Doc. dr. Monika Govekar Okoliš Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta POSEBNOSTI ANDRAGOŠKE PRAKSE NA LJUDSKIH UNIVERZAH Prednosti, ovire in težave pri izvajanju andragoške prakse POVZETEK V prispevku bomo najprej spoznali, kakšen je pomen andragoske prakse nasploh, kakšna je bila andragoska praksa do sedaj in kakšne so pričakovane novosti v prihodnje z bolonjsko reformo. Prikazali bomo, kakšne so dejanske možnosti za izvajanje kvalitetne andragoške prakse na ljudskih univerzah. Opisali bomo ugotovitve s srečanj mentorjev ljudskih univerz, ki so potekala v okviru projekta Partnerstvo fakultet in sol II (2006-2007) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Glavni namen pa je prikazati, kakšne so možne konkretne oblike in vsebine dela za prakso študenta praktikanta na ljudskih univerzah. Opredelili bomo, kakšne so prednosti in dobre strani ter ovire in težave pri izvajanju andragoške prakse na ljudskih univerzah ter kakšne prednosti prinaša andragoška praksa študenta ljudskim univerzam. Ključne besede: andragoška praksa, andragoška praksa na ljudskih univerzah, povezanost teoretičnega s praktičnim andragoškim znanjem, oblike in vsebine dela za prakso, prednosti in dobre značilnosti ter ovire in težave pri izvajanju andragoške prakse na ljudski univerzi An Lndragoška praksa je ena izmed pomembnih študijskih obveznosti vsakega študenta, ki se odloči za študij andragogike, oziroma vsakega bodočega učitelja, strokovnjaka, ki bi rad delal z odraslimi, jih izobraževal, jim svetoval pri vzgoji in izobraževanju idr. Poleg pridobitve teoretičnih andragoških znanj je nujno potrebna tudi vključitev študenta v prakso na določeni instituciji, kjer dejansko poteka izobraževanje odraslih. Andragoška praksa se izvaja na zelo različnih institucijah, javnih in zasebnih, kjer se primarno ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, oziroma povsod, kjer se odrasli zaposleni v organizacijah ne- nehno izobražujejo in izpopolnjujejo svoja znanja. Znotraj projekta Partnerstvo fakultet in šol II. (2006-2007) smo vključili v sodelovanje mentorje, ki so na ljudskih univerzah vodili andragoško prakso. Z njimi smo na srečanjih na Filozofski fakulteti v Ljubljani izpostavili vrsto različnih vsebin s področja andragoške prakse. Med pomembnejšimi lahko omenimo oblikovanje kurikuluma andragoške prakse, programa dela mentorja na andragoški praksi, kompetence mentorja na andragoški praksi in kompetence študenta praktikanta. Ugotavljali smo, kakšne so konkretne vsebine in oblike izvajanja andragoske prakse ter katere so prednosti in slabosti andragoske prakse na ljudskih univerzah. Spoznali pa smo tudi, katere so prednosti andragoške prakse študenta in kaj lahko ta prinese dobrega ljudski univerzi. ANDRAGOŠKA PRAKSA DO SEDAJ Ugotovitve dosedanjega izvajanja andragoške prakse Andragoško prakso so do sedaj opravljali študentje študija andragogike in dvopredmet-nega študija pedagogike, smer andragogika, z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Andragoška praksa je obvezni del študijskega programa za študente v 3. in 4. letniku. Andragoška praksa je doslej na priporočilo z Oddelka potekala najpogosteje konec novembra in v začetku decembra, ko so študenti andragogi istočasno opravljali prakso kot študenti pedagogi (10 delovnih dni), poleg tega pa so bili vsi študenti, ki so opravljali prakso, prosti predavanj. Novost zadnjih dveh let je bila ta, da so študentje andragogike sami in skupaj z mentorji na instituciji določali termin prakse, in sicer v obdobju od julija do februarja naslednjega leta. V tem času se je študent lahko dogovoril na instituciji za termin najmanj 10 delovnih Kvaliteta mentorjevega dela (2005/06) Število odgovorov študentov % zelo dobro 16 49 dobro 14 42 nezadostno 3 9 skupaj 33 100 dni ali celo več, paziti je moral le, da ne bi bil zaradi prakse preveč oškodovan njegov študij. Dogovori študentov na institucijah za opravljanje andragoške prakse so pokazali, da sta oseben stik in dogovor na instituciji za določitev termina vsekakor zelo uspešna in pomembna. Študenti so bili tako zadovoljnejši s prakso. Nezadostno oceno mentorjevega dela so trije anketirani obrazložili z naslednjimi podatki: • prvi, da v celotni praksi ni imel niti enkrat stika z mentorjem, vlogo mentorja so prevzeli sodelavci mentorja; • drugi, da je bil mentor premalo konkreten in je bil vedno zmeden; • in tretji, da je mentor na prvem srečanju hitro razložil »stvari«, ni se dovolj posvetil študentu in ta je dobil vtis, da mu je odveč. Pri andragoški praksi se soočamo s problemom (prezaposlenosti) mentorjev. Ugotovitve evalvacije študentov z andragoške prakse 2005/06 na Oddelku za pedagogiko in andragogiko (Koritnik, 2006, str. 79), ki se je izvajala na različnih institucijah, so bile: • termin za andragoško prakso (zadnji teden novembra in prvi teden decembra) ni bil ustrezen, kajti večina institucij je v tem času zaposlena z drugimi, formalnimi deli, predvsem glede zaključevanja del ob koncu leta; • institucije so težje določale mentorje za andragoško prakso, saj so bili ti prezaposleni in so težje nudili kvalitetno andragoško prakso; • študentje so ugotavljali, da so institucije zelo različno opravljale andragoško delo, največje razlike so bile v tem, kakšni so bili prostori, možnosti in učna sredstva za izvajanje izobraževanja odraslih, koliko finančnih možnosti je imela določena institucija idr.; glede na to so zasledili bolj ali manj razvite oblike andragoškega dela v praksi; • subjektivno je kvaliteto mentorjevega dela vrednotilo 33 študentov. AS 2/20 Študentu se bodo y bodoče za andragoško prakso priznale tri ali štiri kreditne točke. Najpogostejša oblika andragoške prakse so različne hospitacije. ANDRAGOSKA PRAKSA V PRIHODNJE Novosti andragoške prakse v bolonjskih študijskih programih: • Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko bodo imeli študenti prav tako obvezno prakso v programu (do sedaj {e ne veljavnem) enopredmetnega in dvopredmetnega {tudija. • Praksa naj bi se izvajala na različnih institucijah, kjer se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. • Študentu se bo za andra-go{ko prakso priznalo tri ali {tiri kreditne točke. • Posebne kontaktne ure za {tudente niso predvidene, ker bodo študenti obveznosti na praksi opravljali v okviru ostalih obveznih in izbirnih predmetov v študijskem programu, to je v okviru kontaktnih ur pri posameznih predmetih. Novo je, da bodo poleg študentov andra-gogike lahko andragoško prakso izbirali in opravljali vsi študenti, ki bodo na skupnih pedagoško-andragoških predmetih na Filozofski fakulteti opravljali obveznosti iz predmetov pedagogika in andragogika, didaktika, psihologija in specialna didaktika kot bodoči učitelji. • Za Ljudske univerze (LU) in različne druge izobraževalne institucije, kjer poteka izobraževanje odraslih, bo novost v tem, da bodo na prakso prihajali poleg bodočih andragogov tudi drugi bodoči učitelji (npr. za tuje jezike, sociologijo, zgodovino, geografijo ^). Spremembe bodo tudi na področju formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih, npr. na LU bo študent določenega tujega jezika lahko opravil andragoško prakso, opazovalno prakso en teden, drugi teden pa samostojni nastop pri izobraževanju odraslih iz določenega tujega jezika. • V prihodnje se bo praksa opravljala še kom-pleksneje glede na posameznega študenta in glede na njegov študij po bolonjskem programu. MOŽNE KONKRETNE OBLIKE IN VSEBINE DELA ZA PRAKSO Študenta praktikanta na LJUDSKI UNIVERZI Z mentorji ljudskih univerz smo naredili analizo konkretnega stanja, tako da so odgovorili na naslednja vprašanja glede možne ponudbe dela: 1. Kakšna dela najlažje in kakšna dela najtežje ponudijo študentu na praksi? Večina mentorjev je odgovorila, da lahko študentu na ljudski univerzi ponudijo naslednja dela: • različne hospitacije na urah formalnega izobraževanja, npr. za dokončanje OŠ-, SŠ-, VŠ-izobrazbe; • različne hospitacije na urah neformalnega izobraževanja, npr. v različnih študijskih krožkih, pri delu s starejšimi odraslimi, pri delu z mlajšimi odraslimi (projektno učenje mladih), s programi s področja zdravstvenega izobraževanja idr.; • hospitacije pri svetovanju odraslim za izobraževanje in poklicno svetovanje; • učno pomoč odraslim, kjer je velika potreba po tovrstnem delu; • delo na borzi znanja; • nudenje vpogleda v delo spletnih učilnic; • sodelovanje pri pripravah za EU in drugih projektih; • samostojno učenje, projektno delo. Od tega najlažje ponudijo študentu za delo: • različne hospitacije; • projektno delo; • učno pomoč; • sodelovanje pri različnih tečajih; • sodelovanje pri pripravi na razpise; • sodelovanje pri splošnem svetovanju odraslim za izobraževanje in usmerjanje v določene oblike izobraževanja; • spoznavanjez dokumentacijov izobraževalni instituciji. Najtežje pa ponudijo študentu na praksi: • sodelovanje pri zaupnem svetovanju odrasli osebi; • sodelovanje pri ocenjevanju in vrednotenju znanj pri formalnih izobraževanjih odraslih. 2. Mentorji ljudskih univerz so opredeljevali, katera teoretična andragoška znanja lahko študenti najlažje povežejo na praksi. • Večina mentorjev je na prvo mesto postavila andragoški ciklus, to je celoten proces oblikovanja izobraževalnega programa za odrasle, od začetnega ugotavljanja potreb po izobraževanju odraslih do programiranja, planiranja, izvajanja ter evalviranja izobraževanja. • Študenti lahko na ljudskih univerzah spoznajo dejanske metode, oblike in tehnike dela z odraslimi. • Seznanijo se s konkretnim projektnim delom. • Vključijo se v terensko delo. • Spoznajo trženje izobraževalnih programov. • Spoznajo sestavo urnikov izobraževanj. • Spoznajo verifikacijo formalnih programov idr. 3. Mentorji ljudskih univerz so odgovarjali tudi na vprašanja, pri katerih smo izhajali iz temeljne andragoške literature (Krajnc, 1979, Jelenc, 1996): • Katere vrste izobraževanja odraslih lahko študent prepozna in spremlja v instituciji? Vrste izobraževanja odraslih Označite 1. formalno izobraževanje 2. neformalno izobraževanje 3. posredno izobraževanje 4. neposredno izobraževanje 5. kompenzacijsko izobraževanje 6. inovacijsko izobraževanje 7. formativno izobraževanje 8. informativno izobraževanje 9. dopolnilno izobraževanje 10. samoizobraževanje Večina ljudskih univerz ima vse vrste izobraževanja odraslih razen posrednega, to je izobraževanja na daljavo (e-izobraževanje), ko sta udeleženec izobraževanja in učitelj fizično ločena. • Katere vrste vzgoje odraslih lahko študent prepozna in spremlja v instituciji? V večini ljudskih univerz lahko študent spozna programe za vzgojo odraslih, to je načrtno vzgojo (programi osebnostnega razvoja, retorike idr.), ko se odrasli nadalje zavestno odločijo spreminjati in nadgrajevati določene osebnostne lastnosti. Prepoznajo tudi nenačrtno vzgojo odraslih, kjer gre za spontano nadaljnje oblikovanje osebnosti odrasle osebe v procesu izobraževanja. Veliko manj pa je na ljudskih univerzah programov za prevzgojo oz. rehabilitacijo odraslih oseb. • Katere oblike vzgojno-izobraževalnega dela odraslih lahko študent spozna in spremlja v instituciji? Mentorji ljudskih univerz so označili, da naj- Vrsti vzgoje odraslih Označite 1. funkcionalna vzgoja 2. nefunkcionalna vzgoja Prevzgoja/rehabilitacija Oblike vzgojno-izobraževalnega dela odraslih Označite 1. seminar 2. tečaj 3. konzultacija 4. mentorstvo 5. inštrukcije 6. študijski krožek 7. e-izobraževanje 8. supervizija 9. drugo manjkrat izvajajo supervizijo, se vedno ne izvajajo izobraževanja na daljavo (le po potrebah), sicer pa ponujajo študentom možnost spoznavanja prav vseh v tabeli omenjenih oblik. • Katere metode vzgojno-izobraževalnega dela odraslih lahko študent spozna in spremlja v vaši instituciji? Na vseh ljudskih univerzah lahko študenti prepoznajo vse naštete metode vzgojno-izobraževalnega dela. Pod drugo so navajali tudi metodo dela z lutkami, kjer gre za projekcijski način učenja. Metode vzgojno-izobraževalnega dela odraslih Označite 1. predavanje 2. pogovor 3. diskusija 4. igranje vlog 5. proučevanje primera 6. delo s pisnimi viri 7. drugo Vloga andragoga in andragoškega sodelavca Označite 1. vodja VI procesa/učitelj 2. mentor 3. inštruktor 4. svetovalec 5. animator 6. organizator 7. programer in animator 8. konsultant in korektor 9. drugo • S katerimi vlogami andragoga in andra-goškega sodelavca se lahko študent spozna na praksi? Študent lahko na praksi na ljudskih univerzah spozna prav vse omenjene vloge andragoga oz. andragoškega sodelavca, ki se ukvarjajo z odraslimi. Posebej so še poudarili novo vlogo motivatorja in vlogo interpretatorja in retorika. • Katera načela izobraževanja odraslih lahko spozna in opazuje študent na praksi? Načela vzgojno-izobraževalnega dela pri odraslih Označite 1. vseživljenjskost 2. demokratičnost 3. funkcionalnost 4. prostovoljnost 5. raznovrstnost in dinamičnost (fleksibilnost) 6. integriranost 7. angažiranost (participacije) 8. drugo Glede andragoskih načel lahko poudarimo, da študenti na ljudskih univerzah lahko opazujejo in spoznajo tako v formalnih kot neformalnih vrstah izobraževanja odraslih vsa andragoška načela dela z odraslimi. • Kako mentorji ocenjujejo pomen evalvacije v izobraževanju odraslih in na kakšen način bi se študent lahko vključil v spremljanje evalvacije izobraževanja odraslih na ljudski univerzi? Mentorji so izrazito poudarili pomen evalvacije za kakovost priprave in izvedbe izobraževalnega programa, vrednotenja dela učitelja in organizatorja. Evalvacija je pomembna tudi s tržnega vidika, za udeležbo in zadovoljstvo udeležencev izobraževanja. Nasploh je v izobraževanju odraslih značilno, da poteka končna evalvacija obojestransko med učiteljem in udeleženci. Na ljudskih univerzah razvijajo posebne projekte evalvacije z vodenjem Ponudimo odraslim kvalitetno izobraževanje (POKI). Posebnost evalvacije v izobraževanju odraslih je evalvacija na koncu izobraževalnega programa, ki je lahko najbolj podobna šolskim oblikam preverjanja znanja (testi, eseji, izpiti) in se izvaja največkrat v formalnem izobraževanju odraslih. Na koncu izobraževalnega programa se lahko izvaja evalvacija v obliki anonimnih anket, hospiti-ranja, opazovanja, pogovora, z dokazanimi izdelki idr., kar je bolj značilno za neformalne vrste izobraževanja odraslih. Mentorji ljudskih univerz so izpostavili, da bi se študent praktikant na andragoški praksi lahko vključil v pripravo evalvacijskih vprašalnikov, izvajal vodene intervjuje ter spremljal že izvedene eval-vacije. Glede na zgoraj omenjene rezultate ponudbe praktičnega dela za študenta praktikanta na ljudskih univerzah lahko izpostavimo še predloge mentorjev, kaj bi še lahko študent spoznal glede oblik in vsebin na praksi. Mentorji z ljudskih univerz so poudarili, da je organizacija andragoške prakse pomembna z vseh strani - fakultete, interesa študenta kot tudi posamezne ljudske univerze. PREDNOSTI IN DOBRE ZNAČILNOSTI PRI IZVAJANJU ANDRAGOŠKE PRAKSE NA LJUDSKI UNIVERZI Mentorji so glede dobrih značilnosti andragoške prakse izpostavili pomen vloge praktikanta - študenta novinca, ki prihaja s fakultete in prinaša nova znanja ter strokovno kritiko. Študent jim pomeni vez med ljudsko univerzo in fakulteto. Večina mentorjev je videla pomen andragoške prakse v tem, da študent lahko povezuje teoretična znanja s prakso in se uči na konkretnih primerih. Pri tem je pomembna vloga mentorja, kot so poudarili, Mentorji izredno pozitivno ocenjujejo pomen evalvacije v izobraževanju odraslih. Predlogi mentorjev o možnih oblikah in vsebinah andragoške prakse študenta so: • možne hospitacije pri svetovanju, • promoviranje borze znanja, • uporaba in administriranje e-učilnic, • vključevanje študenta v različne izobraževalne programe in tudi njegovo vodenje določenih vsebin, • sodelovanje pri mednarodnih projektih, • sprejetje na prakso tudi tujih (Erasmusovih) študentov, • sodelovanje pri vzgojno-izobraževalnem delu pri različnih ciljnih skupinah (alkoholikih, odvisnikih od drog, zapornikih, brezposelnih idr.). AS 2/20 Andragoška praksa je za študenta zelo pomembna in vpliva na njegov nadaljnji strokovni in osebni razvoj. ki mora biti dober mentor, organizator prakse skupaj s študentom, dober svetovalec, sogovornik, motivator za praktikan-ta in je tudi suveren pri svojem delu. Znati mora usmerjati štu-dentovo delo. Pomembno je, da študent na ljudski univerzi spozna izobraževanje odraslih, kar narekuje specifičnost različnih programov in izvedbe (fleksibilnost, demokratičnost, svoboda izbire, individualnost ^). Student se mora čim aktivneje vključiti v andragoško prakso. Izpostavili smo tudi prednosti študentov na andragoški praksi. Med te prav gotovo sodijo dragocene strokovne izkušnje v samem delovnem okolju, kjer poteka izobraževanje odraslih. Glede na pridobljene izkušnje lahko študenti realno ocenijo ljudsko univerzo in njeno andragoško delo. To pomeni, da konkretneje ocenijo in spoznajo možne poklicne poti, vrednotijo svoje pridobljeno teoretično znanje v praksi, ocenijo svoje znanje, spretnosti, močne in šibke osebne lastnosti ter ugotavljajo, katera znanja in spretnosti morajo še dopolniti. Prav tako pridobijo popolnoma nova znanja, spretnosti in delovne izkušnje v času opravljanja prakse. Več se je s komunikacijo ukvarjal Brajša Dobra andragoška praksa je odvisna tudi od učinkovite komunikacije med mentorjem in študentom praktikantom ter študentom in vsemi zaposlenimi na ljudski univerzi. Odprtost in dobra komunikacija zelo pomembno vplivata na počutje in motivacijo praktikanta. To izpostavlja tudi Krajnčeva (1984, str. 46-53), ki meni, da se kaže učinkovito delovanje mentorja takrat, kadar mentor doseže najvišjo stopnjo pri izobraževanju s pomočjo mentorstva, ko se mentor in praktikant soočita v diadnem odnosu ali odnosu medsebojnega sodelovanja dveh oseb. Ugotavljamo, da je andragoska praksa neuspešna, če je odnos med mentorjem in praktikantom neuspe{en. Pravimo, da se mentor in praktikant nista ujela, ker med njima ni bilo prave povezave in proces mentorstva ni bil u~inkovit ter kakovosten. Pri tem odnosu so nastali tudi konflikti, ki so bili neuspe{no razre{eni. Komunikacija ni bila pravilna. Med mentorjem in praktikantom se lahko pojavijo številne težave. Med najbolj izstopajočimi so naslednje, kot omenja Opalk (2003, str. 17): • mentor se praktikantu ne posveča dovolj; • mentor ne sprevidi učenčevih omejitev in pričakuje preveč; • mentor je preveč zaščitniški in preveč nadzira praktikanta; • mentor ne upošteva učenčevih sposobnosti in interesov in jih ne razume; • mentor je nezmožen podajati negativne povratne informacije na ustvarjalen način; • mentor svoje delo mentoriranja premalo strukturira. (1983, str. 107-121), ki je izpostavil jasno komunikacijo kot eno izmed značilnih sposobnosti učinkovitega mentorja. Mentorjeva komunikacija mora biti koherentna, kar pomeni, da to, kar mentor dejansko misli in čuti, tudi izraža verbalno in s svojim vedenjem. Na ta način daje praktikantu zaupanje. Poleg jasne komunikacije mora mentor priznavati razlike v mišljenju in delovanju ter dajati svobodo študentu z namenom, da se ta drugače razvija, kot bi se odločal mentor. Mentor naj bi kljub določeni psihični bližini v odnosih spoštoval in ohranjal tudi »razdaljo« med seboj in študentom. Mentor mora biti sposoben komunicirati na enakovredni ravni jaz-ti in praktikanta v času prakse ne sme postaviti v podrejen položaj jaz-ono. To pomeni, da mora mentor priznavati sposobnost praktikanta, da je odgovoren in tudi sam uspešno opravi potrebno pot učenja. Mentor naj bi obvladal tudi občutljivo reagiranje na doživljanje praktikanta in mu pomagal odkriti podzavestne spodtikljaje in konflikte, ki preprečujejo ali vsaj zmanjšujejo učenje. Izpostavimo lahko tudi pomen komunikacije na ljudski univerzi, med sodelavci, pomen komunikacije ljudske univerze z drugimi institucijami in lokalno skupnostjo. Širina tega sodelovanja in komuniciranja pomembno vpliva na študenta in njegovo doživljanje dejanske širine andragoškega dela. OVIRE IN TEŽAVE PRI IZVAJANJU ANDRAGOŠKE PRAKSE NA LJUDSKI UNIVERZI Pri analiziranju prednosti in dobrih značilnosti andragoške prakse smo se soočili tudi z ovirami in težavami pri izvajanju andragoške prakse na ljudski univerzi. Te so bile zelo zanemarljive, ker pa so jih mentorji že omenjali, so najbolj izpostavili problem andragoškega neznanja mentorja, nesposobnosti torja, da vključi praktikanta v razne procese andragoške prakse. Študent lahko pridobi napačno sliko tako o delu na andragoški praksi kot tudi o udeležencih in mentorju. Na tak način se lahko študenta odvrne od nadaljnjega dela men- Uspešnost adragoške prakse določa odnos med mentorjem in praktikantom. na področju andragogike, saj lahko izgubi samozavest, zaupanje vase in v svoje znanje. Problem so videli tudi v mentorjevem empatičnem odnosu do svojega dela in odnosa do študenta. Rečnik (2004, str. 53-54) nas opozori na možne napačne oblike besednega spora- Študentje na praksi prinašajo organizaciji nove in sveže ideje. zumevanja med mentorjem in študentom praktikantom: • grožnja in svarilo: gre za ukazovanje, ki mu sledi še posledica, kaj se bo zgodilo, če ukaz ne bo izpolnjen. Praktikant se počuti prestrašenega in razvije sovražni odnos in odpor do mentorja; • pridiganje in moraliziranje: taka sporočila temeljijo na avtoriteti, obveznostih, dolžnostih. Praktikant se brani z visoko užaljenostjo, ker se počuti slabotno, ima občutek krivde, da mu mentor ne zaupa; • kritiziranje: praktikant se počuti neumnega, manjvrednega in reagira na to z obrambo in besom. Kritiziranje (kratkotrajno ali dolgotrajno) nima pozitivnega učinka, temveč negativne učinke. Praktikant, ki je kritiziran, ne napreduje in razvija negativno samopodobo; • diagnosticiranje: pomeni nestrokovno diagnosticira- Šele s prakso lahko študentje dobijo vpogled v realnost poklica. nje ali ugotavljanje in sporočanje vzrokov določenega vedenja, s katerim mentor pove praktikantu, da pozna motive za njegov način vedenja. Tako sporočilo je za prak-tikanta ogrožujoče. Če je razlaga pravilna, potem se praktikant čuti pred drugimi razkritega, če pa je napačna, potem je praktikant lahko jezen zaradi nepravilne oz. napačne ugotovitve. Sporočilo diagnosticiranja je, da je mentor vseved ter da lahko spregleda praktikantove misli in motive (prav tam). PREDNOSTI ANDRAGOŠKE PRAKSE ZA LJUDSKO UNIVERZO Nasploh je vsaka dobra strokovna praksa študenta lahko v veliko zadovoljstvo instituciji in ji prinaša celo prednosti. Med prednosti andragoške prakse za institucijo lahko iz- postavimo naslednje: • Andragoška praksa lahko izboljša sodelovanje med fakulteto in ljudsko univerzo, poveča ugled in izpostavljenost organizacij med študenti - potencialnimi bodočimi delojemalci. • Študenti praktikanti prinašajo v ljudsko univerzo sveže ideje in nove poglede na reševanje obstoječih problemov. • Ljudska univerza lahko reši potrebo po zaposlenih z zaposlitvijo študentov v obliki andragoške prakse. Čeprav so še brez diplome, se učijo hitro, so seznanjeni z novejšimi znanji in tehnologijami na andragoškem področju. • Študenti praktikanti lahko delajo na projektih, ki bi morda ostali ob strani, tako pa so lahko zaključeni z manj sredstvi, kot je bilo prvotno načrtovano v ljudski univerzi. • Andragoška praksa lahko služi kot selekcij-sko orodje: ljudska univerza lahko dobro oceni andragoško prakso študenta (njegove spretnosti, znanje, delovno etiko v instituciji ^), poleg tega pa se zmanjšajo stroški privabljanja, kot so stroški za oglaševanje, stroški za intervjuje idr., stroški za uvajanje in prilagoditve novo zaposlenih v organizaciji. • Študenti praktikanti imajo praviloma zelo pozitiven odnos do spoznavanja dela v ljudski univerzi, so navdušeni nad delom, so bolj predani svoji nalogi in instituciji ter so se bolj pripravljeni učiti novih veščin in spretnosti. • Andragoška praksa lahko zmanjša stopnjo pretoka (fluktuacije) v ljudski univerzi. Študent ima realno sliko o službi, za katero se je odločil, in bo zato bolj verjetno ostal v instituciji ali z njo še naprej sodeloval (raziskave za diplome, magisterije, doktorate). SKLEPNE MISLI Ljudske univerze, kot smo spoznali, lahko ponudijo študentom praktikantom zelo Bistvo andragoške prakse je, da je študentom dana možnost, da znajo na andragoški praksi povezati andragoška teoretična znanja in spoznanja s praktičnimi izkušnjami. Pomembno je tudi to, da pridobijo znanja o pomenu, možnostih in oblikah osebnega izobraževanja in o spodbujanju lastnega profesionalnega razvoja ter vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Najpomembnejše pri andragoški praksi pa je, kako uspešno bodo študenti praktikanti komunicirali in sodelovali z mentorjem na ljudski univerzi ter z drugimi zaposlenimi, kakšne možnosti praktičnega dela bodo imeli in da bodo lahko kritično opazovali proces izobraževanja v izbrani instituciji. Študentom se na ljudskih univerzah omogoča, da pripravijo in izdelajo poročila s prakse ter vse ustrezno gradivo, ki ga morajo formalno oddati na fakulteti. Vrednoti se celotna andragoška praksa študenta praktikanta s strani mentorja na instituciji. Študent pa vrednoti svojega mentorja na andragoški praksi in andragoško delo na instituciji. Tako se andragoška praksa zaključi z obojestransko mentorjevo in študentovo končno evalvacijo andragoške prakse. pestro andragoško prakso, tako da se mora študent sam najprej odločiti, kaj ga pravzaprav najbolj zanima, kakšno delo z odraslimi mu je bližje - ali formalno, tj. za redno dokončanje šol, različni tečaji jezikov idr., ali neformalni programi, ki dajejo lahko splošna ali bolj strokovna znanja, odvisno od tega, kakšne so potrebe odraslih po izobraževanju na določeni ljudski univerzi. Koliko je potreb v kraju za razvoj določenih znanj in kakšne so te potrebe, pa je prav gotovo odvisno od lokalne skupnosti. Iz mentorjevih mnenj o možnih oblikah in vsebinah praktičnega dela na ljudski univerzi lahko izpostavimo, da se znotraj različnih vrst izobraževanja odraslih študenti natančneje seznanijo s tem, kako je organizirano delo na ljudski univerzi in kakšna so pravila dela, ter pridobijo jasnejšo predstavo o zakonodaji s področja izobraževanja odraslih. Konkretno spoznajo, kakšno je delo zaposlenih na ljudski univerzi, seznanijo se z vlogami an-dragoga oz. andragoškega sodelavca. Študenti lahko konkretno doživijo, kako poteka proces izobraževanja odraslih, celoten andragoški ciklus. To pomeni, da spremljajo andragoške dejavnosti v instituciji iz vsebinskega, organizacijskega in institucionalnega vidika po andragoški teoriji (ugotavljajo, katere vrste izobraževanja odraslih, oblike, metode in tehnike se izvajajo v instituciji, ali gre za vzgojno dejavnost nadaljnjega osebnega razvoja ali za prevzgojo odraslih (zaporniki, alkoholiki ^), kakšne so vloge andragoškega sodelavca ali andragoga (vodja, mentor, svetovalec ^), katera andragoška načela se upoštevajo in vrste evalvacije). Omogočeno jim je spremljanje in vrednotenje andragoškega dela na instituciji. Pridobijo lahko praktične izkušnje s sodelovanjem pri načrtovanju, vodenju, izvajanju in vrednotenju izobraževanja odraslih (staršev, sodelavcev, drugih odraslih ljudi). Sodelujejo pri vodenju izobraževalnih programov (načrtovanju različnih izobraževalnih projektov, pomagajo pri izvajanju ali evalvaciji projekta v instituciji). Študenti tudi lahko spoznajo konkretne situacije, različne vloge in raznovrstno delo andragoga ali andragoškega sodelavca in delovnih procesov znotraj institucije ter tako lažje razvijejo poklicne kompe-tence. Ljudske univerze dajejo tudi možnost, da študenti pridobijo znanja o marketingu in vpogled v realnost poklica andragoga ali andragoškega sodelavca, tudi kot »prodajalca« izobraževalnih storitev. Andragoška praksa ima za študenta svoje prednosti in lahko tudi slabosti, vse je v veliki meri odvisno od dogovora, načrta in izvajanja ter evalvacije prakse študenta na ljud- ski univerzi. Odvisno je od mentorja, njegovih strokovnih andragoških znanj, mentorskih kompetenc ter koliko se lahko posveti študentu in mu pomaga. Odvisno je tudi od študenta, koliko je ta pripravljen, motiviran vključiti se in vživeti v sam proces izobraževanja odraslih in andragoške prakse. Kot smo ugotovili, je komunikacija med mentorjem in študentom praktikantom izrednega pomena, saj se mentor in praktikant soočita v diadnem odnosu ali odnosu medsebojnega sodelovanja dveh oseb. Kakršen je njun odnos, takšna je andragoška praksa. Andragoška praksa pa ni pomembna samo za študenta, temveč tudi za mentorja in ljudsko univerzo. Ta s tem, ko sprejema in pomaga študentu povezovati andragoška znanja s strokovnimi praktičnimi spoznanji, širi svoje sodelovanje in komunikacijo ne le z bodočimi potencialnimi delavci oz. sodelavci, temveč tudi s fakulteto in širšo lokalno skupnostjo. LITERATURA Brajša, P. (1983). Vodenje kot medosebni proces: (odnosna psihodinamika vodenja). Ljubljana: Univer-zum, str. 107-121. Jelenc, S. (1996). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Koritnik, M. (2006). Pomen in vloga mentorstva ter mentorja na primeru andragoške prakse 2005/2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete. Krajnc, A. (1979). Izobraževanje ob delu. Ljubljana: Dopisna delavska univerza. Krajnc, A. (1984). Sodobni razvoj izobraževanja odraslih. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje, str. 46-53. Opalk, V. (2003). Vloga mentorja in podjetja pri strokovnih praksah: priročnik za usmerjanje mentorjev in vzpostavitev učinkovitega programa strokovne prakse v podjetju. Ljubljana: Pedagoški center Ekonomske fakultete, str. 14-18. Rečnik, F. (2004). Pedagoško-andragoško usposabljanje: priročnik za usposabljanje izobraževalcev (mentorjev, inštruktorjev, trenerjev ^). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.