c, k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 67 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1300.	Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 1000 in do tisočin. Sklepovni računi. Peti natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 59 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1301.	Četerta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi drobci; z mnogoimčnimi števili in navadnimi drobci. Peti, popravlj eni natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 84 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1302.	Mali katekizem. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev-1880. 8°. 44 str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.
1303.	Zgodbe svetega pisma stare in nove zazeze. Za katoliške ljudske šole. S 112 podobšinami in 1 zemljevidom. Po nemško spisal Dr. J. Schuster, poslovenil An t. Lesar, duhoven ljubljanske škofije. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 232 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1304.	Keršanski nauk v prašanjih in odgovorih. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 205 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1305.	Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razi uger in A. Zu m er, ljudska učitelja. V Ljubljani. 1880. Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8°. 80 str.
1306.	Slovensko-nemŠki abecednik. Sestavila A. Ž ume r in A. Ra-zinger, ljudska učitelja. V Ljubljani, 1880. Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8°. 108 str.
Y11. Šolska poročila.
1307.	O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Me-nona in o pojmu. Spisal Fr. B rež ni k.
Programm des k. k. Obergymnasiums iu Rudolfswerth für das Schuljahr 1879-80. 8°. pag. 1—13.
1308.	Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji. 1880. Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. V Ljubljani. Natisnil Milic. 8°. 12 str.
1309.	Razredba učencev čveterorazredne deške ljudske šole v Loki. 1880. Založil krajni šolski svet v Loki. V Ljubljani. Natisnil R. Milic. 8". 7 str.
1310.	Razredba učenk v dekliški ljudski šoli pri č. č. g. g. Uršu-linaricah v Škofji Loki. 1880. Založil nunski samostan v Škofji Loki. Tisk Milicev v Ljubljani. 8°.' 12 str.
1312. Šolsko poročilo narodne šole v Sežani v šolskem letu 1879—80. Natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Založilo šolsko vodstvo. 8°. 11 str.
1312.	Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novo-mestu. 1879—80. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v No-vomestu. 8°. 8 str.	. "
¥111- Molitevne in poučne knjige.
1313.	Jezus v sercu. V podobah, kako se Jezus serca polasti, ga čisti in sabo zedinja; z mašnimi in drugimi navadnimi molitvami. Založil Jožef Buh, indijanski misijonar v Mine-soti Severne Amerike. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. Četerti natis. V Ljubljani, 1880. Založnik Henrik Ničman. 12mo, 200 str. Natisnil R,- Milic:
1314.	Jezus, dobri pastir, to je, lepe molitvice pri sv. maši in drugih posebnih priložnostih s svetim križevim potom in pesmi. Deveti natis. V Ljubljani. 1880. Založil H. Ničman. Tiskala Klein in Kovač. 16m°. 188 str.
1315.	Častna straža Jezusovega presvetega Serca, Bukvice v prid družnikom te bratovščine, ki je cerkveno vstanovljena v cerkvi pri Grospčh „dobrega Pastirja" na Dunaju, in kot podružnica v stolni cerkvi v Ljubljani. Poslovenil Jakob Dolenec, stolni kaplan. V Ljubljani. Založil H. Ničman. Tisk Milicev. 12°. 62 str.
1316.	Duša popolna, ali molitve, prigovori iu zgledi za -dušo hre-peuečo po popolnosti, ali Dušna pomoč za pravične kristjane. „l)ušne pomoči" četerte bukve. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1880. Založil Janez Zupančič. — Natisnila Klein in Kovač. 12°., 538 str.
1317.	Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češenje Zakramenta presvetega rešnjega Telesa, s trojnimi mašniini in vsemi drugimi navadnimi molitvami. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega knezoškofijstva. V Kamniku. Založil France Keber, bukvovez. 1881. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 16".
1318.	Gospod usliši mojo molitev! Molitevne bukve za pobožne Slovence. Izpisek iz potrjenih bukev „Sveta ura", ki jih je spisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Drugi natis V Ljubljani, 1880. Založil Matija Gerber. Natisnil Rud. Milic. 8°. 412 strani.
1319.	Mali duhovni zaklad ali molitve pri sveti maši iu o drugih priložnostih. S pristavkom potrebnih molitvic za spoved in sveto obhajilo poleg latinskega. Drugi natis. V Ljubljani, 1880. Založil Janez Giontini. Tiskarnica Stirija v Gradcu. 12». 355 str.
1320.	Šopek lepih mašnih in drugih molitvic za pridne ŠolarČke. Četerti natis. V Ljubljani 1880. Založil Jan. Giontini. Natis Jos. Feicbtinger-jevih naslednikov v Liucu. 16mo. 70 str.
1321.	Gorečnica naše Gospe presvetega Serca. Izdelana za Slovence poleg francoskega „La Zelatrice". S privoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. V Ljubljani. Založila bratovšina. — Natisnila Klein in Kovač. 1880. 12°. 55 str.
1322.	Lilija v Božjem vertu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. M. Alfonza Ligvorskega s pristavkom navadnih molitev. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejic. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva. četertega pomnoženega natisa. V Ljubljani, 1880. Založil Matija Gerber. Tiskal R. Milic. 16°. 220 str.
1323.	Družbeniška knjiga v poduk in spodbujevanje udov molitvene družbe vednega češčenja svetega Jožefa varuha sv. katoliške cerkve. Nemški spisal dr. Jožef Deckert, župnik v Weiuhau-su pri Dunaju. Na Dunaji, 1880. Založba dr. Jožefa Deckerta. Tiskal A. Keiss. 8°. 38 str.
1324.	Djanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraslim. Z dovoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. (Ponatis iz „Zgod. Danice".) 16™. 56 str.
1325.	Nauk slovenskim županom, kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redil vitez. Na slovenski jezik preložil F r. Levstik. V Ljubljani. Natisnila ter založila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8" 207 str.
1326.	Spis, ki ga je poseben navod zdelal o prihodnjem izboljševanji. Ljubljanskega močvirja. V Ljubljani 1880. Založil glavni močvirski odbor. — Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 4°. 14 str. in pročrti.
1327.	Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) ljudske šole. Spisal LukaLavtar, c. k. profesor v Mariboru. (Ponatis iz „Učiteljskega tovariša". 1.1880.)
V	Ljubljani. Natisnil in založil R. Milic. 1880. 8°. 53 str.
1328.	Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni razverstitvi. Spisal Josip Ciper le, učitelj na Dunaji. (Ponatis iz „Učiteljskega tovariša" 1. 1879.) III. del. V Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic. 1880. 8°. 65 str.
1329.	Nauk o gospodinjstvu. Bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Ilermann-a, prosto poslovenila J. N. in J. L. Založil Ivan Lapajne v Krškem. V Terstu. Nova tiskarna Franceta Huala. 1880. 8°. 54 str.
1330.	Slovani v iztočni Pustriški. dolini na Tirolskem, nemški spisal dr. J. C. Mitterrutzner. Poslovenil Miroslav Malovrh.
V	Novomestu. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 34 str.
1331.	Službovnik nemško-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. Tretji del. Peštvo in lovska četa. Spisal And. Comel, pl. Sočebran. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 12°. 35 in 15 str.
1332.	Zakon in žena, Spisal Alojzij P a der. Novomesto. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 85 str. '
1333.	Od Francozov se učimo umno gospodariti. Narodno-gospo-darstvena študija. Spisal J. L. Starogorski. (Posebni iztis iz „Slov. Naroda.") V Ljubljani, 1880. Natisnila in založila „Narodna tiskarna". 12°. pole.
1334.	Stoletna Pratika devetnajstega stoletja od 1801—1901. Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Poleg nemškega. Čete r tega natisa. Popravljena in pomnožena. V Ljubljani, 1880. Založnik H. Ničman. Natisnil J. Krajec v Novomestu. 8°. 256 str.
1335.	Hitri računar z ozirom na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. 7. popolnoma predelani in popravljeni natis. V Ljubljani, 1880. Založil Jan. Giontini. Natisnili Jos. Feichtinger-jevi nasledniki v Lincu. 367 str;
1336.	Prave egiptovske sanjske bukve od leta 1231 z razkladanjem sanj s perstavljenimi numerarai za tiste, kateri hočejo svojo srečo v loteriji poskusiti. V Ljubljani. Založil Jan. Giontini. Natisnila Ig. v. Kleinmayr in Bamberg. 1880. 8°. 40 str.
1337.	Poučilo o vzrokih, znamenjih in o preteku nalezljivih, kužnih živinskih bolezni vštevši govejo kugo. V Ljubljani. Natisnila Klein iu Kovač (Eger). 1880. 8".
1338.	Poklic in naloga notarja. Sestavil in založil dr. Albin Poznik, c. k. notar v Novomestu.
1339.	Kratek popis o potresu, kateri se je vršil 9—17. novembra leta 1880. Za priprosto ljudstvo sestavil J. U. Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji. 8°. 4 str.
1340.	Slavnostni govor o Stanku Vrazu. Govoril Božidar Raič v Cerovci dne 8. septembra 1880. (Posebni iztis iz „Slov. Naroda".) Tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Založil Božidar Raič. 4°. 7 str.
1341.	Pravila „Sloge", katoliškega slovenskega političkega društva v Ormoži. Natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založilo društvo „Sloga". 12°. 8 str.
1342.	Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1879. V Ljubljani. Tisk „Narodne tiskarne". — Založilo društvo. 1880. 8°. 8 str.
1343.	„Slavija" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Splošni posnetek iz računskih zaključkov in poslovnega poročila za leto 1879. 8°. 44 str.	'
1344 Odborovo poročilo o delovanji „Glasbene Matice" leta 1879— 1880. V Ljubljani, 1880. Tiskala „Narodna tiskarna". — Založila „Glasbena Matica". 8°. 17 str.
1345.	Velika Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznik ovi nasledniki. 16mo.	v
Iz obsega: Cesarjevie Rudolf in nadvojvodinja 'Štefanija. — Trtna uš — nova grozna kuga vinogradom. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.
1346.	Mala Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnili iu založili J. Blaznikovi nasledniki. 16mo.
1347.	Slovenska Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnil in založil pl. Kleinmayr in Bamberg.
1348.	Koledar in dnevnik* za leto 1881. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 8°.
1349.	Landes-Gesetze und Statthalter ei-, respective Landes-Regie-rungs-Verordnungen vom Jahre 1852 bis 1879, welche für das Herzogthum Krain giltig sind und mit welchen sich die k. k. Gendarmen ad §. 24 der Dienst-Instruction vertraut zu machen haben. Laibach. Druck und Verlag von Klein et Kovač. 1880. 8°. XXIII. 170 + 170 str.
(T nemškem in slovenskem jeziku.)
1350.	O veteranskih društvih. Spisal Jurij Mi h al i č. (Ponatis iz Novic.) Založil pisatelj. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8°. 8 str.
X. Muzikalije.
1351.	Zbirka slovenskih napevov ubranih za čvetero- ali petero moških glasov. Zvezek VII. V Ljubljani, 1880. Na svitlo dala iu založila „Glasbena matica". Kamnotisk Blaznikov Veliki 8°. 16 str.
Obseg: „Sanja"; vgl. Kam. Mašek (čveterospev); — „V naravi"; moški zbor, vgl. Gj. Eisenhut; — „Na gomili"; moški zbor, vgl. P. Stegnar; — „Zapuščena"; čveterospev, vgl. Dr B. Ipavec; — „Lepa naša domovina"; moški zbor, vgl. V. Lichtenegger; — „Slovan"; moški zbor, vgl. Jos. Vašak.
1352.	Zbirka slovenskih napevov ubranih za čvetero ali petero moških glasov. Zvezek VIII. V Ljubljani, 1880. Na svitlo dala in založila „Glasbena matica". Natisnil R. Milic. Veliki 8°. 16 str-.
Obseg: „Tičica gozdna"; čveterospev, vgl." P. Mayer, — „Mornarska'?; zbor, vgl. dr. Gust. Ipavec; — „Lovska"; zbor, vgl. Kam, Mašek;
—	„Strunam"; zbor, vgl. Kam. Mašek;/— „Samo"; zbor, vgl. Anton Poerster; — „Sporočilo"; zbor, vgl. A. B. Towačowsky.
1353.	Lavorika. Zbirka moških čveterospevov in zborov, vredjena za I. in II. tenor; I. in II. bas. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica" v Ljubljani. Kamnotisk J. Blaznikov. 8°. 16'/s pole.
Obseg po abecednem redu.- „Brezi jadra", dr. B. Ipaveej — „Danici", dr. G. Ipavec; „Devi", Otto; — „Domovini", dr. B. Ipavec; — „Grajska hči", Dan. Fajgelj; — „Kaj bi mi seree ogrelo", K. Mašek; — „Kje dom je moj?" J. Skraup; — „Lčpa Anka", dr.B.Ipavec; — „Lepa naša domovina", V. Lichtenegger; — „Lovska", Kam. Mašek; — „Milica", Anton Poerster; — „Mili kraj", Anton Nedved; — „Moj dom", Em. Vašak; — „Na gomili", P. Stegnar; — „Napitniea", dr. B. Ipavec;
—	„Noč je jasna", A. Razinger; — „Oblakom", P. Stegnar; — „Otok bleski", Kam. Mašek; — „Planinar", Kam. Mašek; — „Pod oknom", J. Fleišman ; — „Pozdrav", A. Nedvčd; — „Prihod v gostilno", Kani. Mašek; — „Pri zibeli", Kam. Mašek; — „Prošnja", J. Fabian; — „Prošnja", A. Nedved; — „Rožica", Ant. Nedved; — „Samoti", Dan. Fajgelj; — „Sanja", Kam. Mašek; — „Slavček", vredil A. Poerster; — „Slovan", J. Vašak; — „Složni duh", Suhanek; — „Solza in lira", K. Mašek'; — „Strunam", Kam. Mašek; — „Strunam", Kam. Mašek; — „Tičica", P. Majer;—„Večerna", A. Haertl; —„Večerna", 0. Kreutzer;
—	„Vojaška", dr. B. Ipavec; — „Vojaška", Kam. Mašek; — „Vrli Slovenci", Dan. Fajgelj; — „V tihi noči", A. Poerster; — „Zapuščena" dr. B. Ipavee; „Zvonovi", Gr. Rihar.
1354.	Koncertna Kadrilja za glasovirf zložil dr. Benjamin Ipavec: Opus 15. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica". V Ljubljani 1880. Kamnopisalna Klein in Kovač v Ljubljani 4°. 11 str.
1355.	Pet cerkvenih pesnij. Za moški zbor uglasbil t Avgust Leb a n. V Ljubljani. Uredil Janko Leban. — Natisnil in založil R. Milic. 1880. Veliki 4°., 8 str.
Obseg: Predgovor. - 1. Pred Bogom; - 2. Veš o Marija; — 3. O Devica, pomočnica; — 4. Vi oblaki; — 5. Vesela, dnša moja.
1356.	Napevi velikonočnih pesmi. Zložil Fr. Grerbic. Op. 16. 4n. 4 str.
(Obseza pet velikonočnih napevov.)
1357.	Sveta maša. Za 4 glasove zložil Daniel o Fajgelj. V F, (op. 3). V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznik-ovi nasledniki. 1880. 4°. 9 str.
1358.	Sveta maša. Za 4 glasove zložil Danielo Fajgelj. V A. (op. 4). V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznik-ovi nasledniki. 1880. 4"., 7. str.
1359.	Teoretična-praktična pevska Šola. Zložil Anton Foer-ster, učitelj petja na c. k. srednjih šolah in vodja godbe v stolui cerkvi. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani. Založil A. Foerster. — Tisk Milicev. 1880. 8°. 87 str.
(V nemškem in slovenskem jeziku.)
1360.	Božična pesen. Stara nekoliko oglajena. Napev naroden. Z notami za dva glasa. 8°. 4 str.
1361.	Missa pro defunctis IV. voc. inaequal. aut I. voce cum or-gano composuit. P. Angelicus Hribar. Sumptibus et typis Jos. Blasnik. Labaci 1880. Op. 5. 4°. 8 str.
.1362. Missa sancti Joannis IV. vocibus aequalibus, composita et revereudo Domino Joanni Rozman, vicario parochiae s. Jacobi Labaci, etc. dedicata auctore Roberto B ur gar eil. Op. 10. Labaci, Sumptibus et typis Rudolphi Milic. 1879. 4°.
Poročilo
o delovanji „Matice Slovenske" 1880, 1.
Sestavil Andrej Praprotnik,
odbornik in tajnik.
47. seja Matičinega odbora
18. svečana 1880.
Te odborove seje, posledne pred občniui zborom, se je udeležilo 14 odbornikov. Predsednik dr. Bleiweis v pozdravu gosp. odbornikov obžaluje, da se je zakasnilo razpošiljanje za lansko leto namenjenih Matičnih knjig, in to zategadel, ker so se korekture nekaterih spisov gosp. pisateljem pošiljale iz Ljubljane na njihova domovja: v Beč, Gorico in Sisek.
Tajnik Andr. Praprotnik poroča potem obširno o pisarničnih opravilih, iz katerih povzamemo sledeče: .
Od zadnje odborove skupščine je k Matici pristopilo. 8 novih udov, in sicer 6 letnikov in 2 ustanovnika, katere je odbor soglasno sprejel.
Novoizvoljenim poverjenikom poslala so se poverjeniška pisma; ker nihče naprošenih gospodov se temu častnemu opra-vilstvu ni odpovedal, se tedaj misliti sme, da so vsi prevzeli izročeno jim poverjeništvo. Nekateri poverjeniki pa so se prosili, naj knjige, ki jih niso oddali, Matici vračajo, ob enem pa tudi pošiljajo od udov nabrano letni no.
Poslali so se tudi v zadnji seji omenjeni rokopisi dotičnim gospodom pregledovalcem v presojo.
Spis gosp. Petra Miklavca, — dopis gosp. prof. Glo-wackega o „slovenski flori" in o „prirodopisu" sredno-evropskih sladovodnih rib" se izročita odseku za izdavanje knjig v poročilo.
Ker so kamni, po katerih so se napravili kamnotisi Mati-činih zemljevidov, lastnina Matičina, ukrene odbor, prositi gosp. dr. Poklukarja, naj z gosp. F. Köke-om, ki hranuje omenjene kamne, to stvar tako uravna, da se ti kamni varno pošljejo v Ljubljano in Matici ostanejo na razpolaganje kacega druzega natisa.
Družba sv. Mohora prosi Matico na posojilo lesorezov (cliche), ki bi jih potrebovala za svojo knjigo „Škodljive živali v podobah". Odbor ukrene brezplačno Mohorjevi družbi te lesoreze posoditi, proti temu, da je odgovorna za vsakoršno poškodovanje.
Mnogo prošenj za darovanje Matičinih knjig izroči se odseku za izdavanje knjig v rešitev.
Gosp. dr. Jarc poroča o rokopisu gosp. dr. Križana „Logika", ki je bil njemu, prof. Marriu in prof. Vavrü-u v presojo izročen, in nasvetuje, naj se natisne.
O rokopisu „Oko in vid" poroča gosp. Kržič z nasvetom, naj se sprejme v „Letopis". — Odbor pritrdi.
Gosp. odbornik Tomšič, vzajemno z odbornikom gosp. Močnikom, poroča o noveli „V Karlovci" z nasvetom, naj se sprejme v „Letopis". — Odbor pritrdi.
Dopis gosp. prof. Macuna o „štajarski literaturi" se izroči odseku za izdavanje knjig.
Konečno se izvoli odsek, ki naj načrta program prihodnjega občnega zbora, ki ima biti 14. aprila t. 1.
Šestnajsti redni občni zbor „Matice Slovenske"
14. aprila 1880. 1.
Ko se je zbralo nad 50 udov, je ob pol 5. uri popoludne začel sejo prvosednik dr. Jan. Blei weis s sledečim ogovorom:
„Velečastiti gospodje, ki ste od blizu in daleko prišli v da-., našnji zbor, sprejmite pred vsem srčen pozdrav moj in vsega odbora Matičinega!
Leto in dan, gospoda, je preteklo, kar smo zborovali na tem mestu, in če se ozremo na minuli čas nazaj, nahajamo tudi v kroniki Matice naše vesele in žalostne dogodke. Začnimo z veselimi.
Če tudi Matica po pravilih svojih se ne sme baviti s politiko, se vedar tudi mi Matičarji radostno spominjamo prestol - ■ nega govora, s katerim je presv. cesav odprl novi državni zbor iu v katerem je povdarjal spravo in porazumljenje narodov avstrijskih, — v tem povdarku pa leži zagotovilo, da ima vlada
delati na to, da narodna ravnopravnost vsem narodom postane resnica. Ako se pa to zgodi, potem pride tudi v šolah naših slovenski jezik do svojih pravic — in Matica bode marljivo nadaljevala izdavanje šolskih Knjig, kar je dozdaj — vkljub britkim šolskim razmeram zadnjih let — njena posebna skrb bila.
Nej se druge Matice ponašajo z izdavanjem množine zabavnih knjig, romanov itd., — naj se ponašajo z izdavanjem gledaliških iger, za katere skrbi naše dramatično društvo in deželni odbor nagrade deli, — mi smo veseli, če pri skromnih naših financah poleg tega, da „Letopis" Matičnim udom prinaša raznotere poučne, pa tudi zabavne tvarine, očitanje naših nasprotnikov — da nimamo šolskih knjig — moremo pobijati s tem, da jim kažemo, da jih vendar uže nekoliko imamo, ali se trudimo, da jih dobimo. Nam Slovencem je treba še danes zmerom „utile" staviti pred „dulce". Da bi Matica ne skrbela za slovenske knjige srednjih šol in pa za zemljevide, kdo pa bo? Zato gotovo vsak pravi rodoljub rad žrtvuje Matici svoj donesek.
A tudi brez britkih dni ni bila Matica. Nemila smrt je vzela — poleg nekaterih druzih zvestih nam udov — iz vrste o d-bomikov 3 rodoljube krepke stebre Matice naše: podpredsednika gosp. Petra Ivozlerja, ki nam je v zemljevidu kazal premih naš vzor Slovenijo, za katero je, kakor nam v letošnjem „Letopisu" njegov zgodovinsko važni dokument priča, res mučenec bil, — gosp. grofa Jos. Barbota, ki je zmerom visoko nosil zastavo Slovencev: „vse za vero, dom in cesarja", in pa gosp. Pa-rapata, neutrudljivega preiskovalca domačih starin.
Vem, da mi pritrdite, ako Vas .poživljam, v spomin ranjkim vzdigniti se s sedežev svojih. (Se zgodi.) Govorečemu o preljubih nam mrtvih zadnjega časa mi pa stopi v spomin, da letos bo 100 let, kar se je rodil slavni naš rojak Kopitar, čegar zasluge za slovstvo siovansko priznava ves učeni svet.
Stoletnice tega učenjaka Matica ne sme prezreti. Odbor je mislil na to in po njegovi želji sem jaz v korespondenco stopil z gosp. prof. Miklošičem zarad „2. zvezka Kopitarjevih spisov". Gospod profesor mi je preprijazno odgovoril, da ga je volja izdati 2. zvezek, a da bode obsegal nad 30 tiskanih pol, in sicer kakor 1. zvezek v nemškem jeziku. Ker finančne razmere ne pripuščajo, da bi Matica poleg druzih za leto 1880. uže določenih knjig mogla prevzeti izdanje velikega prof. Miklošiče veg a dela v spomin stoletnici K o pita r j e vi, je Matičin. odbor moral odstopiti ocl prijazne ponudbe Miklošičeve ter je ukrenil izdati v navedeni spomin knjigo, ki bi obsegala životopisne in slovstvene črtice o Kopitarju. Odbor bo za to rad sprejel ponudbo kakega rodoljuba, ki ga je volja spisati zaželeno spomenico.
Pri tej priliki pa ue morem si kaj, da ne bi omenil še neke druge važne stvari, ki nam jo na srce poklada prof. Miklošič
in ki ima tem večo pomembo, ker nam stvar dohaja od take literarne avtoritete, kakor je prof. vitez Miklošič, in to je slo-vensko-nemški slovar. On mi v pismu od 30. marca piše: „Wie steht es mit dem slovenischen Wörterbuche ? Wir haben zur Zeit kein slov. Lexicon, da, wie es scheint, Murko, Jarnik, Ja-nežič vergriffen sind. Es ist dies ein Fall, der wahrscheinlich bei keiner europäischen Sprache statt findet. Er gereicht uns nicht sehr zur Ehre". — Zares! prof. Miklošič ima prav, če pravi, da taka zavleka nam nikakor ni na čast, ako pomislimo, da uže 20 let je preteklo, kar je po trudu neprecenjivega našega gosp. Cigaleta na svitlo prišel nemško-slovenski del, — slo-vensko-nemški še ni — vkljub bogatemu denarnemu zakladu mecena slovenskega knezoškofa Wolfa in vkljub obilemu gradivu uže nabranemu. Zadnje dni so nam časniki vendar prinesli prijetno novico, da se po 3 strokovnjakih prične izdelovanje slovenskega slovarja, in ker ta novica ni bila dementirana, smemo misliti, da je resnična. Vsakako pa bi naprosil si. skupščino, naj bi pritrdila resoluciji, ki jo ji bodem med zborovimi obravnavami pozneje na-svetoval in bode obsegala peticijo do svetlega gospoda knezoškofa, da bi blagovolil pospešiti vrcdovanje slovensko-nemškega dela tako, da zopet pričeto ne bode več zastalo, kajti dober slovensk slovar bode pisateljem slovenskim in čitateljem slovenskih knjig in časnikov, pa tudi šolam dobra pomoč. —
Ker bosta gosp. tajnik o delovanji odborovem in gosp. blagajnik o finančnih Matičnih zadevah na drobno poročala, ostaja mi le še dolžnost, da se v svojem imenu in v imenu odborovem toplo zahvaljujem rodoljubom, ki s cenjenimi spisi podpirajo delovanje Matično in pa onim gosp. poverjenikom, ki so Matico podpirali s tem, da niso samo letnine nabirali in odboru redno izročevali, temuč tudi novih udov Matici naši pridobili. Ako hočemo red imeti v gospodarstvu Matičnem, ne moremo pogrešati pripomoči rodoljubov vnanjih, ki so odboru desna roka. Zato topla jim zahvala! —
Sedaj pa prestopimo k 2. točki dnevnega reda, to je, na po* ročilo o delovanji odborovem.
Odbornik in tajnik A. Praprotuik poroča o delovanji „Matice slovenske" v preteklem letu tako-le:
Slavni zbor! Danes ima „Matica" svoj šestnajsti redni občni zbor, v katerem ima njen odbor razložiti svoje delovanje v preteklem družbinem letu, to je, od 1. januarija do konca decembra 1879. leta.
Obširni popisi vsestranskega odborovega delovanja so bili uže objavljeni v natisnenih zapisnikih odborovih sej; toraj zadostuje tli poročati le o glavnih točkah.
Ves odbor je preteklo leto bil trikrat sklican v zborovanje, in sicer 5. februarija, 2. aprila in 29. novembra. Zraven teh sej pa so se v Ljubljani bivajoči odborniki večkrat sešli ter se posve-
tovali o raznih, vzlasti gospodarskih Matičnih zadevah. Tudi odsek za iz da vanje knjig se je sešel vselej, kedar je treba bilo posvetovati se o tiskovanji knjig in o rokopisih, ki so „Matici" dohajali, katere so ali odborniki sami pregledovali, ali za to naprosili drugih v posameznih strokah izvedenih presojevalcev.
Matica je preteklo leto svojim udom podelila pe>tero knjig, in sicer: 1) „Letopis" za 1. 1879., vredil predsednik dr. Jan. Bleiweis; 2) „Znanstveno terminologijo", spisal M. Cigale; 3) „Gr-manstvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku", spisal J. V.; 4) „Baznim delom (pesniškim in igrokaznim) Jovana Ve-sela-Koseskiga dodatek"; — ustanovnikom pa vrh teh knjig po §. 5. društvenih pravil še 5) „Hrvatsko slovnico za Slovence", spisal Franjo Marn.
Da se je lani izdanje teh knjig nekoliko zakasnilo, krivo je največ bilo to. da so se mnogim pisateljem korekture njihovih člankov iz Ljubljane na njihove domove pošiljale, kar je mogokrat zelo zavleklo natis.
Za knjige, ki jih bodo častiti gosp. udje za prihodnja leta dobili, ima „Matica" uže več rokopisov ali pripravljenih, ali obljubljenih. Med temi naj bodo omenjeni le ti-le:
1)	„Logika" in „Dušoslovje", spisal dr. Jos. Križan;
2)	„Slovenska slovnica" po Miklošičevi primerjalni, spisal prof. J. Šuman (oba rokopisa uže izgotovljena);
3)	za „Letopis" nabranega je uže precej gradiva, na pr. „Iz srednje Afrike", spisal P. Chrisog. Majar, — „V Karlovci", spisal dr. Iv. Tavčar, — „O Jordanu" (Jordanis), spisal g. Rutar. — „Oko in vid" (s podobami), spisal Jak. Žnidaršič, in več drugih;
4)	gosp. prof. Glowacky spisuje „Floro slovenskih dežel1';
5)	gosp. prof. Maj c ing er je odboru naznanil, da vreduje „Slovanski Štajer", II. del, za katerega ima sedaj razen zgodovinarja vse pisatelje naprošene, zato obeta, da bode delo do konca septembra dovršeno;
6)	„Slovanstvo" — Cehi — tudi napreduj-e iu bode do gori omenjenega obroka gotov z narodopisno karto;,
7)	knjiga „Prirodopis živalstva", katero je po Pokorny-u poslovenil prof. Erjavec in jo je „Matica" na svitlo dala 1. 1872., je popolno pošla, in ker je ta knjiga šolska knjiga, da tedaj slovenska stvar ne bode škode trpela, jo odbor ukrenil, da se bode „Živalstvo" v novem, popravljenem natisu izdalo, za katerega je uže gosp. prof. Erjavec naprošen, da bode delo priredil.
Iz tega poročila slavni zbor razvidi, .kak sad je „Matica Slovenska" preteklo leto obrodila na slovstvenem polji, in kakošno letino obeta za prihodnje leto.
Novih udov dorastlo je 51 letnikov in dva ustanovnika.
Matica šteje tedaj danes 7 častnih udov, 355 ustanovnikov, 1482 letnikov — tedaj vkup 1844 udov, med katerimi pa je, žali-
bog, mnogo tacih, ki ne plačujejo redno letniue, a vendar knjige sprejemajo in se vedejo kot udje. To neljubo stvar v red spraviti, se je po sklepu lanskega občnega zbora ustanovil odsek, ki je preudarjal, kako bi se dolg izterjeval, da Matica ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepriličnost. V tem odseku je posebno gosp. Luka Robič neutrudljivo deloval in natančni izkaz sestavil Matičnih udov, ki so ali stopili iz društva, pa svojega dolga niso poplačali, ali so umrli in dolg zapustili, — pa tudi zapisek tacih, ki so svoje zaostanke poplačali. Pri tem s6 vendar vidi, da so od lani do letos dolga poplačali letniki 420 gld., usta-novniki pa 60 gld., tedaj vkup 480 gld., kar kaže, da odborovo prizadevanje, po primernem potu dolg izterjevati, vendar ni bilo zaman.
Nasvet občnega zbora, da naj se premenijo in če je treba, tudi pomnožijo Matičini poverjeniki, se je s tem izvršil, da je odbor po sklepu v seji 29. nov. 1879. 1. postavil te-le gospode poverjenike:
1)	za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorja Jereba, tajnika tržaške čitalnice;
2)	za dekanijo Kanal v goriški nadškoiiji tamkajšnjega dekana gosp. Fr. Vidi ca;
3)	za Žavec v lavantinski škofiji g. Jos. Širca trgovca v Žavcu;
1) za Slovengraško dekanijo gosp. dr. Josipa Suca, župnika v Slovengratlcu;
5)	za faro Senožeško.Vremsko in za Razdrto (na Kranjskem) postavil se je poseben poverjenik in sicer g. Ignacij O kom, župnik v Senožečah;
6)	za Bled in Bohinj izvolil se je gosp. Janez T roj ar, nadučitelj in poštar v Gradu.
Tudi preteklo leto je nemila smrt pobrala več iskrenih Matičarjev, med njimi tudi ustanovnike; razun teh, ki jih je gosp. predsednik imenoval v svojem govoru, imenujem le gosp. Antona Grašiča, kanonika v Novomestu, poverjenika Štefana Vran-karja, župnika na Jezeru, kateri je še dva dni pred svojo smrtjo Matici pisal in jej poslal nabrano letino — in drugih. V narodu slovenskem ostane jim blag spomin!
Gospodarski odsek je imel letos posebno opravilo o hiši „banke Slovenije", Matici v nakup ponujeni. O tem je odbor določil: odsek v ta namen pooblaščen, naj kupi omenjeno hišo po posvetovanji z možmi, kateri imajo v takih rečeh temeljito znanje, in naj gleda na vsa potrebna zagotovila; pogodbo z „banko Slovenijo" naj pa poleg dr. Poklukarja podpiše tudi predsednik Matice z enim odbornikom vred. To se je zgodilo, in hiša „banke Slovenije" je sedaj Matičina lastnina, ki si jo je pridobila za 28.000 gld. s tem pogojem, da vsi stroški, pa tudi vsi dohodki hiše od 1. junija preteklega leta pripadajo Matici. Omeniti se
mora, da hišni dohodki redno prihajajo, in da je hišnih poprav malo, ker je vse jako lepo poslopje v prav dobrem stanu.
Dalje je odbor določil, naj se Matičina hiša na Bregu postavi na prodaj za 12.000 gld. Dozdaj se ni še oglasil noben kupec.
H sklepu bodi še livalno omenjeno, da je si. generalno redi-teljstvo „Slavije" (banke) v Pragi z dopisom, 25. maja preteklega leta Matici poslalo 100 gld., ki jih je to domoljubno društvo po tukajšnjem svojem zastopniku gosp. Hribarju Matici darovalo. Za ta lepi dar se je si. narodnemu zavodu odbor spodobno zahvalil. (živi..-klici.)
Matica je kakor vsako leto tako tudi to leto svojih knjig darovala nekaterim šolskim knjižnicam, društvom in tudi posa-mesnim gg. udom, n. pr. ustanovnikom, ki niso imeli dozdaj vseh izdanih Matičinih knjig.
To je kratko poročilo o odborovem delovanji preteklega leta. Odbor ima zavest, da je po svoji moči in po skromnih finančnih razmerah storil svojo dolžnost, in se trdno nadeja, da bode vsestranskim prizadevanjem in s podporo posameznih domoljubov 17. občnemu zboru mogel podajati še veselejše sporočilo. Izvršujem pa to sporočilo z iskreno željo, naj bi „Matica Slovenska" bolj in bolj postajala središče slovstvenega delovanja vseh rodoljubov, katerim je mar za blagor in čast slovenskega naroda!
Ko je bilo poročilo o odborovem delovanji prebrano, se na vprašanje predsednikovo, ali želi kdo besede, oglasi g. dr. T a v č a r, ki v dolgem govoru graja odborovo delovanje preteklega leta, rekši, da Matica ni storila nikacega napredka, — vsako leto se skrčujejo njene knjige, letos smo poleg „Letopisa" dobili celo le dve revni brošuri, — na gimnazijalne knjige je Matica celo pozabila, ne slovnic, ne matematike, ne občne zgodovine ni, — Matičine knjige so prišle skor pol leta pozneje na svitlo — podoba je, da, ker je Blaznikova tiskarna za nizko ceno proti „Nar. tiskarni" prevzela tisek, tiska Matičine knjige, ker druzega dela nima, — vsak Matičin pisatelj ima svoje jezikoslovne posebnosti, v društvenih knjigah pa se mora pisati samo jeden jezik. Potem g. govornik še graja Koseskitove pesmi.
Na vprašanje predsednikovo, ali še kdo želi govoriti, vstane gosp.-Ž v ab in začne iz spisa brati kritiko posameznih stavkov in besed Koseskovih pesem. Ker na daljšno to branje nastane mrmranje od več strani, opomni predsednik g. Ž v ab a, da mu je dovolil besedo le za govor, a ne za berilo.
Na to se oglasi gosp. dr. J. Stare in graja nedoslednost pri sestavi imenika Matičnih udov, kjer je jeden „advokat", drug „odvetnik", jeden „notar", drug „beležnik", jeden „adjunkt", drug „pristav" itd'.
Na to prime tajnik besedo in pravi, da se imena in naslovi v imeniku tiskajo tako, kakor to udje sami želč; od tod raz-
lična pisava, na pr. nekdo podpiše se „odvetnik", drug „advokat", drug „kaplan", drug „duhovni pomočnik" itd. In kakor se kdo sam imenuje, tako ga zapišemo in to tem raji tako, ker na pr. je „advokat" tako dobra (ne nemška) beseda kakor „odvetnik", „ad-junkt" morebiti bolja od „pristav" itd.
Ker se noben govornik več ne oglasi, poprime predsednik dr. J. Blei weis besedo, rekši, da mu je dožnost, braniti čast Matice nasproti neupravičenemu kritikovanju. Strastna graja Ma-tičiuih letos izdanih knjig po gosp. dr. Tavčarju ne more odbora Matičinega prav nič žaliti, kajti od mnozih druzih strani in tudi javno v časnikih se toplo hvalijo Mati čine knjige, in katera razsodba je objektivna in nepristranska, ni težko uganiti. Prečudno je dalje to, da si je gosp. govornik drznil trditi, da so se Matičine knjige letos poleg „Letopisa" skrčile „ua dve revni brošuri", ko je vendar izdala Matica „Letopis" na 18 polah, „Znanstveno terminologijo" na 12 polah, „Germanstvo" na 4 polah, „Dodatek Ko-seskovih poezij" na 4 polah! Te 3 poleg ,,Letopisa" izdane knjige so „dve revni brošuri"!! In poleg teh 4 knjig se je ustanov-nikoin letos še dodala „Hrvatska slovnica za Slovence" na 10 polah.1) „Na šolske knjige je Matica celo pozabila" — je trdil govornik. Te graje ni moči drugače razumeti, kakor tako, da ni poslušal, kar sem v začetnem govoru precej obširno o šolskih knjigah govoril, pa da tudi tajnikovega poročila ni slišal, in Cigaletove „Znanstvene terminologije" še naslova ni bral, kjer zapisano stoji: „Znanstvena terminologija s posebnim oziroui na srednja učilišča". — Koseskega z blatom ometavati je princip vseh, ki ne vedo, kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od leta 1844. počenši po vseh okrajnah slovenskih, zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pieteto spolnuje do toliko slavljenega pesnika, če vse, kar je od njega prejela uže prejšnji čas, v natisu ohrani.»
S tem je bila obravnava 2. programove točke pri kraji.
Gosp. blagajnik V i 1 ha r bere „sklep računa vseh dohodkov in stroškov „Matičinih" za XV. leto, to je, od 1. januarija. 1879.1. do 31. decembra 1879. 1. in potem proračun za XVI. 1., to je od 1. januarija 1880. do 31. decembra 1880. leta.
Iz tega računa2) se vidi, da je Matica to leto imela premoženja po odštetih stroških v gotovini 2788 gld. 40 kr. in v obligacijah 12.760 gld. (v hranilnici 1988 gld. 20 kr.), in če se k temu prišteje dozdaj vplačani znesek za novo hišo z 21.612 gld. 36 kr. in vrednost staro hiše z 11.400 gld., potem vrednost inven-tarja in knjig 5700 gld., pokaže se konečnega premoženja v goto-
') Lanske Matične knjige so prišle na svitlo na 38 polah in če se dodd še „Hrvatska slovnica" z 10 polarni, ua 48 polah,
-) Sklep računa in proračun razdelila sta se nazočim gg. udom.
vini 41.500 gld. 76 kr. in v obligacijah 12.760 gld., tedaj vkup 54.260 gld. 76. (Matičino premoženje se je leta 1879. po vsem po-vekšalo za 660 gl. 18 kr.) Stroškov je Matica to leto imela: za upravo 415 gld., za honorare spisov in zemljevidov 1586 gld. 95 kr., za tisk 2221 gld. 70 kr., za vezanje knjig 136 gld. 58 kr., hišnih stroškov (davkov itd.) 930'gld. 92 kr., za novo hišo 21.612 gld. 36 kr., za obresti od dolga nove hiše 110 gld., raznih izdatkov 63 gld. in 54 kr., tedaj stroškov skup v gotovini 27.077 gld. 5 kr. in 26.750 gld. v obligacijah. V proračunu ostaja za izdavanje knjig tekočega leta 3549 gld.
Dr. Stare pravi, da po § 17. Matičinih pravil mora njena glavnica imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotin-skemu imetku, in zato se mu nikakor ne zdi varno, da je odbor kupil hišo banke „Slovenije", na kateri (hiši) je še precej clolga vpisanega, ter želi, da naj odbor skrbi, da se ta dolg nemudoma izknjiži.
Tudi dr. Tavčar se čudi, kako seje Matica mogla spuščati v špekulacije z ^anko „Slovenijo", ter želi pojasnenja, zakaj se dolg še ni raztabuliral.
Dr. Zupanec odgovarja, da je bila v zadnjem občnem zboru očitno želja izrečena, naj se namesto malovarnega papirja ali denarja v ogerskih obligacijah "itd. nakupi kaka nepremična lastina, in tako je odbor tudi storil, ter je prepričan, da je z nakupom hiše denar dobro naložil. — Gosp. Vil ha r se čudi, kako se more odboru tolika lehkomiselnost očitati, da bi bil Matičin denar tje v en dan izplačeval. Za vsaki znesek se je terjala pobotnica, in plačanega je uže 20.000 gld. tega dolga, a zbrisati se še do sedaj ni mogel, ker dotična gospoda advokata še nista gotova z dokumenti; to pa se bode v kratkem času zgodilo. Hiša nese dobre obresti, in prodala bi se lahko z dobičkom, ako bi občni zbor to želel, kajti kupcev je več; — sploh pa, čt> si. zbor misli, da je hiša slabo hupi,jena, kupim jo jaz, in Matici povrnem izdano vsoto za njo. Kar se tiče raztabuliranja dolga na hiši, je to dolžnost banke „Slovenije"", in Matica si je pridržala nekaj izplačila tako dolgo, da se dolg na hiši popolnem izknjiži. Kupčija se je postavno vršila, in kapital, ki ga je Matica v nakup te hiše naložila, je popolno varno naložen. — S tem je bila strar do kraja rešena.
Gosp. Grasselli nasvetuje, naj občni zbor odseku za nakup hiše banke „Slovenije" izreče toplo zahvalo 741 trud in za toliko dobro kupčijo pri tej hiši. — Občni zbor z veliko večino ta nasvet sprejme.
Proračun za leto 1880. je bil brez ugovora sprejet.
Za pregledovanj e društvenih računov izvolijo se gospodje: prof. Celestina, Ivan Hribar in Fr. Kadilnik.
Gosp. Robič predlaga, naj se, kakor je bilo uže nekdaj v navadi, vplačana letnina in ustanovnina po „Novicah" naznanja.
Zbor sprejme ta predlog.
Potem prevzame predsedništvo prost gosp. dr. A. Jarc, in predsednik dr. Blei weis nasvetuje sledečo resolucijo: „Občni zbor „Matice Slovenske" je zadovoljno slišal glas po časnikih, da se prične izdelovanje toliko nam potrebnega „slovensko-nemškega slovarja", in do svetlega gosp. knezoškofa izreka nado, da se pričeto delo bode kmalu dovršilo." — Občni zbor je enoglasno pritrdil temu predlogu. —
Ko predsednik skrutinatorje 178 volilnih listov imenuje, se občni zbor konča.
Za odbornike so bili izvoljeni gospodje: Cigale Matej, Šolar Janez, M aru Josip, Praprotnik Andrej, Einšpieler Andrej, Grasselli Peter, V o dušek Matija, dr. Šust Janez in Grabrijan Jurij.
48. seja Matičinega odbora
8. maja 1880. leta.
Udeležilo se je te seje 16. odbornikov, in sicer gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. Anton Jarc, Anton Kržič, Jos. Marn, Matej Močnik, Luka Bobič, Fr. Souvan, Fel. Stegnar, Iv. Tomšič, Iv. Vilhar, dr. Jer. Zupane, Vilib. Zupančič, Peter Grasselli, Matej Vodušek, A. Praprotnik kot zapisnikar in prof. Mih. Zolgar iz Celja.
Dosedanji predsednik dr. Jan. Bleiweis pozdravlja zbrane odbornike, dajaje jim pogum, češ, da naj ne gledajo na nezaslužene napade nekaterih udov in da naj toliko bolj z zedinjenimi močmi delajo na korist Matici, ter želi, da bi to skupno prizadevanje odbornikov in družbenikov še posebno tudi podpirali gospodje poverjeniki, ki so Matici desna roka, da bi tako čedalje bolj napredovala Matica Slovenska.
Zapisnika 47. odborove seje in 16. občnega zbora se odobrita.
Potem je prišla na vrsto volitev prvosednika, podpredsednikov, blagajnika, tajnika in drugih posameznih odsekov.
Dr. Blei weis bi predsedstvo Matice rad odložil in bil samo odbornik, kakor je bil vsa leta poprej, dokler sta dr. Toman in dr. Costa živela.
Po predlogu dr. Jarčevem in prof. Marnovem zbor enoglasno izvoli dr. Jau. Blei weis a za prvosednika z vsklikom: „dokler on živi, druge volitve ni!"
Dr. Bleiweis so uda naposled prošnji zbranih odbornikov ter prevzame predsedstvo in ob enem tudi vredništvo „Letopisa" Matice Slovenske s tem pogojem, da ga podpirajo gospodje odborniki iz odseka za izda vanje knjig. — Za podpredsednika sta bila izvoljena gospoda dr. Anton Jarc in Peter Grasselli, med
katerima se poslednji za to čast zahvaljuje in prosi, da bi ne njega, kot novinca v odboru, temuč kakega drugega volili za prvosedni-kovega namestnika. Naposled se uda odborovi želji, in prevzame podpredsedništvo. — Za blagajnika je enoglasno izvoljen gosp. Ivan Vilhar, kateri ta posel zopet prevzame. .— Za tem pride na vrsto volitev tajnika. Dosedanji tajnik Andrej Praprotnik želi, da bi tajništvo prevzel kdo drug izmed odbornikov., ali pa naj bi se postavil samostalen tajnik, ker njemu manjka časa, da bi tajništvo mogel opravljati tako, kakor zahteva ta posel. Po predlogu prof. Žolgarjevem odbor naprosi dosedanjega tajnika, da naj bi glede na finančne razmere Matičine vsaj še nekaj časa oskrboval tajništvo. Gosp. Praprotnik prevzame še tajništvo do konca letošnjega leta, potem naj bi pa odbor kakor koli ukrenil, da se tajništvo odda komu drugemu. — Za knjižničarja je bil izvoljen gosp. Fel. Stegnar, — za pregledovalca. društvenih računov gosp. Klun, — za ključarja pa se volita gospoga Kržič in Robič.— V odsek za gospodarstvo so se izvolili gospodje: Klun, Souvan, Tomšič, Vilhar, dr. Zupan ec in Grasselli, — v odsek za izd a vanje knjig gospodje: dr. Bleiweis, Klun, Marn, Vavrii, Vodušek, Zupančič, K ržič, Močnik, Tomšič, Praprotnik, Erjavec, Hubad, Šuklje Urbas.
Potem poročata gosp. dr. J. Bleiweis in Stegnar o rokopisu „Oko in vid"; njuni nasvet je enoglasen, da je delo vredno, da ga Matica na svitlo da.
O spomenici na čast Kopitarjeve stoletnice ino „Letopisu" sklene se, naj predsednik razglasi. poziv, v katerem gospode« pisatelje vabi k udeležbi. Nasvet prof. Ž o I g a r j a, naj bi književni odbor nekatere pisatelje še posebno pismeno vabil na sodelovanje, in nasvet gosp. Grasselli j a, naj bi odbor osnoval program, o katerih strokah želi Matica rokopisov za izdavanje knjig, si je odbor „ad notam" vzel.
Prof. Marn poroča o Šu mano vi „Slovenski slovnici" in jo kot vrhunec slovniške vede priporoča, da bi jo Matica sprejela in natisnila. Določi se: odsek za izdavanje knjig naj konečno izreče, ali naj Matica Šumanovo obširno delo da uže letos, ali še le prihodnje leto na svitlo.
Gosp. Robič v imenu gospodarskega odseka nasvetuje, naj se gospej Šolmajerjevi za poprave in naprave, ki jih je preskrbela v kuhinji Matičine hiše, od najemščine — za čas od sv. Jurja od sv. Mihaela — odšteje 30 gld. Predlog se sprejme.
49. seja Matičinega odbora
10. novembra 1880. leta.
Udeležilo se je seje 18 ljubljanskih odbornikov. Tajnik poroča o imenitniših Matičinih zadevah. Od zadnje odborove seje shajali so se ljubljanski odborniki vselej, kadar je bilo treba posvetovati se v kaki nujni Matičini zadevi. Ukrenilo se je, da gosp. prof. Šumanova slovnica pride za 1. 1881. na svitlo. Gosp. prof. Mam prevzame vredovanje „Kopitarjeve spomenice", katera se naj lično tiska. Gosp. Robič poroča o vredovanji zaostanih vplačil, da so do tega časa ustanovniki vplačali 80 gld., letniki pa 66 gld. Odbor gosp. Robiču izreka hvalo za toliko trudno in težavno delo, ter ga naprosi, da uaj dovrši, kar je začel, in obljubi, da mu bode za trud tudi dal primerno nagrado. Tajnik A. Praprotnik bode tajnikova opravila še do konca tega leta opravljal. Kaj se ima zgoditi potem s tajnikovo službo, določil bode odbor v prihodnji seji.
Matica se je Kopitarjeve slavnosti udeleževala po odbornikih in tudi s tem, da je za pločo dala 50 gld. O priliki sedemdesetletnice Stanka Vraza se je slavnostnemu odboru poslala čestilka in gosp. prof. Muršecu je Matica k njegovi zlati maši poslala lepo diplomo.
Slavna zavarovalna banka „Slavija" v Pragi je kakor vlani tudi letos po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani — po g. Hribarju „Matici" darovala 100 gld., za kar se ji je predsedništvo spodobno zahvalilo.
Iz Voltmanove konkurzne mase je Matice po gosp. dr. Suppanu za zaostalo stanovnino po odbitih stroških dobila 106 gld. 90 kr. (za ll2 gld. 80 kr.)
Gosp prof. Hubad piše, da je pripravljen, nabrano narodno blago pri Matici pregledati in za natis urediti. Odbor določi, da naj se za pregledovanje nabranega narodnega blaga ustanovi poseben odsek, ki naj se z gosp. prof. Hubadom dogovori o narodnem blagu. V ta odsek se izvolijo gospodje: Vodušek, Zupančič in Tomšič.
Gosp. prof. Pleteršnik poroča o nabiranji geografskih slovenskih imen in pravi, da je kakih 42% prošenih domoljubov prošnjo izpolnilo, ter jih hoče še dalje po pozivih prositi, da mu pošiljajo takih imen. • Določi se, da se natisne in gosp. prof. Pleteršnik da še 300 imenovanih pozivov.
Po odborovem sklepu bode se knjiga „Prirodopis živalstva" (s podobami) v drugič tiskala. Gosp. prof. Erjavec je prvi natis pregledal, popravil in za natis uredil, in vse delo izročilo se je Mercyevi tiskarni v Pragi, kjer je bila ta knjiga tudi vprvič na-tisnena. ,
Po predlogu gosp. prof. Mama se določi, da se bode gosp. Bož. Raič naprosil, da bi pregledal in uredil Vrazove rokopise, ki jih ima že „Matica", ako bi se dati mogli na svitlo.
Ker bode vsled marsikaterih izprememb pri Matičinem opra-vilstvu tudi treba več novih poverjenikov naprositi, da bi prevzeli to častno službo, se to imenovanje prepusti predsedništvu.
Predlog gospodov preglednikov Matičinih knjig, da bi se napravil inventar vseh, tiskovin, ki jih ima „Matica" kot založnica in da bi bilo to v vednem pregledu, se 'sprejme, in gosp. dr. Po-klukar hoče narediti tak popolni inventar.
Po gosp. Robičevem nasvetu se nekaterim udom dolg odpiše.
Gosp. dr. Zupanec opominja, naj se potrebno ukrene, da se s hiše banke Slovenije izbriše ves dolg, kar ga je morda še vknjiženega. Določi se, da se bode o tej reči dogovorilo z gosp. dr. Zamikom.
Prošnje nekaterih društev in posameznih prosilcev za Mati-čine knjige oddajo se predsedništvu, da jih reši.
354
Sklep
vseli dohodkov in stroškov „Matice Slovenske"
> z>	Dohodki	v gotovini				v obligacijah	Opombe
■ Vi ■M ©		posamezno		skupaj			
sn		gld.	kr	gld.	kr|	gld.	
1 2	Imctek 31. dec. 1878 Plačila društvenikov: a)	ustanovnikov . . b)	letnikov . . •	140 1881	-	1473 2021	89!	39510	Iv štev. 2 b). Za leto 1873 2 fl. „ „ 1874 6 „ „ „ 1875 16 „ „ „ 1876 68 „
3	Obresti: a)	od obligacij . . b)	od gotovino . .	1574 157	69 23	1731	92		„ „ 1877 146 „ „ „ 1878 618 „ „ „ 1879 968 „
4	Darilo banke Slavije	—	-	100	—		„ 1880 57 „
5	Hišni dohodki: a)	od nove hiše na kongresnem tergu . . b)	od stnre hiše na bregu .....	1499 684	56 80	2184	36		skupaj 1881 fl. Potrošiti se sme za izdavanje knjig: Iz tek. št. 1 fl. 1473.89
6 7	Za prodane knjige . Za prodane obligacije	_	—	87 22266	50; 78		po odbitih glavnici še
8 9	Skupni znesek dohod- v kov...... Če se odštejejo stroški	—	-	29865 27077	45 05	39510 26750	dolžnih . fl. 1185.24 ostali znesek fl. 288.65 Iz tek. št. 2b),, 1881.-
10 11	ostaja imetka . . . (v hranilnici, bnkv. št. 90878,1188 ti. 20kr. in 800 fl- naloženih in če se k temu prišteje dozdaj vplačani znesek za novo hišo	21612 11400	36	2788	40	12760	„ „ „ 3 „ 1731.92 ......5 ., 2184.36 „ „ „ 6 » 87.50 skupaj fl. 6173.43 potrošilo se je pa izvzemši strošk. za hišo fl. 5354.69
	z ...... in vrednost stare hiše z			33012	36		tedaj manj . fl. 818.92
12	potem vrednost inventarja in knjig . .	_		5700			
13	se pokaže konečnega premoženja . . . i		1	41500	76 1	12760	
355
računa
xa XV. leto, od 1. jan. 1879. 1. do 81. dec. 1879. ].
Stroški
v gotovini
posamezno
gld |kr
skupaj
|v obligacijah
gid. |kr
gld.
Opombe
11 Upravni stroški:
a)	tajniku nagrado . in za pisarne potrebščine- . . .
b)	blagajniku . . .
c)	knjižnice uredo-vanje . . . .
2	Za spise in zemljevide
3	„ tisk.....
4	,, vezanje knjig . .
5	Hišni stroški (davki i. t. d.....
Na račun kupne cene za hišo banke Slovenije na kong. trgu i 7 Prepisni davek od hiše banke Slovenije .
8	Obresti od dolga- nove hiše.....
9	Prodane obligacije .
10	Razni izdatki . . .
11	Skupni znesek stroškov
250 115
60-
415 158G 2221 136
— i— 93092
20542 1069

21612 110
63
- -j 27077
36
54
26750
26750
V Ljubljani 1. januarja 1880.
K štev. 2 in 3.
Ta dva zneska sta bila izdana za zemljevide, za letopisa 1.1878 in 1879, za hrvatsko slovnico, za znanstveno terminologijo it.i.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
356
Pro-
,Matice Slovenske" za XVI. leto. to je od
ek. štev. 1	U o h o d k i	Nominalna vrednost obligacij	Letni obresti		Skupaj		Opombe
H		gld.	gld.	jki	gld	it.	
1	Obresti po odbitem davku in sicer : a)	iz rente v srebru: 5 po 100 seid. št. 546378, 548H5, 548116, 256407. 257408: 12 po 1000 gld. št. 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 219685, 386508, 388211, 142690, 142691 .... b)	drž. loter. posojilo 1. 1860. št. srečke 16, serija 18312 za........ c)	od 2 akcij banke Slovenije za........	12500 100 160	525 4		529		
2 3 4	Cisti dohodek Matičinih hiš in sicer: a)	od novo kupljene hiše b)	„ stare hiše na bregu . Od letnikov po 2 gld. . . . Za knjige, ki se morda prodajo	—	_	_	1200 400 2000 100	-	
	Skupaj . t \	12760 1		. i 1	4229	I 1	
357
račun
1- januarja 1880. 1. ilo 31. decembra 1880. I.
■ > a> ■i Eh	Stroški	i| Posamezno		Skupaj		Opombe
		gld- k:		gld. jki		1
1	Tajniku: a)	nagrado...... b)	za pisarne potrebščin«	250 120	-	- : 370	-	
2 3 4 5	Knjižničarju...... Vezanje knjig...... Razni izdatki......	—	--_	60 50 150 50		
	Skupaj . V primeri z dohodkom . . .	_	-	680 4229	-	
	ostaja za izdavanje knjig (to je za spise in tisk) . . . - j			354.9		
V Ljubljani 1. januarja 1881.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Opravnižtvo
„Matice Slovenske" 1880. leta.
Prvosednik:.
Dr. Janez Bleiweis.
Frvosednikova namestnika:
Dr. Anton Jarc. Peter Grasselli.
Blagajnik:
Ivan Vilhar.
Tajnik in zapisnikar: Andrej Praprotnik.
Knjižničar :
Feliks Stegnar.
Pregledovalec društvenih računov-: Dragotin Klnn.
Ključarja:
Anton Kržič. Luka Robič.
a) Ljubljanski odborniki.
l.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8, 9.
10.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
11
12 13
Dr. Bleiweis Jane« 1879 *) Dr. Jarc Auton 1878. Grasselli Peter 1880. Kržič Auton 1878. Klun Dragotin 1877. Krisper Valentin 1878. Mam Josip 1880. Močnik Matej 1878. Dr. Poklukar Josip 1877. Praprotnik Andrej 1880.
b) Vnanji odborniki.
Robič Luka 1878. Souvan France 1877. Stegnar Feliks 1879.
14.	Tomšič Ivan 1877.
15.	Vavrfi Ivan 1879.
16.	Vilhar Ivan 1878.
17.	Vodušek Matej 1880.
18.	Dr. Zupanec Jernej 1878
19.	Zupančič Vilibald 1878.
Cigale Matej 1880. Einšpieler Andrej 1880. Erjavec France 1878. Grabrijan Jurij 1880. Herman Mihael 1877. Hubad France 1878. Košar France 1877. Majciger Janez 1878. Marušič Andrej 1878. Raič Božidar 1879. Svetec Luka 1879.
12.	Dr. Sterbenec Jurij 1877.
13.	Šavnlk Dragutin 1877.
14.	Šolar Janez 1880.
15.	Šuklje France 1878.
16.	Šuman Josip 1879.
17.	Dr. Šust Janez 1880.
18.	Dr. Tonkli Josip 1877.
19.	Dr. Ulaga Josip 1879.
20.	Urbas Viljem 1879.
21.	Žolgar Miha 1878.
*) Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.
Odseka.
a) Odsek za gospodarstvo.
1.	Grasselli Peter.	4. Tomšič Ivau.
2.	Klun Dragutin.	5. Vilhar Ivan.
3.	Souvan France, prvomestnik.	6. Dr. Zupanec Jernej.
b) Odsek za izdavanje knjig.
1.	Dr. Bleiweis Janez, prvomestnik. 9. Stegnar Feliks.
2.	Erjavec France.	10.
3.	Hubad France.-	11.
4.	Klun Dragotin.	12.
5.	Kržič Anton.	13.
6.	Mam Josip.	14.
7.	Močnik Matej.	15.
8.	Praprotnik Andrej.
Šuklje France. Tomšič Ivan. Urbas Viljem. Vavrft Ivan. VoduSek Matej. Zupančič Vilibald.
Imenik Matičinih udov.
______ —
Častni udje:
1.	Bleiweis Janez, dr., v Ljubljani.
2.	Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaji.
3.	Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4.	llajevski Mihael, biškup pri ruskem poročništvu v Beeu.
5.	Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.
6.	Trstenjak Davorin, župnik v Starem Trgu na Štajerskem.
7.	Vesel Koseski Ivan v Trstu.
Razvrstitev udov po poverjenikih.
Opazka. * kaže ustanovnike. — Napake naj se blagovoljno naznanjajo Matičinemu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva. naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel; ako pa ga ni v imeniku, naj se zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo.
1. Dekailija Ljubljana, — Poverjenik: Tajništvo „Matice Slovenske".
a) Mesto Ljubljana.
Ustanovniki.
Arce Rajko, C. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Bläznikova Fani, gospica. Bleiweis Janez, dr. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn, Bučar France, trgovec. Codeiii bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Čebašek Andrej, dr., kanonik. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Dolenec Henrik, dr., c. k. adjunkt pri dež. sodniji.
Dreo Aleksander, trgovec. • Fabijani o. Placid, vikar franeišk. Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec višje dež. sodnije. Gogala Jan., dr., čast. kanonik, ka-tehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter., posestnik.
Heidrih Dragotin, redovnik. Hranilnica Kranjska. Hren France, posestnik. . Jamšek Ivan, trgovec. Jarc Anton, dr., prost. Jerajeva Ivana, zasebnica. Jeran Luka, monsign., ,,Zg, Danice" vrednik.
Kadilnik France, zasebni uradnik. Kastelic France, c. k. stotnik vpokoji. Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča. Klun Drag., beneficijat Eavbarjev pri stolnici, dež. in drž. poslanec. Kujižnica c. kr. učiteljskega izobra
ževališča. Kozlar Ivan, grajščak. Kozler Jožef, dr., posestnik. Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., profesor na c. k. viši realki.
Kušar Jožef, trgovec in hišnik, Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec. Mam Josip, profesor na c. k. viši
gimnaziji. Milic Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup. zbornice. Pavšler Jožef, korar. Peternel Mihael, c. k. profesor više
realke v pokoji. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, rudn. uradnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. in drž. poslanec.
Pongrac Oskar, dr., zasebnik.
Pribošič Janez, vojni duhoven.
• Ravnikar France, dež, blagajnik.
Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.
Rozman Ivan, mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Samasa Anton, zvonar.
Skubic Anton, c. kr. gimn. prof,
„Sokol", telovadno društvo.
Souvan Ferko, trgovec.
Souvan France Ks., starejši, trgovec.
Souvan France, mlajši, trgovec.
Starfe Jožef, dr., adjunkt p:i c. k. finančni prokuraturi.
Strobelj France.
Tavčar Janez, hišn. posestnika sin.
Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici.
Vavrft Ivan, c. k. prof. ua viši gimnaziji.
Vilhar Ivan, trgovec.
Vošnjak Jožef, dr., zdravnik, drž. in dež. poslanec.
Winkler Andrej, c. k. deželni predsednik.
Zamejic Andrej, kanonik.
Zamik Valentin, dr., advokat, dež. poslanec.
Zupančič France, dr., pravdosrednik.
Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Zupan Tomo, gimn. profesor.
Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Vuičic Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni. Štev. 79.
Letniki.
Ahačič Karol, dr., odvetnik. Alesovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišee.
Am brožič Fr., dr, mestni zdravnik.
Arko Albin, žurnalist. Bahovec France, učitelj 2. m. šole. Belar Leopold, nadučitelj in ravnatelj 2. mestne ljudske deške šole.
Bežek Viktor, stud, phil. Bizavičar, o. Jožef frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. tajnik. Bregar Vilibald, rac. uradnik pri
c. k. deželni vladi. Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Celestina Josip, prof. na c. k. učit.
izobraževališči. Curen Karol, uradnik v branilnici. Dimic Aug., c. k. viši finančni svčtnik. Drč Josip, dr., zdravnik. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Društvo tiskarjev za Kranjsko. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan. Flis Janez, spiritval v duhovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuchs France, dr., prirnir v bolnici, tinjezda Ivan, katehet v mestnih šolah. Goričnik France, trgovec. Grkraan France, učitelj v c. k. vadnici.
Guttman Emilij, adv. koncipijeut. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik
v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke
„Slavije". Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Iber Ivan, trgovec. Izobraževališče za učiteljice v Ljubljani.
Jaklič Anton, bogoalovec.
Jeglič Anton, dr., drugi vodja v
škof. duh. semenišči. Jentel Auton, trgovec. Jerič Jože, župnik v pokoji. Jurčič Josip, glavni urednik „Slov. -Naroda".
Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kalan Matija, cenilni poročevalec.
Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik v Trnovem. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. više
gimnazije. Ivilar Janez, kaplan v Trnovem. Klein Anton, lastnik tiskarnice. Klofutar Leonard, dr, prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Koblar Anton, knezoškof. kaplan, Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec. Kotnik Ognjeslav, stud. jur. Kovač Janez, lastnik tiskarnice. Kramar France, kanonik. Krek Simon.
Kremžar Andrej, upravnik deželnih
dobrotnih naprav. Kržič o. Andrej, frančiškau. Kržič Anton, nunski katehet. Lasnik Peter, trgovec. Lazar Mih., glavni učitelj v c. kr.
izobraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Leveč France, c. k. včlike realke profesor.
Levstik France, skriptor v c. k. li-
cealni knjižnici. Lichtenberg, baron, Leopold, graj-
ščak v Habahu. Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Lozar Jožef, trgovec. Macäk Ivan, c. k. arhivar. Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčij ske učilnice. Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Malovrh Miroslav, davkarski prak-tikant.
Medič o. Kalist, gvardijan frančiškan. Moše Alfons, dr., oiwetnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Munda Jakob, dr., c. k. sod. adjkt. Narodna tiskarna.
Oblak Jožef, zasebui uradnik. Pakie Mihael, poa. in trgovec. Papež France, dr,, odvetnik. . Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar.
Perles France, posestnik
Perona Ljudevit, magist. svetovalec.
Pfeifer Jožef, koneip. dež. odbora.
Pintar Matej, bogoslovec.
Pirec Iv., uradu, pri južni železnici
Pirnat Tomaž, hišnik.
Porcnta Franjo, kaplan pri sv. Petru.
Porenta Janez, stolni kaplan.
Potočnik Fr., stavb, svžtnik v pokoji.
Potočnik Mihael, nunski spovednik,
Praprotnik Andrej, nadučiteij 1.
mestne ljudske deške šole. Pubar Dragutin, posestnik. Premk Anton, postni uradnik. Radics, pl. Peter, pisatelj. Kaič Anton, učitelj na c. k. viši realki.
Itajakovič Franjo, uradnik v hranilnici.
Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske
deške šole. Ravnikar Lud,, dež. sod. svetovalec. Regali Jož., hišnik in mest. odbornik. Itegoršek France, trgovec. Schifferer J., dr., ces. kr. polkov
zdravnik. Slovensko učiteljsko društvo. Smolej Jakob, š.o!ski svžtnik, c. k.
gimnazije vodja. Smrekar Jožef, profesor bogoslovja, Spoljarič Jakob, ključar. Starč Ferdinand, c. k.^sodnijski pristav.
Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoji. Suhadotnik Lovr., zasebnik. Svctek Anton, c. k. računski uradnik. Svetek Ivan, urad. pri južni železnici.
Šašelj Janez, bogoslovec. Sašelj Feliks, okrajni komisar. Škofie Josip, pravnik. Skofic Lovro, davkarski kasir. Stempihar Valentin, dr., odv. konci p>jent. Sumi France, sladikovarnik. Tavčar Dragutin, posestnik. Tavčar Ivan, dr., advokat, kandidat. Toman Jela.
Tomec Jakob, magist. uradnik, Tomšič Ivan, učitelj e. k. vadnicc.-Tratnik Antonija, fin. korn. žena. Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole. Turek Hugon, trgovec. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, kontrolor mestne
blagajnice. Vavpetie Ivan, bogoslovec. Več Ivan, trgovec. Vipavec Ludvik, dr,, c k. avskul-
taut pri dež. sodniji. Vizjak Anton, učitelj na c. k. učit. izobraževališči in okrajni šolski nadzornik. Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. Wäscher Rajko, uradnik v hranilnici. Wiesthaler France, c. k. gimn. prof. Wolkensperg Avguštin, baron, graj-ščak.
Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zavodnik Feliks, bogoslovec. Zeplichal Ognjeslav, kamnopisec. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zupan Jožef, stolni prost. Zupančič Anton, kaplan pri sv. Jakobu.
Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega
uč. izobraževališča. Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žitko Jakob, vratar pri deželnem glavarju.
Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Ž vab Lovro, uč. v trgovski šoii.
Štev. 156.
b) Ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Hodniku. *Mazek Lovro, župnik v Cernučah. Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Belec Ivan, kaplan na Igu. Čitalnica v Šent-Vidu. Čitalnica v Spodnji Šiški. Finec Anton, župnik v Soafrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na^ Igu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji.
Kogej Janez, učitelj na Brezovici.
*Debeljakova rojstna hiša na Visokem, št. 2, v Poljanski fari. 'Dolinar France, župnik na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Dolinar Anton, admin. v Lučinah. Jereb Matej, župnik v Javorjih.
Košraelj Janez, kaplan na Dobrovi. Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu. Mekinec France, kaplan v Dolu. Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem.
Potočnik Anton, župnik v Šent Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Povše France, župnik na Ježici. Praprotnik France, učitelj v Preski. Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi. Štrukelj France, duhoven na Šmarni gori.
Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori.
Štev. 24.
Poverjenik: Matej Kožuh.
Jezeršek Janez v Gorenji vasi. Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici.
Štev. 12.
2. Dekanija Škofja Loka. —
b) Poverjenik:
Ai ko Auton, dr. okrajni zdravnik v Loki.
Bukvarnica učiteljska v Loki. •
Gašperin Jakob, ključarski mojster v Loki.
Gusel Janez, trgovec v Loki.
Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki.
Kadilčeva Radevojka v Loki.
Khern Rudolf, c. k. sodn. adjunkt v Loki.
Kosmač Šim., duh. v pokoji.
e) Poverjenik:
*Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
Blaž Mohar:
Mohar Antonija, kovačica v Loki. Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki. Naglic Rudolf, trgovec v "Loki. Sušnik Avgust, posestnik v Loki. Sušnik Jovana, posestnica v Loki. Šoklič Blaž, župnik v Loki. Triller Janez, c. k. notar v Loki. Zupan Šimen, katehet nunske dekliške šole.
Štev. 17.
Jože Levičnik.
Bralno društvo v Selcih. Eržen Balant, kmet v Rudnem.
Globočnik A., posestnik v Železnikih.
Hafner A., rud. uradnik v Železnikih. Jamnik Anton, župnik v Sorici. Kos France, nastopni uč. srednjih šol.
Lapajne Janez, admin. v Drazgošah. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj
v Železnikih. Tušek Gregor, posestnika sin v Me-gušnici.
Štev, 11.
3. Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragutin Šavnik.
*Bartol Baltazor, župnik v pokoji. *Debeljak Jan., župnik v Preddvoru. *Detelja Oton, grajščak. *Globočnik Edv., zdravnik v Cerkljah. *Kraäovic Jur., župnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., c. k. okrajni
zdravnik v Kranji. *Mežnarec Anton, dekan v Kranji. *Omersa France, trgovec v Kranji. *Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Pleiweis-ova Ivana, posestnica v Kranji.
*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču, (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši.) *Prevec Tine, dr., zasebnik, *Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajevic Ferd„ trgovec- v Kranji. *Šavnik Dragutin, lekar v Kranji. *Šavnik Sebastian, posest, v Kranji. *Urbančič Lujiza, gospa grajšča-
kinja na Turnu. *Widmar Jernej, dr., knezoškof. *Zamik Anton, župnik v Naklem, Bohinec Fr., župnik v Križah. Čitalnica, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Franke Ivan, slikar v Kranji. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Gogala Franjo, zasebni uradnik v Kranji.
Golobič Anton, župnik v Cerkljah.
Gregorič Ign., župnik na Trsteniku.
Hiti Janez, župnik v pokoji.
Karlin Davorin, gimn. profesor v Kranji.
Krišper Rajm., trgovec v Kranji.
Krčon Jožef, župnik v Predosljah.
Kregar France, kaplan v KraDji.
Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.
Marinko Jos., dr., kaplan v Cerkljah.
Mencinger Janez, dr., odvetnik r Kranji.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Povše Martin, župnik v Šent-Jurji pri Kranji.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Robič Simon, beneficijat na Šentjurski govi pri Cerkljah.
Spendal France, farni adm. v Tržiču.
Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmartnem pri Kranji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.
Tavčar France, ekspoz. pri sv. Joštu.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Jauko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah.
Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.
Zamik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji.	Štev. 49.
4. Dekanija Radovljica. — a) Poverjenik: Janez Trojar:
*Jerala Janez, kaplan" v Bohinjski *Rnard Viktor, grajščak na Bledu. Bistrici.	Gnjezda Štef., župnik na Boh. Beli,
Jereb France, župnik v Zaspem. Koželj Anton, duhoven v pokoj i na Dobravi.
Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Fretnar Jakob, nadučitelj v Srednji Vasi.
Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestn k v Podhomu
(Gorje.)
Stev. 10.
h) Poverjenik: Janez Keršič.
Ažraan Ivan, župnik na Dovjem. Keršič Janez, župnik na Jesenicah.
Robič Matija, jamski Jesenicah.
nadzornik na Štev. 3.
c) Poverjenik: Silvester Keše.
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Kešž Silvester, dekan v Begunjah. Kumer France, župnik v Mošnjah. Medic France, učitelj»v Radovljici. Molek Martin, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah.
Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster v Žapužah.
Tavčar Janez, kaplan v Radovljici. Teran Janez, župnik v I(jubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah.
Štev. 11.
d) Poverjenik: Matej Soršak.
Aljaš Jakop, župnik na Dobravi. Berlic Jaaez, beneficijat v Kropi. Kapuz Janez, župnik v Kropi. Kropinsko-Kamnogoi iška čitalnica.
(Novak Janez, knjige v hišo št. 54
v Kamnigorici.) „Sloga", bralno društvo v Ki-opi. Soršak Matej v Kropi.
Štev. 7.
5. Dekanija Kamnik, — a) Poverjenik: Janez Debevec.
*Kokalj o. Rainerij, frančiškan,
*Rožič Alojzij, kaplan v Kamniku.
*Starž Alojzij, administrator na Rovi.
*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti).
*Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav.
Cenčič Jernej, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku.
Čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posestnik v Kamniku.
Eder Janez, župnik v Mekinah. Golob Janez, župnik v Motniku. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.
Kralj Matija, župnik v Tujnicah. Leveč Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lušin Anton, župnik na Homcu. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku.
Pavlic Kozmas, župnik v Tuhinji. Podstudeušek Andrej v Gozdu. Pečnik Valentin, admin. na Vranji-peči.
Samec Maks( dr., župan v Kamniku.
b) Poverjenik: Kersnik
*Jarc Jernej, župnik v Dolu. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Vrbančik Jan., župnik v Krašnji. Höffern pl. Viljemina, grajščinska
gospica na Brdu. Iglič Janez, trgovec v Lukovici. Kerenik Janko, c, k. notar na Brdu.
c) Poverjenik:
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kukclj Anton, kaplan v Vodicah. Lomberger Jos., benef. v Komendi.
Suhi Jos., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Starž Mih., inženir v Mengišu. Zoreč Janez, župnik v Mengišu. Zorman Anton, župnik v Nevljah.
Štev. 25.
Janko, notar na Brdu.
Krištofič Lovro, admin. v St. Os-waldu.
Pož Dragutin, c. k. kontrolor na Brdu.
Rome France, župnik v Čemšeniku. Šolska knjižnica v Blagovini. Zarnik Anton, posestnik v Krtini.
Štev. 11.
Kajdiž Tomaž.
Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi. Svetlin Andr., posestnik v Komendi. Tavčar Matej, župnik v Komendi.
Štev. 6.
6.	Dekanija Moravče. -
*Preša Jožef, župnik v Pečab. . *Sranec Stanko, župnik v Hotiču. Abzec Matija, admin. na Sveti gori. Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v
Češnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Lavter Valentin, kaplan v Moravčah. Mogolič M., župnik v pokoju v Gradcu.
7.	Dekanija Šmarija. —
*Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Šmarji.
- Poverjenik: Janez Toman.
Pogorelec Andrej, župnik v Kolovratu.
Petrovčič France, kaplan v Moravčah.
Pleško France, beneficiat na Vrh. . polji.
Toman Janez, dekan v Moravčah. Žan Janez, kaplan v Rovtah.
Štev. 14.
Poverjenik: Andrej Drobnič.
Jaklič Gregorij, župn. v Žalini. Jenčič Alojzi, c. k. sodnik v Zatičini. K lun Janez, kaplan v Šent Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zat.icini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu.
Laznik Jože, kaplan v Šmariji. Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmarji. Oblak Lorenc, kaplan na Krki. Podboj Ivan, kaplan v Šent Vidu pri Zatičini.
8. Dekanija Litija. —
Kazpotnik Jakob, župoik v Višnji gori.
Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcu. Zoreč Jurij, župnik na Krki.
Štev. 18.
Poverjenih: Luka Svetec.
*Kobler Alojzi, posestnik v Litiji. *Sajž Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prežganji. Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Brezovar Jernej, (knjige Pavlu Bre-
zovarju v Šmartnem pri Litiji). Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jaklič Janez, posestnik v Šmartnem. Jeretin Martin, tajnik c. k. okrajn. glavarstva v Litiji.
9. Dekanija Trebnje. —
*Košir Janez, c. k. sodnik v Trebnjem.
*'Kovačič Janez, dekan v Trebnjem. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert.) Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Bogolin Miha, župnik v Ajdovici. Burnik Valentin, učitelj na Fužina. Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu. Grear Andrej, učitelj v Šent-Rupertu. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Gostiša Jakob, učitelj v Trebnjem. Hočevar Anton, župnik pri sv. Lo-rencu.
Hofer Karol, župnik v Čatežu. Karlin Janez, župnik v Doberničah. Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Košir Alojzij, župnik v Šent-Rupertu. Lenasi Anton, kaplan v Doberničah.
10. Dekanija Leskovec. —
*Bušič Jožef, posestnik v Šentjernej i.
Klofutar Janez župnik na Dolih. Kunstelj, Fr., župnik na Jančem. Pavlic Ignacij, dr., c. k. okrajni
zdravnik v Litiji. Pleško Dragutin, c. k- sodnik v Litij'. Ramoveš Andrej, župnik v Svibnem. Rožnik Anton, c. k. sodnijski ad-
junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dr., vitez, c. k. okr. glavar.	Štev. 17.
Poverjenik: Janez Kovačic.
Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Steklasa France v Šent-Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križi. Strupi Jakob, kaplan v Šent Lorencu. Schuller Janez, župnik v Trebelnem. Tavčar Miha, župnik v Žužemberku. Tramte Anton, kaplan v Žužemberku.
Trepal Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Valeska Barbo Waxensteinska gro-
finja v Rakovniku. Vasic Ljudovik, dr., zdravnik v
Trebnjem. Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu.
Zoreč Anton, župnik v Mokronogu.
Štev. 3S).
a) Poverjenik: Edvard' Polak.
*Grivec France, kaplan v Leskovcu. '^Hočevar Martin, posestnik.
'Polak 'Edvard, dekan in čast. kanonik v Deskoveu.
*Rudež Dragutin, grajščak v (ira-carskem turnu.
*Šola Št. Jernejska.
*Tavčar Anton, župnik na Kaki.
"Učiteljska bukvarnica šolsk. okraja v Krškem.
*Ve»el Ivan, župnik pri sv. Duhu.
Bezlaj Jos., učitelj mešč. šole v Krškem.
Brulec France, župnik v Dolini.
Jarec France, kaplan v Leskovcu.
Knavs J^nez, vikarij v Krškem.
Koceli Kari, dr., odvetnik v Krškem.
Kurent Kari, kaplan pri sv. Križi.
Lapajue Janez, ravnatelj meščansko.
šole v Krškem. Lapajne Janez, župnik na Studencu. Lebar Jakob, kaplan v Čateža. Mervec Janez, kaplan v Št Jerneji. Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Saj 6 Janez, nadučitelj v ŠentJerneji. Šusteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu. Vari Tomaž, kaplan v Skocijanu. Vovk Janez, župnik v Šent Jerneji. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu.
Štev. 28.
b) Poverjenik: Janez Lesjak.
*Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
*Lesjak Janez, župnik in duh. svetnik v Kostanjevici.
Abrain Lavoslav, nadučitelj v Ko stanjevici.
Bele France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici.
Candolini Vojteh, c. k. sodnik v po-koji v Kostanjevici.
Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici.	Štev. 6.
11. Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sini. Wilfan:
*Babnik Janez, župnik v Soteski.
"Rome Janez, župnik pri sv. Petru.
*Vojska Andrej, dr, e k, okrajne sodnije svetnik v Novem mestu.
»Volčič Janez, župnik v Šmarjeti.
Bačnik Janez, župnik v Frečini.
Barbo Miha, vikarij v Novein mestu,
Breznik France, c k. profesor v No-vemrnestu.
čitalnica v Novem mestu.
Dovič Janez, župnik v Mirni peči.
Frančiškanski samostan v Novem mestu
Frank Rihard, kanonik v Novem mestu.
Ivalčič Anton , trgovec v Novem mestu.
Kastelic Franjo, trgovec v Novem mestu.
Letopis 188«.
Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu.
Knjižnica e k. gimnazije.
Knjižnica učiteljska v Novein mestu.
Lavtižar Miha, kaplan v Prečiui.
Majtinger Ivan, e. k. uradnik v No vem mestu.
Mohar Martin, uradnik v Novein mestu.
Nachtigall Rajko, c. k profesor v Novem mestu.
Objak Valentin trgovec v Novim mestu.
Ogörek Josip, c. k. profesor v Novem mestu.
Pec Viljeinina, učiteljica v Novem mestu.
Poljanec Ivan, c. k. profesor v Novem mestu.
24
Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož , dr., c. k. odvetnik v Novem mestu.
Sattner Hugolin, frančiškan v Novem mestu.
Skofic Franjo, dr., c. k. pristav v Novem mestu.
Stavdaher o. Ignacij, frančiškan v Novem mestu.
Verbič Lovro, c. k. davk. adjunkt v Novem mestu.
Vilman Gašper, kaplan v Mirni peči.
Vi ran t Janez, župnik v Podgradu.
AVilfan vitez pl. Rim., prošt, in dekan v Novfin mestu
Zajdel Nande, filozof
Štev. 34.
12. Dekanija Metlika. — o) Poverjenik: Anton Aleš.
Aleš Anton, dekan v Semiču.
Dev Edvard, c. k okrajni sodnik v Crnomlji
Gašperin Viljem, adtn. na Planini.
Gordnjec Lavoslav, župnik v Adle-šičah.
Gruden Ivan, c. k. davkar v Cer-nomlji.
Kalan Rajmund, admin, na Vrhu.
Kavčič Franjo, učitelj v Drag*tušu.
Kenda Franjo, učitelj v Semiču
b) Poverjenik:
*Lauipe Jožef, c. kr. uradnik v Metliki.
Bürger Milan, dr., c. k. notar v Metliki.
Dovgan Franjo, župnik v Podzem'ji.
Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Güstin Franjo, župan.
Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda.
13. Dekanija Kočevje. —
*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Rostelu.
*Novak Josip, dekan v Kočevji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji.
Kupljen Ant., c. k. notar v Crnomlji. Hežek Peter, župnik v Starem trgu. Šola farna v Starem trgu (plačuje
g. dr. Jurij Sterbenec). Šola v Semiču.
Švajger France, župnik na Radoviei. Svajgar Ivan, posestnik v Crnomlji. Sntej Matija, župnik v Vinici. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko okrajno društvo v Čr-n oni Ij i.	Štev. 17.
Kapele Ja''ez, oskrbnik komendski. Navratil Anton zasebnik. Pfefferer Adolf, c. k. 3od. pristav v
Metliki. Premer Anton, zasebnik. 1'roseuik Anton, trgovec. Terček Mihael, duh. pomočnik v Metliki.
Štev. 14.
1
Poverjenik: Janez Komljanec.
Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu. Kalan Jakob, župnik v Morovcu. Ključevšek Ignacij, župnik v Spodnjem Logu.
Anton Navratil.
Kotnljanec Janez, katehet gimn. v Kocevji.
Mandelc Anton, župnik V Banj i-loki.
14.	Dekanija Ribnica. —
♦Jereb Jožef, župnik v Dragi. *Kljun Marija, posestnica v Slatniku. *Kar»lt Ivan, c. k. pristav v Ribnici. *Lesar Janez, posestnik v Hrovacah. *Lesar Martin, posestnik v Sušnji. *Lovšin Mica, pos. v Jurjevicu. *Sknbic Martin, dekan v Ribnici Arko Anton, posestnik v Ribnici. • Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi. Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi.
h) Poverjenik:
Martinak Jožef, c. k. sodnik v La šičah.
Armbruster Dragutin, trg. pom v Lašičah.
Frelih Mutej, župnik v Lašičah. Gruden Jakob, župnik v pokoji v Turjaku.
Hočevar Matija, c k. poštar v Lašičah.
15.	Dekanija Vrhnika. —
*Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Mahkot Jakob, c. k. okrajni glavar
v Logatcu. *Markič Matej, župnik v Logatcu. *Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v Hotederšici. Borštnik France, profesor (knjige v
Borovnico št. 8). Borštnik Janez, posestnik v Dolčh. Dolinar France, župnik v Horjulu. .Globočnik Viktor, c. k. pristav na Vrhniki.
Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.
Videmšek Matija, adm. v Osilnici. Zbašnik Franjo, adm. v Topli Rebri Štev. 10.
a) Poverjenik: Martin Skubec.
More Anton, kaplan v Ribnici. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Poklukar Josip, kaplan v Srednji vasi
v Bohinju * Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici.
Strle Franjo, trgovec v Loškem potoku. Vas „Sušje1'.
Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici.
Štev. 20.
Matej Frelih.
Jan Primož, župnik na Robu. Kočevar Matija, trg. Pod Turjakom.. Kosec Jernej, župnik v Skocijanu. Lotrij Leop., kaplan v Dobrepoljah. Murgelj Julij, c. k. adjunkt v La šicah.
Štev. 10.
a) Poverjenik: Šlibar Martin.
Gruntar Ignaci, dr, c. k. notar v Logatcu.
Hočevar Anton, župnik v Šent-Joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovniri. Justin Blaž, provizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lenarčič Jožef, posestnik na Vrhniki. Levičnik Valentin, c. k. davkaiaki
nadzornik v Logatcu. Levstik Vinc., nadučitelj na Vrhniki. Papier Fr., nadučitelj v Borovnici.
24 *
Pipau Andrej, kaplan na Vrhniki. Podobuik Ignacij, župnik v Preserji. Pogačnik Janez, kaplan v Preserji. Rogelj Florijan, notarski uradnik v Logatcu.
Rott Gothard, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici.
Štev. 28.
16. Dekanija Idrija. — «
*Občina mestna v Idriji. *Vidmar Jožef, župnik v Žirčh. Demšar Janez, župnik v Ledinah. Inglič Jakob, uadučitelj in ravnatelj
rudarske šole v Idriji. Kogej Jožef, dekan v Idriji. Lapajne France, trgovec v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
b) Poverjenik:
Čitalnica v Črnem Vrhu. Domicelj Anton, vikarij v Črnem Vrhu.
17. Dekanija Cirknica. —
*Obreza Adolf, posestnik v Cirknici. Čibašek Janez, župnik pri sv. Vidu
nad Cirknico. Grbec Franjo, posestnik v Cirknici, Jan Šimen, župnik pri sv. Trojici nad Cirknico.
) Poverjenik: Valentin Treten.
Lipoid Marka, Vincencij, c. k. rud ■ nijski predstojnik in viši svčtnik v Idriji.
Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji.
Urbas Leopold, ces. kr. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji.
Štev. 10.
Domicelj Anton.
Križaj Nikolaj, župnik v Godoviču.
Majnik Miha, kmet na Črnem Vrhu.
Rudolf Gašper, posestnik v Lomčh.
Št. 5.
a) Poverjenik: Anton Krašovec.
Kiinar France, učitelj v Šent Vidu.
Koželj Mih., kaplan v Cirknici.
Krašovec Ant., posestnik v Dolenji vasi.
Oblak Janez, dekan v Cirknici.
Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.
Štev. 9. .
b) Poverjenik: Jakob Vilar.
*l£ap!cnek Jan., župnik na Oblokah. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu. Lenček Blaž, župnik v Starem trgu. Mandelc lv., nadučit. v Starem trgu. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah.
Schweiger Martin, zdravnik in župan
v Starem trgu. Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. Volčič Jurij. c. k. pristav v Ložu.
Štev. 8..
fj) Poverjenik:
DoruarJ Val., farni oskrbnik v Stu-denem.
Jeršan Anton, posestnik na Uncu.
Klemene France, župnik na Uncu.
Koren Miroslav, posestnik v Planini.
Kovšča France, posestnik v Planini.
18. Dekanija Postojina. —
*(jlobočnik Anton, c. k. okrajuiglavar v Postojini.
*Razpet Martin, dr., c, k. okrajui zdravnik v Postojini.
*Sajevic Janez, župnik v Slavini.
*Sterbenec Jurij, dr. prava, župnik v Hrenovicah.
Brodnik Anton, kaplan v Postojini.
Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojini.
čitalnica v Postojini.
Ditrih Anton, pekovski sin v Postojini.
Gros man Gustav, učitelj pri sv. Ivanu.
Hofstetter Janez, dekan v Postojini.
%
b) Poverjenik:
*Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik v Senožečah.
*Občina v Razdrtem.
Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posest, v Razdrtem.
19. Dekanija Trnovo. —
*Krinšek Ivan, trgovec v Trnovem.
*Čcsuik Jurij, trgovec v linežaku.
*T)omicelj Alojzij, trgovec v Zagorji.
*Jenko Skender, trgovec v Trnovem.
*Ličan Skender, trgovec v Trnovem.
*Strucelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici.
Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem.
France Bih ar.
Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Poženel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini. Sebenicherjeva Matilda na Rakeku.
Štev. 9.
a) Poverjenik: Janez Hofstetter.
Krajgher Peter, posestnik v Hrašah. Ljudska šola v Slavini (dobiva knjige
nam. prof. Boleta). Pekovec Jože, kaplan v Hrenovicah. Podkrajšek France, nadzornik železniške postaje v Prestraneku. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Sterle France, načelnik pri železnici
v Postojini. Tuma Henrik, zaseb, učitelj v Postojini.
Žužek Franjo, e. k. stavbeni pristav v Postojini.
Štev. 18.
Ignacij Ohorn.
Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pogačar Andrej, gozdnar v Senožečah.
Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.
Štev. 7.
Poverjenik: Damijan Pavlic.
Kacin Anton, kurat v Šmihelu. Küsse! Vendelin, c. k. uradnik v Bistrici.
Legan France, duh. v Knežaku. Lukanec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jožef, posestnik v Ilarijah. Misel Josip, učitelj v Podstenji.
Pavlic Damijan, vikarij v Zagorji. Ponikvar Anton, župuik v Knežaku. Požar Anton, učitelj v Knežaku. Satran Anton, gozdni uradnik v
Mušuuu. Tomšič Ivan v Bistrici.
20. Dekanija Vipava. —
*Erjavec Matija, vikarij v Šturijah. *Grabrijan Jurij, kan. in dekan v Vipavi.
*Hiti Luka, kurat v Ustiji. *Kavčič France, posest, v Šent-Vidu. *Koder Matej, kurat v Slapu * Lampe Anton kur. v Gočah. 'Nakus Josip, kur. v Planini. Adlešie Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bevc Janez, kurat v Podkraju. Brie Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Ceket Franjo, vikarij v Stjaku. Čitalnica kmetijska v Poddragi.
Štev. udov v Ijublj. škofiji:
Totkar Matija, župuik v Košaui Višnikar Franjo, c. k. sodu. priatav
v Bistrici, Zamik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Preinu. Žgur Antoü, župnik v Preinu.
Štev. .23.
Poverjenik: Jurij Grabrijan.
Čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, hupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent Vidu. Habč Jože na Gočah. Uladnik Janez, benef. v Lozicah. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Kuific Srečko, beneficijat v Vipavi. Košir Jakob, duh. v pok. v Seilt-Vidu. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Silvester Radoslav, trg. pomočnik. Šola vinorejska na Slapu. Tomažič Ivan, vikar v Šent-Vidu
nad Vipavo. Vidurgar Janez, kaplan v Vipavi.
Štev. 26.
ustauovnikov.....177
letnikov......605
Skupaj . . 782
II. Lavantinska škofija.
1. Dekanija Maribor. — a) Poverjenik: Janez Majckjer.
^Čitalnica narodna.
*Dominkuš Ferko, dr., odvetnik.
*Gregorec Lavoslav, dr., profesor
bogoslovja. 'Knjižnica gimnazijska. ■"Knjižnica semeniška. *Kosar Fr., kanonik in prof. bogosl. *Kovačič Martin, sem. ravnatelj in profesor bogoslovja.
*Majciger Janez, c. k. gimn. prof. *Ogradi France, špiritual v sem. *Radaj France, dr., c. k. bilježnik. *Rapoc France, c, k. bilježnik v Šoštajnu.
*Skuhala Janez, ravnatelj dijaškega
semenišča in prof. bogoslovja. *Sorglechner Josip, župnik pri Dev. Mariji v puščavi.
*Srnec Janko, dr., < dvetnik.
*Valenčak Martin, c. k. gimn. prof. v pokoji.
*Zorčič France, stolni prošt.
Borzečnik Antonij, predmestni kapi. v Mariboru.
Berd«ja Davorin, trgovec.
Brelih France, prof. na c. k viši realki.
C«f Jakob, kaplan v Matiboru.
Ferk Feliks, dr., magister zdravilstva.
Ferk Franjo, kaplan v Sent-Petru pri Mariboru.
Feui Franjo, dr., mestni in stolni kaplan v Mariboru.
Flek Jožef, župnik v Leuibahu.
Glaučilik Jernej, dr, odvetnik.
Herg Lovro, stolni kanonik.
Heržič Jožef, Stolni vikar.
Jentl Bernard, trgovte.
Kolenko Martin, kaplan v Leuibahti.
Koser Makso, dr., koncip.
Križanič Janez, dr., prof. bogoslovja v Mariboru.
b) Poverjenik:
*Vučnik Franjo, naduč. v pokoji v Selnici za Dravo.
Bralno društvo v Rušab.
Kocmut Janez Učitelj v Rušah,
Koren Matija, župnik v Selnici.
Lastovec Franjo, vseučiliščnik.
Laviar Luka, prof. na c. k. učitelj, izobraževalnici.
Mlakar Janez, kaplan v Mariboru.
Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj, izobraževalnici,
Morič Maks, trgovec.
Orozel Janez, dr., odvetnik.
Pajek Jožef, dr., gimn. profesor.
Ploj Anton, vseučiliš&iik.
Praprotnik France, učitelj v Leuibahu.
llobič Pr., okr. šolski nadzornik.
Rošker France, nadučitelj v Leuibahu.
Šijanec Auton, kaplan v Kamuiei.
Švarc Franc, župnik v Kauiuici.
Vovšek Franjo, c. k. pristav v Mariboru.
Žmavec Jurij, duh. pri sv Marjeti na Pesnici.
Žuža Janez, dr., kuezošk. tajnik in pridv. kaplan.
Štev. 47.
Matija Wurzer.
Lednik Anton, kaplan v Rušah.
Tomaiič Ogujeslav, kovač v Srnol-niku.
Wurzer Matija, župnik v Rušah.
Štev. 7.
2. Dekanija Marbrež (pošta Muta — Holieumauthen).
Janžckovič Lovro, kurat v Iladvanji.
3. Dekanija Jarenina. — a) Poverjenik: Jožef Čuček.
Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Repa Fraucc, župnik ua Goričkeru. Slekovec Jožef, učitelj v Jarcnini. Šerbela Jožef, cerkvenik v Jarenini.
Štev. 7.
*Lajli o. Korbinijau, župnik pri sv. v Jurji.
Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Goršič Matija, kaplan v Jarenini.
4. Dekanija Brašlovce. — Poverjenik: Anton Balon.
*Balon Anton, župnik na Vrauskem. *Bohinec Jakob, dekan v Brašlovčah. *Šentak France, pos. na Vranskem. *Šventner Lov., trg. na Vranskem. Čitalnica narodna na Vranskem.
Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Okrajna uč. knjižnica na Vranskem. Sorn Gašpar, župan v Grajski vasi.
Štev. 9.
5. Dekanija Slovenska Bistrica. — Poverjenik: Lovro Štepčnik.
*Hajšek Anton, župnik v Makovljah.
*Ratej France, dr., bilježnik v Slov. Bistrici.
Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski Bistrici.
Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici.
5. Dekanija Celje. —
^Čitalnica narodna v Celji.
*Kapu» France, trgovec v Celji.
*Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v Celji.
*Krušič Ivan, gimn. c. k. prof. v Celji.
*Lipold France, odv. koncip. v Celji.
*Občina selska na Teharjih.
*Podružnica kmetijska v Celji.
*Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji.
*Topljak Jos., posestnik v Celji.
*Vošnjak Miha, inženir.
*Žuža Ivan, rud. posestn. vGrižah.
Ambrožič Blaž, c. k. šolski nadzornik v Celji.
Kožel Matej, not. koncip. v Celji.
Knjižnica gimnazijska v Celji.
Lasbahar Josip, učitelj pod Prežinom.
Starnberger Anton, koncipijent v Ormožu.
Železnikar Ivan, notar, uradnik v Slov. Bistrici.
Stev. 6.
a) Poverjenik: Miha Zolgar.
Miheljak Davorin, notar v Celji.
Nerat Miha, c. k. šolski nadzornik v Celji.
Ilatek Lovro, dež. sodnije svetovalec v Celji.
Ribar Anton, kaplan pri sv. Martinu v Teharjih.
Rupnik J., učitelj pod Prežinom.
Vrečar Gašper, nadučitelj na Teharjih.
Učiteljska okrajna knjižnica celjskc okolice.
Zelenec Jože, župnik v pokoji v Celji.
Žičkar Josip, kaplan v Celji.
Žolgar Miha, c. k. gimn. prof. v
Celji.
Štev. 25.
b) Poverjenik: Jožef Sirca.
♦Arsenšek Matej, župnik v Grižah.	Bergman Mihael, dr. zdravništva v
*Janežič Jakob, rudn. posestnik v	" Žavcu.
Grižah.	Hausenbiichler Janez, tržan v Žavcu.
*Jeraj Jožef, župnik in duh. sveto-	Kolenc Janez, trgovec v Doberte-
valec v Žavcu.	šanah.
Matoh Josip, župnik v Galiciji.	Širca Jožef, trgovec v Žavcu.
Plešnik Miha, kaplan v Žavcu.	Šola ljudska v Žavcu.
Roblek France v Žavcu.	Vodlak_ Jakob, učitelj v Št. Petru
Širca Ernest, trgovec v Grižah.	pri Žavcu.
Štev. 13.
*
7. Dekanija Dravsko polje. (P. Raca, Kraniehsfeld).
a) Poverjenik: Rat France Ser.
*Stranjšak Martin, nadžupnik in	Mahor Feliks, podučitelj v Frav
dekan v Hočah.	hajmu.
Cvirn Jakob, učitelj v Fravhajinu.	Rat France Ser., župnik v Frav-
Hren Anton, nadučitelj v Fravbajrau.	hajmu.
Černko Jožef, kaplan v Hočah.	Štev, 6.
b) Poverjenih: Antolič Ivan. (P. Ptuj. — Pettau.)
Antolič Ivan. župnik na Ptuj. gori. Stuhec Marko, kaplan v Monsberzi. Presečnik Gregorij, kaplan v Cer-
kovicah pri Ptuji.	Štev. 3.
8. Dekanija Gornji grad. — a) Poverjenik: Potočnik Lovro.
»Potočnik Lovro dekan v Gornjem Kralj Davorin	kaplan j v Gornjem
gradu.	Gradu.
*Sfernad Matija, župnik v Ljubnem.	Sternad Anton,	pos. v Novi Štifti. Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu. Štev. 5.
b) Poverjenik : Jožef Kotnik. (P. Mozirje — Prassberg.)
»Lipoid Jožef, posestnik v Mozirji. Majer Franjo, zidarski mojster. Čitalnica v Mozirji.	Ostrožnik Anton, kaplan na Rečici.
Goričar Anton, poštar v Mozirji. Pirš Josip, okr. tajnik v Možigi. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji.	Škoflek Jak,, nadučitelj v Mozirji.
Krajnik o. Atanazij, frančiškan v O. Ubald Repnik, frančiškan v Na-Nazaretu.	zaretu.
Štev. 10.
i). Dekanija Št. Jurij na Ščavnici. — Poverjenik: Davorin
Napast.
Božič Anton, pos. pri Mali nedelji. Gomilšak Jožef, uradnik v Ljuto-Fridav Peter v Norševicah.	rneru.
Huber J. D., knjigar v Ljutomeru. Jurinec Alojzij, posestnik v Ba-uovcib.
Kralj Ivan, posestuik v 1'jaševcih. Kukovec Ivan, posestnik in dež poslanec.
Mravljak Anton, dr., odvetnik v
Ljutomeru. Napast Davorin, kaplan v Ljutomeru.
Simonie Jauez, kaplan v Ljutomeru. Šrol France, župnik v Ljutomeru.
Štev. 11.
10. Dekanija Konjice. (LJoiiobiz.)— Poverjenik: Dr. .Jo*. Uluyu.
Cobelj Jurij, kaplan v Konjicah. Cvalite Simon, učitelj v Konjicah. Erjavec 1'eter, župnik v Žrečah. Globočnik Al , dr., sodn. pristav v
*Bezenšek Jurij, župnik v Čadrainu. *Knjižnica nadžupnijska.
*	Kovač Jožef, krojač in posestuik
v Žrečah. *Modie Janez, župnik na Prihovi. *Šrlee Martin, kaplan v Čadrarnu *UIaga Josip, dr., nadžupnik in dekan v Konjicah.
*	Vi lič France, župnik v Strauicah. Brglea Janez, kaplan v Konjicah
Brus Anton, njicah.
dr., odvetnik v Ko-
Konjicah. Jaklič Dragutin, župnik v Spitaiiču. Lenart Janez, župnik v Tinjah. Mlasko Jožef, kaplan pri sv. Petru. Petan France, župnik pri sv. Vae-lavu.
Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji. Scrujuik Doiuicjan, učitelj v Konjicah.
Štev. 19.
11. Dekanija Ko/je. (Drachenburg.)—Poverjenik: Janez Bosim.
^Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dvorsek Ant.. župnik v Št. Vidu. Gcrščak Vinko, župnik y Podčetrtku.
Janžek Edvard, kaplan na Vidmu. Smolč Jakob, kaplan pri sv. Petru. Zabukovšek Iv., trgovec in posCstn. v Tuhelji.
Štev. 7.
Anton Zuža.
Hrovat Pavi, kaplan v Doli. Kraj ni šolski svet pri Zidanem mostu. Kolarič Jožef, župnik na Razborji. Šolska knjižnica na Kazborji. UIrib France, c. k. notar v Laškem.
Štev. 10.
12. Dekanija Laško. (Tüffer.) — Poverjenik
*Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, častni kanonik in dekan
v Laškem. Böheim Jan.. kaplan v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Heber France, kaplan v Laškem.
13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Celji.) —
Poverjenik: Franjo Juvaniič.
*Kos Alojzij, župnik v Črcšnjicah. Karba Matija, kaplan na Dobrni. *Lapuh Martin, župnik pri sv. Jostu. Knkovič Avguštin, dr.,j| kaplau v Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Vojniku.
Juvančič Franjo, čast. korar in de- Sijanec\fUojzi,^kaplan pri sv. Martinu, kan pri Novi cerkvi.	Voh Jernej, kaplan pri Novi cerkvi.
Štev. 8.
14. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LcndovM Mihael,
"Hrtiš o. Bcnko, minorit v Ptuji. *Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji. *Kukovec Jožef, župuik pri sv. Andreji.
*Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju.
*Modrinjak Matija, inf. prošt i. t. d. v Ptuji.
*Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji. Aleksič o. Fidelij, guardijan v Ptuji. Čuček Jožef, dr., odvetnik. Ferjančič Andiej, dr., c. k. 8odn.
pristav v Ptuj i. Glowaeki Julij, profesor v Ptuji. Gregorie Alojzij , dr., odvetnik v Ptuji.
Haubenreich Alojzij, kaplan pri sv. Marjeti.
Ilirti Franjo, profesor .v Ptuji. Hubad France, profesor v Ptuji. Kocmut Janez, uadučitelj pri sv.
Urbauu zunaj Ptuja Kocuvan Ant., župnik pri sv. Urbanu.
Kuostek Luka, profesor v Ptuji. Lendovsek Mihael, vikarij v Ptuji. Levičnik Vojteb, c. k. okrajni sodnik v Ptuji.
Mikuž Raf., c. k. davk. pristav v Ptuji.
Planinšek Mihael rnešeaii v Ptuji. Plešck o. Jožef, minorit v Ptuji. Poljanec Alojzi, koneipijeut v Ptuji. Prus o. Stanko, minorit v Ptuji. Romih Tomaž, učitelj v Ptuji. Sinko Jožef, kaplan pri sv. Lorencu. Slekovec Matej, kaplan pri sv. Marku. Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu. Šalamun o. Klemen, minorit o Ptuji. Šegula Jožef, dr., koncipient. Tobias Janez, posestnik v Ptuji. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji. Urbanec Ivan, uradnik v Ptuji. Vezjak Franjo, župnik pri sv. Marku Vuk Andrej, župnik v Hujdini. Žitek Jože, profesor v Ptuji.
Štev. 36.
15. Dekanija Rogatec. —
* Orač, nadzornik v Rogatcu.	Merkuž Anton, župnik pri sv. Mi-*Sovič Josip, župuik v Stopercah haelu
''Stanjko A , župuik v Stopercah.	Obran Lovro, kaplan pri ev. Em i *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Štev. G.
16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Wöllan.) — Poverjenik: , Franjo Trafenik.
"Lipoid Janez, dr. župnik v Šuiart- Fekonja Andrej, kaplan v Šoštauji.
v	Pol, pl., Jožef, kaplan.
#Trafenik Franjo, dekan v Št. llju. Sever Jože, župnik v Zavodni.
Štev. 5.
17. Dekaiiija Šmarje. — a) Poverjenik: Martin Ivane.
*Arnuš Franjo, kaplan v_ Zibiki.	Lešnik Janez, trgovec v Šmarji.
*Ulagn Jožef, župnik v Št Vidu.	Rakoše Miha, župnik v Žuseinu.
Cileršek Blaž, kaplan na Sladkigori.	Šoštarič Ferdo, kaplan v Zibiki. Ivane Martin, dekan v Šmarji.
Kreft Alojzij, župnik v Kalobji.	Štev. 8.
b) Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Georgen a. d. Südbahn.)
*Hašuik Jožef, župnik pri	sv. Jaree Valentin, učitelj pri sv. Juriji.
Juriju.	Tribnik Kari, kaplan pri sv. Juriji.
*Ipavec Gustav, dr., zdravnik	pri
sv. Juriju.	Štev. 4-
18. Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.
*Čolnik Doni., posest, na Drvanji. Bračko Miha, kaplan pri sv. Jurji
v Slov. Goricah. Bregant Jurij, nadučitelj v Negovi. Čitalnica pri sv. Jurji. Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Dovnik France, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. Goricah.
Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv. Lenartu.
Purgaj Jurij, kaplau pri bv. Aui na
Kremberzi. Raj s p Matej, nadučit. pri sv. Jurji. Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu.
Štev. 10.
Poverjenik: Janko Gregor ič.
*Jančar France, duhoven v pokoji
pri sv. Petru. ♦Simončič Jan. Al,, kaplan pri sv.
Jurji na Ščavnici. Belšak Anton, župnik pri sv. Petru. Dominkuš Jurij, učitelj pri sv. Petru.
Gregorič Janko, Organist v Radgoni. Nedorfer Marko, kaplan v Apačah
pri Radgoni. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji v Radgoni.
Štev. 7.
19. Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih. (P. Friedau.)
* Knjižnica učit. okraja v Ormožu.
*Majhenič Gašpar, župnik pri sy. Nikolaji.
*Petovar Ivan, dr,, odvetnik v Ormožu,
*Šinko Božidar, župnik v pokoji pri sv. Nikolaji.
Drozeg Anton, kaplan pri Veliki nedelji.
Fric Matija, dekan pri Vdliki nedelji.
Geršak Ivan, dr., bilježnik v Ormožu.
Horvat Matija, krojač v Ormožu.
Jesih Anton, koncipist v Ormožu.
Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu.
Kotnik France, organist v Ormožu.
Kovačič Štefan, učitelj v Središču.
Mavčič Franjo, c. k. davk. pristav v Ormoža.
Repič Martin, učitelj pri sv. Nikolaji.
Skala Peter, kaplau pri sv. Nikolaji. Stuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Suhač Anton, dr., kaplan pri Veliki nedelji.
Sporn Jožef, župnik v Ormožu. Švinger Albin, župnik v Središču.
Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Vrbujak Marko, bilježniški uradnik
v Ormožu. Vilbar Filip, kaplan v Ormožu. Zinko Josip, učitelj v Središču.
Štev. 23.
20. Dekanija Sv. Martin tik Slovenjegradca. — Poverjenik:
dr. Jožef Suc.
i
*Šribar Janez, župnik v Pamečah. Govedič Ivan, kaplan v Šmartnem. *Šuc Jožef, dr., bogosl. v SI. Gradcu. Klavžar Fr., župnik v Št. Ilu. *Trstenjak Davorin, župnik v Sta- Potočnik Anton, kaplan v Starem
rem trgu.	trgu.
*Zmazek France, kaplan v Starem Trobej Ivan, učitelj v Slov. Gradcu.
trgu.'	Vrečko France, učitelj v Slovenjem
Barlč Jožef, nadučitelj v SI. Gradcu. Gradcu.
Štev. 10.
51. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TavM. (P. Brežice.)
*Repič Andrej, župnik v Kapelah.
^Knjižnica učiteljska v Brežicah.
*Lenček Alojzij, pos. na Blanici.
*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.
*Ripšei Dragotin Ferd., župnik v Vidmu.
*SIomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
*Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah.
Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu.
Černoša Šimon, župnik v Pišecah.
Janežič Janez, posest, v Brežicah.
Jozek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah.
Kavčič Jakob, knjigovodja v Bre žicah.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.
Novotny Emanvel, c. k. okr. sodnik v Brežicah.
Tanšek Ivan, koncip. in posestnik.
Učiteljska knjižnica v Sevnici.
Žnidaršič Ignacij, lekamičar v Brežicah.
Štev. 18.
22. Dekanija Vozeniea. — Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Fresen-Reifnig, Kärntner-Bahn.)
*Držečnik Luka, župan v Jauževem Medved Jakob v Lehni.
Vrhu.	Miklavec Peter v Arlkah.
*Mraz Ti maž, župnik pri sv. F.ov-
renciju v Vuhrudu.	Štev. 4.
23. Dekanija Žavrče. — Poverjenik: Božidar Raič. (P. St. Barbara Ankenstein.)
*Raic Božidar, župnik pri sv. Barbari. *Trampuš Ivan, dekan v Zavrčah. *Rajsinger Fr., posestnik in trgovec Meško Martin, duhoven pri sveti
v Dobravi.	Barbari v Halozah.
*Sovič Aleks., žnpn. pri sv. Trojici.	Stev. 5.
Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ... 94
letnikov ... 236 Skupaj . . 330
III. Krška škofija.
1. Dekanija Celovec. —
* Čitalnica slovanska.	%
*EinspieIer Andrej, realkin profesor.
*Janežič Evgen, sin -j- g. Antona Janežiča, profesorja.
*Švajgar Jurij, polic, nadkomisar.
Alijaneič And., stolni dekan in korar.
Ambrož Matija, župnik v Svečah.
Božič Valentin, župnik v Pokerčah.
Breznik Jožef, c. k. finančni viši nadzornik v Celovcu.
čare Peter, župnik v Porečah.
Einspieler Lamb., konz. sv. in kne-zoškof. tajnik.
Hren Jakop, c. k, dež. sodnije svetovalec.
Janežič Jožef, posestnik v Lešah.
Janežič Simon, nadporočnik v pokoji.
Poverjenik: Simon Janežič.
Janežič Valentin, dr., polkovni zdravnik.
Sv. Mohor, družba (v zameno).
Müller Anton, stolni kaplan.
Pesjak Franjo, trg. opravnik.
Podobnik Franjo, učitelj v Svečah.
Poljak Gvido, bank. pooblustnik.
Rossbacher Bernard, trgovec.
Rup France, pridigar pri glavni fari v Celovcu.
Sket Radoslav, dr., c, k. profesor.
Šašelj Martin, duh. svetovalec in katehet.
Wieser Andrej, stolni kaplan v Celovcu.
Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve.
Štev. 26
2. Dekanija Belak. — Poverjenik: Matija Monetti.
Eler Franc, učitelj na Žili, Knaflič Radoslav, župnik v Lnčah
(p. Malestik). Majhar Jernej, župnik na Žili. Monelti Matiin, uradnik južne že letnice v Beljaku.
Pintar Peter, Zelanov na Strmiči
i p. Ricgersdorf). Podboj Tone, c. k. poštni uradnik
v Beljaku. Robas Ignacij, kaplan v Šinaitnein.
Štev. 7.
3. Dekanija Doberlaves. — Poverjenik: Simon Milden.
*Šervice1.j Matej, župnik pri 9v. Ko	Muri Peter, posestnik na Jezeru.
cijanu.	Pušel Tomaž, rokodelec v Priblaveai.
Rožič Ivan, duhoven v Koriteli.	Rolilck Ožhald, posestnik na Jezeru.
Muden Simon, župnik v Knpli.	Snjovic .Tosip posestnik na Jezeru
Muri Anzelm kupčevalec z lesom	Senk Jurij, trgovec na Jezeru, pri sv. Obžaltu na Jezeru. (P.
Oberseeland.)	Štev. 9.
4.	Lješe. (P. Prevali.) — Poverjenik: Ivan Gostenčnik,
Ellmeyer (Jwspur, posest, v Lješab. Lipoid Marko, rud. urad. v Lješab, Gostenčnik lv«n, trg. v Lješab.	Stev. 3.
5.	Dekanija Lavantinska dolina na Koroškem.
i
*Pirec o. ['Vanjo Sal., predstojnik gimn. konvikta v Št. Pavlu.
0. Dekanija Tinje.
Hut.ter Ivan, župnik v Sent-Mihaelu. (P. Pistlieldorf. I Serajnik Lovro, prošt. v Tinjab.	Štev. 2.
7. Dekanija Velikovec.
Kikelj Tomaž, župnik na Rudi, Kulterei Jurij, dr., odvetnik v Ve
(Ruden.)	likovci.
Ivroflič Mihael, župnik.	Štev. 3.
8. Dekanija Spodnja Žila. — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnik.
I.evičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vigele Ferdo, posestnik v Ziljski
Mohorn,	Bistrici.
St.embal Davorin, župnik v Čačah.	Štev. .'t.
9. Dekanija Zgornji Rož. (P. Velden. Kärnten.) Poverjenik:
Val. Lesjak.
Lesjak Valentin mlajši, župnik v Marinič Janez, župnik v Lipi. Dvoru.	Oblak Anton, župnik v Gozdanjib.
LipiJ«! ei, mlinar v Dniah.
10. Dekanija Sovodje. (Gmünd.)
Hruševec France, c. k. kauf, stdnik, Lutman Mafija, mestni kaplan v (irabeljšček Anton v Ljubnem. (Le- Sovodji.
oben.)	Štev. 3.'
11. Dekanija Žabnice (na Koroškem.)
Einspieler Gregor, kaplan v Žab- Wieser Jauez, župnik	na Pontablu. nicab.
Ferčnik Lambert, dekan v Žabnieah.	Štev. 3.
■
Število udov v Krški škofiji: nstanovnikov . .	7
letnikov ...	57
Skupaj^ ~T T	(H
IV. Goriška nadškofija.
1. Gorica in njena okolica. — Poverjenik: Andrej MarušiČ.
*Golmayr Andrej, dr., knez in nadšs of, '* Bensa Štefan, kanonik. *Budal Bernard, stud. visih šol. *Grča Blaž, kaplan v Cepovanu. *C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor
in častni kanonik. ^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, gimn. profesor. ' Solkanska čitalnica. ' Tonkli Josip, dr., advokat. *Vales Marko, vikar v Oseku. :iWoIf Ivan, župnik v Merni. Bregar o. Albin, frančiškan. Cibič Anton, dekan v Črnicah. Črv Anton, duhoven na sv. Gori. Erjavcc Franjo, c. k. prof. više realke. Faganelj Štefan, kaplan v Renčah. Gaberšček Šimon, kurat v Šent-An-draži.
Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Mirnu. Godnie Jožef, kaplan v Solkanu.
Gregorčič Anton, vikar pri sv. Florjani pri Gorici.
Hafner Franjo gimn. prof.
Hribar Anton, učitelj na vaduici.
Kafol Štefan, častni kanonik in nad škof. kancelar.
Knjižnica učiteljska goriške okolice.
Knjižnica više gimnazije.
Knjižnica više realke.
Kumar Valentin, učitelj na c. kr. vadniei.
Lazar Mat., gimn. prof.
Leban Franjo, vikar v Ravnici (p. Solkan).
Mahnič Anton, prefekt v mladenš-nici kn. nadškofovi.
Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru.
Pahor Anton, kaplan na Srpenici.
Pavletič Andrej, vodja gluhonemo v.
Pavletič Jožef, vikarij v Oerovem.
Pečenko Andrej, kaplan v Biljah.
Perko Andrej, živinski zdravnik za Primorje v Trstu.
Pezdie Miha, postni opravnik v Solkanu.
Povše Franjo, profesor in voditelj
kmet. šole. Rojic Aleksij, dr., zdravnik. Rudež Anton, učitelj gluhoneraov. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško knezoškof. Skrabec o. Stanislav, frančiškan. Štrekelj Ivarol.
TonkJi Nikolaj, dr., advok. kandidat.
Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori.
Vodopivee France, c. k. okr. šolski nadzornik.
Vodopivee Vinko, učitelj v Gergarji pri Solkanu.
Zavadlav France, posestnik t Šeut-Andrežu.
Zepič Franjo, profesor na kmttijski šoli v Gorici.
Žnidaršie Andrej, vikar v Gradim, fara Kviško pri Gorici.
Štev. 53.
2. Dekanija Bovec. — Alojzij Sorč.
Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Jarc Ivan, vikar v Trenti. Kravanja Andrej, kaplan v Soči. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici,
Leban Andrej, previdnik v Soči. Sore Alojzij, posestnik v Bovci. Stres Anton, učitelj v Bovci. Štrukelj Milia, vikar v Logu.
Štev. 8.
3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchheim.)
Harmel Adolf, župnik v Šebreljih. Seljak Anton, vikarij v Novakab. Ilovar France, župnik na Senviški Sitar France, župnik na Bukovem.
gori,	Starman Štefan, vikarij v Oreliku.
Jeram Josip, dekan v Cirknem.	Širca Janez, nadučitelj v Cirknem.
Jereb Joahim, kurat v Jagerščab, Wester Janez, vikarij v Otaleži.
Štev. 9.
4. Dekanija Črnice. (P. Ajdovščina.) — Poverjenik: Karol
Ballogh.
*„Edinost'i, (društvo) v Ajdovščini. Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavici. Ballogh Karol, c. k. telegr. uradnik Samostan kapucinski pri sv. Križi, v Ajdovščini.	Vodopivee Janez, trgovec v Karanji,
Štev. 5.
5. Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča), 6. Dekanija. Kobarid, — Poverjenik: Dominko Franjo.
Črv Jan, Nep., vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učit' lj in ravna»
telj pripravnice v Kobaridu.
Štev, 2.
Letopis 1880,	Ojj
7. Dekanija Kanal. — Poverjenik: France Vidic.
♦Vidic France, dekan v Kanalu, čerin Tomaž, vikarij v Avčah. Čitalnica närodna v Kanalu. Juh Janez, vikarij v Lokovcu. Kumar Ljudovik, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.
Lukančič Tomaž, učitelj v Gornjem Polji.
Pavša Anton, duhovnik. Rožič France, kaplan v Kanalu.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Škert Andrej, vikarij v Kalu. Tomažič Ferdinand, vikar v Sredini Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Tušar Anton, dr., c. k. sodnik v Kanalu.
Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu.
Stev. 19.
8. Dekanija Komen. — a) Poverjenik: Josip Kavčič. (P. Rifenberg pri Gorici.)
*Kavčič Josip, notar v Komenu. Pipan Jožef, vikarij na Vojščici. Hebat France, vikar v Voščini pri
Komenu.	®tev- 3
b) Poverjenik: Gregorčič Simen.
Gregorčič Šimen, kapi. v Rifenbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Kodri Janez, kaplan v Štanjelu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Kolavčič Jan., župnik v Prvačini. Poniž Ambrožij, učit. v Rifenbergu.
Stev. 6.
9. Dekanija Tomin. — Poverjenik: Kragelj Josip.
♦Čitalnica narodna v Tominu. ,*Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu.
Budal Leop , c. k. sodnik v Tominu. Bratina Kristjan, učitelj na Serpenici. Carli Alojzij, župnik pri sv. Luciji. Fon Jakob, vikar v Stržišči. Golja Jožef, vikar v Ponikvi. Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v Tominu.
Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji, Kragelj Josip, dekan v Tominu,
Krajnik Ivan, učitelj v Melcih.
Kumar Ivan, kaplan pri sv. Luciji.
Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu.
Pipan Anton, vikarij na Kamnem.
Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu.
Premerstein pl. Janez, dr., c. k, bilježnik.
Smrekar Franjo, vikar na Libuä-njem.
TJrbančič Andrej, vikar na Pečinah.
Štev. 18.
10. Dekanija Št. Peter. — Kobal Peter, dekan v Št. Petru pri Gorici.
Število udov v goriški nadškofiji: ustanovnikov . . 17
letnikov . . . J08 Skupaj i ! i 125~
Y. Tržaško-koperska škofija.
1. Trst in njegova okolica. — Poverjenik: Jereb Gregor.
*Dobrila Jurij, dr., škof.
*Cegnar Franjo, telegr. kontrolor.
^čitalnica slovanska v Trstu.
*Gorup Jožef, vel. trgovec.
*Kastelec France, trgovec.
*Klodič Anton, vitez, c. k. deželni šolski nadzornik.
"Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blagajnice.
*Lavtman Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkolji.
*Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Vovk Janez, župnik v Bazovici.
*Žvanut Matija, trg. pomočnik.
čenč;č Jožef, c. k. telegrafni uradnik.
Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu.
čitalnica v Rojani.
Debelak Miha, kaplan pri sv. Antonu v Trstu.
Dekleva France, trg. agent.
Dekleva Janez, pri Kalistrovih dedičih v Trstu.
Delavsko podporno društvo v Trstu.
Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar).
Dolenec Viktor, trgovec.
Dolinar Janez, c. k. učitelj na inešč. šoli v Trstu.
Dolinar Ivan na Dovgani.
Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici.
Flego Peter, škofov kaplan.
Geržel Anton, trg. knjigovodja.
Glazar Dragutin, c. k. gimn. profesor v Trstu.
Gnjezda Franjo, prof. više realke,
Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv Antonu v Trstu.
Gregorčič Anton, c. k. telegr. uradnik v Trstu.
Hodnik Anton, trgovec v Trstu.
Hut Karol, c. k. vojni kaplan.
Jereb Gregor, c k. telegr. uradnik.
Kalister Ivan, zasebnik v Trstu.
Kapus Šimen, škofov sluga.
Kariš France, posestnik In poštar na Opčinah.
Kavčič Jože, c. k, telegrafni uradnik v Trstu.
Kenda Anton, uradnik pri assck, generali.
Kjuder Anton, kaplan v Skednji pri Trstu.
Klemenčič Ivan, telegr. uradnik.
Klemenec Jakob, trgovec.
Kocijan Jakob, kaplan pri Včliki Materi Božji v Trstu.
Korenčan. France, c. kr. finančni uradnik v Trstu.
Križmin Jos., duhoven pri sv. Ivanu.
Legat Jan. Nep., gimn prof. v Trstu.
Mankoč Josip, trgovec.
Mubej Jožef, c. k.namorski uradnik v Trstu.
Muha Jože E., corso št. 43 v Trutu,
Omers Jožo, duhovnik v Trstu.
Perko Andrej, živinski zdravnik za Pri morje v Trstu.
Pertot S. dr. zdravilstva v Trstu.
Pfeifer Jurij v Trstu.
Pogorelec Ivan, te!egr. uradnik.
Polič Matej, trgovec in predsednik čitalnice v Trstu.
Itogač Anton, duhovnik v Katinaru pri Trstu.
Rozina Anton.
Stavdacher Ferd., častni korar in c. k. gimn. profesor v pokoj i.
Šilec Ivan, trgovec v Trstu.
Škerl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu v Trstu,
Šorli Janez v Trstu.
Šorli Matej, c. k. poštni uradnik v Trstu.
Šust Jan., dr, bogoslovja profesor in škofov kancelar.
Truden Miha, veliki trgovec.
Urbas Viljem, c. k. profesor više realke v Trstu.
Užnik Ivan, c. k. prof. više realke.
Vončina Lipe, duhovni pomočnik na Opčinah.
Valenčič Ivan, trgovec v Trstu.
Vodnov Davorin, pri Kalistrovih dedičih v Trstu.
Žbona Andrej, žel. uradnik v Trstu.
Žerjav L. v Borštu pri Trstu.
Štev. 70.
Gorup Ivan, posestnik v Proseku.
2. Dekanija Tomaj. —	Poverjenik: Jernej Brend.
*Črne Anton, posestnik v Tomaji.	Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani.
Brence Jernej, duh. v Dutovljah.	Legat Edv., župnik v Lipici.
Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje	Sila Matija, župnik v Repnem Ta-
g. Tavčar v Ljubljani).	boru.
Gulič Franja, posestnikova soproga	Zupan Jožef, duhovnik v Tomaji.
v Sežani.	»tev. 8-
3.	Dekanija Dolina (pri Trstu). — a) Poverjenik: Jurij Jan.
*Jan Jurij, dekan v Dolini.	Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini.
Klcmenčič France, duhovnik v Pod- Pavli Lojze, kaplan v Borštu.
g0rji.	Švet Ivan, kaplan v Podgorji.
Koren Ivan, kmet v Podgorji.
Matičič Franjo, duhoven v Preloki.	Štev. 7.
b) Poverjenik: Rekar Janez. (P. Lokev (Corgnale) pri Divači). Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi.	Štev. 2-
c) Poverjenik: Janez Benedek. Benedek Janez, župn. oskrbnik v Ivraljič France, kurat v Slivji. Brezovici	Plata Valentin, kaplan v Brezovici.
Štev. 3.
4.	Dekanija Jelšane. (P. St. Peter, Krain.) — a) Poverjenik:
Valentin Pašavec.
*Notar Anton, kaplan v Jelšanab. Košic Martin, učitelj v Jelšanab.
Bevčič Luka, posestnik v Novi vasi. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Fidel Martin, posestnik v Sušaku. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v
Jenko Štefan, vikarij v Podgraji.	Klani.	Štev. 7.
b) Poverjenik: Slavoj Jenko. (P. Podgrad, Illir. Castelauovo.)
Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. Markič Matej, kaplan v Hrušici Jenko Slavoj, trgovec.	Poklukar Martin, župnik v Vodicah.
Ivau> duhovnik v Starači. Zajec Anselm, duhoven v Hrušici.
Štev. 6.
■
5. Dekanija Kastav.
Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Sovdat Anton, c. k. davkarski nad-Legat Franjo, c. k, sodnik v Alboni. zornik v Voloskera. Logar Franjo, župnik v Beršci. • Učiteljska (Kotarska) knjižnica v
KastvL	Štev. 5.
6.	Dekanija Pazin. Pičan. — Poverjenik: Herman Venedig.
(Pazih, Istrien).
* Volčič Jakob, karat v Zarečji. Nemanič Davorin, c. k. gimn. prof. Berbuč Ivan, c. k. gimn. profesor v Pazinu.
_ 7 Pazi"U	Orlic Franjo, župnik v Ž m inj i.
Bukovec iranjo, župnik v Trbiži. Sajevec Jakob, pl., beneficijat „de Hočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik. .Godenberg" v Gradištah.
T V vP5Z'nlJ	Venedig Herman, c. k. gimn. pro-
Ivancic Jože, c. kr. gimn. prof. v fusor v Pazinu.
t ,Pv2,"1U- .	Zimerman Matija, župnik v Gra-
Jelusic Rai m., pl., oskrbnik v Ti- dištji. njani.
Matejčič Franjo, c. k. gimn. prof. v I>azi,ll,•	Štev. 12.
7.	Dekanija Buzet. (Piiiguente.) — Poverjenik: Anton Petelin. , ■
Petelin Anton, kaplan v Buzetu
Žvokelj France, c. k. uradnik v Buzetu. Štev. 2.
8. Dekanija Koper i Krkovce. (Capodistria. Pomjan.)
Poverjenik: Jakob Sila.
Domeni ž Ivan, učitelj v Kopru.	Teran France, duhoven v Pomjani.
Kleinmayer pl. Julij, c. k. profesor	Poniž Benedikt, učitelj na vadnici.
. na učiteljišči v Kopru.	Sancin Jožef, duhoven na Rižani.
Glavi,la Blaž, kurat v c. k. kaznil-	Sinkovič Martin, suplent v Kopru
mci v Kopru.	Sila Jakob, katehet na učiteljišči v Kosec France, župnik v Truškab. Kopru.
9. Dekanija Piran in Umag. (P. Carte d' Isola.)
Kavni k Franjo; žipnik v Kortah.
Jugo M., župnik v Materadi,	Štev. 2.
10. Voloska. Bebek Anton, c. k. davk. nadzornik.
11. Mali Lušill. (Picolo.) Kokole France, e. k. davkar.
Število udov v tržaški škofiji: ustanovnikov . . 16
letnikov . . . 120 Skupaj ~ 7 136"
VI. Sekovska škofija.
1. Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.
'Malevžič o. Eginard, gimn. prof. Rešek o. Enrik, župnik. *Pivec o. Maksimiljan.	Trček o. Egidij, župnik.
♦Vagaja o. Rudolf, župnik.	Stev. 5.
2.	Cnmrek.
Pavalec Jurij, kaplan v Cmuieku.
3.	Gradec.
*Ipavec Benj., dr., zdravnik.
*Krek Greg., dr., prof. slov. jezikoslovja na vseučilišču.
*.Macun France, bivši sodu pristav.
*Muršec Jož., dr , realk. prof. v pokoji.
*Skodlar Henrik, trgovec.
*Švajgar Gabriel, gvardijan minorit. samostana.
llauptman France, prof. na c. k. ženskem uč. uobraževališču. (Hay-dengasse, 8.)
Herman Mihael, deželni odbornik.
Hofer Edvard, dr., prof. na viši realki.
Hočevar Jakob, farmac.
Kapler Janez, stud. v škof. se-minari.
Kočevar France, c. k. više sodHije svetovalec.
Krašan France, c. k. profesor.
Lendovšek Josip, filozof.
Lupšina, c. k. profesor v Gradcu,
Macun Ivan, c. k. gimn. piofesor.
Opravništvo (Oekouomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztisov v dar).
Purgaj Jakob, dr., c. k. profesor na I. gimn. v Gradcu.
Rojtiik Kronosiav, suplent (Bartinger Gasse 1).
Seiflied Ludwig, duhovnik v c. k. kaznlnici.
Senior, dr. zdravnik.
Solkanski Andrej.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Svetina Janez, duh,, doktoraud filozofije.
4. Voran: Kramberger Feliks, kanonik.
Število udov v aekovski škofiji: ustanovnikov ... 9
letnikov ... 22 Skupaj . ! ~ ,31
YII. Udje v raznih krajih.
1. Bisag. (P. Breznica, pri Varaždinu.) Vojska LavosUv, župnik. 2. Brod na Savi: Kovšča F., fakc. kanzl.).
3. Bnda-Pešt: *Dr Turner Pavel. 4. Dijaliovar: *Strossmayer J. Juraj, biškup. 5. Dunaj in okolica.
Rajevskij Mih. biškup, častni ud.
*Oigale Matej, c. k. minist tajnik.
*Conrad Sigmund, njeg. ekscelencija baron Eybesfeld, minister nauka in bogočastja.
*Firbas France, odgojitelj.
*Kandernal France, profesor gimn.
♦Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.
*Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.
*Schneid-Treuenfeldski Josip, vitez, c. k. stolnik in pos. mnogih vi socih redov i. t. d.
*Simonič France, dr., c. k. uradnik vseučeliščne knjižnice.
*Šuman Josip, prof. akad. gimn.
*Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav.
Bar. Kuhnov polk. št. 17. v dar.
Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu,
Dolenee Josip, duh. doktorand v Avguštineji.
Goljevšek Alojzi, pravnik (VIII. Flo-risnigasse, 8. 71).
Jclenec Jan., prefekt v Terezija-nišču.
Jcvnikar Jakob, ravnatc'j pri mini-sterstvu za deželno brHn.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornic™.
Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez. akademiji.
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viš.h bogoslovskih vdd v Avguštineji,
Murko Matija, vseučeliščnik na Du-naji.
Napotnik Mih«, dr., vikarij v Mariboru.
Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav.
Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Knjige v Kamno Gorico št. 54.)
Polak o. Alojzij, provinejal Mino-ritov (VIII Alservorstadt, Dunaj).
Poznik Radivoj, c. k staviteljski pristav.
Sežuu Žiga, bank. uradnik.
„Slovenija ' (društvo).
Slovensko literarno društvo na Dunaj).
Stritar Jožef, c. k. gimn. profesor	Zmerzlikar France, kem. in tekn.
na Dunaji.	vodja fubrike za kotranove iz-
Šuklje France, c k. gimn. profesor	delke v Angernu pri Beču,
v Dunajskem Novem mestu. Urbanija Jakob, poštni uradnik (Cen-
tralbahnhof, Frachtenausgabe).	Štev. 34.
6. Dubrovnik (R&gusa.). Narnar France, c. k. žandarski stražinestor.
7. Hallstadt. Križnieka Dragutin, c. k. sal. kontrolor.
8. Jindriliov Hradac na Češkem. Mašek Ignacij, gimn. profesor.
9. Karlovec. — Poverjenik: Ivan Steklarn.
*Steklasa Ivan, profesor.	Majtinger dr. Vojteli, gradaki fizikus.
Pfeifer o. Gratus (Milko), vikar in
provizor v Iiarlovci.	Štev. 3.
10. Klanjec (na Hrvatskem). Ziberl o. Lenart, vikar v Klanjecu.
11. Ivonjščina (na Hrvatskem). *Košiček Ubaldo, župnik.
12. Kotor (Cataro). Rutar Simon, gimn. profesor.
13. LeVOV. *Ckocholovšck Emanvel, zemljemerec.
14 Novi IČill (Neutitschein). Apih Josip, profesor deželne realke. (Schmiedgasse, 171.)
15. Osek. *JeIovšek Martin, ravnatelj realke.
16. Petrillja pri Siseku. Miglič Peter, dr., c. k. polkovni zdravnik
(Regimentsarzt).
17. Poredje na Hrvatskem. (P. Rogatec na Štajerskem.)
Peter Vrtovec, oskrbnik v Poredji.
18. Praga.
Beseda umetniška,	Riegcr Franjo, Ladislav, častni ud.
Matica češka.	Spolek pravniški.
Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-
nografov.	Štev, 5.
19. Požega (Slavouija). *Mazek Anton, gimn, ravnatelj.
20. Reka. Poverjenik: Ivan Markov ič.
Barčič Erazem, dr.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Oič goj Jakob, gimn. prof.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-
Fiamin Ivan, dr., kanonik	i pred- natelj.
stavnik.	Štev. 5.
21. Za Rlisijo. — Poverjenik: Mihael Rajevslcij.
*Bole Davorin, profesor (knjige Sla-	Hostnik Davorin, profesor v Moskvi.
vinski šoli, Prestranek).	Štiftar Franjo, prof. v Kalugi.
*S!avjanski dobrodelni komite v St.	12 iztiBOv za društva, s katerimi
Petersburgu.	je „Matica" v zvezi književne
Brezovar Jernej (knjige Pavlu Bre-	vzajemnosti.
zovarju v Šmarten pri Litiji).	Štev. 0.
22.	Samabor. p. Hrisogon Majer, frančiškan.
23.	Serajevo. Perušek Rajmund, c. k. profesor. 24. Sllinj. Zor Lovro, okrajni zdravnik.
25. Šibeilik. (Sebenico V Dalmaciji.) Barbič Martin, pri c. k. dalm.
drž. železnici.
26. Trsat. (P. SuSak.)
Merk o. Sofronij.	O. Veleč Avguštin, kapucin.
Polič, o. Bonaventura, kapucin.	Fabor Rupert, kapucinski klerik.
Štev. 4.
27. Varaždin.
*Francelj Bar., učitelj na niži realki Raič, o. Ivan, kapucin.
v pokoji.	Vežič Vladislav, kr. javni bilježnik
Erhartič Franjo, dr., odvjetnik.	in odvetnik.
Križan Josip, dr., gimn. profesor, Zupan Janez, profesor gimn.
Štev. 6.
28. Zader. *Šolar Janez, c. k. dež. šolski nadzornik. — Zic Nikolaj,
vojni župnik.	Štev. 2.
29. Zagreb. — Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr., častni ud.	*Mazuranič Anton, gimn. r.vnatelj *Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn. v pokoji.
v Zagrebu.	*Stare Josip, profesor na višej realki.
'•''•Kopač Jožef, dr., odvetnik,	*Vančas Aleksander, dr., zdravnik,
*Kob Anton, tajnički pristav ban-	*Weber Adolf, kanonik,
skega stola.	Gnjezda Auton, trgovec.
Letopis IS80,	20
Magdič Franjo, profesor. Marn France, profesor gimn. Matavšek Ferdo, kr. državnega nad
pravdnika namestnik. Mrazovič Ladislav, župan Nagi c Ivan. Sevnik Vinko, večnik kr. banskoga stola
Društvo sv. Jeronima.
Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske)
Matica hrvatska.
Strožir Ivan, profesor kr. više realke. Šuler Franjo, učitelj. Valjavec Matija, prof. gimn. Vidrič Lovro, dr., odvetnik. Žcpič Sebastjan, gimn. profesor.
Štev. 23.
30. Zlatar. (Hrvatska.) Rožič Valentin, grajščinski rendator.
Žtevilo udov v raznih krajih: ustanovnikov . 29
letnikov ... 80 Skupaj T"! 109
V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Matica":
1.	Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1.
2.	Z Matico srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
3.	Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.
4.	Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. '*)
5.	Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
6.	Z Matico češko v Pragi od 1865. 1.
7.	Z besedo umetničko v Pragi od 1866. 1.
8.	Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
9.	S prvim društvom Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
10.	Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
11.	Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.
12.	S knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869, 1.
13.	Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od
1869. 1.
14.	Z imperatorsko universiteto v Varšavi od 1872. 1.
15.	Z universiteto v Moskvi od 1872. 1.
16.	Z občestvom filologiškim v Voronežu od 1872. 1.
17.	S Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Washingthonu.
18.	S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
19.	Z Matico moravsko v Brnu od 1869. 1.
*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige I eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J-Muršcčevi želji daje uajizvrstnejširaa slovenskima dijakoma na vseučilišči-
20.	S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. I.
21.	Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
„Matica" nekatere svoje knjige daruje:
1.	Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2.	Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3.	Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-
nice (po 1 iztis).
4.	C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. I. (po 1 iztis).
5.	SI. deželnemu odboru v Ljubljani «a posilno 'delalnico od 1869. 1.
6.	SI. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
7.	Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5Jztisov).
8.	Učiteljskim izobraževališčem v dar za onega pripravnika poslednjega
leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke^in sicer: a) Ljubljanskima (možk mu in ženskemu, b) zagrebškima (mož-kemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pa-kraškemu, e) djakovarskeoiu, f) samoborskemu, g) kraguje-vaškemu in h) koperškemu.
9.	Hcrvatskomu pedagogijskomu književnomu sboru. 10. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Pregled vseh Maticinih udov.
	častnih		ustanov-		
• V škofiji	udov		nikov	letnikov	skupaj
I. Ljubljanski......			177	605	782
II. Lavautinski......			94	236	330
III. Krški........			7	57	64
IV. Goriški ........		7	17	108	125
V. Tržaško-koperski.....			16	120	136
VI. Sekovski.......			9	22	31
VII. V raznih krajih.....			29	80	109
Skupaj ,	7		349	1228	1584
1.	Umeteljnost In umeteljna obrtnost Slovencev. Kulturno-zgodo-
vinska študija; spisal pl. lJ. Radios.......... 1
2.	Kako važnost ima „Jordanis" za slov. zgodovinopisje? Spisal
S. Rutar...................59
3.	Jurij Križanič. Životopisna in literaturna črtioa. Po Kostomaroni
spisal J. Steklasa................98
4.	Življenje na morji in potovanje okolo sveta. Posl. in uredil J. L. 122
5.	Iz potne torbe. Priobčil Fran Erjavec..........150
G. Dr. Anton Murko. Životopis; sestavil dr. Jož Pajek.....225
7.	O pristnosti Kraljedvorskega rokopisa. Po raznih spisih sestavil
K. Volčič....................258
8.	Običaji slovanski. Splsuje Fr. Hubad........' . . 272
9.	Življenje in delovanje sv. Cirila ln Metoda. Po okrožnici papeža
Leona XIII. 30. dno septembra 1 1880......... 294
10.	V Karlovci. Noveleta; spisal Emil Leon..........302
11.	Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. januarja 1880 1.
do 1. januarja 1881. 1. Sestavil Ivan Tomšič......520
12.	Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1880. 1. Sestavil Andrej
Praprotnik...................341
13.	Imenik Matlčlnih udov................358

BARTHOLOMAUS KOPITAR | CARANTANUS
MATUS IN PAGO REPNJE AD SMONAM D.25 M.AUGUSTI tT80
in Slavi eis literis äugen bis MAONI DOBROVII
INCENIOSUS/tMULATOft OBUT VINDOBONAL D.!I.M.AUGUSTI 1844
Kopifarjeva
WM11104
Vredil
Josip Marn,
Založila in na svetlo dala Matica Slovenska.
ilLskreno vzbuja slavni Jan Kolar i nas Slo-vence, da preslavljajmo kreposti in dejanja Iranjkih svojih rojakov in tako spoštujmo sami sebe. Ako se sami ne spoštujemo, kako moremo zahtevati, da spoštujejo nas drugi! Narod, kteri svojih slavnih mož ne časti, da se mu rodijo, vreden ni. Ker pa Slovenci takih mož živo potrebujemo, hočemo jih čislati ter marljivo posnemati njih hvalne vzglede.
To so storili Slovenci vže nekterikrat in posebej v dejanji pokazali, ko so 1. 1858—9 preslavljali V. Vodnika, otca dobre poezije in proze novoslovenske. Vstavili so mu tedaj v rojstno hišo kamneno spomenico, in v slovstvu svojem postavili krasen Spomenik(Vodnik-Album).
Kaj takega se spodobi, mislil sem si večkrat, tudi J. Kopitarju, mlajšemu njegovemu vrstniku, kteri jako slovi med učenimi po svetu, domačinom pa je še premalo znan. Na radost mi je bilo, da je Matica Slovenska v 48.
skupščini 8. maja t. 1. sklenila pokloniti ranj-kemu slovstveno spomenico in da je izmed domoljubnih mož naglo osnoval se odbor, kteri naj slavnemu rojaku o stoletnici njegovega rojstva pristojno svečanost napravi v njegovi domačiji.
Svečanost ta se je o svojem času, da-si kasno sprožena in hitro pripravljena, v pregr-dem vremenu vendar dokaj dostojno izvršila. Narod je poslavil svojega učenegarojaka, a poslavil tudi sam sebe. V slovstvu pa ima Kopitarja preslavljati pričujoča Spomenica (Kopitar-Album).
Omenjenega meseca Matice Slovenske pr-vosednik dr. J. Bleiweis priobči slovčnskim pisateljem poziv, naj se sostavi dotična slavnostna knjiga. V obroku prekratkem — se ve — dospelo je književnega blaga v ta namen primeroma malo. Vredovanje se je izročilo meni. Ker sem sam vže poprej popisal Kopitarjevo slovstveno delovanje, ukrenem jo tako, da se izmed nabranega lepega slovstvenega cvetja raznih sedanjih pisateljev „velikan učenosti" kaže tudi sam v pisavi tajni in javni, v .besedi nemški in latinski, v vedi slovenski in slovanski, da vsa knjiga Kopitarju more biti res Spomenica in narodnemu vstävu — Matici — na hvalo.
Ker osebne slike Kopitarjeve nobene ni, na-mestuje naj jo knjigi na čelu posnetek nagrobnika, na koncu posnetek rokopisa njegovega, v
sredi pa naj jo dopolnujejo učene razprave iz imenitnih virov in spretnih peres, bistri slovenski mladini v posnemanje.
„Bila je taka osoda vedno slavnih možakov, da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob." — I o Kopitarju je opazovati, da toliko let po smrti vedno bolj prihaja na dan, in zanimljivo je, kako ga sodijo bližnji in daljni rojaki, kako po veri in narodnosti si različni učenjaki. Vsi pa se vjemajo v tem, da je bil res „velikan učenosti", in da se z njim ponašati smemo Slovenci.
Mnogo pač res je po svojem delovanji pripomogel Kopitar, da „Misel se svčti in duh slovenski na zraku Evrope. — Kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin" — sme tedaj z ozirom na Kopitarja Slovenca klicati svesta Slovenija, in kedar „V zbor učenih, vedi slava, — Stopi moder, bistra glava, — Vse jezike sveta zna. . . Svet posluša modrovine, — Se začudi koncu tmine" in poprašuje: „Kdo je mar?" — tedaj ponosno odgovarja vsa Slovenija:
Taka glava korenine Je alovšnski oratar.
V Ljubljani 1880.
J. Marn.
Spisal J. Navratil.
Kar je na sreu, to je na jeziku. (Slovenski pregovor.)
Linilo je letos uže sto let, da se je prikazala na slovenskem obnebju nova, svetla zvezda, — da je ugledal naš slavni rojak, Jernej Kopitar, učeni jezikoznanec slovanski, blizu „bele Ljubljane" beli dan.
Velike so zasluge Kopitarjeve za slovanščino sploh, pa tudi za slovenščino posebej. — Kako je tedaj vsem rodoljubom zaigralo sree od radosti potem, ko se je bila raznesla vesela novica, da je sklenila slavna „Matica slovenska" praznovati stoletnico Kopitarjevo s tiskano spomenico, in pokazala s tem, kako treba častiti tudi po Slovenskem domačega, kmet-skega sina, ki ga slavi zarad prevelike učenosti in bistroumnosti, ne samo ves slovanski, nego i neslovanski svet.
Zato sem se na častno povabilo, — premda je bil gospod J. Marn malo poprej v „Učit. Tov." (I—XII. 1880) izvrstno popisal Kopitarjevo življenje in delovanje,') — poprijel tega težavnega posla tem raje, ker sem tako srečen, da živim blizu „imenitnega živega vira", in da sem smel tudi obilo zajemati iz njega.
Ta imenitni „živi vir" ni nikdo drugi, nego slavnega učitelja slavni učenec, gospod dr. F r. vitez Miklošič, ki mi je pravil že prva leta po mojem prihodu na Dunaj (1851) o raznih prilikah več zanimljivega o „pokojnem" Kopitarju, ter mi priobčil zdaj na mojo pohlevno prošnjo še več novih ugodnih mi podatkov iz življenja Kopitarjevega, — (tudi Kopitarjevega nagrobnika rnajkin posnetek).
Bodimo gospodu dr. Miklošiču za vse te blagovoljne podatke, ki se nahajajo na svojem mestu porabljeni, toliko hva-
') Ta izvrstni spis Marnov je posebej natisnjen tudi v njegovem nJe-zičniku" za leto 1880 (XVIII).
ležnejši, ker Kopitarjevih manjih spiskov drugi del („Kopitar's kleinere Schriften" II. Theil) zbog nenadnih zaprek ne bode — na žalost — morda nikdar tiskan, dasi ima gosp. df. Miklošič rokopisa pripravljenega za kakih trideset tiskovnih pol. —
Kakor nalašč priobčil je za časa gosp. V. Jagič v svojem časopisu ') dva obilna in zanimiva lista izmed več onih listov, katere je pisal slavni Dobrovsky Kopitarju ter jih gospod, dr. Miklošič prepustil lani gosp. Jagidu, naj jih s časom razglasi.
Voda na moj mlin bila je nadalje Vostokova „prepiska" (Korrespondenz), ki ima v sebi več dopisov Kopitarjevih, Šafa-rikovih, Vostokovih itd.2)
Primerilo se je, da je prišla na Dunaju samo nekoliko tednov pred stoletnico Kopitarjevo na dan znamenitna češka knjiga, ki povišuje Kopitarjevo čast in slavo še bolj. (Govorilo se bode o njej in njeni vsebini na drugem mestu).
Podloga vsemu životopisu bil je pa imenitni (nemški) spis, v katerem je Kopitar — pet let pred smrtjo — sam svoje življenje popisal jako na drobno, vplel pa v ta zanimljivi popis več mičnih podatkov: o slovenski zgodovini, o drugih slovečih možeh, s katerimi je bil v kaki dotiki, zlasti o Cojzu in Vodniku itd.
V njem jemlje ta veljak in poštenjak v misel tudi svoje najimenitnejše „učene prepire" ali pismene borbe zato, da bi nekatere stvari razjasnil in si umil roke pred poštenim (nepristranskim) svetom; kajti nakopal si je bil se slovensko odkritosrčnostjo („kar je na srcu, to je na jeziku") in z ostrim peresom hudih sovražnikov, ki so ga črnili po krivem skrivaj in očitno ter ga obirali celo mrtvega zato, ker jim ni hotel pritegniti (kakor bi bili radi), da je „belo" to, kar se je njemu videlo „črno".
Ta lastni životopis Kopitarjev porabil sem tako, da sem ga po razpisanem naročilu nekoliko okrajšal,3) a nato poslovenil, kolikor se je dalo „po domače". — Nakanil sem bil najprej izvirno besedo podomačiti „po Kopitarjevo"; ali preva-jaje uveril sem se prenaglo, da iz te moke ne bode kruha zato, ker se je slovenščina po Kopitarjevi smrti sila razcvela in obrodila mnogo novega sadja (novih, potrebnih besed za znanstvene in lepoznanske stvari). — Slovenil sem zato rajši vse bolj „po svoje", kakor sem „vedel in znal". Poslušajmo tedaj naprej:
•) „Archiv für slav. Philologie" IV. Bd. 1880 p. 516 ff. *) Izdal je to imenitno knjigo J. Sreznevski pod napisom (ruskim); „Perepiska A H. Vostokova" Sanktpeterhurg 1873. vel. 8.
*) Izpustil sem zato zgodovinske in druge reči, katere se ne tičejo Kopitarja, tako tudi nekoliko nevažnih podatkov.
Kako je Kopitar svoje življenje sam popisal
1. 18B9.
Rodil se je Kopitar (Jernej), dvorske knjižnice Dunajske varuh, v kranjski deželi 1. 1780. 23. avgusta, r) krstili so ga pa drugi dan po domači navadi, da se daje detetu ime onega svetnika, kateri je [preprostemu ljudstvu] dobro znan, ter se nahaja v „pratiki" najbližje rojstnemu dnevu, bodi si pred njim ali pa za njim (sv. Jernej). — To ime pa, da povem gredoč, v slovenščini ne zvoni tako „dolgočasno" kakor [v nemščini] „Bar-tholomaeus"."-)
Jernej (tudi Jarnej, Arnej in še bolj na kratko Arn) nedo-umna je izpaka, če_ je iz imena „Bartholomäus", vendar se ne da" ni zaslediti, da bi bila ta izpaka samovoljna nemška zamena na pr. za Arno, kakor je „Albert" za češkega „Vojteclia".3)
Med kmetskim ljudstvom se je rodil Kopitar. Oča mu je bil polovičar (Besitzer einer halben Hube) v Repnjah, vasi na Gorenjskem, nekako na sredini med Ljubljano, Kamnikom in Kranjem, „hribu" ob jugovzhodnem robu, daleč od katerekoli velike ceste. Imela je pa v Repnjah vsaka kmetija svoje njive na vzhodno stran, kos hriba pa proti zahodu od hiše, rekel bi: na-zoči (pred Sabo), razen tega dalje v stran pa tudi svoj, isto tako odmerjen del v občinskem ali srenjskem gozdu in travnikov.
Cesarja Jožefa II. izpodbudljivi ukazi („patenti") niso pri kmetskem ljudstvu ostali brez vspeha. Kopitarjev oča, Jakop, imel je razen njega še šestvero živih otrok, ki so bili do malega vsi dečki, srednji med temi pa Jernej; dve deklici in jeden dečko umrli so bili že poprej.	' ,
Ko je bil Jernej izpolnil že kakih devet let in pasel očetovo čredo — a sila rad se spominja po Davidovo še vedno gozdov in gor — poprašajo ga nekdaj oča, ne bi li hotel iti „študirat". Rajši bi ga bili namreč oča, kakor stari Horac svojega Kvinta (Quiutus), poslali mahom iz početka v boljšo mestno šolo, nego da bi bil začel hoditi v domačo župsko (farno) šolo, najsi mu je bilo v to bliže.
') V krstnih bukvah Vodiške duhovnije, v ktero spadajo Rep nje, pisano je razločno: 21. avgusta 1780, a ne 23 dne. (Tako piše g. Jos. Mam v svojem „Jezičniku" 1880 na str. 35). Ker ni več krstnega lista Kopitarjevega, zato ne vemo, .je li bila ta zmota v njem, ali se je pa zmotil Kopitar pišoč.
2)	Ker je Kopitar svoje življenje popisal nemški, treba je bilo njegove besede zbog tega imena zasukati malo drugače.
3)	Več nego 30 let pozneje zasledil je neki gospod „M." v Ljubljani, da je „Jernej" ali po starem „Jarnej" postal prav za prav iz imena Irenej (Ire-naeus). Gl. „Sloven. Nar." 1. 1871, štev. 24 v „listku". Razloženo je ondi tudi to, kako so je zgodilo, da je „Irenej" (23. avg.) s časom izpodrinil pri nas „Bartola" (24. avg.) ter stopil na njegovo mesto.
Poslej ni dečko nehal opominjati očeta, dokler ga ne odpeljejo naposled 25. januarja 1790 v Ljubljano.
Četudi je bil po tem takem, ker so se začenjale ondaj šole 1. novembra, zakesnel skoraj polovico prvega pol leta, vzeli so ga vendar še v prvo malo šolo („Normalklasse"), ter se je učil tako marljivo, da je konec leta lahko prestopil v drugo malo šolo z drugimi vred, kateri so bili prišli uže novembra meseca. Vrh tega ni znal ni besedice po nemški, ko je bil prišel iz Repenj v Ljubljano; pa učitelji v prvem razredu znajo tudi slovenski.')
Ko se je učil abecede, priljubila mu se je najbolj črka i, zato ker je mislil pri tem glasu i (hi), kakor so naganjali očetovo kobilo, kar je dobro pomnil.
Res, da se je slovenskemu dečku med zabavljivimi Nemci2) od kraja tožilo sicer po domu; ali prerokovali so mu to mati, kedar je prehudo priganjal očeta, naj ga peljejo v Ljubljano, in tako mu je „študentovska čast", (t. j. ker ga je bilo sram, da mu se ne bi posmehovali mati), zadušila otožnost po domu. —
Ko pa pride septembra meseca domov na počitnice, bilo je na čast njemu, še bolj pa njegovi rodovini, da je stregel gosp. župniku pri maši, dasi ni — to se ve da ne — razumel ni besedice po latinski.
Ugajali so pa tudi župnik njemu zato, ker so poštovali njegovega očeta, cerkvenega starešino in župana. Tej časti podvrgli so se pa oča samo v sili, nikoli niso hrepeneli po njej ni po županstvu, ki ga je podeljevala graščina. Zdelo se je namreč očetu, da je oboje, če se vzame tudi na veliko stran, potrata časa pri gospodarstvu.
Za dvomesečnih počitnic moral se je Jernej vsaj ob delavnikih od jutra do večera baviti pri g. župniku, ki so bili meščanskega rodu, grajskega oskrbnika sin, ter se obnašali — kako pak — gospodski, a vendar jim je bil nauka željni dečko, kakor se je videlo, tako pri srcu, da so ga puščali domov pol ure daleč samo spät.
Gledali so posebno na to, da je govoril učenec pravilno nemški, ter ga pripravljali o počitnicah za kratek čas skoraj na celega pol leta naprej.
') „Krainisch" piše Kopitar po tedanji navadi. Tudi narodopisno „Kraiuer" slovenili smo tü z imenom Slovenec, Slovenci.
*) Neinškutarji — hotel je menda reži Kopitar, malo je pravih Nemcev v Ljubljani še dandenes.
To mu je koristilo tako, da je 1. 1792 v 3. mali šoli, ki je Ibila ob enem prva latinska, izmed 250 součencev „dobil prvo darilo". »)
Primerilo se je, da ni bilo rednega učitelja za latinščino, in da ga je namestoval nemški učitelj, ki se je bil prvih latinskih resnic iznebil tako, da nam je velel zapisati si: „do, das, dare, „davi," datum, in „avis, m." — Kopitar mu pa oboje popravi na veliko veselost vsem součencem brez kake zamere.
Prevelika sramota Kopitarju, ako ne bi bil poslej prvoval po vseh latinskih šolah. Zato mu pa ni bilo treba (če se ne šteje čast, ki navdihuje po Kvintilijanovih besedah tudi dečka), plačevati nikake učevine; temveč je iz učevine, ki so jo morali po cesarja Jožefa II. ukazu plačevati drugi, dobival po 50 goldinarjev ustanovnine za pridnost na dar, tako da od tretje šole (1. 1794) — potem ko so mu bili oča in mati umrli za kužno boleznijo, — ker je poleg te ustanovnine priučeval slabejše so-učence, — ni potreboval z doma ne samo nikake pomoči, ampak je 1. 1799 prišel za domačega učitelja sestränu '') blagega barona Žige Cojza, ki je pripomogel največ k temu, da je postal Kopitar potlej to, kar je bil. Kajti tudi potem ko je bil njegov učenec zvršil Ljubljanske šole ter prešel na Dunaj, — ostal je Kopitar pri preljubem in ljubeznjivem Cojzu v hiši za tajnika, knjižničarja in rudninske shrambe nadzornika še osem let, ki jih šteje med najprijetnejše vseh svojih živih dni.
Baron Cojz je bil neoženjen, ondaj petdeset let star, pa tako mrtvouden, da je celo o najboljem zdravju mogel voziti se samo na trokolesnem samoizmišljenein stolcu po sedemnajsterih sobah, v katerih je prebival v svoji hiši na" tri nadstropja zidani.
Ko je Kopitar prišel v njegovo hišo, bil je Cojz v Ljubljani najbogatejši in sploh najučenejši mož; poštovalo in rado ga je imelo vse, malo in veliko; pa je bil tega tudi vreden, da malo kdo tako. — Posebno priljubil si je bil rudninstvo (Mineralogie) in kovinstvo (Metallurgie).
Ali baron Žiga je bil vselej pripravljen pomagati na noge tudi vsaki drugi znanstveni in koristni težnji (Streben), pa tudi udeležiti se je. Tako pripoveduje n. pr. Abr. Jak. Pencelj (Penzel), uki je izvrstno prevel Dio-Kasija (Dio Cassius), da mu je baron Žiga Cojz njegovega prevoda rokopis, — ki je bil zastavljen v Krakovu z Raimarjevim Dio-Kasijem vred, knjigo
') t. j. da je bil prvi izmed vseh. Tedaj in še mnogo let pozneje dobivali so pri veeem številu vsaj prvi trije ueenei vsak po kako darilo („praemium"). Darovale so se po navadi lepe knjige, po matijih- mestih pa tudi novei, se svilenimi traki obrobljeni in pripenjam na prsa.
2) Ker se je zmota (da je podueeval K. Cojzovega sina) zatrosila v več životopisov Kopitarjevih, zato naj se popravi tu očitno, da ne sina, nego se-strana (seinen Neffen) t. j. sestrinega sina, („non filium sed e sorore nepotem" Hesyeh. str. 71).
polno „prikrajnic" t. j. pripiskov po robili (Randanmerkungen), — odkupil zo 300 gld. in mu ga podaril za to, da bi mogel dodelati prevod.
Pencelj je učil v šesti latinski šoli Ljubljanski od 1. 1795 do 1798 in bil tudi Kopitarju učitelj v šesti šoli. ')
Ta posebnež se ni ravnal rad po drugih. Namesto poprejšnjih _ prvakov prihajala so pri njem na vrh nova imena velikašev šolskih t. j. tako imenovanih treh obdarjencev (Praemifer) in petih pohvaljencev (Akcessisten).
Tudi pri Kopitarju pokazal je svoje posebne muhe, ter ukrene tako, da je bil Kopitar sam obdarjen. Tako je tudi njega samega zapisal v „zlate bukve", zato ker mu je bil Kopitar (kakor nekdaj onemu učitelju v prvi šoli zastran „davi" in „avis, m.") — prigovoril v naglici, vendar ne brez premisleka, ko je Pencelj v Eneidi IV. 611 namesto „meritumciue malis ad-vertite numen" čital „malo" (češ, da je bil Enej jedini malopridnež „Schlingel"). Na pol na glas, pa naglo reče Kopitar sosedu na klopi: „nix nutz, esset enim hiatus".2) Pencelj po-praša nato Kopitarja, kaj je rekel. Kopitar (vstane, in ves za-rudi, pa neče vendar ni pred součenci utajiti možtva): Rekel sem: „nix nutz, quia esset hiatus". — Kaj pa stori na to Pencelj ? „Prav pravite, in zato vas zapišem v zlate bukve". „Tako naj dijak sodeluje".
Da so konec 1. 1800 Kopitarju živeli stariši in vzlasti, da ni bilo Cojza, stopil bi bil Kopitar prej ko ne v duhovski stan ter bi bil zdaj [1. 1839] po sreči morda kakšen škof, (kakor je že nekateri izmed njegovih šolskih tovarišev, ki so bili pred njim in za njim), ali, ako mu sreča ne bi bila ugodna, vsaj kakšen župnik z obilnimi duhovskimi prihodki. Sorodnikov njegovih želja bila je pa preslaba, da bi ga bila pridobila za duhovski stan, četudi bi mu bili cekvenozgodovinski in jezikovski nauki v bogoslovskih šolah jako po godu, pa tudi' duhovski „poklic". Na kratko: Od 1. 1800—1808 preneha Kopitar pečati se s pravimi šolskimi nauki in porabi ta dosti dolgi počitek pri bar. Cojzii za to, da je na vso moč s povoljnimi nauki mašil praznine, ki jih je pustila šola. Francozki se je učil uže v četrti
') In der „zweiten Humantätsklasse" (ki so jej rekli za Kopitarjeve dobe nemški (z grško besedo) „Poesie" pozneje pa „Rhetorik". Za pisateljeve dobe imenovala se je namreč peta šola po navadi „Poesie", zato ker smo se ondaj v 5. šoli začeli vaditi pesemstva, šesta šola pa „Rhetorik", zato ker smo se vadili v njej govorstva. Oba ta najviša razreda tedanje gimnazije na šest razredov zvala sta se nemški tudi „Humanitätsklassen", slovenski pa samo „peta in šesta šola" t. j. „erste Humanitätsklasse" ali „Poesie", peta šola, „zweite Humanitätsklasse" ali „Rhetorik" pa šesta šola. Ali prva latinska šola bila je uže davno sama zase, a ne več združena s tretjo „malo šolo" (kakor za dobe Kopitarjeve).
J) „Ni prav, zato ker bi bila zev." — Nalašč je zapisal K. „nix (-niks), kakor se po Kranjskem izrekuje namesto „nichts". Prim. „niks tajč".
šoli, zato ker je bil neki deželni poglavar poprejšnjega francoz-kega učitelja svojih otrok posilil deželi za 300 gold. plače na leto (ni pred njim ni za njim ni bilo francozkega učitelja v Ljubljani); pozneje se pa Kopitar poleg svojega gojenca osebojno (privatim) po kakih dveh letih priučil dobro govoriti in pisati. Laški se je brez kake slovnice naučil v Cojzovi na pol laški hiši. Vendar ne bi bil znal pravilno „toskanski" napisati ni ene strani, dasi je prebiral in dobro umel laške izvrstnike (klasike). —
Angličanski (angležki) vadil se je iz šesterih lepih zvezkov Gribonovih; ali četudi si je najel za ta jezik učitelja Tržaškega, pa se vendar ni naučil do dobrega izrekovati.
Samo ob sebi se ume, da se je zarad svojega gospodarja pečal tudi s prirodopisom in prirodoznanstvom.
Za-se in po skrivnem nagonu bavil se je pa tudi z grščino, ter se ni mogel nikoli nasmijati Invernicijevemu Aristofanu (In-vernizzi's Aristophanes).
Da je postal slovanski jezikoznanec, tega ne pripisuj toliko njemu, temveč njegovim okolnostim. — Imel je ondaj baron Cojz za „domačega slovena" („Hausslavist") raz-frančiškana (Ex-franciskaner) Valentina Vodnika, — ki mu je kakor poprei Penclju dajal obed; on (Vodnik) pa ni pred smrtjo (1819) dognal svojega nemško-slovenskega slovarja dalje, nego samo dotlej, da ga je oznanil.
Sicer je bil Vodnik „amicus foppabilis", da je silil človeka vedno smeh n. pr.: nekdaj je poročal ženina in nevesto po nemški, zato ker je nevesta znala samo nemški; pa kaj se zgodi ? Pokaže se, da duhovnik ne zna več očenaša po nemški; ustavi se na sredini pri „vsakdanjem kruhu" ter ga dokonča (izmčli) slovenski.	'	. , ,..,,.
To se je zgodilo v neki romarski kapelici blizu Ljubljane, a mi, ki smo videli in slišali vse to, nismo si mogli kaj, da ne bi bili pohujšljivega Vodnika hitro zatožili baronu Cojzu, ki je pa šalo še raznetil, rekši, da to ni mogoče.
Ali mož se odreže: „Slovenski ga pa znam (a Bog zna vse jezike), lepi nevesti pa lahko popriča njen gospod dvojezičnik, da je bil res pravi očenaš".
Kako pa, da so nam te šaljive in ljubeznjive besede zave-zälö jezik.
Ker je baron Cojz po materi znal jako dobro slovenski, in po navadi za laške spevoigre, četudi ondaj ni več hodil v gledišče, zlagal slovenske pesmice, katere so, iznenadi zapete, vse poslušalce pri tleh („parterre") in po predelih (ložah) navdajale z neizrečnim veseljem; zato se ume samo po sebi, da se je tudi tajnik Kopitar udeleževal teh reči. Pa še bolj se pokaže njegov poklie za slovanskega jezikoznanca.
Ker baron Cojz ni mogel iz hiše, prihajali so k njemu vsi, kateri so hrepeneli po zanimljivih razgovorih: deželni poglavar,
vojaški poveljnik, [imenitni] tujci, celö knez Metternich in veliki vojvoda Janez (Ivan).
Tedanji vojaški poveljnik grof Bellegarde poslan je "bil 1. 1806 v Kotor (Cattaro) zato, da bi predal ta kraj zopet Francozom; 16letna hči ostane mu pa s& svojo k večemu 30letno francozko odgojiteljico v Ljubljani.
Ko obiščete prvič nato barona Cojza, potožite mu se obe, da znajo ravno najboljše kuharice Ljubljanske samo „kranjski" (slovenski), da se s tolmači slabo izhaja, in da še teh nima človek noč in dan pri roki. Odgojiteljica doda (nemški) še to: „Kuharica pravi, da bi bile gospodični še lepši, ako bi znale „kranjski", zato da prosite g. barona, naj bi jima dobil kakega dobrega učitelja za ta jezik, da bi rada poskusila vsaj grofova hči, če ne obe, polepšati se tudi še na ta način.
Iz srca se Cojz nasmeje tem smešnim besedam, ki jih je odgojiteljica napak razumela in tolmačila tako duhovito; uganil je, da je rekla kuharica po lahko razumljivi posebnosti v govorici (nach einem sehr natürlichen Idiotismus): „Lepši bi bilo", ') a njun tolmač, (neki nadporočnik Lah, ki je samo lomil slovenski), da je srednji spol (neutrum) tolmačil se ženskim (femininum).
Pokliče Cojz Kopitarja in ga vpraša, ne bi li hotel on učiti grofove hčeri po slovenski, ter si tako pridobiti zaslug tudi za materin jezik ?
Odloči se drugi dan za prvi pouk. Naši bralci, vem, da ne slutijo, kako težko je bilo to opravilo, zato ker ne vedo, da je bilo, vzlasti tedaj, za take kmetske jezike („Patois") skoraj tako malo učilnih knjig, kakor za francozke in za laške.a)
Kopitar sede najprej [za mizo] in napiše svoji lepi učenki prvo pölo svoje (rokopisne) slovenske slovnice francozki. Drugi dan nato o prvem poduku brala in premišljevala je to pölo učenka, t. j. kedar ni česar umela, vprašala je učitelja, naj bi jej razjasnil še bolje.
Po dveh mesecih znala je slovenskim poslom dopovedati vse do dobrega.
Zarad tega vspeha podraži Kopitar nekega dne Vodnika za šalo, rekši, če bode on (Vodnik) kesnel še dalje, da ga utegne prehiteti še on (Kopitar). ■— Nasmeje se Vodnik 5—6 polam francozkega rokopisa ter misli sebi na nesrečo, da sme zdaj pa on dražiti Kopitarja, vprašaje ga dan za dnevom, jeli njegov „umotvor" uže pri tiskarju.
Na prvo pikanje odgovori Kopitar samo to: „Ne dražite me, na drugo in tretje pa s tem, da je šel knjigarja vprašat, ne bi li hotel slovenske slovnice založiti? Kako potrebna je taka
') „Es wäre schöner (-hesser)". — Po tedanji slovnici „lepši" (zhog nerazločne gorenske govorice „lepš'") namesto lepše. ®) Treba misliti na kmetske jezike.
slovnica, sodil je mož po tem, da se je po gostem popraševalo po njej, ter privoli tem rajši, ker ni zahteval Kopitar nikakega plačila, zato pa je izgovoril si naglo tiskanje.
Vodnik ni liotel toga verjeti nikakor, zato ker si ni mislil, da kdor znä spisati slovnico na skrižali (in Tabellen) po fran-cozki, — da še laže po nemški spiše nepretrgano razlago brez skrižali.
To zagreni Vodniku tako, da je moral naposled baron Cojz, obema dobrotnik (Maecen), založniku zavoljo nagajivosti Vodnikove porok biti za to, da je Kopitarjevo delo dobro.
Vendar je Vodnik — to se ve, da — ostal še za „domačega slovena", kakor je bil poprej. — Povedal je bil pa Vodnik založniku, da ni Kopitarjeva slovnica popolna. Po pravici mu je povedal in to bolj, nego si je mislil morebiti sam. Skladnje (Syntax) razložene je samo nekoliko v skladju (Wortforschung), a na pravem mestu jej ni duha ni sluha („fehlt an ihrem Orte ganz"), namesto nje je pa pravopis, če tudi temeljito, vendar preobilo razložen, kar je opazil uže Dobrovsky. Živa duša ni vedela pravega vzroka tej brezkončni temeljitosti razen pisatelja, ki ga je pa zamolčal zato, ker ni hotel nikogar žaliti. —
In res je dosegla knjiga svoj namen. Pridobila si je celo duhovitega učenca prof. Ravnikarja, sedanjega [1. 1839] škofa Tržaškega, ki je počel novo dobo prave slovenske književnosti se svojimi spisi, pa tudi z ustanovljeno slovensko stolico za bo-goslovce. —
Tako je bila brž potem postala stolica za slovanščino: ') v visoki šoli Graški, nato v Levovski, a potem v Olomuški.
Ali dokler se je tiskala Kopitarjeva slovenska slovnica, prejde on na Dunaj. Potem ko je preživel osem let med ljudmi, ter se učil samo izbranih si naukov, spoznal je, da sta svet in on drugačna, nego si je mislil, izstopivši iz osme šole.
Lahko mu je bilo prihraniti si od svoje tajniške plače kakih dvajset stotakov; ponujal mu je pa vrh tega baron Cojz, ki je odobraval Kopitarjev namen, za silo pomoči, ki je pa Kopitar ni potreboval, zato ker si je tudi na Dunaju priskrbel prislužka, ter je bil uže po dveh letih na Dunaju izbran najprej za slovanskih in grških knjig pregledovalca („cenzorja"), brž potem pa za uradnika v dvorski knjižnici s trdno službo, kakoršne si je želel.2)	(
Oziroma za „slovenščino". — Po Kopitarjevo trebalo bi pisati: „Sloven" (Slave), .,Slovenka" (Slavin), a ne „Slovan", „Slovanka" (po češki obliki); ali ker bi bila dostikrat zmešnjava, ako ne bi imeli zdaj za nem. pomene: „Slovene", „Slave"; „Slovenin", „Slavin"; „slovenisch", „slavisch", različnih besed, zato . . . zopet sila kola lomi. —
l) Po službenih spisih postal je 10. decemb. 1810 mahom „skriptoi". Vendar se njegovo ime ne nahaja v dvorskem letniku (šematizinu) pred 1. 1812 zato, ker je dobil omenjeno službo stopram kone» 1. 1810, ko je bil natisnjen dvorski , letnik tudi uže za 1. 1811.
Pa naj vzamem zopet v misel njegov odliod na Dunaj! Ker se je proti koncu 1. 1808 vojska za 1. 1809 pripravljala dosti očitno, zato mu je bilo skrbeti najprej za mirno stanovanje na Dunaju, ako bi sovražniki mesto tudi oblegali, (kar se je potler res godilo).
Potem ko je bil Kopitar namreč malo očevino razdelil med brate in sestre in ves dan pohajal hribe in doline, po katerih je pasel za mladih nog, jemaje — rekel bi — slovo od njih, upoti se iz početka novembra meseca 1808 na Dunaj, ter se da ondi zapisati za pravoslovca.
Naj so pa pravoznanski učitelji dognali, da Kopitar za pra-voznanstvo nima nič kaj glave („K. habe für's Jus keinen Löffel"), — ne böde mu vendar nikoli žal, da se je učil dve leti pravoznanstva, ter poslušal vzlasti izlaganje njegovih učnih (teoretičnih) in zgodovinskih razdelkov.
Poslej ni o Kopitarju povedati ničesar več razen tega, da je 1. 1814, če je bil tudi poslednji uradnik v dvorski knjižnici, dobil tako častno kakor ugodno povelje, naj se upoti v Pariz, da prevzame one knjige in rokopise, katere so bili Francozi unesli 1. 1809. O tej priliki krenil je tudi v London in Oksford. Že poprej je potoval o počitnicah na Prago do Berlina, ter se vračal na Lipsko, Norimberg in Menihovo (Mnihovo, München); 1. 1837 pa na svoje troške na Benetke in Bolonjo (Bologna) v Rim, a vračal se na Livorno, Pizo, Florencijo in Milano.
Drugi čas posvečaval je svojemu poklicu in spisal razen „slovnice slovenskega jezika po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem" (v Ljubljani 1. 1808) tudi knjigo „Glagolita Clozianus" (na Dunaju 1. 1836) in spis, ki se tiska ravno zdaj [1839] „Hesychii glossograplii discipulus russus sec. XII. in ipsa urbe Constanti-nopoli, {inoanarTiiaTiov (fragmentum, odlomek, Bruchstück) codicis Vindobonensis". Tudi po različnih časopisih je obilo njegovih spiskov, ki bi jim trebalo razložiti kolikor toliko povod, vendar ne-čemo s tem nadlegovati bralcem. Samo o spornih spisih (pismenih prepirih), katerim se marljivo delaven pisatelj ne more ogniti, — toliko manj, kolikor važnejša je stvar, o kateri piše —, naj iz-pregovori se nekoliko besedic.
Že prva leta pečal se je Kopitar na Dunaju rad z Novo-grki, Srbi, Rumunci in Albanezi. Ker je bil za narodne predsodke teh ljudi podkovan s trdnim jezikovskim znanjem, zato mu ni mogla njih druščina biti na kvar, ampak samo na korist. To se pa menda ne more trditi o prof. H. Neidlingerju, ki je dal Grkom potujočim v Menihovo [glede grščine] preobrniti se k izgovarjanju Reuchlinskemu (novogrškemu) in o tem 1. 1814 tiskati jalov spisek. J) Kopitar drzne možu skromno dopovedävati v istem časopisu, na kako slabih nogah stoji njegova stvar. Ali
pripeti mu se, kakor mu se je pripetilo še dostikrat potem, da so nasprotniki skromnost šteli za slabost. Neidlinger da, dokler sta si s Kopitarjem še prijateljski dopisovala o tej stvari, proti njemu knjigo na svet. ') Kopitar jo prerešeta do dobrega v časopisu „Wiener Jahrbücher", in tako je bila ta stvar dognana menda na veke.
Tako je Kopitar pretresel v istem časniku tudi „prosto-popa" (velikega duhovna) rumunskega 2) Jurija Majorja zgodovino Rumuncev prebivajočih po Daciji, in trdil pisateljevim mislim nasproti, da so Rumunci pomešani z Dakovci ali Dačani (Datier) in s Trakovci ali Tračani (Thraken),3) ter jim svetoval, naj rabijo tudi poslej azbuko (abecedo) .cirilisko, za njihov jezik kakor nalašč stvarjeno.
Mislil si je pa Major, ki je bil vzgojen v „propagandi", da mu je pretresal knjigo nadškof ilirski (razkolnik) t$r zato pital tega z razžaljivimi nadevki, ki jih je dal tiskati, dokler je bil Kopitar še v Parizu.
Vrnivši se iz Pariza, odpiše K. Majorju nemudoma, da je on, njemu istovernik katoličan („der glaubensverwandte Katholik") pisal ono naznanilo. Za to dobi zdaj tudi on iz robatega peresa tega preprostega prepirljivca več debelih pod nos. („Dafür bekam nun auch er aus des professionellen Polemikers grobem G-eschütz mehrere Ladungen). Kopitar odjenja Rumuncu v zmerjanju; kajti tačas se vname med Kopitarjem in önim nadškofom (katerega je bil Kopitar oslobodil krivega sumnjičenja), prepir zato, ker je bil Kopitar oznanil slovečega Vuka Štefanoviča res čisto srbski slovar v časopisu „Oesterr. Beobachter".
„Z velikimi gospodi ni dobro črešenj zobati": pokojni pod-maršal („Feldmarschall-Lieutenant") Duka (Rumunec, ki seje pa delal Srba) rogovililje naprošen zarad te stvari kakor kakšen učenjak zoper Kopitarja ter je bil prečastitega nasprotnika „umotvor", (ki je bil namenjen istemu časopisu), popravil, a vcepil mu nemara tudi kolikor toliko zmot.
Kopitar pa „pojasni" ta umotvor v četrtem zvezku Dunajskih letnikov („Wiener Jahrbücher") tako strašansko, da, je [nasprotniku] kazalo umolkniti".
„Samo v misel naj vzamemo prepir s Poljakom Borkovskim o. samih dogodkih, t. j. zastran tega, kdo je prvi dal na svetlo Sveto-Florijanski psaltir v treh jezikih pisan („psalterium tri-lingue); nepotrebno bi bilo vse drugo.
') „TJeber unsere Erasmische Aussprache".
„Walachisch" — „Walachen (za „romanisch" — ,,Romanen") pisal je Kopitar po tedanji navadi. Razžaljivo je zdaj ime „Vlah" ali „Earavlah" tudi za pomen „Rumunec".
3) Naj popravim tu gredoe tisk. greh v svojem lanskem spisu: na str. 190 oitaj trakovgki (thrakisch), a ne „rakovski". (Letopis Mat. Slov.)
Po nepotrebnem se je njegov peti prepir: s prerodoljubno svojatjo („mil der Clique der Hyperpatrioten") Pražko raznetil še bolj po nepremišljenem, ali pa pristranskem uredovanju „Reper-torija" Lipskega (Leipziger Repertorium). Spoznal je bil namreč Kopitar, da je treba izprožiti pošteno besedo o tem, kaj uganja ta svojat. — Vrednik pa obdrži Palackega zgodovine pretres, v katerem je bila ona beseda povedana, leto dni pri sebi, in ko mu je bilo dano na voljo, naj ga natisne, ali pa pošlje nazaj, — ne da bi ga bil nazaj poslal, (kar bi bil storil v takem slučaju vsak poštenjak), da ga sicer natisniti, pa tako popačeno, da je bila ravno poglavitna stvar drugače zasukana, nego jo je bil Kopitar zapisal premislivši jo do dobrega. Rekel je namreč, da se „Libušin soud"'), kolikor ga je, (zato ker je Dobrovsky v Dunajskih letnikih („Jahrb.") dokazal na drobno) z drugimi takimi sumljivimi spisi vred ne sme nikakor rabiti za zgodovino. Vrednik je pa, — dasi ni imel za to ni poklica ni pravice, — premenil to tako: da se ne sme porabiti ravno vse do zobca" („keinen so ausgedehnten Gebrauch" — machen dürfe). Od one dobe minilo je Kopitarja veselje, dajati še karkoli tiskati v tuje liste.2)
Tako se nam je popisal Kopitar sam. Zna se mu, da je bil jezikoznanec; kajti mahom v prvih vrsticah išče korena svojemu imenu (Jerneju).
Na čast mu je, da se premda je bil ondaj že imeniten gospod, ni sramoval povedati očitno in z nekakim ponosom, da je kmetskega očeta sin. Kako rad se spominja svojih pastirskih dni, in celo detečjega veselja, zakaj mu se je pri abecedovanju priljubil najbolj glasnik i! — Brez ovinkov nam pravi, katerih jezikov se ni naučil do dobrega, pa tudi to, kako neugodno so sodili na Dunaju njegovo glavo za pravoznanstvo. Kdo se ne čudi toliki odkritosrčnosti?
Vse to nam pa kaže, da mož ni bil tako „ošaben", kakor pravi o njem Prešernova zabavljica:
„Nosil učeno glavo sim vsih premägavee;
Smert in ošabnost ste zmagale mene same." —
Kopitar ni bil ošaben, nego samo ponosen, in po pravici ponosen na to, kar je imel v glavi. „Ponos" je pa častitljiva lastnost f„der edle, erlaubte Stolz").
') Ljubušina sodba. „Lubuša" izrekovali so tudi nekdanji Čehi namesto po novem: „Libuša". — Prim. sedanjim oblikam češkim „libiti (se), „klič", „citim" . . naše: ljubiti (se), ključ, čutim itd.
Podpisan je bil ta pretres z izmišljenim imenom (Koz m as Luden), pod katerim je bil Kopitar napisal in objavil uže poprej več izvrstnih spiskov, ki so jih neznano hvalili celo njegovi najhujši nasprotniki. Zato je priznal potlej brez straha in s ponosom očitno, da je Kozmas Luden — Kopitar.
Kako je bolelo vrlega slovenskega dečka, da so ga pikali iz početka v Ljubljani tujci ali potujčeni Slovenci (lahko uganemo, zakaj); ali pokazal je uže tedaj, koliko mu je bilo do časti, in da bode kedaj iz dečka — mož.
Po neomahljivem možtvu in poštenju odlikoval se je naš Kopitar vse žive dni. Hvali se poleg njegove prevelike učenosti jezikoznanske in zgodovinske tudi njegovo posebno ostro-umje, ki pride še na vrsto.
Naj dopolnim zdaj Kopitarjev lastni životopis ') z nekaterimi zanimljivimi podatki iz znanega „živega vira", pa tudi iz drugih veljavnih virov.
L. 1818 postal je bil Kopitar četrti, 1. 1827, pomaknivši se mahom za dve stopinji više, uže drugi varuh,2) a 1. 1844 (27. apr.) prvi varuh in dvorski svetnik.
Ali ne dolgo potem ugasnila je ta' presvetla zvezda na nebu slovanskem. Uže 11. avg. 1844 izdihnil je namreč slavni mož na Dunaju, in bil pokopan z velikim sprevodom na sv. Marka pokopališču („Marxer-Friedhof").
Stemnilo se je po vsi zemlji slovanski, — v črno oblekla se Slovenija.
„Ž njim nam je negodna smrt (pišejo Novice 1. 1844 v „35. listu) vzela učenega Slovana, kterega niso častili samo učeni „možje skorej cele Evrope, ampak še celo kralji in cesarji. — „Bil je „scientiarum academiae Berolinensis et Petropolitanae „sodalis. 3) Kakor papež Gregorij XVI., tako ga je že leto po-„prej počastil prusovski kralj Friderik Viljem IV. z vitežkim „redom za velike zas.luge; in avstrijski cesar Ferdinand I. „je poslavil prvega varha pridvorne knjižnice Dunajske z naslovom „dvorni sovetnik".4)
Kopitar, čigar podobe jako neradi pogrešamo, — je bil po besedah Miklošičevih — srednje postave, rjavkastih las, bele kože, tankih usten (ustnic) in modrook; pogleda bistrega, vendar prijaznega. Nosil se je tako, kakor tedanja gospoda in po navadi bel robec za vratom. Rad je pomagal sirotam in delil siromakom.
Težko ga je bilo zateči doma, ker je tičal po dnevu večidel v dvorski knjižnici zakopan v svoje knjige, vendar je bil jako
,') „Selbstbiographie", „samoživotopis" je za slovensko uho nekako predolg. Kopitarju niso ugajale predolge zložene besede (slovenske): Ali pri tem velja včasih naš pregovor: „Sila kola lomi". —
J) Ig. Fr. v. Mosel („Geschichte der k. k. Hofbibliothek". Wien, 1835; str. 267.
3)	Učene družbe („akademije") Berlinske in Petrograške družabnik. — Dunajske cesarske akademije ni bilo še za Kopitarjeve dobe.
4)	Vsega vkup bil je Kopitar 17 učenim družbam ali družtvrm pravi ali pa dopisujoči družabnik. Gl. Hof- u. Staatsschem. ). 1844. I. del.
prijazen in postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, in to obilno; v družtvu pa pravi veseljak. ')
Oženjen ni bil nikoli; a ne more se reči, da se ni „ženil" nikoli. — Ker sem slišal namreč praviti nekoga, kako je bil Kopitar goräk vsemu „ženskemu spolu", poprašam letos, pri-pravljaje se za ta životopis, gosp. dr. Miklošiča nalašč, je li to resnično ?
Nato on: Mislim da ni, kajti vem, da bi se bil nekdaj rad oženil in da je snubil tukaj (na Dunaju) neko sila izobraženo gospodično, ki mi je to pozneje sama pravila. — Ko jo pa, veli gosp. M., strmeč poprašam, zakaj ga ni hotela vzeti, odreže se mi s temi besedami: „Kdo bi bil pa ondaj vedel, da bode kedaj dvorski svetnik (Hofratli) ?!" — Glejte, doda gosp. M., tako so ženske! — Ko mi je gosp. M. pravil to zanimljivo zgodbico, živela je še stara samica.
Dokazano je tedaj po veljavnem svedočanstvu, da naš učenjak ni sovražil „lepega spola", pred katerim je sedaj opravičen. Izmislil si je kaj takega samo kakšen sovražnik njegov. (Čitaj tudi n. pr. Kopitarjev spisek o žlebih (Dachrinnen) v „Kl. Sehr., str. 177). —
Vso prihranjeno si gotovino je Kopitar dajal spravljati nekemu odvetniku Dunajskemu, s katerim sta si bila velika prijatelja. Zato, in ker so šteli omenjenega odvetnika sploh za poštenjaka, dajal mu je Kopitar, verujoč v njegovo slovečo poštenost kakor v Boga, svoje novce brez kakega pisma; zapisoval si je samo säm, koliko mu je kedaj dal.
L. 1842 umrje odvetnik poštenjak, (ki ga nečem imenovati iz rodovinskih obzirov). Ko pa nato Kopitar 'popraša pokojnikovo vdovo, ni li našla med moževo ostalino njegovega imetka, ali kakega zapiska, da je dal Kopitar pokojniku kaj spraviti, — utajila mu je oboje, t. j. odgovorila — sam Bog ve — ali po pravici ali po krivici, — da ni našla ničesar. Tako je Kopitar izgubil do malega ves svoj imetek.2)
Ta nesreča vsekala je Kopitarju hudo srčno rano, ki je pripomogla, da ga je prerano pod črno zemljo spravila pljučna sušica.
Nakopal si je bil to bolezen, dokler se je bavil drugič (v 1. 1842 in 1843) v Rimu, kjer je pomagal po papeževi želji na novo vstanavljati semenišče ali zbirališče rusinsko (ruthenisches Collegium), in v ta namen postavljati tudi stolico za staroslo-venščino, o tej priložnosti si pa prepisaval ondi isti dragoceni
') „CpiICEA 3opa" (Srpska Zora) u Beču, 1879, str. 68. - Krive so pa v njej, in po drugih knjigah itd., vse one številke, katere se ne skladajo z našimi.	_ v •
>) V dr. Gliiekseligovom rokopisu zasledil sem opombioo, se svinčnikom na robu napisano, da je propalo Kopitarju pri onem odvetniku več nego 20000 gld. srebra (Konv. M.).
rokopis glagolski (Assemanijev), katerega si je bil v knjižnici vatikanski polovico samo izpisal (ekscerpiral) uže prvič 1. 1837. Nekoliko več o Kopitarjevem delovanju v Rimu 1. 1842—43 na drugem mestu. — Dospel je Kopitar bolehen na Dunaj prve dni maja meseca 1843. G. dr. Miklošič veli, da ni mislil Kopitar nikdar tretjič potovati v Rim. — Po smrti Moslovi postane 1. 1844, kar že vemo, pridvorne knjižnice prvi varuh; čakal ga je doma tudi že papežev red.
Ali vedno bolehanje prisili Kopitarja, da prejde zarad zdravja v Baden (blizu Dunaja), kamor je hodil letovat v počitnicah tudi, dokler je bil zdrav. — Zdravje mu pa odpove. Bolan se vrne na Dunaj, kjer je stanoval säm samcat pri tujih ljudih. ')
Ker se je bolezen hujšala dan za dnevom, vzame ga po njegovi želji prijatelj in rojak prof. Jenko k sebi v svojo hišo „na Kostanjevico" (kakor so krstili tukajšnji kranjski Slovenci predmestje „Landstrass" po domači Kostanjevici. Ondi je nedolgo nato naš slavni rojak tudi dokončal odlično svoje življenje. —
Slavnega pokojnika veliko učenost razkazuje nam tudi izvrstna oseböjna knjižnica, ki jo je zapustil, a posebne hvale je vredno, da je ta neprečislani zaklad fza 1400 gold. srebra} kupila iz njegove ostaline knjižnica Ljubljanska. — Hvala za to pa gre tedanjemu knjižničarju Ljubljanskemu Mih. Ka-stelcu cKastelic).
Stari prijatelj Kopitarjev dr. M. J. Fesi, ki je hotel postaviti vernemu prijatelju na grob prijateljski spomenik, začne na-1 birati med drugimi pokojnikovimi prijatelji in častilci doneskov, za katere mu je dal napraviti iz zrnjaka nagrobnik in postaviti ga 21. oktobra 1845 s tem pozlačenim samo latinskim napisom:
BARTHOLOMAEUS KOPITAR
CARANTANUS NATÜS IN PAGO REPNJE AD AEMONAM D. 23. M. AUGUSTI 1780 IN SLAVICIS LITERIS AUGENDIS MAGNI DOBROVII INGENIOSUS AEMULATOR OBUT VINDOBONAE D. 11. AUGUSTI 1844.
[Slovenski: Jernej Kopitar, Korotanec,") ki se je rodil v vasi Repnje blizu Ljubljane 23. avgusta 1780, in bil, množe
') V tako imenovanem „Biirgerspital-u"; ta velika hiša pa ni bila uže davno vež b61niea.
5) "„Korotanei (Carantani) bilo je sredoveeno ime Slovencem in Kopitarju sila priljubljeno; torej so mu dali napisati tudi na spomenik „Garantanus" a ne „Carniolus (Kranjec), kakor eitam v neki nemški, jako razprostranjeni knjigi,
književnost slovansko, slavnemu Dobrovskemu bistroumen naslednik; umrl na Dunaju 11. avgusta 1844].
Res, daje ta spomenik preprost za tako slavnega moža, res da je vreden Kopitar mnogo lepšega spomenika; ali premda so se pojedini učeni rodoljubi že trudili v ta namen, *) vendar se jim ni posrečilo do zda], da bi mu se bil postavil tak spomenik, n. pr. v beli Ljubljani, glavnem mestu njegove rojstne dežele.
Temu je krivo menda največ to, ker je Kopitar pisal o rojakih svojih in njihovi nekdanji in sedanji govorici po tuje — nemški in latinski, slovi torej bolj na tujem, nego po Slovenskem, t. j. med drugimi Slovani in drugimi narodi.4)
Kopitarjevi učeni in po tuje pisani! spisi, ki so sloveli nekdaj in slove še po vsi Evropi, — znani so pri nas samo nekaterim jezikoznancem, premalo so še znane tedaj drugim Slovencem i njegove velike zasluge za slovenščino in za narod slovenski, zato ker ni pisal slovenski, razen nekoliko slovenskih rekov (stavkov) itd. v svoji slovnici in pretresajoč kako slovensko ali drugo knjigo.
Res, da so se Kopitarjeve zasluge po rodoljubnih spisih Mar-novih razglasile letos na vse slovenske strani ter se razglašajo še zmerom, vzlasti med učiteljstvom; vendar mislim, da ne bode „odveč", če zvedo tudi drugi Slovenci nekoliko več o svojem slavnem rojaku, čigar stoletnico so praznovali letos 22. avgusta meseca v njegovem rojstnem kraju obilno zbrani domorodci in drugi narodnjaki iz vseh slovenskih dežel z veliko slovesnostjo, a slavna „Matica slovenska" dala mu je za večni spomin v rojstni dom vzidati krasen napis na marmorno ploščo se zlatimi pismen-kami pisan:
„Tu se je rodil 21. avgusta 1780
Jernej Kopitar.
Postavili njegovi častilci ob stoletnici".
Mnogi daljni častilci Kopitarjevi, kateri se niso mogli udeležiti te znamenite stoletnice, priobčevali so pa svoje rodoljubne želje po brzojavnih strunah prepoštovanemu slavljencn na čast.
Naj poskusim tedaj dopovedati tudi manj učenim ljudem, da to, kar pravim o velikih zaslugah Kopitarjevih ne samo za slovanstvo sploh, nego posebej i za slovenstvo — niso jalove besede. —
') Glej „Novice" 1846, st. 28.
") Prim. Marnove resnične besede v „Jezičn." na str. 36. o Vodniku in Kopitarju.
Spisi Kopitarjevi.
, 1. „Grammatik der slavisclien Sprache in Krain, Karnthen und Steyermark." (Slovnica slovenskega jezika po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem). Laibach [v Ljublianil Korn. 1808 XLVIlI. 460 str.'
Ta slovnica slovenska, ki nam je znana uže iz lastnega ži-votopisa Kopitarjevega., bila je za ono dobo izvrstna in prekosila je vse poprejšnje slovnice slovenske. Dodelal jo je prav za prav 1. febr. 1809, in to na Dunaju, kakor nam kaže poslednja stran (460«, kjer se je Kopitar tudi podpisal. (Na prvem listu pa ni njegovega priimka). Tu na Dunaju je bil po svojem prihodu našel v dvorski knjižnici na veliko radost več v Ljubljani pogrešanih knjig iz prte dobe književnosti slovenske ter jih popisal v dodatku („Nachschrift"). —
Jako podučen je tudi jezikoznansko - zgodovinski pristop („Einleitung"), kako vnet je bil mladi Kopitar za slovenstvo in slovanstvo sploh. ') On je bil tudi prvi slovenski slovničar, kateri je primerjal našo govorico drugim slovanskim jezikom — slovenščini na veliko korist. — Po tej njegovi slovnici je plem. Vinc. Franul (Vincenco Franul de Weissenthurm) v znanstvenem uravnal tudi svojo laško-slovensko slovnico („Saggio grammati-cale Italiano — Cragnolino) v Trstu 1. 1811.
L. 1836 prišla je na Dunaju a) na svetlo Kopitarjeva sloveča knjiga:
2. „Glagolita Clozianus" (Kločev Glagolec, ali glagoljaš, t- j- glagolski rokopis) z dolgim napisom latinskim. Ta napis kaže natanko, kaj ima v sebi ta knjiga, tako krščena samo zato, ker se v njej razglaša in tolmači odlomek ali kos (fragment) onega staroslovenskega glagolski pisanega rokopisa, ki ga je bil Kopitarju posodil tedanji lastnik grof P. Kloc („Cloz") iz Tridenta (Trient). —
Nahajajo se v tem naj staršem spomeniku glagolskem (iz XI. veka ali stoletja) na 12 listih štirje cerkveni govori: dva sv. Ivana Zlatoustega, jeden sv. Atanazija, jeden pa sv. Epi-fanija.
Popisal je Kopitar ves glagolski rokopis s cirilico, ter dodal temu prepisku grški izvirnik z latinskim prevodom vred.
') V onem odtisku, ki ga je podaril Kopitar dvorski knjižnici, napisal je prvemu (praznemu) listu na prvo stran sam s krepko roko latinski tako: „Hoc exemplar, charta seriptoria impress,, vilions quod ante kabuerat loco Bi-bliotliecae Caesareae conseeravit.
Viennae die 18. Julii 1812.	Auetor."
5) „Vindobonae prostat apud Carolum Gerold 1836 (LXXX -f- 86 in folio"). Na predlistku vidiš več odtiskov pisma glagolskega, med njimi tudi tri iz rokopisa Kločevega. —
Mislil in trdil je poprej slavni Dobrovsky '), a po njem tudi Kopitar sam, da je cirilica starša od glagolice;2) s tem tako starim spomenikom glagolskim ovrgel je pa to krivo misel in trdil zdaj, da je „glagolica" vsaj tako stara, kakor „cirilica", če ne starša od nje. [Pozneje je trdil na ravnost, da je „glagolica" starša od „cirilice", in ta misel je tudi obveljala na
posled].	.	.
Omenjena knjiga „Glag. Cloz." pnobčuje razen drugih za-nimljivih reči tudi najstarše tri slovenske spomenike iz X. veka z latinskim prevodom in z razlago vred.
Ti trije tako imenovani spomeniki „Bnžinski" („Freisinger Denkmäler") so najstarši tudi izmed vseh drugih starih spisov slovanskih sploh, tedaj jako imenitni.
Dva imata v sebi „očitno izpoved", jeden pa cerkven govor (homilijo). Zasledili so jih 1. 1807 v Menihovem, nekoliko let pozneje dobil je Kopitar po posebni ljubavi plem. W. Humboldta snimek („fac simile") vseh 9 strani in prvi najkračji spisek (očitno izpoved) se svojim latinskim prevodom vred priobčil nato najprej 1. 1822 v 17. zvezku Dunajskih letnikov za književnost.
Dodal je učeni pisatelj „Glagolcu Kločevemu" tudi kratko slovnico staroslovensko s takim slovarjem in z obojo „azbuko"
(abecedo) vred.
Posebno čislajo pa to knjigo učenjaki zarad učenega predgovora („prolegomena" ali „praefatio").
Zato zašlo vi zdaj Kopitarjevo ime po vsem učenem svetu evropskem, — ne samo med Slovani, nego i med drugimi narodi.
Slavnemu Dobrovskemu za vrednega naslednika razglasi našega učenega rojaka prvi jezikoznanec nemški Jak. Gr im m, (ki se je pa bavil neizrečno rad tudi z jezikoznanstvom slovanskim).
V tej knjigi dokazuje Kopitar tudi važno svojo mise}, da je bila najprej slovenščina t. j. staroslovenščina cerkven jezik slovanski. Ta trditev nakoplje mu pa več hudih nasprotnikov in prepirov. O njih zvemo nekoliko tudi iz njegove naslednje knjige:	, .
3. „Hesychii glossographi discipulus et epiglossistes Russus in ipsa Constantinopoli sec. XII—XIII" itd. (Tolmača Hezihija učenec in potolmač ruski v Carigradu XII—XIII veka 3) — razglaša in razklada namreč v tej knjigi XII. ali XIII. veka rokopis grški, ki ga je kupil plem. Avgerij.......
') „Grammatik", na str. XXII.
') Rabilo je namreč starim Slovencem dvoje „pismo" (Schrift), gla-golsko in cirilsko. L. 1850 podal sem bralcem „Vedeževim" „glagolitieo" (bolje po naše: „glagolieo') in cirilico na posebnem listu.
3) Na prvem (naslovnem) listu čitaš: „Vindobonae, 1839. Prostat apud C. Gerold". (Na Dunaju, 1839. Na prodaj pri Geroldu); na zadnji strani je pa (tudi latinski) zapisano, da' se je ta knjiga počela tiskati marca meseca 1839, a dotiskala se februarja meseca 1840. (Izišla je tedaj prav za prav 1. 1840.)
Busbeke, cesarja Ferdinanda I. poslanec, v Carigradu med 1. 1554 pa 1562. Ta rokopis fzdaj v dvorski knjižnici Dunajski) ima po robih več grških pripiskov, t. j. tolmačil zastarelih besed (Glossen), katerim je neznan Rus XII. ali XIII. veka v Carigradu pritiskal rusko razlago t. j. tolmačil grške pripiske ali tolmačila z ruskimi besedami, ki jih je vtikal tudi med vrste nad grške. — Zato je ta znanstveni spis posebno za jezikoznance ruske imeniten.
Razen tega nahajaš pa v tej knjigi še več učenih razprav: književnih, zgodovinskih, jezikoznanskih in pravopisnih.
Posebno zanimljiv je na str. 59 Kopitarjev šegavi in pikri spisek, s katerim obira znanega dr. Gaja, prvič zato, ker se je po njegovih (Kopitarjevih) mislih napak prekrstil, nadevši si namesto poprejšnjega imena „Ludovik" ime „Ljudevit", ') drugič in tretjič pa zato, ker je začel namesto starega hrvatskega „pravopisa" najprej v svoji „Danici ilirski" *) nato pa (1. 1836) v „Novinah ilirskih" 3) rabiti češki pravopis, a namesto poprejšnje kajkavščine — štokavščinot.j. sedanji književni jezik hrvatski. — Smeh te sili, ko čitaš, kako se jezi mož nad češkimi „rožič-kastimi črkami", ki smo si jih priljubili po Kopitarjevi smrti tudi mi Slovenci, premda je bil Kopitar 1. 1843, ko so začele izhajati naše vrle „Novice" v poslednjem svojem pismu (10. okt. 1843) o „Novicah" kmet. družbi Ljubljanski, t. j. tedanjemu vredniku gosp. dr. J. Bleiweisu odsvetoval „češki pravopis", pri nas po G a j u tudi „gajica" imenovan.4)
Ali malokdo ve, zakaj je bila Kopitarju češka abeceda trn v peti. Temu je bilo brez dvojbe krivo samo to, ker je kanü Kopitar (po Miklošičevih besedah in po drugih svedočanstvih), säm izmisliti si novo abecedo t. j. pomnožiti latinsko abecedo vsem onim Slovanom, katerim rabi latinica, in to z novimi nezloženimi, neprečrtanimi in nerožičkastimi pis-menkami za one glase slovanske, kateri se ne dado zaznamovati z navadno latinico.
Takega pravopisa želel si je Kopitar po svojih vodilih, posnetih po „cirilici, t. j. po pomnoženi grški abecedi" brez zloženic in brez rožičkov. — Da je hotel Kopitar res tudi uresničiti to željo sam, priča nam i Šafarik vvlistu, pisanem J. „Kollaru" 20. febr. 1826 iz Novega sada. Gl. „Časop. česk. Mus." 1874, str. 68. — Na to merijo, vem da, tudi njegove besede (v
') „O bone mi Gai, quis te malus abstulit error". [Oj predragi moj Gaj, kako strašno si zagazil!] itd. kliče ondi Kopitar. ') „Danica horvatska" zvala se je poprej. ,r) Do 1. 1835 zvale so se „Novine liorvatske."
<) „Novice" 1863, str. 224.
„Hesych." na str. 60), kjer pravi, da utegnemo dobiti kedaj tak pravopis, in to: „morda še prej nego si mislimo". ')
Preiskoval je to Kopitar uže 1. 1813 v časopisu „AViener allg. Literatura." pretresaje Primoeva [Primicova] „Nemško-slo-venske branja", rekši, da pričakuje on nove [latinsko-slovenske] abecede iz trdnih vzrokov („aus guten Gründen".) — Gl. Mild.: „Kopit. Kleinere Schriften" 1857 str. 228.
Kako mu so presedali rožički ali rogovilice nad pismenkami, in zakaj, objavil je bil uže tri leta poprej. Gl. „Annalen der Literatur und Kunst" 1810 ali pa „Klein. Sehr." str. 28. '')
Še huje ošteva take rožičke v „Hesych." na str. 60, pri-merjaje jih šegavo „mušjim otrebkom", ki kaze lepoto, („mus-carum quasi stereoribus inquinant pulehritudinem") itd.
Ali predolgo je odlašal Kopitar, predolgo ni hotel se svojo novo, skrivno abecedo na dan; — pretekel ga je mladi, iskreni in drzni Gaj.
Lahko si misliš, kako neugodno je to bilo takemu učenjaku, kakoršen je bil Kopitar. — In še istega leta, katerega je umrl slavni veljak (1844), začele so „Novice" poleg „bohoričice" po malem rabiti tudi gajico, drugo leto nato (1845) po želji premnogih iskrenih rodoljubov slovenskih uže pövse.
S časom je obveljala „gajica" (po smrti Kopitarjevi) pri nas — popolnem; Kopitar pa je vzel svojo skrivnost sabo v grob. —
Ne morem si kaj, da ne bi vzel tii v misel še drugega reznega spiska Kopitarjevega, ki se nahaja v tej znamenitni' knjigi.
Ker niso mogli namreč sovražniki temu odličnemu poštenjaku, (čigar učenost je uže neizrečeno slovela po njegovi znani knjigi „Glag. Cloz."), do živega na pošten način, izmislili so si posebno zvijačo, da bi ga očrnili pred vsem slobodoumnim in pravoslavnim svetom, zlasti pa pri Rusih.
Dokler je Kopitar namreč 1. 1837 potoval po Laškem, pride v nemškem Brockhausovem „Conversat. Lexik, der Gegenwart" III. 110 na svetlo neimenovanega pisca spisek, ki najprej sila hvali in slavi Kopitarja zarad prevelike učenosti, ki jo je pokazal sosebno v svoji omenjeni knjigi („Glag. Cloz."); „ali te
') „Nec desperamus, talem [orthograpbiam] nobis obventuram suo tempore et fortasse spe eitius". — Babi zloženih erk (t. j dveh črk za jeden glas) bil je gorak uže v slovnici svoji; gl. ondi str. XXV., a potem še v več drugih spiskih. Trn v peti bile so mu tudi po sredi prečrtane črke, kakor poljski prečrtani 1.
a) „Das ž, i möchten uns beinahe, sehon aus verzweifelndem Aerger über die bisher statt derselben üblich gewesenen, wie Schlözer sagt, albernen Zusammensetzungen gefallen, aber gegen die cyrillische und überhaupt gegen den Kanon 'der Buchstabenschrift-gehalten, ist es do<fh auch nichts mit ihnen: es fehlt ihnen stetiger Zusammenhang, und die Majuskeln Würden in das Quadratmass der übrigen Buchstaben nicht passen."
knjige niso preudarili povse,1) — veli premeteni pisec, ki kvasi na to z drugimi besedami, da se napenja Kopitar — tudi v drugih spiskih podpisanih in nepodpisanih, kako bi pripomogel, da se združijo ali zjedinijo vsi Slovani [namreč pod Rimskim papežem 2)].
„Zato" — veli zvita kača — „trdi Kopitar, da Slovani niso dobili slovanskega „bogoslužja" (službe božje) iz Carigrada, nego da je bila stara avstrijskaPanonija predomovina slovanskemu cerkvenemu jeziku, in da se mora tedaj pokristjanitev vseh južno-podonavskili Slovanov pripisovati Rimski cerkvi, a to zato, da se polajša in uresniči pravoslavnih kristjanov avstrijskih nekdanja združba [pod Rimskim papežem]3), kateri se je Rusija dozdaj upirala iz političnih namenov itd."
Premda so se tej nesramni laži, ki se je zatrošala potlej še v druge knjige, smejali vsi, kateri so znali našega Kopitarja; bilo je vendar dosta takih, kateri so verovali zvitemu oprav-Ijivcu vse.
Šegavo ali vendar možki odgovarja razžaljeni Kopitar v tej knjigi nepodpisanemu zvitemu nasprotniku, ki mu pravi šaljivo „Pantilius Cimex (Pantilij Stenica) — Pantilij zato, ker je po besedah Kopitarjevih ta mož neizrečeno podoben onemu Pantiliju, ki ga jemlje v misel slavni latinski pesnik Horac (I. Serm. 10. 78), — Stenica pa zato, ker je meril s tem šaljivim nadevkom na onega moža, katerega si je mislil, in kateri je tudi začutil pri tej priči, da je zadet; kajti oglasil se je mož najprej uže maja meseca 1840 s pismeno pritožbo „na visokem mestu", a stopram 27 let po smrti Kopitarjevi pa tudi očitno. 4)
Ta mož ni bil namreč nikdo drugi nego slavni Palacky, ki je sodil po madžarski besedi „palaszka",5) da meri Kopitar lia-nj. V isti knjigi (1. 1871) razglaša Palacky tudi svoj dopis, ki ga je pisal iz Prage 13. apr. 1840 v Lipsko F. A. Brokhaus-u, naj mu ta potrdi veljavno, da ne piše uže več let za njegov „Convers. Lexik, der Gegenwart" itd., posebno pa to, da ni on [Palacky] opisal Kopitarja v njem. —
Jako čudno nam se pa zdi, da zgodopisec Palacky ni „obelodanil" Brokhausovega odpisa, nego samo pod svojim omenjenim natisnjenim dopisom na robu dodal opombico, da je
') „keineswegs aber in seiner vollen Bedeutung gewürdiget." —
') in 3) [Teh besed nl sieer v izvirniku, ali vse drugo blebetanje sluti
po tem, da si jih treba misliti].
4)	Glej str. 150—151 Palacky. „Zur böhm. Geschiehtschreibung. (Prag
1871).
5)	Izreči „palaska"; v Kopitarjevem spisu pa ni te besede, ki je postala iz slovaške „ploska" (stenica). ■
spisal v Pragi brez njegove vedi dr. Kreuzberg1) dotični opis. *)
Res, da je Palacky Brokhausov odpis priložil pritožbi svoji (za prilogo); ali ni ga priobčil v omenovani knjigi svoji, da bi mogel vsak čitatelj säm soditi po njegovem „glasu", kako poje — ta „zvon", kajti i mi smo teli misli:
„Da se resnica prav spozna, Čuti je treba oba zvona."
Vendar hočemo pri vsem tem besedam takega poštenjaka, kakoršen je bil Palacky, radi verovati v tem smislu, da je obrtno-trgovskega pisatelja dr. Kreuzberga ne"kdo drugi (sam ob sebi) napotil, — Kopitar se tedaj motil, misleč, da ga je hotel Palacky na tak način izplačati zato, ker mu je bil 1. 1837 v Lipskem „Repertoriju" Gersdorfovem [XIV; 181—185]3) strogo, ali pošteno presodil 1. zvezek zgodovine češke („G-eschichte von Böhmen") ter mu razen drugih nedostatkov očital söseb to, da je rabil [Palacky] za poglavitni vir najodličnejšemu oddelku svoje zgodovine ponarejen spisek, tako imenovani „Libušin soud".
Ta presodba ali pretres je isti spisek, ki ga jemlje Kopitar v misel tudi v svojem lastnem životopisu, ter se toži, da mu ga je nesrečni vrednik sam ob sebi premenil in popačil vprav v poglavitni stvari.
Bistroumni Kopitar ni hotel namreč nikakor pripoznati pristnosti „Libušinemu soudu", kakor ni „Kralodvorskemu ru-kopisu" (Kraljedvorskemu rokopisu), nego je trdil do poslednjega vzdihljaja, da sta ponarejena oba rokopisa češka, premda sodijo nekateri učenjaki češki, da izhaja prvi iz IX. ali X., a drugi iz XIII. ali XIV. veka. Zveš pa na drugem mestu, zakaj jim ni hotel pritegniti Kopitar, ki si je nakopal s tem med Cehi mnogo hudih sovražnikov, a jeden izmed teh je bil (bodi si kateri koli), ki se je maščeval poštenjaku Kopitarju — kakor smo slišali — po lisičje.
Če je bolelo Palackega, da je meril Kopitar na-nj samo z daleč (brez pravega imena) v latinski knjigi, samo učenjakom pisani in razumljivi, — bolelo je še'bolj Kopitarja., ki je bil s pravim imenom zaznamovan in tako nesramno opravljan, in to v nemški, sila razprostranjeni knjigi.
') Dr. Kreuzberg (Karol Jos.) bavil se je v Pragi od 1. 1828 samo s prirodoznanstvom, sosebno pa z obrtnimi in trgovskimi spisi. (Brokh. Conv.-Lexik. 1840 III. 138).
") „Er [der biografische Artikel „Kopitar"] war von Dr. Kreuzberg in Prag ohne mein Mitwissen verfasst." Samo te (svoje) besede priobčil nam je Palacky namesto odpisa Brokhausovega na njegov dopis.
*) Podpisal se je pa bil Kopitar pod omenjenim spiskom: „Cosmas {uiden", kakor uže poprej na nekih drugih nemških spiskih; in dokler ni vedel Šafafik, kdo je ta Cosm. Luden, imenoval ga je z veliko pohvalo „den denkendsten Deutschen". Gl. ondi in „Hesych". 70.
Živo zbada v njem onega skrivnega, opravljivega nasprotnika, rekši, kako nepristojno je poštenjaku obrekovati nasprotnika, kedar mu ne more razlogov izpodbijati z razlogi; krepko pa zagovarja z dokazi (starimi in novimi) sebe in svoje znanstvene misli o tem, da so celo po zgodovine „Bizantinske" (Carigradske) odličnem svedočanstvu ') tudi Hrvate in Srbe iz prva krščevali Rimski duhovniki [ne pa Carigradski], a bogoslužje slovansko, da sta pričela v nekdanji Panoniji sv. „Ciril in Metod" stopram „1. 870", ne pa nekaki drugi redovniki (menihi) grški uže v VII. veku tudi v Bolgariji in Panoniji, kakor sta dokazovala Šafafik in Palacky itd. itd.
Opomba. Ker je bil Kopitar, presojaje I. zvezek „Palac-kove zgodovine", povedal tudi v Gersdorfovem „Repertor." 1837. 181—185, da je pričel Ciril slovansko bogoslužje 1. 870, očital je to Palacky zagovarjaje se v svoji knjigi: „Zur böhm. Geschichtschreibung" na str. 147 (7) Kopitarju stopram 27 let po njegovi smrti, rekši: „[ker je] Ciril umrl 1. 869, tedaj ni mogel svojega „pisma" in „bogoslužja iznajti stopram „1. 870".
Naj odgovorimo na to gredoč namesto pohlevnega zdaj Kopitarja, ki se ne more več sam braniti niti z bistroumno besedo, niti z ostrim svojim „mečem" — peresu podobnim.
Čita se črno na belem n. pr. v Kopitarjevem zgodovinskem predgovoru („prolegomena historica") k evangeliju Remskemu,,J) kako je z Dobrovskim vred menil i Kopitar, da je sv. Ciril umrl uže 1. 868 [umrl je pa prav za prav 14. febr. 869, kakor je bilo pozneje dognano iz Rimskih pisem].
Po tem takem ni dvojbe, da je rabil Kopitar namesto pravega _ netrdnega — „gladko število" (runde Zahl), ter zapisal namesto: „blizu ali okolo 1. 870" na ravnost 1. 870, to pa tudi zato, — ker je imel — kakor na zgoraj navedenem mestu iz ,.Hesych." poleg sv. Cirila v mislih tudi sv. Metoda, (ki je bil po prenagli smrti Cirilovi pravi pričetnik ali začetnik bogoslužja slovanskega). Da je Kopitar res tako mislil, kažejo tudi njegove besede v istem „predgovoru zgodovinskem",3) kjer sodi z Dobrovskim vred, da je začel Metod v nekdanji panonski vojvodini Blatski za vojvode slovanskega Kocelja mašo peti v slovanskem jeziku „1. 870."
Iz vsega tega vidiš, da je bila zmota, Kopitarju očitana, — samo „zmota na videz", in da se je slavni Palacky vendar prenaglil, najsi je odlašal to očitanje toliko let.
|) Konstant. Porphyrog.. de admin. imp. Glej v lanskem „Letopisu" na str. 193 v 2. odstavku.
Gl. Miki. „Slav. Biblioth." 1851. I; 51 in 61.
3) „Concludamus ergo cum eodem [Dobrovio] eantare coepisse Metho-diuin in 'pannonieo ducatu Blatensi dueis Slavorum Hecilonis A. 870 missam lingua slavica." Gl. Miki. „Slav. Biblioth. I. str.: 66 (29).
Nam pa se zdi, daje bila naša dolžnost, potegniti se za našo „diko" in čast, ter mislimo, da nismo zagazili, če smo tudi krenili nekoliko v stran od popisovanja Kopitarjevega Hezihija.
Kad bi ti povedal še več zanimljivega iz te knjige, pa bodi za zdaj zadovoljen s tem. Kolikor toliko njene vsebine pride še na vrsto na svojem mestu.
Tu naj vzamem samo še v misel imenitne razprave o dragocenem evangelju Remskem cirilsko-glagolskem („de cimelio Rem en s i cyrilliano et glagolitico"), — o evangelju Vatikanskem glagolskem po imenu Asemanovem iz XI. veka („de Evangelistario Vaticano glagolitico sec. XI. Assemaniano); to evangelije, (ki je s cirilskim Ostromirovim 1. 1057 najimenitnejše izmed vseh), prepisäval je Kopitar „potujoč po Laškem 1. 1837 v Rimu v knjižnici Vatikanski"; dalje: o panonski domovini cerkvenega jezika sv. Metoda („de linguae S. Metbodii liturgicae pannonietate").
V tem spisu dokazuje Kopitar še natančneje svojo misel o tem, da je bila iz početka „korotanščina" ali staroslovenščina t. j. našib prededov govorica — cerkveni jezik slovanski. — V isti knjigi ošteva tudi W. A. Maciejowskega. ki je izpodbijal na vso moč Kopitarjeve dokaze, ter trdil v svojih poljskih spisih, da Slovani sploh niso dobili krščanske vere najprej po Rimskih duhovnikih, nego po Carigradskih, da so bili tedaj malo da ne vsi Slovani najprej kristjani grškega obreda t. j. pravoslavni in pod patriarhom Carigradskim, pozneje pa da so jih mnogi Rimski papeži in nemški cesarji premamili k „latinskemu obredu" t. j. k katoliški veri.
Ali vrli naš Kopitar ne opeša boreč se za resnico, pa tudi za svojo in svojih prededov materinščine čast. Primerjati ga smemo res hrabremu nepremaganemu junaku, ki se ni dal v poštenem znanstvenem boju zastrašiti živi duši.
4. Zopet spiše učeno uporno razpravo, ki je prišla na dan v Parizu 1. 1843 pod napisom:
„Prolegomena historica" ')
k Remskemu evangeliju, ki je ga po Silvestrovem natančnem prepisu Kopitar latinski prevel in razložil.
') Pod tem napisom: „Evangelia slavice, quibus olim in regum Pran-eorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat eeelesia Remensis, vulgo Teste du s a er e, ad exemplaris similitudinem deseripsit et edidit J. B. Silvestre. Evangelia latine vertit eisdemque interpretationein latinam e regione adjeeit B. Kopitar." Oboje izišlo je z letnico 1843 (a ne 1848, kakor se čita pri K. Wurzb. Biogr. Lexik. XII. 440) drugo leto po Kopitarjevi smrti (januarja meseca 1845), in to na ruskega cesarja Nikolaja I. stroške. Razpošiljanje se je pa zakesnilo, zato, ker Rusom niso bila po volji „Kop. prolegomena historica", ki so se morala izrezati iz onih odtiskov, kteri so bili poslani v Rusijo. Vseh odtiskov je bilo samo sto. (Nekoliko po Miki. besedah, a nekoliko po dr. L. Glückseligu; gl. Oest. BI. f. Lit. u. K. 1846. str. 680).
Znamenitno je to slovansko evangelje (pisano cirilski in glagolski pred 1. 1395) tudi zato, ker je rabilo nekdaj cerkvi Remski pri slovesnem maziljenju frankovskih kraljev.
Posebno slove pa pri tej Parižki izdavi evangelja Remskega Kopitarjeva izvrstna „prolegomena historica", ki jih je priobčil tudi gosp. dr. Fr. Miklošič v svoji „Slav. Biblioth." I. (1851); 57—89.
Odkazavši zanimljivi zgodovini evangelija Remskega poslednje mesto, govori Kopitar v tem zgodovinskem predgovoru, znanstveni oporoki svoji, z vidnim narodnim ponosom, najprej o spomina vredni posebni pravici pod Rimskim papežem: da so namreč smeli in smejo še jedini Slovani ') božjo službo opravljati v domačem jeziku, ko jo vrše vsi drugi narodi, t. j. katoličani po Evropi, Afriki in Ameriki v latinskem.
Nato ponavlja in pomnožuje v izvrstni latinščini na kratko dokaze za svojo znano misel, da seje pričelo slovansko bogoslužje v nekdanji Panöniji tedaj v panonskem ali staroslovenskem jeziku, ki se je razprostiral nekdaj preko Panonije celo do dolnje Donave, v sedmem veku pa po prihodu Hrvatov in Srbov, a nato v devetem veku po prilomasti madžarski razcepil se na dve rastiki, namreč ha vzhodno ali bolgarsko in na zahodno ali slovensko. In v tem slovenskem t. j. staroslovenskem jeziku pričel je po Kopitarjevih mislih sv. Metod 1. 870 v okolici jezera Blatskega (Plattensee) najprej božjo službo, a ne v bolgarskem, kakor je trdil Šafafik sfr svojim prijateljem Palackim i. dr.
Z veliko gorečnostjo in neugasno staro ljubeznijo do slo-vanstva popisuje spretni pisatelj na kratko tudi najstaršo zgodovino slovensko, vzlasti to, kdo je prvi krščeval stare Slovane ter jih učil krščanske vere itd.
Kar je trdil uže v „Glag. Cloz" in v „Hesych.", to je ponovil in pritrdil tudi v svoji „znanstveni oporoki", namreč: da so začeli pri Slovencih t, j. pri starih Slovencih v „Gospodovem vinogradu" delati najprej Rimskega papeža duhovniki Solno-gradski oziroma Bavarci (str. 57. „Slav. B." I.); ker so ga pa zanemarjali,2) poklicana sta bila potem brata grška Konštantin
') Zdaj res-da katoličani ne več vsi, ali vendar še nekateri n. pr. po Istri in po Dalmaciji. '
Naj povem o tej priliki, da je pred kakimi 28 ali 29 leti neki jugoslovanski „biskup", sloveč narodnjak, po vernem duhovnem poslancu, izvrstnem govorniku, latinskem, izročil pokojnemu papežu „Piju" pismeno prošnjo, naj bi sv. oča blagohotno dovolil i njegovi „biskupiji" slovansko bogoslužje. „Jako mi-lostivo" je papež prejel pismeno prošnjo in sila prijazno poslušal zgovornega poslanca, ki mi je pravil to sam v Beču, vračaje se iz Rima, poln vesele nade; ali zaspala je nato povse ta važna stvar. Iz posebnih obzirov nisem drznü razglasiti imen.
J) Ni se jim hotelo učiti se narodnega jezika. („Kop. KL Sehr." 62).
(Ciril) pa Metod, ki sta osnovala slovansko abecedo in pričela službo božjo v slovanskem (staroslovenskem) jeziku. J)
Pripisuje se pa posebno Cirilu „cirilica" (po njem tako imenovana), Metodu pa pričetek bogoslužja slovanskega, kar je bilo že povedano.
Če pa Kopitar trdi, da so prejeli Slovani krščansko vero najprej po nemških, in to Rimskega papeža duhovnikih še pred Cirilom in Metodom, ne pravi tega iz ni-kakih drugih vzrokov nego iz znanstvenih in to iz važnih j e-zikoznanskih, ki jih je naštel uže večkrat poprej.
Tako sodi namreč bistroumni Kopitar po naslednjih „tujkah", ki se nahajajo v cerkveni staroslovenščini: crky Kirche, oltarfc Altar, ChrLsta in chrtstiti (pozneje krsti in krstiti), „Christ" in „Christen",2) posti Faste, popi „phaph", pekli, in peklo iz besede ,.pech", (ki je rabila Alemancem v IX. veku za „pekel" itd.3)
V „Hesych." (68) dodal je takim tujkam še besede: mnih „Münch." [t. j. Mönch], papež Papst in komkanje po lat. com-municare [kommuniciren].
Povse nemogoče so — veli Kopitar ondi, pri grškem duhovniku vzlasti (neovržene) besede: oltar, papež, mnih,4) clire-stiti'in komkanje, — „prirojene" in domače ter skoraj neobhodno potrebne so pa [bile] nemškemu duhovniku („mnihu") besede: Altar, Papst, Münch, „Christen", „communicare" (sie.)
Tako je govoril poštenjak Kopitar po domačem pregovoru: „Kar je na srcu,, to je na jeziku" samo zato, ker mu je bilo do resnice, ter je bil uverjen, da je bilo temu res tako; kajti „ke-dar molči zgodovina," — rekel je o slovesni priliki slavnega jezikoznanca slavni učenec, „tedaj govori 11 a glas j e-zikoznanstvo", tako da povemo včasih lahko izvestno, s katerim narodom je kateri narod občil.5)
5. Med Kopitarjeve tiskopise spada tudi nemška knjižica čudno krščena: „Anti-Tartar" [Proti-Tartar] itd.6)
') „Die salzburgischen Zehentglauber (sie), die diese Slaven bloss getauft hatten, aber zu bequem waren, ihre Sprache zu lernen, -flohen nach Hause, als sie die Anhänglichkeit der Slaven an diese griechischen Apostel sahen". [Kopit, ondi].
") Nekdaj tako nemški (?) namesto „taufen".
3.) „Glag. Cloz." na str. VIII.
4) Res da izhaja ta beseda iz grške uovayoi (monachos); ali ne naravnost, nego po zastareli nemški srednici „Münch", iz katere je tudi ime. barvarskega mesta „München".
®) Tudi sloven ska-beseda „krščenica" (kristjanka), kise ne nahaja za pomen „dekla" v nijednem drugem slovanskem narečju, svedoči, veli Kopitar, da je bila že davno v Panoniji doma. (Miki. „Kopit. Klein, Sehr.", 180).
6) Ves naslov: „Anti-Tartar oder Herstellung des Thatbestandes in Sachen der Wiener Editio Princeps (1834) des ältesten Denkmales der polnischen Sprache, nämlich des polnischen Drittels des (nicht Margarethen-, sondern) Elisabeth-
Postala je ta knjižica vsled očitnega prepira, ki ga je Kopitar jako na kratko omenil uže v svojem lastnem životopisu, namreč vsled „prepira s Poljakom Borkovskim" in to zarad tega, kdo je prvi dal na svetlo psaltir Sveto-Florianski, pisan v treli jezikih [latinski, nemški in poljski].
Vnel se je pa ta prepir zato: Kopitar je bil ta znameniti spomenik, ki ga je hotel izdati sam, pokazal in izročil poljskemu grofu Stanislavu Duninu - Borkowskemu, s tem pogojem, naj ga izdä on na svoje troške, ali — vsega. Ta ga pa da 1. 1834 na svet po svoje t. j. samo s poljsko .... besedo, s krivo razlago in pod krivim napisom: „Psalterium re-ginae Margare t hae" (psaltir kraljice Margarete).
Kopitar säm poštenjak — mislil je, da je poštenjak tudi poljski plemenitaš; pa se je prevaril. — Jako razžaljen s takim ravnanjem zagrabi ga Kopitar najprej v „Jahrb. d. oesterr. Lit." (1834—1835), potlej pa tudi v imenovani posebni knjižici zato, da pokaže svetu, a vzlasti prijateljem, komu pripada čast, da je dal omenjeni „psaltir" prvi in na pošten način na dan. Popravil je tudi zmoto samoglavcu, ki je krstil knjigo po krivem za „psaltir kraljice Margarete", namesto Elizabete-Jadvige.
6. Razen teh knjig spisal je učeni Kopitar še mnogo drugih manjših spiskov, ki se nahajajo raztreseni po različnih nemških časnikih.
Malo da ne pol stotine (49) teh spiskov, z lastnim Kopitarjevim životopisom vred, nabral je njegov premarljivi in hvaležni učenec, slavni gosp. dr. Fr. Miklošič, ter jih dal na svet obilen zvezek (380 strani) pod napisom: „Barth. Kopitar's Kleinere Schriften" [I. Theil. Wien. Friedrich Beck's Universitäts-Buchhandlung. 1857].
Dalji napis nam pravi, da jim je vsebina jezikoznanska, zgodovinska, narodopisna in pravno-zgodovinska (sprachwissenschaftlichen, geschichtlichen, ethnografischen und rechtshistorischen Inhalts"). —
Ta napis sam na sebi razodeva veliko učenost Kopitarjevo; še bolj se pa moraš tej obsežni učenosti čuditi, čitaje na drobno spis za spisom. Nad vsakim vidiš zaznamovano, od kod je pretiskan, kar je velike hvale vredno.
Za lastnim životopisom Kopitarjevim (prepletenim z mič-nimi jezikoznanskimi, zgodovinskimi in osebnimi podatki), za-nimljivi so posebno sledeči spiski, do malega presodbe (Recen-sionen): „Joakim Stuli („Stulli"), čudna zgodovina in kratek pretres njegovega latinsko-taljansko-ilirskega slovarja. ') — J. Dobrovskega „Slavin" 1806 (nemški časopis za književnost slo-
Hedwigisehen Psalterium trilingue (A. 1300—1370) zu St. Florian in Oesterreich gegen den plagiarischen Roman eines Tartaren.". Als Manuscript für Freunde herausgegeben von „Lebereeht Hassenschelm". „Stockholm bei A. Bonnier. Druck von Breitkof und Härtel". —
') „Rjeesosloxje (rjeeosložje) krstil ga je J. Stuli.
vansko). 'Istega češka slovnica. (Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache von J. Dobrovsky, Prag 1809). Hrvatska slovnica; spisal neki ljudoljub („Horvaczka Grammatika" „von einem Menschenfreunde") v Zagrebu 1. 1810.
„Nekoliko „odlomkov" iz lastnega životopisa Demetra ali Dimitra (Dositeja) Obradoviča. Ves izpisek (vollständiger Auszug) iz istega životopisa." — „Obrado videva osmrtnica [Nekrolog]." »)
Uže ti 3 spiski nam kažejo, kako rad se je Kopitar bavil se slovečim pisateljem srbskim Dositejem Obradovidem, predhodnikom Vukovim, ki je prvi počel rabiti v „knjigi" narodni jezik namesto poprejšnje zmesi, ki je neizrečno presedala bistroumnemu Kopitarju. — Ondi se nahajajo tudi Kopitarjeve rodoljubne sanje pod napisom: „Patriotische Phantasien eines Slaven", ki so se pa nekatere uresničile uže jako lepo. — Jako mični so tudi spiski: presodba Hacquetove znamenitne nemške knjige: Podobe in popis južno-zahodnih in vzhodnih Slovencev, Ilircev in drugih Slovanov. (Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden (sie), Ulyrier und Slaven (sie) I. del 4. v Lipsk. 1801. — „Prispevki "(Beiträge) za pregled književnosti srbske v državi avstrijski". — „Slovenska stolica (Sprachkanzel) v Gradcu". — „Nemško-slovenske branja" (na svetlo dal J. N. Primic v Gradcu 1813). O tej prezanimljivi in poučni presodbi, (v kateri je pokazal Kopitar, kako dobro je znal glas milemu materinemu jeziku), kanimo pozneje govoriti še nekoliko več. — „HoBHHe cepöcue" t. j. Novine serbske iz carstvujuštega grada Vienne [sie],4) ki so izhajale od avgusta meseca 1813 vsak dan. — Izdajala sta jih D. Davi d o vi 6 pa D. F ruš i 6. Kopitarjeve misli o teh „novinah" zvemo kesneje iz spiska „Kopitar pa Mušicki" (čigar pesem: „Sjeni Dositeja Obradovida" itd. pride tudi ondi na vrsto). —
Odlikuje se spis: J. Dobrovskega „Slovanka", naslednica „Slavinu", ki je bil nehal izhajati uže 1. 1806. Ta učena presodba je tako izvrstna in mična, da jo moraš, če te je kolikaj jezikoznanca — čitati in prečitati nehote. — Vleče te na-se tudi spisek o znamenitih Slovencih v „Rezjanski dolini", — tako tudi strogi, ali vendar blagovoljni pretres 'Caplovideve nemške knjige o Slavoniji in nekoliko tudi o Hrvatski (v Pešti 1819. 2 dela); — najbolj pa oznanilo II. knjige Vukove pesmarice, ki je izišla v Beču 1815 pod napisom: „HapojHa cp6ci:a irfiCHapana" Narodna srbska pesnarica, izdana Vukom Stefanovi-čem. Ondaj se je Vuk držal v „nar. srb. pesnarici" še starega
') Tudi v easop. Anualen der Literatur und Kunst 1. 1810 str. 341 pisal je K. zopet o Dositeju ter prevel vsega skup vsa njegova „Prikljueenija i pisma". „Srpska Zora" (Beeka) 1879 na str. 68.
s) To je ponemeil Kopitar po svoje „Serbische Neuigkeiten [Zeitung] aus der k ai sem d en Stadt Wien."
pravopisa z „debelim jerom" (t). Iz vsake vrstice tega oznanila vidiš, kako vesel je bil Kopitar te uže II. knjige narodnih pesmi srbskih, po katerih je tako hrepenel. Zanima nas tudi stara „novica", da je bil I. knjigo oznanil neki Nemec, ki se je samo zarad teh pesmi tukaj (v Beču) učil srbski. Naposled podaje Kopitar Nemcem za pokušnjo nekoliko prevedenih srbskih pesmi, ki jih je preložil sam na nemški jezik, drže se, kolikor se je dalo, izvirne besede.
V	zadnjih vrsticah te zanimljive presodbe čitaš, da je bila ta dragocena knjiga Kopitarju posvečena, i kako ga je to veselilo.
Presilno te vabi k sebi tudi cirilski (srbski) napis na str. 310 „liucMeniim cepScKora ie:jHKa" t. j. Pi s menica Serbskoga jezika po govoru prostoga naroda napisana Vukom Stefanovičem Serbijancem'1,
Govorjenje je o Vukovi srbski slovnici, ki je bila tiskana v Beču 1814.
Kaj je to? — srbsko (cirilsko) pisanje brez „debelega jera"?! _ Tako je. — S to knjigo je sloveči Vuk Stefano vi d začel prestvarjati srbski književni jezik pa tudi srbski pravopis. ') — S koliko radostjo je pozdravil to znamenito knjigo vrli naš Kopitar! „Dobro došla" — vskliknil je goreči rodoljub
—	„prva pismenica srbska, s cirilskimi pismeni pisana! A dvakrat dobro došla, da si napisana verno po govoru prostoga naroda!" .	.
Presodil jo je potem na tak način, da se ne mores načuditi njegovi preveliki učenosti, bistroumnosti in razsvetljenosti.
Bavil se je pa Kopitar s knjižnim presojevanjem uže leta 1809 in še več let nato po različnih nemških časnikih (po imenu: „Vaterländische Blätter", — „Annalen der Literatur und Kunst",
—	„Allgemeine Wiener Literatur-Zeitung", — Oesterreichischer Beobachter", — Wiener Jahrbücher der Literatur" itd.) preso-jeval slovanske, nemške, laške, rumunske, latinske in novogrške knjige tako izvrstno, tako pošteno in duhovito, da si je pridobil sila veliko slavo tudi s tem težavnim poslom, ki ga more obavljati samo tak „vedež", kakoršen je bil — naš Kopitar.
V	časniku navedenem malo poprej na tretjem mestu vre-doval je od njegovega početka t. j. od 1. 1813 slovanski predel. -)
Odlična poštenost (nepristranost) in celo poleg pravične strogosti nekaka blagodejna dobrohotnost sije iz njegovega pre-sojevanja vzlasti slovanskih knjig. Bodi si, da kateremu pi-
') Vendar je pisal ondaj (1.1814) še po stari književni navadi: „serbski",
1. 1815 uže „srbski", pozneje pa po glasu „srpski". Tudi stara književna „Vienna'" (Wien) rabila mu je na knjižnih napisih 1. 1814 in 1815 še namesto narodnega imena „Bee".
„Cpnc. 3opa" 1879; str. 69.
satelju „prigovarja", bödi si, da mu kaj svetuje, pove mu vselej svoje dobro premišljene razloge za svoj „prigovor" ali pa nasvet. Izmed slabih svojstev pisateljevih najde na njem vselej tudi kaj hvale vrednega, in to ga — veli — navdaje z nado, da se utegne pisatelj drugikrat obnesti — če ne na občno zadovoljstvo, a vsaj mnogo bolje nego prvič. ')
Hudo — da strahovito je pa šibal napihnjeno nevednost in predrzno sleparstvo, kajti on je bil — poštenjak ves, kolikor ga je bilo od glave do nog. —
Zato mu se je neizrečno užalilo, ko je videl, da mu nasprotniki, kateri mu niso mogli v znanstvenih prepirih do živega z veljavnimi dokazi, — izpodkapajo z „nepoštenim orodjem" poštenje in čast.
Kaj je storil Kopitar, ko je protopop Major (katoličan) sumnjičil in očitno obiral nedolžnega ilirskega nadškofa (razkol-nika) po krivi misli, češ, da je ta napisal v znanem časniku Bečkem oni spisek, ki je bil njemu (protopopu) tako neugoden ? Čim to Kopitar zve, razodene — kar čitatelji menda še pam-tijo — protopopu mahom brez zamude, da je o n (Kopitar) spisal ono oznanilo, a ne nadškof razkolnik.
Tako dela poštenjak. — Čast in poštenje mu tudi verni zemlji!
Da spoznamo slavnega rojaka še bolj, spoznavajmo ga nadalje še iz njegovega — da rečem tako pismenega in osebnega poznanstva z drugimi slovečimi možmi. Očitnost je pisatelju dostikrat na poti, da ne more biti vselej to, kar je na srcu, tudi na jeziku; v pismih („dopisih") ali v razgovorih s prijatelji in znanci ni toliko zaprek. Prijatelj govori s prijateljem ali mu pa piše po navadi odkritosrčno ter ne deva sveče pod mernik.
Neizrečno nam je žal, da se je po nesreči ohranilo sila malo izmed premnogih dopisov, ki jih je pisal Kopitar drugim, a drugi njemu, n. pr. slavni Dobrovsky, Safarik, Mušicki, Vo-stokov, Pogodin, Jak. Grim, nemška „Helenista" Wolf (iz Berlina) in Schneider (iz Breslave), modroznanec Herman iz Lipska, jezikoznanec Vater, Qasi iz Pariza, Bauring iz Londona i. dr.; — smemo pa zdušno reči, da oni dopisi, kateri so bili do zdaj tiskani, Kopitarju niso pomanjšali slave, nego mu jo še pomnožili. Naj sodijo častiti čitatelji sami.
Kopitar pa Mušicki.
Prvi izmed slovečih Jugoslovanov, s katerimi se je Kopitar „pismeno" spoznal po prihodu na Dunaj, bil je sloveči srbski Lukijan Mušicki.
') Prim. v pretresu Primceve knjige zadnjo vvrsto na str. 227 in prvih 5 vrst na str. 228 (Kl. Sehr.); tako tudi v pretresu Čaplovičeve knjige zadnja odstavka ondi na str. 343 itd.
Kako vnet je bil Kopitar za slovanstvo sploh uže v beli Ljubljani, priča nam njegova slovnica. Ko je prišel na Dunaj, in videl v dvorski knjižnici tolike zaklade knjig, a med njimi tudi obilo slovanskih (kakoršnih je pogrešal v Ljubljani), zaželel je uže tedaj prebivati med temi dragocenimi zakladi ter prosil mahom drugo leto (1809) trdne službe v ces. kr. dvorski knjižnici. Izpodletelo mu je prvič, premda se je poganjal zanj iste knjižnice glavar (Praefekt) grof Osolinski. — Na drugi predlog njegov posrečilo se je pa Kopitarju proti koncu 1. 1810, kar uže vemo. Kdo je bil srečnejši od Kopitarja, ki se je bil priljubil grofu Osolinskemu uže poprej, še bolj pa se svojo veliko spretnostjo potem. Bila je to voda na njegov mlin.
Najraje se je Kopitar bavil se staroslovenščino, poleg nje pa tudi z drugimi slovanskimi jeziki in zgodovino slovansko. Posnemati je hotel slovečega Muratori-ja, ki je spisal „Re-rum Italicarum scriptores" in „Annali d' Italia", kedar nabere dosta snovi („gradiva") za to. ') — Ali koliko širje in pustejše je bilo tedaj slovansko polje! —
Zato je želel iskreni rodoljub, da bi se v književnih stvareh približal Slovan Slovanu. Peklo ga je, da se znajo tako malo med sabo Slovani, največi narod med narodi.
Ker pa ni mogel potovati po vseh deželah slovanskih, rad bi bil imel pri vsakem rodu vsaj po jednega prijatelja, kateri bi mu poročal o književnih stvareh.
Kako se oveseli Kopitar, ko mu mitropolit Stratimiro-vič na njegovo prošnjo (pisano 24. junija 1811) za srbščino priporoči za dopisnika srbskega učenega rodoljuba in nadahnjenega pesnika L. Mušickega, ki je bil istega leta zložil in izdal v Budi (Ofen) izvrstno 'pesem: „Sjeni Dositeja Obradoviča" z drugo vred pod imenom: „Oda mojemu prijatelju". '2)
Začne se dopisovanje med Kopitarjem in Mušickim.
V	nadi si je bil ondaj Kopitar, da bode v Beču profesor „slovenske slovnice in književnosti". On sam piše Mušickemu 26. dec. 1811, da je bil predlog uže pričet; ali toži mu se nadalje, — da se godi pri nas vse počasi itd. [Res je ondaj zaspala ta stvar in to, česar se je nadal učitelj, — dosegel je stopram po 27 letih njegov učenec].
V	istem pismu govori Kopitar o Dositeju Obradoviču. Jako je čislal njega in njegove spise, ter jih, kar uže vemo, nekoliko tudi preložil na nemški jezik; vendar veli, da mu „slog"
i
') „Srpska Zora" Beeka 1879; str. 68: „Jernej Kopitar" (po njegovim neštampanim pismina. Od Djordja Rajkoviea).
5) Oznanil in pohvalil je Kopitar pozneje obe vzlasti zarad stare alka-jiene mere. (Kl. Sehr." 209). Ondaj je bil Mušieki arhimandrit v Sišatoveu, Zbrane pesmi njegove izišie so mu po smrti 1838—1848 v 4. zv.
(Styl) Obradovičev ne ugaja baš najbolje; ali — nič zato, pre-krčil je pot itd. ')
Obradovič je bil namreč prvi, kateri je Kopitarju ustregel s tem, da je zavrgel staroslovensko-srbsko zmes, tt) ki je rabila poprej pisateljem srbskim za književni jezik, ter pričel pisati v narodnem jeziku premda ni mogel sleči mahom do dobrega — stare „železne srajce". — Ali Kopitarju je poskakovalo srce od veselja, da je narejen gaz, — da je prekrčen pot. "Ni dvojil, da bodo hodili po njem i drugi. Ni se motil razsvetljeni mož.
Izmed vseh drugih Slovanov priljubil si je bil Kopitar posebno Srbe in srbščino. (To pa zato, ker je slišal praviti uže poprej o njihovih prekrasnih narodnih pesmih, kakoršnih nima nijeden drugi rod slovanski, pa ni evropski).
L. 1811 žaluje po Dositeju, poprašuje po Črnem Jurju (Ka-radjordju), — ugiblje, komu utegne pripasti Srbija itd. •')
Ker se je govorilo ondaj o dobi Napoleonovi v Beču tudi mnogo o tem, kdo bode vladar vsemu svetu, razodel je Kopitar Mušickemu 26. dec. 1811 i zastran tega vprašanja odkritosrčno „svoje misli", ki jih pa ne smemo tukaj ponavljati samo zato, ker se „Matica slovenska" po svojih pravilih ne sme baviti s „politiko".	*
Kažejo nam pa one besede očitno, kakšen Slovan je bil Kopitar, in koliko krivico mu je delal oni, kdor ga je sumnjičil tako nesramno, kakor smo uže slišali.
Istega leta (1811) vpraša Kopitar Mušickega v nekem listu: „Kaj pravite o nasvetovanem vseučilišču se zgoli pravoslavnimi fgraeci ritus) učitelji?
Želel je namreč Kopitar, da se iz darov, ki jih dobivajo srbski samostani in vladike, (katerim naj bi se za to podelile akademičke odlike), osnuje šolski zalog (Fond), a z obrestimi, naj bi se vzdržavalo srbsko vseučilišče v Karlovcili (Karlovitz) 'ali pa kje drugje; vsi učitelji naj bi bili Srbi. O tem je tudi pisal v „Vaterl. BI." 1811, br. 80. —
Čitajoč Dositeja začne premišljati tudi srbske samostane, ter zaželi, naj bi se iz njihovega sveta (zemljišča) vzdržavale učilnice in knjižnice. On ni želel kakor Dositej, da bi samostani nehali, nego da bi se premenili s časom v učilnice, ali pa v družbe za izdavanje zgodovinskih virov slovanskih.4)
') „Uebrigens halte ich Obradovitsch's Styl nicht für den besten; ein wenig zu geschwätzig, aber er hat das Eis gebrochen. (26. Dec. 1811). —
') Po Kopitarjevo „makaronizem" („Macaronismus").
®) Wem die Serben wohl zufallen werden? Ob dem Napoleon als einTheil des Empire fran9ais oder Deutsehland (Rheinbund)? [Iz pisma Mušickemu pis. 26. dec. 1811].
0 „Wenn ich an S. S. und Nest. [Stefan Stratimirovic und Nestorovtf] denke, so fallen mir unsere oceidentalisehen Klöster des 9.—14. Jahrhunderte«
Jako se je Kopitar veselil napredovanja srbske književnosti. Poštoval je Mrkalja, Solarida in Došenoviča; ali sleparji književni bili so mu trn v peti, vsi brez razločka. Tako tudi srbski pisatelj A. Mrazovič, ki je bil izdal: „Ruko vodstvo k sla-venskomu krasnor ečiju, za primere pa dodal tudi svoje prevode iz latinskih pesnikov. Dolgo je čakal Kopitar, da bi se kdo oglasil zoper tako počenjanje. — Naposled začne izpod-badati Mušickega, naj pošteno prerešeta Mrazovičevo knjigo, obetaje mu zato poleg slave tudi — za ono dobo obilno „nagrado" — po šest zlatakov za polo. *)
Zastran Čaplovičeve knjige: „Slavonien" itd. pisal je Mu-šickemu latinski, pa prav po domače": „Deberetis vos recen-sere; sed estis — faul" (Vi bi jo morali pretresti, pa ste — preleni). — Ker se pa ni ganil Mušicki, napiše Kopitar sam v „Vaterl. BI. XII (1819)j štev. 50—52 bistroumen pretres, ki smo ga imeli uže v mislih. („Kl. Sehr." 331).
Uže 1. 1811 (1. nov.) priobčil je bil Mušickemu željo, da bi se našel med „Ilirci" kakšen bolji Kačič, ter bi nabiral različne narodne pesmi, ki so do malega res krasne.2)
S tem je hotel učeni Kopitar, (ki je silil vedno, naj se narodne besede itd. samo verno zapisujejo), ljudem zatrobiti, naj si poiščejo kakega drugega boljega moža za ta posel, a ne Ka-čiča, ki sam kuje (posnema) narodne pesmi. To za odgovor gosp. Dj. Rajkoviču, ki se v „Cpnc. 3op." (1879, str. 69) čudi, „kako je mogel Kopitar misliti, da so Kačičeve pesmi narodne."
V časopisu „Annalen itd." 1. 1810 presodil je slavni Dobrovsky Kopitarjevo slovnico ter rekel, da se je naš jezik močno premenil po 300 letih. Kopitar piše Mušickemu (26. dec. 1811), da on ni teh misli, rekši: „dokler obdeluje kateri jezik samo ljudstvo, a ne knjižniki, preminja se [jezik] samo po tisočletjih,
und ich frage, ob dieser Gang der Studien und Oultur nicht auch bei den orientalischen möglich wäre ? Wie, wenn Ew. Hoehwürden auch noch die Musen in Ihr Kloster einlogirten? und sich, statt zu eameralistischen Aufhebungsspe-culationen Anlass und Vorwand zu geben, zuerst einige, dann mehrere und endlich alle Klöster zu Studiranstalten reformirten, seien es Schulanstalten od. Con-gregationen ä la St. Maur zur Herausgabe von slavischen Geschichtsquellen! Welch' ein Feld, welch' ein Ruhm in der Geschichte für den, der den Anfang macht! [Mušickemu 5. dee. 1815].
') Mrazovicsiana ritorika prodiit. Quid vos? Feretisne vobis inspectan-tibus tam misera pro repraesentantibus Uteraturae et eloquentiae Slovenicae ven-ditari! Quin tu recense (germaniee), et faciam imprimi. Habebis inde et gloriam et aureos sex pro tuaaxo (Bogen). Fac quae petimus. (23. jul. 1822).
*) „Wenn sich doch ein besserer Kacich unter den Illyriern fände, der die wirklich meist schönen Volksgesänge jeden Inhalts sammelte; die Serben und Kroaten haben daran einen Sehatz, wie vielleicht kein anderes Volk! (11, nov. 1811). -
t. j. samo od tisoč do tisoč let;" na kratko, mi govorimo še tako, kakor sta govorila Dalmatin pa Truber." ')
O Frušiču in Davidoviču, ki sta 1. 1813 začela v Beču na svetlo dajati „HoBHse cepöcue" (Novine serbske), piše Kopitar Mušickemu 29. jun. 1813, da sta — kakor pravimo zdaj po navadi — „nadepolna" mladeniča. Mušicki naj skrbi za to, da ne bodeta tako nemškovala, njegova skrb pa böde, da se bodeta držala zdravega razuma ali pametnih načel."
V	pismu 26. maja 1820 razodeva i Konitar svojo radost, ker vzhaja v Novem sadu nova zvezda — Šafarik, je bil prišel tje 1. 1819 — za gimn. učitelja in ravnatelja, ter ga pozdravil Mušicki mahom z navdušeno pesmo. — Vendar je bil Kopitar v skrbi za-nj, zato ker so mu bile dobro znane vse okolščine.a) Ni se varal bistroumni naš rojak. —
Ko zve vrli rodoljub, da vabi ruska vlada Safarika v Eu-sijo, ponujaje mu petkrat obilnejšo plačo, oznani to hitro Mušickemu (16. apr. 1830) in gleda, kako bi se dalo opraviti, da bi ostal tak učenjak v naši državi. 3)
V	pismu 26. jan. 1821 jemlje Mušickemu v misel slavnega Dobrovskega, kateri je izdeloval ondaj v Beču s Kopitarjevo pripomočjo svoje sloveče delo („Institutiones linguae Sla-vic-ae dialecti veteris"), ki je prišlo drugo leto potem na dan v Beču. Piše mu, kako marljivo dela Dobrovsky pri njem vsak večer od 6ih do 9ih, kako živita in' kako se zabavljata po dušnem naporu. — ,,Sic itur ad astra" (tako se kuje človek v zvezde1, pravi šaljivo veseljak Kopitar.
V	dopisu 2. jan. 1824 govori o svoji znameniti „kormčiji", kije bila tiskana prvič 1. 1613 ter mu jo je poslal Mušicki_ istega leta na ogled. Ker je Kopitarjeva izdava izšla s posebnimi opazkami ali opombami, zato priobčuje K. prijatelju (kateremu je bil poslal 1 iztisek uže po vladiki Petroviču), da opazke niso njegove (Kopitarjeve), nego da jih je dodalo vredništvo in zakaj ? — itd.
V	dopisih Mušickemu nahajamo drugi primer, kako zdušenje
') „— — — aber in dem Punkte bin ioh nicht einverstanden mit ihm (Dobrovsky), dass sich unsere Sprache seit 300 Jahren etwas, geschweige beträchtlich geändert: so lange blos das Volk und nicht Buchmacher eine Sprache bearbeiten, gehen die Veränderungen nur nach Jahrtausenden; dies sagt auch Fernow von den italienischen Dialekten. Und kurz, wir sprechen so, wie Dalmatin und Truber a. 1550 sprachen: quis contra factum ?" —
') „In Neusatz geht ein neuer auch von Ihnen begriisster Stern auf IIIa$apHK. Doch wird Herodes (Stratimirovie) auch nicht schlafen, noch weniger seine Sehriftgelehrten (Hranislav i. dr.). Indessen wird Gottes Wille geschehen, das ist mein Trost. —
*) „Nostine Saffarikium esse vocatum in Bussiam, cum sat amplo salario 4000 Eubel Baneo = totidem W. W. florenis? Nae et vos illo potuissetis bene uti?"
bil Kopitar, in kako skrbno je'gledal na prste „književnim sleparjem." Leta 1830 pride mu v roke rokopis z napisom: „JlocHTH'ieBa EyK-BHija" (Dositijeva Bukvica), ki gaje bil neki Kaulicija poslal Jermencem (Mechitaristen) v Beč, naj jo natisnejo, ter razglasil očitno, da je bil ta rokopis shranjen pri Novosadskem trgovcu Jurju Kirjakoviču. ')
Za svoj sum, t. j. za svojo misel, da je ta rokopis ponarejen, ni imel Kopitar drugega, razen tega, da je sam Dositej v pismih o svojem življenju zastran „Bukvice" rekel, da je (ona) azbučno uredjen izvadak iz Zlatoustovi[h] pou-čenja; ker pa ni bilo v Kaulicijevem rokopisu ničesar, kar bi bilo podobno modrim Zlatoustovim izrekam ali vsaj Dositeje-vim, ter je Kopitar vedel, da C. Ilid (Mušickemu „protosindjel") tudi pripravlja rokopis Dositejevega „IIpiseHii;a" (Prvenca) za natisk, — zato piše mahom Mušickemu, naj mu oznani, kako in kaj. — Slutil je namreč bistroumni mož, da ni ta posel nič drugega nego trgovska dobičkarija in sleparija ali prevara?2)
Odpiše mu Mušicki, da je res tako, kakor je on slutil. Zahvali se Kopitar vrlemu prijatelju na ljubavi, ter mu priobči, da je pisal uže i Šafariku, naj posvari dobičkarja; da se ne opehari itd.3)
Tako je bistroumnost Kopitarjeva sleparstvo zasledil B) J Si zdušnost njegova ubranila.
Izpodbadal je Mušickega, naj prevede na srbski jezik slo-večo Zimermanovo knjigo „Vom Nationalstolze" (o narodnem ponosu), ki je bila prevedena skoraj na vse žive jezike; ali ni se htelo prevajati — nadahnjenemu pesniku.
Zvedel je bil Kopitar, kako zamerja starokopitnik S. Stra-timirovič Vuku zato, ker je izdaval „Danico" kakor koledar v srbskem jeziku; hotel je namreč Stratimirovič, naj se pišejo Srbom samo „slavenski", t. j. staroslovenski4) koledarji. — Tedaj je pisal šegavi Repnjičan Mušickemu: To bi bilo vprav tako, kakor
') Ta „Bukvica" se začenja tako (s oirilskimi po starem pravopisu): Azi prosto govori se j a. Ja sam vami ljubimi čitatelju prie ove knižice (sie.) pisao drugu po alfavitu, a ti si e primio i polzovao se. Evo ja ti dolazim itd.— Buki se začenja tako: „Budi razsudan itd." „Cpn. 3opa" 1879, str. 86). —
2) „Vix dubito esse speeulationem mereatoriam. et imposturam. Equidem nisi vos plenius edocueritis, non possum prokibere titulum, et admittam, nisi quae erunt inadmissibilia. Si contra Iliicsii opusculum nossem, aut videre pos-sem, possem et jure ipsum titulum prohibere et totam speeulationem arcere, ne succedat impostura". (23. maja 1830). —
/) „Gratias mašim as de statu rI{0C. OÖpa^OBH'i a ÖyKBHIja. Seripsit Saffarikio, ut moneat speeulatorem, (fortasse etiam sensu evangelico) ne perdat peeuniam. Vos interea properate absolvere et mittite. Originale nolite exponere periculis itineris, nisi si forte velitis fundamentum facere in nostra bibliotheca, quae colligit autographa. Sed alla flnfine et vos ipsi deberetis talem collectionem incipere rerum vestrarum." (16. apr. 1830). —
") Prav za prav pa treba tu misliti na ono zmes („makaronizem"),
bi veleval papež, naj se tiskajo samo latinski koledarji, ne pa tudi nemški, laški, francoski, hrvatski, poljski itd."
Mušicki, ki je popeval iz prva „slavenski", pozneje pa po Kopitarjevi želji tudi srbski, zapel jel. 1830 zopet „slavenski" ter dal v Karlovcu cirilski tiskati svojo pesem (himno) \ JtDa Bog živita carja!" — Dodal je opazko, da govori „horvatskf Serbin" v svojem narečju zanj, nanj, predanj, podanj, ponj, unj, namesto: za njega, na njega, pred njega, pod njega, u njega.
Odkritosrčno mu povž Kopitar svoje misli o tej pesmi ter ga opozori prijateljski (v pismu 9. febr. 1830), da te opazke ni bilo treba. Tudi v evangelju, pisanem v Srbiji 1. 1372 — veli — nahajam sem pa tam nanj, zanj itd. 'j
Kesneje poučuje (v dopisu 26. marca 1830) prijatelja na dalje, da beseda xopyrat (horugvt) ni staroslovenska, nego nova poljsko-ruska („chor^giew"), in da bi bila bolja hrvatska „zastava".
Za mlajših let čital je Kopitar marljivo stare izvrstnjake („klasike"), soseb Horaca, ki ga nosil sabo tudi potujoč. Zato ga je jako zanimalo in veselilo mahom iz prva, ker je Mušicki posnemal v svojih pesmih tudi stare „mere pesemske". — Samo da Kopitar i sam priznava, da njemu ni jasno, na koliko se „časo-merje" (Quantität) in „prozodija" razlikuje med sabo. V grščini — veli Kopitar — ima vsaka beseda jeden naglas (Akzent) kakor tudi v staroslovenščini, ali da bolje povem, vprav zato je v [staro-]slovenščini isto kar v grščini, ker so počevši od Cirila, vsi [starojslovenski svetopisemski pisatelji („bibliopisci") bili Grki, ali vsaj po grški odgojeni.
„V grščini" — pravi dalje Kopitar — seznava (doznaje) se prozodijsko časomerje iz „epskih (junaških) pesmi" ter do-daje, da mi v staroslovenščini nimamo tega „izvora" itd. —
„Pri Poljakih je predzadnji zlog dolg, in to jim je vsa prozodija. Dobrovsky veli v svojem „Slavinu", da je on, kar se. tiče naglasa, nahajal v rokopisih svetopisemskih takih razlik, da* je vedel uže potem, je li bil kateri rokopis pisan v Rusiji ali Srbiji itd." —
Tudi Kopitar je primerjal novi (Kucbekov) psaltir staremu tiskanemu v Benetkah 1. 1561 ter veli, da se razlikuje — ne samo v mnogih besedah, nego i v naglasu.
Kopitar pa Dobrovsky.
Uže drugo leto po prihodu Kopitarjevem na Dunaj (1809), tedaj predno je Kopitar še uradoval v dvorski knjižnici, začela
') „Notae reete se habent, praeter ultimam, quae poterat abesse, utpote abundans. — Eazloživši, kako so postale te oblike, priobčuje prijatelju: „Habeo cod. scriptum in Serbia 1372 ubi passim Iiailli, 3aiIB. Vide et Dobrovii In-stitutiones itd."
sta si bila dopisovati ta slavna učenjaka slovanska, „znana menda že v Ljubljani po Zoisu". ') — Ker sta si bila velika prijatelja, in tudi v poglavitnih znanstvenih stvareh (do malega) vedno složna, dalje ker ve ves svet, da ne bi bile Josipa D o b r o v-skega„Institutioneslinguae Slavicae dialecti veter i s", neprecenljive za svojo dobo, brez našega Kopitarja morebiti nikdar ugledale belega dne; — zato nam mora biti v čislih vse, kar koli zvemo in še zvemo o teh dveh veljakih, ki pripadata oba velikemu narodu slovanskemu.2)
Na srečo je vrli gosp. V. Jagič priobčil v svojem arkivu za slovan. jezikoznanstvo („Archiv für slavische Philologie" IV. Beri. 1880, str. 516—526) prva dva obilna dopisa izmed več onih, ki mu jih je bil uže lani iz posebne ljubavi za porabo, t. j. za razglašanje izročil gosp. dr. Fr. Miklošič. Kedar se razglasijo po imenovanem časniku3) vsi listi ali pisma, katere je pisal Dobrovsky Kopitarju, — tedaj pridejo na vrsto i oni, katere je pisal Kopitar Dobrovskemu in so zdaj v Pragi v češkem muzeju shranjeni, pa tudi uže gosp. Jagiču za razglas o b e č a n i.4)
Zadovoleti nam je tedaj za zdaj s tem, kar je uže na svetlem. — Mnogo ugodneje bi nam bilo da imamo pred sabo K o-pitarjev prvi „dopis" (kajti Dobrovskega prvo razglašeno pismo je prav za prav „odpis" na omenjeni „dopis"); ali „bolje išta nego nista."
Posloveniti in priobčiti hočemo tedaj iz prvih dveh nemških pisem slavnega Dobrovskega to, kar utegne čitatelja zanimati najbolj, — vzlasti pa jezikoznanca.
Dobrovsky, starejši učenjak, govori s Kopitarjem, mlajšim učenjakom, kakor učitelj z imenitnim, „nadepolnim" in poštovanim učencem, kajti imel je ondaj uže v rokah Kopitarjevo slovnico.
I. pismo.
V prvem pismu, pisanem 13. marca 1809, potrjuje Dobrovsky Kopitarju najprej, da je prejel vse poslane mu stvari, med katerimi je bil „novi zakon" [2. natiska]5) in menda tudi slovnica Kopitarjeva, ki jo omenja Dobrovsk}7, v tem odpisu z veliko pohvalo. Dalje piše:
') J. Marn. „Jezičnik" 1880, str. 5. —
*) Josip Dobrovsky, rojen 17. avg. 1753, umrl 6. januarja 1829.
3) Gosp. V. Jagič se je na časten pozov preselil v Petrograd, njegov arkiv bode pa izhajal — tako javlja „Obzor", — v Berlinu tudi poslej. —
<) „GI. Arek. f. slav. Philol. IV (1880); 516 v opazki.
5) O tem veli: „Das N. Test. (2ter Aufl.) hatte mir schon mein böhm.
„Slavin" mitgebracht, aber es tirat nichts, Ich kann es einem Bruder zurück-
stellen." —
„Jako so mi bili po volji Vaši glasi, a sosebno blagovoljne vrstice b.farona] Z.[oisa]. — To je pravo „bodrilo" (podbujanje) slovanskemu književniku, ki si ne more biti pohvale po mnogih v nadi. Morda se utegnem z blago ponudbo vendar kedaj okoristiti, ') a Vas, ljubi prijatelj, najdem menda vendar na Dunaju. Sicer bi mi bilo jako drago, ako bi mogel pokazati Vam svojo malo zalogo („Vorrath") ter uvesti Vas (če se smem toliko upati) v globočino slovanskega jezikoznanstva.
„Slovani moramo biti složni", t. j. v književnem delovanji. Kako se skladajo moje misli z Vašimi o P. Marku in Lindeju, čitali bodete skoro v kakem „Dunajskem pretresu."
„Zakaj so se zanemarjali Z(oisovi) sveti?" — Vaša slovnica navdala me je z velikim veseljem, in če so drugi ž njo tako zadovoljni kakor jaz, ne bode založniku žal, da je tako obširna. „Mislim si obširna glede na pregled pravopisnih posku-senj, ki so meni sicer na korist, ali težko da učencem". „To ste čutili menda sami. Vendar bodi to uže povedano."
„Jako drago mi je bilo to, kar sem videl iz primerov, da so imeli Slovenci (Krainer po tadanji navadi) v sedanjiku (im Praesens) nekdaj tudi „u" 3) (za „em"): hočo (hoču) za „hočem". Ker pravijo zdaj „očem", trebalo bi bilo pod „h" navesti take slučaje,v v katerih je odpadel ta h.3)
„Spangenbergova postila" je jako dragocena. Mislim, in to ne brez razloga, da je imel slovanski tolmač pred sabo češki prevod.
„Ni li bil, ker piše j a s t, koroški Slovenec; res, da je jast staroslovenskemu a z (staroruskemu j a z) bliže nego jest; ali jest je sicer Vašemu jeziku podobnejši, zato ker premenite a in ja skoraj vselej v e: „pet" namesto „pjat" itd."
Dostikrat utegne kdo dvojiti, je li katera beseda slovanska, ali pa nemška, kakor: „mzda" in „misda" (gotski); ali oboje je iz grške „fiio&og" [misthos]. Ta je dospela najprej k Gotcem, a po teh stopram dalje do Slovanov.
Tako je „pram" [brod] 4) iz „m^og« [peramos]. To so pobrali Slovani podunajski (an der Donau).
Iz [gotske besede] „fana" je naš češki „pan" (gospod), ki pa drugim Slovanom ni znan, zato ker niso bili vsi Slovani Gotcem podložni.
') Ne vemo, katero ponudbo ima D. tu v mislih, dokler ne pridejo Kopitarjeva pisma na dan.
v 2) ,b,olje °> iz starosloven. <">'* = a (on), ki se je premenil pri Busih, Cehih, Srbih, Hrvatih (tudi „slovenskih", t. j. pri „kajkaveih" na Hrvatskem v glas „a", Slovencem pa v 1. jedainski osebi sedanjikovi v „em".
3) „Spiritus densior h", krstil ga je Dobrovsky.
") „Fähre" (po Dobrovskem); po Vuku je pa „pram" = ladja veča od
čolna.
Ciril je za lat. „sulphur" našel uže „župel", oči to iz „Schwefel"; „žup" ni slovanska korenika, nego izhaja iz „jup", nanesli so jo Franki med Hrvate."
Truberju je rabilo menda češko sv. pismo, tiskano 1. 1549 v Pragi, ali pa Norimberška 1. 1540, če je imel celo; lahko pa, da je zadovolel z novim zakonom. —
Zanimljivo je čitati, kako sta si belila ondaj ta slavna učenjaka glavo z mejniki hrvatskega jezika, t. j. z razločkom med hrvaščino in srbščino.
„Kje je meja hrvatskemu narečju?" „Oj, sam bi rad,— veli D.v—• da si znam odgovoriti na to."
„Če ne bödem potoval, obupati mi bode. Vendar je „budem" z deležjem namesto z nedoločnikom hrvatski: „budem kopal"; — „budem kopati" je pa srbski (sie), dalmatinski (sie) itd." — Hrvatski je „v" pred „u"; „vugel" ') itd. itd. Tu priobčuje Dobrovsky Kopitarju svoje druge misli o hrvaščini in slovenščini, o dobi preselitve Hrvatov in Slovencev v denašnje kraje.
„Meni se je, — piše D. nadalje — hrvaščina bolj priljubila nego slovenščina in „korotanščina", zato ker je „Hrvat" narodopisno ime ter znači ono pleme, ki se je zvalo tako, predno se je preselilo tje od Väga, Morave (March) itd. (pri Požunu ali pa pri Dunaju [Beču]." —
„Slovenci (Die Krainer) so postranska veja Hrvatom ter se preselili menda z Avari in za Avarov še pred Hrvati, ki so se naselili za Heraklijeve dobe v Dalmaciji".
„Slabo je primerjal Katančič". — Panonci in Benečani (Ve-neter) slove vendar zmerom kakor ljudje, ki ne govore slovanski, niti galski, niti ilirski, vendar pa tak jezik, kateri je trakov-skemu, ilirskemu (sedanjemu albanskemu) dosta blizo v rodu, ne pa slovanščini, ki se nahaja samo daleč za Tatrami (Karpati)". — „Schlözer je za svojega Nestorja (tu celo za svojega „pod-krpnika (Interpolator) prevnet; zato ni dal, da bi obveljala latinska poročila.
Ko je Rastislav prosil boljih učiteljev [verskih], bil je Ciril uže napisal slovanskih knjig, a vprav to je napravilo kneza Ra-stislava, da je poslal k cesarju Mihälu.
„Ciril pride iz Carigrada, in prinese sabo slovansko evan-gelje. — Tako pripoveduje stara „legenda" izrekoma. Schlözer se je izpregledal ter dal drugo (poznejšo) natisniti, a vrh tega še povse novo rusko pravljico. Mnogo grške in po grščini skovane besede dokazujejo uže [samo po sebi], da je bila namenjena vsa naprava Slovanom okolo Soluna in po Srbiji."
Ker je Ciril preko Bolgarije potoval na Moravsko, dopuščeno mu je bilo, da se je udeležil pri preverjanju Bolgarov.
„Obradovičeva usoda mi je nekoliko znana. On je prvi začel pisati srbski „prosto" ter se priljubil s tem [narodu]. Kratek opis njegovega življenja in poseben zapisek vseli njegovih spisov utegnil bi biti pripraven sestavek za slovansko enciklopedijo. Slovani moramo biti složni."
„Drugi bi bil [za slovansko enciklopedijo] Orfelifi; živi li še ali ne?" Kumerdej pa Japelj možujeta (paradiren) že v „Oesterr. Annalen".
„Moskovci izgovarjajo o (on) često kakor a, vprav tako, kakor [nekateri] kranjski Slovenci".
„Kako je zalegel (prišel) 1 med jugoslovanska narečja? — Nekdaj so imela vsa [ta narečja] 1, ki se sliši, kakor veli Kara-man, še po nekaterih otokih. — Dalje nego drugi ohranili so ga Hrvati. Južni kraji ln ne ugajajo: altare — „autel", „ulna" — „aune", piangere-plangere etc. etc. Tako se je godilo tudi Slovanom. Vsi so prinesli 1 v 2. deležiu [preteklega časa] sabo: „byl", 0 »dal".
[Tu je brez dvojbe govorjenje o tem, da izgovarjajo zdaj skoraj vsi Slovenci 1 na koncu zlogov in besed tako kakor u, sicer pa včasih tudi kakor v].
Na to veli Dobrovsky: „Tako nemarno izgovarjajo tudi nekateri Lužičani; celö po nekaterih vaseh na Moravskem slišiš izgovarjati: „svovo" namesto slovo itd.2) Da imajo Slovenci i. dr. samo starejših spomenikov svoje govorice (n. pr. iz 14. veka), ondaj bi se sodilo drugače".
Tako so (v slovnici na str 281) „niju", „ti[j]u, „obeju" dragocene zastarelke (Archaismen), ker nimajo pri imenih (v ro-divniku in mestniku) več dvojine (Dual).
Celö „dveh" (rod. in mestn. iz „dva") ni dvojina. Ta je staroslov. „dvoju", češki „dvau", po sedanjem pravopisu dvou, po starem „dvu").
Značajne besede slovenskega narečja smete navesti, — morda Vam pomore moja poskušnja v predgovoru.
Vaš „naj" je skrajšan iz „nehaj". Vaš jezik prerad besede skrajšuje; zato je pa nam drugim [Slovanom] nerazumljiv; n. pr.
') Severni Slovani ločijo še pe staroslovenski „byti" (pol. bye) = sein (esseVod „biti" (-6) schlagen; y (II) pa tudi izgovarjajo drugače nego i (H). Mi pišemo oboje jednako, da si ne izgovarjamo obojega po vse jednako.
^ Naj vzamem tukaj v misel, da se je ohranil staroslovenski 1 JTB, ki je glasil, kakor debeliv poljski prečrtani 1), tudi še pri nekaterih Slovencih na Kranjskem, namreč v Črnomlju in po njegovi okolici, kodar ga izgovarjajo razločno celo na koncu kake besede. Tudi okolo Št. Vida pri Zatičini (Sittich) slišiš ta poljski J še dan denes; vendar se je premenil ondodin do malega po vsem drugem Kranjskem na koncu zlogov in besed uže v samoglasnik o, še bolj pa v u (kakor pri Malorusih, sem pa tam tudi pri Slovakih). Staroslov. lj (M) premeni! se je pa mnogim Slovencem v glas u samo v besedi „prijatelj", ki jo izgovarjajo „prjatu". Zato smo pisali pred Miklošičevo dobo „prijatel.
„že" in „še" za „uže" in „ješče".') „Res", „resnica" spada tudi med značajne besede (unter die charakteristischen Wörter), kar se tiče tvarine (quoad materiam)".
Nahaja se samo v staroslov. („im Slav.") „rjesnota", in „v rjesnotu" je vprav to, kar pri Vas „vres" (sie.).
Samo staroslovenščine („des Altslavischen") treba bi se Vam učiti glede na to.
Ni treba drugega nego da prečitate psaltir in evangelje, in da razkrajate besede vedno do debla ali osnove; n. pr. (kakor na str. 12. v Vaši slovnici). „Juniejšij bych" — [treba razkrojiti do „jun", „by" itd.] —
„Ce pa najdete starih srbskih psaltirjev (tiskanih v Benetkah), še bolje."
„Sicer se vam treba učiti rusko-slovanski („russisch-sla-viseh"), a ne slavensko-srbski („slaveno-serbiseh").
„Samo na ta način morete postati korenit slovanščinar".
V istem (dolgem) listu odgovarja Dobrovsky Kopitarju — kakor se kaže — na njegovo vprašanje, — kod so hodili Hrvati, seleč se v svoje sedanje kraje.
„Po katerem potu so hodili Hrvati, tega ne bode mogla določiti menda živa duša do zobca (auf ein Haar). Kdor veli, da so stanovali poleg Čehov nekako do Pasave, voditi mu jih bode preko Koroške in Kranjske v Dalmacijo. Kdor jih pa vodi, kakor jaz preko Tatre, nato dol do Vaga, Morave, a stopram potem preko Donave, oni si böde moral misliti, da so preveslali v okolici Požunski (Pressburg) ali pa Komarnski (Komorn)".
„Za Srbe se zna, da so preveslali pri Belem gradu.
„Ali človek mora prečitati vselej izvirna pisma, a ne sme preveč upati izpiskom.
„Vzemite pred-se Konstantina z Bandurijevo razlago, ter glejte, da določite njegovo veliko Hrvatsko (Grosskroatien) na severni strani.
„De sede Croatarum (Xgooßaroi) ante migrationem in ho-diernam Croatiam sive Dalmatiam?" [Kje so stanovali Hrvati, predno so se preselili v sedanjo Hrvatsko ali Dalmacijo?] bila bi lepa naloga. Vendar bi trebalo temu primerjati Stntter'jeve izpiske o Avarih (Obrih)".
„Appendini bode zahman tratil čas, če böde hotel, — kakor Dolci pred njim — zaslediti v krajevnih in osebnih imenih dalmatinskih slovanskih imen." —•
„Kako so devali panonsko besedo Sabajum (pijača iz ječmena) na cedilo, samo da bi skrojili iz nje slovansko besedo.
') Do zdaj nisem hotel pisati staroslovenski „uže", rekši: kdor piše „uže", moral bi dosledno namesto „še" ali „šče" pisati tudi „ješee" (ki nam se pa zdaj preveč upira). Ali ker železne" doslednosti itako m', — naj obvelja zarad večje jedinosti vsaj „uže" (= vže, belokranjski „vre", kakor „renem" na mesto „ženem").
— Salona morala seje premeniti najprej v slano, a vendar niso bila pomorska mesta še davno poslovanjena, premda so imeli Slovani notranjo deželo uže več vekov ali stoletij v rokah."
[Kopitar dreza Dobrovskega, naj bi spisal staroslovensko slovnico].
^Dobrovsky: „Na staroslovensko slovnico mislim zčT&j resno [a mislil sem na njo uže poprej] ').
Na vprašanje zatran nekake mašne knjige glagolske odpisal mu je učeni Dobrovsky tako:
„Vaša mašna knjiga glagolska je menda Rečka.2) Dobro treba Ferdinanda I. („Graetzii posuit") ločiti od darovnika, Ferdinanda II. — Dozdeva se mi res, da je hotel Ferdinand I. za katoličane s tiskanjem mašnih knjig in brevirjev skrbeti tako kakor Truber za lutrance. Ferd. I. nato umre, a Ferd. II. podari pismenke, kolikor so jih našli, propagandi."
Sklepaje prvo poučno pismo, obeta Dobrovsky Kopitarju, da mu kani skoro poslati nekoliko pismenih opomb o njegovi slovnici.
„Marca meseca 13. dne 1809.
Jos. Dobrovsky".
Kako je poštoval slavni Dobrovsky našega Kopitarja, kaže nam vzlasti njegovo
II. pismo. 3)
„Predragi Slavin. Mazi ti Bog" [t. j. pomagaj ali pomozi ti Bog.]
„Novo leto spominja me starih dolgov, ki mi jih treba poravnati. Prvikrat pišem tu [letno] številko 10 in Vam želim s tem deseterne sreče, premda bi bilo to še zmerom premalo glede na to, kar ste pretrpeli. 4) Na jedenkrat se ne da nič veličan-skega (nichts grosses) upati".
„Pa ne marava ničesar, kar je odvisno od politike."
„Ergo ad Slavica". (Tedaj k slovanščini).
„Moja staroslovenska slovnica5) ni še niti pri-
') Tem besedam dodaje za zagovor še to: „Nur den Cyrill. Text kann ich ausserhalb Eussland nicht herstellen, wohl aber einzelne Proben geben."
*) „Ihr glag. Missal scheint das Fiumer zu sein". [Dobrov.] — Prim. „Kl. Sehrifteu" na str. 119, kjer veli Kopitar v opazki, da je najnovejšo mašno knjigo glagolsko priskrbel slavni Karaman. To knjigo ima menda v mislih tudi Dobrovsky.
») Jag. „Areh." IV 519-526.
4) D. meri na poprejšnjega leta nesrečno vojsko na Dunaju in okolo Dunaja.
*) D. piše: „Meine slavisehe Gramm." — „Slavisch" (tudi „slavoniseh") čitamo pri stariših piscih često za „altslavisch" oziroma za „altslovenisch". Prim. „slavenski" pri starših srb.piseih, ki so imenovali tako tudi svoj „makaronizem".
četa, t. j. na čisto prepisanega ni še ničesar, ali v izpiskih in napisanih načrtih gotova skoraj vsa. Tudi jaz sem pisal vse latinski, kakor Vi želite; samo da hi jo dal rad tiskati na Dunaju ali pa v Budi (Ofen). Potovati bi mi tedaj bilo tje, kar se utegne tudi zgoditi. Vendar me odbija zima in še mnogokaj drugega."
„Prekrasno bi bilo, ako bi mogli vendar dobiti službo v ces. knjižnici. Rad bi pogrešal še dalje te radosti, da bi Vas objel.
Knjige „de conversione Carantanorum" (kako so se preverili Korotanci) imam jako v čislih, ter si želim Vaše in Doli-narjeve razlage." ')
„Ugodil mi je za zdaj Salagius. Ta učeni Oger je dognal, da je bila ta knjiga pisana 1. 873, da je bil tedaj o tej dobi Solnogradski protopop potegnil iz Panonije in zato slovanska maša ondod ob isti dobi uže bolj razširjala se med Slovani."
Ne zabite verno (kritično) primerjati temu poročilu prve legende o Cirilu in Metodu, (a ne druge, ki jo je Sc hl öz er dal tiskati po zmoti).
„Na Moravsko prinesel je Ciril slovansko evangelje uže sabo (863) ali po Asemanu 865). Odhajaje v Rim (867) pustil je vse knjige za bogoslužje potrebne na Moravskem („relique-runt"), zato piše Nestor „polozeny knjigy", a ne „prelozeny", dasi X. poglavja, vem da, ni pisal Nestor, nego nekak pod-krpenik. — Preložil je bil prve knjige Ciril brez dvojbe uže v Carigradu."
„Krščevanje pri Bolgarih, posebno če si mislimo, da je redovnik in živopisec (Maler) Metod bil naš Metod, opozorilo je vojvoda Rastislava, zato je zaželel takih učiteljev dobiti."
Drago bi mi bilo, ako bi se kedaj pošteno oznanila Jap-ljeva slovnica (Japel's Gramm.); kajti nečem se odpovedati še slovanskemu sv. pismu („Bibl. Slavica"). — Anti utegnemo doživeti Vodnikovega dela [slovarja], —
„Staromor avsko narečje ni ogersko - slovensko, nego česko-slovensko („der slovakische Dialekt. Ordnung 2"). — Moravska ni segala preko Donave".
„Kranjski in dolnje-štajerski Slovenci (Bezjaki t. j. „Zagrebški Hrvati") so po Salagiju oni Hrvati Konštantinovi, ki so se ločili od dalmatinskih ter se preselili v Panonijo. Ogerski Slovenci so izselci (Emigranten), ki so se preselili za novejše dobe iz Štajerskega itd." Samo ti so izgovarjali tudi ii namesto u".
„Panonske Hrvate trebalo bi tedaj deliti a) na prave (Zagrebške ali „Zagrebačke"), b) na ogerske Slovence, in c) na kranjske, štajerske in koroške".
u
[Dobrovsky odgovarja zopet na pojedina jezikoznanska vprašanja].
„Dalraatinci na pol Srbi [glagoljaši] a cirilicam .(katerim rabi cirilica) so pravi Srbi, k katerim spadajo še Bolgari itd."
„Koleda" je lat. „colenda" t. j. „štrena novi anni (novoletni dar) itd."
„Temnica" je staroslovenska beseda, ki se nahaja često v novem zakonu. — Tudi Jambrešid jo ima kakor hrvatsko. — Tu določujejo vse bolj nälike (analogije); n. pr. iz „suditi" je sužden (starosrbski), „sujen" (za „sudjen") hrvatski, meždu — med itd."
„Vse te Slovane in Hrvate (sie) morava tedaj obiskati".
„Lahko da se Vukovičev psaltir (Vukovik's [sie] Psalter) z nekaterimi besedami bolj približuje cirilskemu nego ruska nova izdava (recenzija); pa so ga popravljali tudi uže Srbi in glagoljaši.
„Hankenšteinovega rokopisa niso mogli najti po Hanken-steinovi smrti. Lahko, da ga je dobil nadškof Karlovski (,.Erz-bischof von Karlowitz"). Jaz pa imam izpiskov iz njega in iz drugih starih rokopisov, da bodem mogel kedaj vendar podati nekoliko primerov (Proben) iz starega cirilskega prevoda."
„Vi bi se zamaknili v Igorjevo pesem, ki sem jo dobil iz Rusije. Rusi je niso niti razumeli na nekaterih mestih; nemški prevod (In den russischen Miscellen) ni točen (natančen)."
„V slovansko sv. pismo spada iz vsakega narečja kakšen primer".
„Od Srbov ne smete preveč pričakovati; trgovci so."
„Mušicki mini pisal. Treba te ljudi predramljati (aufrütteln)."
„Pozabili so vsi Jugoslovani pravi razloček med %i (y) in H (i), in to uže davno, zato je rabil glagoljašu samo jeden Jer; celö za 6 govori in pišejo mnogi e. Kaj treba soditi po tem? Nič drugega nego to, koliko moč ima podnebje na govorila (Organe, t. j. Sprachorgane). Celo Rusu ni zamere, če ne ve, kedaj treba pisati 5 (č) ali pa c (e).
„Slovenci delajo vprav tako po različnih krajih; meni so bile take opazke v Vaši slovnici jako poučne".
„Sreča, da je prišel Ciril tako zgodaj, a njegovi prevodi hitro v Rusijo."
„Da segate Vi tudi v naš predel, utegne Vam biti kolikor toliko na korist; rad bi samo, da nam pokažete Vi ali Vodnik, ali pa kdo drugi vaše zaklade."
„Preklicujem vsako krivico, katero sem storil Vašemu narečju, ') ki mu je pri meni cena poskočila po Vaši slovnici in po novem prevodu sv. pisma (t. j. Japelj-Kumerdejevem). Skoda, da seje začelo tako pozno pisati". Popravite tudi mojo presodbo
Vaše slovnice, kakor Vam drago, če je to dovoljeno po zakonih strogih znanstvenih sodnikov (Aristarchen) Dunajskih.
„Uže zdavnaj je bila gotova. Spomnil me je [te presodbe] na novo Vaš list, a zdaj je uže davno tega, da sem jo poslal vredništvu."
„Počakati mi je, [da vidim], böclete li se karali z mano."
„Ljubši so mi — kaj pak — Vaši kmetje nego Vaši pisatelji."
Z Madžarji ni moči nič pametnega govoriti, če je njihovemu domoljubju na kvar.
[O tej priliki pove Dobrovsky Kopitarju, od kod je itd.].
„Menda ne veste, da sem se rodil v Džermetu ') ne daleč od Raba na Ogerskem. Oča mi je bil pa Ceh; zato ne trobim z Madžarji v jeden rog." [Pa pride brzo zopet na vrsto jeziko-znanstvo].
„Tudi mi smo imeli župane (praefectos provinciae); vendar mi je „župa" sumna — menda ni prava slovanska beseda. Ni tako lahko določiti, je li katera beseda slovanska. Rusi nimajo nikake besede iz „žup".
„O Megizerju ne vem več nego toliko, kolikor pravi o njem Töcher. Trebalo bi pregledati vse njegove predgovore. Ta posel bi bil za Vas. Znate li njegove pregovore („paroemias") ? —
Je li priobčil i štajerske? „Sclau." [Sclavice] znači mu dolnje-štajerski"; od tega loči on „kranjski" in „koroški".
„Jako drag mi je njegov „thesaurus polyglott."
„V nadaljevanem „Slavinu" naj bi se vzelo iz njega primerov".
. „Papovičev „Idiotikon" je slovanščini (für Slavica) obila zaloga. Ne bodete se kesali". —
[Znamenitna je Dobrovskega razsodba o Slovanih in Nemcih].
„Slovan je šegavejši [ondod], kodar je slobodnejši, in celö če ga tlačijo, ne tako neokreten (weniger schwerfällig), kakor Nemec. Drugi ljudje vidijo pa tudi drugače. Samo Madžar naj ne opisuje Slovana!".
Na točko g) Kopitarjevega pisma odgovarja Dobrovsky:
Trüber je bil tedaj Nestorjevih misli, da so bili Hirci Slovani, „at falso" (ali po krivem).
„Na Moravskem je po gorah Nemcev, kateri besedo „Holz" tako izgovarjajo, da se sliši I tako, kakor poljski prečrtani ali debeli 1. 2)
') Češki „Dermet" Djermet (= Gyermet; Bobrovski piše: nem. „Jermut"). Namesto češkega d' ali Lit. d j (t. j. srb. t/) izgovarjamo mi Slovenci dž ali pa samo ž; n. pr. „Madžar" ali pa „Mažar" namesto Madjar (Magyar).
®) Tudi Kočevarjem rabi v govorici ta poljski (debeli) J. Navzeli so se ga menda nekdaj od sosedov, starih Sloveneev, kakor nekateri Nemci v Sileziji od sosedov Poljakov. Slišal sem govoriti sam več takih Nemcev, ki so izrekovali J v besedi „bald" itd. tako na debelo, kakor Poljaki.
„Res da je „korizma" hrvatska, pa vem, da sem jo našel nekje pri P. Marku. — Vaš „pirih" treba primerjati ruskemu „pirogu", a ta je iz [besede] „pir" (convivium, pojedina)".
„Oba odtiska Vaše slovnice poslal sem Vat er-ju ter ga prosil naj priobči jednega Schlözer-ju, pa nisem dobil še odpisa. Temu je menda kriva nesrečna vojska".
„Da moreva samo vrlega b.[arona] Zoisa skupaj obiskati." Moči bi nama bilo do dobrega obdelati vsaj „kranjske stvari" (Carniolica)".
Ce ni dal, kakor se čita na str. 403, — na svetlo nikakih evangelijev (na nedelje in praznike), rabili so menda vendar sem pa tam Dalmatinove. Ni li v vsi kranjski deželi nijeden duhoven sebi za rabo kolikaj zapisal iz svojih cerkvenih govorov? Luži-čani so imeli ves novi zakon v rokopisu, predno so začeli tiskati evangelije.
„Str. 429. Petere Mozesove bukve niso bile prve, katere je Mandelc tiskal v Ljubljani. V „österr. gelehrt. Anzeig." (1779) 1. str. 111 naveden je Jezus Sirah 1. 1575. 8."
„Str. 449. Hrvatskim knjigam, z latinico tiskanim, bil je za osnovo bezjački, sedanji [1. 1809] hrvatski pravopis — čital sem katekizme sam. — Skrbelo se je tedaj za dalmat.-glagolske Hrvate in Bezjake. Truberjevega prevoda rešetavec (Kritikus) bil je Bezjak, in uže ta je dajal svojemu pravopisu prednost pred „novo-kranjskim." —
Po nekoliko vrsticah, češkemu narodu na čast in slavo napisanih, izgovoril je Dobrovsky svoje posebne misli o imenih: „Kranjci" in „Hrvati". Nato nadaljuje:
„Njihova [hrvatska] književnost je še mnogo ubožnejša od naše." „Ali govor jim je čistejši in bogatejši. Olagolska književnost je pa vendar tudi starohrvatska, vsaj na pol."
S tem pa nečem nikakor žaliti Vašega narečja. Samo da ponosni ne smete biti (Slovenci) na to, da ste se navzeli nemških šeg in besed."
„Meni jezikoznancu ugajajo najsurovejši Slovani najbolj: kakor so i Vam Vaši kmetje bolj po volji nego Markovi meščani."
„Če sodim po str. 426, dozdeva se mi, dajebilKrel Bezjak, ali da mu je bila znana vsaj njihova književnost. Slovenski čitatelji (po kranjskem itd.) priljubili so si pa menda vendar bolj Dalmatinovo govorico. Osnujte si, dragi ljudje, vendar najprej jeden književni jezik! Ali to menda ni v naši moči. J
Se nekaj: Megizerjevih spisov naj bi se poprijeli Vi. Njegovih očenašev (kakih 40 ali 50) nisem videl še nikdar. Rad bi vedel uže, je li med njimi več slovanskih in kateri ? — sosebno 6nih, katerih ni imel pred njim vrli Boh[orič]." —

Neizrečno nam je — pravimo drugič — žal, da nimamo, razen teh dveh natisnjenih, zdaj pri rokah več drugih listov, ki sta si jih pisala ta možaka; ali dosti nam je dokaza, kako je tedanji prvi jezikovznanec slovenski poštoval našega bi-stroglavnega Jerneja. Še bolj nam pa kažejo to one besede, s katerim se Dobrovsky v predgovoru svoje staroslovenske slovnice („Institutiones linguae Slav. dialecti veteris") zahvaljuje presrčnemu prijatelju K o p i t ar j u pred vsem učenim svetom za obilno pripomoč pri izdelävanju in izdävanju omenjene pre-važne knjige. Ondi pa priznava odlični poštenjak očitno tudi to, da gre Kopitarju posebna hvala še za to, da je prišla zaželena knjiga tako zgodaj na dan. In da povikša čast in slavo vrlemu svojemu učencu in gojencu še bolj, izusti Dobrovsky na posled (v istem predgovoru) veselo nado, da utegne Kopitar svoje zasluge še bolj pomnožiti se staroslovensko-grško-latin-skim slovarjem, ki ga kani dati na svetlo.
Tako poštljivo je slavni Dobrovsky govoril o našem odličnem rojaku.
Isto tako, — da še z mnogo večjo poštljivostjo — govori pa tudi nadepolni učenec in sloveči učenjak Kopitar v svojih spisih pri vsaki priložnosti o preslavnem učitelju in voditelju ter ga diči vedno z odličnimi naslovi: „magister" (Meister, mojster), „patriarcha" (t. j. znanstveni očak), „summus Dobrovius" (preveliki ali preslavni Dobrovsky) itd.
Pretresaje mu 1. 1810 prvega „Slavina" piše Kopitar: „Mi pa ponavljamo svojo staro pesem: Naj bi nas gospod Dobrovsky säm, ki zna tej stvari najbolje glas, obdaril s pravo staroslovensko slovnico." ')
Povedati se ne da, kako ponosen je bil Kopitar na to, da ga je po slavnega Dobrovskega smrti učeni jezikoznanec Jak. Gr i m razglasil2) za njegovega dostojnega naslednika.
Zato se je Kopitarju sila užalilo, ko je preklical Dobrovsk^ svoje misli o prvih krščenikih (kristjanih) slovanskih in o njihovem bogoslužnem jeziku. Duhoviti Dobrovsky je bil namreč iz prva säm, in to samo po zgodovinskem umovanju dognal ter učil s Kopitarjem vred. da . so bili stari Slovenci v nekdanji Panoniji izmed vseh Slovanov najprvi krščeni, da je bil tedaj iz početka bogoslužni jezik staroslovenski, iz katerega je postal s časom slovenski cerkveni jezik. Naposled pa je začel Dobrovsky trditi, kakor nasprotniki Kopitarjevi, da so bili Bolgari prvi kristjani izmed vseh Slovanov, (da je bila tedaj stara bolgarščina prvi cerkveni jezik starim Slovanom.)
') Gl. „Kl. Schrift.", str. 31. itd.
J) V nemšk. časopisu „Göttingisehe gelehrte Anzeigen 1837, Nr. 33, — Prim. v Kopit. „Hesych". str. 72.
To je peklo ponosnega Kopitarja tako, da se ni mogel utrpeti, da ne bi bil nekako trpko pogrel te čudne „preprege" tudi v svojem lastnem životopisu, in to uže konec prvega odstavka v zgodovinskem delu, J) tu izpuščenem iz navedenega vzroka.
Ni si mogel Kopitar misliti nikakor, da je „prepregel" pre-učivši se sam ob sebi öni Dohr ov sky, ki gaje on zarad prevelike učenosti, bistroumnosti in poštenosti ne samo sila po-Itoval, nego i obožaval.
Kopitar pa Vuk.
Kdo ne vč, da je ta „Vuk" sloveči pisatelj srbski: Vuk Stefanovič Karadžič4), ki je nabiral in izdaval najprej izvrstne narodne pesmi srbske, pozneje pa tudi narodne „poslo-vice" in pripovedke.
Po vsem tem zaslovelo mu je ime Vuk 3) tako, da se imenuje po jugoslovanskih knjigah in novinah po navadi na kratko brez priimka ali pridevka.
Po nesrečnih bojih srbskih 1. 1813 pobegnil je Vuk iz Srbije v naše cesarstvo in dospel proti koncu istega leta v Beč, kjer se je seznanil nato z našim Kopitarjem, vnetim za vse Slovane, posebno pa za Srbe zarad prekrasnih njihovih narodnih pesmi, kar je bilo uže povedano. Ali zbirke srbskih narodnih pesmi ni bilo še na svetlem.
Kdo je bil srečnejši od rodoljubnega Kopitarja, da se je spoznal in sprijateljil z vrlim Vukom Stefanovičem,kije znal mnogo srbskih narodnih pesmi na pamet, ter bil tudi materinemu jeziku kos, da malo kdo tako.
Vuk je bil tedaj mož — ves po volji razsvetljenemu Kopitarju, ki seje ondaj trudil že na vso moč, da zatare pri Srbih öni ričet „makaronizem", ki je tako presedal njegovemu zdravemu razumu.
Zato prične neutrudni Slovenec naganjati imenovanega domoljubnega Srba, naj napiše brez zamude vse öne srbske narodne pesmi, poslovice in pripovedke, katere še pameti (pomni), ter jih da na svet. Dopovedäval mu je pa i to, da je treba Srbom, — kakor ribi vode — tudi srbske slovnice in slovarja srbskega.
Zasveti se preprostemu, ali razumnemu Vuku v zdravem mozgu. Dopovedal mu je učeni Kopitar srčno to, kar si je želel uže davno zarad srbščine in zarad slovanščine sploh.
■) „Kop. KI. Sehr.", str. 2.
^ Bodil se je 26. oktobra (po našem računu 7. novemb.) 1787 v Tršieu y Srbiji, umrl v Beču 7. febr. 1864. a) Narodno [krstno] ime, —
Posluhne vrli Vuk modrega prijatelja in napiše na pamet najprej vse one narodne pesmi srbske, katere je bil pobral doma in drugod, razen tehvpa tudi še več drugih, katere mu je priobčila rodbenica Savka C a r k a d ž i j a, ondaj Stepanu Živkoviču žena, s katero se je bil srečal v Beču.
Ta prva Vukova zbirka srbskih narodnih pesmi prišla je na svetlo v Beču uže drugo leto (1814) pod napisom cirilskim: Mala prostonarodna slaveno - serbska pösnarica. Slavni nemški jezikoznanec Jak. Gr im bil je oni Nemec, ki je prvo zbirko oznanil ter se zarad teh pesmiv prišel nalašč v Beč k Vuku in Kopitarju srbski učit (1. 1814). Še istega leta izšla je — kar uže vemo — tudi slovnica Vukova („Pismenica serb-skoga jezika") s cirilico in v prostonarodnem govoru pisana, in to po Kopitarjevi volji brez „debelega jera". ') Slišali smo uže, kako in zakaj se je Kopitar oveselil te slovnice, ki jo je pozdravil s presrčno „dobrodošlico". Bilo mu je .namreč glede na tedanje srbske pisatelje načelo: pišite ali čisto staroslovenski, ali pa čisto srbski, — pravopisno načelo, «avse jezike pa: „piši tako, kakor govoriš."2)
Oboje načelo uresničil je po njegovem napotku naposled razumni Vuk, ki je začel — popustivši staro zmes — pisati tudi prvi povse čisto srbski (tedaj mnogo bolje nego Dositej Obradovič).
Iz Kopitarjevega, uže omenjenega učenega pretresa Vukove slovnice gre očitno na dan, kolik vpliv je imel naš Kopitar tudi pri popravljanju cirilske abecede za srbski jezik po navedenem načelu; (kajti Vuk je v svoji slovnici izpuščal po Tekeljevem vzgledu samo debeli „jer", a vse drugo pustil še pri starem). Svedoči nam str. 315 „Kl. Sehr.", da je Vuk vzlasti pismenko j po Kopitarjevem svetu ali „predlogu" iz latinice presadil v cirilico. Ali joj predrznemu Kopitarju in siromaku Vuku, ki ga je posluhnil!
Zarad te nesrečne „repatice" zagnali so namreč srbski popi in drugi pravoslavni duhovni na oba sum, da hočeta — čujte, čujte! — polatiniti vse pravoslavne Srbe.
Celö metropolit (nadškof) St. Stratimirovič, (kateremu je premarljivi Kopitar pisal več rodoljubnih pisem), začne zdaj sum-njičiti tega vrlega rodoljuba, češ, da se poganja za „unijo".3)
Strašno razžaljen je pa bil St. Stratimirovič potem, ko je Kopitar oznanjaje in hvaleč prvi srbski slovar Vukov, ki je bil
') L. 1824 prevel je to slovnico na nemški jezik slavni Jak. G rim v Berlinu in izdal se zanimljivim predgovorom, itd.
Prim. „Kl. Sehr." 315: „Indessen ist es Zeit, den Grundsatz geltend zu machen, dass die Buchstabenschrift nur da ist, um das gesprochene treu darzustellen; ob so recht gesprochen ist, geht den Schreiber nichts an" was gleich lautet, kann und soll er auch gleich schreiben." —
3) „Srps. Zora", 1879, str. 70.
izišel s Kopitarjevo obilno pripomočjo v Beču 1818) v Bečkem listu „Oesterr. Beobachter" v br. 29. apr. 1818 očitno izrekel besede, da „ob s cur i vifi" (mračnjaki) ne bodo mogli ustaviti prirodi teka.
Tako je bil nadel namreč razsvetljeni Kopitar starokopit-nežem srbskim, kateri so se poganjali za staro zmes" „makaro-nizem" imenovano. St. Stratimirovič, ki si je mislil, da je hotel z navedenim nadevkom pičiti njega, ') potoži se pismeno najprej znanemu piscu Čaploviču, rekši, da Kopitar, (ki ga on sicer jako poštuje in njegove domoljubne „težnje" po pravici ceni), pripo-ročaje Vukov slovar, ne da mira „staremu jeziku." S tem še nezadovoljen, da si napisati spisek za odgovor na omenjeno Kopitarjevo oznanilo Vukovega slovarja, ter pošlje ta odgovor istemu listu („Oesterr. Beob."), ki ga je res tudi natisnil pod štev. 260, 1. 1818.
Čita se v tem odgovoru razen drugih reči i to, da je srbski narodni govor proti „cerkveno-slavenskemu" manj vreden, nego latinski govor kakega srbskega selskega beležnika (Dorfnotar) proti Ciceronovemu, — da je srbskč) narečje po Vukovi slovnici slabje [od „makaronizma"] zato ker nima besed za več pomenov, — da je Kurcbekov slovar bolji od Vukovega, — da Kopitar ne zna ni čisto ni pokvarjeno srbski itd.
To je isti prepir, ki ga jemlje Kopitar v misel v lastnem životopisu, kjer veli, da je pojasnil nasprotnikov „umotvor" v 4. zvezku Dunajskih letnikov („Wiener Jahrbücher") tako strašno, da ni odgovoril nasprotnik več ni bele ni črne, nasprotoval pa je Kopitarju isti „nadškof" (St. Stratimirovič), ki ga je bil rešil poprej pošteni Kopitar krivičnega suma Majorjevega in neprijetnih nasledkov.
Naslanjaje se na tako močan steber, kakor je bil Kopitar, ni se dal ni Vuk nikakor zbegati možem starega kopita, nego se držal možki „zdravega razuma".
Še predno je izišel njegov srbski slovar, upötil se je bil mož pod zimo 1. 1814 v predrago srbsko domovino in v druge srbske kraje nabirat novih narodnih pesmi, besed, poslovic itd., izdal 1. 1815 u Beču uže drugo „narodno srbsko pčsnarico", 2) ter jo iz zahvalnosti in posebnega poštovanja posvetil razsvetljenemu Slovencu: „gospodinu Jarneju K o p i t a r u, Kranjcu itd."
S koliko radostjo je to navdajalo Kopitarja, sodiš lahko po njegovih lastnih besedah, ki jih je napisal, pretresaje to zna-menitno knjigo konec izvrstne presodbe.
') V listu, ki ga je bil poslal Kopitar metropolitu St. Stratimirovieu uže
4. sept. 1811, čitamo namreč te besede: „Nach meiner Ueberzeugung muss der Macaronismus aufhören und nur Altslaviseh rein, und auf der anderen Seite reines Umgangsserbiseh treten." („Srps. Zora" 1879 na str. 70 v op. 10).
*) Po zapadnik krajih pravijo Srbi ,.pjesua", po južnih in vzhodnih pa „pjesma" ali pesma. Poprijevši se pozneje južnega narečja rabil je Vuk nato samo obliko „pjesma". Prim. stsl. „pesnt", nsl. „pesem".
Prvi zvezek — piše Kopitar — posvetil je izdatelj blago-rodni gospi Mariji Stanisavljevidevi za dobrote v bolezni in si-romaščini prejete; ta drugi zvezek pa svojemu, res da ne srbskemu, a vendar slovanskemu rojaku, dvorne knjižnice skrip-toiju Kopitarju. l)
To je pa storil po Kopitarjevih mislih „nelatinski Vuk" ponevedoma vprav po Katulovem nauku '2) zato, ker je Kopitar imel v čislih njegove poprejšnje pesmi. Na posled pohvali vrlega Vuka s temi besedami: „Jako preseza tedaj gospod Vuk tudi gledč na to in na vse drugo navadno knjigopisno drhal.3)
Ta zbirka, (ki je imela v sebi nad 100 ženskih in 17 junaških pesmi, Homerjevim jako podobnih,4) ter je bila prav za prav prva knjiga čisto srbski pisana), — ta zbirka, velim — zaslovela je še bolj od prve.
To podbode marljivega domorodca V u k a, da hoče pol. 1820 izdati v Beču novo pomnoženo zbirko srbskih narodnih pesmi.
Tedanji pregledalec za slovanske kjnige, Kopitar ni našel v njih nikake spotike, ter privolil mahom, naj se natisnejo. — Ustavi se pa temu iznenadi5) redarstvo (policija), rekši, da oživljajo te pesmi zgodovinski spomin in da bi utegnile kaliti državni pokoj in red.
Imela je namreč ta zbirka v sebi tudi novejših junaških pesem, izmed katerih je bila najznamenitnejša dolga pesem o početku srbskega vstanka 1. 1804, dvakrat dalja nego Homerjev „brodni imenik" („Schiffskatalog"), in polna lastnih imen.
Eedarstvo se ni dalo nikakor preučiti; prisiljen je bil tedaj ubogi Vuk, potovati v Lipsko, kjer je prišla zabranjena zbirka od 1. 1823. do 1824, v treh zvezkih na dan.
Naglo zaslove zdaj srbske narodne pesmi po vsi Evropi.
Pripomogli so k temu vzlasti: slavni nemški jezikoznanec Jak. G-rimm, gospodična Jakobova, znana po književnem imenu Talvj,6) plem. Grötze,7) W. G-erhard,8) i. dr., ki so prelagali srbske narodne pesmi jako spretno na nemški jezik.
Nekoliko jih je preložil Bowring 1.1827 v Londonu tudi na angličanski jezik.
') Kopitar ni bil namreč pod pretresom podpisan.
„Quoi dono lepidum novum libellum — Corneli tibi; namque tu solebas — Nostras esse aliquid putare — „pesnas".
') „So steht Herr Vuk aueh hierin wie in allem übrigen hoch über dem gemeinen Haufen der Buchmacher."
4)	Vseh teh 17 junaških zapela sta Vuku dva-srbska slepca.
5)	Srb in Hrvat pravita „iznenada", Beli Kr. pa „iznenadi (a ne „izne-nade"), premda pravijo vsi trije „nad,a".
«) „Volkslieder der Serben" 2. Bde. Halle 1825—26.
*) „Serb. Volkslieder." Petersb. und Leipzig. 1827.
») „Wila" [vila] 2. Bde. Leipzig 1828.
Uže poprej so se čudili tuji književniki lepoti in izvrstnosti srbskih narodnih pesmi, ko so jih znali samo po pojedinili pesmih na tuje jezike prevedenih; ') zdaj pa ni bilo „občudovanju" ni kraja ni konca. Kaj takega ni doživel učeni svet več od Ho-merjeve dobe.
Četrti zvezek Vukovih srb. nar. pesmi prišel* je z jako potičnim predgovorom na svet 1. 1833 zopet v Beču. — Kako se je zgodilo, da so se smele srbske nar. pesmi zopet v Beču tiskati in prodavati po vsi Avstriji z onimi vred, ki so bile (1823—24) - tiskane v Lipsku, — o tem kauim govoriti še na drugem mestu, in to v predelu: „Kopitarjeve zasluge za slo-vanstvo sploh."
Razen teh neprecenjenih pesmi, ki so bile natisnjene potem še večkrat,2) izdal je neutrudni Vuk s časom še več dragocenih srbskih knjig v cirilici — se ve — in to: Narodne srpske p o si o vice, prvič tiskane na Cetinju 1. 1836, drugič v Beču 1. 1849; — Srpske narodne pripovijetke, prvič tisk. v Beču 1. 1853; drugič 1. 1870; — Kovčežič; v Beču 1849; — posrbljeni Novi zavjet; prvič tisk. v Lipsku 1. 1824;3) — pre-važni Srpski rječnik; pomnožen in drugič tiskan u Beču 1. 1852 itd. itd.
S temi in drugimi knjigami in „knjižnicami", [s katerimi se je branil „zdravi razum" jako srčno zaslepljenim starokopitnim mračnjakom], ugladil je Vuk s Kopitarjevo pomočjo „prekrčeni pot" in osnoval narodu srbskemu pravo narodno „knjigo", vsakemu prostaku razumljivo.
Hvaležen je bil vrli Vuk za to na veke razsvetljenemu Slovencu, — ne samo „v svoje, nego i v vsega srbskega naroda ime", ter ostal Kopitarju veren prijatelj do njegove smrti, a veren mu častilec tudi po njegovi smrti. —
Zdaj počivata oba verna prijatelja, in hrabra borilca za narodno razsveto („prosveto") na sv. Marka pokopališču Du-
') Priobčil je bil namreč slavni nemški pesnik Götke (po talij an-skem, 1. 1774 z izvornikom vred tiskanem prevodu Fortisovem in po fran-c ozke m prevodu grafiuje Rosenbergove) prvo pravo srbsko-narodno pesem o „Hasanaginici" pod napisom: „Klaggesang von der edeln Frauen des Asan Aga" uže 1. 1789. [50 let nato je pa rekel Götke, da je ponemčil to prekrasno pesem „po francozkeni prevodu" imenovane grdfinje. „Ali to ni res" — veli gosp. dr. Miklošič; kajti da ni imel Göthe pri rokah tudi Fortisovega prevoda z izvirnikom vred, ne bi bil zadel mere (Metrum). Lahko, da je tedaj mož to stvarieo pozabil po toliko letih. (V Vuk. „srpsk. nar. pjesm." 1.1846 v Beču, nahaja, se izvirna pesem nekoliko popravljena v III. knjigi na str. 527). — Iz prve zbirke Vukove ponemčil je Kopitar sam dve pesmici (gl. „Kl. Sehr." str. 288, iz druge pa 16 narodnih pesmi. (Gl. Kl. Sehr." str. 351—367).
=) Poslednjie v Beču 1.1875 po zaslugi gosp. dr. Miklošiča in več drugih odličnih narodnjakov.
3) Pod napisom: „Versionis Novi Testamenti serbicae speeimen" (z učenim predgovorom Vaterjevim). Drugič je izišel pod navedenim srbskim napisom v Beču 1. 1847.
najskem („MarxerFriedhof"), kjer so slovenski pevci, visoko-šolci Dunajski, za nove dobe o vseh svetah (po Dunajski navadi namesto „o vseh vernih dušah") uže več nego enkrat z domačimi glasi počastili slavnega rojaka spomin. Da se ni zgodilo to še večkrat, temu niso bili krivi vrli mladi rojaki, (nego — neugodne okolnosti, ki so jim hranile). Od 1. 1878 ponavljajo blagi mladeniči svoje neskončno poštovanje do mrtvega, ali v našem spominu brezsmrtnega rojaka pokladaje mu vsako leto vsaj krasen venec na grob njemu in sebi na čast.
Kopitar in Šafarik.
Slišali smo, s koliko radostjo je bil rodoljubni Kopitar ') v pismu 26. maja 1820, pisanem prijatelju Mušickemu — pozdravil „novo zvezdo v Novem sadu vzhajajočo". — Tako je imenoval tedanjega mladega, nadepolnega gimn. učitelja in ravnatelja P. J. Šafafika.
Ni se motil bistroumni veljak. Poslavil se je Šafarik se slovanskim jezikoznanstvom in zgodopisjem s časom res tako, da ga „kuje ves slovanski svet v zvezde".
Takega učenca in prijatelja zaželel je bil učeni jezikoznanec in zgodovinar slovanski — Kopitar, ter mu počel menda še pred letom 1823 dopisovati in priobčevati svoje znanstvene (zgodovinske in jezikoznanske) misli.
Ali na žalost uničeni so vsi vzajemni dopisi med „Kopitar jem in Safarikom. Iz verjetnih ust vemo, daje Šafarik o prvi nesrečni dobi svojega življenja' (1. 1857) v Pragi uničil vse_liste,_ katere so mu pisali nekdaj drugi učenjaki in prijatelji, tedaj tudi Kopitarjeve. Zatrti so žalibog i „Šafarikovi dopisi Kopitarju"; ohranili so se samo Šafarikovi listi pisani slo-večemu pesniku Janu Kolärju. Podaril jih je gosp. A. V. Š e rabe r a in to 200 češkemu muzeju, a ta jih je začel razglašati stopram 1. 1873, tedaj 12 let po Šafarikovi smrti v svojem „Časopisu".
Ali toliko, da smo se omrsili, ustavi neki mogočnik tiskanje
—	kakor smo zvedeli viz drugega povse verjetnega Vživega vira
—	zato ker zabavlja Šafarik v „naslednjih listih tudi Čehom.
Izišlo je v imenovanem „Časop. česk. Mus." 1. 1873 in 1. 1874 samo 73 listov, ki so bili pisani vsi od 1. 1821 do konca 1. 1827 iz Novega sada. To so tedaj dopisi samo šesterili let.
Vendar mu moramo biti zahvalni, da smo smeli vsaj „pa-perkovati" po teh prezanimljivih listih, v katerih se spominja
') čehoslovani poudarjajo izgovarjajo to ime prvi zlog in potežajo nekoliko na koncu — ar; brez naglasa je pa njim srednji zlog, ki ga mi poudarjamo ali naglašamo. Zato piše Šafarik namesto po naše „Kopitar" v svojih listih „Kopitar"; (samo prvič „Kopytar").
pisavec na več mestih tudi Kopitarja ter se izpoveduje premi-lemu prijatelju svojih najskrivnejših misli o njem.
Tudi v več drugih dopisih (Vostokovu, Pogodinu in Palac-kemu) izpovedäval se je Šafarik odkritosrčno — morda preod-kritosrčno vseh svojih mish o Kopitarju — o njegovih delih in o njegovem značaju.
Dosta jasno je v vseh teh listih ali izpiskih iz njih — popisano razmerje med Kopitarjem pa Šafarikom. Razločno nam pravijo ti poverljivi dopisi, da ni bilo med „učiteljem in učencem" uže davnov prave sloge, premda sta si dopisovala več let, dokler je živel Šafarik še v Novem sadu.
Poslušnega učenca želel si je Kopitar, kakor si želi vsak učitelj, ter ga hotel za roko voditi, celö noge mu premikati in uvesti ga v svoje svetišče. Učenec je pa izmikal, če tudi strahoma roko po malem uže iz početka, hote stati na svojih nogah in hoditi po — svojem potu, ter je bil na razpotju uže davno poprej, nego je bil zapazil to njegov, v priljubljeni si uzor ves zamišljen vodnik.
Prvič se Šafarik spominja Kopitarja v listu 2. febr. 1823. Ondaj sta si hotela Šafarik (iz Novega sada) in Kolär (iz Pešte) naročiti si nekoliko ruskih in poljskih novin. Šafarik priobčuje Kolärju, da je poprašal pismeno Kopitarja (in Jungmana), katere novine so bolje, in da pričakuje še odpisa; — Kopitarjeve slovnice pa da ni še videl. 24. maja 1823 prosi Kolärja, naj mu izpiše (na kratko) iz Dunajskih „Jahrb. d. Lit." XIII. zvez., kako je presodil Kopitar Dobrovskega „staroslov. gram." vzlasti pa to, ni li v njej tudi kaj o književnosti tega jezika. Kopitarjeve sedanje misli, da mu niso znane, a od njega da jih ni mogel zvedeti. V pismu 21. januarja 1824 prosi Šafarik Kolärja, naj mu z drugimi knjigami vred iz Pešte omisli po knjigarju Kilijanu tudi Kopitarjevo slovnico; 10. okt. 1825 toži se pa prijatelju, da-je tega uže leto dni, kar je prosil Kopitarja, naj bi mu poslal „kritično izvestje" o popu Duk-ljanskem, ') kje mu je izvirnik, je li „cerkveno-slovenski" ali prosto srbski itd., pa da ne more dobiti od njega ničesar.
Spomina vreden je posebno prvi list 1. 1826, pisan J. Ko-lärju iz Novega sada 9. januarja 1826: „Prišel sem ^idlu stare cirkevne Slovenčiny na stopy" (prišel sem sedežu stare cerkvene slovenščine na sled). Ali to priobčuje milemu prijatelju kakor največo skrivnost, ter ga prosi, naj je ne razodene živi duši.a) „Obavam se, — veli — aby Vuk (Vik) a Kopytar na mne ne-uderili." (Bojim se, da nebi Vuk pa Kopitar udarila na-me). „Casem vice" (s časom kaj več).
') Ondaj se Šafariku ni še sanjalo, kolik je ta posel, ki ni opravljen do dobrega še dan denes. (Prim. v „Letop " 1879 str. 194—195.)
5) „Prosim ractež to pro sebe zadržeti" („Časop. česk. Mus." 1874; str. 54).
V	dopisu 20. febr. 1826 piše Šafarik J. Kolärju:
„Stopy stare Slovenöiny Yäm täk na krätee ukazati ne-mobu". V Turčiji, veli nadalje, je več „slovenskih" [slovanskih] plemen nego se gg. Vuku in Kopitarju sanja. Naštevši več imen mest macedonskili itd., (ki jih tolmači sš slovanskimi), opominja prijatelja zopet, naj tega ne pravi tačas nikomur, da se ne vplete [on, Šaf.] v kak prepir z gosp. Kopitarjem zarad njegove Korotanije, ') rekši: „Kedar se oborožam, ondaj pojdem na bojišče."
Ko so se poganjali tedanji književniki slovanski za vse-slovansko abecedo, pisal je Šafarik J. Kolärju, (1. marca 1826) o tej stvari na dolgo in široko. — Ker Srbi nečejo ni slišati o tem, da bi popustili cirilico,'2) zato — veli — naj bi se latinica dopolnila s cirilico. „K tomu absolutne radim [svetujem], a pri tom züstanu na včky včkov. (Str. 65).
V	istem listu potrjuje i Šafarik, da je snoval res i Kopitar novo abecedo. Hotel je namreč, kakor, smo uže povedali, pomnožiti latinsko abecedo Slovanom za rabo. Namenil jo je bil izprva menda vsem Slovanom, pozneje — priljubivši si častitljivo cirilico — vsaj onim Slovanom, katerim rabi latinica, — naposled pa (t. j. potem, ko so se bili Čehi poprijeli sedanjega porožičenega Husovega pravopisa) vsaj dotičnim Jugoslovanom. 3)
Šafarik piše namreč:
„To, kar sem tukaj povedal o vseslovanski abecedi, povem, kedar bode čas za to, tudi drugim „vseslovanom" (vzlasti pa gosp. Kop[itarju]), ki je prav za prav kriv vsemu temu abe-cedovanju, a sam se pa sramuje svoje izmisleke dati na svet". 4)
Ali več nam hi priobčil o skrivni „Kopitarjevi abecedi" ni Šafarik.
Znamenito je Šafarikovo pismo, poslano J. Kolärju iz Novega sada 21. maja 1826 — menda potem, ko je bila izišla Šafarikova prva knjiga: „Geschichte der slavischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten" (Ofen 1826): P [an] Kopitar (sie) mi najednü počina i často i mnoho psäti."
V	istem listu oznanja Šafarik prijatelju, da je dal Dobrovsky zopet nekaj o Cirilu in Metodu na svet, in pravi: „K** [Kopitar] piše: „auch nicht befriedigend. Der gute D** wird alt". — Ste li čitali presodbo v „Jahrb. d. Liter.?" —
') „Zati'm se neračte o tom pronesti — abych ee do pütky s. P. K—rem pro jeho Karantanii ne vpletel. Až se ozbrojim, potom vijda na bojištš (Str. 63).
„Kdo jim do kyrilliei sahä, ten jim do sree saha" (Str. 68).
3) Uže 1. 1808 želel je „latinice" z obožavanim Sehlözerjem vred tudi Rusom. Glej opaz. na str. XX.T. Kopit, slovnice.
<) „Časop. ž. M." 1874; 68.
„Prokoša nam je razglasil za bedaka in [za] 'sleparstvo kakor Libušin zbor".') — Temu dodaje še tehtne besede:
„P. Kopitärovi se ješte poräd o Kyrillo - Methodo - Karan-tanii sniva!" itd.
Glejte razpotja, — glejte razstanka med Kopitarjem in Šafafikom!
O tem se pa ne sanja o tej dobi še čisto nič ponosnemu učitelju, ki misli še vedno, da je našel v Novem sadu poslušnega učenca, vernega znanstvenega prijatelja in slednika.
Kopitar dopisuje tedaj, ne sluteč, kaj se godi v Novem sadu, svojemu nadepolnemu učencu tudi poslej, ter ga pazi pre-skrbno, da ne bi kam zašel ali zagazil. — Ta prevelika skrb učiteljeva ni bila pa učencu posebno ugodna. To nam svedoči Šafafik v listu J. Kolärju 24. sept. 1827 pisanem s temi besedami (gl. str. 415 „Časop."): „Kopitar [sie] poräd dotirä a žada [priganja in zahteva] schlagende Beweise de Slaviš in Illy-rico et Moesia ante sec. VI. — a pravi: vulgaria et scio et ne-gligo" (navadne pripovedke znam, pa jih ne maram).
„Jemu tedy v teto včei nemože byti spomoženo. „Schlagende Beweise" može jen mathematika däti — ja sem spokojen, jestli jen nejvštši k vire podobnost dosähnüti mohu. Bone Deus, quis in tanta antiquitatis obscuritate omnia evidenter et ad oculum demonstret ? Kde historia mlči, tam sü jini [drugi] rovnö liodovSrni svödkove [jednako verjetni svedoki ali priče] staro-žitnosti." — „Ja za to mäm, že jsem nalezl [našel] klič k ta-jemstvi naši prastare historie, a že na prave ceste sem." —
Mahom nato navaja več prestarih krajevnih imen, ki se nahajajo v starem Iliriku in v Meziji ter jih razglaša za „slovenska". 5) Najvažnejša dokaza vzoper Kopitarja ste mu pa dve imeni. O njih piše (na str. 416 „Časop.") tako:
„Imen Črni en (t. j. črven) iu Debr t. j. dolina nahajamo na stotine; uže pri Herodotu Kyrmiana itd. pri Prokopu itd. To poslednje [ime] svedoči, da je domovina cerkveni "staroslo-vanski govorici tii v Traciji, Macedoniji in Meziji, a ne v Koro-taniji, kakor trdi v jedno mer Kopitar; kajti — modruje Ša-
') Ondi str. 77.
^ Ondaj je Šafafik (prav za prav Šafarik, Slovak) obliko „slo-vensky, a, o" rabil tudi za širji pomen: „slovansky, a, o". Znano je, da govore Slovaki (kakor pravijo sami) „slovensky", a ne „slovacky"; imeli so tudi, ni davno tega, svojo „Matico slovensko". Zadušil jim jo je na preveliko žalost — sovražnik. — Po nemški govore pravijo pa Ogri namesto „slovakiseh" po navadi „slaviseh".
fafik nadalje — samo v „cerkveni slov." je črmen') = červen [rdeč], a debr2) = dolina.
Toži se nadalje še v istem listu proti koncu, da mu neče Kopitar nikakor pripoznati, da so postali nekateri skrajški v cirilici tako, kakor si je on mislil in tudi priobčil bil uže obema prijateljema. —
Šafariku se zdi, da je njegovo razjasnilo tako jasno, da ne more biti jasneje. „Haec omnia pro se loquuntur". (To vse samo za-se govori). — Ali Kopitar mu ni hotel verjeti nikakor, nego zahteval dokazov, da so to skrajški jtd.3) „Za Boga, treba li tu dokazov!"4) vzdihuje uže drugič Šafafik pod mogočnim „upli-vom" Kopitarjevim, katerega se vendar zdaj ni mogel iznebiti še povse.
Kaže se nam ta vpliv še na drugačen način: 1. okt. 1827 oznanja namreč Šafafik prijatelju J. Kolärju, da je ua priga-njanje Kopitarjevo napisal presodbo ali prav za prav razlago Dobrov. spisa: „Friderici Iter" za Dunajske „Jahrb." in da je moral v tem Kopitarju ugoditi in popustiti — po pravilu „ljubav za ljubav".5)
Sila potreben se je videl ta „zagovor" Šafafiku; kajti ponovil ga je še v listu 25. okt. 1827 z drugimi besedami,6) ozna-njaje prijatelju, da je poslal omenjeno presodbo istega dne v Beč.
Pa še enkrat pride v istem listu na dan slavnega Slovenca vpliv na upornega učenca. —
Priobčivši Šafafik J. Kolärju, kako je (pretresaje Suro-wieckega knjigo o starih Slovanih in sestavljaje dopolnilo tej knjigi) zasledil več znamenitih reči, in da kani razpravo o tem napisati po češki, — poroča namreč dalje: „Ker pa tudi Kopitar zmerom priganja in sili,7) utegnilo bi se zgoditi, da dam izpisek iz tega kedaj [„jednhn časem"] tudi v Dunajske „Jahrb."
') Glej v Mikloš. staroslovenskem slovarju na str. 1121 iz rokopisa Su-prasl. itd. er mL nt, ruber = rdeč. — Iz iste starosloven. besede izhajajo de-našnje slovenske: črmelj, čermel, emrl ali einrlj, tudi: „črmljak" luteum ovi (v Ribnici) = rumenjak, žoltak itd.
J) Besede „debr" ali „debrl" ni v vsem Mikloš. slovarju, nego na str. 190 samo „dabrT>" silva, gojzd (Nomocan bulg. saec. XIII.) Prim. (ondi na str. 189) tudi stsl. besedo „dabrava" naši sedanji besedi „dobrava".
a) „Demonstra, quae asseris, illa esse eompendia." („Casop. česk. Mus." 1874; str. 417).
*) ;,Bone Deus, treba-li tu diikazdv!" (Ondi).
s) Musel sem v tom Kop. uhoveti „a popustiti — an mi i on v mnohem na pomoči." (Str. 418).
Oznämil sem Vam, že na požadani Kopitara rečen, a vyklad psal sem na Dobr. Iter Friderici. Dnes to posilam. Musel sem v tom povoliti Kop. an i on mne tytyž služi. (Str. 420).
") — „všelijak dotirä a nastoupä (Ondi).
Ali s časom začne preblagovoljni vpliv Kopitarjev — presedati rahločutnemu in po samostalnosti hrepenečemu Safariku, premda mu je pisal Kopitar zmerom jako prijazno in odkritosrčno.
Ali vprav ta prevelika odkritosrčnost — bila je. Safariku (čujte, čujte!) sumljiva. —
To nam priča Šafafik sam v listu, poslanem 11. okt. 1830 prijatelju Palackemu, govoreč o Kopitarju: „Piše mi on pre-často apriliš uprimne clitčje mne na svou samospasitelnou viru obrätiti itd. itd. — Mnč každe tyranstvi (!!) nesnesne". ') Podpisana je bila tedaj s temi razločnimi besedami ločitev med Šafafikom pa Kopitarjem uže 1. 1830 v Novem sadu; a ničesar ne sluti še „preodkritosrčni" Kopitar.
Ne sluteč te odločne premembe,vnadaljuje neutrujeni rodoljub svoje odkritosrčno prijateljstvo se Šafafikom po starem, ter mu hodi na roke, kakor koli more. Dobivši od prijatelja M. Copa slovenske književnosti obilen popis, pošlje ga 1. 1831 „se svojimi opazkami na rokopisu in z odlično pismeno pohvalo Safariku v Novi sad.	„	. -
Kakor je bil Kopitar pohvalil in priporočil Safariku Čopovo delo, tako so bile pohvaljene Kopitarjeve opazke2) v Šafarikovi zgodovini jugoslovanske književnosti, ki je pa prišla stopram po njegovi smrti 1. 1864 v Pragi na svet.	v
Ondi se čita, da je Kopitar v svojih pismih priobčil Safariku tudi nekoliko zapiskov o Cojzovi rodovini.
Tako se je vršilo to „na-pol-prijateljstvo" še dve leti med Kopitarjem pa Šafafikom, — dokler je živel ta v Novem sadu, in ga ni drznil odpovedati Kopitarju na ravnost.
L. 1833, ko se je Šafafik, (popustivši svojo službo v Novem sadu), selil v Prago, oglasi se gredoč na Dunaju tudi Kopitarju. — Kako vesel je bil vnaš Kopitar tako odličnega učenca in poštovanega prijatelja. Zele iz vsega srca orati s takim možem slovansko ledino, — ponovi odkritosrčno, kakor mu je bila navada, svojo poprejšnjo pismeno ponudbo: naj bi ostal pri njem na Dunaju,3) da bi delala poslej se združeno močjo kakor sta nekoliko let poprej Dobrovsk^ pa Kopitar — slovanstvu na korist. (In kako hvaležen mu je bil Dobrovsky za tako „tiranstvo"!) —
Ali preobčutljivi Šafafik, ki ni mogel nikakor pritegniti nekaterim mislim Kopitarjevim, a vzlasti onim o pravi domovini staroslovenskega cerkvenega jezika), — ni hotel privoljiti nikakor.
') „Slovn. naue." IX. 1872,- str. 5.
s) „bündig und schlagend, wie es seine Weise war". (P. J. Šaf. Gesch. der südl. Literat. I. 1864 Vorw. IV. V. — Prim. Mam. „Jezičn." 1880,- 24). >) prim. besedam iz dopisa Palackemu 11. okt. 1830 v ,-,Slov. nauč." IX; 5.
Prešel je, kamor ga je bolj vleklo, — v Prago k svojemu Palackemu. Prijateljstvo s Kopitarjem pa vsaj na videz še ne neha. To se je zgodilo stopram potem, ko so bile 1. 1837 izišle Safarikove „Slovanske starožitnosti" in jih je Kopitar strogo presodil (v Chmelovem časniku: „Oesterr. Geschichtsforscher" 1. 1838. I; str. 501 i. d.) vzlasti zato, ker je Šafarik v svoji imenovani knjigi na str. 814 i. d. trdil zdaj s Kopitarjevimi nasprotniki vred očitno, da se je slovansko bogočastje pričelo v Bolgariji itd.
Nekdanja prijatelja — bila sta si stopram od te dobe očitna nasprotnika. Tri leta poprej hotel je Kopitar Ša-fariku še pokazati, kako ga spoštuje, s tem, da mu pošlje (1. 1835) prvemu odtisek svoje prve znamenite knjige „Glag. Cloz.", predno so jo začeli še (z letnim štev. 1836) razpošiljati knjigarji po svetu.
Ali premda je nasprotoval Kopitar uže v tej knjigi Ša-fafiku očitno zastran starosti bolgarskega jezika, ogibal se je Safarik vendar na vso moč očitnih prepirov z nekdanjim učiteljem svojim; branil se je — izpodbijal Kopitarjeve misli, m razodeval svoje o Kopitarjevem počenjanju rajši samo pismeno v listih drugim znanstvenim prijateljem pisanih.
_ Prezanimljiva so ta pisma, da ne bi priobčili vsaj poglavitnih stvari iz njih častitim domorodcem, kateri se zanimajo za slovečega domorodca, po katerem so se ozirali nekdaj, kakor po „zvezdi prehodnici", vsi slovanski učenjaki.
Rusu M. P. Pogodinu, ki je bil zaprosil Šafarika, naj bi o n presodil imenovano knjigo Kopitarjevo, odpisal je Šafarik iz Prage 2. oktob. 1835 tako: ')
„Kar se tiče Kopitarjeve knjige, morate prositi Vo-s t o k o v a, naj jo on presodi. Njemu to prfstoji najbolj.2) Jaz ne morem in nečem zdaj pečati se s tem. V svoji razpravi o starobolgarskem, t. j. ciril. narečju mi je spomniti se te reči". 3) „To pa mi je vendar vzeti v misel uže zdaj o Kopitarjevi knjigi":
„Kopitar veli, da štejem jaz sedanjo bolgarščino za staršo od Cirilove in Metodove dobe; ne vem, kako me je mogel razumeti tako krivo; kajti jaz sem prepričan, da je vprav narobe." [Na str. 320 v dopisu Pogodinu 2/,a 1835 ponavlja namreč Šafarik skoraj iste besede s tem dodatkom: „Jaz sem bil in sem
') Gl. A. N. Popov. „Čtenija vi imperatorskomt obšeestve istorii itd. IV. (Moskva 1879) na str. 146 — 147.
'J „Er ist der competenteste Biehter." —
^ Stopram dve leti nato (v „Časop. česk. Mus." 1837, str. 232 —235) presodil je Saf. Kopitarjevega „Glag. Cloz." jako ugodno, t. j. „diplomatično", pre-pustivši razsodbo o starosti glagolitske abecede in liturgije slovanske bod6č-nosti. Vse drugače govoril je drugo leto Kopitar presojaje Safarikove „starožitnosti". —
še zmerom teh misli, da je sedanja ali nova bolgarščina pričela poganjati stopram po strašnem razpadu bolgarske države (po 1. 1019), pognala pa da je stopram mnogo pozneje, vzlasti po turškem prihodu. Menije bilo „bolgarsko" ali „cirilsko" zmerom isto"]. Ponovivši v prvem odpisu v(2. okt. 1835) besede „Kopitarjeve iz „Glag. Cloz." ') vzklikne Šafarik: „Nikoli nisem kaj takega niti govoril niti pisal". „Ne morem Vam povedati, kako mi je to neugodno." —
4. jul. 1836 piše Šafarik istemu prijatelju zopet nekaj novega — o Kopitarju: kako namreč Kopitar, (ne zadovolevši s tem, da je postavil glagolico za vrstnico cirilici), razglaša zdaj2) glagolico za „prestaroslovansko" („für uralt-slavisch"), za ostanke staroslovanskega runskega pisma [„Ueber-bleibsel der altslavischen Runenschrift".] —
Na posled veli Šafarik — naj navedemo njegove lastne besede: „Ich bin neugierig, wohin diese Narrheit führen, wo „endigen werde. Dass dabei andere Motive und Absichten zu Grunde liegen, als Sie sich vorstellen, ist „gewiss."*!?!) —
Po zadnjih besedah sodimo, da je vedel in — na žalost! — verjel-tudi Šafarik ono „izmišljotino", katero je stopram tri leta pozneje raztrobil oni skrivni Pantilij po Brokhau-sovem „Conversationslexik. d. Gegenw." III (1840).
Istega pomena dopis o glagolici poslal je bil Šafarik uže poprej [21. febr. 1836) V o s t okovu.3) Priobčivši temu najprej, da se Kopitarjev „Glag. Cloz." ondaj ni dobival še na prodaj, ter da je bil Kopitar do onega dne samo njemu in Po-godinu prvima3) poslal po 1 odtisek,4) — piše Šafarik nadalje :
„Njegovim mislim, — da je glagolska abeceda-starša „ali [vsaj] vrstnica ciril s ki, in da je Metod stopram po Ci-„rilovi smrti s pomočjo latinskih menihov v Korotaniji zve-„rižil cirilsko abecedo, ter preložil cerkvene knjige v „koro-„tansko" narečje, — ne pritegnem nikdar, dokler bodem zdravega razuma in umel, kaj je zgodovina." 5)
Naposled se ponižuje Šafarik pohlevno pred Kopitarjem in pravi, da sicer jako čisla njegovo bistro glavo in njegovo
') Glej na str. XXXIII. „Nec male quis dieat cum Schaffarikio, hunc linguae bulgarieae statum vix non ipso Cyrillo antiquiorem videri; — in na str. XLVIII: „Lingua Bulgariea hodierna, Schaffarikio judiee, antiquior S. Me-thodio."
a) Gl. Vostok. „Perep." str. 325-326.
^ Zarad pristojnosti imenuje Š. najprej Pogodina, a za njim stopram
S©t)0
<) vendar morebiti tudi Vam [Vostokovu] in drugim prijateljem — popravi si Š. naglo napisane besede.
s) „Seinen Hypothesen (itd.) werde ich nie beipflichten, so lange ich gesunden Menschenverstand habe, und was Geschichte sei, verstehe." —
učenost; a ne more si vendar kaj, da mu ne bi — „četudi žalostnega srca" — očital prepravdljivosti, t. j., svojeglavnosti v pravdanju, lažnega modrijanstva in gole neresničnosti; ') „pa se nečem — veli — prepirati ž njim". —
Tako hudo je Šafarik sodil in (vsaj glede g 1 a g o 1 i c e) obsodil Kopitarja v navedenem pismu iz početka 1. 1836.
Ali ne dvojimo, da se je s časom neizrečno kesal te prenagle sodbe ter se tolažil vsaj s tem, da ni bila očitna; kajti čujte, kaj se je zgodilo.
Naposled in sicer predno je minulo 22 let, dokazoval je nainreč Safari k sam to, kar Kopitar, in res tudi dokazal: da je glagolica res starša od cirilice, vrh tega pa še i to, da je prav za prav „glagolico" iznašel Ciril, — tako imenovano „cirilico" pa sestavil bolgarski škof Klemen.
Preklical in popravil je tedaj Šafarik s tem znamenitim spisom veliko krivico, storjeno Kopitarju — res da — v ne-očitnem pismu, ki ga je pa razglasil „čas'' — na srečo potem, ko je bila krivica uže popravljena in imenitna pravda „o gla-golici in cirilici" uže dognana — sloveči bistroumnosti Kopitarjevi na čast.
Dognal jo je Šafarik säm tako izvrstno, da je podpisal njegovo razsodbo v glavni stvari brez kakega prigovora tudi „slavnega učitelja slavni učenec." (Gl. Encykl. Ersch-Gruber" I. pod besedo „Glagolitisch" str. 403—422).
Eotrdivši tedaj naposled Kopitarjeve misli zastran „gla-golice" in „cirilice" skoraj do zobca, spoznal je Šafarik, da se Kopitarju ne sme — in ne bi bila smela nikdar očitati prepravdljivost, lažno modrijanstvo 2) in gola neresničnost, — da je bil Kopitar potem takem poštenjak ves, kolikor ga je bilo od glave do nog, in da je to, kar je trdil, — trdil iz gole uverjenosti — povse odkritosrčno.
Veren sin predrage svoje domovine, držal se je brez straha in obzira vedno domačega pregovora:
„Kar je na srcu, to je na jeziku."
To je zvedel 1. 1840 Šafarik s tajnim Pantilijem i. dr. vred — tudi iz Kopitarjevega „Hezihija".
4) „Kopitar's (dessen Talent und Kenntnisse ich (ibrigcus hoch-schätze und mich demütig vor ihm beuge) Rechthaberei, Sophisterei, gänzlicher Mangel an Wahrhei tssinn (!!!) betrüben mich in hohem Grade; ich mag aber mit ihm nicht streiten." —
Ako bi bil Šafarik živel še 1. 1872, vem, da se ne bi nahajale ni v „Slovniku nauenem" (IX. na str.,5) o Kopitarju razžaljive besede: „dvorskeho slavisty a zofisty." OiSlova Š.—ova").
Kopitar pa Vostokov.')
Še dokler je živel oöäk Dobrovsky, začela sta si bila dopisovati sloveča učenjaka slovanska Slovenec Kopitar pa Rus Vostokov — oba izvrstna jezikoznanca in ondaj oba cgs. knjižničarja, Kopitar v Beču, a Vostokov v Petro gradu.
Kako je Kopitar čislal i Vostokova, vidi se iz jednega njegovih listov (1. 1841), v katerem piše učenemu Rusu, da mu mora on (Vostokov) liote ali nehote nadomestiti Dobrov-s k e g a.
Da je Kopitar začel Vostokovu pisati uže 1. 1828, kaže nam mladega F. Adelunga list, pisan 31. okt. 1828.
Mladi Adelung piše namreč Vostokovu, da mu pošilja v tem listu Kopitarjevo pismo, ki je bilo poslano z Dunaja v zvežnju z drugimi pismi v cesarjev glavni stan (Hauptquartier), v „štir-desetnici", t. j., v štirdesetdnevnem prestanišču (Quarantaine) pa bilo razpečateno in prekajeno, da tedaj — veli Adelung*— Vostokov zdaj lahko vgane sam, zakaj je tako zastarelo in luk-njičasto.2) — Pisano je pa bilo 3. avgusta 1828.
Dozdeva se nam, da je bil to prvi Kopitarjev dopis Vostokovu, a prvi Vostokov list, pisan Kopitarju aprila meseca 1829, bil je odpis, na ono zastarelo pismo Kopitarjevo.
V	tem odpisu3) prosi namreč Vostokov Kopitarja najprej na kratko nemški, naj mu dovoli, da se sme zahvaliti ž njim po ruski, ker si misli, da zna Kopitar z drugimi slovanskimi jeziki vred tudi po ruski, a njemu teče pero najglaje po ruski.
Nato se opravičuje, da mu ni odgovoril poprej: „Najin prijatelj Keppen, po katerem Vam pošiljam nekoliko knjig, lahko posvedoči, da se to ni zgodilo iz malomarnosti („ne ot nebre-ženija"). Potem poroča Kopitarju, da je imel ves čas posla usta-navljaje „Rumjancovski muzej" itd., dalje: da je priredil okrajšano rusko slovnico za niže zavode, po svoji „prostrani" slovnici za gimnazije, to pa da prepisuje zdaj na čisto itd. Naposled imenuje knjige, ki jih je poslal na dar Kopitarju, pridvorni knjižnici in Pražkim učenjakom. —
V	listu 30. apr. 1830 (na str. 280, br. 208) zahvaljuje se Kopitar Vostokovu za poslane mu nove stvari, pa tudi ža blagovoljne vrstice. „Jeden list Vaš — piše K. na dalje — priobčil mi je pokojni Dobrovsky, mudi se poslednjič na Dunaju, tako
') Aleksander (Hristoforovie) Vostokov, slavni ruskijezikoznanee,rojen 1. 1781 na Livonskem (Lievland) umrl 1. 1864 v Petrogradu. 9 let po njegovi smrti izdal je I. Sreznevski se svojim pojasnilom njegovo obilno in prezanim-ljivo dopisje (Korrespondenz) pod napisom ruskim: IlepenHCEa A. X. BOCTO-KOBa (Perepiska A. H. Vostokova) v Petrogr. 1873.
2) V takih prestanišeih prebadajo in kade namreč pisma zato, da bi jih razkužili.
*) Perep. str. 276, štev. 202.
tudi pdtisek svoje knjige „Institutiones", — poln obkrajnic (Marginalien) za drugo izdajo. Jako me je zanimalo, da je v Ostro-mirovem evangelju sv. Silvester postavljen na zadnji dan decembra meseca. Vidite, kako tudi ta „panonizem" na novo potrjuje našo misel, ') da seje star o si o venski govorilo po panonski škofiji Metodovi.'-)
„Še dan denašnji so po tolikih nezgodah („post tot discri-mina rernm") panonski Slovani, t. j. oni, ki govore slovenski,:i) po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, zahodnem Ogerskem od Blatnega jezera do Šoprona (Oedenburg) in po banovini hrvatski („Provinzial - Kroatien"), ter jih je več nego poldrugi milijon: nekdaj so pa segali celö v Tirole in Bavarsko, ter se dotikali pri Linen ob Donavi s Čehi na njenem levem kraju. Njih [Slovence] pa Bolgare štejem za jedrio pleme, ki so ga več nego 200 let po njegovi naselitvi ob južni Donavi, („katere naselitve zgodovina ni zapazila"), novi naselmki Srbi in Hrvati razpolovili, kakor zagozda sredi njih zabita („euneum egerunt per me-dios Slavos novi advenae Serbi et Croatae"). —
„Uže zdaj, ko ne znamo bolgarščine več nego toliko, da jo ločimo od srbščine, — vidimo, da je slovenščini bolj v rodu [nego srbščini]; n. pr. po Leakovi knjigi „Besearches in Greece": stori za stvori (slovenski sturi za stori); bärat (quae-runt"), sloven. bar a m (ich frage)): „orei" sloven. orehi; „zaitzi" sloven. zajci (srb. zeci) itd."
Nato priobčuje Kopitar Vostokovu, da bode naganjal rojake, naj popišejo vendar uže naš besedni zaklad,'ter omislijo Vostokovu in drugim [jezikoznancem] bolji slovar, nego ga je skrpal pokojni P. Marko. — Tudi mu napoveduje K., da dohode iz Kranjskega skoraj novih slovenskih knjig, ter mu jih hoče poslati na oddarek4) za poslane mu lepe stvari.
„Jako ugodno mi bode" —• veji nadalje Kopitar — vse, kar koli Vi napišete; posebno ugodne bi mi pa bile ruske narodne pesmi, narodne veselice (Volkskomödien), vzlasti kar bi bilo v pravem ruskem jeziku („erzrussisch"), pa tudi iz ruskih narečij kaj („Dialektologie), n. pr. maloruske knjige.
Kopitar razodene zdaj Vostokovu, zakaj se je uprl Hanko-vemu odlomku evangelja sv. Jovana, in pravi, da je moral to
') Kopitar piše tu po pisateljski šegi „našo misel" („unsere Meinung") namesto: „mojo".
"') „Altslaviseh sei die Sprache der pannonisehen Diözese Methods". — Kopitar rabi v nemščini „altslaviseh" za „altsloveniseh", kakor je „der Slave" po njegovo (slovenski) „Sloven", tedaj „die Slavin" po njegovo (slovenski) „Slovenka", kar je bilo uže omenjeno „Kl. Sehr.", str. 290 („III").
3) „Die pannonisehen Slaven, d. i. die Slaven des windischen Dialektes (slovenski)."
*) „Zu einigem ävndmQov" (Gegengeschenk).
storiti samo zato, ker je bil obečal pokojnemu Do-brovskemu, — da ni tedaj storil tega sam ob sebi. ')
Znano je namreč, da ni hotel Dobrovsky zbog očitnih jezi-kovskih pregreh nikakor pripoznati pravotnosti temu evangelj-skemu odlomku, ki mu ga je bil pokazal nekdaj Hanka, rekši, da je zasledil ta stari odlomek (češki prevod) na platnicah neke stare knjige, *) in da izhaja po njegovih mislih iz X. ali XI. veka.
Ker je pa Dobrovsky trdil na ravnost, da je ta rokopis ponarejen, zato se ga ni upal Hanka nato „obelodaniti", pa ni pokazati živemu krstu, niti Palackemu,3) dokler je živel Dobrovsky, nego storil je to stopram po njegovi smrti (1. 1829); Dobrovsky je bil pa podučil še pred smrtjo Kopitarja, ter ga naprosil pismeno, naj se upre, ako bi se Hanka predrznil po njegovi smrti z omenjenim evangeljskim odlomkom na dan.
V	pismu 26. sept. 1830 (na str. 283, br. 209) oznanja Kopitar Vostokovu imenitno novico, da kani namreč na svoje troške izdati in pojasniti znamenit glagolski rokopis, na kožico (per-gamen) pisan, ki utegne biti, kakor je vsa podoba, — „naš Ostromir",4) ter prosi, naj mu bode pri tem na roko „z notranjimi in zunanjimi pomočki." Kdo ne sluti, da je govorjenje o bodočem „Glag. Cloz."?
Odgovorjaje 14./,26.) dec. 1830 (gl. str. 284 pod štev. 210) na Kopitarjevo oznanilo in prošnjo, obeta Vostokov, da ga je volja se svoje strani pripomagati, da se privede ta stvar „v javnost", ter priloži svojemu pismu snimek nekoliko vrst iz cirilskih rokopisov XI. veka, v katerih se rabijo glagolske pričetnice („načah>nyja bukvy" — Initial-Buchstaben). — „Ovržena je" — veli "Vostokov — „s to zasledbo pokojnega Dobrovskega misel, da glagolske črke niso bile izmišljene pred XIII. vekom.
„Brez dvojbe so rokopisi, iz katerih so te pričetnice posnete, starši od XIII. veka, in jaz jih po vsi podobi prištevam XI. veku".
V	tem listu priobčil je Vostokov Kopitarju tudi konec ali sklep govora sv. Ivana Zlatoustega: „velika ubo t v ar t" iz rokopisa Supraseljskega, ki ga Kopitar ondaj še ni imel prepisanega.
') „Gegen Hanka's Fragment von Johannes Evangelio musste ich ex promisso an den sei. Dobrovsky, dessen Protestation als gegen eine Impostur einlegen. Es ist traurig, dass man aus Vaterlandsliebe une fraude pieuse. — Non ego!" (Kop.).
') „Disciplina et doctrina Gymnasii Gorlieensis." 1595. (Casop. česk Mus. 1829, II. 33).
*) Da je pa Dobrovsky trdil pravo, dokazuje obširno gösp. A V. Sem-bera v svoji češki knjigi „Libušin soud domnela nejstarš! pamatta reči češke jest podvržen, tež zlomek evang. sv. Jana". — Ve Vidni, 1879" (od str. 79—86).
4) „Er hat das Supin in TB, verwechselt nie tt mit Oy etc. etc. — veli Kopitar, ki mu popiše nato rokopis in njegovo vsebino.
7. maja 1831 („Perep." str. 288, štev. 212) piše Kopitar Vos t okovu, da ga je njegov list, pisau 14/26. dec. 1830, zatekel bolnega ter ga potolažil, od pomladi pa da „zdravstvuje" menda popolnem. Obetaje Vostokovu očitno zalivalo za njegovo ljubav, naznani mu, da-ima rokopis Supraseljski vprav vse°one tri govore cele, katerim ima on v rokopisu glagolskem samo „odlomke" (kosce), ki pa jako ugajajo njegovim (Vostokovim) mislim zastran razločka med e\, (S\) in u (oy) itd.
Poroča mu na dalje, kaj bi rad dodal še svojim glagolskim odlomkom, zaprosi Vostokova, naj mu da, če je mogoče, verno prepisati omenjene tri govore sv. Jovana Zlatoustega iz rokopisa Supraseljskega (naj bode ta rokopis pri Bobrowskem v Vilni, ali zopet doma v Supraslju, ali pa nemara celo v cesarski javni knjižnici Petrogradski), ter obeta ruskemu prijatelju, da mu povrne rad troške mahom, čim mu jih naznani in kako rad bi mu vrnil o takih okolnostih ljubav za ljubav. —
To prošnjo ponovi Kopitar z drugimi besedami uže 9. maja 1831, rekši, ako ne bi prejel morda Vostokov zadnjega pisma, [zato ker je bil ondaj vstanek na Poljskem]; in ker ne dobi še nikakega odpisa, ponovijo (po srečno za Ruse končanem poljskem vstanku) zopet 1. oktobra 1831. Skrbel je tudi za to, da se povrnejo stroški mahom v Petrogradu.
Kako je slavni Vostokov imel Kopitarja v časti, vidi se iz teh ruskih vrstic, ki jih je poslal oni temu oktobra m. 1831 („Perep." str. 294, št. 217): Iz poslčdnego Vašego ot 1. okt. 1831 ja serdečnym udovolistvijem uznal, čto posredi Včnskoj kolery [Dunajske kolere] Vy živy i zdorovy". — Priobčuje mu nadalje tudi svojo radost, da ni nehal pripravljali priprav za izdajo glagolskega Dunajskega rokopisa [„G-lag. Cloz."].
Naposled javlja: „Ako bi bil rokopis Supr. tii [v Petrogradu], imeli bi Vi prepisek uže davno. Obrnil sem se zarad njega do Bobrowskega [v Vilno], in mu pišem denes zopet".
(5./17. nov. 1831 odpiše Bobrowski Vostokovu, da je imenovani rokopis dobil tačas iz samostana Supraseljskega, da kani (ker nima drugega pripravnega človeka), iz posebne ljubavi do Kopitarja, ki mu je bil tako prijazen pred 10 leti na Dunaju, — prepisati ga sam ter poslati Vostokovu naravnost v Petrograd; a — na posled poslal ga je Kopitarju naravnost v Beč, in to izvirnik, a ne prepiska).
Prihaja na vrsto ono znamenito pismo, ki ga je neutrujeni Kopitar svojemu ruskemu prijatelju poslal 29. apr. 1841 („Perep." str. 348 pod štev. 271) ^ ono znamenito pismo, ki se začenja z besedami: „Vi ini morate hote ali pa nehote nadomestiti Dobrov skega." —
Potlej se toži blagemu prijatelju, kako mu, se je izneveril nekdanji učenec in mnogoletni dopisnik IIIa<r>. [Šafafik], ki sedi zdaj (1841) po prijateljstvu Ilaji. [Pal.] na Dobrovskega stolici;
To žalovanje sklepa Kopitar z britkimi besedami: „Ich stehe allein" [samujem]. „Apres tant de revers, que vous rest-il? Kaj Vam, t. j. kaj mi) ostaja po tolikih nezgodah? —
Ali Kopitar se (v dopisu) mahom potolaži in na to vprašanje s ponosnim Francozom säm ponosno odgovori: „M o i" (jaz). — Vendar si lahko mislimo, kako težko je bilo ponosnemu možu pri srcu, ko je videl, da ga je zapustil po „očakovi" smrti celo oni prijatelj, katerega si je bil priljubil do one dobe izmed vseh najbolj poleg nesrečnega rojaka in dragega prijatelja Čopa, ki je pa, predno ga je pogoltnila neusmiljena Sava, tudi nekako omahoval, in to, — kakor si je mislil Kopitar — premamljen po dolgih, opravljivih jezikih vernih Pantilij evcev'), ki so iz-podkapali poštenjaku vseh poštenjakov neoskvrnjeno poštenje, ter mu ga na žalost tudi izpodkopali močno po latinskem pregovoru, ki pravi:
„Calumniare audacter, Semper aliquid haeret",
t. j. obrekuj predrzno (smelo), pa se ne boj, da se ne bi kaj prijelo.
Da zagrizeni sovražniki Kopitarjevi niso zadovoleli samo z jedno nesramno lažjo, nego jih raztrošali, hote ga uničiti povse, skrivaj še več — in še nesramnejših o preodkritosrčnem in pre-ponosnem Kopitarju, priča nam dobro [pa tudi slabo] podu-čeni I. Sreznevski v dolgem pojasnilu. (Gl. „Perep." str. 464, štev. 271).
Kdo bi se tedaj čudil, da so mu se izneverjali prijatelji in znanci; „kajti sum je vrag" — rekal je neki sodnik.
Ees, da je vrli Vuk obožavanemu svojemu Kopitarju veren ostal do njegove smrti, ter ga pohajal (obiskoval) po gostem; ali Vuk mu je bil samo učenec, Vuk je mogel modrega Kopitarja samo poslušati in posvetävati se ž njim zarad srbščine; višemu jezikoznanstvu slovanskemu, (brez katerega Kopitar ni mogel živeti, kakor ni riba brez vode), pa Vuk ni bil kos; o t6m se tedaj Kopitar ni mogel razgovarjati ž njim kakor s kakim drugim, kateri mu je bil raven.
Zato se je zdelo Kopitarju, da — samuje; in si ni mogel kaj, da se ne bi bil potožil „sebi ravnemu", ali oddaljenemu prijatelju, želeč, da bi mu on nadomestil nepozabnega Dobrovskega.
') „Nobis interea conseientiae nostraa. fidueia securis, — donee tandein in ipsa nos patria et qnasi dom i nostrae de repente adoriretnr. Tlim demum eoepimus snspieari eonspirationem jam adultam —. Attamen et tunc contemp-simus ulcisci injuriam, cum et Pantilii doctissimus Labaeensis socius non solum resipiscere videretur, sed etiam paulo post periiset lavans in Savo flumine." (61. „Hesyeh." str. 68). Ondi na str. 70 pa piše Kopitar nadalje: „lili vero mortuo suo in Carniola doctissimo quidem, sed et inconstantissirao «ocio, in reliqua Pannonia quaerere alios itd."
Pa — prevarila j e zapuščenega Kopitarja menda tudi ta nada; kajti zahm an iščemo v Vostokovi „Perepiski" odpisa na poslednje Kopitarjevo pismo, ki je ostalo tudi poslednje-kajti poznejšega ni v navedeni zbirki.
Je li se izneveril Kopitarju naposled i Vostokov? _
Kakor se kaže, — bilo je tako. — A zakaj ?
Zagrenelo je bilo menda ruskemu učenjaku, ker ni hotel Kopitar pritegniti njegovim mislim, uže 1. 1820 objavljenim „o hohnanju" ') v staroslovenščini, t. j. da treba v Ostromirovem evang. (a) izgovarjati hohnaje kakor on, A (§) pa kakor Si, — a n e, kakor je trdil Dobrovsky: a = n; g = ja.
Kopitar je pa v svojem „Glag. Cloz." (1836) izpodbijal novi nauk Vostokov, dokazujoč, da treba staroslovenski a in e izgovarjati tako kakor slovenski o in e, (dasi je bil v listu 7. maja 1831 nekako pritegnil mislim Vostokovim, pozneje se pa preučil, ker se mu je zdelo, daje v slovenščini premalo dokazov za to). — Nasprotnih misli sta si bila tudi zastran početka slovanskega bogočastja; v Bolgariji ga je iskal Vostokov, — v Panoniji Kopitar.
Od oktobra meseca 1831 do 29. apr. 1841 ne nahajamo v „Perepiski" več nijednega dopisa med Kopitarjem in Vostokovom.
Pokazal je naš slavni rojak tudi v poslednjem listu svoje blago srce, — pokazal, da je bil on — četudi „inimicus causae", vendar „amicus personae", t. j. „razumnik črti stvar, osebe ni mu mar"; — osebe ne črti zarad stvari.
Vendar nečemo obsoditi prenaglo ni slavnega Eusa, da je namreč zanemaril tega latinskega pregovora modri nauk; zato smo rekli „menda" [mu je bilo zagrenelo itd.]. — Lahko, da je bilo njegovemu molku "krivo tudi kaj drugega, — lahko, da znano „Pantilijevo maslo", (ki se je predavalo po vsi Evropi ne dolgo potem, ko je bil izišel Kopitarjev „Glag. Cloz.") — lahko pa tudi to, da so bila temu molku kriva preobilna opravila, s katerimi je bil Vostokov preobložen vprav od 1. 1841 do 1842 in to poleg premnogega posla tudi z vredovanjem izdanega Tur-, genjevovega dela „Historiae Russicae monumenta" (ruske zgodovine spomeniki), ki je izhajalo od 1. 1841 do 1842. Na kratko: ne ve se izvestno, kaj je bilo prav za prav krivo, da je obmolknil ter se naposled (vsaj na videz) izneveril Kopitarju i Vostokov.
Ni nam tega pojasnil ni vrli Sreznevski v svojih znamenitih opombah. Jako neradi pogrešamo tega v njegovem dolgem pojasnilu o Kopitarju. Vendar ni ostalo Pantilijevo sumnjičenje, (ki se je ponavljalo v dopisih celo po smrti Kopitarjevi), brez vpliva na tega časti in poštenja vrednega Rusa.
„Samujem", vzdihal je ponosni Kopitar, kakor' smo slišali, samo zato, ker ni imel svoje vrste slo van s k ega jezikoznanca, ali vsaj kakega novega, za višje slovansko jezikoznanstvo pripravnega učenca.
Kar se prikaže o tej mračni dobi na Dunaju — nova s 1 o-venska zvezda od Ljutomerskih goric.
Kopitar pa Miklošič. ')
„Sloven'e Slovenca vabi."
Leta 1838 popusti gosp. dr. Miklošič v Gradcu modro-znansko stolico, ki mu ni ugajala, ter se upoti v Beč, da bi se posvetil tü ves pravoznanstvu in postal kedaj odvetnik. Pravo-znanske šole izvršil je bil uže v Gradcu.
Nekoliko časa po prihodu v glavno in prestolno mesto izroči Kopitarju poljskega grofa Ostrowskega priporočilni list, ter se seznani o tej priliki — Slovenec se slovenskim učenjakom, ki je slovel ondaj po svojem „Glag. Cloz." uže na dolgo in široko. Pozneje je imel dr. Miklošič priliko sestajati se s Kopitarjem včasih tudi drugod; ta pa priložnost, spoznavati mladega slovenskega rojaka. —
Naglo se uveri Kopitar o obilnih vednostih in o izvrstni sposobnosti dr. Miklošiča za jezikoznanstvo, '2) ter si priljubi na-depolnega Slovenca, a ta njega tako, da sta hodila potem v isto gostilnico skupaj obedovat, po obedu pa vsak dragi dan skupaj šetat. Šetaje razgovarjala sta se slavna Slovenca in jezikoznanca — sosebno o tacih rečeh, ki segajo v jezikoznanstvo slovansko. Tako je postal dr. Miklošič Kopitarjev učenec in prijatelj. Kakor je Kopitar svojega učitelja, slavnega Dobrovskega, — tako je čislal in obožaval ter obožava še dan denes Kopitarja dr. Miklošič, ki ne more prehvaliti sosebno učiteljeve prevelike bistroumnosti.
„Kedar sem izprožil" (trdil) — tako pravi dr. Miklošič — „kaj novega, rekel je včasih pri tej priči: Das kann nicht sein". „To me je", veli dr. Miklošič— „podbadalo, da sem premišljeval stvar še bolj natanko, kar mi je bilo na veliko korist."
Srečen je bil dr. Miklošič, da je imel takega učitelja, — srečen pa tudi Kopitar, da si je našel tako bistroglavega učenca in novega vernega prijatelja, kakoršnega je zaželel potem, ko se mu je bil izneveril Šafarik. — Ni tedaj čuda, da si je
') Gosp. dr. Fr. vitez Miklošič, dvorski svetnik, akademik, e. kr. prof. slovanskega jezikoznanstva itd. Vv Beču, rodil se je 20. nov. 1813 v Radome-ščaku blizu Ljutomera (na dol. Štajerskem),
a) Se dijak naučil se je bil razmi več drugih jezikov samotež tudi staro-slovenski.
želel, imeti tudi na svojem mestu v dvorni knjižnici takega naslednika.
Ker se je primerilo I. 1844 (ko je bil Kopitar uže prvi varuh in dvorski svetnik), da je bilo v dvorski knjižnici jedno mesto prazno, pošlje Kopitar svojemu priljubljencu >) brez zamude list, v katerem mu je to oznanil ter ga pregovarjal, naj prestopi v znanstveno svetišče. In posrečilo mu se je, da ga je pregovoril.
Dobivši omenjeno službo najmlajšega uradnika v pridvorni knjižnici, popusti Miklošič mastno odvetništvo, ter se posveti obožavanemu Kopitarju za voljo — ves slovanskemu je-zikoznanstvu.
Še bolj se na to utrdi poprejšnje veliko prijateljstvo med tema večnega spomina vrednima možema naše krvi. — Na žalost — nista dolgo skupaj delovala v znanstvenem svetišču; kajti uže po kratkem času — še istega leta pobere nemila smrt izmed tedanjih slovanskih jezikoznancev prvaka, nepozabnega nam rojaka, ter raztrga prezgodaj to znamenito prijateljsko zvezo.
Kdo popiše Miklošičevo žalost po toliki izgubi! — — —
Kopitar je umrl brez oporoke. Ko je nekega dne nato osta-linski skrbnik (odvetnik) pregledaval Kopitarjeva pisma v poprejšnjem njegovem stanišču v mestu, ne bi li mogel zaslediti med njimi kakega zapiska Kopitarjevega ob 6nih nesrečnih novcih, (pa se je trudil zaliman) — bil je nazoč tudi gosp. dr. Miklošič, in to kakor dvorske knjižnice zastopnik iz drugega vzroka. — Vide mnogo pisem po tleh razmetanih, popraša odvetnika, kaj misli storiti s temi stvarmi.
„Prodati jih kanim po teži („na vago") kakemu „branjevcu", odreže se mož na kratko.
Nato drzne gosp. dr. Miklošič vprašati ga, ne bi li ga bila draga in dobra volja, dovoliti mu, da bi si smel vzeti kaj sabo (za spomin). — Dovoli mu brez opotavljanja. — Miklošič seže po prvem zvezku, v katerem so bili na srečo — „Dobrov-skega dopisi". — Tako je gosp. dr. Miklošič rešil vsaj te dragocene dopise, ki jih razglaša zdaj po njegovi posebni ljubavi Jagidev „arkiv".
Vsa druga pisma bila so (žalibog!) prodana brez dvojbe tako, kakor je bil odvetnik nakanil. Kolik kvar! —
Da je bil gosp. dr. Miklošič tako drzen in hotel izbrati si še več takih" stvari, — dovolil bi mu bil — kakor si misli zdaj sam — „podatni" odvetnik morda iz srca rad še več drugih pisem, ali branila je gosp. Miklošiču skromnost, zahtevati ali usvojiti si še več pisem, med katerimi so bili izvestno tudi do-
' pisi preslavnega jezikoznanca Jakoba Grimma, J. P. Šafarik a, in še več drugih, ki jih pogrešamo tako neradi.
Z o p i t a r j a vež ni, al' Miklošič živi.
Ta neutrudni delavec na polju slovanskega jezikoznanstva pripravljal se je še pred smrtjo Kopitarjevo, in to še pred vstopom v dvorsko knjižnico na znanstveno delo ter začne nemudoma samotež orati in obdelovati staroslovansko „ledino", kolikor je ostalo še neizorane in neobdelane. Ostalo je pa take na silno prostranem polju še mnogo in premnogo. Čvrsto se poprime delavni možak preobilnega in pretežkega posla, ter prične množiti najprej književnost staroslovansko.
Še istega leta, ko je Kopitar umrl (1844), izdal je Miklošič v Beču sv. Jovana Ziatoustega govor na cvetno nedeljo („S. Joannis Chrysostomi homilia in ramos Palmarum".) — Uže leto po Kopitarjevi smrti da na svetlo svoje samostalno delo, tudi še pred Kopitarjevo smrtjo spisano: „Radices linguae slovenicae veteris dialecti" (Korenike staroslovenskega narečja). Lipsiae (v Lipsku) 1845.
Pa tudi on najde svojega „Pantilija", ki je raztrošal glas (najprej skrivaj, potem pa tudi očitno), da je vzlasti to delo, kakor se kaže, po pravem Kopitarjevo, ki ga je našel Miklošič v Kopitarjevi ostalini ter ga prodaje tedaj po krivem za svoje, t. j. da je ta knjiga ■— „pisateljski kradež" (Plagiat).
Odgovoril je na to bistroumnega Kopitarja bistroumni učenec prav po Kopitarjevo ter vrgel „pliilosophiae et juris doctor" svojega nasprotnika tako v rog, da se ni pokazal nikdar več na dan.
Uže dve leti na to (1847 izda v Beču (grški) knjigo: „Vita S. Clementis episcopi Bulgarorum" (Sv. Klemena, škofa bolgarskega življenje), ter posveti to knjigo iz zahvalndsti pokojnemu učitelju Kopitarju („Manibus Kopitarii gratus discipuli animus").')
Več drugega, kar se je bil Kopitar namenil storiti, ali je bil samo pričel, pa ni mogel dovršiti, — dovršil je neutrudni njegov učenec in častilec.
Tako je spisal in izdal 1. 1850 (v Beču) prvi s t ar o slovenski slovar (Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti 4°), ki ga je bil obečal Kopitar malo da ne trideset let poprej slovanskemu svetu, pa ga ni mogel izgotoviti. Kar je bil pripravil, to se hrani zdaj v knjižnici Ljubljanski. —-
') Istega leta 1847 izišla je tudi Miklošičeva knjiga „Vitae sancto-rum"; 1. 1850 „Lautlehre" in „Formenlehre der altslov. Sprache" (vse troje v Beču). Predzadnja knjiga bila je pozneje jako pomnožena in dozdaj uže tretjič, — poslednja pa, (tudi močno pomnožena) 1. 1854 drugič tiskana.
Tudi imenitni staroslovenski rokopis Supraseljski („codex Suprasliensis"), cirilski pisan in iz XI. veka izhajajoč, ki je bil Kopitar vsega, (kolikor ga je bilo tedaj), prepisal in pripravil menda za tisk, — dal je natisniti Miklošič 1. 1851 (v Beču) v knjigi: „Monumenta linguae palaeoslovenicae e co-dice Suprasliensi" ') — [118 listov tega necelega rokopisa hrani Ljubljanska knjižnica s Kopitarjevim lastnoročnim prepisom vred]. — L. 1859 priobčil je po tisku k slovečemu prej opisanemu rokopisu še dva lista,2) ki sta se našla pozneje.
V I. zvezku Miklošičeve „Slavische Bibliothek" (1851) čitaš na prvem mestu Jerneja Kopitarja lastni životopis („Selbstbiographie), — a na str. 57—89 znameniti zgodovinski predgovor Kopitarjev k evangelju Eemskemu izdaje Pa-rižke 1. 1843 pod napisom: „Bartholomaei Kopitarii Prolego-mena historica in Evangelia slavice, quibus olim in Regum Fran-corum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Bemensis itd."
Šest let nato počastil je gosp. dr. Miklošič Kopitarjev spomin izdavši obilno (uže omenjeno) zbirko Kopitarjevih manjih spiskov pod napisom: „Barth. Kopitar's Kleinere Schriften" I. Theil. Wien, 1857.
Kako težko smo pričakovali II. zbirke prevažnih „manjših spiskov Kopitarjevih" in kako smo se oveselili, ko smo či-tali v „Novicah" uže veselo novico, da kani slavni gosp. dr. Miklošič, vprav letos o stoletnici Kopitarjevi izdati zaželeno II. zbirko! —
Iz srca rad bi bil gosp. dr. Miklošič (kakor nam je pravil kesneje säm) res izdal tudi II. zbirko manjših spiskov svojega nepozabnega učitelja in prijatelja, ter je uže pripravil rokopisa za kakih 80 pol, ali zbog nenadnega napotja ne ugle-dajo, kar smo uže povedali, morebiti nikdar belega dne — na preveliko žalost vsem slovanskim jezikoznancem in Kopitarjevim častilcem.
Vsak slovenski jezikoznanec ve, da je gosp. dr. Miklošič spisal in od 1. 1862 do 1865 (v Beču) izdal uže drugič, in to sila pomnoženi staroslovenski slovar, z grško in latinsko besedo tolmačen pod napisom: „Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum, emendatum auctum") 8. 1171 strani.
Razen premnogih drugih, jako čislanih spisov jeziko-znanskih, spisal je ta neutrudni slovenski učenjak tudi primer-jajočo slovnico slovanskih jezikov. (Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen") IV. zvez. v Beču od 1. 1852 do 1875.3)
') „S up rasi est abbatia Basilianorum prope Bialystok."
2)	Zum „Glag. Clozianus". („Denksehr. Akad. phil.-hist. 01. 1850; X. I. Abt. 195-214." Posebej 1. 1860).
3)	I. zvezek („Vergleich. Lautlehre" izišel je 1.1879 drugič; tako tudi III. zvez. („Vergleich. Wortbildungslehre") uže 1. 1876.
Po tem svojem najimenitnejšem znanstvenem delu postal je ■Miklošič — „slovanski Grimm" ter se poslavil na veke.
Tako je častil in časti slavni gosp. dr. Miklošič svojega slavnega učitelja še vedno — dejanski; tudi v svoji slavi je ostal hvaležen učenec ter pripoznava rad brez ovinkov, koliko se ima zahvaliti neprečislani bistroumnosti Kopitarjevi.
Slab godec, kateri vedno „stare" gode; — slab učenec, kateri sam ne premišljuje in se ničesar ne priuči; tak ne bode napredoval vse žive dni.
To ne velja kratko ni malo o Miklošiču, ki premišljuje v jedno mer s preveliko marljivostjo ne samo vse slovanske, nego i vse druge indoevropske jezike, posebno pa staro-slovenščino, prededov naših posvečeno govorico.
Tako vse te jezike vedno premišljujoč in jezik jeziku, — narečje narečju skrbno primerjajoč, — zasledil je mnogo novih važnih reči, — popravil pa tudi mnogo zmot,'ki sta jih zgrešila Dobrovsky in Kopitar. Na veliko korist je gosp. dr. Miklošiču pri tem i to, da se je priučil tudi sanskrtskega in lit,-vanskega jezika, katerima sta se ustavljala še njegova prednika.
Posebnega spomina je vredno, da je Miklošičeva učenost dognala imenitno jezikoznansko pravdo o tako imenovanem „rinezmu" (hohnanju) v staroslovenščini. Znano je, kako se je Kopitar v „G-lag. Cloz." ustavljal novemu Vostokovemu nauku o „rinezmu" staro slovenskih samoglasnikov e (jj) pa
«k
Z neovržnimi dokazi dopovedal je Miklošič učenemu svetu uže 1. 1852 (v I. zvezku primerjajoče slovnice str. 43 i. d.), da so naši prededi res „hohnaje" izgovarjali oba glasnika, kakor izgovarjajo Poljaki svoj e pa a še dan denašnji. —
Pri tem dokazovanju pomogel je Miklošiču (poleg drugih važnih dokazov) posebno madžarski jezik. Dokazal je namreč bistroumni Slovenec, da zvoni v onih besedah, katere so Madžarji pobrali pri starih Slovencih, — staroslovenski § iz madžarskih ust tako, kakor en (in), staroslovenski a pa kakor Oll (om, an, un); n. pr.:
staroslovenski: l^šta (leča), p^tokt, r^dt itd. madžarski: lentse (izg. lenče), pentek, rend itd.;
staroslovenski: obračt (obroč), daga (döga) itd. madžarski: abronts (izg. abronč), donga itd.
To nam kaže očito, da so naši prededi izgovarjali § in a res „hohnaje" (t. j. skozi nos) kakor en in on, — pred ustniki (vor den Lippenlauten) pa kakor em in om; n. pr.: „jerebica (izg. jerembica); — „golabt" (izgöv. golomb; zato m a d ž. „galamb"); „tapt" (izgov. tompi), s'loven: top, topast in tum-
past (iz „tompast"). Znamenito je, da se čita v rokopisu Bonon. XII. veka poleg oblike „sabota" dvakrat tudi „sobota", enkrat pa celo „sombota". (Prim. madž.. szombat").
Pripoznäval je sicer Kopitar säm, da se nahaja tudi v sedanji slovenščini nekoliko „rinezem"; n. pr.: koroški Slovenci pri Pliberku (Bleiburg) izgovarjajo staroslovansko besedo „pfj,ti>" kakor pont [pot], v Zilski dolini staroslovenski glagol „vipr^šti" kakor „vprenči" [vpreči). ') — Ali.samo poteh ostankih, — ker jih pred letom 1836 ni zasledil več ni pri Bolgarih, ni pri Srbih, ni pri Hrvatih, ni pri Slovencih, zato ni drznil še pritrditi Vo-stokovim mislim.
Potrdil in utrdil jo je, kakor smo slišali, njegov sloveči naslednik tako srečno, da je obveljala nato po polnem.
Stanovitno uči pa Mi ki oš ič,2) opiraje sena trdne pismene „trdnjave" po Kopitarjevo z drugimi besedami: da so Slovenci prišli izmed vseh Jugoslovanov prvi v polovici VI. veka od zgornjega „Dunaja", t. j. od zgornje Donave sem v sedanje in nekdanje mnogo prostornejše kraje, segajoče na zahodno stran do Dravinih izvirkov v Tirole, na vzhodno stran pa do črnega morja; — dalje, da so bili Slovenci izmed vseh Slovanov tudi najprvi kristjani; da so prejeli krščansko vero najprej po duhovnikih Oglejskih in Solnogradskih, nato pa — slišali smo uže, zakaj —iz Carigrada [namreč po C i r i 1 u in Metodu];
—	da je bil cerkveni jezik, ki jima je rabil, — slovanski,4) t. j. „staroslovenski", [a ne bolgarski]; da so pozneje Srbi in Hrvati — preselivši se iz početka VII. veka v sedanje kraje,
—	a še pozneje Madžari Slovence razpolovili ter jih razdelili na dvoje pleme, in to: na zahodno (Kopitarju „korotansko") in na vzhodno, ki je segalo do Carigrada. — Zahodno pleme zove se še .dan denes slovensko ali Slovenci,4) (ki žive po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, po primorju, po zahodnem Ogerskem, namreč v županiji Zaladski, in po hrvatski banovini, t. j. v županiji Zagrebški, Varaždinski in Križevski); — vzhodno pleme zove se pa bolgarsko, in to od one dobe, ko se je p o-blodilo z nekdanjimi Bolgari, kateri so spadali k uralsko-altajskemu plemenu.
') Tudi ime „Carantanum" (slovenski po Kopitarjevo „Koratan", bolje „Korotan") zagovarja po Kopitarjevih mislih „rinezem". [Štajerski Slovenci pravijo nekod še dan denašnji „mesene = starosloven. „mesect"].
s) Gl. „Allg. Eneykl. Erseb. u. Gruber. Leipz. 1858, (68. zvez., str. 407 itd.) pod besedo „Glagolitisch" in Miki. „Vergl. Lautl. d, slav. Spr." 1852, str. VII.
*) „Cmorizec". Hrabr pravi slovenski govorici „slovenskyj jezykl (CÜO-BiiHCK&lä IA3iKl) ali pa „slovenska recb". (Prim. Miki. Lexik., str. 858).
4) „Slovenci" po starem „Slovene" (jedn. „Sloveninl") Gl. Miki. „Lexik." ondi (858) pod besedo: „Slovenint".
Srednje slovensko pleme, ki je prebivalo po Panoniji, — izginilo je med Madžar j i, ki so bili po Kopitarjevih besedah z Nemcem Wichingom, pomožnim škofom Metodovim vred krivi, da se je po smrti Metodovi zatrlo tudi bogoslužje slovensko ter potihnilo med Slovenci povse. ')
Ker so bili po besedah Miklošičevih Slovenci izmed vseh Slovanov prvi, kateri so prišli v dotiko z omikanimi narodi evropskimi na zahodu in na jugu, — zato se da lahko razjasniti, zakaj se je njihovo ime samo nekoliko premenjeno, nadelo vsem plemenom slovanskim.-) Ker so bili Slovenci izmed vseh Slovanov najprvi pokristjanili, zato je — veli Miklošič — tudi lahko razumeti, kako se je zgodilo, da je bila vprav njihova govorica, t. j. staroslovenščina s časom „bogoslužni jezik" vsem Slovanom, ki so jo pa nato pilili in — popravljali vsak po svoje: [Bolgari po svoje, Rusi po svoje, Srbi po svoje itd.]. Zato ni po njihovih cerkvenih knjigah več prave, čiste staroslo-venščine.
Da je bil staroslovenski cerkveni jezik v Panoniji doma, pričajo tudi po Miklošičevih mislih one besede (tujke), katerih so se panonski Slovenci navzeli od nemških sosedov, ki so jih počeli tudi preverjati; n. pr. „buküvi",3) [pozneje „bukvi" nsl. „bukve"] iz staro (visoko)nemške: „buoh [buch]", littera; „münihu" [tudi minihu,4) pozneje mnihü, sloven. menih in mnih (monachus); „papeži", [papež] iz stvnem. „pabes" (papa), „popü", iz stvnem. phafo (clericus), „postu", [post] iz stvnem. „fasta" (jejunium) itd.; beseda „hrnstiti ali krüstiti", krstiti (baptizare) postala je jpa po Miklošičevih mislih pri starih Slovencih doma iz imena „hrustu" [„krustü"], Christus (Kristus);5) staro(visoko)nemškega „Christen" ni mogel Miklošič zaslediti („ist unnachweisbar; glej v imenovanem svojem spisku. „Glagolitisch" na str. 409\
Nahaja se pa — dodaje Miklošič ondi — v staroslovenskem cerkvenem jeziku tudi takih besed, ki niso sicer izposojene iz staro(vis.)nemščine; ali zna se jim, da so postale pod vplivom tega nemškega narečja; n. pr. - „neprijazni f. (žensk sp.) stvnem. „unholda f. (diabolus, vrag); „piklu" ali „piklo" = .„pix" in
') Gl. „Kopit. Prolegomena historica" k evangelju Remskemu Parižke izdaje v Miklošič. „Slav. Bibliothek" I. (1851); str. 67 in 68.
Prim. imena 6. Slovan (mn. Slovane); r. Slavčnin („Slavjanin") ran. Slavene („Slavjane"; po tej obliki pisalo se je uže i pri nas „Slavjan", „Slav-jani") itd. „Slovenci" ... ist auch der generisehe Name aller Slaven überhaupt - veli i Kopitar. Gl. „Kl. Sehr." 128.
3) Miklošiču je Ü = "h.
<) 1 = B.
s) Iz stsl. besede „krustü" je naš „krst" 1. Taufe. 2. Christ, ali samo še v reku: „živ krst" (= „živa duša"); Srbom in Hrvatom je pa „krst = križ itd.
„infernus" (smola in p&kel), stvnem. „pecli" z obojim pomenom,
ki pa pripada tudi novogrški besedi nlaaa (pissa).
Nadalje kažejo tudi po Miklošičevih mislih i one tujke, katere so se iz latinščine vteple v staroslovenske cerkvene knjige, da se je to zgodilo v nekdanji Panoniji; n. pr. „kaleži", (ca-lix), ston. „kelch"; „ktimotrü (compater), ston. „altari"; „poganu" (paganus), slov. pogan [zdaj nečist, nesnažen človek] itd.
Te in druge, tu ne naštete besede bile so — veli Miklošič v navedenem spisu (na str. 409) „nemško - latinsko - kristjansko imenstvo," ') ki mu Dobrovsky s pristojno besedo pravi „predci-l'ilsko" (vorcyrillisch), zato ker so ga bili nemški duhovniki [papeževi] v Panoniji zasejali še pred Cirilom in ga je ta uže našel pri panonskih kristjanih.
V Bolgariji — pripoveduje učeni mož na dalje — izpodrinile so to imenstvo do malega grške besede; govorili so namreč ondod: „monahü" za „münichü"; „papa" za „papeži"; „ijerej" za „popü", „dijavolü" za „neprijazni",- „adii" za „piklti" itd.
Jako zanimljivo je i to, kar je zasledila Miklošičeva učenost in bistroumnost še po vrhu za dokaz, da je staroslovenski cerkveni jezik iz Panonije doma. To nam pravijo namreč po njegovih mislih tudi nekatere cerkvene besede, ki se nahajajo v madžarščini, in pričajo vrh tega i to, da so Slovenci sodelovali, ko so seMadžarji krščevali, premda zgodovina o tem molči.
Madž.: „kereszt" [sz = s] iz starosloven. „krüstü" [krst]; madž. keresztel (baptizare) iz stsl.: krüstiti [krstiti]; madž. „koma" (compater) iz stsl. „kumü"; madž. „malaszt" (gratia) iz stsl. „milosti"; madž. „csötörtök" iz stsl. „četvrtituktt" [četrtek); „pentek" iz stsl. „p^tükü [petek]; madž. „pokol" (infernus) iz stsl. „piklfi"; madž. „Balaton" (lacus balatinus, Plattensee) iz stsl. „blatino", zato piše „črnorizec" (menih) Hrabr.: „knezi bla-tinlskü (knez blatenski] in še več drugih, ki jih našteva Miklošič v svojem, uže večkrat omenjenem spisu (na str. 410).
Resnične so tedaj besede: Kedar zgodovina molči, [dostikrat] jezikoznanstvo na glas govori.
Iz vsega tega pa vidimo, kako je Miklošič potrdil ter še bolje razjasnil in pritrdil v glavni stvari vse to, kar je trdil glede predomovine častite govorice naših očakov in glede njenega prvenstva pri bogoslužju slovanskem — njegov slavni učitelj Kopitar.
Tako je Miklošič očitno in v glavni stvari popolnoma potrdil 2) tudi Kopitarjevo poslednjo misel, da je „glagolica" starša od „cirilice", potem ko je bilvKopitarjevi misli pritegnil in svojo preklical uže poprej uporni Šafarik, — anti ne bode preveč, če rečemo še enkrat — bistroumnemu Kopitarju na čast.
') „die teutseh-lateiuiseh-ehristliehe Terminologie". —
^ V znanem prezanimivem spisu „Glagolitisch". —
Kopitarjevo delovanje v dvorski knjižnici.
Iz lastnega životopisa Kopitarjevega vemo uže, kako je tega mladega učenjaka, dasi je bil ondaj (I. 1814) najmlajši izmed vseli uradnikov v cesarski knjižnici, doletela čast, dar je bil poslan v Pariz po one knjige, rokopise in druge dragocene stvari, katere so bili unesli Francozi po povelju francozkega cesaija Napoleona I.; potem ko je bil ta zmagoviti mogočnik 1. 1809 dobil v pest tudi glavno in prestolno mesto avstrijanskega cesarstva.
Ko so ga pa 1.1814 mogočni trije zavezniki pri Waterloo-u treščili ob tla, ukazano je bilo Dunajske pridvorne knjižnice glavarju, naj nasvetuje katerega izmed knjižničnih uradnikov, da se odpravi kakor poverjenik v Pariz po unesene rokopise, knjige in medoreze (Kupferstiche).
In ko tedanji cesar Franc privoli v pismeni predlog, (v katerem je bil omenjeni glavar za ta važni posel živo priporočil svojega ljubljenca Kopitarja zarad njegovega obilnega znanja, ')
—	upoti se presrečni Kopitar 11. julija 1814 v sloveči Pariz. Kako se je zdaj radoval, da je znal tudi dobro francozki; kajti brez tega znanja ne bi bil doživel te sreče in časti.
Ker je pa vitez Barč, varuh za bakroreze, jako bolehal, ter ni mogel potovati v Pariz, prevzeti je bilo Kopitarju i skrb za bakroreze, med katerimi je bilo mnogo sila važnih, —• med njimi pa tudi dosti znamenitih drvorezov (Holzschnitte).
Kako spretno se je znal obnašati naš prebrisani in skrbni rojak pri tem težavnem opravilu, zahtevaje v Parizu nazaj vse, kar je pripadalo pridvorni knjižnici Dunajski, — pokazali so njegovega truda prvi nasledki proti koncu 1. 1814. Osem velikih zabojev, natlačenih z dragimi rokopisi in knjigami nove in stare dobe (tako imenovanih prvotiskovnic „Inkunablen"), dospelo je bilo uže do Ulma, a nato zopet v staro domovje — na Dunaj.
Tako je bil po Kopitarjevem spretnem in modrem ravnanju zopet pridobljen velik del lastnine cesarski knjižnici pripadajoče.
—	To pa ni bilo še vse; pogrešalo se je še 230 zvezkov tali-janskih rokopisov, med njimi 220 dragocenih iz F o sc ar i ni j e ve zbirke („Collezione Foscarini", Foscarinische Handschriften). Kopitar jih ni mogel zaslediti v Parizu nikakor. Na posled vga-nejo, da bodo v Milanu ali pa v Benetkah, da jih treba tedaj ondi iskati, zato ker jih je 1. 1809 zahteval Anton Repoverjenik za kraljestvo talijansko.
Kopitar pošlje tedaj predlog s prošnjo vred na Dunaj, naj mu se dovoli, da bi smel iz Pariza vračati se po Talijanskem na Dunaj zato, da iztakne še onih 230 rokopisov, pa tudi
zato, da obišče in pregleda sloveče knjižnice talijanske ter se lahko priuči še več koristnega za svoj poklic.
Cesar odobri Kopitarjev' predlog in usliši njegovo prošnjo s tem dodatkom, da prevzame Kopitar v Parizu vso književno lastnino cesarjevo, ter jo pošlje do Ulma, a stopram nato, naj se upoti on v Milan, da najde one rokopise, nato pa naj potuje v Rim in Florenco v ta namen, da si ogleda ondi knjižnice ter se vrne na Benetke in po notranji Avstriji zopet na svoje mesto.
Kar pride Kopitar 14. februarja 1815 iznenadi na Dunaj, in to, kakor jadrnik z važnimi in nujnimi pismi. ')
O tej priliki razloži grofu Osolinskemu na tanko vse, kar je bil opravil v Parizu do one dobe, in da je moral pustiti v Parizu še tri zaboje polne medorezov,' zato ker ga je avstrijski poslanec, grof Bombelles, odpravil z omenjenimi važnimi in tajnimi pismi na naglem na Dunaj. —
Ne dolgo na to dobi Kopitar povelje, naj se vrne zopet v Pariz, da odpravi ondi svoj posel do dobrega; vendar je moral še čakati, dokler mu ne napiše mogočni minister knez Meternich napotka potrebnega glede na neke stvari, zarad posebnih okol-nosti in sitnosti.
Ali predno se vrne Kopitar v Pariz, pride vmes tako imenovanih „sto dni", ki se računajo od onega dne, ko se je Napoleon, pobegnivši z Elbe, vrnil zopet v Pariz (20. marca 1815).
Ta neprilika in nova vojska z Napoleonom bila je kriva, da se ni mogel niti Kopitar vrniti v Pariz niti grof Bombelles poslati na Dunaj onih treh zabojev z dragimi bakrorezi natlačenih, katere mu je bil. izročil.
Potem ko je bil pa Napoleon 18. junija 1815 pri Waterloo-u potolčen, in Pariz prišel (7. julija 1815) zopet v roke mogočnim zaveznikom, posreči se avstrijskega poslanstva tajniku v Parizu zaslediti naposled nepokvarjene one tri bakrorezov polne zaboje, katere je moral Kopitar iz početka 1. 1815 pustiti v Parizu.
Srečno je dospela nato (26. okt. 1815) tudi ta pošilka na Dunaj.
Tako je dobila pridvorna knjižnica Dunajska zopet vso svojo lastnino iz Pariza nazaj. K temu je pa jako pripomogla poverjenika Kopitarja odlična spretnost, ki mu je bila na veliko hvalo.
Ker je bil rokopisov imenik (katalog) v cesarski knjižnici za poslednje vojske ostal nedodelan, dobi Kopitar 8. jan. 1817 nalog, naj uredi in popiše nepopisane rokopise, vendar ne spu-ščaje S6 jjZEL zdaj" v nikako presodno razlago njihove vsebine. -)
') ,,— mit wichtigen Depeschen als Courir". (Mosel na str. 230). 2) — ohne sieh jedoch für den Augenblick in eine kritische Com-mentirung derselben einzulassen." (Mosel na str. 241).
Vendar se Kopitar, za znanstvo ves goreč, ni mogel utrpeti, da ne bi bil sam rad prekoračil odkazane mu meje, ter je popisujoč izvrstno presodil in na kratko razložil vse rokopise Fo-skarini-jeve in Rangone-jeve, do malega pa i Solno-gradske.')
Ne dvojimo, da se je — premda prekoračivši nalog — prikupil s tem dobrovoljnim delom, očitim znamenjem posebne gorečnosti do znanstva, še bolj svojemu dobrotniku, grofu Oso-linskemu. —
Na tanko je izvrševal Kopitar tudi vse svoje dolžnosti v znanstvenem svetišču, kateremu se je bil posvetil in ga pohajal do zadnjega s tolikim veseljem, da ni zamudil nikdar odločne ure.
Znal je pa v njem vsemu glas od vseh drugih tedanjih uradnikov, in ko je 1. 1829 iznenadi izbran za prvega varha pri-dvorskega gledišča ravnatelj, Ig. Fr. pl. Mosel, (ki je bil uže poprej pravi dvorski svetnik, pa ni služil niti v dvorski niti v kaki drugi knjižnici), ter prišel na prvo mesto vprav ondaj, ko je bil zaslužni Kopitar na vrsti, pomakniti se na prvo stopnjo, (bilo je to tri leta po smrti preblagega grofa Osolinskega), ostal je vendar naš izvedeni rojak duša vsemu zavodu. Mosel säm ne more v svoji zgodovini dvorske knjižnice (gl. str. 227) učenosti in spretnosti Kopitarjeve prehvaliti.
Ko so pa po Moslovi smrti 1. 1844 ta veličanski zavod izročili naposled vendar vodstvu našega slavnega rojaka, skrbel je zdaj „prvi varuh (kustos) in dvorski svetnik" še z večjo marljivostjo za red, ter gledal strogo na to, da so — kakor on — prihajali v knjižnico tudi vsi podložni mu uradniki o pravem času. —
Posebno njegovi gorečnosti za slovanstvo imamo se zahvaliti, da si je za njegovega delovanja pridvorna knjižnica omislila toliko dragocenih knjig slovanskih, kakoršnih iščeš zahman po drugih javnih knjižnicah.
Brez pomišljavanja smemo trditi i to, da ne bi bil niti sloveči „Glag. Cloz.", niti „Hesych.", niti rokopisa Aseman., niti evangelje Remsko, pa morebiti ni rokopis Supraseljski in še mnogokatera slovanska knjiga nikdar, ali vsaj tako zgodaj ne ugledala belega dne, ako ne bi bil naš slavni rojak „deloval" v tolikrat imenovanem cesarskem zavodu Dunajskem, kajti česar ne bi bil mogel opraviti ali dobiti Kopitar „zasebnik", opravil in dobil je Kopitar po svojem odličnem „nameščaju" v tako imenitnem zavodu.
Tuji zgodopisci, kateri so prihajali za Kopitarjeve dobe v dvorsko knjižnico primerjat najstarših rokopisov deželnih njenim rokopisom, niso mogli Kopitarja prehvaliti zarad posebne uljud-nosti in spretnosti pri tem poslu.a)
Najvažnejši vspeh delovanja Kopitarjevega v pridvomi knjižnici je pa ta, da je bil, predno se je ločil od tega posvetnega svetišča, pridobil sebi tako veljavnega naslednika, ki sluje zarad svoje prevelike učenosti kakor prvak v slovanskem jezikoznanstvu tudi uže davno po vsi Evropi, in obdeluje — dasi ne pripada več cesarski knjižnici, — književno polje slovansko še nenekoma z neutrujeno marljivostjo.
Komu ni znano slavno ime — Miklošič!
Žal, da je velezaslužni Kopitar samo malo časa prvoval v premilem knjižnem domovju. Toliko da mine četrt leta, potem ko je bil povišan na prvo mesto in imenovan za dvorskega svetnika, zapustiti je moral sloveče mesto prevažnega svojega delovanja na veke; sicer bi bil — v svesti smo si tega — storil še mnogo slovanstvu na prid.
Kopitar pa Vodnik. 0
Kopitar säm nam poroča v lastnem životopisu, kako sta se shajala z V. Vodnikom, prvim pesnikom slovenskim, pri preblagem baronu Ž. Cojzu, Mecenu obema: „domačemu slo-venu" (Vodniku) in njemu, domačemu knjižničarju in tajniku.
Oba sta si bila prijatelja, dokler se ni začela tiskati — Kopitarjeva slovnica; (kajti poprej sta se samo šalila in dražila brez kake zamere). Slišali smo, da Vodniku ni bilo nekako po godu, da je Kopitarjeva slovnica uže pri založniku. „Domačega slovena" je menda črvičilo, da mu je — premda je bil o n v Cojzovi hiši slovenstva vodnik — vtekel se „domači knjižničar-tajnik".
Po Kopitarjevih besedah sodimo namreč, daje Vodnik uže ondaj mislil spisati kako slovensko slovnico ali „pismenost", kakor jo je spisal stopram 3 leta pozneje (za francozke vlade), in to po njenem naročilu.
Jako se je užalilo Kopitarju, da ni hotel Vodnik verovati v njegovo slovničarsko učenost ter razgovarjal založnika, rekši, da Kopitarjeva slovnica ni popolna. Zato nastane med njima — zamera. Ni se mogel Kopitar utrpeti, da se ne bi bil potožil celo Dobrovskemu v prvi „poslanici", iz Ljubljane 30. marca 1808 z obilno književno priklado mu poslani, ki jo je (s priklado vred) tudi uže priobčil Jagičev „Archiv" (1880) na str. 670—685. Ali pri dobrih ljudeh je zamera kratka; brzo se zopet „zdo-brovöljijo" — veli Beli Kranjec.
Tako sta storila tudi naša vrla rojaka, oba častiželjna, ali oba tudi — dobrega blagega srca.
') Eodil se 3. febr. 1758 v gornji Šiški blizu Ljubljane, umrl 8. januarja 1819 v Ljubljani.
Ker je namreč Kopitar moral 1. 1808 odpotovati iz „bele Ljubljane" na Dunaj, predno je bila dotiskana njega slovenska slovnica, — prevzel je Vodnik po njegovem odhodu iz srca rad popravljanje tiskarskih pogreškov (počevši pri glagolih) in celö izdelävanje zapiska nesklanjljivih besed. To pravi Kopitar sam v opombi na str. 388—389, iste slovnice, ki je izišla (z letnim štev. 1808) stopram 1. 1809.
Tako je vrli Kopitar — kakor smo slišali — priučivši in preučivši se priznal po 30 letih (v lastnem životopisu) na ravnost, da je Vodnik njegove slovnice založniku po pravici povedal, in to bolj nego si je mislil morebiti sam, itd. (a nato očita sam svoji slovnici več nedostatkov).
Tako govori in piše sam o sebi samo poštenjak, a ne „prepravdljivec" t. j. prepirljivec, kateri hoče vselej pO sili pre-pravdati in se vedno za „zadnjo" lovi.
Kako je Kopitar po bratovski spravi v Vodniku pesnika in slovničarja čislal in hvalil, kažejo nam Kopitarjeve besede, ki jih čitamo v pretresu Primčeve (Primicove) knjige 1. 1813. Ondi ') piše Kopitar: „Die Vodnik'schen und Jarnik'schen Gedichte ehrenvoll ausgenommen, muss Recensent bekennen, dass er oft mehrere Seiten lesen musste, bis er auf einen durchaus echt slovenischen Satz stiess".
Odkritosrčni Kopitar nam je pa po svojem vodilu: „kar je na srcu, to je na jeziku", v lastnem životopisu na kratko in zanimljivo popisal tudi „Vodnika človeka". —
Kdo se ne spominja čitaje Kopitarjev popis Vodnikovega značaja nehote „dobrovoljnega Kranjca?" Še bolj nego Kopitarjeve besede, popisuje nam pa Vodnikov značaj resnična smešnica o tem, kako si je pomogel dobrovoljni mož iz zadrege, ko mu se je ustavil v omenjeni kapelici o znani priliki nemški očenaš uže pri „vsakdanjem kruhu", (ter ga izmolil lepo — slovenski).
Vodnikov nenadni odgovor na svojih nasprotnikov pikanje: „slovenski ga pa znam!" — svedoči nam, da je bil Vodnik, ne samo dobrovoljen, nego i šegav. Pravi nam pa ta resnična smešnica na glas tudi to, koliko večja je moč materinega jezika od tujega. —
Molitev, katere se dete od premile matere ali vsaj v materinem jeziku nauči, — pomni tudi mož vse žive dni; naj se je pa pozneje s tem bolje v tujem jeziku priuči, — s časom mu vendar (ako je često ne ponavlja) zopet iz spomina izpuhti. Temu živa priča je bil naš priljubljenec Vodnik.
Lahko, da je bistroumni Kopitar, ki se tedaj ni mogel na-čuditi temu čudnemu „pojavu", zasledil mu kesneje vzrok; ali
on daj so mu bile oči še z mreno preprežene, da ni spoznal te resnice, stopivši malo poprej iz starokopitnih šol.
Pa bodi si kakor koli, potolaženi smo; kajti uverili smo se na preveliko radost, da sta se ločila naša tako imenitna rojaka ko je odhajal Kopitar na Dunaj, kakor prava prijatelja' ter si ostala prijatelja do smrti.
Slava obema!
Kopitar in Metelko.')
L. 1817 ustanovljena je bila (in to ne brez Kopitarjeve pripomoči) v Ljubljani sila potrebna „stolica", t. j. učilnica slovenska za bogoslovce, bodoče dušne pastirje slovenskemu ljudstvu. Prvi očitni njen učitelj je bil sloveči slovničar slovenski Fr. Metelko, ki je razlagal iz početka slovenščino po Kopitarjevi slovnici, -ondaj najbolji izmed vseh poprejšnjih. Neznano je Metelko čislal in slavil rojaka Kopitarja zarad njegove učenosti, razodete uže v tej prvi svoji knjigi, ki je bila tedaj vsem slovenskim slovničarjem — sv. pismo.
Živo se prime Metelka vzlasti Kopitarjev abecedni nauk, po katerem naj se različne abecede slovanske uravnajo tako, da bode za vsak razločno izgovarjan glas posebno in samo po jedno znamenje ali pismenka, a ne po dve ali več (staknjenih) pismenk za jeden glas, -) kakor n. pr.:
v „bohoričici'* fh za š; zh za č itd. v poljščini: sz „ š; cz „ č „ [v nemščini: sch „ š; tsch „ č „]
In ker je bila po Dunajskem shodu, (katerega so se v jesen 1. 1.820 udeležili: Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko i. dr.) zvodenela rodoljubom nada, da bi dobili vsi Slovani občno abecedo, — osnuje Metelko po Kopitarjevem pravilu novo abecedo vsaj za Slovence ter da ž njo natisniti (1. 1825 v Ljubljani) prvič svojo slovensko slovnico,a) uravnano po slavnega Dobrov- • skega češki slovnici,4) premda je bil leto poprej Pet. „Dainko" štajerske Slovence uže osrečil z novo abecedo in slovnico.5)
') Roj. 1. 1789 v Škocijanu (pri Dobravi) na Dolenskem; umrl 27. dec. 1860 v Ljubljani.
■■) „Nichts einfacher und einleuchtender als die Theorie der Buchstabenschrift: Aualysire das Wort (den artikulirten Menschensehall) bis auf seine Be-standtheile (Elemente), und jeden gefundenen solchen einfachen Bestandteil stelle durch ein eigenes Zeichen dar." (Kopit. Gram. XXII).
3)	„Lehrgebäude der Slov. Sprache" Laibach, 1825.
4)	„Lehrgebäude der böhm. Spr." Prag. 1809 (drugie 1819).
5)	„Lehrbuch der Windisch. Spr." Graz, 1824.
Jako so hvalili učenjaki domači in tuji slovnico Metelkovo; abeceda njegova ni pa ugajala mnogim in premnogim. Med temi je bil tudi Kopitar; kajti uže poprej, potem ko mu je bil namreč Metelko poslal menda kako poskušnjo, grajal je v dopisu z Dunaja 1. 1851 znamenje 2 za polglasnik, rekši: „kozliček med ovčicami". ')
Vendar je Kopitar branil „metelčico", zato ker je bila sicer po njegovih pravilih osnovana, in imel vrlega Metelka jako v čislih, uverivši se iz njegove izvrstne slovnice, da zna slovenščini nes posebno glas. Zato ga je maja meseca 1830 z Dunaja pismeno podbadal s pohvalnimi besedami, naj se zjedini s Čopom ter popiše nekaj sam, nekaj po svojih učencih slovenskega jezika zaklad. — Prijateljski mu svetuje, kako treba pri tem poslu ravnati, da böde iz zapiskov na listih za leto dni slovenski slovar tako, kakor je postal Vuk o v srbski. „Ali začeti je treba" veli Kopitar, spominjaje ga Horacijevih besed: „Dimidium facti, qui bene coepit habet" [dober začetek pol zvršetka].
Naposled naroča vrli domorodec Metelku, naj pozdravi Copa in pove to tudi njemu '2)
Pa ne vemo, da bi se bil Metelko poprijel kedaj tega težavnega posla, ali da bi bil začel množiti Vodnikov nemško-slo-venski slovar (rokopis), ki ga je bil po Vodnikovi smrti kupil Ravnikar (tedaj modroznanskih šol ravnatelj) in izročil Metelku, ta pa (1. 1848) isti rokopis nepomnožen tedanjemu „slovenskemu družtvu", ki ga je hotelo pomnožiti in spraviti na dan. (Znano je kako je prišel naposled po dolgi, nemili usodi jako pomnožen v Ljubljani 1. 1860. na svetlo, in to brez pisateljevega ali vrednikovega imena na troške nepozabnega nam škofa Antona Alojza Wolf a. Vredil ga je pa za tisk zaslužni gosp. M. Cigale v Beču).
Vrnimo se k „metelčici."
Priljubila se je samo svojemu „očetu" in peščici slovenskih pisateljev, ki so jo tudi branili (Zalokar, BI. Potočnik, Bürger), drugim je pa bila — trn v peti, dasi jej je hodila iz početka celo vlada na roko, ter dovolila, da so se smele ž njo tiskati in rabiti po malih šolah tudi šolske knjižice, ki jih je spisal ali poslovenil Metelko sam.
Ali nove abecede nasprotniki (med njimi sosebno „Cbeli-čarji": dr. Jak. Zupan [„Horatius"], Čop, pesnik dr. Fr. Pre-šern, Mih. Kastelic) začno 1. 1831 očitno udrihati ter udrihajo tri leta po njej tako strašno, da je ni junaški branitelj — Kopitar sfe svojim „ostrim mečem" ni mogel rešiti bridke smrti., To je bila glasovita „abecedna vojska" (ABC-Krieg) brez prelivane krvi, zato menda bolje po naše tudi „črkarska ali abe-
') „Hoedus inter oves" (J. Marn. „Jezienik" 1873, str. 13).
') Ali o n daj jo bil čop menda uže Metelku nasprotnik (četudi no še o žit en) zbog „metelSiee".
čedna pravda" imenovana. Pričel jo je dr. Jak. Zupan v Celovškem nemšk. časniku „Carinthia" štev. 20. 1. 1831. ')
„Metelčica", — prenula po Kopitarjevem pravilu osnovana, — ni ugajala množici nasprotnikov zato, ker je bila zmes iz „latinice" in „cirilice" t. j. latinska abeceda [po Šafarikovi želji] pomnožena z nekaterimi cirilskimi pismenkami, za naš 5, š ž itd. in s posebnim izmišljenim znakom za naš polglasnik (ki 'ga pogrešamo v sedanjem „pravopisu"); a vprav nad tem polglas-nikom spotikal se je z mnogimi drugimi vred celo metelčičin naj-odličnejši branitelj — Kopitar.
Čutil je ta veljak, koliko težje se da njegovo pravilo z vrši ti, nego ga je bilo njemu postaviti. v Zato je tako dolgo odlašal zvršetek, ker se je po besedah Šafarikovih sramoval, t. j. ker se je bal, da se ne bi osramotil, ako se njegova za „latinico" izmišljena „dopolnila" — učenjakom morda vendar ne bi prikupila.
Njemu je „metelčica" če tudi ne povse — ugajala vsaj zato, ker je bila brez staknjenih ali zloženih črk in brez ro-g o vili c.
Ali ker se „cirilica" ni prilegala „latinici", — ni bila vsa „metelčica" lepa, a vprav zato je imela tudi toliko nasprotnikov, ki so opravili naposled, da ni obveljala, ter bila pregnana na naglem tudi iz malih šol. — Zbalo se je, kakor smo slišali nekdaj praviti, duhovsko oblastvo na Kranjskem söseb tega, da ne bi nastala s časom velika zmešnjava zastran priimkov ali pridevkov, ako bi se zatrošal Metelkov pravopis tudi v krstne knjige, in da je vprav zato vlada, opozorjena na to okol-nost, odpravila „metelčico" tudi iz šol.
Vendar jo je smel njen.„oča" rabiti razlagaje slovenščino bogoslovcem Ljubljanskim tudi še potem, ko je bila odpravljena iz malih šol.
Srečnejši nego z „metelčico" bil je Kopitar z „vukovico" t. j. z Vukovim srbskim „pravopisom", ki je obveljal na posled v6s po Kopitarjevem napotku.
Kopitar pa Čop.2)
„Prijatelj mu jev bil M. čop, kar spričuje njuno vzajemno občevanje s P. J. „Šafarikom" — piše gosp. J.vMarn v svojem „Jezičniku" 1. 1880 na str. 24. — Učeni Matija Čop, ki je znal 19 jezikov, bil je od 1. 1827 do 1830 v Ljubljani gimn. učitelj, a na to očitne knjižnice knjižničar, ter popisal slovansko knji-
') Pod napisom „Cyrillisirung des windischen Alphabetes" (s podpisom „Horatius").
') Bojen v Žirovnici na Kranjskem (Gorenjskem), umrl (utonil po nesreči v Savi blizu Ljubljane) 6. julija 1835.
gopisje. Kopitar mu je svetoval, naj ga da sam na svet; a Čop pošlje rajši všs rokopis (kakih sto strani na celih polah) Kopitarju, tav pa — kar nam je uže znano — 1. 1831 se svojimi opazkami Šafariku, ki je spisoval jugoslovanske književnosti zgodovino.
„To so prekrasni prispevki" — piše Kopitar "Safariku — težko da bi bili mogli od kod drugod dobiti tako dobre priprave. Čop je mehäk presodnik in obilnega vzajemnega znanja." ')
Abecedna pravda bila je kriva, da sta se 1. 1833 nekako razprla preučena naša rojaka in prijatelja — Kopitar pa C o p. Ta je bil namreč ondaj najhujši očitni nasprotnik novi abecedi.
Ker se je bil pa pod svojim pismenim napadom podpisal z Metelkovim, t. j. cirilskim (1) Č, pisal je Kopitar Metelku jako šegavo, pa tudi pikro pismo soper Čopa. To dolgo pismo Kopitarjevo, ki je vredno imena „poslanica", bilo je natisnjeno pod napisom: „Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit" („Aus einem Briefe aus Wien a Hrn. M***." [Metelko]) v „Illyr. Blatt" 1. 1833, štev. 27.
V tem listu pravi Kopitar, da se je „Pan Maciek" 2) za zdaj pod svojimi dokazi soper „metelčico" nalašč podpisal z Metelkovim M, češ, saj imam še mnogo boljih za njo, da utegne tedaj Čop skoraj prepreči in prestopiti k „metelčičarjem". — Svetuje pa Metelku nadalje šaljivo, naj povabi „zgubljenega sina" [Čopa] ž njenovim ljubljencem vred na „politično pojedino", pri kateri se pa ne bi smelo pogrešati „kaUJe" [kaše], kakor jo je popisal „ljubeznjivi Prešerin" v svojem „sladkosnednem sonetu" (Gourmand-Sonett):
„ — — ____ — bolj'ga silita In bdljfh' obdelana in bolj polita." —
Tako in še drugače pika Kopitar odgovarjaje nasprotnikom v isti „poslanici" Čopa, a ž njim vred i Čelakovskega in dr. Fr. Prešerna, spominjaje se tudi Prešernove šaljivo-rezne za-bavljice: „Čudni dihur", s katero je meril pesnik na svojega naj-večega prijatelja — Čopa, zato ker ni dal, premda je bil tako učen, nijedne knjige na dan. —
') „Es sind herrliehe Beiträge und ich zweifle, ob Sie sonst woher eine so brave Vorarbeit erhalten haben können. Zhöp ist ein milder Reeenseut und von extensivem Vergleiehungsgesiehtskreis", (öl. P. J. Šaf. „Geschichte d. süd-slav. Literatur" I. 1864. Vorw. IV-V.)
*) „Gosp. Matiček"^ Kopitar imenuje čopa v tem listu nalašč šaljivo po poljski, zato ker je živel Čop poprej med Poljaki, a ondaj prijateljski občeval s češkim pisateljem Čelako v skim, ta pa jako ugodno presodil Čopovega ljubljenca dr. Fr. Prešerna pesmi, katere so bile izišle v „Krajnfki Zhbelizi" I—III (1830 - 32), ter še posebno pohvalil Prešernov šaljivo-pikri sonet o „čr-karski'' pravdi" in razločno pritegnil Prešernu, — vrh tega pa smešil Slovence zarad preobilnosti slovenskih slovnic. Ta presodba izišla je ponemčena po Čopu tudi v „Illyr. BI.", 1. 1833, štev. 6.-8.
Ker se ne nahaja ta zabavljica ali „sršen" v Prešernovih „Poezijah" (1847, v Ljubljani natisnil Jož. Blaznik), naj jo pre-tiskamo iz „Krajnske Zlibelice" 1832, III. 20:
„V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, Od sebe pa ne da nar manjši fige."
Na prigovor Čopov, da se pisava po Kopitarjevo ne da zvršiti ali uresničiti. ') odgovori Kopitar, da jo je-zvršil razen Metelka res tudi uže „Dainko". —
„Na kratko, po našem — veli Kopitar —" nauči se (kakor nekdaj v Atenah) vsaka navadna buča vsaj v osmih dneh pošteno čitati na vse žive dni; po vašem potrebuje pa [Angličan] več let, kakor toži angličanski slovničar Sheridan". —
Posebnega znamenja za polglasnik Kopitar ni hotel pogrešati nikakor za slovensko (oziroma za kranjsko-slovensko) narečje, rekši, da je potrebno, zato ker se brez njega ne dajo po kranjsko-slovenskem izgovarjanju pošteno napisati besede: p 2 s [pes], t£š, t2n?,k, ter sto in sto drugih.
Po mnogih drugih učenih in šaljivih besedah Čopu namenjenih veli Kopitar na posled, da se bode držal vedno tega, kar veleva bojna pravica in čast,a) da se pa, ako se po teh besedah Čop ne preveri,3) ne misli več prepirati ž njim, spominjajo se izreka, ki ga je (prav po Goethejev o) povedal modri Leon M e d i a e v u s:
„Hoe seio pro eerto, quoties cum stercore eerto, Aut vineo, aut vincor, Semper ego maeulor."
[To vem izvestno, kolikorkrat se z blatom bojujem, Naj premorem al' ne, vselej oblatim se jaz].
To je bilo res prav po Goethejevo povedano.
Odzove se nato Kopitarju Čop v posebni prikladi k štev. 30. „Illyr. BI." pod napisom: „Slovenischer ABC-Krieg Nr. 3" in s podpisom „^ (für Hrn. K. mit dem Beisatze: ironice)".
„Je li vsa ta abecedarija vredna", veli Čop, „da se tako psuje!"
Po pregovoru: „kakor se posojuje, tako se povračuje", — veli gosp. J. Mam — ošteje pa vendar tudi on Kopitarja, umije Čelakovskega in prepusti v Prešernu, naj se umije sam.
Vendar je pokazal Čop .ukljub temu razporu, kako mu je še zmerom v čislih Kopitarjeva velika učenost, in da se neče pri vsem tem dotikati njegove po pravici zaslužene evropske
') „Hr. tj. nennt unsere Sehreibung unausführbar." ') „Genug, dass er uns nie jenseits der Grenzen des strengen Kriegs-reehtes und der Ehre finden soll."
3) „ . . . sollte Hr. I] aueli nach diesen unseren . . Erklärungen nicht zur „bona fides" zurückkehren".
slave.V isti pravdi ni kratil hvale ni Kopitarjevi slovnici, ka-terojej je prepeval uže poprej, ki je pa prišla na dan stopram po Šafarikovi smrti. (Gl. „Gesch. der siidsjav. Lit." 1864, I, 36). Ista knjiga nam svedoči, kako je učeni Čop preslavljal Kopitarja tudi zarad njegove druge delavnosti, učenosti in bistroumnosti, pokazani pri presojevanju različnih knjig po različnih časnikih, in Čop je bil prvi, ki je še za življenja Kopitarjevega izprožil željo,2) naj bi se odlični manjši spiski Kopitarjevi zbrali in izdali na korist jezikoznancem, ne samo slovenskim, nego i drugim.
Vendar je bil menda razpor po abecedni pravdi kriv, .da se je tudi Čopa prijela „Pantilijeva" laž, — kar smo omenili uže poprej, "j ter je Kopitarja tako bolelo.
Pregledal je in spametil se pa vendar učeni Čop, kakor se je zdelo, predno —
„Y Save dereče valov tam vrtinčinah smrt ga zasači." 4)
Kopitar pa Prešern.5)
Povedano je bilo malo poprej, kako je Kopitar vsled Č e-lakovskega presodbe, (mlademu nadepolnemu pesniku dr. Fr. Prešernu sila ugodne), pičil i tega „ljubljenca" Čopovega. A zakaj ? — Brez dvojbe zato, ker je i dr. Prešern nasprotoval ubogi „metelčici, ter zložil bil oni sladkosnedni sonet, ki ga je priobčila „Kr. Zhbeliza" (III. 1832 na str. 28) pod napisom „Zherkarfka pravda,6) in se začenja z besedami:
„Al prav se piše kaUJa ali kafha," —
a naposled veli:
„Obhaja taka misel nas Slovence, „De pravdajo se ti možje mor'biti, „Za kar so se nekdajni Abderiti „V sloveči pravdi od oslove sence".
') „Wenn wir im gegenwärtigen Aufsatze die Ansichten des Herrn Kopitar mehrmals zu bestreiten veranlasst werden, so wollen wir dadurch seiner wohlverdienten Celebritaet, die unserer Anerkennung nicht bedarf, keineswegs nahe treten." (Cop v ,,Slowen. ABC-Krieg" 1833, str. 2, iz posebne pri-kiade k „Iilyr. BI.", štev. 13.)
2)	Prim. „Gesch. der südslav. Lit." in ABC-Krieg, oziroma J. Marn. „Jezičn." 1880, str. 3-4.
3)	Gl. str. 82.
4)	Prešern. „Poezije" 1847, str. 96.
5)	Boj. v Vrbi na Gorenskem3 dec. 1800, umrl v Kranju 8. febr. 1849.
6)	V Prešernovih „Poezijah" 1847 na str. 158 (z novim, t. j. sedanjim pravopisom).
Sosebno poslednje besede razžalile so menda ponosnega K o-pitarja; zato je v znani svoji „poslanici" (poslani Metelku in razglašeni nato po tisku) pičil tudi Prešerna.
Ali — zadela je kosa ob kamen.
Zadeti pesnik — mlad, vroče krvi in poln pikre šegavosti, kakor Kopitar, — nabrusi pero ter napiše pikri sonet: ')
„Apel podobo na ogled postavi", (sč sklepom): — „Le čevlje sodi naj Kopitar!"5)
Dopovedati je hotel s tem razžaljeni pesnik učenemu jezi-koznancu in slovničarju na ta pikro-šaljivi način: naj sodi samo jezikoznanske, a ne lepoznanskih (pesniških) stvari. —
Kako goräk je zato Prešern ostal Kopitarju do onkraj groba, svedoči nam znani „zabavljivi napis" Kopitarju namenjen:
„Nosil učeno glavo z častjo sim itd."
Vendar je bil ta slavni pesnik tako pošten, da je „Kopitarju jezikoznancu" priznaval veljavo vjezikoznanskih rečeh celo — v „nebeški (liki." 3)
Ko je namreč Dobrovsky „na önem svetu" Kopitarja (ki je bil vprav prišel iz sveta) poprašal s pesnikovimi besedami:
„Al Dubrövnieänov, serpski al mar verli hrovaški J&sik pišejo Gaj, Gaja goreča druhal? -"
odreže se Kopitar — prav po Kopitarjevo (pa tudi po Prešernovo) ter razsodi tako:
„Gaj daničar, daničarska druhal svoj pišejo jezik, Slavšine ti južnih so janieärji dežel. —"
Oba — Kopitar in Prešern — premda velika nasprotnika med seboj, nasprotovala sta zopet „ilirščini", katere se je bil poprijel v Zagrebu malo poprej Gaj se svojimi mladimi živimi sledniki vred, popustivši poprejšnjo „kajkavščino".
Velika zamera je nastala zarad tega med r o dol ju bi, ki jih poštuje zdaj — ko so nas zapustili na veke, in je jenjala človečja strast, — v6s jugoslovanski svet.
Istina je: vsi so bili rodoljubi: Kopita r in Gaj, dr. Prešern in StankoVraz itd., — kajti vsi so hoteli osre-
') Prišel je z jedno latinsko in s tremi prehudimi nemškimi zabavljicami vred prvič na svetlo v „Hlyr. BI." 1833 v posebni prilogi s poslednjim Čopovim spisom vred pod napisom „Literarische Seherze in August Wilh. Sehlegels Manier" s podpisom: Vom Doctor-Dichter P**. Prim. njegove „Poezije" 1847 na str. 160.
®) V omenjeni posebni prilogi (1.1833) čitaš „kopitar", v „Poezijah" pa uže „Kopitar".
3) Prim. v „Poezijah" na str. 113 zabavljico „Daničarjem", t. j. Gajevcem, imenovanim onako po „Danici ilirski".
čiti narod jugoslovanski; samo glede načina, kako bi se dal uresničiti ta blagi namen, niso bili jedrnih misli. —
Gaj je zmogel na hrvatski, Kopitar (po Vuku) na srbski strani, — pa „mirna Bosna".
Tej dvojni zmagi nasledek je sedanji, Srbom iji Hrvatom občni književni jezik in jedini hrvatsko-slovenski pravopis, (ki nas veže tudi s Čehi). Kolik dobiček! —
Za popolno jedinost v pravopisu naj pa vsem Slovanom bodočnost skrbi!
Kopitar pa Ravnikar.
Dokler je bil Matevž Ravnikar, naposled škof Tržaški, (roj. 20. sept. 1776 na Vačah na Kranjskem, umrl pa 20. nov. 1845 v Trstu), bil je poprej v Ljubljani učitelj veroznanstva (dogmatike) in ravnatelj modroznanskih šol itd. in znameniten pisatelj slovenski. — Ko je prišla Kopitarjeva sloveča slovnica na svetlo, začne jo mož marljivo prebirati in premišljevati — na velik dobiček sebi, pa tudi slovenskemu ljudstvu; kajti Kopitarjevi slovnici je se treba zahvaliti, da je Ravnikar popustivši poprejšnjih naših pisateljev neslano nemškovanje, počel pisati lepo čisto slovenski ter ponujati starim in mladim zdrave dušne paše, tako da se šteje po njegovih izvrstnih spisih nova doba književnosti slovenske. Zato si ni mogel Kopitar kaj, da ne bi bil v lastnem životopisu vzel v misel sosebno tega dvojno imenitnega učenca ali slednika, ki mu slove najbolj „Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi" (v Ljubljani 1815, 1816). S pohvalnimi besedami omenja pa Kopitar tudi [Ravnikarjevega] prevoda pobožnih knjig po imenu: „Sveta malha" (v Ljubljani 1813) in „Perpomozhik Boga prav Iposnati itd." (v Ljublj. tudi 1. 1813).
Učitelj Kopitar veli naravnost, da se je iz teh dveh spisov [tedaj iz spisov svojega učenca] naučil marsičesa.
Znano je tudi, da sta si ta imenitna rojaka dopisavala vzlasti o novi abecedi, kako bi se namreč dala „latinica" dopolniti s „cirilico" po Kopitarjevih pravilih.
V 3. delu svojih „Zgodeb sv. pisma" (1817) na str. 325 napovedal je bil Ravnikar uže, da hoče z latinskimi črkami scer, pa po Kirilovo tudi on „v prihodno" pisati, in torej črk, „kar nam jih manjka, prinarediti".
Vendar se je hotel poprej in to 1. 1820 posvetovati še s Kopitarjem in Dobrovskim (ki je bil ondaj uže v Beču pri Kopitarju) in se odpravi zato z Metelkom i. dr. v Beč na abecedni shod. —
Ker se možje niso mogli zjediniti glede vseslovanske be-
sede, dal je Ravnikar ondi narisati menda 11 novih pismenk ter podbadal nato Metelka, dokler jih ni prejel v svojo slovnico. Ravnikar je tedaj pravi oča „metelčici", ') osnovani po Kopitarjevih pravilih, (četudi ne povse po njegovi volji).
Po Kopitarjevih trebalo bi pisati kakor srbščino, tako i slovenščino verno po narodni govorici; vendar nismo niti čitali, niti slišali praviti, da bi bil grajal Ravnikarja zato, ker je začel v slovenščini rabiti tudi stari deležnik (particip) na „-ši", premda je med našim ljudstvom potihnil (do malega) popolnem, zato ker med ogerskimi Slovenci še dandenes krepko živi. In od Rav-nikarjeve dobe rabi zarad kratkoče vsaj po malem tudi našim pisateljem. Kopitar pa Ravnikar, — oba imenitna slovenska sina — ostala sta si prijatelja do smrti.
Kopitar pa Slovanstvo v obče.
Oni trenotek, ko je bil naš Kopitar začel iznenadi spisavati slovensko slovnico, prešinila ga je silna ljubezen ne samo do slovenščine, ampak do slovanščine in slovanstva sploh.
Svedoči nam to uže prvo njegovo pismo slavnemu Dobrov-skemu iz „bele Ljubljane" 30. marca 1808 poslano, [ki nam je pa dospelo mnogo pozneje v roke nego Dobrovskega odpis].
Iz vsega srca želel si je uže ondaj priti najprej na kaki dve leti k „mojstru", potem pa v kako obilno knjižnico, n. pr. v cesarsko na Dunaj.
Hotel se je posvetiti sosebno slovanski zgodovini in postati „slovanski Muratori", jako ga je pa vleklo na-se tudi slovansko jezikoznanstvo. a)
Predno se mu je pa ta druga želja res izpolnila dve leti nato, dopisoval je Dobrovskemu, (ker ni mogel k njemu) iz Ljubljane in z Dunaja z neizrečno veliko marljivostjo in gorečnostjo pravega slovanskega rodoljuba.
Ves ogenj za slovansko vzajemnost pošiljal je Kopitar Dobrovskemu — učenec učitelju — prave „poslanice" o premili naši slovenščini za znanstveno rabo.
Njegova gorečnost za slovanščino bila je tolika, da se je v istem (prvem) pismu „mojstru" dragovoljno ponudil za dopisnika namesto Vodnika, — na veliko radost „mojstru" ali učitelju, ki si je priljubil bistroglavnega učenca mahom na vse žive dni.
') Glej v posebni prikladi k „Illyr. BI." 1833, štev. 22 na 3. str.
®) „Der Wunsch meines Lebens wäre, ein paar Jahre an Ihrer Seite, Meister! mich vorzubereiten und dann an eine reiche Bibliothek, etwa die kaiserliche in Wien, zu kommen, u. d. slavischen Geschichte das zu werden, was Muratori der italienischen ist, — slavisehe Sprachforschung würde mieh freilieh auch sehr lebhaft beschäftigen. — (Iz omenjenega pisma; glej Jagic „Areh." IV. (1880), str. 672).
Ne smemo se načuditi zdravemu razumu, ki nam govori iz Kopitarjevih jezikoznanskih „poslanic". —
Prišel je bil Kopitar (proti koncu 1. 1808) pravoznanstva se učit, ') pa se mu odpove uže drugo leto povse, ter stopi iz prevelike ljubezni do slovanstva v znanstveno svetišče, po katerem je hrepenel tako živo.
Spomina vredne so besede, ki jih čitamo v omenjenem listu Kopitarjevem Dobrovskemu poslanem z Dunaja 7. apr. 1809, tedaj predno je bil dobil še prvo trdno službo.
„O! naj bi bil jaz samo slovanski kustos v pridvorni knjižnici, nastala bi velikanska tiskarnica slovanska [na Dunaju]".s)
Ali iskreni rodoljub ni čakal dotlej, da bi postal „slovanski kustos" nego je skrbel za tako potrebno napravo brez zamude.
Na Ogerskem imela je ondaj samo vseučiliščna tiskarnica v Budimu pravico cirilski tiskati, in je bila jako „draga"; njeni izdelki pa sila slabi.
Ponudi se (po Kopitarjevem napotku) neki Dunajski tiskar, ki je tiskal poprej samo grški, da si hoče nabaviti i slovanskih pismenk, ako mu bode pošiljal tudi metropolit iz Karlovcev (Karlovitz) svoje stvari tiskat.
„Sramota je, reče Kopitar, da je ni na Dunaju, dasisov prostrani Avstriji tri četrtine njenih narodov slovanske" in napiše 12. sept. 1812 tedanjemu metropolitu Stratimiroviču list, v katerem ga podbada, naj pomaga tako potrebni napravi na noge.3) Na žalost — brez vspeha.
Ali Kopitar ni miroval, dokler se mu ni izpolnila srčna želja ter nastala slovanska (cirilska) tiskarnica tudi na Dunaju pri Jermencih (Mehitaristih).
Iz navedenega dopisa Stratimiroviču vidimo, da je hotel Kopitar ondaj nadaljevati tudi „Slavina" in da si je bil pristavil uže mnogo priprave iz Cojzove in dvorske knjižnice. Spomnivši se pa, da mora biti metropolitska knjižnica v Karlovcih z ruskimi in staroslovenskimi rokopisi bogatejša, zaprosi Stratimi-
') Cojz je želel, naj bi se K. učil pravoznanstva, poleg tega se pa do-brovoljno pečal tudi se slovanšeino. Iz Kopitarjevega še ne natisnjenega pisma Dobrovskemu z Dunaja 7. apr. 1809, t. j. iz izpiska pokojnega dr. L. Gliickse-liga. Temu je bil namreč gosp. dr. Miklošič po Kopitarjevi smrti priobčil Dobrovskega liste, pošiljane Kopitarju, zato da bi spisal Kopitarjev životopis. Ker je pa dr. Glückselig odšel v Prago, zapustil je oni rokopis se svojim tiskanim zapiskom vseh važnejših manjih spiskov Kopitarjevih gosp. dr. Miklošiču, on pa iz gole ljubavi prepustil zdaj oboje nam za porabo. Bodi mu za toliko ljubav drugič očitna hvala!
') „O man lasse mich nur slavisehen Custos an der Hofbibliothek werden, es soll eine grossartige slavische Buchdruckerei erblühen.
3) „Durch die Protection einer solchen Druckerei würde Ew. Excellenz, so scheint es mir,. i)ero erhabenen Verdiensten um die österreichischen Slaven griechischer Kirche und um die ganze slavische Literatur die Krone aufsetzen". („Cpn. 3opa" 1879 str. 69; op. 6).
roviča, naj bi mu dal prepisati dotični imenik in mu poslal ta prepisek. Ali — „žalibože!" — ni ta prošnja ni bila uslišana. —
Uže dve leti poprej (1810) izprožil je bil Kopitar pod napisom : „Patriotische Phantasien eines Slaven" *) tudi to željo: kakor se uči češki jezik na Dunajskem vseučilišču in Terezišču, tako naj bi skrbela Avstrija tudi za vse druge Slovane svoje; vsi pa dobili svoj delež (s Cehi vred), ako bi se postavila na vseučilišču Dunajskem poleg stolice za češčino in druge jezike, tudi stolica za staroslovenščino; s časom bi pa utegnila iz tega zavoda nastati v tem središču sredinska akademija slovanska („slavische Central-Akademie").
Izpolnila se je vrlemu rodoljubo prva želja, četudi stopram po njegovi smrti; drugo uresniči morda — bodočnost.
Za francozke vlade seznanil se je Kopitar s francozkimi častniki, ki ga'naprosijo, da jim popiše vse slovanske narode avstrijske.
Zve to redarstvo in ga pozove nekega dne na odgovor. Ta se pa odreže tako modro, da je prišla njegova nedolžnost mahom na dan; uveri se pa o tej priliki strogi predsednik, da se je nameril na bistro glavico, in Kopitar dobi — ne dolgo potšm (iz početka decembra m. 1810) — službo (knjižnega pregledovalca za slovanske in novogrške knjige z 800 gld. na leto), a nekoliko dni na to še lep kolač za božič, t. j. prvo trdno službo v dvorski knjižnici.
Presrečni rodoljub, (ki je bil uže 1. 1809 „Iliriji oživljeni" posvetil več navdihnjenih spisov), začne zdaj obrlelavati književno polje na vse strani, a najbolj slovansko — po različnih časopisih, imenovanih in neimenovanih (med te spada tudi „Archiv" slovečega bar. Hormayra, s katerim se je bil seznanil na Dunaju po Dobrovskegä priporoki mahom iz početka). Do 1. 1814, predno je šel po znanem poslu v Pariz, napisal je bil za omenjene časopise uže premnogo razprav, presodeb, učenih prepirov itd. Jako zanimljivi so njegovi spiski o rumunskem, albanskem in novogrškem jeziku; ali nas zanimajo najbolj oni, ki se tičejo slovanske književnosti in slovanstva sploh.
Dasi je svoje izvrstne spiske podpisoval samo s črko K. ali pa J (= Jernej), spoznali so jih zvedenci vendar skoraj vselej po značajni pisavi Kopitarjevi, ter jih ne samo čitali, nego i uvažavali. — Posebno slovčl je pri Slovanih njegov uže večkrat omenjeni spis: „Patriotische Phantasien eines Slaven", ki je iz-išel prvič v „Vaterl. BI." 1810, nato pa predelan pod napisom: „Blick auf die slavischen Mundarten, ihre Literatur und die Hilfsmittel, sie zu studieren" (Pogled na slovanska narečja in njihovo književnost s pomočki vred za nauk) na novo v „Wiener
allg. Literaturzeitung" 1. 1813, štev. 34—35, ter bil potem še večkrat pretiskan ter na druge jezike preložen. ')
Uže pred 1.1814, (sosebno pa od 1.1813, ko sta bila začela avgusta meseca „Novine serbske" na svetlo dajati mlada rodoljuba D. Davidovič in D. Frušič, katerima je hodil jako na roke), poganjal se je Kopitar sosebno za srbščino, in to, da prestane neslani „makaronizem" ter se uvede v književnost narodni jezik s pametnim pravopisom po njegovih pravilih. Vse to je srečno opravil po velikem trudu in hudih pismenih borbah ta znameniti Slovenec s pomočjo svojega vrlega srednika in prijatelja Vuka, kar smo slišali uže v predelu: „Kopitar pa Vuk".
Vzlasti Kopitarjeva zasluga je, da so dobili Srbi po Vuku 1. 1814 prvo srbsko slovnico, še istega leta prvo zbirko narodnih pesmi itd., 1. 1818 pa prvi srbski slovar in da rabi zdaj Srbom prekrasni narodni jezik in pameten pravopis (brez nepotrebnega debelega jera) za književni jezik.
Da se „obelodani" Kopitarjevo rodoljubje še bolj, naj priobčimo še to znamenito zgodbo, katero je stari poštenjak in pisatelj češki gosp. Ant. Rybička zvedel na ravnost iz Vukovih ust2) ter razglasil po „Slovniku naučnem" (IV. 1. 1865 pod imenom „Karadžič").
Ker ni hotelo Dunajsko redarstvo po 1. 1820 iz znanega vzroka dovoliti, da bi se bile Vukove pomnožene „Srpske narodne pjesme" tiskale v Beču, moral je ubogi V-uk — kar še pametimo — potovati v Lipsko, ter jih ondi tiskati (pri Haerdtlu in Breitkopfu 1. 1823—1824).
Prepovedalo je pa bilo Dunajsko redarstvo ta tisk na Dunaju Kopitarju ukljub. Ali kaj stori Kopitar, ko so dospele prepovedane Vukove narodne pesmi za prodaj v Beč? —
Po svoji oblasti kakor knjižni pregledovalec dovoli on, da se smejo te knjige razprodavati brez kake spotike. In ko se vrne Vuk iz Lipska v Beč, najde svojo novo izdajo uže pri Bečkih knjigarjih na prodaj.
Nedolgo potem pa pokliče redarstvo V u k a in Kopitarja na odgovor. Dolgo se je vleklo izpraševanje in preiskovanje; vendar so deli stvar na posled „ad acta", in obveljalo je naposled srčnemu Kopitarju, da so se Vukove srbske pesmi smele prodavati nato tudi po domačih deželah. —
Obilo je pomagal vidi Kopitar Vuku tudi pri spisavanju prvega srbsko-nemško-latinskega slovarja, ki je izišel v Beču
') Pod napisom „O slowanskych näreejeh" 1. 1813 v čeških novinah Dunajskih, ki jih je vredoval J. N. Hromadko.
2) Tako tudi druge podatke iz življenja Vukovega. To nam je pravil, ni davno tega, g. Rybieka v Beču säm. — Ko smo nekdaj mi vprašali Vuka, kakšen je bil Kopitar, odgovoril nam je samo na kratko: „E, to je bio čovjek!" — Bes kratek, a jedrnat životopis. Obraz pa in oči povedale so nam več nego sto in sto besedi. —
1. 1818 pri Jermencih in imel v sebi kakih 30.000, natanko pa 26.270 besed. ')
Iz g o 1 e g a r o d o 1 j u b j a raztolmačil je učeni slovenski sin prijatelju vse srbske besede (pismeno v rokopisu) z nemškimi in latinskimi pomeni.
Vzlasti s Kopitarjevo pomočjo preložil je Vuk prvič i „Novi zavjet" (zakon), ki je izišel v Lipsku 1. 1824 pod napisom: „Ver-sionis Novi Testamenti serbicae specimen".
Pa zopet imata Vuk in Kopitar sitnosti pri Dunajskem redarstvu. Zatožil je bil namreč nekdo brez dvojbe kakšen sta-rokopitnik „debelojerac" — oba, da sta v zvezi z angličansko družbo svetopisensko, (ki je bila ondaj pri nas prepovedana), in z drugimi zunajnimi prepovedanimi družbami itd., pa niso mogli poštenjakoma dokazati ničesar. In kakor se v ognju očisti zlato, da se sveti še bolj, — tako sta si tudi Kopitar in Vuk — kakor veli Srb — „osvetlala obraz". —
Srbi imajo zdaj, kakor smo uže povedali, književni jezik in pravopis po Kopitarjevih mislih in pravilih, '— a ni se jim zato izneverila nij e dna duša.
Zdaj se vidi, kako bedasto je bilo „debelojersko" sumničenje, da hočeta Kopitar pa Vuk Srbe „polatiniti", zato ker sta privzela v novo srbsko abecedo latinski j. — „Risum teneatis amici! (prijatelji, ne smejte se)!"
Treba nam se vrniti k letu 1820.
Neutrudni rodoljub Kopitar ni nehal podbadati in prositi, dokler ne priroma (1. 1820) sedemdesetletni očak Dobrovsky na Dunaj, kjer je pri Kopitarju 18 mesecev izdeläval in ž njegovo obilno pripomočjo srečno izdelal svojo slovečo knjigo („In-stitutiones linguae slavicae dialecti veteris"), ki je izišla ondi pomnožena s tremi dodatki Kopitarjevimi, marca meseca 1. 1822, potem ko se je bil vrnil Dobrovski uže konec 1. 1821 v Prag.2)
V XVII. zvezku „Wien. Jahrb." 1. 1822 na str. 66—107 oznanil in presodil je Kopitar učiteljevo slavno delo, kakor veli
') 23. marca 1817 pisal je Kopitar Dobrovskemu: „Vuks rein serbisches Lexikon hat etwa 70 Druckbogen (30.000 Wörter), dazu ich das Deutsche und Lateinische seit Oktober [1816] bis jetzt machen musste. Nun sind wir bereits an der Feile und in 6 Wochen beginnt der Druck itd." Spomina je vredno, da se Dobrovskemu pa Kopitarju niso strinjale misli zastran srbo-knjiž-nega jezika in pravopisa, da se je Dobrovsky poganjal za stari književni jezik ter nadel Vukovini spisom ime: „srbski makaronizem". (Dr. Glücks, v rokop. str. 12 in v „Oesterr. BI." f. Lit. u. K." 1846 (III), štev. 87, str. 677).
®) Znamenito" je to, kar piše dr. Glücks, v svojem rokopisu na str. 12: „Kopitar war freiwillig des Lehrers und ältesten Freundes Mitarbeiter, Excerptor, Kopist, Korrektor, ja „Handlanger" geworden, um nur Dobrovsky's altslavische Grammatik zur Herausgabe zu bringen". Prim. „Oester. BI. f. Lit. u, K." 1846; Str. 677 (19).
odkritosrčni mož v dopisu Dobrovskemu 8. maja 1822, po svoji uverjenosti, a vendar z vidnim poštovanjem do spisatelja. ') Ali da ni uka žejni učenec neprenehoma drezal starega slabotnega učitelja, nikdar ne bi bila ugledala ta imenitna knjiga belega dne. Da ga je ugledala — to je zasluga rodoljuba Kopitarja.
Potem ko so bili imenitni Dunajski letniki („Wiener Jalirb. d. Lit.") začeli izhajati 1. 1818, pristopi jim Kopitar za stanovitnega sodelatelja ter jim ostane veren do 1. 1830; 1829 vre-doval jih je (po smrti poprejšnjega vrednika) vse leto tudi säm.
Kopitarju gre posebna hvala, da je bil imenovani časopis tako imeniten tudi za književnost slovansko, in to ne samo po njegovih (brezimenih) nego i po spisih tedanjega prvaka slovenskega (Dobrovskega), ki ga je pa zopet njegov iskreni učenec Kopitar ves čas in z velikim vspehom vnemal za presojevanje slovanskih knjig.
Ondi (v IV. zvezku 1. 1818) posekal je junaški Kopitar sh svojim ostrim „mečem" in zdravim razumom mogočnega nasprotnika Vukovega in svojega ter priboril narodni knjigi srbski veljavo na veke.
Ondi (v zv. XXIII. 1. 1823, str. 220—274 in v. dodatkih 1. 1824 zv. XXV. str. 152—168 in 1. 1826, zv. XXXIII. str. 288—290) izišla je tudi Kopitarjeva važna „Kormčaja knjiga",") ali prav za prav njegova presodba te knjige, ki ima v sebi pravoslavno cerkveno pravo, o katerem niso vedeli poprej avstrijski in drugi nemški učenjaki in sodniki čisto nič, dokler ni Kopitar [vsled neke pravde,, ki se je vršila med zakonskimi ljudmi pravoslavne vere pri najvišem sodišču] omenjene knjige na kratko prevel iz ruskega na nemški jezik.
Ta nemški izpisek je Kopitar izročil slovečemu rojaku Tom. Dolinarju, ondaj na Dunaju cerkvenega prava učitelju, na katerega se je bilo zarad te stvari obrnilo najviše sodišče, Dolinar pa na Kopitarja.
Kopitar je na to priobčil svojo presodbo omenjene knjige (ali po pravem treh takih knjig), in stopram po tem Kopitarjevem spisu zvedeli so nemški cerkvenopravniki, kako je vzhodno-slovansko cerkveno pravo.3)
Približala se je doba, ko je začel Kopitar samotež vre-dovati važni časopis, o katerem govorimo. — Predno pa kora-čimo dalje, ozreti se nam je na 1. 1819.
") , nach meiner Ueberzeugung aber doch mit sichtbarer Ehrfurcht finden Verfasser". Gl. Oesterr. BI. f. Lit. u. K." 1846, štev. 87, str. 677 (.20).
') Po Kopitarjevo (ondO „Kormezaia kniga", v dopisu Mušickemu (2. jan. 1824) „Kormczia" t. j. Kormöija imenovana. Eajši je imel Kopitar „zložene" pismenke od „rogatih".
') Prim. F. A. Bieuerjevo knjigo „de Collcetionibus canonum". Berol. 1827, str. 5, Gieselerjevo „Kirchengescb." itd.
Ondaj je bil v Pragi prvič tiskan in z nemškim prevodom po svetu razposlan tako imenovani „Kralodvorski rukopis". ') Dobrovsky razsodi, da je pravoten, t. j. da izhaja po njegovih mislih iz konca 13. ali pa početka 14. veka (1290—1310).
Verujoč učiteljevim besedam, oveseli se i Kopitar „Kraljedvorskega rokopisa", ter ga presodi jako ugodno v časopisu: „Vaterl. BI. f. österr. Kaiserstaaten" 1. 1819, štev. 9—10. (V tej presodbi govori pa Kopitar samo o „Kraljedvorskem rokopisu", a ne tudi o „Libušinem soudu" ali „Zelenogorskem rokopisu"; kajti temu ni priznal pravotnosti nikdar, — kakor ni storil tega ni Dobrovsky, ki je zavrgel „Libušin soud" mahom na prvi pogled, rekši, da je „podvržen".2)
L. 1820 imel je Kopitar na Dunaju priliko govoriti z Do-brovskim i o tej stvari itd. — Nasledek tega razgovora je bil, da je začel dvomiti tudi o pravotnosti Kraljedvorskega rokopisa. Jako sumno se je namreč — po besedah Miklošičevih — zdelo Kopitarju vzlasti to, da se nahaja v tem rokopisu [sem pa tam] tudi taka mera, kakoršna je v srbskih narodnih pesmih,3) ki so bile izišle tri leta poprej v Beču; take mere pa ni v vsi evropski književnosti nego samo v srbskih in bolgarskih narodnih pesmih.
In ko je bil Dobrovsky 1. 1824 v Hormayrovem „Ar-chiv-u" štev. 46, a nato v „Wien. Jahrb." istega leta zv. 24, očitno se oglasil soper „Libušin soud", zavrgel je Kopitar 4 leta nato (po „očakovi" smrti) o posebni priliki vse tako imenovane najstarše češke spomenike, tedaj i „Kraljedvorski rokopis".
L. 1829 poslal je bil namreč Palacky Dunajskih letnikov vredništvu obširen spis, v katerem se je poganjal za vseh teh spomenikov pravotnost. Kopitar, ki je ondaj sam vredoval omenjene letnike, da natisniti ves spis na str. 138 i. d.; ali naposled zavrže v opazki vrednikovi na str. 166 vse modrovanje zgodopisca Palackega, rekši, da Palacky z vsemi svojimi besedami ni ovrgel tega, kar je trdil pokojni Dobrovsky.4)
') Pokojni V. Hanka je pisal Dobrovskemu, da je našel ta rokopis na sv. Ludmile dan 1. 1817 v Kraljičinem dvoru („v Kralovej Dvore") v zvoniku, in to säm s kaplanom [P. Borcem]. „Gl. Casop. česk. muss." 1. 1870, III, 220.
') Ta rokopis, ki ga prišteva Hanka XI. veku, poslal je „neimenovan domorodec" po Pražki [mestni] pošti grofu Pr. Kolovratu novembra 1818; (tiskan je bil prvič 1. 1819 v Varšavi v „Pravdi ruski", a drugič v „Kroku" 1. 1822 I.
3 str. 48-61).
3)	Vendar zareza (cezura) ni tako pravilna kakor v srb. nar. pesmih ali v J. Trnskega hrvatskem prevodu. (Zagr. 1854),
4)	„Wir haben — veli vrednik — Hrn. Palacky ausreden lassen, müssen aber doch bemerken, dass der sei. Dobrovsky dureh alles oben gesagte von Seiten der Schrift nur bestätigt, von Seiten der Sprache aber bei weitem nicht widerlegt ist". V isti opazki zavrgel je Kopitar opiraje se na pokojnega Do-brovskega besede tudi „odlomek evangelja sv. Jovana",
Zbog tega nastane med Čehi in Kopitarjem velika zamera, sosebno pa potem, ko jim je ta učenjak (pod imenom Kozmas Luden) deval Libušin soud, (ki ga imajo za naj-starši češki rokopis), na nič tudi v Gersdorfovem „Repert." 1. 1837;
Ali Kopitar je ostal pri svojem. —
In kaj se zgodi? — Kakor je nekdaj Šafafik po Kopitarjevi smrti preklical svojo poprejšnjo trditev o „glagolici" ter prestopil k Kopitarju, — tako je prestopil k Kopitarju 35 let po njegovi smrti jeden izmed najodličnejših pisateljev in domoljubov čeških, gospod A. V. Šembera, ter pritegnil njegovim mislim najprej samo na pol, t. j. samo zastran Libušinega sonda;1) drugo leto (po lastnem skrbnem preiskovanju in premišljevanju) pa uže povse t. j. tudi glede „Kraljedvor-skega rokopisa, ter izdal na Dunaju tudi posebno češko knjigo.a)
To se nam je zdelo potrebno v misel vzeti samo zato, da opravičimo našega slavnega rojaka poštenjaka tudi pred önimi Slovenci, kateri so ga sodili do zdaj morda krivo — po kakor-šnem koli vplivu. — Opravičil je Kopitarja zdaj prav za prav „samovidec", gosp. Sem bera säm, ki je veroval v „Zeleno-gorski" in „Kraljedvorski rokopis" toliko let, verujoč poprej popolnem obožavanima možema Šafaf iku in Palackemu; preveril se je pa mož naglo — sebi samemu na preveliko žalost, — potem ko je začel to stvar sam premišljevati ter oba rokopisa (izvirnika) r— oziroma „Kraljedvorskega rokopisa" verni svetlo tisk pregledovati, preiskovati ter presojevati, in to: ne samo po podobi, nego i po jeziku itd.
Ne moremo razkladati tukaj, kako se je zgodilo, da se je preveril po toliko letih in pritegnil naposled Kopitarju imenovani češki poštenjak in narodnjak; — opozoriti nam je pa častite čitatelje samo zarad našega slavljenca, da velja i pri stvari staro pravilo:
„Da se resnica prav spozna, Čuti je treba oba zvona."
Če pa obvelja naposled to, kar dokazuje gosp. Šembera v obeh omenjenih knjigah z novimi bistroumnimi dokazi, — čudil se bode svet po pravici potem še bolj nego zdaj — sloveči bistroumnosti Kopitarjevi.
') V omenjeni češki knjigi: „Libušin soud domnela nejstarši pamätka reči češke, jest podvržen, tež zlomek evang. sv. Jana. Cehoz dükazy podava A. V. Šembera prof. reči a literat. češke na universitč Videnske". „Z dvžma svetloti'sky". ,.V Vidni. Nakladom Bpisovatelovym". 187!). (Jeden teh svetlo-tiskov kaže nam „Libušin soud", jeden pa Brizinski rokopis).
*) Pod napisom: „Kdo sepsal Kralodvorsky rukopis roku 1817?" Objas-nuje A. V. Šembera itd. Ve Vidui. Nakladem spisatelovym". 1890. (Brez svetlopisa, ki je prišel uže 1. 1861 v Pragi na svet).
Kakor je storil stari poštenjak gosp. Sembera to, kar je storil, — samo iz gole ljubezni do resnice, a ne iz sovražtva do svojega naroda, ki ga ljubi še vedno nad vse, — tako se 11 e more po pravici zdaj več očitati ni Kopitarju, da je nasprotoval tako imenovanim najstaršim češkim spomenikom iz sovražtva do češkega naroda.
Res, da niso bili Kopitarju po volji vsi slovanski učenjaki; slovanske narode, njiliov jezik in pisatelje poštenjake objemal je vrli Slovenec vse z jedrtako ljubeznijo. To nam pričajo njegovi razglašeni in nerazglašeni spisi. ')
Slavnega očaka Dobrovskega smrt -) ni Kopitarja pobila, nego osrčila.
Vemo, kako ponosen je bil na književno nasledstvo in prvaštvo po njem. Zadalo mu je poleg velike radosti tudi dosti skrbi in nevolje. Mnogo drugega časa pobrali so mu učeni prepiri in drugi manjši (vzlasti p r e s o d 11 i) spisi. Res, da so bili mnogi izmed njih slovanstvu na veliko korist, ali odbijali so ga mnogo let, da ni dal nikake knjige na svet. Vendar smemo reči, da je po Kopitarjevi zaslugi izišel poljskega jezika najstarši „Svetoflorijanski spomenik", (ki ga je izdal poljski grof Dunin-Borkowski 1. 1834 v Beču, pa soper Kopitarjevo voljo brez nemške besede in se samovoljnimi prenaredbami v poljščini. Slišali smo, kaj je storil nato Kopitar, da si zagotovi prvenstvo.
Leta 1836 iznenadi pa bistra glava Kopitarjeva ves slovanski svet z odličnim sadom nenavadne učenosti, se slavnozna-nim „Glag. Cloz.", ter dokaže ž njim, da je „glagolica" — če ne starša od „cirilice", tej vsaj vrstnica.
Po njem razglasi znamenite „spomenike Brizinske" — pravih prededov naših najstarše spiske. ')
V njem izproži tudi važni dokaz o panonstvu starosloven-skega jezika in o slovanskega bogoslužja staroslovenskem pričetku.
Kratka staroslovenska slovnica (z dodanim kratkim staro-slovenskim slovarjem) v njem prekosila je „očakovo" posebno v pravopisju in preglasju.
Jako ugodno so Kopitarjeve učenosti prvi obilnejši sad presodili tuji in domači učenjaki: Jak. G r i m m, Andr. S c h 111 e 11 e r,
') Oit. Kopitarjev« spiske: „Slavisehe Völkerkunde" („Kl. Sehr" 120). Faustin Prohäzka und Jos. Ziobieky („Kl. Sehr.'1 58); — Hromadko's Sprach-kanzel und Zeitung iu Wien („Kl. Sehr." str. 196). „Cpn. 3opa" 1879, str. 86 op. 2. „Patriot. Phantasien eines Slaven" itd. itd.
Obžaloval jo je Kopitar v pristojni osmrtnici. Gl. „Oesterr. Beobachter"
7. marca 1829.
J) L. 1812 učil je Kopita*' na Dunaju slovanskih jezikov nemškega učenjaka bar. Gviljema Humboldta, ta pa mu poslal drugo loto imenovanih spomenikov snimek.
Mor. Haupt, M. J. Fesi, grof Castiglione, Šafarik i. dr.
Toliko da je obhodil „Glag. Cloz." vso Evropo, razglasi se vesela novica, da se je zopet našlo sloveče Remsko evangelje, ki je bilo izginilo nekam za francozkega vstanka 1. 1J792, ter ga je z Dobrovskim vred jako nerad pogrešal i Kopitar. ') Njegovemu bistroumju in trudu se je zahvaliti, da je prišlo zopet na dan.
Kakor kakšen prerok prerokoval ja bistroumni Kopitar, da se ta knjiga mora zopet najti; kajti — rekel je — okovana je bila sč zlatom in olepšana z dragim kamenjem.
Res so jo našli naposled po dolgem popraševanju2) in iskanju v občinski knjižnici Remski, — alibrez drage oprave, kakor je prerokoval Kopitar.3)
Naj se je pa pokazalo potem, da ta knjiga ni starša od 14. veka, dognano je bilo vsaj to, v kakem jeziku in s kakim pismom je bila pisana ta zgodovinska znamenitost. 4)
Razglasivši po različnih časnikih več važnih spiskov o cerkvenih knjigah ruskih itd. in izdavši svoja „Miscellanea graeco-slavica" vsled prihoda velikega kneza ruskega na Dunaj (1. 1840), iznenadil je še istega leta učenjake slovanske sč znano, — rekli bi — hudo oborožano knjigo: „HesychiiGlossographi discipulus" itd., ter si pridobil i s tem delom novih zaslug za staroruski jezik, za zgodovino staroslovensko in za staroslovenščino, vzlasti sč svojim popisom glagolskega rokopisa (Asemanijevega), ki si ga je bil Kopitar po svojem prvem prihodu v Rim samo „izpisal" v knjižnici vatikanski.
Tedaj (1837) potoval je Kopitar, kakor uže vemo, na svoje troške v Rim samo iz znanstvenega namena, t. j. zarad glagolskega rokopisa vatikanskega (Aseman).
Drugič (leta 1842), ko je hotel namreč papež v Rimu na novo ustanoviti rusinsko semenišče in stolico za staroslovenščino, bil je pa v Rim povabljen, in to na posebno priporoko Theiner-jevo ter se upotil v „večno mesto" 28. okt. 1842. Po viši privolji nakanil je bil Kopitar dve leti v Rimu ostati in razlagati „slovansko književnost" najprej z rusinskimi gojenci, ki so jih dan za dnevom pričakovali v Rim.5)
') Gl. „Instit." praef. pag. XIV in „Glag. Cloz." praef. pag. X.
Q) Pisaril je Kopitar zarad te knjige na samo na Francozko, nego celo v Rusijo, in to ne brez ugodnega vspeha.
®) „Blätt. f. Unterh." 1838, štev. 34 in 35. (Leipzig). Kopitarjevo poročilo.
4) Nekdaj so mislili na Francozkem, da je to evangelje starogrško, dokler jim ni povedal nekega ruskega poslanca tajnik, da je staroslovansko, ter na prošnjo korarja Remskega (okolo 1. 1721) prvo stran tudi prevel na fran-cozki jezik. (Ondi).
*) Iz rokopisa: ,,Aus einem Privatbiiefe Augustin Theiuer's (Priesters der Congreg. des Oratoriums in Rom) an Prof. Dr. J. M. Fesl in Wien, ddo. Bom 2. jun. 1846."
Rad bi bil Kopitar izučil vsaj jednega tako, «da bi bil ta po dveh letih učil lahko druge. Izročil je „propagandi" tudi predlog, kako bi bilo treba povse prenarediti in dopolniti njeno slovansko tiskarnieo: hotel je dati na novo liti vse slovanske pismenke in napraviti „matice" (matrice) itd., omisliti tudi potrebno število ruskih pismenk s tiskali vred ter izračunal troške za vse skupaj na 15.000 do 20.000 škud („scudi"). Na nesrečo so pa Rusini, ne vem, zakaj — veli Theiner — predolgo odlašali potovanje v Rim. Prisiljen je bil Kopitar naposled začeti nauk z nekim frančiškanom portugalskim, ki je napredoval jako dobro in dobil naposled od „učitelja" za spomin slovansko sv. pismo 1. 1816, po katero je Kopitar nalašč pisal na Dunaj. Drugi čas je pa prepisoval neutrujeni rodoljub znameniti slovenski rokopis knjižnice vatikanske. Na priporoko. Theinerjevo dovolil je papež, da ga je smel Kopitar prepisovati v knjižnici („Bibliotheca Val-licellana) pri Theinerju. ') — Prepisal si je ves evangelij sv. Jovana; več ni mogel, zato ker je uže bolehal; druge evangelje je pa samo čital.
Ker pa pričakovanih Rusinov še ni bilo v Rim, vrnil se je Kopitar po šestih mesecih sam rad iz Rima in dospel 7. maia 1843 zopet v Beč.4)
Četudi ni bil tedaj namen dosežen popolnem, vendar ni bilo Kopitarjevo drugo potovanje v Rim brez vspeha za slovanstvo.
Uže za prvega bivanja v Rimu (1837), kadar je prijateljeval ž njim ondi vsaj še na videz Palacki, seznanil in sprijaznil se je bil Kopitar s francozkim krasopisom Silvestrom, ki je pohajal ž njim vsak dan knjižnico vatikansko, ter izdal vesoljni davnopis („Paleographie universelle"). — Ker se učenjakom niso strinjale misli o starosti cirilskega in glagolskega dela, oziroma jezika v obeh delih,3) — zato se združita oba možaka; in Silvestre da Remskirokopis po varnem snimku na svetlobo z učenim predgovorom zgodovinskim, ki ga je prijatelju za voljo spisal neutrudni in žilavi Kopitar säm, a to mu je bilo poslednje delo, — to je bila — kar smo uže omenili — tudi Kopitarjeva „znanstvena oporoka ali zadnja volja", v kateri je potrdil vse, kar je učil (do malega) kakor učenjak vse žive dni. —
') S Theinerjem se je bil seznanil uže 1.1829 v Beču pri „belem volku", kamor je zahajal 1.1820 in 1821 tudi slavni Dobrovsky z veseljakom Kopitarjem za tako imenovano „slovansko mizo". Tudi v Rimu se je rad spominjal v veseli druščini s Theinerjem in njegovim tajnikom onih kratkočasnih ur na Dunaju.
2)	Prvič in drugič imel je K. v Rimu priliko govoriti se slovečim jezi-koznaneem Mezzofantij em, ter mu moral obeeati svojo slovensko slovnico. (Iz netisk. dopisa Kopitarjevega dr. Pesl-u 11. febr. 1843.)
3)	Po Kopitarjevih mislih sta si oba dela vrstnika, ter izhajati iz 14. veka; nasprotniki pa trdijo, da je cirilski dčl iz 1050, glagolski pa iz 1. 1395 r
Tukaj naj omenimo še samo to, da je Kopitarjeva bistra glava prestvarila skoraj vso slovansko-cerkveno zgodovino devetega veka, in da obveljujejo Kopitarjeve globoke misli') zdaj, ko nehuje stara strast — Čim dalje, tem bolj. Tuji nepristranski učenjaki pritegnili so jim uže davno.
Ni li to, kar smo slišali do zdaj, lepa vrsta Kopitarjevih zaslug za slovanstvo?
„Kopitarjeva zasluga je pa tudi, da nam je vednost „rodila slavnega Miklošiča; in kaj bi bila slovanska filologija „brez Kopitarja in Miklošiča?—Kopitarjeva zasluga je dalje, da imamo na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in po drugih vseučiliščih stoliceza slovansko jezikoslovstvo; nadalje da se v Parizu, v Berolinu, v Lipskem. in po „drugih nemških vseučiliščih predava slovansko jezikoznanstvo. 2) Zasluge Kopitarjeve za slovanstvo priznala je s kraljem pruskim (1842) in papežem Gregorjem (1848) še poprej (1840) cesarska akademija ruska ter osvetinila učenega izdarelja znamenite knjige „Hesych. glossogr. discipulus et epiglošsistes russus" sfe svojo veliko zlato sv-etinjo.
Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki Kopitarjevemu slovanstvu in značaju na čast priobčili te zanimljive zgodbe. V omenjenem rokopisu, ki nam ga je gosp. dr. Miklošič izročil blagovoljno za porabo, našli smo zapisano, da je Kopitar obilo kupnino („den namhaften Erlös"), ki jo je dobil za rusko svetinjo, razdelil med nepremožna književnika slovanska — Vuka in Šafarika. To je storil naš Kopitar, hotfe pospešati kolikor toliko književnost slovansko, ter pokazal glede Šafarika s tem blagim delom na novo, kako slavno se je držal modrega nauka: „inimicus causae amicus persona e".
Prevelikih zaslug udobil si je slavni naš rojak tudi kakor knjižni pr es o dnik („Recensent" ali „Kritiker"). To priznava gosp. dr. Miklošič v razgovoru o vsaki priliki s posebnim pošto-vanjem do svojega učitelja, ki ga imenuje tudi očitno bistroumnega jezikoznanca in preslavnegamoža („saga-cissimus philologus", vir celeberrimus.a)
To očitno hvalo daje Kopitarju i sloveči Ceh dr. J. H a n u š, ki ga zove, in to po pravici najimenitnejšega knjižnega presod-nika v našem veku.4) Največih zaslug v tem oziru pridobil si
') Prim. a) „Jahrb. d. Lit." 1822 in 1829; 134-138. b) „Glag. Cloz." 1836. c) „Das Ausland" 1836, 228. d) „Oesterr. Gesehichtsforseh." 1838, III zv.; 501-515. e) „Augsb. Allg. Zeitg." Beil.-Nr. 189. f) Hesych. Ep. 1840 g) Evang.-slav. „Cod. Bern. Proleg." Par. 1843, 1-18. ') Prim. dopis z Dunaja v „Soei" 1877, štev. 45.
3) V posvežbi svojega starosloven. slovarja. (Lexlcon linguae slovenicae vetcris dialecti. Vindob. 1850).
„Der grösste Kritiker unseres Jahrhundcastes." (Miki. „Slav. Biblioth." II. 1858, 201).
je pa Kopitar kakor presodnik slovanskih knjig. ') Velike so po tem takem Kopitarjeve zasluge za slovanstvo.
Kopitar pa Slovenci.
V opazki na str. IV. svoje slovnice pisal je mladi Kopitar, da se kranjske dežele prebivalci, uže kar svet pomni („seit Menschengedenken"), kličejo „Kranjci", va ne Slovenci (Winden), kakor si pravijo njihovi srodniki na Štajerskem in Koroškem zato, da se ločijo od nemških sodeželanov; na Kranjskem pa ni treba tega razločka zato, kar žive po vsi deželi samo Slovenci.
Po pravici je povedal odkritosrčni Kopitar. Tako je bilo res za njegove dobe in „kar je pomnil tedanji svet."
(Po znanem pravilu: divide et impera" bilo je to menda tudi jako našim nasprotnikom, da smo se vdelili Slovenci na toliko imen: „Kranjci", „Beli Kranjci", „Črni Kranjci", „Kra-ševci", Bezjaki itd. itd.). — Ali uže tretje leto nato imenoval je Kranjca razločno od Slovenca.2)
„Šreča, presreča bila je zanj", — veli gosp. J. Marn, — „da je prišel 1. 1799 k blagemu baronu Ž. Zoisu v hišo". Ondi se je v njegovem in Vodnikovem družtvu zavedel zopet slovenskega duha, ki so ga bile omamile starokopitne šole, v katerih je bila ondaj slovenščina — zaničevana tujka.
Ponevedoma — nehote postal je slovenski slovničar. Ali primerjaje slovenščino drugim sestram slovanskim in tujim jezikom, uveri se o njenih prednostih, dalje o prednostih slovanskih jezikov mimo tujih. Zaljubi se v milo slovenščino, sladko materino govorico, — priljubi si pa i slovanščino sploh, kar nam pričajo njegovi uže natisnjeni in nenatisnjeni dopisi slavnemu Dobrov-skemu.
Velika zasluga Kopitarju je, da je spisal Slovencem slovensko slovnico, ki je presegla Bohoričevo, Hipolitovo in Poli-linovo, ter zaslovela naglo po vseh slovenskih in drugih slovanskih deželah, prevejala popačeno književno slovenščino, ter popravila to, kar je zagrešil vzlasti P. Marko Pohlin.
Posebna zasluga Kopitarjeva je, da je zasledil in jako razumno objasnil dvojno (dovršno in nedovršno) svojstvo slo-
') V spisu: „Beiträge zur Uebersieht der serb. Literatur", piše Kopitar: „Wir werden indessen, so oft wir so glücklich sind, ein neu erschienenes Werk in dieser oder einer der benachbarten Mundarten in die Hände zu bekommen, es einzeln dem Publikum anzeigen. Aus einzelnen Beiträgen erwächst dann auch ein ganzes. Jeder sla viseli« Autor wird unser Institut verbinden, wenn er ein Exemplar seines Werkes gegen Vergütung des Preises an die Strauss'sche Buchhandlung einsendet." (Gl. „Kl. Sehr.", str. 135—136).
=) V spisu (presodbi) : „Slavische Völkerkunde." Glej „Annalen für Lit. u. Kunst", 1811 III. 187—214. („Kl. Sehr.", str. 129).
venskega glagola. On je bil med slovenskimi slovničarji prvi, ki je ustanovil (na str. 310) važno pravilo, da se na vprašanje: „kaj delaš?" po naše ne sme odgovarjati z dovršnikovim sedanjikom (Praes. verbi perfectivi), nego da treba odgovarjati na tako vprašanje z „nedovršnikom" t,verb. impf.).
Iz posebne ljubezni do materinega jezika ponudi se mladi marljivi domorodec (dokler se je še tiskala njegova negotova slovnica) iz Ljubljane 30. marca 1808 sam rad slavnemu Dobrovskemu namesto priletnega Vodnika za dopisnika, obetaje slovanskemu prvaku, da mu hoče o slovenskih stvareh nagleje in zvesteje poročati. ')
Temu iprvemu) dopisu z dodatkom („P. S.") — pravi „poslanici" — pridel je še obilnejšo književno prilogo — vsega skupaj 15 drobno tiskanih strani.s)
Med temi podatki priobčuje „obožavanemu mojstru" ena dveh celih straneh tudi izpisek iz svoje (ondaj še nenatisnjene) slovenske slovnice, in to imenske sklanje in glagolska spregala.
Kako je bilo Kopitarju žal, da je moral Linde j za svoj primerjajoč poljski slovar) zajemati iz tako kalnega vira, ka-koršen je bil P. Marko za slovenščino! — Na vso moč se je trudil naš Jernej, — trd Slovenec, kako bi namesto popačene meščanske — posadil na njeno mesto čisto, narodno slovenščino.
To mu se je tudi posrečilo. Njegova je opravila, da se počno slovenski pisatelji potler bolj zavedati svojstva slovenske govorice ter niso več tako nemškovali, kakor v poprejšnji dobi.
Za izgled —kako se ne sme, in kako treba sloveniti — priobčuje na str. 88—95, kako nespretno je poslovenil P. Hi-polit, a koliko bolje Vodnik nekatere oddelke iz „sveta v obrazili" (Orbis pictus).
Pridobila je Kopitarjeva slovnica — Ravnikarja, in to je Kopitarjeva zasluga.
V zaslugo se mora šteti vrlemu domorodcu tudi dodatek („Nachschrift", str. 385—460). V njem je popisal na Dunaju vse slovenske knjige novoverske dobe z glagolskimi in cirilskimi spisi (iste dobe vred, ki jih je našel ondi v pridvorni knjižnici). Kako se je oveselil, da je zasledil ta zaklad.3)
Mahom iz prve njegove „poslanice" preudaril je Dobrovsky iskrenega Slovenca ter se sprijaznil ž njim pri tej priči na veke.
') „Im Bewusstsein meiner reinen Absichten und in der Ueberzeugung, dass. ieh zu dem würdigsten und wärmsten Freunde derSIavität rede, wage ich es sogar mich selbst als einen fleissigeren Correspondenten pro slavicis, quam est Vodnicus, Ew. H. W. hiemit vorzuschlagen."
*) Glej Jagic „Arch." 1880, str. 670-685.
») Gl. Kop. „Gramm.", str. 388.
Kako 'vesel je bil Kopitar prvega očakovega odpisa, vidi se iz Kopitarjevega drugega dolgega pisma, zopet prave „poslanice" Dobrovskemu iz Beča 6. febr. 1809.»)
Razodevši „mojstru", kako rad bi se posvetil iz posebne ljubezni do lepega slovanskega jezika ves slovanstvu itd vpraša nadalje ga zastran več jezikoznanskih in zgodovinskih reči.2)
Vrli Kopitar pa svojega učitelja tudi z veliko gorečnostjo podučuje, i to o slovenščini in njeni književnosti, zato da bi bil slavni jezikoznanec pošteno „podučen" v vsem, kar se tiče premilega našega jezika.
Podučil in preučil ga je res, — nekoliko se svojo slovnico a nekoliko z dopisi — da ni sodil slovenščine potem več tako krivo, da ne rečemo, zaničeval, kakor poprej po nespretnih spisih Truberjevih, Pohlinovih i. dr.
Slišali smo, kako je preklical slavni možak nato vsako krivico, katero je storil slovenščini ponevedoma, ter jo cenil toliko več.3)
Kolika mu je tudi druga „poslanica", kolika je Kopitarjeva marljivost, — kolika ljubezen do slovenščine in slovan-ščine sploh!
Ker je vneti rodoljub čutil, koliko napotje je pri nauku slovenščine in drugih jezikov slovanskih tako različna „abeceda", zato vzdihuje, kakor v svoji slovnici, tako naposled uže v drugi poslanici po „jedini abecedi" vsaj za ono polovico Slovanov, katerim rabi „latinica".
Odlični poštenjak ostal je veren svojim obljubam tudi potem, ko je bil na trdnem, vzlasti veren Slovenec. Neprestano se je zanimal za mili materin jezik. -r- S posebno radostjo je segal po novih slovenskih knjigah ter jih hvalil rad očitno, — če so bile kolikaj hvale vredne.
Kako se je veselil „kranjski Slovenec", ko so dobili š t a-j er s ki Slovenci 1. 1812 slovensko stolico (licejsko) v Gradcu in je bil mladi nadepolni J. N. Primic izbran za učitelja
') Začenja se z besedami: „Wie unendlich angenehm mich Ew. Hochw. gütige Zuschrift, die mir diese Tage über Laibach zugekommen, überrascht habe, brauche ich nicht zu sagen." — „Inder Zwischenzeit (seit jener meiner Zuschrift vom 30. März 1808) hat sich eine Veränderung mit mir zugetragen, die ihren Grund in meiner Liebe zur schönen slav. Sprache hat." (Jag. „Areh." 1880 ; 685).
'') Na ta vprašanja odgovoril mu je Dobrovsky v dveh pismih tudi pravih „poslanicah" (13. marca 1809 in 1. jan. 1810), iz katerih smo uže priobčili poglavitne stvari.
') S temi izvirnimi besedami: „Ich bitte Ihrem Dialekt jedes Unrecht ab und schätze ihn nun höher aus ihrer Grammatik und der neuen Bibelübersetzung (Iz Dobr. pisma Kopitarju 1. jan. 1810; gl. Jag. „Areh." 1880 na str. 521).
„lepe slovenščine, ki je za petje skoraj tako pripravna kakor talijanščina". ')
Ves v ognju od prevelikega veselja opominjal je goreči rodoljub Primca očitno, naj začne mahom „popisovati" slovenske besede po Štajerskem navadne — za slovenski slovar, ter mu svetoval prijateljski po svoji izkušnji, kako bi se flalo to imenitno delo naj brže in vspešnejše opraviti; samo naj ne odlaša predolgo nabranega ali izpisanega tiskati dati, da se mu ne pripeti kakor Japelju, Kumerdeju i. dr., ki so odlašali (samo da bi nabrali v s e), izdati svoj slovenski slovar dotlej, da jih je prehitela smrt.
Ni nam treba praviti, da so se razletele te domoljubne besede kakor glas — vpijočega v puščavi. — Izda pa pohvaljeni J. N. P rim i c 1. 1813 v Gradcu vsaj „Nemško-slovenske branja".
Zanimljivo je čitati, kako spretno presoja Kopitar to knjigo in popravlja zmote pisatelju, slovenščine učitelju. — „Die Vod-nik'schen und Jarnik'schen Gedichte ehrenvoll ausgenommen, muss Recensent bekennen, dass er oft mehrere Seiten lesen musste, bis er auf einen durchaus echt slovenischen Satz stiess."
Vidi se iz slovenskih popravkov, kako dobro je znal Kopitar našemu jeziku svoj stvo.a)
Pokazal je pa Kopitaj naposled tudi svoje blago srce, kakor mu je bila hvale vredna navada pri takih presodbah. Pohvalivši namreč gredoč dve novi knjigi (omenjena prevoda Ravnikarje v a) zarad lepe, čiste slovenščine, veli konec obširne pre-sodbe: '1) „Wenn sich Herr Primic nach solchen Mustern bildet und durch Umgang mit dem besonders von Städten entfernten Landvolke mehr in den Genius seiner Muttersprache einzudringen sucht, so dürfte er bei seinem lobenswürdigen Enthusiasmus iu der Folge etwas befriedigendes liefern, was Recensent wünscht und hofft".
Kopitar je zmote v Primčevi slovenščini grajal, pa jih tudi „sproti" popravljal. O taki presodbi smemo tedaj po pravici reči, da ne podira, nego da zida.
Spoznala je Kopitarjeva bistra glava, da je slovenščini poglaviten steber — slovenska duhovščina; zato se je na vso moč trudil in — kako vemo — res tudi pripomogel, da se je — kakor v Gradcu — tako tudi v beli Ljubljani, v glavnem mestu njegove predrage domovine, ustanovila slovenska s t o 1 i c a vziasti za b o g o s 1 o v c e; kajti za Kopitarjeve dobe bila so slovenščini vrata ne samo po malih nego i po viših (latinskih) šolah celo v domači deželi zaprta. Če pa človek misli in govori toliko let največ po tuje, odvadi se ne samo govoriti, nego i misliti „po naše".
') Plim. Kopitarjeve besede v „Kl. Sehr." na str. 194 v 2. odstavku.
-) Nemee bi rekel den Geist der slovenischen Sprache.
3) Gl. „Kl. Sehr." str. 211-228.
Jezik kateri se ne rabi po očitnih učilnicah tudi za više „pojme", — zaostaja. Previdel je to bistroumni Slovenec; zato je rekel nekdaj: „Dokler ne začno vsi o vsem pisati v materinem jeziku, dotlej ne bode omikan nijeden narod. ')
Pa porečeš: „a zakaj ni sam pisal v materinem jeziku?" — Menda vprav zato ne, ker je bil naš toliko časa zanemarjeni jezik zaostal in ondaj za više znanstvene nauke, (kakoršne je obdeläval Kopitar) še premalo pripraven; a poštenega slovenskega slovarja ni bilo še za Kopitarjeve dobe. Zato je vrli domoljub naganjal vedno, naj se uže popiše slovenski „besedni zaklad",'') ter se trudil neprenehoma, da se povzdigne na višo stopnjo z drugimi sestrami vred tudi predragi slovenski jezik, ki je morebiti — kakor je rekel ondi — „vnuk cerkvenosloven-skemu, v katerem sta brata Ciril pa Metod preložila sv. pismo iz grškega jezika".
Slavno se je vrli domorodec pri vsaki priložnosti poganjal za milo slovenščino ter se očitno ponašal si svojo domovino in narodnostjo.3)
Hvalil je pa, kar se tiče prave, čiste slovenščine, bolj kmete nego meščane in gospodo. Ni zahman napisal v svojem životopisu, da je njegov rojstni kraj „daleč od kakoršne koli velike ceste".
Velika radost ga je prešinila vselej, kedar koli je zvedel kaj novega o slovenski narodnosti in govorici. To nam kaže so-sebno njegov zanimljivi spisek o „Slovencih v Rezjanski dolini". 4) Znamenite so besede, ki jih je izpregovoril ondi mahom od kraja, in da pokaže tujemu svetu, koliko nas je, dodal je še, da se razprostirajo Slovenci „od Gorice do Blatnega jezera in od ondi do Dunajskih vrat, kamor prinašajo na trg vsak teden perutnine in sočivja na prod a j".
Spomina vredne so tudi Kopitarjeve besede, ki jih čitamo v njegovem spisku „Slavische Völkerkunde", t. j. v presodbi Hacquetove knjige („Kl. Sehr." str. 331): „Uebrigens mag es wahr sein, dass der Deutsche auf die oft glänzende Carriere guter Köpfe aus Krain mit Eifersucht hinblickt; aber ist denn Schande geschickter zu sein als Michel oder Hans?" —
Tudi kmeta slovenskega bi bil rad (ondi) primerjal nemškemu; ali.boje se za tega, odjenjal je raje, spomnivši se basni, kako se je boril človek z levom.
') „So lange nicht alle über alles in der Muttersprache schreiben, kann kein Volk auf Cultur Anspruch machen." (Kl. Sehr." 236).
') To je imenoval „Inventar des slavischen oziroma slovenisclieij Sprachschatzes". (Gl. „Kl. Sehr." 195, itd.)
3) Gl. „Glag. Cloz." str. LXXX; „Hesyeh." 48.
0 „Kl. Sehr." 323—330.
Uže v svoji slovnici (mahom v pristopu) povedal je bil slavni narodnjak Slovencem, da pripadajo, dasi so zdaj majhen rod, vendar od nekdaj k jedni izmed največih rodbin med narodi, in kako imenitni so Slovenci tudi po svoji legi. Neizrečno rad in s posebnim ponosom razglašal je imena in jezika slovenskega slavo po svojih spisih in dopisih.
Znano nam je, kako je vedno trdil in dokazoval, da je bil staroslovenski t. j. panonsko-slovenski jezik, (kije izmed vseh jezikov slovanskih našemu najpodobnejši) — prvi cerkvenoslovanski jezik.	,
To je potrdil tudi v svoji „znanstveni oporoki" (druge ni zapustil).	.	,
Uže jako bolehaje (1. 1844) dobil je v roke Vostokovega staroslovenskega „Ostromirja" (tiskanega v Petrogr. od 1840 do 1843), prebiral ga s preveliko radostjo ter poslal iz Badna Vo-stokovu v Petrograd svoje presodne opomnje — poslednje vrstice, katere je napisala Kopitarjeva roka, ki jih pa — neradi pogrešamo v Vostokovi „Perepiski".')
To je bila Kopitarju tudi poslednja radost. In še na smrtni postelji — do zadnjega vzdihljeja zabavljal se je z „očakovimi" spisi. —	...
Oziraje se zdaj na vse, kar je storil slavni nas rojak za slovenstvo in slovanstvo sploh, naj sodijo prečastiti domorodci sami, koliko so vredne besede onega neznanega nam moža, kateri je pisal o Kopitarju, „jenž tak mnoho pracoval o Slo-vanech, a tak mälo pro Slovany" (za Slovane). —
Res, da Kopitar ni pisal slovanski, oziroma slovenski; ali največ tega, kar je pisal, napisal je — kakor smo videli — Slovencem in drugim bratovskim narodom na korist. Kar je posejal, obrodilo je stoterni sad. —
Po pravici so tedaj ponosni vsi Slovenci na tako slavnega rojaka, po pravici je ponosna vzlasti Kopitarjeva domovina na takega sina, — po'pravici sme pa ponosen biti ves slovanski rod na tako slavnega Slovana —po učenosti velikana.
Dodatek.
Zapisek manjših spiskov Kopitarjevih in kje so prišli na svetlo.
■
(Oni spiski, kateri se — z viri, iz kterih so ponatisnjeni, vred — nahajajo v Miklošičevi zbirki „Barth. Kopitar's Kleinere Schriften", Wien 1857, zaznamovani so tu najprej od štev. I. do XLIX in z dotično stranjo.)
I. Selbstbiographie [März 1839] ...........1
II. Joachim Stulli............14
III.	Slavische Aufschrift zu Lichtenwald in Untersteier ...............16
IV.	Slavin von J. Dobrovsky.......16
V.	Adresse der künftigen slavischen Akademie an den Verfasser des Aufsatzes: „Das vormalige
und das künftige Illyrien in der Minerva 1809" 34 VI. Slavische Sprachkunde. Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache von J. Dobrovsky. — Praktische böhmische Grammatik von J. Negedl^. Horvaczka Grammatika . 39 VII. Ueber die glagolitische Literatur: das Alter der Bukvica: ihr Muster, nach welchem sie gebildet worden: den Ursprung der röm.-slavi-
schen Liturgie: die Beschaffenheit der dalmatinischen Uebersetzung, die man dem Hieronymus zuschrieb u. s. w. Ein Anhang zum Slavin 47 VIII. Bruchstücke aus der Selbstbiographie des D.
Obradovid . ............49
IX. Serbien oder Servien?.........56
X. Faustin Prohäzka und Josef Zlobick^. (Nekrologe) . ..............58
XI. Patriotische Phantasien eines Slaven in to: 1. Slavicher Volksstamm. 2. Slavische Sprache. 3. Slavische Volkszweige. 4. Berührungspunkt der zwei Hauptäste. 5. Geschichte der slavischen Kirchensprache. 6. Literatur der neueren slavischen Sprache in Pannonien. 7. Literatur der katholischen Sloveno-Serben. 8. Literatur der griechischen Sloveno-Serben. 9. Literatur der Russen. 10. Literatur der Böhmen. 11. Li-
teratur der Polen. 12. Literatur der Lausitzer-Wenden. 13. Betrachtungen. 14. Auch etwas, was in Oesterreich noch zu wünschen wäre 61—70 XII. Die Mechitaristen . i........ • 71
XIII.	Noch etwas über die Mechitaristen . . . 71
XIV.	A. Gazi's griechischer Merkur ..."... 73 XV. Der Berg Athos und Montenegro ..... 76
XVI. Vollständiger Auszug aus der Selbstbiographie
des D. Obradovič........... 79
XVII. 'EQ^f/g d Xöyiog (Hermes der Kundige) von A.
Gazi............... • 94
XVIII. Topographische Ansichten gesammelt auf einer
Reise in die Levante von J. von Hammer . . HO
XIX. D. Obradovid (Nekrolog).......- .113
XX. Abbildung und Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden, Illyrier und Slaven von B. Hacquet..............120
XXI.	Beiträge zur üebersicht der serbischen Literatur im österreichischen Kaiserstaate . . • 1"
XXII.	Miscellen: 1. Ungern ist nicht Pannonien. 2. Ungern, Ungarn oder gar Hungarn. 3. Originalsprachen. 4. Kobold., „Berstuk" u. „Markropet". 5. Stalder's Idiotikon. Aarau 1812. 6. Rippe zu Oberburg in Steiermark. 7. Hormover in Epirus. 8. Obradovid's erstes Werk. 9. Neckanekdoten. 10. Papa, papež. 11. Erstreben. Anstreben. 12. Becs [Beč), Dunaj, Viden. 13. Pest, Ofen, Budim. 14. Tot. [Wer erklärt uns diesen Namen?]. 15. Küniglhase. 16. Debe-kožniki. 17. Sigma. 18. Korai. 19. MfdXor. 20. Spiritus lenis. 21. Nändor Ispäny. 22. Deutsche, Slaven. 23. Dlugosz. 24. Revision des orthographischen Processes Ungarn oder Ungern? Auch ein letztes Wort. 25. Kollar. Eine Geisterstimme an Herrn Schlütes. 26: Cyrillisch. 27. Eigennamen. 28. Feistritz. 29. Pa-raszt. 30. Smodnik. 31. Leibnitz und Lessing. 32. Madjar. [Unger, russisch „Vengerec"statt „Vugerec"]. 33. Stef. Leska's -Hungaria poly-glotta seu Elenchus vocabulorum. 34. Tot. 35. Lengyel, W^gier. 36. Paraszt. 37. Zur Kirchen-geschicte Pannoniens und Bulgariens. 38. Griechische Aussprache. 39. Korai's Ztofacy,oi. 40. Korai. 41. Historische Frage. [„Zweikampf des Lombergar oder Lambergar und Pegam", Gemälde auf Bienenstöcken in Krain]. 42. Griechische Grammatik. 43. Jamblich. 44. Grammatische Rüge. 45. Ungern, nicht Ungarn. 46.
Bibliographische Anfrage. 47. Völkernamen. 48.
Martolos. [Menschenräuber, Menschendieb etc.] 49. Geographische Synonymik. 50. Oeffentliche Bibliothek in Chios. 51. Popovič und sein österreichisches Idiotikon 52. Dachrinnen. 53. Ueber ein österreichisches Idiotikon. An den Herausgeber Friedrich Schlegel. 54. Ueber die musikalische Beschaffenheit der deutschen Sprache. 55. Kosak [u. nicht Kasak]. 56. Zur Geschichte Karantaniens. 57. „Slavonische Kirchensprache" [po Schlözerju za „altslovenische"]. Tot. 146—181
XXIII.	Walachische Literatur von G. K. Boža. ... 182
XXIV.	Schulanstalten für „Nichtunirte" in den österreichischen Staaten...........189
XXV. Windische Sprachkanzel in Graz.....193
XXVI. Hromadsko's böhmische Sprachkanzel und Zeitung ...............196
XXVII. Neugriechische Literatur........198
XXVIII. Griechische Aussprache von A. Georgiadis . . 209 XXIX. Serbische Literatur 1. „Sjeni Dositeja Obrado-vida", u. „Oda mojemu prijatelju M. Vitkovidu". Von L. Mušicki. (Ondi, 784.) Kl. Sehr. 2. „Bu-kvar slavenskij triazbucnyj etc. („Slovenisches Abc in drei Alphabeten, oder erste Anleitung zur Kenntniss der Bücher u. Schriften zum Gebrauche der Slaveno - Serben, verfasst von P.
Solarid." Venedig 1812.........210
XXX. Deutsch-slovenisches Lesebuch von J. N. Pri-
mitz. Grätz, 1813...........211
XXXI. Neugrieeh. Literatur von A. Christopulos . .	228 XXXII. Geschichte des Ursprungs der Eömer in Dacien
von P. Major............230
XXXIII.	Die deutsche Orthographie von einem Kosaken	243
XXXIV.	Serbische Literatur, 1814........257
XXXV. Versuch eines schweizerischen Idiotikons. Von
F. J. Stalder............265
XXXVI.	„Slovanka", von J. Dobrovsky. Prag, 1814 272
XXXVII.	Literatur der Grammatiken und Wörtersamm-
lungen aller Sprachen der Erde von J. S. Vater	303
XXXVIII. Vocabolario Milanese-Italiano di F. Cherubini	307
XXXIX. Griechische Aussprache. 1815......309
XL. Grammatik der serbischen Sprache nach der
Eede des gemeinen Volkes von Wolf Stefanovid	310 XLI. Eomanische oder Macedono-wlachische Sprachlehre von M. G. Bojadschi.......320
XLII. Die Slaven im Thale Eesia.......321
XLIII. Slavönien und zum Theile Kroatien, von J. von
Csaplovics............. - 331
XLIV. Berichtigung der „Berichtigungen" des Herrn
—y.................344
XLV. Serbisches Volksliederbuch von Wolf Stefansohn.
Zweiter Theil............347
XL VI. Eine walachische Antikritik.......369
XLVII. Noch ein Wort über Ulrich Lichtenstehfs Frauendienst ..............371
XLVIII. Ueber die Bibelgesellschaften......373
XLIX. Ueber den Ursprung und die verschiedenartige Verwandtschaft der europäischen Sprachen, nach Anleitung des russischen allgeni. vergleich. Wörterbuchs. Von Cli. Gr. von Arndt. Frankf. a. M. 1818.............378
(Naslednji tiskani spiski niso bili še pretiskani) :
50.	Dositej Obradovič, erster serbischer Volksschriftsteller (Charakteristik. — „Annalen der österr. Lit. u. Kunst", 1810, str. 341—350).
51.	Adam Bartsch in Wien u. seine neuesten Arbeiten. (Vaterl. Bl. 1812, štev. 19).
52.	Ueber die Gailthaler. Aus der „Carinthia" mit [eindringlichen] Vorbemerkungen. (Ondi, 1813, str. 66—67).
53.	„Zur Kirchengeschichte Pannoniens u. Bulgariens." Auszug aus der von dem macedonischen Hieromonach Ambrosius Pampereus 1802 sine loco in Wien herausgegebenen griechischen Legende von h. Kiemen (Cyrill u. Method . Wien, allg. Lit. Ztg. 1813. Intelligenzbl., str. 137—139.
54.	Bibliographische Notiz über die Handschrift des altdeutschen Gedichtes Gottfried's von Bouillon. („Deutsch. ,Museum" 1813. VH. zvez., str. 72—76).
55.	Förderung von Höfer's „Österreich. Idiotikon". („Wien, allg. Lit. Ztg." 1813, str. 831. [Kurze Anzeige].
56.	[Ein raisonnirender] Auszug aus Leak's Researches in Greece. London, 1814. (Ondi, 1816, str. 150—160*; 180—191; 193—198.
57.	Ueber Vuk's serbisches Wörterbuch — und ob der Haupt-Grundsatz aller Literatur, die Muttersprache, blos bei Serben und Neugriechen nicht gelten soll. (Wien. „Jahrbücher der Literatur" 1818, zvez. IV. „Anzeige-Bl.", str. 45—59).
58.	Jos. D o b r o v s k y's „Institutiones linguae Slavicae dialecti veteris." Vindobonae 1822. (Recension sammt Nachschrift. Ondi, 1822, zvez. XVII, str. 66—107).
59.	Ueber griechisch-russisch-walachisches Kirchenrecht. (Recension der drei Kormčien der orientalischen Kirche in Europa, u. zw. „Kor in čaj a knjiga". „rir/Sähon" u. „Pra-yila" nebst einem Blick auf den serbischen Zakonik. (Wien.
Jahrb. 1823, zvez. XXIII., str. 220—274 und Nachträge dazu 1824, zvez. XXV., str. 152—168, — 1826 zvez XXXIII, str. 288—290. — Obilen spisek).	'
60.	Sam. Gottlieb Linde. Biographie und Charakteristik (Wien. Jahrb. d. Lit. 1823, zvez. XXIII. Anzeifrebl Str. 45—57.
61.	„Gerasima Zeliča žitije, njim samim na svet izdano", d. i. Leben, Reisen und Begebenheiten des Gerasimus Zeli<5* Archimandriten zu Krupa in Dalmatien aus den Jahren 1795—1811. (Recension. — Ondi, 1824, zvez. XXVI, str 113—199). —
62.	Ueber die Volkslieder der Serben und Neugriechen nach den Sammlungen Vuk's, Fauriel's und deren Uebersetzer. (Ondi, 1825, zvez. XXX, str. 159—277. —
63.	Bulgarische, walachische u. albanesische Sprache und Nationalität. (Fortsetzung des Auszuges aus Leake's Rese-arches in Greece. (Ondi, 1826, zvez. XXXIV, str. 111— 145).
64.	Schreibsystem (und Grammatologie) der Walachen, Bulgaren u. Albanesen bei Recension des Klausenburger „Dictio-nariu Romanesc u. des Ofner Lexic. valach. lat. etc. (Ondi, 1829, zvez. XL VI, str. 59—106). —
65.	Slovenisirung Griechenlands, über und gegen Fallmerayer's Geschichte Moreas im Mittelalter. Stuttg. 1830. I. (Wien. Jahrb. d. Lit.", 1830, zvez. LI, str. 111—120).
66.	Erklärung hinsichtlich Borkowski's St. Florianischen Psal-ter's; gl. Jahrb. d. Lit. 1834, zvez. LXVII, str. 154—165.
67.	Ursprung der slavischen Liturgie in Pannonien [zugleich Indignation über die Verstümmlung seiner Anzeige des I. Bandes der böhm. Geschichte von Palacky in Gersdorfi's „Repertorium", Leipz. 1837, zvez. 14., str. 181 (182)—185]. (Chmel's „Oesterr. Geschichtsforscher" Wien 1838, zv. III, str. 501—515.)
J. Kopitar in sedanja slovenska
slovnica.
Spisal P. Ladislav H r o v a t.
Ako se naše slovstveno napredovanje primerjati sm6 poslopju ter zvati n. pr. „Slovenski Dom", dal mu je temelj v slovničnem ozira slavni J. Dobrovsky; stebri štirje poglavitni so mu V. Vodnik, J. Kopitar, M. Ravnikar in Fr. Metelko; streho pa so slovenskemu poslopju postavile Novice, kajti one so delavne moči budile in združile, besede raztresene po Sloveniji projavile za obče blago, vpeljale kranjsko govorico — pomnoženo z drugimi — kot obče slovenski pisni jezik, vpeljale gajšico brez hrupa in brez velikega truda, ter sploh vzbudile narodno zavest. — Po štirih dobah, v kterih je slovenščina se vzbudila, pa zadremala, zopet vzbujena vstala, da sedaj vspešno deluje, štejemo naj štiri poglavitne stebre.
Drugi poglavitni steber našemu poslopju je posebej v slovničnem smislu Jernej Kopitar. Ce kdo zasluži lepo stoletno svečanost, zaslužijo on; kajti Kopitar je prvi Slovenec, ki je tudi slovanski filolog. Njegove zasluge za sedanjo slovensko slovnico so globokega vpliva.
1) Kopitar je bil prvi, ki je v novoslovenščini opozoril na glagole dovršne in nedovršne (Gramm, str. 306.). — V staroslovenščini pozna je že Dobrovsky, in zove (Institut, pag. 374.) verba futura (perfecta, seu perfectae actionis) in pa verba praesentia (imperfecta, quod actio diutius-durat.) To pa zato, ker se rabi v staroslovenščini praesens dovršnikov v pomenu futura. — Grščina in latinščina naznanjate trpež in dovršenost samo v preteklosti z imperfektom in aoristom (perf. historicum — scribebam, scripsi). Slovenščina pa kaže to po notranjem pomenu glagolov skozi vse čase, ter ima za vsa-ktero dejanje ali dva razna glagola, ali pa jednega glagola dve obliki; obrazuje pa tako:
a) Glagol se spremeni v deblu, ali, kakor pravimo sedaj, glagol prestopi iz jedne vrste v drugo (Jan. §. 273.), n. pr.: obleči — oblačiti; pasti — padati; kaniti — kapati; stopiti — stopati; sesti — sedeti; leči — ležati idr.
b)	"Glagol se sestavi s prepozicijo: rezati — narezati, odrezati, prerezati, zarezati, prirezati.
c)	Vzameta se dva razna glagola: delati — storiti; metati — vreči; biti — vdariti; jemati — vzeti. (Celo noč smo lovili, pa nič vjeli; per totam noctem capiebamus, et nihil cepimus).
In tako ima slovenščina tri glavne čase (časova doba — Zeitstufie) in za vsakega po dva načina (časov način — Zeitart), toraj tri glavne čase, pa šest načinov: dam — dajem; sem dal
—	sem dajal; bom dal — bom dajal. — Naš dovršnik je zgolj jednak grškemu a oris tu; ta določek polajša slovenskemu dijaku razum aorista, ko ga Nemec ne more dovzeti; tisti imper-fectum (ging, fing, schrieb, fasste) moti ga povsodi.
2)	Kopitar je sistematično napadel germanizme, zlasti člen, artikel (Gramm, str. 214). Ž njim seje pričela očiščevalna doba.
Vendar v jednem slučaju je v zadregi, ter navede v opombi stavek: „Ktero kravo si drajši prodal, to pisano al to černo?"
—	češ, tu je vendar le res artikel, kajti pronomen nij. — Načelo to je pozneje sam preklical. Ko je namreč pretresaval in recensoval Primičeve nemško-slovenske Branja, ter mu očital mnogo germanizmov, med temi tudi artikel, izrekel je: Tudi jaz sem v svoji gramatiki pustil artikel pri nekih rekih (navede omenjeno), toda pravi Slovenec se ga ogne s tem, da rabi konkretna imena, ter reče: „ktero kravo, brezo ali dimljo, sivko ali bevko, rudeško ali plavko? etc. (Kop. Kl. Schriften, ed. Miki. 1857). — In tako je to germansko revče iztrebil Kopitar.
3)	Kopitar je nastavil dva principa — za pravopis in za skladnjo (sintakso).	v
a)	V oziru sintakse je izrekel zoper M. Pohlina, ki veli „die crainerische Sprach in die Regeln bringen", to pravilo: „Ne jezik v pravila vprezati, marveč pravila v jeziku iskati in po jeziku posneti." (Gr. 131. 148).
Tu je ubral Kopitar pravo struno, ki poje vsem narodom; jezik morejo in smejo spreminjati veliki pesniki, veliki govorniki, nikdar pa ne slovničar; on mora dokazati: „Tako je v narodu, tako piši ti, da boš pisal pravilno", ne pa: „Piši, kakor ti velevam jaz." — V tem smislu govori Kopitar še drugje: „Der Grammatiker soll treuen Bericht geben, wie die Sprache ist, aber nicht dieselbe reformieren wollen (Sehr. 43). — Die Lexikographen und Grammatiker sind nur Statistiker, nicht Gesetzgeber der Sprache, sie sollen treu inventieren und beschreiben, was und wie es ist." (Sehr. 287).
b)	Za pravopis: „Vsak jezik mora imeti toliko jednotnih črk, pisljivih z jednim poteglejem, kolikor ima glasov." — Zato je zdihoval po novem Kirilu, ki bi latinico prestrojil slo-
venščini rabljivo za vse glasove. (Gr. 159, 203). Na podlagi tega principa je nastala M e t e 1 č i c a, — pa tudi ona slovita abecedna vojska.
4) Kopitar je veliko pripomogel k pojasnjenju v zadevah staroslovenščine; deloval je po načelih in na podlagi Dobrov-skega. — Toda glede Glagolice in Cirilice ga je popustil, ter šel naprej, krenil svojo lastno pot, in sicer pravo pot. Bilo je namreč vprašanje: ktera pisava je Cirilova — Glagolica ali Cirilica? in pa: ktera je starejša? kajti starejša mora biti Cirilova. Od teh dokazov je bil zavisen odlok. Dobrovsky je nastavil dve puhli hypothesi, dokazovaje, da so Glagolico naredili pozneje dalmatinski duhovni z nekako pobožno zvijačo. Kopitar pa je dokazal v svojih „Prolegomenih Glagolitu", da je Glagolica vsaj toliko stara kakor Cirilica; da bi stareja bila, ter pisava Kirilova, tega dokazati ni mogel, ker takrat še niso bili znani starejši in odlični spomeniki, koje so našli še le pozneje. Pač pa je nastavil dve bistroumni hypothesi: «) kaj, ko bi imeli Slovenci Glagolico že pred Kirilom, čeravno ne od Hieronima, kakor je bilo občno mnenje ? Kiril bi bil vzel iz te pisave 12 pismenk za slovenske glase, ki jih grščina nima — ter naredil Cirilico, ß) Kaj, ko bi bil Kiril sestavil Glagolico iz novega, češ, da nebi Latinci črtili Slovencev zarad grške pisave; Grke so črtili zarad razkolništva ? Pot za njim sta krenila Šafarik in Miklošič, pritrdila njegovi misli, da je Glagolica toliko stara kakor Cirilica, in pa dokazala, da je stareja, toraj pisava Kirilova. Tako je Kopitar tudi tu temelj novemu preiskovanju; kar je slutil on, to so dokazali drugi po njegovih načelih. Šafarik (Gla-golitismus IV.) piše: „Kopitar hat die Wahrheit mehr durch seinen ausgezeichneten Scharfsinn (divinando) errathen, als mit überzeugender Klarheit bewiesen, was bei der damaligen Un-kenntniss der wichtigsten Denkmäler schlechthin unmöglich war." (Gl. Zlati Vek I. 1863, str. 254—289; Progr. Obergymn. Rudolfswert 1878, str. 1—31).
Slovnice slovenske.
Spisal Julij pl. Kleinmayr.
Ostra veda je bila med Jugoslovani večinom vpeljana strani Slovencev, kateri so v obče z neko posebno ljubeznijo od davna gojili znanosti jezikoslovne. Priča nam v to mnogo vrlih mož-priča nam ob enem slovanska vzajemnost na polji vednostnem in literarnem za novejših časov. Tu je naš Jernej Kopitar krčil cesto temeljitejšemu znanju slavistike; on je prvi Slovenec ki je bil ob enem povse obražen slovanski fllolog, a njegove zasluge za slovensko slovnico sedanjo posebej so tudi velike pomembe.
Oglejmo si, pri priliki stoletnice našega velikana, v kratkih črticah glavneje slovnice nam milega materinega jezika. Mno°-o delavcev slovstvenih je v rokopisu zapustilo dovršene slovnice a vse te se niso natisnile. Omeniti nam je le onih, ki jih v tisku imamo.	J
. v protestantskej dobi se je slovenščina hitro zbudila in se je jela razcvetati. Sodelovavci Truberjevi, razun Bohoriča, niso bili jezikoslovno izobraženi možje; oni so pisali, kakor je govoril narod m vendar pisava njih še dan denes ni popolnoma
0St£ir6lcl.
Da se večja jedinost v pisavi doseže, naložili so stanovi kranjski, ki so s pnpomočjo štajerskih in gorotanskih stroške v slovenski natis novih verskih knjig poravnali, Adamu Boho-rič-u, magistru philosophiae, ravnatelju stanovskih šol v Ljubljani, naj določi pisavo in pravopis. Vsled tega on spiše v latinskem jeziku slovnico novoslovenščini. Naslov tej prvi slovnici je:
„Arcticae Morulae suceisivae de Latino-Camiolana literatura ad latina linguae analogiam accommodata, unde Moselioviticae, Rutenieae, Polonicae, Boe-mieae et Lusaticae linguae eum Dalmatica et Croatica eognatio faeile depre-henditur. Praemittuntur Ms omnibus tabellae aliquot, Cyrillicam et Glagolitieam, et in his Rutenioam et Mosehoyitioam ortograpbiam eontinentes. Witebenrae 1584. 8°."
.. Po teJ slovnici določeni pravopis je obveljal pri pisateljih, vrstnikih in naslednikih do blizo 1844. leta, in še denes so posamezni med narodom našim, ki so se samotež branju privadili in še vedno najrajše po v „Bohoričici" tiskanih knjigah segajo. Čeravno je v
tej slovnici mnogo ptuje spone, nemške obleke, neslovenske podloge, je vendar le živa priča v nerušljivo jedro našej materinščini, v analogično sestavo in uže nekako napredovalim kulturo našemu jeziku, da ga je zamogel Bohorič slovnično tako vrediti, da se jezik v 300 letih bistveno ni spremenil. Drugače je, če primerjamo Lutrovo nemščino s sedanjo ali pa Montaigne-ovo francozčino z moderno!
V sedemnajstem stoletji, ko se je tudi na zahodni meji naši pričelo skrbeti za slovstvene nam potrebe, priobčil je G-regor Alasia da Sommaripa, redovnik v Vidmu, italijansko slovenski slovar s kratko slovensko slovnico. Slovenskih pisateljev šteje to stoletje malo; enako je bilo v prvej polovici 18. stoletja. Takrat je priobčil:
Pater Hipolit Novomeški (1684—1722) A. Bohoričevo slovnico pod naslovom:
„Grammatica latino-germanico-slavonica. Ex pervetusto exemplari ad mo-dernam loquendi methodum in Carniolica lingua accommodata, a plurimis ex-purgata mendis et germanieis aucta dietionibus, a quodam linguae Slavieae amatore. Labaci, formis Joan. G. Mayr. 1715."
Hipolitova slovnica se navadno imenuje drugi natis Bohoričeve. Hitro se je raztržila in uže 50 let na to se je pater Marko, preziraje Bohoriča in njegovega epitomatorja Hipolita, pri sestavi svoje slovnice, z nekako čudnim ponosom imenoval prvega slovenskega slovničarja.
Pater Marka Pohlin (1735—1801.), marljiv mož, ki nam je zapustil 21 tiskanih in 11 netiskanih spisov raznega zrna; mož, ki je mnogo kvaril in se mnogo graja — a ima vendar le obilo zaslug v izbuditev opozicije izvedenejših pisateljev, nam je spisal slabo slovnico, v katerej je slovenščino bolj pačil nego učil. Naslov tej knjigi, kojo Jernej Kopitar z vso ojstrostjo kritikuje, je:
„Kraynska Grammatika", d. i. die erainerisehe Grammatik oder Kunst die erainerisehe Sprach regelrichtig zu reden und zu schreiben, welche aus Liebe zum Vaterlande, bei ruhigen Stunden, mit besonderem Fleisse verfasst und zum Behufe der Beisenden mit etwelchen nützlichen Gesprächen versehen und zum Druek beförderet hat P. Marcus a S. Antonio Pad. des uralten Eremiten-Ordens der Augustiner Discälceaten Professor Priester. Laybach bei J. F. Eger 1768." 8°, 196 strani.
Sedaj se je začelo daniti. Delovali so: Japel, Kumerdej? Volkmar in časom, ko je šel naš V. Vodnik po dovršenej latinski šoli v samostan sv. Frančiška (1775), ko je Št. Kemperle v Lo-čeniku na Goriškem (1771—1789) pričel mali slovar, ko je Št. Kuzmič projavil za ogerske Slovence „Novi zakon", ko je M. Pohlin uže mimo opazoval nasledke prečudne mu slovnice, je na Gorotanskem, kjer je prej vladala grozna puščoba med izobra-
ženimi Slovenci, bil jedino prav marljiv delavec na slovstvenem polji naš Gutsman Osvald, duhovnik jez. reda v Celovcu, r. v Grobšteni 1727, umrl 1790. On se je prvi oglasil zoper Pohlinove novotarije in nam podaril slovnico:
„Windisehe Sprachlehre, verfasset von Oswald Giitsmann, kais. kön. Mis-sionarien in Kärnten. Mit obrigkeitlicher Genehmhaltung. Klagenfurt, bei Ign. AI. Kleinmayer, 1777."
Sestavil je to delo na prošnjo svojih prijateljev in sodu-hovnikov. Doživela je slovnica nekaj natisov. Knjiga obsega blizo 150 strani z geslom:
„uil discit, qui sine ordine discit." in hrani marsikako dobro zrno. Ob enem navdušuje v lepo, pravilno slovenščino, ter po nemški piše: „Verujte mi, učeni in marljivi sorojaki! čeravno ima prostak po različnosti krajev različni izgovor posameznih besedi, čeravno se on tu in tam nekoliko bolj neotesano odreže, vendar povse in natančno razume lepi in čisti govor izobraženca; on postaja ponosen in si stavlja biti več nego drugi, ako zasliši pravilen govor in vidi, da njegov jezik ni brez vseh lepotij". —
Kumerdej Blaž (1738—1805) kakor Gutsman pravi: „ein in allen slavischen Mundarten best und gründlich bewanderter Herr" si je za izobraženje slovenskega jezika mnogo prizadjal in je tudi pisal na 235 polah „primerjajočo slovnico" — a predno jo dovrši, umre. V tem delu primerja slovenščino drugim (14) slovanskim narečjem.
Pričetkom našega stoletja obelodani naš veleum Jernej Kopitar svojo slovensko slovnico, naslovom:
„Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark, Laibach, bei Wilh. Hein. Korn 1808".
O zgodovini te slovnice nam J. Kopitar sam piše, kaj ga je napotilo, da je pričel sestavljati slovensko slovnico (glej Miklošič Slav. Bibl. Wien 1851).
Imenovana slovnica obsega 460 strani in 48 strani vvoda. Naš strokovnjak Metelka piše o njej: „Gründliche Bemerkungen, voll gesunder Kritik und geläuterten Geschmackes. Niemand, der sich mit der slovenischen Literatur beschäftiget, soll dieses Werk ungelesen, die schönen Vorschriften unbefolgt lassen. In einer Nachschrift werden die älteren Erzeugnisse nicht nur der krain. Schriftsteller, sondern auch die mit glagolitischen und cirilischen Buchstaben gedruckten kroat.-illyr. Bücher, vollständig beschrieben, oder wenn es schon Andere gethan, kurz angezeigt" (Met. Lehrgeb. Vorr. 24. S.) in Dobrovsky pritrdi: „Allerdings wird diese Grammatik in der slov. Literatur Epoche machen und des P. Marcus willkürliche Neuerungen werden bald vergessen sein" (Slovanka, S. 233).
Leta 1811. smo vdobili slovensko slovnico v italijanskem jeziku. Naslov ji je:
„Saggio grammaticale Italiano - Cragnolino, eomposto da Vineenzo Franul de Weissenthurm Dottore di lege. Trieste 1811; 355 strani 8°.
Teoretični oddelek je povse po Kopitarjevej, v praktičnem je tudi ponatis Linhardt-ovega „Matička" in slovarček.
Valentin Vodnik, starejši vrstnik Kopitarjev, ki je poslovenil Lliomondovo fraucozko gramatiko, je spisal v slovenskem jeziku slovnico:
„Pismenost ali gramatika za perve šole". V Ljubljani. Eger 1811. Valentin Vodnik, vödia latinskih, pervih in delovskih šol. 8°. 198 str.
Slovnica ima pet del?v in precej lepo vredjeno terminologijo. Pervo poskušnjo, slovnico pisati po slovenski, storil pa je:
J. Zelenko, čegar slovnica je povse v duliu Markovem, na jedni strani nemški, na drugi slovenski vravnana . prišla na svitlo v Celji leta 1791. naslovom:
„Slovennska Grammatika oder Georg Sellenko's wendische Sprachlehre".
Pervo, čisto slovensko in v krepkih izrazih dal nam je pa V. Vodnik, kakor v vezani tudi v nevezani besedi naslednikom res vodnik, začetnik znanstvenega imenoslovja, katero so sprejeli Metelko in drugi.
Pričetkom našega stoletja nam je dalje priobčil Janez Šmigovec (r. 1786 v Halozah, u. 1829.) jedno slovnico. Kako da je to delo nastalo, nam piše naš starosta D. Terstenjak sledeče: „Bilo je 2. aprila 1809. ko se v Ptuj pripelje nadvojvoda Janez. Blagoslavljalo se je bandero štajerskih brambovcev. Prišel je tje tudi deželni glavar Ferdinand grof Attems. Po svečanosti je bil obed in tu reče nadvojvoda: Sramota za mene, da nisem mogel slovenske junake v slovenščini nagovoriti. Zakaj nihče ne piše slovenske slovnice za Nemce? — Na to mu Attems priporoča, kot sposobnega moža, mladega uradnika pri ptujskem magistratu, g. Šmigovca. Princ pozove k sebi Smigovca in ga nagovarja spisovanju slovenske slovnice. Šmigovec obljubi in slovnica izide 1. 1812. Naslov ji je:
„Theoretisch-praetische windische Sprachlehre. Durcb viele Uebungsstüeke zum Uebersetzen erläutert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprächen und einem Radical-Wörterbuche, herausgegeben von Johann Leopold Schmigoz, Grätz bei Aloys Tusch, 1812.« 320 str. 8°.
Dvanajst let za tim obelodani, kasneji dekan, Peter Danjko (1787—1873) slovensko slovnico:
„Lehrbuchfder windisehen Sprache. Ein Versuch zur gründliehen Erlernung derselben für Deutsche und zur vollkommeneren Kenntniss für Slowenen, von Peter Dainko, Grätz. Kienreieh, 1824. 344. 8".
Popravljal je naš Črkopis in smelo trdi Metelko, da bi bil Danjko bolj prav storil, ko bi se bil v svoji slovnici v marsikaterih rečeh ravnal bolj po Smigovcu; pa quilibet abundet in sensu suo!
Prvi, ki je razlagal slovenščino bogoslovcem leta 1795., bil je takratni katehet pri nunah Janez Debevec, — a ta stolica je kmalo pojenjala. Za njim pa je nastopil na njo Metelko 1. 1817. po prizadetvi Ravnikarja in Kopitarja. Delal pa ni samo praktično, marveč tudi teoretično in nam podal po nazoru vele-uma Dobrovskega na historični podlogi fllologično osnovano slovnico. „Ona je — smelo trdi o. Lad. Hrovat — kakor Zumpt podlaga vsim latinskim slovnicam, sestavljenim na historični sistemi — tako vsem poznejim slovenskim. Nekaj se prida, nekaj opusti, nekaj pojasnuje in razlaga, nekaj po novejih preiskavah prenaredi in za praktično rabo primerno, obdela; temelj pa vendar ostane Metelko!" Naslov tej znamenitej knjigi je:
„Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Nach dem Lehrgebäude der böhm. Sprache des Herrn Abbe Dobrowsky. Von Franz Ser. Metelko, k. k. Professor der slov. Philologie am Lyceum. Laibach 1825. Leop. Eger. 330. 8°.
Da bi pa posebno ljudski učitelji sami znali prav brati in pisati v ličnej slovenščini in to v Metelčici, spiše Metelko malo slovnico:
„Slovenisehe Sprachlehre. Ein Auszug aus dem Lehrgebäude der slove-nisehen Sprache im Königreiche Illyrien, für Anfänger, Lehramtspräparanden und Lehrer an den slovenischen Volksschulen. Laibach. 1830. 8°.
Tu nam kaže kratko in dobro obrazila, v katerih je slovenščina tako bogata in slovniške izraze je posnel po nemški, tedaj navadni slovnici. Slovnici obe ste nevenljivi pridobitki našej jezikoznanski vedi; črkopis pa, t.J. „Pocirilica", kakor jo je Metelko imenoval, „Metelčica" ali „Zabičica", kakor so jo v takrat razburjeni „abecedni vojski" imenovali, je nevidno zginila in Prešern ji je zložil nagrobnico, da „vsi liomeopati ji niso mogli pomagati!"
Leta 1832 obelodani v Gradcu dr. Anton Janez Murko (1809—1871) svojo slovnico:
„Theoretisch-practisehe slowenische Sprachlehre für Deutsehe"
in to v „Bohoričici" ter tako z besedo in v djanji podere na Štajerskem „Danjčico" in „Metelčico". Jednajst let na to priobči jo drugič, a v Gajici:
Theoretisch-practisehe Grammatik der slovenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem illyrischen Küstenlande, von J. A. Murko. Grätz 1843. Ferstl. 267.18°.
Imeli so tedaj uže mnogo obširnih in prav izvrstnih slovnic, a sestavljene so bile večinom v nemškem jeziku. Ker je pa obča skušnja prepričala, da nam vsak nauk, toraj tudi jezikoslovni, najlepše in najveselejše napreduje, če se učencem v domačem razjasnuje, treba nam je bilo posebno tudi v slovenščini spisanili ročnih slovnic. V to priobči v Gradcu leta 1847 dr. Josip Muršec:
„Kratko slovensko slovnico za pervenee",
katero je naučno. ministerstvo začasno našim srednjim šolam bilo dovolilo.
Prihodnje leto uže priobči vrli naš Anton Janežič prvo svojo knjigo v nemškem jeziku:
„Leichtfasslieher Unterricht in der slovenisehen Sprache fiir Deutsche", 1848.
Po odboru slovenskega društva naprošen, je zvedeni Blaž Potočnik (1799—1872) spisoval latinskim šolam namenjeno slovnico, katera je v „Gajici", toda v nemškem jeziku, po posameznih polah prihajala na svitlo. Naslov ji je:
„Grammatik der slovenisehen Sprache. Verfasst von Blasius Potočnik", Laibach 1849. 8°. 190.
V nižili razredih se je rabila o času Metelkovem Potočnikova slovnica. Zopet se je tedaj slovenščina učiti jela po nemški in sicer od leta do leta trše po nemški.	<
Na to spiše v vsej hitrici zdravnik Fr. Malavašič (1818 —1863) slovnico v slovenskem jeziku, mladim in starim Slovencem, učencem in učiteljem, češ, da se vpelje v niže šole. Imenovala se je:
„Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi, v Ljubljani, J. Giontini, natis. Blazmk", 1. 1849. 8°. 176 str.
Preden se ta slovnica potrdi, jo vdobi v presojo Metelko. Naglo sestavljena, je v mnogih stvareh pomanjkljiva, premalo določena in dosledna. Pretresovalec jo preojstro prime in vsled njegove razsodbe ni bila sprejeta v prve slovenske šole v mestih in na deželi. Pomagali so si z okrajšano, po Vodnikovi v Trstu 1. 1847. natisnjeno „Kranjsko pismenostjo" za male šole in še le leta 1869. se je tej nezgodi nekako v okom prišlo, ko spiše Andrej Praprotnik svojo, v ta namen prav primerno:
„Slovensko slovnico za pervenee", ki je doživela leta 1877. četerti natis. 94 str. 8°.
Med tem časom pa piše marljiva čbelica Anton Janežič (1828—1869) Metelku: „Ker nimamo prav primerne, v slovenskem jeziku spisane slovnice, sem jo po zgledu vaše izvrstne gramatike sestavil. Poslal sem jo uže dr. Miklošiču, da mi jo pregleda in tudi vas bi prosil, da bi mi enako storili". (27. aprila 1853.) Uže prihodnje leto se obelodani:
„Slovenska slovnica, s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim eirilskim in glagoliškim berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V Celovcu 1854." 8°. 182 str.
Podloga je bila tu in treba je bilo le nadalje zidati in do-polnovati.
Istega leta priobči A. Janežič
„Sloveniscbe Sprachlehre fiir Deutsche"
in v družbi z mnogimi izvedenimi Slovenci marljivo deluje na priobčitvi nove izdaje slovenske slovnice.
Leta 1862 prične resno pripravljati „Slovensko slovnico" za drugo izdavo in jo na veselje všim Slovanom in posebno obraženim Slovencem obelodani leto 1863. Smelo trdi prof. Marn leta 1864.: „Reči moram, da je to slovnica, kakoršne, razen Cehov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočemo ravna-ti". Več nego resnične so te besede, kajti, kakor imamo slovnico sedaj, to je plod pol stoletja in glava njej so prvi nam možje. Enakemu delu je treba mnogih delavcev — in bilo jih je tudi. Ob enem smo napravili korak naprej; Janežič se je oprl na staroslovenščino. O zgodovini te slovnice pa nam najlepše pričajo posamezni letniki „Glasnika" in to od leta 1858 do 1864. Mi lehko posnamemo, da je naša slovnica Janežičeva na podlogi 1.) Metelkove, pripoznano izvrstne slovnice in ta zopet a) na podlogi jezikoznanstveno izobraženega Dobrovskega in b) temeljito izvedenega Kopitarja ter c) dotedanjih slovenskih slovnic; 2) da se opira na staroslovenščino slavnih preiskav Miklošičevih in 3) da je sestavljena na podlogi mnogoštevilnih manjših in večjih, znanstveno-jezikoslovnih spisov naših boljših pisateljev in strokovnjakov. Tu naj zadostujejo sledeča imena: Navratil, Cigale, Svetec, Macun, Solar, Zepič, Valjavec, Lad. Hrovat itd.; in 4) na podlogi najboljših slovnic ostalihv slovanskih jezikov, n. p. Veber: „Skladnja ilirskoga jezika"; Celakovsky: „Čteni o srovnavaci mluvnici slovanske"; Zikmund: „Skladba jazyka českeho" itd.
Povse novo, po obliki in po osnovi, predelano po tirjatvah jezikoznanstva modernega, in popravljeno po najboljših slovniških pripomočkih, smo vdobili to drugo izdavo slovenske nam slovnice.
Kmalo na to nas razveseli France Levstik s svojim temeljitim delom:
„Die slovenisehe Sprache nach ihren Redetheilen. Behandelt von Fr. Levstik. Laibach, 1866." Delo hrani v sebi mnogo korenitega in dobrega.
Anton Janežič je svojo slovnico vedno še pilil in po malem popravljal in doživeli smo, dokler je on živel, leta 1863, tretjo ter leta 1868 četrto izdavo, a leta 1869 nam marljivi slov-ničar, buditelj slovenske beletristike in neutrudljivi tajnik družbe sv. Mohora, na občo žalost vsih Slovencev umre in peti natis
smo vdobili, ne da bi ga bilo še enkrat pregledalo vestno oko natančnega delavca. Naslov temu natisu:
„Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, bivši c. k. profesor na realki v Celovcu, 1876. V založbi tiskarnice družbe sv. Mo-hora." 8. 250 str.
Leto poprej smo doživeli deveti natis Janežičeve slovnice, pisane v nemškem jeziku. Uže to nam kaže, kako da se je knjiga prikupila. Imenuje se:
„Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch für Anfanger, zum Schul- und Privatunterrichte. Von Ant. Janežič, weiland Professor an der k. k. Oberreal-schule in Klagenfurt, 9. Auflage. Verlag der St. Hermagoras Buchdruekerei, 1875." 8., 278 str.
Za letom 1875. ste nam še dve večji slovnici — a obe pisani v nemškem jeziku ter opiraje se na Janežičevo. Te ste:
„Kurzgefasste practische Grammatik der slovenischen Sprache für Deutsehe. Verfasst And. Komel, k. k. Hauptmann."
Knjiga, namenjena bolj vojaškim krogom, in
„Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. Nebst einer Chrestomatie und einem slov.-deutsehen und deut.-slovenisch. Wörterverzeichnis. Piir den ersten Unterricht bearbeitet von Doct. Jac. Sket, Klagenfurt, 1879."
Kakor nam priča zapisnik 46. seje „Matičnega odbora", dne 29. novembra 1879, je „prof. Josip Šum an svojo, slovensko slovnico, na podlagi najnovejših naukov Miklošičevih ravno dodelal" in upati smemo, da se nam to znamenito delo v kratkem obelodani. —
Omeniti hočemo še moža, kojega delovanje na jezikoznan-skem polji spada nekoliko v dobo „ilirske literature". Ljudevit Gajev poziv v kolo „ilirizma" tudi v Slovencih ni ostal brez nasledkov. Iz vsili „ilirskih" pokrajin so dospele mlade, izvedene moči in se družile v delu z nazori buditelja ilirskega. Med Slovenci: Stanko Vraz (1810—1851). Jurij Kobe (1807—1858). Davorin Terstenjak (roj. 1817), dr. Radoslav Razlag, Josipina Tur-nogradska (1833 —1854) in drugi. Ovo delovanje ni postalo splošno med slovenskimi pisatelji, a vendar se jih je precejšno število poprijelo in probudil se je tudi gojitelj Slovanstva v Go-rotanu Matija Maj ar, (roj. 1809). Namen vsim njegovim delom jasno kaže knjiga, ki jo je naslovom:
„Pravila, kako izobražiti ilirsko narečje" leta 1848 v Ljubljani priobčil. Knjiga hrani marsikako dobro zrno, a mnogo grešnega, ker do sedaj, kakor uže prof. Ivan Macun pravi: „še neima jošte primiera, niti če ga dobiti kada, da bi slovničari nmietnim putem stvorili jezik." Mimo te slovnice nam je podal marljivi naš Majar še: „Slovnico za Slovence" in „Uzajemno slovnico slav-jansko."
Ker se je pri nas ljudsko šolstvo zboljšalo in je po sebi produkcija narodnih del sploh in šolskih knjig posebej narastla, imamo ob enem tudi tu precejšno število boljih in pripravnih malih slovnic in slovničnih pričetnic. Odveč bi bilo vse naštevati. Omeni se naj le: „Slovenska slovnica v spregledih", spisal leta 1863 v Ljubljani Auton Lesar (1824—1873). Na dalje učna knjiga: „Slovnica in pervo berilo zadrugi razred slovenskih šol, Dunaj 1875." 8., 196 str. in najnovejši učni deli: „Slovnica in drugo berilo za ljudske šole, Dunaj 1878.", 8., 223 strani in „Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki, Dunaj 1879." 8., 216 str. i. t. d. —
To so kratke črtice o slovenskih slovnicah *) in sicer pri spominu na stoletnico Kopitarjevega rojstva; pri spominu na onega moža, ki je po delavnosti svoji temelj našemu jezikoznan-stvu in temelj naši slovnici; pri spominu na njega, ki je spo-znavši moč, katera biva v mili nam slovenščini, pravilno in zdatno priučenej, leta 1808. nekako smelo izkliknil: „Nicht unsere Sprache, nur unsere ungeweihten Schreiber germanisieren. Freilich liegt die Schuld nicht ganz an ihnen, denn es gibt keine slavischen Unterrichts- und Bildungsanstalten. Unsere Schriftsteller sind lauter Autodidacten". (Gramm., str. 215).
Korak pa smo, odkar nam je naš slavni Kopitar pravo pot pokazal, tudi na tem polji naredili in dospeli smo do uže temeljito uredjene slovnice slovenskega jezika. Prepričevalnim ponosom se v tej stroki družimo drugim slovanskim slovstvom in tudi Neslovanu lehko zakličemo, da smo, oziromna naše okoliščine, več storili, nego nam je sploh mogoče bilo.
Tudi pri sosedu nemškem ni dolgo tega, odkar se je slovnična prava veda bolj vkoreninila. Jezikoznanska veda v modernem smislu je bila v Nemcih še le časom genialnega Friderik Schlegel-na (1772—1829), ki je nekoliko razkril obširno znanje indo-evropskih jezikov in časom Franc Bopp-a, ki je to znanje slovnično vtemeljil. Ozirom na njuna dela si je še le Jakob Grimm (1785—1863) natančneje ogledal nemščine bitstvo, za katere zgodovino se do istihmal ni skoraj nič storilo. Sicer se je tudi v protestantski dobi uže Mart. Lutrov sovrstnik Valentin Ickelsamer v prvo s spisovanjem nemške slovnice pečal, a delo njegovo je brez vse veljave in nam kaže veliko neznanje in površnost. Slično so delali Janez Clajus v slovnici nemški, pisani v latinskem jeziku „ex bibliis Lutheri Germanicis et aliis ejus libris collecta", potem Greintz, Girbert in še le Schottelius Just (1612—1674) koncem 17. stoletja je nekoliko boljše zadel. V to pa je bilo 18. stoletje zopet povse brez prave historične podloge in slovnica nemškega jezika je bila pričetkom našega stoletja še v otročjih povojih. Učeni profesor, dr. Mih. Geistbeck (Geschichtl.
Veränderungen in der deutschen Sprache, Gotha 1880), prepričevalno piše: „Als das Morgenroth unseres Jahrhundertesbereits anbrach, stand die Grammatik der deutschen Sprache in der Kindheit" •• in če Nemec z vsim ponosom svojega Grimm-a „heros"-a imenuje, po delavnosti kojega je v nekaterih desetletjih nemška slovnica do možke zrelosti dospela, zamoremo tudi mi našega slavnega Kopitarja, ozirom na slovnico našo, pravega velikana in velenma imenovati, kateremu se je po temeljitih študijah posrečilo odpreti nova pota, nove in prave nazore. Kopitar je bil prvi Slovenec, ki nam je podal kritično slovnico in ob enem kot učen Slovenec prvi slovanski fllolog, ki je mnogo pripomogel k pojasnjenju v zadevah staroslovenščine, ter po njej tudi v zadevah mile nam novoslovenščine.
Slovenec, ki pozna razmere nam domače in pozna izrojitev slovnic naših, mora pritrditi besedam, koje uže leta 1837. E. v. O. (Geschichtl. Uebersicht der slavischen Sprache, Leipzig, 1837, str. 107) izreka: „Slovnica Kopitarjeva, delo jednega najznamenitejših slavistov, nam zaznamenuje posebno razdobje, epoho, in sicer ne samo v zgodovini slovenskega jezika, temuč vsled zelo učenega vvoda in temeljitih komentarovobenem tudi v slovanskej slovesnosti. Mnogo je Slovencem za onim časom slovnic, a vse te so ne brez nasledkov in večinom na podlogi in zdatni oporabi Kopitarjeve učeno sestavljene gramatike."
V Kopru, meseca junija 1880.
Tri prošnje Kopitarjeve 1.1809.
(Hranijo se izvirno z nekterimi drugimi listi do barona Erberga v tukajšnjem muzeju, čegar kustos K. Dežman jih je v prepiskih sam ponudil nam, da se priobčijo v pričujoči spomenici. Kažejo nam te pisma prav živo, kako je vrli naš rojak hrepenel, da brž ko brž pride v pridvorno knjižnico, in tako — v zbor učenih, da moder, bistra slovenska glava — postane slovanski vedi — slava).
I.
Ew. Majestät!
Der Unterzeichnete bittet allerunterthänigst, an die Stelle des mit Tod abgegangenen Joseph Schober als Skriptor an Aller-höchstdero Hofbibliothek aufgenommen zu werden.
Erstens hat er nicht nur während seiner Studienzeit, gewöhnlich unter 60—70 Mitschülern immer den 1. Preis erhalten, sondern auch durch 8 darauf folgende Jahre, an der Seite des seiner Kenntnisse und seines Charakters wegen allgemein berühmten und geschätzten Baron Zois in Laibach als dessen Privatsekretär und Bücher- auch Mineraliensammlungsgehülfe den Wissenschaften gelebt, so dass er sowohl auf literarische Vorkenntnisse, als auf gereiften moralischen Charakter getrost jeder Prüfung sich unterwerfen kann.
Zweitens dürfte der ganz eigene Umstand zu seiner Empfehlung beitragen, dass er ausser den gewöhnlichen Sprachen: Griechisch, Latein, Italienisch, Französisch und so viel Englisch, um die Bücher dieser Nation zu verstehen, auch die altslavische Kirchensprache, sowohl mit cyrillischer, als mit glagolischer Schrift lieset und sich nur noch die Müsse wünscht, um ausser dem windischen Dialekt, der seine Muttersprache ist, und davon er beiliegende Grammatik verfasst hat, sich auch in den übrigen slavischen Mundarten: der Böhmischen, Polnischen, Russischen und Serbischen, die alle in Ew. Majestät Staaten gesprochen werden, so zu vervollkommnen, wie man es von einem Slavisten mit Recht verlangen kann, der sein Fach in dem Umfange zu treiben, Beruf in sich fühlt, als man bisher nur von den Ausländern: Schlözer, Linde u. Vater und von den Innländern: Zlobicky u. Dobrowsky weiss. Die Hotbibliothek enthält Schätze
für slavische Sprachstudien, über deren Gemeinnützigmachung durch zweckmässige „Catalogues raisonnes" und Vermehrung durch gelegenheitliche Ankäufe um so mehr ein Slavist von Profession gesetzt werden dürfte, da in dieser Hinsicht die hoffenden Blicke der gelehrten Welt nach Wien gerichtet sind, seitdem Schlözer 1772 zuerst erklärte, dass die gehörige Aufhellung nicht allein der slavischen, sondern der Geschichte der ganzen östlichen Hälfte von Europa ohne ausgebreitete u. gründliche Kenntniss der slavischen Sprache nach allen Mundarten unmöglich und folglich nur von eingebornen Slavisten in Petersburg oder Wien zu erwarten sei — und zwar mit viel mehr Recht von letzteren, da sie nicht allein die ganze occidentalische Literatur vor den Russen voraus haben, sondern auch in Rücksicht auf allgemeine slavische Sprachkunde sich recht eigentlich im wahren Centrum befinden, und sowohl in Wien selbst den Zusammenfluss von Slaven aller Mundarten zu Gebote, als zu autoptischen Erörterungen nach allen Seiten hin nur kurze Radien haben.
Ew. Maj. haben durch die ausserordentliche Unterstützung eines Durich, des dalmatinischen Lexikographen Stulli u. a. und erst ganz neuerlich durch die Ernennung eines um die slavische Literatur notorisch verdienten Mannes zum Präfecten der Hofbibliothek der Welt zu zeigen geruht, wie Allerhöchstdieselben jede Bemühung zum Besten eines Volksstammes, dem zwei Drittheile von Ew. Maj. glücklichen Unterthanen angehören, zu bemerken, zu belohnen u. aufzumuntern wissen.
Der Unterzeichnete bittet um keine ausserordentliche Unterstützung; er bittet nur bei Wiederbesetzung einer erledigten Stelle, die ihm so schön seine Liebling s s tu dien zugleich zum Amtsgeschäfte machen würde, huldreichst berücksichtigt zu werden. Während der „Vakanzferien" würde er wohl auch Zeit finden, um Excursionen zu machen, wie sie sich einst der Gelehrte Popovič in dem Räume wünschte, der zwischen dem adriatischen u. schwarzen Meere, dem Hämus und der Donau enthalten, und wiewohl so nah und in jeder Rücksicht höchst interessant, doch bisher grösstenteils eine terra inčognita ist.
Der glückliche, für jeden Gelehrten beneidenswerthe unschätzbare Wirkungskreis an einer der ersten Bibliotheken Eu-ropa's (verbunden mit den Excursionen — die gewiss noch unbekannte Schätze von slavischen und griechischen Manuscripten aus den türkischen Klöstern zu Tage fördern müssten —) würde ihn in den Stand setzen, vielleicht einst der slavischen Geschichte das zu werden, was Muratori den Italienern geworden ist.
An S. Durchlaucht, den Fürsten Trautmannsdorf, ersten Oberhofmeister etc.
Ew. Durchlaucht!
Indem der Unterzeichnete die heiliegende Bittschrift der gnädigen Disposition E. D. anheimstellt, bittet er Hochdieselben gnädigst bemerken zu wollen, dass es sich eigentlich darum handelt, um durch Benützung des zufälligen Absterbens des Skriptors Schober zur Anstellung eines Slavisten nicht nur an der Hofbibliothek, sondern auch durch die demselben ertheilte Wirksamkeit auch in der gelehrten Welt bedeutende Lücken auszufüllen. Der Unterzeichnete ist so kühn, zu hoffen, dass sein von brennender Liebe zum Fache unterstütztes Talent und sein redlicher Fleiss seinen hohen Gönnern nicht Unehre machen werde.
Wien, 27. November 1809.
III.
Hochwöhlgeborner Freiherr!
Gnädiger Herr! *)
Die weite Entfernung des Baron Zois, seine ohnehin grossen embarras bei der neuen Ordnung der Dinge in unserm Vaterlande und vor Allem sein dermaliges physisches Unvermögen (da er eben wieder in der rechten Hand gelähmt ist) sich bei Ew. Gnaden schriftlich für mich zu verwenden, entschuldigen meinen kühnen Entschluss, in seinem und der gesammten Sla-vität Nahmen ein meiniges Anliegen der gnädigen Aufmerksamkeit von E. Hochwgb. zutrauensvoll anheimzustellen. Eine Anstellung bei der Hofbibliothek wäre, nach Baron Zois und meiner Ueberzeugung, der Platz, wo ich der gelehrten Welt am meisten nützen und meinen hohen Gönnern am meisten Ehre machen könnte. „Seiner Zeit, wenn mein Faden nicht reisst", schreibt mir der gütige Baron v. Zois unterm 12. Mai, „will ich den ihrigen (an der Hofbibliothek) sowohl durch Baron Erberg als vielleicht bei unsern Gebiethern selbst, anbinden, comme il faut, darauf können Sie sich verlassen." — Als Graf Ottolinski, den wegen seiner slavischen Bibliothek die Göttingerund Prager-Gesellschaften der Wissenschaften zum Mitgliede machten, Präfect der Hofbibliothek wurde, hofften Schlözer, Do-browsky und alle Slavisten, bald auch von einem besondern Custos der slavischen Abtheilung an der Hofbibliothek zu hören.
Der Krieg! machte einen Strich durch diese grosse aber schöne Rechnung. Aber inzwischen wollte das Schicksal, dass im Juli ein Skriptor an der Hofbibliothek starb. Aus Liebe zum Fach, entschloss ich mich, ungeachtet diese Anstellung nur 600 fl. trägt, darum einzukommen, wie Ew.'Gn. aus beiliegender Abschrift zu ersehen die Güte haben werden. Die Supplick hatte der Minister Grf. Zinzendorf die Gnade mit seinem Beifalle zu beehren und selbst Sr. Durchlaucht, dem Fürsten Trautmannsdorf zu übergeben. Sie ist nun bei Grf. Ottolinski zur Begutachtung. Das Gutachten wird sehr beiahend ausfallen. Der Grf. Ottolinski interessirt sich sehr dafür, dass er auch einmal einen slavischen Gehilfen an der Hand habe. Mit-concurrent ist nur ein niederländischer Geistlicher, der jedoch nur um eine „place de custode ä la biblioteque ou une eure" bittet. Ein Custosplatz ist in Wien nicht vacant, also bin ich bisher der allein wählbare Competent. Was mir im Wege stehen könnte, ist die Hofresolution: „sich so viel möglich allerseits einzuschränken," welche jedoch auf die schwerlich entbehrliche Stelle, um die ich bitte, nicht angewendet werden wird. Ich will ja nur den Schober ersetzen und obendrein die Slavica besorgen und nach Verdienst zu Ehren bringen. — Sobald Se. Maj. — wie man hofft, den 20. December wieder in die Residenz kommen, wird mein Gesuch zu Allerli. Entscheidung vorgelegt werden. Meine unterthänigste Bitte an E. Gnaden wäre demnach, entweder gelegentlich durch ein gnädiges Vorwort Allerhöchsten Orts meinem Gesuche einen günstigen ac-cueuil verschaffen oder nach Umständen es hier der Unterstützung von E. G. Freunden, z. B. Sr. Erzbischöfl. Gnaden — gnädigst empfehlen zu wollen.
Es ist nichts, was ich mir so sehr wünschte, als diese Stelle, u. z. deswegen, weil meine Lieblingsstudien zugleich meine Amtsgeschäfte wären. Vielleicht könnte ich einst denn das Glück haben, E. Gn. hoffnungsvolle Herrn Söhne im Slavismus einzuweihen u. auf diese Art, sowie bei jeder Gelegenheit, wo E. Gn. mich mit irgend einem Auftrage beehren wollen, die dankbare Verehrung beweisen, mit der ich die Ehre habe zu sein
Euer Hochw.
unterthst. Diener Kopitar m. p.
Wien den 7. December 1809.
P. S. Ich bitte recht sehr um Vergebung, dass ich die E. Gn. gebührende Titulatur nicht weiss. Sollten E. G. etwa für gut finden, mir ein Paar Zeilen Empfehlung an S. Erzb. G. zukommen zu lassen, so ist meine Adresse: Abzugeben in d. Wapp-lerschen Buchhandlung.
J. Kopitar pa Dr. J. Zupan.
Po njegovih pismih posnel J. Mam.
V sprednjih treh listih kaže se Kopitar v svoji vradni ali službeni pisavi, vže spretnega jezikoznanca, pa gorečega rodoljuba, kteri se le dovrševati hoče v narečjih slovanskih. Takega se razodeva tudi svojim iskrenim prijateljem, toda v pisavi šegavi, jako humoristični in satirični. Med temi bil mu je vsaj do črkarske pravde duhoviti Dr. Jaka Zupan (r. 4. jul. 1785 na Prevojah pri Brdu, u. 6. febr. 1852 v Celovcu), ki je bil ves Slovan, a časih pravi rogač, t. j. znal se je rogati (rugati), da je bilo joj! Do tega naj iz premnozih pisem, kterih nekaj se hrani v Slov. Matici, posnamem nektere kratke znake dotične prijateljske (privatne) pisave bistrega Repenjca Kopitarja do porednega Prevojca Zupana.
L. 1809 mu je med drugimi rečmi pisal na pr.: „Quid de spe patrii idiomatis? Primitz hat es übernommen, den Trüber lexici faciundi causa zu exzerpiren! Werden Sie, spes nostra! denn gar nichts thun pro bono pulcerrimae dialecti linguae pul-cerrimae (d. i. der herrlichste Dialekt der herrlichsten aller lebend Originalsprach!); sammeln Sie doch adagia, proverbia und — in quo certe tu vel maxime proficies — Proselyten für unser Studium! Hat Sie Yodnik nicht auch angefeuert zum Mitwirken? —
1810: Velis nolis. Sie müssen am Ende doch auch ein Sla-wiste werden; denn Sie sind einmahl enrölirt bei Dobrowsky, und ich war der v Werber . . . Ergo noli me confundere! . . . Ne bodite tako Župansko štiman! . . . Indessen werden Sie Dobrowsky's Präsent, und tesseram slavophiliae (Slavin) schon erhalten haben: ich habe mich für Sie in voraus verbürgt, und adagia, proverbia, novam bibliorum versionem etc. bei Dohr, angesagt: ergo fac velis, nam potes unus omnium maxime . . . Sacrosancte Doctor! Bodo hudi na-me, ki sim jim ob-lubil, de proxime habebis res bestellatas, ino še zdej tukej leže! . . I kaj pa Oni delajo, dulcissime amicorum? Quid de novis bibliis? Quid de proverbiis? Accepistine Dobrovii munusculum (Slavin)? Sit tibi hoc baptisma slavismi! Meni gre po glavi, de jih bodo za Notariusa postavili: to mi ni prov: ich will Sie nicht als Geschäftsmann, sondern als Gelehrten, cujus et post fata aeterna existat memoria, wissen. Wie steht es mit der Illy-
risclien Sprachkanzel?.. Vale, dulcissime rerum! — Lop! ich lasse mich nicht zweimahl bitten, ut te tikem! scis voluisse me, sed non audebam doctorem provocare ipse indoctorrimus! Oblatam autem ultro humanitatem quare non accipiaml? Ergo vivat Gospod Jaka: Bog Te sprimi! Tikantem tikato! — Nescis, quantopere de te gaudeam, sed cave ne alii tibi subrideant ob slavismum. Est enim opus tibi dignitate quadam gravi tanquam pastori ovium.
L. 1812: 0 te impudenter negligentem! Nihilne mei merni-nisti? Nescio quid de te cogitem. Num te collegarum corrupit exemplum, fruges consumere natorum? . . Si non succenserem, mitterem per te salutem dissimillimo tui Ravnik aro et Wal-lando et Guntio et Hladniko: sed vix dignus es . . . Per-pende antequam quid dicas; nam soles levis esse in prodendis secretis et pene puerilis, nil reputans quid scintilla possit . . Ergo nec mihi succense, si quid verius dixi, nec in socordia per-severa... Si te offendi, ignosce poenitenti, wer' nix mehr spassen! nam scribo tibi, non aliis; magnus autem pater (Zois), čredo, omnia nostra potest scire, immo debet . . Vodnikum saluta, est Primitzo decies melior . . P rimi t z sit Gottsched noster!— Humbold nunc slavicas linguas adgreditur me dnee. O quin tu rure marcescis? nonne in urbe posses esse, et circa baronem? ut et ipsum juvares, et ab ipso juvareris! — Est, ut fuit, am-bitiosus in malam partem, respondi de te. — Ravnikarum aut Ravniharum (— har enim itidem est plane nostrum) saluta meo nomine amantissime, et de bibliis, quae ubique fama laudat, gra-tulor. — Ravnikar est spes mea!
L. 1813: Totumhoc koplanärstvo tuum mihi jampridem non ita probatur; quid propheta inter Saulos lios ? relege initium Sallustii, et vide, an recta moneam, qui te etiam atque etiam flagitem, ut rure relicto in urbem redeas et cum barone sies, apud illum discas et Uli subservias ut ego et Vodnik olim. Nul-läne in civitate fara pro doctore aut notariatus, qui censnm cer-tum praebeat et otii aliquanto plus quam ruri est, et amicos dignos te, et libros? perpende rem, et cum barone delibera et effice! . . Sollicita Rauniharum et tu ipse cooperare, cooperator ut sis vere . . Redeo ad Nr. 1, ut Sallustium relegas et cum Barone (Zois) liberrime et appertissime deliberes. Ego, quamquam omnes isti vestri Athanasii me suspectum haberent, sperarem et confiderem plenam ipsorum fiduciam mereri (non subrepere); cur non et tu, Augustine, nepos cum sies. Den halben Weg werden sie dir selbst entgegenkommen, sed (rojrfQoaivrj opus est . . De koplanarstvo videbis, ut te expedias. Sallustii locus est: Omnes homines, qui sese študent praestare ceteris animantibus, summa ope niti decet, vitam silentio ne transeant ut pecora . . —
L. 1814: Gaudeo quam maxime, et alias dialectos slavicas tam inter vos foveri, et amo Jerinum, cujus pueri hinter den
Klosterfrauen perbene memini, cum adliuc bos letaret, et ego smerkov: erat jam tum fein glavica. Arno et Vodniku m, quod tam bona matica sit, et vos mladas čebelicas ducat ad gore visoke ut ait . . Ravnikar: sunt enim in illo aeque divina velle et nosse! — Quam vellem te esse in urbe, ut cum illo esses et communibus consiliis rem gereretis . . . Vale et sis minus rejen, et magis reden et poreden i. e. diligens, ordentlich. — Tu cave, ne gula te corrumpat et potentiorum limina! —
L. 1816: Carantanica dialectus poterit brevi deduci per fontes seculi IX. X. XI. XII. XIII. etc. et gaudeat Valentinus (i. e. Vodnik) et sapiat. Cur nemo vestrum carniolice vertit „Dies irae, dies illa", quam omnesdicunt esse rem protestantibus inassequibilem ? —
L. 1820: Ergo — pace! . . Raunicharo facis injuriam mul-tifariam. — Velles ne . . tua Slavica omnia (Altslavisch, sey es nun glagol, oder Cyrill, gedruckt oder geschrieben) . . huc mittete . . Mea omnia Dobrovio dedi domum (habitat in altera urbis
parte). Omni vespera simul slavizamus--Dobrovsky te re-
salutat et mecum est cupidus videndi Glagol, et Cyrill, tua. — Audio te fuisse Belegradae Constantini Porphyrogennetae! — L. 1821: Ecce . . macerat me tuum Silentium, ne impru-dens te offenderim! — An quod communicari cupierim tua slavica. Equidem mea omnia Dobrovio communicavi, nec poenitet. Nec te poenituisset! Cum honestis enim viris est negotium, non cum lutheranis Vossiis! Et vel si non vis, die verbo et sanabitur anima mea, laesa silentio! Ipsa gloria, quam tibi times (fortasse) praeripi posse, non deerit, si tuis thesauris potuerit uti patri-arclia Dobrovius.. Gaudeo quod summum magistrum eti-quettae alipuando derwischerim! heus tu? nonne mihi debes responsa duo aut unum? Qui te excusabis apud dominam eti-quettam! Nam de amicitia vidua video te non multum curare . . Sed tu, quo minus tibi placemus, eo magis nos deberes amare ex mente Xsti, nam si amas qui placent, quid facis melius quam publicani. Vale et corrige te amico Veteri . . Naslove na pismu narejal mu je časih nemške ali latinske, navadno francoske na pr.: A Monsieur Mr. 1' abbe Jaques Soupan (Supan, Suppan) Docteur en Theologie et Cooperateur a Ste. Marie (Šmarje) pres Laibacli; . . Dr. en Theologiev et Professeur ä Laibach; in v pismu časih po cirilski n. pr.: Županu Doctori K. Legista, Cen-sor, Scriptor in v sklepu: Vale; vale animamque redde veteri amico; vale et fave Veteri vetus hospes amico. i. t. d." —
Patriotische Phantasien eines Slaven.
Spisal J. Kopitar I. 1810.*)
1)	Sla vi scher V olksstamm. Der alte europäische Volksstamm der Slaven, der Sprache nach sehr nahe verwandt mit dem deutschen und dem griechischen, zwischen welchen beiden er jetzt, und vielleicht von jeher mitten inne wohnt, ist dermal fünfzig Millionen Seelen stark und könnte unter günstigeren politischen Bevölkerungsumständen auf dem ungeheuren Wohnsitze (halb Europa und ein Drittheil von Asien) in wenigen Generationen sich leicht vervierfachen.
2)	Slavische Sprache. Der vorzüglichen Anlage des Slaven zum wahren Erdbürger hat bereits Herder in seinen „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit" Gerechtigkeit widerfahren lassen; wir dürfen hier nur noch des herrlichen Baues seiner Sprache erwähnen, die einerseits bei ihrer artikellosen Declination und pronomlosen Conjugation ganz für die altgriechischen Versmasse geschaffen scheint, andererseits aber, da sie mehr Vocalendungen hat, als irgend eine der europäischen Ursprachen (die deutsche hat ja jetzt nur die auf e) einst allein unter allen Europäerinen es mit dem schönen italienischen Mischlinge an Singbarkeit für die Oper aufnehmen wird.
3)	Slavische Volkszweige. Dieser Volksstamm theilt sich der Sprache nach in zwei Hauptäste, einen südöstlichen und einen nordwestlichen. Zu dem ersteren gehören:
I.	die Russen mit 25—30 Millionen Seelen;
II.	die Sloveno-Serben im Süden der Donau, Save und Kulp bis an den Hämus sammt ihren Colonien in Süd-Ungern und Slavonien mit etwa 5—6 Millionen;
III.	die Slovenen in Innerösterreich, Provinzialkroatien und um den Plattensee in West-Ungern mit etwa 1% Millionen;
*) Priobčil a) v „Vaterl. Bl." III. 87-93 1. 1810; b) v „Wien. allg. Literatztg." 34-45 1. 1813 etc.; e) „Kl. Sehr." v.Fr. Miklosick str. 61-70. — Beseda vzorna nemška, veda slovenska; v posnemanje bodi priporočena našim nemškim pisateljem, tudi časnikarjem na fr. v „Laibach. Ztg." itd.
zu dem andern
IV.	die Polen mit 10—12 Millionen;
V.	die Böhmen und Mähren sammt den Slovaken in Nord-Ungern mit etwa 5—6 Millionen;
VI.	Die Lausitzer Wenden, die sich auch Serben nennen, mit etwa einer Million.
4.	Berührungspunct der Hauptäste. Unterhalb Wien ist's, an der pannonischen Donau zwischen Pressburg und Komorn, wo sich die zwei Aeste geographisch und (linguistisch-) genetisch, mittelst der Slovaken und Slovenen die Hände reichen. Diess linguistische Datum und der Umstand, dass gerade diese zwei Zweige allein sich mit dem blossen allgemeinen Stammesnamen (Sloväk und Slovenec, bloss mit verschiedener Bildungsendung) begnügten, während die jüngern Zweige noch besondere Namen (Öechen, Lechen [Polen], Kroaten Serben, Russen) sich beilegten, begünstiget auffallend die alte Tradition, dass die pannonische Donau der Stammsitz der Slaven sei.
5.	Geschichte der slavischen Kirchensprache. Die Siid-Slaven, an Geist und Körper ihres herrlichen Bodens werth, sind lieut zu Tage, da sie unter ausländischen Herren so vielfältig zerstückelt sind und daher nirgends eine respec-table Masse bilden, die am meisten verwahrlosten. Und doch waren sie, wie sich's auch für Südländer ziemt, unter allen Slaven die ersten, die ihre Sprache schrieben.
In der zweiten Hälfte des neunten Jahrhunderts, als die Kroaten, Serben und Bulgarenden Byzantinern Angst machten und der mährische Svatopluk seine Slaven an den Franken rächen zu wollen schien, traten zwei griechische Missionäre, die Gebrüder Oonstantin und Methodius, aus Thessalonike gebürtig, auf Svatopluks und des pannonischen Hezilo Begehren, von Konstantinopel gewiss gerne gesandt, an der pannonischen Donau auf. Sie brachten, sagt die Legende, eine bereits fertige slavische Uebersetzung, wenigstens des Neuen Testamentes und der Psalmen mit. Hier übersetzten sie auch die griechische Liturgie; der ganze Gottesdienst ward in slavischer Sprache gehalten. Hoch freuten sich die Slaven, sagt Nestor, als sie die Grossthaten Gottes in ihrer Sprache vernahmen. Die salzburgischen Zehentglauber, die diese Slaven blos getauft hatten, aber zu bequem waren ihre Sprache zu lernen, flohen nach Hause, als sie die Anhänglichkeit der Slaveu an diese griechischen Apostel sahen. Der Patfst aber, der diese zwei Gottesmänner auf die Anklage der fränkischen Bischöfe über den slavischen Gottesdienst vorgefordert hatte, Hess ihren Gründen Recht widerfahren und creirte den Methodius zum Erzbischof in Pannonien und Mähren. Konstantin starb in einem Kloster, wo er den Namen Cyrill angenommen hatte. Um die slavische Sprache zu schreiben, bedienten sich die zwei Brüder-Apostel ihrer griechischen Schriftzeichen, die sie aber, weit entfernt von
der Unbehilflichkeit der teutonischen Schreibmeister (die den späteren Scheridan, Wailly, Klopstock, Schlözer, Voss, Fernow etc. so viele gerechte, ach! ausgepresst) mit echt griechischer Einsicht in's Wesen der Buchstabenschrift mit neuen, zur Bezeichnung der eigenthümlich-slavischen Laute hinzu erfundenen Buchstaben vermehrten. Die slavische Sprache hat an die dreissig einfache Laute, und das Alphabet der Missionäre, später zum Unterschiede des schwerfälligen glagolitischen das cyrillische genannt, ist das einzige vollständige im neuern Europa, das für jeden Laut ein eigenes Schriftzeichen enthält. Die Bibelübersetzung Cyrills und Metliods ist noch vorhanden, freilich aber in den gedruckten Ausgaben von den Russen so wie von den Serben selbst mehr oder weniger modernisiert. Eine kritische Recension nach alten, in den russischen und türkischen Klöstern befindlichen Handschriften, so wie Abbe Dobrovsky sich traut sie herzustellen, wäre für alle Slavisten ein unschätzbares Geschenk. Ich sage für Slavisten: wiewohl auch die slavischen Popen sich dazu nicht so wild geberden würden, als sie im Anfange des sechzenten Jahrhunderts gegen den gelehrten Mönch Maximus vom Berge Athos thaten, der als Märtyrer eines ähnlichen Unternehmens in einem russischen Gefängnisse starb. Die Sprache dieser Uebersetzung, sie mag nun die Altmutter des heutigen sloveno-serbischen Dialekts oder die des slovenischen gewesen sein (für beides sind Gründe da), war auf dem Wege gemeinschaftliche Schriftsprache aller slavischen Volkszweige zu werden, wäre nicht das Schisma zwischen Rom und Konstantinopel ausgebrochen. Dieses nun liess sie nach Böhmen und Polen gar nicht kommen und verdrängte sie selbst aus Panno-nien, dem Bischofsitze Metliods, und zum Theil aus Dalmatien, wo ein Bischof noch bei Metliods Lebzeiten für seinen Sprengel eine Abschrift des übersetzten Psalters genommen hatte. Nur tiefer landeinwärts, im slavischen Süden und Osten konnte Roms Eifersucht sie nicht erreichen. Da blühte sie denn auch als gelehrte Sprache fröhlich fort: nicht nur die meisten griechischen Kirchenväter, Leben der Heiligen und dergleichen Kirchenbücher wurden übersetzt, sondern auch profane Schriften, z. B. Nestors, durch Schlözers Commentar so wichtig gewordene Chronik, wurden darin geschrieben. In dieser Sprache nun lesen noch bis auf diese Stunde alle Slaven des griechischen Ritus (ihre Hauptsprache mag russisch oder serbisch sein) ihre Bibel und singen ihre Liturgie; in dieser Sprache sind die Katechismen geschrieben. Nur Schade, dass die Russen sie aus ihrem Dialekte immer mehr verfälschen, die Serben aber, die sie leichter rein erhalten könnten, da sie ihnen auch so, in ihrer ursprünglichen Gestalt bei weitem verständlicher ist als den Russen, ohne gelehrte Schulen, ohne Druckereien sind (denn die unter Josef II. von Kurzbeck in Wien errichtete, den russischen nicht einmal an Reinheit der Typen gleichkommende ist nun in fremden
Händen und scheint, sich wenig um das Zutrauen der illyrischen Nation zu kümmern, da das wenige, was sie druckt, auch vor Druckfehlern unlesbar ist). Gesprochen wird also dieser Kirchendialekt nirgends mehr im Volke und taugt vielleicht gerade deswegen um so besser zum feierlichen des Gottesdienstes. Doch kann man ihn wieder nicht als todte Sprache betrachten, da er sich zu den lebenden Mundarten, die noch gesprochen werden, etwa so verhält wie Homers Sprache zu den spätem abgesonderten griechischen Dialekten zu Sokrates und Aristophanes Zeit. Diese slavische Kirchensprache ist es, von der Schlözer (Nestor, Theil III. Seite 224) seine alten Ueberzeugungen wiederholt: I. „Unter allen neueren Sprachen ist die slavische eine der ausgebildetsten : ihr Reichthum und andere Vorzüge gehen mich hier nichts an; ihr Vorbild war die griechische, und dieser ihre Ei-genthümlichkeiten und Schönheiten aufzunehmen war die slavo-nische ganz besonders fähig. II. Unter allen neuern Sprachen ist sie am allerfrühesten zur Ausbildung gekommen. Wie sah es im dreizehnten, vierzehnten Seculo mit dem deutschen, französischen, englischen aus! Wie sehr wir Deutsche namentlich uns verspätet haben (denn wirklich schreiben wir erst seit siebzig Jahren gebildetes deutsch: das haben wir meistens durch die Uebersetzungen aus dem französischen und dem englischen gewonnen), fühle ich lebhaft, wenn ich eine russische (soll heissen: slavonische) Legende, etwa aus dem vierzehnten Seculo und dann ine deutsche Postille, gedruckt im Jahre 1674, hintereinander lese (wobei ich vom possirlichen Inhalt der erstem ganz abstra-liire und beide nur im Stile vergleiche). Dort finde ich Ordnung im Vortrag, geschlossene Perioden, Incidentsätze durch zehnerlei Participien an einander gereiht, sonore Kraft- und Prachtwörter etc., und nun dagegen den ärmlichen deutschen Postillanten (den damaligen Regensburger Kanzleimann nicht zu vergessen)".
Es existieren einige Grammatiken über das altslavische, aber ausser dem, dass sie sehr dürftig sind, sind sie auch alt-slaviscli abgefasst, folglich den Occidentalen unzugänglich. Unter Peter I. ward ein (mageres) Lexikon mit griechischer und lateinischer Erklärung compiliert. Schon früher war zu Kiew 1627 ein slavonisch-russisches erschienen. Das neueste mit russischer Erklärung ist das Kirchenlexikon von Peter Alexjejev. Schlözer klagt, dass er manches Wort seines Nestor nicht darin gefunden. Eine Grammatik und Lexikon in Adelungs und Dobrovskys Geiste ist also noch zu wünschen.
6. Literatur der neueren slavischen Sprache in Pannonien. Die pannonischen Slaven, die nach Methods und Svatopluks Tode unter deutscher oder ungrischer Oberherrschaft der lateinischen Kirche anheimfielen, fingen erst zur Zeit der Reformation an ihre gemeinen Volksdialekte mit lateinischen Buchstaben (die aber nicht nach Cyrills Methode vermehrt, sondern nach der teutonischen in Krain so, in Kroatien anders und bei
den Winden um den Plattensee wieder anders combiniert wurden) zu schreiben. Ihre Literatur ist bisher ihrer politischen Un-bedeutenheit angemessen. Der Dialekt theilt sich in drei Unterarten: krainisch oder windisch in Krain, Kärnten und Untersteier, kroatisch in Provinzialkroatien und wieder windisch in den westungrischen Comitaten zwischen der Mur und Raab, so den Uebergang von krainisch zu kroatisch ausmacht.
DieKrainer haben eine lutherische Uebersetzung der ganzen Bibel von Georg Dalmatin, zwei einzelne des Neuen Testaments von Trüber und andere Kirchenbücher aus der Reformationszeit, so wie eine katholische Bibel von Georg Japel von 1784. Die Kroaten sehen einer Bibelübersetzung erst entgegen, haben aber bereits drei brauchbare Lexica ihrer Mundart (von Habdelič, Be-lostenec, Jambrešič), während das verpfuschte des Pater Marcus und das dürftige und deutschmichlische des Pater Gutsmann den Krainern und Winden noch immer Schande machen. Die protestantischen ungrischen Winden haben eine vortreffliche Uebersetzung des neuen Testaments aus dem griechischen Urtext von Stephan Küzmiö 1771.
7. Literatur der katholischen Sloveno-Serben. Mit diesen verhält sich's wie mit den vorhergehenden pannoni-schen Slovenen: sie schreiben ihre drei Mundarten, die ragusa-nische, bosnische und slavonische, mit lateinischen Buchstaben nach verschiedenen teutonischen Combinationssystemen. Die Sla-vonier haben nur erst ein paar ziemlich gute Grammatiken, die Bosnier einige Kirchenbücher, die Ragusaner aber auch gereimte fromme und sogar erotische Gedichte. (Möchte doch sich-unter ihnen ein Herder oder auch nur einFortis finden, der die vielen nicht gereimten Volkslieder sammelte! Die Sammlung des Kačič ist bei weitem nicht befriedigend). Micalia, Dellabella, Voltiggi und Stulli haben Lexica und kurzgefasste Grammatiken dieses Dialekts geschrieben. Diese Illyrier (wie sie sich gerne nennen hören) besitzen von der Bibel nichts als das Evangelium gedruckt in ihrer Mundart, aber man sagt, dass eine ganze Bibel handschriftlich in Rom (jetzt vielleicht in Paris) existiere. Uebrigens haben die Illyrier ihr eigenes verzeihliches Vorurtheil, als wäre ihr Dialekt der reinste und älteste von allen, durch ganz Westeuropa zu verbreiten gewusst, wogegen freilich alle nicht illyrischen Slaven auch aus dem Grunde schon protestieren können, weil die Illyrier in ihrer eigenen Sache um so weniger Partei und Richter sein dürfen, da sie die Dialekte der übrigen Slaven nicht einmal oberflächlich kennen. Lasst uns doch, Brüder, die ohnehin durch unsere weite Verbreitung genug erschwerte Com-munication zwischen Slaven und Slaven durch solche Menschlichkeiten nicht noch mehr erschweren! Lernet einander nur besser kennen, gewiss, ihr werdet täglich neue Vorzüge an einander entdecken! Vereinigt euch, z. B. wenigstens ihr Zweige, die ihr mit lateinischen Buchstaben schreibt, vor allem zu einer
gleichförmigen Orthographie statt der sieben bis zehn, die euch bisher das gegenseitige Lesen verleiden!
Hier ist auch der Ort des sogenannten glagolitischen Alphabets zu erwähnen. Es sind die cyrillischen Buchstaben, aber nach Dobrovskys wahrscheinlicher Hypothese zur Zeit, als auch in Dalmatien die slavische Liturgie von Rom aus verfolgt wurde, von irgend einem patriotischen Mönche durch absichtliche künstliche Entstellung so unkenntlich gemacht, dass man sie für die Erfindung des heiligen Hieronymus ausgeben und — annehmen konnte.
Cyrills Uebersetzung wurde für die römische Messe und Brevier zugeschnitten und in diese hieronymische Schrift (wie einst die hebräische Bibel aus dem samaritanischen Alphabet in's chaldäische) übertragen, und der Papst liess sich diess, sei's aus Ehrfurcht für den vorgeblichen Hieronymus, sei's aus weiser Nachgiebigkeit gegen Leute, die sonst den griechischen Ritus ergriffen hätten, gefallen.
Also das glagolitische Alphabet ist eine schwer schreibbare, folglich hässliche Abart des cyrillischen; die Glagoliten sind Katholiken, die aber die Messe und das Brevier nicht lateinisch, sondern slavisch lesen; die Sprache im glagolitischen Missal und Brevier ist die der cyrillischen Bibel, nur mit andern Schriftzeichen geschrieben. Es gibt Glagoliten in Istrien und Dalmatien: man muss sie nicht mit den unierten Griechen verwechseln, die nur ein paar Dogmen aufgegeben haben, übrigens aber graeci ritus sind; die Glagoliten sind latini ritus (po zakonu rimskoga dvora), und haben nur das Privilegium der slavischen Sprache beim Gottesdienste.
8. Literatur der griechischen Sloveno-Serben. Diese ignorierten so wie die Russen bis auf Peter I. vor der Kirchen- und Gelehrtensprache ihren Hausdialekt in Büchern, gerade so wie der Schwabe oder Niedersachse in Deutschland den seinigen in Büchern ignoriert. Erst zu Josefs II. Zeiten 1783 stand der noch lebende slavische Anacharsis, Obradovid von Ca-kovo in Ungern, unter ihnen auf, und sprach in neuserbischer Sprache Worte englischer Freiheits- und Vaterlands- und Fene-lon'scher Tugend-Liebe. Seine Selbstbiographie, sein Rath der gesunden Vernunft, seine äsopischen Fabeln etc. verdienen noch lange das Lesebuch der Serben zu sein. Jankovid hat einige Comödien "von Goldoni übersetzt, Solarid eine Erdbeschreibung, Stojkovid eine Physik herausgegeben. Die serbische Literatur kann einst eine gefährliche Nebenbuhlerin der russischen werden; der südliche Himmel und die altslavische Kirchensprache sind Vortheile, die nicht zu übersehen sind. Diese Serben bedienen sich der russischen sogenannten Civilschrift; aber noch haben sie meines Wissens keine Grammatik, noch Lexikon (das Kurzbeckische ist ein Zwitter) mit serbischer Schrift aufzuweisen;
freilich sind die der katholischen Sloveno - Serben auch hier brauchbar.
9.	Literatur der Russen. Unter Peter I. versuchte es ein holländischer Schriftschneider den rohen Kirchentypen eine gefälligere Gestalt zu geben und druckte damit einige profane Sachen, als Wechselordnung etc. (denn die Mönche halten über Ketzerei geschrien, wenn man es gewagt hätte ihren unförmlichen _ Uncialen in Kirchenbüchern diese elegantern Typen zu sub-stituiren). Daher der Unterschied cler Kirchen- und der Civil-typen in den russischen Druckereien: mit erstem Avird noch immer alles heilige (theologische), mit letztern alles profane gedruckt. Wir haben schon oben erinnert, dass bis auf Peter I. die Russen ihren Hausdialekt in Büchern ignorierten. Die eigentliche russische Literatur datirt erst seit Katharina II. „Unbegreiflich lange dauerte es nur, sagt Schlözer, ehe die Russen die Pracht des Slavonismus (der Kirchensprache) in ihre neurussische Sprache übertrugen. Nur allererst seit fünfzig Jahren etc." Aber wie gesagt, die Bibel, die Liturgie und andere heilige Bücher existieren dort nur in der altslavisehen Kirchensprache. Ueber das russische haben wir brauchbare Grammatiken und Wörterbücher.-
10.	Literatur der Böhmen. Von dem nordwestlichen Hauptaste, bis wohin Cyrills Bibel und Alphabet nicht drang, waren die Böhmen die ersten, die ihren Dialekt (mit deutschen Lettern nach teutonischer Combinations-Methode) schrieben. Sie schreiben seit dem dreizehnten Jahrhunderte Bücher, deren Anzahl bis zur Erfindung der Buclidruckerei nicht unbeträchtlich ist, und sie waren unter allen Slaven die ersten, die von dieser Kunst zur Verbreitung der in ihrer Sprache abgefassten Bücher Gebrauch machten. Sie Hessen schon 1475 ein Neues Testament und 1488 die ganze Bibel drucken, und von dieser Zeit kamen immer mehrere Bücher verschiedenen Inhaltes heraus; Pelzel gibt die Anzahl der gedruckten Bücher vom Jahre 1500—1600 auf 131 Stück an. Seit 1620 aber dürfen sich die Böhmen mit den Polen, und seit 1700 auch mit den Russen in Rücksicht des Bücherwesens nicht mehr messen. ') Das goldene Zeitalter der böh-misch-slavisclien Sprache fällt in das vierzehnte tmd in den Anfang des fünfzehnten Jahrhunderts, als nach Verordnung der goldenen Bulle Kaisers Karls IV. jeder Kurfürst des deutschen Reiches slavisch lernen sollte, und in der böhmischen Literatur, um die Zeit der Kostnitzer Synode, schon alles helle war, als es in Deutschland und auch in Frankreich nur noch zu tagen anfing. Wäre es mit der Cultur Böhmens so fortgegangen, vielleicht hätte es bei der so nahen'') Verwandtschaft so vieler
') Dobrovskys Lehrgebäude der böhmischen Sprache. Prag. 1809.
*) So nahe sind unsere Dialekte einander, wie die griechischen einst waren. Ein Südslave, der ein wenig an Sprachanalogien gewohnt ist, lernt in vierzehn Tagen das kirchenslavische vollkommen; wie erst, wenn alle Dialekto
slavisch redenden Völkerschaften in Europa geschehen können, dass heute der französische Sprachmeister dem slavischen weichen müsste. ') (Und wenn Voss und Fichte Recht haben, dass eine Ursprache besser ist als eine gemengte, so hätte Europa bei dem Tausche auch nicht verloren).
Das slowakische in Nord-Ungern ist eine an sich weniger harte, dem altsla vischen nähere/ weniger gebildete, aber auch weniger verbildete Abart des böhmischen. Indessen lesen der Mähre sowohl als der Slovak die böhmische Schriftsprache. Zwar wollten die katholischen Geistlichen um die 1790erjahre sich unter Bernoläks Anführung ihrer Mundart annehmen, aber die protestantischen setzten sich dagegen, und jetzt wacht die Crusea der slavisch-böhmischen Sprachkanzel in Pressburg über die Reinheit des Öechismus auch unter den Slovaken.
Die Böhmen besitzen von Dobrovskys Hand die beste, clas-sische Grammatik unter allen Slaven (möchte er nun auch eine solche über die altslavische Kirchensprache verfassen, wie er wohl allein könnte) und ein gutes Wörterbuch von Tomsa (freilich ein vollständigeres im Manuscript).
11.	Literatur der Polen. Die Polen erhielten Religion und Wissenschaften aus Böhmen. Daher schrieben sie ihren Dialekt anfänglich auch mit böhmischen (scliwfbacher) Letten) und böhmischer Orthographie, welche ersteren sie seit dem letzten Drittheil des siebzehnten Seculums mit den lateinischen vertauscht haben. Ihr Dialekt hat die meisten Ziselier und tritt, Avie Jean Paul bemerkt, wegen seiner (nur orthographisch gehäuften) Mitlauter hart und schreiend vor das Auge, fällt aber doch im Leben lieblich mild aus. Die Polen haben eine reiche Literatur in Prosa und Versen, und von Kopczynski, Bandtke und Linde vortreffliche Grammatiken und Wörterbücher.
12.	Literatur der Lausizer Wenden. Den Lau-sizern combinierte der Pastor Bierling 1689 ihre eigene Orthographie mit deutschen Lettern. Der Dialekt theilt sich in zwei Unterarten, den der obern und den der niedem Lausiz. Man hat über beide brauchbare Grammatiken von Matthäi und Hauptmann; auch soll endlich ein Wörterbuch erschienen sein, was Schreiber dieses aber nicht gesehen hat. Die Lausizer besitzen auch eine Uebersetzung der ganzen Bibel.
13.	Betrachtungen. I. So war denn schon im neunten Jahrhunderte der Dialekt Cyrills auf dem Wege gemeinschaftliche Schriftsprache aller Slaven zu werden, so wie es für die zwölf Millionen Italiener der florentinische, für die 28 Milionen Franzosen der Isle de France'sche, für die 30 Millionen Deutsche
mit einem gleichförmigen Alphabete geschrieben würden, wie die griechischen es waren!
') Schwartners Statistik von Ungern, zweite Auflage 1810.
der obersächsische u. s. w. ist. Aber das Schicksal wollte es, dass nun alle sechs Hauptdialekte und sogar einige Unterdialekte geschrieben werden wie einst die griechischen. Auch gut: schreibe man sie nur auch wie die griechischen alle mit einerlei Alphabet und nach einem, nicht nach einem Dutzend widersprechender Schreibsysteme. Hier wäre ein weiser Despotismus wün-schenswerth, der die Thoren nöthigte vernünftig zu sein.
II.	Die griechischen Dialekte flössen, nachdem Alexander sich an die Spitze der Griechen gestellt hatte, in eine Schriftsprache zusammen: so dürfte es einst den slavischen auch wieder ergehen. Nur wäre dann zu wünschen, dass diess entweder der alte cyrillische oder doch einer der jüngeren südlichen Dialekte wäre, die ihrer Natur nach freier von Härten sind als die nördlichen. Sollte indessen das Glück selbst dem härtesten das Scepter geben, so fällt derselbe ja doch noch immer nach Jean Paul im Vergleich mit anderen Sprachen lieblich mild aus.
III.	Wie gut wird es einst der slavische Adelung haben, aus so reichlichen Quellen, als es die Bibeln und Lexika aller Haupt- und so vieler Unterdialekte sind, ein vergleichendes Wörterbuch auszuarbeiten!
14. Auch etwas, was in Oesterreich noch zu wünschen ist. Der böhmische Dialekt hat in der österreichischen Monarchie fünf Kanzeln, auf denen er grammatisch gelehrt wird, in Prag, Pressburg, Wienerisch-Neustadt und in Wien selbst im Theresiano und an der Universität. Oesterreich herrscht aber über Slaven aller Dialekte (das ist, ausser den Böhmen noch über Polen in Schlesien und Galizien, über Bussen [Rusnjaken] in Galizien und Ost-Ungern, über Sloveno-Serben in Süd-Ungern und Slavonien, über Slovenen in Innerösterreich, Provinzial-Kro-atien und West-Ungern). Billig sollte es daher auch alle bedenken. Und alle wären zugleich bedacht, die Böhmen selbst mit, wenn an der Wiener Universität neben der böhmischen und andern Sprachkanzeln auch eine für die altslavische Sprache errichtet würde, der alle heutigen Dialekte um so näher kommen, je näher man sie bis an ihren Ursprung verfolgen kann. Eben desswegen hat das altslavische für alle Slavisten ein gemeinschaftliches Interesse, für die österreichischen aber noch das besondere, dass es hierher zu Hause gehört, also Oesterreich die Pflege desselben nicht den depravierenden Händen der Bussen überlassen sollte. Der Geist dieser Blätter treibt uns noch zu einer patriotischen Bemerkung, deren Wahrheit schon aus der Natur der Sache fliesst, zum Ueberflusse auch actenmässig aus Obradovič erwiesen werden kann, dass nämlich die zwei bis drei Millionen Serben (Illyrier), die nach und nach aus der Türkei zu uns emigriert sind, nach
einem Beweise von liebevoller Würdigung dessen, was ihnen das theuerste ist, ihrer heiligen Sprache, erst der leiblichen Wohl-thaten der österreichischen Oberherrschaft doppelt froh werden würden. Man hebe psychologische Hindernisse durch psychologische Gegenmittel, mit Liebe für Liebe. — Von den übrigen eben noch um ihre Freiwerdung ringenden, türkischen Serben ist es ohnehin bekannt, dass sie nach dem sprach- und glaubensverwandten, aber fernen Norden hinauf blicken, weil der praesentior deus sich weniger um sie zu kümmern scheint. Und nur in Wien, dem Zusammenflusse von Slaven aller Mundarten, würde eine solche Kanzel linguae slavicae antiquissimae communis et eccle-siasticae, wie sie Durich nennt, an ihrem wahren Platze und von allgemeinem Nutzen sein. Aus dieser Einrichtung, gut geleitet, könnte mit der Zeit in diesem Centro eine slavische Centrai-Akademie hervorgehen, zu der alle ausser diesem Centro schon jetzt bestehenden und noch zu errichtenden nur Filialen wären.
SS. Cyrillus et Methodius.
Spisal J. Kopitar 1. 1843. ')
Caput IV.
Spiritus intus alit, totamque infusa per artns Mens ngitnt molem, et magno se corpore miseei Virg. Aen, VI 72(5.
20.	Caroli Magni posteri cum impares essent tanto imperio pro dignitate administrando, pronum erat id sensim denuo dilabi in partes, unde olim fuerat conflatum. Sat notae sunt imperii reliqui sub miseris Carolingis plagae: nos nostram praesertim provinciam orientalem exequemur.
21.	Ac primo quidem jam sub Ludovico dieto Pio (C. 820) Slavorum quidam dux, Liudevitus Pannoniam totam in Francos exciverat, nec nisi totius imperii viribus, tribus exercitibus contra ipsum missis, suorumque proditione tolli potuit.
22.	Francorum in Pannonia e dextra Dravi ripa laevaque Tibisci, vicini erant Bulgari nomine, re Slavi, qui exkausta de finibus constituendis una alteraque legatione, tandem 829 „misso per Dravum navali exercitu, Slavos in Pannonia sedentes'ferro et igne vastaverunt et expulsis eorum ducibus (Francicis) Bul-garicos eis rectores constituerunt."
23.	In laeva Danubii ripa inter Moravum et Tibiscum flu-mina ex Avarum Servitute emerserat Moravorum natio slavica populosa, inveterato vicinali odio infensa Francis, detrectansque diutius ferre jugum indignorum Caroli M. successorum; ea jam sub Moimaro apertiusque etiam sub Bastice Vinido, ejus nepote et successore, per plusquam quindecim annorum rebellionem, A. 870 jam sui fere juris evaserat: sed nepotis item sui prodi-
') Izvrstna in res vzorna je Kopitarjeva pisava nemška; a tudi latinščina bila mu je klasična. V zgled in dokaz naj služi Caput IV. iz „Prolegomena kistorica" str. 63—68 v „Slavische Bibliothek" von Pr. Miklosich L 1851.
tione capto tandem et excaecato .Rastice duce, victoria remansit Francis.
24.	En liuic Rasticis rebellioni debetur sive expressa vo-catio, sive spontanea e Bysantio missio SS. Cyrilli et Methodii, fratrum, Graecorunj Thessalonicensium, Rastice et Moravis jam quidem a tempore Caroli M. Christum profitentibus, sed nunc bis exosis sacerdotes germanicos quos Francis favere jure merito suspicabantur. Hoc ergo nobile Graecorum par fratrum Moravis jam per duas aetates christianis, turbidis illius rebellionis tem-poribus sacra procurabat; lingua rituque nescias. graecone (nec enim schisma exstiterat) an cui assueti erant latino Moravi; sed de linguae slavicae in sacris usu primis jam quatuor et dimidio annis tentato nulla in historia vestigia. Imo cum tandem A. 879, Johannes VIII inaudisset, Methodium slavice cantare missam, hanc illi novationem papa inhibuit, jubens eum celebrare „aut graeca lingua aut latina, sicut ecclesia Dei toto terrarum orbe diffusa et in omnibus gentibus dilatata cantat." Quid quod iisdem temporibus Bulgari baptismum petierant et acceperant a Nicoiao papa latino; quem jure putat Salagius rem gratissimam fecisse graecis in Moravia sacerdotibus Cyrillo et Methodio, quod eos redeunte ad Germanos dominatione post Rasticis debellationem, sua Romam evocatione subduxerit odio victorum. Certe illi man-dato papae lubentes paruere. Sed mortuo interim Nicoiao, adve-nientes excepit succesor Hadrianus II optimus senex, qui exe-quens Nicolai proposita Pannoniamque et Bulgariam post quatuor seculorum barbariem redditas christianismo postliminio im-praescriptis Romanae ecclesiae immediatis privilegiis asserens, neglectis Bavarorupa juribus, eosdem graecos ordinavit episcopos Slavorum Pannoniensiuin et Moravorum. Cyrillo interim Romae mortuo, solus in Pannoniam Moraviamque rediit Archiepiscopus Methodius A. 869.
25.	Quibus jurgiis putas exceptum a dominis bavaris re-versum graecum ärchiepiscopum! Jam primum negabant jure posse metere graecum, ubi Germani seminassent; opusque erat firma Joannis VIII. papae auctoritate; cujus extant decretalium fragmenta tria ad Ludovicum R. et Cailmannum filium, itemque commonitorium suo ad Germanos legato datum (C. 874) a Sa-lagio et Timone hungaris historicis producta e codicibus, et nobis quoque visa Romae. ') Nec cessit malis Methodius; cumque videret se non posse omnibus placere, contentus erat si missis Germanis, saltem pluribus, qui se vocassent, Slavis placuisset; id quod illi etiam ultra spem successit, in Slavis invecta liturgia slavica, prout supra §§. 9 et 10, innuimus.
26.	Sed nec inimici quievere, verum persuasere tandem A. 878 Suatopluco Rasticis successori, ut suum presbyterum Jo-
annem de Venetia, cujus opera solebat uti in politicis, mitteret Romam conquestum de Methodio, quod aliter doceat quam Romana ecclesia et missam cantet lingua barbara, id est slavina. Tantaque erat auctoritas Suatopluei aut Johannis presbyteri eloquentia, ut Johannes VIII non solum collaudato $uatopluci zelo missam slavicam sisteret, sed et ipsum archiepiscopum Me-thodium evocaret Romam ad respondendum de"quibus erat ac-cusatus.
27.	At aliter res cecidit Romae quam adversarii sperave-rant. Non enim solum fidem suam, sed etiam, quod plus erat, ipsam liturgiae slavicae novitatem papae probayit archiepiscopus Methodius, moxque rediit in Pannoniam cum victricibus ponti-ficis decretalibus, suam fidem probantibus, omnibusque ejusdem metropoleos presbyteris, cujuscumque gentis essent, obedientiam erga suum archiepiscopum imperantibus; addito jam tunc A. 880, suffraganeo Nitriensi Wichingo Alemanno, et tertio postulato ad ordinandum, ita ut deinceps Methodius metropolita cum bis duo-bus suffraganeis canonice reliquos, qui in tam ampla vinea Domini (hodie viginti fere episcopatibus gaudente) proxime neces-sarii viderentur, episcopos posset consecrare. „Litteras denique slavinicas, a Constantino quondam philosopho repertas, quibus Deo laudes debitae resonent, jure laudamus, et in eadem lingua Christi Domini nostri praeconia et operae ut enarrentur, jube-mus. . . Nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem slavinica lingua canere, sive sacrum evangelium vel lectiones divinas novi et veteris testamenti bene translatas et interpretatas, canere, aut alia horarum officia psallere . . . Jubemus tarnen, ut in omnibus ecclesiis terrae vestrae, propter majorem honorificentiam, evangelium latine legatur, et postmodum, slavinica lingua translatum, in auribus populi annuncietur; sicut in quibusdam ecclesiis fieri videtur. Et si tibi et judicibus tuis placet, missas latina lingua magis audire, praecipimus ut latine tibi missarum solemnia celebrentur."
28.	Ex qua decretali apparet 1. Johannem VIII. naviter tutatum esse restitutam suam metropolin una cum suo metropo-litano Methodio contra Salisburgenses et Laureacenses, et 2. ad-misisse ipsam novationem liturgiae slavicae, ea tarnen lege „ut majoris honorificentiae causa evangelium in omnibus ecclesiis prius recitetur latine, et postmodum slavice in populi auribus annuncietur, sicut in quibusdam ecclesiis fieri videtur." Est hic satis notabilis locus decretalis, si quidem recte eum intelligimus. Nos enim, quod jam ante hanc papae decretalem in aliquibus Ecclesiis fiebat, de Germ an or um ecclesiis intelligimus, quorum communis sensus dudum vernaculum admiserat in partes liturgiae plebi maxime necessarias, post latinam e. g. evangelii recitatio-nem saltem extemporanea subdita versione germanica. ') Slavo-
') Hune usum testantur uon solum antiquissimae evangeliorum versiones aleinanicae, sed et Caroli M. eapitularia, et Carniolani Truberi A. 1557 ultimum
rum autem patriae linguae Privilegium ad totum ecclesiasticum officium extendit papa Joli. VIII., quamquam adjecta bonae trans-lationis interpretationisque conditione, et ipso antiquandi si vel-lent, hujus privilegii principibus facto arbitrio. Hiuc facile con-cedas Dobrovio existimauti, in dioecesi Nitriensi, Germano Wichingo subjecta, precarium tantum locum habuisse missam sla-vicam, Svatopluco duce ipso Graecis minus favente; vixque vita functo Methodio graecos clericos, quorum ad ducentos numerat S. Clementis biographus, omnes ex ipsa Pannonia expulsos pe-tiisse aequiorem sibi Bulgariam, jam ante Hungarorum adventum.
29. Concludamus ergo cum eodem Dobrovio: cantare coe-pisse Methodium in pannonico ducatu Blatensi ducis Slavorum Hecilonis A. 870. missam lingua slavina; sed lianc novationem, licet a papa admissam, fuisse extrusam e Pannonia post Me-thodii obitum (A. 885—895) jam ante Hungarorum adventum: at hoc laetius effloruisse in Bulgaris, Croatis et Serbis, unde et post seculum, A. 988. in Russiam traducta est; immensum inde cum tempore captura incrementum: in hodierna contra Moravia, Bohemia, et Polonia viguisse nunquam. ')
et disertum testimonium. Ceterum in, mysteriis loeum esse etiam formulis my-stiois, vides et Eleusiniorum xoy!; outzk^ et multis aliis, et ipsa linguarnm sa-erarum vix non omnium (sit venia, verbo) obsoleseentia Ut adeo in bis quoque faiso erepent omnimodain neoessitatem linguae vulgaris Protestantes.
') _ Nee obstant quae feruntur a prof. Monse Olumuoii inventae mem-branae binae, et Cyrilli A. 864 et Metliodii archiepiseopi in hodierna Moravia A. 884 praesentiam memorantes. Peruntur inventae rnembranae, sed ipse qui edidit, Boezek nonnisi hesterna apographa vidit, nemo membranas. Putes gras-sari ab A. 1817 in Bohemis pestem vo&eiug, posteaquam e Vukii Cantionario serbieo, ed. Viennae 1814, didieerant falsarii metra Slavorum popularia.
Slavorum cisdanubianorum historiae conspectus chro-nologicus usque ad obitum S. Methodii.
(Glag. Cloz. LXXVI).
Poslovenil z lastnimi opombami P. Ladislav Hrovat.
Ko Ciceron v svojej izvrstni knjigi „Orator" našteva, kaj vse mora vedeti dobri govornik, zahteva med drugim tudi znanje zgodovine — memoriam rerum gestarum nostrae civitatis — ter pravi: Nescire, quid acciderit, antequam natus sis, id est Semper esse puerurn (Cic. Or. 34). Tako mora zanimati tudi vsakega poštenega Slovenca, da pozna zgodovino naših pra-dedov, in da ve, kakošno govorico so govorili. Kos take tva-rine naj podamo tukaj. Prevedli smo iz Kopitarjevega Glagoli t a na čelu napisani sestavek slovenski in dodeli „Opombe" k nekterim posameznim letnicam. V teh opombah smo po novejili preiskavah nekaj popravili in pojasnili, nekaj obširneje predlagali. Viri so povsodi pridani; zlasti nam služi Huber-jev „Verbreitung des Christenthums in Süddeutschland", in sicer IV. Bd. ima „Slaven-Z ei t". Ta knjiga je izvrstna, ima dobre vire, postopa kritično; o Karantanili (t. j. Slovencih) na pr. 48 strani. Dasi Huber Slovanom ni preveč prijazen, vendar — in ravno zato — se učimo veliko dobrega pri njem; zlasti, kako so bili germanizovani Sloveni ob Aniži, po gornjem Štajerskem in Koroškem. Menimo toraj, da je primerno, če podamo za Kopitarjevo stoletnico in pa za Metodijevo tisučletnico: Kopitarjev Letopis o Slovanih Podonavskih.
Leta Gospodnjega (A. D.) t. j. po Kr. 334. Konstantin Veliki rad sprejame nad 300.000 Sarmatov limigantov semkaj čez Donavo, ki so bili gospodarji pregnani od podložnih ter jih razdeli po Trakiji, Skitiji, Macedoniji in Italiji. Vedi človek, da pomeni izraz S ar mat to kar Srb, najstareje ime slovanskemu zarodu. Kar imenuje on Italija, to ti je bila Kranjska, takrat del Italije. Potomci teh so, verjemi, po vsej pravici sedanji Slovenci karantanski, kakor Bolgari onih, ki so bili razdeljeni po Skitiji, Trakiji in Macedoniji.
Opomba.1) Da je izraz Srb (Sporoi) najstareje ime za Slovane, to je resnica; če pa pomeni ime Sarmat to, kar Srb, in če so bili Sarmati Slovani, to je vprašanje sedaj rešeno. Kopitar je bil mnenja, ktero je bilo takrat splošnje, da vso namreč slovanski narodi v sorodu s Sarmati; tudi Safarik (Abkunft der Slaven) je zmedel Srbe med Sar mate, kar pa je pozneje preklical. — Sarmati so bili Mediško pokolenje; v Evropo so prišli raznih imen: Roksolani, Jacigi, Alani. Tisti, koje je sprejel Konstantin, bili so Slovani, ali vsaj pomešani Slovani, ne pa Sarmati; kajti kar so imenovali Byzantinci pozneje Sarmate v razliko od Grkov, to je bila mešanica raznih narodov. Tudi s tem, da so prišli Slovani (Sarmati) čez Donavo, ni rečeno, da bi bili Slovani še le takrat prišli v te kraje; to so le čete, ki so se pridružile starim stanovnikom slovanskim (Safr. I. 166. 249. i. dr. 361. 333).
363. E k vi t ins, vojni načelnik in Probus, deželni glavar vlliriku s svojim prelakomnim iztirjevanjem pripravita Slovanske kneze Ceha, Lelia, Rusa, do tolikega obupanja, da — če je pravljica resnična—zapustijo svoje sedeže okoli Krapi ne v današnjej Hrvatski, ter se podajo čez Donavo zopet iskat novih pokrajin v Bohemiji, Poloniji in Rusiji.
Ta mythus pripoveduje obširno Dubravius episcopus 01 o-mucensis v svojej Historia Bohemica 1. 1687. pag. 46 i. dr. — To je pač medli spomin na tiste starodavne čase (338 pred Krist.), ko so Slovani bežali pred Kelti iz Ilirika k severnim bratom; kar poroča tudi Nestor, gl. 3, 9, 10, se ve, tudi ta stavi dogodke v pozneje čase, ker zajema iz ustmenih poročil, ne iz pisanih listin.
381. Ko je bil Stridon razdjan, in Petavion Gotom izdan po Arijanskem škofu, tiči skrit izdajalica Julijan Valens v Milanu.
390. Sv. Hier oni m često občeva pismeno z mniki in nunami v Emoni (Labaci).
449. Prekdonav ski Slovani zasedejo S alono v Dalmaciji, maščevaje se za roparije rimskih vojakov, kakor poroča Konstantin Porphyrogenit, Bolgarski Slovani plenijo vsakega leta celo tje do Konstantinopola, ki ga je 1. 507 obdal cesar A n a-stasij z dolgim obzidjem, nadejaje se, da se bo zavaroval. — Justinijan jim plačuje vsakoletni davek. Glej uže od tedaj prve istega mesta neznance, kterih slov. besedi skala in rogoz navajajo knjižniki. Proti severu so v Dakiji gospodarili ti Bolgari gotovo čez Tiso, česar priča je ime mesta P e š t (Pest),
ki seje obdržalo do današnjega dne po zvuku bolgarskega narečja. Cf. Glag. str. XII. §. 14.
453. Ko je umrl Atila, pobijejo Gepidi v Panoniji 30.000 Hunov, drugi pobegnejo proti črnemu morju. Gepidi zjtsedejo pokrajine obeh Dacij, Gotje pa Panonijo.
455. Iz Afrike pride v Vieno ob Donavi menili S. Severin, ta pa 482. 1. 8. jan. umre; prešlavljati ga je imel učenec Ev-gipij (c. 510). — Oglejski patriarh se pritoži do cesarja Mau-ricija o Frankih, da so se mu vrinili v škofijo Augsburg in Ti-burnijo (t. j. Debern im Lurnfeld) v Noriku.
T ib urni a, pozneje poitaljančeno Liburnia, sedaj ponemčeno Lurnfeld; tu je bila ena naj starejih cirkvä na Koroškem, sedaj sv. Peter v Gozdu. To mesto so porušili Sloveni med 1. 591—595 (Huber IV. 176).
493—526. Kasiodorus pošlje deželnega glavarja v pro-vincijo Dalmacijo in Suavijo. Ta Suavija je vsakako Slavi a. Še sedaj izgovarjajo Slovani 1 prav dostikrat kakor u, cf. Ptolomejev rkps.: Sovoßyvoi to so Slovini. Poslušaj kmete ne samo na Kranjskem in v Lužicah, ampak tudi na Poljskem.
550. Novi Slovani zimujejo v Panoniji in Dalmaciji brez kakega strahu, kakor da so v svojih pokrajinah, poroča Prokop. III. 40.
To kaže, da so prišli novi bratje k starim bratom.
550—570. Slovani (Bolgarski) bivajo po ogorjih in poljanah Solunskih (Thessalonica); ondi je Sla vin i a skor da ne čisto samostojna. Cf. Hase-jeve opombe k Leonu Diakonu, in byzantinsko povest, ki ta položaj dosta jasno razklada. Iz rodu teh Slovanov je bil cesar Basilius sam ter ves njegov zarod. Priča je arabski zgodovinar Hamsa in vrstnik zgodo-pisec byzantinski Genesius, ki iz Basilijevega maternega jezika navaja besedo xar« h63qb£ar, kar je očitno slovenska podreza, rod prešesten. Roj teh Slovanov se je vsedel celo v Peloponesu, kakor boš kmalu videl.
567.	Avari podjarmijo Gepide na stoku Save in Donave.
568.	Longobardi prepustijo Avarom gospodarstvo po Panoniji, ki so ga imeli od 1, 527, skozi 42 let.' Toda motijo se tisti, kteri trdijo, da so še le z Avari prišli v Panonijo Karan-tanski Sloveni, kajti bivali so tukaj davno prej. V sträliu pred Longobardi prestavi Oglejski patriarh Paulinus svoj sedež na otok Grado, o kterem Sloveni hočejo, da je po nii-hovem jeziku imenovan: grad namreč je Slovenom u r b s. Fa človek ne ve, ne tiči li 'tukaj latinska beseda gradu um;- posebno ako bi se kje našla pred Paul o m diakonom. Ta prese-
litev je dala povod Oglejskemu razkolu, ki je imel nehati še le 1. 698.
595. Tasilo Frank, Bavarski knez, potolče Karantanske Slovene. Toda naslednje leto je bil pa on od njih potolčen, kajti pobili so mu vsih 2000 Bavarcev, kar jih je bil poslal.
Takrat so Sloveni zasedli Norikum, ker je bil Tasilo preslab, da se jim brani. Panonski bratje so jim rekli Go-ratani, iz tega Carantanum. Hub. IV. 155.
611. Garibald, Tasilov sin, je potolčen od Slovenov, kteri so pridrli do Agunta (Innichenl in do Drave virov.
610—640. Hrvatje in S er bi se (iz pokrajin, ki ležijo onkraj Bajivarije, in so vendar podložne Otonu Velikemu ob času Konstantina Porphyrogenita 'J vselijo v Ilirik in Mesijo, kakor poroča Konstantin Porphyrogenit. Ta novi dohod Slovanov v Ilirik nekako raztrga po sredi prvotne od Slovanov Konstantina Vel. časov takraj Donave (bivajoče) Slovane Mesije in Panonije. Primorski Srbi in Hrvatje v Istriji in Dalmaciji se dajo krstiti po duhovnih poklicanih iz Rima, kakor priča Konst. Porphyrogenit, kedar je papež v Rimu bil Janez IV, rojen Dalmatinec iz Salone. Hrvaški narod je tedaj po spričevanji tistega cesarja Konstantina imel 60.000 konjenikov, 100.000 pešcev, in 80 „sagen", 100 „con d ur". In sagene štejejo po 40 mož, condure pa po 20, ktere so namreč veče, kajti manjše imajo samo po 10 mož.
Ivaj pa je dalo povod temu preseljevanju, ni določeno. Jireček, Oesterr. Gesch. II. 62. pravi, da jih je povabil cesar He-raklius; drugje je brati, da bi se umaknili Samo-tu, ki je širil svojo oblast proti severu; utegne pa oboje strinjati se.
624. Samo, Slovan bivajoč v Karantanih, bil vodja narodu.
Tako piše Kopitar po Anonymu, ki pravi: Za časov Dagoberta, slavnega kralja Frankov, bil je neki Samo po imenu, Slovan bivajoč med Karantani, vodja istemu narodu. — Prav za prav je vladal Samo od I. 623—658 skozi 35 let. Velikanski pomen ima Samotova vlada v tem, da je ze-dinil slovanske kneze in narode od Krkonošev do Adrije v jedno celotno državo, kot močni zid proti Avarom in zoper pohlepne Franke; kajti Franki so hrepeneli, da pro-derejo in podjarmijo vse do Byzantinskega carstva; in Avari so trli in žalili stare stanovnike Panonske Slovene. Samo je postavil trdno zidovje obojim. Frankom, da niso mogli naprej; Avarov pa je Slovene oprostil. Slovenom je pustil njihove notranje, domačinske uprave samovlastno; knezi so bili med seboj neodvisni, samo za vnanje so morali skupno delovati. Zato so ga vsi radi poslušali. Narodna zavest se je jela vzbujati, temelj za narodno samo-
stojnost je bil položen — žali bože, da je po njegovi smrti prvo zedinjenje Slovenov razpadlo! — cf. Hub. IV. 152. Jireč. 86. Šafr. Kar se tiče narodnosti Samo-tove, naša misel in prepričanje je to, da je bil Samo rodom Slovan; bodi si severni Slovan, kakor trdi Šafarik, češ, da se nabaja to ime pri pomeranskib Slovanih; bodi si, *da je prišel od zapadnih Slovanov iz Holandije, kjer je bil KI o t ar slovanske Velete premagal, in Samo videti, da ondi nič ne opravi, šel je na drugo stran, na vzhod borit se zoper Franke, češ, če vas ne morem premagati doma, ustavil vam bom pot proti vzhodu na moje sorodnike, in tako se je postavil na čelo Slovenom zoper Franke proti Avarom. Le pomislimo tole: Pravljica (Fredegar) pravi, da je prišel kupec S a m o iz Francije s 300 drugovi, boril se z Avari in kar hitro so ga kralja priznali. Če pa vzamemo, da so tisti 300 kupci bili njegovi zakriti vojaki v podobi, na videz kupci z orožjem: lahko nam je misliti, da so se preoblekli samo za to, da proderejo, kajti kot vojaki ne bi mogli iti v daljne kraje. Kot kupci so lahko nesli seboj, kar so rabili za borbe. To prikazen moremo si misliti samo tako. Če je bil Samo res Frank — — zakaj pa je stal zoper Franke? — Če je bil Rimljan, kakor trdijo nekojiv— e ja — Rimci niso nikada bili prijatelji Slovanom! Če vse posnememo ob kratkem, reči moramo, Samo je bil prebrisan Slovan.
630. Sloveni Karantanski čisto samostojni, pod knezom Valduhom, dajo varno zavetje tistim 700 Bolgarom, ki so jedini ostali živi izmed 9000 družin, ktere v občanski vojski od Avarov izgnane naj Bavarci sprejmejo za goste, kakor so bili zapovedali Franki; dodavši skrivno povelje, naj v spanji posamezne pomorijo —, neoborožene, gostje! (Fredegar IX. 71.).
Primeri o tem Jireček II. 89, ki pravi, da je VI a duh (Valhun) prvi imenom znani slovenski knez, in pa, da je Vladuh pod varstvom Samo-tovim drznil se, protiviti Frankom ter sprejeti ubežnega kneza Al cika z bornimi Bolgari.— Dalje je pomniti to: Sploh se imenuje V a 1 d u n g (Vladuh) kot naslednik He t omar a (glej Valv. VII. 387. X. 175. Slovanstvo st. 172. Huber IV. 165.); tu pa in pri Jireč. nam je pred njim. Oni ga devljejo kot Frankovskega; tu pa nam se kaže pravega sloven. vladarja (Vladuh). Borut toraj ni prvi imenom znani knez.
634—687. Bolgari gospodarijo od Krimskega zaliva sim po Dakiji, Panoniji, Mesiji. Da za malo časa tudi po Dar-daniji, Makedoniji in Tesaliji.
746—799. Slovani bivajoči v Peloponesu plačujejo letni davek sv. Andreja cirkvi Paterski. 765—780. je patriarh v Kon-
stinopolu Slovan „Nicetas"; prvi minister cesarski Slovan ..Damian"; njegov rojak in naslednik B a s i 1 i u s je dospel celö do cesarske oblasti 1. 867.
748. V al duhu Pravičnemu naslednik (ne ve se, koliki! je Borut; podpiran zoper Avare od Bavarcev, postane tem samim podložen ter jim da za talnika sina Cacatija, in bratiča Hetumara, ki naj bi se odgojala po krščanski.
Človek bi prašal, kako pride to, da zaveznik zavezniku podložen postane? Natančen Nemec, Slovenom ne posebno prijazen nam to naravnost pove, rekoč: Avari so bili premagani. S to zmago pa je prišel za Bavarce čas, da se osvetijo nad Karantanci za poldrugostoletne krivice. Njim pustiti zlorabljeno neodvisnost, bila bi politična prevara (politischer Missgriff); naložili so jim davek, vzeli za talnike sinove iz prvaških družin, med temi Borutovega sina Gor a z da (Karast, Cacatius), bratiča H e t u m a r a, češ_, da ji krščanski odgojijo. — V čem je obstal ta davek, ni znano; bržkone v pridelkih, kot železo, živina, vino. — Notranje oprave so imeli samolastne, brez Bavarskih uradnikov, imeli so svoje župane; znani so Sparuna, Ta-liub, Physso. (Hub. IV. 110, 119). — Kako so Karan-tane germanizovaje kristjanili, to pripoveduje Huber na več mestih, govori o mirnem načinu počasnega germanizovanja (das friedliche Mittel der allmäligen Germaniesirung). — Zaslužena kazen je imela zaKarantane naj dobrodejniše učinke (str. 154. 163. 164.).
750.' Borut umre, in Bavarci pošljejo Slovenom na povelje Frankov kneza Gor a z da „pokrščenega".
753. Knez Gorazd (Cacatius) umre. Slovenom se pošlje za kneza Hetumar, stričnik Borutov.
769. Umrje še Hetumar. Oba ta dva sta često prosila Virgilija, škofa Solnograškega, naj obišče ono ljudstvo. Zastonj. Misli si, da se je Virgilij bal sile stranke Slovenov poganskih, ki so nekterikrat vzdignili upor, ki so ga Bavarci zvali „carmula". Pač pa je namestu sebe poslal škofa Modest a z mašniki, diakoni in kleriki; tako tudi po smrti Modestovi spet drugih. Cirkve v Karantanih uže takrat posvečene nahajaš pri našem Anonymu. Vse so v sedanji Koroški.
Cirkve navedene so namreč po Anonymu: G o sp as ve t ska (Maria-Saal); S. Peter v Gozdu (Tiburnia — Liburnia — Lurn); Undrima, to je, Judenburg, kot pokrajina; ali pa celo podolje, kjer je Judenburg glavni kraj ob Muri, toraj Undrima ='Pomurje(?). cf. Hub. 162. 168. 175. f. 186.
Da so slovenski župani (narod) delali upore, ni jim zameriti; kajti vedeli so, da jim gre za svobodo. Ne zoper
krščanstvo, zoper germanstvo so se upirali. — To vidimo jasneje pri Rastislavu.
770. Tasilo vojvoda podari Šarniškemu (Scarantiensi) samostanu mesto v Reciji Aguntum (Innichen), da se pošiljajo od ondodi oznanjevavci evangelja k Slovenskemu ljudstvu.
Ravno tako se vstanovi samostan Kremsmünster (Cre-mifanense — das Münster an der Krems) v Noriku na nasprotni meji Panonskih Slovanov v Noriku,
Te dve sporočili ste za nas velike važnosti, ker nam kažete, kako daleč so se razprostirali takrat Slovenci. Ta dva samostana namreč sta bila vstanovljena na meji Slovenov, da bi kakor iz dveh trdnjav delovali in vero širili med Sloveni — in pa germanizovali. — Kako daleč šo se takrat Sloveni razširjali, kaže vstanovna listina Tasilova 1. 770. Na prigovarjanje opata Hattona nastavil je na razvalinah starega mesta Agunta opatijo In tih a (Innichen v Bistriški dolini — Pusterthal) s tem namenom, „da se neverni narod Slovenski na pot resnice pripelje", ter jej v last dal pokrajino celo, imenovano Toblach od reke Te-sido do Slovenske meje. (A rivo, qui vocatur Tesido usque ad terminos Slavorum. i. r. ad rivulum montis Anarasi). — Gora Anaras je tista gora, ki daje sedanji potok Erler-bach, in se steka pri Abfaltersbachu v Dravo. Do tje je segala slovenska meja, česar priča so še mnoga slovenska imena krajev ondodi. Hub. 105. 158. 167. — Ravno tako gotovo je, da so bivali Sloveni ob Aniži (Enns) in Travni po Pongavu in Lungavu, kjer je bilo Selo sv. Maksimilijana (Maximilianszell). Oni so bili krepki odrastek karantanskih Slovenov, ki se je širil in rastel proti severu. Za časov Samota so bili ondi Sloveni glavni narod ter se družili s Češkimi Slovani; in se stegali do pogorja ob Trau ni reki. Pokrajina, kjer je nastal Krem s-münster, bila je slovenska; 1. 630. namreč so Sloveni poganski porušili stari Maksimilianszelle in zarad tega je vstanovil Tasilo novi samostan na reki Kremzi (Krems-miinster). — Po smrti Samotovi so imeli ti Sloveni 3 osodepolne dobe: a) v nevarnih bojih z Avari so naslonili se na Bavarce kot zavezniki; b) ko sokarantanski in panonski Sloveni potrebovali Bavarske pomoči, zadelo je tudi te Slovene to, da so morali davek (tribut) plačevati; c) ko pa je 1. 772. Tasilo Karantance čisto podjarmil, morali so ž njimi trpeti isto osodo tudi Sloveni ob Aniži (EnnsslavenV Imeli so sicer notranjo upravo še svojo in svoje župane, — ali tu se začne sistematično ponemče-vanje. (Cf. Hub. 111. 112, 114. 118. 119. 120.).
Kako so se ponemčili Sloveni ob Aniži in gornjem Staj er ju, naj posnamemo ob kratkem po našem poroče-
valcu, ki nam pa za našo stvar marsikaj važnega podaja, in hvaležni smo mu; on ima odprte vire Solnograške. — Naj bolj izdaten pomoček Slovane pokristjaniti, pravi Hu-ber, bile so germanske naselbine med Slovani. Dobrodejno germanizovanje je pridobilo v kratkem času Slovane ob Aniži. To pa se je godilo tako-le: Misijonar je prišel z germanskimi naselniki ter se ustanovil med Slovani. Oni so občevali z Germani, naučili se njihovega jezika; misijonar je pastiroval med naselniki svojimi, posrednje pa tudi pri sosednih Slovanih, in skušal po svojih ljudeh več in več Slovanov pridobiti. Ker so se Slovani priučili germanskemu jeziku, ni mu bilo treba znati slovenski. In tako so se ponemčile tiste pokrajine v teku 7 stoletij. V vstanovni listini Kremsminstra je rečeno o gorovji med rekama Ipfah, da so prinesli tje 40 drugje narejenih kolib (koč) ter je nastavili po gozdih. Kraj, kjer je bival misijonar, zvalseje sel o (nem. Zeli), toraj vsa tista imena sestavljena s Zell so slovanska, in teh je čuda veliko, ki pa glasno kričijo, da so ondi bivali Slovani. — Se ve da so nektera čudovito strohnena, n. pr. tam noter na Bavarskem ob rekiNaab — je vas z imenom Mehlmeissel — in to je slovansko (čeh.) Velmuž-sel, t. j. selo mogočnega moža — župana. — Še bolj pa so se ponemčile pokrajine ob Donavi in po gornjem Stajarju, ko so se po propadu Avarov bolj koncentrirali Sloveni okoli Blatnojezera, da si ohranijo narodnost, in izpraznjene kraje so zasedli Nemci - Bavarci. (Hub. IV. 73. 121. 154. 173. 259).
771.	Karol Vel. postane jedini vladar vsem Frankom.
772.	V Karantanih je upor pomirjen in zopet nastavljen za kneza Waldunk (II ?).
To je tisto osodno leto, ko je Karantanske Slovence podjarmil Frankovski Bavarec Tasilo II. in jim dal za načelnika Bavarca Waltunch-a, ki je pa čisto ločiti od prejšnjega domačega Valhuna (Vladuh). Nemški- kronisti se bahajo s tem, češ, Karol je podjarmil Sakse; Tasilo pa Ka-rantane, in pa, da je bila ta zaslužena kazen najboljšega učinka, ker so se potem prav radi pokristijanili. — Cf. 165. 189. 174. 112.
774. Karol V. uniči Longobarško kraljestvo v Italiji.
776. Karol V. uniči Longobarške kneze v Furlaniji.
' 788. Karol V. uniči Bavarskega kneza Tasila. Podjarmi Istrijo, Liburnijo, del Dalmacije, razun bolj oddaljenih primorskih mest. Za glavarja Istrije in Liburnije nastavi kneza Jovana.
To leto 788. je za Slovence tužno leto v (annus nefastus), kajti Kranjska je prišla pod Franke. Ze preje okoli 1. 760. so
bili Slovenci po zaveznih Bavarcih s Franki v dotiki, ker so potrebovali pomoči zoper Avare; ko pa je Karol nničil upornega Tasila, zadela je ista osoda tudi njegove zaveznike Slovence. — Iz vojnih (strategičnih) ozirov je nastavil Karol zoper Longobarde na Furlanskem^ mejne grofe (Markgraf) in pod te je spadala tudi Kranjska;
—	prvi je bil Erik, za njim Kodolah, —Balderik, S al ah o. Ti so imeli skrbeti za višo sodnijo in za vojaščino ; domače naprave je pustil Karol županom. — Nar bolj pa je to tužno leto 788. za nas znamenito zato, ker so takrat prišli Frankovski in Bavarski plemenitaši na Kranjsko, jeli zidati gradove po hribih, češ, naj bi čuvali in opazovali ter krotili domačine. Plemstvo je bilo tuje — in je še sedaj — in domači župani so prišli ob veljavo, in tako so Slovenci zgubljali samostojnost od 1. 760,, dokler so jo 1. 825. čisto zgubili. (Valv. V. 227. X. 176. Šafarik II. 282. Jireček, 128). — Robot, — rabota — hlap-čevanje je staroslov. beseda, pa je pri nas doma, nastala iz teh nemilih časov.
791. Karol "Vel. potrdi vstanovo Kremsminsterskih menihov. Pripravlja se ob Aniži na boj zoper Hune.
796. Karol V. potolče Hune po svojem Furlanskem načelniku Eriku s Slovanom Wonomirom in po svojem sinu Pipinu, vzemši njih kraljevski ostrog (ringo, circulo). Karol sam hvali svoji ženi Fastradi o tej vojski izdatno pomoč Oglejskega škofa, načelnikov Erika in Jovana, in drugih knezov in prednikov (vassorum) v teh pokrajinah. Stanovnikov prazno Panonijo so zasedli ter se jeli množiti Slovani in Bavarci, če verjamemo Eginardu.
Avarske — tu Hunske nazvane — vojske so trpele od 1. 790
—	do 805. Vendar glavni udarec so dobili 1. 796. Voni-mira ima Valvasor za Kranjca; Jireček za panonskega Hrvata. (Cf. Valv. X. 177. Jir. 129—138. Dim. I. 106. Hub. 173).
798. Pošlje Karol Solnograškega nadškofa Arn a, da pregleda in vredi po celiPanoniji cirkvene zadeve, ktere se izročijo škofu Teodoriku pod nadzorom Solnograškega nadškofa.
821.	Po smrti Panonskega podškofa Teodorika nastavi Adalram Otona za škofa. Karantanom samim vladal je Ož-bald, škof, pod Liupramom in Adalvinom (1. 839—869?).
822.	Hrvatje se odtegnejo Frankovskemu robstvu.
Ta vojska se je začela prav za prav 1. 819. in je trajala 5 let. Ljudevit, knez panonskih Hrvatov, bivajoč v Sisku, uprl se je zoper Kodolaha, frankovskega načelnika na Furlanskem, in to zato, ker je Kodalah kruto ravnal s podložnimi Slovani. Ljudevit je imel velikanske na-
zore, on je bil prvi, ki je kotel zediniti južne Slovane ter vstanoviti kraljestvo, kakor je bilo Samot ovo; dobil je na svojo stran Kranjce, Karantance (deloma), dalmatinske G u d u š č a n e in srbske T i m o č a n e (ob Ti-moku) bivajoče. Gradski (Grado) patriarh Fortunat ga je podpiral in mu pošiljal umetnih zidarjev za trdnjave. — Kodolah ni opravil nič zoper njega. Kako močan je bil Ljudevit, vidi se iz tega, da je naslednik Kodolahov Balderik vojeval z vsemi silami zoper njega. Franki so namreč dve leti zapored (820. 821.) s 3 armadami od 3 strani pridrli v njegove pokrajine in pustošili (šli so skozi Kranjsko, skozi Karantanijo in skozi gornjo Pano-nijo). Še le 1. 823. moral se je umakniti v Srbijo pred veliko silo, pridrlo iz Italije. Vzrok propadu Posavskih Hrvatov je bilo sovraštvo Dalmatinov, ki so Frankom stregli; njih načelnik je bil B o r n a, ki je bil Ljudevitu za hrbtom ob Kolpi, in celo Ljudevitov tast Dragomisel (Ljutomisel) je bil zoper njega. Sicer bi bil Ljudevit zmagal. Nasledek pa je bil ta, da so Slovenci zopet prišli pod Franke. — (Primeri o tem: Valv. X. 180. Šafr. II. 283. 300. 328. Ji-reček 155—59. Dim. I. 123.).
823.-828.	Prepir in vojska med Bolgari in Franki zarad meje v Panoniji.
Po uničenji Avarov so Bolgari zasedli pokrajine med Karpati in Tiso in širili se ob Donavi, Savi in Dravi sem gor naprej; podvrgli si panonske Slovence, prejšnje zaveznike Ljudovita; prodrli so celo do Kranjske, prognali domače župane in nastavili Bolgarske glavarje. Tako so postali Bolgari mejaši Frankom, ki so tudi rili zmiraj naprej navzdoli. In tako so neogibno nastale borbe zarad mej. Balderik je bil preslab, da se bi jim bil ustavil, in njegova pokrajina (Marka) preobširna — od Furlanije do Drave — da bi jo mogel čuvati pred navali Bolgarov; . zatorej je bil Balderik 1. 828. odstavljen, in njegova dežela je bila razdeljena na 4 manjše pokrajine (Marke); bržkone: Furlanija, Istrija inLiburnija; Kranj-. ska in Koroška (Karantania), in pa spodnja Pano-nija (med Savo in Dravo). Natanjčne meje teli pokrajin (mark) niso znane. Le to naj omenimo, da je bil glavar ene teh mark ob Savi neki Šalah o, h kteremu je pri-bežal Pri v in a, oče Koceljev (o teh pozneje). — Obširneje o tem je brati: Valv. X. 181. Jir. 159. Dim. 125).
824.	M o i m i r, knez Moravski, • slove v zakoniku papeža E v'genij a II.
"830. Pri vina, pregnan od kneza Moj m ara, pride čez Donavo k Ratbodu glavarju, ki ga predstavi kralju Ljudoviku,
ter ga pokristjani na Solnograškem posestvu „T reis m a*. pri-vini se izročijo za vžitek obširna posestva v spodnji Panoniji Iz česar bi smel sumiti, da je bil „prognanstvu" vzrok Radbod. Stvar je ob kratkem ta le: Moj mir, prvi znan knez Moravski je vladal pod nadzorstvom Frankov, ter bil njibcrv vasal! Bil je miroljuben in skrbel za blagor dežele in za razširjanje krščanstva; vstanovil Velikomoravijo, ki pa je bila kratkega obstanka. On je spodrinil in pretiral poganskega kneza Pri vino iz Nitre in vstanovil ondi škofijo. Pri vin a je pobegnil s sinom Koceljem k mejnemu grofu Radbotu (v vzhodni marki — Avstrija). Tukaj se je pokristjanil ter bil krščen 1. 834. v cirkvi Sv. Martina, na Solnograškem posestvu Treismauer (Stolhofen) pri T u 1 n u (Tulnerfeld) — dvakrat osodno ime. — Mojmir je vladal do 1. 846. Ko pa se je videl Frankom sumnjiv, prišel je Ludvik z vojsko nadenj, in ga odstavil in postavil mu za naslednika vnuka Rastislava (bo-ljega od dobrega). Pribina se je vrnil v Nitro nazaj, toda kmali se je spri s pokroviteljem Radbotom in z Nemci, moral je bežati in šel je k Bolgarom; ko pa je Radbot vojeval zoper Bolgare, bežal je Privina k Ratimiru, županu panonskih Hrvatov; ker pa je tudi ta stal na strani Bolgarov, šel je Privina nazaj k S al ah u, Frankov-skemu glavaiju ob Savi. Ta je naredil spravo med njegovimi sovražniki, in ga priporočil Ljudoviku cesarju. Ker je bil zvest kristjan, podaril mu je Ljudovik naj preje v najem, potem v last malo pokrajino na Blatnojezeru (Plešo lacus), kjer je sezidal grad Moseburg (Salavar). Odslej so jeli tukaj v koncentrirati se Sloveni, nekaj jih je prišlo z gornjega Stajerja in Avstrijskega, umikaje se Nemcem; nekaj je prišlo rojakov Slovakov za svojim knezom tako, da je ob Sali reki postalo središče in podlaga poznejemu temelju slovanske liturgije, kajti znano je, da sta sv. brata na K o celja dvoru zbrala 50 učencev za slovan. liturgijo, koje sta vzela saboj v Rim, da je posvetijo za mašnike. — Čudna pota Božja! Kaj je prestal Privina in sin Kocelj! — vidi se pa tudi, kako se je takrat narod zavedal svoje narodnosti, ter se oklepal svojih pravih vladarjev, da bi ga branili tujemu navalu. — (Primeri: Valv. X. 182. Šafr. II. 457. i. dr. Jireč. 168. 170. Huber IV. 380. 397. i. dr.).
836. A d al ram, nadškof Solnograški, posveti cirkev, ki jo je sezidal Privina v Nitravi onkraj Donave. To je dokaz, da se je Privina res vrnil (pod Frankovskim pokroviteljstvom) v Nitro nazaj. In potem bežal pred Mo-ravci v Bolgarijo i dalje, dokler pride nazaj na Blatno-jezero — kakor uže omenjeno.
840. Pri vini, ki Loče zidati grad v logu in močvirji ob reki Sali, pošlje nadškof Liupram iz Solnograda mojstrov zidarjev in slikarjev, kovačev in tesarjev.
Naj tukaj spregovorimo o imenu te velevažne zibeli „S t a r o s 1 o-v en š čine". Anonymus Salisb., edini vir tistih časov, poroča: „Pri vi na se je naselil ondi (v spodnji Panoniji); takrat je začel tam prebivati in trdnjavo (munimen) zidati v nekem močvirnem logu ob reki, ki se imenuje Sala, in kjer seje njegov slovanski narod obilno okoli njega zbiral." (Kop. Grlag. 74. Hub. 388.). — Lastnega imena takrat še kraj ni imel; imenovali so sploh civitas Privinae; in civitas je pomenilo tistih časov grad (trdnjavo), ne pa mesto v sedanjem smislu; to je bila samo utijena naselbina. — V Fuldskih listinah 1. 896. se zove Urbs paludarum (barb.); Slovani so rekali Blaten-grad; mnih Hraber (11. vek.) pravi: Kocelj knjaz Blaten-sk£; iz tega madjarski B a 1 a t o n, nemški Plattensee. Nemci so takrat rekali Mosaburch, Moseburg, = Moosbui'g, t. j. grad na močvirji. Sedanje ime S al a v är je nemško-slovansko (madjar.), kajti takratni Bavarci so imenovali sala reko počasi tekočo, močvirje, in v staroslo-venšč. je pomenilo wari hišo, bivališče (domus, ha-bitaculum) — madj. ima vär = urbs iz slovanskega: Vukovar, Gostivar, Antivar, Temežvar i. dr. —■ Torej vsa ta imena so istega pomena, in se dajo razložiti tako-le: Ko je Privina dobil pokrajino v last, strinjali so se troji narodi, namreč ostanki zatrtih Avarov in bivši njim podložni prvotni stanovniki slovanski; potem so dohajali Slovani iz Slovakije, Nemčije, Karantanije; pa tudi Bavarci so šli tje kot misijske kolonije, — in tako so dali ime kraju vsak po svoje, pa tukaj že se kaže nemška pre-ponderanca, — Moosburg mimo Blatno. — Ko pa pride oholi Madjar, pa kar pohrusta obadva (Balaton, Sa-lavär). — Nekaj pa je, kar nam Slovanom te pokrajine ne more vzeti, in to je staro ime slovansko jezera Plešo (sedaj Blatno), ki priča, da so ondi stanovali Slovani že v pradavnih časih. Beseda plešo je pomenila jezero sploh in Rusi, Čehi, Slovaki imajo še ta izraz (Miki. lex. Šafr. I. 245, 509.); — primeri naš kraj Pluska na Dolenjskem, nekdaj močvirno planjavo —. Slovani so ga zvali jezero = plešo —, kot največe. In to ime se nahaja pri rimskih pisateljih v slovanskem pomenu: Aurel. Victor ima Pelso; Plinius P eis o (pokvarjeni i mesti 1); Jor-nandes pozneji ima Pelsodis lacus; Guido Rav. Pelso i s; naš dragi Anonym. • Salisb. ga zove P e 11 i s s a (Kop. Glag. 73.). — Vse to pa so Nemci po svoje prena-redili v Plattensee (Balaton). — Nam pa je plešo
neovrgljiv dokaz, da so prvotni stanovniki ondi bili Slovani, in pa da so rimski pisatelji vzeli domače navadno ime v,svoja poročila; in pozneje šele se je ime spremenilo po raznib naselnikili novih." (Cf. Kop. Glag. 70. 73. 74 Safr. I. 245. 509. 513. II. 502. Jireč. II. 171. Hub, IV. 379 380. 386. 388.).
845.	V Reznu t. j. v Ratisboni je krščenih 14 Čeških knezov. 845—852. imajo Bolgari mir pred Ludovikom germanskim. — Luipram posveči cirkev v mestu Pri vin e.
846.	Kralj Ludovik izroči Moravije vojvodstvo Vinidu Ra-sticu, vnuku Mojmira.
V 10 letih po vstanovljenji mesta je sezidal Privina prvo cirkev, ktero je Luipram, škof Solnograški, t. 1. posvetil v čast Bogorodice Marije. Tu je bilo 14 slovenskih županov in 17 bavar. grofov za pričo pogodbi med Luipramom in Privino, kjer se ta zaveže, da bo skrbel za pokristjarijenje celega naroda in za zidanje cirkvä. Imena slovenskih so: Kocel, sin Priv., Ončat, Hotemir, Ljutemir, Čurben, Silec, Vol-kina, Vitemir, Trebeč, Brisnuc, Zvemin, Češka, Krimisin, Gojmor, Čestilo (Kop. 74. Hub. 388.). 855. Napačno stavi Dobrovsky v to leto začetek slovenske pisave, po naslovu III., mnogo pravnejše je po drugih pristavkih - devati jo v leto 870.
Da Kiril ni prinesel pisave dogotovljene iz Bolgarije, niti sv. pisma dovršenega (razun pričetkaj; da sta delala sv. brata s 50 učenci v Panoniji i pisavo i prevode, in da sta porabila ondotne že rabljene znamke za glasove, in pa da je jezik nju pisave panonski — vse to je sedaj dognana stvar. (Šafr. Glagolitismus; Miki. Slav. Bibliothek; Zlati Vek, 1863, str. 268. i. dr.).
857.	. P h o t i u s patriarh. Tega nekdanjega svojega prijatelja je bil malo preje Konstantin filozof hudo pograjal zarad dveh duš v človeku. Od todi Focijevo sovraštvo do Našinca.in pa tega radovoljniši odhod iz Grecije. Teodora cesarica odide v samostan; odslej vlada sin Mihael III. sam, ko sta pred vladala skupno za 1. 842—857.
Nikolaj I. nastopi 14. aprila papežstvo. Brezvspešno zahteva 1. 860. Rimskega sedeža stare pravice na škofijstvo v Te-, Saloniki, ktero je Rimskega prestola namestništvo zvrševalo po starem in novem Epiru, Iliriku, Macedoniji, Tesaliji, Ahaji, Daciji, Meziji, Dardaniji, Prevali.
858.	Konstantin filosof ide misijonarit v Kazarijo; najde in odnese svetinje sv. Klemena papeža.
Ta papež je v Kersonesu živel v prognanstvu, umrl 1. 100 kot • mučenik; Konstantin je hranil svetinje v Georgiji, pri odhodu pa vzel saboj.
861.	Rastices t. j. Rastic (Rastislav, Ratislav) podpira Karlmana, upornega sina kralja Ludovika. Pri vin a je umorjen od Moraveev.
a) Privina je umrl 1. 860, bržkone padel v kakem boju. z Mo-ravci; za dobro se ne ve, in njemu naslednik postane vrli sin Kocelj. (Jir. 172. Šfr. 459.). b) Dogodki ti med Ra-stislavom in Karlmanom so tudi za nas Slovence važni; toda ker za namen tega spisa ne moremo zapisati vsega, naj ob kratkem začrtamo te-le spletke, ki nam bodo za podlago poznejšim opombam. — Za tistih časov so imeli panonski Slovani 3 znamenite kneze: Kocelj na Blatnem (Moseburg), Rastislav v Devini (na stoku Taje in Morave; ali pa iztoku Morave v Donavo?) in Svato-p 1 u k, stričnik Rastislavu, v Nitri. Bili so vsi pod nadvlado (vasali) Frankov. Izvrstni Rastislav je sklenil otresti se tujega jarma, ter pripomoči svojemu narodu do stare, prejšnje svobode. — Zato je sezidal več trdnjav, med temi važni Devin, — ineffabilis munitio, takrat nepoznate trdnosti —; stopil je v zavezo s Koceliem in Svatoplukoin, in z Bolgari. Svatopluk pa je bil sebičen veternjak. Ko bi bil zvest ostal slovanski ideji, bili bi se morda osvobodili. Tako pa je on nazadnje pristopil k Nemcem, izdal strica Rastislava Bavarcem — in tudi velečastnega Metodija prepustil osodi. — Tudi pri nas se je v tistih časih marsikaj predrugačilo. Ko je namreč po pogodbi v Verdunu 1. 843 dobil slovenske pokrajine L u d o v i k Germanik, bili so mejni grofi odpravljeni, in Karantanijo je dal Ludovik sinu Karlmanu. Ta je bil dober vladar in, kakor je videti, Slovencem priljuden; in nameraval je to, kar Rastislav, namreč postati samostojen; zato je stopil zRastislavom v poraz-umljenje in zavezo; toda Rastislav ga ni mogel dovolj podpirati, ker je imel posla z Bolgari. Ko je Ludovik te spletke zvedel, prišel je pri njem Karlman v zamero ter bil odstavljen. — Izdajalec Gundakar, Karlmanov vojvoda, je izdal čete Ludoviku, sam pa pobegnil k Ra-. stislavu, in čez 10 let je izdal Moravče Karlmanu; 1. 856. 866. 869. so znamenita leta. Oče in sin sta se po-razumela; oče je odpustil sinu vse pregrehe, sin pa je postal' sovrag svojemu zavezniku Rastislavu — in spet je stara pesem: German zoper Slovana! — To so najkrajše črtice posnete iz onega, kar se bere pri Valv. X. 183— 187. Šafr. II. 328. 460. i. dr. Jireč. 168. 172. 184. i. dr. Hub. IV. 395. 413. 416. 418. i. dr. Slovan. 176. —
862.	Rastic in Kocel, sin Privini in naslednik, ali pokličeta Grka Konstantina in Metodija; ali rada spre-jameta apostola došedša samovoljno.
Da sta bila sv. apostola poklicana, ne pa priromala samovoljno, to je sedaj dognana reč; saj jo je že Nestor glava. 20,
v U. veku jasno razložil. — Nam je odgovoriti le na 3 vprašanja, a) zakaj sta bila poklicana ? b) čemu je vpeljal Metod slovansko liturgijo? c) kako je to dopustil m privolil Kim ? Tukaj samo na vprašanje: a) Zakaj sta bila poklicana ? — Že zgoraj smo omenili, da se je hotel R a-stislav osvoboditi nemškega jarma; on pa je pri "svoji bistroumnosti sprevidel, da to ni -mogoče, dokler je pokrist-janjenje zavisno od Nemcev; kajti on je vedel, da je krščanstvo vir omike za narod, toda nemški misijonarji so mu bili nezdatni in sumljivi, ker je bil odvisen od njihovih vladarjev, zato se je raje naslonil na Konstantinopel. Saj smo že preje rekli, da narod — župani — novemu nauku, ki pride iz dežele viših vladarjev, nič kaj ne upa, ker ga ima za podjarmljenje in uničenje starih narodnih naprav (Hub. 164.). In tako je tudi bilo; nemški škofje so po-kristjanjene pokrajine sebi prilastovali, oni so bili bolj svetski vladarji nego misijonarji v pravem krščanskem smislu; oni so širili s krščanstvom moč svojih vladarjev, kar tudi Slomšek priznava, rekoč: „Prinesli so sv. vere luč, prave omike ključ — pa tudi desetine in tlako." Njih sistemo kristjan iti poznamo, — njihove nemške kolonije kot pomoček misijonstvu smo videli zgoraj; sedaj jih vidimo že tukaj — v Bavarskem Mosaburchu. — Pomni, da nekaj takega imamo na Kranjskem. Ali niso tisti Weis-senfelslerji in Soričani (Zarzer) na Gorenjskem neka taka kolonija? — Zakaj je okoli Loke toliko nemških imen po kmetih, n. pr.: Müller, Triller, Zehner, Frank, Lauter, Thaler, Burkhardt, Sicherl, Fink, Hafner, Wohlgemuth, Zof, Langerholz, Krener, Schink, Wilfan (Wildfang), Schiffrer, in pa cela vas od Loke proti Kranju — D o r-ferje (cf. Winkel, Wester, Grenz, Puštal itd.). — Kaj čuda torej, če je Rastislav iz političnih ozirov iskal za Slovene slovenskih učiteljev; saj je sprevidel, da z Nemci ne gre na nobeno stran; oni so za kristjanstvo nazadnje domačinom vzeli dom in narodnost. In če Huber 395. očita Rastislavu, da je ^il upornik (Rebell) in da je porabil dobro stvar — krščanstvo — za slabe nakane, prašali bi ga samo to: Kdo ima na domača tla več pravice — tujec ali domačin? — (quae causa est justior belli, quam servitutis repulsio)!
Sicer pa moramo že tukaj omeniti, da je s tem pozivanjem koristil Rastislav vesoljnemu Slovanstvu, česar on ni nameraval; namen je bil politični, nasledki duševni; namen je bil za takrat, posledice so ostale in bodo še trajale. — Stvar ima kultur-historičen pomen. Da je mogel Kiril narodni jezik kar hitro vrediti v pisavo, in da ga je mogel Metod izmed narodne govorice na oltar postaviti, to je, vpeljati ga v službo božjo — to ni malenkost;
to kaže, da je bil slovenski jezik izobražen jezik; jezik se ne izobrazi čez noč. In res, takratna slovenščina je bila bolj izobražena, nego sedanja sirotiea. Ona je imela vse aoriste, imperfekte, vse participe, kakor naj lepša grščina. — Da znamo, kakšna je bila takrat slovenščina, to imamo zahvaliti R a s t i s 1 a v u, ki je poklical sveta brata Ki rila in Meto da; on tega ni nameraval,
ali roka Božja čuva nad narodi in vlada drugače---
ona je rešila zaklad — za slovanska plemena vir omike, kakoršnega drugi novejši jeziki takrat še niso imeli in ga nimajo in h kteremu hodimo pit mi domačini sami. Kratko rečeno, Rastislav vplivuje na vesoljni Slovanski svet, dasi ni tega nameraval; posledice njegove politike so velikanske — v kulturnem smislu. —
Če pravi Kopitar, da so prosili za učitelje 1. 862, to ni v nasprotji z navadnim mnenjem; kajti precej nista letela z doma, in na poti sta se mudila pri K o celju, 1. 863. sta prišla k Rastislavu, kjer sta delovala 4'/2 leta, potem pa šla v Panonijo nazaj.
864.	RastiČevo premočno trdnjavo D e v i n o (sedaj Theben na stoku Morave in Donave) oblegajo Bavarci brez vs-pelia. Mir.
Šafr. II. 461. veli, da T eben pri Požuni ni Dčvin, jedno z De vi no na Moravskem pri sedanjem Hradišu. — Da je Dewin (Devina = deva) stal na Moravskem, to je gotovo; je pa bil Dewin ondi in to, kar pozneji Veli-grad (Velehrad), o tem naj sodijo drugi. — Pomenljivo pa je vendar, kar ima listina Morav. 1030. Pri Veli-gradu, na kraju nekdanjega mesta Devin (1. c.).
865.	A d al w in biva v Hezilona ali Kocelja mestu, nedavno Moseburg imenovanem. Krivo pravi Dobrovsky', da mu je poprej bilo ime Salaburg. Bolj verjetno je ono drugo ime, ktero sicer brez kake priče navaja, Belgrad ali Welgrad. Anonymus ga zove le Privinovo mesto, potem priobči pod Adalvinom novo ime Moseburg, ktero — kakor se zdi — Fuldskih letopisov nadaljevalec pri 1. 890 latinski razlaga: Urbs Paludarum. Mos je namreč Bavarcem, kar Saksoncem Mor t. j. močviren kraj.
Ta dogodek, daje bil Aldvin pri Kocelju o božiču 1. 864—5, navaja Huber (397.) kot dokaz, kako silno so se trudili Solnograšld škofi za pospeševanje krščanstva po Karan-taniji in Koceljevi knežiji. — Mi pa si drznemo misliti nekaj drugače; Aldvin je vedel, da sta sv. brata priRa-s t i s 1 a v u na Moravskem; da pa je v zvezi ž njim od 1. 862. sim že tudi Kocelj bil, tega Aldvin ni znal, toraj hiti sredi mrzle zime, o važnem času — božiču — le sim, češ, da mi blagih ovec volk ne odnese, — Te misli se nam
vrivajo'izmed vrstic Hubera samega, ki (403) mora priznavati, kako slabo so skrbeli nemški škofi za Slovene; in on to imenuje sam „einen Missgriff".
866.	Bogoris, kralj Bolgarski, nedavno preobrnjen k krščanski veri, pošlje v Rim in Bavarijo, proseč duhovnov. -
Bogoris se je pokristjanil 1. 859, ali pa 1. 861 in krstil ga je Methodius — njegov osebni prijatelj vsled znane do-godbe —. Za njim se je pokristjanil narod Bolgarski, se ve, ne brez uporov velikašev, koje pa je Bogoris sčasoma pomiril. Sedaj je šlo za to, kam bi pripadala Bolgarija —-ali k vzhodnemu, ali zahodnemu patriarhatu? Grki so si jo svojili in delali zapletke po prejšnjih misijonarjih; Rim si je želel pridobiti Bolgarijo kot trdnjavo zoper Byzanec; kajti ravno takrat je bilo, ko je Focij krivoverec in raz-kolnik bil škofljstva odstavljen po papežu Nikolaju. Bogoris je poznal vse te spletke; poznal Byzantinsko politiko svetsko duhovensko — da je hudobna; on pa je bil tudi v nekakih razmerah s Franki, ki so gospodarili po Panoniji in Bolgare napadali; toraj da se Grkov reši, niti Frankom, niti Rimu ne zameri, in pa da bi od obeju kaj gotovega dobil, poslal je 1. 866. poslance v Rim in na Nemško k cesarju Ludoviku prosit učiteljev i druge pomoči, ter s tem naznanil prestop h krščanstvu. Papež mu pošlje dva škofa; cesar tudi Pasavskega, ki pa se umakne rimskim. Toda Grki so delali vedne spletke in zapreke. Zastran metropolita (nadškofa) se Bogoris z Rimom ni mogel porazumeti. Kar je slutil Nikolaj, to se je zgodilo pod Hadrijanom. Bolgarija je prišla 1. 870. pod Bizantinski patriarhat. — Te in take razmere so bile jeden izmed več povodov, da je uslišal Rim prošnje Rastislava i Kocelj a, naj bi se ponovila stara Panonska nadškofija (Sir-mium metropolis), in ravno to je tudi želel Papež (i Nikolaj i Hadrijan), da bi se razkolništva rešila Bolgarija in obvarovala Panonija; vsakako, Metodij naj bode zvesti mejaš, varna stena zoper razkolništvo; in to ravno je nameraval Metodij, česar mu nikdo kratiti ne more. (Hub. 399. Šafr. II. 181. — 2. — 3.).
867.	Mihael III., nevreden cesar, je umorjen. B a z i 1 i j Makedonec zavlada. — Focij je pregnan 25. sept.
867. Dne 13. nov. umre Nikola j papež, kteri je bil Konstantina in Metodija poklical v Rim. Prišedša sprejme od 14. dec. novi papež Adrijan, kteri oba posveti za škofa. Toda Konstantin (pomenišen Ciril) 1. 868. 13. febr. umre v Rimu; Metodij se vrne sam v Panonijo.
Bolj verjetno in sedaj dokazano je, da je umrl Kiril 1. 869; kajti razprave in obravnave so bile važne in dolge zastran
prihodnjega deloVänja (processus informatoriusj in to ni mogoče tako naglo vrediti. Toraj je čisto naravno, kar ima tudi Huber, da sta bila posvečena za škofa 6. janu -arja 869. in nju 50 učencev deloma za mašnike, deloma za dijakone; in pa, da je umrl Kiril 40 dni potem (399.). — Da sta imela v Rimu razpravljati marsikaj o vstanö-vitvi panonske škofije po želji Rastislava in Kocelja, umevno je samo ob sebi; in da sta nameravala koj od začetka svojega delovanja, vravnati jo neodvisno od Nemčije in sicer s slovansko liturgijo, to se vidi iz tega, da sta peljala svojih 50 učencev na posvečenje v Rim, ne pa v P asovo ali pa v Solnigrad; take obravnave pa trebajo časa.
Če pa je sv. brata poklical papež, kakor pravi Kopitar, ali če sta šla sama iz lastnih vzrokov, to ni znano; verjetno pa oboje. Da gresta svojevoljno, k temu imata nagibov več: namreč, da prineseta ostanke ali relikvije sv. Klemena nazaj v Rim; da se poklonita papežu ter poro-■ čata o napredku in vspehu svojega delovanja; da dobita potrjenje za prevod sv. pisma v slovenski jezik — in ta povod je najbolj silil na brzi odhod; kajti ravno raba domačega narodnega jezika je čudovito pospeševala njuno delovanje. — Mogoče je pa tudi, da ju je papež res poklical, ko je bil slišal o njunih vspehih, češ, da se prepriča o nju pravoverstvu in da jima da dotične ukaze in naredbe za naprejšnja delovanja. — Resnica je to, cla sta bila slavno sprejeta, da je bilo sv. pismo za pravoverno spoznano, da se je papež vdal želji Rastislava, naj se vsta-novi panonska škofija, neodvisna od Germanije, namreč podložna neposredno Rimu. (398.). —
Da pa je papež rad vstanovil Metodijevo škofijo, zgodilo se je, razun osebnih ozirov na Rastislava in Kocelja, zlasti za to, ker je pretilo od vzhoda razkolništvo, od zapada pa svetska preoblada Karolingov nad cirkvijo; kajti te panonske pokrajine so dobivali nemški škofi le ocl vladarjev; Rim jim jih nikdar ni potrdil — ker niso zanje prosili (Hb. 401. 402.). — Rim je vladal se pravilno. —
869. Vabljenje Bolgarov po Dobrovskega Cirilu str. 47.; misliti je na njih prestop k grškega patrijarha poslušnosti.
Kar je previdel papež Nikolaj 1. 866., zgodilo se je 1. 870. Tako je postala Bolgarija mestu obramba zoper Bizanec nevarno orožje zoper Rim, ki je zato izpolnil želje in namere Ra-stislavu in Kocelj u.
869. Rastic je premagan od Karlomana, ker je Rastičev stričnik Svetopolk (Zuentipulch), skrbel za sebe samega (suis rebus consulente nepote). —
870. Svetopolk vjame Rastica, njega zalezujočega, ter ga zvezanega izda Bavarcem, da ga kmalu oslepijo.
Stvar je ob kratkem rečeno taka: LudovikNemecje večkrat vojeval zoper Rastislava, pa vselej brez vspeha._ Že 1. 863. mu je žugal. Kadar je videl Rastislav, da ni dosti močen, pa se je zaprl v svojo trdnjavo Devin; tako je bilo 1. 864. 66. 68. — tega leta je bila huda vojska, pa brez-vspeha za obadva. —■- L. 869. pa se napravi Ludovik s tremi armadami zoper Rastislava in njegove zaveznike, in sicer tako: Ludovik (sin, mlajši) vodi Sachse in Thüringe proti Srbom; Karlman (sin) vodi Bavarce proti Svatopluku, ki sedaj prvič vojuje; Karol Debeli (sin) vodi Franke in Schwabe proti Rastislavu samemu, češ, da ga bode v sredini (centrum) uničil. Toda yse te velikanske naprave niso imele nikakoršnega vspeha; samo pustošili so okolico okoli Devina in podrli nekaj malih trdnjavic, ali Rastislava napasti v nepremagljivem De-vinu — tega si niso drznili, niso mogli mu do osrčja. In tako je stal Rastislav 1. 870. na vrhuncu mogočnosti in slave; on je hotel porabiti priborjeni mir v blagor svojega naroda, ter vrediti državo za naprejšnji razvitek. —• Ali kaj se zgodi! Sebični, vladoželjni Svatopluk se podvrže Bavarski nadvladi, in prestopi k Karlmanu zoper Rastislava. Le-ta ga hoče kaznovati zato; toda Rastislava vjame Svatopluk in ga preda Bavarcem. Tako konča naj-vrliši slovenski knez po izdajalici! — Šfr. 461. Jir. 185.
870. Metodij „poje mašo v slovenskem jeziku". Rili-bald, viši duhoven Solnograški v Hoseburgu, vrnil se je v Sol-nograd, ker ni mogel trpeti, „da se latinska maša v veljavi zmanjšuje pred slovensko". Pa gotovo so ostali na svojem mestu latinski duhovni po krajih naseljenih z Bavarci pri cirkvah v Salapiugi, v Lindolvesi itd.
Kopitar piše: Še le 1. 870. drzne se Metod storiti javno (publice) to, kar je morda nameraval sam pri sebi (privatim) koj, ko je bil poklican z bratom Kirilom vred od Rastislava zoper Nemce, namreč, službo božjo opravljati v domačem jeziku svoje škofije. Kar je bilo takrat vpeljano samovoljno, dobilo je pozneje rimsko potrjenje (sankcijo).— Naj govori Kopit ar v svojej lepi latinščini sam: „Memorabile sane est unicum in patriarchatu Romano Privilegium liturgiae vernaculae Slavorum — quae ante mille tere annos viguit inter Slavos Panoniae, quorum archiepiscopus S. Methodius, ab ipso patriarcha Romano in vineam Domini a prioribus operariis Bavaris neglectam submissus, populärem linguam privatis de causis e foro evexit ad aram, ut hac Slavorum gratificatione rivalium Grer-
inanorum maehinationibus resisteret," t. j. domačo govorico je postavil na altar, ter vpeljal v cirkveno porabo, da bi se s tem ustavljal Nemcem. (Kop. proleg. p. 57. 59.). —
Tukaj moramo odgovoriti na vprašanje: b) zakaj je Metod vpeljal slovensko liturgijo? "Vzroki so naravni (notranji) in politični (vnanji). Metod je sam povedal v Rimu, kedar so ga Nemci tožili zarad slovenske liturgije, zakaj je to storil, rekoč: „Ko bi bil jaz mogel pomoči narodu z grškim ali latinskim jezikom, ne bi bil storil tega, kar mi očitate. Našel sem jih v božjih rečeh zgolj nevedne; sv. duh me je navdihnil, in tako Bogu pridobil neštevilnega ljudstva." — So pa bili tudi politični vzroki, kakor že omenjeno; slovenski knezi so želeli postati neodvisni od Germanstva. Ko je Metodij nastopil 1. 869. panonsko nadškofijo, zavisno neposrednje od Rima, naselil se je pri Kocelju na Blatnem; Rihbald, namestnik solnograškega škofa,vjo je popihal v Solnograd nazaj; — razprtija se prične. Škof A d al vin se ustavlja, češ, da mu Metod sega v stare pravice. Toraj da bi lože zmagal Nemec, poprime se Metod izdatnega pomočka, namreč, da v čisto slovenskih pokrajinah opravlja službo božjo v slovenskem jeziku. —• Storil je to samovoljno, v Rimu mu tega še takrat niso bili dovolili; da, celo prepovedali so mu 1. 874. in 879. Sankcijo je dobil pozneje, 1. 880., češ, da nebi Sloveni odpadli k Grkom. S tem pa je deloma rešeno 3. vprašanje: zakaj je Rim dopustil slov. liturgijo. (Farlati III. 91. Hub. 394. 404. f. 415. Valv. VII. 403. ff. Zlati Vek 262.).
871. Svatopluka Bavarci zasežejo, ker jim je sumniv. Toda, ker se mu nezvestoba dokazati ne more, pošljejo ga z bavarsko vojno nazaj, da zopet sprejame kraljestvo. On pa Bavarce prevari po robski ali suženjski šegi, ter Bavarce sprein-nike grdo izda.
Bistroumni Kopitar je v teh malih vrsticah veliko povedal; toda za polni razum moramo to stvar pojasniti tako-le: Kakor je bil Svatopluk izdal Rastislava strica, tako je on sedaj sam izdan nezvestim zaveznikom, sovražnikom domovine svoje. Tedaj je bil tudi Metod 2% 1. zaprt od nemških škofov. Karlman, višji nadzornik tistih pokrajin po padcu Rastislava, hoče odstraniti tudi Svatopluka, češ, da ni dosti zanesljiv, ter ga da odpeljati na Bavarsko. Svatopluk je imel v ječi priliko premišljati, kaj se pravi, domovino tujcu izdati, poprime ga gnjev in sklene drugače ravnati. — Doma se vzdigne celi narod za svobodo, izvoli si Slavomira za načelnika. Karlman izpusti Svatopluka ter ga pošlje kot vodja zoper Moravče; ali ko pride pred
Devin, porazume se z Moravci, prestopi k njim in potolče Bavare, osvobodi domovino ter zasede prestol Rastislava. (Šafr. 463. Jir. 188.).
872.	873. Vojska med Bavarci in Svatoplukom še tli.
Kralj Ludovik namreč je poslal sina Karlmana na boj; toda Sva-topluk ga večkrat premaga in 1. 873. prodere v Nemčijo sam itd.
874. Mir se sklene po posredovanji Svatoplukovega poslanca, beneškega duhovna Jovana, in Svatopluk obljubi plačevati letni tribut. Svatopluk je zelo priljubljen Arnulfu, čegar sinu, ki so ga po njem zvali Zuentibalda, je bil krstni boter.
In ravno ta Arnulf je pozneje poklical Madjare zoper Svatopulka.
873.	Spiše se knjižica Brezimenika (Anonyma) zastran pravic Solnograščanov na Panonijo, ki so bile v nevarnosti, po Grku Metodiju, kterega jim je bil poslal sam Papež.
Kopitar stavi sestavek te knjige semkaj, kakor se navadno misli od drugih. — Toda o tem je nekaj dodati. Ta spis je jako važen, ker je iz tistih časov jedini vir za naše slovenske pokrajine. Naslov mu je: Libellus de conversione Bawariorum et Car an t an o rum (t. j. pokristjanjenje Bavarije in Karantanije). Dal ga je sestaviti Solnograški ' škof A d al vi n kot spomenico (promemoria) na kralja Lu-d o vi k a in Karlmana za obrambo domišljevanih (75 let) starih pravic na Panonijo, češ, da jih Metod krati Bavarcem. Spisal je to spomenico bržkone Ri h bald sam, "ker ima veliko strupa na Metodija. Pisana je bila spomenica gotovo 1. 871., ko je bil Metod še svoboden, in predno sta bila zaprta istega leta Metod in njegov pokrovitelj Svatopluk. Ko bi bila pomenica pisana 1. 873. kakor se sploh poroča, bila bi drugače povedana; pravi namreč, da Metod opravlja deloma (ex parte) službo božjo v slovenskem jeziku; to je delal pred zaporom iz previdnosti, boje se Nemcev; po rešitvi iz zapora po papežu pa se v Moraviji ni brigal za Nemce ter je vpeljal celo litur-gijo slovenski. (Hub. 405. 6. 8.). — Opozorimo naj le še to, da je ta promemoria brati slovenski v Majci-ger-jevi knjigi Ciril in Metod 1. 1863.
874.	Janez VIII., novi papež od 1. 872. piše Karlmanu, knezu Karantanskemu, in njegovemu očetu Ludoviku, kralju Bavarskemu, zastran Metodija, svojega nadškofa v Panoniji. Tudi je pisal na kneza Hrvatov Muntimira, da naj se vrne pod pastirsko skrbljivost panonskega škofa Metodija. Bržkone se je nagibal h Konstantinopolitanskemu.
Tega leta je bil Metod iz zapora izpuščen, ker se je papež zanj potegnil in žugal izobčiti od cirkve nemške škofe. Bržkone se je podal Metod li Kocelj u nazaj, potem pa šel k Svatopluku, ker ga ostareli Kocelj ni mogel varovati pred Karlmanom, kteri je podpiral nemške duhovne. Mo-ravci pa so bili pregnali v vojskah med Svatoplukom in Ludvikom vse nemške duhovne, ker so videli, da jim Nemci niso nagnjeni, marveč delajo razprtije in zapreke, zato so prosili v Rimu, naj bi stopili pod panonsko škofijo. In takrat je bila Metodijeva škofija najobširneja — Moravija, Panonija, Srbija (kajti Muntimir je bil Srbski, ne Hrvatski knez), to je bila stara oživljena škofija Srijemska (Sir-mium). Metod je vpeljal sedaj celo liturgijo slovenski, ter pridobil brezštevilnih duš; to pa je Nemce še bolj razjarilo; bilo je toliko sovražnikov, kolikor nemških duhovnov v Panoniji: zatorej se je umaknil v Moravijo ter vzel vse svoje slovenske duhovne saboj in pridobil si še Moravcev. — Tandem fugatus a Karantanis partibus in-travit Moraviam ibique quiescit — s temi krepkimi močmi je lahko nadomestil spodene Nemce. S tem pa je bilo vstreženo obema — Svatopluku in Metodiju; Svatopluk je hotel čisto neodvisen postati od Nemčije, in v to svrlio je bilo treba vstanoviti mogočno slovansko državo; zato je želel vse slovanske življe striniti, in da bode jednolična služba božja krepak pomoček k temu, to je tudi sprevidel — zatorej mu je bil Metod s slovansko liturgijo drag gost. Ubeglemu škofu pa je bila mogočna država naj lepše polje za goreče delovanje, in nikjer ni imel boljega zavetja pred sovražniki nego pri Svatopluku. (Jir. 191. Hub. -408.—9. —11.—12.).
875, Anastazij, bibliotekar piše 1. aprila Karolu Plešcu, kralju Francije, o ostankih sv.> Klemena prinesenih v Rim za Hadrijana papeža (1. 867—872). Znano je, da jih je prinesel z otoka Kersona skozi Kozarijo in Bolgarijo in Panonijo naš Konstantin, pozneje v meništvu Ciril imenovan, ter umrl v Rimu 868.
877.—879. Umre patriarh Ignacij. Nasledva mu Focij po boljem pravu. Prim. Janeza VIII. o tej zadevi pisma 199—203.
879.	Focijevo sinodo podpiše Ä g a t h o nškof r<Sv fmQnßmv (dolenjih?).
Ta je bil škof ob Srbski Moravi.
880.	Met od i j potuje v Rim s slovanskimi poslanci, tudi s Svatoplukovim Zemižičem. Papežu izkaže svojo vero in slovansko liturgijo. Poslan je nazaj v Panonijo s papeževim potrjenjem (approbatione) in priporočenjem. Vi hing a Alemana,
od papeža posvečenega sprejme za podškofa (suffraganeum) v Nitri onkraj Donave in še tretjega zahteva papež, naj se mu pošlje v posvečenje, da se tako po teh treh škofih, t. j. po Metodu nadškofu in Vihingu s tretjim pravilno (canonice) tudi drugi v sami tej obnovljeni (restaurata) nadškofiji za P an on j j o iu Ilir i k in prekdunavsko Dacijo, kolikor hi jih potem še prišlo, posvečujejo. Toda kmalu neusmiljeno zmede madjarska vihra vse te nade, ktere so čez dolgo imele sicer zopet vstati še celo mnogo veličastnejše.
Nemški škofi so se vzdignili zoper slovensko liturgijo zopet 1. 878, in da hi lože dosegli svoje nakane, obrekovali so Metoda, češ, da je krivoverec in grški razkolnik. Zarad tega je papež Janez 1.879 Metoda ostro poprijel ter mu ukaže, da naj takoj pride v Rim in naj se opraviči. Metodu je bil ta klic po godu; ker se je nadjal, da dobi papeža na svojo stran in da bode potem varen pred napadniki; napoti se v Rim s Svatoplukovimiv poslanci—žalibože! med njimi je bil tudi Vihing. — Čudovita pa je bila posledica tega potovanja. Metod dolžen in tožen krive vere, ostro grajan zarad slovenske liturgije — pride nazaj zma-gonosen nad nasprotniki svojimi; bil je na trdnem, kakor še nikdar popred; dobil je privoljenje (concessio), kakoršnega ni imel noben misijonar. Prinese seboj papežev list na Sva-topluka, kojim on pošlje Metoda za nadškofa nazaj z vsemi pravicami, in mu potrdi (sankcijonira) pred zabranjeno slovensko liturgijo. V naši najviši apostolski oblasti potrdimo ga za nadškofa, pravi veri nič ne ovira, če se poje sv. maša v slovenskem jeziku. (Hub. 413—18). — Tu moramo dodati iz lastnih misli to-le: Nemški nasprotniki so imeli grško liturgijo in pa slovensko za jednako — bodi si iz hudobije bodi si iz nevednosti. Zato so ga prištevali Grkom. Ko pa je Metod papežu dokazal, da uči pravo apostolsko, rimsko-katoliško vero, in da opravlja službo božjo po rimskem obredu (ritus), samo s tem razločkom, da v slovenskem jeziku, no — na to mu papež lahko dovoli iz vzrokov vže omenjenih, kajti to je disciplinarna reč, in take stvari m o r e in hoče cirkev po okoliščinah prenarejati in spreminjavati. — In da zahteva papež še tretjega, naj se mu pošlje v posvečenje, s tem je on pokazal, da hoče Panonijo storiti zgolj neodvisno od Nemčije. Znano je namreč, da morejo pri posve-čevanji škofovem biti trije drugi škofi navzoči; ko pa bi vzel kakega Nemca, precej bi si ta lastil pravic do novega; toraj novi tretji škof za Panonijo mora biti posvečen v Rimu.
Tako so bile cirkvene razmere vredjene, neodvisnost priznana, in preskrbljeno za naslednike.
Tu naj navedemo neke važne stavke iz lista papeževega do Svatopluka v originalu, ki se nahaja v Vatikanski biblioteki:
„Literas denique Sclavonicas, quibus Deo laudes de-bitae resonent, jure laudamus, et in eadem lingua Christi Domini nostri praeconia et opera narrentur, juhemus". — „Nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem Sclavonica lingua canere, sive sacrum evangelium vel lectiones divinas novi et veteris testamenti bene translatas et interpraetatas legere, aut alia horarum officia psallere; quoniam qxii fecit tres linguas prmcipales, hebraeam scilicet graecam et latinam, ipse creavit et alias omnes ad laudem et gloriam suam." (Valv. VII. 405.).
881. Janez VIII. tolaži Metodija zarad obrekovanj Vi-hingovih, kojega prepriča lažnivosti. Bil pa je ta Vihing ali Vihin, ali kakor ga grški životopisec sv. Klemena imenuje, bolje slovenski Vihnik, človek nemiren in čestilakomen, in samim Bavarcem sovražen. Ko se je namreč 1. 894. prihlinil Arnulfu za tajnika (cancellarius) in ga ta izvolil za škofa v Pasavi, spodi ga z istega sedeža 1. 899. Solnograški nadškof.
Ko je bilo prejšnjega leta vse lepo vredjeno, mislil bi bil človek, da se bo mirno razvijala cveteča stvar. Toda nemški škofi se niso vdali papeževi naredbi, marveč preganjali so Metoda še britkeje in kruteje. Za sredstvo in pomožnika jim je služil Vihing; oni so namreč nameravali, da bode po padcu Metodovem — vsled tožeb poslanih v Rim — Vihing postal škof Moravski pod nemško nadoblastjo. In res, ta slavohlepni mož se ni hotel pokoriti Metodu, kakor je bil ukazal papež — „quem suo archiepiscopo (Methodio) in omnibus obedientem esse jussimus". — Da, celo neki izmišljen list, češ, da je od papeža, vrinil je Svatopluku, v kterem pismu je bilo rečeno, da je Metod prisegel, on hoče opustiti slovensko liturgijo, in da Vihing mora nasprotovati, po zmožnosti protiviti mu. Svatopluk pa, — nekaj iz vihraste brezznačajnosti, nekaj "zapeljan po onem listu — podpiral je Vihinga zoper Metoda. Svatopluk je že pred' porabljeval Metodijev vpliv na narod za svoje politične nakane, kot pomoček zoper germanstvo; kedar pa mu sveti, strogi apostelj ni bil povoljen in ga ni trebal, in če je videl kako dozdevno začasno korist od german-stva, obrnil mu je hrbet, zapustil ga, in ne branil pred napadniki; in to je bilo zlasti zato, ker je pobožni mož grajal njegove strasti z neomagljivo strogostjo, in ustavljal se jim z apostoljskim pogumom v sveti gorečnosti. — Ravno takrat je stopil Svatopluk y nekako porazumljenje s kraljem Arnulfom in z nemškimi škofi; zato je poslal
nemca Vikinga, Arnulfovega prijatelja, v Eim na posve-čenje. In da se je mogla sv. možu res sila goditi, soditi je iz tega, ker papež rabi v tolažnem listu (881) besede: „quidquid enormiter adversum te est commissum"; in pa iz tega, da je srčno žaljeni mož, v svesti pravice fii dolžnosti svoje,'nekaj let pred smrtjo izobčil Svatopluka in Vihinga. (Hub. 416—19.).
882—884. Spreta se zopet Arnulf in Svatopluk. Tolika pa je bila vojska Svatoplukova, da so na jednem kraju od solnčnega vzhoda do večera skozi celi dan drugi za drugim korakali mi-mogredoč vojaki njegovi. B rasla v, knez Slovenski med rekama Dravo in Savo, stal je takrat na strani Arnulfa. — Papež Janez VIII. je po svojih sorodnikih usmrten strupom in kladvom.
884. Mir zavlada med vladarjem Karlom Plešastim in Svatoplukom v Tulini (Austriae). Sedaj ni več dvomno, da je bil Svatopluku prepuščen tudi del Panonije, ker nadaljevalec Fuldske kronike ob 1. 901. Karantanijo imenuje južni oddelek Mo-ravskega kraljestva.
884.	Metodij posveti cirkev ssv. Petra in Pavla v Brnu (Brunae). Toraj Metod ni bil umrl \} 881. niti šel iz Moravije; marveč umrl je, kakor trdijo vsi životopisci, grški in slovanski, 884—894 med Moravci, v kterih veliki cirkvi je bil pokopan.
885.	Zarad miru sklenjenega z Arnulfom zarote se Bavarski knezi zoper Svatopluka.
Da je umrl Metod 1. 885 dne 6. aprila, to je sedaj dognana reč. Bil je k pokoju položen v glavni cirkvi — Ecclesia Synodalis. Kje pa je iskati tisto cirkev, ni tako gotovo, kakor se dandanes sploh misli; kajti v imenu „Welegrad (Levo-gradec), ubi christianitas incepta est" tiči neki otemneli spomin na pričetek kristjanstva slov. v Moseburgu (Sa-lavar), pravi Dudik. Da je zapustil Metod nad 200 duhovnov po svojej obširni škofiji, v Moraviji in Panoniji — da je pregnal Svatopluk Gorazda, odmenjenega naslednika, z vsemi tovarši vred 1. 886. s silo čez spodnjo Donavo; in sicer naščuvan od hudobnega Vihinga vsled nekega podvrženega lista papeža Štefana V.; — da so šli najpred v Belgrad (stari Sigindunum), ter se od ondi razšli dalje po Bolgariji, koje vladar je bil takrat vrli in učeni Simeon; — da je tam doli Klemen spremenil Kirilovo Glagol ico v sedanjo Cirilico —: vse to naj je tukaj samo omenjeno.
V teh letih je Panonija materijalno veliko trpela. Arnulf je bil viši glavar Karantanije in Panonije. - Če je Kocelj še živel, ni znano; 1. 877. je bil še. —Dva mejna grofa v Avstriji (Ostmark) sta hotela postati neodvisna in pregnati nadglavarja Aribo. Svatopluk je na strani
glavarja, Arnulf na strani grofov. Svatopluk pustoši Avstrijo, in ker Arnulf ne pusti, da bi grofa bila prognana, napove mu vojsko; pride v Panonijo z mnogobrojnimi četami, jo pustoši in pribori. L. 884. Svatopluk slavno zmaga in dobi od kralja Karola Plešca delPanonije; 1.885. je bil sklenjen mir; le nerad se vda Arnulf; bržkone je bil zastopljen z Bavarskimi knezi, kteri so se zavolj tega miru bili zarotili zoper — Svatopluk a.
Kopitar sprožitelj slovenske Kmetijske „Pratike".
Zapisal dr. J. Blei weis.
Slavni naš Kopitar, po pravici „velikan učenosti" imenovan, v svojem vzvišenem delovanji na polji slovanskega slovstva tudi ni prezrl potrebščin onega stanu naroda slovenskega, čegar sin je bil — stanu namreč kmetijskega.
Naj to dokažem s pismom samim, 'ki je tej knjigi priloženo, prav natanko posneto po lastnem rokopisu Kopitarjevem.
Če tudi je to pismo še na drugo stran zanimivo, pomenljivo je vendar najbolj zaradi tega, da ravno K opit ar je sprožil pri kmetijski družbi kranjski misel, da je v pouk našim slovenskim kmetom v Blaznikovi tiskarni začela 1845. leta izdajati „Pratiko" z razpravami umnega kmetijstva, — da tedaj Kopitar prav za prav je stvarnik one „Pratike", kateri se je zaradi dodanih kmetijskih člankov dalo ime „Velike Pratike" v razloček od navadne, samo koledarske.
Zgodilo se je pa to tako:
Dne 31. avgusta 1843. je odbor družbe kmetijske Kopitarju na Dunaj poslal prve liste „Novic", ki so pričele izhajati julija meseca 1843. v Ljubljani, in pa „Bukve za kmeta", katere sem po želji navedene družbe isto leto na svitlo dal. V tem dopisu prosili smo slavnega našega rojaka, naj bi tudi on, ki potrebe našega ljudstva dobro pozna, „Novicam" blagovolil spisati kak članek, kajti spis njegov bil bi najodličnejši biser mlademu časniku, ki se ne omejuje samo na kmetijstvo in obrtnijstvo, ter se je lepo širiti pričel po svetu slovenskem.
Na ta dopis je došel 10. oktobra 1843 družbi kmetijski Kopitarjev odgovor, ki je, kakor je bilo vže rečeno, priložen v izvirniku tej spomenici na koncu.
Naj tedaj iz aktov družbe kmetijske stopi to pismo na beli dan — v dokaz iskrenega rodoljubja tega moža, katerega Kranja naša ponosno imenuje svojega rojaka!
Kopitar pa Pypin in Kolär.
Sestavil J. M aru.
Znamenito je opazovati, kako novejši čas slavni naš rojak Kopitar prihaja na dan pri vseh, kteri se soznanjajo s slovstvom slovanskim. Tako se na pr. v dr. Jagičevem „Archiv, f. slav. Philologie IV. Berlin. 1880" marsikaj vže pojasnjuje po pismih Dobrovskega do Kopitarja. Tako sta 1. 1865 Rusa A. N. Pypin i V. D. Spasovič spisala „Obzor istorii slavjanskich literatur" ter dala to književno zgodovino slovansko v drugem predelanem in dopolnjenem izdanji v Petrogradu 1. 1879—1880 na svetlo, ktero je v nemško prevodil Traugott Pech ter založil F. A.Brockhaus v Lipsku. V prvem zvezku 1.1880 se str. 369— 395 opisujejo Slovenci. Proti koncu kaže spisovatelj R u s P y p i n velika dva učenjaka naša Kopitarja pa Miklošiča, in ome-nivši prvega književnih del opisuje — se ve — po ruskih virih (Hilferding — Les Slaves Occid. i Sobr. Sočin. II, 79—80; Bod-janskij — O vremeni proischožd. slav. pismen; Slovnik naucny; A. H. Vostokov .— Sbornik II. akad. otdel., Bd. V. itd.) delovanje in značaj Kopitarjev v nemškem prevodu takole:
„Kopitar hatte ohne Zweifel den Charakter eines richtigen „Absolutistenu, wie sein Biograph im „Slovnik nauöny" bemerkt, eines galligen, intoleranten Menschen, der eine hohe Meinung von sich, aber keine hohe von seinen Gegnern hatte (doch mit Ausnahmen). Der Verfasser hat von Ohrenzeugen, die mit Kopitar gesprochen haben, gehört, dass er z. B. mit grösster Hochachtung von Vostokov gesprochen habe, der doch gar nicht an die „slovenische" Theorie glaubte. Wir wollen über diese Persönlichkeit kein definitives Urtheil fällen, meinen aber, dass es damit nicht gethan ist, wenn man ihn einen „Mephisto-pheles" oder österreichischen Agenten oder Slavenfeind nennt-, es konnten in diesem Charakter ganz auf richtige Züge sein, die man nicht sehen wiU. Erstens spiegelte sich an Kopitar die Geschichte seines Stammes tvieder, der klein, weit von den übrigen getrennt, schon längst in katholische Ausschliesslichkeit getrieben war. Die Schriftsteller Krains wurden seit lange zu deutschen Schriftstellern; die slavische „Renaissance" erweckte auch in der folgenden Generation Krains keine so rosigen Erwartungen ivie anderwärts, — sie zeigte sich Freiem nicht in demselben Licht wie Vraz; eine Zukunft erwartete man
allenfalls neben den Deutschen, aber nicht ohne, geschweige denn über ■ihnen. Zweitens war Kopitar eben deshalb kein Russophüe, wie viele Ceclien jener Zeit, mit denen die russischen Slavisten und Freunde des Slaventhums besonders verkehrten, indem sie sieh nach jenen und sich selbst einen Begriff bildeten, was eigentlich ein „Slave" sein müsse. Während der Mangel an Russophilenthum seine Gründe haben konnte, idmtificirte man dies in Bussland mit „Feindschaft gegen das Sla-venthumu. Allein der unparteiische Beobachter wird zugestehen, dass dieser Mangel an Bussophilenthum nicht blos in jener Zeit ein nicht seltener Zug des westlichen gebildeten und bei sich zu Hause patriotischen Slaventhums war, sondern auch jetzt häufig in der Isolirung des letztem vom Ostslaventhum zum Ausdruck kommt. Als Resultat zeigt sich ein gewisser Skepticismus bezüglich der slavischen Dinge, verschärft durch die ungünstige Lage der eigenen Heimat, und hierbei konnten besonders die schwachen Seiten des „Panslavismus", wie es ja deren gab, in die Augen fallen. Wir wissen jetzt, dass sich s. JS. sein Verdacht gegen einige damals entdeckte Denkmäler der aliče-chischen Literatur sehr bewährt hat. „Feindschaft gegen das Simmthum" lässt sich schwer mit der eifrigen Theilndhme vereinigen, die er Vuk zu Theil werden Hess. Auch der berühmte Safah'k, dem ein so grosses Verdienst um die slavische Wiederbelebung^ zukommt, war, wie sich der Verfasser selbst in einem Gespräch mit SafaHk in dessen letzten Lebensjahren überzeugen konnte, nicht frei von starkem Misstrauen und Zweifel. Endlich fand sich bei Kopitar katholische Ex-clusivität; aber es war nicht genug, darauf mit griechisch-orientalischer Exclusivität zu antworten. Kurz, Kopitar s Charakter zu erklären, ist eine verwickeitere Sache, als man gewöhnlich annimmt."
L. 1879 je priobčil v Moskvi Rus Nil Popov pisma nek-terih učenjakov k Pogodinu (r. 1800, u. 1875), in v prvem zvezku koj v predgovoru pripoveduje, kako je sodil Po g o din o Kopitarju hvalno pripoznavaje silno učenost in delavnost njegovo, da je bil „pylkij katoliku vu duše" a je imel „uečto volüterovskoe, sarka-. stičeskoe vo vzgljade na predmety" itd. — Šafafik ga n. pr. hudo opisuje v svojih nemških listih do Pogodina, kjer mu pravi: „Ein wahrer Nolimetangere, der Wiener Mephisto, Diener u. Organ der röm. deutsch, poln. Jesuiten; der Wiener Kappa" itd.; vendar naposled iskreno spoznava: „Sollten Sie glauben, dass ich K o p.'s Gelehrsamkeit nicht anerkenne u. s. w., so würden Sie in einem grossen Irrthum sein. Ich habe K. nie feindlich behandelt und ihm seine Feindseligkeiten verziehen itd." —
Tako je jako lepo in obema na hvalo, kar piše pobratim Šafarikov J. Koli ä r (r. 1793, u. 1852) o poslednjem svojem ob-iskanji 22. julija 1844 na smrt bolnega Kopitarja, in nam je za njegovo spomenico poslal z Dunaja stud. phil. M. Murko. — Bere se to poslovilo slavnih in blagih dveh mož v „Cestopisu drugem" (str. 3. 4 v Koberovi izdaji 1. 1863); naj vrli Slovak V svoji krepki, lalikoumevni besedi pripoveduje sam;
„Ve Vidni toliko jeden den jsme se zdržovali. Uslysev, že p. Kopitar nebezpečne nemočen jest, navštivil jsem jej, ačkoli mä manželka a jini tamejši pfätele a Slavjane proti tomu byli z osobnih pričin, ant' pry muž tento pp. Šafarika, Gaje, mne a jine Slavjany v poslednich svych spisech tfižce urazil. Ja vsak chtöje däti jednou pfiklad Slavjanske svornosti a smirlivosti šel jsem k panu Kopitärovi. Pfijal mne na nemočnem lftžku svem nad všecko očekavani nejen privative ale vroucne a srdečnč. Ponevadž pak pro bolest hrdla mnolio mluviti nesmčl, ruky mi poräd stiskal a vice skrze posunky nežli slova mluvil. Když jsem se na jeho učene nedokonane präce, spisy a pozustatky ptal: „komu to zanechä a kdo to dokonä ?" odpovedßl: „Mala starost o to; Napoleon reki: my se domnxväme, že jsme snad nenahraditelni, ale sotva zemreme, pet i deset jinych na naše misto se tiskne. Tak je i s učenymi a s kniliami". Kdyžjsem se lio ptal na Slavjanskou stolice v Rime, povödei, že svet o tom vice mluvi, než snad ve skutku pravda jest. Jä, pry, vyucil a uzpüsobil jsem k tomu jednoho dalmatinskelio mniclia v Rime, za časa meho tam se zdržovani, ale jakove to näsledky miti bude, nevim. Konečne s jakousi nevymluvnou radosti ukazal mi kräsny exemplaf biblie ostrožske, ktery nedavno z Petro-hradu byl dostal. Když jsem ji ze stolu k posteli k nemu pri-nesl, hasnouci oči se mu ješte rozjasnily a skvely co ohen. „To je poklad kräsny, drahy a všem Slavjanum mily!" Odtud bylo videti, jak vroucim ctitelem stare slavjanske reči byl Kopitar. Pri odchodu loučil se s tichou duši a opravdovö mudrckou od-danosti se mnou rka: „pri vašem nävratu z Italie vy mne již sotva uzfite", kterež tušeni se i skutečne splnilo. Sit ei terra levis! Na jelio lidske kfehkosti zapomenme, jeho velik^ch zäsluh o naš narod sobe važme."
vSlavnost Kopitarjeva
v nedeljo dne 22. avgusta 1880 v
Repnjah.
Po časopisih sestavil J. Mam.
Kar so dijaki slovenski, vzbujevani po svojih domoljubnih učiteljih, celo na vseučiliščih javno jeli čislati rojaka svojega učenjaka (cf. Slovenija dne 31. okt. 1877 na Dunaju) m kar je Matica Slovenska sklenila pokloniti Kopitarju spomenico, osnoval se je tudi v beli Ljubljani iz vrlih rodoljubov odbor, kteri — dr. V. Zamik na čelu — je ukrenil o Kopitarjevega rojstva 21. avg. 1780 stoletnem godu tudi v deževnem vremenu napraviti mu slavnost na domu v Repnjah po naslednjem programu:
1.	„Sokol" in čitalniški pevci se zberö ob 6. uri zjutraj v restavraciji tukajšpje čitalnice in odrinejo potem z zastavami in mestno, godbo na kolodvor južne železnice.
2.	„Sokol" in pevski zbor odpeljeta se ob 7. uri po Eudolfovej železnici do Vižmarjev,.od kodei' gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali.
3., Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručini.
4.	Ob '/,11. uri prihod v Eepnje.
5.	Ob 11. uri maša v oerkvi sv. Tilna v^Bepujah, pri katerej bodo peli čitalniški pevci.
• 6. Po maši odkritje Vvzidane J plošče na Kopitarjevem domu, slavnostni govor, govori g. prof. Franc Suklje.
7.	Ob 1. uri skupni obed v Vodicah pri Lužarji.
8.	Odhod iz Vodic ob '/,5. uri popoludne skozi G ameljne in črez črnuški
most.
9.	Prestanek na Ježici in potem vrnitev v Ljubljano.
Nameravana slavnost se je dokaj kasno razglasila, vendar je odmevala malo da ne po vsem svetu slovanskem. Celo Neslo-vani na pr. Francozi, Angličani, Italijani, Nemci itd. so se o tej priliki spominjali slovenskega Kopitarja; kaj še le Slovani, na pr. Rusje, Poljaci, Čehi, kterili listi so jo deloma opisovali ali v
društvih in po svojih glasilih presojevali knjige p. Glag. Cloz. itd. — Iz Sred ca v Bolgariji se je poročalo, daje dne 23. avg. 1880 ondašnja „Slovanska beseda" v slavo spomina našega Kopitarja napravila bila zabavni večer. Jeden član društva predaval je životopis in po dokončanem govoru vskliknilo je zbrano društvo trikratno „Slava Kopitarju našemu!"— Hrvatski „Ob-zor je kazal ob kratkem Kopitarjevo slavnost, in „Vienac" je po opisanji njegove delavnosti po dopisniku (B.) sicer nekako obžalovaje se izrazil: „Da je kojom sredom bio Kopitar našim Ilircem" ono, što je bio Vuku Karadžiču, našla bi njegova sto-godišnjica još radostnijega odziva i u nas Hrvata." — Tako je pisal: Slo vin ac (III, i8) v Dubrovniku: „U mislu te specijalne Slovenštine, rekao bi da je ova svečanost protekla" itd. — Bila je vendar dostojna, kakor spričujejo vsi slovenski časniki r Novice, Slovenec, Gospodar, Edinost, vzlasti krepko Soča ( 55— 41) itd. —- Najbolj na tanko opisal nam je Kopitarjevo ^M'nost Slov. Narod. Z ozirom na to svečanost pravi vže. 22. av°\ (XIII, 192) na pr.:
Včeraj je minilo sto let, kar se je iz našega slovenskega naroda rodil Jernej Kopitar, zvezda prve vrste na učenjaškem svetu, veleum, ki je ne le svojim vrstnikom bil kažipot v jezikoslovnej znanosti, nego jej je znal nova pota od-kazati in jej novih izvrstnih delavcev vzbuditi in dovesti, kateri so kakor njegovi učenci (Vuk in Miklošič) epohalno znanstveno delavnost razvili in tako tudi k političnemu razvoju Slavjanstva največ storili.
Temu velicemu možu, učenjaku in posrednjemu pospeševalcu razvoja Slavjanstva se slovenski narod denes oddolžuje. Postavil mu bode z malim znakom, z vzidanjem kamenene plošče v njega rojstveno hišo, tudi viden spominek, v znamenje častenja njega veleuma in zahvalnosti za njega delo, kakor tudi v znamenje izpodbuje mlademu učečemu narastaju, naj posnema domoljubno delo za razvoj slavjanske kulture in slavo slavjanskega imena.
Kopitar je bil jeden prvih, ki je z velicim znanjem in torej z veliko avtoriteto tolmačil tujim učenjakom, o Slavjanstvu nevednim, ime, pomen in skupnost našega roda. Govoril je o Slavjanili na Kranjskem, ne o Kranjcih, o Slavjanih na Češkem, ne o Pemcih, kakor je bila prej navada. Pa tudi v notranje je njegovo delo politično važnost imelo: odprl je Slavja-nom samim oči za veliko njih preteklost, podal jim ključe jezikoslovne znanosti do prvega vira nepokvarjene staroslovenščine, tega divnega jezika naših svetih apostolov Cirila in Metoda, ki sta se moževno trudila v srednjej Evropi ustanoviti veliko slav-jansko sam ostal no državo, in slavjanščini pridobiti tako veljavo, kakor jo še le v prihodnje čase dobiti mora, ako se mi varujemo grehov, katerih so naši predniki deležni bili in s tem razcvet Slavjanstva za tisoč let zavrli.
In ta veliki talent, ta odločujoči prvoborec v celej slovanskej jezikovnej znanosti, ta prižigalec luči do temot slavjanske preteklosti, Jernej Kopitar, bil je — sin nevednega, neukega, malega slovenskega kmeta, sin iz priprostega naroda slovenskega!
In narod, ki je rodil take veleume, ta narod mQra imeti še duševne moči v sebi, da bode rodil še druge take velike može, in upajmo, da morda še večje, ki bodo svečeniki bodoče si-jajnejše kulture slavjanske!
Če so v prejšnjih neugodnejših časih iz našega naroda vz-rastli veliki možje, opravičena mora biti naša narodna nada, da se v bodočnosti, ki nam se duševno milejša obeta nego je bila preteklost, proizvodna moč slovenskega naroda ne bode izjalovila, temuč, da nam slovenska domovina rodi za vse stroke duševnega delajednacih vrednih sinov!
Slavnost sama pa se opisuje v št. 198. 194. nekako takole:
Stoletnica Jerneja Kopitarja se je v nedeljo v Repnjah, rojstvenej vasi pokojnega učenjaka, dostojno in sijajno vršila, kljubu temu da je ves dan deževno vreme kazilo razvoj slavja, katero bi se bilo ob ugodnejem vremenu še vse bolj velikansko razvilo. — Zbrani v ljubljanskej čitalnici so bili v zadregi, kaj storiti; nekateri, zbavši se slabega vremena, vrnili so se domov, drugi, pogumnejši „Sokoli" ter pevci pa so se napotili na kolodvor. Rodoljubje ter veliko spoštovanje nezvenlji-vega imena Kopitarjevega je zmoglo vse premisleke.
Dospevši na Vižmarijski kolodvor, ogledali smo se in prešteli, koliko nas je, ki kljubujejo vremenu. Število Ljubljančanov nij bilo tako veliko, kakeršno smo vajeni videti pri navadnih izletih. Blizu sedemdeset „Sokolov", pevcev čitalniških, ter okolo deset vseučiliščnikov iz Gradca ter Beča je pozdravila deputacija Šentvidske čitalnice se svojo prekrasno novo zastavo. Godba pod vodstvom g. Zörnerja vstopi se v vrsto, vsi se vsporedimo in hajd! po vlažnem blatu naprej. Nijsmo še dolgo hodili, ko nas dohiti „Sokolova" konjiča, in se postavi sprevodu na čelo. V vasi Vižmarjih so bili čestilci Kopitarjevi sijajno pozdravljeni. V-sa vas se je ovila v narodne slovenske tribojnice, ljudstvo jih je živo pozdravljalo in na dveh krajeh so grmeli možnarji. Gostje iz Ljubljane so bili slovesno zopet v Tacnu sprejeti. Na konci posavskega mostu je stal velik in lep slavolok z napisom: „Pozdrav čestilcem Kopitarjevim!" „Slovenci Slovencem!"
V Tacnu so čakali gostov iz Ljubljane vozovi. Kmalu so bili vsi zasedeni in konji so potegnili proti Skaručini. Okolo 9. ure smo dospeli tja, mokri kakor miši, kajti mej potom nas je Jupiter Pluvij posebno obsul se svojim mokrim darom. Vas je bila praznično ozaljšana, iz možnarjev se je streljalo, a najlepše je bila okrašena Ingličeva gostilna, kjer smo se odpočili ter
okrepčali z gorkim dobrim zajutrekom, a otrpnele svoje ude ogreli si s kozarcem zlatega viiica. Pevci, kateri so prave slovenske trdne kosti, sladili so zajutrek se slovenskimi ter hrvatskimi pesmami. Duševno razpoloženje izletnikov se je pa še s tem obolj-šalo. ker je za en čas nehalo deževati, da si se tudi nij še razjasnilo. Iz Skaručine, kjer so se čestilci Kopitarjevi vže zdatno namnožili, odrinilo se je proti R e p n j a m ob 10. uri. Veliko vrsto voz otvorila je konjiča, banderij, sestavljen iz „Sokolov" ter kakih 20 kmetov na konjih iz tamošnje okolice, ter posestnikov iz Kämenika. Vsi so nosili majhene slovenske tro-bojnice. Ob yall uri smo dospeli v Rep nje.
Nebrojna množica naroda sprejela je v Repnjah goste z navdušenimi pozdravi, na več krajeh so grmeli možnarji, v zvoniku cerkve sv. Tilna so pritrkavali, a vsa vas je bila prav okusno ozaljšana z izključno narodnimi trobojnicami. Po kratkem postanku pred domom Kopitarjevim odrinil je „Sokol" ter či-talniški pevski zbor na hrib v cerkev sv. Tilna. Samo neznaten del občinstva je dobil prostor v cerkvi, večina je morala ostati na prostem, na dežji. Sv. mašo je bral prof. Tomaž Zupan, a stregla sta mu pri tem sv. dejanji dva „Sokola" in peli so znano precizno čitalniški pevci. Ljudstvo domače se je kar zamaknilo v petje, kakeršno je samo malokdo izmej njega kedaj čul. Po maši so se vsi vrnili na Kopitarjev dom, kjer se je po programu odkrila vzidana plošča, spomenik, postavljen na slavo Kopitarjevega imena. Hiša, kjer se je rodil naš slavni učenjak Jernej Kopitar, je navadna zidana kmetska hiša. Za ta dan so jo pa posebn* ozaljšali. Na enej strani, ki je obrnjena proti cesti, bila je na sredi nad vzidano kamene.no ploščo slika Kopitarjeva, katero je po verjetnem izročilu izdelal prof. Globočnik, kteri ima sploh za vso svečanost še prav posebne zasluge. Na obeh straneh pa so se vrstili izreki slavnih mož in sicer v slovenskem, latinskem ter nemškem jeziku, posneti po spisu prof. J. Mar-novem v „Učit. Tovarišu" 1. 1860 št. 1—12. Naj zabeležimo te izreke, kakor so se tam vrstili. Na desno Kopitarjeve slike:
Nosil učeno glavo s častjo Sem vseh premagavee.
Prešern.
Monstrum seientiarum.
Grimm.
Europäische Celebrität.
Čop.
Na levo Kopitarjeve slike:
. Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope!
Koseski.
Sagaeissimus philologus, vir eeleberrimus!
Miklošič.
Der grösste slavische Kritiker unseres Jahrhunderts.
Hanuš.
Pod sliko:
Kjer se easte modrine, Tam se imenuje moj sin.
Slovenij a.
Na tisoč in tisoč ljudstva slovenskega se je zbralo_ okolo Kopitarjevega doma; dež, ki se je vlil z novo močjo, nij nikogar motil. Pevci se vstopijo v kolo ter zapojö Jenkovo (Besede Simon J. skladba Davorin J.) „Molitev": Ti ki si ustvaril nas ko listja, trave, pol sveta podaril, sinom majke Slave!
Profesor Šuklje, mož posebnega govorniškega talenta, prevzel je bil na odborovo prošnjo slavnostni govor. Stopivši na oder govoril je tako:
„Predragi rojaki! Od daljnih stranij prihiteli smo denes v prijazno to gorensko vas, pred to priprosto kmetsko hišo, da vredno obhajamo spomin našega rojaka Jerneja Kopitarja, kateri se je rodil 21. avg. 1780. Minolo je tega stoletje -—za nas Slovence pač važna doba polna vesele spremembe! Kajti takrat, ko je Kopitar beli dan zagledal, bilo je videti, da bode Slovenstvo uničeno po silnem tujem pritisku. Jezik naš se je zaničeval, po šolah in uradih šopirila se je tujščina, nismo imeli niti književnosti niti inteligencije, narod ves je spaval in škodoželjni sosedje obetali so mu isto nečastno smrt, katera je podavila slovanski živelj v severnej Nemčiji, na Saksonskem in Pruskem!
„Ali božja previdnost nij dopustila, da bi se uničilo tako plemenito, tako čvrsto pleme slovensko! Nastali so možje, ki so naš narod oteli gotovega pogina. Mej temi možaki pa se moramo hvaležni potomci v prvej vrsti spominjati J. Kopitarja. Bistroumen je bil kakor malo kedo, ter tako silne učenosti, da ga je največji učenjak nemški, Jakob G rim m, imenoval „mon-strum seien t i ar um". Ime njegovo zaslovelo je mej vsem učenim svetom, največji duhovi iste dobe, Göthe in Humboldt, Grimm in Schlegel bili so ž njim v prijateljskej zvezi, inostranske akademije imenovale so ga svojim članom, kralji in cesarji so ga odlikovali '— ali vendar nij nikdar pozabil, da ga je rodila mati slovenska! Takrat, ko seje vsak bore pisar sramoval slovenskega imena, povzdigoval je odlični mož s pravo navdušenostjo^ svojo domovino, branilz ostrim peresom svoje rojake, hvalil njih nadarjenost, slavil krasoto slovenskega jezika ter veroval v boljšo bodočnost slovenskega naroda!
„Toda ravno temu narodu pretila je silna nevarnost, da se mu popolnem spridi njegov jezik. Le po kmetih govorilo se je
bolj čisto, po mestih pa se je cula neka zoperna sodrga in le-ta vplivala je tudi na slovenske pisatelje, kateri nijso razumeli jezika ter zakonov njegovih. Tu pa je Kopitar svojim rojakom 1.1808 kot neprecenljivi zaklad podaril prvo slovensko slovnico na znanstvenej podlagi „Grammatik der slavische n Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark", učeno delo polno genijalnih nazorov in novih idej, po katerem je on postal oče slovenskemu jezikoslovju!
„Ali Kopitar Slovencem nij samo razkrival zakonov njih jezika, seznanil jih je tudi se začetki slovenske povest niče. llokazal je namreč, da smo Slovenci potomci onega velikega naroda, ki se je nekdaj razprostiral od tirolskih snežnikov in bavarske planote do dunavske nižine, kjer se Sava in Drava zlivate v silni Dunav. Dokazal je nadalje v glasovitem „Gla-golita Clozianus", v „Prolegomena historica in evangelia slavica eccl. Remensis" ter drugod, da so bili naši slovenski pradedje prvi slovanski kristijani ter da sta slovanska blagovestnika Ciril in Metod uprav v našem jeziku pričela slovansko liturgijo in slovansko slovstvo. V istem „Glagolita Clozianus" objavil je tudi staroslovensko slovnico in kratek slovar ter staroslovenski jezik pojasnil z novoslovenščino. Če so preje tudi slovanski jezikoslovci nas prezirali, če je slavni Dobrovsky sam naš jezik imel za zanemarjeno in ponemčeno narečje, morali so se odsikmal posebno ozirati na novoslovenščino, tembolj, ker je Kopitar sebi in svojemu narodu zapustil vrednega naslednika, slovečega profesorja Miklošiča, ki še dandanes slavno nadaljuje, kar je mojster njegov tako srečno in vspešno pričel. Pač se lehko ponašamo s tema možema, katera po izreku hrvatskega pisatelja Fr. Kurelca kakor „dva čara slovinska" vladata na polji jezikoslovnem.
„To so tedaj Kopitarjeve zasluge za narod slovenski; — ali on jih ima tudi za Slovanstvo sploh. Živo se je zanimal za vsak napredek, za vsako gibanje slovanskega duha. Tako je izdatno podpiral Dobrovskega, zlasti pri izdavanji slovečega dela: „In-stitutiones linguae slavicae veteris dialecti"; tako mu je bilo posebno na srcu mlado srbsko slovstvo in baš Kopitar je napotil Srba Vuka Stefanoviča Karadžiča, da je spisal prvo srbsko slovnico in slovar ter nabral ono prekrasno zbirko narodnih pesnij, ki so še denes pravi kinč vsemu Slovanstvu ter se v svojej divnej lepoti morejo primerjati neumrjočim Homerovim spevom. Znanje staroslovenščine pa, po katerem se slovanski jeziki in ž njimi vred tudi slovanska srca vedno bolj si bližujejo in zlagajo, bilo je utemeljeno po Kopitarju in Dobrovskem; in Kopitarju gre tudi zasluga, da so se po avstrijskih in inostranskih univerzah za ta prevažni predmet ustanovile stolice, kjer sedaj odlični učenjaki razlagajo slovanski jezik in lepoto njegovo.
„Tak je bil tedaj, predragi rojaki, J. Kopitar, čegar spomin denes obhajamo. Če ga občuduje ves omikani svet, če ga tuji
narodi prištevajo prvim učenjakom našega veka — koliko bolj ga moramo slaviti Slovenci, katerim je posvetil sad svoje učenosti, trud svojega življenja! Skromno znamenje naše hvaležnosti naj bode ta spomenik na' Ivopitarjevej rojstnej hiši. Čuvajte ga skrbno, vi domačini iz Repenj in iz fare Vodiške, kajti .v istini se morete ponašati z rojakom, po katerem ste dosegli, da Re-penjsko vas poznajo po širokem svetu, kjer koli se spoštuje um in učenost. Ti pa, omikana mladina slovenska, oziraj se na ta spomenik ter uči se po Kopitarjevem izgledu ljubiti narod, gojiti znanost, iskati resnico! In ti, narod slovenski, obdan od pro-tivnikov, vedno še v hudem boji za obstanek, če ti v junaškej tej borbi kedaj sape primanjkuje, poglej to kamenito ploščo ter pomni, da narod, ki je v najhujšej revi rodil in odgojil take sinove, kakor je naš Kopitar, ne more propasti na vse veke ne! In tedaj zakličem jaz: Kopitarjevemu spominu slava!"
Burni slava-klici in živio-klici done iz naroda po zelenej dolini.
Izvrstnemu govorniku čestitalo se je z vseli stranij in zopet so grmeli „živio"-klici. Pevci zapojo za tem Foersterjevo: „Spe vaj te Bogu", a godba zasvira „Naprej!"
K svečanosti odkritja spomenika na Kopitarjevem domu došle so deputacije iz vseh krajev. Zastopana so bila večjidel vsa kranjska mesta, osobito K ä m e n i k, K r a n j, Š k of j a L o k a. Da Ljubljančanov ne omenjamo, videli smo tukaj prvoboritelja koroških Slovencev poslanca g. prof. Ein spiele rja- ter ž njim koroškega slovenskega posestnika gosp. Bajca, ki je prišel k slavnosti. Se Štajerskega so bili navzočni znani g. župnik Božidar Rajč, profesor Maje iger, profesor Huba.d, prof. Glaser; prof. Podgoršek iz Rakovca, Dr. Klemenčič iz Gradca, prof. Müll n er iz Bregenza; Iv. Dolin ar iz Trsta. Iz Zagreba je g. Toma Gajdek, predsednik društva svetojero-nimskega v Zagrebu, stari prijatelj narodu slovenskemu, poslal k svečanosti g. profesorja dr. Suka, da zastopa navedeno društvo pri svečanosti. Nadalje je bil navzočen iz Zagreba tudi prof. dr. Celestin kot zastopnik akademije znanosti, Hrvatske Matice in hrvatskega „Sokola". Zastopniki Hrvatov in telegrami ter dopisi iz Hrvatskega, katere priobčimo niže, so bili kakor vselej s posebno srčnostjo sprejeti. — Narodne slovenske inte-ligencije, celö nekaj narodnih gospa, zlasti pa dijakov je bilo od vseh krajev Slovenskega jako mnogo došlo.
Plošča, katero je kämenosekarski mojster Vincenc Č a m er n i k iz Ljubljane jako umetno izdelal iz črnega marmora, ima napis v zlatih črkah:
TUKAJ SE JE RODIL JERNEJ KOPITAR
21. avgusta 1780.
Postavili čestilci ob stoletnici.
Slovesnost odkritja plošče se je vršila jedva kake pol ure, dež je delal vsem dosti sitnosti, osobito pa govorniku in pevcem. Po dovršenem slovesnem aktu hitelo je vse v Vodice, četrt ure oddaljene. Nij sicer daleč to, ali v tem blatu gaziti, kakor gaje skupaj naneslo nebrojno število naroda ter shodilo, — to nij šala! Vendar človek vse prestane. Sicer umazani in do kože marsikdo premočen, dospeli smo v Vodice k Luža r ju pod streho in na suho. Na cesti iz Repenj je bil pred Lužarjevim domom postavljen krasen slavolok; vsa vas je bila izredno in okusno ozaljšana in streli iz možnarjev so naznanili prihod gostov. Za vse olep-šanje v Vodicah imata tamošnja gospoda duhovnika velikih zaslug, na čemer jima gre hvala.
Za jedno uro je bil programom določen skupni obed pri Lu-žarju. Na potu iz Ljubljane v Repnje je bila misel soglasna, da bode na tem skupnem obedu zbog prav neljubega vremena vidna marsikaka praznot^ Vse se je motilo v tem obziru. Oglasilo se je toliko gostov za obed, da so se morali razdeliti v več delov. Manjšina, gostje iz tujega, je šla v hišo v veliko dvorano, a večini, „Sokolom", pevcem in drugim, odkazali so se jim prostori na obširnem podu. Kosilo je bilo, kolikor se more zahtevati na kmetih, kjer se mora vsaka reč posebe od drugod naročiti, izvrstno in tudi pvo strežb a boljša, nego v marsikaterej ljubljanske] gostilni. Čast tacemu krčmarju!
Mej obedom je svirala Zörnerjeva godba, so peli čitalniški pevci ter se je na obeh straneh napivalo. V dvorani je napil prvi dr. Zarnik cesarju. Na podu pa je s prva napil starosta „Sokolov" g. Ravni h ar na slavo Kopitarjevega imena, a g. Hlavka je napil slovenskim prvoboriteljem in slovenskemu narodu. Vseučiliščnik g. Bežek je v svojej napitnici obetal, da bode slovenska mladež zmirom stala trdno za slovansko pravično stvar, a voditelji slovenski naj jo podpirajo ter navdušujejo.
Mej tem pridejo iz sobane doli k „Sokolom", pevcem in drugim slovenski državni poslanec dr. Vošnjak, dr. Zarnik, prof. Einspielerv ter župnik Božidar Rajč. Navdušenje je postalo velikansko. Župnik Božidar Rajč stopi na stol ter govori o zedinjenji vseh slovenskih pokrajin tako prepričevalno in navdušeno, da se je ta navdušenost polastila tudi vseh poslušalcev. Dr. Vošnjak je govoril mladini, osobito navzočnim vse-učiliščnikom na srce. Vseučiliščnik g. D. Majaron obeta v imenu zbrane mladine, da hoče biti vredna lepega zaupanja. Dr. Zarnik je v svojem govoru govoril o najnovejšem nazi-vanji „Deutschkrainer", ter zavračal nektere nemške napade. Prof. Šuklje je omenjal v svojej napitnici žalostne prošlosti naroda slovenskega, kteri se vendar glede duševne zmožnosti ter nadarjenosti lehko meri s svojim nemškim sosedom.
Neizrekljivo navdušeno so bili vsprijeti telegrami, priposlani zbranej družbi Kopitarjevih čestilcev od vseh krajev, tudi daljnih slovanskih."
Govoril je zbranej družbi tudi zastopnik koroških Slovencev, poslanec Ein spiel er. Tudi Einspielerjev govor je bil navdušeno sprejet.
Državni in deželni poslanec g. Nah er g oj je govoril imenom primorskih Slovencev naglašajoč nevarnost, katera preti tamoš-njim Slovencem itd.
Vsa slavnost se je redno ter dostojno vršila, v presledkih je svirala godba, ter so peli vrli pevci ljubljanskega čitalniškega pevskega zbora. Okolo 4. ure popoludne se je lepa slovesnost zaključila, ter so se vsi vdeleženci pripravili na odhod v istem redu, kakor so dospeli v Repnje. Poslovljenje od Vodiških domačinov je bilo prav srčno.
S tem bil bi opis slovesnosti dovršen. A ker smo bili na povratku v Ljubljano povsodi tako sijajno ter ljubeznjivo sprejemali od kmetskih prebivalcev, bodi nam dovoljeno, da tudi to omenimo.
Yasi, skozi katere smo se peljali, so bile na čast Kopitarjevim čestilcem ozaljšane z narodnimi trobojnicami ter tudi se zvonikov cerkvenih vihrale so zastave. V srednjih Gameljnih, kjer je bilo istega dne slučajno tudi žegnanje, sprejeli so vaščanje slavite]je Kopitarjeve iskreno kot svoje dobre prijatelje ter brate. Vsa vas je bila na nogah, mlado in staro se je trlo okolo voz, stiskajoč gostom roke, deklice obsipajoč jih s cvetlicami ter deleč mej nje kranjske „bobe". Veliko iznenadenje pa je dohitelo če-stilce Kopitarjeve na Ježici. Pod slavolokom na cesti so čakala gostov slovenska dekleta z Ježice v prekrasnih domačih peč ah. Prav ob onem trenotku, ko so ravno gostje dospeli do slavoloka, se je pa dež, ki je prej vže močno padal, neusmiljeno vlil. Zato se je pozdrav od obeh stranij vršil prav kratko. Ale-ševa hčerka z Ježice pozdravi, čestilce Kopitarjeve, vračajoče se sš slavnosti. V imenu „Sokola" odzdravi g. Armič, potem pa izroče dekleta lep venec „Sokolovej" zastavi a vdeležencem Kopitarjeve slavnosti pripnö krasne šopke na prsi. Ne moremo si kaj, da bi tudi mi s tega mesta ne zaklicali vrlim rodoljub-kinjam z Ježice: Živele!
Pri Aleši je bil odpočitek kake pol ure, kjer se je vse se slastjo spravilo nad dobro vino in okusno jed, posebno oni, katere so lojterski vozovi pretresli na grdem potu notri do obisti. Zadnji voz je dospel pred ljubljansko čitalnico ob '/ß. ure na večer.
K slavnosti Kopitarjeve stoletnice je „Matica slovenska" odposlala pet odbornikov, da zastopajo društvo pri svečanosti. Odbor „Matice slovenske" pa je tudi soglasno sklenil, da plača vse troške za spomenično ploščo na rojstvenej hiši Kopitarjevej.
Telegrami, ki so odboru došli, so sledeči:
Dunaj. Slava neumrlomu Kopitarju, otcu slavjanske nauke, koga imao sam srječu poznavati na Dunaju; slava narodu, koji
zna poštovati svoje učene muževe, a raditi, kao su oni radili. Pozdrav od svijuh ruskih slavista! Živeli Slovenci!
Rajevsky.
Praga. Beseda umelecka v Prazö, uznavajic velike za-sluhy Kopitara o vedu slovanskou, kori se o den vyznamne slav-nost'i slovenske pamatce velikeho učence, a provolava mu nehy-nouci slavu!
Strakaty, predseda.
Krap in a. Kopitar prije 45 godinali potaknuo i mene, da pomnjivo gojim slavensku knjigu; s toga žalim, da njegovoj svečanosti prisutstvovati nemogu te kličem iz dna srdca: slava mu!
Ivan Kukuljevič.
Belgrad. Slava slovenskom narodu, koji je celokup-nom Slovenstvu dao Kopitara! Slava današnjim prvacima slovenskim, naslednicima velikog rodoljuba, ne samo po krvi, nego i po duhu! Slava sa svih krajeva neumrlome Kopitaru!
Sekretar srpskog učenog društva: Kujundžič.
Sofija. Iz stolica-ta Sofia na mnogovečno stradavše-to novovozrodjeno slavensko gospodarstvo, slavenska beseda, bratski vas pozdravlja za praznika na bezsmertni za slavenska nauka Kopitara! (Drugo polovico tega telegrama izpuščamo, ker je nam prišel tako skvarjen, da ga nijsmo razumeli).
G-reko v.
No vi s a d. Historija preporodaja srpske književnosti prepletena je sjajnim trakom imena Kopitarova. Srpski narod po-š tuj udi pomen Vuka Karadžiča sječa se svagde s pietetom i Jerneja Kopitara. Zato i književno društvo Matice srpske danas sa oduševljenjem pozdravlja stoletnicu slavljenog pokojnika.
Književni odbor Matice srpske.
Dunaj. — Na korist vseh Slovanov delavšega moža treba, da i vsi Slovani slave. Slovencem se pridružuje i češka omladina ter kliče: slava Kopitarju, živeli njega slaveči Slovenci!
Akademicky spolek na Dunaji.
Zagreb. Slovenci v hrvatskej metropoli živeči, pošiljajo vam srčen pozdrav in kličejo: bodi večen spomin učenjaku Jerneju Kopitarju, živeli čestilci njegovi!
Bradaška, dr. Fon, dr. Kopač, Kos, dr. Kosirnik, Kuralt, Mftarn, Mušič, Roš, Seunig, Stožir, Valjavec, dr.
Vajngerl, dr. Vidrič, Zepič.
13
Zagreb. Zadržan prisustvoväti stoletnici, izročam Slovencem srčne bratske pozdrave od Bolgarov, pošiljajoč ob jednem dotično pismo v originalu, v katerem kličejo Sla v j an i od Balkana gromovito slava uspomeni Kopitarjevej za njegove naučne zasluge, kakor v obče za Slavjanstvo tako posebno tudi za Bolgare!
Za Sofijsko slavjansko besedo: B e z e n š e k.
Celovec. V spomin stoletnice neumrlega učenjaka kličemo navdušeni: večna slava Kopitarju, slava vsem čestilcem njegovim! Živi, živi duh slovenski!
Odborniki Mohorjeve družbe v Celovci.
Celovec. Rodoljubom pomrlim večnaja parnjat! Rodoljubom zbranim v Repnjah slava! Vsem delavnim rodoljubom slav-janskim: mnogaja ljeta!
Matija Maj ar v Celovci.
Celovec. Učeni Kopitar je delal za naš narod z učenostjo: delajmo vsak po svojem stanu za srečo naroda slav-janskega!
Rossbacher v Celovci.
Celovec. Slava narodu, ki časti svoje zaslužne može.
Janežič.
Trst. Večna slava slovničarju Jerneju Kopitarju!
Čitalnica tržaška.
V i ž m ar je. Slava Kopitarju, živeli njegovi čestitelji!
Hrabroslav Odläzek, Vižmarski
Medvode. Slava! kličem čestiteljem vednostnega velikana, ki narod budijo in spodbujajo potomce k duševnemu delu!
Mili«,
železniški predstojnik v Medvodah.
Ljutomer. Kopitarjeve slavitelje srčno pozdravlja
Ljutomerska čitalnica.
Trst. Srčen pozdrav čestilcem Kopitarjeve slave.
Cegnar, Slavomir, Pogorele, Jože Kavčič, Jereb, Vadnov, Cenčič, Hrabroslav Dekleva, Friškovič, Jazbec.
Tullnerbach. Slava Kopitarju, slovenskemu učenjaku. Bog živi Kopitarjev rod!
Ivan Navratil, na odpočitku blizu Beča.
Rakek. Trud Kopitarjev sad mej Slovani naj širi obilno, priča na glas, kaj ume svoboden, složen Slovan.
Resni an, Gr bič.
Brežice. Slava Kopitarju, slava njegovemu duševnemu sinu Miklošiču, čast in poštenje nepristranskemu vladanju Taaf-feja in Winklerja, ter zalivala zbranim čestilcem izdatelja „Gla-golita Clozianus" izražajo v duhu navzočni Slovenci brežkega okraja.
Tanšek.
Ptuj. Večnaja pamjat veleumnemu učenjaku Jerneju Kopitarju. Sokolovo oko njegovo odkrilo nam je tajno krasoto gla-goliške prošlosti, opazilo, vodilo duhovite orjake: Srbina Vuka, našega Miklošiča. Slava Repnjam: Na zdar vsem denes tamkaj navzočnim.
Za čitalnico ptujsko: Žitek.
Golobkovo na Češkem. Delavni v prid Slovanstva, čuvamo pravico in resnico, proganjamo pa ošabnost in plitkost, kakor vredni nasledniki Dobrovskega in Jerneja Kopitarja. Slava mu!
Lego.
Razen teh telegramov so došli tudi sledeči dopisi iz Zagreba:
Slavni odbore! •
Veoma žalim, što uz najbolju volju ne mogu se odazvati tamošnjomu cienjenomu pozivu od 14. t. m. i što ni jedan od akademika ne može biti svjedokom ove počasti, koju slovenski rodoljubi priredjuju svojemu velikomu zemljaku i slavnomu slov-jenskomu jezikoslovcu Jerneju Kopitarn. Ali taj propust nado-mjestiti če prof. dr. Celestin, koj se tiem umoljava i ovlaštuje, da akademiju i mene zastupa kod svečanosti, kojoj čemo biti svakako duhom prisutni, buduči osvjedočeni o velikih zaslugah neumrloga svečara.
Dr. Fr. Rački, predsjednik jugoslavjanske akademije znanosti.
Dalje od „Matice Hrvatske": Slavni odbore za Kopitarovu svečanost u Ljubljani!
U ime „Matice Hrvatske" čast mi se je najsrdačnije zahvaliti na cienjenom pozivu od 14. t. mj. od strane toga odbora za Kopitarovo slavlje, te veoma žalimo, što nemože na toj bra-tinskoj svečanosti nijedan od odbornika „Matice" prisustovati.
Nu da ipak zadovoljimo želji našoj, opunovlaščujemo ovjm našega utemeljiteljnoga člana profesora dra. Fr. Celestma, da p n Vasoj svečanosti „Maticu Hrvatsku" zastiipa.
Sa bratinskim pozdravom u ime upravlj. odbora „Matice Hrvatske": Ivan Kostrenčič, tajnik „Matice Hrvatske".
Od „Sokola Hrvatskega": Slavni odbore za Kopitarovu svečanost u Ljubljani!
U ime „Hrvatskog Sokola" u Zagrebu čast mi je izraziti tim naše veliko sažaljenje, da nijedan od odbornika našeg druztva ne može prisustvoväti pri liepoj bratinskoj Kopitarovoji sveča* nosti. Nego da ipak zadovoljimo svojoj želji, opunovlasčujemo ovim svoga izvršujučeg člana, profesora dra. Fr. Celestma, aa pri Vašoj svečanosti zastupa „Hrvatski Sokol".
Sa bratskim pozdravom u ime upravljajučeg odbora „Hrvatskog Sokola": Dr. Jos. F on.
Izvrševaje svoj slabi opis, pravi poročevalec v Soči (X.41) v dan 100. godovnje Jerneja Kopitarja 1. 1800, ne morem si kaj, da ne bi klical mladini si oven skej, ki je onega Kopitarjevega dne pojavila toli svetega navdušenja, da bi jej ne klical: Tolle, lege! Vzemi Kopitarja v roke ter beri ga! Lei se iz njega vednosti in resnice, uči se! Posnemaj ga v ljubezni do naroda in uka, posnemaj ga! — Da vredna svojega rojaka m domovine slovenske imaš pripravljeno pošteno sree in bister um, ko velja stopiti kot Slovenec in Slovan z močjo^ za naroda samostojnost in prosveto. Da večna bo Slovencev čest!
To bode Kopitarja spomin najlepši, najvred-niši!
Razgled.
Stran
Jernej Kopitar '....................1—m
Kako je Kopitar svoje življenje sam popisal 1 1839. Spisi Kopitarjevi. Kopitar pa Mušicki, Dobrovsky, Safarik, Vostokov, Miklošič. Kopitarjevo delovanje v dvorski knjižnici. Kopitar pa Vodnik, Metelko, Čop, Prešern, Ravnikar. Shivanstvo v obče, Slovenci. Dodatek. Zapisek manjših spisov Kopitarjevih in kje so prišli na svetlo.
J. Kopitar in sedanja slovenska slovnica............112
Slovnice slovenske....................115
Tri prošnje Kopitarjeve 1. 1809 ......................125
J. Kopitar pa Dr. J. Zupan.................129
Patriotische Phantasien eines Slaven .............132
SS. Cyrillus et Methodius.................142
Slavorum cisdanubianorum historiae eonspectus Chronologien« usque ad
obitum S. Methodii ,................146
Kopitar sprožitelj slovenske kmetijske „Pratike".........172
Kopitar pa Pypin in Kolär.................173
Slavnost Kopitarjeva 22. avg. 1880 v Repnjah..........176
Popravki.
V I. spisku str. 2 vr. 6 od zd. nam. naprej, čitaj najprej ; str. 11. vr. 7 od zg. nam. prostopop čit. protopop; 6tr. 14 vr. 13 nam. tako čit. take; str. 17 v zadnjem odstavku nam. popisal čit. prepisal; str. 30 n. neizrečno č. neizrečeno itd.; str. 37 vr. 8 čit.kar koli vemo; str. 46 vr. 10 č. na str. 403 Trubtr; str. 62 v. 23 zabavljati nam. zahvaliti; str. 70 v. 26 vgnal nam. vrgel; str. 74 v. 30 v njegovem t. j. Miki. . .; str. 78 v. 13. čit. glas bolje od itd.; str. 82 v. 5 čit. 1821 nam. 1851; str. 88 v. 11 izbriši prve tri besede (Dokler je bil); 90 v. 1 nam. ne smemo čit. ne moremo; v zadnj. odst. pribavil nam. pristavil; str. 97 v. 23 čit. nemške in latinske besede; str. 101 v. 14 čit. jako ugodno itd. v. 17 izbriši od; str. 102 v 6. odst. čit. njegova slovnica opravila itd. v. 15 čit. na nm. ena itd. Nektere manjše pogreske popravijo naj blagovoljno čitatelji.
■
aw
y^Mlj^J/'Au (ji/J?^	/Afi-fa
■Ju^/M Jv, r fy^^it^ fyju^f^^ /^fiY	yY^JU
j/M'i^L ^^J AvA* «p^fa, f! ^^ ^ "Ar ^Wk^y	j^f&frgy
^^ ^L^ / * ^ • ^
^ fh i Jj it, ^ , ^	Y^^if
^ /H^1 ^-jo^Jy*^ 'L/l.	l -iVvw!
7vk
r ^ ^ V »-i vwr&rfa^-f^ J UaI	:t H y'di jfafr*	t ^l ' ^
Jkjhtr , iL ^vv«. ■i'fa. i-jiL- ! JAU)J,C. U* . _ ^ -fbfosu -^ü	/cj^^suo

^ /0 M;
/j^ ^ TlyOÄ.-».	V*/
Založila in na svetlo dala
MATICA SLOVENSKA.
Y redgovor.
JVašemu telesnemu razvoju okö mnogo pomore, dušnemu pa gotovo največ. Brez očesa — kako bi bilo naše kretanje, kako nesi-gurno bi tavali v večni temi, kako bi si izbirali hrano, kako pripravljali obleko in stanovanje, kako bi se izogibali mnogovrstnim nevarnostim, kako občevali med seboj? Bes, žalostno bi bilo naše telesno životarjenje brez vida, mnogo, mnogo žalostnejše, nego li življenje slep-čevo med nami videčimi, kateremu mi pomagamo, in kateremu mi podajamo sredstev, da ne ostaja čisto nedelaven in zavržen ud človeštva.
Še žalostnejše bi pa bilo naše duševno življenje. Naše duševne krepdsti (moči), naše znanosti in umeteljnosti imajo večinoma svoj izvor v očesu. 0k6 vzpHjemd največ vtisov in jih vodi do možjdn; kadar zvu-nanji vtisi prihajajo do možjdn, zavedamo se jih; do možjdn se da zvu-nanjim vtisom slediti, potem se pa začenja dušna delavnost. Ta stvar ja iz vzprijetih vtisov pojme, iz pojmov sode, iz sodov izvode (Schluss, Schlusssatz), iz teh pa znanost (Wissenschaft).
Pri razsojevanji o velikosti, obliki in druzih svojstvih teles so nam roke, s katerimi jih tipljemo, velik, časih nenadomesten pripomoček in gotovo je, da bi si, ako bi ne imeli oči, s pomočjo tipa stvarjali tudi nekak svet okolo sebe, ali kako omejen, kako majhen bi bil ta svet, in kako počasi bi vse napredovalo! To je uže vsak premišljeval, koliko nam oko koristi, in kako teško bi mi vid pogrešali, ko bi ga po kaki nesrečni naključbi izgubili; kako se pa prav za prav to godi, da vidimo, in kaj je vzrok različnim vidnim prikaznim, tega še vsak ne vS, vsaj v tej meri ne, v kateri je to dan danes vedeti moči. Da bi se med Slovenci širilo znanje o najimenitnejšem čutu in čutilu tudi v slovenskem jezici, namenil sem se opisati ok6, razložiti
njegova opravila, ter razjasniti nekatere čudne prikazni vida. „Slovenska Matica" nam je sicer uže podala prevod Schödlerjeve fizike, v kateri so, kakor v vsaki fiziki, opisane očesne funkcije, ali takov kratek popis na dveh, treh, stranih, ki se vrhu tega ozira le na fizikalno stran vidnih prikazni, dan danes, ko so o očesu in vidu v druzih jezicih napisane debele knjige, ne ugaja Slovencu, izka-jočemu pouka v mdterinem jezici. In nauk o očesu je potrebnejši, nego bi se komu dozdevalo, kajti sedanji rod ima mnogo očesnih po-greškov, katerim bi se dalo izogniti. Toliko v svoje opravičenje, zakaj sem se poprijel ravno tega predmeta. Jaz to, drug drugo, vsako leto nekaj — tako bode s časoma tudi nam Slovencem kaj pokazati iz prirodopisnih naukov.
Da bi bilo v tem spisu, kolikor mogoče, vse jasno, ter da bi blagovoljnemu bralcu ne bilo treba iskati po druzih knjigah potrebnega optičnega znanja, na katero se opera nauk o očesu in vidu — razlaganja in opisov optičnih priprav, katere so v zvezi z omenjenim naukom, hočem iz splošne optike pometi one nauke o bistvu, svojstvih in prikaznih svetlobe, kateri se mi zdi za moj namen potrebni. Ti nauki so tudi sami po sebi važni in zanimivi, ker pojasnujejo mnogo vidnih prikazni. Dokazi moji, kolikor jih, je, niso učeni — saj moj spis ni namenjen vseučilišnikom — vsega dokazovanja pa nisem hotel opuščati, želeč ustrezati tudi 6nim bralcem, katerim ne zadostuje samo golo pripovedovanje znanostnih resultatov.
O k ö in vid.

I. O svetlobi sploh.
Svetloba in nje vzrok.
no, kar dela, da se stvari vidijo, da so svetle, zovemo svetlobo ali luč. Kaj je svetloba sama na sebi, tega ne vemo.
fDa bi pa mogli postanek svetlobe, nje razširjanje, nje prikazni in učinke razlagati, izmislili so si učenjaki več podmen ali ' hipotez. Uže grški prirodni filozofi so si belili glavo z vprašanjem, kaj je vzrok, da vidimo. Menili so poleg druzega, da iz očesa izhaja pretenka tvarina, in predmete, do katerih prihaja, dela vidne. Plato je mislil, da stvari pošiljajo neko svetlobno - tvarino v oko. Te misli se drže sledniki emisijske ali emana-cijske podmene, kateri pravi ustanovitelj je slavni Newton. Večino svetlobnih pojavov je lehko razlagati po tej hipotezi, teško se pa n. pr. po njej tolmači, kako je možno, da časih svetloba svetlobo otemi, ali celo ugasne, da tema nastane tam, kjer bi le večje svetlobe pričakovali. Tudi razkroj svetlobe se po njej ne razlaga lehko. V razlaganje teli in druzih prikazni morale so se o svojstvih svetlobne tvarine izmisliti posebne podmene, katere glavno podmeno precej zamotajo; znanost pa se drži rajša proste podmene, dokler more ž njo izhajati.
Teško si je tudi misliti, da bi n. pr. solnce moglo metati svetlobne delce do nas, ne da bi jim njegova privlačnost branila oddaliti se tako zelo. Dalje morala bi zaradi velike svet-lobine brzine (svetloba prehodi v 1 sekundi 40.500 milj ali 300.400 kilometrov) živa sila svetlobnih delcev, da so še tako majhni, biti precejšnja, in ne razumemo lehko, zakaj ti našega očesa ne razbijejo, ali vsaj ne pokvarijo. Tudi bi moralo solnce, ako bi pošiljalo svetlobno tvarino neprestano na vse strani, polagoma zmanjšati se, a to se dosle ni moglo opaziti ali dokazati.
Največjo, zdaj malo ne občo veljavo pridobila si je naslednja podmena. Ves svetski prostor, o katerem se navadno misli, da je prazen, napolnen je z neko neizrečeno drobno in prožno (elastično) tvarino. Ta tvarina, ki se imenuje g t er, ne pušča nikoli nikjer praznega prostora; ona prošinja vse stvari in izpolnuje njih luknjice. (Luknjice ima vsaka še tako gosta stvar.) Eter je tako drobän, da prodira v najmanjše luknjice. On
je pač stanoviten (vztrajen), teže pa nima nobene, in ako jo ima, je tako majhna, da se sme v primeri z drugimi močmi, katere pri svetlobnih prikaznih dejstvujejo, puščati v liemar. Gibanja gostih teles ne ovira, le pri gibanji zvezd repatic jako redke tvarine je moči spoznati njegov upor. V praznem svetskem prostoru je povsod jednako göst. V telesnih luknjicah ga telesni delci (molekili) vlečejo nase in zaradi tega zgoščajo, zato je v telesih gostejši, nego li v praznem prostoru. Ker ga pa delci različnih stvari ne vlečejo nase s tisto močjo, zato je v različnih stvareh različno göst.
Eter je popolnem prožen. Vsak njegov delec, katerega ka-koršna koli sila zmakne iz ravnotežja, poskuša s tisto silo vrniti se v svoj položaj. Zavoljo te popolne prožnosti se njegovi delci tresejo, delajo in širijo valove po tistih zakonih, kateri sploh veljajo za prožne tvarine. Med njegovimi delci so podobne mole-kilne moči, kakor med delci družili tvari; zato se nobeden njegovih delcev ne more gibati sam zase; ako se začne gibati jeden delec, spravi v gibanje tudi sosednje delce.
Vsaka svetla točka se trese,' in prenaša svoje tresenje na sosednji eter, ter napravlja tu, ker se to tresenje od delca do delca širi, valove. Ti se razprostirajo na vse strani, dospejo do našega očesa in skozi to do vidnega živca in store, da vidimo točko, katera nam je poslala te svetlobne valove. V sredstvu, v katerem je eter povsod jednako gost, širijo se svetlobni valovi vedno s tisto brzino (hitrostjo) in tako, kakor bi postajala iz majhne oble (kugle) jako hitro večja in večja. Kadar eter v tistem sredstvu ni na vse strani jednako göst, tedaj se svetlobni valovi ne širijo v podobi oble. Ako zadevajo svetlobni valovi ob drugo sredstvo, prejde jeden del gibanja vanj, drugi del se pa odbija in se širi nazaj v prejšnje sredstvo. Tisto gibanje, katero je prešlo v drugo sredstvo, se tukaj uničuje in ne daje svetlobe, ali se pa v njem dalje širi. Ker je pa eter v novem sredstvu gostejši ali redkejši, nego li v prejšnjem, je brzina valovnega gibanja druga, in nasledek spremenjeni brzini je lom svetlobe. *) O sredstvih, katera vanje prešlo gibanje eterjevo uničujejo, pravimo, da svetlobo pijejo ali srčejo. O vseh teh prikaznih, posebno o odboji in lomu svetlobe govorimo še posebe, ker so za nas velike važnosti.
Ta podmena se zöve teorija undulacije ali valovanja. Izumel jo je Huyghens pred dve sto leti. Ž njo se na lehko razlagajo vse optične prikazni. Slutil jo je uže Aristoteles, trdeč, da mora svetloba nastajati na jednak način, kakor zvok.
*) Ako se lom svetlobe razlaga po emisijski teoriji, pride se do pravega posledka le, ako se trdi, da velja to, kar je izkustvu protivno. Po teoriji valovanja in po izkusib je lomni kazalec (gl. „Lom svetlobe") medvzdukom in vodo 4/3, brzina svetlobe v vodi zatorej manjša, nogo li v vzdubu; po emisijski teoriji pa bi moral biti ta lomni kazalec s/4, brzina svetlobe v vodi zategadelj večja, nego v vzduliu.
s
Tresljaji zvenečega predmeta dajo se s pomočjo optičnih priprav videti, zato fiziki sklepajo, da je tudi moči svetlobne tresljaje v zvok spreminjati, zatorej slišati'. Ker se da zvok videti, mora se tudi svetloba čuti, ako je hipoteza undulacije prava. Poskusi o tem delajo se z mikrofonom.*) Vsaka barva svetlobe bi se imela drugače glasiti. Ako se sprememba svetlobe v zvok posreči, potem ni najmanjše dvombe več o istinitosti podmene o valovanji svetlobe.
Razvrstitev predmetov, kar se tiče svetlobe.
Predmeti, katerih delci se tako tresejo, da tudi eter spravljajo v tresno gibanje, so sam o s ve ti j i vi (samosijajni, selbst-leuchtend), ker delajo sami od sebe svetlobne valove, jih na vse strani pošiljajo in se takisto kažejo vidnimi. Samosvetljivi predmeti so: Solnce, zvezde, goreče in žareče stvari, trhljad, fosfor, kresnice, nekatere mrtve ribe, neke male živalice v morji itd. Vse druge stvari so temne, nevidne; vidne in celö svetle postajajo tedaj, ako jih samosvetljive stvari razsvetljujejo ali obsevajo, in one to tujo svetlobo odbijajo. Po dnevi vidimo stvari okölo sebe le zato, ker solnčno svetlobo v naše okö odsevajo, po noči moramo drugo luč imeti, ako hočemo videti.
Stvari, katere valovno gibanje eterjevo skozi-se propuščajo, so prozorne (durchsichtig), one, katere ga le po nekoliko propuščajo, prosojne (durchscheinend), öne, katere ga ustavljajo, neprozorne. Prozorne stvari so: Vzduh, steklo, čista voda, mnoge tekočine, kamena strela itd.; prosojne pa: Tenek papir, z oljem ali mastjo napojen papir, tenka kožica itd.
Ker vsaka stvar odbija vsaj nekoliko svetlobe, nekoliko pa posrče, ne more nobena biti popolnem prozorna. Jasno je to, ako so dotične stvari debele, ali v mnogo skladov zložene. Debelo steklo ni tako prozorno, nego tenko;, tudi globoka voda je slabo prozorna. Celo vzduh posrče nekaj solnčne svetlobe. Nasproti ni nobene stvari, da bi bila popolnem neprozorna; ako jo razrežemo ali razkujemo v dovolj tenke lističe, vidimo, da je prosojna.
Premočrtno (geradlinig) širjenje svetlobe.
Svetlobni valovi so v sredstvu, katero ima na vse strani jednako gost eter, obli (kroglasti): Kamor dospejo eterjevi valovi, tija pride tudi svetloba. Ako zvežemo katero koli točko oblega valu se svetlo točko, kaže nam črta veznica pot, po katerem je hodila svetloba, šireč se od delca do delca eterjevega.
*)• Mikrofon — ne davno izumljena priprava — je ušesu to, kar mikroskop očesu. Ž njim se najslabši zvok, katerega sicer ne čujemo, tako ojaei, da ga čujemo razločno.
Podoba 1.
Vsak tako v pot se imenuje svetlobni žarek; vsak polumer oblega svetlobnega valü je svetlobni žarek, kateri kaže mer, (Richtung), v kateri se svetloba pomiče naprej. Polumer obli je pa prema črta, zatorej je pot svetlobi premočrtna. Svetloba more le tedaj v naše okö prihajati, ako jej premega .pota ne prepreči kak neprozoren predmet. Ce je zatorej mogoče od našega očesa potegniti premo črto do svetle točke, vidimo to točko, drugače ne. To se' ve, da ta zakon velja le za jednakošno sredstvo. Naj prejde n. pr. svetloba iz gostejšega vzduha v redkejši, ali iz vzduha v drugo sredstvo, ne širi se več premočrtno.
Skozi tenko cev vidimo le, ako je prema; skozi luknjico ali špranjico vidimo le tija, kamor je mogoče iz našega očesa skozi njo potegniti premo črto. Ako se hočeš še drugače prepričati o premočrtnem širjenji svitlobe, vzemi zvečer kos papirja, probodi ga z debelo iglo, in drži pred gorečo svečo {glej pod. 1) ali svetiinico, za prebodeni papir pa postavi drug bel papir in na njem zagledaš obrneno sliko sveče ali sve-tilnice. Svetlobni žarki sveče širijo se namreč na vse strani in prodirajo tudi skozi luknjico o; žarek, ki izhaja iz svetle točke a, zadene se na belem papirji ob točko A,
žarek iz b, ob točko B. Točki A in B ste sliki toček a in b. Isto tako delajo ostavše točke med a in b slike med A in B. Slika sveče je zategadelj zvrnena, ker se svetloba premopotno širi. Ko bi bila slika po konci, kakor je sveča, bil bi to dokaz, da svetloba ne hodi premega pota.
Premočrtnega pota svetlobe smo uže od mladosti tako vajeni, da iščemo vselej izvora svetlobi na konci one preme črte, po kateri je svetloba prišla v naše okö, če tudi ga tam vselej ni, tako n. pr., kadar prihaja svetloba iz druzega sredstva.
	fiSrjN. I|||llllllli|l||
	
	
Močnost svetlobe.
1)	Čim močnejše je tresenje ali majanje eterjevo, tem močnejša je svetloba. Tresenje je pa tem močnejše, čim dalje se pomiče vsak tresoči se delec od svojega mesta, Najdaljši pot delcev iz svoje leže zöve se razmah (amplituda). Močnost svetlobe zavisi zatorej od razmähove velikosti.
2)	Kolikor več svetlih toček ima predmet, ali kolikor večja je svetla površina, toliko večja svetloba.
3)	Valovno gibanje, katero izhaja iz svetle točke, širi se v podobi oble, in prehaja na vedno večje mnoštvo eterjevih delcev; na kolikor več delcev se to gibanje razširja, toliko
• slabše je. Delci, kateri vsak naslednji hip prvič zagibljejo, leže na površini pomišljeni obli; kolikor večja je ta obla, toliko več je eterjevih delcev, kateri se začno tresti. Močnost svetlobe zatorej pojemlje v oni meri, v kateri raste oblina površina; öblina površina pa raste kakor druga vz-množ (kvadrat) polumera, t. j., ako postaja polumer 2-, 3-, 4-, . . . «-krat večji, postane površina obli 4-, 9-, 16, . . . »"-krat večja. Reči smemo zatorej: Močnost svetlobi pojemlje, kakor raste kvadrat dalji od nje izvora.
Brzina svetlolbe.
Pod- 2. nam kaže solnce S, zemljo z, premičnico (planet) Jupiter J in prvi njegov mesec m. Strelice kažejo mer, v kateri
se ta telesa sučejo. Prvi Jupitrov me sec m. stopa [T vsacih 42 ur 28 minut in 36 sekund v Jupitrovo senco, in tu potem mrkne. Ako je zemlja v z, se ta račun
slaga s prikaznijo; ako je pa zemlja na svojem potu okolo solnca kje druge, se mrak zakesni in sicer najbolj tedaj, kadar je zemlja na nasprotni točki svojega pota v 2'. Takrat se zakesni mrak za 16 minut in 36 sekund, t. j. za 996 sekund. Vzrok temu za-kesnjenju je ta, ker ima zdaj svetloba od Jupitrovega mesca do zemlje daljši pot prehoditi. Pot je zdaj daljši nad 31 milijonov Jfy. Na jedno sekundo pride okolo 31.000 My- in to je brzina svetlobi. — Takisto je izračunal Olaf Römer 1675. leta. Zdaj imamo tudi druge pripomočke za. račun svetlobne brzine. Ti po-močki nam ob jednem dokazujejo, da se svetloba v podnebesnih prostorih skoraj ravno tako hitro širi, kakor na zemlji.
Čim
2)
-krat bolj razsvetljuje. Podoba 3.
Svetlost razsvetljenih predmetov.
Predmeti so pri jednacih okoluostili tem bolj razsvetljeni, močnejša svetloba pada nanje. Svetlost predmetov se zatorej spreminja z močnostjo, razširnostjo in daljo svetlobnega iz vöra in položajem predmeta proti njegovim žarkom.
1) Čim močnejši in razširnejši je izvor svetlobi, tem bolj je predmet razsvetljen. Ako je površina svetlobnemu izvoru 2-, 3-, . . . -krat "večja, tudi 2-, 3, Čim dalje je predmet od svetlobnega izvora, tem slabše je razsvetljen. S (glej pod. 3) je svetla točka, iz katere pada svetloba na ravnico KL. Motrimo kos- AB te razsvetljene ravnice, ter jo potem premek-nimo v vzporedno (paralelno) ležo K'L'. Svetloba, katera je prej razsvetljevala kos AB, razsvetljuje zdaj večji kös CD. Svetlost temu kosu je zdaj toliko manjša, kolikor je večji od AB. Merstvo (geometrija) nas
pa uči, da je CD proti AB v tistem razmerji, kakor kvadrati njiju navpičnih dalj od točke S. Zatorej smemo reči: Svetlost ravnice pojemlje, kakor raste kvadrat nje navpičnega razstoja od svetlobnega izvora. To velja tudi o vsacem kosci neravne ploskve.
Svetlost ploskve je tem večja, čim bolj se bliža kot, pod katerim svetloba pada nanjo, pravemu kotu, a tem manjša, čim manjši je ta kot.
Iz svetlobnega izvora -S (pod. 4.) naj pada svetloba na ravnico KL navpično. Kösec AB te ravnice bodi toliko
	K		K
S			
		A	
	I,		L
3)
Podoba 4
oddaljen od svetlobnega izvora ali tako majhen, da smemo reči, da so nanj padajoči žarki vzporedni. Ravnica KL naj se zdaj okolo točke B tako zavrti, da pride v položaj L'K'\ žarki zdaj ne padajo več navpično nanjo, temuč pod ostrim kotom cp, in razsvetljujejo zdaj večji kosec BC te ravnice. Svetlost kösca BC zdaj oslabi, ker tisto mnoštvo žarkov Jna večji kosec ravnice pada, in sicer je svetlost v oni meri
daleč
slabša, v kateri je kosec BC večjiod AB. Po naukih merstva je pa BC : AB — 1 : cos ABC— 1 : sin <p. Svetlost vsacega kosca ravnice je zatorej sorazmerna sinusu kota, pod katerim zadeva svetloba ta kosec. Svetlost predmeta je zatorej največja, kadar svetloba navpično pada nanj. Svetlost razsvetljene ploskve zavisi tudi od kota, pod katerim svetlobni žarki površino svetečega predmeta zapuščajo. — Žareča obla se nam vidi kakor jednakomerno žareč kolut (Scheibe); tako n. pr. vidimo solnce po vsem raztegu jednako svetlo. Goreč välj (Cylinder) se vidi v temni sobi povsod jednako svetal.
Ako je K (pod. 5.) žareča obla, od katere je oko O precej strani, zdi se nam, da vidimo krogolik kolut, kateri je povsod jednako svetal. Prav majhna kosca ab in cd jednöliko svetlobe pošiljata v oko, ako sta njiju vzmeta (projekciji) a'b' in cd' jednaka. Ker je kösec ab jako majhen, sme se reči, da je prem in vzporeden z a'b', zatorej tudi jednak a'b'. Kosec cd je pa proti svoji projekciji nagnen in sklepa ž njo köt k = dce; c'd' je pa = cd. cos k, zatorej cd =
°'d' ali pa = £s~k ker J'e c'd' =
zatorej
1 ali
Podoba 5.
k
a'b'. Vrhu tega je ab = a'b',
cd : ab
a'b' cos k
a'b'
k
cd : ab — 1 : cos k in ab = cd. cos k.
Kösec cd je zatorej večji od ab v razmerji 1 : cos k. Ker nam kösec cd ravno toliko svetlobe pošilja, kolikor ab, zato so žarki kösca cd slabši, nego li žarki kösca ab in sicer toliko slabši, kolikor je cd večji od ab, ali kolikor je manjši cos k, ali kolikor je večji köt k.
Ako potegnemo iz središča s skozi c polumer, ter ga še podaljšamo, je nc -J- cd in cc' J- c'd', zato je A. k — Z. i. Köt i, ki ga sklepajo žarki od cd proti očesu vzporedno idoči z navpičnico nc na cd, zove se iztočni köt (Ausflusswinkel). Osvetljava, katero vzprijemlje kaka ploskev od druge žareče ploskve, je zatorej sorazmerna cosinusu iztočnega kota svetlobnih žarkov.
Odljoj (odsev, refleksija) svetlobe.
Omenjali smo uže, da se svetlobni valovi, kadar prihajajo do druzega sredstva, od tistega odbijajo, ter v prvo sredstvo povračajo. Vse valovno gibanje se pa nikdar ne odbija, vselej
ga nekoliko prehaja v novo sredstvo. Nečemo z učenjaki premišljevati in računiti, koliko svetlobe se pri tem odbija, in koliko se je v novem sredstvu širi dalje, ali koliko se je v njem (vsaj navidezno) izgublja, nam je dovolj vedeti, da svetloba, katera se odbija, nikoli ni tako močna, nego prej, da torej odboj slabi svetlobo.
Pot odbite svetlobe se da natančno določiti le, ako svetloba pada na gladko ploskev. Zakoni svetlobnega odboja so taki, kakor öni, po katerih se sploh odbijajo valovi prožnih tvarin.
Da moremo te zakone izgovoriti, zapämtiti nam je nekoliko imen. AB (pod. 6.) je ravnica, na katero pada svetloba. Ako bi svetloba ne padala na ravno,
temuč na skrivljeno ploskev	Podoba 6.
PS, bodi AB stična ravnica (Berührungsebene) te ploskve v oni točki, o kateri hočemo vedeti, kako odbija svetlobo. Naj bode D ta točka; nanjo naj pada svetlobni žarek V D, DO naj pomenja odbiti žarek, in ND naj stoji navpično na ravnici AB, potem se zove VD vpadni ž a r e k (einfallender Stral), D v p a d i š č e
(Einfallspunkt), ND vpadna	v
navpičnica (Einfallslot),
preko V D in ND položena ravnina — vpadna ravnina, preko ND in OD položena ravnina — odbojna ravnina, kot, ki ga nareja vpadni žarek z vpadno navpičnico — vpadni kot, kot odbitega žarka z vpadno navpičnico — odbojni k6t.
Zakoni svetlobnega odbijanja so pa ti-le:
1)	Vpadni žarek, vpadna navpičnica in odbiti žarek leže v * tisti ravnini; odbojna ravnina se zatorej ne loči od vpadne,
ona je samo razširjena vpadna ravnina.
2)	Odbiti žarek leži glede vpadnega žarka na nasprotni strani
navpičnici.
3)	Odbojni köt je jednak vpadnemu.
Poskusov, kateri te zakone potrjujejo, je mnogo. Omenjati hočemo nekaterih.
Ako pustimo solnčni žarek skozi majhno luknjico na zapi-ralnici (Fensterladen) v temno sobo, ga ujaniemo na uglajeno stekleno ali kovinsko pločo v raznih položajih, in potem zmerimo ležo odbitega žarka, prepričamo se vselej, da so gornji zakoni resnični. — Za te poskuse je posebno prikladna Cauchoixova priprava (gl. pod. 7.). S pomočjo zrcala z se od katerega koli
Podoba 7.
svetlobnega izvora prihajajoči žarek so tako naravna, da pada skoz luknjico l ravno sredi razdeljenega kroga na horizontalno gladko kovinsko pločo p. Luknjica, skozi katero svetloba pada, in ona, skozi katero gleda oko, ste premični. Odbiti žarek prihaja v okö le tedaj, ako 6no nad luknjico stoji tako, da je od v tisti ravnini, kakor so in no, in ako je a = ß.
S pripravo, katero vidimo na ■pod. 8, se prav lehko dokaže, da je vpadni köt jednak odbojnemu. Skozi špranjico pod o se spušča svetloba na uglajeno pločo, katera nosi navpičnico bc, in se lehko po volji obrača. Številke v podobi pomenjajo stopinje krožnega četvrtca (kvadranta). Ako stoji navpičnica na 20, pada odbiti žarek Podoba 8.	na 40. Vpadni in
odbojni kot znašata zatorej po 20°. Ako premaknemo bc drugam, zopet vidimo, da sta si omenjena kota jednaka.
Pri vsaki taki pripravi mora odbojna ravnina biti v središči krožne razdelitve; vrhu tega mora biti obratna luknjica ali špranjica, skozi katero svetloba dohaja, ali pa odbojna ravnina.
Zrcala Vsaka uglajena ploskev, katera svetlobo pravilno odbija, imenuje se zrcalo. Pravilno odbiti žarki delajo svetlobni izvor viden; ta svetlobni izvor, ki ga s pomočjo odbitih žarkov vidimo, zovemo sliko. Zrcala so ravna in skrivljena; mi čemo govoriti nekoliko o ravnih zrcalih in njih slikah.
Slika točke. AB {pod. 9) bodi prerez zrcala in S svetla točka pred njim, ki pošilja brez števila žarkov nanj. Iz te točke
potegnimo si le nekoliko žarkov Sa, Sb, Sc itd., in iščimo odbitih žarkov. To nam je lehko, ako se spominjamo zakonov odboja. V vpadiščih a, b, c postavimo najprej navpičnice, potem pa potegnemo preme črte avi, bn, co tako, da se vpadni köti zjednačijo z odbojnimi. Ako zdalj-šamo mer odbitega žarka am zadaj, da se snide s podaljšano iz ö na zrcalo potegneno navpičnico SP v točki S', je SP = S'P. To povzamemo iz sklad-
Podoba 9.
r
Imamo
Podoba 10.
nosti (kongruencije) trikötov S Pa in S'Pa. Ta dva triköta imata skupno stran Pa; Z. SaP je = ^ maB, ta pa je = PaS', zatorej je Z. SaP = PaS'; razven tega sta oba triköta pravokotna, in zatorej sta skladna. Ako podaljšamo tudi druge odbite žarke, pridejo vsi z omenjeno navpičnico v tisti točki S' vkup, kajti na tist način kakor prej, se dokaže, da so triköti SPb in S'Pb, SPc in S'Pc itd. skladni, in od tod, da je SP = S'P. Vsi odbiti žarki nazaj podaljšani se zatorej v tisti točki S' strinjajo, katera je ravno toliko za zrcalno ravnino, kolikor je svetla točka 5 pred njo. Od £J na zrcalo prihajajoči žarki se tako odbijajo, ko da bi izhajali iz S'. Ker smo navajeni v premi meri gledati, zdi se nam, da vidimo svetlo točko v S'. Ta navidezno svetla točka je slika resnično svetle točke S. zatorej pravilo: Ravno zrcalo dela od vsake svetle, pred njim stoječe točke sliko, katera je toliko daleč za zrcalom na navpičnici od svetle točke na zrcalo potegneni, kolikor je svetla točka pred zrcalom.
Slika predmeta. Ako znamo najti sliko točke, lehko nam je najti tudi sliko predmeta, kajti slike vseh predmetovih toček narejajo sliko predmeta samega. CD (pod. 10) je zrcalo in pred njim predmet AB. Slika točke A je A', slika točke B je 5'; slike druzih toček med A in B leže med A' in B'. A'B' je za-
tegadelj slika od AB. Vsaka točka slike je ravno toliko za zrcalom, kolikor je dotična točka predmeta pred zrcalom, zato leže vse točke slike proti zrcalu prav tako, kakor točke svetlega predmeta; po obliki in velikosti sta si predmet in slika jednaka, le ta razloček je, da so v sliki na desni ležeči deli predmeta na levi in narobe, t. j., slika leži proti predmetu simetrično. Mer, v kateri okö O vidi sliko, določijo preme črte, katere potegnemo od slikinih toček do očesa. Pri tem je vse jednako, ali navpičnica A A' zrcalo zadeva ali ne; sliko točke vidimo, da le dve premi črti od očesa in dotične predmetove točke k tisti točki zrcala potegneni, z navpičnico na tem mesti delati jednake kote.
Hrapava ploskev svetlobe ne odbija pravilno. Taka ploskev je sestavljena iz premnozih, različno postavljenih in proti vpa-dajočim žarkom razno nagnenih, neznano majhnih ravničic. Vsak snopič žarkov, ki pade na te majhne ravnice, razprši ali raztrese se na vse strani v neštevilne odbite žarke, katerih vsak sam zase le malo sveti. To odbijanje svetlobe se imenuje nepravilno ali razmet (razsip, razsipanje, dispersio) svetlobe. Ta raztresena ali razpršena svetloba dela vsako točko predmetove površine vidno. Ko bi predmeti čisto nič svetlobe ne razsipali, ne bili bi vidni razven samosvetlih. Ako bi zrcalo popolno bilo, to je, ako bi vse žarke pravilno odbijalo, ter jih nič ne razprševalo, ne bi se videlo. Dosle pa takove ploskve še ne poznamo, katera bi prav nič svetlobe ne razsipala. Pri najpopolnejši gladkosti, katero moremo doseči, ostanejo še neznatne grbice in neopazne jamice, katere razkrope nekoliko svetlobe; to se spozna iz tega, da se od svetlobe zadeti del najbolj uglajenega zrcala v temni sobi vidi od vseh strani. —- Naše najboljše zrcalo odbija le 0'7 svetlobe.
Lom svetlobe.
Ako dojde svetlobni žarek na mejno ploskev dveh prozornih sredstev, razdeli se na dva dela: jeden del njegov se odbija, po zakonih uže navedenih, v prejšnje sredstvo nazaj, drugi del pa gre v novo sredstvo. Ker je prožnost eterjeva v raznih sredstvih različna, zato se valovi in žarki v novem sredstvu z drugo hitrostjo širijo, neg o li v prejšnjem; nasledek tej spremenjeni hitrosti je, da žarek tudi svojo dozdanjo mer spremeni. Pravimo, da se svetlobni žarek lomi. Da ne bode naš spis preobširen, nečemo zakonov svetlobnega lomljenja izvajati iz teorije valovanja, temuč- hočemo jih le navesti in povedati, kako se potrde s poskusi.
Iz vpadišča žarka na mejno ploskev obeh sredstev pote-gnena navpičnica imenuje se tudi tukaj vpadna navpičnica, kot med vpadnim žarkom m vpadno navpičnico — vpadni kot, ravnina tega köta — vpadna ravnina, žarek v novem sredstvu —
zlomljen žarek (gebrochener Stral), köt med zlomljenim žarkom in vpadno navpičnico — lomni köt (Brechungswinkel) in njegova ravnina — lomna ravnina (Brechungsebene). Teorija in izkustvo učita:
1)	Vpadni žarek, vpadna navpičnica in zlomljeni žarek leže v tisti ravnini; lomna ravnina se zatorej ne loči od vpadne.
2)	Zlomljeni žarek leži z ozirom na vpadnega na nasprotni strani vpadne navpičnice.
3)	Žarki, kateri navpično vstopajo v drugo prozorno tvarino, se ne lomijo.
4)	Le žarki, kateri napošev v drugo prozorno sredstvo vstopajo, se lomijo, in sicer tem bolj, čim bolj napošev vpadajo.
5)	Razmera med sinusoma vpadnega in lomnega köta je vedno tista, naj je vpadni köt majhen ali velik.
Ta razmera se zöve lomna (Brechungsverhältniss), nje količnik — lomni kazalec ali eksponent (Brechungsindex, Brechungsexponent). Navadno se pove lomna razmera za vzduh in kako drugo prozorno tvarino, n. pr. vodo,steklo itd. Ako svetloba hodi narobe pot, obrne se lomna razmera.
6)	Kadar stopajo žarki v gostejšo, a sicer jednako tvarino, n. pr. iz redkejšega vzduha v gostejši, ali iz praznega prostora v prozorno tvarino, ali sploh v novo tvarino, v kateri se z manjšo hitrostjo širijo dalje, je lomni kot manjši od vpadnega, in pravimo, da se žarki lomijo proti ali k vpadni" navpičnici: ako pa prehajajo v redkejše, a sicer jednako sredstvo, sploh v sredstvo, v katerem se hitrejše širijo, je lomni köt večji od vpadnega, in pravimo, da se žarki lomijo od vpadne navpičnice. V prvem slučaji je lomni kazalec večji, v zadnjem manjši od jednice. — Izmed dveh tvarin ona močnejše lomi, katera lomi svetlobo proti vpadni navpičnici. Za prehod svetlobe iz vzduha v vodo je lomni kazalec približema = 4/;1, za prehod iz vzduha v steklo se menjava po kakovosti stekla od % do 8/s in še črez. Navadno se lomi svetloba pri prehodu v gostejše sredstvo proti vpadni navpičnici, a zanesljivo to pravilo ni, izlasti ne pri gorljivih tvarinah.
Zakone svetlobnega loma	„ , . . 1
nam kaže tä-le poskus. Vzemimo	•
posodo PMNR {pod. 11.), katere dnö MN in jedna stran M P sta neprozorna, druge strani pa prozorne, in opazujmo senco strani MP, kadar je posoda prazna, in kadar je do PR z vodö napolnena, ob različnih višavah svetlobnega izvora S, katerega žarki padajo na MP. Naj bode MK senca strani MP,
ko je posoda prazna, ML pa, ko je v posodi voda; zadnja senca je krajša, ker najskrajnejši žarek se zdaj lomi v vodi in gre po poti PL. Ako se svetlobni izvor višje ali nižje postavi, spremene se tudi dolžine senec M K in ML. Ako je MN vpadna navpičnica, je a = KPM vpadni in ß lomni köt, zatorej sin n
MK . ' ML . , . . . ,	. MK ML
= , sin ß = -,-j, , in ta poskus kaze, da razmerje -.)L, : -PK	rL	1 K 1 Is
ali sin « : sin ß = n ostane vedno tisto.
Tudi z uže omenjano Couchoixovo pripravo se veljavnost tega zakona lehko dokaže. Najbolj v rabi je pa menda priprava,
katero kaže pod. 12. Po-Podoba 12.	soda je do polovice z vodo
ali s kako drugo tekočino na-polnena. Skozi špranjico, katera je v središči krožne razdelitve, pustimo v tamni sobi žarke oddaljene sveče, ali žarke skozi odprtino v zapi-ralnici prihajajoče solnčne svetlobe. Na krožni razdelitvi vidimo dve mesti razsvetljeni. Jedno mesto (60) je razsvetljeno od svetlobnih žarkov, kateri gredo nad tekočino skozi vzduh, se ne lomijo'in kažejo vpadni kot (60°), drugo I pa od žarkov, kateri gredo skozi tekočino in se zatorej lomijo; to mesto kaže lomni kot (40°).
Mer zlomljenega žarka se da lehko načrtati, ako je znan lomni kazalec % — n.
Podoba 13.	Iz vpadišča S (pod. 13) opiše se s
kacim koli polumerom krog, kateri seče vpadni žarek v točki A; iz te točke se spusti navpičnica AB na vpadno navpičnico PR, ter se razdeli na a delov; b teh delov se odmeri potem iz S na MN • potem se potegne še CDjjSR in dobö se točka D, skozi katero gre zlomljeni žarek. Je namreč sin « : sin ß = DE : AB = CS : AB = a : b — n. V pod. 13 je narisan v vodi zlomljen žarek. Lomni kazalec za vzduh ji	in vodo je namreč 4/3. Zato se AB raz-
deli na 4 jednake dele, 3 deli se odmerijo od »S do C, potegne se C D/I SR, in S D je mer zlomljenega žarka.
Ako je podoba načrtana na deščici in se dene do MN v vödo, vidi se in S D v tisti zarisani premi črti.
Ako je znana mer zlomljenega žarka, načrta se vpadni žarek na podoben način.
Čim večji je vpadni kot, tem hitrejše se menja lomni köt. Kadar se pri lomu od vpadne navpičnice vpadni köt bliža gotovi velikosti, bliža se lomni köt velikosti od 90°, zlomljeni žarek pa ločilni ploskvi obeh sredstev.
Iz	== n dobömo sin ß = ^L^. Ako je sin « = «,
sin ß	n
je sin ß = 1, t. j. ß = 90°. To se pravi: Ako je sinus vpadnega köta jednak lomnemu kazalcu, je lomni köt jednak 90°, t. j. žarek ne stopi več v drugo sredstvo, temuč gre ob ločilni ploskvi dalje. Kadar je sin « = n, zöve se n m e j n i köt (Grenzwinkel.)
Ako je sin « > n, moral bi biti sin ß > 1, to je pa nemogoče. V tem slučaji zatorej lomni zakon ne velja, in izkustvo uči, da se tu žarki več ne lomijo, da v novo sredstvo ne stopajo, temuč da se popolnem odbijajo od ločilne ploskve. Ta prikazen se zöve popolni odboj ali odsev (totale Reflexion).
Meja vpadnega köta pri prehoda svetlobe iz vode v vzduh je 48° 27' 40".
Ako napolnimo široko posodo P (pod. 14) z vodö, katero smo skalili s krednim prahom, in vodimo se zrcalom Z v temni sobi solnčno svetlobo pod vpadnim kotom 48° 28' na površje vode, gredö žarki ob površji; ako pa vpadni köt le količkaj povečamo, odbija se svetloba nizdolu v meri mn, razsvetljuje kredne kösce in dela svoj pot viden.
Nekoliko navadnih prikazni, katere se razlagajo iz svetlobnega loma. Ako je predmet pod vodo, lomijo se od njega prihajajoči svetlobni žarki pri prehodu iz vode v vzduh od vpadne navpičnice; zaradi tega se prikazuje predmet na višjem mestu, nego je v resnici. MN (pod. 15) je površina mirne voder S svetla točka pod vodö. Ako bi padali svetlobni žarki med SK in S L naravnost, ne bi prišli v okö O, temuč v O'. V oko O prihajajo
(.Podoba 15).
zavoljo tega, ker se lomijo stopajoči iz vode v vzduh. Ker smo pa navajeni naravnost gledati, iščemo izvora svetlobi v podaljšanji onih žarkov, kateri nam prihajajo v premi črti v oko, t. j., v S'. Vsako točko predmeta vidimo višje, nego je. Lehko se je prepričati, da slika S' na drugo mesto pride, ako se oko O premakne; mesto slike S' zavisi zategadelj od položaja očesa. Ako
/o'
bi oko tako pomikali, da zavzame S' vsa mogoča mesta, in bi vsa ta mesta spojili, dobili bi krivo črto.
Ako vtaknemo oko v vodo, vidimo vsako stvar na pravem mestu, to je dokaz, da svetlobni žarek spremeni svojo mer še le v vzduhu, in da nova mer žarka v vzduhu ne prihaja od tod, ker je hodil morebiti žarek v vodi krivim potem.
Deni na dno posodi krajcar ali kaj druzega, pa se toliko odmekni, da ti izgine ravno izpred oči. Potem naj kdo drug nalije vode v posodo, pa bodeš zopet videl krajcar in zdelo se ti bode, da je privzdvignen.
Vzemi kos papirja, potegni premo črto po njem, in postavi nanjo stekleno čašo; ako gledaš naravnost od zgoraj doli, vidiš črto tam, .kjer se steklo začenja, pretrgano in premakneno.
Ako vtaknemo palico napošev v vodo, zdi se nam, da je navzgor prelomljena in malo skrivljena, ker se nam ne vidijo vse nje točke — zaradi različnega položaja proti očesu — jednako privzdvignene.
Dnö posod, v katerih je kaka tekočina, vidimo višje. Kib-njaki in reke zde se nam plitvejši, ^nego so v resnici.
Potapljalec pod površino mirne vode vidi na resničnem mestu le ono točko nad vodo, katera je navpik (vertikalno) nad njim; vsako drugo točko vidi višje, nego je; predmete blizu ob-zora (horizonta) vidi spačene.
Astronomski lom žarkov (astronomische Straleribrechung). Tako imenujejo lom svetlobe v vzduhu zaradi njegove različne gostosti v raznih skladih. Zaradi tega loma zvezd in družili nebesnih teles ne vidimo na pravem mestu. Svetloba zvezde z
(pod. 16) stopa pri a iz praznega prostora v vzduli, in se lomi proti navpičnici. Potem prihaja svetloba Podoba 16 skozi vedno gostejši vzduli in se lomi vedno proti navpičnici. Gostost vzduha raste le polagoma, zato raste tudi svetlobni lom neznatno, in pot svetlobe ni zlomljen, temuč kriva črta, in oko vidi zvezdo v meri tan-gente tej krivi črti, zatorej bližje temenišču (zenitu) n ali višje, nego li je v resnici. Zvezda se vidi tem bolj vzdvignena, čim bližje je obzoru.. Vrhovi gora se nam zde višji, nego so. To je tudi vzrok, da vidimo celo nekatere predmete, kateri so pod ob-zorom. Solnce n. pr. vidimo uže pred njegovim resničnim vzhodom in tudi še po njegovem resničnem zapadu.
Zrcalanje v vzduhu (Luftspiegelung). Ako gre svetloba skozi vzduhove sklade različne gostosti, odklanja se — kakor uže vemo — od premega pota, in sicer se lomi pri prehodu iz redkejšega vzduha v gostejši proti vpadni navpičnici, pri prehodu iz gostejšega v redkejši pa od vpadne navpičnice. To nam po-jasnuje, zakaj časih oddaljene predmete dvojno in še večkratno, časih po konci, časih narobe obrnene vidimo, katere prikazni zo-vemo zrcalanje v vzduhu, alivzdušna slepi 1 a;pokazujejo se posebno v krajih, kjer solnčni - žarki peščene ravnine jako razgrevajo, zaradi česar se vzduhovi skladi, kateri so bližje täl, bolj razrede, nego drugi višji. Pri tacih okolnostih se prav lehko dogodi, da žarki, katere nam kak predmet pošilja, po raznih potih do našega očesa dospejo, in v tacem slučaji vidimo od tega predmeta več slik. — Pod. 17 nam pojasnuje, kako je
to mogoče, da se predmet vidi narobe. Žarki Ac in Bd prihajajoči od predmeta AB, stopajo v redkejši vzduli in se lomijo od vpadne navpičnice; ker je vsak nižji vzduhov sklad redkejši, gredo ti žarki vedno bolj napošev, in se slednjič pri n in m popolnem odbijajo. Zdaj
Podoba 18.
vstopajo v vedno gostejše sklade in se zatorej lomijo proti vpadni navpičnici. Ker iščemo izvora svetlobi le v premi meri, zato vidimo sliko točke Aya, sliko točke B v b, t. j. slika ab je narobe. Žarki, ki od AB menj na pošev izhajajo, ne pridejo v ok6. Ker smo navajeni obrnene slike videti -le v vodi, nehote mislimo, da je tam voda, kjer tacih slik vidimo. Znano je, kako se varajo žejni popotniki, kateri — po teh slikah premoteni — res mislijo, da pridejo do vode.
O vročih poletnih dnevih opazujemo, da se predmeti v vzduhu tresejo. To tresenje ima podoben vzrok. Kadar solnce bolj in bolj pripeka, vzduhovi skladi neprenehoma spreminjajo svojo gostost, in zatorej svetlobo lomijo mnogovrstno, tako, da predmete vsak hip na drugem mestu vidimo in mislimo, da trepetajo.
Kako gre svetloba skozi prozorno sredstvo omejeno z vzporednimi ravnimi ploskvami? AB in CD (pod. 18) ste vzporedni mejni ploskvi steklene ploče, S pa svetla točka. Ko bi ploče ne bilo, šel bi
žarek SP v meri Sx dalje; ? ker pa stopi v prozorno plo-" .^'čo, lomi se proti vpadni navpičnici in gre skozi pločo v meri PR. Pri R izstopa iz ploče, ter se lomi od vpadne navpičnice, in sicer toliko, kolikor se je nagnil v steklu proti njej, tako, da je njegova mer RT po izstopu iz ploče vzporedna meri SP ali Sx pred vstopom v pločo, in okö, katero je v m6ri RT, vidi svetlo točko v S'. m	Ako zatorej gledamo
skozi zaprto okno, ne vidimo predmetov na pravem mestu, ali tega zavoljo tenkosti steklenih ploč v oknih niti ne opazimo. Izstopni žarek je ravno tako vzporeden z vpadnim, ako prejde dve ali več vzporedno omejenih različnih sredstev.
Lom svetlobe v prizmi. Bodi ABC (pod. 19) prerez tristrane steklene ali kristalne ..H prizme in S svetla točka, iz katere padajo svetlobni žarki nanjo. Opazujmo svetlobni žarek SE. Pri vstopu v prizmo lomi se ta žarek proti vpadni navpičnici NF-, njegov pot je zdaj EG. Pri G žarek zapušča prizmo, stopi zopet v 2
A P		
/ r S	j (S	/
/ S * s T	n	
vzduh in nastopi pot GH, lomeč se od vpadne navpičnice. Ok6, katero bi bilo pri H, videlo bi točko S v meri HS'.
Svetlobni žarek se lomi dvakrat v tistem smislu, zato je tukaj lom mnogo večji, nego li navadno. Velikost, loma se ravna pri sicer jednacih okolnostih po medsobojnem' položaji stranskih prizminih ploskev AC in BC, ali kar je tisto, po velikosti kota C; ta kot se zato tudi zove lomeč kot. Čim večji je ta köt, tem bolj se lomi žarek. Rob, v katerem se ploskvi AC in BC stičeti, zöve se lomeč rob.
Ako gledamo kak predmet skozi prizmo, vidi se nam proti lomečemu robu premaknen. Ako se hočeš o tem prepričati, a nimaš steklene prizme, vlij v kozarec z ravnim dnom malo vode, nagni ga nad jednim delom tiskane ali pisane vrste, in glej na jeden del te irrste skozi vodo z jednim, na drugi od kozarca nepokriti del pa naravnost skozi vzduh z drugim očesom. Del vrste, ki ga gledaš skozi vodo, katera ima podobo dveh stika-jočih se ploskev, kakor prizma, vidiš višje, nego del, ki ga gledaš skozi vzduh.
Razkroj svetlobe v barvne dele. Barve v obče.
Solnčna svetloba in svetloba druzih samosvetljivih teles ni jednovita, temuč sestoji iz različnih delov, t. j., delci svetlobnega eteija tresejo se ob jednem na več načinov; vsacemu načinu tresenja odgovarja posebna svetloba; iz raznih načinov jednočas-nega tresenja izhaja jedno sestavljeno tresenje, katero provzroča 6no navadno svetlobo, katero nam daje solnce, ali kaka druga samosvetljiva stvar. Ko bi se vsak eterjev delec tresel zaporedoma tako, kakor zahtevajo, posamezni načini tresenja, bile bi dolžine dotičnih valov različne; le zaradi jednočasnega sestav-( ljenega tresenja so dolžine valov tistega svetlobnega izvora' jednake. Ako se nam posreči to sestavljeno tresenje razstaviti v posamezna tresenja, moramo dobiti iz sestavljene svetlobe tudi različne svetlobe, katere vsacemu posameznemu tresenju odgo-vaijajo, in ta razkroj sestavljenega tresenja, razkroj sestavljene svetlobe je mogoč. Iz sestavljene svetlobe dobivamo različne jed-novite svetlobe. To različnost, kateri vzrok je razlika valovnih dolžin, imenujemo barvo svetlobe. Vsaka sestavljena svetloba se d& razkrajati v jednovite svetlobe različnih barev.
Ta razkroj sestavljene svetlobe pokazuje se najlažje tako-le: Skozi majhno luknjico S (-pod. 20) v zapiralnici spustimo snopič solnčnih žarkov v temno sobo. Ti žarki delajo na zaslonu bel, svetel krog n, to je, solnčno sliko. Ako pa ta snopič s tristrano, horizontalno in z lomnim kötom navzgor položeno prizmo dobro zravnanih in uglajenih ploskev prestrežemo, odklanja se solnčna
Podoba 20.
slika nizdolu. (Ako bi lomni köt obrnili doli, odklonila bi se slika navzgor.) Vrhu tega je zdaj solnčna slika raztegnena, na konceh zaokrožena, na straneh pa z dvema vzpörednima premima črtama
r omejena in bar-"1 vasta. Širina tej sliki, katera se imenuje barv-
T
r na slika, šar ali spektrum, jednaka je premeru solnčne sli-
ke, katero dela nezlomljena svetloba, ali jednaka širini odprtine v zapiralnici. Dolžina barvne slike ravna se po tvarini prizme in velikosti lomnega kota. Pri sicer jednacih okolnostih je tem večja, čim večji je lomni köt, čim večja je prizmina lomljivost, in čim dalje strani od prizme se tista prestreže.
V tej sliki razločamo od zgoraj doli sedem glavnih barev. Te so: rudeča, pomarančasta, rumena (žolta), zelena, svetlo-modra, temno-modra, in vijolična. Te barve pa ne prehajajo skokoma druga v drugo, temuč polagoma, in v vsaki posamezni opazujemo brezštevilno različic.
Sloveči učenjak in preiskovalec H elmhol t z razloča v spektru te-le barve: rudečo (cinobrovo), pomarančasto [t. j. ru-meno-rudečo, v kateri rudeča premaguje, barva surika ali svinčene rusovine (Mennig)], zlato-rumeno [t. j. rumeno- rudečo, kjer rumena premaguje; zlato-rumen je svinčeni glaj (Bleiglätte)], čisto rumeno [taka je kromova rumenina (Chromgelb)], zeleno-rumeno, zeleno (čisto zelena je Scheelova zelenina = arzenovo-kisli bakrov okis), cijano-modro (nebno-modro, täko je cijanovo ali berlinsko modrilo), indigo-modro (ultramarin) in vijolično (barva dehteče vijolice).
Ako spustimo kateri koli barvni žarek skozi luknjico v zaslonu in ga z drugo prizmo prestrežemo, ne dobimo več pisane slike; žarek se sicer še lomi, in to tem bolj, čim bolj je od ru-dečega konca barvne slike oddaljen, a razkrojiti v druge barve se več ne da.
Vsaka tek barev ima svoj posebni lomni kazalec. Ako se zatorej govori o lomnem kazalci sploh, brez daljne označbe, kake barve so žarki, tiče se tisti žarkov srednje lomnosti.
Ako prestrežemo žarke iz prizme izstopajoče z drugo-jed-nako prizmo, katere lomni kot ima nasprotno ležo, zjedinjajo se zopet vsi pisani žarki v belo solnčno svetlobo. To isto dosežemo, ako, kakor nam kaže pod. 21, propustimo vse barvne žarke skozi
Podoba 21.
c
brezbarvno lečo zbirälko LL, katera jih združi v jedno sliko, ki je bela, kakor prvotna solnčna svetloba. Na lečo padajoči žarki stičejo se namreč vsi v tisti točki t, in ako denemo na to mesto zaslon, vidimo čisto belo sliko; ako primaknemo zaslon leči, dobimo še pisano sliko, ali ne več čiste, t. j., vseh barev ne moremo več razločiti; ako zaslon od t odmaknemo, vidimo obrneno sliko, kar dokazuje, da so se žarki pri t križali.
Še jednega načina naj omenimo, kako se imenovanih sedem barev združuje v belo barvo. Vzemi kolut (okroglo pločo), razdeli ga na 7 izsečkov (sektorjev), da so med sabo tako, kakor prostori, katere barve na pisani sliki zavzemajo, pobarvaj te iz-sečke z dotičnimi barvami, vrti kolut prav naglo okolo središča, in videl bodeš vseh 7 barev ob jednem, t. j., videl bodeš belo barvo. Barva bode tem bolj bela, čim primernejše si razdelil kolut, in čim podobnejše barvam pisane solnčne slike so barve, s katerimi si ga barval. Ako želiš to res poskušati, razdeli krog na 7 delov, in vzemi za rudečo, zeleno in vijolično barvo po 60° 45', za rumeno in svetlo-modro po 54° 41', za pomarančasto in temno-modro 34° 11', pa naredi vrtälko.
Kakor solnčna svetloba, tako daje tudi svetloba svečnega ali plinovega plamena, ali katerega druzega samosvetljivega telesa barvno sliko, ako se propusti skozi prizmo. Stoteri poskusi in mnoge prikazni nam jasno pričajo, da navadna svetloba obstoji iz barvnih delov, kateri so v različni meri lomni. Najmenj se lomijo rudeči, najbolj vijolični žarki.
Ako dve ali več barev pisane slike z lečo zbirälko zjedi-nimo v jedno sliko, dobimo barvo, katera je jednaka jedni izmed barev spektra, a se vendar loči od nje v tem, da se da zopet razkrojiti v sestavne dele, iz katerih je postala. Sploh imamo zatorej barve, katere se dade, in take, katere se nikakor več ne dade razkrojiti. Prve se imenujejo sestavljene ali mešane, druge pa jednovite ali jednakošne (homogen). Na prvi pogled ni mogoče razsoditi, je.li katera barva jednovita ali mešana; treba jo je prej pogledati skozi prizmo, potem se vidi, se li da v druge barve razkrojiti, ali ne.
Čim hitrejše se eterjevi delci tresejo, t. j., čim manjši je trpež tresljaja (Schwingungsdauer), ali čim manjša je valovna dolžina, tem višja je barva, t. i., tem bližje je vijolični v spektru. Dolžina valov za rudeče žarke je 0-0006878 m(m, za vijolične 0*0003945 '"in. Žarkov, katerih valovi so večji od valov rudečih žarkov, in žarkov, katerih valovi so manjši od valöv vijoličnih žarkov, naše ok6 ne vidi, kakor uho ne čuje prenizkih in previ-socih glasöv.
Iz brzine, s katero se svetloba širi in iz dolžine valov določuje se število tresljajev. Eudeča svetloba jih stori v sekundi 440 —, vijolična pa 811 bilijonov!
V praznem prostoru širi se svetloba vseh barev z jednako brzino, zato svetloba s krajšimi valovi v tistem času več tresljajev zvrši, kakor svetloba z daljšimi valovi. Ako pa pridejo svetlobni valovi v lomeče sredstvo, pomanjša se brzina krajših valöv bolj nego daljših, zato se svetloba s krajšimi valovi bolj lomi.
Ako razdelimo barve spektra na dva oddelka, in barve Vsacega posebe združimo, dobimo dve mešani barvi; ker imati te dve barvi skupaj vse dele bele svetlobe, zato nam dasti, ako ji zjedinimo, belo barvo. Barvi, ki se združujeti v belo, zövemo dopolnilni (complementäre od. Ergänzungsiarben). Ako n. pr. vse barve pisane slike razven rudeče pomešamo, dobimo zeleno; ako izločimo zeleno barvo iz pisane slike, in ostavše barve zjedinimo, dobimo rudečo. Rudeča in zelena barva dajeti zatorej belo barvo, ali dopolnujeti se v belo barvo. Dopolnilne barve so dalje: pomarančasta in modra, rumena in vijolična.
Tako se bere navadno po fizikah. Helmholtz je pa našel nekoliko drugačne resultate. Svoje poskuse je on tako uravnal, da so različna spektra se pokrivala in tako barve se mešale, ali pa je vrtel različno barvane krožne izsečke. Barvila mešati v
ta namen, kakor so nekateri delali, ne gre, ker jedno barvilo srče žarke, katere drugo odbija. Po Helmholtzu dade izmed spektralnih barev belo: rudeča in zelenkasto-modra, pomaran-časta in cijano-modra, rumena in indigo-modra, zelenkasto-rumena in vijolična. Zelena barva spektra nima jednovite -dopolnujoče barve, temuč sestavljeno iz rudeče in vijolične, katero zmes Heimhol t z nazivlje bagreno (škrlatasto).
cijano-modro	is B &o ct> p. o o	zeleno	zeleno-rumeno	rumeno	pomaran-často	rudeče	
e s- tj«» o o •	co h-« 5» Ö Ct> So P ^ S JO ^ w 1	belo-modro	belo	belo-rožnato	temno-rožnato	er* f g O	vijolično |
	sinje	52. S. CD	U f?	belo	belo-rožnato	temno-rožnato	indigo-modro
		modro-zeleno	belo-zeleno	belo-zeleno	belo	belo-rožnato	cijano-modro
			modro-zeleno	belo-I zeleno	belo-rumeno	belo	modro-zeleno
				3 N i ~ 5 ® 5 ° O f	rumeno	belo-rumeno	zeleno
					rumeno	zlato-rumeno	zeleno-rumeno
						pomaran- často	rumeno
Primeri. Ako mešamo pomarančasto (išči v prvi navpični vrsti) in zeleno (išči v prvi povprečni vrsti), dobimo rumeno; zeleno in vijolično dasti belo-modro itd.
Spektralne barve imajo v zmesih razno barvilno moč. Ako pomešaš dve barvi v jednaki meri, t. j., ako vzameš od obeh jednoliko, poznala se bode v zmesi jedna bolj od druge. Tista barva, katera ima večjo barvilno moč, je bolj nasičena. Najbolj nasičena je vijolična, najmenj rumena barva. Čim bolj belkasta je barva, tem menj nasičena se nam zdi. Mešana barva bliža se bolj öni sestavljajoči, katera je bolj nasičena. Ako n. pr, mešamo vijolično barvo z jednako svetlo zeleno, dobimo barvo, katera je bližje vijolični, nego zeleni. Barve jednako nasičene in jednako svetle dajejo mešano barvo, ki se od obeh sestavlja-jočih razloča jednako.
Zmes sestavljenih barev ne daje nobene nove barve. Druge barve, katere naš ali kak drug jezik zaznamenuje, ločijo se od gornjih le po svetlobni moči, različnih stopinjah in sitosti.
Malo nasičene barve imenujemo svetle, blede ali bele. Ne-bezna barva je svetlo-modra, še bolj bela ali menj nasičena modrina je bledo-modra, in ako se le malo loči od belega — belo-modra. Pristavek „svetlo-" nam zatorej tukaj ne pomenja moč-nosti barvne svetlobe, more pa imeti tudi ta pomen.
Nasičene barve s slabo svetlobo zovejo se temne. Temno-zelena je zatorej zelena barva, katera nima belega v sebi, in le malo svetlobe pošilja v oči.
Slaba bela barva naziva se sivo; barva, katera skoraj ni-kakoršnih žarkov ne odbija, je črna. Po množini primešane sive ali črne barve nastajajo mnogobrojne barvne različice (črne, svetlo-sive, srednje-sive, temno-sive barve).
Pöltna barva (Fleischfarbe) je belkasto-rudeča, rusa (ru-dečkasto-rjava) — temno-rudeča, rumenkasto-rjava in rjava — temno-rumena, olivkasta (olivengrün) — temno-zelena pomešana se sivo itd.
Kdor hoče sam poskušati, kaka mešana barva se iz dveh različnih barev dobi, pa nima potrebnih pripomagäl, pomore si p j t 90 lehko tako-le: Izreze naj si iz papirja različnih roaooa |jarev jednacili koscev ali kolutcev. Potem naj po-^ loži dva taka kolutca n. pr. pomarančasti p in zeleni z (pod. 22.) na mizo in naj drži med njima kos steklene ploče s tako, da jeden barvastih kolutcev n. pr. pomarančasti naravnost skozi njo vidi, od drugega pa sliko. Lehko je kolutce ali steklo tako uravnati, da slika jednega kolutca pokriva drugi kolutec in tako žarki obeh barev ob jednem prihajajo
v okö. — Ali pa naj si naredi vrtalko, naj prilepi na vsako polovico koluta papir druge barve in vrtalko zavrti; videl bode mešano barvo. Tudi ta-le poskus se prav dobro ponese: Izreži si iz tenkega barvanega papirja jednölikih kolutcev, pomaži jih s čisto belo mastjo, da so prosojni, položi po dva in dva različno .barvana vkup, obrni jih proti svetlobi, in prikaže se ti mešana barva. — Dopolnilno barvo doboš, ako vrtiš kolut, na katerem so vse jed-novite barve razven one, kateri iščeš dopolnilno. *)
Bela točka vidi se skozi prizmo pisana. Ker bel predmet sestoji iz nepretrgane vrste tacih toček, zato se te pisane slike po nekoliko pokrivajo, in predmet vidi se na sredi bel; navpično proti robom prizme je pa pisano obrobljen.
Mavrica. Mavrične barve so jednake barvam solnčnega spektra, in res mavrica izvira iz razkroja solnčne svetlobe. Mavrica se prikazuje le tedaj, kadar pada solnčna svetloba na dež6ven oblak. Ako jo hočemo videti, moramo imeti za seboj solnce, pred seboj pa deževne oblake, katere solnce obseva, a solnce ne sme stati previsoko. Navadno jo opazujemo zvečer, ko se po dežji oblaki razdele in so solncu nasproti še posamezni dežujoči oblaki.
Naj bode (pod. 23)
središče dežne kapljice, sa nä-njo nad središčem padajoč solnčni žarek. Jeden del tega žarka odbija se pri a v vzduh; ker ta odbiti del k mavrici nič ne pripomore, nečemo dalje o njem govoriti. Drugi del tega žarka stopi v kapljo in se tu lomi proti vpadni navpičnici nc, katera ima tisto mer s polumerom ac. Pot zlomljenega žarka je zatorej ab. V b se žarek zopet deli, jeden del izstopi iz kaplje, drugi se odbije v meri bd\ v d se jeden del odbitege žarka bd zopet odbije, drugi pa izstopi iz kaplje, se lomi od vpadne navpičnice ce in se razkroji v barvaste dele, kateri so v podobi zaznamenovani z r.
Podoba 23.
p, ru, z, srn, tm, v, in kateri imajo
*) Kakor tukaj, tako se v vseh poglavjih fizike mnogo poskusov da izvršiti na prav priorost način. Taki poskusi povsod zadostujejo, kjer ni treba znanost-nega, natančnega opazovanja iu merjenja. Ljudske šol«, katere si nabavljajo prav teško in počasi fizikalnih učnih pripomagäl, naj bi se preskrbljevale s ta-cimi priprostimi napravami, katere prav malo stanejo in katere naj bi ljudski
različne meri. Jasno je, da vsi barvasti deli ne morejo ob jednem v okö stopiti, ako je daleč strani od kaplje. V okö prihajajo od tiste kaplje le žarki tiste barve, drugi žarki tiste kaplje gredo mimo njega.
Pri neki višavi kaplje k prihajajo, kakor nam kaže pod. 24., le rudeči žarki v oko, od nižje kaplje k pa le vijolični. Od kapelj, katere so med k in k', dobiva oko druge barvaste žarke, tako, da vidi ozko pisano sliko, katera seza od k do k'. Jednako pisano progo delajo tudi vse one kaplje, katere proti solncu in
rica, kadar solnce vzhaja ali zapada; ona je tedaj polukrog. V obzoru stoječe okö mavrice ne vidi več, ako je solnce 42° nad obzorom. Zato mavrice ne vidimo po letu nikdar med 10. uro pred pöludnem in 4. uro popöludne. Red mavričnih barev je sam po sebi jasen. Znotranji rob mavrici je vijoličen, vnenji rudeč.
Ker se močnost vsacega žarka na potu skozi kapljo jako oslabi, treba je cele proge žarkov, da store v očesu znaten učinek. Jasnejša je mavrica, kadar je v meri Od (pod. 23) več kapljic druga za drugo, ker tedaj več svetlobe tiste barve prihaja v okö.
učitelji sami izdelovali. Kupljene fizikalne priprave so jako drage in mnogokrat prav malo vredne, ker so preslabe in izdelane bolj za okö, nego li za dejansko rabo. Prav lepo stoji za parado v šoli marsikaka fizikalna priprava, ko jo pa hoče človek poskušati, stare ali pohabi mu se v rokah. Šolski nadzorniki pridejo v šolo, pregledajo zbirke učnih pripomagäl, ter jih primerjajo se zapisnikom, pa je opravljeno, in učna pripomagala so v redu. Ko bi se pa gospodje potrudili in razne priprave poskušali, prepričali bi se ne redko, da jih je mnogo nerabljivih in za šolski pouk nepraktičnih.
Rekel sem, naj bi si ljudski učitelji priproste priprave sami delali. Da bi to lažje šlo, naj bi vsako učiteljsko izobraževališee poleg umeteljnih aparatov imelo tudi zbirko taeih, katere si lehko vsakdo na deželi sestavi sam. Učiteljski pripravniki pa naj bi se pod navodom dotičnega učitelja vadili o njih izdelovanji. Ko bi se učiteljski pripravnik naučil vsak mesec narediti le jeden aparat, sestavil bi si lehko, službo nastopivši, lepo število aparatov, ako bi jih sola še ne imela.
Podoba 24.
A
opazovalčevemu očesu jednako leže, katere so zatorej v krogu, čegar središče S (pod. 24) je se solnčnim središčem in opazujo-čim očesom v tisti premi črti. Del tega kroga nad obzorom OZ je mavrica, čim višje stoji solnce, tem manjši je del temu krogu nad obzorom, tem manjša je mavrica. Največja je mav-
Podoba 26.
Pod. 25. nam kaže	Podoba 25.
kapljo, kjer solnčni žarek t"a" pod nje središčem stopa vanjo. Žarek se pri vstopu lomi, v kaplji dvakrat odbija, in pri izstopu lomi in razkroji. Tudi tukaj more od jedne tiste kaplje dospeti lejedna vrsta žarkov v okö. Od kaplje k" (pod. 26.) stopajo v oko le vijolični, od nižje kaplje k'" le rudeči, od družili vmes ležečih kapelj pa drugi žarki. Zategadelj od tacih kapelj tudi mavrica postaja. Ker se tukaj žarki dvakrat lomijo in dvakrat odbijajo, se njih močnost še bolj oslabi, nego li pri poprejšnji mavrici. Ta mavrica je zato mnogo slabša od prve insezöve stranska ( Nebenregenbogen ). Ta mavrica je od znotraj rudeča, od zvunaj vijolična, nje barve so zatorej v nasprotnem redu, kakor barve glavne mavrice. Ker to mavrico višje kaplje delajo, kakor glavno, je premer nje večji od onega glavne mavrice.
Časih se vidi še druga in tretja stranska mavrica, katerih barve so še slabejše, nego li 6ne prve stranske mavrice.
Ako je deževni oblak nasproti solncu premalo razširjen, vidijo se le odlomki jedne ali druge mavrice.
Ako je solnčna svetloba pri vzhodu ali zapadu prav rudeča, je tudi mavrica skoraj samo rudeča in rumena.
Tudi mesečina dela časih mavrico.
Iz prostora med glavno in stransko mavrico prehaja mnogo svetlobe v kaplje, se odbija od njih notranjih ploskev in ne pride več v okö opazovalčevo. Zato je ta prostor temnejši, nego prostori na obeh straneh mavric.
Mavrici podobne prikazni opazujejo se na razsvetljeni stekleni obli, napolneni z vodo, na vodometih, slapih itd., ako solnce sije na padajoče vodne kaplje. Pri slapih je mogoče videti ves mavrični krog, ako je stališče opazovalčevo visoko in solnce nizko stoji.
Barva predmetov.
Različne stvari prikazujejo se nam v drugi barvi, nego je öna nanje padajoče svetlobe. Po dnevu n. pr. pada na vse predmete čista, bela solnčna svetloba, zakaj zatorej ne vidimo vseh predmetov belih? Le malo stvari je, katere se prikažejo v beli svetlobi bele, v rudeči rudeče itd.; večina stvari je v beli svetlobi barvasta, v jednostavni svetlobi pa temna. Same na sebi stvari nimajo barve, dobivajo jo še le z odsevom svetlobe. Stvari pa ne odbijajo vse svetlobe, katera pada nanje. Ako bi stvari odbijale vso nanje padajočo svetlobo, bile bi v solnčni svetlobi vse bele, v rumeni vse rumene itd. — Vendar svetlobna barva spreminja prirodne barve, t. j., barve, kakor se vidijo pri navadni dnevni svetlobi. Zeleno in modro se nam zdi pri rumeni svetlobi sivo, rudeče pa temno-rjavo. Nekatere gospe, ki jim je to znano, ogibljejo se pri plesnih toaletah tacih barev, katere pri rumenkasti svetlobi oblede. Grlumači (gledališki igralci) morajo si obraz lepotičiti, sicer bi se videli prebledi.
Neprozoren predmet se vidi v solnčni svetlobi bel, ako vse svetlobne žarke odbija v tisti meri, kakor so v solnčni svetlobi. Ako nekatere žarke solnčne svetlobe posrče, vidi se v oni barvi, katero delajo ostavši solnčni žarki. Ako posrče vse žarke, kateri nanj padajo, je črn ali temen.
Ni predmeta, kateri bi čisto nič svetlobe ne popival, ali pa vse nje barvaste dele slabil v tistem razmeru, zato tudi noben predmet ni popolnem bel, nasprotno pa tudi ni nobenega popolnem črnega predmeta, ker noben predmet ne posrče vs6 svetlobe.
Barva predmetov v solnčni svetlobi ni jednovita, ona je sestavljena iz barvastih žarkov, kateri se na njih površini na vse strani odbijajo ali razsipljejo. Barva predmeta se zatorej ravna po množini in razmeru posrkanih solnčnih žarkov.
Ako pade pisana slika na barvasto telo, vidijo se jasno samo take barve, iz katerih sestoji pri beli svetlobi barva tega telesa. Na živo-rudečem papirji je modri in vijolični del pisane slike temen. Te barve zatorej ta papir posrče, in barva, v kateri se nam pokaže, sestavljena je iz ostavših neposrkanih barev pisane slike.
Vzduhovi delci odbijajo posebno take žarke, kateri skupaj narejajo modro barvo. Zato pravimo, da je nebes moder. Nčbes je
namreč vzduh, katerega odsev modre svetlobe dela vidnega. Čim čistejši vodenih kapljic, dima in prahü je vzduh, tem lepša je nebesna modrina. Kadar je vzduh napolnen z vodenim so-parom, dimom itd., te snovi odsevajo belo svetlobo, in modra barva vzduha prehaja v belkasto in sivo. Najlepši je nebes, ko se po dežji zjasni, ker je tedaj vzduh najčistejši. Ako so vodeni mehurčki v vzduhu precej zgoščeni, propuščajo posebno rudeče in rumene žarke. Zgoščujejo se pa vodeni sopari o jutrnjem in večernem hladu, ko solnce vzhaja in zapada, in od tod prihaja j u-trnji in večerni žar (zora, zarija). Tudi po dnevu vidi se solnce skozi ne predebelo meglo — ruclečkasto.
Jednako razlagamo si barve prozornih stvari v propuščeni svetlobi, katera isto tako nikdar ni jednovita. Prozorne tvarine posrčejo nekoliko bele svetlobe, ki pride vanje, a ne vseh delov v jednaki meri, zato so tudi barvaste. Pisana slika iz njih prihajajoče svetlobe ni nikoli popolna. Nobena tvarina, ni steklo, ni vzduh, ni voda, ne propušča popolnem svetlobe, zato dobiva vsaka, vsaj v večjem skladu, neko barvo. Tudi debel sklad pre-kapane (destilovane) vode je bledo-modre barve.
Oble (sferične) leče.
Prozorno telo omejeno z dvema krajcema oble, ali s krajcem oble in ravno ploskvijo, imenuje se obla leča. Navadno rabijo steklene leče.
Razloča se teh-le 6 oblik (gl. pod. 27):
m
Podoba 27.
1)	dvojno-vzbokla (biconvex) leča ima na obeh straneh vzboklo ploskev;
2)	ravno-vzbokla (planconvex), jedna ploskev je ravna, druga vzbokla;
3)	vboklo-vzbokla (concav-convex) z vzboklo in vdrto ploskvijo; prva je bolj skrivljena ;
4)	dvojno-vbokla (biconcav) z dvema vdrtima ploskvama;
5)	ravno-vbokla (plan-concav), jedna ploha je ravna, druga jamasta;
6) vzboklo-vbokla (convex-concav) z vzbokneno in vdrto ploskvijo ; prva je menj skrivljena.
Premi črti, katera gre skozi krivin središča (Krümmungsmittelpunkt) obeh ploskev, ali, če je jedna ploskev ravna, na tej navpik stoji in skozi krivine središče druge ploskve gre, pravi se le čin a os. Gre-li os skozi lečino središče, to se zöve leča usrediščena (centrirt).
Določba točke, v kateri se združijo žarki po prehodu skozi lečo.
LL' (pod. 28) naj je dvojno-vzbokla leča, S svetla točka v nje
Podoba 28.
___„E
r\D B 5
osi, A in B naj sta krivin središča obeh nje oblih ploskev; krivinen polumer AM = AD naj je = B, BN = BC pa = r. Debelina lečina CD je navadno tako majhena, y da se sme v primeri z drugimi veličinami pustiti v nemar. Žarek, ki navpik na ploskev ali nje tično ravnino v dotikališči pada, ne lomi se. Tak žarek je tukaj SC, zato gre naravnost skozi lečo do Z>; tu izstopi iz leče in se zopet ne lomi, iz tistega vzroka ne, kakor prej; njegov pot po izstopu iz leče je zatorej DE. Ta žarek imenujemo glavni žarek.
Od druzih napošev na lečo padajočih žarkov motrimo le take, kateri z lečino osjö delajo majhne kote, tako, da smemo namesto njih sinusov postaviti njih loke, ker se sinusi m loki majhnih kötov jako malo razločujejo.
Opazujmo zdaj pot tacega žarka, n. pr. pot žarka SN Vpadna navpičnica je PB; po vstopu v lečo lomi se žarek proti njej in njegov pot je NM; pri M izstopa iz leče in se lomi od vpadne navpičnice RA; njegov pot je Ms, in se v točki s stiče z glavnim žarkom. Kakor ta žarek, tako se vsi žarki, ki z lečino osjö napravljajo tisti köt cp, združujejo z glavnim žarkom V točki s. Ta točka s je slika svetle točke S.
Dalja SC svetle točke S od leče naj je = a, CE = DE
m,
in Ds = «.
Ako je n lomni kazalec za prehod svetlobe iz vzduha v lečo,
je Sln ^ = n. Ker je kot <p zelo majhen, sta tudi ß in y prav sin y
majhna in namesto njih sinusov ali tangent smemo deti mero
O
kotov, zatorej y = n, ali ß = n. j-; ß je pa = g> + <*, in y =
S — <j)', zatorej <j) -f S = n (d — <p'), in iz tega qp = (n — 1) S — n<p' ... J).
Ako spustimo iz N navpičnico NJ na 6s, denemo S J—SC = a, EJ = = m; = BC = r, in vzamemo namesto
tangente lok, to je v trikotu NSJ: NJ = acp, in qp = —, v tri-
d
kotu NJE : NJ = mqp', in q>' = v trikotu NJB pa NJ = NJ
r9, in 9 — —. — Ako te vrednosti od (p, g>' in S v jednačbo 1)
, NJ (n-1) NJ ti. NJ 1 n-1
postavimo, dobimo — = *—---— ah - = —
- • • • •
m
Za lom pri M je: Sln fl = -i, ali — = —, zatorej v — Sin v n' v n1	0
n. fi. * je pa = v -j- s, fi — <p' + t, zatorej je yj -+- « = n. n
= n (cp' + s) . . . 3).
Ako spustimo na 6s navpičnico M K, najdemo na jednak način, MK MK . MK . kakor zgoraj: rp —-, « = —5—, <P = -, m s temi
CC	IX	771
vrednostmi iz 3)
MK , MK (MK , Mtf^ .. 1 n-1 . n ..
----5- = n I----v~ I ali - = -5- -\--. . .4).
a R V. m R J a R m
Akojednačbi 2) in 4) seštejemo, dobimo:
«je oddaljenje slike od leče, ali s liki na dalja (Bild-weite), a pa dalja predmetov a. Zadnja jednačba nam zategadelj pokazuje, v kateri zvezi so slikina in predmetova dalja, lomni kazalec in krivin polumeri lečinih ploskev. Iz te jed-načbejetudi razvidno, da slikina dalja ne zavisi o velikosti köta % dokler je ta zelo majhen. Ko bi köt cp bil velik, biv gornja jednačba ne veljala. Približema velja zatorej ta stavek: Žarki, kateri padajo na lečo blizu nje sredine, združujejo
se po prehodu skozi njo vjedni točki. Taki žarki se zövejo središčni (centralni).
Iščimo najprej ležo stikališča (Vereinigungspunkt) žarkov, ki padajo vzporedno z osjo na lečo. Taki žarki prihajajo iz neizmerne dalje, od neskončno oddaljenega predmeta, zato moramo vzeti predmetovo daljo a brezkončno veliko. Zaznamenjajmo za ta slučaj daljo stikališča (Vereinigungsweite) s p, to dobimo iz 5):
L ^ („. n fl _[_ -T). Točka, v kateri se vzporedno na lečo p	V. r H J
prihajajoči žarki po prehodu skozi njo združujejo, imenuje se go-rišče ali žarišče (focus, Brennpunkte Ime izvira od tod, ker se sfe svetlobo tudi toplina tukaj zbira. Dalja p te točke od leče zove se goriščina dalja (Brennweite).
Z vrednostjo (n-i) + = ^ spremeni se 5) v:
- 4. - . . . 6), to je: Vsota zamenitih (reciprok) aap'
vrednosti slikine in predmetove dalje je jednaka zamfcniti vrednosti goriščine dalje. — To pravilo velja tudi, ako je svetla točka S blizu osi.
Ker je pri tvarinah, iz katerih seleče brusijo, n > 1, je goriščina dalja p, kakor je razvidno iz izraza ^ = (n-1) (-+#)>
pozitivna, t. j., žarki se stičejo na drugi strani leče, ne na
tisti, iz katere prihajajo. — Goriščina dalja p ostaja za tisto lečo vedno tista.
Jednačba 6) ne velja samo za dvojno-vzboklo lečo, za katero smo jo neposrednje računali, temuč tudi za vse druge leče, le za polumera r in R moramo dotične vrednosti in znake postaviti v račun. Krivine središče vbokle ploskve ima nasprotno ležo, kakor ono vzbokle ploskve. Ako je polumer :vzbokle ploskve pozitiven, je zatorej oni vbokle ploskve negativen.
Polumer ravni ploskvi je brezkončno velik. Zatorej je:
1)	za dvojno-vzboklo lečo: ^ = (n-1) + -0, p zatorej pozitivno;
2)	za ravno-vzboklo lečo: - = (n-1). p zatorej pozitivno;
P
r 1 fl
3)	za vboklo-vzboklo lečo: - = {n-1) — -^J, p zatorej
pozitivno, ker je tu r < R;
4)	za dvojno - vboklo lečo: ~ = (n-1) ^ — ^ = _
i71'1) + , p zatorej negativno;
5)	za ravno-vboklo lečo: - =— (n-1) p zatorej negativno;
6)	za vzboklo-vboklo lečo: - = (n-1). _ AJ? p zatorej
negativno, ker je tu r > R.
Imamo zatorej leče s pozitivno in leče z negativno goriščino daljo. Leče s pozitivno goriščino daljo so zbirälke (Sammellinsen), — zövejo se tudi sploh vzbokle leče; leče z negativno goriščino daljo se pa imenujejo razmetnice (razsipnice, Zerstreuungslinsen) ali sploh vb okle leče. Vzporedni žarki, kateri padajo na razmetnico, izstopajo iz nje razhodno, in sicer tako, kakor bi prihajali iz jedne točke pred lečo — iz gorišča. Tu se zatorej niti svetloba, niti toplina ne zbira, to gorišče je zategadelj umišljeno (imaginär). Primerno imenuje se umišljeno gorišče leč razmžtnic tudi — razmetališče, in negativna goriščina dalja — razmetališčina dalja (Zerstreuungspunkt, Zerstreuungsweite).
K lečam zbirälkam spadajo dvojno-vzbokla, ravno-vzbokla in vboklo-vzbokla, — k lečam razmčtnicam pa dvojno-vbokla, ravno-vbokla in vzboklo-vbokla. Ako so p, p' in p" goriščine dalje prve, druge in tretje vzbokle leče, lehko je najti, daje P" > p' > p- — Ona leča, katera ima manjšo goriščino daljo, je ostrejša ali močnejša. Pri sicer jednacih okolnostih je zatorej dvojno-vzbokla leča močnejša od ravno vzbokle in ta zopet močnejša od vboklo-vzbokle.
Ravno tako je pri lečah razmetnicah p" > p' > p, ako so p, p', p" absolutne vrednosti razmetališčinih dalj prve, druge in tretje vbokle leče.
Za dvojno-vzboklo lečo, katera ima obe ploskvi jednaki, je goriščina dalja približema jednaka krivine pölumeru. Za prehod svetlobe iz vzduha v steklo je namreč lomni kazalec blizu jednak
zatorej je n-1 = % R = r, in | = '/, + = ali p « r.
Prikazni leč zbirälek. Za leče zbirälke smo našli jednačbo -=- — -, v kateri je p pozitivna vrednost. Iz nje je razvidno, da je slikina dalja « tem manjša, čim večje je a, ali čim dalje
strani od leče je predmet. Kadar je predmet v neizmerni dalji (a torej brezkončno velik), je a = p, in to je najmanjša vrednost, katero more « imeti. Ako a pojemlje, a vedno raste; kadar je a = 2p, je tudi « = 2 p, t. j., predmet in slika sta jednako daleč od leče. Ako se predmet še dalje gorišču približuje, raste « prav naglo, in ko pride predmet v gorišče (a = p), je « brezkončno velik, izstopajoči žarki se stičejo še le v brezkončni dalji, t. j. vzporedni so med seboj.
Ako se predmet še bolj približuje leči, ako je zatorej a < p ali - > p to je a negativno. Vsakako je pa ^ > zatorej
« > a, ker absolutno vrednost - dobimo, ako odvzamemo - od -.
«	pa
Slika predmetova je vtem slučaju na tisti strani leče, kakor predmet, le bolj strani od leče, nego ta. Žarki se tedaj po izstopu iz leče razhajajo, vendar menj nego pri vstopu v lečo, tako, da bi nazaj podaljšani križali se pred lečo v točki, katera je dalje od leče, nego svetla točka.
Ako padajo žarki na lečo zbiralko shodno (convergent), tako, da bi se, ko bi skozi lečo šli brez lomljenja, zjedinili na drugi
strani leče, vzame se a negativno, zatorej je
in a<a, t. j. stikajoči se žarki se po prehodu skozi lečo zbiralko še hitreje stičejo, nego bi se brez nje.
Razhodni in vzporedni žarki se zategadelj po prehodu skozi lečo zbiralko stičejo ali vsaj menj razhajajo, shodni pa še shod-nejši postajajo; od tod prihaja tudi ime teh leč.
Kar smo dozdaj rekli, velja tudi o svetlih točkah blizu le-čine osi.
den teh žarkov naj je glavni, t. j., 6ni, ki gre skozi lečino središče. Potegnimo zatorej najprej glavni žarek Aa, ki se ne lomi, potem
Podoba 29.
Sliko predmeta mer-stveno določiti je lehko, ako ni preobširen. Ako hočemo n. pr. najti sliko predmeta AB (pod. 29), dovolj je, da določimo ležo slikama njegovih krajnih toček A in B. Da najdemo sliko točke, zadostuje, da potegnemo iz nje dva žarka, ter iščemo, kje se stičeta po prehodu skozi lečo. Je-
žarek AC, kateri se lomi pri Vstopu in izstopu; ta dva žarka se stičeta v točki a, ta je zatorej slika točke A. Ravno tako se dobo slika točke B v b. Slika predmetu AB je zatorej ab.
Veličina slike leče zbirälke. Trikota -405 in aOb v pod. 29. sta si podobna, zato je: ab : AB = NO : MO. Veličina slike se zatorej ravna po razmeru NO : MO. Ta razmer pa izrazimo lebko
drugače. ON je namreč = «, OM pa = a, zatorej je -J-g = ^
—	Iz jednačbe ^ + ^ = ^ pa najdemo a = zatorej je
-	= ali = . Dökler je a—p > p, ali a > 2p, t. j., a a—p AB a—p	J 1 r'	^ J'
dökler je dalja predmeta od leče večja, nego dvojna goriščina dalja, je ulomek pristen (echt), in slika ab manjša od
predmeta AB. Kadar je a—p — p ali a = 2p, je = 1 ali
ab — AB, zatorej slika jednolika s predmetom. Ako je pa
a—p < p, ali a < 2p, je ulomek nepristen (unecht), zatorej
slika večja od predmeta. Slika raste tem bolj, čim manjše je a—p, zategadelj čim bolj se predmet bliža gorišču. V vseh teh slučajih je slika narobe (t. j., kar je na predmetu zgoraj, je na sliki zdolaj, kar je na predmetu desno, je na sliki levo itd.) — in na drugi strani leče. Vse te slike so vzdušne ali objektivne, t. j., dade se prestreči z belim zaslonom, in videti jih more vsak, kdor gleda na zaslon. Zrcalne slike n. pr. imenujejo se subjektivne ali merstvene; ne dade se vjeti na zaslon, in kdor jih hoče videti, mora gledati v zrcalo in stati na gotovem mestu.
Ako je a = p, t. j., ako je predmet v lečinem gorišči, je = ^ = Qo , ali ab == Qo in « = Gc, t. j., slika je brezkončno velika in v brezkončni dalji, žarki se ne stičejo več, ali navadno govoreč: ako postavimo predmet v gorišče, ne dobimo več njegove slike.
Kadar je a < p, t. j., kadar je predmet bližje leči, nego
. « ab	p	ap , . v
nje gonsče, je - = ^ = - ^ in « = - t. j., sli-
kina dalja je negativna, ali slika je na tisti strani leče, kakor predmet, in slika je vedno večja od predmeta, in sicer tem večja, čim bolj se primiče predmet od leče proti gorišču.
Slika je tukaj po konci, t. j., tako kakor predmet, ali vedno samo subjektivna ali merstvena. Kdor jo hoče videti, mora gledati skozi lečo (glej pod. 30, AB je predmet, ab njegova slika).
Podoba 30.
O lečah razmetnicah hočemo na kratke to-le omeniti: Dokler predmet stoji pred lečo razmetnico, in zatorej njegovi žarki raz-hodno nä-njo padajo, izstopajo iz leče še bolj razhodno, in delajo sliko, katera je na tisti strani s predmetom in bližje leči, nego predmet. Te leče očesu približajo pokončno sliko predmeta in pomanjšajo. Slika je tem manjša, čim dalje strani od leče je predmet. Ako padajo žarki stikalno ali shodno na lečo razmetnico, tako, da bi brez leče naredili vzdušno sliko, se po prehodu skozi to lečo počasneje stikajo, postanejo vzporedni ali se celo razhajajo.
Ker ta leča razhodne žarke dela še bolj razhodne, vzpö-redne — razhodne, stične — menj stične, vzporedne ali celo razhodne, zöve se razmetnica.
Leča razmetnica more vzdušno sliko obrniti in povekšati.
Vse to se da posneti iz jednačbe: ~ ~ = — ki velja za vse leče razmetnice.
Sferski odklon (sphärische Abweichung) leč. Rečeno je bilo uže, da se središčni žarki, to je oni, kateri gredö skozi srednji del leče, malo ne v jedni točki stičejo. To ne veljä o robnih žarkih (Randstralen), kateri z lečino osjö delajo znatne köte in zatorej bolj strani od srede padajo na lečo. Robni žarki, ki prihajajo iz jedne točke predmeta, ne stičejo se zopet v jedni točki, temuč v malem krogu. Okö vidi točke predmeta kot male kroge, kateri se po nekoliko pokrivajo, zato slika ni več razločna. Tej naopaki leč se pravi sferski odklon, zato, ker jej je vzrok obla ali sferska oblika leč. — Za sferskega odklona voljo tudi gorišče leč nikdar ni točka, temuč majhna ploskev. Ta naopaka leč se ne da nikoli popolnem odpraviti, pač se pa da jako zmanjšati, in sicer tako-le:
1) Pokrije se leča blizu roba se zaslonko (diaphragma) t. j.,
z neprozornim, okroglim obodom ali obročem, kateri robnim
žarkom brani v lečo. Oni del lečine ploskve, kateri pro-pušča svetlobo, zove se lečina odprtina (Linsenöffnung).
Čim manjša je ta odprtina, tem manjši je sferski odklon.
2)	Umanjšajo se krivine oblinih ploskev, ali povekša se goriščina dalja; čim bolj je leča plošnata, tem manjši je sferski odklon.
3)	Spremeni se razmer krivinskih polumerov, in sicer se umanjša polumer one ploskve, katera ima biti obrnena proti predmetu.
4)	Sestavi se primerno več leč; spojene leče tudi dopuščajo večjo odprtino.
Leče, pri katerih je sferski odklon pomanjšan, kolikor je mogoče, zövejo se leče najboljše oblike (Linsen bester Form). Jako majhen sferski odklon delati ravnovzbokla in ravnovbokla leča; obrneti se se zakrivljeno stranjo proti predmetu.
Hromatski odklon (chromatische Abweichung) leč. Leče moremo smatrati kot prizme se skrivljenimi ploskvami, katerim odgovarja na vsacem mestu drug lomeč köt, zato one svetlobe ne lomijo samo, temuč jo tudi krojijo v barve. Žarki, kateri bi se imeli združiti v jedni točki, razkrojijo se in narede majhen pisan krog. Ker se ti krogi po nekoliko pokrivajo, se njih barve sredi slike zopet izgube, na krajih slike pa to ni mogoče. Slike zatorej ostanejo na robeh barvaste, in to dela, da niso čiste in ostro omejene. To naopako leč imenujemo hromatski (barvni) odklon.
Zaradi tega odklona bi leče ne bile porabne za nekatere sprave, slučajno se pa da odpraviti tudi ta naopaka in sicer se sestavo leč zbiralek in razmetnic iz različno lomečih tvarin. Sestavljajo se leče iz raznih vrst stekla, namreč iz flintovega in krunenega (belega) stekla. Flintovo steklo, ki ima v sebi svinčeni okis (Bleioxyd), ima skoraj tisti lomni kazalec, kakor navadno svinca prosto kruneno steklo (Crownglas), pa znatno večjo krojilno moč.
Leča zbirälka iz krunenega in razmetnica iz flintovega stekla dasti se tako urediti, da svetlobo lomiti, kakor leča zbirälka z večjo goriščino daljo, in razkroj barev v jedni leči poravna se z nasprotnim v drugi leči malo ne popolnem. Tako je hromatski odklon odstranjen, in slike so proste pisanih robov.
Take leče, pri katerih je hromatski odklon odpravljen, imenujejo se ahromatske (brezbarvne). Ahromatske leče se dade sestaviti tudi iz druzih prozornih tvarin.
Razkroj barev se da odpraviti tudi se sestavo leč zbiralek jednakošnega stekla. To se tudi stori, kadar je pri majhni go-riščini dalji potrebna velika odprtina. Mnogokrat se namesto
jedne močne leče vzamejo dve ali tri slabejše, ker je pri menj zaokroženih lečah sferski in liromatski odklon manjši.
Leče, pri katerih je hromätski in sferski odklon po vzmo-žnosti uničen, katere zatorej delajo najrazločnejše slike, zovejo se aplanatske (nepogrešne).
Temna sobica (camera obscura).
Predno prejdemo na svojo pravo nalogo, opisati hočemo še mnogo imenovano in pogosto rabljeno optično pripravo — temno sobico. — Temna sobica je spredaj odprta skrinjica ali omarica (pod. 31), v kateri je leča zbirälka c, tukaj predmetnica (objektiv) imenovana. Od daljnega predmeta AB dohajajoči žarki	Podoba 31. združujejo se v preobrneno sliko ab, katera se vjame na zadnji steni omarice na motno steklo, ki razsiplje svetlobo na vse strani in dela sliko vidno. Omarica je znotraj počrnena, da druga svetloba ne moti jasnosti slike. Cev, v katero je predmetnica vdelana, je premična, ker je treba uravnati po dalji predmeta daljo steklene ploče od predmetnice, da postane slika na njej razločna. Sicer je pa za nepogrešno sliko treba sestavljene predmetnice. — Časih se dene v omarico zrcalo povprek, katero od-biva sliko na prozorno gornjo steno. Slika A'B' se potem lažje opazuje.
II. Oko.
Človeško okö.
Vsacemu čutu je treba čutila, t. j., priprave, katera zvu-nanji vtis vzprime in vodi do možjan, —■ katera ga spreminja v čut. Razume se, da mora biti čutilo zdravo in nepohabljeno, sicer bi čut bil nepopolen in nezanesljiv.
Čutilo vidu je okö. Brez očesa ni vzmožno videti; kdor ima priroden pogrešek v očesu, kdor si je okö, ali kak bistven del očeša ranil ali pokvaril, ne vidi dobro,
. Okö je majhna temna sobica. Ono je namreč priprava, katera na svojem ozadji od predmetov ravno tako dela slike, kakor temna sobica.
Okö je {pod. 32) šuplja, od spredaj bolj vzbokla (slokasta),
z raznimi prozornimi tvarinami	Podoba 32
napolnena in napeta obla (krogla) — jabolčice (Augapfel) imenovana—katera leži v očnici ali očišči (Augenhöhle), ter se v njej se 6 mišicami obrača na vse strani, in to s prvo in drugo iz desne na levo in narobe — s tretjo in četrto gori in doli, s peto in ti šesto pa napošev. Ker je okö jako vredljivo, ima v očnici mehko ležišče, podstavljeno je namreč z mehkim salom. To salo se izgublja, kadar je človek bolän, in okö se vdira; to je zatorej vzrok, da imajo bolniki vdrte oči.
Zvunaj je očesno jabolčice pokrito s trdo, usnjato, žilavo, neprozorno kožo bb, katero imenujejo beločnico (sclerotica, harte Haut). Vänjo je spredaj vdelana rožena, prozorna koža — roženica (cornea, Hornhaut). Kadar je okö odprto, vidi se med trepalnicami cela roženica in del beločnice, tako zvano „belo".
Beločnica je znotraj prevlečena s cevnato kožo, katera se zaradi premnogih po nji razpletenih krvnih žilic imenuje žilni ca (chorioidea, Aderhaut); sama na sebi je žilnica rudeča, a na notranji strani je pokrita s črnim barvilom, da ne odbija svetlobe.
Žilnica končuje se spredaj, predno doseže rob beločnice, v vejičasto telo (corpus ciliare, Stralenkörper) ali vejičasto pločico (orbiculus ciliaris), ki sestoji iz dveh delov; gornji del je blizu 3 široka sivkasta, krogolika mišica, katere namen ni še prav jasen; dolnji del je nabran iz kacih 70 do 85 gub, imenovanih vejičasti odrastki (processus ciliares, Ciliarfort-sätze), in se zove vejičasti venec (corona ciliaris, Stralen-kranz). Tudi vejičasta pločica ima obilico cevčic, se krči in s tem napenja žilnico.
Okroglo odprtino, katera še za roženico ostaja, prepreza tenka in mehka kožica ŠŠ — dožica ali šarenica (iris, Regenbogenhaut) z istosredno (koncentriško) luknjico — zenico (punčico, Pupille) zz, katera se z mišičnimi vlakni v slabi svet-
lobi širi, v močni pa krči. *) — Svoje ime ima šarenica od tod, ker ima pri raznih ljudeh različno barvo. Časih je ta kožica sama na sebi bela, ker pa barvne cevčice žilnične na nje zadnjo stran sezajo in skozi njo .probijajo, vidi se nam modra. Največkrat pa ima tudi sama v cevčicah zvunänje strani, katero vidimo skozi roženico, črno-rjavega barvila. Ako je tega barvila malo, je šarenica rumena, kadar ga je več, postaja siva, rjava ali celö črno - rjava. Modre oči nekaterih otrok spremene se pozneje, ko se je nabralo tudi na zvunanji strani šarenice nekoliko črnkastega barvila, v sive.
Med vsemi človeškimi rodovi se dobodo ljudje, katerim manjka barvila, a ne samo v žilnici in šarenici, nego sploh po vsem životu v koži in laseh. To so belini ali belci (Albinos, Kakerlaken). Šarenica jim je videti krvavo-rudeča, zenica pa navadno svetlo-rudeča. Vzrok temu je, da jim skozi beločnico in žilnico zaradi nedostatka barvila vrhu žilnice nekoliko svetlobe v okö prihaja; zaradi te svetlobe vidimo skozi zenico ru-dečo žilnico in zdi se nam, da je zenica rudeča. Ako oko zakrijemo, in le zenico pustimo odkrito, vidimo jo črno, kakor pri druzih ljudeh, ker tako iz očesa ne prihaja nič svetlobe. Ker pri tacih ljudeh ok6 znotraj ni dovolj temno, oni prav dobro ne vidijo, in se jim rado blešči. Tudi med živalstvom se najdejo belci z belo dlako in rudečimi očmi, n. pr. beli domači zajci, bele podgane, miši itd.
Za šarenico stoji z robom beločnice in žilnice zraščena, dvojno-vzbokla, prozorna leča l, sestavljena iz tenkih torilastih, proti sredini vedno gostejših luskic, katere čvrsto oklepajo zrno. Ta leča, ki se zaradi svoje prozornosti imenuje kristalna, obvita je s prozorno tenko kožico. Pri. starem človeku se leča nekoliko splošči, porumeni in izgublja svojo prozornost.
V prostoru med kristalno lečo in roženico, v tako zvanem sprednjem očesnem prekatu (vordere Augenkammer) p, je vodena mokrina (humor aqueus, wässerige Feuchtigkeit). Ta mokrina brani, da kristalna leča ne pride preblizu roženici in napenja roženico. Ves prostor med kristalno lečo in ozadjem očesne šapljine — zadnji očesni prekat — je napolnen se steklovino (steklasto mokrino, Glaskörper) s, t. j., s čisto prozorno, stopljenemu steklu ali beljaku podobno močo. Steklovina je v obliki oble zavita v jako tenko, popolnem prozorno stekleno kožico (hyaloidea, Glashaut), ter ima spredaj glo-belico, v katero je leča vtisnena.
*) Ne samo svetloba ima ta vpliv, tudi nekatere strupene stvari, ako jib človek povžije in mu pridejo s krvjo do zeniee, tisto raztezajo ali krčijo. Tako n. pr. sok volčje jagode zenico jako razširja, strupena loeika (lactuca virosa) jo pa krči.
Od zad je beločnica predrta, in tu vstopa v okö vidni živec (nervus opticus, Sehnerv) Z, in se razširja na notranji strani jabolčica preko žilnice v tenek pletež. Ti živčevi konci in pod njimi drugi mnogobrojni, zelo zapleteni tvorovi sestavljajo tenko, mehko, prosojno, mozgasto kožico, mrežnica (retina,Netzhaut) imenovano.
V	podaljšku osi, katera gre od temena roženice skozi središče leče, zatorej tam, kjer optična os zadeva mrežnico, je po-dolgasto okroglo, rumenkasto mesto P z majhno jamico v sredi. To mrežničino mesto se zove rumena pega (macula lutea, gelber Fleck); tukaj je mrežnica najdebelejša, od tod naprej je vedno tanjša, konci živčevi so vedno rejši in nehajo pri v popolnem, kjer začne žilnica delati svoje vejičaste odrastke. Rumena pega je najobčutljivejše mrežničino mesto.
Rekli smo uže, da mrežnica sestoji iz različnih tvorov. Schultze razločuje od steklovine do žilnice deset mrežničinih skladov: 1) tenko kožico, katera steklovino obdaja, in se k mrežnici šteje; 2) belkasti mehki sklad živčevih nitek; 3) sta-nični sklad živčevih vozlin (G-anglienzellenschichte); 4)—7) različne zrnaste sklade; 8) tenko kožico, katera pokriva zrnaste sklade; 9) sklad paličic in storžkov (Stäbchen-und Zapfenschichte) ; 10) barvilni sklad. — Pristavljamo, da debelost mrežnice znaša 0-4 kjer je najdebelejša, 0-1 1%, kjer je najtanjša. — Za nas je najvažnejši sklad pokončnih paličic in storžkov. Paličice so podolgovati valjci (Cylinder), storžki pa krajši a debelejši, steklenicam podobni tvorovi se stožkovitimi (kegelförmig) konci. V tem skladu se eteijevi tresljaji preminjajo v čut, in sicer so najbrž paličice namenjene za svetlobni čut v obče, storžki pa za barvni čut. Notranji konci paličic in storžkov gredo kot tenke niti do prvega zrnastega sklada. Vsaka nit se potem razdeli na več tanjših nitek, katere so v zvezi se živčnimi nitimi.
Rumena pega ima samo storžke in sicer prav na gosto, zato je najobčutljivejša. Na druzih mestih so storžki i n paličice, ali vedno rejše, čim dalje so strani od rumene pege. Tam, kjer vidni živec stopa v okö, ni niti paličic, niti storžkov, zato je to mesto neobčutljivo za svetlobo in se zöve slepo mesto (punctum caecum).
V	okö ni možno videti brez priprave; zenica se nam zdi temna; večji del svetlobe, katera prihaja v okö, posrče namreč mrežnica, ostavši del se pa odbija nazaj k svetlobnemu izvoru. Ker pa iz naše zenice ne pride nič svetlobe v tuje okö, se tudi svetloba ne more iz tujega očesa vračati v naše. Ko bi hoteli stopiti v mer iz očesa vračajočih se žarkov, zakrili bi svetlobni izvor, in zopet bi očesa ne videli razsvetljenega. Prav dobro pa se vidi mrežnica razsvetljena s posebno pripravo, tako ime-
novanim očesnim zrcalom, katero je za opazovanje bolnega očesa velike važnosti.
Žensko okö je povprek nekoliko manje od moškega. Otročje okö raste od rojstva do konca prvega leta precej, potem pa prav malo; še le o času spolne godnosti zopet poraste in obdrži potem svojo velikost.
Oko je največji kras človeškemu obrazu. To posebno čutimo, kadar vidimo človeka, kateri je izgubil jedno ali obe očesi. Trepalnice se mu vderö, vejice noter podvihajo, iz očnice teko sluz in solze, in očnica sama se vdira vedno globočje. Da obraz ni spačen, dene se v prazno očnico umeteljno okö, katero trepalnice podpira, solzni tok uravnava in nekoliko brani, da se očnica tako ne vdira. Jabolčice, katero je razdela huda očesna vnetica, vzame se iz očnice, in se nadomesti z umeteljnim očesom. To je dobro za drugo okö; to se časih ne da drugače rešiti preteče slepote, kakor če se izreže uže oslepelo, pa še vedno vneto oko._ Umeteljna očesa so pristnim tako podobna, da se tudi pozorni opazovalec lehko prevari. Kdor jih potrebuje, navadi se sköro, vtikati jih v očnice in jemati jih iz njih.
Okö napadajo jako različne bolezni; nekatere niso nevarne, nekatere vid oslabe, nekatere ga pa celo vzamejo. Bolnega očesa naj nikdo ne zanemarja, temuč išče naj hitro pomoči pri veščem zdravniku. Izkustva pričajo, da moški več na očeh zbolevajo nego ženske; tudi pravijo, da se očesne bolezni najrajše prijem-ljejo ljudi z belo poltjo, svetlimi lasmi in modrimi očmi. Najrajše se očesna bolezen loti otrok do 10. leta, katerim se najčešče oči vnemajo. Te vnetice pozneje minejo, pokažejo se pa rade zopet o času spolnega razvoja. Od 20. do 50. leta so očesne bolezni rejše, potem se pa večkrat prikazuje kalnost leče. Od 70. leta naprej okö ne zboleva.
Kako je treba čuvati očf, da ne postanejo preveč občutljive, da se jim vzmožnost uravnave ne zmanjša, da jim vid ne oslabi itd., to učf natančno očesna dijetetika. Glavne stvari hočemo navesti tudi mi v posebnem poglavji.
Ni ga telesnega dela, ni na obrazu, ni drugod, kateri bi se toliko opazoval in opisoval, nego zvunanje okö. Ako ti kdo opisuje kacega človeka, povč ti, kakšne ima oči. Romanopisec in novelist ne pozabi obširno risati oči osob, s katerimi nas seznanja. Pesnik opeva kras, milobo itd. očesa. In tudi ti, ako hočeš človeka dobro pogledati, pogledaš mu v okö. Okö ima sploh neko čudno moč do nas. Pogled te navdaja s pogumom, ali te plaši, vliva ti up v srce, ali ti ga jemlje, razveseljuje te, ali žali. V očesu menimo, da moremo brati vsa čuvstva človeška, zato se okö imenuje „dušno zrcalo"; v njem mislimo, da se zrcalijo dušni, pretresi, iz njega hočemo spoznati, kaj človek misli in
kakšne volje je. Pogled se nam zdi' ljubeznjiv, prijazen, bister, plašen, jasen, teman, koprneč, hrepeneč itd.; v očesu beremo dobroto, krotkost, mehkosrčnost, up, strah, jezo, poželjivost, strast itd. Kaj poreče k temu fizijolog? Prav hladno nam odgovori: Oko dušnih čutov in pretresov ne izrazuje, ti ne stoje z očesom v nikakšni zvezi. vOko se nič ne spremeni, naj človek misli" ali čuti, kar hoče. — Čuden se nam zdi ta odgovor, vendar ne prenaglimo se z obsodbo, temuč poslušajmo dalje, kaj nam pove hladni opazovalec. Izraza dušnih čutov in pretresov ne gre pripisovati očesu, temuč drugim obraznim delom, n. pr. trepalnicam, licem, ustom itd. Ti deli spreminjajo svojo ležo in obliko, ako se naši notranji čuti menjavajo. Kdor je jezen, debelo pogleda, t. j., trepalnice širje odpre (svetlobni odsev od očesa je tako večji, oko se mu bolj sveti, nego po navadi), — suče oči, stiska zobe itd. Vso njegovo mimiko pa nanašamo na oko, rekoč: jezno gleda.
Da dušni čuti res ne spremeni očesa, in se iz očesa samega ne dade spoznavati, o tem se osvedočimo, ako komu obraz pokrijemo, tako, da mu moremo le oči videti. Iz oči samih ne da se nam brati nikak čut.
Turške ženske morajo si obraz zakrivati do oči. Turki menda vedo, da samo z očmi ni možno govoriti, in da oči same niso nevarne, ako jih ne podpira druga mimika — sicer bi si morale njih ženske zakrivati še oči.
Tudi kiparstvo nam je dokaz, da ne izrazuje oko dušnega stanja, nego mimika. Oko na kipih ni vobraženo, temuč le na-znamenovano, in vendar beremo z vpodobljenih obrazov veselje in žalost, smeh in jok, pogum in malodušnost itd.
To pa je res, da je nekatero oko bolj ognjevito, nego drugo. Kar imenujemo ognjevitost ali bistrost očesno, je njegov svetlobni odsev — ta pa je zavisen o šaroti šarenice in vzbočnosti roženice. V tem oziru ne opaža se različnost samo pri posameznih osobah, temuč tudi pri celih narodih.
Mrtvečevo oko je medlo in srepo. Roženica izgubi svoj blesk, in sestavine očesne začenjajo se raztvarjati.
Živalsko oko.
Bodi nam dovoljeno, tudi o živalskem očesu omeniti na kratko glavne stvari. Pri živalih opažamo zelo različne stopinje očesnega razvoja. Začnimo pri najnižjem tipu — pri praži-valih (protozoa).
Pri praživalih vidnih priprav ni možno zaslediti, in vendar so za svetlobo občutljive, ter tudi vedo, od katere strani prihaja.
Da si tu o vidu ni možno govoriti, mora se vendar sklepati, da so živčni konci teh živali tudi za svetlobni vtis občutljivi, ne samo za druge zvunanje vtise.
Cvetov n j aki (coelenterata), kateri žive vedno v temi, so brez oči; drugi imajo mehurčke ali pa kupčke barvila se svetlimi, svetlobo lomljivimi telesci.
Pri črvih (vermes) je uže več razlik. Nekateri imajo le barvilne pike ali pege, o katerih se misli, da so za svetlobo občutljive; gotovo pa to ni, ker ni dognano, v kakšni zvezi so sš živci. Drugi imajo v barvilu kristalne palčice, ki so sč živci v neposrednji zvezi. Takih oči imajo črvi navadno po dvoje. Zopet drugi imajo barvilne pege, izmed katerih neke tudi kristalna telesca pokrivajo. Tudi se dobe bolj razvite oči. — Znamenito je to, da se mnogokrat oči prikažejo, ako jih je treba, ali pa izginejo, ako jih več ne treba.
Iglokožci (echinodermata) imajo navadno le barvilne pege; oči se nahajajo le pri morskih zvezdah, in sicer na konceh špic (Arme), in sestoje iz okroglih telesec, katerih vsako je zavito v barvilo. Celo okö je pokrito še s posebno prosojno kožico.
Vidne priprave do sedaj imenovanih živali jedva zaslužijo ime oči. v Prave oči nahajamo še le pri členonožcih (arthro-poda). Členonožci imajo jednovite in sestavljene oči. Jednovito okö sestoji iz kristalne, na teme postavljenemu stožcu podobne paličice; nje gornji del lomi svetlobo, spodnji pa prehaja v živčne niti. Paličica je do zaokroženega gornjega konca obdana z bar-vilnim skladom. Zvunanja kožica, pod katero je kristalna paličica, nima barvila in je prosojna, nadomestuje zatorej roženico. Časih je ta kožica nad paličico debeljša, in dobiva tako podobo vzbokle leče. Zasledili so tudi mišice, s katerimi se da roženica približati kristalnej paličici. Ak» je tacih ali nekoliko spremenjenih paličic več skup, je oko sestavljeno. Nad kristalnimi stožci je razpeta jednovita prosojna kožica ali pa roženica v podobi leče, ali pa ima vsaka paličica svojo roženico. Takovo okö je od zvunaj podobno polukrogli, pokriti s četvero-, petero-ali šestero-oglatimi ploskvicami. Časih se te ploskvice le od znotraj razločijo, od zvunaj pa ne. Takova očesa imenujejo se mrežasta (Netzaugen, facettirte Augen). Število kristalnih pa-ličič in njim odgovarjajočih lečic ali ploskvic sestavljene roženice je jako različno in znaša večkrat po mnogo tisočev. — Mnogi členonožci oči menjavajo v raznih dobah razvoja. Nekateri imajo poleg sestavljenih tudi jednovite. —• Sestavljene oči so često razmerno prav velike, iz glave štrleče, ali pa so nasajene na posebnih klinih.
Izmed mehkužcev (mollusca) imajo oči oni, kateri se prosto gibljejo. Tudi tu niso oči povsod jednako razvite, vendar
časih tako, da nas spominjajo na človeško oko. yidna priprava obvita je časih z različnimi kožicami, ima mrežnico se skladom paličic, lečo, časih tudi tenko roženico itd. Prostor _ med lečo in mrežnico izpolnuje neka tekočina. Se ve, vsi ti deli so le navidezno podobni onim človeškega očesa.
Oko vretenčarjev (vertebrata) podobno je v vseh bistvenih delih človeškemu. Vsa podoba in posamezni deli razlikujejo se pri raznih redovih. Pri ribah n. pr. je sprednji del očesa jako sploščen, ker je roženica precej debela in le malo zakrivljena. Roženica je v razmeru z beločnico velika; leča jim je okrogla. Tudi med krkoni (dvoživkami) so sem ter tija splo-ščene oči, v tem ko imajo kače in krokodili jako vzbočeno roženico. — Pri večini ptičev deli se očesno jäbolöice v sprednji in zadnji odsek; ločena sta s koščenim obročkom. Tak obroček se nahaja tudi pri kuSčaricah in želvah. Ptičje oko je bistro, razmerno veliko, in ima razven trepalnic še žmurko (Nickhaut) v obrambo. — Zenica vretenčarjev ima različne oblike; najčešče je ovalna in vsicer po dolzem ali povprek, časih je pa skoraj trikotna. — Žilnica nekaterih vretenčarjev ima manje ali večje svetlo mesto, tako imenovani svetli sag (ta-petum lucidum), kateri se zelenkasto ali modrikasto svetlika. To je vzrok, da se nekatere oči — posebno v temi — svetijo. Take oči imajo mnogi sesalci, nekatere ribe in med ptiči noj.
Ako hočeš videti glavne očesne dele vretenčarja, vzemi oko katere koli domače živali in ga primerno razreži. Reže se pa najlažje zmrzneno oko.
III. Vid.
Postanek vida.
Svetlobni žarki, kateri od raznih stvari dohajajo v oko, se v njem lomijo. Lomeče tvarine v očesu so: roženica, vodena mo-krina, leča in steklovina. Omeniti je treba, da lečine luskice ne lomijo svetlobe vse jednako, lomni kazalec je za vsako luskico drug; ako je govor o lečinem lomnem kazalci, je razumeti srednjo vrednost teh posameznih lomnih kazalcev.. Tisto velja tudi o lomnem kazalci vodene mokrine in steklovine; tudi te tvarine nimajo povsod jednake lomljive moči.
Srednje vrednosti lomnih kazalcev za prehod svetlobe iz vzduha so: za roženico, vodeno mokrino in steklovino 1"34, za
lečo: 1-45. — Kristalna leča lomi zatorej svetlobo najbolj. Kri-vinski polumer roženice je 7-8 krivinski polumer sprednje lečine ploskve je 9-5 zadnje pa 5-9, od zadaj je zatorej leča mnogo bolj zaokrožena, nego spredaj. — Debelina leče je 4 *%,; blizu za 4 tudi je od roženičnega vrha oddaljena; od leče do rumene pege je 14-6«^. Ta števila so potrebna onemu, ki hoče izračunati hod svetlobnih žarkov skozi lomeče tvarine. Mi teh računov nečemo zasledovati, naveli smo pa gornja števila, ker bi utegnila marsikoga zanimati, da si mu ne rabijo za račun.
Iz vzduha v roženico stopajoči žarki lomijo se proti vpadni navpičnici in sicer polagoma vedno bolj do sredine leče; kadar pa prehajajo žarki iz leče v steklovino, lomijo se nekoliko od vpadne navpičnice, ker lomni kazalec za prehod svetlobe iz leče v steklovino je 1-34 : 1-45 = 0-92. Vse te tvarine skupaj pa imajo na svetlobo tak vpliv, kakor jedna sama vzbokla leča, in vsak predmet, kateri pred očesom stoji, nareja na očesnem ozadji t. j., na mrežnici majhno obr-neno sliko, kakor predmet, kateri svoje žarke pošilja skozi lečo v temno sobico. Pod. 33 kaže sliko ab predmeta AB. Eterjevi tresljaji vdarjajo na
mrežnico, katera jih s	roaooa aa.
pomočjo živca priobčuje možjanom ali z drugimi besedami: svetlobne vtise vzprijemlje vidni živec ter jih potem vodi do možjan; kadar ti vtisi dospejo do možjan, takrat se jih zavedamo in „vidimo". Kako pa se prav za prav ti vtisi do možjan širijo, da-li in kakove spremembe na živci in možjanski tvarini napravljajo, to vprašanje še ni dognano. Najnovejša je menda podmena fizijologa Heringa; on meni, da je v mrežnici in možjanih neka „vidna tvarina", katera se, kadar eterjevi tresljaji na mrežnico vdarjajo, kemijsko spreminja, in ta sprememba da je neki vzrok občutku, ki ga imenujemo vid. — Toliko bode vsacemu jasno, da če Hering pravo trdi, morajo te kemijske spremembe biti neizmerno majhne, in da jih bode zaradi tega neizmerno teško dokazati in zasledovati. Heringovo teorijo hočemo posneti na konci spisa.
Ker je slika na mrežnici narobe, vprašajo nekateri, zakaj vidimo predmete po konci in ne narobe. Odgovor je legäk. Predmete vidimo po konci ravno zato, ker so njih slike na mrežnici narobe. Oko išče točke predmetove tam, od koder svetlobni vtis dohaja vanj, kjer zatorej v resnici so. Oko ne čuti slike same, temuč le svetlobni vtis in ga nanaša ven v oni meri, v kateri je prišel, zato išče gornje točke slikine zdolaj, dolnje pa zgoraj. Mi ne vidimo slike, temuč čutimo le svetlobne žarke, in vemo,
od kod dohajajo. Ko bi hoteli videti sliko, katera postane na mrežnici, morali' bi imeti še jedno okö. Vtisa, ki ga je dobila mrežnica v točki a, ne more okö nikjer drugej iskati, nego v meri glavnega nezlomljenega žarka Aa, zatorej v A, in vtisa v točki b nikjer drugej, kakor v B, od koder je prišel, zato vidi točko A zgoraj, točko B zdolaj. Tisto velja o vseh druzih pred-metovih točkah — okö jih vidi, kjer so.
Pa tudi, ko bi predmete videli narobe, videli bi vse narobe, tudi sebe, in bilo bi ravno tako, kakor bi vse po konci bilo. Še vedeli ne bi, da je vse narobe, tudi ko bi res bilo. — Sicer pa menijo učenjaki, da je to vprašanje brezpotrebno, ker je treba ločiti razdražbo živcev od občuta. Postanek občutka — učijo — je breztvaren, in se sploh ne odnaša na prostorno ležo mrež-nične slike.
Kako postaja vid v očeh brezvretenčarjev, še ni dognano. Toliko pa je gotovo, da so njih sestavljene oči jako popolna vidna priprava, da vidijo izvrstno, in da imajo velik vidni prostor. Nekateri brezvretenčarji vidijo vkrog in vkrog ob jednem, vidijo zatorej, kaj se godi pred njimi in za njimi. — Prej so nekateri mislili, da se naredi v sestavljenem očesu od vsacega predmeta toliko slik, kolikor ploskvic ima roženica. Žival bi tako videla vsak predmet več tisočkrat. Ta misel ni obveljala. Z vsacim delom sestavljenega očesa vidi žival le jeden del predmeta. Kako se pa slike posameznih delov strinjajo v jedno sliko, to učenjakom še ni jasno.
Uslovi vida.
Da jasno in razločno vidimo, mora se mnogo uslovov ob jednem izpolniti. Te uslove hočemo sedaj našteti.
1) Očesne tvarine, katere mora svetloba preiti, da do mrežnice pride, morajo biti čiste in prozorne. Ako se skali roženica, leča in steklovina, se na mrežnici ne more narediti jasna slika, ali pa celö nobena. Ako je pa slika na .mrežnici nejasna, vidi človek le slabo, ako pa na mrežnici slike ni, ne vidi ničesar.
To se večkrat dogodi, da postane leča kalna, in sicer tenka kožica, s katero je ovita, ali pa vsa leča. To je ona očesna bolezen, kateri pravimo cink ali mrena na očesu (grauer Staar). Ta bolezen je ozdravna. Mrena se sname, t. j., spreten zdravnik vzame kalno lečo ven, ter jo nadomesti z ostro vzboklo naočnico, katera svetlobne žarke tako lomi, da se združujejo na mrežnici. Tudi roženica se časih skali in provzroči belo slepoto (weisser Staar). Ska-lena roženica se da zopet sčistiti z brizganjem neke tekočine v okö.
2)	Mrežnica in vidni živec morata biti zdrava in občutljiva; ako je mrežnica ali vidni živec oslabljen ali pohabljen, pretrgana je vez med očesom in možjani, in nemožno je videti. Ta bolezen je črna slepota (schwarzer Staar) in je ne-ozdravna. Mrežnice in vidnega živca ni moči nadomestiti.
Vidni živec slabi preslaba ali premočna svetloba. Da se prehude svetlobe čuvamo, stavimo na svetilnice različne zaslone, in nosimo barvane naočnice.
3)	Zenica mora. biti odprta, sicer svetloba ne more v oko. Pripeti se časih, da se zenica zapre — mišice, katere jo raztežejo, popusta, in okö je slepo. Ako pa so vse mišice delavne, krči se zenica pri močni svetlobi in čuva tako mrežnico prehudega in kvarnega vtisa — pri slabi svetlosti se pa širi, da več svetlobe od predmeta pride v okö, in takö na mrežnici omogoči za vid dovolj svetlo sliko. Ako stopimo se solnca v temno sobo, začetkom ne vidimo ničesar, ker smo prinesli se solnca jako skrčeno zenico; zenica se pa polagoma širi, in skoro nam je mogoče ljudi in predmete v sobi razpoznati. — Dolgo bivanje v temnem prostoru zenico tako razširi, da je nevarno naglo na svetlobo stopiti, ker skozi razširjeno zenico lehko pade toliko svetlobe na mrežnico, da jo umori. — Nekatere živali — ponočne ptice, mačke itd. — imajo veliko zenico, zato tudi vidijo pri slabi nočni svetlobi. V popolni temi pa nobena žival ne vidi — brez vse svetlobe videti je nemogoče.
Opomnili smo pri opisu živalskega očesa, da se nekaterim živalim oči zavoljo svetlega saga — posebno v temi — svetijo ali bliskajo. Ta svetloba pa prihaja prav za prav od zvunaj, in se od svetlega saga odbija v naše okö. V popolni temi se okö ne sveti, a dovolj je za to prikazen prav malo svetlobe. Opazuješ to prikazen lehko pri mačkah in psih.
4)	Za razločen vid je gotova močnost svetlobe potrebna. Ako je svetloba preslaba, ne vidimo, ali vsaj ne vidimo razločno. Moč svetlobe pa, pri kateri moremo gledati, je jako različna. Navadno in največ gledamo pri solnčni svetlobi, vidimo pa tudi pri svetlobi ščepa, nad 300.000krat slabejši. Za razločnost vida potrebna močnost svetlobe zavisi tudi o barvi svetlobe. Iz tiste dalje se najbolj razločno vidi bela barva, menj razločno rumena, še menj rudeča in zelena, a najmenj modra.
5)	Tresoči se eter mora nekaj časa vdarjati na mrežnico, t. j., vtis svetlobe mora nekaj časa trpeti. Za razvoj svetlobnega vtisa potrebni čas nivvedno jednak, ravna. se po barvi in močnosti svetlobe. Čim svetlejši je predmet, tem menj
časa potrebujemo, da ga zagledamo. Slab svetlobni vtis se popolnem izgubi, ako trpi le kratek čas. Vtis slabe svetlobe na mrežnico mora trpeti po priliki 0-l sekunde, da se napravi določna in jasna slika. Slabo razsvetljenih stvari, katere se hitro gibljejo, ne opazimo. Špic in zöb hitro vrtečega se kolesa ne vidimo, tudi svinčenke iz puške leteče ne, pač pa mnogo hitrejšo svetlo električno iskro.
Prevare rokohitrecev (Taschenspieler) sš znanim „šan-žiranjem" opirajo se na hitro gibanje vrženih predmetov. Ti možje umejo predmet iz roke v roko ali kam drugam vreči tako brzo, da ga mi ne vidimo, naj še tako pazimo.
6) Preme črte, katere potegnemo od predmetovih toček do njih slik na mrežnici, križajo se vse v očesu v tisti točki, ki se zove križališče (Kreuzungspunkt). Köt dveh tacih premih črt se imenuje vidni köt (Sehwinkel), t. j., köt, pod katerim predmetov obmer (Dimension) med dotičnima točkama vidimo, vin kateremu odgovarja dotični slikini obmer na mrežnici. Čim večji je vidni köt, tem večji se nam zdi gledani predmet, ali kakor se navadno reče: Prividna velikost predmeta je sorazmerna velikosti vidnega köta.
Da vidimo predmet jasno, in da ga sploh moremo videti, mora imeti vidni köt gotovo veličino, t. j., premajhnih in predaljnih predmetov ne vidimo jasno, ali jih celö ne vidimo. Velikost vidnega kota, pri katerem je kaka stvar še vidna, ne da se splošno določiti, ravna se pa po barvi, svetlosti, gibanji ali miru predmeta, po naravi vzdušnih slojev, v katerih je gledalec, po barvi in svetlosti dna, katero je za predmetom, in tudi pri jednacih okolnostih za vsako okö ni jednaka. Lažje je predmet opaziti, ako se giblje, nego ako je pri miru, vendar gibanje ne sme biti ni prenaglo, ni prepočasno. Kakor prehitrega, tako tudi prepočasnega gibanja ne vidimo, n. pr. gibanja kazalca na uri, zvezd na nebesu. Dve točki še razločimo, ako ji vidimo pod vidnim kötom 1'. Njiju sliki na mrežnici ste v tem slučaji za 0-005 vsaksebi. Srednje razsvetljena stvar se še vidi, ako iznaša nje -vidni köt 30". Okrogla telesca je še mogoče videti, ako jim je premer večji od 0-02 mjm. — Ako so stvari jako razsvetljene, vidijo se še pri manjšem vidnem kötu. Najmanjši vidni köt, pri katerem se dade okrogla telesca še razločevati, ceni se na 20". Še lažje se razločujejo vlakna, niti in žice (drati), za nje zadostuje vidni köt 3" in za sjajne žice celo 0'2". Najugodnejši slučaj za vid je, če je predmet jako svetal in na temnem dnü. Stalne zvezde še vidimo, če tudi je njih vidni köt tako majhen, da ga ne moremo izmeriti.
Da moremo tudi prav drobne in jako daljne stvari razločno videti, imamo posebne optične priprave, o katerih govorimo pozneje.
7) Slika predmeta mora pri raznih daljah prav na mrežnico pasti, t. j., svetlobni žarki, ki od jedne predmetove točke izhajajo, morajo se zopet združiti v jedni točki, in ta mora biti na mrežnici. Ko bi združevališča (Vereinigungspunkte) pred ali za mrežnico prišla, postali bi na mrežnici namesto toček majhni krogi, tako zvani razsipni krogi (Zerstreuungskreise); slika predmetova sestavljena bi bila, namesto iz toček, iz majhnih krogov, in bila bi nerazločna. Ko bi imeli očesni deli, kateri svetlobo lomijo, vedno tisto ležo in obliko, mogla bi samo pri izvestni dalji predmeta prav razločna slika na mrežnici postati, in videli bi predmete samo v tej dalji razločno. Žarki predmetov, kateri bi bili očesu bližji, stikali bi se za mrežnico, oni predmetov pa, kateri bi bili od očesa bolj oddaljeni, pred mrežnico. K sreči' to ni tako. Oko ima namreč vzmožnost, svojo notranjo ustrojbo tako spreminjati, da slike predmetovih toček pri raznih daljah predmetov padajo ravno na mrežnico. To nas izkustvo uči; s6 zdravimi očmi moremo v jako različnih daljah jasno videti. Oko se zatorej uravnava (ako-moduje) po dalji predmetov.
Ako si oznamenimo na stekleni ploči kako mesto, vidimo razločno — kakor nas je volja — to mesto, ali predmete za pločo. V prvem slučaji vidijo se predmeti nejasno, v drugem pa oznamenjeno mesto. Naredi se na stekleni ploči slika, katere svetla mesta so brez barve, zatorej prozorna. Ako gledamo sliko, vidimo predmete za njo nejasno; ako gledamo predmete skozi prozorna mesta slike, vidimo sliko nejasno. Jednako je z mrežo, redko pletenino in tkanino. Oko moremo vpreti v drat in niti, ali pa v stvari, katere so za njimi.
Da se mora goditi neka sprememba v očesu pri gledanji v različne dalje, sklepamo tudi iz tega, ker ne moremo prav naglo vpreti oči v bližnje in daljne predmete; . ako gledamo bližen predmet in obrnemo oči v daljen, preteče majhen čas, predno ta poslednji jasno vidimo. Lažje in hitrejše je pa oko uravnati od bližnjih predmetov na daljne, kakor naopak. — Te spremembe slutimo tudi po nečem napenjanji oči in trudu, ki ga čutimo, ako smo dlje časa gledali prav bližnje stvari. Skrbne preiskave so dokazale, da se pri uravnavi (akomodaciji) očesa spreminja lečina oblika, in sicer se pri uravnavi za bližino lečine ploskve bolj skrive, pri uravnavi za daljo se pa bolj sploščijo, kakor navadno. Misli se, da to lečino spremembo opravljajo neke mišice, vendar stvar ni še prav jasna. Sprednja lečina -ploskev se razmerno bolj skrivi ali splošči, nego zadnja. — Kadar se leča spredaj bolj zaokroži, postane debeljša, pritisne na .vodeno vlago in napne tudi roženico bolj, nego
navadno. Kadar gledamo v bližnje predmete, je zatorej tudi roženica bolj zaokrožena, nego če gledamo v daljo.
Ako se je leča zaradi neprozornosti potegnila iz očesa in nadomestila z dvojno-vzboklim steklom, treba je to_ steklo po dalji predmetov premenjavati, sicer okö le v jedni dalji razločno vidi in to v oni, katera je stekleni leči primerna.
Ako je točka, za katero je okö uravnano, blizu njega, tedaj vidimo le njo in prav bližnje točke jasno. Ako n. pr. držimo pred očmi ravnovesno nit in vpremo oči vanjo, vidimo le jako kratek nje del razločno; na obeli straneh. tega razločno videnega mesta se nam zdi nit debeljša in menj razločna. Če je dalje od nas predmet, na kateri smo uravnali oči, večja je ploskev, katero razločno vidimo. V veliki dalji vidimo malo ne vse jednako razločno.
Da samo slika one točke, v katero smo vprli okö, na mrežnico pade, slike druzih bližnjih ali daljnih toček pa za mrežnico ali prednjo, uči nas tudi Schreinerjev poskus. — Iz svetle točke J (pod. 34) naj padajo svetlobni žarki
Podoba 34.
na lečo H, in slika te točke naj je i na zaslonu nn. Postavimo zdaj pred lečo zaslon zz z dvema majhnima luknjicama l in m. Slika i ostane, kjer je bila, le tako svetla ni, nego poprej. Na zaslonih pp in rr pa se pokažeti po dve sliki c in d, e in /; te slike, se ve, niso prav razločne, ker se žarki ne stičejo v točki, temuč v malem krogu. Ako zakrijemo luknjico l, izgine na zaslonu pp slika c, na zaslonu rr pa slika /; ako pa zakrijemo luknjico m, izgineti sliki d in e.
Mislimo si zdaj namesto leče H očesne tvarine, katere isto tako lomijo svetlobo kakor leča, in namesto zaslonov nn, pp in rr očesno mrežnico. Ako se svetlobni žarki ravno na mrežnici stičejo, postane na nji samo jedna slika i, in
okö vidi svetlo točko J jednovito; ako se žarki stičejo za mrežnico, narediti se na nji dve sliki c in d, in oko vidi namesto jedne svetle točke J dve, K in L. Ker je slika na mrežnici oziroma predmeta narobe, odgovarja gornji sliki c dolnja točka L, sliki d pa točka K. Ako zatorej zakrijemo sliko d, izgine točka K, ako zakrijemo sliko c, pa točka L.
Ravno tako vidi okö dve svetli točki, ako se žarki stičejo pred mrežnico in na mrežnici dve sliki e in / po-staneti. Sliki / odgovarja svetla točka K, sliki e pa točka L. Ako se zakrije slika /, t. j., luknjica l, izgine točka K, ako se zakrije slika e, t. j., luknjica m, pa točka L.
Na to se opira Schreinerj ev poskus. Poskus sam se pa izvršuje tako-le: Naredi na močnem papirji, n. pr. na karti, z iglo dve luknjici 1 do 2 % narazen, tako, da se obe ob jednem leliko položiti na zenico in sicer tako, da stojiti v ravnovesni meri. Potem vpri okö na iglo, stoječo pred luknjicama; vidiš jo jednovito in razločno omejeno. Ako pa vpreš okö v kako drugo točko za iglo ali pred njo, vidiš iglo dvojnato. Ako pokriješ jedno luknjico, izgine jedna slika. Izgine pa druga slika, ako si okö vprl v točko pred iglo, kakor tedaj, ko okö vpreš v točko za iglo. Stvar je tista, kakor pri zgoraj opisanem poskusu, le da smo imeli prej gornjo in doljno sliko, zdaj pa imamo, ker stojiti luknjici ravnovesno, desno in levo sliko. Ako vpreš okö v točko pred iglo in pokriješ desno luknjico, izgine desna slika; ako pa vpreš okö v točko za iglo in pokriješ desno luknjico, izgine leva slika. Iz tega se sklepa, da se žarki, dohajajoči od točke, ki je dalje, kakor ona, v katero smo vprli okö, stičejo pred mrežnico, žarki pa, dohajajoči od točke, ki je bližje, nego ona, v katero smo vprli okö, še le za mrežnico.
Uravnava očesa po dalji predmetov ima svojo mejo. Mogoče je okö vpirati v najoddaljenejše vidne predmete, a ne da se razločno gledati, ako je predmet preblizu očesu. V bližini se da le do neke gotove dalje razločno videti. Žarki, kateri prihajajo od predmeta, ki je bližje pri očesu nego 1 <%,, ne dade se več na mrežnici združiti. — Najbližji j a vidna točka (Naliepunkt des Auges) je točka, do katere smemo predmet približati, ako ga hočemo še razločno videti. Najdaljnja vidna točka (Fernpunkt) je točka, na katero je v dalji še mogoče vpreti okö. Naj-bližnjo vidno točko ima vsako okö, in ta je pri zdravem očesu 1 djm proč od njega. Najdaljnje vidne točke pa zdravo okö nima, ali tista je za zdravo okö neizmerno daleč, ako so predmeti dosta veliki.
Vsako oko gleda v gotovi dalji brez vsega napenjanja in truda najrazločneje. To je dalja, v kateri navadno držimo knjigo, kadar beremo, in se imenuje dogled, dalja razločnega vida ali vidna dalja (Sehweite). Za zdravo oko je vidna dalja 2"6 %,. Za večje in manjše dalje se mora zdravo oko uravnavati.
So pa nekatere oči, katere imajo krajšo vidno daljo, nego 2'6 <%, in katere se ne morejo uravnati za velike dalje. Take oči se imenujejo kratkovidne. — Druge oči imajo večjo vidno daljo, nego je 2*6%,, in se ne morejo uravnati na blizu stoječe predmete — to so daljnovidne oči.
O kratkovidnosti in daljnovidnosti in druzih očesnih nepravilnostih govorimo še posebe.
Povedali smo, da se v očeh členonožcev nahajajo mišice, s katerimi se roženica približuje kristalni paličici. To premikanje roženice nima druzega namena, nego uravnati oko za različne dalje. Kjer so poleg sestavljenih oči še jednovite, misli se, da so sestavljene oči za daljne, jedno-vite pa za bližnje predmete.
8) Da na mrežnici postane čista slika, mora biti oko prosto sferskega in hromatskega odklona. Skušnja nas uči, da nam je mogoče jasno in razločno gledati, dasi se morajo svetlobni žarki lomiti v različnih tvarinah, prej ko narede sliko na mrežnici; iz tega se sklepa, da so slike v očesu proste sferskega in hromatskega odklona. Da, nepopolnosti odklona v očesu so odpravljene, vendar ne po vsem, kakor se je prej mislilo. Natančna opazovanja so dokazala, da mrežnične slike niso popolnem proste barvnih robov.
Sferski odklon v očesu odpravljajo:
a)	Sestava kristalne leče. Povedano je uže bilo, da imati nje površini različni krivini; zadnja stran je bolj zakrivljena, nego sprednja; sprednja ploskev dalje ni povsod jednako zaokrožena, v sredi je bolj ploščata, nego ob krajeh. To stori, da se napošev dohajajoči žarki menj odklanjajo, ker zadevajo lečo pod manjšimi vpadnimi koti. Tudi to nekoliko pripomore, ker je leča proti sredini gostejša; osrednji žarki se zavoljo tega bolj lomijo in hitreje združujejo, nego obkrajni (robni). Ako bi tega ne bilo, združili bi se obkrajni žarki (Randstralen) bližje leče, nego osrednji.
b)	Šarenica, katera brani, da vsi žarki ne vstopajo v lečo, ter tako odstranuje robne žarke, kateri bi najbolj pospeševali odklon. Notranja stran šarenice posrče one žarke, katere odbija leča.
c) Oblokasta oblika mrežnice. Cim dalje od križališča žarkov v leči je predmetova točka, tem bližje križališču je nje slika na nasprotni strani leče. Ako zatorej pred očesom stoji predmet nalik premi črti, njegova slika v očesu ne bode prema, temuč iz navedenega vzroka lokasta črta. Ko bi mrežnica bila ravna, ne mogle bi vse točke te lokaste črte padati nänjo, in mi bi predmeta ne videli jasno; mrežnica je pa oblasta, tako, da vse slikine točke padajo nanjo, zato je slika povsod jasna.
Da so slike brezbarvne, k temu pomaga primerna medsebojna leža očesnih prozornih tvarin, katere svetlobo različno lomijo in barve različno razsipljejo. Rekli smo pa uže, da hromatski odklon v očesu ni popolnem odpravljen. To se da dokazati na več načinov. Grledaj skozi ahro-matsko lečo tenko nit — osvetljeno z rudečo svetlobo — v tacem položaji, da jo prav razločno vidiš. Ako jo potem razsvetliš z modro svetlobo, izgine- ti, in postane zopet vidna le, ako jo približaš leči. To je dokaz, da se v očesu vse barve ne lomijo jednako. — Vpri oko v svetlo točko, v ozko svetlo špranjo ali progo, potem pa pomiči od strani zaslon pred oko. Kadar je polovica zenice zakrita, prikaže se ti svetla točka ali proga razširjena, na jedni strani ru-deča, na drugi modra. Ako je proga prav ozka, razločujejo se še druge barve barvne slike. Za zaslon nam v tem slučaji služi lehko nos. — Barvni robovi opazijo se tudi na temnih predmetih, kateri se drže proti belemu dnu ali oblačnemu nebesu, posebno ako se oko ne vpre ostro vanje.
Se drugi poskusi nas uče, da le one svetle točke brezbarvne vidimo, v katere je okö vprto; druge točke, katere so očesu bližje ali dalje, nego öna, na katero je okö uravnano, obrobljene so modro ali rudeče. Tudi teorijsko se da dokazati, da so čisto brez barvnih robov le öne točke, katere stoje v gotovih, očesu primernih daljah.
Nahaja se pa nek drug odklon, kateri Helmholt z monohromatski imenuje, ker se opazuje tudi pri jednoviti svetlobi. Pokazuje se posebno pri nepopolni uravnavi očesa, pojavlja se pa tudi, če okö vpremo v jako svetlo točko. Sem gredö slike se žarki obdane. V tacih slikah se nam prikazujejo zvezde in daljni plameni. Žarnih snopičev iz svetlega središča izhajajočih je 8—10, a ne pri vseh osobah jednoliko. V žarnih slikah (Stralenfiguren) vidimo tudi svetle točke, katere so očesu bližje, nego točka, v katero smo vprli okö. Te slike so po Helmholtzu v ravnovesni meri bolj raztegnene, prve pa bolj v padni.
Od svetle črte postane časih več slik, ker vsaka točka nareja žarno sliko. Mnogo ljudi vidi od rožičev mesečnega
srpa po več slik. Pozabiti ne smemo, da prikazni žarnih slik izvirajo po nekoliko od mokrotnili kapljic, katere navadno sedajo na roženico in očesne slike nekoliko pačijo, po nekoliko je pa njih vzrok res v očesu samem.
9) Najrazločnejše vidimo, ako slika pada na rumeno pjego. Nanjo pa pada slika one točke, v katero smo vprli okö. Nikjer ni slika tako ostro omejena, nego na tem mestu, zato tukaj vidimo najrazločneje in najbistreje. Cutljivost mrežnice na druzih mestih je mnogo slabejša.
Ako pade slika na slepo mesto, dotičnega predmeta ne vidimo, ker je to mesto neobčutno. Ako se hočeš prepričati, da je v očesu res täkovo slepo mesto, zamiži z levim očesom, desno pa vpri v beli križec (pod. 35). Knjigo drži v navadnem do-
gledu, primiči ali odmiči	Fodoba d5.
jo počasi in skoro najdeš daljo, v kateri beli krog popolnem izgine. Paziti H
dobro vprto v križec. ^PV Beli krog izgine, kadar
slepo pego. Ako hočeš z levim očesom opazo- InHHHHI vati in z desnim mižati,
drži knjigo narobe. Narediš si tudi lehko sam na papirji dve znamenji, kateri sti toliko vsak-sebi (narazen), kolikor naše oči. Ako gledaš od blizu desno znamenje z levim, ali levo znamenje z desnim očesom, skoro najdeš položaj papirja, v katerem ti izgine drugo znamenje.
Slepo mesto je toliko, da more 2 metra oddaljeni človeški obraz izginiti, ako je okö prav obrneno. Pri navadnem gledanji se pa ta slepota še ne opazi, ker jedno oko vidi, kar drugo zaradi slepega mesta ne vidi." Da se ta slepota opazi, treba je oko dobro vpreti na kak predmet, drug majhen predmet pa tako pred oko postaviti, da njegova slika pada na slepo mesto. Nekaterim se to ne posreči, ker niso vajeni z jednim očesom nepremično na tisto mesto gledati, in se jim zaradi tega presledek v vidnem prostoru takö hitro premiče, da ga ne opazijo.
Tudi druge točke, katere so prav blizu one, v katero smo oči vprli, vidimo jako natančno. Točke, katere še razločno vidimo, so na mrežnični sliki do 1 '"'Im narazen, in tolik po priliki je premer rumene pege. — Čiin dalje proč od rumene pege slika pada, tem nerazločneje vidimo.
Stvari, katerih slike ali deli slike so na mrežnici za 50—60° proč od rumene pege, vidimo le v nejasnih obrisih, in ako so te stvari majhne in slabo osvetljene, jih celo ne opazimo. Da je temu različna občutljivost mrežnice kriva, sodimo iz tega, ker so vsi deli objektivne slike na mrežnici jednako razločni, tisti, kateri na rumeno pego, kakor oni, ki na druge dele mrežnice padajo. — Občutljivost mrežnice pa ne pojema v jednaki meri z daljo od sredine rumene pege, temuč hitreje v padni, nego neprevesni meri. Tako n. pr'. vidimo pri navadnem tisku 6—8 črk prav razločno, gornja in dolnja vrsta sti pa uže nerazločni.
10) Roženica mora biti okrogla. Popolnem okrogla, kakor je odsek oble, roženica nikdar ni — vselej je od zgoraj doli drugače zakrivljena, nego z desne na levo. Ta razlika krivine navadno vidu ne dela toliko kvari, da bi ne mogli zaradi nje razločno videti, le kadar je precej velika, je slika na mrežnici nejasna in na robeh spačena. Tacemu očesu pomaga se s posebno zbrušenimi naočnicami.
Določba najbližnje in najdaljnje vidne točke.
Priprava, s katero se da vidna dalja, posebno najbližnja in najdaljnja vidna točka določiti, zöve se optometer ali vidom er. Najjednovitejši optometer obstoji iz kakoršnega koli ozkega predmeta, n. pr. igle, ozke svetle špranj ice, mrežice iz tencega drata, kateri predmet se da ob merilu premikati. Predmet še približuje očesu in odmiče od njega, dokler ga je mogoče razločno videti; merilo nam pa pokaže dotične dalje.
Pogreški vida.
a) Kratkovidnost. Kratkovidni so ljudje, kateri pri navadni vidni dalji 2*6 <%, ali pri vidni dalji od te le malo različni predmetov razločno videti in oči na daljne predmete uravnati ne morejo. Taki ljudje primičejo si, posebno drobne predmete, črke itd., prav blizu očem, ako jih hočejo razločno videti. Najbližnja vidna točka je pri kratkovidcih menj, nego 1 strani od očesa, pri nekaterih celö le 5 %»; najdaljnja vidna točka pa jim tudi ni daleč od očesa, največkrat jim je le za 3 do 1*6 % pred očesom. Meje, med katerimi more kratkovidec razločno gledati, so zatorej zelö majhne.
Žarki, kateri prihajajo od predmetov iz večje dalje, nego je najdaljnja vidna točka, lomijo se premočno in zdru-
žijo se prej, nego pridejo do mrežnice. Slika predmeta naredi se pred mrežnico (glej sliko ab v yod. 36). Da pred-metova slika pride na mrežnico , in da ga vidi jasno,	Podoba 36. mora kratkovidec predmet primakniti prav blizu očesu, ker se s približanjem predmeta k očesu stikalna dalja žarkov zdaljša. Ako pa se predmet približa očesu, pošilja močnejšo svetlobo vanj, in povekša se vidni kot, zato kratkovidec vidi drobne stvari bolje in razločneje, nego gledalec s pravilnim, zdravim očesom.
Vzrok kratkovidnosti je urojen ali pridobljen; ta vzrok je namreč prevelika zaokroženost roženi ce ali leče, zato se svetloba bolj lomi, in zato stikališče žarkov bližje leči pride, nego navadno, in ne doseže mrežnice. Ako vidiš človeka z jako zaokroženo roženico, da mu — rekel bi — okö štrli iz očnice, sklepati smeš, da je kratkoviden. Kratkovidni tudi radi pomežikujejo. — Zaokroženost roženice, katera provzrokuje kratkovidnost, je pa urojena ali pa je postala iz navade, primikati predmete blizu oči. Med vaško detco je malo kratkovidcev, ker se ta detca ozira bolj daleč po polji, pašnikih itd., in gleda bolj oddaljene predmete. Sploh je med vsemi stanovi več kratkovidcev, nego v kmetskem.
Kratkovidci lehko postanejo obrtniki, kateri opravljajo taka dela, da jih morajo držati blizu očesa in ostro vanje gledati, n. pr. urarji, bakrorezci, lesorezci itd. Nevarno je tudi pogosto in dolgo branje pri slabi svetlobi, ker se tu berilo bližje očesu drži, in oko bolj napenja, nego navadno. Zaradi večkratnega ponavljanja tega napenjanja ostaja ro-ženica vedno bolj zaokrožena, in oko izgubi vzmožnost, daljne predmete bistro videti. Pri vsacem uravnanji očesa na jako bližen predmet pomakne se namreč leča nekoliko naprej, zaradi tega vodena mokrina na roženico bolj pritiska in ta se bolj napne in vzboči, nego pri navadnem gledanji; pogosto ponavljanje tacega gledanja stori, da ro-ženica ostane preveč vzbokla. Posebno mladina tako lehko postane kratkovidna.
Kratkovidnost se v starosti mnogokrat sama izgubi. Kakor vsi sokovi, tako se v starosti tudi tekočina vvočeh suši, in to pomanjšuje zaokroženje leče in roženice. — Časih je mrežnica predaleč od leče; takovo oko mora tudi kratkovidno biti.
b) Daljnovidnost. Nasprotna očesna naopaka je daljnovidnost. Daljnovidci so jni, kateri ne morejo pri navadni dalji razločno videti in oči na bližnje predmete uravnati. Ako hočejo razločno videti, morajo si bližnje predmete, n. pr. knjigo pri čitanji, odmakniti od oči. Najbližnja vidna točka ie pri daljnovidnih ljudeh 3—8, pri nekaterih celo 15 dl,n. (tudi več) od očesa. Najdaljnja vidna točka je, kakor pri zdravih očeh, v neskončni dalji. Meje, med katerimi daljnogledec razločno vidi, so zatorej prav malo manjše, nego pri človeku s popolnem zdravimi očmi, le to je nerodno, da tega ne vidi, kar mu je „prav pred nosom", da mora bližnje predmete odmikati, in da prav drobnih predmetov, majhne pisave in drobnih črk ne more razločiti, ker vidni köt premajhen postane, in njih svetlost precej oslabi, ako jih drži v oni dalji, v kateri bi jih razločno videl.
Daljnovidnost prihaja od tod, ker se v nekaterih očeh žarki predmetov, stoječih v vidni dalji zdravega očesa, preslabo lomijo, da bi se mogli stikati ravno na mrežnici. Stikališča žarkov so v tacih očeh za mrežnico; čista, razločna slika v tem slučaji naredila bi se za mrežnico, ko bi mogli žarki skozi njo prodreti (glej sliko a'b' v pod. 36). Ako hoče daljnogledec razločno videti, mora skrajšati stikalno daljo žarkov in tako prenesti sliko na mrežnico, in to se zgodi s tem, da se predmet odmakne od očesa. Zato daljnogledec vsako reč gleda od daleč.
Pri daljnovidnih ljudeh je roženica ali leča bolj splo-ščena, nego po navadi, zato se žarki bližnjih predmetov preslabo lomijo in predaleč od leče združujejo. Tudi daljnovidnost lehko postane zavoljo navade, in sicer zaradi navade, pogosto daljne predmete gledati. Pri uravnavanji očesa na daljne predmete se roženica sploščuje in naposled to obliko obdrži. Izvzemši stare ljudi je največ daljno-vidcev med kmeti, pastirji, lovci in mornarji, ker ti pogosto daljne predmete gledajo. V starosti je pa ta očesna hiba prav navadna, skoraj pravilna; suše se namreč očesne mo-krine, in zato se očesni deli sploščujejo, in svetlobo sla-bejše lomijo.
Vzrok daljnovidnosti je časih prekratka vidna ös; mrežnica je preblizu leče, zato se od predmetov v navadni dalji ne delajo razločne slike na nji.
Znamenja nastopajoče daljnovidnosti so: Drobne stvari moramo precej odmikati od očesa, ako jih hočemo videti. Drobna pisava in drobän tisek nam postajata zoprna. Ako držimo drobne predmete ali drobno pisavo v navadni dalji, zdi se nam vse nekako megleno, zato zahtevamo pri branji več svetlobe.
c)	Teškovidnost. Kratko videč more predmet jasno videti le tedaj, ako mu razliodni snopiči žarkov padajo na okö. Pravilno okö vidi razločno tudi, ako žarki vzporedno prihajajo vanje. So tudi take oči, katere ne samo vzporedno, temuč tudi stično nanje padajoče žarke na mrežnici združujejo v razločno sliko. Takovo okö zöve se hiperme-tropsko (übersichtig); mi ga čemo imenovati teško-vidno, in sicer zato, ker se le s težavo uravnava. Takovo okö vidi dobro bližnje in daljne predmete, ali le z naporom in trudom. Uravnavanje je tu tako teško, da nastopajo zaradi truda take prikazni, katere vid zelö motijo. Kdor je teškoviden, tega branje skoro utrudi; črke mu se izgubljajo izpred oči; nehati mora brati; mane si oči in briše čelo z roko; ako se še dalje napenja, tišči ga nekaj v čelu vedno bolj, in ako si še ne odpočije, začne ga celo glava boleti. — Ta očesni pogrešek se precej redko nahaja. Vzrok mu je ta, da je okö zadaj preveč sploščeno, očesna ös zatorej prekratka. Teškovidnost zamenjava se časih z daljnovidnostjo.
d)	Slabovidnost. Slabovidnost nastopa, ako je mrežnica nekoliko svoje občutljivosti izgubila. Občutljivost mrežnice pomanjšuje prehuda svetloba ali predolgo napenjanje oči. Kdor je slabega vida, drži predmete blizu očesu, da dobö več svetlobe od njih, zato se o slabovidcüi večkrat pogrešno sodi, da so kratkovidni. — Ako je kdo samo jedno okö neprimerno napenjal, oslabi mu le to.
e)	Š ki le nje. Vzrok škilenju je, da obe očesi svojih osi ne uravnati jednako. Zdi se nam, da človek, ki ima to hibo, z jednim očesom sem, z drugim tija, ali navskriž gleda. Vidni osi ne križati se v točki, katero bi škileč rad videl. Pri škilci se zatorej vpre le jedno okö v „gotovo točko, in le v tem očesu postane razločna slika. — Škilenje je prirojeno ali pozneje pridobljeno. Pri urojenem škilenji je navadno notranja mišica, s katero se okö na levo in desno obrača, prekratka ali preveč skrčena. Pri prej zdravih očeh začenja se škilenje s tem, da se vidni, osi le časih naopačno obrneti; ako se to ponavlja, oslabe nekatere očesne mišice in škilenje postane stalno. Očesne mišice oslabe časih tudi zaradi nekaterih bolezni.
Škilenje je pomično, ako se škileče okö more obračati za gibajočimi se predmeti kakor prav gledajoče okö — ali n e p o m i č n o , ako se škileče okö ne more obračati za zdravim. Pomično škileče okö škili ven ali noter.
Škilasti ljudje vidijo navadno dvojnäto, a le v začetku, ker je slika v naopačno obrnenem očesu nerazločna, in ker jih tip in druga izkustva skoro nauče to sliko zanemarjati,
in le po jasnejši ravnati se. — Škilci ne vidijo telesnosti predmetov in njih dalje slabo presojajo.
Škileti se more z jednim ali z obema očesoma preme-njema; to je, škileč vpira vedno tisto okö v predmet, ali pa zdaj jedno zdaj drugo. Tudi takovo škilenje se nahaja, kjer so vidne osi gori ali doli obrnene- namesto naravnost.
Škilenje popolnem odpraviti se da le z operacijo; druga pripomagäla in tudi rožene naočnice z majhno luknjico na sredi le branijo, da se škilenje dalje ne razvija; nekateri očesni zdravniki celo trde, da take naočnice škodujejo. Kdor se hoče odvaditi škilenja, mora imeti trdno voljo. Kaflar je pa škilenje uže stalno, treba je operacije; ta je brez nevarnosti in se hitro izvrši. Očesni zdravnik dotično mišico nekoliko vreže.
Vzroki očesnih pogreškov in kako se jih čuvati
Pogreški oči, posebno kratkovidnost in slabovidnost, množe se dan danes strahovito. Profesor Netoliczka v Gradci je preiskal po ljudskih in meščanskih učilnicah 5000 dečkov in deklic in našel je med dečki 10%, med deklicami 13'/2 % jako kratkovidnih m tudi slabovidnih nekoliko. Tacih, ki so le nekoliko kratkovidni, je še več. Število kratkovidcev — posebno na srednjih učiliščih—-raste od razreda do razreda. Na deželni realki v Gr a d c i je našel Netoliczka v dolnjih razredih 5% %, v zgornjih pa celö 17'/2 °/0 kratkovidcev. V jednem razredu ni našel niti polovice pravilnih oči. Še žalostnejše resultate našel je lani (1880.1.) na prvi državni gimnaziji, kjer je večina šolskih sob pretemna.
Vzrok tem žalostnim prikaznim je nevednost in neskrb, ali pa ničemurnost in nemarnost. Koliko se uže pri nežnih otrocih greši! Kako malo se navadno pazi na okö! Le redko se išče pomoč pri zdravniku, in to največ še le tedaj, ko je uže teško pomagati. Mnogi si pokvarijo oči z naočnicami, katere njih očem niso prikladne. Namesto povprašati za svet očesnega zdravnika, kupujejo se naočnice tako na slepo srečo. — Mladina dan danes rada posnema bedasto modo, brez potrebe nositi naočnice. šči-palnike (Zwicker) in jedno-očnice (Monocle), in se ponašati z očesnimi pogreški, kakor bi res kratkovidnost bila zaželena. Pozneje se, se ve, marsikdo kesa, ali prepozno je —kupil si je kratkovidnost in ne more se je iznebiti.
Uže pri rojstvu otrokovem se časih greši. Premočna svetloba je novorojencu zelö nevarna. Roditelji in drugi, katerim je skrb za otroke izročena, morali bi zelö previdni biti. Okö se
mora otroku večkrat očistiti, in paziti je treba, da je v sobi poleg prave svetlobe tudi čist vzduh. Nekatere matere puščajo vso noč goreti luč, da jim je ni treba užigati, ako jo potrebujejo. To je otročjim očem kvarno, posebno, ako so občutljive. — Prav majhni otroci so časih skoro popolnem poslom prepuščeni, in otrokom se pri teh ne godi vselej kaj dobro. Kolikokrat vidiš otroke voziti v odprtih vozičkih! Ubogo dete leži vznak in mora neprestano gledati svetli nebes. Še solncavga ne čuvajo vselej. Ali je čudo, ako otrok postane slaboviden ? Človeka jeza zgrabi, kadar vidi kaj tacega. Naj nemarna pestunja leže vznak, in naj gleda svetli nebes, skusila bode, kako je to prijetno.
Paziti je treba, kako je otročja posteljica postavljen^. Glava ne sme biti obrnena proti oknu, posebno v sobah ne, katere leže proti vzhodu, ker tu pada zjutraj močna svetloba v oko in slabi vid. To velja tudi o posteljah za odraščene. — Nekateri navlašč obračajo zglavje proti oknu, češ, da otroci predolgo ne spe. To ni pametno; rajši otroke na kak drug način spraviti iz postelje. Ako je okno po noči zagrneno, naj se ne odgrne na hip; nagla sprememba svetlobe je kvarna.
Ako je otrok prva leta svojega življenja prebil brez kvare za svoje voči, preti mu druga nevarnost, kadar začenja šolo obiskovati. Žalostno, a resnično je, da je kratkovidnosti mnogokrat šola kriva. Tu je treba najprej imenovati šolske sobe; kvarno očesu je, ako je šolska soba temna ali soparna, in ako svetloba ne prihaja od v prave strani. Skrbi naj se, da bode vzduh vedno čist in suh. Šolska soba bodi, kolikor mogoče, svetla, ali svetloba naj ne pada naravnost v oko. Stene naj ne bodo prebele, kajti tudi to ne vgaja očem. Priporoča se, stene svetlo-sivo ali nekoliko modrikasto pobarvati. V temnih šolskih poslopjih nahaja se do 20jako kratkovidnih učencev, v svetlih le malo ali nobeden zeiö kratkoviden.
Rekel bode morebiti kdo: Po mestih imajo lepše šolske zgradbe, nego po deželi, kjer se šole z majhnimi vsotami zidajo, a vendar je po mestih več kratkovidnih učencev, nego na kmetih. To je res, ali pomisliti je treba, da je sploh vzduh na deželi čistejši in očem vgodnejši, nego v mestu, in da si kmetski dečki, hodeči na polje, pašo, v gozd itd. vedno krepčajo okö, česar mestni otroci navadno ne morejo.
Graje vredno je tudi to, da so največ še po šolskih sobah klopi jedne mere. Učenček naj drži glavo v pravi višini nad klopjo, a je časih tolik, da se jedva iz klopi vidi.
Tudi dijaki srednjih šol, in sicer še taki, kateri bi morali uže paziti nase, pokvarijo si le prepogosto oči. Ne more se jim dovolj priporočati, naj ne drže knjige pri branji in papirja pri pisanji in risanji preblizu očem. Naj ne opazujejo predolgo in
nikdar brez potrebe drobnih predmetov, in kadar začutijo pri tacem opazovanji ali drugem delu trud, bolečino, ali kak bödec v očesu, naj nehajo oko napenjati in naj večkrat zamiže. Nevarnost, da postanejo kratkovidni ali slabovidni, je tem večja, ker se mnogi navadijo prav drobno pisati, in ker je še vedno mnogo šolskih knjig z drobnim tiskom in nejasnimi slikami. Pred seboj imam nekoliko zelo razširjenih učnih knjig za srednje šole, v katerih se nahaja ravno toliko — ako ne več — drobnega tiska, nego navadnega. Po 57—60 vrst na jedni strani navadnega formata, to ne more biti dobro, kajti šolska knjiga rabi dan za dnevom. A ne le drohni tisek sam na sebi, tudi to dela kvaro, da mora okö malo ne na vsaki strani knjige prehajati od navadnega tiska na drobni. Kadar pridemo do drobnega tiska, primaknemo si knjigo, da nam ni treba oči tako napenjati, a potem radi pozabljamo odmakniti jo, ko zopet pridemo do navadnega tiska. — Tudi na zemljevidih so imena in znamenja jako drobna in prav gosto skupaj, da je tudi najboljšemu očesu skoraj večala potreba, ako jih hoče razločiti. Iskanje po zemljevidu je veliko bolj trudljivo, nego navadno branje, ker mora človek okö pomikati na vse strani. Šolske oblasti naj bi prepovedale vse učne knjige in učna pripomagäla, pri katerih je treba oči preveč napenjati. To je tem bolj želeti, ker morajo dijaki po zimi doma le pri luči delati, in dijaška luč ni najsvetlejša.
Pa ne samo učne, temuč tudi druge knjige naj bi se razločno tiskale. Koliko je knjig in druzega berila, katerega človek ne more brati brez kvari na očeh!
Redki so, ki mislijo na to, da je slabo za oči, ako se piše na siv, temen papir z bledim črnilom.
-Otroci in mladenči, dokler rastejo, imajo jako občutljivo okö, in prav lehko postanejo kratkovidni, zato naj razumni roditelji, učitelji in odgojitelji skrbno pazijo nanje, da si ne kvarijo oči brez potrebe, da pri slabi svetlobi, posebno v mraku ne berö, da se pri branji, pisanji in risanji ne drže sključeno itd. Ako pa spoznajo, da so otroci uže kratkovidni, naj jih uoe če dalje iz- večje dalje gledati, naj jim n. pr. knjigo polagoma od oči od-mičejo. Na ta način se mladina lehko iznebi kratkovidnosti. Dobro je tudi take otroke pogosto voditi ven na jasno, ter jim tu kazati različne daljne predmete.
Žal, da je mnogo roditeljev in druzih odraščenih ljudi, kateri ne pomislijo, odkod je to, da so sami slabega ali kratkega vida, in mladino k napenjanju oči silijo ali spodbujajo, namesto odvračati jo od vsega, kar je očem kvarno, in skrbeti za dovoljno svetlobo. V družinah je navadno le jedna svetilnica na mizi, in starejše osobe izberö si najboljše prostore, otroci se pa odrivajo, češ, ti imajo dobre oči, ni treba jim mnogo svetlobe. Otroci, se
vč, ne vedo, kakšne nasledke to ima, in nekateri se celo prostovoljno od luči odmičejo, hoteči starejšim pokazati, kako malo svetlobe potrebujejo, da morejo še brati ali pisati.
Trudljivo je tudi branje not pri igranji na klavirji, ker mora oko več druga nad drugo stoječih not ob jednem "videti. Škodljivo je to posebno zvečer, ker se navadno sveče med note in oko postavljajo, ßabiti bi se morali prosojni zasloni.
Škodljiv očem je nemiren, trpoleč plamen. Oko se pri nemirni svetlobi skoro utrudi. Plamen svetilnice naj bode v taki višini, da ok6 ni zasenčeno, zkto naj se ne rabijo neprozorni zeleni zasloni, temuč beli prosojni. Svetilnica naj ne stoji preblizu očem, ker toplota, katero izžarjeva, očesu ne vgaja. — Na kvar očesu je gledanje drobnih stvari po solnčnem zapadu ali pri slabi luči.
Nevarna za mrežnico je premočna svetloba. Ako je svetloba prehuda, pokvari nam mrežnico lehko do kraja. V solnce ne moremo gledati, sicer oslepimo. Tudi bliskanje — posebno po noči, ko je zenica bolj razširjena — teško prenašamo. Mnogi so uže oslepeli, ker se jim je iznenada zabliskalo pred očmi. Slabo je gledati gladke, svetle in sijajne stvari, n. pr. led, sneg, zrcalo, vodo itd., kadar solnce sije nanje. Nespametno je, brez potrebe na solnci brati, pisati, šivati itd. Kvarno je, dolgo gledati v mesec, plamen, svetlo luč, žareče oglje itd. Pekarji, kuharice, kovači, netilci parnih strojev in drugi, kateri morajo v vročini delati in v ogenj gledati, so v starosti slabega vida, in nekateri, ki so zelo občutljivih oči, celo oslepe.
Prevelika močnost in nagla sprememba svetlobe je tudi zdravemu očesu nevarna, toliko bolj naj se je čuva, čegar vidni živec je uže tako slab in razdražen.
Delalci, kateri brusijo steklo in kovine, urarji, bakrorezci, kämenopisci itd. ne morejo si dovolj čuvati oči. Kvarno je posebno ponočno delo, prah in dim, katerim se pri nekaterih rokodelstvih ne da ogniti. Priporoča se tacim delalcem snažiti in zračiti delalnice, izpirati si pogosto oči, večkrat po nekoliko časa počivati in vkrog sebe gledati. — Delalci, kateri obdelujejo kamenje in kovine, morali bi nositi posebne naočnice, da jim od-letavajoči oskalki ne zadevajo očesa.
Po južno-slovenskih in druzih južnih krajih stanovniki navadno nimajo peči. Po zimi posedajo po nizkih ognjiščih, na katerih palijo največ slaba in surova drva, da skoraj ni druzega iz njih, nego dim. Vrhu tega je še mnogo koč brez dimnika — in dim se vlači po vseh prostorih; ako še burja pride, kadi se v teh črnih beznicah tako, da je čudno, ako ljudje,, ki so obsojeni notri bivati, ne oslepe. Ljudstvo v tacih krajih vnemati za čedna ognjišča in peči, reklo bi se širiti kulturo.
Še kvarnejši, nego navadni dim, je t abakov dim, ker se v tabaku nahajajo otrovne (strupene) tvarine. Pa kaj človek mara! Kolikokrat rajši trpi, da mu oči zatečejo, kakor bi se odrekel sladkemu dimu, ali skrbel, da bi se odpravil tabačni dim iz söbe ali pivnice.
Slaba je navada, hodeč brati, še slabša brati na vozu ali med vožnjo na železnici. Okö je tu nemirno in se zelö trudi. Na kolodvorih prodajajo novine in drugo berilo. Da bi se človek ne dolgočasil med dolgo vožnjo, kupi si berila in kvari si oči. Razvada, med vožnjo brati, je posebno v Ameriki vdomačena. Tam ima železniški vlak tiskarno seboj, na postajah vzprijemlje iz mest brzojavna poročila, katera se hitro tiskajo in potnikom izdajajo.
O novinah bodi omenjano, da so ozki stolpci (kolone) za oči boljši, nego široki, ker se pri ozkih oko menj pomiče. — Da menj časa izgube, berö nekateri novine le površno; bralec bi rad hitro izvedel, kaj je vse v novinah, in vse članke — rekel bi — preleti z očesom. Oko pri tacem površnem branji precej trpi. Sploh je hitro branje bolj kvarno, nego počasno, kjer se okö le počasi premiče. Zato zabavno berilo okö hitreje utrudi, nego branje znanostnih spisov. Zabavne spise beremo hitro, znanostne pa počasi. Jako trudljivo je prepisovanje, ker se mora okö vedno sem ter tija obračati, še bolj trudljivo je risati po vzorcih. — Kvarna je navada, v postelji brati. Človek išče v postelji počitka; dokler pa okö ne počiva, tudi živci ne najdejo pokoja.
Kadar človek hudo bolezen prebije, mora se še dolgo vsa-cega napora čuvati, ne sme se truditi s hojo, ne sme preveč jesti, piti itd., — le očem malokdo prizanaša. Naravno, dolg čas je prebolniku, in zato bere; naj si krati čas — kdo bi mu to prepovedoval? — ali pozabiti mu ni, da je tudi okö počitka in krepčanja potrebno.
Ne redko je držanje telesa krivo kratkovidnosti. Mnogi se drže pri delu, kolikor je mogoče nerodno. Kolikokrat se vidijo dekleta, katera šivajo čepe. Šivanje si pripnö na koleno, in glavo drže tudi malo ne na kolenu. Stari sključeni ženici se to ne more zameriti, mladenki je pa to grdö, ko bi uže škodljivo ne bilo. Nekateri se pri delu tudi tako drže, da se jedno okö bolj napenja, nego drugo; zaradi tega dobe oči' nejednake doglede.
Kvaren očesu je vsak krvni naval. Naval krvi pa provzro-kujejo razne okolnosti; omenjati hočemo tu neprimernih, tesnih oblačil, trdih, neugibičnih zavratnikov, pasov, stanov na zadr-guljico (Schnürleib) itd. — vročine in dušnega napora precej po jedi. Sobe, v katerih se dela, naj se ne grejejo preveč; po kosilu naj duh nekoliko počiva.
Čuvati se je dobro močnega svetlobnega odseva. Solnce naj ne sije v sobo; stene — kakor smo uže pri šolskih sobah
\
omenjali — naj ne bodo prebele; kvarno očem je tudi, ako stene nasproti stoječih hiš svetlobo preveč odsevajo. — Ne priporoča se nositi senčnike preživih barev, ker je odsev prejak. Nekatere dame nosijo celo rudeče podvlečene senčnike; šegavi ljudje pravijo, da zaradi tega, da bi se ne videle tako blede. — Da se branijo vetru, nosijo dame tii pa tam naličja (Schleier). Tudi naličja naj ne bodo živih barev; naličje bodi sivo ali modrikasto. Prav občutne oči ne morejo prenašati nikacega naličja. Nekatere dame dobe vrtoglavico, ako si potegnejo naličje črez oči.
Omenjali smo uže, da se oko lehko tudi škilenju privadi, in to se rado zgodi uže v nežni otročji dobi. Roditelji naj bodo zatorej tudi v tem oziru pazljivi. Od otročje posteljice naj se odstranijo vsi sijajni predmeti. Pestunje naj ne pestujejo otrok vedno na jedni roci, in naj jim igrač in druzih stvari ae drže preblizu oči. Premajhnih, predrobnih in sijajnih igračic naj se otrokom ne daje.
- Odraščeni, kateri so zaradi slabih očesnih mišic škilenju nagneni, in kratkovidci ne smejo oči prehudo napenjati.
Kogar oči bole, naj gre k zdravniku. Le zdravnik znä bolezen in nje vzrok prav spoznati, in najti pravo zdravilo. — Mnogi menijo, da je za vsako očesno bolezen dobro oko izpirati ali hladiti z mrzlo vodo, ali motijo se; pri očesnem katäru je to brez dvoma kvarno; vnetico zvunanjih delov je sicer možno na ta način odpraviti, a vnamejo se lehko notranji deli.
Naočnice.
Naopake kratkovidnega in daljnovidnega očesa so, da prvo žarke daljnih predmetov premočno, a drugo žarke bližnjih predmetov preslabo lomi. Imamo pa sredstev, s katerimi obema lehko pomagamo. Kratkovidec potrebuje sredstva, katero stikajoče se žarke počasneje stiče, in to je vbokla leča; on naj zatorej dene pred okö vboklo lečo. Daljnogledcu je treba pomočka, katero stikajoče se žarke še bolj stiče, in to dela vzbokla leča, on zatorej naj gleda skozi vzboklo lečo. Ako gleda kratkovidec v vidni dalji zdravega očesa stoječ predmet skozi primerno lečo razmetnico, razsiplje ta svetlobne žarke toliko, da se ne stičejo pred mrežnico, temuč še le na mrežnici. Ravno tako se križajo iz vidne dalje zdravega očesa prihajajoči žarki na mrežnici daljnovidnega očesa, ako gleda daljnovidec skozi primerno lečo zbi-rälko. Leče, katerih se kratkovidni in daljnovidni ljudje poslužujejo, da morejo tudi predmete v navadni vidni dalji razločno videti, imenujejo se naočnice.
Kratkovidnost in daljnovidnost imati različne stopinje, zato morajo tudi naočnice biti različne. Za vsako okö niso vsake na-
očnice; naočnice se morajo ravnati vpo očesu, po večji ali manjši kratkovidnosti ali daljnovidnosti. Čim večja je kratkovidnost ali daljnovidnost, tem večja mora biti razsipna ali zbiralna moč naočnic, ali tem manjša mora biti njih goriščina dalja. Goriščina dalja leče, katera je pohabljenemu očesu najprimernejša, se da izračunati iz obrazca (formule), kateri smo našli za leče, namreč
iz - + - = Naprej hočemo to jednačbo za svoj slučaj preobraziti. Ker ima slika stati na tisti strani leče, kakor predmet, moramo vzeti slikino daljo negativno. Ok6 mora dalje sliko tako videti, kakor bi prišla iz tiste dalje, iz katere oko brez leče razločno vidi; ako je zatorej b vidna dalja bolnega očesa, de-nemo « = b. Predmet mora slednjič stati v vidni dalji zdravega očesa; ta dalja naj bode d-, namesto a postavimo zatorej d in
,,.111 ,, . . 4 bd
dobimo: ^ -^ = - . . . 1) m iz tega p = j—j ... 2).
Zariščina dalja p naočnic je na naočnicah označena, in se imenuje številka naočnic (Brillennummer). Pri nas je dozdaj številka naočnic pomenjala palce. Gornje pravilo z besedo povedano slove tako-le: Primerna številka naočnic za kratkovidca ali daljnovidca se dobo, ako se vidna dalja, katera se hoče z na-očnicami doseči, pomnoži z vidno daljo kratkovidnega ali daljnovidnega očesa, in ta vzmožek razdeli z razliko obeh dalj.
Obrazec 2) nam tudi kaže, katere vrste leče je očesu treba. Ako je b < d, je žariščina dalja p negativna, kratkovidnemu očesu je zatorej treba leče razmetnice; ako je pa b > d, je dalja p pozitivna, daljnovidno oko potrebuje zatorej leče zbirälke.
Ako obrazec 2) v obliki p = —j napišemo, in pomislimo, da
b
jezavbokle naočnice ^ > 1, za vzbokle pa ^ < 1, nas uči, da
čim večja je kratko- ali daljnovidnost, tem manjše številke, ali tem ostrejše naččnice so potrebne.
Ako tudi so naočnice velika dobrota kratkovidnemu in daljnovidnemu človeštvu, vendar zdravega očesa ne morejo nikdar nadomestiti. Naj so naočnice najčistejše, oko se mora vendar bolj napenjati, nego če gleda skozi vzduh. Zato naj naočnice rabijo le tedaj, ako jih je res potreba, in naj se nosijo, dokler se dela, potem jih je dobro odložiti. Dokler se nosijo, naj bodo, kolikor je mogoče, blizu očem in naj jih popolnem pokrivajo, da ni mogoče črez naočnice gledati; najboljše je, da okö vedno skozi sredo leče gleda.
Najboljše je, da ti očesni zdravnik izbere naočnice, ali da ti tvoj vid poskuša in potem pove številko, katero ti je kupili.
Ako pa brez zdravnikovega sveta naočnice izbiraš, ne more se ti priporočati dovolj previdnosti. Izbiraj s premislekom in ne liiti, da se ne prenagliš. Naočnice naj imajo popolnem oble (sferske) krivine, zato si jih preskrbi le pri znanem in zanesljivem ume-teljniku, ne pa pri kakšnem kramarji. Vendar ne zanesi se na to, kar ti svetuje optik o številki, on se lehko zmoti. Steklo mora biti popolnem čisto in gladko zbrušeno, ne sme imeti najmanjše pege, razpokline ali praske. Naočnice naj se skrbno spravljajo v tok (Futteral), kadar ne rabijo, in naj se ne porivajo sem ter tija in ne puščajo ležati v prahu, sicer dobe jako tenke, prostemu očesu nevidne praske. Leče naj bodo okrogle in precej velike. Žal, da se moda ne ravna po primernosti in koristnosti. Kdo dan danes — razven kake stare ženice ali starega očanca — nosi velike okrogle naočnice? — Kar se tiče tvarine, so najboljše naočnice iz kamene strele (Bergkrystall), čistejše in trše so od steklenih.
Naočnice morajo biti takove, da moreš ž njimi brez napora razločno gledati, in da predmetov ne povečujejo in ne pomanjšujejo. Boljše je vzeti slabše, t. j., naočnice večje številke, nego preostre. Posebno, ako še le začenjaš nositi na6čnice, izberi si, kolikor je mogoče, veliko številko, in le polagoma jemlji ostrejše, ako je treba. Če vzameš preostre naočnice, vidiš izprva prav jasno skozi nje, ali po dolgi rabi ti oči jako oslabe. Tudi zato je boljše nekoliko slabše naočnice nositi, ker se okö privadi priklad: nejše vidne dalje, ali se vsaj vzdrži pri svoji. — Pri izbiranji zamiži nekaj časa, kadar naočnice snameš, da se ti oči odpoči-jejo, predno druge natakneš.
Najboljše so periskopske naočnice. Periskopske se zövejo naöönice z vzboklo-vboklimi lečami, katere so tako vdelane, da je vbokla stran proti očesu obrnena; prilegajo se bolj obliki očesa, in zato se tudi predmeti na straneh razločno vidijo. — Jedna ali druga stran naočnic sme se proti očesu obrniti, ako imajo leče na obeh straneh jednake krivine, sicer pa ne.
Nekateri ljudje nosijo zvečer-druge naöönice, nego po dnevu. To je dobro, ali paziti je treba, da se ne zamenjajo.
Raba samo jedne naočnice (Monocle) je vselej na kvar vidu, ker se napenja le jedno okö, in vsako okö dobö drugo vidno daljo. — Ako nisti obe očesi jednaki, tedaj je treba izbrati vsacemu posebno steklo.
Naočnice naj se ne majejo sem ter tija; zatö se ščipalniki — posebno za daljšo rabo — ne morejo priporočati, ker se radi nagibajo. Ščipalniki tudi zato niso primerni, ker se njih pritisek na nos širi do vidnega živca.
Stekla naočnic morajo biti ravno toliko vsaksebi, kakor zenice, okvir naočnic more biti po očeh napravljen. — Odsvetovati je zavoljo odseva naočnice sö zlatim okvirjem. Boljši je jeklen ali rožen okvir.
O naočnicah imajo nekateri ljudje čudne pojme. Sin podeduje naočnice po očetu; ker so očetu dobro služile, zakaj bi njemu ne? Tudi to se dogaja, da sosed sosedu posoja svoje naočnice.
Kakor mladina rada nosi naočnice brez potrebe, tako se jili starejši ljudje časih branijo, ko bi jih jim treba bilo, ko namreč postajajo daljnovidni. Povedali smo, kako se spozna, kdaj se pričenja daljnovidnost. Najboljše je precej v začetku daljnovidnosti seči po vzboklih naočnicah. Tu nič ne pomaga siliti se, temuč dela kvar; daljnovidnost raste in človek postaja poleg tega tudi slaboviden. V tem slučaji naočnice branijo, da daljnovidnost ne napreduje. Primerne naočnice ohranijo vid do visoke starosti.
Tudi teškovidec naj pri delu nosi vzbokle naočnice, in sicer naj vzame v začetku nekoliko premočne, skozi katere bolj oddaljenih predmetov ne vidi prav razločno. S časom se oko lažje z manjšim trudom uravnava, in jemljejo se vedno močnejše naočnice. Raba prikladnih naočnic trud pri uravnavanji očesa polagoma popolnem odpravi. Naočnice so teškovidcu prava dobrota.
Slabovidcu naočnice ne pomagajo.
Kdor ima bolne oči, ali mu se je sicer čuvati premočne svetlobe, nosi barvane naočnice. Najboljše so sive ali modrikaste; črne ali temno-modre svetlobo preveč popijajo. Morajo pa isto-barvne biti, t. j., imeti povsod tisto otenjavo (Schattirung). Zato se ne sme uže barvano steklo brusiti, kajti, ako se iz barvanega stekla zbrusi leča, je po tanjših mestih svetlejša, po debeljših temnejša. Zbrusijo se zatorej leče iz belega stekla in se potem pobarvajo. — Otroci naj tacih naočnic ne nosijo; ako jih je treba močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo. Sploh se priporoča vsakomu, kdor nosi takove naočnice, naj jih nosi le, kadar jih je resnično potreba. Ako svetloba ni premočna, so takove naočnice kvarne, ker tudi preslaba svetloba dela očem kvar. Slaba svetloba stori mrežnico jako občutno. Dokaz nam je uže to, da nas oči zabole, ako smo nekaj časa bili v temi, potem pa naglo stopimo na navadno svetlobo.
Drobnogledi (mikroskopi).
Da predmet vidimo, ne sme biti njegov vidni kot premajhen. Vidni köt se poveča s tem, da se predmet približa očesu. To ' bližanje pa ima svojo mejo, ker se okö na prebližnje predmete ne more uravnati, t. j., ako je predmet predrobän, ne moremo mu na ta način vidnega köta tako povečati, da bi ga mogli videti. Moči nam pa je s posebnimi optičnimi pripravami vidni köt znatno povečati, in tako tudi predmete videti, katerih sicer zaradi njih drobnosti ni možno videti. Te priprave so drobnogledi ali mikroskopi. Hočemo jih na kratko opisati. Drobno-
gledi niso samo zanimive priprave, temuč tudi za znanstvena preiskovanja neizmerne vrednosti in nenadomestni. V rabi so jednoviti, sestavljeni in solnčni drobnogledi.
Jednoviti drobnogled. Jednoviti drobnogled je leča.zbiralka ali sestava več leč zbiralek, katere skupaj dejstvujejo", kakor jedna. Zakaj se namesto jedne vzame več leč, povedali smo, ko je bil govor o odklonu leč. Skozi lečo zbirälko vidimo predmetovo sliko po konci in povečano, kakor je to na str. 34 z besedo in pod,. 30. razjasnjeno. Da taka (subjektivna) slika postane, mora biti predmet v goriščini dalji. Predmet se v tej dalji pomiče sem ter tija, dokler se njegova slika ne vidi razločno. Poglejmo si še jedenkrat pod. 30. in mislimo si, da je okö sredi leče v O, Recimo, da je predmetova dalja OC = a, in slikina dalja Oc, katera mora biti tukaj jednaka razločnemu dogledu, = d. Tri-kota ABO in abO sta si podobna, zato je ab : AB — d : a ali
j^ß- — —. Predmet je navadno blizu gorišču, zato smemo na
mesto a brez velicega pogreška postaviti goriščino daljo p, in
tako dobimo -t= —, t. j., predmet vidimo tolikokrat Aß p 0 1
povečan, kolikorkrat je razločni dogled večji od goriš čine dalje. Ta račun sicer ni strogo natančen, ker oko v resnici ni sredi leče, in ker se goriščina dalja nekoliko razločuje od predmetove dalje, vendar je le malo pogrešen. Iz gornjega pravila vidimo, da povečanje ni za vsako oko jednako, ker se ravna po dogledu, in sicer je povečanje tem večje, čim večji je dogled. Najbolj povečan vidi predmet daljnovidec, najmenj kratkovidec. Povečanje je dalje tem večje, čim manjša je goriščina dalja, ali čim bolj zaokrožena je leča. Cim bolj pa je leča zaokrožena, tem večji je nje sferski odklon, in tem nejasnejša je slika. Treba je zatorej robne žarke odstraniti; s tem se pa vidni prostor pomanjša. Le malo povečujoče leče morejo imeti velik vidni prostor; čim bolj leča povečuje, tem manjši je vidni prostor.
Ako je razločni dogled 24 goriščina dalja 3 to povečuje drobnogled 8krat, t. j., vsaka dolžina na predmetu vidi se 8krat večja. To povečanje je dolgostno (linear). Vsaka ploskev predmetova se pa vidi 8 "krat = 64krat povečana, in to povečanje je ploskovno (Flächenvergrösserung). — Jednoviti drobnogledi, katerih, goriščina dalja znaša nad P5 %, imenujejo se večala ali lupe. Ta večala imajo samo držalo, da se lehko v roke jemljejo, pravi jednoviti drobnogledi imajo stalo, mizico, na katero se pokladajo predmeti — in časih tudi razsvetljevalno zrcalo, katero odseva na predmete svetlobo, da se jasneje vidijo.
Da se barvni odklon bolje odpravi, brusijo se leče za drobnoglede tudi iz drazega kamenja, n. pr. iz safirov, granatov in dijamantov.
Sestavljeni drobnoflled. Sestavljen je ta drobnogled iz dveh leč zbiralek, ali dveh sostavov tacih leč. Jedna, katera je proti
predmetu obrnena in v pod. Podoba 37.	37. s P zaznamenovana,
zove se predmetnica (objektiv) — druga z L zaznamenovana pa — pri-očnica (okular). Predmet ab dene se blizu predmet-ničinega gorišča g in predmetnica nareja povečano in preobrneno vzdušno sliko a'b'. Ta slika pada med priččnico in nje gorišče. Ako pogledamo sliko a'b' skozi priččnico, vidimo jo povečano v a"b". Slika a'b' mora stati na tacem mestu, da oko nje sliko a"b" razločno vidi. To se doseže na dvojen način; ali je predmetnica premična, ali pa _ in to je navadnejše — primiče ali odmiče se motreni predmet.
Povečanje S je jednako a"b" : ab. — Zaradi podobnosti tri-kotov a"o'b" in a'o'b', a'ob' in aob je pa:
a'b'. o'n
o'n : o'm, in a"b" = -———,
a"b" : a'b'
o'm
a'b' : ab = om
or,
in ab =
a'b'.
or
a'b'. o'n a'b'. or
o'm
om
om o'n o'm
or om
o'n o'm'
om or '
Zatorej je a"b" : ab
o'n je dogled d; o'm je približema jednako gori^čini dalji p priočnice;
7 d om
zatorej je a"b" :ab=:—. —.
- je povečanje priočnice, ™ povečanje predmetnice, zatorej velja
pravilo: Povečanje sestavljenega drobnogleda se izračuna, ako se povečanje priočnice pomnoži s povečanjem predmetnice. Povečanje je tem večje, čim večji je razstop med priččnico in predmetnico.
Predmetnica in priočnica sti (gl. pod. 38, str. 70.) v jedili cevi no, predmetnica zdolaj pri o, priočnica zgoraj pri n. Cev se da pri drobnogledu, ki je tü naslikan, po stebriči z vijkom k gori in doli pomikati. Pri družili drobnogledih se premiče prevrtana kovna mizica p, na katero se stavi prozorna steklena pločica s predmetom. Pod mizico je zrcalice ss, katero se obrne proti svetlobi, da jo odbija na predmet. Med zrcalom in mizico
Podoba 38.
je časih še druga pločica z okroglimi luknjicami različne velikosti. Skozi te luknjice se po potrebi več ali menj svetlobe pušča na motreni predmet.
Goriščina dalja predmetnice znaša največ do 5 goriščina dalja pnočnice je precej večja. — Da je slika razločnejša, mora se drobnogled tako uravnati, da razven žarkov vzdušne slike nič druge svetlobe skozi priočnico v "okö ne dohaja. Takova motljiva svetloba odvrača se s primerno zaslonko, katera se dene v cev tija, kjer postaja vzdušna slika.
Novejši drobnogledi so tako uravnani, da različno povečujejo. To se doseže s tem, da se da predmetnica ali priočnica lehko sneti in z drugo nadomestiti, ali pa s tem, da sti pred-
metnica in priočnica premični. — Vzdušna slika mora vselej v tisto daljo od priočnice padati. Na tem mestu cevi ste v nekaterih drobnogledih pripeti dve tenki niti, kateri se pod pravim kotom križati; to je zato, da se gotova slikina mesta lažje motrijo. Pri druzih so na tistem mestu prozorne steklene pločice, na katerih so v majhnih določenih razdaljah prav tenke vzporedne črtice vrezane; ž njimi se meri motreni predmet.
Navadno stoje drobnogledi po konci, so pa tudi ravnovesni, toda slabše so razsvetljeni.
Solnčni drobnogled. Ta drobnogled razločuje se od ravno opisanega po tem, da se vzdušna slika predmetnice ne gleda skozi pri6čnico, temuč, da se na bel zaslon prestreže, in jo lehko mnogo gledalcev opazuje ob jednem. „Solnčni" se ta drobnogled zato imenuje, ker se motreni predmet se solnčno svetlobo močno razsvetli. S6 zrcalom Z (pod. 39) navedejo se solnčni žarki na lečo zbirälko L; po izstopu iz te so žarki stični, še bolj pa po izstopu iz druge leče zbirälke l. Ti dve leči sti vdelani v po-
. Podoba 39.
sebno cev. Tija, kjer se žarki stičejo, dene se med dvema steklenima pločicama predmet AB, ki ga hočemo motriti. Predmetu se od druge strani približa povečalna priprava, t. j., leča zbirälka p ali sestava leč zbirälek s kratko goriščino daljo, in sicer se ta priprava tako približa, da stoji predmet prav blizu pred go-riščem. Povečalna priprava napravlja od predmeta AB obrnenoin povečano vzdušno sliko A'B', katera se vjame na zaslon. Povečanje je tem večje, čim krajša je goriščina dalja leče p, Čim bližje je predmet nje gorišču, in čim dalje proč stoji zaslon.
Ako predmet ne prenaša toplote, postavi se na pot solnčnih žarkov galunova raztopina, da srče toploto.
Namesto se solnčno svetlobo razsvetljuje se predmet tudi z vodiko-kisikovim plinom, električno svetlobo, žarečim vapnom ali kako drugo dobro svetilnico, in po tej razsvetljavi zove se drobnogled vodiko-kisikov, foto-električni in drobnogled se svetilnico.
Daljnogledi
Vidni kot postaja tudi tedaj tako majhen, da predmeta ne moremo videti, ako je predmet predaleč od očesa. Tudi tu očesu leliko pomagamo z optičnimi pripravami. Priprave, s katerimi predmete vidimo, katerih bi sicer zaradi prevelike dalje ne videli ali le nerazločno videli, zovejo se daljnogledi. Opisati hočemo tri najnavadnejše in sicer zvezdarski, pozemeljski in holandski daljnogled.
Vsak daljnogled ima dva bistvena dela, predmetnico, katera blizu očesa od oddaljenega predmeta napravlja sliko, in p r i-6 č n i c o, katera to sliko v dogled postavi in poveča. Pri vseh treh daljnogledih je predmetnica brezbarvna leča s precej veliko go-riščino daljo in velicim premerom. Velika predmetnica se vzame, da od predmeta več svetlobe pada nanjo, in slika postane svetlejša. Goriščina dalja mora biti velika, da se robni žarki ne odklanjajo in slike ne delajo nerazločne.
Zvezdärski ali Keplerjev daljnogled. Od oddaljenega predmeta AB (gl. pod. 40) padajo žarki na predmetnico P "in nare-
jajo po prehodu
te slike napravlja priččnica povečano, merstveno sliko A"B". Slika A"B" je narobe, kakor A'B'. Skozi ta daljnogled se vidijo zatorej predmeti narobe. Ker se ž njim opazujejo le nebesna telesa, to nič ne de. Priočnica je največ sestavljena iz več leč zbirälek.
Ker je slika A'B' le malo menj od priočnice oddaljena, nego za nje goriščino daljo, — od predmetnice zavoljo velike dalje predmeta tudi blizu za nje goriščino daljo, to je odstoj priočnice-in predmčtnice približema jednak vsoti goriščinih dalj predmet niče in priočnice.
Okö mora videti sliko A"B" v razločnem dogledu. Da je daljnogled vsacemu očesu rabljiv, in da se morejo videti ž njim predmeti različne dalje, mora biti priočnica premična. Čim bližje je predmet, tem dalje od predmetnice slika A'B' pada, tem bolj se mora odmakniti priočnica od predmetnice. Ako daljnovid rabi
Podoba 40.
skozi njo obr-neno in pomanjšano vzdušno sliko A'B'. Ta slika pada med priočnico N, katera je leča zbi-rälka, in med njeno gorišče g, in sicer blizu temu gorišču. Od
za merjenje, dene se na ono mesto, kjer postane vzdušna slika, nitni križ' (Fadenkreuz). S priočnico pomiče se tudi nitni križ.
Slika A"B" je tolikokrat povečana, kolikorkrat je kot, pod katerim jo vidimo, večji od onega, pod katerim vidimo predmet s prostim očesom. Vidni kot predmeta se skoraj nič ne spremeni, ako si oko v O mislimo namesto v O'. Ta vidni kot je v, vidni köt slike A"B" pa u, ako si oko mislimo sredi priočnice.
«	V TT	1 >J.- U • V
Povečanje S je zatorej u : v ali y : -j• Ker so koti y in majhni, smejo se namesto njih vzeti tangente. Ako to storimo, imamo povečanje S = tg — : tg Iz pravokotnega triköta
B'CO' dobimo B'C = CO' tg iz pravokotnega triköta B'CO
pa B'C = CO tg ~ zatorej je CO' tg = CO tg zatorej
S =L tg ~ : tg — <= CÖ i CO'. Tu je pa CO malo ne goriščina
iu	<u
daljapredmetniee,- CO' malo neona priočnice. Povečanje tega daljnogleda zatorej dobimo, ako delimo goriščino daljo predmetniee z goriščino daljo priočnice.
Pozemeljski daljnogled. Zvezdarski daljnogled za mnoge svrhe ne rabi, ker se vidi ž njim vse narobe. Zato imamo za navadno opazovanje drug daljnogled, namreč pozemeljski. Ta se loči od zvezdarskega s tem, da je med predmetnico in priočnico leča zbirälka M (gl. pod. 41);< katera narobe-sliko A'B' po konci
postavi. Slika A"B" — oziroma nje povečana slika A"'B"' stoji tako, kakor predmet. Namesto jedne leče v svrho preobrata slike je boljše vzeti dve ravno-vzbokli leči, kateri sti obrneni z ravnimi ploskvami proti predmetnici. V tem slučaji je tudi prioč-nica sestavljena iz dveh ravno-vzboklih leč, kateri ravne ploskve obračati proti očesu. Vse štiri leče so vdelane v skupno premično cev.
Ne predolg pozemeljski daljnogled sestoji iz več premičnih cevi, katere se druga v drugo potisnejo, da se daljnogled lažje spravlja in nosi. Pri večjih daljnogledih to ne gre. Dolžina daljnogleda zavisi od goriščine dalje predmetnice, goriščina dalja pri6čnice je kratka.
Povečanje S je : — Bodi Co' = a, C'o' — «, Co
približema = p (goriščini dalji leče P), C'o" približema = p' (goriščini dalji leče N), iu p" goriščina dalja leče M, to je v
trikotu B'Co : B'C = p tg zatorej tg ^ — v trikotu
A	<U	p
B'CO' : B'C = a tg ~ zatorej tg ~ = ~; v trikotu
z z A"C' A"C'o' : A"C' — « tg zatorej tg = -; in v trikotu
6	L	(i
A"C'o" : A"C' = p' tg -J, zatorej tg =	Iz tega iz-
2	u
r . 5 T P tg~2 A"C A"C' a .
tg-2	tg-2 *	p
. Z .M	M
tg~2	tgY	pa
v ■ ^ —	~ p'a' — Ako še namesto tangent
*9 g" *9-2 *9~2
loke kotov vzamemo, kar se pri majhnili kotili sme, dobimo S = ~2 y = — Za lečo zbirälko Af pa velja jednačba
— 4- — = -^v, in iz nje je « = ap ,. : ako to vrednost
«	a p"1	J J	a—p"
v Jr; postavimo, dobimo <S = Jp .. Ta izraz raste, ako pa	p'(a—p")	'
rastejo p in p", to je goriščine dalje predmetnice in leče sliko
obračalne, in ako se manjša p', t. j., goriščina dalja priočnice. — Ako
se daljnogled tako priredi, daje a = 2p", potem je S = t.j.,
za povečanje velja potem tisto pravilo, kakor pri zvezdarskem daljnogledu.
Holandski ali Galliläjev daljnogled. Od predmeta AB na brezbarvno predmetnico P (pod. 42, str. 75) padajoči žarki lomijo se po izstopu iz nje tako, da bi se združili v narobe-sliko A'B', ali prestreže jih vbokla priočnica N, ter jih združi vv povečano sliko A"B", katera ima s predmetom jednak položaj. Žarki, ka-
Podoba 42.	teri bi se brez prioč-
nice v A' združili, stopajo iz priočnice razhodno, kakor bi izhajali iz točke A".
Predmetnica ima veliko goriščino, priočnica pa majhno raz-metališčino daljo.Raz-stoj 0'C priočnice od mesta, kjer bi postala slika A'B', je nekoliko večji od nje razmetališčine dalje.
Povečanje S tega daljnogleda je y : — OC je pribli-
žema jednako p (goriščini dalji predmetnice), 0'C približema = p'
. . , ... •'x • \ t , M B'C V B'C (razmetalisčim dalji priočnice). Je pa tg y = —, tg-^ = —,
U	D	D
zatorej tg : tg y = ali ako namesto tangent loke vzamemo: s = y : Iz ~ Pravilo je zatorej tisto, kakor smo ga dobili za zvezdarski daljnogled.
Po priliki najdemo povečanje vsacega daljnogleda, ako z jednim očesom gledamo skozi daljnogled, z drugim pa naravnost na tisto ploskev, razdeljeno v več razdelkov, in potem primerjamo, koliko razdelkov s prostim očesom gledanih je jednöliko razdelkom, katere vidimo skozi daljnogled.
Zaradi razhodno iz priočnice izstopajočih žarkov je vidni prostor tega daljnogleda zelo majhen. Ako se pa menj lomeča priočnica vzame, iz katere žarki menj razhodno izstopajo, je povečanje predmeta manjše. Zato ti daljnogledi rabijo le tam, kjer majhno povečanje zadostuje, n. pr. kot gledališčino in poljsko kukalo.
Da se sferski odklon zmanjša, rabi se ravno-vbokla priočnica. Časih se tudi mesto navadne vbokle leče vzame ahromatska. Nekateri daljnogledi te -vrste imajo po 3 ali 4 različne priočnice, s katerimi se doseza različno povečanje. Tudi tukaj mora biti priočnica premična, da je daljnogled za vsako oko in različne dalje uravnati mogoče.
Vid z ebema očesoma.
Tu se dvoje vpraša: zakaj ne vidimo predmetov dvojnato, ker imamo dve očesi in se v obeh delajo slike, in zakaj imamo dve očesi, vsaj bi zadostovalo jedno?
Na prvo vprašanje odgovarjamo, da večkrat piedmete dvoj-nato vidimo, kakor se tega zavedamo. Da predmet samo jednoj-nato vidimo, izpolnen mora biti neki uslov. Ta je: Sliki morati padati v obeli očesih na jednaki, odgovarjajoči si ali identični mesti mrežnice. Oba vidna živca združita se v možjanih in. oba vtisa sta v tem slučaji jednaka in stopita se v jeden, in mi vidimo predmet le jednojnato, ker ta vtis nanašamo na jedno in tisto mesto. Identična mesta mrežnice So ona, katera leže v jednem očesu na notranji, v drugem na venanji polovici sime-trijsko proti očesni osi, zatorej od rumene pege jednako daleč na tisto stran. Da pa obe sliki padati na identična mesta mrežnice, morati se očesni osi tam stikati, kjer je predmet; to se pa zgodi pri predmetu, v kateri vpremo oči, in pri predmetih, kateri so ž njim v jednaki dalji od očesa. (Prav za prav vidimo razven one točke, v katero smo vprli oči, vse druge dvojnato, a se tega ne zavedamo.) Ako pa obe predmetovi sliki ne padati na vjemajoči se mesti mrežnice, t. j., ako se očesni osi ne križati tam, kjer stoji predmet, nanaša vsako oko vtis na drug kraj, in predmet se vidi dvojnato. To biva pri predmetih, kateri so bližje ali dalje od onega, v kateri vpremo oči.
Zabodimo si v deščico tri igle, drugo za drugo. Ako vpremo oči v srednjo, vidimo prvo in tretjo dvojnato. Desna slika prve igle pripada levemu, leva pa desnemu očesu; sliki tretje igle stojiti tako, kakor očesi. O tem se lehko prepričamo, ako z jednim ali z drugim očesom zamižimo, in pazimo, katera slika izgine. — Ako držimo prst, svinčnik ali kaj druzega pred očmi, in vpremo oči v kako bližnjo ali daljno točko, vidimo dva prsta, svinčnika itd.
Dvojnato vidimo tudi, ako jedno okö s prstom potisnemo na stran, in tako spremenimo ležo očesne osi in ležo slike v tem očesu. Nekateri ljudje vidijo tudi z jednim očesom dvojnato, ako so ga z dolgotrajnim napenjanjem utrudili, in ž njim daljen predmet gledajo. To se tudi časih pripeti, kadar je okö bolnö.
Da navadno se zdravimi očmi obeh slik ne opazimo in zatorej ne vidimo dvojnato, prihaja od tod, ker najpazljiveje gledamo ono točko, v katero smo vprli okö — ker se vse, kar ni prav blizu tej točki, po obliki in barvi mnogo slabše razloči, in ker sti sliki tistega predmeta navadno prav blizu druga pri drugi in se zatorej največ pokrivati. Vrhu tega nas izkustvo uči uže od prve mladosti, da ne iščemo dveh predmetov, kjer je samo jeden.
Odgovor na drugo vprašanje je ta-le: Z dvema očesoma več ob jednem pregledamo, nego z jednim. O tem se lehko prepričaš. Zamiži z jednim očesom, in izgine ti kacih 60° prostora, kateri si pregledal z obema očesoma. Z dvema očesoma vidimo
tudi jasneje. Dobroto dveh očes pa najbolj pozna tisti in ceniti ve, kateremu je jedno bolno, ali kateri je bil tako nesrečen, da je jedno izgubil.
Jednoöki ljudje teško vtaknejo konec v šivanko, majhno zanjko itd. Tudi merimo z jednim očesom teško. Poskušaj palico, nit ali črto z jednim očesom razpoloviti. Ako zamižfš z levim očesom in meriš z desnim, bode desna polovica večja, v nasprotnem slučaji pa leva.
Z obema očesoma tudi pravo podobo in daljo predmeta lažje presojamo, toda o tem govorimo v posebnih poglavjih.
Prostorno gledanje.
Gledajmo ploskev ali telo, slika na mrežnici je vedno ploskev; ta slika je samo projekcija predmeta na mrežnico, iz nje se zatorej ne da spoznati predmetova telesnost, iz nje se ne da sklepati, je li predmet vzbokel ali vbokel. Dalje padajo slike vseh predmetov, katere ob jednem vidimo, če tudi so v raznih daljah, druga poleg druge, kakor bi vsi predmeti bili jednako oddaljeni od očesa. Iz leže slik na mrežnici zatorej tudi ne moremo spoznati, da so predmeti drug za drugim v prostoru, ali prostorno ne moremo videti, ker vse slike padajo na tisto ploskev mrežnice. To nam potrjujejo izkustva sleporojenih, kateri pozneje zadobe vid. Ako ti spregledajo, zdi se jim, kakor bi se predmeti dotikali oči, in dolgo ne morejo dalje in telesnosti predmetov prav ceniti, ker vidijo same ploskve in vse v tisti dalji.
Vprašanje je zatorej, kako je to, da vendar razločujemo pravo podobo videnega predmeta m presojamo njegovo telesnost in njegovo ležo v prostoru. K temu pripomorejo različne okol-nosti. Ako vpremo oko v različne točke predmeta, čutimo, da moramo okö bolj ali menj napenjati, t. j., da se vidne osi počasneje ali hitreje stičejo, in iz tega sodimo, da niso vse točke predmeta v jednaki dalji od nas, da ima predmet razven dolžine in širine tudi neko debelino ali globočino, da je vzbokel ali vbokel itd. Mnogo vpliva na našo sodbo o predmetovi telesnosti tudi izkustvo, potem razdelitev svetlobe in senčena predmetu; svetlejša mesta se nam zde bližja, nego senčnata. Najvažnejša je pa tü okolnost, da dobimo od bližnjih stvari v obeh očesih različne slike, ker ima vsako okö proti stvari drugo ležo. Gledaj pazljivo tisto stvar zdaj z desnim, zdaj z levim očesom, in prepričaš se lehko, da sliki v obeh očesih nisti jednaki. Ako n. pr. gledaš piramido z vrhom proti tebi obrneno, vidiš jo z desnim očesom, kakor jo kaže slika d, z levim pa, kakor jo kaže slika
_-r- l		d
		ipjillF
■IIP"		jljij j|jwr
jlP		P J. -
l v pod. 42. Kadar pa 'gledamo z obema očesoma, stopfti se obe različni sliki v jedno in storiti, da vidimo telesnost	Podoba 42.
stvari. Slike na mrežnici so tem različnejše, čim večji je kot očesnih osi. Pri daljnih predmetih sti očesni osi skörnj vzporedni, zato sti sliki v obeh očesih jednaki. V tem slučaji oko med dobro narisano sliko in predmetom samim ne dela razločka; resnično prostorno vidimo prav za prav le bližnj e stvari
Važnost gledanja z obema očesoma za prostorni vid je dokazal še le sterejoskop (telogled). Sterejoskop se opira na ta-le princip: Ako denemo pred vsako okö sliko predmeta, kakor ga tisto samo zäse vidi, in se zrcali, lečami ali prizmami storimo, da obe sliki vkup padeti, dobimo vtis telesnosti — zdi se nam, da na stikališči obeh vidnih osi vidimo istinit predmet. Najbolj razširjena sta Wheatstonov zrcalni in Brewsterov lečni sterejoskop. Wheatstonov sterejoskop kaže pod. 43. Vsa priprava je v spredaj in
zadaj odprti skrinjici.	Podoba 43.
AC in BC sti dve jednaki ravni zrcali, katerih zrcalna ploskev je obrnena ven in kateri sklepati pravi köt ACB. Steni P in R sti med seboj in sč črto, katera pravi köt ACB polövi, vzporedni, in od zrcal za razločno vidno daljo oddaljeni. Ako pritrdimo pri D naris za desno, pri L pa naris za levo okö, padati sliki obeh narisov v S, in vsako okö vidi zanj napravljeno sliko na tistem mestu. Namesto slik menimo, da vidimo resnični predmet.
V Brewsterovem sterejoskopu (pod. 44) gledati se sliki d in l narejeni, kakor desno in levo okö predmet vsako zase vidi, skozi cevi c in e, v katerih sti dve leči tako postavljeni, da sliki padati na identična mesta mrežnice, in se tako v jeden vtis zjediniti. Namesto slik vidi se predmet v s. Zadnja stena
skrinjice se da nekoliko odpreti, da se Podoba 44. slike po potrebi razsvetle. Da imati obe leči prav jednaki žariščini dalji, prereže se jedna leča na dve polovici. Skozi ta sterejoskop vidijo se slike ob jednem večje in bližje.
Slike kipov, olepšav in družili vzbo-klih predmetov, katere so pravilno za desno in levo okovposebej narejene, vidijo se kot modeli. Čudovit je vtis dveh fotografskih slik tistega predmeta, kateri sti tako posneti, kakor bi desno in levo okö videlo predmet v primerni dalji. Vsaka ljudska šola naj bi imela dober sterejoskop, kateri bi s primernimi slikami podpiral pouk.
Sterejoskop nas še nečesa druzega uči. Potrjuje nam resnico, da z obema očesoma svetlejše vidimo, nego z jednim. Ako namreč postavimo v sterejoskop namesto slik dva bela lista, prikaže se nam njiju slika mnogo svetlejša, ako gledamo z obema očesoma, nego če gledamo samo z jednim. Ako sta lista vsak svoje barve, vidimo mešano barvo.
Izmed mnogih zanimivih sterejoskopskih prikazni omenimo še naslednje. Ako se v tiskarni kaka stvar drugič tiska, brez posebne previdnosti ni mogoče črk tako staviti, da bi bile ravno toliko narazen, kakor v prvem stavku. Prosto okö jednacega druzega 'natisa ne loči od prvega. S pomočjo sterejoskopa se pa lehko prepriča, sta-li dva iztiska z tistim stavkom tiskana ali ne. Oba iztiska se namreč deneta v sterejoskop. Ako sta oba s tistim stavkom tiskana, vidijo se vse črke in vse besede v tisti ravnini, ako ne — zde se nam nekatere črke in besede bližje ali dalje od druzih, črke in besede stopajo iz ravnine, nekatere naprej, nekatere nazaj. Ako tiskar kaj ponatisne, lehko mu se to se sterejoskopom dokaže. Isto tako se dade spoznati ponarejeni bankovci in drugi vrednostni papirji.
Se sterejoskopom se je lehko prepričati, so li črte delilnice (Teilstriche) na merilu jednako druga od druge oddaljene, t. j., je li merilo pravilno razdeljeno. Treba je samo dva različna dela merila deti v sterejoskop, tako, da se pokrivati njiju sliki. Ako je merilo dobro razdeljeno, stoje vse delilnice v tisti ravnini, ako je pa merilo nepravilno, vidijo se delilnice v raznih daljah.
Najjednovitejši sterejoskop sti dve premi cevi, za vsako okö jedna. Sterejoskopsko seda gledati tudi tako-le: Vpri desno okö na desno, levo pa na levo sliko, tako, da sti očesni osi vzporedni; ker smo pa vajeni le tako gledati, da se očesni osi stičeti, je to teško in treba je zato posebne vaje. Ako se nečeš
tacega gledanja učiti, naredi v vsaki sliki na sredi luknjico, in vpri skozi desno luknjico desno, skozi levo pa levo oko v daljen predmet. Ako se ti posreči, obe očesi vpreti v ta predmet, Stopiti se obe sliki v jedno sterejoskopsko.
Podobno prikazen, kakor v sterejoskopu, vidimo, ako* komu prav blizu pogledamo v oči. Nasloni čelo na čelo prijatelju in gledaj mu v oči. Zdelo se ti bode, da ima samo jedno oko in sicer sredi čela, ker se obe sliki stopiti v jedno.
Trpež svetlobnega občutka, ko je svetloba uže izginila.
Rekli smo, da eterjevi valovi na mrežnico udarjajo, ali da eter svoje tresenje prenaša na mrežnico. Kadar svetloba izgine, t. j., kadar se eter nelia tresti, ali kadar je širjenje njegovih valov do mrežnice preprečeno, umiri se tudi mrežnica, vendar ne prav precej, ko so jenjali svetlobni valovi udarjati na-njo. Občutek svetlobe zato ne jenja precej z vtisom, temuč trpi še nekaj časa po vtisu. Svetlobni občutek potrebuje tem več časa, da zopet popolnem izgine, čim daljši so svetlobni valovi. Naj-dalje trpi občutek bele barve. Sicer se pa trpež svetlobnega občutka ravna po močnosti svetlobe; čim močnejša je svetloba, tem dalje trpi nje občutek. Srednji trpež svetlobnega občutka po svetlobnem vtisu je 0-3—0-4 sekunde.
Trpež svetlobnemu občutku razjasnuje nam nekatere prikazni in nanj se oslanja nekoliko optičnih priprav in igrač.
Pot hitrega svetlega predmeta vidi se kakor svetla črta, kajti občutek svetlobe neke točke še trpi, ko je uže iz druge točke poti prišel nov vtis in drugi občutek provzročil. Mrežnica zatorej čuti vtise, dohajajoče iz več sosednjih toček, in ti nepretrgani občutki svetlih toček stapljajo se v občutek svetle proge. Ako vrtimo žareč ögel, vidimo ognjeno krivo progo.
Ako se na listu debelega papirja na jedni strani nariše pokončna, na drugi pa povprečna proga, ali na jedni strani roža, na primernem mestu druge pa metulj, ali na jedni strani tintnica, na drugi perö itd., in se papir dovolj hitro vrti, vidijo se križ, metulj na roži, pero v tintnici itd. Te igrače, katerih je brez števila, zövejo se čudokreti (taumatropi).
Ako se na kolut (glej pod. 45) narišejo razni položaji človeka pri kacem delu, in se kolut vrti okolo osi o, trpi še vtis jedne slike, ko uže druga pride, vse slike se tako stapljajo v jedno in ta se giblje. To opazimo, ako obrnemo slike proti zrcalu in skozi luknje 1, 2, 3 itd. na okraji koluta v zrcalo gle-
damo. Pod. a) nam kaže človeka	Podoba 45.
v desetih različnih položajih hoje; ako tak kolut vrtimo, vidimo človeka hodečega in z rokami maka-jočega; b) nam pokazuje tisto pripravo od strani. To je Stam-pferjev stroboskopski kolut.
Tudi se take slike stavijo v širok otel valj, kateri se vrti na pokončni osi, in se gledajo skozi ozka oknica väljeve stene.
Mislimo si črn, neprozoren kolut se špranjo, za katero je drug prosojen kolut. Oba naj se vrtita okolo skupne osi, a v nasprotnih mereh in prosojni štirikrat hitreje od črnega. Ako gledamo skozi špranjo na gotovo nasprotno točko prosojnega koluta in začnemo vrteti, gre ta točka za 4/5 oboda (periferije) nazaj med tem časom, ko gre špranja za % oboda naprej, in točka in špranja stojiti si zopet nasproti. To se zgodi vselej, kadar se špranja za % oboda pomakne naprej. Ako liitro vrtimo, vidimo zavoljo trpeža svetlobnega občutka ono točko na petih mestih ob jednem.
Vzemimo petino krožnega oboda, in potegnimo od nje koncev dva polumera k središču, tako, da dobimo krožni izsek (sektor) jednak petini koluta. Na ta izsek narišimo pravilno sliko. Potem razdelimo ta izsek s polumeri v več jednakih delov. Zdaj vzemimo drug kolut, razdelimo ga v ravno toliko delov, kakor petino krožnega izseka. Povleeimo še na obeh kolutih jeflnako število tistosrednih (koncenterskih), jednako drug od druzega stoječih krogov, in prenesimo vse dele slike, kateri so v četve-ro-ogelnikih krožnega izseka v odgovarjajoče četvero-ogelnike druzega koluta. Tako dobimo spačeno, nepoznatno sliko. Ako je ta slika prosojna in se dene za črni kolut na skupno os, pridejo vsi deli spačene slike pred špranjo, ako se ta za petino krožne ploče pomakne nazaj, in vsa raztegnena slika vidi se zopet na petino kroga stisnena, zatorej v pravilnih obrisih. Ako špranjo jedenkrat obrnemo, vidimo to pravilno sliko petkrat, in ako se dovolj hitro zavrti, stope se vse slike v jedno. Ta priprava se imenuje Plateauov anortoskop. Ako se na črnem kolutu naredi več špranj, je slika svetlejša.
To so najnavadnejše priprave, katere se opirajo na trpež svetlobnega občutka.
Stroboskopski zakon ne upotrebljava se samo za kratko-časne igrače, nego tudi za koristni pouk. Priprave — na tem
zakonu osnovane — predočujejo nam razna gibanja, o katerih nimamo pojmov ali le slabe. Take priprave ustrezajo posebno šolam. Stroji ali vzorci (modeli) strojev so predragi, da bi si jih mogla šola omisliti. Ako se pa po strojih posnemajo stere-joskopske slike in vrte v primerni pripravi, vidimo telesnost stroja, njegovo gibanje in delo.
Paslike (Nachbilder).
P a s 1 i k e se imenujejo slike, katere se razvijejo v očesu, kadar po gledanji svetlega predmeta zamižimo, ali oči na temen zastor obrnemo, zatorej kadar svetloba več ne zadeva očesne mrežnice. Ako je na tej sliki svetlo, kar smo z odprtimi očmi videli svetlo, in temno, kar je bilo pri odprtih očeh temno, zove se paslika pozitivna, nasproti — ako je na njej svetlo, kar je bilo prej temno, in temno, kar smo videli svetlo, imenujemo jo negativno.
Ako gledamo dalje časa in napeto svetel predmet, in potem zamižimo, vidimo nekoliko časa pozitivno pasliko. Paslika, se ve, ni razločna, prikaže se nam le obris prej gledanega predmeta. Tudi paslike se razlagajo iz trpeža svetlobnega občutka ali raz-draženja mrežnice, potem ko je svetloba uže nehala. Paslika traja le malo časa in spreminja barve. To je dokaz, da občutki raznih barev ne trajajo jednako dolgo. Paslika je najprej svetla in bela, potem malo časa zelena, za tem še menj časa vijolično-modra in slednjič rudeča.
Pozitivna paslika spremeni se, posebno če obrnemo okö v še bolj svetel predmet, v negativno. Okö je na razdraženih mestih, t. j., tam, kjer je prej svetloba bila, neobčutno ali vsaj menj pbčutno postalo, nego na mestih, katerih svetloba ni raz-dražila. Na razdraženih mestih zatorej svetlobe ne občutimo, ali le slabo, pač jo pa čutimo na mestih, katera so prej bila temna. Zato se nam zdi temno, kar je prej svetlo bilo, in svetlo, kar je prej bilo temno.
Paslike se premičejo, ako nismo z očmi pri miru. Ako mesto zamižati pogledamo na pripravljen zaslon, vidimo jih na zaslonu, in sicer tem večje, čim dalje proč od oči je zaslon. Paslike trajajo tem dalje, čim svetlejše so prvotne slike in čim dalje jih gledamo.
Poskusi o pozitivnih in negativnih slikah so jako raznovrstni. Da se dobro ponesö, treba je posebnih priprav in vaje v opazovanji. Kdor hoče delati take poskuse, naj si, ko zamiži, oči še z rokami ali s čim drugim zakrije, da tudi skozi trepalnice nič svetlobe ne pride vanje. Svetljava pri teh poskusih naj ne bode premočna, ker se pri srednji svetljavi poskusi naj bolj ponesö in se oči toliko ne kvarijo.
Subjektivne barve in barvaste sence.
Ako dolgo v živo barvo gledamo, postane mrežnica za to barvo neobčutna, in ako od te barve, okö obrnemo na svetlo belo pločo, vidimo vse druge barve, razven öne, s katero je bila mrežnica razdražena, t. j., vidimo dopolnujočo barvo. Ako vpremo oči v živo rudečo sliko na svetlo-belem dnü, in jo črez nekaj časa naglo izpred oči potegnemo, ali jo hitro z drugo svetlo pločo pokrijemo, vidimo jednako sliko zelene barve. Ako gledamo živo zeleno sliko in potem naglo oči na bel list papirja obrnemo, vidimo na njem rudečo sliko.
Ako različne ljudi iz različno barvanih sob peljemo v belo sobo, zdela se bode ta vsakemu drugačna.
Ker je vzroka tem barvnim prikaznim iskati v fizijologijski naravi očesa, in bi teh prikazni ne bilo, ako bi bila mrežnica drugače stvarjena, zato se imenujejo subjektivne ali fizijo-logijske.
Sem spadajo tudi barvaste sence. Brezbarvno belo stvar vidimo v barvasti okolici v dopolnujoči barvi te okolice. Ako po dnevu razsvetlimo belo pločo z lojevo ali voščeno svečo, postane ploča rumenkasta, ker je plamen sveče rumen. Ako de-nemo pred svečo kak predmet, je njegova senca na tej ploči, dasi od dnevne svetlobe belo razsvetljena, razločno modra. V tisti namen se lehko porabi tudi plamen kamenega olja (petro-lije). Dnevna svetloba, se ve, ne sme biti premočna. — Ravno take sence se delajo na belem zidu ali na snegu, ako mesec sveti nänje in blizu gori plinova svetilnica; potem ako mesec v sobo sije, v kateri gori luč; vsak predmet ima tu. dve senci, jedno modro, drugo rumenkasto. Z daljo sveče spreminjajo se barve in močnosti tacih senec.
Helmholtz in drugi menijo, da so te prikazni čisto psi-hologijske. Razlike, katere neposredno opazujemo, zde se nam večje, nego take, katere se ne pokažejo prav določno, ali o katerih le po spominu sodimo. — Obrnimo to na svoj slučaj. Jeden del ploče je resnično z barvasto svetlobo razsvetljen, tam zatorej določna barva premaguje, v drugem (senčnatem) delu pa ne; tu je barva okolice (ali slabo) in nje dopolnujoča barva; zato provzroči ta poslednja razločnejši občutek, posebno, ker ne moremo primerjati druzih barev, in le iz spomina vemo, da je papir bel.
Ako pred svetilnico ali gorečo svečo postavimo barvano stekleno pločo, in svetlobo, katero ta propušča, na bel papir vja-memo, a med steklo in papir denemo svinčnik ali kak drug predmet, je njegova senca na papirji barvasta, in sicer se nam prikaže v dopolnilni barvi steklene ploče, t. j., ako je steklena ploča rudeča, je senca zelena, in narobe itd. Tudi tukaj pada
na papir, razven mesta, kjer je senca, dvojna svetloba, jedna naravnost od sveče ali svetllnice skozi steklo, druga pa od predmetov, kateri odbijajo svetlobo tistega izvora. Papir je zatorej razsvetljen od navadne svetlobe svetilnice in od barvaste svetlobe, katero propušča steklo. — Kdor hoče opazovati take sence, naj si prižge dve ali več sveč ali svetilnic, katere naj postavi v raznih daljah pred bel papir. Dovolj je tudi jedna svetilnica, druge se pa nadomestijo sš zrcali, katera njeno svetlobo odbijajo na papir. Barva sence je tem razločnejša, čim močnejša je svetloba, katera naravnost od svetilnice pada na papir. Ti poskusi se dade tudi kombinovati na različne načine.
Ako osvetlimo kako paličico z rudečo in belo svetlobo ob jednem in senci prestrežemo z belim zaslonom, je beli svetlobi odgovarjajoča senca rudeča, druga pa zelena. Prva senca dobiva le rudečo svetlobo, zato je rudeča; druga je le z belo svetlobo razsvetljena, vkrog in vkrog pa prevladuje rudeča svetloba, ker pridejo k rudečim žarkom bele svetlobe še žarki rudeče. Proti tej močni rudečim imajo rudeči žarki belo osvetljene sence le neznaten vtis, zatorej je tako, kakor'bi od te sence nič rudečine ne prihajalo v oko, zato se vidi le v drugih sestavnih delih bele svetlobe ali v dopolnujoči barvi, t. j., vidi se zelena.
Sence predmetov na belih ploskvah so zjutraj in zvečer modre, ker je vzhajajoče in zapadajoče solnce pomorančasto.
Ako vpremo oko v živo barvo in potem zamižimo, vidimo pasliko v dopolnujoči barvi. Kolikor bolj je mrežnica izgubila občutnost za kako barvo, toliko občutnejša je za dopolnujočo barvo. Dopolnujoča barva paslike dohaja najbrž od lastne očesne svetlobe (Eigenlicht). — Ako od neke barve utrujeno oko obrnemo na dopolnujočo barvo, vidi se ta mnogo živahneje; ako pa pogledamo kako drugo barvo, pokaže se barva mešana iz objektivne in subjektivne. Ako n. pr. utrudimo oko z rudečo barvo, in potem pogledamo rumeno, vidimo zeleno-rumeno.
Na tisti način se razlagajo naslednje prikazni:
Dve barvi druga poleg druge delati vsaka nekoliko drugačen vtis, nego če gledamo vsako posebe. — Barvast predmet na belem dnü je obrobljen z dopolnujočo barvo. Ako je predmet velik, se nam prikaže dnö v slabi dopolnujoči barvi. Ako je predmet na črnem dnu, ni dnö več čisto črno. Mnoge barve, izlasti dopolnujoče, vidimo živahneje, ako so druga pri drugi.
Omenjati moramo, da Hering z mnogimi poskusi dokazuje, da Helmholtzova teorija o utrujenji mrežnice ali vidnega živca ni veljavna, in da se iz nje tudi prikazni paslik ne dade razjasniti.
Razširjanje slik ali iradijacija.
Kakor nam je uže znano, prikazujejo se zavoljo hromat-skega odklona na mrežnici namesto toček barvasti razsipni krogi, kateri se pa pokrivajo in delajo vtis bele barve. Vsako točko, razven one, v katero je vprto oko, vidimo kot majhen krog. To je povod, da se slika vsacega predmeta na mrežnici poveča ali razširi. To razširjanje slik, katero je zavoljo majhne jasnosti razsipnih krogov le tedaj vidno, _ ako je predmet svetal iii na temnem dnii, imenujemo iradijacijo.
Prikazni iradijacije so najočitnejše, kadar oko ni prav uravnano, pojavljajo se pa tudi, če je okö ostro vprto, posebno pri močni svetlobi. Iradijacija je tem večja, čim večji je razloček svetlobne moči svetlega predmeta in njegove temne okolice. Opazuje se pri vsaki dalji, vendar ni pri vseh osobah jednölika.
Iradijacijo pokazuje prav očitno ta-le poskus: Prevleče se -zgornja polovica četvero-oglate 20 % dolge in 15 % široke ploče z belim papirjem, druga polovica se pa počrni. Na sredi bele polovice se povleče črna 4—5 široka proga, in v nje podaljšanji ravno toliko široka bela, kakor kaže pod. 46. Ploča se potem prav dobro razsvetli in gleda iz dalje 4—5 mf. Bela proga se vidi širja od črne, Podoba 46. dasi imati tisto širino.
Najopaznejše so naslednje prikazni iradijacije: Svetle ploskve se nam zde večje, sosednje temne pa manjše, nego so. Svetli predmeti na temnem dnii se prikazujejo večji, temni na svetlem dnii pa manjši. Bel kvadrat na temnem dnu se vidi večji, kakor jednölik črn na belem polji. Zdi se nam, da je mesčev srp, ako ga opazujemo s prostim očesom, kös večjega kroga, kakor temni del mesca. — Blizu ležeče svetle ploskve stapljajo se v jedno. Bela polja šahovnice (Schachbrett) drže se na oglih skupaj in ločijo črna, dasi se v resnici oboja jednako stičejo. — Tenka žica, dlaka ali las nam izgine izpred oči, ako jo držimo proti solncu ali močni luči. — Preme črte se vidijo pretrgane. Ako držimo ravnilo (Lineal) med očesom in svetlim plamenom, zdi se nam, da je ravno pred plamenom nazobčano. — Živo žareče, posebno z elektriko razbeljene žice vidijo se mnogo debeljše, nego so v resnici. Tenka razbeljena platinova žica dela znatno ognjeno progo. — Tenke niti ali dlake ne vidimo, ako jo držimo proti solncu.
V vseh teh slučajih se svetloba zaradi razsipnih krogov na mrežnici na robu slike črez pravo mejo širi in krajevi slike po-
stajajo menj svetli; mesta, katera bi treba, da so temna, so pa razsvetljena, zato to razširjanje slik lehko opazimo.
Plateau, ki je prikazni iradijacije najbolj opazoval in najobširneje opisal, in ž njim mnogi fizijologi in fiziki se drže druge teorije; oni mislijo, da ima vlakno živca, katero mflčna svetloba razdraži, vzmožnost prejeti vtis tudi na sosednje vlakno prenesti in tudi tam vzbuditi občutek svetlobe. Po tej podmeni se močan svetlobni vtis na neko mrežnično mesto razširja na bližnje sosednje dele. Helmholtz in drugi pa trde, da je ta podmena fizijologijsko neopravičena in nepotrebna.
Občutek svetlobne moči.
Svetlobni občutek provzrokujejo udarci trepetajočega eterja na mrežnico; čim močnejši so ti udarci, tem močnejši je tudi občutek svetlobe; vendar ta občutek ne raste se silo udarcev v prostem razmeru, kajti naše okö ne razločuje vseh svetlobnih razločkov, o katerih se da dokazati, da so. Razsvetlimo belo pločo se slabo svetlobo in imenujmo močnost svetlobe, katero ploča odbija, s. Pred pločo postavimo palico tako, da meče senco nanjo; kamor ta senca seže, tija od tega svetlobnega izvora noben žarek ne pada. Razsvetlimo potem pločo še z drugo svetlobo, katere močnost naj je S. Senčnato mesto ploče ima zatorej svetlost S, druga ploča pa svetlost S + s. Ako je svetlost S le slaba, spoznamo senco, razločujemo zatorej svetlosti S in S -j- s. Čim večja pa svetlost S postaja, tem bolj izginuje senca, in ko svetlost S doseže gotovo mejo, sence ne moremo več razpoznati, zatorej svetlosti S in 6' + s več ne razločujemo.
Mesečna svetloba dela na belem papirji razločno senco; ako pa papir še z dobro svetilnico razsvetlimo, izgine senca. Ravno tako izgine senca svetilnice, ako posije solnce na papir.
Za majhne razločke je okö najbolj občutljivo pri svetlobi srednje močnosti, t. j., pri svetlobi, pri kateri navadno beremo in pišemo.
Barvni občutek in barvna slepota (Farbenblindheit).
Kaj je vzrok različnim barvam, smo uže razlagali. Govoriti hočemo še o barvilih občutkih. Barvni občutek je na rumeni pegi najživahnejši. Čim dalje strani od rumene pege padajo žarki, tem menj razločamo njih barvo; naspösled nam barva popolnem izgine in predmet se nam vidi le svetal, ako je na črnem, ali temen, ako je na belem dnii.
Barvni občutek se dalje ravna po močnosti svetlobe. Vse jednovite barve bližajo se pri jako močili svetlobi občutku bele barve, najbolj pa vijolična. Ako je vijoličen predmet slabo razsvetljen, zdi se nam rudečkast, ako je jako razsvetljen, pa sivkast.
Mislilo se je, da je vsaka mrežnična nit sestavljena iz treh ali štirih tanjših niti, katerih vsaka je le za jedno barvo jako občutljiva, za druge pa le malo. Barva, katera le jedno vrst živčnih niti vzbuja, je osnovna (Grundfarbe, Fundamentalfarbe). Barva, katera vzbuja dve vrsti živčnih niti, je m e š a n a ali se-stavljena iz osnovnih barev, katerih vsaka vzbuja samo jedno vrst živčnih niti. Svetloba, katera ob jednem in jednakomerno živčne nitke vseh vrsti — naj jih bode, kolikor hoče — vzbuja, je brezbarvna ali bela. Mi občutimo le to, daje svetloba, barve pa ne razločimo nobene.
Ako je jedna vrst živčnih nitek posebno vzbujena, druge vrsti pa le nekoliko, je občutek dotične barve tem slabši, kolikor bolj so druge vrsti vzbujene. Občutek je namreč mešan iz občutka jednovite in brezbarvne svetlobe.
Young trdi, da se dade vsi barvni občutki zvesti na tri glavne občutke. Youngovo teorijo je Helmholtz obudil in spravil v veljavo, zato se tudi imenuje Young-Helmholtzova. Ta teorija postavlja tri osnovne barve: rudečo, zeleno in vijolično, zatorej tudi tri vrsti živčnih nitek ali tri elemente vidne priprave. Ako se vzbudi element, ki je posebno za rudečo barvo občutljiv, druga dva pa ne, ali le slabo, občutimo rudeče itd.—
Ker po novejših fizijologijskih naukih mrežnične niti niso neposredno občutljive za svetlobo, temučpod njimi ležeči storžki (gl. opis očesa str. 40), moramo si torej pri tej teoriji misliti, da vsak storžek sestoji iz treh manjših storžkov, katerih vsak je za jedno barvo občutljiv.
Po tej teoriji razlagajo se občutki mavričnih barev tako-le:
Jednovita rudeča svetloba vzbuja rudeče-čuteče storžke močno, menj zeleno-čuteče in še menj vijolično-čuteče. Tako postane občutek rudečega, kateri se tem bolj v občutek pomoran-častega spreminja, čim bolj so zeleno-čuteči storžki vzbujeni. Jednovito-rumeni žarki vzbujajo jako in skoraj jednako storžke občutljive za rudeče in zeleno, storžke občutljive za vijolično pa le slabo. Občutek rumenega je torej sestavljen iz občutkov rudečega in zelenega.— Zeleno vzbuja močno zeleno-čuteče storžke, slabo in skoro jednako druge. — Modro vzbuja precej močno in malo ne jednako za zeleno in vijolično občutljive storžke, slabo pa rudeče-občutljive. — Vijolična svetloba vzbuja posebno storžke občutljive za vijolično, slabo pa druge.
Nobena spektralna barva se po tej teoriji ne more imenovati osnovna v našem smislu, vsaki je nekoliko ostalih dveh prime-
šano. Nobena ni sama na sebi, vsaka ima nekaj-belega v sebi, in sicer zelena naj več.
Vsi ljudje nemajo jednako razvitega barvnega čuta. Nekateri razločujejo še prav majhne razlike iste barve, ko drugi več nikakoršnega razločka ne morejo najti. Ljudje slabega barvnega čuta_ barve v navadnih okolnostih razločujejo, ako so pa okol-nosti neugodne, jih ne spoznajo; tako n. pr. ne razločujejo majhnih barvastih lis, jako majhnih barvnih množin, pomešanih z belo ali črno barvo. — Navadno zdravo oko razločuje svetle barve v raztegu 1 ■>n/m iz daljave 5 metrov.
Mach razločuje 4 osnovne barve: rudečo, rumeno, zeleno in modro. Hering pristavlja še belo in črno.
Ako je jedna vrst storžkov neobčutljiva, ali je celo ni, oko dotične barve ne more občutiti, ali je za to barvo slepo. Barvne slepote je več vrsti in stopinj.
Prvič se barvna slepota omenja na Angležkem 1. 1777, pa le ob kratkem. Prvi jo je obširno opisal 1. 1794 angležki kemik in fizik D al t on, kateri je sam na sebi opazil, daje rudeče-slep — odtod ime „daltonizem" za barvno slepoto. Naj bolj so se za barvno slepoto zanimali Angleži, Francozi in Švedi, posebno od tega časa, ko je bilo dokazano, da se zavoljo nje na železnicah in na morji lehko velike nesreče dogode, ker so v službi pri železnicah in na ladjah vpeljana barvasta znamenja. Barvna slepota se je posebno zadnja leta marljivo preiskovala, in v kratkem času se je prav mnogo o nji pisalo. Prvi, ki je mnogo ljudi preiskoval, primerjal resultate ter jih sistematično uredil, je Nemec Seebeck (1837. 1.). Največ pa sta se s tem vprašanjem pečala švedski fizijolog Holmgren in francoski zdravnik Favre. H o 1 m g r e n je pri švedskih železnicah dosegel, da se nikdo v službo pri železnici ne vzame, kdor ni prej pri strogi skušnji pokazal, da ima pravilen barvni čut. Tudi pri nas je uže nekoliko naredeb o preiskovanji barvnega čuta železniškega osobja. — Favre je 1878. 1. izročil francoski akademiji znanosti v Parizu spomenico, v kateri med drugim trdi, da je na Francoskem nad 3 milijone *) barvnih slepcev, da se ta slepota da pri večini odpraviti, in priporoča, naj se nikdo k železnici, mornarstvu in v slikarske šole ne vzame, ki je barvno-slep, naj barvno-slepi vojaki ne rabijo za tako službo, v kateri imajo
*) To število je pač preveliko in obsega najbrž tudi one, ki so slabega barvnega čuta. - Iz Angležkega se poroča, da je 5-6 °/0 barvnih slepcev; Schilling je cenil število rudeče-slepih v Nemčiji na 5 °'„ vsoga stauovništva; Holmgren, kateri je preiskal41.000 osob, našel je med moškimi 8 % in med ženskami % barvnih slepcev. Najdena števila se zatorej precej razločujejo, krivi so temu različni preiskovalni načini, osobna mnenja preiskovalcev in še druge okolnosti.
opraviti z barvastimi znamenji, in naj se preskušnje o barvnem čutu in vaje v razločevanji barev uvedejo kot predmet v ljudske šole.
Holmgren se oslanja pri svojem razlaganji barvne slepote in svoji metodi barvne preskušnje na Youngovo teorijo.
Po neobčutnosti čutniških storžkov mrežnice razločuje se 1) rudeča, 2) zelena, B) vijolična slepota.
Rudeče-slepec čuti le zeleno in vijolično.
Spektralna rudeča barva, katera slabo vzbuja za zeleno občutljive storžke, za vijolično občutljivih pa skoraj nič, mora se tacemu slepcu prikazati čisto zelena, sama na sebi, toda slabo razsvetljena. Slabo svetla rudeča barva tudi zeleno-občutljivih storžkov ne vzbuja dovolj, zato se mu zdi črna. — Spektralna rumena barva se mu vidi svetlo- in čisto-zelena. Vse zelenkaste barve imenuje rumene. — Zelena barva mu je bolj belkasta, kakor zdravemu očesu. — Belo je njemu mešano iz njegovih dveh osnovnih barev, zelene in vijolične, zato se mu tudi zde preha-jalne barve iz zelenega v modro — sive. Modro mu je nekoliko belkasto, zato mu vijolična barva reprezentuje modro. — Rudeč in zelen predmet vidi v tisti barvi, in ako ji časih razloči, vodi ga v tem le močnost svetlobe. Rudeč predmet ima menj svetlobe, nego zelen. Ako je pa zelena barva tako temna, kakor rudeča, je rudeče-slepcu nemogoče razločiti ji.
Zeleno-slepec čuti le rudeče in vijolično. — Kakor gori, tako se da tudi tukaj iz Youngove teorije izvajati naslednje: Spektralna rudeča barva se mu zdi čisto rudeča in svetla, po-morančasta — tudi rudeča, ali svetlejša, rumena — belkasto-rudeča, zelena — sivkasta, modra—močna vijolična, in vijolična
—	skoraj čisto vijolična, ali temnejša, kakor jo vidi zdravo oko. Pomorančasto imenuje časih rudeče, časih rumeno. Rudeče in zeleno mu je tista barva. Razločiti mu jih je mogoče le po moč-nosti svetlobe.
Vijolično-slepec vidi le rudeče in zeleno. Njemu je rudeče — čisto rudeče, a ne tako svetlo, nego navadnemu očesu, pomorančasto mu je — belkasto-rudeče in svetlo, rumeno ■— belo, zeleno
—	belkasto-zeleno in svetlo, modro — čisto-zeleno srednje svetlosti, vijolično močne svetlosti — precej čisto zeleno slabe svetlosti, vijolično slabe svetlosti — črno. — Ta slepota je jako redka.
Vzrok barvni slepoti je lehko tudi ta, da jedna vrst čutniških storžkov mrežnice ni tako občutna ali vzbudljiva, kakor ostavši dve vrsti. Barvna slepota je potem nepopolna. Ta slepota se nahaja najčešče in v najrazličnejših stopinjah. — Da bi kako okö imelo le jedno vrst čutniških nitek, in zatorej bilo zay razliko barev popolnem nevzmožno, to dozdaj še ni dokazano. Cesto so pa vse tri vrsti čutniških storžkov jednako oslabljene, in njih
vzbudljivost je manjša, nego navadno. Ta očesna nepopolnost se zove slab barvni čut (schwacher Farbensinn), in ima mnogo stopinj. Zelena barva se tacemu očesu preminja v sivo, ker je v nji največ belega.
Barvni slepec ne more barev nikdar tako občutiti, nego človek z navadnim očesom, pač je pa mogoče, da se nauči barvnih imen, ter jih prav rabi. Mnogo barvnih slepcev se je našlo, o katerih nikdo ni sumnjal, da imajo to naopako. Celo sleporojeni ljudje pridevajo mnogim predmetom prave barve, imenujejo travo zeleno, sneg bel, črešnje rudeče itd., ker so vselej čuli, da je trava zelena, sneg bel itd. Ako uže slepec barvo mnogokrat prav imenuje, koliko lažje je to barvnemu slepcu! Otrok se uči najprej barvnih imen, potem še le mu rabijo ta imena, da označi svojstva znanih predmetov. Barvni slepec nikdar ne poreče, da je trava rudeča, ker tega nikdar ni čul. Nekateri barvni slepci se zavedajo svoje nevzmožnosti to razločiti, kar drugi imenujejo rudeče in zeleno, pa se dalje za barve ne zanimajo, in neradi o barvah govore, ker poznajo svojo slabost. Drugi iščejo, bi li mogli najti kako različico med tem, kar se imenuje rudeče in zeleno, in jo najdejo v možnosti svetlobe. Vaja jim pripomore, da se le redko v barvi zmotijo, in da vidijo daleč in bistro. So pa tudi okolnosti, v katerih se barvna slepota prikriti ne da. Barvni slepci si časih zberejo obleko nenavadnih barev; nevzmožni so ločiti rudeče sadje od zelenega perja; ako blizu drevesa stojš, razločijo sad od perja po obliki, od daleč jim pa to ni mogoče. Jako teško je barvnemu slepcu brati jagode itd.
Trdilo se je, da barvni slepci pravilno vidijo, ako gledajo skozi raztopino fuchsina (anilina). Sestavile so se navlašč naočnice s tako raztopino, katere naj bi barvni slepci nosili. Del-boeuf, ki je sam rudeče-slep, jih priporoča. Magnus pa pravi, daje to dvomljiva in nezanesljiva pomoč, in Netoliczka pripoveduje, da je te naočnice pri 15 barvnih slepcih poskušal, a da pri nijednem ni mogel popraviti pogreška barvnega čutila. Našel je pa pri teh poskusih zanimivo prikazen, da pravilno okö zeleno-slepo postane, ako gleda skozi fuchsinovo steklo. Na ta način si lehko pomislimo, kako zeleno-slepec barve vidi. Se zeleno-modrimi naočnicami vidimo barve, kakor rudeče-slepec.
Kar se tiče ozdravljivosti barvne slepote, o tem so si ve-ščaki navskriž. Resnica je menda, da se pri mladini, ako barvo-čutljivi ustroji ne manjkajo, temuč so le slabo občutljivi, z me-todnimi vajami mnogo doseže, pri odraščenih pa nič. Vsakako so primerne vaje barvnega čutila mladini koristne.
Barvna slepota je fizijologijska, urojena, ako mrežnica nikoli ni imela dovolj ali dovolj razvitih občutljivih storžkov — ali pa je patologijska, pridobljena, t. j., prikaže se tudi pri osobah, katere so imele prej popolnem zdrave oči. Poslednja ima svoj vzrok v tem, da se vidni živec začenja sušiti, in da se za-
radi tega mrežnica loči od žilnice. To se dogaja izlasti po nekaterih hudih boleznih. Favre navaja kot najnavadnejše vzroke, po katerih patologijska barvna slepota nastopa, pobitje glave ali očesa, legar, naval krvi v možjane in zlorabo opojnih pijač in tabaka.
Misli se, da ima pleme vpliv na barvni čut, dognana ta stvar vendar še ni. Iz preiskovanj, katera so se vršila v Ameriki, sklepa se, da se murinsko pleme menj naklanja na barvno slepoto, nego belo. Veljavni nemški učenjak v tei stroki — Magnus — trdi, da je med Judi več barvnih slepcev našel, nego med kristijani. Znamenito je to, da je uže v starem zakonu več dokazov o nedostatnem barvnem čutu judovskega ljudstva.
Brez dvoma je pa spolni vpliv. Ženski spol je veliko menj naklonjen na ta pogrešek, nego moški. Med ženskami je teško najti barvno-slepo. To se vjema s tem, kar G ali trdi, da je namreč žensko oko za barve bolj občutljivo ustrojeno, nego moško. Deklice se tudi uže v prvi mladosti več pečajo z barvami, nego dečki, zanimajo se za pisana oblačila, šivajo pisane obleke za svoje punčike, uče se pozneje raznih del, kjer se jim okö vadi v razločevanji barev, itd. — Tudi to je nedvomno, da na barvno občutljivost vplivata stan in omika. Kdor ima mnogo opraviti z barvami, razločuje prav lehko barve, katere se nevajenemu jednake zde. Neomikan človek v tem oziru daleč zaostaja za omikanimi. Dokazano je, da je med nižjimi stanovi več barvno-slepih, nego v višjih. Tudi otroci omikanih stanov imajo bolj razvit barvni čut, nego otroci nižjih stanov. To se s tem dokazuje, da so vsi preiskovalci barvnega čuta mladine na srednjih učiliščih, kamor večjim delom omikanejši krogi pošiljajo svoje otroke, našli razmerno menj barvnih slepcev, nego v ljudskih in meščanskih šolah. Razloček je tudi med kmetskimi in mestnimi otroci. Med prvimi je več barvnih slepcev.
Omenjeno bodi tukaj, da slavni angleški državnik in učenjak Gladstone skuša dokazati, da seje barvno čutilo, kakor vsako drugo, pri človeškem rodu le polagoma razvilo. V začetku — meni on — je človek razločil le svetlobo in temo. O Homerje ve m času je bilo barvno čutilo v Grkih še slabo razvito. — Mnogo neomikanih ljudstev v Aziji, Ameriki in Afriki rabi za črno in modro, za zeleno in modro tisto besedo, zatorej teh barev ne loči. Druga ljudstva imajo za rudeče in rumeno ali belo tisti izraz. Tudi se najdejo taka ljudstva, katera poznajo le dva izraza za vse barve, jednega za črno (temno), ali modro in zeleno, druzega za rudeče aH rumeno. To bi utrjevalo Gladstoneovo misel, ali je tudi dejanstev, katera jo pobijajo, in med temi je jako važno to, da se med divjimi narodi dobe tudi taki, kateri vse barve in njih različice dobro poznajo. To vprašanje zatorej še ni rešeno.
Dognano je, da ta pogrešek oči prehaja od rodu v rod; redko se pa dogodi, da bi bila oče in sin barvno-slepa, največkrat prihaja ta slepota od materine strani, takö da ona sama ni barvno-slepa, pač pa nje oče in nje sinovi. Barvno-slepi bratje se često nahajajo.
O različnih načinih preiskovanja barvne slepote tu ne moremo govoriti.
Kdor se omami se santoninom, ne vidi vijolične barve, vse mu se zdi rumeno ali zelenkasto-rumeno. No, ta barvna slepota se z omamico zopet izgubi. — Spring ni razločil rudeče barve, ako je gledal skozi raztopino nikeljevega klorovca (Nickelcklorür).
Velikost predmetov.
Naša sodba o velikosti videnih predmetov oslanja se na velikost mrežnične slike ali vidnega köta in na cenitev predme-tove dalje. Kadar zatorej sodimo o velikosti kacega predmeta, primerjamo njegov vidni köt in njegovo daljo. Se ve, te sodbe navadno vršimo nevedoma. — Äko o velikosti predmeta le po velikosti slike na mrežnici sodimo, je to le prividna ali dozdevna velikost predmetova. Čim dalje v drevored gledamo, tem manjši so vidni koti njegove širjave
(gl. pod. 47), zato se nam	Podoba 47.
zdi, da se drevesni vrsti druga drugi primičeti. Morsko površje, reke in ceste se v dalji privzdvigujejo. Dolgi hodniki zde se nam v dalji ožji in višji. Vidi se, kakor bi se strop v dalji nagibal'k podu (tlaku), a pöd kakor da bi se vzdvigal k stropu. — Predmeti, kateri stoje pred očesom, a napošev proti njemu, vidijo se manjši, ker je vidni
kot manjši, kakor tedaj, ako so po konci. — Predmeti, ako jih gledamo se stolpa, vidijo se tem nižji, čim bolj se bližajo stolpu, ker je vidni kot njih višine vedno manjši.
Naš razsod o tem, kar smo videli, o velikosti, dalji, kakovosti, površini, gibanji itd. predmetov, ne opira se samo na vtis, kateri nam oko izroči, temuč tudi na dušno delavnost. Oko pri vsacem vtisu neposredno razloči le mer, v kateri je prišel, in barvo svetlobe. Mislimo si, da slepec, kateri še nikoli ni gledal, spregleda. Tak človek bode o velikosti, dalji in površini predmetov zelö naopačno sodil, ker nima izkustva, po katerem bi
prav razsojal vzprijete svetlobne vtise. Mi pa, ki gledamo, odkar smo prišli na svet, uporabimo svoja izkustva, ter presojamo, kar vidimo, ne samo po delavnosti oči, temuč tudi po izkustvih. Da, delavnost oči in delavnost našega duha sti mnogokrat tako pomešani, da nam je prav težko razločiti, kaj se v naši sodbi opira na prvo, kaj na drugo. — Toliko pa je jasno, da velikosti, dalje, kakovosti, površine itd. predmetov neposredno ne vidimo, temuč o njih le sklepamo, in da bi o njih sklepati ne mogli, ako bi se ne opirali na slike v očesu. Te sodbe se pa navadno tako hitro vrše, da se skoraj strinjajo se svetlobnim vtisom. — Ako zatorej hočemo velikost, kakovost in medsebojno ležo predmetov dobro oceniti, morata duh in oko delati vzajemno.
Govorimo najprej o velikosti predmetov. Ako imaš pred seboj različne predmete v tisti dalji, precej razsodiš, kateri je večji. Tisti, katerega slika na mrežnici je večja, — ali kateri pod večjim kotom vidiš, trdiš, da je večji. — Ozri se pa skozi okno. Tu vidiš hiše, drevje, živino, itd. Mrežnična slika vsega, kar vidiš, je tolika, kakor slika okna, slike posameznih predmetov, katere vidiš skozi okno, so zatorej manjše od slike okna. Ako stoji n. pr. cerkev pred oknom, uči te oko: cerkev je manjša, nego okno. Ti pa dobro veš, da to ni res in očesu ne veruješ. Izkustvo' te uči, da slika tistega predmeta ni vedno jednolika, temuč, da je tem manjša, čim dalje je predmet od očesa. Zato sodiš: slika cerkve na mrežnici je zato manjša od slike okna, ker je cerkev od očesa oddaljenejša; ko bi stala cerkev tako blizu očesu, kakor okno, videl bi jo pod večjim kotom.
Rekli smo, da pri sodbi o velikosti predmetovi primerjamo njegov vidni kot z njegovo daljo. To dobro vemo, da vidni köt z daljo .predmeta poiemlje; vpraša se še, v katerem razmeru.
PT v pod. 48 naj je predmet, ki ga okö gleda iz O. Recimo, daje dolžina PT = p, dalja Podoba 48.	predmetova od očesa O M = d,
vidni köt = v, köt POM = a in p MOT — b. Ker sta triköta POM in MOT pravokotna, je PM = d. tg a, in M T = d. tg b, zatorej PM-j- MT = p = d (tg a + tg b). ^ Ako je predmet majhen, ali precej daleč od očesa, sta kota a in b tako majhna, da smemo mesto T njiju tangent vzeti njiju löke, zatorej je: p = d (a + b) = d. v,
in v = to hoče reči: Vidni kot motrenega predmeta je
(X
njegovi dalji narobe sorazmeren, t. j;, kolikorkrat je dalja predmetova večja, tolikokrat je manjši vidni köt.
Recimo, da se predmet opazovalcu, ali opazovalec predmetu odmakne ali tistemu približa, tako da se dalja d spremeni v d', spremeni se tudi dozdevna velikost predmeta. Vidni kot v' je
potem = ^, in razlika med sedanjim in prejšnjim vidnim kotom
d_
je: v' — v = p. ^ . Ako je sprememba predmetove dalje d — d' — s, je sprememba vidnega kota in zatorej tudi dozdevne velikosti V — v = , ,s?—r. Ta obrazec nam pravi, da
a (d,—s)
je pri tisti spremembi dalje sprememba dozdevne velikosti večja pri bližnjih predmetih, nego pri daljnih. Ako je sprememba dalje s v primeri z daljo d le majhna, je sprememba dozdevne velikosti neznatna. O tem se lehko prepričaš vsak hip.
Dalja predmetov.
Pri sodbi o dalji predmetov pazimo
1) na dozdevno velikost predmetov, ali njih vidni kot, ako po izkustvu poznamo njih pravo velikost, ker vemo, da se nam tisti predmet tem manjši zdi, čim dalje je od nas. Ako nam je znana dalja predmetov, sklepamo iz njih dozdevne velikosti na njih pravo velikost, tukaj pa sklepamo iz njih prave in dozdevne velikosti na njih daljo. Ako se motimo o pravi velikosti predmetov, motimo se tudi o njih dalji, in narobe. Ako mislimo, da je kak predmet majhen (velik), zdi se nam blizu (daleč), ako je njegova dozdevna velikost znatna (majhna). Ako pa mislimo, da je kak predmet daleč (blizu) od nas, zdi se nam velik (majhen), ako ga pod velikim (majhnim) kotom vidimo. — Visoke gore vidijo se nam bližje, nego so res, ker jih vidimo pod velikim kotom.
Tudi medsebojno daljo dveh predmetov po vidnem kötu sodimo; vidni kot, pod katerim vidimo to daljo, iine-. nujemo dozdevno kotno daljo. Kakor dozdevna velikost, tako pojemlje tudi dozdevna kotna daljava z daljo predmetov od očesa. Predmeti so na videz tem bolj skupaj, čim dalje so od nas. Ako se opazovalec bliža dvema daljnima predmetoma, je sprememba njiju dozdevne kotne dalje tem manjša, čim večja je njiju dalja od opazovalca. Zvezde se nam zde blizu skupaj, dasi so jako daleč vsaksebi. Dvojne zvezde (Doppelsterne) vidimo prav skupaj, in vendar so na milijone mirijametrov narazen. — Predmeti, od katerih se odmičemo, se dozdevno primičejo, predmeti, katerim se bližamo, pa razmičejo, bližnji bolj, daljni menj. Pri jako daljnih predmetih, n. pr. pri daljnih gorah, zvezdah, je
sprememba njih dozdevnih kotnih dalj neznatna, čeravno se jim opazovalec znatno približa ali odmakne.
2)	Na posamezne dele, barvo in svetlost predmetov. Čim več delov na predmetu razločimo, čim razločnejši so posamezni deli, in čim živahnejše so predmetove barve, tem bližje sodimo, da je predmet, ker vemo, da razločnost delov in barev predmetovih z daljo izginuje. Tudi iz večje ali manjše razločnosti predmetovih obrisov (Contouren) sklepamo na manjšo ali večjo daljo njegovo. — Svetloba se pri prehodu skozi vzduh slabi, zato je svetloba, katero nam kak predmet pošilja, tem manjša, čim dalje je predmet od nas, in zategadelj sklepamo tudi narobe, da je slabo razsvetljen predmet daleč od nas. — Bela ali sč snegom pokrita gora zdi se nam bližja, nego temna, z lesom obraščena. — Ogenj se nam zdi po noči bližje, nego je. — V lepem vremenu in čistem vzduhu zde se nam gore bližje, nego v meglenem vzduhu.
3)	Na večje ali manjše stikanje očesnih osi. Hitreje če se očesni osi stakneti, bližje je predmet. To presojevanje, katerega se pa ne zavedamo jasno, je mogoče le pri bližnjih predmetih, ker sti očesni osi za dalje nekoliko metrov malo ne uže vzporedni. Nekateri fizijologi tudi trde, da se uravnave oči toliko zavedamo, in jo toliko čutimo, da nas ta občutek vsaj nekoliko podpira pri cenitvi dalje bližnjih predmetov. Iz tega se vidi, da pri razsojevanji dalje raba obeh očes dobro služi. Ako gledamo samo z jednim očesom, se njegove uravnave ne zavedamo tako, in tudi se ne da tako lehko določiti, kakö je obrnena očesna os.
Na našo sodbo o dalji predmetov vpliva tudi stališče, katero zavzemamo proti predmetom. — Mnogokrat sodimo o velikosti in dalji predmetov, primerjajoči jih z drugimi.
Ako pri razsojevanji, bodi si dalje, bodi si velikosti predmetov, ne jemljemo v poštev vseh okolnosti, se v svoji sodbi prav lehko motimo. Nekoliko primerov smo uže naveli, kjer se na svojo sodbo ne moremo prav zanašati. Dodati hočemo še jeden vzrok, kateri pogosto moti našo sodbo o pravi dalji predmetov. Ako je med očesom in predmetom, o čegar dalji sodimo, mnogo druzih stvari, cenimo njegovo daljo previsoko; ako pa med očesom in dotičnim predmetom ni druzih stvari, sodimo, da je njegova dalja manjša, nego je v resnici. — Vzhajajoči mesec in ozvezdja blizu obzora zde se nam večja, nego v višavi. Gledaj mesec, kadar vzhaja, in pozneje, ko je visoko nad obzorom, skozi c v, katera je ravno toliko široka, da cel mesec skozi njo vidi® ; prepričaš se, da je mesec vedno jednölik. — Nebesni svo?d morali bi videti kot poluoblo, ali njegova navpična daUa vidi se nam mnogo krajša, nego dalja do obzora, ker je
med nami in obzorom obilica predmetov. Tü menda k požrešnemu sodu pripomore tudi to, da je vzduh nad nami čistejši in prozornejši, nego proti obzoru. — Čim več ladij in čolnov je na reki, tem širja se nam zdi. Tudi se nam zdi širja, ako gledamo z brega na breg črez most, n£go če gledamo prek vode. — Soba z opravo zdi se nam večja, nego če je prazna.
Gibanje predmetov.
Predmet se giblje, ako spreminja svoje stališče. Njegovo stališče presojamo po njegovi leži proti nam in drugim predmetom, posebno proti ozadju, na katero ga nanašamo. Ako sta oko in predmet mirna, predmetova slika ne menja svojega mesta na mrežnici. Ako je oko mirno, predmet se pa giblje, giblje se tudi slika njegova na mrežnici, zato tudi narobe sodimo: ako se giblje slika v očesu, giblje se tudi predmet. Ta sodba je pa mnogokrat naopačna, gibanje predmeta le dozdevno, ker mrež-nična slika se tudi tedaj giblje, kadar se giblje oko. Gibanje mrežnične slike in zatorej gibanje predmetov se ne opazi, ako se slika in predmet gibljeta, in je slikino gibanje primerno pred-metovemu gibanju. Mnogokrat je zatorej prava sodba o gibanji predmetov jako teška, ker je pogosto teško razsoditi, kaj se giblje, slika ali predmet, ali oboje, in v kacem razmeru sta njiju gibanja. Opazovalec, kateri stoji v točki O (glej pod. 49), vidi predmet P v premi črti OP, ter ga nanaša na točko m, ozadja	Podoba 49.
KL. Ako se opazovalec giblje, nanaša, kadar pride v O', predmet P na točko m'. Na mestih med O in O' nanašal je predmet P na točke med m in m'. Med tem ko je on prešel pot 00', premaknila se je točka m v m', zato se opazovalcu, ako na svoje gibanje ne pazi, pač pa gleda predmet P, zdi, da se ta predmet giblje v nasprotni meri nego on. Naša zemlja — in mi ž njo — vrti se okolo solnca od zapada proti iztoku, nam se pa zdi, da se solnce suče okolo zemlje od iztoka proti zapadu. — Ako se peljemo na vozu, ladji ali po železnici in gledamo raznih predmetov v okolici, vidi se nam, da se ti
predmeti gibljejo na nasprotno stran in sicer tem hitreje, čim bližje nas so. Pri daljnih predmetih se to dozdevno gibanje izgublja; ker se pa z našim gibanjem naš položaj, kar se tiče teh predmetov, menja le neznatno, zdi se nam, da se oni z nami gibljejo. — Iz tega dozdevnega gibanja predmetov moremo sklepati na hitrost svojega gibanja in na daljo teh predmetov. Čim hitrejše je to dozdevno gibanje, tem hitreje se gibljemo mi, in tem bližje nas so ti predmeti. — Kadar človek pada, ali se sicer neradovoljno giblje, zdi se mu, da se predmeti pred njim gibljejo.
Dozdevna prememba v položaji tistega predmeta P, ako ga gledamo iz dveh različnih stališč O in O', zove se mimozor (paralaksa) in se meri s kotom O PO'. Paralaksa je tem manjša, čim dalje je predmet od očesa. Paralaksa je važna, ker se da ž njo določiti dalja predmetova.
Gibanja neposredno ne opazimo, ako je prepočasno, posebno, ako se gibajoči predmet od dna, na katerem se giblje, slabo razloči — ali če traja premalo časa. Ako predmet, tudi če se prav hitro giblje, le za hip z električno iskro razsvetlimo, njegovega gibanja ne opazimo, ker se njegova slika na mrežnici v tako kratkem času, kakor traja električna iskra, ne pomakne znatno naprej.
Naš sod o gibanji predmetov oslanja se še na drugo sredstvo. V gibajoči se predmet vpremo oko, in ga obračamo za njim, tako, da njegova slika vedno pada na tisto mesto mrežnice; časih obračamo za predmetom tudi glavo ali ves život. Iz velikosti in hitrosti tega obračanja sklepamo na velikost in hitrost predmetovega gibanja.
Prevare oči.
Pazljivi bralec se je prepričal, da to, kar nam kažejo oči, ni vselej resnično in zanesljivo. Oči nas mnogokrat varajo. Ta-kove prevare ali zmote se zovejo optične. Optični zakoni sami so povod takim zmotam, ako teh zakonov ne poznamo, ali njih nasledkov ne opazimo, ali prav ne presodimo. Tako je lom svetlobnih žarkov kriv, da stvari v vodi ne vidimo ni v pravi podobi, ni na pravem mestu; isto tako je s predmeti, kateri nam pošiljajo svoje žarke skozi različne vzduhove sklade — s predmeti, katere gledamo skozi leče itd. — s predmeti, katerih žarki se od raznih uglajenih površin odbijajo. — Časih nas zapelje naša dušna delavnost; motimo se v prednjakih (premisah), in zato je naš izvod naopačen. Odtod izvira mnogo naopačnih sodov o velikosti, dalji in gibanji predmetov. Časih se združi oboje, zanemarjanje optičnih zakonov in njih nasledkov in naopačen dušen razsod.
Dasi smo, kjer je prilika nanesla, opozorili na te prevare, hočemo vendar še nekoliko o njih spregovoriti in navesti novih primerov.
Optične prevare dogajajo se človeku s popolnem zdravimi očmi, so pa tudi take zmotljive prikazni, katere vidi le človek, ki ima bolno oko, ali katerega zdrahe sicer ni v navadnem stanji. — Vidne prevare, katere se zdravemu človeku dogajajo, imajo svoj vzrok v zvenanjih okolnostih, ali pa tudi v očesu samem.
Jako velicih dalj naše okö ne razločuje. Poglejmo jasnega večera na nebes: vse zvezde zde se nam jednako oddaljene od nas, in vendar so razločki njih dalj velikanski.
Gibanja ne opazimo, ako predmeti, katere ravno gledamo, svojega mesta, kar se tiče nas, ne premene. Ako sediš v železniškem vozu ali v prostorih parobroda in ne gledaš skozi okno, ne čutiš gibanja. Posebno na ladji, kjer ni tacega tresenja in ropota, nego na železnici, bi človek, kateri ne gleda na breg, v resnici ne vedel, ali se pelje ali stoji, ko bi ga vodni šum nekoliko ne opominjal, da ladja vodö reže. Kdor stopi v parno ladjo, in ne pogleda, kam je obrnena, temu se lehko pripeti, da ne ve, na katero stran se ladja giblje, dokler ne pogleda ven. — Znane so tudi druge zmote pri gibanji. Ako izpremljamo z očmi oblake, katere podi veter mimo mesca, zdi se nam, da oblaki stoje, mesec pa da naglo po nebesu plava; ako pa vpremo okö v mesec, vidimo pravo gibanje oblakov. — Ako se na železnici hitro peljemo mimo druzega vlaka, ne vemo, da-li ta stoji, ali gre. Kadar pa mimo našega vlaka drug hitro driči, ne vemo, ali naš vlak stoji, ali ne.
Prav lehko se motimo pri razsodu o višini pokončno stoječih predmetov. O tem se lehko prepričaš, ako pogledaš in z očesom premeriš steklenico, čašo itd., in potem poskušaš nje višino na steni pokazati in odmeriti. Ljudje, katerim ta vidna zmota ni znana, zmotijo se navadno za vso tretjino; Druga je, se ve, ako je človek o tej zmoti uže poučen, in potem na steni navlašč pokaže manjšo višino, nego bi jo sicer.
Zmota oči je tudi vrtoglavica; nje vzrok je nemir oči. Vrtoglavico dobimo, ako z velike višine gledamo, ali okö hitro in nenavadno obračamo n. pr. pri plesu, na zibajoči se ladji, pri gledanji brzo tekoče reke ali slapa itd. Ako z brega ali mosta dolgo gledamo v brzo reko, zazdi se nam, da reka stoji, in da se mi se svojim stališčem pomičemo navzgor. Tekočo vodo nekoliko z očmi izpremljamo, potem oči obrnemo nazaj v prejšnji položaj; ako se to hitro ponavlja in dlje traja, se tega gibanja oči več ne zavedamo, in zdi se nam, da se vkrog nas stoječi predmeti pomičejo proti teku vode.
Vrtoglavici se izognemo, ako oči ostro vpremo v kako stvar. Vrtoglavim plesalcem in plesalkam se svetuje, naj si ostro gledajo v oči. — Ako greš črez dereč potok po ozki brvi, ne glej y vodö, sicer lehko v potok padeš, ako si vrtoglav.
Mnogokrat se nam zdi, da vidimo, kar si samo mislimo. Vboklo zrcalo dela obrnene slike. Ako postavimo pred tako zrcalo čašo do polovice z vodo napolneno, vidimo v zrcalu čašo obrneno, vendar se nam dozdeva, da je voda zdolaj, prazna polovica čaše pa zgoraj. Ako je časa za ta poskus tako pripravljena, da se more voda skozi luknjico na dnu izpustiti, zdi se nam, da voda v čašo teče, a ne iz nje, in da se žaša z vodo napolnuje.
O velikosti predmetov se vselej motimo, ako o njih dalji krivo sodimo. Predmet se nam zdi večji, ako njegovo daljo previsoko — manjši, ako jo premalo cenimo. — Ako gledamo v daljo, n. pr. proti nebesu in nam blizu mimo očesa poleti mušica, zazdi se nam, ker se precej ne zavemo prave mušfčne dalje, da vidimo letečo ptico. Da se tukaj o dalji tako zmotimo, je posebno to krivo, ker moremo od strani priletelo stvarico le z jednim očesom zapaziti. — Predmeti na visocih stolpih se nam s tal dozdevajo manjši, nego bi se nam zdeli, ako bi višino stolpov prav cenili.
Obesi prstan na nit, stopi malo strani, tako, da ga Ie od strani vidiš, zamiži z jednim. očesom, in poskušaj drobno paličico vtakniti vanj. Čudil se bodeš, kako teško je to. Teško je to, ker se motiš o dalji prstana, ako pa gledaš z obema očesoma, daljo bolje presodiš in paličico lehko vtakneš.
Kriva črta zdi se očesu krajša, nego je. — Ako črto prepolovimo (glej pod. 50), in jedno	p0doba 50.
polovico na več delov razdelimo, zdi se nam ta polovica daljša od neraz deljene. — V pod. 51 sti ki in mn dve nizdolu stični- črti; teško je razločiti, je li pr podaljšek črte ki ali ran. — Glej pod. 52. Dalja ab zdi se ti manjša, nego cd, a jednaki sti.
Dve dolgi vzporedni črti ne zditi se nam povsod vzporedni. Čudovita je pa naša zmota, ako so vzporedne preme črte prečrtane, kakor kaže podoba 53. . Zdi se nam, da črte (i) in (2), (2) in (3) niso vzporedne, in sicer menimo, da se črti (1) in (2) zdolaj, črti (2) in (3) pa zgoraj shajati, dasi so vse tri vzporedne, o čemer se je lehko prepričati. — Ako potegnemo dve ne prav vzporedni črti, ter ji prečrtamo, dozdevati se nam vzporedni, ako črtice leže, kakor pri (2) in (3), bolj stični pa,
-[■i m u n rrim Hfl
Podoba 51.
Podoba 52.
Podoba 53.
00 ti
i
1
nego sti v resnici; ako črtice leže, kakor v (1) in (2). — Zmota je še večja, ako podobo tako obrnemo, da so preme črte ravnovesne.
Radi se motimo pri presojevanji topih kotov, kateri ne leže pred nami v ravnovesni ravnini.
Navadno se nam zdi gornji del kake stvari večji, nego je. Pri številkah 333, 888 in pri črkah SSS, XXX, ZZZ zdi se nam, da je gornja polovica jednaka dolnji, ako pa knjigo obrnemo, vidimo, da smo se prevarili.
Ako malo položna (absteigend) cesta prehaja v strmo (klanec), in mi na položnem kosu stoječi o strmini nasproti ležečega kosa sodimo, motimo se radi v svojem razsodu — cesta se nam namreč zdi strmejša, nego je. Strmino ceste moremo prav presoditi le, ako presojamo nje višavo nad ravnovesno podlogo; tukaj pa menda vzamemo cesto, na kateri stojimo, za podlogo, zato je naša sodba naopačna.
Ako gremo (glej podobo 54) po položni	cesti c doli, poleg menj položnega ali malo ne ravnovesnega potoka p, dozdeva se nam, kakor bi tekel Podoba 54. potok v reber. Tudi tukaj se pri svoji sodbi
namesto na. ravnovesno ravnino c' opiramo	______——---
na cesto c, zato se nam zdi, da ima potok	T.........±r....JL.........
položaj p'.	_c'
Ako sestavimo (glej pod. 55) dva kvadrata iz vzporednih črt, jeden k' iz ravnovesnih, drugi k"
iz navpičnih, zdi se nam prvi ožji, nego višji, drugi pa nižji, nego širji, oba pa večja, nego jed-nöliki prazn kvadrat k. Ta zmota izhaja od
Podoba 55.
k"
k
tod, ker sodimo jedenkrat po dolžini črt, drugikrat pa po presledkih med črtami.
Ploskve, katere so pri najmanjšem obodu najprostornejše, zde se nam manjše, nego druge jednako velike, katere imajo večji oböd in več obodnih kotov. Kvadrat se nam zdi manjši,
^
nego kak drug jednak öetverokötnik ali mnogokötnik, krog manjši od jednolike elipse. — Jednacih zmot pri merstvenih podobah je še mnogo.
Na hribčku, kateri nima druzega ozadja, nego nebes, zd6 se nam stoječi ljudje, jako veliki, ker menimo, da je njih dalja od nas večja, nego je res.
Iradijacija, paslike, subjektivne barve in barvaste sence so tudi prevare oči. — Človek se vidi v svetli obleki debelejši in širji, nego je; črna obleka pa dela človeka tenkega in vitkega. Ženske, katere se sramujejo, da jim je Bog polne, zdrave ude dal, oblačijo se vedno v temne in črne obleke, da se vidijo vit-kejše, nego so. Tudi debeli glumci oblačijo se v tesne črne obleke, kadar jim je kazati suho osobo.
Izmed zmot barvnih občutkov naj navedemo še naslednjo. Vzami rudeč papir, položi nanj kosec belega, oba skupaj pa po-krij s tenkim, prosojnim, belim, svilenim papirjem in kösec belega papirja prikaže se zelenkast, rudeči papir pa belkast. Ako tisto poskušaš se zelenim dnom, zdi se ti kösec belega papirja rudečkast. Bavno tako se vidi bel papirček na modrem dnü rumenkast, na rumenem modrikast. Te barve posebno lehko spozna, kdor ne ve, da je pod prosojnim papirjem kösec belega. Namesto belega papirja rabi črn ali barvast še z večjim vspehom. — Proga sivega papirja se vidi na belem dnu mnogo temnejša, nego na črnem.
Vzroki teh zmot še niso dovolj razjasnjeni. Trdi se, da svoj razsod o barvi spremenimo, ako jo primerjamo z drugo.
O obliki tistega predmeta se motimo, ako medsebojne dalje njegovih toček prav ne presodimo. — Tudi nenavadni način gledanja nas zmoti. Kadar si na hribu, poglej s§lo ali mesto v dolini, potem se pa obrni, razkorači, pripogni glavo in gledaj skozi korak v dolino, vse ti se bode zdelo lepše in živahnejše. — Teško je tudi presoditi, stoji li predmet prav ravnovesno ali navpik, ali koliko je nagnen, ako držimo glavo po strani.
Zmote vida so vse slike. Veljava slike je ravno v tem, da v nas obudi zmoto. Zmota je tem večja, čim boljša je slika. Umeteljniku je naloga vse porabiti, kar utegne našo zmoto roditi in podpirati. — So človeške slike, katere za nami obračajo oči, naj jih gledamo od katere koli strani. Kako je to možno ? Kadar nas 'kdo gleda, obrne obraz in okö tako proti nam, da je zenica v sredi očesa, t. j., da se na obeh straneh očesa jednöliko belega vidi. To porabi slikar in naslika okö ravno tako, zato se nam zdi, da slika gleda za nami.
Ako nam kdo s puško ali samokresom meri v okö, ne vidimo cevi, temuč samo nje žrelo. Ako zatorej naslikaš strelca,
kateri se samokresom meri, tako, da se le žrelo vidi, meril bo vedno vate, gledaj ga od zgoraj, od zdolaj ali od strani.
Da so vse slike prevare, potrjujejo nam tudi porojeni slepci, kateri so pozneje pregledali; oni ne vidijo telesnosti na slikali, slike so jim le šarene ravnine.
Zmote oči poznajo in umevajo posebno dobro porabiti čaro-delniki, eskamoterji itd., in občinstvo poleg druzih prevar tudi z različnimi optičnimi kratkočasiti. — Brezvestni taki umetelj-niki tudi časih nevedne ljudi z navlašč napravljenimi pripravami slepe in strašijo. — Omenjati hočemo tu šlik čarobne svetilnice, meglenih slik in duhov v gledališči.
Čarobna svetilnica (laterna magica) je (pod. 56) temna skrinjica z navadno, ali za vapno, plin ali električno razsvetljavo pripravljeno svetilnico s, z vtr-jenim tulcem T, v katerem je	Podoba 56.
leča m, in s pomičnim tulcem t, v katerem je leča n. Leči sti ahromatski. Pred lečo m se postavi prozorna slika l in se svetilnico razsvetli. Čim močnejša je svetloba, tem bolje je, zato je zadaj vboklo zrcalo PR, katero svetlobne žarke odbija proti tulcu. Sliko, katero naredi leča m, poveča leča n. Slika postane tem večja, čim bližje si leči stojiti. Ta povečana slika se vjame v temni sobi na belo steno ali preprogo, tako, da jo občinstvo lehko motri.
O čarobni svetilnici, meglenih slikah in duhovih v gledališči piše hrvatski pisatelj dr. B. Šulek blizu tak6-le:
Dan danes se za čarobno svetilnico malokdo zmeni, ali v prejšnjih časih — znana je uže več ko dve sto let (Kircher 1646) — je jako rabila čarovnikom in umeteljnikom. Strašili so z nje pomočjo lehkoverne ljudi, in klicali duhove mrtvecev, ter si s tem prislužili mnogo denarja. Kadar je kdo želel videti kako mrtvo osobo, peljal ga je čarovnik v temno sobo, v sosednjo sobo pa je postavil veliko in izvrstno čarobno svetilnico. Čarovnik si je prej na skrivaj preskrbel sliko umrše osobe, katero je hotel pokazati. Predno je svojemu gostu zaželeno osobo pokazal, razvnel mu je domišljijo s pripravno pijačo ali dušečino. Omamljeni in lehkoverni ljudje so mislili, da je živa istina, kar vidijo.
V začetku tega stoletja je Anglež Robertson v Parizu z izvrstno čarobno svetilnico delal čudesa. Njegove prikazni in duhovi so iz male jedva vidne podobe zrastle do orjaške velikosti.
Ker je prikazen rastla, mislili so gledalci, da se jim bliža, zato so se strahoma umikali. Te njegove prikazni so se videle na tenki mušulinasti preprogi, za katero je svojo čarobno svetilnico na kolescih primikal in odmikal. Robertson je občinstvu zagotavljal, da on ne zna čarati, da dela vse po prirodnih zakonih, a svojih pripomagäl ni hotel pokazati in pojasniti, ker se je bal, da bi ga potem drugi posnemali, in bi on ne zaslužil več toliko, zato mu ljudje niso verjeli, ter z grozo gledali njegove strahove. Ko so črez nekaj let se prepričali, da so njegova strašila same slike, je malo kdo več maral zanje.
Prvo pripravo za meglene slike napravil je Laschott. Postaviti se dve čarobni svetilnici druga poleg druge tako, da mečeti svoji sliki na tisto mesto stene. Spredaj na krajih tulcev sta pokrovca, katera sta med seboj v zvezi in s katerima je mogoče leči zakriti ali odkriti. Ako sti obe leči samo nekoliko odprti, ni moči razločiti slike ni od jedne, ni od druge svetilnice, ker obe sliki padati na tisto mesto, vrhu tega sti zavoljo majhne odprtine sliki temni, zato se nam zdi, da sti v megli. Potem, kakor se jedna ali druga leča bolj odpira ali pokriva, postaja dotična slika jasnejša, ali temnejša. Tudi brez pokrovcev se to doseže, treba je samo stenj v dotični svetilnici dvigati ali spuščati, ali na drug način spreminjati močnost svetlobe.
Ako hočemo pokazati, kako se poletna okolica spremeni v zimsko, vtaknemo v jedno svetilnico sliko letne, v drugo pa sliko zimske okolice. Najprej zakrijemo drugo svetilnico, pa odpremo prvo, tedaj vidimo sliko okolice v nje letni lepoti. Potem začnemo odpirati drugo svetilnico. V začetku se nje slika ne razloči, opazuje se samo, da letna okolica nekako bledi; potem se polagoma prikriva prva in ob jednem odkriva druga svetilnica; zimska slika se vedno razločneje prikazuje, in tako se pred očmi gledalčevimi spremeni leto v zimo. Ako se pred ti dve svetilnici postavi še tretja, a brez slike, in se pred-njo vleče proga črnega papirja, ki je prav gosto z iglo naboden, zdi se gledalcu, da sneži. Čim gostejše so luknjice v papirji, tem gostejši misliš, v da pada sneg. Ravno tako se hitro spremeni ljuti boj v radosten ples, vojaški tabor divjakov v slovesno sejo diplomatov itd. Tudi vrtenje koles, gibanje vozov, ladij itd. se da predstavljati s to pripravo.
Na gledališčinem odru je spredaj velika luknja, pred katero se denejo različne stvari, da jih gledalci ne vidijo. Onkraj te luknje stoji velika steklena ploča, katera je na obeh straneh tako gladko zbrušena, da se vse skozi vidi in je gledalci niti ne opazijo. Kadar se ima duh pokazati, se gledališče potemi. Človek, ki ima igrati duha, zavije se v belo rjuho, ali obleče v sicer primerno opravo, in stopi doli pod luknjo na ugodno mesto. Nanj se obrne jako svetla svetilnica in nje žarki se odbijajo proti ste-
kleni ploči in delajo zanjo sliko' duha, kateri je pod podom. Kar ta meseni duh zdolaj počne, vidi se na odru. —
Kako se pokaže nenavzočna ali uže mrtva osoba v zrcalu, pojasnuje pod 57. P je zagrinjalo. Pred njim visi zrcalo Z, aad njim zrcalo z, za . njim pa
nemirnost in podobnost slike sš znano osobo praz-noverca lehko prevari.
Govoriti nam je še o zmotah vida, katerih vzrok je v očesu. Sem gre nekako migljanje drobnih stvaric, tako imenovanih letečih mušic. Drobna zrnica, kapljice in nitke plavajo po steklovini, zasenčujejo mrežnico, ter se nam prikazujejo pred očmi, ko majhne, gibajoče se stvarice. To prikazen ima sleharni človek, a ne opazi je vsak. Mnogi jo opazi še le, ko mu zboli oko, ker potem subjektivne očesne prikazni natančneje opazuje. Vidna je ta prikazen najlažje, ako gledamo na čisto, svetlo, veliko ploskev n. pr. na nebes.
Svetlobni občutek provzrokujejo, kakor smo uže večkrat rekli, udarci eterjevi na mrežnico. Pa mrežnica je tudi za druge udarce in vtise občutljiva, kateri niso v nikakoršni zvezi se svetlobnimi valovi. Tako provzrokujejo svetlobne prikazni: pretres glave, pritisek očesa, elektrika, razvneta kri in druge bolezni, dušne in telesne. Opravičeni so zatorej izreki: „Sem vz-dvignil, da sem zvezde videl" — „udarim te, da bodeš vse zvezde videl" itd. — Zamiži in pritisni nekoliko okö — zabliska ti se. Ako pritisek dalje traja, traja tudi v očesu vzbujena svetloba. — Ako zamižiš in z butičico medenice oko pritisneš od strani, vidiš svetal ali tudi barven kolobar.
Nekateri ljudje vidijo samo desno ali levo stran stvari; drugi vidijo stvari večje ali manjše, nego so, ali v naopačni obliki; drugim zopet se zdi, da jim skačejo iskre iz oči. Pijancu se zdi, daje vse polno muh, miši, podgan, maček, psov itd. vkrog njega. Ima namreč v vidnem prostoru črne pege, in ker mu okö ne miruje, gibljejo se ž njim, tudi te pege, in on si domišljuje, da so to žive stvari. Sploh imajo pijanci, katerih se prime blaznost, čudne prikazni. — Bolnik vidi pred očmi ognjena kolesa itd.
slika S osobe, katera se hoče pokazati. Ta slika zrcali se v zrcalu z, nje slika je S'. Svetloba te slike pada na zrcalo Z, in nareja v njem sliko S". To sliko vidi lehko vsak, kdor stoji pred zrcalom Z, n. pr. v O. Somrak , dušna
Podoba 57.
Tudi nekatere rastline, ako jih človek použije, napravljajo različne čudne prikazni. Časih so tacih rastlin pridno iskali in različne pijače kuhali iz njih; to je mnogo pripomoglo razširjanju vraž, praznoverstva in vere na čarodelne moči.
Pristavek.
Kratek posnetek Heringove podmene o svetlobnem
čutu.
Pogoj vsem občutkom je fizično delovanje živčnega sostava. Vse občutke vida - zatorej tudi subjektivne — vzbujajo psihofizična gibanja, ali psiho-fizični procesi. V katerem delu živčnega sostava se morajo ti procesi misliti, se ne da še povedati. Vendar nekje v živčnem ustroju očesa, v delih možjan, z njim v delavni zvezi stoječih, mora se iskati tvarina (substancija), katere sprememba ali gibanje dela občutek vida. Ta tvarina naj se imenuje tvarina vida (Sehsubstanz).
Iz načina in teka občutkov vida moremo najprvo sklepati le o teku psiho-fizičnih procesov, kateri se vrše v vidni tvarini. Ako tako zakone tega, kar se godi v vidni tvarini, do neke mere določimo, potem je čas iskati zveze med onimi psiho-fizič-nimi procesi in tresljaji eterjevimi. Narobe — pot, kateri izhaja od eterjevih tresljajev, dozdaj v tem oziru do nikacega rezultata ni privedel; mi nič ne vemo, kaj se potem godi, ko svetlobni valovi pridejo do mrežnice in prejdejo vanjo.
Splošna fizijologija živcev je dovoljno dokazala, da vsako gibanje ali vsaka delavnost živčne tvarine tisto ob jednem kemijsko spreminja, in na podmeno kemijskih sprememb se opirajo vse naše misli o spremembi razdraženosti, utrujenja in zopetnega okrepljenja (Wiedererholung) živcev po delovanji.
Svetloba provzrokuje v živčni tvarini vidne priprave kemijske spremembe. Te se dogajajo najprej v mrežnici, in odtod se širijo do tvarine živca in možjan. Kje ravno in kako se gode te spremembe, nam še ni znano.
Občutkoma belega ali svetlega in črnega ali temnega odgovarjati dve vrsti kemijske spremembe v vidni tvarini, in različnim stopinjam močnosti imenovanih občutkov ali razmerom, v
8
katerih so mešani, odgovarjajo tiste stopinje močnosti onih dveh procesov.
Ko svetloba prestane delati, vrača se spremenjena tvarina prej ali pozneje zopet v svoje prvotno stanje. Ta povrat je kemijska sprememba v nasprotni meri, in mora imeti tucli svoj pomen za občutek. Prva kemijska sprememba dela občutek belega ali svetlega, druga (nasprotna) pa občutek črnega ali temnega.
Vidni občutek je zatorej dušni izraz ali do naše svesti prišla menjava vidne tvarine. Za to menjavo imamo torej jako občutno merilo, namreč svojo svest (Bewusstsein).
Svetlost ali temnost brezbarvnega vidnega občutka ravna se po razmeru ali veličini obeh tistodobnih kemijskih sprememb.
Če tudi dlje varujemo oko pred vsako venanjo svetlobo, vendar ne občutimo absolutno črne barve, temuč imamo mnogo svetlejše občutke. Da bi te občutke, ki se zovejo lastna svetloba ali notranja svetlobna megla (innerer Lichtnebel), razložili, postavili so hipotezo, da živec — jedenkrat vzbujen — neprenehoma dejstvuje, da zatorej okö nikoli popolnem ne miruje. Tudi ta svetlobna megla razlaga se iz gornje podmene o kemijski spremembi.
Kvalitativna različnost kemijskih sprememb, ali različni načini teh sprememb so vzrok raznim barvnim občutkom.
Barve, katere se navadno imenujejo dopolnujoče, so nasprotujoče si (antagonistiške) barve. One se ne dopolnujejo v belo barvo, temuč se med seboj uničujejo oziroma tistih kemijskih sprememb, katerih nasledek je barvni občutek, in le öni učinki ostanejo, kateri provzrokujejo belo svetlobo.
Jednovitih barvnih občutkov je 6, namreč: občutek belega in črnega, modrega in rumenega, zelenega in rudečega. Vsi drugi občutki so sestavljeni.
Proti Youngovi teoriji govore izkustva pri barvnih slepcih. Dozdaj rudeče-slepec imenovan je rudeče-zeleno-slepec. On vidi brez barve, kar je drugim rudeče ali zeleno. V vseh mešanih barvah, v katerih je rudeče in zeleno, vidi le rumeno ali modro. Čisto rumeno, čisto modro, črno in belo zadostujejo, da se sestavijo vse barve, kar jih more on razločiti.
Barvni občutki barvnih slepcev so po tej teoriji nekoliko drugačni, kakor smo jih opisali v poglavji „Barvni občutek in barvna slepota" po Young-Helmholtzovi teoriji.
na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v
oboe.
■---v\//©w*-
Spisal
Dr. M. Samec.
Založila in na svetlo dala
MATICA SLOVENSKA
^

Mnogo težav tare človeka, ki mu ne dado v polni meri uživati življenja slasti.
Istina je, da mnogih nadlog ni človek sam kriv, ki mu grenijo življenje in katerih odvrniti mu tudi ni vsegdar mogoče. Predobro so vsacemu te težave znane, da bi jih tü še le na drobno naštevati bilo treba.
A mnogo hudega si nakoplje tudi človek sam in tako je sam kriv, da mu življenje ni prijetna spomlad, temveč burna zima.
Namen tej knjižici je kazati na tisti grozni studenec, iz katerega izvira čedalje več in dan danes prav veliko onih nadlog, ki nesrečnega delajo posameznega človeka, pa tudi cele rodovine in cele dežele.
v
Oe dan danes celo vlade, ko so videle, da tako imenovana „društva treznosti" nimajo zaželenega uspeha, morajo misliti na to, da na postavodajalni poti skušajo v mar-sikaki deželi zatülhniti oni nesrečni studenec, ki se pijančevanje zove, je tudi „Matica" naša mislila, da pravo stori, ako na svitlo da knjižico, ki ne vpije in ne razsaja nad pijanci, ampak na poti znanstvenega pouka hoče kazati brezdno, v katero človeka pahne obilno uživanje vpijan-ljivih pijač, — kazati namreč ne samo to, kako človeka na beraško palico mnogokrat spravi pijančevanje in cele rodovine pahne v silno revščino, temveč koliko škodo človeškemu zdravju in celim rodovom prizadeva pijanost in kaj še vsega druzega gre za petami pijančevanju uda-nega človeka. Odkriti hude posledice in povedati ne-
l*
katera sredstva, katera po skušnjah v drugih narodih čezmerno pijančevanje vsaj nekoliko mejijo, to je namen temu spisu.
Ker žalibog ne moremo zakrivati, da tudi med^slo-venski narod čedalje bolj sega kuga žganih pijač, zato naj bi ta knjižica našla prijazen vzprijem v vseh tistih krajih, ki morejo z dobrim vzgledom, poučevanjem in kakor koli naše ljudstvo odvračati od kuge pijančevanja, ki v nekaterih drugih deželah učinja toliko nesreče.
Kaj vse služi raznim narodom za omamljenje ali
vpijanjenje.
Če se oziramo po širnem sveti in razmotravamo navade posameznih narodov, zapazimo, da ima brez male izjeme vsak svojo tvarino, katera ni ravno za življenje potrebna, kakor so jedila, ampak s katero se povzdviga nad vsakdanji položaj dušnega življenja, s katero se mami ali recimo naravnost — pijani. Take navade ne nahajamo samo v omikanih, nego tudi v divjih narodih; celo ljudstva v starodävnosti so uže umevala napravljati si vpijan-Ijivih pijač. Uže za starih Grkov je bilo znano vino in pivo. V Izraelcih je umelNoe narejati vino. Necega dne se gaje bil preveč napil in napravil silno pohujšanje pri jednemu svojih sinöv. Stari Kelti in Germani so narejali iz medu svoj met. Iz starodavnih časov je mnogo pesmi, ki oslavljajo žlahtno vinsko kapljico. Le na najnižji stopinji prosvete stoječa ljudstva so z vodo za pijačo zadovoljna, dokler še druge pijače ne poznajo. Jedva pa ko zapazijo, da začno sladkor sodržujoči rastlinski sokovi vreti, ako se puščajo nekoliko dni ležati, uže je omamljiva pijača izumljena. Najprej je bilo morebiti znano vino iz trsa „asclepias acida," ki rase divja v južni Aziji. V gorcem podnebji delajo vino iz palm, v Indiji napravljajoiz rajža svoj arak, v Ameriki delajo iz cukrovega trstja svoj rum, v Evropi iz žita,krompirja, drevesnega sadja,encijanovih korenin žganje, Nemci, Francozi, Angleži, Slovani, Skandinavci vare iz različnih žit svoje pivo. Tudi Tibetani imajo svoje pivo iz prosa ter pravijo temu džang, ki je pivu v Afganih in njih sosedih na Himalaji jako podobno in se m ar v a imenuje. Na otocih južnega morja delajo iz popra strupeno pijačo kavo in južnoamerikanski Indijani si napravljajo iz koruze svojo vpijanljivo pijačo d ž i d ž o. Njih žene grizejo na drobno koruzino zrnje ter drozgev v izdolben lesen štor pljujejo. Drozgev puščajo po Več dni mirno stati, in ko je dobro zavrela, odcede tekočo d žid ž o ter jo možki pri ljudskih veselicah popijö. Ženske ne smejo te pijače piti, kakor sploh ne smejo blizu možkih biti, kadar imajo svoje pojedine ali razveseljevanja. Kitajci delajo iz rajža svoj saki, a Malabarci svoj teri.
Vendar ne samo rastlinski pridelki služijo človeku za pripravo vpijanljivih pijač, ampak tudi živinskih iztrebkov se po nekod v ta namen poslužujejo. Po velikih ruskih pustinjah, kjer ni niti žita, niti korenastih rastlin, porabljajo konjsko mleko za izdelovanje omamljive pijače kam i s. V ta naiven mešajo ali tepö mleko delj časa in ga puščajo potem mrzlo zavreti. Ta prijetno kisla pijača, ki ima v sebi 1.4°/„ alkohola, se imenuje v južno-ruskih pokrajinah kumis, v K al muk i h čingan, jeiz-vanredno redilna ter dan danes rabi ne samo Rusom, ampak tudi uže po drugih državah bolnikom po nasoveti zdravnikov v raznih boleznih, posebno v sušici, s precej dobrimi nasledki. Sicer kumis ne more destruktivnega procesa v plučih zadržavati, ali jako dobrodejno vpliva na rejo človeškega telesa. Ako se kumis destiluje, postaja vedno močnejša, žganji podobna in se destilat imenuje a rak a ali ar s a.
Sprememba, ki se godi pri pridelovanji vseh navadnih pijač, je povsodi jedila in tista. Tvarine, ki se morejo za pridelovanje omamljivih pijač porabljati, morajo imeti sladkor v sebi. Ta sladkor se pri vrenji spreminja v alkohol in ogljenčevo kislino. Alkohol je čista, brezbarvena tekočina,_mnogo lajša od vode. Alkohol je v vini, pivi, žganji, kumisi in sploh v vseh pijačah, katerih smo našli v raznih narodih, jedna in tista tvarina v različni množini. Alkohol je tudi tisti element v pijačah, kateri mami ali pijani, vse druge sestavine pijač nimajo navadno tega vpliva, one dajejo le posameznim pijačam poseben okus. *
II.
Na milijone se šteje ljudi, ki nimajo vpijanljivih
pijač.
Med te spadajo pred vsem spoznovalci M o h a m e d o v e "v e r e. Brez omamilnih stvari pa vendar niso. Okolo 300 milijonov ljudi je ali kadi hašiš, ki se pripravlja iz posušenega peija indijskih ali perzijanskih konopelj. Tista tvarina ima v raznih ljudstvih različna imena: Arabi jej pravijo: bang, Egipčani:m a slak, južni Afrikanci: džamba. Hašiš uživajo tudi Tatari in Kitajci. Nje uživalci trde, da jih ta tvarina dela sposobne za težka opravila, da jih pripravlja v prijetno in veselo pijanost, pa oživlja domišljijo in vzbuja veselje do jedi.
Okolo 500 milijonov ljudi kadi in pije opij, nekako smoli podobno tvarino, katero narejajo Angleži v Indiji na ta način, da zelene makove glavice narežejo in sok, ki se iz teh narezov izceja, oberö in spravijo. Navadno se opij dobiva v drobnih jagodah, ki se potem uživajo ali same zäse, ali s kavo. Uživanje
opija je jako razširjeno po Turškem, Egipti, Perziji, Arabiji, Indiji, po Ki tajskem in Kitajskih o to cih, po Japonskem, na Javi, Singapori, Borneu in Sumatri. Uže leta 1573 se je opij v Al epu močno užival. Turški sultani so od začetka prepovedovali opij. Turški duhovniki so se med sabo prepirali, ali je uživanje opija po korani dovoljeno ali ne. Sultan Mura d IV. je bil tolik nasprotnik opiju, da je leta 1638 svojega zdravnika prisilil, da je moral cel pri njem najden kos opija požreti in na tem umreti. Ali ne dolgo potem so se ga celo v sultanovi palači navadili.
Trgovina, katero imajo dan danes Angleži z opijem, je neizmerno razsežna. Akoravno so uverjeni, da je moralno nepopustljivo toliko strupa spravljati med svet, vendar ne morajo ti pravi sebični bisagarji kupčije pustiti, ki jim prinaša petino vseh'indijskih dohodkov. Kitajci so se dolgo in trdno upirali vzprijemati to blago, neusmiljeno ga kaznjevali, kogar so zasačili, da pije opij. Kogar so prvikrat nalezli, da je užival opij, mu so udarili pečat na čelo: „Jeveter," to je: opij-zanikarnež. Ako so dobili drugokrat opij pri tistem človeki, so mu jih našteli sto, v tretje so mu odsekali glavo. Ker s prigovarjanjem ni bilo mogoče K i t aj c e m opija vrivati, začeli so Angleži vojsko ž njimi ter jih leta 1842 prisilili do trgovinske pogodbe. Od tistega časa se poraba opija po Kitajskem v jednomer širi. Ako se opij le v malih delcih jemlje, nima posebno škodljivega učinka. Kakor hitro pa se začenja njegov vpliv v organizmi čutiti, je navadno uže človek izgubljen. Vzvišene fantazije in sladke sanje prestanejo nekoliko časa po užitki in slabosti nastopajo, kakor-šnim bi Nemci rekli „Katzenjammer." Da se človek tacih slabosti iznebi, prime se zopet opija in tako gre dan za dnevom. Čim dlje traja uživanje opija, tem več te tvarine je treba použiti, da se pride do zaželenih srečnih čuvstev. Pride döba, ko ni moči več prebijati brez opija. Človek je za vsako delo nesposoben, ne briga se zanje, ni za rodbino, ni za dušna opravila; brez tega strupa mu ni še živeti. Ako poidö takšnemu človeku novci za opij, začenja beračiti, potem krasti in pleniti, vsako sredstvo mu je dobro, da le dobi novec za kosec opija. Kam pride rodbina, kam država, v kateri se brez mere ta tvarina uživa, nam pričajo Turki in Perzijani. Navzlic bogatim dušnim krepostim so na neizmerno nizki stopinji naobraženosti, o blagostanji niti govora ni pri neizmernem bogastvi pokrajin.
Akoravno ni bil naš namen tako dolgo pečati se z opijem, bode vendar ta opazka koristila nam pri daljni obravnavi o vplivi alkohola na človeka. Videli bodemo, da je koncem učinek žgane pijače le malo različen od opijevega. Tudi človek, ki se žgani pijači navadi, ne more z lahka več pustiti je, ker se mu zdi, da mu brez nje vsi udje pešajo in da ne more nobenega dela brez te pijače opravljati,
Razširjanje vpijanljivik pijač po sveti.
Uživanje omamljivih pijač je po vsem sveti razširjeno, menj v gorcih podnebjih in bolj po mrzlih. V gorcih krajih uže gorkota sama na sebi človeka greje, dela veselega in vzbujenega; v mrzlih krajih pa je treba proganjati si mraz, kakor človek najbolj zna. Zmerno uživanje žgane pijače v mrzlih krajih ne škodi. Alkohol služi tukaj človeku za dihanje in dela, da se použita hrana v člo-veki neporabljena obdrži in prihrani. Znano je tudi, kolik vpliv ima solnce na razpoloženje človeško. O solnčnih dnevih je človek vesel in dobre volje, o meglenih in deževnih pa čmeren in siten. V mrzlih krajih vidijo ljudje le redkokrat solnce; ljudstvo je tam neizmerno pusto, čmerno in dolgočasno. Veselejše hipe ima le tedaj, kadar si jih po pijači privabi.
V	gorcih krajih se človek zaradi vročine poti in po poti gre mnogo vode iz krvi. Kri se zgosteva in je težje tekoča. Ako človek v teh krajih se žgano pijačo pije, ki tudi vodo pohlepno nase veže, pripomore krvi še hujše gostiti se in bolezen je neiz-ogibljiva._ V mrzlih krajih se človek ne poti; vsavvoda, katero človek ali čisto ali v jedeh použije, ostaja v krvi. Žgana pijača, zmerno pita, nadomestuje tukaj pot vročih pokrajin, ker vodo iz krvi nase vleče in jo s tem zgoščuje.
Čim višje proti tečajem gremo od ravnika, tem bolj nahajamo uživanje omamljivih pijač razširjeno. Na Turškem je vino piti prepovedano po korani, več tisoč oralov vinogradov so dali Mohamedovi nasledniki pokončati. Namesto vinapijö rakijo, rum in a rak ter jedo opij. Prosti Turek se tudi rakije vzdržuje in le imenitnejši si je zvečer privoščijo.« Da bi družina ne vedela, če pije rakijo, prinese mu je najzanesljivejši služabnik v pobarvani kupici, da bi se ne videla barva pijače; izgovarja pa se Turek, da je služabnik prinesel iz lekarne zdravilo.
Egipčani so sploh v pijači zmerni. Če vidiš v Egipti pijanega človeka, gotovo je tujec. Krčmarji so ali Grki ali Francozi in vsi jako zasramovani od domačinov.
V	Perziji imajo vino in arak za pijačo. Tudi tukaj se teh pijač navadni ljudje popolnoma vzdržujejo in pijanstvo je le svojstvo višjih stanov. Sploh se na jugi nahaja, da je tam malo pivcev, ali ti so malo ne vsi pijanci, v severnih krajih pa je mnogo pivcev, a v razmeri le malo pijancev.
V	Japoncih je navadna pijača si in saki. Saki kuhajo iz rajža kakor pri nas na primer slivovecizsliv. Saki napravi človeka veselejšega, toda ga skoro utrudi. Kadar se od
sakija pijan Japonec naspf, ne Čuti nobene težave. Kadar imajo Japonci velike praznike, so ceste napolnjene pijanih Japoncev, ali tepežev, prepirov in ubojev tam ni. Sploh pa so Japonci zmerni in navadno ne pijö sakija, ampak le si. Pijane ženske na Japonskem ni videti.
Tudi Kitajci so v pijači jako trezni. Sicer tudi oni delajo žganje iz rajža, kateremu pravijo s a n č u, ali rabi jim malo. "Vino so Kitajci uže poznali leta 2200 pred Kristovim rojstvom. Ko so bili dali novo izumljeno vino kitajskemu carju Ju tej u pokusiti, je zaklical: „Oh, koliko zla vidim iz te pijače nastajati za Kitaj! Izpodite izumitelja čez kitajske meje in ne pustite mu več priti nazaj!" Namesto pijače se Kitajci često poslužujejo opija, v katerem nahajajo izvor fantazij in vzvišene sreče.
Najzmernejše ljudstvo na sveti so menda kitajski Tatari in Afgani. Poznajo sicer opij in s a n č u, ali ne uživajo ga; pijan Kitajec jim je ostuden vzor človeške zavrženosti.
Po drugih krajih gorcega podnebja so bila ljudstva zmerna do tistega časa, ko so Evropci, posebno Angleži začeli do-važati jim svoje žgane pijače. Dolgo so se je branili izlasti Indij ani severne Amerike, večkrat so sodöve Angležem v morje pometali, v katerih je bilo žganje ter niso hoteli nobene pogodbe sklepati, v kateri je bilo kaj o žganji omenjenega. Ali po vztrajnosti Angležev so se mu vendar privadili in zdaj so tej pijači besno udani. Mnogokrat se pripeti, da Indij an konja ali obleko da za toliko žganja, da se je jedenkrat vpijani. Misijonar M o r t o n trdi, daje žganje najhujši bič amerikanskih rodov. Več nego kuga in vojska jih pokonča žganje in rod gine zarodom zaradi neizmernega uživanja žganja.
Kakor v Ameriki gre divjim plemenom povsodi, kjer so prišli v dotiko z Angleži. Indijci so sicer zmerni in pijö le vodo za žejo. Ali Angleži poskušajo z vzgledom svoje armade, s prigovarjanjem in napravljanjem krčem privaditi domačinov na pijačo, da bi le dohodke svoje trgovine povišali. Vplivni domačini so napravili leta 1850 spomenico na vlado, v kateri tožijo: „V zgodovini britanske Indije je žalostna istina, da se vsaka osvojitev indijskega ozemlja pod angleško vlado pozna na pomnoženji krčem in na rastočem števili po pijanosti onesre-čenih ljudi. Dobrote, katere izhajajo deželi po vladanji Angležev, zastajajo za temi nepriličnostmi." Med angleškimi vojaci v Indiji je pijančljivost bolj ukoreninjena, nego kjer koli si bodi na sveti. Blaznost zaradi pijančevanja je pri teh vojacih neredka prikazen.
Kakor v Indiji se je godilo tudi na otoki Cejloni o zavladanji Angležev. Krčma za krčmo se je odpirala in domačini so morali svojo svobodo zamenjavati za žgani strup angleških sebičnjakov, katerim ni niti za moralo, niti za zgodovinski poziv naprednega naroda, ampak jedino le za mošno. Kamor je prišel
Anglež, vzrasla je nesreča domačinom,za katero pa jih žganje neobčutljivo dela in jih dušno mori.
Največ pijanosti je v Avstraliji. Tija so Angleži sprav-Ijalisvoje hiulodelnike kakor Francozi svoje v Kaj en ali Rusi v Sibirijo. Iz teh hudodelnikov seje stvarila naselbina. -Čim več je prišlo sem belih stanovnikov, tem bolj se je širilo pijanstvo. Angleškaje vlekla tretjino vseh dohodkov provincije Viktorije iz samih davkov na brandy in rum. Prvotni stanovniki so ginili bolj in bolj. Na te ima žganje neizmerno slab vpliv. Otočan, kateri je sicer navadno doživel 80 let, umre v najlepših moških letih, če je le jedenkrat ruma ali brandyja pokusil. Na Novi Zelandiji je nekdaj stanovalo sicer jako surovo, toda prebrisano pleme Mavrijev. Leta 1848 je štelo pleme Mavri j ev 120.000 duš. Leta 1858 jih je bilo uže 56.000 in leta 1874 le še 45.000. To je storilo v njih žganje Angležev. Zato po pravici neki Mavrij toži: „Kakor Mavri-muha pred muho belega človeka, Mavri-detelja pred deteljo belega človeka, tako gine Mavrij-človek, kadar se mu beli človek bliža."
V	novejšem časi se je začel po Avstraliji saditi vinski trs ter upajo z vinom vsaj nekoliko brezmerno uživanje žganja zavirati.
V	zmernem podnebji je uživanje pijač kaj različno razdeljeno. Ker je zmerno podnebje domačija naobraženih narodov, se bolj na tanko ve, koliko se v tej ali oni državi te ali öne pijače popije. Za mero pijančljivosti služijo razne številke: davek o pridelani ali použiti pijači, število krčem, število pijancev, ki so bili na cesti zaradi pijanljivosti pobrani, število zaradi pijančevanja zblaznelih ljudi; tudi je po vrhi zaznamovano, koliko jedna in druga država vina prideluje. Iz teh številk se sklepa na razširjenost pijančevanja po državah. Pri tem se opazuje jedva pričakovana resnica, da se po krajih, kjer rase vino, primeroma menj pijančljivih ljudi nahaja kakor tam, kjer le žgane pijače pijö. Grška, Italija, Španska in Portugalska so vinske dežele,in sicer pridela Grška 1,150.000, Italija 30 milijonov, Španija 20 milijonov, Portugalska 5 milijonov hektolitrov vina. Vendar se v teh deželah ne dobi tolika mera pijančljivosti, kakor tam, kjer prav nič vina ne pridelujejo. Francoska pridela med vsemi državami največ vina, namreč okolo 40 milijonov hektolitrov, Avstro-Ogersko samo 24 milijonov. V severnih krajih teh dveh držav, kjer več vino ne raste, pijö ljudje žganje ali pivo. Leta 1875 se je popilo na Francoskem toliko vina, da ga je prišlo na vsako glavo 161 litrov, poleg tega še po 8 litrov žganja in piva. Krčem je bilo leta 1868 jedna na 103 ljudi, v P ar iz i jedna na 130 ljudi.
V	naši državi smo popili leta 1868, za kolikor se dobro ve, 16,587.185 veder vina, 13,545.638 veder piva in 2,644.102 vedra žganja. Ako računamo vedro piva po 5 gold., vedro vina po 8 gold. in všdro žganja po 23 gold,, potroši vsak stanovnik avstrijske
države brez razločka spola in starosti na vini 4 gold. 26 kr., na pivi 1 gold. 25 kr., in na žganji 1 gold. 27 kr., skupaj zatorej 7 gold. 85 kr.
Po severni Ogerski, Galiciji in Bukovini se največ le žganje navadno pije, po drugih provincijah se prideluje vino in pivo. Poljaci, Rusini in Rumuni so poleg Slovakov jako revni in stoji navadno ljudstvo na jako nizki stopinji nao-braženja; obrtnost je tam ljudem neznana stvar. Kakor v Indiji, prodajo nekateri uže za več let naprej poljske pridelke, da zapravijo skupnino za žganje. V teh ljudstvih Židov najlajše izhaja, ter izpodriva ta element polagoma prvotne stanovnike iz najboljših krajev.
Žgana pijača rabi tudi navadno v nekaterih krajih naše dežele, posebno po Gorenjskem, in kakor se kaže, se ta pijača od leta do leta bolj razširja v prostem ljudstvi. Težko je reči, ali je rastoča revščina temu kriva, ali ima ta zla navada še drugod svoje korenine. Istina je, da, kjer je žganje doma, stoji revščina po' konci. Kjer lačni in raztrgani otroci okolo hišnih voglov tekajo, tam je gotovo gospodar pijanec, ki v kateri krčmi poseda.
Po mrzlih krajih so žgane pijače v navadi. V zjedinjenih državah se je pitje žganih pijač jelo širiti v boji za neodvisnost v letih 1773 —1783. Vsak vojak je dobival nekaj žganja na dan in tako se je nagnenje do žgane pijače v vsi armadi ukoreninilo; vojaci pa so navado med druge ljudi raztrosili. Od tedaj se je poraba žganja po vseh državah neizmerno hitro razširila. Zje-dinjene države so štele leta 1870: 38,558.000 ljudi; na vsacega teh je prišlo tistega leta po 8 litrov žganja in 37 litrov vina in piva.
Tudi na Angleškem se je ljudstvo seznanilo s žganjem po vzgledi vojakov, prej seje le pivo pilo. Kako je bilo pijančevanje splošna ljudska razvada, pričajo napisi po krčmah, na primer: „Tukaj se lehko za penny natrka, za dva pennya popolnoma vpijani in se dobi vrhu tega še slame, da se prespi do zvedrenja." Po kletih in sobah je bilo se slamo postlano, kamor so se pijanci polegali, dokler se niso streznili; potem so začeli z nova piti v svoj in rodbine pogin. Pijančevanje se je tudi uže v boljših stanovih nahajalo in je bil parlament prisiljen sklepati postave proti prödaicem žganja. Ali brezuspešne so bile te postave: ostale so samo na papirji. Krčmarji se niso zmenili zänje, in če so vojaci, ki so pa sami bili pijanci, skušali pijano druhal razgnati, se je ljudstvo vzdvignilo zoper nje. Koliko se še dan danes na Angleškem izpije, kažejo troški za pijačo, ki se računajo na jednega stanovnika brez ozira na spol ali starost. Leta 1876 je prišlo na vsako osobo 46 gold. V Glasgowi je bilo leta 1875: 14.124 popolnoma pijanih ljudi na ulicah pobranih, na vsem Angleškem pa so leta 1875: 203.989 osob zaradi pijanosti zaprli. Skoraj bi se lehko reklo, da se na Angleškem ženske z moškimi v pijančevanji merijo. Samo v Edinburgi so leta 1856: 2668 pijanih žensk na cestah pobrali. Na 160 ljudi pride jedna krčma
in leta 1876 se je samo v London i 180.237 osob s prodavanjem pijač živilo.
Na Ruskem je vodka (žganje) navadna pijača. Koliko je bilo pijančevanje na R u s k e m tekom srednjega veka, pripovedujejo potniki. Ne samo najnižje ljudstvo se je vpijanilo, ampak tudi bojari, duhovniki, žene in otroci. Največ se je pilo o praznicih. Pred vsako krčmo je ležalo še drugo jutro po več do nezavednosti pijanih osob v blati ali snegi. Za Petra Velikega, trdč pisatelji, se je časih po 10 osob po Moskovskih ulicah zmrznenih našlo. Spoznavši, kolika nesreča je za narod presilno pijančevanje, so uže tekom 16. veka skušali nekateri vladarji zabra-njevati neizmerno uživanje žganja. Car Bazi lij I v an o vi č je splošno prepovedal piti žganje, le svoji straži ne, zanjo je dal predmestje zidati, da bi ne dajali drugim pohujšanja. Katarina II. je dala pijance v ječe zapirati. Velikorusi so menj zmerni v pijači kakor Malo- ali Belorusi. Prvi ne pijö vjednomer, ali kadar začno, pijö ali teden dni ali vsaj tako dolgo, dokler jim hoče krčmar še kaj dati. Kadar pride tak Velikorus pred krčmo, prešteje svoje kopejke, ter si da toliko vodke natočiti v svojo steklenico, katero seboj prinese, kolikor more na dušek izpiti. To ponavlja dvakrat, trikrat in tako dolgo, dokler ne pade in obleži.
P o 1 j a k ni nič boljši. Kar zasluži ves teden, požene v nedeljo skozi grlo.
Da se je bil narod tako hudo prijel žgane pijače, je bila po večem kriva ruska vlada sama. Do leta 1803 je imela krona monopol za pridelovanje žganja ravno tako, kakor ima na primer v nas država monopol na tobak. Trgovina z žganjem se je dajala glavnemu zakupniku v najem. Ta je skušal kolikor mogoče obilo žganja prodati. Njega podnajemniki in agenti so ljudi priganjali in nagovarjali k pijančevanji. Dosta je pripomoglo plemstvo, da je narod tako žganji se udal. Vzdržati narod v svoji oblasti, ni bilo boljšega sredstva, nego v pijanosti držati ga. Vlada sama tudi poznejše, ko je pustila monopol na žgano pijačo, ni imela resne volje ovirati pijančevanja, kajti okolo 200 milijonov rubljev je donašal davek na žganji. Trdi se, da se v jednem leti na Ruskem izpije nad sto milijonov veder žganja.
Rusija je poskusila neizmerno uživanje žganja na ta način zmanjšati, da se je davek od eksportovanega žganja povračal. Tako se je res doseglo, da se je leta 1874 za 7 milijonov rubljev žganja izvozilo v tem, ko se ga je leta 1861 le za 19.000 rubljev eksportovalo. Ali se je pa tudi toliko menj žganja popilo, je drugo vprašanje. Leta 1871 je bilo na Ruskem 137.977 krčem raznih vrst; jedna je prišla na blizu 300 stanovnikov. Na Ruskem se tudi nekaj pive in vina prideluje in povžija. V K rimi, Be-s arabiji in Kavkazkem se pridela kacegapol milijona hektolitrov vina, katerega najboljša bela in rudeča vrsta se imenuje
kiseljäk. Višji stanovi pijö navadno šampanjca, katerega so leta 1876 za tri in pol milijonov rubljev vpeljali.
„Wer niemals einen Rausch gehabt, der ist kein braver Mann" poje se še dan danes po nemških komersih. Ta pesem je zrcalo življenja v starih Nemcih. Taci t pripoveduje: „Noč in dan piti se šteje v Germanih na čast. Pri njih popivkah se o vseh stvareh obravnava. Kadar jim pijača v glavo stopi, pride do dejanja in se razprave večkrat z ubojem in umorom končaVajo. Pri popivkah se tudi sovraštva poravnavajo, rodbinske zaveze sklepajo, knezi izbirajo in se o vojski in miri sklepa." Do ljudskega preseljevanje so pili Germani svoj met, od tačas so začeli piti tudi pivo. Svoje bogove so slavili z metom in pivom ter so jih izbirali za predsednike svojim pivskim bratovščinam. Ko so se poznejše pokristijanili, postavili so svetnike na njih mesto, na primer sv. Štefana in sv. Martina. Presilno pijančevanje je bilo uže Karolu Velikemu preveč, ukazal je zato: „Noben duhovnik ne sme pokorečega se človeka k pitji vabiti, pijan človek ne sme ni tožiti, ni pričati, sodnik ne sme soditi, ako ni trezen. Kdor se med vojaci vpijani, dobi tako dolgo same vode piti, dokler ne izpozna, da je krivo storil." Ali vse jednake postave niso mogle navade izkoreniniti. Trinajstega veka so začeli na Nemškem tudi vinski trs saditi. V nekaterih krajih, posebno na Würtenbergskem, so časih jako obilo vina pridelovali, toliko, da se ga je dobil bokal za jedno jajce in da so po nekaterih krajih z vinom mavto delali (?); kdor je hotel jeden star penez zapiti, moral je dvakrat v krčmo iti. Se ve, da ni bilo to vino najboljše. Melanckton pravi: „ubi nativum monteslacrimantur acetum," Erfurtsko vino je bilo leta 1336 tako kislo, da je železno posodo objedalo.
Pijančevanj je bilo tekom srednjega veka v vseh stanovih na Nemškem jako ukoreninjeno.
Ko je cesar Karol V. leta 1530 potoval na veliki zbor v Augsburg, se je vojvoda Henrik Lignicki v Nürnbergi s šestimi druzimi vojvodi tako vpijanil, da so si porezali rokave na kamižolah in srajcah, ter goloroki kakor glamači po mesti hodili bosi in z muziko o belem dnevi do stanovanja vojvode Brunšviskega, kjer so popolnoma pijani popadali na tlä,. Te zadeve tistega časa popisuje tudi šalivo zbadljivo naslednja pesem:
„Edit nona, edit clerus, Ad edendum nemo serus. Bibit ille, bibit illa, Bibit servus cum ancilla, Bibit abbas cum priore, Bibit coquus cum factore."
„Et pro rege et pro papa Bibunt vinum Bine aqua, Et pro papa et pro rege Bibunt omnes sine lege, Bibunt primum et secundum, Donec nihil sit in fundo".
Pijanemu biti je bilo tedaj čast. Zategadelj je bilo pijančevanje vseobče; navadni ljudje in takšni, katere bi dan danes prištevali razumništvu, so popijali v jedni in tisti krčmi le s tem razločkom, da so poslednji v tistih prostorih posedli, kjer je družina bivala. Samostani in vseučilišča so imeli privilegij, da so smeli brez davščine pivo kuhati in prodati: „in des Collegii Keller Getränke an Wein und Bier ohne eigene Steuer aufzulegen." Profesorji so se z vseučiliščniki v pijančevanji merili. Deželni grof Mor i c je vseučilišču v Marburgi svojega pijančevanji uda-nega tajnika priporočal. Ko ga vseučilišče ni vzprijelo, odgovoril je profesorjem: „dass viele Marburger Professoren würden zur Stadt hinaus müssen, wenn man es in dieser Hinsicht streng nehme, denn uns leider zu viel bekannt ist, dass fast in allen Fakultäten gute Zechbrüder und Lucubranten mitunterlaufen."
Rektortemu vseučilišču piše v nečem pismi: „Schon vor 30 Jahren wurde in Jena von einer Disputation zu Ehren des Bachus gehört, wobei die Zuhörer kleine Becher, der Opponent einen Humpen, womit er im dreifachen Schluck das jus objectionis darstellte, der Respondent durch dreimaliges Trinken diesen nassen Syllogismus annahm, der Präses das übrige austrank." Pri krstih, porokah, sedminah, go do van jih, pri kuhanji ali prodaji, pri vzprijemanji ali odpuščanji učencev, volitvi županov se je použilo pijače čezobilo. Uradno je bilo določeno, koliko skled jedi in koliko sodov vina in piva je smelo priti na mizo pri raznih rodovinskih veselicah, kako dolgo sme trajati svatovščina, koliko ne sme trajati pojedina in koliko gostov se je smelo povabiti. Na jednega hrabrega viteza se je tiste čase računalo 18 bokalov vina, na poštenega mojstra 16 bokalov. Ali največkrat so moški in ženske predpisano mero pijače prekoračili, tako, da so popolnoma brezzavestne v mrtvačnice nosili, kjer jih je hudo trpljenje in mnogokrat smrt čakala. Pri ženitovanji med meščani je smelo biti 200, med plemiči pa 400 povabljenih gostov; jedi se je smelo 40 na mizo prinesti in sedem sodov vina izpiti. Nad. 14 dni ni smela svatba trajati. Toliko pijančevanje je Nemce" zdivjalo in posurovelo (furor impetus teutonicus). Zato pa toži Martin Luter: „Es mussein jedes Land seinen eigenen Teufel haben, Wälschland seinen, Frankreich seinen; unser deutscher Teufel wird ein guter Wein und muss „Sauff" heissen, dass er solange durstig und bellig ist, der mit so grossem Saufen Weins und Biers nicht kann gekühlt werden, und wird solcher, fürchte ich ewig Deutschlands Klage bleiben bis an den jüngsten Tag."
Melanchton pa pravi: „Wir Deutsche schmausen uns arm, schmausen uns krank, schmausen uns in die Höhle."
V	novejšem časi je pijančevanje na Nemškem precej prestalo. Naobraženejši ljudje so opustili imeti pijanost za čast, ampak smatrajo jo dan danes največ za sramoto. Vladarji veliki in mali so si prizadevali po opominjanji in kaznjevanji zadušiti grdo navado. Na Ruskem so pred vsem z dobrimi šolami skušali vzbujati sramežljivost in nravsko čut v mladosti.
V	prvi polovici tega vekase je na Pruskem toliko špirita pridelalo, da je ž njim Pruska vse druge države presezala. Severna Pruska je namreč peščnata, neplodovita ravnina. Naj bolj se je tam še krompir obnesel, iz tega so začeli po vseh krajih delati špirit, z ostanki pa so krmili živino, katera bi sicer ne imela česa jesti. Živina je dajala gnoj za obdelovanje pustinj in tako je prišlo, da je produkcija špirita na Pruskem mogoče storila, da se je mnogo pustih krajev premenilo največ v rodovite. Mnogo špirita se je použilo doma; leta 1870 je prišlo na vsako glavo po 10 litrov žganja.
Piva se na Nemškem neizmerno mnogo pridela, pa tudi použije. Po vseh deželah, ki pripadajo pruskemu cesarstvu, použilo se je leta 1874: 39 milijonov hektolitrov piva, prišlo je zatorej na osobo kacih 68 litrov. Največ ga izpijö B a vari (250 litrov na osobo), Badenci (84 litrov) in Wtirtenberžani (213litrovna osobo); žgane pijače je prišlo leta 1870 na Pruskem 10 litrov na posameznega človeka.
Krčem je prišlo leta 1876 jedna na 126 ljudi brez ozira na spol in starost.
IV.
Alkohol ali vinski cvet in človeški organizem.
Vse vpijanljive pijače imajo v sebi alkohola ali vinskega cvetu v različni množini. Vinski cvet ali špirit je z vodo ugašen alkohol. Alkohol se navadno dela iz grozdnega sladkorja, pa tudi iz druzih tvarin, celö izpremöga. Špirit je različno močan po svoji koncentraciji. Vinski cvžt in iz njega narejeno žganje in druge pijače prehajajo po mnogih potih v kri. Iz želodca izginja prav hitro v kri, kar pričajo poskušnje. Sandras je vlil psu 150 gramov vinskega cveta v želodec in ga po dveh urah usmrtil; v želodci je bil samo še jeden gram cvetii in tudi v črevili ga ni bilo več. Ako se vinski cvet ali žganje v trebušno votlino vlije, se tudi od tukaj hitro v kri poizgubi. Bayer je spravil 15 gramov žganja v trebušno votlino domačemu zajcu. Precej je zajec izgubil zavednost in je
v malo urali pijan poginil. Ako se žganje kateri živali pod kožo vbrizgne, se tudi precej pokažejo znamenja pijanosti. Orfila je nečemu psu 40 gramov 40procentnega cvetu pod kožo vbrizgnil, pes je skoraj zaspal in v treli urah pijan poginil; izpod kože se je ves alkohol po krvi izgubil. Tudi skozi odprte rane prihaja alkohol v kri. Uže mnogokrat se je opazovalo, da je bolnik, kateremu so rane izpirali se žganjem, postal pijan. Tudi uže sam duh ali sopar alkoholov napravi človeka pijanega. Kdo ne ve, kako hitro se v vinskih kletili izgubi pamet, če se tudi primerno malo pije. V Bordeauxu, kjer imajo nekateri trgovci neizmerno velike zaloge špirita, se je opazovalo, da dobodo de-lovci, ki se dolgo v teh kletih rnude, možjansko bolezen „delirium tremens", pijansko ali tresočo blaznost. Iz krvi se izgubi jako naglo, časih v polovici minute po vseh organih. Najbolj občutijo možjani njegov vpliv, ki se izrazuje izprva v neki vzbu-jenosti, hitrejšem mišljenji, poznejše pa v zaspanosti, trudnosti vseh delov telesa in na to v popolni onemoglosti in spanji.
Naj uže pride alkohol po katerem koli poti v kri, njega učinek je tisti; različen je le po močnosti, po množini, po časi, kedaj se uživa in tudi po razpoloženji posameznega pivca. Mnogo je ljudi, ki pijö dolgo žgane pijače, in vendar ne najdejo na sebi slabih nasledkov; kdo drug pa pije primerno menj te pijače, pa ima skoro dovolj. Prvi je morebiti močnejši in ne pije na prazen želodec ali je bolj trdno sestavljen. Več ali menj bode pa vendar tudi pri zadnjem mogoče opazovati spremembe, ki se po ži-voti narejajo zaradi uživanja žgane pijače, katero pa prvi menj občuti, nego drugi.
Po dolgotrajnem uživanji žganja se prikažejo spremembe malo ne po vseh organih človeškega telesa. Želodec ne more več prav prebavljati, ker ga žganje posuši in želodečni sök pojema. Sluznakoža v želodci postane debela, otekla, in se kaže mnogokrat kakor odrta in to posebno tačas, če se več močnega žganja brez jedil použije. Marsikateri človek je moral še mlad iz tega sveta, ker si je želodec s pijačo tako izpridil, da ni mogel nobene jedi več prebavljati.
Jetra postanejo po dolgem uživanji žgane pijače mnogokrat še jedenkrat tolika in to največ po sami maščobi, katera se v njih nabere. Kadar pa moč želodca tako izgine, da postane prebavljanje nezadostno in jame človek hujšati, začno se tudi jetra sušiti, krčiti, česar nasledek je vodenica, ker se pot žilam iz trebuha skozi skrčena jetra zapira. Uživanje alkohola stori, da srce hitrejše utriplje, ker njega živce vzbuja. Ako je srce prisiljeno vztrajno silnejše utripati, postane večje ravno tako, kakor je roka pri človeki, če ž njo težka dela opravlja, močnejša, debeljša zaradi pomnoženja mišičnih vlakenc, nasproti roki človeka, ki ničesar ne dela. Ne samo to, tudi se pri pivci okolo srca in v njem samem nabira maščoba, iz česar
se sklepa, da človek, ki mnogo pije, rad toži, da mu proti srci zaleza, da čuti vse polno okolo srca in to v veliko večji meri tačas, kadar ga prime kakšna bolezen.
Tudi žile, ki vodijo kri od serca vsem delom telesa, so pri pivci spremenjene. Kdo uže človeka z napihnenim, rudečim licem, tako imenovanim „bakrenim", ne pozna, da je žlahtne vinske kapljice ali katere druge pijače bratec? Žile pri tacili ljudeh so razširjene, napete in tudi trše, ter izgube svojo prožnost, če se tudi takšen človek več časa pijači izogiblje; „na lici se mu ne znä, da bi bil kaj bolan", pravi navaden človek.
Vpliv preobilega pijančevanja na s o p i 1 a, to je, na d u š n i k, sapnike in pluča je znan. Pijančljiv človek je hripav, kakor da bi bil prelilajen; če poje, ima debel ali nizek glas, ki nekoliko strže. Navadno tudi zjutraj kašlja. Mnogokrat prime pi-jančljivca tudi jetika in stori konec njega življenju.
O bis ti so sicer jako majhen del človeškega telesa, ali pre-važne za njega zdravje. Učenjaki trde, da ste dve tretjini tacih ljudi, ki so umrli za vodenico po boleznina ob i s tih, bili pijan čl j i v c i.
Najobčutljivejši organ človeškega telesa za pijančevanje so možjani. Možjani so sedež vsemu dušnemu življenju, oni so vladar človeškega vedenja. Vse, kar tel6 stori, stori po njih ukazi, in vse, kar se telesu pripeti, izvedo možjani. Kot najobčutljivejši del sploh so možjani tudi najbolj podvrženi nasledkom pijače. Uže na črepinji se znä, če je bil nje nositelj pijanec. (Je je črepinja debelejša, posebno trdna, in ima na svoji notranji površini globoke brazde za razširjene in okoščenele žile, vemo, da je bil dotičen človek prijatelj vpijanljivim pijačam, če ga tudi nismo v življenji nikoli poznali. Se bolj trpe možjani sami od presilne pijače.
Ne samo, da se njih mrene vnemo, kar je uže na sebi za življenje jako nevarno, se kaj rade žile v njih pretrgajo, ker so krhke kakor vse druge v telesi in kri se iz njih v možjane razlije. Temu pravimo, da zadene ali udari mrtud, ki človeka ali popolnoma usmrti, ali pa pohabi posamezne dele človeške, o čemer pravimo, da je zadel mrtud na röke, nöge, na jezik i. t. d. V možjanih pijančljivega človeka so žile napete in rodijo mnogo več krvi, nego pri zdravem človeki. Uže samo ta sprememba mnogokrat učini, da se človeku v glavi zmeša. V starosti, če jo sploh še doseže, začno se pri pijančljivci bolj kakor pri treznem človeki možjani sušiti; on peša na dulii, izgublja spomin, in živi le še tako na sveti, da je samemu sebi in drugim na poti.
Ako človek neprimerno mnogo alkohol as te pijače na hip izpije, nastane takoj nevarnost za življenje. V večji meri užit alkohol je po svojem učinki podoben strupu, najbolj že-pleni kislini. Kakor tä, potegne alkohol vso vodo iz želodca
in črev näse, in objö slüzno kožo v podobi različno velikih ujedov. Percy je vlil velikemu psu 90 gramov špirita v želodec. Pes se je precej zvrnil na tla in je v 8 urah za hudim krčem poginil. Zajcu zadostuje uže 30 gramov špirita, da ga usmrti. Casih.se najde pri človeki, kateri je zaradi preobilega uživanja žganja hitro umrl, krvni mrtudv možjanih ali pa tudi tako imenovani vodeni mrtud; iz jako napetih možjanskili žil se voda izceja v možjane ter njih delovanje zamori. Zadnje se nahaja posebno pri otrocih, kateri umrö, ako se jim dade dve ali tri žlice žganja na jedenkrat izpiti.
Navadni ljudje pravijo, da se v človeki, ki je nagle smrti umrl, zaradi čezmernega uživanja alkoholnate pijače, žganje vžge in da iz njega gori. To ni res in tudi ni mogoče. Akoravno preteče med uživanjem močne, žgane pijače in med smrtjo časih le jako malo časa, se vendar alkohol vtem kratkem časi v životi za toliko spremeni ali zmeša, da ne more več goreti. Spremeni pa se alkohol v životi v ogljenčevo kislino, plin, kateri šumi iz sifonov ali soda-vode, in v vodo.
Število ljudi, kateri v pijanosti nagle smrti umrö, je po ne-katei'ih državah nepričakovano obilo. Na Švicarskem je bilo med 10.000 mrtveci273 tacih, katere je alkohol naglo usmrtil. V Londoni se je v 73 letih 1157 osöb na mesti do smrti napilo.
V.
Nesreče zaradi pijanosti.
Malo kateri dan mine, da bi se ne slišalo ali čitalo, da se je v tem ali v onem kraji kdo ponesrečil in našel prerano smrt. Nesreča se jako lehko pijanemu človeku pripeti ali pri vožnji, ali na skalnatih potih, na vodi, ali na kak drug način. Če pogledamo številke tacih nesreč po nekaterih deželah, vidimo, koliko ljudi se zaradi alkohola ponesreči. Na Francoskem se je od leta 1850 do 1879: 9350 ljudi v pijanosti ponesrečilo, na Saksonskem od leta 1847—1876: 1111, na Pruskem od leta 1869—1873: 1554 osöb, 7548 ljudi pa se je v pijanosti ranilo.
Uže zgoraj smo rekli, da je učinek alkoholnatih pijač na želodec podoben strupu, posebno žepleni kislini. Zanimivo je pregledati številke osöb, ki umrö zaradi navadnih mine-raličnih in vegetabiličnih strupov in zaradi alkoholizma. Od leta 1869—1873 se je na Pruskem po nesreči ostrupilo z strupenimi jagodami, vitrijolom, glivami, kislinami in z drugimi strupovi 159 ljudi, z žganjem pa 288. Države skrbe z raznimi naredbami, da se zabrani prodajanje strupenih tvarin; špirit pa se sme prosto prodajati, akoravno pokonča v jednem leti več
človeških življenj, nego vsi strupovi skupaj. Ali prodaja špirita se sploh ne more zabraniti, ker služi raznim obrtnim podjetjem in je njega poraba splošna. Produkcijo ali razprodajo špirita prepovedavati zato, ker se nekateri človek z žganjem iz njega narejenim- vpijani in morebiti zaradi pijanosti nagle smrti umre, bi bilo ravno tako brezumno, kakor če bi se železo ne smelo prodajati, ker se iz njega noži delajo in ž njim lehko človek človeka zahode.
Zgoraj smo bili v kratkem popisali vpliv preobilega uživanja vpijanljivih pijač na človeški organizem. Videli smo, da ga ni skoraj organa, ki bi se pri pijančljivci ne kazal spremenjenega. Omenjene spremembe v organizmi so podlaga bolezni, kateri se pravi: pijanska kaheksija. Amerikanski učenjak Dr. Day in za njim še drugi zdravniki pa celö trde, da je neubranljivo nagnenje do pijače uže samo na sebi bolezen, ravno tako, kakor spoznavajo psihijatri brezpovodno nagnenje do tatvine tatinsko m a nij o (kleptomanijo). Na podlagi tacega mnenja so Amerikanci začeli posebne bolnice za pijančljivce delati in z jako ugodnimi uspehi. Takšne bolnice imenujejo as i le. O teh govorimo poznejše. Na tem mesti bodemo skušali razmotravati nasledke pijančljivosti na človeki, členi človeškemu društvu, in potem nje vpliv na človeško društvo sploh.
VI.
Vpliv pijančljivosti na zarod ali naraščaj.
Uže Aristotel je bil prepričan, da daje pijančljiv oča otrokom življenje, iz katerih vzraščajo zopet pijančljivci. Tisto je vedel uže Plut ar h; Rimljani so opazovali tudi to istino, od kodar izvira prislovica: ebrii gigunt ebrios. Učeni profesor G r i e-singer pravi: „Po pijančevanji spremenjen organizem starišev ne da kali razvijajočega se mladega bitja prave meri." Preiskave novejšega časa potrjujejo to istino ter jo skušajo s številkami potrditi. Dodge je našel, da je bilo med 379 pijančljivci 180 tacih, ki so to nagnenje po stariših podedovali. Dr. Day je opazoval, da so bili otroci očeta, ki se je v drugi polovici svojega zakona udal pijančevanju, samo po nekoliko pijanci in sicer le tisti, ki so se rodili tačas, ko je oča uže pijančeval; drugi pa, kateri so v prvi polovici očetovega zakona zagledali svet, ko je bil oča še trezen, bili so zdravi in trezni.
Pijančljivost starišev ima še druge žalostne nasledke za otroke. Otroci pijančljivih starišev so podvrženi marsikaterim boleznim, posebno možjanskim. Rosch pripoveduje, daje poznal pijančljivega muzikanta, ki je 50 let star za vnet.ico prsne mrene umrl. S svojo ženo, ki je bila tudi pijančevanji udana, imel je
14 otrok. Od teh so bili štirje idijoti (trapeži), jeden je 4 leta star zmrznil, jedno dekletce je 8 let staro umrlo za vnetjem možjan, drugo ravno tako, tretje dekletce je bilo tačas staro 18 let, ali kar se razuma tiče na slabšem, nego živina, in še hoditi ni znalo. Razven dveh otrok, ki sta bila v časi opazovanja še zdrava, so drugi poleg uže imenovanih za ietiko pomrli. Haas pripoveduje drug slučaj. Nek pijači jako udan rokodelec je imel 7 otrok. Prva dva sta umrla za božjastjo, tretji je v jednajstem leti zblaznel in idijot umrl, četrti se je poskušal umoriti in je tudi v blaznosti umrl; peti je jako občutljiv in črti vsacega človeka; šesti otrok, dekletce, je histerično in časih zbläzne; poslednji, rokodelec, je prebrisan, a nervoznega temperamenta in ne da se dosta dobrega pričakovati od njega. Dagobert omenja pijanca, ime-jočega 11 otrok, katerih jih je 9 za konvulzijami (božjastjo) pomrlo. Pijančljivi stariši dajejo časih tudi mutastim otrokom življenje. Matere, katere so mnogokrat pijane, porajajo često mrtve otroke.
Narodopisci pričajo jednoglasno, da so ljudstva, uživanji močnih pijač podvržena, postala tekom časa slabejšega telesa in manjša. To se opazuje pri Evropcih, kakor tudi v s t an ovni kih druzih svetovnih delov. Buhl-Cremer pravi, da so ruski Tat ari, katerim je po verozakoni uživanje kakoršne koli vpijančljive pijače ostro prepovedano, najmočnejši in naj-zdravejši narod na sveti; kazanski in permski Votjaki pa so od Ivana Vasiljeviča, kar so začeli žganje piti, manjši in slabotnejši.
Nekateri trde, da ima rastoča pijančljivost velik vpliv, da se krči število za vojaščino sposobnih moških od leta do leta. V Švediji je postalo število zavoljo telesne slabotnosti za vojaščino nesposobnih mladeničev vedno večje innarastlo leta 1846 na 36 °/0 proskribovancev; ko je pijančevanje zaradi ostrih postav nekaj ponehalo, se je ono procentno število vzdvignilo na 25 °/0, to je: od 100 za vojaščino proskribovanih mladeničev jih je bilo le še 25 preslabih.
V Avstriji je največ zaradi slabotnosti za vojaščino nesposobnih fantov v Galiciji (37 %), zaradi premajhne postave 18 %, skupaj 55 %. V Galiciji je žganje vsakdanja pijača. Po druzih avstrijskih deželah znaša ono število le 33 %• Blizu jednake razmere so na Nemškem.
VII.
Pijančljivost in pomiranje.
i
Vsi človeški organi trpe od presilne pijače. Kadar pride huda bolezen, potrebuje človek nepokvarjenih notrajnih organov,
da jo preboli. Ako se zatorej prime plučnica človeka s srčno napako, nastane zänj največja nevarnost. Ker so pri pijanci vsi organi nekako depravirani, je vsakatera bolezen toliko nevarnejša. Ako zboli pijančljiv človek za plučnico, se rado pripeti, da začenja, kadar mu vroče prihaja, delirovati ali blazneti, celo besniti. Le malokedaj takšen človek hudo bolezen pretrpi. Hufeland pravi: „Hudi vino- in žganjepivci so strastni ljudje, imajo vzbujen in* hiter utrip in so kakor v neprestani vročnici, suše se in hujšajo ravno tako, kakor da bi v resnici imeli vročnico."
Najlažje se dokaže vpliv presilne pijače na zdravje pri vojacih. Angleški vojaci v Indiji so ali veliki pijanci, ali spadajo k društvu obstajnarjev, katerega vsak član je zavezan vpijan-ljivih pijač popolnoma vzdržavati se. Izmed pivcev zboli na leto vsak sedmi vojak, izmed obstajnarjev še le vsak sedemnajsti; izmed pivcev potrebuje jeden počrez 9 dni, da se ozdravi, ob-stajnar samo tri dni.
Jako očitno se kaže vpliv pijančljivosti pri koleri. Največ ljudi pomori kolera iz proletarijata. Poročila pričajo, da zboli največ ljudi ob dnevih za nedeljami in praznici, ker so tisti dnevi uže nekako za pijančevanje namenjeni. V mesti Albany je umrlo izmed 26.000 stanovnikov 336 osöb za kolero; med temi sta bila samo dva, ki sta bila pri društvi obstajnarjev. Med temi 336 mrtveci je bilo 140 pravih ali hudih, in 136 srednjih pijancev. Profesor Adams pripoveduje, kako se je prepričal, da izmed sto treznih ljudi jih umre le 9 in izmed sto pijančljivih 91, če se jih kolera poloti. On ima žganje za najhujše sredstvo, ki h koleri dispo-nuje, in bi rad na vsako „botiko," ko bi imel oblast, dal zapisati: „Tukaj se kolera proda." Ko je v T i f 1 i s i poslednjič razsajala kolera, pobrala je vse, ki so bili pijančevanju podvrženi, niti jeden pijanec ni ostal živ.
Če gre Evropec v vroče podnebje, misli, da je voda kriva hudih mrzlic, ki tukaj tujcev more. Zaradi tega si nalože potniki ruma in jednakih pijač, da bi ne bili prisiljeni piti vode. Ravno žgane pijače so za vroče kraje najmenj primerne in F r i e d-mann trdi, da prav podnebju neprimerno življenje Evropcev po naselbinah toliko naseljencev in potnikov pokonča.
Vsaka bolezen je pri pivci mnogo nevarnejša, kakor pri trez-niki, celo rane se pri trezniki mnogo hitrejše celijo. V poslednji rusko-turski vojski se niso zdravniki pri turški armad mogli načuditi trdnosti in herojizmu ranjenega turškega vojaka. Silne rane trpe skoraj brez bolečin in naj bodo rane še tako iiude, celijo se naglo in brez vsacega zdravila lepše nego pri našem vojaki, naj ga še tako varujejo in gleštajo. Noga ali roka se pri Turki ne odreže, če so le še žile cele, kajti navadno se zarase. Omer paša pripisuje te razmere popolnemu vzdrževanju turškega vojaka od vpijanljivih pijač in njega preprostemu življenju sploh.
Pijančljivost in dolgost življenja.
Spremembe, katere se gode v organizmi pijančljivega človeka, ne dopuščajo, da bi takšen človek doživel toliko starost, kakor trezen človek. Skušnje uče in številke pričajo, koliko si pijančljivec s svojo pogubno strastjo življenja skrajša. Nekatera zavarovalna društva se pri zavarovanji na življenje opirajo na to, ali je ponudnik za zavarovanje trezen ali pijančljivosti podvržen človek. Iz tacih v tem obzin iz dolgoletnih skušenj sestavljenih tabel je razvidno, koliko let je še treznemu in pijančljivemu človeku naštetih. Neison je primerjal 6111 pivcev 6111 treznim ljudem z ozirom na dolgost življenja pri jednili in drugih, ter je našel, da je izmed 6111 pivcev umrlo jih na leto 357, izmed 6111 treznih pa le 110. Za koliko je pijancem življenje prikrajšano, naj kaže naslednja tabela:
Starostni razred
Še namenjena dolgost življenja
treznih
pijančljivih
Zatorej je življenje pivcev v dotižnih starostnih razredih prikrajšano za
20 let 30 „ 40 „ 50 „ 60 „
44.20 36.48 28.79 21.25 14.28
15.56 13.80 11.63 10.86 8.95
28.65 let 22.68 „ 17.16 „ 10.39 „ 5.33 „
Iz te tabele se razvida, kako ima 20 let star pivec še 15.56 let živeti, a trezen človek 44.21 let. Trideset let star pivec ima dočakati še 13.80 let, trezno živeč pa 36.48 let. Pijančljivec si zatorej prikrajša življenje s pijančevanjem za jedno ali dvč tretjini let. Le izjemno malo pivcev doživi toliko let, kolikor bi mu bilo treznemu še namenjenih.
Vpliv pijančljivosti z ozirom na dolgost življenja je mnogo večji pri višjih stanovih in pri ženskah nego li pri kmeti in pri moških. Prilika nanaša, da so v obče krčmarji in vinski baran-
taci pijančljivosti najbolj podvrženi, zategadelj nočejo nekatere zavarovalnice tacih osob zavarovati.
Jeden närod je na sveti, ki se je znal stoletja upirati pijančevanju, to so J u d j e. Sicer pije tudi Jud, ali nikdar zmernosti ne pozabi. Judje se nahajajo po vseh podnebjih, po vseh delih sveta, in med narodi z dušo in telesom udanimi žganji, toda ostali so zmerni.
Kakor prikrajša pijančljivost dolgost življenja posameznega človeka, ravno tako spodkopava dolgoživost narodov. Znano je, kako ginejo ljudstva v Ameriki, zapadni Afriki in po južnih otocih. Kamor so prišli tuji naseljenci, prinesli so sabo žganje in s tem more prvotne stanovnike bolj nego jih morita meč ali kuga. A tudi v narodih po Evropi ne izostajajo nasledki nezmernosti, samo da se ne kažejo tako očito. Najmanjšo povprečno dolgost življenja najdemo v Rusih in moskovski zdravnik Blumenthal meni, da največ zaradi nezmernosti v pijači.
IX.
Pijančljivost in samomor stvo.
Vzroki, kateri napeljejo človeka k temu, da si sam vzame življenje, jako so različni. Ako živi človek v hudih stiskah, bodi si v novčnih ali socijalnih, ako obupa nad svojo srečo in svojo močjo, se marsikateremu usiljujejo samomörske misli. Začne se silni boj samomörskih misli med prirödnim nagonom samovzdr-žanja. Največ premaga v tem boji slednji nagon s pomočjo zdravega razuma, ali pa pogrešanje srčnosti. Te je marsikdo pogrešal v odločilnem hipi in sklep, storiti konec svojemu skrbi in truda polnemu življenju, katerega je morebiti uže dolgo nosil v prsih, se ni izvršil. To srčnost daje človeku pijača; ali ne samo to, ampak pijača mu vzame sposobnost, preudariti še jedenkrat namenjen korak: napije se in storjeno je!
Samomörstev se izvrši mnogo po raznih državah. Browne je izračunal, da se zgodi med 1222 slučaji samomörov ta v pijanosti 158krat, ali vsak sedmi samomorilec je usmrtil se v pijanosti. Huss je našel, da je bil v Svediji vsak sedeminpet-deseti moški, ki je v starosti od 25 — 50 let umrl, samomorilec. On smatra vsa samomorstva nasledki pijanosti. Silna pijančljivost provzroči pri menj naobraženih ljudeh mnogokrat nekako motno dušno razpoloženje, ki tudi vede do samomora. V vsakem slučaji je jako težko najti vzroka samomorstvu, dokazano je vendar toliko, da je bilo na Francoskem v letih 1869 — 1874: 4709 sa-
moumorov v pijanosti storjenih, to je 7—13 °/0 vseh samomoritev. Na Pruskem je bilo naštetih v letih 1869—1875: 21.000 samomorov, med temi jih je bilo 1787 storjenih zaradi pijanosti. Na Ruskem pride na 10.000 stanovnikov 1 samomorilec, izmed 100 samomorilcev se jih 38 v pijanosti usmrti.
Število sainoumörov množi se vsako leto. V Avstriji na primer se je štelo v letih 1846—1850 = 505 samomorov „ 1851—1855 = 666 „ „ 1855—1860 = 799 „ „ 1861—1865 = 949 „
Jednake razmere se opazujejo tudi v družili državah. V kakšni vzročni razmeri stoji rastoče število samomorov z rastočo pijančljivostjo, ni še dognano: toliko pa je gotovo, da je poleg blaznosti pijanost najčešče najbližji vzrok samomoru.
X.
Pijančljivost in pijanska blaznost (delirium tremens).
Pijanska blaznost je bolezen živčne sisteme, prikaže se pri človeki po dolženi, vztrajnem uživanji močnih, posebno žganih pijač ter je nasledek alkoholovega vpliva na možjane. De-lirij se izrazuje po zmotnjavah čuvstev posebno v prividu, mirnih ali divjih blodnjah in tresenji udov. Bolniki domnevajo, da vidijo miši, podgane ali jednake živali, ter jih pode. Časih vidijo taki bolniki sovražnike pred sabo, kriče, razbijajo ter skušajo uiti, marsikateri skoči v tem stanji skozi okno, da bi ubežal. Drugi takšni bolniki so veseli, dobre volje, norčujejo se ter v jednomer blebečejo. Izraz njih obraza je časih jezovit, časih vesel. Blodnje prestanejo, pa se skoro zopet še hujše povrnejo. Bolnik tirja neprenehoma pijač, ne je in ne spi. Zaradi brezod-mornega divjanja in razgrajanja nastopi pri nekaterih spanje, kar daje najboljše upanje na ozdravljenje; nekateri pa onemorejo popolnoma ter umrö.
Kako je ta bolezen po sveti razširjena in koliko ljudi za njo pogine, nam pričajo statistična poročila nekaterih bolnic. V London i je v letih 1840—52: 1569 ljudi za pijansko blaznostjo umrlo, na vsem Angleškem pav desetih letih 13.203. VPen-silvanija-hospitali je bilo tekom 31 let med 3599 blazniki 16°/ 0 tacih, pri katerih je bila pijančljivost izvor bolezni. V severni Ameriki je umrlo zato boleznijo v 8 letih 300.000 ljudi pravi dr. Ewrest, na Francoskem v 13 letih 3554. Na Rus-' k e m je bilo v letih 1861—65: 3241 za pijansko blaznostjo v blaz-nico vzprijetih in od teh jih je 293 umrlo; med temi je bilo
2821 moških in 420 žensk. Največ tacih bolnikov je bilo vzpri-
jetih v Obuhovovo blaznico, kamor prihajajo največ bolniki 'iz nižjih stanov. Šestina vseh blaznikov na Ruskem je imela delirium tremens. V Berolini je umrlo v 42 letih 1438 osob zato boleznijo in Caspar trdi, da je vsak tretji blaznlk blaz-nice v Berolini bil pijanec. Na Dunaji je bilo leta 1873:278 zato blaznostjo bolnih v bolnicah in jih je 57 umrlo. Na Francoskem je izmed 1000 blaznikov 200 bilo pijančevanju udanih in izmed 2507 osob, katere je policija v Pariz i poslala v blaznico v opazovanje, je bilo 588 alkoholistov. V obče se more reči, da je med sto blazniki dvajset slučajov pijanske blaznosti.
XI.
Pijaučljivost izvor hudodelstev.
Dušno razpoloženje pijanega človeka je kaj podobno razpoloženji blaznega. Samosvest je ojačena, pijanec se misli močnejšega, pametnejšega, mogočnejšega, ter se vsakemu prizivu proti svojim domišljijam stavi v bran. Čuvstvo dolžnosti do spoštovanja postave otrpne. Marsikateri človek, kaj zlega namerjajoč se napije, s čimer zaduši v sebi misli na nasledke nameravanega dejanja. Ker je pijanost blaznosti toliko podobna, imajo jo nekateri zdravniki tudi za bolezen; tudi postava se v nekaterih državah ozira pri določevanji kazni na to bolestno dušno razpoloženje. Pravega pijanca ne spokoriš nikoli, dokler ga pustiš v navajenih okoliščinah, prizanašaj mu kolikor hočeš. Časih ima pijanec halucinacije, to je, kažejo se mu vsakovrstne podobe in zvene mu razni klici na ušesa, katerih v istini ni, in prijatelj se mu vidi sovražnik, preteč mu s čem hudim ali celo strežoč po življenji. Tacim prividom ali prisluhom ustrezajoč zvrši hudodelstva, katera so mu, kadar se strezni, popolnoma nerazumljiva.
Kdor je imel priliko biti navzočen pri raznih sodnij obravnavah proti hudodelcem, izlasti oziroma telesne varnosti, moral je spoznati, da je najmenj 70 procentov hudodelstev bilo v pijanosti storjenih, ali da so jih pijanci storili. Razmera med pijančljivostjo in številom hudodelstev je na tajnem zakoni utemeljena (Quetele t), po vseh državah z malimi razlikami jedna in tista. To razmero razjasniti skušati državi severna Amerika in Angleška. Vlada zjedinjenih držav je naložila vsem svojim poslanikom in konzulom, da so morali pri državah, kjer so postavljeni, nabirati statističnih dat, iz katerih bi se dala razjasniti razmera med pijančljivostjo in številom hudodelstev. Na ta način se je nagromadilo jako obilo statističnega gradiva, iz
katerega se še le v polni meri da spoznati, kaj vse more pro-vzročiti pijančljivost v raznih narodih. Kjer se použijeveč žganja, doprmaša se več hudodelstev, kjer je več krčem, tam imajo kazenski sodniki več posla. Ječe, posilne delärnice, preiskovalnice, siromašnice so tam najbolj obljudene, kjer se od jedne krčma do druge jedva Očenaš izmoli. V dokaz tem izrekom hočemo tu navajati samo nekoliko številk.
Na Francoskem na primer je bilo v letih 1826-1829: 1129 umorov; 446 teh je bilo zaradi prepirov v krčmah storjenih. Med 2421 jetniki v Filadelfiji je bilo 2020 pijancev. Na Angleškem je bilo v 1.1849in dalje obsojenih 90.963 ljudi; nekov duhovnik trdi, daje bilo med temi gotovo 50.000 pijancev. Jednaka opazavanja so napotila parlament lordov v L on d o ni, da se je postavila enqueta za preiskovanje vpliva pijančljivosti na število hudodelstev, Ta je nabrala si statističnih dat od 24 jetnišnic. Enqueta je stavila vodstvom jetnišnic vprašanje: Koliko jetnikov se ima smatrati za žrtev pijančljivosti ? Na to vprašanje se je odgovorilo trikrat, da 60 osemkrat, da 75 %, dvakrat, da 80 %, in sestkrat, da 90 % jetnikov je kaznjivo dejanje v pijanosti storilo. Najjasnejše pa se kaže vpliv pijančljivosti na število hudodelstev na Irskem. Zdanji lordkancelar irski je nagovoril porotnike v Monagliani: „Slučaji, o katerih bodete imeli soditi, imajo vsi svoj izvor v nezmernosti. Ako bi bilo ljudstvo v tej deželi prosto tega zla, bi ne imeli v tem zasedanji nobenega slučaja vam v razsojo podajati."
XII.
Pijančljivost in siromaščina.
Socijalna mizerija današnjega časa je predmet temeljitih preiskav učenjakov. Da rase na njej siromaščina, nevednost, ne-nravnost, hudodelstvo, je znano, ali ni še dognano, kje ima svoje največje korenine, katere izpodrezati bi bilo treba, toliko pa je gotovo, da je nezmernost jako bistveno udeležena pri razširjenji tega občnega zlä. Če tudi ni pijančljivost vselej in povsod pravi začetek in vzrok revščini, je vendar to po večjem tožna istina. Nekateri tako nazivani prijatelji delovskega stanii sicer trde, da vodi siromaščina za sabo pijančljivost. Ako se hoče, da se nezmernost v pijači zmanjša, mora se skrbeti za zboljšanje socijalnih razmer, dajati miloščino, delo, podporo. Ne da se tajiti, da ni to časih tako, ali navadno velja prvo in skušnje uče, da meščan,obrtnik, delovec ali kmet, ki začenja po krčmah posedati, mnogokrat svoja opravila zanemaija, kupčijo, obrtnost, poljedelstvo zaostaja, ker ni voditelja, pravega duha; delovec postaja nezanesljiv, ker
časih ravno tisti dan od dela izostane, kadar ga dajalec dela najbolj potrebuje, ter izgubi zaupanje. Poleg tega še pride morebiti katera nesreča, začno se delati dolgovi, ki z velikimi obrestmi spravijo dolžnika na boben. Kadar začne takšen človek premišljevati vzroke svojega propada, je uže mnogokrat prepozno. Skoro nima več svoje domačije, toži osodo, da mu je bila nemila; prej gospodar ali spoštovan obrtnik, postane delovec ali mora uže z rodbino vred kruha prositi usmiljenih ljudi, ali obupa nad samim sabo in si konča življenje, pustivši nedolžno rodbino, nsmi-ljenja vredno, brez vse podpore in brez nädeje na odrešenje. Komu je moči zanikati, da je v takšnem slučaji pijančevanje krivo siro-maščine nepremišljenega človeka in vse rodbine?
V delovskem stani hodi pauperizem ali revščina tistim potem, Delovci, posebno fabriški, so vajeni tovarišije. Če pride delovec zvečer domov, ne najde v revnem stanovanji in pri kričanji otrok potrebnega kratkočasovanja, zatorej gre v krčmo. To stori jeden dan v tedni in nedeljo, potem še drugi in tretji dan v tedni, skoro se navadi hoditi po krčmah in pijača mu je neizogibna; izgovarja se, da mu je pijača za ohranjenje telesnih moči potrebna. Ves zaslužek gre po grli, doma pa revščina kraljuje, naposled je nesposoben za delo in izgubljen je!
Nekateri trde nasprotno, namreč, da so slabe razmere de-lovskega stanu, majhni zaslužki vzrok, da se širi pijančevanje. Ti zahtevajo, da se daje delovcem dosta dela in večji zaslužek. To bi baje pomagalo delovcem lajše nositi breme, veseli bi bili med veselo domačo družino. Ali skušnje pričajo drugače. Več ko delavec zasluži, več zapravi izvzemši nekatere, ki imajo razuma in trdne volje dovolj, da spoznajo potrebo, da še nekaj zaslužka polože na stran za otroke in za stare dni, ko bodo nesposobni za delo. Da povečanje zaslužka navadno ne ovira pijančevanja med delovci, kaže opazovanje Danijela Gibba na Angleškem pri delovcih v premogovih in železokopih v L a n c a s h i 1* i. V letih 1869—1873 je bila trgovina s temi tvarinami kakor sicer dobra. Dva in pol leta zatem je trgovina še jedenkrat bolj cvetela in zaslužki delovcem so se povišali. V tisti razmeri pa so rasla tudi hudodelstva in kaznjevanje zaradi pijančevanja. Natančnejše se bodo videle te razmere v naslednji tabeli:
Leta:	1869	1870	1871	1872	1873
Število hudodelstev: Kazni zaradi pijanosti funt. stri.:	1335 495	1775 1562	1894 606	2818 1304	4402 2669
Dnina šilingov:	5	6	7	8	11
Iz te tabele je razvidno, daje bilo leta 1869 pri vsakdanjem zaslužki 5 šilingov 1335 hudodelstev storjenih, in 495 funtov kazni plačanih. Leta 1875 pa, ko je zaslužek na 11 šil. narasel, je bilo uže 4402 hudodelstev storjenih, in 2669 funtov kazni plačanih. Iz teh številk je razvidno, da ako se pogreša resne volje m dovoljne moralne moči, povišanje dnine strast le še pomrfoži. Yellewleer, vodja blaznici, je tudi opazoval, daje število v bla-znico vzprijetih delovcev bilo nekatere čase še jedenkrat toliko, kakor drugikrat in prvo vedno tačas, kadar so imeli delovci v rudokopih obilo zaslužka. Kadar jim je vzrastel greben in so delali „strike," niso zaslužili nič in so bili prisiljeni vsakatere pijače vzdržati se. Iz tega se sklepa, da samo prisiljena absti-nencija varuje delovce pijančljivosti, hudodelstva in bolezni. Več nego delovec zasluži, več zapravi, s povišanjem zaslužka postane ponosen, ima večje potrebe, si ne prihrani nič, in če pridejo slabi časi, je dosta slabši, nego li če bi, imejoč manjšo plačo, bil ostal pri prejšnji oskromnosti. — Po nezmernosti se izgubi neizmerno mnogo kapitala. Pod tem kapitalom ne razumeva se samo zapravljen novec, ampak tudi zapravljen čas, nastala trudnost, otrpnelost in bolezen. Za pijačo izdan novec iznaša sam na sebi vsote, o katerih nam je strmeti. Na Angleškem seje izdalo od leta 1869—72 za same pijače 4820 milijonov gold. Če prira-čunamo temu znesku še kvaro, ki je nastala po nasledkih pijančevanja, katera znaša najmenj tudi toliko, dobimo velikanski znesek preko 9000 milijonov gold. S tem novcem bi se bil ves dolg angleške države plačal in ostalo bi bilo še 700 milijonov gold.
Leta 1860/61 je bila v Londoni tako huda zima, da je vse delo prestalo in delovci niso imeli zaslužka. Število ljudi, ki so miloščine prosili od mestnega urada, naraslo je na 130.370 osob. Zanimivo pri tem je bilo, da od 7447 rokodelcev in delovcov, ki so bili pri društvi „zmernost," ni nij eden miloščine prositi bil prisiljen.
Število krčem je merilo revščine. Da ne bodemo dokaza temu izreku hodili daleč po sveti iskat, poglejmo si naše Gorenjsko. Gremo mimo vasi z lepimi zidanimi hišami in čedno ograjenimi vrtovi. V tej vasi hočemo počiti in se okrepčati, ali krčme ni nobene. Pojdimo naprej. Ne daleč od todi je druga vas. Hiše so zapuščene, zamazane, skozi strehe se vidijo špranje, toda na vsaki tretji ali četrti hiši visi smrekova vejica nad vratmi v znamenje, da se tukaj dobiva žganje. Pojdimo notri. Za mizami sede suhi, oveneli, brezdušni pivci. Žene prihajajo klicat može po jedenkrat, dvakrat, trikrat, ali vse zastonj. Jokaje privede jedna raztrganega otroka sabo, prosi moža, naj bi šel domov, in ker prošnja nič ne pomaga, začne ga preklinjati. Ali tudi to je brez uspeha: domov moža ni moči spraviti. Ko žena otide, začne se v krčmi razgrajanje in prepir med pivci, jedna grda beseda prinese drugo, napösled se vzbudi pretep, kri začne
teči, kar pade mož, ki ni liotel z ženo domov, po trdem udarci nezavesten na tla. Nesö ga domov, kjer leži mnogo tednov. Rodbina nima jesti, saj reditelju ni moči ničesar prislužiti. Začne se glad v hiši, otroci prosijo mater kruha, ali ta jim ga nima dati. Jok in stok vladata po domi, da se človeku srce topi od usmiljenja.
Tacih pripetljejev je mnogo v tej vasi, daleč okrog pa tudi ni toliko tatvine, pretepov niti ne beračev, kakor tukaj. Ali ni v jednih slučajih pijančevanje gospodarjevo krivo velike rodbinske
116SF6Č6 ?
Pijančljivost starišev je kriva, da so njih otroci moralično depravirani. Dokler pijančljivih starišev otrok šole ne obiskuje, ne uživa doma nobene primerne vzgoje. Slab vzgled starišev uže zgodaj zamori v mladih srcih čut sramežljivosti, nagib pridnosti, starišev povelja vračajo otroci s posmehovanjem njih v pijanosti dovršenih dejanj. Kadar začne otrok šolo obiskovati, se pokaže, da ali nima talenta ali pa prav nobene moralne čuti in moči v sebi. Taköv otrok hodi v šolo, ker mora, vse jedno pa mu je, ali se čemu nauči ali ne. Šole dolžnost ni samo otroku vcepiti elementarna znanja, ampak tudi vzbuditi v njem zavest pravice in krivice, dobrega in slabega. Kaj je moči šoli koristiti, ako vse, kar se otroku v šoli v glavo vcepi, doma slab vzgled in nemarnost starišev pokvari? Nasledek temu je, da so otroci pijančljivih starišev malopridni, nevedni, slabemu udani, in da začno prav skoro stopati v stopinje starišev. To skušnjo izpoznava prosti narod sam, rekši, da jabolko ne pade daleč od jablana.
Dodatek.
XIII.
Veliko zlo, katero izvira iz brezmernega uživanja žganih pijač, izkoreniniti ali vsaj kolikor mogoče zmanjšati, so si uže dolgo prizadevale razne države po sveti. Nastopale so različna pota: Nekatere severno-amerikanske države so prepovedale produciranje žgane pijače, druge so skušale z velikimi davki na žganje ceno tako povzdvigniti, da bita sama uživanje žganja ovirala; zopet druge države so poskušale po zakonih in naredbah, obrnenih proti krčmarjem ali točarnicam in proti pijančljivcem samim priti pogibljivi razvadi ali strasti do korena, S kacim uspehom se je v raznih državah jedna ali druga pomoč proti pijančljivosti obr-nena obnesla, popisali bodemo v naslednjih vrstah.
Najzanesljivejša pomoč uživanje žganja popolnoma zatreti bi bilo, ako bi se vse tovarne za špirit in vse žganjarije zaprle. Ako bi se to po vsem sveti zgodilo in zgoditi moglo, bi se ljudje skoro odvadili te pijače in se poprijeli druge, menj škodljive. Ali to bi pomenjalo konec marsikateri obrtnosti, katera ne more brez špirita shajati, in bi povrnilo civilizacijo za nekoliko vekov nazaj, in vse države bi britko občutile sad taköve naredbe. Ako bi samo jedna država vse žganjarije zaprla, bi se žganje iz druzih držav uvažalo, če drugače ne, pa na skrivnem, po tihotapstvi.
Lažje izvršljive bi bile naredbe, katere bi merile na to, da se špirit ne sme za pijačo prodati. Takov zakon dati ima vsaka država moč in dolžnost; saj tudi zabranjuje splošno prodajo zdravil, strelnega prahu in strupov. Da je brezmerno uživanje žganja po učinkih strupom podobno, smo uže zgoraj omenjali. Z ozirom na javno blagostanje, katerega pijančljivost spodkopava, bi bila vsake države dolžnost, zlorabo žganja nemogočo storiti. Teoretično se vidi taka naredba kaj lehko izvršljiva, ali dejanski ni to tako lehko, kar bodemo videli na skušnjah, katere so imele nekatere severno-amerikanske države s takimi naredbami.
Človekoljubivemu prizadevanju nekaterih za človeško blagostanje gorečih mož se je posrečilo, da je bila v nekaterih severno-amerikanskih državah vzprijeta postava proti žganji „Liquor Main Law." Po tej postavi je bila prodaja špirita za pijačo
prepovedana; nobeden krčmar ni smel prodajati žganja proti kazni do 2000 tolarjev. Po nekaterih državah so celo sklenili, da ima biti špirit in žganje le v državnih ali za to posebno pooblaščenih zakladnicah, da bi se tem lažje razprodaja nadzorovala.
Kje pa je postava, da bi se ne mogel prekanjenec izviti iz nje paragrafov? Tihotapstvo z žgano pijačo se je organizovalo v posebni red in dogodilo se je, da so nosile ženske žganje po ulicah v taki posodi, kakor mleko. Po gostilnicah res niso točili očitno žganja za novec, ali ako je kdo hotel imeti ga, reklo se mu je, da se vpiše v trgovski klub in plača ustopnino. Za to ustopnino je pil tako dolgo, dokler ni bil vplačani znesek zapit. Na to je mogel tak gost stopiti v drug klub. Pripetilo se je časih, da je policija pri katerem trgovci našla sode žganja. Trgovec naznani to brzo prijatelju, bivajočemu v drugi državi, in ta veli hitro vse sode z žganjem po sodnijskem poti v prepoved deti. Na ta način se je navzlic ostri postavi prodajala žgane pijača. Po nekaterih državah se je produkcija in poraba špirita zmanjšala na polovico od prejšnje množine, ali svojega namena postava ni mogla doseči. Vzredila pa je veliko število potuhnencev in pri-lizovalcev, kateri so na videz bili prijatelji prohibitivnih postav, za pravo pa najhujši pijanci.
V	zjedinjenih državah imajo dnevna vprašanja jako velik vpliv na sestavo narodnih zborov. V državi Illinois, kjer so se naredbe proti pijančljivosti najstrožje izvrševale, sta pri novih volitvah krčmarjem in trgovcem rabila novec in žganje, da so ljudi podkurili proti prijateljem prohibitivnih zakonov. Nasledek temu je bil, da so v bodočem zbori imeli ljudje večino, katerim prva skrb je bila, vse postave in naredbe proti pijančljivosti ovreči kot naredbe, katere nasprotujejo človeški slobodi in delajo kvaro državnim blagajnicam. Državna blagajnica se je v istini pod novo sistemo bolj polnila, ali polnile so te tudi jetnišnice in blaznice, obrtnost pa je pešala.
V	Evropi je bilo malo ne po vseh državah dovoljeno za „svojo potrebo" žganje kuhati. Da se je zategadelj neizmerno obilo žganja pridelalo, se lehko umeje. Samo na Švedskem je bilo leta 1830 gotovo lep broj 173.000 žganjarij! Davek od pro-duciranja žganja se je odmerjal kakor še dan danes pri nas po vsebini kotla. Poznejše so po Nemškem in Švedskem začeli davek meriti po množini produkta. Nasledek temu je bil, da so nastale velike žganjarije (tovarne), male pa propadle, ker niso mogle z večjimi prebiti konkurencije. Na Švedskem je bilo leta 1870 le še 442 žganjarij. Vse manjše žganjarije, ki so se hotele še obdržati, bile so prepovedane, čas destilovanja se je po postavi skrajšal in ob jednem se je na malo kupčijo s špiritom in žganjem velik davek naložil. S tacimi pripomagäli se je pijančljivost v Švediji jako zmanjšala. Leta 1830 se je popilo v Švediji 150 milijonov litrov domačega žganja, leta 1870 le 40 milijonov.
Star pregovor pravi, da prilika nareja tatove. Kjer je dosta skrivnih kotov za kvartavce, tam se veliko kvartä; koder se prostitucija javno po ulicah kaže, tam najbolj cvete, in koder je na vsakih deset korakov prodälnica za žganje ali krčma, tam se dosta popije. Naravno je, da je število točaren merilo pijanč-ljivosti; da se jih more toliko vzdržati in rentirati se, mora se mnogo popiti; treba je mnogo srednjih pivcev, ali zadostuje tudi malo pivcev, ki pa mnogo popijö. Načelo pri druzih strokah kupčijskih veljajoče, da se ponudbe blaga ravnajo po vprašanji za njim, ne velja pri trgovstvi z žgano pijačo, kajti žganje ni nobena potrebščina za življenje, ker se brez njega kaj lehko in še boljše živi, ampak tukaj dela ponudba, da se po žganji vprašuje. Mislimo si hip, da ni v velicem kraji žganja dobiti: bode li za tega voljo temu kraju se zgodila katera kvara? Kolikor toliko se v jednem kraji pijančljivost zmanjša, ako ni toliko prilike za pijančevanje. Postavne določbe o podeljenji pravice krč-marjenju je skušano pripomagälo proti pijančljivosti.
Postave, katere določujejo podeljenje pravice za točenje žganih pijač, so v raznih državah jako različne, vse pa imajo namen, točenje žganja nekoliko ovreti. Na Francoskem se je izdal leta 1872 zakon, da imajo oblasti pri privoljenji pravice do točenja z večjo strogostjo paziti na potrebo točaren in na svojstva 'krčmarjeva, ter da se krčmarji pri najmanjših pregreških proti naredbam ostro kaznjüjejo. Ta naredba se je naslanjala na opazovanje, da je na Francoskem broj krčem in točami narasel na neprimerno visok broj 400.000.
Na Angleškem imajo pravico dajati koncesije posebno za to postavljene komisije; krčmarje nadzorovati pa imajo mirovni sodniki, kateri imajo tudi pravico pregreške krčmarjev ka-znjevati. Izvršitev naredeb, krčmarjev se tičočih, na Angleškem ni vedno jednako stroga. Dokler so bili prej liberalci na vladnem krmili, so jako ostro postopali proti sebičnim in svojeglavim krčmarjem; ko so pa konservativci prišli do vlade, so krč-maijem z dopustljivostjo plačevali, kar so jim ti pri volitvah proti liberalcem pomagali.
Na Švedskem velja tako zvana gotenburgska sistema. Prej je plačal krčmar za pravico točenja najmenj 1000 tolarjev. Da se mu krčmarjenje izplača, mora biti mu skrb, da kolikor največ mogoče potoči. Najveljavnejši možje v Goten« burgi so sklenili, da sestavijo delniško društvo, katero bi poskušalo vse krčme vsega mesta nase spraviti; izgubo bi trpeli udje društva, dobiček pa se steka v mestno blagajnico. Tekom jednega leta je spravilo to društvo vseh 61 krčem v mesti nase in plačalo 37.000 goldinarjev v mestno blagajnico. Pijače so se
točile samo za potrebo, žgane pijače so bile izključene, delovcem in ubogim ljudem se je dajalo pijače za največjo potrebo. Nasledek temu je bil, da ni bilo v Gotenburgi videti pijanega človeka.
Ta sistema je dan danes uvedena v 57ih izmed 90ih mest Svedije in v Norvegiji v 19 mestih. Ni treba tukaj razpravljati, da je ta sistema mogoča pri nesebičnih, človekoljubivih in domoljubnih ljudeh: na Angleškem se je do dan daites ni nobeden kraj poprijel.
Na Ruskem se je pred odpravo monopola trženje z žgano pijačo dajalo v najem najboljšemu zakupniku in zakupnik je zopet prepuščal prodanje žganja manjšim zakupnikom in krčmarjem.
Ta sistema je nepopisno mnogo kvare napravila ruskemu narodu, saj je lehko umevno, da je vsak zakupnik trudil se, kolikor največ moči žganja potočiti ter narediti dobro kupčijo. Omenjali smo uže zgoraj, da je država iz samih davkov na žgano pijačo vlekla tretjino vseh dohodkov. Kar so začeli odločilni krogi slabe nasledke take sisteme spoznavati, sklenili so, da se zmanjša broj krčem. Prvo poskušnjo so naredili v Petrograd i leta 1874; zmanjšali so broj krčem in policija je imela pravico licence dajati ali zabranjevati. Poleg zakupnega davka se je tudi še točilni davek naložil; vsaka krčma, katera je plačevala prej po 45 rubljev na leto, plačuje ga zdaj po 90 rubljev.
V	Avstriji je za točenje treba dovoljenja politične oblasti, prostori za točarne imajo imeti poroštvo za javno varnost in nadzorljivost; broj krčem se ima kolikor mogoče zmanjšati.
V	Galiciji je imelo uže od nekdaj plemstvo jedino pravico žganje kuhati in prodati. Ta pravica se naziva propinacijska pravica. To so poljski plemiči doslč vedeli še vedno pridržati si, ker jim je bila izvör velikih dohodkov. Leta 1875 je gališki deželni zbor propinacijsko pravico plemstva še za 25 let podaljšal; v tem se bode nabiral kapital, s katerim se ima ta pravica idemnizovati. Ali tudi po minolih 25 letih bode obdržalo še plemstvo pravico imeti v vsaki vasi krčmo in ne bode dobil nobeden drug dovoljenja za krčmarjenje od pristojne oblasti, ako ne bode dotični plemič s tem zadovoljen. Koristi plemstva poljskega leže zatorej v tem, da se kolikor mogoče največ žganja razprodä. Da je ljudstvo v Galiciji tako zaostalo, nmterijelno in dušno, ima večinoma poljsko plemstvo na vesti. Ako višja moč ne seže tu sem skoro z mogočno roko, bode poljsko ljudstvo vedno nižje padalo za pijančljivosti voljo v korist svojemu plemstvu.
Po Nemškem so s podeljevanjem pravic za točenje prav radodarni. Ako je krčmar. pri policiji še količkaj dobro zapisan,
in je prostor za krčmo pripraven, se prošnji ne sme odreči. Zato je pa tudi v Bero lini po nekaterih ulicah, posebno tacih, kjer večinoma delovci stanujejo, po več krčem v jedni in tisti hiši, katere lehkomiselne ljudi molzejo in na nič spravljajo. Po pravici toži učeni profesor Reci am: „Ni vojska, ni nje nasMki, ni pomanjkanje bogoböjnosti, ni materialistično nagnenje sedanjega časa ni zakrivilo surovosti in neubogljivosti ljudstva, o kateri pričajo sodnijski in policijski akti vseh nemških držav, nego neverjetno silen broj krčem, katere se od tedna do tedna množe po vseh mestih."
Davki na žgane pijače se plačujejo ali pri produkciji žganja ali špirita, ali pa kot užitnina ali dobitkovina. Po raznih državah je davščina od žganih pijač jako različna. Nekatere države zasledujejo v tej davščini bolj fiskaličen smoter, druge zopet hote preveliko pijančljivost z velikim davkom zaprečiti. Na Nemškem, v Belgiji in Avstriji je davek na žganje najnižji, največji na Angleškem. Na našo mero in naš novecpreračunjeno se plača od litra v polnih številkah: na Pruskem 6 krajcarjev, v Avstriji 5 krajcarjev, na Ruskem 40 krajcarjev, na Angleškem 1 gld. 10 krajcarjev, naHolandskem 5 krajcarjev, v Svediji 30 krajcarjev. Kolikor nižji je davek od žganja, toliko cenejše ga lehko krčmarji točijo; ako se pa njemu cena preveč poviša, skušajo krčmarji in producenti tihotapstvo, zalivajo žganje z vodo ter mu primešavajo omamilnih tvarin, s čemer nadomestujejo njega pravo moč. Državni blagajnici je najkoristnejše, ako se davek v žganji do neke ne previsoke stopinje poviša; če se pa gre čez ta broj, začno dohodki zopet padati, ker se tihotapstvo začne splačevati navzlic kaznim, katere so proti tihotapstvu določene. Najlepše nam razjasnujejo te zadeve skušnje v severni Ameriki. Po končani vojski med severnimi in južnimi državami so bile finance severno-amerikanskih zjedinjenih držav tako na slabem, da se je moral davek naložiti na vsak deželni produkt in tudi na špirit. Pred vojsko ni bilo nobenega davka na špirit in je bil tako po ceni, da so ga imeli za vsako potrebo in celo namesto drv za kuhanje. Naložili so 10 frankov davka na jedno g al on o (3'8 litra). Nasledek temu je bil, da so postavno dovoljene tovarne za žganje in špirit propadale, ker niso mogle več shajati nasproti mnogim tajnim, katere so se začele po državi. Prišlo je tako daleč s to skrivno produkcijo, da se je v New-Yorki žganje in špirit očitno po nižji ceni prodal, nego, so bili srfmi davki nanj. Prigodilo se je tudi, da so sodove z žganjem, kateri so ležali v davkarskih zakladnicah, v sporazum-ljenji s podkupljenimi uradniki z vodo napolnili, na ladje naložili in na neko fingirano firmo zunaj Amerike napotili. Ekspor-tovano žganje je bilo brez davka. Nastalo je v tem v Ameriki veliko sleparsko društvo „Whisky-Rings", pri katerem je bilo tudi nekoliko najvišjih uradnikov, kateri so vse naredbe proti tihotapstvu namenjene precej ovajali in vlekli za to iz prislepar-
jenega dobička svoj delež. Tako je prišlo, da je dohodek od žganja leta 1833 znašal le 90 milijonov frankov. Ker ni bilo mogoče v okom priti skrivnemu produciranju žganja, znižale so davek jedne golone od 10 frankov na 3 franke; leta 1870 so znašali dohodki od žganja uže 225 milijonov frankov. Iz tega je razvidno, kako nevarno je mejo pri davkih na žganje prestopati.
Blizu jednake skušnje so imeli tudi Francozi in Angleži. Velike kazni od 500 — 5000 frankov niso mogle tihotapstva zabraniti in kazni so znašale na Francoskem leta 1868: 2 milijona frankov, leta 1873 pa uže 6 in pol milijona frankov.
Po vseh državah imajo razven davka od produkcije tudi še dohodarino in dobitkovino. V severni Ameriki je ta najmanjši davek 50 tolarjev, na Angleškem plačajo nekatere to-čarne celo do 2000 gld.
XV.
Po vseh državah imajo naredbe, katere določujejo, kako dolgo smejo biti krčme odprte in ob katerih urah jih je zapirati. V nekaterih državah so bili o tem odločilni bolj verozakonski nazori, v drugih pa upor proti brezmernemu pijančevanju. Po mestih in po deželi v Avstriji se imajo po minister ski naredbi dne 3. aprila 1. 1855 vse krčme ob določeni uri zapreti. Političnim oblastim in županstvom je podeljena pravica, da imajo v posebnih slučajih naredbo polajšati. Skušnje uče, da se nedelje in praznici še bolj za pijančevanje porabijo, kakor noči, izlasti za nekatere delovce so praznici zapeljivi. Kar ves teden zaslužijo, v nedeljo zapijö. Tudi prepovedanih dejanj se izvrši največ ob nedeljah. Pastor Schröter je izračunal, da je izmed 2178 zaradi telesnega poškodovanja in uboja obsojenih ljudi to hudodelstvo storilo jih 716 v nedeljo. Med 215 možmi, kateri so hudodelstvo izvršili v ponedeljek, je bilo 113 tacih, ki so ta dan praznovali („blauer Montag"). Tudi hudodelstev druzih vrst se izvrši največ ob nedeljah. Iz tega ozira so nad vse Angleži strogi pri izvrševanji naredeb, tičočih se zapiranja krčem. V L on do ni je zapovedano, da imajo biti ob nedeljah in praznicih točarne in krčme zaprte do 1. ure popoludnč, od 3.-6. ure popoludne, in od 7. ure zvečer do druzega jutra do 6. ure. Še strožji so Škoti. Njim velja postava (Forbes Mackenzie etc. etc.), da ne sme nobena točama biti ob nedelji odprta. Nasledek te stroge naredbe je tam očividen. Leta 1852 je bilo v Edinburgi 729 pijancev detih v zapor, leta 1864 pa, ko je veljala uže nova naredba, samo 164. Ravno taki ukazi veljajo tudi v nekaterih severno-amerikanskih državah. Pri tem, se ve, ne smemo pozabiti, da se nedelja nikder tako strogo ne praznuje nego pri Angležih, v tej stvari jako rigoroznih.
Postave proti pijančljivosti v obče se obračajo ali proti krčmarjem, ali proti pijancem. Malo ne po vseh državah imajo ostre postave proti takim krčmarjem, ki dajejo po pijanstvi znanim gostom toliko piti, da se še bolj vpijanijo, ali kateri dajejo žgane pijače še ne 16 let starim dečkom. Razne države postopajo različno strogo proti krčmarjem, kateri iščejo od pijanih gostov dobička. Na Francoskem določuje člen 4 — 7 postave od leta 1873: Krčmarje in prodajalce žganja, kateri očividno pijanim osobam ali še mladoletnikom dajejo vpijanljivih pijač, zadene novčna kazen ali kazen zapora. Na Angleškem znaša kazen za tacega krčmarja 100 — 200 gld. Nekatere države severne Amerike imajo silno stroge postave proti točarjem. Določuje se, da je krčmar, pri katerem se je človek vpijanil, tudi odgovoren za vse nasledke pijanosti človeka, ki se je pri njem napil, in ako se je pijancu katera nesreča zgodila za pijanosti voljo, je krčmar za to odgovoren; žena in otroci morejo od krčmarja odškodnine tirjati. V državi Illinois se plača za pravico krčmarjenja 3000 — 5000 tolarjev. Iz tako nabrane vsote se plačujejo po pijanosti zakrivljene kvare.
Kazni proti kramarjem, kateri skušajo lehkomiselne ljudi vpijaniti, so popolnoma opravičene. Pijančljivosti podvržen ali natrkan človek ni več popolnoma gospodar svojih dejanj in nima po kazenskem zakoni toliko odgovornosti za doprinešena prepovedana dejanja, kakor trezen. Popolnoma pravično je zatorej, da nosi tako v sebični krčmar odgovornost o dejanjih gostovih v pijanosti izvršenih in o nesreči, nastali po pijanosti.
Znano je, da nekateri krčmarji porabljajo pijanost gostovo, da ga popolnoma izmolzejo. Dokler vidijo novcev pri njem, mu nosijo na mizo. Če uže pijanec plačnik ne more več piti, pomagajo mu drugi pivci. Ni dovolj, da krčmar gostu mošnjo izprazni; tudi uže pijanemu, na pol nezavestnemu, nosi pijačo na mizo na upanje ter pomaga peti:
„Saj birt še kredo 'ms, Bratci le pijmo ga".
Po nekaterih državah velja naredba, da krčmar tirjatev od pijače ne more iztirjevati. V Avstriji velja jednaka postava zdaj samo še za Gališko in določuje, da tirjatve za žgane pijače ne morejo iztirjavati se, da so poračunstvene in založne pogodbe neveljavne ter so vsa navidezna dejanja, s katerimi bi se naredbam te postave ogniti skušalo, neveljavna.
Državna oblast ima moč postopati tudi proti pijancem samim. Doktrinaristi sicer trde, da nima država pravice se-zati tako daleč v okrožje osobne slobode in kaznjevati človeka, ki se za svoj novec napije in nikomer nič žalega ne stori. To je vse pra,v lepo; ali država kaznjuje tudi igralce in prostitucijo, ako se v javnosti kaže. Država ima dolžnost, kaznjevati vsako nevarno dejanje. Ali je morda nravno, po javnih krajih s kričanjem, kletvijo razsajati? Ali se prilega nravstvenemu okusu z dejanjem, kažočim izgubljeno sramežljivost, delati pohujšanje ? Ali sme javna oblast vse v nemari puščati ? Še očitnejši še kaže dolžnost javnih oblasti, postopati proti pijančljivcem, ako se spominjamo, kolikokrat je kriva pijanost nepostavnih dejanj.
Malo ne vse države imajo postave ali policijske naredbe, da, se pijan človek, kateri kje obleži ali v pijanosti pohujšanje ali škandal dela, kaznjuje. Le v Belgiji nimajo proti pijancem nikakoršne postave. Po Nemškem in Angleškem so uže v sedemnajstem veki poskušali s kaznjevanjem pijancev pijančljivost zmanjšati. Kazen se daje ali v novcih ali pri ubožcih v zapori do 8 dni, če se pa pijanost pri tistem človeki ponavlja, tudi do 12 mesecev. Do leta 1873 so imeli Švedi najostrejše postave proti pijancem. Zakon od leta 1813 določuje, da se ima pijanec prvikrat nadeti z globo trčh švedskih tolarjev, v drugo z globo šestih tolarjev. Ako se je tisti Človek še v tretje pijan našel, dobil je novčno kazen, poleg te pa izgubil vse državljanske pravice. Razsodbe proti pijancem so se ob nedeljah javno oklica-vale. Ako se je še zopet vpijanil, dali so ga v posilno delärnico na 6 mesecev. Ako so našli duhovnika pijanega, odvzela se mu je precej služba. Leta 1841 se je ta postava nekoliko olajšala, ali vendar je še zdaj jedna najostrejših, kar jih imajo države proti pijančljivosti. Trdi se, da je na Švedskem pijančljivosti menj nego v kateri koli modernih držav.
Na Francoskem je dal Franc I. leta 1536 uže postavo proti pijancem. Kogar so našli pijanega, bil je zaprt ob vodi in krulil; kogar so v drngo našli pijanega, tega je zadela tačas še obče navadna telesna kazen. Pri trikratnem ponovljenji pijanosti so mu odrezali ušesa in ga prognali. Leta 1873. je sklenila poslanska zbornica postavo proti pijancem, katera določuje to-le: Clen I.: Kazen od 2 — 5 frankov zapade, kogar najdo očito pijanega na javnem prostori, na cesti, na ulicah ali v krčmi. Člen II.: Kdor se tekom 12 mesecev po drugokratnem kaznjevanji zopet pijan najde, izroči se korekcijskemu tribunalu in se ima 4 — 6 dni m tudi do jednega meseca deti v zapor ali pa mora dotičnik 15 — 300 frankov plačati globe. Člen III.: Vsakemu, kdor je bil
dvakrat kaznovan, morejo se odvzeti naslednje pravice: a) glasovati in voliti; b) voljen biti; c) za porotnika ali javno službo voljen biti; tudi ne sme 2 leti nobenega orožja nositi. Ta postava se jako strogo izvršuje in izvedenci trde, da ima jako dobi« nasledke.
Tudi po postavi, ki je v Avstriji sklenjena, a ima samo le za Galicijo veljavo, se kaznjuje pijan človek, ki dela pohujšanje, z globo do 50 gld. Ta kazen zadene tudi krčmarja, ako je pijanost zakrivil. Kogar najdejo trikrat pijanega, temu je prepovedano vse leto hoditi v krčmo.
Avstrijske kazenske postave §. 524 kaznjuje pijanost pri delovcih in rokodelcih, kateri po strehah in podeli delajo, ali kateri imajo opravljati s stvarmi, nevarnimi za ogenj. Takövi delovci in služinčad se kaznjujejo v slučaji pijanosti z zaporom 1 — 4 dni, pri ponovljeni pijanosti do jednega meseca.
XVIII.
Jedenkratna pijanost človeka je po največkrat nasledek iz svoje ograje stopivših veselih ali žalostnih čutov; materijelna in moralna izguba še ni velika ter se da lehko popraviti. Vse drugače je to pri privajenem pijančevanji. Privajena pijančljivost je bolestna strast, neozdravljiva pri nespremenljivih okoliščinah. Ona potare človeka gmotno in moralno, vzame mu krepost volje in dušnih moči, stori ga robom nerabljivim za oskrbovanje gospodarstva ; pogrešanje veselja do dela združeno z zapravljivostjo spodkopava njega in družine blagostanje, stvarja revščino v rodbini, nravstveni proletarijat po slabih vzgledih ter je taköv nesrečen človek deželi ravno toliko na kvaro, kakor hudodelnik. Ali naj bi država mirno gledala, kako pijanec, ustrezajoč svojemu pohlepju, oplenjen slobode resnobnega mišljenja spodkopava sebi zdravje in domačo srečo — jedino le boječ se omejavati osobno slobodo? Kako naj bi država hotela jemati ozir na slobodo človeka, kateri je uže itak več nima! Iz teh ozirov imajo malo ne vse moderne države določbe, katere prepovedujejo krčmarjem , uže pijanemu človeku ali takčvemu, ki je po pijanstvi znan ali proglašen, še dajati pijače. Tudi skrbe postave za to, da se za-pravljivosti po pijančevanji pride v okom s tem, da se imovini tacega človeka varuh postavi. Ako se uže s tacimi določbami pijanec sam ne da popraviti, vendar se zabrani, da nesrečna rodbina po zapravljivosti moža na beraško palico ne pride. Na Nemškem se nepoboljšljivi pijanci izročajo kaznilnicam, kjer so prisiljeni raznih opravkov poprijeti se. Skušnje pa uče, da dosle ni bilo moči v teh zavodih le jednega pijanca spokoriti.
Jedva ko se taköv človek izpusti, ga njegov prvi pot vede zopet — v krčmo. Negativni resultat tacih postavnih določeb je uže sam na sebi umljiv, ako si pred oči stavimo istino, da je pijančljivost bolezen; onemoglost svoje volje, vpadlost moči čez samega sebe je bistvo pijančljivosti kot bolezen. Pri navadnem neomikanem človeki, pri katerem se pijančljivost začenja, ponehava moč svoje volje nevidoma; brez vsacega vztrajnega boja nastane iz treznega človeka pijanec. Drugače se ta prevrat vidi pri omikanem človeki. Boj med svojo voljo in močjo strasti je časih nepopisljiv. Tak človek prosi svojih znancev in prijateljev, da bi ga zadrževali od pijače, da bi ga zaklenili in stražili: jedva prestane zunajne sile, prevlada strast.
Pijančljivost ni niti telesna, niti pravcata duševna bolezen, akoravno se od te zelö ne loči. Jasno je zatorej, da trdo kaz-njevanje v zapori aliposilnih delärnicah tej strasti ne more storiti konca. Dalje se protivi čutu človečanstva, svoje volje ople-njenega pijanega človeka skupaj devati z navadnimi hudodelci. Ne samo, da oni ne najde v tacih zavodih pogojev za ozdravljenje svoje strasti, navzame se od svojih družnikov v ječi ali posilni delärnici slabih nazorov vsake vrste ter pride iz zapora od bolezni neozdravljen, da, še moralično pokvarjen. Ob jednem prinese saboj na pröstost neizbrisljivo znamenje sodruštveništva s hudodelniki med nekdanje svoje znance ter postane nemogoč v boljšem človeškem društvi.
XIX.
Ako se po tem poti ne piide do zaželenega smotra, iskati je druge pomoči, s katero se more rešiti nesrečen človek pijančljivosti. Po nekoliko je takövo sredstvo uže izumljeno in v severnih A m e r i k a n c i h tudi uže praktično uvedeno. Ako bistra glava prodere z mislijo, daje pijančljivost svoje vrste bolezen, ondu ni daleč do prepričanja, da potrebuje pijančljiv človek posebnega varstva v navlašč za ta namen osnovanih in vojenih zavodih. Takövo prepričanj je pri zdravnikih v severni Ameriki postalo obče. Prvi ezavod za pijančljive ljudi se je osnoval v B o-stoni leta 1857 in danes jih je uže kacih dvajset. Največ teh zavodov, ki so dobili ime „asili", ustanovilo se je iz darov posameznih dobrotnikov. Ko so se pa videli njih resultati, so države vzele te asile v svoje varstvo in oskrbništvo ter jih zdaj ravno tako vzdržujejo, kakor druge bölnice. Ustop v te asile je ali prostovoljen ali prisiljen. V poslednjem slučaji izreče razsodbo kompetentna oblast po zaslišanji prič in zdravnikov, ki imajo dokazati, da je osoba res pijančljivosti udana v taki meri, da se je za naprej bati moraličnega in materijalnega pogina. Amerikanske sodnfje ne pošiljajo uže kaznjevanih pijancev, ako je teh pijančljivost zastarana, v ječe ali posilne deläruiee,
nego vtaköve asile. Vtehasilih skušajo voditelji m zdravniki po pijančljivosti dušno propadle ljudi zopet ohrabriti, tolažiti in v njih željo vzbuditi, da bi se odtegnili robstvu te strasti, katera jih je tako nesrečne storila. Tukaj se ne naklada nobena sila, ne čuje se očitanje, nego primerno poslovanje, tolažba, poitk in konverzacija bolnikov med saboj. Konverzacija se navlašč po-vspešuje, ker je za novoustopivšega uda neizmerne važnosti, da vidi in čuje uže na pol ali popolnoma ozdravljene hvaliti zavod, videti jih ponosne o zmagi nad samim sabo. Ponos, samosvest in moč volje v bolniki vzbuditi je glavni namen asilom in ta namen se tudi doseza, kakor poročila pričajo. Zabraniti pa se mora popolnoma, da ne dobe bolniki niti kake pijače, niti druge vpi-jančljive ali mamilne tvarine. Boj, katerega bojuje marsikater takov bolnik sam saboj, kriv je vidno velicega trpljenja; neznana silna moč ga žene k poželenji pijače, še ostali zdravi razum in volja delata temu nasproti.
Popolnoma jednako se opazuje pri morflnizmi. Morfij je v svojih učinkih o p i j u podobna tvarina. Zdravnikom služi jako ugodno za vtolaženje telesnih bolečin in pri raznih boleznih. Morfij rabi v novejšem časi pred vsem podkožno na ta način, da se z majhno za iglö debelo brizgalčico pod kožo spusti. Učinek morfijev je po tem poti mnogo gotovejši in točnejši: bolečina vtrpne, vzbude se prijetne fantazije, vesele misli se začno vzdvi-govati nad dušno obzorje, dokler ne nastopi mirno in toliko zaželeno spanje. Izvabiti taka sladka čuvstva, mora se vedno več te tvarine rabiti, ker bi sicer v prejšnji množini ne imel morfij več moči na razvajene možjane. Iz potrebe vporabe morfija nastaja navada, iz navade strast ravno tako, kakor v Orijentalcih. Ako hoče tak človek morfij pustiti, nastopijo prav neprijetni in časih tudi celö nevarni prigodki v trupli. Brezkončna nemirnost, plašnost, obup, tesnoba v prsih, poželenje po samomoru obvlada takim človekom. Samemu sebi puščen in pri navadnih okoliščinah se tega zlä ne odvadi nobeden, ampak se to zgodi, ako je sploh še mogoče, samo še v bolnicah pod prav pazljivim varstvom. Ne da se tajiti, da je učinek morfijev alkoholovemu jako podoben; m o r fi n i s t i se pošiljajo v bolnice, alkoholisti pa v ječe!
V Evropi seje začelo vprašanje o tacih asilih ventilovati pred nekoliko leti posebno na Angleškem. V zbornici poslancev so bili izvolili poseben odbor „petnajsterih", ki je imel stvar preiskavati in na podlagi izjav izvedencev in skušenj v Ameriki, kamor so poslali dr. Dalnympleja, staviti predloge. Komisija se je združila v potrebi tacih asilov, in to leto se je v parlamenti sklenilo ustanoviti asil, prvega v Evropi.
Na Nemškem se trudijo zdravniki za blaznike dokazati potrebo takövih asilov. Gotovo pride tudi pri nas to vprašanje na dnevni red preje ali poznejše. Kam hočemo s svojimi pijanci ?
"V kaznilnice in posilne delärnice ne gre devati jih, ker niso hu-dodelniki in ker se po dolgoletnih skušnjah v teh zavodih nobeden pijanec svoje zastarane strasti do pijančevanja ne ozdravi. Bolj hi kazalo taköve ljudi spravljati v hlaznice; ali tudi to se dušnemu razpoloženji pijančljivca ne prilega, kajti njega razum ni pohabljen, kakor hitro se mu odvzame prilika pijančevanja. Iz pijančevanja izvirajoči „delirium tremens" se dan danes v blaznicah zdravi. Ne samo, da taköv bolnik s svojim togotenjem, razsajanjem, besnenjem v blaznici dela mnogo nepriličnosti, ga tudi ni moči dlje obdržati v blaznici, kadar delirij mine. Zlaht-niki in sosedi prosijo, da bi tacega človeka obdržali v blaznici, rekoč, da se mu skoro bolezen zopet povrne, in boje se ga; ali blaznice so uže z druzimi blazniki preveč napolnjene, kakor da bi mogle biti še zavod za odpravljanje pijančljivosti.
Tudi nam ne bode počasi ostalo druzega, nego da bodemo morali omisliti si asil, ako hočemo, dase iz pijanca naredi zopet za človeško društvo koristen ud in da se marsikatera rodbina obvaruje gmotnega propada. Zgodovina amerikanskili asilov uči, da se ti lehko vzdržujejo sami, izlasti tačas, če minejo krive misli, da je asil po nekoliko blaznica, po nekoliko kaznilnica in če obvelja misel, da je asil le učilnica zmernosti in ohrabrenja človeškega duha. Marsikomu se bode zdelo smeha vredno takovo početje, ali na tacih ljudi mišljenje ni gledati, ampak vpo-rabiti naprednih narodov skušnje.
XX
Poleg pomoči, ki ima namen neposredno zabranjevati pi-jančljivost, ima država še drugo moč, s katero lehko posredno in po načini, da posameznik je kar ne občuti, jako dobrotljivo in sigurno vzbuja zmernost v ljudstvi. Ta moč je vzgoja ljudstva. Opazovanja uče, da je pijančljivost pri neomikanili, surovih ljudeh najbolj ukoreninjena. Taki ljudje mislijo in trde, da je uživanje žganja za zdravje in za človeško moč potrebno, menijo, da morajo moči po teškem deli pešati, ako se jih ne nadome-stuje z žganjem. Takim je treba vcepiti prepričanje o nepotrebnosti te pijače za hudozmožnost človeško, kar se doseže s poukom. V tem smisli pouk se daje v učilnicah, posebno v ponav-ljavnih, in na leči od duhovnikov, ki bi imeli podpirati nauk z dobrim vzgledom. Tudi vsacega omikanega človeka dolžnost je, da porabi svoj vpliv v pomnoženje zmernosti med ljudstvom.
Država ima pod svojo oblastjo veliko število vojakov in uradnikov. Pri vojacih se kaj lehko duh zmernosti krepi in od-goja nadaljuje. Armada, obstoječa iz treznih in zmernih vojakov, ne samo da v hrabrosti in vedenji prav sovražnikom nadkriljuje
armado z mnogimi pijanci, kar dokazuje Kirchner, ampak trezen vojak prinese na dom odpuščen jakega duha v svojo ro-dovino. Pruski vojaci so jako zmerni, kar priča, da je bilo leta 1871 zaradi pijanosti kaznjevanih le 245, akoravno so našli polne sode vina v francoskih kletih.
Mrzi se človeku, ako vidi pijanega berača. To je izmeček človeškega društva. Plazi se po hišah raztrgan in ubožen, da se človeku, ki ga ne pozna, v srce smili; živi od radodarnih rok, ali kadar priberači nekoliko krajcarjev, gre v krčmo ali točarno najnižje vrste ter vse zapije. Tacim ljudem nasproti je treba neusmiljenosti in strogosti. Za delo sposobne je spraviti v posilne delärnice, a za delo nesposobne v siromašnice, kjer jim bode človeška radodarnost vsaj nekaj teknila, ljudstvo pa se bode iz-nebilo ljudi, ki dobrosrčnosti s pijančljivostjo v oči bijejo.