Potrošniški svet tudi pri Mercatorju
Kupci imajo pravico do udeležbe na dohodku trgovine
Ste kdaj pomistili, da imate kot potrošnik pravico do ude-ležbe na dohodku trgovske or-ganizacije? Najbrž ne, kajti za-dovoljni smo že, če imamo na policah trgovin kolikor toliko zadostno izbiro blaga in če občasno trgovci organizirajo kakšno razprodajo ali prodajo blaga po ugodnih cenah. Na potrošniške svete, ki nekje bolj, drugje manj uspešno de-lujejo v okviru krajevnih skup-nosti, se večina nas spomni le tedaj, kadar na policah začne zmanjkovati blaga.
l Ti potrošniški sveti so le ena od- možnih oblik združevanja in organiziranja potrošnikov. Mogoča pa je tudi drugačna organiziranost, ki temelji na ekonomskem   in   interesnem
načelu, a se doslej na njo ni nihče spomnil.
Tako je bil SOZD MERCA-TOR-KIT prva tovrstna organi-zacija v državi, ki je pretekli teden v prostorih Mercator-Mednarodne trgovine, ki ima sedež v naši občini, organizi-ral zbor potrošnikov pri SOZ-DU MERCATOR-KIT. Osemin-štirideset potrošnikov iz vseh krajev Slovenije je zaoralo le-dino, kot je slikovito dejal predsednik PO sozda, Miran Goslar in na njihovih izkuš-njah ter napakah se bodo učili drugi, ki jim bodo sledili.
Kot pravijo v Mercatorju gre za poizkus neposrednega ure-janja odnosov med potrošniki in trgovsko organizacijo, ki je vezano na obojestranski in-teres.
Čeprav je trgovina še vedno pod močnim pritiskom admi-nistrativnih ukrepov, pa se tu-di na tem področju vse bolj uveljavljajo ekonomske zako-nitosti, ki dajejo večje možno-sti za učinkovitejše delovanje potrošnikov.
Zbor potrošnikov pri SOZD MERCATOR-KIT in potrošniški svet, ki ga je zbor izvolil iz svojih vrst, ne bosta delovala na načelu teritorialne organi-zacije potrošnikov, prav tako pa se bosta »osvobodila« do-sedanje anonimnosti potrošni-ka in trgovine. Tu ne bo šlo več za neko splošno odgovor-nost in sprejemanje načelnih stališč, ampak za zelo konkre-ten dialog med Irgovino in po-trošniki.
Prva si želi zagotoviti in po-večati promet, v zameno pa potrošnikom nudi določene ugodnosti, na katere doslej ni-smo bili vajeni. Po drugi strani pa bodo imeli potrošniki pre-ko zbora in sveta potrošnikov pri trgovski organizaciji mož-nost vplivanja ne le na njeno poslovanje, ampak tudi na proizvajaice ter na kvaliteto njihovih proizvodov. Sistem kot je SOZD MERCATOR-KIT lahko skupaj s potrošniki, svo-jimi strankami, prisili proizva-jalce, da bodo proizvajali tak-šno blago, kakršnega si kupci žele.
Med ugodnosti, ki jih bodo deležni potrošniki, pa sodi po-trošniška kartica, ki se je v dveh mesecih že dodobra uve-Ijavila. Delovna organizacija Mercator-Rožnik jo je uvedla v sedmih prodajalnah Slovenije v začetku avgusta (pri nas v samopostrezni trgovini v Sav-škem naselju). Potrošniki ima-jo možnost, da s kartico kupu-jejo blago 3 odstotke cenje, če enkratni nakup znaša,5.000 di-narjev in več. Za vsak nakup dobi potrošnik znamkico za 150 dinarjev in po desetih na-kupih lahko v Mercatorjevt tr-govini dobi v zameno za zbra-ne znamkice blago v vrednosti 1.500 dinarjev.
Doslej je bilo izdanih okoli 1.100 potrošniških kartic, s ka-terimi je bilo opravljenih že nad 4.000 nakupov, 50 kartic pa so potrošniki že »vnovčili«. Sprva so kartico zahtevali le gostinci, sedaj pa se zanjo od-loča tudi vse več gospodinj za »mesečne družinske« nakupe.
V Mercatorju bodo že pri-hodnji mesec uvedli nakupo-valno pismo, ki bo kupcu omogočalo, da za svoj denar, ki ga veže za mesec dni ali dva, dobi 40 oziroma 50 od-stotne obresti, kar je vsekakor bolj ugodno kot pa obresti za hranilne vloge na vpogled. Na-črtujejo tudi uvedbo posebnih znamkic za otroke, ki jih bo dobi! ob nakupu vsak kupec, otroci pa jih bodo kasneje lah-ko zamenjali za razno blago manjših vrednosti v Mercator-jevih trgovinah. To je le nekaj začetnih akcij te največje slo-venske trgovske organizacije, v okviru katere deluje nekaj manj kot petina trgovin v Slo-veniji.
ANDREJ  DVORŠAK