43. Stev.
Novo nií^sto, 21. jíuniíirja líUfi.
Lotitik XX\T.
Uoleiijskc \0vicc! íklitijajd tsíiíí pclck ; ako : : je ta liaii iirazriik, iliiii poprej. : ;
(Jtitiu jini jo /.il ceio If'to (o<i aprilu iio iijuiij») ii K, /-a pol letu l'-iO K'. Nitm'Jiiiia za Noiiii'ijo, liiiHiio in dnijïe cvropHke države znarsa ;î-r»() ií, /h Ameriko K. liist ill oïliisi so iitarii.jejo iia{ir(>.j.
Vse ilojiiso, iiiiiočiiiiMi in oziiaiiihi siirojcinii tiHkaruH ,1. Krajec tiasl.
Delo v vinogradih.
(Konec)
V prvi vrsti so gi'c tii na starejši les, tedaj /,a stai'c (lanske) šparoiie, dalje cele Vftje ali dole delila, ako liočciiiu trto znižati, kar ji; pii visokih trtah zolo umestno. Trte z nad 50 cm vi.-iokiiii starim lesom niiso pravilno v/.^^ojene, im rastejo iiiořno, rodijo malo in delajo preveč sence, zato jili jc treba znižati.
Talce veije rane jii z nožem še gladko ijrirezati, nakar se do spomladi zasn.šijo in potem niČ vei ne solzijo. Na vsaki trti ])UStiiiio pa neoiirezano vsaj eno nižje stoječo ndadiko za ši^ap ali reznik iti eno, k veííjeititi dv<j vi.sje stoječi mladiki (eno za rezervo) za napravo špa-1'ona. Da so te mladike rodovitne, morajo stati na dvoletnorii lesu. Da ne iitrpe škode, jih — Čc je trelia — privežetno na hiliko lia kol.
Dalje osnažimo na ti'tneiii dehlti odkopáno trtno skorjo, za ktero se vedtio skriva dosti zalege raztiega tiirčesa in porežeino ttidi gladko rostie korenine, to je. one (.rttte koretiitice, ki rasteje ,tik pod površjem zemlje iz koreninskega dehla.
Će jih pustimo rasti, škodujejo te korotiitiicc trti s tctn, da se razvijajo na škodo njenih glavnih, globokeje ležečih TTísrciini."
Zato je prav, da imamo pri priprav-Ijaltii rcžnji poleg škarij, ostrega noža iti žagice tudi motiko v roki, s kojo trto do prvega členka, to je približno na ped globoko odkopanio, da lahko ohrcžemo rosne koretiine. Kdor ni rosnih korenin obrezoval pri trti od mladega, tako da so postale že preveč močtie (na prst ali bolj debele), ta jih ne stiie sedaj vseli kar naenkrat porezati, ker je trta na nje že navajetia iti hi oslabela. Zgoditi se to mora polagoma tekom dveh do treli let. Trte, ki jim imstimo rasti rosne korenine, ao vedno izpostavljene po-^kodlji po motiki i. t. d. in je v takem vinogradu videti vedtio jiinogo pogitmlih trt.
Trte z moi^tiimi rosnimi koretiitiami lioznamo koj, če jih odveŽemo od kola, ker se klatijo, kakoi" da Id hile Inez nog. To je zaraditega, kei' so jitu glohokejše, glavne korenine oshiliele ali celo odgnili; in ostale so le zgornje, rosne korenine, ki so se na škodo prvih ])reveč razvile. Snaženje rosnih korenin mora tedaj s})adati k rednemu vsakoletnemu delu v vinogradih koj od mladosti trt p riče nš i.
'Aa snaženje odpokane skorje je dobro, da imamo ne pi'etrdo, drateno krtačo.
IVdcg iii'tidrežnjc izvršimo lahko v vinogi'adih po zimi še gnojenje in zemjjanje, kolitev in kopanje.
Pravilno gnojenje vinogradov je bilo nedavno na tem me.stu temeljito opisano. l.)a je potrebtio, o tem gotovo niliie ne dvomi. Žaliiiog pa trpi velika večina naših vinogradov lakoto. Da v takih vinogradih trte pešajo in ne rodijo, ni čuda. Če se vinograd ne gnoji, v pj-avem Času ne obdela in na zadnje še nezadostno škropi, smo lahko kmalo ob njega.
Gnojimo najbolje z dobrim, pi'egnitim hlevskim gnojem ali pa z dobrim kompostom (mcsancem).
Zadnjemu je dobro „za zabelo" pri-dejati (udi nekaj umetnih gnojil. Gnojimo lahko sredi vrst v izkopane ]iol metra široke 15 do 2D cm globoke jarke ali pa tudi lahko gnoj enakomerno po vinogradu razti'osimo iti ga ali globoko i)0(îkopamo, ali pa kar je Se boljše podĚtiliamo. Pi'i teui ne smemo pozabiti, da trta ne srka hrane iz gtioja skozi kolje aH skozi korenitisko deblo, temveč skozi tiajfitiejše (najtanjše) nitkine ali lasne korenine, ki se nahajajo na koncu koretiin. Pri starejših trtah gnojimo tedaj bolj sredi vrst, ne pa pri koleh.
Zemljanje ali zasii)avanje zamore gno-jitev le nepopolno nadomestiti. Na mestu je zlasti tam, kjer zemlje manjka ali kjer je zemlja slaba. Zlasti v zadnjem slučaju zeiiiljatije lahko veliko korisli. Samo ob sebi umevno pa je, da se ne sme trt preveč zasipati.
Onojenje in kopanje se seveda vrši lahko ob enem in to je pri sedanjem pomanjkanju delavcev gotovo velike važtiosti.
Zimska ali jesenska kop se moiii izvršiti Jíra v globoko, da se zemlja globoko preralila, tedaj s težko motiko (koi)alnieo) ali z lopato (stibavnico).
Pri tem naj se zlasti v plevelnatem vinogradu gieda na to, da se grude dobro obračajo, da se tedaj ruŠa obrne, „na glavo" iti tako v zemlji do spomladi dobro segnije, Grud pri tem razbijati ni treba, kajti čim bolj gi'obo je vinograd okopan, tem bolje je.
V takem vinogradu se zetnlja bolj prezrači in zračna vlaga nanj bolj učinkuje. Mraz potem Še sam kepe do spotiiladi razdrobi, — Kdor okojia vinograd jeseni ali pozimi, stori tedaj jako prav. Spomladna kop se lahko vrši jiotem veliko bolj pozno in se s še enkratno poletno kopjo izhaja celo ieto.
Svetujem tedaj, kolikor dopušča čas iti vreme, da že sedaj: 1) izvršimo pred-režnjo, 2) naknlimo, 3) okopamo in pognojimo ill še-le ko nastane trajno tojilo vreme, to je jio sv, Jožefu, narežemo šparone in ščape (reznike). Óe se je bati poznega mraza povežimo šparone Se-le tedaj, ko tria žc odžene. Tudi s tem, to je s jiozno vežnjo, obvarujemo mnogo očes morebitne pozebe.	B. Skalický.
Vojni pregled.
Lovčen.
Kakor smo prinesli že v zadnji številki veselo avstrijsko uradno ])oročilo, je bil Lovčen po tridnevjiih trdih bojih po naših zmagovil ih čet ah vzet. Osvojitev tesvetovno-znatie trdnjave je za vso Avstrijo daleko-sežnega pomena v vojaškem in jioiitičnem oziru. Lovčenski uspeh se mora uvrstiti med najizvrstnejšc uspehe v svetovni vojni. Dosegel se je, ker so sodelovale izborno vse topničarske sile s čudovitim junaštvom našili napadalnih čet. Naše bojtie ladje so streljalo na morski strani iz izliva Tivat
na kameniti lovčenski rob, o katerem se je sodilo dozdaj, da ga ni mogoče premagati. Jjovčen je postal po mednaro(inem topiii-Čarstvn ])oilpiran v sedanji svetovni vojski ena najmodernejših, najsilovitejSih in najboljše oboroženih trdnjav. Črnogorske im-slojanke so bile tako močno iitrjene, kakor si moremo s})loh }>redstavljati. Baterije možnarjev, težke havbice in veliko srednjih topov je tvorilo nasip iz železa in iz ognja nad lovČenskimi strminami, po katerih se je plazila naša pehota pi'oti vrhu. Na grebenu Solar so morali naši premagati nmčno na]U'ej potisnjeno jiosto-janko jieliole, katei'o so ojačili s jioljskimi in z gorskimi topovi in ki so jo vztiajno bratiili. V soboto smo se je žc polastili.
Pehota je nalo v varstvu topov pričela prodirati in napadati Lovčen. Najiadali so celo nedeljo in jionoči do ponedeljka. V prvih jutranjih urah ^so zasedli naši tudi robove visoke planote. Črnogoi ci so izpraznili te postojanke Šele v zadnji uri in so jio-izkiišali med svojim begu podobnim umikanjem rešiti, kar so mogli rešiti.
Naši oddelki so pričeli takoj zasledovati in so dosegli NjegiiŠ, kjer se nahaja črnogorski arzenal in mtinicijsko skladišče. Črnogorske čete, ki so držale prostor med morjem v smeri jiroti Punta .^lagrin in Budvo, so iiaši )insilili, da so se moralo umakniti. Črnogorski zadnji oddelki .so se obu)uio in krvavo branili.
Sevei'iiozabodno od Njeguša so držali Črnogorci obmejne višine do Oreliovca ob notranjem kotor.skem zalivu. Ko so itredrli naši središče, so morali Črnogorci tinli to črto popustiti. Sovražne izgube so bile tudi tu občuttie.
Po 70 urnem vztrajnem boju so iztrgali naši sovražniku ludi črnogorske postojanke, ki se nahajajo sevei'iio od Krivošije, vsekane v skale in se raztezajo jiižriovzhodno iti severnozaliodno od Gra-liova jired naso črto.
LISTEK.
Kako je izginila straža?
f.-rtiea iz ninerikansko vojne. — 1'rovol S. V.
Krasna noč je bila 4. avgtisla 186ÍÍ, ko je taboril osmi ohijski polk ob močvirju poleg reke Bliie-Kiver. Ob kraju močvirja je stražil Dick Thompson in s puško na rami hedil gori in doli. Njegov prijatelj Harry Heeks ga je lahko videl iz svojega šatora in je s tovarišem Tomom Ware občudoval njegovo močno razvito postavo. Nista ga dolgo gledala, ko je obstal in se, s hrbtom proti močvirju obrnjen, leno naslanjal na puško.
„^rislim, da Dick še ne bo truden", se je obrnil Tom jiroti svojenm drugu; „to bi bilo še prezgodaj, kajti Štiri ure sl.raženja, so se šc-le pričide."
„Dobro bi bilo, da bi šla, ]tredno se nleževa, še malo k njemu in mu neseva kaj jedi, kajti revež ni še ničesar zavžil. .1az imam še nekaj kruha v moji torbi", je dejal dobjusrčni Harry.
„In jaz .še kos sira", je pristavil Tom.
Harry je spravil oboje v žep in se napotil proti tovarišu. Ni še naredil deset korakov, ko je l.)it;k naenkrat izginil. Postal
je, si pomel oči, da bi se prepi'ičal, ali je videl prav, — toda mesto, kjer je stal Diek Thompson, je bilo prazno in on se ni mogel varati. Ni si mogel razložiti Čudežnega izginjenja svojega tovariša in tudi na mestu ni našel ničesar, kar bi nui slučaj razjasnilo.
Obrnil se je, da bi ])oklical desetnika; predno pa je mogel odpreti usta, je padlo nekaj poleg njega. Ozil se je za tem in videl je predmet, ki sc je hitro umaknil nazaj in ki ga je on imel za veliko kačo. Šumenje in pokanje v bičju kraj močvirja, ki se je nekaj časa ču!o, ga je v tem utrdilo.
„To gotovo ni v nikaki zvezi z mojim prijateljem", je mrmral predse, „in na čudeže tnkaj tudi ne smem verovati."
Poklical je korporala in čez malo časa se je isti prikazal. Bii je jako presenečen in je dal temu tudi s tako glasnimi klici duška, da je bil v kratkem zbran cel polk okoli njega, Preiskali so v,sak grm in vsako skalo, a niso našli ničesar sumljivega.
„Kaj enakega se nisem doživel", je dejal polkovnik, „in Harry Meeks priseže, da straža ni utekla nikamor."
„Harry se gotovo moti", je odvrnil major. „Mesečna svetloba ga je varala; mož se je po rokah in nogah splazil naprej
in se lahko odtegnil njegovim pogledom v veliki travi."
„Gotovo bi ga videl gospod major", je pripomnil Harry, „in Dick tudi iie more biti kak ubežnik."
i'olkovnik je med tem neprestano gledal na košček suhe zemlje, ki se je dvigala v močvirju močno zaraščena z grmovjem, kakih deset korakov od kraja, kjer je stala straža.
„Kaj je? Kaj vidite?" je vprašal major.
„Mogoče, da se motim", je oilgovoril polkovnik. „Glejte, tam na otoi^kn med grmovjem. Mar sc ne vidi, kakor bi visel klobuk?"
„On je!" je vskliknil major. „Gotovo se je tam skril, da ob priložnost i pobegne dalje".
„Tega ne verjamem", je odvrnil polkovnik; „morali bi ga videti in — vidite? Sedaj se popolnoma lahko razloči klobuk; nekdo je gotovo tandiaj."
„Kdo drugi naj bo, če ni Thompson ! — Halo, Thompson, ste vi ?" je zaklieal major. Nikakega odgovora.
„Na))rej, vojaki, sledite mi!" je za-povedal major okoli stoječim. — Blisk — strel iz goščave — in major se je zgrudil. Dvignili so ga in odnesli v šator; krogla mu je zdrobila koleno.
S j)olkovnikom na čelu so drveli vojaki naprej in kmalu dosegli otok, kjer so videli, kako je sku^l velik mož, s ))Uško iti vrvjo na rami, ubežati pred njimi.
„Primite ga, dečki!" je zaklical ]iol-kovnik in že so ga imeli vojaki v pesteh.
„Kdo ste?" ga je vprašal pidkovnik.
„Ystaš!'' je odgovoril ponosno.
„In kaj stikate, v bližini našega tabora?"
„Lovim, lovim!"
Polkovnik je vzel vrv z moževe rame in si jo ogledal. „Laso!" je vskliknil, „čemu ga imate?"
„Da lovim vojaške sti'aže in jiii zadavim", je odgovoril z vražjim nasmehom.
Polkovnik se je stresel. „Ena naših straž je bila postavljena tu ob močvirju", je dejal, „natii lahko razložite, kam je izginila ?"
„O, lahko, če hočem", je odgovori! vstaš. ,„le precej hitro izginila, kaj ne?"
„Da!"
„l'ove,m vam, saj mi itak niČ ne koristi, če riKdčim."
„N(i, torej ?"
„Vrag je prišej in jo je vzel", je od-govoi'il. — Na daljna vprašanja ni hotel več odgovarjati.
priitiorskeiii ilclit Čniogocc je naj-važiKijša skiiitiiia [ilaijiju; T/Ovřoii. T» jo |H'cc(jj favna vi.-ioka iilaiiota, obkrožena s lilaiiitiskiuii viliovi Ijabljakoiii, ,I(j/fiskini vrhom in Ti-tíšlaiiikoni. V hližini Ti'ošla-iiika se jutliujajo i/viri takoinicintvaiiegii Ivanovega korila, ki odickajo v Jílališta, kamor izginjajo sko/J jiožiraviiik. i'ioli .TeKerskenit! vilin se v/iieiija Řtirovnik; eha se sjisiSčata v stiniili [lolio^jili k lioki Jiot.orski, (ior.iin se spuši^i I.ovčon iiolagoina v ravnitiah proti Njej^usem in Celitijii ter ua lej njejiovi sliiuii iie odloka nohrn )K)1(>k. I'o Ijověeini se je tuikoě tnili c.elo cetJnjsko polje zvaio Lovilenskl ihilac.
Lověeii je najc^ešee imenovani vi'liiinci; Órnofíore, to je „sveta ^ora" Ćciiof^oi'eov kol grob slavnega pesnika in kneza vlaiiike ]'(ítraTI. Njrgnša. Lovfitiii, najvišja iilaniiia ))riiiiorsl;c, skn]iin(\ jt; krona šiioke in visoke planote, ki zajiira zaledje veli(\tstne Ti(>ke Kijtorskc. Sedio Krstae (984 m) l.vori prela/, iz K'otora na (Jfitinje. a neilaleČ tnée po st.riiicni jiolroej!! politična nnija iiicfi Avsti'o-Ogrsko in Črnogoro.
Lovřeii st! (hdi lia dva glavna gre-hcna: Štii'ovnik (1723 ni) in .Tezeiski vidi (l(;57tit) ali Lověen v ožjem smislu. Od povsodi v Čniigori, iMirmitoiJa kakoi' tudi s Komova, se vidijo ziiarilne ohlikc Lov(Vmiíi. in ie pi'ej(i nrgo ki'ene pai'o-brod v Boko IColoi'sko, ptizdravlja potnike z visine Lovëen. Krog Jjověenovili hribov In'ije iK'pi-estano hladen vete]', tako, (ia se odpii-a odondi na vsi; sirani kraseti ra/.glcd, kakršnih je malo v ('jrnigoii Zarc.s, pesni.ska (iuíía kne/,a Tetra II. je morala vedno ])o-liitevati na ta veiitUistni vršac, s katerega s(i od])ira diveji jiogled iia vse strani. Pa titdi iH'i])iosti Ornogoree gleda v^ zanosoin ua svojo svel.o goro ter jo s ponosom kaže tMjiîN. Da. Lověen je tako ]>iirastel k srcu vsakega Crnogoj'ca, da si Órnegori; Iticz
Lov<"^eiia nili misliti ne nun'e.
*
Lovřen je najvišji vrh kraški; skalnati; stene, ki zapii'a ěrnogorsko visoko planoto Njcgiis jiroti Kotorskému zalivu in proti planoii Žnpa. Pohof^je tega goi'-skega iiasi])a je visoko pi'ibližno 1 1 ineh'ov, Jjovćensko gorovje sani» se. jiri ÍJlirovnikn dviga do 17')"Jiii na niorj(;in, Avstrijsko-ěrnogoi-ska iin;ja gre v éríi ni;koNko jiod grebenom gorovja jiri Pe-stingradu do 1(179 mtni'ov visoko, kjer se vije glavna e.esta v Črnogoro in stara gorska eesta iz liotora v NjegiiŠ, meja se nato jiovspne in se vije onstran gorske cest*; o\) Loveenu kakih ROn ineti'ov visoko čez prela/, (ioliš, kraj Stojanoví)'^ in ntrt!!)0 i\osniač do goi'â nad Sntoniorom in ňpiěein.
Vihovi Lové<;na, ki ga smatrajo Ći'iio-
gorci za sveto goro in za znak svoji; dežele, pii])adajo Črnigori, vznožje in slinii rijbovi so avstrijski, dasi so tu tudi .skii]Hii pašniki, na kat(;rih ]>asej(> sknpuo O.redo ěi-nogorskí in dalmatinski pastirji.
I\ieja pii Kotom j(; /.a nas tako neugodna, da se nahaja noti-anji kotorski zaliv v vedni nevarnosti. Kotoi' postaja v zadnjili letih, posebno odkaj- je izbruhnila vojska z Italijo, vedno važnejši, saj se tli nahaja našt; drugo za Puljem najvažnejše morsko uti-jeno pristaniške.
Vp]'ašanje, naj se meja na Lověenu nredi, se je zadnja leta veěkrat izprožilo. Prvič so jc iziJitižili, ko so jiričeli Črno-gorei oil aiu^ksijski krizi utrjevali zahodne lovéeiiske straiine, ]z|ueviileli so, kakšna napaka se je storila svojčas, ko so doloèali mejo rtieil Ôitiogoi'o in Dalmacijo. Vprašanje LovČeiia se je drugič izprožilo ob balkanski vojski leta 191^. med pogajanji s Črnogoro o Hkadrskem jezeru.
(Jospodai'skega ])omcna jiač to kraško robovjo nima, vojaško jo pa Lovčeu za Ćrnogoi'o le važen v slučaju luijiada ua Avstrijo,
Či'iiagora se je vedno trdovratno branila, naj se ui'edi meja (ako, kakor je že.lela Avstrija. V jirvi vrsf.i so črnogorskega kralja v tem ozîni hujsl;a!i naši takratni zavezniki Lahi. IJolj k(it Či'nogorci so Italijani Ijubesniiino stražili gorskega orjaka, o katerem so znali, da zmanjšuje pijiuen IColora. K'ako visoko da (;enijo Italijani ].ovč(;n, dokazuje izjava ('adorne oî) začetku vojske, da l)i se Italija nikdar ne vojskovala z Avstrijo, dokler niso v nevarnosti v])i-ašauja o razdelitvi posesti ob .iadranskem moi-jti, iiosebiio pa vju-ašanje Lovrena,
Ce ti nje.
Glavno mesto Čniegore Oelinje, poleg SLadriila najvišje, ev]0)isko lU'ostohio niesi.o (Celinje, GiJS m, Madrid (jr>8m, iloimkovo ij^Om. a vsa ostala pi'estohia mesta nižje od iiuO), oklepajo od vseh sli-ani visoki; gore, Oeliiije Je sedež ki'alja, ali kakor pravi navadno Ci'uogoree „gosiiodarja"', in vseh državnih in ecrkveiiih oblasti, ('etinje se od večjiii vasi razlikuje samo v tem, ker so hiše večinoma pokrit,e. z opeko in ker ima nekoliko 5e iu'i;eej lepih javnih poslopij. Vlailike-gospodai'ji Črne gore so imeli svoj sedež v samoslanu pod Oilovim kršjem. Tu je bil „najstarejši dvor" čino-goiskih vladai-jcvi a za tur,škili vpadov jc 1)11 tudi trdnjava tei- nas spominja davne či-uogorske ju'i'teklosii, ko je bil vlailika ol» enem tudi knez, a sanujstaii oh enem trdnjava. î^iore se reči, da jc tukaj okame-
Nazajgrcdc so našli latii, kjer je stal pi'(;je vsiaš, puško. V splošni l'a/burjeiiosti je dose.daj niliče ni \idel. Harry Meeks jo je jiobraî in spoznal v njej Diek Tiiom])-sonovo lastnino.
Ko so pokazali puško polkovniku, je zagrabil vst.aša za gollanee. — „Če nečete v )utjkraj.št;m času viseti na lastni vrvi, mi povejte, kaj se je zgodilo z v<)jakomI-^
„Le oliesiie im', kakor hiďo liočete", je odgovoril vjetnik bladnoki-vno, „toda od mene ne zveste ničesar voč."
„In zakaj neV Kak vzrok imate, ila ne poveste?'
„Kei- mi dela veselje, vas videti v zadregi."
Vtem trenul.kn jc kliknil eden izmed vojakov in pokazal na Ila. Vsi so jiogle-dali tja ill videli so strîe.tî Člove.ško roko iz močvirja.
„O liog, kaj je to?'je vskliknil jiol-kovnik, „Dvigiiii.e ga ven!"
Malo minut je [ircleklo in pred njimi je ležalo Diek Tlioiiipsonovo mrtvo truplo, vse hhifno iii inoki-o,
„Vi vt;ste za ta čin", je dejal ])ol-kovnik, obrnjen proti vjetniku. „Imate pogum, ga jiriznati?"
,lla, jiogifiii
Tega ne manjka
nohenemu možu moje vrsle!" je vskliknil vstaš in si; divje ozrl naokrog. .,Da, ja/, vem za (o. Vrgel sem laso jio straži in ker se ji jt; isli zadrgnil okoli vratu, se mi je posrečilo, [K^t.egnili ga k s(d)i, ne da bi kaj kliknil. Drugo si laliko mislite: shodil sem moža v močvii'je.. Potem sem vrgel svoj laso jto možu, ki se jc bližal straži, a sem žalibog zgrešil in hitro po-legnil vrv nazaj, ila hi vrgel še enkrat. Ko pa je poklical korpnrala, se niî je zdelo ujijlioljše, da se mirno zadržim in sem usirelil. ko sem vid(;l, da sem odkrit."
.,Vi ste lopov jirvc vrste", je dejal polkovnik, „in jutri hoste obešeni, kakor gotovo se pišem Smitli."
„Vsfiiš se ne boji smrti'" jt! bil liladen odgovor,
Oh zori je bil Diek Tliompson jio-kopan z vsemi častmi; mal hribček in na njem sirovo stesan križ oznanjata, kje leži.
Po njegovem pokopu, daleč od svet(;ga kraja, so oiiesili lopova.
Dan ))ozneje se je Idla bitka pri (luines-jMilie, v kateri je polkovnik Smith umrl jiinaškc smrti.
njena najslavnejša stran črnogorske zgodovino. V samostanski Cerkvi so zakopani nekateri črnogorski vladike-gosjjodarji, med njimi ludi prvi vladika iz rodu Petroviča-Njeguša, l*et(;r 1. .,sveti". iMalo višje od samosiana so vidi siolp, katerega so v prejšnjih časih krstili za „Tablja", ker so na njem Črnogorci obe.šali bdianje zname-iiitejšib Turkov, kateie so v bojih pobili. Danes se nahaja v tem stolpu največji zvon cele Črne gore.
]vo se. je vrnil leta !y3S. vladika Peter It. Njegiiš iz Rusije, je pričel zidali na Oetinju nov kneževski dvor, v katerem je iiilo 25 sob. Sku[>aj /, vladko so stanovali vsi senatorji in knežji tajnik, V obširni dvorani tega dvora je zbiral v zimskih večerih vhuiika Peter Í1. svoje Črnogorce. Tukaj se je z njimi pogovarjal, preli'esal državne posli; in iKisliišal jielje junaških ])e,sem, V eni sobi je inn'l vladika za svojo zaba\o „biljard", zato so Črnogorci po njem imenovali knežev dvor „Jiiljarda''. Ta dolgi knežji „stari dvor" je obdan z vi.sokim, močnim kamenitim zidom, a ua vsakem od štirih vogalov se nahaja stolp. Ti stolpi so bili zgrajeni v hrambo [iroti t.ur.Škim na])adoni. Danes se nahaja v domu Petra IL „re,zi zemlje ŠkoJe" (bogoslovji; z gimnazijo), a v prvem nad-slro])jn ministrstva in uradi. Xa dvorišču tega imslopja stoje še danes kot Žive ptiče črnogorskega junaštva oni topovi, ki so bili osvojeni pri zavzetju mesta Žabljaka leta IS;}.'). H to prvo zgradbo v neposredni bližini osamljenega starega samostana, se pričenja današnje (.■elinje.
âide sedanji kralj Nikola je dal se,-zidafi nov dvor, v katerega se je preselil iz ..Hiljardc".
Pred tem „novim dvorom" stoji pri uliodu kraljeva straža („perjanici"), na dvoi'išču na visokem drogu se vije kraljeva zastava. :\lalu v stran oil kraljevega dvora je bila sezidana jired par leti zelo ukus]i;i t;tioiiadslroptiu V'»'"'"^ pre.stuln-
Jiaslednika Danila. Lepa stavhii je še ..Zetski dom". To je pravzajirav čitalnica, ali ima prostor tudi za predst.ave, „Zelski dom" jo središče društvenega življenja. Celinje šteje okrdi TiOOO prebivalcev in ima od leta 1891 tudi vodovod. Ivljiib vsemu napredku Oetinja jiii moramo })ri-pomnili, da ni pripravno za prestolno mcsio bivše povečane Črne gore in se je Ži; tudi razpravljalo, da se prestavi sedež Črnogorske vlade v kak drug kraj.
Olavno mesto Čniegore je strategiČno velevažno. V mestu se, križajo vsa pota, ki vežejo razne, dele Črnegoi'c, V iljeko, v Nikšié in v Podgorieo vodijo iz Cetinja izvrstne ceste. Poleg ceste v Kotor vodi še ena vozna eesla naravnost iz (.^itinja skozi Pjeioši in skozi Ivanovo Korito na Lovčeii. I*ri lijeloši se ode.e]ii pr(;cej dolua vozila cesta proti meji nad Budvo, ki vodi na vrh Jluma. Pot čez Čehaiije je bila za doM>z i)reskil>e, črnogorskili oreiizivniii čet ])rot.i Trchiiijii, Hilekii iii Avtoveu velike važnosti. Kdor se imliaja v Ijet.inju, gospodari eeli deželi.
Na 10 km Široki [ronti med in bosansko mejo iiailaljiije Kfiveszova armada svoje prodiranje v zahodno in južno Črno goro, Strategični položaj Črne gore je postal skrajno iieiigoden. Težišče si moramo misliti na črti Plava-Kudva. Eno stran tvori Tara, druga Čria iUtilva-Avtovac. Olie stranski črti tvorila našo sedanjo fronto; težišče [ja Še odint.a vrata za umikanje v Albanijo. Kratko rečeno, l.vori danes naša črnogorska fronta približno obliko poilkve, ko je odjjrtiua široka še kakili SO km. Skozi to odpi tino se morajo najhilrejše umakniti vse .sovražne Čete iz ]irave Črne gore, če se hočejo še rešili. Skrajno težavnega prehoda čez Taro, ki teče ua mnogih .mestih Idizo KtOOmetiov gkdjoko, ne lio treba ]iriborÍ(.i. Črnogorci se morajo vsh;d nastalega stra-tegii-nega položaja od tu takoj umakniti, sicer bodo zajeti. V tem se šc-lc vidi, kako
izvrsten je bil nači't našega vojnega vodstva za ofenzivo pnili Črni gori. Našo čete so z glavno silo napadle tam, kjer so jih sovražniki najmanj jiričakovali. S tX'tinjem, posledica osvojii.yr Lovčciia, lahko rečemo, da sîiio obvladali Črno goro. kajti kdor ima v oblasti C(;linje, ta lahko gospodari nad eelo (!rno goro. Gotovo je, da si; liodo vi'šili še hudi hoji s Črnogorci, liose.hno pri Skadi'ii. katerega so sedaj močno utrdili. A dejstvo je, da je jioleg Srbije iireinagana tudi Črna gora in da je [iopolua osvojilev vsega ČJllogorskega ozemlja le So vprašanje kratkega časa. In tako 1)0 postal za belgijskim iii srb.skim kraljem tudi črnogorski kralj Nikita le kralj po naslovu.
( Poročilo
iz „Sloveiiea".) Cet inje je majhno mesto z nizkimi hišami in širokitiii (M'staiiii, v čudoviti legi z razgii;dum na Lovčeii, ki se kaže od tu skoraj Se veli-Častnejši nego iz Boke. Trenotno stanje mesta in njegovih prebivalcev paČ ne odgovarja sidošni predstavi.
Vse snažno; o bedi na Oelinju samem ni veliko opaziti. Ponuinjkanju kruha se v bližnjih dneh potom vojaške uprave ])op(ihioma odpomore. Prebivalstvo se obnaša nad vse miroljubno, vneto za službo, jirijazno in uslužno, ('elo svoje zaloge orožja izroča, ne da bi bilo pozvano. Ljudje tekimijejo medseboj v gostoljubju in se ])o-liujajo na eestah. da s[H'ejmo pod sh-ebo naše ča.stnike. Komaj imaš čii/, da si v sovražnikovi deželi, ;Med prebivalst.vom in četami vlada najboljši siiorazum in brezhiben re,d. Vedno jasnejše se čuti tu kakor v Srbiji, da liči jiravi sovražnik di'iigje.
Pred vsakim javnim poslopjem stoje r. in kr. straže, a le radi previdnosti. Kajti bati se ni absolutno ničo.sar. arzenalu so je dobil bogat plen. Vse je bilo tu v najlepšem redu. Moderne strojne puške s patj-oiiskimi pasovi so ležale pripravljene, nmilcltu' Molni z vsemi iiioi^-oeimi puStiaiiii in drugim oj'ožjfiiii, stružnicami in stroji so se nahajale v lu'ezhibiu;m stanju. Z e,no besedo: velika orožna zaloga imšk, revolverjev in liandžarjev je bila naložena v zabojih. Na dvorišču za arzeiialom je stalo veliko s snegom pokritih topov, da ni bilo takoj moči spoznati znamko. \'sekakor jih je bilo več nmdcrne konst.rukeije iz italijanskega in francoskega vira.
Kpiiak napravlja preeej skromen in zmereji vtis. V nutrajnosti je bilo vse jHiščeiio nedotaknjeno. V Vsej naglici se ju izvršil odhod. Tako je v siialnici ležala na mizi še obrlsača in poslelja je l>ihi še raz-kopaiia. Pred njo pisalna miza s stolom. Desno v kotu visi jiatent. s katerim je bil kralj Xikita svoj Čas imenovan za najvišjega imelnika iie,k(;ga avsti'oogrskega jiolka. 01) st.rani leži na mizi plaketa našega cesarja. Stena je okrašena z oi'ožjeui. V })re,stolni dvorani visi na stenah majhna galerija slik, med njimi portreta našega cesarja in pokojne cesarice iz njenih mladostnih lel, dalje slike Najioleona. Aleksandra T \L in cesarice Dagmar, kakor tudi več s ik italijanske, kraljeve dvojice. Neznatna je v tej palači ]iesniškega kralja — knjižnica. V nekem skritem delu koiiaka vodijo ozke stopnice skozi mala vrata v neznatan prostorček, kjer leže knjige vse navskriž jio tleli in mizah. Začuden obstaiieš. „Troppo piccohi" (]n-eiiiajhno), meni opravičujoče smeje se sluga. D\'orui maršal in slnžahnistvo je bilo ostalo.
Avstrijsko uradno poročilo.
Cetitije v avstrijskih i-okah. Dunaj,
14. januarja. — Glavno mesto Črnegore jt; v naših rokah. Poraži;iiega sovražnika zasledujoč so naše čete včeraj popoldne vkorakale v Getinje, prestoli(;o črnogorskega kralja. Mesto je neiioškodovano, ])i'ebival-st.vo mirno.
Dunaj, 14. jan, — Črnogorci so poimstili svoje glavno mesto in so se ))ii-čeli umikati ua vseh točkah svoje južne
in y,alio<ltifi Imjiie iirte. IVleil zaslcdovaiijfiiii so pi'oili'lt- iiiišc Tîi'ki i^rt.o l!ii(lva-(^cliiijc-Gralutvo in inodirajo linli vKltotliiood lîiliiâi in pri Avl(>\c,ii v rrnogtirsiio ozcinljtî, V luiši; i'(»ke su |iinlii pri (ii'uliovn trij<j tojtovi k Miošlvoiii. noo ])ilšk, I sti-()jni(;y, veliko strvljivii in (Inigci^-ii vojiiegii oiHiilja. Pri Hfirann in /-iilioilno od PcOi niť; novcj^íi.
Dunaj, !•'>. jan. TJltj. — Niišt; vcjnc siin so /.asUidiijof; piHiinagttmífíii so-vi-ažnika /iiHtidlc s svojiiii jnžiiini krilom Si>iO,. V Colinjii stiin /npletiili 154 topov ra/ne vrste, lO.UOO ixiSk, 10 strojnic, veliko sti'i'liva in vojnega materiala, tílcvilu v liojil: /a lovi'^-onsko ozemlje zaplctijeiiih lo|ii)V se jr povišalo na 15. Ôlit\ ilo vci^i'aj privedenih iijelnikov /,naSa ;!0(f. .fiižiio od Biii-aii!!. kjci' se so\'ražnik Se vztrajno lii'aiii, so v/eli naši liatuljoni na.skokoni iilidlie višijio (.irailino.
U unit j, l~.j:ui. Uiiioj^oi-ski kralj in (-i nof^-oi'ska vhuia sta prosila 1 jainiarja, naj pi'cneliajo s sovi'ažiiostnii in sta prosila, naj so priřno mirovna put^ajanja, Odgo-voi ili stDo, (ia so mon; ta prošnja ugoditi le, (ie rniugorska armada odloži lirez-])ogojno orožje, Grnogoi-.ska vlada je vèei-aj sprejela našo stavljeno /alitevo, da brezpogojno položi orožje,
DiiJiaj, 18. jan. — Pogajanja, s kateiimi se iireili, l^ako naj ])o](iži frno-gofska armada orožj(\ so se prircla včeraj ]K)j)(ddne. Nase (V'te, ki so medtem :iasedle še Yirpazar iu liijeko, so ustavile sovražiHj,st i.
Xuiicsttiilí iiaéeliiika ;,''oiif'iaIušuiljii: pl. Híifer, fiid.
K udaji črnogorske armade, število vojakov, ki so sedaj položili orožje in ))rid(ijo v avstrijsko ujeluištvo, nlegiic /aia.šati !íi'og ňo.ooo mož. Ci'iiogoi'ska vojsiva sesloji v smislu organizaciji! iz 4 peliotnili divizij, katei a skupna moč znaša óiJ liataljoiiov, I '2 slrojnojmSkiiiili slotnij, ] ÍÍ gorskili baterij, (i poljskili baterij. lo je (diioglo 40.000 ])ušk, 150 polj-
^kili^lopuv in (jO .strijjiiili jjuSk. Neilvunino p* '^Ta vefosprnji/.iiiii izprcii)! ,Çe več boi'cev in oboi'ožlnt aililjeríje zvišal tia svoje .stro.ike, Kej- si; vse, more, nosili orožje, piilegue v vojm> službo, s(; moie i'ačunili s stanjem (JO.doo niož. Oe vzamemo, da so znašale dosedanje izgube in.000 mož, O.stane Število 5(),OliO uiož, ki se je z razju'šenimi Srbi golovo dosi-glo.
n a j. 1 5. jan.
Sovraž-
nik j(; hnli vćei'aj strelja! na prostoru pri N:ii>oi-jctn in jiri li.ablju, po.s(d)iio na posamezne krajf. Na.še éete so izM-jiale oh goriškem obiiHisijn Italijaiunu zadnji bitki iiioctu) utrjeno zasedeno postojanko ]iri O.slavju.
Neki sovražni lelale*; je jirelftel Ijjuldjaiio iti je meial homhe. Ií.anjef) ni itil nihče in povzročil ni nobene škode.
li n It a j. 1 (j. jan, - Oh primurski fronti je proti hriiiu Sv. Miha(da goriškemu itt tolminskemu obmostju kakor tudi ])roti I\lrzleni!i \'rlin poslal t.opov,ski ogenj silo-vilejši, ne da bi sovražna pidiota kje napadla.
Pri osv()jitvi posadke za (U'fkvijo na Oslavjn. o kateri se jo že vči'raj poroCalo in katero so zavzeli oddidki polkov .št. 52 in SO, je l)ilo ujetih Italija'liov, med njimi Ć31 častnikov, ter zajtlrnji-iK; tri stiojne puške in l.rije metalci min. 'rinli pii loltuiii-skem obmostjii so naše ćiite vzele nek so-vi'ažin stiidski jarek.
Ob i.irolski iVonti so bili tojiov-ski boji odsekih Scliluderbaclia in Lavaionne-Foigai'ija živalinejSi.
Med svojimi ilomačiiiii gorami ob ogi'oženili iiifjiib svoje iležele zveslo stoječ na straži obiiajajo danes s puško v roki tirolski cesai'ski love i stolel nico svoji! ustanovitve. Hvaležiu) s(! sjiominja vojna sila na severu in jugu slavnih činov 1er vrlih čet, v katerih še vedno živi duh junakov iz leta 1809 in katei'o so si v velikem borenju stsdanjosti vnovič pi'iborile neusahljiv lovor.
Ihtnaj, 17, jan. —■ Boji s tojiovi na posameznih točkah pi'imoi'ske in tii'oiske
bojne črte se iiadaljttjejo. Cerkveno pobočje pi'i Oslavju so naše čete zopet za[>iistile, k(!r je tja osredot,oril sovražnik ogenj svojega tripiiišlva. Na Ooriškem so prisilili naši letalci več tlalijanskili zrakoplovov, da so se morali spustiti na ze,tnljo in so metali l)nml)e na sovražne tabore.
n u n a j, ! 5. jan. 1 i! Ki. — Novoletna bitka vzhodni (Tiiliciji in o!) besarabski meji se nadaljuje. Prostor ])i'i Toporovcu in vzhodno od Raranea je I voril zopet pozorišče ljutega bore.nja, kt je v ljutosti prekosilo vse ])rejšnje na tem bojišču sc vr.šeče boji;. A'zlrajni sovražnik je vodil včei'aj štirikrat, na posaniezniii mestih sestki-al, svoje \2 do 1 I vist globoke napadalne oddi Ike [initi jiostojankatn, za katere s(! hije v-roć boj. \'rgli simo ga vedno zopet nazaj, ne redko v iiobližnem hoju z bajonrium. Za izgiil)e .sovražnika poda merilo di^jstvo, ila so na bojneni prostoru neke avstrijske ijrigade našteli nad 1000 ruskih truiiel. Pjeta sta dva ruska častnika in 240 mož. Vrli hraniltn so držali vse svoje po.slojaiike; Hnsi niso inidobili nikjer niti ])i!di na prostmil.
Ob Stripi in v Voliniji tiol>cnili posebnih dogodkov.
Dunajska deželna liramba je odbila oi) Ivoriiiinn ))remočen ruski iiajiad.
D n 11 a j, ! (i. jatr — Nov težki poraz, kalert>ga so "lîusi [loživeli na svoj novo-Irini dan, je bil včeraj zojiet vzrok bojnega odmora, katerega je od časa do časa motil 1(fpovski ogenj, ki je bil včasih močnejši, \'časih sliiliejši.
.Tiižno od Kar]iilovke, v Voliniji je neko poizvedovalno [»ovcljstvo najiadlo rusko postojaidio in pobilo njeno posadko.
Dunaj, ! S. jantiarja.— Iver se (udi vči'iaj niso pi'ipiîlili kaki posebni ilogodki, se laldif» smatra, da je novoletna bitka v vzhodni (ialieiji in ob besarabski bojiii črti,
0	kiitej i iz ialiko nmlji\'iii vojaških razlogov dnevna poi'očila niso mogla objavljati te-iiii'ljit ill podatkov, končana.
Kjiíi? oi-oíjf ^iiii.'tfçalo na vseli točkah
1	;}0 km šii'okega bojišča. Nasa nad vso In'alo vzvišena pehota, nositeljica vseli odločilnih bitjev, pod])iraua zelo razumno in spretni) po to]iniSt\ u, je vzdižala vse postojaidie liroti krajni veliki premoči.
Velika novoletna Idtka na severo-\'zhoiin se je ]iričela 24. deeejiibra lani in je, trajala, iirekinjeiia le ])osamezne dni z oilmoi'i artiljerije, do 15. jannarjn, toi-aj skupno :Í4 dni. Veliko jiolkov je stîilo v tej d(dii skozi 17 dni v najljitlejšem boju.
PiiVelja l'iiskilli četam, izpovedi ujel-nikov in cida vrsta itradtiih in poluradnib izjiiv iz Petrograda potrjuje, da je zasledovalo rusko vojno vodstvo z ofi-nzivo svojih jnžnili ai'inad velike vojaške in jiolitične natiii'iie,.
Tem tiameiKim so odgovarjale lu<li iiinožini; ljudi, ki jih je tiasiavil sovražnik pi'oti našim bojnim čitam. Zit\ovalje, ne da hi hil dosegel kak U';peh, vsaj 70 000 mož na mrtvih in ranjcneili in nam je [iri pnsiil skoraj fiOOO uji'tih borileev.
Po sestavi čet so zmage v novoletni bitki deležni vsi rodovi monarhije.
Sovražnik zbira zopet ojačenja pi'oti vzhodni Galiciji.
Sicer !ia severovzhodu noht nih posebnih dogodkov.
Naiiiestiiik iiaceliiikii generalnega štaba: pl. iliifer. írnl.
DomaČe ïn tuje novice.
Vabilo na cerkvetii koncert, ki ga
priredi slavna godba c. in kr. 87, ])(!Špolka, line 2januarja 1 tM (i v kapiteljski eei'kvi v NoviMii mestu, s [irijaznim sodelovaiije.m gosiie Pavli! Lovše in cerkvenega me.šanega zboi-a. — Vsjiored : t. Wagner: Poročna godha iz Parsivala. 2. liach: Sai-ahanda, za godala, l-i. Satlnei': Arija iz Oratorija Assumptio, poje gosjia Pavla l^ovsetova, 4, j\Iass(Miel: Angehis. 5. liiindel; Largo /a Violitio solo, oi'kester in orgle. (i.
Gounod: Bariton solos])ev z orkestrom. 7. Keler Bela; Molitev. 8. lliindel: Slavnostni zbor iz Oratorija ..Mesija*' 1>. lieet-hoven: Sonata za godala. 10, llaydn: Arija iz Oiatorija „Htvarjenje". ))oje gospa Pavla Lovše. 11. Ivienzl : iilagor jim. ki jih ))reganjajo. \2. Kremser: Hvalnica. 13. (irulier: Credo in Sanctus iz pasto-1'alne maše op. 45., mešan zbor, oi'kester in oi-gle. 14. Cesarska. — Začetek ob jiol 5. uri popoldne, t Jene : Sedeži po iá in i krotm. Stojišča po vinarjev. Pre]ilačlla se hvaležno s})i'ejinejo. Vstopnice se liodo jiroilajiile, v solioto ín v nedeljo dopoldne v knjigarni J. Krajec nasi, in v nedeljo popohtdne v zakristiji v kapiteljski cerkvi. Oist; dohodek se bode porabil za pod[!oro tnlov, siiot in invalidov IIL ar-madttega zbora. K mnogobi'ojni udeležld uljudno vabi jn-o.Št dr. Seh. Elbert. — Vabi se ttidi občinstvo iz bližnje in daljtie okolice na ta le]) koiiceil.
Vinogradniški tečaj priiedi v nedidjo dne 31). t. m. c. kr. vinarski nailzornik [Ï. Skalický na 'i'rehelnetii s sledečim sporedom: iijutr;ij ]H) pi'vi sv, maši : I'l-e-davaiije: „o zatii'anju peionospoio z o/.irom [la poniHiijkarije galice". Po predavanju: praktii'ne vaje v suliem cepljenju trt za kmetijske mladeniče. — P o p o 1 d n e po kršanskem luiiiku: Praktično razkazovanje in \'aje v suhem cejdjenju in v režnji trt na meslii, v vitiogi'adu.
Predstavo z zelo miCnim sporedom v korist „lidečemu križu" in zavodu za (islefiele vojake prii'edi Slov. kat(d. iz-ohraževaltio di'Uštvo v iMelliki v nedeljo 23. jati. ob )3. uri iiopoliidne v dvorani „Hranilnice in posojilnice v ]\Ietliki".
Umrla je nenadoma v Novem mesiu in-eblagorodna go.spa Ivontesa \'albiirga {'laricini pl. Dornpachei' i'oj. i)l. (laricini Dornjiacher 18. t.. m. ob 8. uri zjutraj. Pogreb je bil v če,irlek 2o. januatja ob pol ,"). lili pojiolndne. Naj počiva v miru!
Umrla je v Celju gospa Margaret.a Vau])oLi(i, stara 80 let., mat i (;. kr. okr. višjega zdravnika g. dr. .1. Vaiipotiča v Novem iiK^stu. Naj počiva v miru! Zaostalim tia.še sožalje !
„Glasbena Matica': (4osp. J. Uijavee je lahno oljulel. zalo se koncert na koiis!. goriškim beguncem ne vrši 1 O, t. m,, ampak v soboto 22, januarja t, 1. Vstopnice veljajo tudi za ta <ian.
Znamenje časa — pomanjkanje usnja.
Trgovcu Francu Seidlnu v Riidoltn\'eni ji! bil iz žai;-e na ločenski e,e,sti vkraden več metrov dolg Iransmisijski jermen vredi^ii preje BOOK sedaj got.ovo več. Žaga vsled ])omanjkanja usnja stoji, íkoda je vidika. K'ar je ta žaga poleg ceste j*! hil enak jermen že, sedaj drugič izmaknen.
Otrok vsled opeklin umrl. ^'rančiška Sime iz Dol. .Straže, je \nistila v zapečku svoji) dvelelno hč,t:rko lieziko. Obleka te deklice se je, \ iiela in je zadobila opekline. Vsled teii op(.;klin je otrok iiiiij-l. Pazite na otroke, 1
Kaša tia irgil. Dekleta Marija Lnzar in Atui Medle iz Potovrha ste zalitevali za 1'irkelj kaše na novomeškem trgu po eno krono. Bile so radi pri vijanja cen z zaporom kazno\'ane. Cena kaše je litei' 40 vinarjev.
Pri predstavah živih slik, ki jih je zo])et iirav lego njirizoril g. A. Zamiiaro dne 17. januarja, se je nabralo 12 kron in 8 vin. za Ildeči križ. Prisrčna hvala!
Tatovi so v gori. I'o gorah zidanicah so začeli ljudje krasti. Zato so se nastavile straže mladih taiit.ov in starčkov. Tako so stražili Itidi v Pangrčgrmit. Da bi pa bil datiez Kirn bolj varen, je vzel tudi svojo ])nško, ktero ni bil oddal oblastvu, s sabo. Ko ])ride z drugimi tremi do neke zidanice, zapazi tam Človeka. Zavpije „kdo je" in sjiroži, i.er odtečejo vsi iiognmni sti'ažarji. Kirn je. liri lej priliki s]irožil na soseda, kteri je Indi stražil. Prebil mu je samo klobuk in je le sreča, da ni dobil sOtI v glavo. Drugič iie jU'enagliti se. Za plačilo je fant ob puško in dobil je tudi zapor.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neoim-jciio zavezo, je imela mesi'c:i demiira t il 15 denarnega ]irome1a ^ilO,S!);i K (i! h; \ložilo fii; je 82.;)25 kron 25 h, a dvigtiilo pa 87.7(i4 kron 73 h. Posojil je bilo danih 13 strankam 7Í)Í)8 kron.
Ustavljeno je prevzomatije zavitkov
za sleileče. urade vojne jiošte: ! l>, ;M. -15, 4ti. 4y, 'J."), 1 70, 1 90, 211, 233, 30S, 3 I 7.
Zvezda Merkur. .Med zvezdami se lilanet iMerkiir malokedaj vidi. A te dni se lahko najde na veči-rticm nebu. Iskati ])a ga je treba takoj v mraku, ker zaide že takoj ]io šesli uri. Sloji prav nizko nad obzorjem. Najti ga ni težko. Najjirej zaghídaš Večeriiico; na levi. višje od nje, sveti se Veličasten .hipiter; na desni, nižje od Večernice pa se lilešči zvezda Miukur z rumeno lučjo. Ker ni v bližini nobene druge svet.ie zvezde, ni mogoče zgrešil i Merkurja.
Vojaške vesti, -ložel' de nič iz Rakovnika št. tj, ohč. Šmihel-Sl.opiče, JI. 5). A. 7. lovski bataljon, je baje padtd, a uradnega potrdila Še ni, — .lakol) Zobec, 17. jip., posesinikov sin iz Dati št. 2). pri Ribnici, ki se je bojeval tudi v tialiciji, je bil na laški fronti od šraptiela zasul. 11. novemlira, so ga Še odkopali, a je vsled ran pozneje v lazaretu umrl. — .Tani;z Ovniček, Ondndi št, 2(i, piše svoji ženi Frančiški, da se nahaja zdra\' v rusl;em iijetništ\n v Cembani, gub. Penza, in da je črkostavec Igrane Pintar, Novo.niesto ■štev. 10(i, z njim. — Franc Hrovat, líirčna. vas št, 1), 17. pp, kom])., je jiisal nazadnje 30. avg. I!) 14, })Otem nobenega glasu o njem. „lideči križ" i^a je imziianil, da je v .Merwii. Transkas])ij;i. '1'ut kestaii. S tem so vse govorice, da ga je raznesla granata, da so ga videli pasli, ovržetiti. Tudi drugi, ki žaljiijejo po svojcih, naj ne obupajo; iiiaisikateri se bo še oglasil.
Ponavljajo se slu6aji, da se, dvakrat, trikrat in ttidi večkrat, razsodi o vložnih predlogah zti oproščenje od črilovojne .službe za i^no in isto nsebo. Tega krivi so }>o ve-čitd za to proseča mesta, katera za eno in islo osel)o za o|irostitev od vojaške, oziroma črnovojne, službe ob enem ali pa v kratkih ]iresledkili od časa do ča-^a pri vojnem niinisirstvn ali )iri ministrstvu za domohrambo iieliosredno ali t ndi potom glavarstva, trgovskih zliornic itd,, zaprosijo. Večinoma se vlaga.jo take ])roSnje pre])ozno in se nadlegujejo ijoleni ministrstva s pogoni in brzojavkami. Ker ne posiopajo tako le podjetja in liriin', aiujiak I udi zaselmiki, se županstvu naroča, da prizadelim sirankam vdanem slučaju naroči, da tako piist.oi>anje siiliili opusi ijo.
Ureditev posslskega vprašanja. Mesto lindim])ešta gre za tem, da uredi poselsko vpra.šanje in da se dožene različne neprilike, ki so nastale vsled vojm*. Policija je oskrbela poselske knjižice s fotogralijami. V zadnjetii času se je pogostokrat, dogodilo, da so l)ile ukradene jioselske knjižice in so tako s 1 njimi knjižicami preskrbljiiiii lopo\i ■ izvrševati različne tatvine,
Franc Sakser obsojen veleizdajništva,
„\VietU'r Zeiinng" prinaša: C, kr. deželna sodiiija v kazenskih zadevah Dunaj je na ]iredlog C, kr. državnega pravdništva Dunaj odredila v jirid sodniji c. Íii kr. ii, armad-ncga ]ioveljslva vršeči se kazenski stvai'i zoper Friuica Sakserja, izdajatelja lista „Glas Naroda" v Novem Jorku, zaradi zločina po § 58 e k [i. in ^ 327 v k. p. v zmi.slii § 2 cesarske naredile od 9. junija li)l.">, d, p. 1, št. 15() v varstvo pravice drŽave na odškodnino zaplembi! vsega, obtožencu l^'raiicu Sakser spadajočega na Avstrijskem ležečega premakljivega in nepremakljivega premoženja.
Povišanje pasjega davka. Praški mestni svet. je sklenil, da poviša za lelo I 9 l(j pasji davek, in sicer za vse lise y.a zabavo na 20 ki'oii in za pse čuvaje pa na 10 kron. V notranjem mestu se mora plačati davek tudi za pse čuvaje 20 kron
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
Belokranjski - vestnik. -
Iz Adiešté 14. jail. — ID. t. m. Ijisiil je Miko Cniiú, ííuií, iz Jíeiltija Íi. št. 10,, svoji mateři vojno doiiisiiico, katďo jtí odíial š(i 17. iioveiiiíjca na pošto, in v katiíi i ji sjiofoia, (la je v italijanskerii ujetništvu, (la je bil ujet sv. Martina lUiti, in da je živ in /,iirav.
V liolnišiiiei v Kamniku pa se zdravi Fi'aiiňišek Požek, sin našega ini/arja Mili. 1'ožeka iz Dolenjec li. št. 27., ki je liil tndi ranjen na italijanskem bojišiti.
Kako nj^odiK) vretiic iinaijio ta iiicsec, nam ipriČuje to, da cveto pi'i nas marjetice, jcgulci (jeglidi), teloh in jeternik, klinuli torek prinesla .so pojiolinlne Šolska lieca v Šolo polno cvetja telolui Íii jeternika in to ob času, ko smo imeîi la mescc v drugih letili navadno najiiujšo zimo. To pa ni indiio, ko imamo tako toplino, vsaj smo imeli ta mesec do datics zjutraj ob 7. uri samo dvaiirat nekaj zime to je, da je bil toplomer ])od riiíMo, največ danes O,
G. Juro Štei'k, veletrgovec na Vinici, poslal je za minule j)raznike naši cerkvi v dar G litrov cerkvenega olja, ki jc vredno ])ri sedanji draginji Cez 50 kron, kar naj mu Bog obilo povrne.	,
Dopisi.
Mirna peč. — 16. januarja je doiiila naša nova cerkev prvi notranji okras, sv. križev pot; ni sicer nov, a je še jirav lep; tudi ni poselmo umetniški, a vendar popolnoma zadovoljiv. — J31agoslavljanje se jc vršilo na kar najslovesnejši način, ètii'inajst parov mož je neslo v sprevodu okrog cerkve štiiinajst postaj križevega pota; dekleta Marijine družbe so spremljale sprevod s pi'ižganimi svečami. l'o obhodu je veleč. g. o. Pavel pojasnil v lepem govoru zgodovino križevega pota in njegov namen in pomen in vspodbujal vernike, naj v dneh britkosli radi premišljujejo trpljenje našega Odi'ešcnika. Po konianem govoru je bil blagoslov, nato sv, maša in „Te Deuni". Vso slovesnost je zelo povzdignilo lejio ))Ctje dotnačega, nekoliko pomnoženega zbora. Kesna pobožnost se je kaj lepo skladala s splošnim razpoloženjem; kajti danes Jiosijo možje sv. kiižev ]jot., jutri se morajo odzvati klicu dotuovine in iti v vojake. Dal Bog, da bi se prav kmalu vrnili molit sveti križev pot — v zalivalo!
Iz laškega bojišča piše kadet Janko Muha 9 1, jan. l'JKi svojemu prijatelju: Dragi! Slovesno, veličastno suio sprejeli novo leto 191G. Ojiolnoči je Slo vso Jiio,štvo iz barak k strelskemu obzidju. Ko je zletela iz najvišjega vrlta proti zvezdnatemu nebu tretja raketa, .so zagrmcli po celi naši fronti „hura" klici, da je odmevalo med visokimi gorami, Niiši sosedje na visoki gori tam na (lesni in doli vznožju na levi so se nam pridružili s „hura" klici in salvami. Naša artiljerija je poslala za novoletno darilo Italjanom petnajst gi'anat, Gíitovo si radoveden kako se jo zadržal pri vseli teh ovacijah nas na.sprotnik ... j'\ioj dragi, tako je bil miren, kot t)i ga spitdi ne bilo blizu. Ne rečem dvakrat, da se ne bi preplašenim Taljarn^ikoiii jiritietilo kaj iie-prijel nega... ňele čez kake pol ure so so toliko ojuna(nli, da so s slabotnimi glasovi ])0Z(iravili svojo „zavoženo" doniovino. Vnovič so zagrmeli na nasi strani „hui'a" in „slava" klici mogočni Avsiriji, da se je stresalo ozračje — rakete so jirekrížavale nebo in razsvetljevale snežno okolico.
Slovesno, veličastno smo s])rejemali novo Uito. Pričakujemo, da nam prinese lepšili dni, kot smo jih imeli v preteklem letu... liofiiislil sem se veselih in žalostnih dni, ki sem jih preživel v prettîklem letu:
Težko sem se jioslovil si'edi januvarja preteklega leta od svoje matere, od svojili ljubih šolarjev in prijateljev, težko sem se ločil od prijaznega Ajdovca, lïrilke so iiiie prve ure moje vojaške izobrazbe v janu-varskem in febi'uvarskeiii mrazu v rjjuiiijani in tam gori v mi'zlili lírežah na Koi'oŠkem, Strašne so bi!e ure, ki sem jih jireživel že letošnjo zimo tu v visokih gorah, ki^lar ,so razsajali viharji in grmele lavine, Toda bili so tudi dnevi in ure tako lepi in veseli, da mi ostanejo vedno v spominu! — Domislil sem se svojih tovarišev, ki ,so z mano vred uživali sladkosti in britkosti vojašktsga stanu. Mnogo izmed njih Je ilarovalo v l)reteklem letu domovini na oltar svoje življenje . . . „Zlato srce, Štefan Hočevar iz Semii'a na Dolenjskem, moj najdražji lirijatelj, tudi Ti si med slednjimi!"
Novo leto nastopamo ,.. Kaj vse me čaka v t(;m letu ? Bolj kakor pretekla leta moram misliti na to letos, ko stojim na novega leta dan na bojišču.
Kaj vse nie čaka V —Gosto, nepro-zorno je zagririjalo, kî nam jirikriva pogled
v bodočnost. „Le On tam gori ve samo.,." *
■Nadalje piše z dne 2. januv. svojemu pi'ijatelju: Di'agi! 2. januvarja smo zopet oprtali svoje nahrbtnike in odšli za dvn tedna na odpočitek. Isti dan opohidne so nam poslali Italjani za slovo petnajst šrap-neli^kov, toda brez vsake škode. Lepo smo si uredili gori v „štelungali" stanovanja in življenje, zato smo se kar nekam težko poslovili.., Toda ne smem se ])otožiti — tudi tu se počutim prav dobro. V teli štiriii tednih, kar smo bili v štelungah, se je lu precej izjiremeiiilo. Zraslio je veti ličnih baiak. Poleg pekarije imamo se(iaj tudi klavnico, kojiališče in celo električno hui. Sedaj gradijo veliko zabavališče. Tu notri bo kino-gledališče, čitalnica, prodajalna; godba bo prirejala zabavne večere in ob nedeljah bo skupna služba božja. Moštvo ki bo prišlo sem doli na «dpučitck, rc ne bo le tehisno opočilo, ampak tudi duševno razvedrilo.
Stanujem v „častniški baraki". Podobna je malemu Iiotelu. Na obeh stianeii dolge veže so sobice za 2 ali 4 gospode. Stene so znotraj nalepljene z bidiiii papiijeni in vsak si poleg tega opiemi |>o svojem okusu stene s slikami. Skoro vsak večer se zberemo v eni ali drugi sobici ter zapojemo, da je veselje. Poznaš me! Vedno in povsodi sem rad zapel, ko sem bil doma in tudi sedaj sem ves srečen, kadar sem v di'užbi veselih pevcev. V prostem času pišem, ("iitam ali slikam.
Moštvo dela le od 7, ure zjutraj do 3. ure popoldne na cesti, sicer je prosto. Dovolj časa ima, da se počije, zašije in osnaži. No, prav to zadnje je jako potrebno, zato je neprecenljive vi'ednosti lepo urejeno koi)ališče in „zatiralec golazni". Zlepa in zgrda je treba gori v štidungah ljudi pi'ipravljati k temu, da se brijejo, strižejo in umivajo. Tu je Slo gladko! V par dneh so izgle(lali možje in fantje, kot bi se viiiili iz „urlauba". 7. jannvarja se je odelo naše selo v prazni('im) odejo. Obiskal nasj]je „Armeegruppenkomniandant".
Vreme iniaiiio že več dni prav lepo in tuili ne jiremrzlo. Doli v dolitii še vedno nimajo snega. Od tam doli smo iirejeli danes jirve letošnje cvetke „črni teloh". Gotovo imafe tudi iia Dolenjskťitii milo zimo.
Lepe pozdrave Tebi, prijateljem in znancem !
Raznotero.
Pretresljiva izpreobrtiitev. Angleški katoliški listi so objavili nedavno zanimiv sliK'aj, ki kaže, kako milost božja deluje tudi nakrivoverce. Blizu i'rontc na severnem Francoskem so pripeljali v bolnišnico katoliškega Angleža, ki je zahteval, da se mora takoj spovedati. Oiidotni Župnik ni razumel angleščine. NaroČil je ranjencu 1)0 tolmaču, naj obžaluje grehe, ker mu v tem slučaju potem snie dati sv, obvezo.
Anglež je pa vstrajal in se hotel na vsak naiin obtožiti svojih grehov. Povedal jih je po angleško, navzočega častnika je pa prosil, naj pove to spoved duliovnikti po francosko. Protestantski častnilc je bil vsled ponižnosti in odkritosti uiiiiiajoiTega tako ganjen, da je izrekel željo, da lioče tudi postati katoličan. Duhovnik; „Jaz vas ne morem tako liitro sprejeti v katoliško Cerkev". — „Ali bi pa to storili, če hi bil jaz v smrtni nevarnosti?" vpraša anglikanski častnik. — „Seveda," pravi župnik. — „No torej; jaz moram še danes nazaj v sfrelski jarek". Žiipnik mu da hitro kratko navodilo a pripomnjo, da ga bo pozneje, ko se vrne, temeljiteje poučil. Nato se je častnik slovesno odpovedal dosedanji svoji krivi veri t.(;r bil pogojno krščen. Ves srečen se je nato podal v strelski jarek. Stj isti dan mu je granata končala življenje.
Otroci izdajatelji Časopisa. V neki vasi na Nemškem j(! prišid učitelj na lepo misel. Dal je od svojili u(!encev izgotoviti neko vrsto časo)nsa, to se pravi, otroci so morali tedensko poročilo o vseh (!o-godkih v vasi tolikokrat prejiisati, ktdikor mož je iz te vasi od.Šlo na bojišiie. Poroča se o vsem in vsakem. Svojci napištijo k fciiiiiu šo pozdrav iik časopis se odpošlje. Tako izvedo vsi enako, kar hi radi vedeli. To se razume, da ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Tliiiringa posnemajo ta zgled.
Mobilizacija Žen. Vse avstrijske ženske organizacije bodo v bližnjih dneh vojnemu niinisti-stvu stavile histvisno enake jnedloge o ž(!nskem delu zadaj za fronto. Kot prvi príídjiogoj xa iioniiioženo žensko delo v gos])odarstvn in javnih službah stavijo zalilevo, da se izpopolni vai'slvo mater in mladine, da bodo žene novo delo oi)ravljale brez skrbi. Žene bodo za javno delo mobilizirane v treli skupinali: ročno in strojno delo, delo izobraženih, v ti'etjo skupino pridejo ženske mof;! za sociahie dolirodclnc naprave. Žene bodo storile na vseh teli poljih obilo dobrega, ko bodo pojiolnoma siioznalo resnost časa. Mnogo žen jc to spoznanje že dobilo in take so kakor nalaŠČ za javno delo. Predlogi ženskih organizacij zahtevajo, naj se najprvo določi in jiokaže, kje pov.sod bi se dalo žensko delo porabiti, razdelitev d(dovnega časa (gospodinje naj bi hodile delat samo popoldne,', pa tudi naprave za vai^stvo mater in mladine bi se moi'alo izpopolniti in bi jili v dobi ženskega <lela morala podpirati država.
Razvedrilo.
Sladki »pomini. Gost: „Čudno je gledati vašega liišnega hlapca, kako on snaži obuvalo! Dela z rokami ravnotako, kakor bi igralna violino!" Gostilničar: „Resnica! Bil je namreč popřeje godec-virtuoz!"
Prepir. „Ne domišljuj si vendar toliko, grda Katra! Kaj se poiinšaš toliko ti ciganka, umazana in zanikerna, klepetulja, zver in pošast! To, kar si ti, sem žc jaz zdavnaj bila!"
Najboljše delo. „Kako se godi tvojemu sinu, gledališkemu skladatelju V" — „Hvala, izvrstno! Pred kratkem je napi.sal svoje najboljše dido, ki mu je piineslo velikansko premoženje." — „Kaj poveš! K'akšno delo je pa ijilo to?" — „Žcnidbeiia ponudba v Dol. Novicah!"
Slab strelec. „Tristo medvedov, kako pa strelaš rekrut, da nikdar ne zadeneš! Kaj si po svojem poklicu?" — „Krojač sem, gosjiod lajtnant!" — „No, potem bi pač moral dobro zadeti; saj sise v(índar učil nit (hivati v šivanko!" — „Je že res, gospod lajtnant, ampak ne na 300 korakov daljave!"
NI vedno priporočljivo. „Ali je resnica gospod doktoi', da je škodljivo in nevarno, si barvati osivele lasti?-' — „Za nekatere ljudi je to pač zares nevarno! Na primer: moj brat si je samo enkrat namazal in pobarval lase in brke in je dobil takoj stj'ašno bolezen — vdovo s šestimi otroci!"
Darovi
za nagrobni spomenik pokojnemu preč,
g. Mihaelu Barbo.
Gor))!i .Marija .Sovak, [lOsestnicii v Novem inostti, 2 K; prci;. Ivan l'icviiiieè, žtii)iiik v p., Vel. Gaber, lOK. — Bo^r [ila(';aj!
Darovi
za kip presladkega Srca Marijinega v kapittíljski cerkvi v Novem mestu.
IVec. ÍÍ. Loop. Kolljezen v Oftioniljii 10 K. Povrni Miirijal
Loterijske Številke. Gradec, 5. januarja fiO 81 11 46 TiT) Trst, 12. januarja tU 83 79 66 23
Velika svota denarja
.se zamore iniktiiiiîiti vsakoimif, ki ])osttnie iia.š iiiiro(;iiik. — HrexpliK^ria pojasinlH posipa: Sretkovtio zastopstvo 13, Ljubljana.
Hiša na prodaj!
Hiša v Novem mestu. Dolga niieašt, 18, se iz proste i'oke i)roda. —■ Po malem odplačilu bi se zamoglo tudi na čisto majhne obroke plačevati. — Več se izve loa-a-iî v Mestni hranilnici v Novem mestu.
Krasno
sadno drevje
hruške in jablane, ima naprodaj Ant, GLOBELNIK, posestnik v Bršlinu, p. Rudolfovo, — Na zakasnelo naročitev se ne bo moglo ozirati.	iu-a-2
Les žlahtnega kostanja
kupuje j)0 najvišji ceni L. Koroschetz v Mariboru, Reiserstrasse Nr. 23, 112-0-t

Q 9
Popolnoma varno noložcn denar.
fiRâNfLNlCâie POSOJILNICI
/ii Kmidij« in okolico, roj^. /adr. / iHíoin. /,iivo/o
V lastnem doniti v Kundiji
«prejema hranilno vlo^e od vsace^a, če je rycn ad ati ne, ter obrestuje po
O
1042
na leto brez odbitka rentnojïa davka, katerega aam» iz svojega platuijo.