fii, . . TEDNIK Mladina Trbovelj in ustava Prvič pravočasno začeto delo Letos so v vseh štirih zasavskih občinah že dokaj zgodaj — v primerjavi s prejšnjimi leti — začeli z izdelavo osnutkov družbenih načrtov za prihodnje leto. S temi deli v zasavskih delovnih kolektivih v večini pri-!• merov že končujejo. Zdaj so v vseh štirih občinah osnutkov proizvodnih načrtov za prihodnje leto sklenili, da bodo že takoj na začetku leta zastavili vse sile, da bodo redno izpolnjevali planske obveznosti. Prav tako kot ostali občani so se tudi mladinci in mladinke trboveljske komune vključili v živahne javne razprave" o osnutku nove ustave FSRJ. Minulo sredo je govoril in odgovarjal na vprašanja o osnutku nove ustave podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec-Žiga mla- TRBOVLJE, 15. NOVEMBRA 1962 • ŠTEVILKA 47 LETO XV « 20 din dini trboveljskih srednjih šol ^^*er višjih razredov osemletk. Razgovor je pripravil ObK LMS Trbovlje. Prvo vprašanje: Razlika med našo ustavo in ustavami tako imenovane zahodne demokracije in dežel socialističnega tabora ter vloga socialistične družbe, kot jo pojmujemo mi in ostale države s socialistično ureditvijo. »V tem vprašanju so zajeti trije osnovni problemi: problem in vloga države, vloga subjektivnih sil, in vprašanje, kako ljudje, ki so na odgovornih položajih, vodijo gospodarstvo države in ostale družbene zadeve. Problem države sta temeljito obdelala in osvetlila tov. Kardelj in tov. Marinko, zato se ne bi spuščal v ta razlago. Poudarjam pa, da je za ustave bur-žuaznih držav značilno, da skuša imeti objektiven odra/ do vseh razredov, pravice pa daje le tistim, ki razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi, torej kapitalistu. Bistvena in za nas pojmljiva razlika je v tem, da naša ustava daje, in ne le našteva pravice delovnega človeka. Torej buržoazne ustave dajejo le fiktivne pravice, ne pa tudi materialno. Države ljudske demokracije so šle po II. svetovni vojni na to, da so vzele stalini- 8 Prednost oglob-jenosti Pravzaprav zadnje Ini zaključujemo prvo razdobje javnih razprav o predosnutku nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. In tako prehajamo v drugo razdobje javnih razprav — v poglobljeno razpravo o predloženem predosnutku. Po statističnih podatkih občinskih odborov SZDL v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji je bila v zadnjem času v vseh štirih zasavskih občinah vrsta razprav. Z dosedanjimi razpravami smo zadovoljni, čeprav se je doslej Večkrat pokazala pri javnili razpravah pomanjkljivost: pre- majhno soočenje novih ustavnih določil s problematiko, s konkretnim stanjem. Žal pa so tudi dosedanje razprave dale manj predlogov in sugestij, kot smo jih pravzaprav pričakovali. Zdaj je torej čas, da preidemo po uvodnih pojasnjevanjih na poglobljene razprave o konkretnih problemih iz predosnulka nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije in osnutka nove ustave Socialistične republike Slovenije. To jc naloga, ki nas čaka in ki je neodložljiva! začeli s posvetovanji pred- Za prihodnje leto predvi-stavnikov občinskih ljudskih devajo v Zasavju tudi znat-odborov in delovnih kolekti- nejše povečanje izvoza, po-vov, na katerih skupno načr- trebno pa bo, da se doseda-tujejo naloge za prihodnje njim gospodarskim organiza-leto. cijam iz Zasavja, ki izvažajo Posebej velja omeniti, da^ svoje izdelke na inozemska si povsod prizadevajo, da bi tržišča, pridružijo tudi vse osnutki družbenih načrtov za tisle gospodarske organizaei-prihodnje leto sloneli na re- ie> ki imajo vse možnosti za alnih možnostih, hkrati s tem izv°z svojih izdelkov. Teh pa upoštevajo tudi dosedanja gospodarskih organizacij je investicijska vlaganja. V Li- Pa več. iiji npr. ugotavljajo, da so v zadnjih letih vložili v investicije v industrijske gospor darske organizacije blizu 1 milijardo din, vendar pa se doslej ta precejšnja investi- Marijan LIPOVŠEK Vrednost izvoza 600.000 dolarjev (ar) HRASTNIK - Steklar- cijska sredstva ne odražajo v na v Hrastniku izvoz svojih zadovoljivi meri v dosežkih izdelkov stalno povečuje, gospodarskih organizacij. Tako se je njen izvoz v prvih Prihodnje leto ne bo za- 9 mesecih letošnjega leta počela v Zasavju obratovati večal za 30,5 %. Kaže pa, da pravzaprav nobena nova to- 6e bo to izvoz še povečal, varna rili drugo gospodarsko tako da bi njegova vrednost podjetje: nekatere večje go- znašala na koncu leta cca spodarske organizacije bodo začele s prepotrebnimi rekonstrukcijskimi deli; nekatere pa imajo že močno izrabljen strojni park in pomenijo nekateri obrati lesno grlo v prizadevanjih za povečanje proizvodnje. Zato za zdaj temelji predvideno povečanje proizvodnje v precejšnji meri na izboljšanju organizacije dela v nekaterih zasavskih gospodarskih organizacijah, na izboljšanju tehnoloških procesov in na večjem izkoriščanju notranjih rezerv. Računajo pa tudi, da bodo izpopolnjeni pravilniki o nagrajevanju in doslednejše uveljavljanje načel delitve dohodka po opravljenem delu marsikje pripomogli morda tudi k še večjemu porastu proizvodnje, kot je sicer predvideno za prihodnje leto. Posebno pozornost pa posvečajo pri izdelavi osnutkov načrtov o gibanju proizvodnje v prihodnjem letu tudi kontinuiranosti proizvodnje. Doslej se je dogajalo, da so nekatere gospodarske organizacije iz Zasavja v prvih treh oziroma šestih mesecih leta dosegale slabše proizvodne uspehe, kot so bili sicer predvideni, pozneje pa so izpade v proizvodnji nadoknadile. Zdaj pa so že številni delovni kolektivi ob sprejemanju 600.000 dolarjev. Socialistične republike V temeljnih načelih predosnutka ustave so obdelana načelna stališča o sistemu jugoslovanskega socialističnega federalizma. »Narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, razen tistih pravic, ki jlli v skupnem interesu ta ustava zaupa federaciji.« S tem je formuliran osnovni položaj republike. Ker dosledno upošteva načelo federalizma, pred-osnutek ne posega konkretno v določanje funkcij republike, v organizacijo republiških organov, niti v odnose med republiškimi organi, občinami In okraji. To urejajo republiške ustave. V 99. členu definira predosnutek republiko kot »državno socialistično skupnost, temelječo na samoupravljanju in oblasti delovnega ljudstva«. Ker je osnovni položaj republike izražen v načelu, da jugoslovansko ljudstvo uresničuje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, govori predosnutek o najbolj splošnih funkcijah republike kot družbenopolitične skupnosti. »V republiki delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravljanje, urejuje družbene odnose, ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva in organiziranje družbenih služb, zagotavlja uresničevanje pravic državljanov in zakonitosti in vrši vse družbene posle, ki so skupnega pomena za gospodarstvo, kulturno in socialno življenje in razvoj v republiki, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti federacije.« Republiške ustave bodo torej konkretneje določile pravice in dolžnosti republike, pristojnosti republiških organov itd., vse to v okviru enotnega družbeno-ekonomskega in političnega sistema, ki ga utemeljuje ustava Jugoslavije. stično državo kot pravilen koncept družbene ureditve — krepitev in ne odmiranj« države. Sedaj se pa tudi V. teh državah opaža povratek! na Leninovo stališče o vlogi države. Naša ustava je nov korak do socialistične ure« dilve države.« Družbeni in ekonomski položaj človeka v novi1 ustavi. Človek kot sub*: jekt in ne objekt sociali^ stične družbene ureditve pri nas. »Pri nas je že razvit cel, preizkušen in utrjen sistem samoupravljanja, katerega akter je — delovni človek, in to je tudi osnovni poudarek v ustavi. Subjekt — delovni človek le takrat, če se delovni človek tega res zaveda in se tega tudi poslužuje. Biti subjekt se pravi: zavestno in kvalificirano odločati! Ce želi delovni človek postati subjekt, da odloča o sebi« delu, sredstvih, je potrebno, da nenehno izpopolnjuje in krepi svoje strokovno znanje. Vsekakor se bo treba veliko bolj poglobiti in proučevati tiste nove odnose, ki oblikujejo današnjega človeka — v socialistične odnose.« Glede na to, da v naši komuni nima zaposlitve 269 ljudi, med njimi pretežno mladina, nas zanima p edvsem ustavna vprašanje pravice do dela, in ali je mogoče ločitt pravico do dela od pravice do zaposlitve? »Tu nastaja predvsem vprašanje materialnih možnosti komun. Mimo tega ja pa tu tudi drugo vprašanje« če se lahko zaposli toliko in toliko število mladine tja. kamor si ona želi. Nujno je pa treba razviti tako imenovano terciarno dejavnost: razne servise v okviru stanovanjskih skupnosti, turistično službo itd., kjer bi se lahko predvsem zaposlovala mladina. To je vsekakor vprašanje, id ga je treba kompleksno reševati.« Osvobajanje dela — stopnja timskega in fizičnega dela. Enačenje občanov glede delitve dohodka, in ne glede na to. na katerem področju društvene dejavnosti delajo. Pojem delovnih organizacij in statuti le-teh, »Vse večja stopnja avtomatizacije, izpopolnjena tetino-^ logija dela zahteva iudi od vsakega delavca večje umsko delo in tudi obratno. I’ri tem je pa potrebna sprememba •mnenja, da je fizično delo sramotno. Ljudje si poslavljamo določene smotre, in če so tl časovno zelo oddaljeni, se velikokrat meni, da se ne splača borili zanje. Osnovna orientacija delitve dohodka med tistim, ki dela, in potrebami družbene skupnosti in potreb. Pojem delovnih organizacij fn njih statuti morajo biti celota. Potrebno je 0*4, da je obrazložen tako. da K razumljiv vsakemu članu delovnega kolektiva.« Janko SAVSEK 1 Razgovori o aktualnih vprašanjih ZAGORJE — Občinski odbor SZDL Zagorje ob Savi se je odločil, da bo v prihodnje pripravil redne razgovore o aktualnih vprašanjih o predosnutku nove Ustave ESRJ in osnutku nove Ustave SRS. Ti razgovori bodo odslej redno vsako sredo ob 17. uri, in sicer v sejni sobi občinskega odbora SZDL v Zagorju ob Savi, v osnovni šoli v Toplicah, v klubu Svobode v Kisovcu in v prostoru krajevne organizacije SZDL na Selu pri Starkeljnu. Mladi o nalogah V petek je bila v Zagorju razpravi so osvetlili več na- občine je obširno spregovorila ob Savi — prva v Zasavju — log. ki stojijo pred organiza- tudi o nekaterih problemih vj občinska konferenca organiza- cijo LMS zagorske občine v zvezi z osnovnim šolstvom ni cije LMS zagorske občine. V prihodnjem obdobju. nšhaiMir«* "'-ra,« poročilu o delu občinskega Posebno pozornost so pokom! teja LMS, v referatu o svetili pri tem nujnosti pri- z odhajanjem mladine iZ' osemletke. Ugotovljeno je namreč ,da so nastale težave Pravilna pot Delavske- kol doslej skrbeti za dejan- splošnemu razvoju živi; mja in napredka komune. ?.\\ pa KOriliieja V JCitldtU v ovcilll j i iianii s-v- vlogi organizacije LMS v lagajanja metod dela in o me- okrog nadaljnjega šolanja oz.' družbeno-političnem dogaja- stu organizacije LM v druž- zaposlitve tistih, ki so končali nju, metodah dela v LMS, beno-političnem življenju in obvezno šolanje. Zdaj bo pa problemih osnovnega šolstva v sistemu nadaljnje krepitve problem še posebej pereč, saj1; in odhajanju mladine iz socialističnih odnosov med bo od 368 učencev, ki bodo ob osemletk ter zaposlovanju in občani v komuni. Govorili so koncu šolskega leta 1962/1963 izučevsnju fe mladine, m v pa ftrda o težavah v zvezi z zapustili šolo, kar 223 takih, obveščanjem mladih občanov, ki ne bodo zaključili osem-ki še ni tako, kot bi moralo letke. Možnosti za zaposlitev biti. in še vedno premalo iz- teh mladih bo pa glede na ha j 3 z žive problematike ko- majhne možnosti pri obstoje-Jektfva oz. komune, vse pre- čih zmogljivostih izredno več pa je še tudi splošitdi malo. Zato je med drugim Razprava je nadalje tekla še konferenca sprejela tudi o nagrajevanji* in" o Potrebi, 6k]ep> da občinski ljudski od-, da bi začela vodstva mladm- w oh Savi. s1cUDai V predavalnici ga doma je bila v nedeljo sko usposabljanje mladih občinska konferenca LMS proizvajalcev. Mladina ne Trbovlje, ki so se je udele- sme, tako kot doslej, le od žili tudi vodilni družbeno- strani opazovati družbena in politični delavci ia komune politična dogajanja v komu- kjer bi morala, ker se boji 2 v.srnfr članstvom in ki bi in predsednik okrajnega ko- ni, gospodarskih organizaci- sankcij. In ravno to oesmi- jjf, 0;i0 treba sklicevati naj mitejn LMS Tone Florjančič jah, zavodih, temveč se mora nja na dokaj čudno po mr,- marlj vsaka dva meseca.. Mia tov nekateri vidnejši mladin- aktivno vključiti v to doga- vanje nekaterih o vlogi in Zagorjani so na zadnji ob lil liOKit-un« . --- r-- Ud ur fdlbiN VtMOtrfl IHiauta- je bilo v razpravi opr,z'ti, da 6kih aktivov sklicevati" delov- mTadina ne govori o speci- ne konference, na kateril\'bi “ ~ ~~ . .' fičnih prob!em:h vcclr.6 lam. obravnavali delo aktivov LMS elelavcev, občinskim L O, Hi mitmln li pr sp boji ..... if, ti Hi ■ it 1,1 bMS. SVetOm Z bor Zagorje ob Savi, skupaj z Zavodom za zaposlovanje komite- janje,- je podčrtal Spoljar. V zelo vsestranski ra/pra- vanje nekaierih o vlogi in tovariš nalosah mladine. Nedeljske razprave in referat so dokazali, da si je ter nekateri vidnejši mladin eki predstavniki. V uvodnem referatu je predsednik ObK LMS Trbov- . —- --------------------------- .......................... ------------------- .. Ije Drago Špoljar spregovo- vi, hi se jo je udeležilo kar miad;na trboveljske komnne ek m aktivistom, ki so na po- ... jem LMS, svetom za šolstvo bilo treba sklicevati naj- pri ObLO ih drugimi Jmenu-je posebno komisijo, ki naj pregleda možnosti za konkret* di Zagorjani so na zadnji ob cinski kbnferenci LMS spre- rešitev problema zaposli-! govorili tudi o prikritem iz- jve učencev, ki bodo *«>« «»*. Drago špoljar spregovo- vi, ki se jo je udeležilo kar mIad!na tfttoveljske komnne *k m aktivistom, ki so na po- n . I ril o delu, nalogah, proble- 38 mladincev, je bilo poudar- zairfaja pravilno pot. saj je litičncm forumu kritično spre- ‘ > mih ter bodočem delu trbo- jeno, da se mladina zaveda „ vrin,nimi in nhiekl vrtimi govorili o delu vodilnih or- Pa naJ 01 razpravljala potem veljske mladine. »Dokumenti svoje vloge in nalog t druž-organov ZK ,SZDL, organov bi, žal pa ne najde vedno delavskega in družbenega tistega mesta v njej, kot ji samoupravljanja ter novi pripada. Določeno nedejav-mtavi,' postavljajo pred or- nosi je bilo v minulem ob-ganizaeijo LM poglobljeno dobju opaziti tudi v posa-Idejno vzgojno delo in utr- me/ni h aktivih LM. Kazpra-jevanje socialistične zavesti ve, kot: mladina in delitev slehernega mladega človeka, dohodka, enačenje umskega V mislih imam predvsem jn fizičnega dela, problemi besede tov. Lidije ŠentjuTc, vajencev pri BTH, sodelova-ks je ob priliki razgovora v nje mladine pri sestavljanju Trbovljah poudarila, da bi in razpravah pravilnikov o morali v ustavni razpravi po- OD In CD, klub mladih pro- *“***** svetiti posebno pozornost izvajalcev, mladina v samo- Trbovlje s UrUičnimi '""ohTeki vhimi govorih o delu vodilnih •- Pa aaJ ^ razpravljala potem besedami dokazala, da *o ganov tn posamezni! vodil- mcd drugim tudi oba zboru njene smernice in naloge nih tovarišev. občinskega LO Zagorje eb Sd-( jasne, in da se jih zaveda Zadnja občinska konferenca vsa mladina. - J. S. organizacije LMS zagorite vi. seji obeh zborov ob-ljudskcga odbora so odborniki dali fma) ) I ■ > .. ........ J* ) ocenjena celotna reallza- radi zmanjšanja količinskega cija dohodkov za približno prometa v gostinstvu zaradi 10 odstotkov manjša. Največ- visokih cen. ji izpad dohudkov bo iz pri- Tako se bo proračunska po-spevka proračunov iz oseb- trošnja /manjšala za 9,918 tirnega dohodka, saj zajema soč dinarjev, kar je v skladu Rebalans proračuoa ObLO Trbovlje Sl. ZSZ. KTS SS5T £S£ uz: -j-* > •J?g!5£*£t'S2Z vini na drobno zaradi zniža-uuz«,.j — nja davčne stopnje ter od Tem mladim ljudem ob raz- njenih članuv l aamouprav- membe v »®"«***i prodaje alkoholnih pijač nih obletnicah približujemo ninri organi, negativni pnja- posameznih oblik dohodkov „--------- NOV, vse premalo jim pa vi med mladino, mladina jn za proračune in sklade, je predočujemo, kakšne faze njeni predlogi, so pokazale, bila nujna omejitev prora- razvoja socialističnih, druž- da ae mladina v vse večji čunske potrošnje. Nujnost članov ZK benih in političnih odnosov meri vključuje v vsa področ- omejitve proračunske po- (ma) ZAGORJE - O ideolo- oo bile v tem našem družbe- ja družbenega in političnega trošnje proračuna trboveljske ško-polillčnem Izobraževanju razvoju. — Torej,, vsak' dogajanja v komuni in da komune narekuje stanje do- članov ZK po Program izobraževanja nem dan moramo skrbeti, da bi mladi v proizvodnji, ustanovah, dejansko našli svoje -pravo mesto pri obravnavanju vseh družbeno ekonomskih in političnih vprašanj. To pa lahko dosežemo le z dogajanja - --------- želi s svojim delom, predlo- seženih dohodkov gi in mnenji prispevati k septembra, ki kaže. wm± itmi figm sim. HHP nosili šo nobenih bremen, mladinskih organizacij in 1962 nastopile velike^ spre- n,a djwJne stolmJe (er otl ow Q Trb()v, jc tek) TRBOVLJE - Na sobotni seji so oiborn ki obeb zborov imen ovali Alberta ing. Ivančiča za direktorja Rudnika rjavega premoga Trbov- ___^_______ _ 1 je-Hrastnik. Dosedanji di- narvkuje stanje do- članov ZK po razpravljali na rektor tov. Dolanc odhaja v kortee Bej[ ideološke komisije pri ob- pokoj. Za onvega sodnika za da bo črnskem komiteju ZKS v Za- prekrške je bila imenovana gorju ob Savi. Sklenili so, da tov. Ivica Černe«, za šefa od-1| 1TJ1lf — 1A 1 ojnifs! P7T bo tudi letos delovala večer- seka za dohodke pri ObLO je AKCIJ 3 OD lw“ic (1UW& * Ki J na politična šola, kt bo Imela bil imenovan tov. Bogdan Rc- t, „ £ s, - .mASTNm - £ g-j-ijaju«« san » ZZ St SsST J 5SSS "**•„*> zs&nsmsziZ s« s:**""”1'- m. organizacija b* morala bo J ^ QbK LMg ^ ^ skupščini poudarili, da munis,ov* ______________________ SO v začetku oktobra t l.iop- v počitniško zvezo pritegne- »ZASAVSKI TEDNIK,* gla- mirali v Hrastniku iniciativ- jo čimveč mladincev in mla-■ilo SZDL Litija, Zagorje, ni odbor za ustanovitev dru- dink iz Steklarne. Na po>bu-llrastnik, Trbovlje • Ureja j;n jn izvršnega odbora Po- dnevni izlet na Srednji vrh uredniški odbor £ Glavni čitniške zveze v občimi Hrast- cembra 1.1. organizirali dvo-urednik Stane ŠUŠTAR • nik. do udeležencev bodo 1. de- Odgovorni urednik Marjan Iniciativni odbor se je več- nad Martuljkom. LIPOVŠEK • Tiska CF »Go- krat sestal in si zadal nalogo, RudinUeu. Ustanovna renjskl tisk* v Kranju • da ustanovi družino Počltnl-Uredništvo in uprava TR- ške zveze pri Steklarni BOVLJE, Trg revolucije 11/11', Hrastnik, Rudniku Hrastnik telefon 80-191, poštni predal in v Radečah. 82 9 Tekoči račun pri Narod- Ustanovna skupščina dru- vembra 1.1. n! banki Trbovlje 600-13-3 118 žine Počitniške zveze pri Glede na veliko zanimanje U Letna naročnina 720 din Steklarni v Hrastniku Je bila mladine je upati, da bo orli dostavnino) mesečna «00 26. oktobra 1.1. Skupščini so ganizacija družin PZ v Hrast-din (z dostavnino) £ Nenaro- prisostvovali zastopniki ObK ni,ku našla ugodna tla in počenih rokopisov in fotografij LMS Hrastnik, Man IOPZ stala važen faktor pri 'fkre-■e vračamo okraja Ljpbljana in okrdg 50 aciji in vzgoji mladine. skifji- ščtna izvršnega odbora PZ občine Hrastnik bo 11. no-V prihodnjih dneh bodo ustanovili družino PZ še pri Naročnikom, bralcem, in oglaševalcem! Prihodnja, dvojna številka Zasavskega tednika (48,49) izide v povečanem obsegu v ponedeljek, dne 26. novembra. Redakcijo za to številko bomo zaključili v sredo, 21. novembra. Vse oglaševalce prosimo, da nam do tega dne najkasneje do 12. ure sporočijo svoje želje. 50. številka Zasavskega tednika izid« v četrtek, 6. decembra, prav tako v povečanem obsegu. Zadovoljivi gospodarski dosežki Medtem ko se je za prvo stoika, kar je za 3,4 odstot- plana, ter zlasti programa go-Polletje ugotavljalo, da dose- ka pod planom. spodarskega razvoja komune, ženi gospodarski uspehi v tr- Kakor je na eni strani opa- ob aktivnem sodelovanju boveljski komuni niso povsem žiti neizpolnjevanje planskih vseh subjektivnih sil lahko zadovoljivi, se za minulo de- predvidevanj, je na drugi do konca leta presežejo plan-vetmesečno obdobje lahko re- strani zaznamovali zlasti pri ska predvidevanja. Ob upo-če, da je izpolnilo pričakova- manjših gospodarskih organi- števanju ugodne materialne n ja. Tako je industrija pre- zacijah naraščanje material- baze se v tem tromesečju nih stroškov. Medtem ko je pri industriji opaziti padec materialnih stroškov v pri- segla postavke družbenega plana za 2,4 odstotka, celotno gospodarstvo pa za 0,7 od stotka. V primerjavi z istim merjavi z istim obdobjem .obdobjem lanskega leta znaša lanskega leta za nekaj manj indeks fakturirane realizacije kot pet milijonov, je pri /T industriji 112,5 odstotka, manjših gospodarskih orga- gospodarska aktivnost lahko še poveča ter s tem pospeši gospodarski razvoj komune. Kot doslej vsa leta je tudi sedaj glavni izvoznik iz trboveljske komune STT. Tako narodni dohodek pa 102,1 od- nizacijah ravno nasprotno. To J_e ta kolektlv v minulem SZSČVSVte ~ ftrs=r Sasa: ss rtKSLs. - = Pod planom je pa proizvodna obrt s 73,4 odstotka, še slab- raven proizvodnje kaže, da se Še rezultate zaznamuje usluž- nosti 643,771.000 milijonov Videti je pa, da dosežena narjev. Mimo lega je ta to- varna izvozila tudi 5 ton rtro- ob doslednem izpolnjevanju ^ in naprav za ^gradbeni-noslna obrt, ki Je dosegla ce- smernic zveznega, republi- stv“ v vrednosti 3 ,9d' J' lotni dohodek le s 70,6 od- škega, okrajnega družbenega narjev, tako da je » plan s 83 5 odstotka. Čeprav —_ _ _ - so dane možnosti, da bi tudi Vse sile za dosego plana! Na sobotni seji obeh zbo- svoj plan, ki si ga je posta- Proizvode na tuja tizisča, le-rov LO občine Hrastnik so vila, izpolnila. Izpolnitev ga t!o'sIej niso se storile, razpravljali o izpolnjevanju planskih nalog pa je v pre- Porast proizvodnje v posa-planskih obveznosti gospo- cejšnji meri rezultat celotne- mezni.i panogah gospodar-^darskih organizacij v komu- ga napora kolektiva v j.ro- siva kaže na to. da je ključni za prvih devet mesecev izvodnji. na industrija dosegha zado- letošnjega leta. Pregled po- _ . . . , volji ve uspehe glede na ma- datkov o 9-mesečnem gospo- ‘erialne pogoje, ugotovimo pa ”” ” lahko, da darjenju v podjetjih pa kaže jV primerjavi z analizo, izdelano za prvo polletje, da se je vrednost proizvodnje v lahko da proizvodna in primerjavi z lanskim letom usiužnostna obrt, gradbeni-ppvečala za 26,4 %, vendar g(vo jn gostinstvo niso izko- tu ,.„po ^ r,! rsrJmB K3 IS?=r „ .... , , . v podjetju -Pela« v Ra- zahtevam in potrebam trH- Gospodarstvo v. občini , kot (,ečah m je vrednost proiz. šča. vodnje nekoliko zmanjšala, Na osnovi vnovčene reali-prav tako pa tudi število za- zacije je celotni dohodek do-poslenih, in sicer za 10,1 %. sežen s 100,9 odstotka, tako da je razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo 10 odstotkov, kar predstavlja glede na to, da se la razlika . ... ... » pojavlja v glavnem v indu- nja. Produktivnost se je v pa tud. povečala kupna moč s(rj približn<> enome.«ečno iriom v ict m nlvirth-Am rvrnhi srn lettro ši, kot je bil prvem polletju. Gos celota je v primerjavi istim obdobjem lanskega leta povečalo družbeni bruto proizvod za 13 %, medtem ko se je delovna sila v istem obdobju povečala letos za Trgovina je povečala promet za 14,9 %, kar je delno 3,8 %, kar pa znatno preko- pripisati porastu cen v trgo-račuje planska predvideva- vini na drobno, delno se je proizvodnjo. Ta razlika nam primerjavi z istim obdobjem prebivalstva. na'''l09^m 'L ^ Pcno<-a'a Največji padec v prometu torej kaže, da bi se ob mak- pa zaznamuje gostinstvo. V simalnem prizadevanju vseh Steklarna v Hrastniku je obrti so v tem razdobju po- kolektivov do konca leta letos povečala svojo proiz- večali vrednost svoje proiz- planska predvidevanja lahko vodnjo. K temu količinske- vodnje oz. storitev za 19,7 %. presegla. — J. S. mu povečanju produkcije je Vsa obrtna podjetja so letos znatno pripomoglo zmanjša- razen -Krojaštva« v Rade- njc napak v izdelanem ste- čah povečala svojo proizvod- fclu, prav tako se je letos njo. Največ je doseglo ko- zmanjšal proizvodni odpa- munalno podjetje -Usluga« <3ck, ki je prejšnja leta stal- v Hrastniku, ki je povečalo no naraščal. vrednost svojh storitev za 28 odstotkov. Ugodno je opravila svojo plansko nalogo tudi Pekarna in Slaščičarna v it , , . „ „„ cih letos izvažali s področja Hrastniku, kjer so povečali . „ Dogodek za hrastniške kemičarje V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku so pred zaključkom prve faze rekonstrukcije, pred pričetkom poskusne proizvodnje v obratu tripolifosfa-tov. O tem izredno pomembnem dogodku za delovni kolektiv hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov smo se zadnji ponedeljek pogovarjali z inž. Henrikom Pevcinom, bodočim obratovodjem novih naprav. Takole nam je pripovedoval: — Z deli na izgradnji obrala tripolifosfatov smo začeli v januarju letošnjega leta, čeprav segajo priprave v november 1959. Nov obrat bo zaposloval od 80 do 100 ljudi, vključno z zaposlenimi v labora-rijski kontroli in nadzoru. Stroški izgradnje so se zaradi’ spremenjenih carinskih in deviznih instrumentov povečali za blizu 40 odstotkov predračunske vrednosti investicije, nov obrat bo pa dajal v prihodnje predvidoma 50 odstotkov družbenega bruto dohodka tovarne. Investicijsko izgradnjo vodi ing. Urbanc, ki je svojo nalogo kljub izrednim težavam uspešno rešil. Zaključek faze izgradnje v Tovarni kemičnih izdelkev v Hrastniku bo povzročil prehod iz šarž-nega oziroma polkontinuiranega procesa v popolnem kontinuiran oziroma avlomafziran proces. — Uvedena mehanizacija ho pripomogla, da bo odpadlo vse fizično delo. Signalizacija in upravljanje bo pa potekalo preko električnih daljinskih prenosov, po večini z dveh komandnih mest v obratu. Omeniti tudi velja, da so novi prostori, kjer je obrat, svetli, in se bodo tako tudi ostali delovni pogoji zaposlenih močno spremenili. V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku se izdeluje fosrorna kislina po mokrem postopku že od 1919. Toda z 10-kralno manjšo kapaciteto v dis-ko n ti ranem procesu. Produkti novega obrata pa so namenjeni nadaljnji industrijski uporabi, in sicer kot osnovna sestavina pralnih sredstev. V vseh industrijsko razvitih državah se poraba fosfatov, zlasti pa še natrijevega tripolifasfata, iz leta v leto veča. V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku bomo letno napravili okrog 6000 ton tripolifosfata, s čimer bo omogočeno odpravili uvoz teh surovin v industriji detergentov. Z novim obratom se bo pa Tovarna kemičnih Izdelkov uvrstila med večje tovarne bazične kemične industrije v naši državi. Tovariš inž. Pevcin je pripovedoval še o zaščiti delavcev, o prehodu na novo vrsto goriv, o novem pnevmatičnem transportu, o novih tehnoloških procesih in o prizadevanjih članov delovnega kolektiva pri montaži naprav. Pozabil ni omeniti niti šolanja kadrov, da bo nov obrat lahko začel kar najbalje proizvajati. Prostor ne dopušča, da bi lahko podrobneje zapisali pripovedovanje inž. Pevcina o pomembnem dogodku, pred katerim je zdaj delovni kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov v Hrasiniku. Upamo pa, da smo vam nanizali najvažnejše misli iz tega razgovora in prikazali pomen novega obrata za proizvodnjo tripolifosfatov, ki ga bodo spustili v poskusno obratovanje v tej tovarni ob koncu tega meseca. Izvoz iz Zagorja ob Savi Na zadnji samostojni seji rudnika izvozili skupaj 3.287 V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku se je proizvodnja prav tako povečala. Sedaj opravljajo v tej tovar- GORJE OB SAVI je v prvih zbora proizvajalcev občinske- ton rjavega premoga v skupni devetih mesecih v kooperaciji nekaj nad 29.000 s Tovarno perila -Toper«, Celje, izvozila 105.662 srajc. Do INDUSTRIJSKO konca leta bodo pa v sodelo-ZAGORJE OB vanju s celjskim -Toprom« ga ljudskega odbora v Zagor- vrednosti ju ob Savi so tudi ugotovili, dolarjev, da so v prvih devetih mese- LESNO PODJETJE —v/piuvijaju v icj lovur- . , , _ 19 7 /v}_ zagorske občine le Rudnik SAVI je do konca septembra Izvozili predvidoma še 30.000 . hi zaključna dela na montaži , s on v , rjavega premoga, Lesno indu- izvozilo 272 kub. m rezanega srajc in računajo, da bodo do- tlovega obrata. Del svojih Proizvodov kemična tovarna izvaža. Papirnica stotkov. v vrednosti 134 kub. m segli pri tem kooperacijskem izvozu vrednost blizu 33 mili- v Radečah je ostalega rezanega lesa v vred- jonov din. Iz INDUSTRIJE GRADBE- strijsko podjetje in Tovarna lesa iglavcev Znaten porast vrednosti konfekcije in pletenin »Sa- 5,744.015 din in svojih storitev zaznamuje va«. nadalje dimnikarsko podjet- Med lemi je edini RUDNIK nost! 4,921.579 din. V podjetju Proizvodnjo letos povečala ie v Radečah, ki je svoje de- RJAVEGA PREMOGA ZA- računajo, da bodo do konca NEGA MATERIALA ZA- doslej le za 0,8%, Indeks fi- lov’no področje razširilo tudi GORJE do konca meseca ok- leta dosegli predvideni plan GORJE OB SAVI in TOV Atipičnega obsega proizvodnje na teritorij 6evniške komune, tobra izvozil za letos predvi- izvoza rezanega lesa v višini Papirnice pa zinaša le 96,4%, Bežen pregled rezultatov v dene količine rjavega premo- 2.0000 kub. m. V dosedanjem Pa zaradi preorientacije prvih devetih mesecih letoš- ga, In sicer skupno 5.555 ton, izvozu so se pojavile nekatere NE ELEKTROPORCELANA IZLAKE v prvih devetih me- ______ _____________ _____ _ _ secih letos še niso izvažali Proizvodnje na izdelavo ved- njega leta pa opozarja, da bo do konca leta bo pa predvido- objektivne težave, ki pa so 6vojih izdelkov. Računajo pa« 110 večjih količin specialnih treba napeti vse sile,' da se ma izvozil še nadaljnjih naj- Vrst papirja. Daši je ta to- planske naloge gospodarskih manj 3.000 ton rjavega pre- varna že pričela z rekon- organizacij do konca leta v moga. Do konca meseca sep- jih v zadnjem času že v precejšnji meri odpravili. TOVARNA KONFEKCIJE Rtrukeljo svojih obratov, jo celoti dosežejo. , f _ tembra oo pa iz zagorskega IN PLETENIN »SAVA« ZA- da bodo iz zagorske Industrije gradbi-- -7a materiala do konca aprila že izvozili prvo tone apna. (ma) Dosedanji obračun zadovoljiv (ar) TRBOVLJE — Devet- preostalem času da mesečni obračun proizvod- plačano realizacijo pje in še posebej za mesec September t. 1. pokazuje v fctrojni tovarni v Trbovljah kadovoljivo sliko. Ker letošnji finančni predpisi zahtevajo, da se delitev dohodka podjetja izvrši na osnovi plačane realizacije, so v io-Jrami sprejeli potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo plačana realizacija do konta tega leta dosežena v večjem odstotku kot pa v prvih devetih mesecih leta. 1 Ob dosegi tega tudi ne bo Nobenih težav za poravnavo (vseh obveznosti podjetja in ila se zagotovi potrebna Vikina skladov in osebnih dogodkov osebja kolektiva. Za -dosego tega so v tovarni izdelali proizvodni plan Ido konca leta tako, da bi bil plan dosežen do 15. decembra 1 4., naloga komercialnega Vektorja v podjetju pa bo, v Storjeni so tudi vsi drugi koraki za pravočasno zagotovitev potrebnega izdelovalnega materiala in ostalega. Ker so narasti! stroški, ki njo, bodo v STT režijske stroške podjetja znižali na minimum. Proti vsakomur, ki bi povzročil nepotrebne , . režijske stroške, bodo uvedli postopek zaradi kršenja službene discipline. Ker 60 na pravočasni in uspešni dosegi proizvodnega plana STT zainteresirani vsi člani kolektiva, ob združenih naporih vseh ne bo težko do- Skupščina počitniške zveze v Trbovljah plana. so nesorazmerni s proizvod- seči zaželenega uspeha. Posojilo za šolo v Radečah (ar) HRASTNIK - Za izgradnjo prizidka k osnovni šoli »Marjana Nemca« v Radečah je bilo letos že porabljeno 36,499.252 din, od katerih je prispevala Papirnica Radeče 17 milijonov dinarjev, ostalo pa ObLO Hrastnik. Mimo teh sredstev je pa ObLO Hrastnik prispeval Garancija Kmetijski zadrugi Radeče-Dol Pregled splošnega poslovanja trgovskih podjetij (kp) TRBOVLJE - Svet za blagovni promet pri ObLO Trbovlje je imenoval komisijo, ki te dni pregleduje splošno poslovanje vseh petih trboveljskih trgovskih podjetij v ofcčini. Se v tem tednu bo komisija zaključila svoje delo, izdelala potrebne analize ter dostavila ustrezne predloge svetu za blagovni promet pri ObLO, le-ta pa jih bo proučil ter poročal LO o načinu združitve. Kot kaže, bo to vprašanje rešeno do konca decembra. (ar) HRASTNIK - V vasi Turje v občini Hrastnik izvaja Kmetijska zadruga Radeče — Dol rajonizacijo na površini okrog 40 ha. Kmetijska zadruga lahko najame investicijsko posojilo za nakup zemljišč in za ureditev te odkupljene površine za sadovnjak. Kmetijska zadruga mora v ta namen najeti posojilo v višini 3,800.000 din jGta za odkup zemljišč ter 30 milijonov dinarjev za ureditev nasadov v Turju. — Oba zbora LO v Hrastniku sta predlog 6veta za družbeni plan im finance potrdila in izglasovala potrebno poroštvo za najetje omenjenega posojila. lelcs za to šolo še 8 milijonov din za obrtna dela na stavbi .kolektiv rade k e Papirnice pa 13- milijonov din v obliki instalacij na centralni kurjavi, vodovodu in električnih instalacijah. Vsa obrtna dela pa niso še skončana ter omenjena sredstva niso še v celoti porabljena, ker je gradnja te stavbo dejansko 6končana le do IH. faze. Za skončanje obrtnih de), nakup radiatorjev za centralno kurjavo, kar je potrebno, da se na šoli še letos dovrši, da bi se nova stavba lahko preko zime zaprla oziroma zasteklila, da bi bilo v hladnem letnem času v poslopju možno nadaljevanje predvi- (A. T.) TRBOVLJE - Prej- zbor je nadalje pozdravil, šmjo nedeljo je bila v občin- zastopnik okrajnega odbori ski dvorani v Trbovljah let- PZ iz Ljubljane in mu raže-na skupščina občinskega od- lel' uspešno delo. bora Počitnike zveze. Razen Dosedanji 'predsednik dni*! delegatov družin PZ gimna- štva je v svojem referatu zije, ESS in TSS ter Komu- navedel najbolj pereča vpra-l nalne banke so se skupščine Sanja, ki so se pojavila v PZ udeležili tudi gostje. Občni v minulem letu. Poudaril jej da bo treba v bodoče tesneje sodelovati z mladinsko orga-j nizacijo, Planinsko zvezo,-taborniško organizacijo iav turističnim društvom. ,! denih obrtniških del, je pa v diskusiji so tudi delegati, trebaVše nadaljnjih 5 milijo- povedali svoje mnenje in. nov dinarjev. Zalo bo LO Prinesli predloge za nadaljnje delo v PZ. Med sklepi, ki jih je skupščina sprejela,, je tudi sklep, da bodo člani,' z vsemi močmi podprli akcijo, da se v Ljubljani eim-j prej zgradi mladinski center,', ki je nujne) potreben. V drugih republikah že imajo take ustanove. Sklenili so nadalje, .da bodo y svoje vrste. (M. O.) IZLAKE - Dramska sprejeli čimveč delavske in' sekcija pri aktivu LMS na kmečke mladine. Sedaj je, Izlakah je že začela z delom, včlanjenih približno tristo Pričeli so s študiranjem do- petdeset članov, ti pa BO mače psihološke drame »Srce skoraj vsi srednješolci, še bije«. Avtor in režiser te V prihodnjem letu name-igre je mlada učiteljica Slav- ravnjo prirediti več izletov ka Topolšek. ™ potovanj, ki pa ne bodel samo za dane, ampak tudi za ostalo mladino. 1 Šahovski brzotumir I v Trbovljah ! (n) TRBOVLJE - V četrtek, 8. novembra, je bil odigram brzotumir šahovske sekcije, iber.; Hrastnik najel posojilo tega zneska za nadaljevanje oziroma skončanje del na novem delu sole. Mladinska dramska sekcija i na Izlakah že dela Ob koncu leta najboljši (ar) TRBOVLJE - Po na- izvodnji in doseganju njenih vadi so ob začetku vsakega nalog. Vse to je v tesni po-mansikje težave v pro- vezavi tudi z. osebnimi do- ------- hodki. Rezultat prvega pol- Jubilej DPD Svobode letja letošnjega leta je na Trbovlje II Rudar za mesec novemb Ob neuspehih tudi uspeh (M. G.) IZLAKE - Na zad- knjižnica odprta pred in njem občnem zboru DPD kino predstavah. (Svoboda Ivan Kavčič na, Iz-Takah smo zvedeli za dosežene uspehe v zadnji sezoni, prav tako pa tudi za neuspehe. Dramska sekcija se je kljub precejšnjim težavam lotila z vnemo št udiranj a tgre »Peg, srček moj«. Z njo ko nastopili le dvakrat. Ker (e pa občinstvo dalo dobro »prejelo, mislijo igralci igro ie enkrat ponoviti. Tudi finosckclja je bila delovna. V zadnjem letu je bilo pripravljeno samo nekaj klubskih večerov. Za v prihodnje pa pripravljajo bogat program za večere gledališča v krogu. Že pred leti ee je na Izlakah precej govorilo o ustanovitvi pevskega zbora. Zbora ni bilo mogoče ustanoviti tudi v zadnjem letu, ker v kraju ni pevovodja. Ob tem predstavlja precejšnjo oviro pomanjkanje denarja, 6 katero se vbada vse članstvo, saj je še vedno od- Zdaj pa jc bilo sklenjeno, da prto vprašanje dolga v viši- zimskih mesecih se bodo dc bo nastopil z jubilejnim ^ konca leta znižati naj- bovelj za leto 1963 koncertom mešani pevski nlimj ^ 30%, Vso pozornost bodo do konca leta posvetili obračunu plačane realizacije- Martinovanje v Medijskih toplicah (M. G.) IZLAKE - Ker je zbor. — O jubileju in delu Svobode pa še drugič. Vsako sredo bodo telovadili (ar) TRBOVLJE - Tudi bodo začeli že v kratkem s filmskim krožkom za vzgojo obiskovalcev kino predstav. Knjižnica je bila slabo obiskana. Nastaja vprašanje, kjer je vzrok, da ni bralcev, saj razpolaga knjižnica z lepimi knjigami. Zato so se dogovorili, da bodo prestavili knjižnico v nrov prostor gj a v en dvorane ic da bo ni 300.000 din, ki je nastal lavci Strojne tovarne v Tr-ob urejanju kino kabine in bovljah izživljali v športni pri delni j>reureditvi kino dejavnosti. Sedaj, ko je vre-čvorane. ' me postalo slabši', so čport- Dclo izlaškega prosvetnega niki in telovadci prenesli društva ni ^>llo popolnoma svoje udejstvovanje v telo-mrtvo. Člani kažejo mnogo vadnico. Vsako sredo zvečer dobre volje in ljubezni za imajo člani sindikalne po-kulturno - prosvetno delo, družnice tovarne redno vad-\endar dolg precej vpliva tu- bo v telovadnici TVD Parti-di na delo članov. zana v Trbovljah. postalo martinovanje na Izla- kot izredno zdravilne pija-ka že tradicionalno, bo pri- če, priporočljive za njihovo pravilo Turistično društv<4fl(rlo. Tako porabijo tej to-j Modija-lzlake to prireditev tudi letos. Kot vselej doslej bo tudi letos martinovunje v Medijskih toplicah in to v nedeljo, 10. novembra. Ce želite postati srečni dobitnik martinove gosi, pridite v nedeljo na Izlake. primer v podjetju Elektio- udeležilo6e ga je 16 šahistov.' UKASTNIK - V lasu od 22. do 28. novembra t. 1 bo druga polovica leta uspes- je vodil inž Dlobež z 8 toč_ bo DPD Svoboda Trbovlje II m>jt>a. Tako je tudi analiza kami_ v nasicdnjih ko)ih je pa. praznovala 10-letmco svojega g-mesečne realizacije plana doživ(h tri noraze in to z Mi-delovanja. V ta namen bo podjetja pokazala, da bo ko jeXvičemPŠuštarjem in Sri-: društvo pripravilo vrsto kul- loktiv lega podjetja ob do- barjom Nato jc bu v vodstvu turnih prireditev, ki se bodo BOdanjih proizvodnih uspehih Sušter, po njegovem porazu s vrstile cel teden Kot uvod )etošnji proizvodni plan Sribal jem se mu je pa priJ v to proslavo bo društvo pri- znatno presegel. Dasiravno druj,i še jazbec m] Tako fi0 pravilo v četrtek 22. nojem- Be letos dohodki obračuna- je brZoturnir k(mf.al z mrtvim! ■hra ob 17. in 19.30 piikaz '■ se- vajo na podlagi plačane re- tekom. Lep uspeh je na tur« ■ga dela društva v revijalni alizacije, dohodek podjetja nirju dosegel picmir Dušai^ •obliki 6 sodelovanjem vseh v primerjavi z lanskim letom jVeiss sekcij Svobode. V petek, 23. vendar narašča. V prvih de- vrstni red- Jazbec ml in' novembra bo v društvenem velih meoiecih „0 v podjetju Frane Sušter po l'>5 točke' klubu literarni večer domačih po planu ^gu ce]0ten do- inz Jože Drnbcž 12. Cveto avtorjev, v soboto, 24 t. m. bo bodok z 79,go/,, porabljena Milenkovič 11, Miro Srlbar pa v domu Svobode II nasto- 6redstva proti planu z 82,4% jg j Tone Golob, Robert Fre-1 pil zabavni ansambel »Vese- d(>hodok 6 75,5%, čisti dobo- ce po 9,5j Uu^an Weiss 7 5 ltdl lih rudarjev«. Glavna pure- duk pa z BMo/0. ugotovili so obveščamo vse šahiste, da dilev bo pa v 6iedo, 28. no- pa ^ ao ^loge materiala 6e v soboto 17. novembra t. Ll vembra ob 20. uri, na kateri previsoke In da jih bo treba 2a(-al0 šahovsko prvenstvo Tr- Vsak mesec 3200 litrov mleka v STT (ar) TRBOVLJE - Pri raznih delih, ki jih opravljajo V Strojni tovarni v Trbovljah, se delavci poslužujejo mleka varni vsak mesec ca 3200 lit-) rov mleka. Za plačilo polovice te količine mleka sd uporabljajo skupna sredstva] medtem ko ostalo množlnd mleka plačajo delavci sami] Ta porabo pa je včasih šfl večja. Pomemben dogodek V pričujoči tretji številki »Litijske komune« objavlja komisija za izdelavo novega statuta občine Litija OSNUTEK NOVEGA STATUTA OBČINE LITIJA in ga tako iaje v javno razpravo. Poudariti velja, da se z osnutkom novega statuta občine Litija uresničujejo težnje številnih generacij, ki so se borile za tako družbeno ureditev, kjer bo vsak človek soudeležen pri odločanju, kjer bo prizadevnost vsakega posameznika vgrajena v skupne težnje, kjer vsak občan lahko v polni meri vpliva na razvoj družbeno-političnega, gospodarskega iri kulturnega življenja v kraju, kjer živi in dela. Z današnjim dnem je torej šel v javno razpravo med občane osnutek novega statuta občine Litija, ki je s predosnut-kom nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije in osnutkom nove ustave Socialistične republike Slovenile najvažnejši akt, temelj-»a listina izredne važnosti za vsakega delovnega človeka T litijski občini. Ko bo p« temeljitih razpravah, dopolnitvah, spremembah in predlogih osnutek novega statuta občine Litija dopolnjen In sprejet, se bo družbeno življenje v litijski občini (podobno kot v ostalih občinah v Zasavju, v naši republiki in v Jugoslaviji) začelo razvijati na osnovi listine, pri kateri ni občan samo osrednji motiv, temveč je v njem vključena tudi volja najširših plasti delovnih ljudi v litijski občini. Ta uvodnik za pričujočo številko »Litijske komune« ni napisan v trenutni navdušenosti. Zapisan je na osnovi razveseljivega dejstva, da se v teh dneh uresničujejo revolucionarne misli prvih učiteljev delavskega razreda. V temeljni listini osno\rne celice socialistične države se prepletajo svetle ideje pariških kemunardov, v njej je s prosto besedo vtkano Izročilo številnih revolucionarjev, borcev za boljši svet, za boljšo bodočnost delovnega človeka. Ta trenutek, ko bodo dobili občani Litije v roke osnutek novega statuta občine Litija, bo zato velik in nadvse pomemben. Zato tudi ne bi bilo prav, da občani čez nekaj dni, ko se bo začela javna razprava o tem osnutku, ne bi aktivno ''posegli v razpravo in pri-‘ pomogli, da bo nov statut litijske občine kar najboljši. Zato: vsi se 'aktivno vključimo v javne razprave! Osnutek statuta; občine Litija 9. člen Zaradi sodelovanja občanov r občinski samoupravi in zaradi opravljali ja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za kraj, se ustanavljajo na območju občine krajevne skupnosti občanov.' 1. člen Občina Litija je temeljna družbeno- ekonomska skupnost občanov in politično teritorialna samoupravna organizacija. 2. člen (Določa teritorialni obseg občine Litija). 3. člen Samoupravljanje občanov je zagotovljeno z ustavo in se v okviru enotne ureditve socialistične demokracije FSRJ izvršuje v skladu z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi ter z določbami tega statuta. 5. člen Občina ima zlasti te-le naloge, pravice in dolžnosti: — usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne, socialne in druge potrebe občine; — skrbi za izravnavanje in- ‘ teresov in dela organizacij za skupno reševanje komunalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih zadev, ki so v interesu napredka naselij in občine; — skrb; za načrten razvoj naselij in mesta; — upravlja vse stvari v splošni rabi in družbeno premoženje ter ga dodeljuje v upravljanje drugim organom osebnih in političriffi občanov; — določa samostojno sodelovanjem organov upravljanja organizacijo poslovanje občinskih in zavodov ter skrbi nitost njihovega dela; — ureja samostojno druge zadeve, ki imajo neposreden pomen na občino. k no ali iv acijo 4. člen Občani sodelujejo pri samoupravljanju v občini in opravljajo družbene naloge občine neposredno ali po svojih izvoljenih predstavnikih: v občinski skupščini in njenih organih ter v organih delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Občani izvršujejo pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju po svojih predstavnikih v okrajni skupščini in njenih organih ter v drugih oblikah samoupravi jan ja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z ustavo in z zakonom. Pravice in dolžnosti izvršuje občina pri vo:lstvu in opravljanju družbenih zadev, razen pravic in dolžnosti, ki so po ustavi in po zakonu v pristojnosti okraja, republike ali federacije, ter tistih pravic in dolžno,'rti, ki pripadajo samoupravnim delovnim organizacijam in družbenim ustanovam. \ Stara :-i nrra v J Ti. "a "!7 ': m rc'1’-' s a !'rel kratkim dogradili stanovanjski blok, enega zgradili do strehe ia zaidi s gradnja tretjega 10. člen Občinska skupščina po poprejšnji potrditvi zbora obča-: nov in zbora članov delovnih' skupnosti določa višino sredstev, ki jih občani prispeva« jo iz svojega osebnega dohodka za potrebe javnih 6lužb in drugih skupnih potreb t ibčini. LITIJSKA KOMUNA . d. . • ter zavodov e splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela; — skrbi za dvig materialnih in drugih pogojev za stalno zboljševanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno za stanovanjsko graditev, za varstvo ljudskega zdravstva, za socialno varstvo, iz izobrazbo, za telesni in kulturni razvoj ter za potrebno rekreacijo ter v ta namen organizira in pospešuje komunalne ter druge javne ter družbene službe; — organizira in pospešuje take dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in občanom za zadovoljevanje njihovih potreb; — pospešuje in pomaga uresničevati pobude občanov, delovnih in drugih organizacij in organizacijam razen tistega, ki ga že upravljajo druge teritorialne, družbene skupnosti, organizacije in družbene pravne osebe; — varuje družbeno in osebno lastnino; — skrbi za javni red in mir; — skrbi za razvoj družbenega samoupravljanja, nadzoruje zakonitost dela samoupravnih organizacij in opravlja nadzorstvo nad uporabo sredstev v teh organizacijah; — skrbi za organizacijo in delovanje vseh oblik neposredne demokracije; — varuje samoupravne pravice občanov, delovnih in drugih organizacij; — skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih občanov e splošnimi družbenimi interesi; — skrbi za uresničevanje ■ ■ ■ ' 6. člen Pravice in dolžnosti občina opravljajo občani neposredno na zborih občanov in zborih članov delovnih skupnosti, z referendumom • v krajevnih skupnostih, z volitvami v organe občine in organe družbenega upravljanja in s sodelovanjem z organi občine. Posredno pa občani opravljajo pravice in dolžnosti ob-' čine po občinski skupščini in njenih organih. , 7. člen ! Občani so dolžni po svojihi zmožnostih sodelovati v organih družbenega samouprav« Ijanja v občini. Občani so po svojih možno« stih dolžni, da se vključijo vi, delovni proces na katerem’ koli področju, da z delom ustvarjajo svoj osebni dohodek za kritje svojih osebnih' potreb oziroma potreb družine in da tako doprinašajo la splošnemu razvoju in napredku občine. 8. člen Občani so dolžni izpolnjevati prevzete obveznosti, ki so bile določene s posebnimi predpisi, sprejetimi po poprejšnji privolitvi občanov na zborih občanov in zborih članov delovnih skupnosti. V Litiji že nekaj časa urejajo cesto od mostu čez železniško progo do Predilnice 11. člen Občina Litija je pravna oseba. Sedež občine je v Litiji. Občina Litija je v sestavu okraja Ljubljana. 12. člen Občina ima svoj pečat, pečat obsega grb in ime socialistične republike Slovenije, ime kraja in ime občine. Občinski praznik je 24. decembra, na obletnico bitke pri Ti6ju. II. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 1. Občinska skupščina 13. člen Občinska skupščina je temeljni organ oblasti in teritorialni organ družbenega upravljanja v občini. Občinsko skupščino sestavljajo člani, ki jih neposredno volijo občani na območju občine, in člani, ki jih neposredno volijo »bčani, zaposleni, v delovnih organizacijah. Člani skupščine, ki jih izvolijo občani, sestavljajo občinski zbor, člani, ki jih Izvolijo občani, zaposleni v delovnih skupnostih, pa sestavljajo občinski zbor delovnih organizacij. Vsak zbor ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed svojih članov za dobo 2 let. 14. člen Občinska skupščina šteje 54 članov. Občinski zbor ima 31 članov, občinski zbor delovnih skupnosti pa 23 članov. Mandat Članov občinske rfcupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se polovica članov občinske skupščine znova izvoli. . 15. člen Volitve za mesta članov občinske skupščine, ki Jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 1 mesec pred potekom mandata. Prejšnjim članom občinske skupščine prenehčf mandat z dnevom, ko so verificirani mandat; znova izvoljenih članov. 16. člen Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Nihče ne more biti hkrati član obeh zborov občinske skupščine. 17. člen Uslužbenec občinske uprave in sodnik občinskega sodišča ne moreta biti člana občinske skupščine. 18. člen Člani občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v skupščini odgovorni občanom in obč. Skupščini. 19. člen Volivci lahko odpokličejo člana občinske skupščine pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen po postopku, ki je določen z zakonom. janju priporočil za delo gospodarskim organizacijam kot tudi o drugih vprašanjih, katera so predvidena z zakonom ali občinskim statutom. 28. člen Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti samostojno in izključno odloča o vseh- vprašanjih, katera so važna za občino, posebno pa: — prinaša statut občine; — splošne predpise; — proračun in končni račun občine; — ustanavlja gospodarske organizacije; — ustanavlja fonde; — vrši nadzor nad zakonitostjo dela gospodarskih organizacij; — vrši nadzor nad korišča-njem družbenih sredstev; — nadzoruje delitev dohodkov v gospodarskih organizacijah; — sprejema resolucije in daje priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja ■ na območju občine; — voli in razrešuje predsednika občinske skupščine; — voli in razrešuje člane odborov občinske skupščine; — daje soglasje k imenovanju direktorjev; — voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika; — postavlja in razrešuje tajnika občinske skupščine, na- nost, ne sme se mu odvzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali izraženo mnenje v občinski skupščini. 23. člen Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno člana občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Ce zbor ni zbran, da privolitev organ, ki ga določi skupščina četnike temeljnih upravnih 2. Pravice in dolžnosti članov občinske skupščine 35. člen Člani občinske skupščin? so za opravljanje svojih dolžJ nosti v skupščini in drugih organih odgovorni občanom in občinski skupščini. Člani občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in statutom. Člani občinske skupščine lahko ustanovijo svoj klub. 36. člen Člani skupščine so se dolžni udeleževati sej občinske skupščine, sej svetov in komisij, če so njihovi člani. Člani občinske skupščine so dolžni poročati svojim,volivcem o delu občinske skupščine najmanj dvakrat letno. 37. člen Člani občinske skupščine smejo postavljati občinski skupščini ali njenemu predsedniku vprašanja in zahtevati pojasnila v zadevah iz pristojnosti občinske skupšči-. ne in njenih organov ter iz-pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb. proti poznejši potrditvi zbora, ki mu član pripada. Privolitev ni potrebna, če gre za organov in inšpektorje; - rešuje na skupnih sejah obeh zborov tudi spore med 24. člen Občinska skupščina opravlja zadeve 6 svojega delovnega področja na svojih sejah, po svojih svetih in komisijah 20. člen Članu občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandata, če ter P° svoji upravi, je obsojen na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev ali na hujšo kazen ,če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča. . Članu občin, zbora preneha mandat takrat, če se za stalno izseli iz občine, članu zbora delovnih skupnosti pa takrat, če mu preneha delov- kaznivo dejanje, za katero je zboroma o pristojnosti, preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil član občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazein strogega zapora daljša od 1 leta ali hujša kazen, ali če je nevarnost, da bi pobegnil. 38. člen Člani občinske skupščine' so dolžni sodelovati z občani oziroma člani delovnih skup-; nosti svojega volilnega območja. Občane ozir. člane delovnih skupnosti morajo seznanjati z delom, sklepi in odločitvami skupščine, skupščini pa sporočati mnenja in predloge občanov ozir. članov delovnih skupnosti. Sodelovanje z občani oziroma člani delovnih skupnost^ dosegajo člani občinske skupščine z neposrednim sodclo-. vanjem med seboj, z udeležbo in sodelovanjem na zborih občanov oziroma zborih članov delovnih skupnosti in Občinska skupščina in nje- s sodelovanjem v organizaciji 29. člen Občinska skupščina opravlja samostojno tudi druge posle, predvidene z ustavo, zakoni in občinskim statutom. 30. člen 25. člen Občinska skupščina samo na seji voli svoje organe, sprejema 6tatut občine, družbeni načrt, program razvoja občine in občinski proračun, ustanavlja delovne organizacije in občinske sklade, sprejema odloke in opravlja druge zadeve splošnega pomena no razmerje oziroma funkci- za^občirvo, za katere to določi ja na področju, kjer je bil iz- 2akon ali statut občine, voljen, če preneha biti član organa družbenega samoupravljanja oziroma združenja- ali če preneha biti družbeni delavec na področju. 21, člen 26. člen Zbora občinske skupščine ustreznem delata in odločata praviloma . skupno. Vsak zbor občinske skup- ni organi opravljajo proti gospodarskim In drugim organizacijam pravice in dolžnosti, katere so določene v ustavi, zakonih ali občinskem statutu. 31. člen Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drug zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor. 32. člen Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odbomiških komisij. 33. člen Občinska skupščina prinaša SZDL in krajevnih skupnostih. 39. člen Poleg razlogov, naštetih v zakonih, zaradi katerih preneha mandat člana občinske skupščine pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, mora občinska skupščina obvezno sprejeti akt o odpoklicu odbornika, ki se trikrat zaporedoma ni udeležil seje in izostanka ni opravičil. Ne glede na razloge pa se oc->okliče član občinske skupščine, ki se polovico mandatne dobe ni udeležil dela skupščine. 3. Predsednik ' občinske skupščine 40. člen Predsednika občinske skupščine izvoli izmed svojih čla- Dolžnost člana občin, skup- ®^>ne pa lahko sprejme, da bo samostojno predpise v okvi- nov občinska skupščina ščine je častna družbena funkcija. Člani občin, skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini. 22. člen Član občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovor- ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinske skupščine. 27. člen Zbor delovnih skupnosti iahko odloči, da razpravlja ločeno v vprašanjih sprejetja in sprememb občinskega statuta, družbenega plana in proračuna občine, ali O da- ru ustave določenih pravic podlagi posameznih kandida-in dolžnosti. tur, ki jih vloži 10 članov Občinska skupščina lahko skupščine. sprejema tudi dopolnilne predpise na osnovi In zaradi izvrševanja zakona. 34. člen Občinska skupščina si za svoje delo predpiše pošlo v- Tliif Volitve se opravijo na prvi seji skupščine in so tajne. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov članov skupščine. Predsednika volijo za dobo, 4 let. Lahko se ga pa izvoli še za nadaljnja 4 leta. , 41. člen ._ Ce je izvoljen za predsednika občinske skupščine član Zbora delovnih skupnosti, mu ne preneha mandat, čeprav mu je prenehalo delovno raz- lzvršbi posameznih altlov ob- odgovorni skupščini in ji da- k sodelovanju posamezne ob- činske skupščine organov. 50. člen Predsednik skrbi po svoji dolžnosti za krepitev in raz- in njenih jejo redna poročila o svojem čane, predstavnike delovnih delu in poročila o posamez- skupnosti in drugih organiza-nih zadevah. cij, če bi njihovo sodelovanje Organi občinske skupščine koristilo boljši rešitvi zadeve, mejah veljavnih predpisov Organi občinske skupščine Komisije občinske skupščine 68. člen Za proučevanje pomembnejših vprašanj,, pripravi i- merje v delovni organizaciji, vijanje organov samouprave predhodno obravnavajo posa- morajo poklicati na sejo ozir. n.g pCe 7-2.- člen ?-y Komisija za1 prošnje ii>- pri-65. člen tožbe obravnava prošnje ia Organi občinske skupščine pritožbe, ki jih pošiljajo nosi za svoje delo predpišejo činski skupščini občani, de-poslovnik. ki ga potrdi ob- lovne in druge organizacij« lahko pokličejo na sejo ozir. člnska skupščina. in zavodi. %/č "H-/ Ali*«' ,£*"«**** I . <*»****.-< «%/'. ■****■ ; i V ’ ■- > Sirr :r &»&■■■■■*> ■ {§ > . 57. člen Vsi organi občinske skupščine delajo samostojno- po veljavnih predpisih in določbah statuta občine ter drugih predpisih občinske skupščine. Občinska skupščina spremlja delo svojih organov ter jim daje smernice in navo-Ljudski milici, ki je v občini, dila za delo. Organi občinske i" zahteva pomoč pri upravni skupščine so za svoje delo Novo poštno poslopje že ometuiejo: Računajo, da bo 1984. leta že začeta- z delom nov* avtomatvska celefonska centrala 1 Komisija za prošnje In pritožbe lahko zahteva v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo od pristojnih organov potrebna pojasnila in preizkusi njihovo delo, lahko pa tudi povabi na razgovor vlagatelja prošnje ali pritožbe ter druge osebe, če bi bilo to potrebno zaradi ugotovitve dejanskega stanja. Komisija mora o stanju zadeve obvestiti vlagatelja najkasneje v roku 1 meseca, dokončno pa mora odločiti o zadevi v roku 2 mesec v. Sveti občinske skupščine 77. člen Svet za industrijo, trgovino, obrt, gostinstvo in turizem obravnava zadeve s področja industrije, trgovine, obrti, gostinstva in turizma. 78. člen Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, lokalnega prometa in cest ter piši občinske skupščine iri njene smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in v kolikor so zato pooblaščeni; 96. člen \ Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna upošteva ali ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinski skupščini skupno s predlogom družbenega plana ozir. proračuna. 97. člen 73. člen Občinska skupščina ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti te-le svete: 1. svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 2. svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 3. 6vet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 4. svet za industrijo, trgovino, obrt, gostinstvo in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 5. svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov; 6. svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 7. svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 8. svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 9. svet za socialno varstvo In varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 10. svet za telesno vzgojo, 3. obravnavajo načelna vpra-druge komunalne zadeve ter ^žanja s svojega delovnega če kakšna zadeva s pod-zaSeve s področja stanovanj- področja, dajejo smernice za ročja enega sveta spada ali 6ke politike in varstva 6tano- del° ustreznih upravnih orga- posega v področje drugega vanjskih pravic državljanov. nov in nadzorujejo izvrševa- BVeta, mora svet pred odlo- nje svojih sklepov; Čanjem vprašati za mnenje 4. predlagajo občinski skup- drug svet. • ščini, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne sklepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavit- 79. člen Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela. 98. člen 80. člen Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik občinske skupščine mnenje o tem, kateri Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske združitev in vzgoje ter predvojaške vzgo- občanov na področju prosvete in šolstva, zdravstva, socialnega varstva, telesne vzgoje, stanovanjsko-komunaine dejavnosti in oskrbovanja. Za neposredno zadovoljevanje potreb občanov iz prvega odstavka tega člena skrbijo posebno organizirane javne službe. Oblike javnih služb so: ustaneve, zavodi, centri, podjetja, združenja in društva. 57. člen Javne službe delujejo po načelih družbenega upravljanja, samoupravljanja in po načelih javnosti. 58. člen Javne službe lahko ustanavlja skupščina, delovne organizacije, krajevne skupnosti, Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbeno politične organizacije . ter združenja, v predpisanih primerih pa tudi skupine občanov. Samo po sklepu ustanoviteljev, delovnih kolektivov javnih služb in v soglasju z občinsko skupščino preneha poslovanje javnih služb, razen v primerih, ki jih določa zakon. 59. člen Razvoj posanteznih javnih služb zagotavlja občina z dolgoročnim programom razvoja, ki ga sprejme po predhodnem zaslišanju prizadetih organizacij, ustanov ter krajevnih skupnosti, občinska skupščina. Koriščenje javnih služb lahko občina omejuje ali razširja glede na materialne možnosti. 60. člen Ce se za območje občine ne more organizirati javna služba za zadovoljitev določenih potreb, je občina dolžna to zagotoviti s pomočjo služb z območja drugih družbeno političnih enot. 61. člen S sredstvi, ki j ib javnim službam daje y upravljanje družba, in s sredstvi, Jki jih ustvarijo z lastnim delovanjem, gospodarijo samostojno v okviru zakonitih predpisov in na podlagi ustreznih pravilnikov o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, kakor tudi na podiagi splošnih načel, ki veljajo za gospodarsko politiko občine. 62. člen Družbenim in samoupravnim organom se zagotavlja pri njihovem delu samostojnost pobude, delovanja in odločanja. 63. člen Upravno nadzorstvo nad delovanjem javnih služb izvajajo občine in drugi organi, ki so za to pooblaščeni. 64 člen Organi javnih služb so za svoje delo odgovorni ustanoviteljem in občanom na tistem območju, kjer delajo; zato sestavljajo letna poročila in programe dela ter jih dajo v razpravo. Začetna dela na penetraciji kolodvora Vsakdo ima pravico dajati politiko organov družbenega k delu javnih služb svoje upravljanja, pripombe in mnenja. Upravniki neposredno vo- dijo delo v organizacijah; 65. člen imenuje jih svet v soglasju Občinska skupščina določa z občinsko skupščino na pod- naloge ustanovam, zavodom, lagi razpisa vsaka 4 leta; po podjetjem i.t. d., ki jih usta- preteku te dobe se lahko ponavlja, v ustanovitvenih ak- novno imenujejo, tih, s svojimi navodili in Pristojnosti svetov, uprav-priporočili. nih odborov in upravnikov Ostalim zavodom in usta- se določijo s pravili oegani-novam, katerih ustanovitelji zacij, ki jih sprejemajo sveti, so drugi organi, združenjem potrdi pa občinska skupščina, in društvom pa lahko daje priporočila, o katerih so l«-ti člen obvezni razpravljati in jo Na področju posameznih obveščat; o sprejetih ukre- javnih služb opravlja občina pih. naslednje zadeve:, 66. člen a) Prosveta in .šolstvo: Občina se pri izvajanju ~ organizira in ureja nalog iz svoje pristojnosti omreži0 ustanov za varstvo poslužuje mnenj, predlogov m vzgojo predšolskih in Solin sklepov ustreznih žiru- otrok; žanj javnih služb za tista — ustanavlja in pospešuje delovna področja, za katera razvoj tistih kulturnih usta-ohstoiajo. Lahko pa se jih nov, ki zagotavljajo dvig poslužuje tudi kot organov, kulturne ravni občanov; ki naj pomagajo pri izvaja- _ pomaga društvom in or-_ nju politike občine. 67. člen Javne službe upravljajo sveti, upravni upravniki. odbori ganizacijam pri izvajanju’ njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju; — skrbi za šolanje potrebnih kadrov; — skrbi za načrtno izgrad- Sveti so organi družbenega njo objektov, ki služijo kul-upravljanja, ki razpravljajo turno-prosvetnim * namenom; in odločajo o vseh pomemb- - skladno s potrebami ce-nih vprašanjih službe, še po- lotnega družbenega razvoja sehno pa o delu ia njenem in gospodarstva ustanavlja napredku, o notranjih odno- splošne izobraževalne, pasih v organizaciji, o načrtu klicne, strokovne in druge dela, o sredstvih in njihovi šole; razdelitvi, o strokovni vzgoji - razvija in organizira si-kadrov ter o sodelovanju in stem izobraževanja odraslih-koordinaciji dela z drugimi - zagotavlja materialna ustanovami in organ'zaci- sredstva za izgradnjo potreb- nega omrežja teh zavodov; Sestav svetov določajo pra- - skrbi za kvaliteto vod-vila $ tem. da morajo obse- stvenega kadra, gati vse tiste faktorje, ki so b) Zdravstvo: v občini zainteresirani za - organizira ali sodeluje pravilno funkcioniranje delo- pri organizaciji splošnih pre-cene službe. ventivnih zdravstvenih ukre- V sestav svetov pridejo pov; predvsem: obrani, zlasti ko- — ustanavlja zdravstvene ristniki službe, predstavniki zavode na svojem območju; občinske skupščine, predstav- za tiste vrste zdravstvenega niki samoupravnih in druž- varstva, ki ga na svojem ob-beno-pohtičnlh organizacij in močju ne more zagotoviti pa predstavniki delovnega ko- skrbi, da jih opravlja uetre-lektiva. - - - - ' zen zavod druge občine; Uprava! odbori, ki jih vo- -skrbi za tista asanacij-lijo delovni kolektivi izmed ek« dela, s katerimi prepre-sebe, sr, o.-gsni samouprav- čuje izvor nalezljivih bolezni Ijanja in Imajo pravico sa- in izboljšuje higienske raz-mostojno odlo-ati o notranji m°re komunalnih in drugih organizaciji dola, o investi- objektov; cijah ter o stroških ter o — izdaja predpise, e kate-vprasanju notranjih odnosov rimi se urejajo splošni hi-in pogojev dela: dajejo tudi gienrki ukrepi in zdravstve-predloge in pripombe k delu no varstvo občanov, osganov družbenega uprav- e) Socialno varstvo: Ijanja. Upravni odbori so za - organizira lastno slro-svoje delo odgovorni delov- kovno službo « področja so-nemu kolektivu in svetu. cialnega varstva in jt za»o-Orgaai samouprav!::, nja ta vij a sredstva za uspešno morajo delovati v skladu popravljanje dela; — skrbi za načrten in siste-matičen razvoj obratov družbene prehrane; — izdaja predpise, s katerimi ureja enotno sociala® varstvo občanov na celotnem območju občine. d) Telesna vzgoja: — skrbi za pravilen razvoj telesne vzgojne dejavnost; ir društvih, učnih in vzgojnih zavodih; — daje društvom in organizacijam materialno pomoč za njihovo delo; — pomaga pri načrtni izgradnji športnih objektov; — skrbi za izobraževanje potrebnih kadrov; — ustanavlja potrebne organe za načrtno gradnjo, vzdrževanje in upravljan a športnih objektov in objektov za rekreacijo in telesno vzgojno razvedrilo In dejavnost v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. e) Stanovanjsko-kumunuina dejavnost: — skrbi za pripravo in izvajanje urbanističnega načrta; — skrbi za komunalno ureditev gradbenih zemljišč,' predvidenih v urbanističnem načrtu po gradbenih okoliših;' — dodeljuje nezazidana gradbena zemljišča fizičnim in pravnim osebam; — daje kredite za g rad n j® stanovanjskih in poslovnih prostorov; — sodeluje s svojimi sredstvi pri izgradnji stanovanj za borce in družine padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja, socialno nepreskrbljenim občanom; — spodbuja združenje sredstev občanov ln delovnih organizacij za pospešeno stanovanjsko izgradnjo; — predpisuje stanarino in zakupnino za stanovanjske in poslovne prostore: — zagotovi glede na možnosti mrežo osnovnih komunalnih objektov (vodovod, kanalizacijo, električno in prometno omrežje); — predpisuje komunalni prispevek občanov, delovnih in drugih organizacij za upo- , rabo komunalnih naprav in uslug, kadar se ne more ugo- j tovltl posamezni potrošnik ■ oziroma tarifa za posamezna komunalne usluge; — organizira izgradnjo in vzdrževanje glavnih poti in ulic, ki so določene v poeeb- ! nem odloku, ter parkov ini javnih nasadov; — skrbi za vzdrževanj® kulturnih tn zgodovinskih’ spomenikov v občini. Občinski zbor šteje 35 članov, zbor delovnih skupnosti 36 članov. Člane občinskega zbora vo- sta odgovorni občanom lijo občani, člane zbora de- občinski skupščini lovnih skupnosti pa delavci v delovnih organizacijah. TJ- acn 6- organizira ustanavljanje Komisijo sestavljajo člani člani občinske skupščine so Pogodbenih skupnosti za skupščine obeji zborov v ena- 72. člen Mandatna doba za opravljanje svoje dolžno- opravljanje skupnih nalog; kem številu. in 7. ustanavlja sklade; Postopek vsklajanja in po- 8. nadzoruje delo vseh or- slovanja komisije predpisuje Če se član skupščine tri- ganov in organizacij v ob- poslovnik, krat zaporedoma ali petkrat “ni; v presledkih neopravičeno ne nadzoruje uporabo druz-udeleži seje občinske skup- benih sredstev in delitev do- 83. člen Občinska skupščina sklepa finske Sčine> 66 lahko Predlaga, da hodka delovnih organizacij veljavno, kadar je na seji OEX.liifeiv.t5______*___ , , , j . navrnra vpnna el a n n v skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se polovica članov občinske skupščine na novo izvoli. ali vseh članov posameznega zbora določi občinska skupščina na svojem prvem se- leti. 73. člen Član enega zbora ne more biti istočasno član drugega zbora. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Se nekaj metrov in regulacijska dela na ureditvi potoka v 74 člen Zg. Trbovljah bodo končana »_ . Članu občinske skupščine f) Oskrba občanov, delov- ***** mandat. ^ »i ir/vli n/\ neoinoA /us ia rvn_ navzoča večina članov vsakega zbora občinske skup-', ščine. Sklep je sprejet, kadar je zanj glasovala večina na- 85. člen Seje občinske skupščine sd javne. Občinska skupščina lahko na sejo povabi posamezne dnevne potrebe občanov; — pomaga krajevnim in delovnim organizacijam pri ustanavljanju objektov za družbeno prehrano; — skrbi za pravilno politi- delovnih skupnosti, ko cen v občini če mu preneha delovno razmerje v organizaciji, v kateri je bil izvoljen v zbor 69. člen 18. sklepa o vložitvi ugo- javnosti. vora za varstvo samouprav- gg člen nih pravic občine; Seje finske skupščine' 6kli™j« predsednik skupšči- 0 drpglh ^pra- ne; članom skupščine se vro-šanjih, predpisanih z ustovo, či dnevni red m material ^ z zakonom ali s tem slatu- sej0 < Da se naj seja skliče, lah- 75. člen Člani občinske skupščine splošnega pomena za občin- 82. člen ko zahtevajo petina članov' Za delovanje in razvoj jav- i^ajo pravico in dolžnosti sko skupnost. Zbora v zadevah iz pri- skupščine, Socialistična zvenih služb zagotavlja občina udeleževati se sej občinske občinska skupščina oprav- stojnosti občinske skupščino za delovnega ljudstva in potrebna finančna sredstva, skupščine in njenih organov, lja ^eve s SVOjcga delov- odločata praviloma skupno. krajna skupščina, ce ta niso zagotovljena iz Pravico. 6taviti *----------*— - otovljena iz pravico staviti vprašanja, noga podaja na fiVojih K0_ v ik|jrf. pristojnosti ^ Sklicanje seje pa predlaga drugih virov, z vsakoletnim Pred agati amandmaje in jah 6VoJih svetih, komi- sameznega zbora so voli^ lahko fivet oWinske Kkupšči-proračunom in družbenim Predlagati, da se odstavi za- Kijah in upravi eznega zoora so volitve ---- -’-J”------ planom v mejah potreb in toožnosti. Ta sredstva se zagotavljajo fcrektno iz proračuna ali iz »etreznih skladov. 70. člen Sredstva, ki jih občina za- predsednika zbora in man- ne, občinski sindikalni svet in predsednik okrajne skup- 87. člen z dncvncsi rodei m preloži na poznejšo sejo. Skupščina v okviru svojih datno-imunitetna/ komisije, pravic in dolžnosti odloča o sklepanje o imunitetnih vpra-Upravni organi so dolžni zadevah splošnega pomena, šanjih, dopolnilne volitve in članom skupščine najpozne- zlasti pa: odpoklic člana zbora občin- Občinska skupščina pri izje 5 dni pred sejo skupščine j SDrG;ema in cnreminia ®ke skupščine. vrševanju svojih nalog spre- vročiti gradivo za sejo z občiJki sUtut; * j Zbora odločata na ločenih £m\?dl0kC’ °“' dnevn.m redom. 2. sprejema perspektivni, sejah, kadar tako skleneta; ^/k'tpe' P.rav lntke, navo- Clani skupščine lahko pred- družbeni in urbanistični na- kadar odločata na ločenih dlia.,pyir>procl,a *n resolucije. sejah, mora biti odlok ali ,.°d,ok f splošen Prepis, vam^clitr^Z’ uatano- laga]0 ^oke, odredbe, na- črt; vam, centrom, podjetjem, or- vodila SušlvomT; ,zdruienjem to Sklepe’ V v«, zauevan, Ki ah spadaj° v pristojnost občin- ^ustanavlja delovne orga- sijo, kj naj doseže soglasnost točeno SSSjT stfošnega skladov, so namenska ter se ske skupščine dajejo za določeno dejavnost 6amo na podlagi ustrezne pogodbe, v kateri se določi namen uporabe in višina sredstev. piše; 76. člen sku pščine nizacije; besedila. PETO POGLAVJE Organizacija občinske samouprave 1. Občinska skupščina Člani skupščine morajo biti v stalnih stikih s svojimi voliici preko zborov občanov in zborov delavcev v delovnih organizacijah ter Jim poročati o delu občinske skupščine. O pomembnejših zadevah se mora član občinske skupščine obvezno posvetovati z občani. 71. člen Občinska skupščina je naj- Clan občinske skupščine ~s.n s^ssu-.j2:.2: občine*rU praViC ^ v teh zbo- Dela na urejevanju nove razUadalno-nakladalne rampe BkuJ*n<*ti. rov. dobro napredujejo - inena in se sprejema zaradi' izvršitve drugih predpisov vključno tudi občinskih odlokov. Odločba je akt, s katerim se ureja čisto konkretna zadeva. S pravilnikom se ureja izvršitev posameznih določb predpisov ali pa se uporablja za notranjo organizacijo, poslovanje in postopek služb. Navodilo je akt, s katerim se določajo pra* vila za delo uprave ali za opravljanje upravnih zadev zaradi izvršitve zakonov ali drugih predpisov. Splošni predpisi (odloki) s posebnim nazivom 60 statut občine,' poslovnik občinske skupščin ne, družbeni program in pro*! račun' . * '■**’- * se začne postopek za odpo- in drugih organizacij; klic. 10. upravlja in razpolaga z _ družbenim premoženjem; ■ c en 11. daje priporočila orga- Clan občinske skupščine nom družbenega upravljanja; vzočih članov skupščine. -sasr-ssa ' 7Q posojila delovnim in drugim ”•***• družbeni plan in pro- 79' Č1Cn organizacijam; rac™ ,ter samoprispevek za ____ ___________ ,-------- Jla»\ ***“*« «ine 13. voli in razrešuje pred- če le^nT^sS Stanku, katerim članom tra- k"ajo °pr^opra°Jljanto Sednika in Podpredsednika večina 'članov občinske skup- je prva mandatna doba dve s^etto, Ri jo pri opravljanju občinske skupščine, člane odborniske dolžnosti napra- 6vetov ln komi6ij skupščine C C‘ . vijo občim. in delegate v širše družbeno- 84. dlen 80 člen politične skupnosti; občin- Na seji je glasovanje pra- ... skega sodnika za prekrške in viloma javno. Članstvo v občinski skup- njegovega namestnika; ime- Občinska skupščina lahko scini je častna družbena ■ nuje in razrešuje tajnika ob- odloči, kdaj naj bo glasova-; funkcija. činske skupščine in predstoj- nje tajno. Člani občinske skupščine nike temeljnih upravnih or- imajo pravico do povračila ganov; opravlja druge volit- dejanskih stroškov, ki so na- ve in imenovanja ter razre- Uslužbenec občinske upra- K(ali z opravljanjem nalog v šitve; ve in posebnih organov ob- skupščini. 14. sklepa o višini nagrade čine ne more biti član občin- . za predsednika in podpred- --- ------ *--------- ske skupščine. . Za skalno delo v skupščini fiodnika ter 0 povračilu stro- občane, zastopnike delovnih 'ma „cdan ®kupscine mesečno škov članom skupščine, sve- organizacij, organizacije jav-. agr'-'ao- tov in komisij; nih služb, krajevnih skupno- 81. člen 15. odloča o sklepih zborov Eti> Socialistične zveze delov-, csKroa oocanov, oe.uv- - ... •_ . r Občinska skupščina obrav- pbfan01f. zbOTOV delavcev v ljudi in dnigih družbeno-' nih in drugih organizacij: ,v5>ljlno Pravico. de je odpo- pava temeljna vprašanja, ki delovmh organizacijah in or- Političnih organizacij, da bi ... ... klican, če se odpove manda- imajo p^n za gospodarski, ganizacijah javnih služb; vsestransko obravnavalo — skrbi za organizacijo tu, če je obsojen na kazen komunalni kulturni in so- sklepa o razpisu refe- določeno vprašanj«, preskrbovalne mreže s pre- zapora daljšo od šestih me- cialni razv’0i jn življenje ob- renduma; Izjemoma lahko skupščina hrambenimi proizvodi in secev ali na hujšo kazen, če čine- izdaja predpise in po- 17. voli zaslužne osebe za sklene, da se del seje ali cela drugimi proizvodi za vsako- sprejme službo v občinski trebne ukrepe za reševanje dastne občane; sc j a opravi z izključitvijo upravi ali v posebnem orga- teh vprašanj. — “ nu občine, zaradi smrti ali , , ... , . Občinska skupščina kot splošno družbeno politični zbor občine obravnava s predstavniki družbenih in političnih organizacij in z drugimi predstavniki javno-sti v občini vprašanja, ki so Priporočila in resolucije občinske skupščine se sprejemajo zaradi usmerjevanja dela organov in organizacij ali zaradi proglasitve določenih principov in pravic občinske skupščine. S sklepi se odloča o tistih vprašanjih, za katere se ne [uporablja splošen predpis ali odločba. 88. člen Splošni akti občinske skupščine se objavljajo v uradnem glasilu. V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov .ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje občinska skupščina, odločbe o ustanovitvi delovnih organizacij ter odločbe o potrditvi zaključnih računov delovnih organizacij. Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni s samim predpisom drugače določeno. 2. Organi občinske skupščine 89. člen j Organi občinske skupščine no predsednik občinske skup-(šČane, sveti, komisije in upravni organi. a) Predsednik občinske skupščine 90. člen Predsednik predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo pred državnimi in drugimi organi | ter v pravnih razmerjih nasproti fizičnim in pravnim osebam. Predsednik lahko v posameznih primerih pooblar sti koga drugega, da zastopa občino. 91. člen Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje občinske skupščine; skrbi, da sveti, komisije in upravni organi redno opravljajo svoje naloge; vsklajuje delo vseh organov skupščine; skrbi, da se sklepi skupičine pravilno izvršujejo, nadzira in usmerja delo upravnih organov, razglaša predpise občinske skupščine; lahko zadrži izvršitev nezakonitih aktov, ki jih izdajo sveti izven upravnega postopka in jih predloži v odločitev občinski skupščini; skliče svet in komisijo skupščine, če tega ne stori predsednik sveta ali komisije; izdaja ukaze postaji ljudske milice v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru in varnosti krajevnega prometa in zahteva pomoč pri upravni izvršbi; sklicuje zbore občanov; predpisuje akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, odredbe svetov pa sopodpi-euje s predsednikom sveta; opravlja druge zadeve po zakonu in drugih predpisih. 95. člen T*redsednika izvoli in razreši občinska skupščina na svoji seji izmed svojih . članov. Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga najmanj pet odbornikov. Predsednik se voli z javnim ali tajnim glasovanjem. Ce sta predlagana dva ali če je predlaganih več kandidatov, se glasuje vselej tajno. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Predsednik je izvoljen za dobo, za katero je izvoljena občinska skupščina. Po preteku mandata skupščine predsednik nadaljuje z delom do izvolitve novega predsednika. Predsednik je lahko ponovno izvoljen največ še za eno mandatno dobo. 93. člen Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 94. člen Občinska skupščina ima podpredsednika, ki se izvoli enako kot predsednik. Ce je predsednik skupščine začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. Podpredsednik opravlja določene zadeve iz delovnega področja predsednika v mejah, ki jih določi občinska skupščina. 95. člen Predsednik občinske skupščine in podpredsednik imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta. Mesečno nagrado določi občinska skupščina. b) Sveti občinske skupščine 96. člen Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in teritorialni organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Svet je oblika udeležbe občanov pri izvrševanju oblasti. 97. člen Sveti skrbijo, da se izvr- šujejo zakoni in drugi predpisi širših družbenopolitičnih enot, izvršujejo predpise in smernice občinske skupščine, obravnavajo stanje in potrebe svojega delovnega področja, dajejo smernice upravnim organom in nadzo- rujejo njihovo del«), predlagajo predpise in druge akte, ki naj jih izda občinska skupščina, izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje občinskih predpisov, izjemoma izdajajo odločbe v upravnem postopku, kadar je predvideno v zakonu, občinskem predpisu ali če se po prostem preudarku in samostojno opravljajo naloge, ki so jim dane v pristojnost z zakonom in drugimi predpisa. Kot teritorialni organi družbenega samoupravljanja 6veti usmerjajo delo organov družbenega upravljanja na področju občine, skrbijo za koordinacijo med temi organi, kadar se rešujejo vprašanja skupnega interesa, spodbujajo iniciativo in izdajajo priporočila za njihovo delo. 98. člen Sveti sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja, Socialistično zvezo delovnega ljudstva in drugimi družbe-no-političnmi organizacijami s tem. da se z njimi posvetujejo. kličejo njihove zastopnike na svoje se je ter se poslužu:e;o drugih oblik povezovanja. 99. člen Sveti odgovarjajo za svoje delo občinski skupščini. Vsako leto dajejo sveti poročila o svojem delu občinski skupščini, člani sveta, ki so delegirani, pa organom družbenega upravljanja in družbeno-političnim organizacijam, ki so jih delegirale. 100. člen Občinska skupšči na ima naslednje svete: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve; 2. Svet za družbeni plan in finance; 3. Svet za industrijo in obrt; 4. Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo; 5. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve; 6. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo; 7. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine; 8. Svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo; 9. Svet za delo. 101. člen Sveti štejejo praviloma po 9 članov, od katerih morata Pogled na družinske hišice na d kopališčem biti vsaj dva člana oSSmslče skupščine. Podrobnejši sestav posameznih svetov, kateri organi oziroma organizacije volijo, določijo ali delegirajo člane v svete in koliko, način volitev in delegiranje določi občinska skupščina s posebnim aktom, kolikor ni to že določeno z zakonom ali drugim veljavnim predpisom. Občinska skupščina lahko s svojo odločitvijo ustanovi še nadaljnje svete, obstoječe spoji ali odpravi. 102. člen Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela občinskih upravnih organov, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve. Svet za industrijo in obrt obravnava zadeve s področ-. ja. industrije, rudarstva, gradbeništva in obrtništva. . Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, prometa in cest ter druge komunalne zadeve in zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, turizma, gostinstva in politike cen. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine obravnava zadeve s področja zdravstva in splošne higiene, splošnega varstva in skrbništva odraslih, varstva družine in skrbništva mladoletnih. Svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgojp in pred vojaške vzgoje v šolah, s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja telesne vzgoje in športa. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela, varstva dela in posredovanja dela. 103. člen Mandat članov svetov občinske skupščine traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana istega sveta. Nihče ne more biti istočasno član več kot enega sveta. Predsednica sveta izvoli občinska skupščin?.. c) Komisija občinske skupščine j j Predsednik, podpredsednik in uslužbenci uprave občinske skupščine ne morejo biti člani sveta. Administrativne zadeve sveta vodi uslužbenec občinske uprave (tajnik), ki ga določi tajnik občinske skupščine. 104. člen Članu sveta občinske skupščine preneha mandat, če sprejme njegovo odpoved telo, ki ga je izvolilo oziroma delegiralo, če je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev ali na strožjo kazen, če se stalno odseli z območja občine, če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, ali članstvo v zadrugi ali zbornici in zaradi smrti. Člana sveta lahko zaradi neaktivnosti odpokliče telo, ki ga je izvolilo. 105. člen Sveti občinske skupščine delajo na sejah. Sejo sklicuje predsednik sveta. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in praviloma s potrebnim gradivom vroči članom sveta, vsaj pet dni pred sejo. Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. 106. člen Seje sveta vodi predsednik sveta. Seje se mora udeležiti starešina upravnega organa, če se na njej obravnavajo vprašanja s področja upravnega organa; svet lahko zahteva, da sejam prisostvujejo tudi drugi strokovni uslužbenci. Na sejah sveta šo lahko navzoči zastopniki delovnih in drugih organizacij, kadar se obravnavajo zadeve, za katere so te organizacije neposredno zainteresirane. Zastopniki lahko sodelujejo v razpravi, glasovati pa ne morejo. 107. člen Vsakih šest mesecev mora starešina upravnega organa podati ustreznemu svetu poročilo o delu upravnega organa in o problematiki z ustreznega področja. Svet rro-a to poročilo obravnavati in dati ustrezna priporočila. 103. člen f O sejah sveta se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik sveta. Zapisnik obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red eeje, kratek potek razprave, Sprejete sklepe in mnenja posameznih članov. 109. člen Svet si za svoje delo predpiše poslovnik, ki ga potrdi občinska skupščina. c) Komisije občinske skupščine 110. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s 6vojega delovnega področja ima lahko Občinska skupščina stalne in začasne komisije. Stalne skupščinske komisije izvoli skupščina, oziroma izvolita zbora na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne pa po potrebi. Začasna komisija dela dokler ne opravi zaupane ji naloge, oziroma dokler je skupščina ali zbor ne razreši. V nujnih primerih sme predsednik občinske skupščine imenovati komisijo, mora pa vsako tako odločbo predložiti skupščini oziroma ustreznemu zboru na prvi prihodnji seji v potrditev. 111. člen Občinska skupščina ima •talne komisije: 1. komisijo za kadrovska vprašanja, ki ima pet članov; 2. komisijo za volitve in imenovanja, ki ima S članov; 3. komisijo za prošnje In pritožbe, ki ima pet članov. 112. člen Komisija za kadrovska vprašanja analizira stanje kadrov V upravnih organih občine, v vseh zavodih javnih 6lužb, ki jih ustanovi občinska skupščina, ter drugih kadrov, ki jih postavlja občinska skupščina; planira potrebe po kadrih in predlaga štipendiranje kadrov za posamezne službe; predlaga ukrepe za strokovno izpopolnjevanje kadrov v upravi občine in v javnih službah; javno obravnava in pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanje javnih funkcionarjev ter obravnava druga kadrovska vprašanja lz pristojnosti občinske skupščine. Komisija lahko na svoje seje pritegne tudi druge občane ■ posvetovalnim glasom. 113. člen \ Komisija za volitve in imenovanja proučuje in daje predloge za volitve in razrešitve kolegijskih organov, katerih člane voli in odpokli-cuje občinska- skupščina, pro Učuje predloge komisije za kadrovska vprašanja in predlaga občinski skupščini imenovanja uslužbencev, ki jih postavlja občinska skupščina j ter opravlja druge zadeve, za [jcatere je pristojna po posebnih predpisih. 114 člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava problematiko, ki izhajg iz prošenj in pritožb državljanov in organizacij, k: se nanašajo na delo organov občinske skupščine ali na delo organov družbenega samoupravljanja v občini ter predlaga ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti občinski skupščini in njenim organom ter organom družbenega samoupravljanja. 115. člen Vsak zbor ima stalno ruan-datno-imunitetno komisijo, ki ima tri člane. Mandatno-imu-nitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, s prenehanjem skupščinskega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena mesta članov zbora in z verifikacijo mandatov' novoizvoljenih članov zbora. Mandatno-imunitetna komisija sme odločati o kazenskem pregonu zoper člana zbora, mora pa vsako odločbo predložiti ustreznemu zboru v potrditev. 116. člen Občinska skupščina in njena zbora lahko ustanovijo še druge stalne komisije. 117. člen Predsednik, podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih komisij, razen komisije za kadrovska vprašanja, v kateri je podpredsednik občinske skupščine. d) Občinski upravni organi 118. člen Upravni organi občinske skupščine izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti; pripravljajo predloge predpisov in drugih ukrepov, o katerih odloča občinska skupščina in njeni organi; nadzorujejo, kako se izvršujejo predpisi v občini. Občinski upravni organi opravljajo zadeve 6 svojeg.i delovnega področja samostojno'na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. 119. člen Upravni organi občine so: I. Temeljni upravni organi: — urad tajnik«, — oddelek za občo upravo in družbene službe, — oddelek za notr. zadeve, — oddelek za finance, — oddelek za gospodarstvo, — odsek za narodno obrambo. II. Posebni upravni organi: — zavod za izmero in kataster zemljišč, — občinski sodnik za prekrške, — komisija za n.'.rodno obrambo. x29. člen Urad tajnika opravlja ad-ministrativno-tehnična opravila za skupščino v mejah zakonov in drugih predpisov, kolikor ta opravila niso s sklepom občinske skupščine prenesena na kakšen drug organ, pripravlja material za sejo občinske skupščine in njenih zborov skupno z ostalimi organi v občini in dela za organe občinske skupščine. m. člen Na čelu urada tajnika je tajnik občine. Tajnik občine vsklajuje delo upravnih organov in skrbi, da občinska uprava kot celota v redu posluje, skrbi za zakonitost dela upravnih organov in pomaga predsedniku pri vsklajevanju dela svetov in komisij občinske skupščine. Skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, njenih svetov in konrvsij kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. Opravlja druge zadeve. ki jih predpisuje zakon, odlok ali mu jih poveri občinska skupščina. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in predsedniku. Pristojen je za imenovanje vseh uslužbencev občinske uprave, razen tistih, ki jih imenuje občinska skupščina, in je njihov disciplinski starešina. 122. člen Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja organizacije občinskih organov in zavodov ter sistemizacije delov, mest In uslužbenskih razmerij; organizira sprejemno pisarno; opravlja splošno pio^rniško službo, ekonomatske zadeve in posebne servisne službe; opravlja zadeve s področja šolstva, pred- in pešolske vzgoje, ljudske prosvete in telesne vzgoje; opravlja zadeve s področja organizacije zdravstvenega varstva, zdravstvene preventive in sanitarne inšpekcije; opravlja zadeve s področja socialnega varstva, varstva družine, skrbništva in invalidskega varstva; opravlja vse druge zadeve iz pristojnosti občinske uprave, ki niso dane v delovno področje drugih upravnih organov. Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z vzdrževanjem reda in miru v občini, z varnostjo krajevnega prometa, vodi knjigo državljanskih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo civilne zaščite; opravlja druge upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost občine; v mejah svojih pravic lahko izdaja ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa. Oddelek za finance opravlja upravne zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa; spremlja izvrševanja proračuna in finančno izvrševanja občinskega družbenega plana; opravlja raču- novodsko službo za občinski proračun in sklade; opravlja upravne zadeve na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč družbene lastnine in vodi evidenco teh zemljišč. V sestavu oddelka za finance je odsek za dohodke, ki odmerja in izterjuje davke in druge davščine od državljanov. Oddelek za gospodarstvo opravlja upravne zadeve na področju gospodarstva (industrije, obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva, urbanizma in komunalnih zadev); opravlja zadeve iz pristojnosti tržne, kmetijske, veterinarske in delovne inšpekcije; opravlja zadeve iz občinske pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovno izobrazbo delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, posredovanju dela, higi-ensko-tehničnega varstva in zaščite dela; strokovno pripravlja in obdeluje občinski družbeni plan in opravlja druge zadeve s področja planiranja. Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe in je upravni organ komisije za narodno obrambo. 123. člen Zavod za izmero in kataster zemljišč kot posebni samostojni upravni organ opravlja vse upravne zadeve katastrske službe na območju občin Hrastnik. Trbovlje in Zagorje ob Savi. Financiranje zavoda se uredi s posebno pogodbo med prizadetimi občinami. 124. člen Občinski 6odnik za- prekrške je poseben upravni organ občine, ki vodi upravnokazenski postopek In odloča o prekrških na prvi stopnji. 123. člen Komisija za narodno obrambo opravlja vsa dela 6 področja narodne obrambe, ki so v pristojnosti občine. Komisija šteje najmanj 5 članov, ki jih imenuje občinska skupščina. Predsednik občinske skupščine in tajnik sta (Hana komisije po svojem položaju. 126. člen Občinska skupščina lahko ustanovi upravne komisije za opravljanje določenih upravnih zadev. Z aktom o ustanovitvi se določi pristojnost komisije in njena sestava ter upravni organ, ki opravlja za komisijo administrativno-teh-nična dela, lahko pa določi, da ima komisija svoj lasten upravni aparat. Z aktom o ustanovitvi se določi tudi, pri katerem organu je upravna komisija udeležena pri delitvi dohodka. 127. člen Na čelu oddelka je načelnik oddelka, na čelu odseka je Šef odseka, na čelu kombije je predsednik komisije. Načelniki, šefi in predsedniki organizirajo in vodijo delo upravnega organa. Odgovorni so za zakonito, pravilno in pravočasno delo organa. — Pri izvrševanju svojih nalog imajo pravice in dolžna-ti,'kl so določene z zakonom. 128. člen Tajnika občinske skupščine, načelnika upravnih organov in šefa imenuje občinska skupščina. Tajnika imenuje za štiri leta, po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan na ta položaj. Za imenovanje šefa odseka za narodno obrambo je potrebno predhodno soglieje komisije za narodno obrambo okraja, oziroma soglasje pristojnega vojaškega organa. ŠESTO POGLAVJE Pravosodni organi 1. Občinsko sodišče 12». člen Občinsko sodišče v Trbovljah posluje za območje občin Hrastnik. Trbovlje in Zagorje ob Savi in opravlja vse zadeve, za katere je po zakonu pristojno, daje pravno pomoč občanom, daje pomoč- poravnalnim svetom in nadzoruje njihovo delovanje. 130. člen Predsednika in sodnike občinskega sodišča volijo skupščine vseh treh občin v skladu z zakonom o sodiščih sporazumno. Sodnike porotnike voli vsaka občinska skupščina izmed občanov s svojega območja v ustreznem sorazmerju- Za imenovanje ostalih usluž-, bencev Jc pristojen predsednik sodišča. 131. -Sen Občinsko sodišče daje poročilo o svojem delu enkrat letno vsaki občinski skupščini. V svojem poročilu zajema tudi delo poravnalnih svetov. 132. člen Sredstva za vzdrževanje pravosodnih organov zagotavljajo v svojih proračunih po posebni pogodbi občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Sredstva, ki jih ustvarjajo pravosodni organi, so stekajo v proračun občine Trbovlje in se v 6kiadu s pokajo v proračun občine Trbovlje in se v skladu s pogodbo in zakonom dele med navedene občine. 2. Občinsko javno tožilstvo _ 133. člen Občinsko javno tožilstvo opravlja vse naloge, glede katerih je z zakonom določeno, da jih opravlja tožilstvo. 134. člen Občinskega javnega tožilca postavlja republiški javni tožilec v soglasju z občinskimi skupščinami vseh treh občin. 135. člen Občinsko javno tožilstvo predloži poročilo o svojem delu v skladu s predpisi enkrat letno občinski skupščini vseh treh občin. 3. Občinsko javno pravobranilstvo 136. člen Občine lahko sporazumno -ustanovijo javno pravobcand- sivo za območje občinskega Bodišča v Trbovljah. Sredstva za vzdrževanje javnega pravobranilstva zagotavljajo v svojih proračunih po posebnem sporazumu občine ustanoviteljice. Javno pravobranilstvo oprav-, lja vsa dela, glede katerih je z zakonom določeno, da jih opravlja javno pravobranilstvo. Občinski javni pravobranilec je zakoniti zastopnik občin ustanoviteljic. 137. člen Javnega pravobranilca volijo sporazumno skupščine občin ustanoviteljic. 138. člen ustreznih zborih v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. 145. člen Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno, krajevna skupnost, delovna organizacija in organizacije javne službe pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati navedenim zborom. Občinska skupščina mora '~ pred sprejemom predložiti l| navedenim zborom v obravnavo občinski družbeni plan jajo pravosodni organi, se ste-in proračun ter urbanistični načrt. 146. člen Občinska skupščina, svet Javno pravobranilstvo pred- krajevne skupnosti in organi loži poročilo o svojem delu enkrat letno skupščinam občin ustanoviteljic. SEDMO POGLAVJE Oblike neposrednega samoupravljanja v občini 139. člen Oblike neposrednega samoupravljanja v občini so: zbori delavcev v delovnih organizacijah, zbori občanov, krajevne skupnosti in referendum. 1. Zbori delavcev v delovnih organizacijah 140. člen Zbori delavcev v delovnih organizacijah so sestanki delovnih kolektivov v gospodarskih organizacijah in drugih volivcev za zbor delovnih skupnosti, na katerih pretresajo vprašanja splošnega pomena in vprašanja, ki zadevajo delo v organizacijah. 141. člen Zbori delavcev se sklicujejo po gospodarskih organizacijah, lahko pa tudi skupno za več organizacij. Obseg sestankov določi občinska skupščina z aktom o sklicu zborov delavcev delovnih organizacij. ■ ‘j 2. Zbori občanov 142. člen Zbori občanov so sestanki občanov določenega območja občine, v katerih občani neposredno opravljajo družbene zadeve. Območje zborov določi vselej občinska skupščina z aktom o sklicu zborov občanov. 143. člen Vsi zbori obravnavajo vprašanja, ki so splošnega pomela za občino, za območje, za katero so sklicani, za delovne organizacije in za javne službe, sprejemajo sklepe in predloge za reševanje takih vprašanj ter postavljajo vprašanja ° delu občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja. 144. člen Člani občinske skupščine Morajo najmanj enkrat letno Poročati o svojem delu in o „ clu občirfske skupščine na za izvršitev sklepov zborov občanov. 147. člen Zbori se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece. Zbor občanov skliče predsednik občinske skupščine in krajevna skupnost, mora ga sklicati, če to zahteva ena desetina volivcev ali okrajna skupščina. Zbor delovnih skupnosti lahko sklicuje predsednik občinske skupščine, samoupravni organ delovne organizacije; zbor se mora sklicati, če to zahteva desetina volivcev dotične delovne organizacije. Sklicanje zbora lahko zahteva občinski odbor SZDL ali obč. sindikalni svet. Na zborih občanov lahko sodelujejo vsi občani, odločajo pa le občani, ki imajo volilno pravico. 148. člen Zbor vodi na njem izvoljeno predsedstvo. Na zboru se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik zbora, zapisnikar in dva ove-rovatelja zapisnika. Občinska skupščina lahko predpiše pravilnik, po katerem se opravljajo zbori občanov in zbori delovnih organizacij. 3. Krajevne skupnosti 149. člen V krajčvni skupnosti, ki jo ustanovijo občani na določenem območju občine kot svojo samoupravno teritorialno skupnost, organizirajo občani komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, telesno-vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb ter potreb gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja. 150. člen Krajevne skupnosti se ustanovijo in njihovo območje določijo s posehnim odlokom občinske skupščine na predlog zborov občanov. 151. člen Krajevna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: 1. skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih naprav na območju; upravlja družbeno lastnino, kt ji je dana v upravljanje; organizira in vodi komunalne, gospodarske, Pogled na naselje Kešetoro s stadiona socialne, vzgojne in druge delavnosti, ki služijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb družine in delovnega človeka; organizira iji pospešuje zlasti razvoj delavnosti za pomoč v gospodinjstvu, za pomoč pri varstvu in vzgoji otrok, za napredek stanovanjskega gospodarstva in v strokovnem pogledu, pomaga hišnim svetom in občanom v upravljanju hiš in njihovih skladov ter v tekočem vzdrževanju hiš; organizira pomoč občanov pri investicijah na njihovem območju in skrbi za pravilno delovanje preskrbo-vanja; 2. upravlja posamezne komunalne objekte, stavbe in zemljišča, ki ji jih na podlagi sporazuma prepusti v upravljanje občinska skupščina; v takem sporazumu se določi tudi način financiranja; 3. pomaga občinski skupščini oziroma njenim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinska skupščina na območju krajevne skupnosti; 4. seznanja občane na zborih občanov ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi obč.nske skupščine in njenih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinski skupščini ukrepe, 6 katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov; 5. na zahtevo občinske skupščine, njenih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti; 6. predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo. Natančneje določijo svoje naloge krajevne skupnosti s svojimi statuti. 152. člen Krajevna skupnost uresničuje 6voje naloge s tem, da neposredno gospodari z družbenim premoženjem, ki ji je dano v upravljanje, organizira prostovoljno delo, zbira prostovoljne' prispevke, ustanavlja potrebne servise, U6luž-nostne obrate in ustanove. Ustanove in servise lahko-ustanovi krajevna skupnost za vse svoje območje, za posamezna naselja, kakor tudi za prebivalce posameznih hiš ali skupine hiš. Zaradi rentabilnosti servisov lahko krajevne skupnosti ustanovijo skupne servise. — Krajevne skupnosti lahko skupno opravljajo tudi druge naloge, zlasti za zadovoljitev potreb občanov na kulturnem, telesno-vzgojnem, soci-aino-varstvenem in drugih področjih. 153. člen Krajevna skupnost sestavi za vsako leto svoj delovni program. V programu se določijo naloge, višina sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovila. Načrt delovnega programa da krajevna skupnost v razpravo in potrditev zboru občanov. 154. člen Za redno poslovanje krajevna skupnost dobiva finančna sredstva v obliki neposredne udeležbe na proračunskih dohodkih, ki so ustvarjena na njenem območju, in drugih virih, ki jih določa odlok o ustanovitvi. Posebna dodatna sredstva se zagotovijo z občinskim proračunom gospodarsko nerazvitim skupnostim za njihovo redno poslovanje. Iz skladov občine pa se lahko namensko dodelijo krajevnim skupnostim že posebna sredstva za razne investicijske potrebe. Ta sredstva se lahko dodelijo s pogojem, da občani sami zberejo del potrebnih sredstev. Krajevna skupnost posluje po predpisih, ki urejajo proračunsko poslovanje in ima pri banki 6voj tekoči račun. Odredbodajalec je predsednik krajevne skupnosti. 155. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 156. člen Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko po potrebi ustanovijo poseben skupen posvetovalni organ kot stalen posvetovalni organ. Svet krajevne skupnosti sestoji iz članov, ki jih izvoli zbor občanov in članov, ki jih • delegirajo delovne in druge organizacije s tem, da slednji ne presegajo tretjine vseh članov sveta. Delovne in druge organizacije izvolijo svoje delegate na sejah svojih najvišjih organov. ; | 157. člen • j Svet krajevne skupnosti dela na sejah. Svet si na prvi seji izvoli predsednika; predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje. Seja 6veta je sklepčna, če je na njej navzoča večina članov sveta, sklep je pa sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov. 158. člen Organi občinske skupščine prisostvujejo sejam sveta tiste krajevnd skupnosti, na območju katere so izvoljeni, zaradi neposrednega sodelovanja med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino. 159. člen Pred vsako pomembnejšo odločitvijo občinske skupščine se naj odbornik posvetuje s krajevno skupnostjo, na katere območju je izvoljen, s SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. 160. člen Svet krajevne skupnosti pri svojem delu upošteva priporočila SZDL, samoupravnih organov in občanov, če se ta priporočila nanašajo na odnose do občanov in na boljše reševanje posameznih problemov. Ustanove krajevnih skupnosti morajo upoštevati mnenja občanov, ki se nanašajo na delo teh ustanov. 161. člen Zaradi koordinacije dela med posameznimi krajevnimi skupnostmi v občini še sklicujejo občasna posvetovanj predstavnikov krajev, skup- 172. Men nosti na območju občine Trbovlje. Posvetovanja sklicuje in vodi predsednik občinske skupščine ali član skupščine, ki ga odredi predsednik ali Občinski odbor SZDL. Krajevne skupnosti lahko po potrebi ustanovijo poseben skupen posvetovalni or-organ. gan kot stalen posvetovalni 162. člen Občinska skupščina nadzoruje delo krajevnih skupnosti. Občinska skupščina ima pravico razveljaviti in odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevna skupnost. 163. člen Občinska skupščina najmanj enkrat letno obravnava delo krajevnih skupnosti. 164. člen Občinska skupščina mora dati krajevni skupnosti v razpravo načrt družbenih planov občine, proračuna, urbanističnega načrta ter pomembnejše druge akte. 165. člen Administrativno delo v manjših krajevnih skupnostih vodi tajništvo večje krajevne skupnosti. Vsaka krajevna skupnost ima lahko svoj poravnalni svet, lahko pa se zedinijo, da imajo skupen poravnalni 6vet. Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge potrošniških svetov in sodelujejo s hišnimi sveti. 166. člen Notranja organizacija in delo krajevne skupnosti se določita S statutom krajevne skupnosti, ki ga po predhodnem pretresu na zboru občanov sprejme svet krajevnih skupnosti, potrdi pa občinska Ekupščina. 167. člen Poravnalni sveti se ustanovijo pri krajevnih skupnostih, kjer je to potrebno. Ustanovijo se lahko po lastni presoji občinske skupščine, na predlog vseta krajevne skupnosti, na predlog ene tretjine občanov zadevne krajevne skupnosti, na predlog zbora občanov ali na predlog krajevne organizacije SZDL. 168. člen Poravnalni sveti se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine. Poravnalni sveti poravnavajo spore med občani, za katere so pristojni po občinskem odloku in po statutu krajevne skupnosti in zakonu. Sestav poravnalnih svetov ln način njihovega dela se ureja z odlokom občinske skupščine. 169. člen Delo poravnalnih svetov kot družbenih organov nadzoruje svet krajevne skupnosti. Poravnalni 6vell poročajo vsaj enkrat na leto o svojem dolu svetu krajevne rfeupnosti in občinskemu sodišču. 4. Referendum 170. člen Na referendumu občani ne-posrodno odločajo o skupnih Vprašanjih, ki imajo poseben pomen za občino kot celoto ali za posamezen kraj. Referendum se lahko izvrši zato, da se občani vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali sklepa, preden je sprejet, ali da potrdijo odlok ali sklep, ki ga je^ skupščina že sprejela. Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu je za občinsko skupščino in za vse druge organizacije in za občane — obvezna. Občinska skupščina ne more v er:m letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. y m. Sen Referendum razpiše občinska skupščina. Referendum se obvezno razpiše za potrditev statuta občine, za potrditev urbanističnega načrta in za uvedbo samoprispevka za celo območje občine in v drugih primerih, ki jih določa ta statut. Občinski odbor SZDL, krajevna skupnost, občinski sindikalni svet in delovna organizacija lahko predlagajo občinski skupščini razpis referenduma. __S Referendum izvede občinska komisija, če občinska skupščina ne določi za izvedbo referenduma kakšen drug organ. 173. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno. Volivci glasujejo »za« ali »proti« predlogu, ki je predmet referenduma. Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Ce se referenduma ne udeleži več kot polovica vpisanih volivcev, se mora to ponoviti. 174. člen Ce ni drugih predpisov, lahko občinska skupščina predpiše poseben pravilnik, po katerem se izvaja referendum. 175. člen Ko sprejme občinska skupščina ta statut ,ga predloži občanom na referendum. Statut velja z dnevom, ko ga sprejmejo občani z referendumom. Statut se objavi v uradnem vestniku. Kako bo s stanarinami V okviru priprav za sprejem novih predpisov s stanovanjskega področja, zlasti glede novih stanarin, ki jih je možno uveljaviti s 1. januarjem 1963, je zajel Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve z zbiranjem potrebnih podatkov za proučitev tega problema in bo svoje ugotovitve dostavil ObLO kot pomoč pri orientaciji za ureditev stanarin. Po danem priporočilu Ljudske skupščine ima novo urejevanje stanarin predvsem namen, spremeniti razmerje med amortizacijo in stroški za vzdrževanje ter popravila, ki naj se uporabljajo predvsem za skupne dele hiš. Po navedenem priporočilu naj bi stanarine po možnosti ostale na današnji ravni. Določanje amortizacije naj bi se spremenilo tako, da bi bila večja v novih hišah in manjša v starejših. Tako naj bi bila amortizacija v hišah zgrajenih po 1. I. 1951. leta večja, v hišah, zgrajenih od 1911 do 1950. leta manjša, v najstarejših hišah, zgrajenih pred letom 1911, pa bi se amortizacija odpravila, kakor tudi v drugih določenih izredno slabih stanovanjskih hišah (tu gre za družbeni in ne privatni sektor). V zvezi s temi priporočili je svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Trbovlje pripravil in izdelal šest variant, upoštevajoč nespremenjene' stanarine, amortizacijske postavke, o katerih je razpravljal minuli teden. Pri vsem tem, kar so poudarili na seji, pa nastaja vprašanje, koliko bi lahko utrpel stanovanjski sklad, nadalje, ali bi stroški za vzdrževanje stanovanja obremenjevali stanovalce, ali bi bilo potrebno izravnati razlike med stanarinami nekaterih hiš, zgrajenih pred letom 1960, in rešitev vrste ostalih vprašanj. V zvezi s tem je bila imenovana posebna 4-članska strokovna komisija, ki bo pripravila osnutke odlokov, upoštevajoč, da se odvaja pri novih stanovanjih več v amortizacijo in obratno ,in da se ta sredstva stekajo v občinski sklad. Nadalje bo komisija skušala odpraviti določena nesorazmerja pri stanarinah v hišah zgrajenih po letu 1960. Mimo tega bo skušala komisija izdelati tudi osnutek, iz katerega bo razvidno, kakšne stroške krijejo stanovalci sa- mi, in kakšne stanovanjski skladi. Komisija bo izročila osnutke in predloge svetu, ki bo po temeljiti razpravi predložil obč. ljudskemu odboru ustrezna priporočila. Se prej bo pa komisija temeljito proučila vsa vprašanja in problematiko s predsedniki hišnih svetov, da se izkristalizirajo jasna in dokončna mnenja o tem vprašanju. — J. S. Mladi o ustavi Vrsta javnih razprav, Id jih je organiziral ObO SZDL Trbovlje, je bila nadvse dobro obiskana. Razgovori in razprave o osnutku nove ustave FSRJ v trboveljski komuni so pa doslej tudi pokazale, da so se občani temeljito seznanili z ustavnimi določili in da želijo pravzaprav ponekod le dodatna pojasnila za nekatere nejasne postavke. Prav tako kot pri neposrednih proizvajalcih je pa opazili, da se na javnih razpravah vse bolj, in (o s tehtnimi vprašanji, vključujejo v razprave tudi bodoči proizvajalci -mladina. Mimo lega, da mladina v zadovoljivi meri sodeluje na vseh javnih razpravah o osnutku nove ustave, so vse Investicijski plan za naslednje leto S pridružitvijo k SAP-Ljubijana je delovni kolektiv prejšnjega samostojnega avloprevozniškega podjetja v Trbovljah uredil vse pereče probleme. Vsekakor je bilo eno od najbolj perečih vprašanj ureditev lokalnega avtobusnega prometa, ki je bil leta in leta na dnevnem redu. Nič boljše stanje ni bilo niti stanje tovornega prometa, saj bivše podjetje ni moglo kriti niti v h domačih potreb. Takoj po priključitvi k SAP je pa dobll.i trboveljska ekonomska enota tri avtobuse, tako da so uredili vprašanje lokalnega in medkrajevnega pionir la, ter dva tovornjaka. Toča pri tovor- nem prometu se opaža, da sedanje število tovornjakov ne ustreza vsem potrebam, saj v ekonomski enoti poudarjajo, da lahko sedaj izpolnijo le okoli 90 odstotkov vseh naročil. Mimo tega so pa imeli v načrtu podaljšanje proge Hrastnik—Trbovlje—Ljubljana še do Celja ter otvoritev nove proge Trbovlje—Celje, kar jim pa ni uspelo. S povečanim voznim parkom in ob Istem številu zaposlenih jim je uspelo že izpolniti letni plan, ki Je bil povišan od 82 na 85 milijonov din. Nedavno tega so v podjetju izdelali investicijski načrt za naslednje leto in je razvidno, da bi potrebovali še tri avtobuse, dva tovorna avtomobila, avlovlalc <25 ton), nadalje je potrebna adaptacija obstoječih poslovnih in obratnih prostorov, prepotrebna je tudi ureditev lakirnice, gradnja boksov za tovorne avtomobile ter nakup potrebnih avtomehaniearskih naprav in priprav. Približna investicijska vrednost znaša okoli 75 milijonov dinarjev. Mimo tega pa tečejo v tem mesecu v kolektivu intenzivne razprave o bodočem družbenem planu in vse kaže, da se bo lc-ta v primerjavi z letošnjim lelom občutno povečal. — ek srednje šole ln tudi ▼ višjih razredih osemletke organi zi« rali posebne mladinske are, kjer učitelji ter profesorji se« znanj a jo mladino-dijake s temeljnimi postavkami nove ustave FSRJ ali pa jim odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Tako 60 po vseh omenjenih šolah že v teku ti razgovori, ki so dvakrat tedensko in bodo končani 15. januarja prihodnjega leta. Ja? m> je pa, da bodo ustavna določila v višjih razredih osemletk prilagojena možnostim do'e-manja učencev, medlem ko so na srednjih šolah že izdelali urnike teh predavanj-raz-govorov. Učiteljski in profesorski zbori so si razdelili ure in teme, tako da se bodo tudi sami temeljito seznanili z novo ustavo FSRJ. Na ESŠ so začeli s temi pre-davanji-razgovori že minuli peick, v ostalih šolah jih bodo pa tudi, ali so jih že uvedli. Mimo lega bo pa tudi ObK I.MS Trbovlje pripravil še več razgovorov o novi ustavi FSRJ. In vse kaže, da je mladina nadvse zainteresirana, da se čim bolje in čim temeljitejše seznani z novo ustavo FSRJ. - J. s. Pregled poslovanja (ko) TRBOVLJE - Na pobudo upravnega organa pri ObLO in KB Trbovlje je bila nedavno tega imenovana posebna komisija, ki bo pregledala poslovanje, možnosti nadaljnega razvoja in kreditno sposobnost podjetij »Tapetništvo« in »Sodavica«. Do srede tega meseca bo komisija s svojimi ugotovitvami seznanila ustrezni organ LO. ki bo nato dal predlog ObLO o možnostih nadaljnje razširitve in kreditne sposobnosti omenjenih dveh gospodarskih organizacij. Nadaljevanje z 8- strani 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ' občinski skupščini in njenim j svetom; j 3. udeležuje se sej občinske skupščine oz. njenih zbo-1 rov in sej svetov pri obrav-'navanju zadev in vprašanj, j nima pa pravice glasovati, poroča predsedniku občinske skupščine, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakoni in drugimi predpisi širših organov ali z odloki občinske skupščine; 4. najmanj enkrat na leto poroča občinski skupščini o delu upravnih organov in o ukrepih, ki jih je stoTil zaradi odprave pomanjkljivosti; 5. v skladu z veljavnimi predpisi in sklepi sveta delovnega kolektiva razporeja uslužbence uprave organizacijske enote na delovna mesta; 6. izdaja odločbe o delovnih razmerjih, za katere je pristojen; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev občinske uprave za disciplinske nerednosti ter sproži disciplinski postopek fearadi disciplinskih prestopkov delavcev. Odloča o kaznovanju uslužbencev za disciplinske prekrške; 8. potrjuje načrt letnih dopustov, ki jih izdelajo in predlagajo starešine temeljnih upravnih organov ob sodelovanju delovnih kolektivov upravnih organov; 9. sodeluje z delovnim kolektivom in rešuje skupaj z njim vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo, sistemizacijo delovnih mest, delitev dohodka in druga vprašanja, ki zadevajo delovni kolektiv; 10. tajnik je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta občinske uprave ter je odgovoren za pravilno in smotrno trošenje sredstev po finančnem načrtu; 11. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih širših organov in občinske Skupščine v njegovo delovno področje. Pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov. 112. člen Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinske skupščine, £e ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v takem primeru takoj obvestiti predsednika ustreznega sveta in predsednika občinske skupščine. — Prav tako sporoči predsedniku ustreznega sveta in predsedniku občinske skupščine, če misli, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen, ali pa bi lahko z izvršitvijo takega akta nastala škoda. 113. člen Tajnik zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva izven upravnega postopka. Akt o zadržanju z obrazložitvijo in zadržani akt mora brez odlašanja poslati občinski skupščini, ki odpravi akt, če je nezakonit, v nasprotnem primeru pa odpravi akt o zadržanju. 114. člen Tajniku občinske skupščine pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju tajniških zadev. Načelniki oddelkov in šefi odsekov /' Krajevni urad opravlja poslovanje za ustrezne krajevne skupnosti. Krajevni uradi se ustanovijo ali odpravijo s statutom občine. 121. člen 115. člen Načelniki oddelkov in šefi odsekov na svojem področju: krajevne skupnosti; 1. vodijo upravni postopek. 10. opravlja druge Krajevni urad opravlja tele zadeve: 1. vodi matično knjigo, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih; 2. izdaja živinske potne liste; 3. izdaja potrdila v mejah veljavnih predpisov; 4. sprejema vloge državljanov za organe občinske skupščine; 5. opravlja dostavno službo- 6. opravlja prijavno in odjavno službo in vodi register občanov; 7. daje pravno pomoč na zaprosila državnih organov in zavodov; 8. daje pravno pomoč državljanom; 9. opravlja poslovanje za in izdajajo odločbe, postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi občinska skupščina ali svet občinske skupščine, kadar odloča v upravni stvari svet, izdajo tudi odločbe; 2. organizirajo in določajo zadeve po veljavnih predpisih ozir. zadeve, ki mu jih naroči občinska skupščina. 122. člen Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada, ki ga imenuje občinska skup- dodel j enim uslužbencem upra- ščina. Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat občine”. Krajevne skupnosti 123. člen V namenu, da se uresniči neposredno upravljanje, sodelovanje in medsebojna po- d______^____ _____ _________ moč državljanov pri potrebah organov ali druge uslužbence družine in gospodinjstev, kakor tudi zaradi njihovega sodelovanja pri reševanju komunalnih, socialnih, zdrav- ve delo. Občinska skupščina, predsednik občinske skupščine in predstojniki upravnih organov občinske skupščine lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku v upravnih stvareh določene vrste pooblastijo vodje notranjih organizacijskih enot upravnih teh organov. 116. člen Načelniki oziroma šef poroča občinski skupščini o poslovanju upravnega organa in o ukrepih, ki jih je 6toril za zboljšanje dela. Sodnik za prekrške 117. člen Sodnik za prekrške je poseben upravni organ na občini, ki vodi upravno kazen- stvenih in drugih zadev in vprašanj, ki so pomembna za razvoj in napredek naselij, se na območju občine lahko ustanovijo krajevne skupnosti. Območje krajevne skupnosti določi z odlokom občinska skupščina. 124. člen Temeljni organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. — Svet krajevne eki postopek na prvi stop- skupnosti sestavljajo tisti Ša- li 8. člen ni občinske skupščine, ki 60 bili izvoljeni na območju Sodnika za prekrške in nje- in člani, govega namestnika voli ob- kl- Jlh ^volijo volivci na zbo-činska skupščina izmed kan- didatov, za katere je dal svojo privolitev državni sekretariat za notranje zadeve. 119. člen Sodnik za preknške je dolžan najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu. Krajevni uradi 120. Sen Da bi se določene šlužbe za občane uspešneje in lažje rih občanov. Koliko Sanov šteje svet krajevne skupnosti, določi zbor občanov. r 127. Sen Krajevne skupnosti opravljajo zadeve in naloge s sredstvi, ki jim jih v ta namen zagotavlja občina ter z materialnimi sredstvi, ki jih dajejo občani in z njihovim delom. Sredstva za izvrševanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo v občinskem proračunu. Občinska skupščina lahko določi, da se dohodki ali del dohodkov, ki se dosežejo na območju skupnosti, uporabljajo samo za potrebe skupnosti. Predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz proračuna se mora predložiti v obravnavo zboru občanov. Dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe skupnosti, se uporabljajo edinole za skupnost. \ 128. člen Delo organov krajevnih skupnosti nadzoruje občinska skupščina in njeni organi glede na ustrezno področje. Javne službe v komuni 129. člen Za zdravstveno in socialno varstvo, za kulturno izobraževanje in telesno vzgojni dvig ter za zadovoljevanje drugih' skupnih potreb občanov se ustanavljajo, vzdržujejo ali podpirajo ustanove, ki se ukvarjajo z eno ali z več dejavnostmi s področja javnih služb. 130. člen Javne 6lužbe delujejo z namenom, da preko njih uveljavljajo občani svoje zakonite pravice, ki jih imajo na podlagi zveznih in republiških predpisov, in da se z njimi pospešuje celoten gospodarski, politični in kulturni razvoj občine. 131. člen Koriščenje javnih služb lahko občina omejuje ali razširja glede na materialne možnosti v posameznih okoliših. Razvoj posameznih javnih služb zagotavlja občina z dolgoročnim programom razvoja. V primerih, ko se za območje občine ne more organizirati javne službe za za- dovoljitev določenih potreb, je občina dolžna zagotoviti za zadovoljevanje potreb delovanje ustreznih služb z območja drugih občin. , 132. člen Ustanove in zavode s področja javnih služb ustanavljajo občinska skupščina, krajevne skupnosti in vse tiste družbeno politično gospodarske in samoupravne organizacije ter združenja, ki jim to omogočajo zakoniti predpisi tedaj, če je ugotovljena družbena potreba in so zagotovljena za nemoteno delovanje potrebna sredstva. 133. člen J jevhe urade. Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinske skupščine, v strokovnem pogledu pa tudi po Društva ustanavljajo občani z namenom pospeševanja strokovne, kulturne, prosvetne, telesnovzgojne in druge dejavnosti. Ustanove in zavodi, združenja in društva lahko ukine-' jo samo tisti organi, ki so jih ustanovili, razen v prir merih, ki jih določa zakon. . 134. člen > Ustanove in zavodi ter društva kot javne institucije de^ lujejo po načelih družbenega upravljanja. S sredstvi, ki jim jih daje v upravljanje družba, in s sredstvi, ki jih ustvarjajo Z lastnim delovanjem, gospodarijo samostojno v okviru za-| konitih predpisov in na pod-', lagi ustreznih pravilnikov o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, kakor tudi na podlagi splošnih načel, ki veljajo za gospodarsko politiko ob-' čine. 135. člen Vse ustanove in zavodi so za svoje delo odgovorni ustanoviteljem in občanom na tistem območju, kjer delajo ter morajo najmanj enkrat na leto dati poročilo občinski skupščini. 136. člen Občinska skupščina določa naloge ustanovam in zavodom, ki jih ustanavlja v ustanovitvenih aktih s svojimi 6klepi in priporočili. Ostalim zavodom in ustanovam, katerih ustanovitelji so drugi organi, združenjem in društvom pa lahko daje priporočila, o katerih so le-ti obvezni razpravljati in jo obveščati o sprejetih ukrepih. Občina upošteva pri izvajanju nalog iz svoje pristoj- 125. člen Krajevne skupnosti so samoupravne organizacije, ki 60 odgovorne za izvrševanje svojih obveznosti. Krajevne skupnosti nimajo funkcije oblasti, njihovi organi pa nimajo upravnih pooblastil. 126. člen Krajevna skupnost ima svoj opravljale, ima občin, skup- statut. S statutom se določijo: ščina na območju občine kra- organ, organizacija in pristoj- nost krajevne skupnosti. Osnutek statuta je treba predložiti v obravnavo zboru občanov. Statut sprejme svet navodilih ustreznega uprav- krajevne skupnosti, potTdi pa nega organa. ga občinska skupšč-nr Dom AMD v Litiji so zgradili s prostovoljnim delom člani Meti predoge in sklepe oV člntiih družbenih organizacij. 137. člen Organi samoupravljanja morajo delovati v skladu s politiko organov društvenega Upravljanja. 138. člen Pristojnosti svetov, upravnih odborov in direktorjev se določijo s statutom zavoda ali ustanove, ki jih sprejemajo eveti in potrdi občinska skup-Sčina. 139. člen Na področju posameznih javnih služb opravlja občina naslednje zadeve: 1. Šolstvo: skladno s potrebami celotnega družbenega razvoja in gospodarstva ustanavlja splošno izobraževalne, poklicne, strokovne in druge šole; razvija in organizira sistem izobraževanja odraslih; zagotavlja materialna sredstva za izgradnjo potrebnega omrežja teh zavodov; skrbi za kvaliteto vodstvenega kadra. 2. Zdravstvo: organizira ali sodeluje pri organizaciji splošnih, preventivnih zdravstvenih ukrepov; ustanavlja zdravstvene zavode na svojem območju, za tiste vrste zdravstvenega varstva, ki ga na svojem območju ne more zagotoviti, pa skrbi, da jih opravlja ustrezen zavod druge občine; skrbi za, tista sanacijska dela, s katerimi preprečuje izvor nalezljivih bolezni in izboljšuje higienske razmere komunalnih in drugih objektov; izdaja predpise, s katerimi se urejajo splošni higienski ukrepi in zdravstveno varstvo občanov. 3. Socialno varstvo: organizira in ureja omrežje ustanov za varstvo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok; organizira lastno strokovno službo s področja socialnega varstva in ji zagotavlja sredstva za uspešno opravljanje dela; skrbi za načrten in sistematičen razvoj obratov družbene prehrane; izdaja predpise, s katerimi regulira enotno1 socialno zaščito občanov na celotnem teritoriju občine. 4. Kultura: ustanavlja in pospešuje razvoj tistih kulturnih ustanov, ki zagotavljajo dvig kulturne ravni občanov: pomaga društvom in organizacijam pri izvajanju njihovih nalog na kulturno prosvetnem področju; skrbi za šolanje in razvrščanje vodilnih kadrov; skrbi za načrtno gradnjo objektov, ki služijo kulturno prosvetnim namenom. 5. Telesna vzgoja: skrbi za pravilen razvoj te-lesnovzgojne dejavnosti po društvih, učnih in vzgojnih zavodih: daje društvom in organizacijam materialno pomoč za njihovo delo; pomaga pri Vgradnji Športnih objektov; pomaga pri reševanju kadrovskih problemov; ustanavlja potrebne zavode za gradnjo; vzdrževanje in upravljanje športnih objektov. 140. člen Za nemoteno delovanje in razvoj javnih služb zagotavlja občina potrebna finančna sredstva, v kolikor ta niso zagotovljena iz drugih virov, z vsakoletnim proračunom in družbenim planom v mejah potreb in možnosti. Ta sredstva pa se zagotovijo ali direktno iz proračuna ali iz ustreznih skladov. 141. člen Viri sredstev, s katerimi skladi razpolagajo; s o: — sredstva, ki se formirajo po posebnih predpisih; — sredstva proračuna, ki se formirajo v določenih odstotkih od vseh ali določenih proračunskih dohodkov; — prispevki delovnih organizacij in drugih teritorialnih enot ter občanovf" 142. člen Sklade lahko ustanavlja samo občinska skupščina. Če se na območju občine ne morejo ustanoviti skladi, ustanovi jih pa več občin skupaj, nastopa občinska skupščina kot soustanovitelj. 143. člen Vsak sklad upravlja upravna odbor. Način sestave volitev in poslovanja sklada določi statut sklada, ki ga sprejme občinska skupščina. 144. člen Vsa sredstva, ki jih žago* ta vi ja. občinska skupščina zavodom, ustanovam, organizacijam in društvom preko1 proračuna ali sklada iz svojih sredstev, so namenska in se dajejo ih določeno dejavnost samo na podlagi ustrezne pogodbe, v kateri se določi namen uporabe in višina sredstev. Sodišče 145. člen Sodišče »e financira1 iz občinskega proračuna in je dolžno enkrat na leto poročati občinski skupščini o svojem delu. Občinska skupščina lahko daje svoje pripombe k delu sodišča. 146: člen Občinska skupščina volt predsednika sodišča in sodnike. Sodnike porotnike volijo občani na zborih občanov brez potrditve občinske skupščine. Tožilstvo 147. člen Tožilstvo opravlja vse posle v skladu z zakonom o javnem tožilstvu. Javno pravobranilstvo 143. člen Javno pravobranilci vo opravlja vse posle v skladu a zakonom o javnem pravobranilstvu. Poravnalni sveti 4' 149. člen Pri krajevnih skupnostih se lahko ustanovijo1 poravnalni sveti. 150: člen Poravnalni sveti se ustanovijo za dajanje pravne pomoči državljanom, za mimo izvensodno reševanje spornih razmeri j. med državljani samimi. 151. člen Pravna pomoč, ki jo dajejo poravnalni sveti, in postopek sta brezplačna. Dolžnost članov poravnalnih svetov je častna in brezplačna, vendar imajo pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek in dejanske stroške. Občinska skupščina lahko določi članom poravnalnega 6veta njihovemu delu primerno občasne nagrade iz sredstev občinskega proračuna. 152. Člen Poravnalni svet je sestavljen iz predsednika in članov ter njihovih namestnikov. — Člane poravnalnega sveta volijo občani razen predsednika, katerega imenuje občinska skupščina. Predsednik se praviloma voli izmed članov občinske skupščine. Mandatna doba članov poravnalnega sveta traja 2 leti, lahko pa-se podaljša še za 'nadaljnji dve leti. . t LJUDSKA MILK A 158. člen Ljudska milica neposredno varuje življenje in osebno svobodo državljanov ter družbeno in osebno premožen,'e, vzdržuje javni red in mir, preprečuje rušitev javnega reda, odkriva kazniva dejanja in storilce in zuvaruje izvršitev notcanjih in drugih zadev, ki so določene z zakonom in drugimi na podlagi zakona izdanimi predpisi. 154- člen Postaja LM zavaruje . tudi izvrševanje predpisov občinsko Skupščine; ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in nevarnosti krajevnega prometa, in pomaga pri upravni izvršitvi aktov občinskih organov. Gasilske enote 155. člen Gasilske operativne enote in enote civilne zaščite imajo ob priliki elementarnih nezgod (požari,, popiave itd.) izvršilno moč. Te enote vodijo poveljniki. Zbori občanov 138. člen Zbori občanov se vršijo na določene roke ali pa po potrebi. Pristojni so; da pretresejo vsako vprašanje, ki je pomembno za občino. Zbore lahko sklicuje SZDL, krajevne skupnosti, predsednik ob- čine ter občani iz področja zbora občanov. Zbor je sklepčen, če je na njem navzočih 10 odstotkov volivcev s področja, za katero je bil sklican. Za katero področje se sklicuje zbor občanov, odloči občinska skupščina s posebnim aktom. 157. člen O zaključkih zbora občanov mora obvezno razpravljati organ, ki je zbor sklicat, ter zbor obvestiti o svojem stališču. * •- . Referendum 138. člen Na referendumu občani z neposrednim glasovanjem odločajo o določenih zadevah. Referendum se obvezno izvaja zaradi razpisa notranjega občinskega posojila in samoprispevka ža celotno območje občine. Referendum se obvezno izvaja tudi za vsa druga vprašanja,, če to zahteva desetina volivcev ali občinski odbor SZDL. 153. člen Referendum je sprejet, če pri tem sodeluje večina volivcev, ki so glasovali. Kolikor referendum nt izglasovan, občinska skupščina ne more sprejeti akta. za katerega je bil referendum razpisan, temveč se mora referendum ponoviti po izteku 6 mesecev. Samoupravi j a<~,je v derovnih kolektivih 180; člen V vsaki delovni organizaciji delovni kolektiv voli svoj organ samoupravljanja. tol. člen Organi samoupravljanja v delovnih kolektivih delajo v korist kolektivov in komunalne skupnesti ter morajo o svojih odločitvah poročati kolektivu. Organi samoupravljanja v skladu z dogovorom sodelujejo z lastnimi sre .Vit vi pri financiranju določenih akcij v korist javnih služb. Družbeno samoupravljanje 162. člen V samoupravnih organizacijah, ki opravljajo posl« javnih služb,-se uporablja načelo družbenega samoupravljanja. Samoupravni organi raz-pračljojo in odločajo o vseh bistvenih vprašanjih družbe, posebno pa o funkcioniranju in napredku službe o izgradnji notranjih odnosov v njej, o planu in programu dela, o sredstvih in njihovi razdelitvi, o kadrih in njihovem strokovnem dvigu, o pospeševanju sodelovanja in povezave z drugimi samoupravnimi in političnimi organizacijami ter občani, in o drugih vprašanjih, ki so važna za službo. Sestava samoupravnih organov mora biti takšna, da ko v njej zastopani vel faktorji, kateri delujejo v komuni in so na delovanju teh služb zainteresirani. 163. člen Samoupravni organ je doL^ žan, da pri svojem delu1 so-' deluje z drugimi samouprav-’ nimi organizacijami; s SZDL,’ občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi. 164. člen ! Občinska skupščina lahko prenese posamezne posle na samoupravne organe. 165. člen Delovanje družbenega samoupravljanja mora biti javno. t; Družbeno-polilične organizacije 1G6; člen Naioge organizacij SZDI. so. da v skladu s svojimi statuti in pravilniki intenzivno delajo na razvoju družbene zavesti državljanov. Vse organizacije imajo pravico, da občinskim organom kakor tudi občinski skupščini predlagajo posamezne ukrepe, ki so v korist občine, njenega razvoja ter občanom na sploh. 167. člen Krajevne organizacije SZDL dajo predloge kandidatne liste zn Svet krajevne skupnosti. Take kandidatne liste potrdijo zbori občanov. Prav tako krajevne organizacije SZDL predlagajo zborom občanov kandidate za občinsko skupščino. 168: člen Vse politične in družbene organizacije sodelujejo z občinsko skupščino preko občanskega odbora SZDL. 169. člen Krajevne organizacije SZDL lahko predlagajo sklic zbora občanov. V posameznih primerih ga lahko skličejo tudi same na zahtevo večina članov odbora krajevne orga-n'zuc;je ali ene desetine članov SZDL. 170. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva kot tribuna občanov deluje v okvirih svojega statuta ter razpravlja o vseh vprašanjih, ki so širšega značaja in zadevajo vse področje občine, daje ustrezne predloge za čimboljše reševanje zadev občinski skupščini. / Medsebojni odnosi organov samouprave v občini 171. člen Vsi organi samouprave v občini <30 dolžni, da medsebojno sodelujejo in delajo na izvajanju enotne politike. Družbenoekonomski odnosi - 172. člen (3bčinska skupščina urejuje in usmerja politiko razvoja1 občine in gospodarstva naj svojem Območju z letnimi in večletnimi načrti. 1 podlaga za sestavo letnih in poročil in ravna v nasprotju večletnih načrtov razvoja gospodarstva so perspektivni in družbeni načrti: zveze, republike, in proizvodni načrti gospodarskih organizacij na območju občine. 173. člen j Vsaka delovna organizacija mora imeti svoj perspektivni načrt in letni načrt. Perspektivne načrte in letne načrte so dolžne delovne organizacije pošiljati občinski skupščini oziroma njenim organom v času, ki ga določi občinska skupščina. Ti perspektivni načrti in letni načrti so podlaga za sestavo občinskega letnega družbenega načrta in občinskega perspektivnega plana. Razmerje med organi občine in delovnimi skupnostmi 174. člen Razmerja med občino in gospodarskimi organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo zakoniti predpisi in medsebojni Sporazumi. 175. člen Občinska Skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi kolektivi s smotrom pospeševanja razvoja in proizvodnje gospodarske organizacije in s smotrom razvoja gospodarstva v občini. V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela gospodarskih organizacij in vsega gospodarstva v občini, delajo ustrezne analize, izdajajo potrebne ukrepe oziroma priporočajo gospodarskim organizacijam ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za usmerjanje ter pospeševanje proizvodnje v skladu s smernicami družbenega načrta občine. 176. člen Občinska skupščina, zlasti zbor delovnih skupnosti in drugi organi, skrbijo, da gospodarske organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene načrte in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacijo ali družbo. 177. člen Gospodarske organizacije poročajo o svojem delu in uspehu občinski skupščini. — Občinska skupščina in njeni organi smejo zahtevati od gospodarskih organizacij poročila, ki omogočajo vpogled v delo organizacije, v njeno splošno ekonomsko in finančno stanje in izpolnjevanje načrta. Organi družbenega upravljanja v delovnih organizacijah morajo obvezno razpravljati o priporočilih občinske ■kupščine in njenih organov. O storjenih ukrepih morajo obvestiti občinsko skupščino. 178. člen Ce gospodarska ali druga organizacija ne upošteva pri- s splošnimi družbenimi koristmi, je občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper organe vodstva po zakonitih predpisih. 179. člen Pri izpolnjevanju svoj ih nalog na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini organizirajo in pospešujejo občinska skupščina in njeni organi združevanje sredstev posameznih organizacij v primerih, kadar ekonomski račun pokaže primernost takega združevanja. Z istim namenom občinska skupščina in njeni organi pospešujejo sodelovanje posameznih gospodarskih organizacij kakor tudi združevanje v večje ekonomske enote, če tako narekujejo splošni gospodarski predpisi. 180. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini in za pospeševanje dejavnosti družbenih in drugih javnih služb ima občina svoj denarni zavod. Denarni zavod občine dela po splošnih predpisih, ki veljajo za denarne zavode in po smernicah občinske skupščine. Občina lahko prenese posle 6vojega denarnega zavoda na denarni zavod druge občine oziroma ustanovi z eno ali več občinami skupen denarni zavod. Ob združevanju v skupni denarni zavod lahko občina uredi svoje medsebojne odnose s pogodbo tako, da se zagotovi uporaba sredstev, zbranih v občini, za potrebe občine. 181. člen Občinska skupščina in nje-ni organi vodijo splošni nadzor nad upravljanjem in izkoriščanjem premoženja v splošni družbeni lastnini na območju občine in izdajajo ukrepe za pravilno upravljanje in izkoriščanje tega premoženja po načelih dobrega gospodarjenja. 182. člen Splošno ljudsko premoženje, ki je dano v upravljanje gospodarskim in drugim organizacijam, zavodom, ustanovam in krajevnim skupnostim, upravljajo te organizacije, vse drugo splošno premoženje pa upravljajo pristojni organi občinske skupščine. Razmerje občine do drugih občin 183. člen V zadevah, ki &q r-kupnega pomena za dvoje ali več občin, občina enakopravno so-deluje z drugimi občinami. Pri tem ustanavlja skupne medobčinske zavode ali upravne organe. Razmerja med občinami soustanoviteljicami zavoda ali organa se urede s posebnimi medsebojnimi pogodbami. • - Obveščanje državljanov o delu občinskih organov 184. člen Občinska skupščina lahko odloči, da se objavljajo normativni akti organov družbenega samoupravljanja v posebni publikaciji. Občinska skupščina izdaja enkrat letno posebno publikacijo o svojem delu. Vsebino in podobo publikacije določi s posebnim aktom. Posamezni organi in organizacije lahko izdajajo publikacije o svojih dejavnostih, če je tako sklenjeno od samoupravnih organov. Občani se obveščajo o de- javnosti organov v občini po tisku, radiu, razglasnih deskah in na krajevno običajen način. Družbeni nadzor 185. člen Družbeni nadzor izvajajo občinska skupščina, organi občinske skupščine, družbeno politične organizacije, organi samoupravljanja in državljani. Kontrola zakonitosti 186. člen Kontrola zakonitosti in nadzor nad zakonitim poslovanjem izvajajo organi, ki so zato z zakonom pooblaščeni. 187. »en Kontrolo zakonitosti izvaja urad za kontrolo zakonitosti, kateri se ustanovi v okviru tajništva občinske skupščine. Končne odredbe . 188. člen Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina. Z istim dnem preneha veljati dosedanji statut kot vsi drugi predpisi statutarnega značaja. Komisija za izdelavo novega statuta ObLO Lilija Nova pota kmetijstva v litijski občini Med zasavskimi občinami ima največ kmetijskih površin litijska občina. Zaradi tega predstavljajo v strukturi prebivalstva te občine kmetijski -proizvajalci mnogo večji odstotek, kot v ostalih treh zasavskih občinah. Nič ni torej čudnega, če posvečajo v Litiji zavoljo tega kmetijstvu vse večjo pozornost. Pred kratkim pa je bila tudi imenovana posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela perspektivni načrt nadaljnjega razvoja kmetijstva na področju litijske občine. Komisija je že izdelala osnutek načrta in na zemljevidu litijske občine so zdaj začrtana zemljišča, ki so že v socialističnem sektorju oziroma bodo v najkrajšem času prešla v socialistični sektor. Začrtana so pa tudi področja, kjer bosta kmetijski zadrugi Litija in Ga-brovka-Dole v prihodnje navezali čvrstejše proizvodne odnose s kmetijskimi proizvajalci. Na ostalih področjih bodo zasebni kmetijski pro- 20 novih stanovanj za zaposlene iz litijske Predilnice LITIJA — Pred kratkim 60 začeli v Litiji graditi nov 20-stanovanjski blok za Sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki bo blok po dograditvi predal Predilnici Litija. Gradnja tega novega bloka bo veljala okrog 50 milijonov din, v njem pa bodo 4 dvosobna stanovanja površine 66,10 m3, 4 enosobna stanovanja površine 44,33 m1, 8 večjih garso-nier površine 22,442 m in 4 manjše samske sobe površine 17,93 m:. Blok ,ki so ga začeli graditi na Stavbah, bo predvideno dograjen do avgusta 1963. V bloku so predvsem manjša stanovanja, za katere se kaže večja potreba. Bodoči stanovalci novega bloka bodo morali plačati pred vselitvijo naplačilo za pridobitev stanovanjske pravice. izvajalci še vnaprej razvijali svojo lastno kmetijsko proizvodnjo. Ko bo ta osnutek načrta dokončno izdelan, ga bodo v Litiji dali v javno razpravo zboru volivcev in potem tudi v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. Kljub obsežnemu področju na območju litijske občine ni velikih možnosti za pridobitev novih površin za socialistični sektor kmetijstva. Vendar je navzlic temu mogoče v večji meri razvijati zlasti sadjarstvo in živinorejo. K nadaljnjemu napred- ku in razvoju kmetijstva bo na področju litijske občine prav gotovo veliko pripon mogel tudi načrt nadaljnjega perspektivnega razvoja kmetijstva, ki je v izdelavi, saj bo z načrtom točno določeno, kje je skupnost zainteresirana za ureditev socialističnih kmetijskih obratov. Ostalim kmetijskim proizvajalcem bo pa treba nuditi s strani kmetijskih zadrug Litija in Gabrovka - Dole široke možnosli za proizvodno sodelovanje in za večanje kmetijske proizvodnje. Naš izvoz Tudi litijske gospodarske organizacije izvažajo. Neposredno Lesna industrija Litija in Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno pri Litiji, zraven tega pa še kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka-Dole. Posredno pa izvaža svoje izdelke litijska Predilnica. Lesna industrija Lilija je izvozila do konca septembra svoje izdelke v vrednosti blizu 175 milijonov din. Rezan les iglavcev in listavcev so izvažali v države s čvrsto valuto, 6e pravi v Italijo in Avstrijo, furnir pa v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, ZSSR in Egipt. V tem času so izvozili 1.500 m3 rezanega lesa in 284 m3 furnirjev. Ob koncu septembra so v litijski Lesni industriji predvideni načrt izvoza že dosegli in računajo, da ga bodo do konca leta še močno presegli. Iz Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji so čto konca septembra izvozili izdelke v vrednosti nad 221 milijonov din. Predvideni načrt izvoza so povsod presegli, izpad pa je zabeležen le pri usnjenih in krznenih oblačilih in pri krznu domačih živali, vendar računajo ,da bodo tudi pri tem do konca leta dosegli predviden izvoz zaradi sezonskega značaja prodaje. Omeniti velja, da je letos vsa usnjarska industri- ja v težavnem položju zaradi pomanjkanja in slabe kvalitete kož. Zraven tega pa visoke cene domačih strojenih sredstev onemogočajo izvoz, ker podjetja ne morejo uspešno konkurirati na zunanjih tržiščih. Kot smo že omenili, Predilnica Litija letos ne izvaža neposredno, pač pa posredno s tem, da prodaja del proizvodnje tkalnicam, ki delajo za izvoz. V Litiji so začeli s konferencami krajevnih organizacij SZDL (ma) LITIJA - Prejšnji teden so na področju litijske občine že začeli s konferencami krajevnih organizacij SZDL. Tako je bila preteklo sredo konferenca krajevne organizacije SZDL v Veliki Kostrevnici, ki se je je udeležilo nad 60 članov SZDL, pred tem pa je bil sestanek članov SZDL podružnice na Libergi. Na ko n-* ferenci so razpravljali predvsem o podružbljanju gozdne proizvodnje in o nadaljnjem razvoju kmetijstva, o vlogi krajevnih skupnosti, o predosnutku nove ustave FSRJ in osnutku nove ustave SRS in izvolili novo vodstvo krajevne organizacije SZDL ter delegate za občinsko konferenco SZDL litijske občine. O 9-mesečnem gospodarjenju Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija je na svoji zadnji seji, ki je bila v četrtek, 8. novembra, razpravljal o gibanju gospodarstva v občini v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Pri tem je ugotovil, da so je fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečal za 4,4 %. Letošnji predvideni proizvodni načrt pa je bil dosežen ob koncu septembra z 71,7 %. Se pravi, da je industrijska proizvodnja za 3,3% pod planskimi predvidevanji, in je računati, da do konca leta tega izpada ne bo mogoče nadoknaditi, saj je edino Lesna industrija Litija dosegla in tudi presegla predvideni pian za prvih devet mesecev letos. Fizični obseg zalog izgotovljenih izdelkov v industriji se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 105 odstotkov; število zaposlenih se je zmanjšalo za 50 oseb oz. za 3,2 %, produktivnost pa povečala za 7,8 %. Med vsemi industrijskimi gospodarskimi organizacijami na področju litijske občine beleži letos LESNA INDUSTRIJA LITIJA najboljše proizvodne uspehe. Predvideni plan fizičnega obsega proizvodnje je bil ob koncu septembra presežen za 3,1 %. Pomembne uspehe sta dosegla predvsem turnirski in žagarski obrat, čeprav je na žagarskem obratu precej težav zaradi zastarelosti in izrabljenosti osnovnih sredstev in grozi nevarnost, da pride ob večji okvari polnojarmenika do zastoja v proizvodnji. Zaradi tega so se odločili za rekonstrukcijo žagarskega obrata, ki jo bodo okrog 80-od-stotno zaključili prihodnje le‘o. INDUSTRIJA USNJA, KRZNA IN OBUTVE IZ SMAR-TNA PRI LITIJI je ob koncu septembra dosegla predvideni letni proizvodni načrt ■ 08,1 %. Čeprav Je proizvod- nja za 8,9 % manjša, kot so sicer predvidevali, je pa vseeno za 9,3 % večja, kot je bila v istem obdobja lanskega leta. Na izpad v proizvodnji sta vplivali zlasti enoti spodnjega in zgornjega usnja ter obutve. Primanjkovalo je surovin, pa tudi sicer surovine niso bile najbolj kvalitetne. Precejšen problem pa tudi predstavlja pomanjkanje stalnih obratnih sredstev, zaradi česar niso mogli kupiti vseh na avkcijah dodeljenih kož. Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve je ob polletju izkazovala za 17,177 tisoč din nepokritih osebnih dohodkov, vendar so do konca septembra to izgubo pokrili, in je tako mogoče računati, da so v tej tovarni v razdobju julij—september dobro gospodarili. Ceorav je PREDILNICA LITIJA povečala v primerjavi z devetimi meseci lani fizični obseg proizvodnje za 5.1 %, je v primerjavi s planskimi predvidevanji še vedno v zaostanku z 2.5 %. Na to je deloma vplivala zakasnela montaža prsiančnih strojev in zaradi predenja višjih številk preje v prvem polletju. Čeprav se je proizvodnja v razdobju julij—september močno povečala, pa bo moral kolektiv zastaviti vse sile, da izpolni predvideni letni plan. Število zaposlenih sc je v Predilnici znižalo za 5.9 %, produktivnost pa povečala za 13.1 %. KRESNISKA INDUSTRIJA APNA je na področju litijske občine edina med industrijskimi gospodarskimi organizacijami, ki do konca septembra še ni dosegla lanskoletne ravni v proizvodnji, saj je fizični obseg proizvodnje za 4,6 % manjši kot v razdobju januar—september lani. Na nedoseganje predvidenih planskih pokazateljev vpliva izpad ▼ proizvodnji gramoza, popravilo ene peči, zamenjava nosilne vrvi žičnice In pomanjkanje vago- nov, ker Kresniška industrija apna nima skladišč. Poseben problem pa predstavlja zaradi težkih pogojev dela fluktuacija delovne sile. Število zaposlenih se je letos zmanjšalo za 11,1 %, storilnost pa povečala za 7,2 %. V POSLOVNI ENOTI LI- TIJA RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE MEŽICA se je v primerjavi s prvimi devetimi meseci lani povečala letos za 66,7 %, največ zaradi končane rekonstrukcije in obratovanja nove flolacije. Navzlic temu pa predvidenega plana niso dosegli in so za 27,3 % pod planom, čeprav je letošnji plan mnogo večji kot lanski. Na ta izpad sta vplivala pomanjkanje delovne sile in zaradi premajhnega odstotka svinca v izkopaninah. Ob povečanju števili zaposlenih za 24,8% se je povečala produktivnost za 34 %, PS Dela pri urejanju hlevov na obratu Grmače KZ Litija Investicijska dela v kmetijski zadrugi v Litiji Kmetijska zadruga Litija letos nima v načrtu obsežnejših investicijskih del. Na obratu Grmače z lastnimi sredstvi urejuje dva hleva, pri starem hlevu pa gradi še Z Q ‘ tU o tl S * « C/7 = > -5 < 3 s* < S) 03 KJ E « “ .55. s. S CT3 O Z Q- Cl KS) O o- E 2j •o QJ E j* Oj E £ c */> s s 3 -a n i I s Znamka za 15 din Itamski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 82 telečnjak. Na Kresniškem vrhu so nadaljevali z deli pri urejanju plantažnega sadovnjaka; zgradili so cesto v Kobiljck, kupili nekaj novih strojev za delavnico in obnovili električno instalacijo na obratu Ponoviče. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev letos niso gradili strojno lope, pač pa so še za nekaj časa usposobili stare. Za vsa investicijska dela so imeli letos v kmetijski zadrugi Litija 28,700.000 din lastnih sredstev, ki so jih do začetka novembra izkoristili nekaj nad 20 milijonov din; zraven tega pa Se ekoro 30 milijonov din drugih sredstev, ki pa so jih prav tako do začetka novembra Izkoristili le nekaj nad 11 milijonov din. Zdaj bi pa potrebovali še srdestva za ureditev ograja okrog plantažnega sadovnjaka na Kresniškem vrhu, ki ga je treba po mnenju organov samoupravljanja v kmetijski zadrugi Litija, čimprej zaščititi pred divjadjo. Javne razprave v Litiji LITIJA - V Liliji nadaljujejo z javnimi razpravami o predosnuiku nove ustave FSRJ in osnutku nove ustave SRS. Potem ko s® bile zadnje dni razprave v nekaterih delovnih kolektivih na področju litijske občine, so bile zadnjo nedelj® take razprave na Dolah. Gradišču, Galjrovkl, Vačah, Primskovem in Jcščah. Občani! Udeležite se razprav o osnutku novega občinskega statuta ŠPORTNI TEDNIK 'Srečanje zgubili branilci Rudar : Triglav (Kranj) 2:3 (2:2) (ek) TRBOVLJE — Nekaj itiad 800 gledalcev je v nedeljo gledalo srečanje, ki je prineslo točki gostom. Kljub (emu, da je napadalec gostov Krašovec že v 1. minuti dosegel zadetek, je kazalo, da boo Rudar dosegel pomembno zmago. Prvi del igre so domačini kljub izrecno težkemu terenu dominirali na terenu. Po pfvem zadetku so domačini s starti na prvo žogo in izredno zagrizenostjo prevzeli pobudo in tako je že v 7. minuti Breznikar igro izenačil. Knaus, ki je bil na tekmi eden najboljših igralcev in je v nasprotju s tradicijo pomagal obrambi in napadu, je v omenjeni minuti lepo preigral obrambo in nesebično podal Žogo Brezikarju. Kaj kmalu žogo Breznikarju. Kaj kmalu izbrali boljši način igre, saj se igrali na dolge pasove, kar je povsem ustrezalo razmočenemu igrišču. Nenehni -napadi domačinov so v 24. minuti rodili sad. Iz gneče prod Brc--■aarjevimi vrati se je do žoge (dokopal Knaus in jo porinil (v mreža mimo Brezarja. Tja do 31. minute, ko so gostje po Goste ju igro izenačili, je bil Rudar v premoči. V tem delu igro so domačini zapravili nekaj ugodnih priložnosti za povišanje rezultata. Po prikazani igri v prvem delu igre je kazalo, da bodo domačini v drugem delu razbili obrambo gostov. Prve minute drugega dela igre so pripadale domačinom. Zal pa se je kaj kmalu situacija spremenila. Ležerna, ne-požrtvovalna in nesiguma, ter nadvse počasna obramba domačinov je delala vse večje in večje napake. Napadalci gostov, ki so pokazali, da so kondicijsko neprimerno boljši kot domačini, so nenehno oblegali vrata Leskovška, ki je rešil domačine večjega poraza. Tako so imeli gostje v 70 minutah več priložnosti za povišanje rezultata, ki jih pa na srečo niso izkoristili. Toda kljub premoči gostov je domača napadalna petorka skušala povišati rezultat. Tako je v 75. minuti Brezar komaj odbil v kot Opresnikov strel. Premoč gostov se je pa izrazila v 81. minuti, ko je Binkovski dosegel tretji zadetek za goste. Pri domačinih je povsem odpovedala obramba, ki je kriva za vse tri zadetke. Sodnik Bertok iz Kopra je sodil z manjšimi napakami. Mladinci: Rudar : Triglav 3:1 <2:0) (ek) TRBOVLJE - Mladinci Rudarja so v predtekmi premagali ustrezno ekipo kranjskega Triglava. Id jim nitji v trenutkih ni bila kos. Doma- čini eo prikazati tehnično lepši nogomet, v drugem delu igre so se pa gostje odlikovali e precejšnjo požrtvovalnostjo. Ljubljanska nogometna jjodzveza Bratstvo : Svoboda (Kisovec) 0:0 (cm) HRASTNIK - Na zelo slabem terenu za igro sta se v nedeljo pomerili enajsterici domačega Bratstva ter kisovške Svobode. Tekmi je prisostvovalo približno 300 gledalcev. Začetek srečanja je kazal, da domačini ne bodo imeli veliko dela, toda kasneje so se gostje umaknili v obrambo ter z bunker sistemom domačinom onemogočili razvijanje igre. Domači napadalci so nenehno oblegali kazenski prostor gostov. Igra je postajala vse bolj groba, slab sodnik Lukežič iz Ljubljane pa ni znal vzpostaviti reda. V 58. minuti so gostje pokosili Kirina, pri čemer si je zlomil nogo, tako da je Bratstvo nato igralo le z 10 igralci. In 7 minut kasneje je sodnik izključil še Jager-ja zaradi ugovarjanja, tako da je do konca srečanja Bratstvo igralo le ? 9 igralci. Kljub številčni premoči so gostje držali zaprto igro. Zelo dober vratar gostov je v 72. minuti bbranil pravo bombo Laningerja. Pri domačih je bila dobra obramba, slabši je bil pa napad. Pri gosteh se je izkazal Asič, v obrambi pa Roglič in vratar. Mladi* cj:. Bratstvo : Svoboda 5:8 Tabor : Proletarec 2:3 Tabor (Ihan) : Proletarec 2:3 (0:1) ko je uspelo Mitiču v 83. mi« nuti iz solo akcije doseči izenačenje. Po tem zadetku so se (č) IHAN — V predzadnjem domačini zmedli, gostje so pa kolu jesenskega dela prven- vse bolj načrtno napadali. V, stva je Proletarec v nedeljo 87. minuti je Rukavina po-gostoval v Ihanu ter odločil stavil končni rezultat 3:2 v, srečanje v svojo korist. Sre- korist Proletarca. Po n j ego-' Čanju je prisostvovalo okoli vem zadetku je prišlo do in« 70 gledalcev. Tekmo je vodil cidenta, ko so domači igralci1 sodnik Jovičič iz Ljubljane na ukaz domačega funkcio-prav dobro. Igrišče je bilo ze- narja zapustili igrišče. Se prej lo spolzko in težko za igro. so pa fizično napadli Stran- je počakal še tri minute in l Začetek srečanja je pokazal, skega sodnika. Glavni sodnij da sta se obe enaj6torici odločili, da si priborita obe toč- zaključil srečanje, ki. Že takoj v začetku si je Proletarec pridobil rahlo terensko premoč, ki pa je napadalna petorka ni znala izkoristiti. Nenehni napadi 60 bili kronani z uspehom šele v 27. minuti ,ko je Mitič podal upo- Jugo-coup Rudar : Zagreb 10:13 (5:6) 12i. Giorgio je daj tovarišu roko na ramo: »Nikdar, Antonio, obljubil sem, da bom prišel sam.« — »To je norost. In če moraš ti držali svojo obljubo, ti rečem, da moram tudi ja* svojo. In veš, kaj sem jaz obljubil? Da ne bom nikoli pustil kakega člana naše družine samega v stiski.« Giiorgla je sicer veselila Antonijeva odločnost in pogum, toda odkimal je: »Hvala, Antonio, toda grem sam.« — »Prav, moja stvar pa je, kam grem jaz.« - »Razumi ie vendar, da gre tu za mojo časi, za čast vseb /Črnih bratov'. Pojdi domov.« — »Nikakor. Zaimae govoriš. Ce že na vsak način rineš sam v levji brlog, potem bom ostal tu in čakal.« - .»Kakor hočeš, (oda zdaj grem zares, sioer bodo mislili, da sem sc skcsal.-— Ko je Giorgio vstopil v jamo, jc bila že zbrana vsa druščina »Volkov«. ... _ , ...... kaj zmorejo. Tako je še« dosegel še .drugi zadetek. Se- ie v 5. minuti Pavičevič do-' le po tem zadetku so se gost- segel prvi zadetek za goste.’ je zdramili in začeli s siste- Kljub temu, da so gostje vodi-matiin:mi najiadi, tako da so s 3:1 in nato s 4:2, je uspelo dobesedno potisnili domačine domačinom v 14. minuti igr© v obrambo, ki so se do konca izenačiti na stanje 4:4. Oboje-4 srečanja le otepali vse bolj stranski napadi ter'dobre zo-nevarnih napadov gostov. Ta- ne so onemogočali prvim kot drugim, da bi hitro povišali rezultat. Z lepim metom je v 27. minuti Škrinjar izenačil na 5:5. V zadnji minuti prvega dela igre je pa Malič iz sedem metrovke dosegel še šesti zadetek za goste. V drugem delu igre je sodnik Pejovič še stopnjeval svoje napake, tako da so se upravičeno razburili tako gledalci kot tudi igralci. S hitro igro ter nenadnimi meti je uspel« gostom povesti na 10:6. Domači so v teh minutah igre pokazali vse svoje sposobnosti^ saj so v 43. minuti znižali rezultat na 10:8. Do 49. minut« so gostje povišali rezultat na 11:9, Bašič ga je pa znižal na 11:10. V izrednem finišu jei' uspelo gostom v zadnjih mi-4 nutah igre povišati rezultat na 13:10. Priznati je troba»«da je Ru« dar dal vse od sebe, obsoditi! je pa treba sodnika, ki ni bdV kos odgovorni nalogi. J 122. Pravkar so se prepirali, ali bo mali dimnikar prisoj ali nc. »Tukaj sem«, sc je oglasil na pragu Giorgio. Počasi sc je bližal, pripravljen na napad. Toda Kozavi mu jc ponudil roko in počasi rekel: »Veseli me, da si držal besedo.« Večina »Volkov« je pritrjevala svojemu voditelju, Gior-gjo pa sc jc z nogami trdno uprl v pesek, rokave si je privihal in čakal. Nihče od »Volkov« se ui premaknil, vsi so gledali nek sni neodločno in skoraj prijateljske, le na obrazih Anselma in Mačka je bilo videti sovražen in bojevit izraz. Kozavi Kiovanni sc je igral z majhnim bodalcem, ki mu je viselo ob pasu: »Hm, pravkar smo govorili o tem, da ste pravzaprav ti ir. tvoji tovariši spodobni dečki in da morda nimamo prav, ko vam nagajamo in vas zmerjamo z grdimi imeni.« Republiška rokometna liga — vzhodna skupina Radeče : Slovenj Gr.j 17:22 (7:11) Zasavaska rokometna liga Rudar B : Zora 8:5 (6:1) VAŠ OBVEŠČEVAVEC Kino Delavski dom v Trbovljah: 15. nov. poljski film »Razstanki«; 16.-18. novembra romun. glasbeni zabavni film »Oprostite, napačna zveza«; 19. in 20. november sov. film »Vstajenje« I. del; 21. in 22. nov. sov. film »Vstajenje« II. del. Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 17.-19. nov. amer. VV film »Nenadoma v lan- skem poletju«; 20. in 21. nov. ruski film »Stava in dekleta«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 15. nov. ital. CS film »Kam s truplom«; 16. nov. amer. barv. film »Safir«; 17.-19. nov. jug. film »Rdeči krog«; 21. in 22. nov. ital.-franc. film »Pojdite domov«. Kino Delavski dom v Zagorju: 17.-19. nov. amer. barv. film »Naloga majorja Leksa«; 21. in 22. nov. in 22. nov. amer. film ml amer. film »Cma orhideja«. Kino litija: 16.-18. novembra amer. film »Golo mesto«; 19.-20. nov. angl. film »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj«; 21. in 22. nov. mehiški film »Nazarin«. Mali oglasi Poceni prodam dobro ohranjeno, kompletno kuhinjsko pohištvo in 1 m3 ma- Bilance na dan 31. decembra 1961 OBRTNA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE AKTIVA PASIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna ...... Kupci in druge terjatve .... Zaloge . Druga aktiva 1,084 1,305 3,505 5,675 479 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe Rezervni sklad in drvgi skladi II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva 1,884 498 4,927 4,315 424 Skupaj . . . 12,048 Skupaj . . . 12,048 Računovodja: Predsednik Direktor: (za Urek) upravnega odbora: Ivo Tauzel 1. r. Miloš Škerbic 1. r. KMETIjSKA ZADRUGA TRBOVLJE AKTIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev 28.930 Sedanja vrednost sredstev skup- ne porabe 1.941 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna 6.181 Kupci in druge terjatve . ; . . 5.036 Zaloge : ; . 13.429 Druga aktiva ; : . 4.110 Skupaj . . . 59.627 PASIVA I. Viri stalnih sredstev 9.495 Sklad skupne porabe 1.799 Rezervni sklad in drugi skladi . 1.549 II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki 28.047 Dobavitelji in druge obveznosti . 18.613 Druga pasiva 124 Skupaj . . . 59.627 Računovodja: Anton Daugul Predsednik UO: Direktor: Polde Ravnikar Franc Ahae KOMUNALNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE TRBOVLJE AKTIVA PASIVA I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 87,770.263 31 Poslovni sklad . . : J S 1 Sklad skupne porabe . ; : 1 Rezervni sklad in drugi skladi 3 73.366,438 900 1.693,825 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna . . ; : t Kupci in druge terjatve ; : ; Zaloge : ; ; Druga aktiva 5.681,915 12.389,310 6.557,454 7.766,505 II. Druge oblike virov aedstev Krediti prt banki .... 3 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva 3 35.851,426 8.144,327 1.108.531 Skupaj . . 120.165,447 Skupaj . . 120.165,447 Računovodja: Predsednik Direktor: Milka Koncilja 1. r. upravnega odbora: Vladimir Kukman 1. r. Jože Klopčič 1. r. AKTIVA SPI.OSNA BOLNICA TRBOVLJE PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva 1. Sedanja vrednost osn. sredstev 2. Sedanja vrednost sredstev 6kupne porabe II. Druge oblike sredstev S. Banka in blagajna i i I . . 4. Kupci In druge terjatve . . 5. Zaloge............; ; ! i 6. Druga aktiva ...lil!. 45,617.058 2,082.500 31,921.548 14,404.032 6,553.638 L Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad ...lil. 2. Sklad skupne porabe . I . . 3. Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri b«nki : : j 1 . . 5. Dobavitelji la druge obveznosti 6. Druga pasiva 65,061.506 3,150.095 343.975 6,800.000 1,483.276 23,739.924 Skupaj . 100,578,776 3kupaj . 100,578.776 Računovodja: Vida Kvnhaizler Predsednik UO: Dr. Jože Kerstein Direktor: ft-Lm. dr. Virgii Krasnik cesnovm desk. Naslov v upravi lista. Prodam moped. — Ivan Jereb, Trbovlje, Trg svobode 21 a. Prodam odlično ohranjen motor NSU - Prima 150 ccm — Ivan Polak, Trbovlje, 1. junij 3. Preklicujem besede, katere sem izrekla Ani Brilej, Šuštarjeva kol. — Eliza Murko, Šuštarjeva kol. ZAHVALA Vsem zdravnikom, posebno še dr. Keršteinovi in dr. Drnovškovi, in ostalemu osebju internega oddelka bolnice Trbovlje prisrčna hvala za uspešno ozdravljenje mojega moža in očeta. — Milka in Mirica Lapajne. Iz naših krajev GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so: Jožefa Martinčič iz Trbovelj, Bevško 14 — deklico; Alojzija Gobec iz Trbovelj, Hohkrautova 2 — dečka; Hedvika Kolman iz Hrastnika, Savna peč 3 — deklico; Antonija Zak-šck iz Trbovelj, Partizanska cesta 1 — deklico; Lidija Knez iz Hrastnika 19 — deklico; Irma Kralj iz Hrastnika, Brnica 12 — deklico; Marija - Magdalena Kolenc iz Zagorja, Razpotje 9 — deklico; Jožefa Kastelic iz Trbovelj, Loke 19 b — dečka; Ana Perdih iz Trbovelj, Bevško 13 — deklico; Štefanija Gričar iz Trbovelj, Pod gozdom 15 — deklico; Alojzija Klop-čar iz Trbovelj, Kolodvorska 16 — dečka; Zlata Skubic iz Trbovelj, Kovinarska 5 — dečka; Jelena Seb-jan iz Hrastnika, Podkraj-(barake) — deklico; Alojzija Ostanek iz Trbovelj, Kol. 1. maja 17 — dečka; Ana Jerman iz Semnika 2 — dečka. Porok ni bilo. Umrli so: Ludvik Fakin, že-lezostrugar iz Kopra, Be-žici 259 — star 31 let; Janez Kovač, upokojenec iz, Trbovelj, Šuštarjeva 8 —' star 70 ‘let; Ana Gaži, inv. upokojenka iz Trbovelj, Vodenska 45 — stara 80 let. 8HRASTNIK Rodila je: Ivanka- Ladiha iz Uničnega 3 — deklico. Poročila sta se: Martin Starina, šofer z Jagnenice 31, in Anica Jeran, krojaška pomočnica iz Hrastnika, Krnice 12. Umrla je: Lucija Vrbnik, upokojenka iz Hrastnika, Brdce 1 — 6tara 98 let. ZAGORJE OB SAVT Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poročili so se: Franc mar, električar z Izlak 64, in Ljudmila Drnovšek, nar-’ meščenka iz Zabreznika 4; Stanislav Martinčič, rujj dar iz Zagorja, Polje 4, In Frančiška Kreže, trg. poč’ močnica iz Znojil 20; Rudi Bardorfer, glasbenik is' Ljubljane, Fabianijeva 47, In Cita Pospeh, študentka' iz Griž 20; Zlato poroko pa sta obhajala Mirko in Cecilija BAJEC iz Zagorja, Cesta 9. avgusta 54. Umrla sla: Frančiška St rubelj roj. Petrlin, gospodinja iz Zagorja, Podkraj 6 stara 75 let; Matija Zibert, rud. upokojenec iz Lok 16 pri Zagorju — star 82 let. Žreb jf. določil Pred dnevi je bilo v Trbovljah žrebanje mladih reševalcev, ki so pravilno rešili križanko, katera je bila ob dnevu varčevanja v Zasavskem tedniku številka 43 dne 13. oktobra 1.1. Izžrebani so bili: Jani Slokan, Trbovlje, Partizanska cesta 15, 3000 din; Lučka Zahraslnik, Kadeče 2000 din; Dragica Fon, Zidani mosi, 2000 din; po tisoč (1000) dinarjev dobe pa naslednji Izžrebanci: Rojan Plauštajncr, Radeče; Irena Cerinšek, Trbovlje: Marica Senčar, Čeče; Romana Bostič, Hrastnik; Hermina Gorenc, Trbovlje; Elma Rozina, Trbovlje; Anica Subič, Čeče: Dušan Sip, Trbovlje; Jerica Bauerheim, Hrastnik; Andrrja Zupan, Trbovlje; Lojze Željko, Trbovlje in Majdi Potušck, Trbovlje. Vsak izžrebani naj sc zglasi v Komunalni banki v Trbovljah ali na njeni ekspozituri v Hrastniku s svojo hranilno knjižico, na katero se mu bo knjižil izžrebani znesek. Ce knjižice nima, bo dobil novo, glasečo se na izžrebani znesek. Komisija za sprejem In odpust delavcev pri Splošni bolnici Trbovlje razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem: • kandidat mora imeli najmanj dveletno prakso pri vodenju skladišča, obvezno pa mora po/naU razni polrošni material in živila; • prednost pri tem razpisu imajo moški; • prošnje, kolkovane s 30 din, je dostaviti na upravo bolnice najkasneje do 1. decembra 1962. Nastop službe s 15. decembrom 1962. Osebni prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnega dohodka osebja Splošne bolnice. — Znorela? jc zaihtel ubogi Rene. Torej ubo-pega otroka sta tako dolgo mučila, da je znorel! in še pred nekaj minutami ste si upali govoričiti o moji bodoči sreči! Ubogo dekle! — Gospod markiz! mu je mirno odgovorila * Perina. Ali. si lahko zamišljate, da sem samo sebe izpostavila smrtni nevarnosti, da bi našla gospodično Izidoro? Jaz sem jo pahnila v nesrečo in jaz jo bom tudi rešila! - Kako? — Norost gospodične dc Simeuse ni posledica njenega trpljenja, kakor mislite, temveč je 'njeno duševno zmedenost povzročil poseben najsi tek, ki sem ji ga dala jaz. Pojdiva poiskal 'vašo zaročenko in zagotavljam vam, da jo bora Ozdravila še tisto uro. Ko boste vse slišali, gospod markiz, mi boste tudi verjeli. Rene je molčal, toda čez nekaj časa ji je dal ■ glavo znamenje, naj začne pripovedovati. Ves odrevenel od osuplosti je markiz poslušal jmvest o tem zločinu. Ferina ni zamolčala niti 'najmanjše sta vri, ki se je nanašala na hudodelstvo, ki sta ga napravila ona in Ouerjean proti družini de Simeuse. Delala je kajpak v pvojo korist, obtožujoč sebe in svojega sodelavca, sledeč tako pot, ki jo je pripeljala do — maščevanja. i XAVlfcR DE MONTEPIN \ 54 Maščevanje in ljubezen j Ko jc Ferina končala svojo /godb«, si je markiz z obema rokama zakril svoj bled obraz, 'iz prsi pa sc mu je izvil težak vzdih. | — Nesrečna žena! jc končno spregovoril. Za- radi vaših zločinov ste že tako kaznovani in nimam k temu kaj reči. Hotel bi vedeti samo, ali veste • Izidori še kaj več, kot ste povedali? — Ne vem, toda ponavljam še enkrat: Izidora Je Simeuse jc živa! ! — In od kod to veste? 1 — Moj notranji občutek mi tako pravi. Usoda to je izpeljala iz najtežjih situacij, prav zato Sem prepričana, da bo tudi zadnjo srečno preživela in da jo bomo rešili. | Ferina jc govorila te besede z resničnim notranjim prepričanjem in upanjem, da bosta Izidoro rešila. Tisto, kar si človek teli, zelo rad verjame. Tako je tudi markiz začel verjeti, ko je videl, da je Ferina prepričana v resničnost svojih besed. — Upajva, da bo res tako, kakor ste rekli! ji jč dejal. Ce jo najdeva, vam bom odj u -til in jmzabil na vse storjeno gorje. - Ferina je zdrknila na kolena pred noge markiza in jih začela poljubljati, čeprav se je na vso moč branil. — Sedaj, je dejala, sedaj vidim, da mi verjamete, ko govorite o odpu Čanju. Od lega trenutka dalje kom posvetila vse svoje življenje vam, gospod markiz! Od sedaj naprej .sta pred mojim očmi samo dve stvari: vdanost in maščevanje! Slovesno vam prisegam, da bi brez pomišljanja za vas in Izidoro umrla, prav tako bi z veseljem žrtvovala svoje življenje, da M •e lahko maščevala baronu Ducrjeaiiu! - Tedaj se lahko veselite, ji jc odvrnil Rene, ker bo že čez nekaj ur začetek maščevanja. Se nocojšnjo noč bo Uarmcn, ki .Je ukradla line in položaj Izidore dr Simeuse, v mojih rokah in v moji hiši! - Ali bo prišla prostovoljno semkaj? je vpra-šala Ferina. — Ne, ampak ujeli jo bomo! — In kdo jo bo pripeljal semkaj? — Jaz sam. — In kje jo boste ujeli? j Renč je povedal svoj načrt, nc vedoč, da (niu grozj nevarnost, ker sta ga njegova sodelavca izdala. Ferina jc z največjo pozornostjo sledila njegovim besedam in žalostno .majala z glavo, ka-, kor da M hotela reči, da ne bo uspeh Ko je markiz umolknil, se jc oglasila ona: t — Vi ne sinete na dogovorjeno mesto, ker se c hjega ne boste vrnili živi! — Kdo vam je to rekel? — To mi pravi moj notranji glas — tista skrivnostna slutnja, ki me ni še nikdar varala! Na njegovih ustnicah jc zaigral nekak po-i ,,"Blj'iv nasmešek. . «j» i l Ferina je to opazila in mu rekla: jjgjjjjv; — O, ne smejte se, gospod markiz! Ne smejte se tisti, pred katero so se odpirala vrata prihodnosti. Poznam barona Qucrjeana in vem, da je to satan v človeški podobi. Njegova zvezda zdaj še sveti, a bo kmalu zatonila. Jaz vem in dobro vidim, da sta vaša pomočnika lojiova. Dogovorjeni sestanek je zanka za vas: Querjean čaka na vas v grmovju kakor kača na svoj plen! Zato vam še enkrat pravim: ne hodite, sicer sie izgubljeni! Njene besede niso imele nobenega vpliva na. Renejev sklep, da izvrši svoj načrt. Na njegovem obrazu je Perina videla, da njeno svarilo ni zaleglo. To je ni prestrašilo, temveč je začela dokazovati markizu na osnovi logičnega premišljevanja, da njegov načrt nima nobene praktične vrednosti niti tedaj, če bi ga res lahko izvršili. — Kaj boste dosegli s tem, če odpeljete baronico Qner;ean? Se včeraj bi smatrala vašo namero za pametno, kajti še včeraj je bilo za vas važno, da iz ciganke izvlečete priznanje o njeni prevari in njenih zločinih. Danes pa, ko ste slišali, kar sem vam povedala jaz, vam Čarnim ne more odkriti ničesar več, kar ste že slišali pravkar od mene., Camu bi se izpostavljali po ncpotrcfcn-m in tvegali življenje, ko veste, da potrebuje v a -o pomoč Izidora de Si-mruse! Rene je mora! rriznr.t*. da ima Perina prav. Toda kljub temu ni popustil. Daši jc izgubila že vsako upanje, erjean. Moje življenje ni vredno več piškavega oreha, vaše je pa dragoceno! Mimo tega jc pa nevarnost zame manjša, če že obstaja. Jaz sem za barona samo stara, neznana ženska. Moja smrt bi bila zanj odveč in nepotrebna, torej se nimam kaj .bati. Dovolite torej, da delam tako, kot želim! V najslabšem primeru bo moja smrt le pokora za vse storjene grehe. — Kot kaže, vi sploh ne verjamete v to, da je Izidora duševno bobru? je dejal markiz. Rekli ste tudi, da jo lahko rešite samo vi. — Res je tako, je zajecljala Perina. Moja skrivnost ne sme umreti z menoj! Po teh besedah je stopila k pisalni mizi in na čist papir napisala nekaj vrstic, ki jih je izročila markizu. — Kaj je to? je vprašal Renč. — To jc rccejit mojega učitelja, ki ga je iznašel in mi ga zanpal. V vsaki lekarni vam bodo lahko pripravili to zdravilo. Dobili boste stekleničko z zelenkasto tekočino. Takoj, ko boste našli Izidoro, ji dajte to zdravilo. Ta papir čuvajte kakor sovje življenje, kajti če ga imate, vam jaz nisem več jiotrebna. — Naj bo, zaupam vam! Lahko greste z menoj. — Hvala vam, gospod markiz. Toda zanima me, kdaj bova odšla? — Takoj, ker je ravnokar polnoči. Rene je pozvonil in naročil služabniku, naj pogleda, če je že prispela naročena kočija. Služabnik se je kmalu zvrnil in povedal, da kočija že čaka. — Gospod markiz, potrebovala bom vso moč, kolikor jo je še v meni. Zato vas prosim, da rečete .služabnika, naj mi še da kaj za pojesti in da jioložiti v kočijo steklenico španskega vina. To njeno željo jc markiz takoj izpolnil. Perina je še nekaj pojedla in spila kozarec vina. — pripravljena sem! jc končno dejala. Markiz in vedeževalka sta odšla Iz hiše in •e usedla v kočijo. Sobar je sedel zraven kooi-jaža, ki ni ničesar vedel o markizovih načrtih. Ves čas vožnje sta Feritna in Rene molčala. V ulici d'En Ter, kakšnih trideset metrov od vhoda v ulico Tombc-Issodre, so sc konji ustavili in vrata kočije so se odprla. Perina je vzdignila kopreno na obrazu in nagnila steklenico, da bi se okrepčala z dobrim vinom. Ko je to storila, je stopila naprej, markiz pa za njo. (Dalje prihodnjič) N. Tatar: 44 Ukleti partizan Ko je Komnen vzel mitraljez in torbo m municijo. je našel še drugo torbo, v kateri sta bili dve konservi in polovica vojaškega kruha. Konsenzi je stlačil v žep, kruh pa j« dal zraven patrom — Gremo! Dobro pazi! je Komnen naročil fantku. Ako bi se slučajno razšla, pojdi naravnost proti severu. Po streljanju in bobnenju boš že ugotovil, kje so naši. Komnen je hodil ležemo. Orožje je imel pripravljeno, tako da je lahko vsak trenutek udari] s smrtonosnim rafalom. Oba je zaustavila predstraža. Komnen je odgovori! z geslom, ki ga je slišal pri svojem stražarju. Vojak iz predstraže se ni več zanj zanimal. Ena sama prava nemška beseda mu je to noč odprla pot naprej. Predstraža je bila za steno nad gozdno potjo. Vojaki niso opazili avtomata pri fantku. Mislili so, da je to eden izmod otrok, ki so jih tolikokrat videli za ljudmi, ki so bežali pred nemškimi vojaki. Ker niso nikjer v bližini opazili partizanov, niso ničesar sumili. Toda komaj ko so -je Komnen oddaljil s fantkom v noči, so SO zašli teli na ovinku streli in vpitje. — Hitro! Beži naravnost po poti naprejl je zavpil Komnen za fantkom. Naučen, da se hitro znajde na vsak eni terenu, je izkušenj borec vedel, da drži pot od tu v dolino in da se tamkaj vijuga po njej, kjer nemški streli niso tako gosti. Rakete so osvetljevale ves teren, toda fantek in Komnen sta se hitro oddaljevala! Svetloba jima je pomagala, a bila sta v nevarnosti, da prideta v stik s kakšno patru!joj ki gre na ogled. Toda ko so s položajev; izstreljeni streli zažvižgali nekako na srečoJ je Komnen zaključil, da je bila predstraža zadnja nemška skupina. I Fantek se je težko dihajoč zaustavil. •S Komnen ga je prijel za roko in korakala 6tai z dolgimi koraki. Zaustavila sta se šele za neko steno, zakrito z vejami dreves. Nihče ju ni preganjal. In tedaj so začele padati prve kaplje dežja, ki j« postajal vse; močnejši. Zadnja svetlobna raketa je ugas- j nila in vse je utonilo v temi. Nebo 6e je! zrastlo s planinami v črno gmoto, kjer je šumelo od dežja in tekoče vode. Borec — mož in borec — fantek sta stala drug od drugem tiho ter poslušala not;] Kljub dežju borba tam nekje v daljavi nit prenehala. XVII. ij Vise tisto, kar Je Komnen občutil v lej noči, ko je prislonjen na steno st ideal z levo' roko k sebi suho fantkovo telo, je obudilo v njem spomin na neko že davno pred njim ,izgovorjeno misel. Pogled mu je bežal proti: temnim daljavam. In tedaj so se po celi liniji razletele granate. ..Kot cvetje vsega zlega rn smrti...« j«j pomislil Komnen. »Cvetje vsega zlega...«! Te besede so ga spomnile na pesnika Bari-! delaira. In poklicale so v spomin misel tegaf francoskega pesnika: -V življenju so trenutki, ko sta čas in prostor globlja, in ko se občutek zavesti/ da smo zares živi, zelo poveča...- • Da, to je bil tisti občutek, ki ga je hotel . postaviti na pravo mesto in si ga razložiti.1 Ni minilo še mnogo časa od tistega trenutka* ko 6e mu je zdelo vse nepomembno in brea vrednosti, in ko je premišljeval, kako bi si vzel življenje pred trenutkom najglobljega ponižanja. Sedaj ni bil prepričan, da v tistih! trenutkih ni misiji, da so bile vse njegov« žeSje za lepim v življenju le trenutne željej da bi nekaj prikriL Zdelo se mu je, da ja v trenutkih, ko je bil zvezan suženj, preklel sebe, ko so se mu odkrivale vse mračna strani življenja. * (Nadaljevanje sledi} J S strihninom nad morske pse Neki zdravnik iz Sidneya je odkril strup, izdelan na bazi strihnina, katerega bliskovit učinek paralizira morske pse v trenutku, ko le-ti napadejo kopalce ali podvodne ribiče. Nekaj preizkusov, ki so jih opravili v bazenih z ulovljenimi morskimi psi, Letos so v Sovjetski zvezi priredili Teden francoskega filma, v katerem sta se srečali tudi francoska zvezdica Marle-Jose Nat in sovjetska Igravka Ina Gulaja Berač z zlatniki Pred kratkim se je končal v Černovicah (zahodna Ukrajina) velik proces proti petnajstim tihotapcem s šestimi smrtnimi obsodbami, ostali pa so bili kaznovani na dolgoletno zaporno kazen. Miličniki so odkrili pri tihotapcih velike količine zlatih palic, diamantov in tuje valute. Voditelj tolpe — neki 81-letni starec — se je navidezno preživljal s tem, da je po gostilnah prosjačil za ostanke jedi. Ko so ga aretirali, je imel okoli pasu pripeto torbo z več kot 10.000 rublji ter zlatniki, ameriškimi dolarji in francoskimi franki. Tudi on je eden od šestih na smrt obsojenih. Razprava je odkrila, da so imeli obtoženci zvezo s špekulanti in tihotapci v Moskvi, Lvovu, Kijevu in Minsku. je dokazalo, da žival, ki ji vbrizgamo ta strup, postane v trenutku popolnoma negibna, srce pa ji neha utripati že v prvi minuti. To odkritje sta izpopolnila še dva druga Avstralca, oba strastna podvodna ribiča, s posebno pripravo, ki se sestoji iz harpune, tako imenovanega »havajskega tipa«, in ki jo uporabljajo za lov zelo velikih rib. Ko konica harpune prodre v kožo morskega psa, se ob tem pritisku zdrobi ampula s strupom, ki se avtomatično izlije. To obrambno orožje je že RAJ NAPRODAJ Ali želite kupiti otok, ki je tosamljen in daleč od svetovnih nemirov in razburjenj? Takšen otok lahko dobite v bližini Port Lincolna v Južni Avstraliji. Otok se imenuje Thistle Island. Lastniki otoka zahtevajo zanj 17 tisoč avstralskih funtov, vendar je doslej najvišja ponudba za otok znašala 14 tisoč funtov! Otok obsega 9.323 hektarov, razen tega pa ima vrsto drugih prednosti. Na otoku ' ni treba plačati nobenih zemljiških in gradbenih davščin, nobene vodarine, ves davek, ki ga je treba plačati zanj, znaša le 70 funtov. Na otoku je stanovanjska stavba, lastnik otoka pa bo lahko užival mir ob prekrasni morski obali, nik lahko tudi preživljal ki se razteza skoraj milje da- okoli 500 ovac in sto krav. leč. Lahko bo plaval in lovil Otok ima lastno majhno ribe skoraj pred hišnimi elektrarno, edina povezava z vrati. Na otoku bo lahko zunanjim svetom pa je maj-pristal tudi z letalom. Na hen radijski oddajnik, otoku je razen tega precej Ce imate dovolj funtov, se pašnikov, na katerih bi last- lahko še vedno oglasite... Tat v smrtni nevarnosti V Parizu ukradena radtoak- ju, Je v smrtni nevarnosti, tivna kamera — Francosko ča- Ukradeni aparat, ki je služil sopisje opozarja pred nevar- njegovemu lastniku pri fil-nostjo manju različnih kemičnih re- Mož, ki je ukradel kamero akcij, je namreč radioaktiven, v nekem pariškem laboratorl- Mladi francoski znanstvenik Jacques Weber je zelo zaskrbljen: v noči je nepoklicana oseba vstopila v njegov zasebni laboratorij in se polastila 8-mtlimetnske filmske ka-