Leto XXVII. Številka 33 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka £ Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavči« Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, petek, 26. 4. 197' Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotal za gorenjskc Nenavadno, odločilno Prelomnico je prinesel tisti dan, tisti 27. april pred 33 leti. Bolj ko nas čas odmika tega datuma, bolj ga ^namo ceniti, bolj se zavedamo pomembnosti dogodkov, ki so mu sledili. Kajti Se dejstvo, da si je peščica fodoljubov, zbranih oV.rog komunistične partije, drznila sesti skupaj in sestaviti nftčrt, kako bodo tolkli po Pohlepni, navidezno nepremagljivi nacistični pošasti, Pove vse. Če nekdo le nekaj oni po razkosanju dežele, Po nasilju in strahovanju, ki sta dosegla nezaslišane Razsežnosti, začenja vrača-udarce, je jasno, da stoji J|a čelu naroda, katerega ouh ni zlomljen. Ako bi bilo drugače, bi sklepi ustanovnega sestanka v Ljubljani nikdar ne mogli obroditi ®adov, Osvobodilna fronta Pa bi predstavljala mrtvorojenega otroka gručice Realistov. Toda Slovenci, resda izdani, izigrani in prepuščeni na milost in nemilost sovražniku so vendarle premogli še dovolj moči, da je iz njih nastala udarna pest, ki ni niti en 8am trenutek mirovala. Prostor soncem Kljub 'naraščajočemu Steblu žrtev pobesnelega oku-Patorja so se vrste OF jjaglo množile. In ko je zver nazadnje padla, ko je tretji ,.aJn zgrmel vase, so naši jjnjje začeli novo bitko, »tko za uresničenje pravic oelavskega razreda, za na-Predno socialistično uredi-®v, za realizacijo idej brat-,Jya, enotnosti in tovariš jtva, preizkušenih v štiri-etnem spopadu, ki je izkristaliziral pravo podobo trh-e8a, skorumpiranega mo-Cističnega režima, »itko smo dobili, a, njene Pridobitve, plodovi tisoč ev, jniijonov pridnih rok, niti anes niso varni pred razami grabežljivci. Potrebna nenehna budnost — nav-lc miroljubnosti, katere joreči pristaši smo. Ne mo-®nio dopustiti, da bi doži-l94i Ponovitev spomladi v»a Skušnje so pač pre-boleče. In Če bi tako ^neslo, hi brž oživili izro-jih konec koncev j^n nismo nikdar zavrgli. °Prta aktivnost 8aw. Vzidana so v temelje v m°upravnih odnosov, jjstavo, v osnovne težnje g08lovanske zunanje in n»rljiVa zunanje politike ... Ne-80 — kot j® ne" ki 'J1.Va odločnost naroda, 8°nce*ŠĆe prostor pot* Slovesna seja v Ljubljani Na današnji slovesni seji predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL bodo podelili priznanja OF. Dobila ga bosta tudi Danila Gril in Janko Rogelj z Gorenjskega V veliki dvorani skupščine Socialistične republike Slovenije v Ljubljani bo opoldne slovesna seja predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze ob prazniku obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po slavnostnem govoru bodo 20 posameznikom in skupinam podelili tudi letošnja republiška priznanja Osvobodilne fronte. Z Gorenjskega bosta to visoko priznanje, ki ga že več let ob prazniku OF podeljuje republiška konferenca SZDL, dobila Danila Gril in Janko Rogelj iz Krania. »Bila sem zelo presenečena, ko sem zvedela, da bom dobila priznanje OF. Nisem se ga nadejala in mi veliko pomeni. Nikoli mi ni bilo vseeno, kako živijo borci, ali imajo urejene socialne pogoje ali imajo stanovanje. In prav tako mi danes ni vseeno, kako živijo in kakšne možnosti za delo in udejstvovanje imajo mladi.« Danila Gril že od ustanovitve dela pri komisiji za internirance v republiškem odboru ZZB NOV, sodeluje pa tudi pri organizaciji vseh večjih manifestacij in akcij ZZB NOV na Gorenjskem. »Od začetka 1968. leta pa sem tudi v odboru za ureditev kulturnega doma v Stražišču. Želim si, da bi kulturni center v Stražišču, v katerem bodo dvorana za kino predstave, gledališke predstave in koncerte, knjižnica s čitalnico, oddelek glasbene šole, oddelek centra za estetsko vzgojo in klubski prostori za različno dejavnost mladih, čimprej gotov. Precej časa že trajajo priprave, vendar smo zdaj končno rešili glavni problem: ljudje, ki so živeli v domu, so končno dobili stanovanja. Zato upam, da bo v prihodnjih treh letih kulturni center v Stražišču že lahko za-" živel.« DANILA GRIL je bila rojena leta 1920 v Orehku pri Postojni, zdaj pa že 43 let živi v Stražišču pri Kranju. Je znana družbenopolitična delavka v kranjski občini. Njeno delo je tesno povezano z opravljanjem nalog v organizaciji socialistične zveze in v organizaciji zveze združenj borcev NOV Slovenije, kjer je po vojni opravljala tudi vrsto pomembnih funkcij. Področje njenega dela je še posebej vezano na kulturo in prosveto ter socialno politiko. Danila Gril še vedno deluje v organih oblasti in v organih družbenega upravljanja. Letošnje priznanje OF ji je republiška- kbnferenca SZDL podelila za požrtvovalno družbenopolitično delo v zvezi borcev, na kulturno-prosvetnem in socialnem področju. s stricem preselil v Ameriko, kjer je delal v raznih tovarnah, nato pa je postal zavarovalni agent. Med bivanjem v Ameriki je deloval v slovenskih organizacijah in pri raznih revijah ter časopisih. Vsa povojna leta je opravljal v slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora odgovorno delo direktorja publicitete. Njegovi napori so mnogo prispevali k zmagi resnice o narodnoosvobodilnem boju v Jugoslaviji. V domovino se je vrnil po 58 letih. Janko Rogelj bo danes dobil priznanje OF za življenjsko kulturno in politično delovanje med slovenskimi izseljenci. Za to so ga predlagale občinske konference SZDL vseh petih gorenjskih občin. »Ko sem pred dnevi zvedel, da bom dobil to priznanje, kar nisem mogel verjeti. Hvala gorenjskim občinskim konferencam socialistične zveze in hvala republiški konferenci SZDL zanj. Vendar ta hip nisem vesel le priznanja, še bolj sem vesel, da so se mi uresničile davne želje in ne le moje, marveč vseh preporodov-cev v Ameriki; želje, da je Jugoslavija danes takšna kot je in da je Slovenija v njej enakopravna republika.« Janko Rogelj, ki je bil v Ameriki velik prijatelj Louisa Adamiča in je tamkaj pisal povesti, črtice, članke in razprave za slovenske liste, je sredi druge vojne napisal tudi resolucijo, s katero je razkril in pojasnil pravični boj jugoslovanskih partizanov. To resolucijo je sprejel takrat glavni odbor ameriške bratske zveze in jo objavil v Ameriki v slo-venskem in angleškem jeziku. »Iz Amerike sem pred približno dvema letoma, ko sem se vrnil v domovino, pripeljal 23 zabojev zgodovinskega materiala in spisov, iz katerih sta razvidna zgodovina in življenje ameriških Slovencev in podpora pravičnemu boju Jugoslovanom med drugo svetovno vojno. Danes imam okrog 800 tipkanih strani spominov in okrog 500 pisem, zapiskov, notic o življenju in delu Louisa Adamiča. Vendar še ne mislim končati. Še veliko spominov je nedorečenih, veliko doživetij ne obelodanjenih. Zato, če bom le pri močeh, bom še pisal.« A. Zalar . Nastop miličnikov kadetov V okviru proslav ob 30-letnici ustanovitve organov javne varnosti bo priredila Uprava javne varnosti Kranj v ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v* Kranju javni nastop pripadnikov organov javne varnosti. Program, s katerim se bodo kadeti, učenci šole za miličnike kadete predstavili, bo zanimiv in privlačen še posebej za* šolsko mladino. Ekipa judoistov bo prikazala nekaj ^veščin mehke umetnosti, ekipa bobnarjev pa svoje znanje na tolkalih. Posebno slikovita in prava paša za oči bo vaja miličnikov kadetov na mopedih; svojo spretnost na vozilih bodo prikazali s skoki prek skakalnice, skozi goreče obroče in podobno. V programu je tudi nastop vodnikov s službenimi psi iz šolskega centra RSNZ. Program na stadionu bo sklenila improvizirana gorsko reševalna akcija, v kateri bodo uporabljali tudi helikopter. 71 Spominska svečanost na Okroglem Pri spomeniku na Okroglem pri Kranju bo v nedeljo ob 14. uri spominska svečanost ob 32-letnici borbe in tragedije Kokrške čete v jami na Okroglem. V programu bodo sodelovali godba na pihala iz Kranja, kulturno umetniško društvo Dobrava Naklo, učenci osnovne šole Naklo in Savski oktet iz Kranja. Spominsko svečanost prireja krajevna organizacija zveze borcev iz Naklega. JANKO ROGELJ se je rodil leta 1895 na Primskovem pri Kranju, kjer tudi danes živi. 1913. leta se je Naslednja številka bo izšla v torek, 30. aprila II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6. Naročnik: Včeraj popoldne je bila v Prešernovem gaju v Kranju svečanost, na kateri je predstavnik mladine občine Kranj prevzel v varstvo spomenik bazoviškim žrtvam. —Foto: F.Perdan Umrl predsednik republike Avstrije Franz Jonas V sredo je na dunajski kliniki Deutsch umrl v 75. letu starosti avstrijski predsednik Franz Jonas. Podlegel je dolgotrajni neozdravljivi bolezni. V bolnišnici je bil že od 23. marca. Med drugimi državniki je poslal sožalno brzojavko tudi Josip Broz- -----„.„V J^ r KJ, javko tudi predsednik SFRJ ' ' ~ r-Tito. - Štafeta v Srbiji Štafeta mladosti ta teden potuje po Srbij}. V torek zjutraj so jo od tilograjskih mladincev prevzeli vrstniki iz Danilovgrada, ki so jo predali pionirjem in mladincem iz Plužin, le-ti pa mladini iz Nikšiča. V Nikšiču je bilo ob tej priložnosti veliko ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo prek 10.000 ljudi. 7. kongres ZK Srbije V torek se je v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu začel 7. kongres ZK Srbije. Udeležuje se ga 897 delegatov ter članov organov in forumpv ZK s statusom delegata, ki zastopajo skoraj pol milijona komunistov te republike. Kongres je odprl predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič. Kot gostje pa se kongresa udeležujejo sekretar izvršnega biroja ZKJ Stane Dolanc ter člana predsedstva ZKJ Hisein Ramadani in Zvonko Liker kot tudi delegacije centralnih komitejev ZK drugih republik. Tito obišče Madžarsko Predsednik republike Josip Broz-Tito bo • na povabilo centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije in predsedniškega sveta LR Madžarske v prihodnjih dneh odpotoval na obisk v to sosednjo državo. Ženske v rezervi Novi zakon o vojaški obveznosti, ki ga je začetku tedna obravnavala zvezna skupščina, prinaša nekatere novosti. Nekatera določila bodo uskladili z novo ustavo, bolj dosledno se bodo tudi obravnavale pravice in dolžnosti posameznikov in delovnih organizacij do splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Med dopolnili zakona je tudi določilo, da bodo v rezervni sestavi naše vojske tudi ženske. Polovica je delavcev Lani je Zveza komunistov Srbije sprejela v svoje vrste 55.200 novih članov. To je toliko kot prej v treh letih. Med novimi člani je vsak drugi tz vrst delavcev in kmetovalcev. Odprli spomladanski velesejem V ponedeljek so v Zagrebu svečano odprli 2. spomladanski mednarodni velesejem. Na 160.000 kvadratnih metrih razstavlja 1440 proizvajalcev, od tega 410 iz tujine. Na sejmu sodeluje tudi okrog 200 slovenskih podjetij. Sejem bo odprt do 28. aprila. Kamboška delegacija \ na obisku Delegacija kamboške kraljeve vlade nacionalne enotnosti in združene nacionalne fronte se te dni mudi na obisku v Jugoslaviji. Vodi jo podpredsednik vlade,obrambni minister in vrhovni komandant narodnoosvobodilne armade Kambodže Kju Sam-pan. AJ a obisk jo je povabil Zvezni izvršni svet. Dobitniki letošnjih občinskih priznanj OF Jesenice Podobno kot vsako leto ta čas bo tudi jutri Gorenjska praznično razpoložena in odeta v zastave. V vseh gorenjskih občinah pa bodo dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda proslavili z različnimi prireditvami, ki jih bodo ponekod združili tudi s praznovanjem 1. maja, praznika dela. 2e nekaj let podobno kot v drugih slovenskih občinah tudi v gorenjskih podeljujejo občinska priznanja OF. Letos bodo ta priznanja dobili v posameznih občinah naslednji posamezniki in skupine. JESENICE France Bratu ž (Kranjska gora), Alojz Rekar (Mojstrana), Janko Kavalar (Hrušica), Jelena Blažič (Jesenice), Franc Jerala (Jesenice), Ivan Tušar (Javornik) in Marija Sitar (Žirovnica). Skupinska prizna- Nenehno izpopolnjevanje Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je v ponedeljek popoldne na tretji seji ocenil volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in razpravljal o uresničevanju sklepov 7. kongresa zveze komunistov Slovenije. Ugotovili so, da so bile volitve delegacij v občinske skupščine uspešne. Pri tem so poudarili, da se morajo zdaj komunisti vključiti v krajevnih skupnostih v uveljavljanje delegatskega načela in menili, da bo treba v praksi nenehno izpopolnjevati sprejeti delegatski princip. Pozornost bo treba posvetiti tudi organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in njihovi povezavi s krajevnimi skupnostmi. Opozorili so, da bodo morali v občinskih skupščinah preje oziroma pravočasno pripravljati programe in gradivo, da se bodo delegati lahko pripravili na obravnavo posameznih vprašanj. Glede uresničevanja sklepov 7. kongresa zveze komunistov Slovenije so menili, da zdaj ne bi bilo pametno sprejemati obsežnih delovnih programov, marveč da bi sedanje akcijske programe izpopolnili z novimi nalogami. Ko pa so govorili o izobraževanju, so ugotovili, da je bilo v zadnjem času na Gorenjskem na tem področju precej napravljenega. Vendar pa bi v prihodnje morali v dosedanje osnovno izobraževanje članov zveze komunistov vključiti tudi obravnavo konkretnih vprašanj iz vsakdanjega življenja in dela. Tako bi teorijo hkrati povezali s prak- nja pa bodo dobili Jeseniško-bohinjski partizanski odred, Pihalni orkester jeseniških železarjev in Občinski odbor Rdečega križa Jesenice. — Jeseniško-bohinjskemu partizanskemu odredu bodo priznanje skupaj z Radovljico podelili na letošnjem VI. zboru gorenjskih aktivistov, druga priznanja pa bodo podelili na današnji osrednji proslavi na Jesenicah, ki bo od 17. nri v kulturnem domu na Javorniku. KRANJ Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju, Slavko Grobovšek (Kranj-Huje, Planina, Čirče), Franc Kacin (Stražišče), Jože Kavčič (Kranj — Vodovodni stolp), Franc Klančnik (Duplje), Štefka Kovač (Primsko-vo), Sašo Kump (Prešernovo gledališče Kranj), Janez Mohor (Naklo), Ivan Omers (Voklo), Tone Perne (Kranj — Zlato polje), Anton Rakovec (Kranj — Huje, Planina, Cirče), Dušan . Roblek (Kokrica), Vojtek Šnajder (Stražišče), Ida Voglar (Naklo), dr. Gorazd Zavrnik (Kranj) — Priznanja so podelili sinoči na osrednji proslavi dneva OF in 1. maja v kinu Center v Kranju. RADOVLJICA Alojz Špiler (Radovljica), Rudolf Miculinič (Bled), Miha Justin (Begunje), Jože Koselj (Ljubno), Anica Eržen (Lesce) — Priznanja bodo podelili jutri dopoldne na slovesnem sprejemu v hotelu Svoboda na Bledu. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki koordinacijskih odborov za pripravo in izvedbo volitev. ŠKOFJA LOKA Francka ftostohar (Selca), Filip Kavčič (Dražgoše), Janez Jensterle (Sorica), Francka Bozovičar (Škofja Loka), Tine Hren (Poljane). — Priznanja so podelili na včerajšnji kandidacijski konferenci socialistične zveze v Škofji Loki. TRŽIČ Jakob Nemec (Podljubelj), Stanko Zmitek (Ročevnica), Janez Rib-nikar (Pristava), Franc Jekovec (Sebenje), Janko Jezeršek (Tržič). — Osrednja prireditev za dan OF in 1. maj, na kateri bodo podelili priznanja, bo drevi ob 19. uri v dvorani kina. Dobitnike letošnjih občinskih priznanj Osvobodilne fronte so v vseh gorenjskih občinah predlagale krajevne organizacije socialistične zveze, krajevne skupnosti, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in drugi. A. Ž. Varstvo borcev in invalidov JLs# -lili Petek, 26. aprila 1974 občini. Varstvo invalidov in borcev NOV v Škofjeloški občini poteka kontinuirano in v skladu z vsemi predpisi, je zapisano v načrtu družbenoekonomskega razvoja oDČine Škofja Loka za letos. Tudi v prihodnje bodo vsa prizadevanja potekala v smeVi, da se zagotovi potrebna pomoč družbe za varstvo vojaških vojnih invalidov, žrtev fašističnega nasilja in civilnih žrtev vojne, borcev za severno mejo in borcev NOV. Trenutno omenjeno varstvo zajema 159 osebnih invalidov, 324 družinskih upravičencev, 58 borcev za severno mejo, 26 žrtev fašističnega nasilja in žrtev vojne, 89 zaposleriih borcev, $0 kmetov borcev, 58 koro- Gorenjska brigada na Kozjansko Tudi gorenjska mladina bo pomagala graditi vodovode in ceste na Kozjanskem. Od 18. maja do. 8. junija se bo v tem koncu Slovenije mudila gorenjska mladinska delovna brigada. Prav v teh .dneh v mladinskih aktivih v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah, kakor tudi v specializiranih mladinskih organizacijah predlagajo kandidate za brigadirje. Odločili so se, da se bodo ravnali po načelu, da naj bo udeležba v mladinski delovni akciji nagrada za delo v mladinski organizaciji, tovarni, šoli ali v krajevni skupnosti. -lb Zadnja seja V sredo popoldne je bila v Radovljici zadnja, 66. seja občinske skupščine v tem mandatnem obdobju. Na seji so sprejeli statut občine in predlog medobčinskega statuta gorenjskih občin. Razen tega so sprejeli odlok o stanarinah, odlok o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od r plačil za storitve in odlok o davku na promet nepremičnin v radovljiški Skupščina občine Jesenice je na sredini seji imenovala Tanjo Medve-šček za sodnico Občinskega sodišča na Jesenicah, Miro Jazbinšek za ravnatelja Zdravstvene šole Jesenice, Vinka Tomana za delegata skupščine občine v skupščini kmetijskozemljiške skupnosti ter Friderika Lapajneta za ravnatelja osnovne šole v Mojstrani-Alojza Valherja pa so odborniki imenovali za vršilca dolžnosti načelnika Uprave javne varnosti v Kranju. -jk Kranj Kranj, 25. aprila — Dopoldne je bila tretja seja občinske konferenc« zveze komunistov, na kateri so ocenili skupščinske volitve in se dogovorili za nadaljnje naloge članov zveze komunistov. Razpravljali so tudi o nalogah komunistov po 7. kongresu ZKS in o obnovi zveze komunistov. Nazadnje pa so govorili še o kandidatih za srednjo politično šolo. Danes popoldne bo zadnja seja kranjske občinske skupščine v tem man' datnem obdobju. Na seji bo podana ocena zaključkov družbenega dogovarjanja in sporazumevanja v občini o skupni in splošni porabi in o višini splošne porabe v občini. Podano bo tudi poročilo o gradnji doma za starejše ljudi, v Kranju. Na dnevnem redu pa je tudi sprejem odloka o določitvi upravnih organov občinske skupščine. Radovljica V torek popoldne se je v Radovljici sestal na 13. seji medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko. Razpravljali so o samoupravnih interesnih skupnostih v prometu. Obravnavali pa so tudi organiziranost medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez ter aktivnost članov odbora zaradi udeležbe na sestankih. V torek ob i3. uri pa se je na četrti seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Govorili so o uresničevanju delovnih programov p® 7. kongresu zveze komunistov Slovenije, ocenili volitve in razpravljal' o nalogah pred konstituiranjem novih skupščin. Na podlagi sklepa ene od zadnjih sej radovljiške občinske skupščine s° vse družine v radovljiški občini pred nedavnim dobile poročilo o poteku gradnje šol v občini. Poročilo je bilo natiskano v 12.000 izvo dih. A. Z. ških borcev in 149 uživalcev priznavalnin. Seveda se kažejo nove in nove potrebe. Varstvo kmetov borcev bo moralo še posebno priti do izraza pri starostnem upokojevanju, odmerjanju varstvenega dodatka in odmerjanju drugih sredstev. -jg Najnovejše zaostrovanje in ponavljajoče se italijanske ozemeljske zahteve so dobile nov dodaten element, ki v mnogočem pojasnjuje marsikaj, kar ie doslej pri nekaterih vzbujalo, začudenja. Govor vodje italijanskih neofašistov Almiranteja je naposled v vsej svoji krutosti razkril del tistega, kar doslej ni bilo tako jasno rečeno, čeprav je bilo mogoče čutiti. Vodja neofašistov Almirante je namreč na zborovanju v Trstu (pod zaščito mogočnega oddelka tržaške policije) izjavil, da Slovenci nimajo kaj iskati v Italiji in da predstavljajo breme, ki se ga je treba čimprej znebiti. Ta izjava, od katere se italijanska vlada ni ogradila, je vnesla v položaj na meji, oziroma odnose med Italijo in Jugoslavijo, nove razsežnosti. Predvsem je mogoče ugotoviti, da je ta izjava zares nenavadna, saj že dolgo časa (praktično od medvojnih dni nacizma in fašizma) nismo imeli priložnosti slišati tako očitno in neprekrito poudarjanje rasističnih načel. Kdorkoli je doslej vsaj še trohico zatiskal oči pred sicer že leta se ponavljajočimi izgredi nove fašisti&he stranke v Italiji, tega ne more več. Cilji in nameni so tako očitni, da jih je mogoče samo še postaviti v neki širši okvir. Fašizem v Italiji je namreč sestavni del tistih svetovnih nazadnjaških sil, ki so v zadnjih l^tih zdaj tu in zdaj tam in zdaj manj in zdaj bolj uspešno dvigovale svoj glas. Te sile so se dvignile v Čilu, se držijo v Vietnamu, kraljujejo na rasističnem jugu Afrike, imajo Tržič Predsednik skupščine občine Trži* inž. Vili Logar je sklical za dane9 zadnjo, 48. skupno sejo zborov ob* /li činske skupščine Tržič v tem sestavu. Odborniki bodo razpravljali o statutu skupščine gorenjskih občin, o poročilu koordinacijske komisije za sklenite^ družbenega dogovora o skupni porabi v tržiški občini za leto 1974 ter o druŽ' benem dogovoru o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomesti' osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanih funkcionarjem. \ Danes opoldne bodo na komiteju ZK v Tržiču predstavniki družben0; političnih organizacij občine in skupščine občine Tržič sprejeli ob 80. obletnic} rojstva Tržičana Petra Uzarja. Peter Uzar je med najstarejšimi tržiškim1 revolucionarji. Je predvojni komunist, udeleženec oktobrske revolucije ter udeleženec narodnoosvobodilne borbe. Kljub visoki starosti se je po svoji«1 močeh po vojni vključeval v graditev naše samoupravne socialistične skupnosti. -jk Jeseniški komunisti ocenjujejo volitve V torek, 23. aprila, je bila na Jesenicah seja komiteja občinske konference ZKS. Ko so člani komiteja ocenjevali pretekle volitve, so menili, da so uspele. Vendar so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. Na volitvah 28. marca je bila prisotna predvsem slaba udeležba učencev v gospodarstvu, na volitvah 31. marca pa slabša udeležba študentov. Sklepi komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah kažejo, da člani in organizacije ZK povsod niso bili dovolj aktivni. Tako so primeri, da v posameznih delegacijah za zbor združenega dela ni komunistov. Enaki primeri se pojavljajo tudi v delega- svojo podporo v Portugaliji in še kje. Tako gledano predstavljajo bistveno večjo nevarnost kot bi jo utegnil imeti zgolj glas nekega osamljenega voditelja neofašistične stranke v Italiji, pa bi utegnili pričakovati, da se jim bodo prav zaradi te širše nevarnosti postavili po robu predvsem v Italiji, na domačih tleh. To pa se doslej ni zgodilo in kot kaže, se tudi ne bo tako kmalu. Res je, da se je demokratična javnost Italije ogradila od izjav, izraženih na zborovanju neofašistov v Trstu, toda uradni Rim, ki je pred dnevi znova ponovil svoje ozemeljske zahteve, še vedno molči. To pa je tudi tisto, kar vzbuja pri neposredno prizadetih upravičeno zaskrbljenost. Almirante presegel vse meje BOJI NA GOLANU Medtem pa se boji na golanski fronti med sirskimi in »izraelskimi enotami nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Na obeh straneh sodelujejo tanki, letala in topništvo, pri čemer se utegne spopad vsak trenutek razrasti v odkrito vojno, v katero bi lahko posegli tudi Egipčani in drugi. To bi pomenilo resen udarec mirovnim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu. * Res so se sicer sirski in izraelski pre4stavniki v skladu s cijah za zbor krajevnih skupnosti. Člani komiteja so menili, da površna ocena volitev ne daje prave slike. Globlja analiza pa bo pokazala, kje je treba povečati aktivnost komuni; stov ter s tem prispevati k njihovi uveljavitvi. Na torkovi seji komiteja so sklenili, da je treba do naslednjega za* sedanja konference ZK dopolnit' program, sprejet na prvi seji konference, s sklepi in izhodišči republiškega kongresa ZKS. Dopolnjen program bosta pred zasedanje^ konference obravnavala komite in aktiv komunistov, neposrednih prO' izvajalcev. -jk poprej doseženim dogovoroiU sestali minuli teden v VVashing/ tonu, da bi nekako našli začetek poti k ustanovitvi sovražnosti (namreč z uveljavitvijo razmejit' vene črte, podobice tisti, ki )e med Egipčani in Izraelci Sinaju), toda izgledi za kaj takega so bolj slabi. Napovedujejo, da se bo Henr? Kissinger znova podal na Bližnj' vzhod, toda kaj naj bi dosegel« r v trenutnem ozračju vojaškega spopada na golanski piano*1 vse prej kot jasno. Med stališči Damaska in Jeruzalema so namreč slejkoprej f* vedno zelo velike razlike, ki jlP ni mogoče uskladiti brez oboj^ stranske pripravljenosti na ko0?' promis. Kako ta komprom1' doseči, je zdaj še vedno ta*! veliko vprašanje, kot je bilo meseci. Brez tega pa ni bifjj mogoče niti zamisliti nadaljnj1*; mirovnih razgovorov, za katej* je razmik obeh vojsk zgolj teP' nični pogoj. . Tudi obisk Willyja Brandta * nekaterih arabskih deželah nin®* nobene možnosti, da bi kaj K0.' ristnega prispeval k pomirit^" kajti stališče Zahodne Nemčijf' ki je obremenjena s preteklosti (in šestimi milijoni Zidov, ki izgubili življenje v nacistični^ koncentracijskih taboriščih)* J. v tem primeru izrazito nevtr*1' no. i Pot iz zagate bodo morali to**] poiskati prizadeti sami (ob dvomni prisotnosti dveh sup®,1" sil) in to, kmalu, kajti bombe 1. granate, ki se križajo n* golansko fronto, se utegnej razviti v odkrit spopad razsežnosti, katerega bi bilo težko ustaviti. Boljše zdravstveno varstvo Poleg preventivnih in kurativnih oblik razvoja zdravstvenega varstva bo letos v občini Škofja Loka dan še poseben poudarek reševanju prostorskih vprašanj, kadrom, strokovnemu izpopolnjevanju, izpopolnjevanju opreme ter zdravstveno prosvetni dejavnosti. Najprej bodo za delo zdravstvene službe usposobljeni nekdanji stano-yanjski prostori nad lekarno v škofjeloškem zdravstvenem domu. Prav tako pa naj bi se že letos začel graditi prizidek zdravstvenega doma škofja Loka, kar bo za določen čas omogočilo zmanjšati prostorsko stisko, obenem pa bodo zagotovljeni prostori za peto splošno ambulanto, ki bo lahko v ordinacijo sprejela tudi delavce Gorenjske predilnice, kjer so doslej imeli svojo obratno ambulanto. Pred nedavnim sta bili preurejeni tudi zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta v Žireh. Letos se za škofjeloško občino predvideva nastavitev še treh novih zdravnikov: zdravnika splošne prakse, zdravnika za otroško varstvo ter zdravnika za medicino dela. Po predvidevanjih bo treba posebne napore vložiti za privabitev zdravnika splošne prakse za delo v ambulanti v Zireh. Pričakuje pa se, da bodo letos pokrite tudi potrebe v nevrološki zdravstveni službi. Zdravstveni dom bo poskrbel, da bo za ambulante splošne prakse zagotovil strokovno utemeljeno enotno opremo! S tem bo zdravnik lahko izkoristil vse svoje znanje, manj bo potovanj pacientov v druge zdravstvene zavode, občani pa bodo v domačih krajih imeli zagotovljeno kar najširše zdravstveno varstvo. K temu bodo brez dvoma mnogo pripomogla še strokovna izpopolnjevanja zdravstvenega kadra na vseh stopnjah z rednimi enomesečnimi seminarji ali pa izpopolnjevanja v drugih zdravstvenih zavodih. » Zdravstveni delavci v občini so se Zavzeli tudi za tesnejše sodelovanje z občinsko organizacijo RK, delav- sko univerzo ter drugimi organizacijami in skupnostmi. V sodelovanju z organizacijo RK, delavsko univerzo in oddelkom za narodno obrambo je zdravstvena služba že izdala program zdravstvene vzgoje. Kot vse kaže bo letos v Novigradu in na Stenjaku letovalo blizu 200 otrok iz škofjeloške občine. Poleg tega pa bo precej sredstev namenjenih še za socialno ogrožene kmete, ki ne morejo prispevati svojega deleža v sklad zdravstvenega zavarovanja, za poravnavo storitev zdravstveno nezavarovanih in socialno ogroženih oseb in za tiste občane, ki iz pravic obveznih oblik zdravstvenega varstva uporabljajo zdravstvene storitve, ter za delo zavoda za zdravstveno varstvo in druga higiensko sanitarna opravila. J. Govekar Olepšano in povečano pokopališče na Blejski Dobravi Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Lucij an Seljak Kranj ponovno razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto računovodkinje Kandidat mora imeti končano srednjo ekonomsko šolo in ustrezne družbeno moralne kvalitete. Prijave na razpis naj kandidati vložijo na Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Lucij an Seljak, Kranj. Pred leti so na Jesenicah opustili staro pokopališče v mestu in se odločili, da ga preurede v park. Prva faza preurejevanja starega pokopališča je že končana. Na Blejski Dobravi pa je zraslo novo pokopališče. Na videz velike površine so dokaj hitro kopnele in zginjale pod grobovi, razen tega pa pokopališče ni urejeno tako kot je treba. Največji problem so mrliške vežice in potrebni spremljajoči objekti. Zavod za urbanizem Bled oziroma inž. Rado Jemc sta izdelala nov zazidalni načrt pokopališča na Blejski Dobravi. Jeseniška občinska skupščina ga je na sredini seji soglasno sprejela. Po tem načrtu bo pridobilo jeseniško pokopališče okrog 3,5 hektarja novih površin. Bili so sicer prigovori, da s tem uničujemo rodovitno zemljo, vendar v sedanjem položaju drugačne rešitve ni bilo moč najti. Na razširjenem pokopališču na Blejski Dobravi bo zraslo 6 novih mrliških vežic, ki jih bo moč graditi etapno. Zgrajena bo tudi stavba, v kateri bodo upravni prostori pokopališča, cvetličarna, čakalnica za svojce umrlih, sanitarije, skladišča itd. Urejen bo poseben prostor za pogrebne slovesnosti. Ustvarjalci in načrtovalci novega zazidalnega načrta so določili tudi prostor za Vrtnarijo in kamnoseško delavnico. Ker bodo na delu starega parkirnega prostora stale mrliške vežice (lokacija je izbrana tako, da do njih ne bo segal hrup avtomobilov in obiskovalcev), so urbanisti izbrali novo zemljišče za parkirišče osebnih vozil in avtobusov. Sprejelo bo skoraj 200 osebnih vozil in 8 avtobusov. V bližini razširjenega pokopališča bodo kontejnerji za odpadke. Pred- vsem pa velja omeniti, da bodo sedanji nasadi in zelene površine ostale nepoškodovane, ker daje to pokopališču lepši videz. Del jeseniškega pokopališča na Blejski Dobravi je tudi vzvišen, primeren za postavitev spomenika ali spominskega obeležja. Načrtovalci novega pokopališča predvidevajo, da bodo nove površine zadoščale za 20 do 30 let. J. Košnjek Industrija bombažnih izdelkov Kranj sprejme na delo 3 strojepiske Pogoji: srednja ali dvoletna administrativna šola. Nudimo osebni dohodek v višini od 2000 do 2400 din. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi. Nadaljevanje začetih del v Vse delo škofjeloške kulturne skupnosti temelji na srednjeročnem programu razvoja kulture, ki ga je preteklo leto sprejela občinska skupščina. Skupnost si prizadeva za tako sestavljenost kulturnih programov, da le-ti lahko postanejo sestavni del politike delovnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti. Za letos si je kulturna skupnost Škofja Loka zadala obširen program dela. V prvi vrsti bo poskrbela za nadaljnjo obravnavo etnografskih zbirk v Loškem muzeju: prikaz posestnih razmer v. srednjem veku, prikaz izumrlih šeg in navad, zbira- rn veletrgovina šFEcerina bled i^J Za veselo prvomajsko praznovanje vam je Špecerija Bled pripravila v vseh svojih prodajalnah po znižanih cenah naslednje blago: 1. čevapčiči — pripravljeni 2 porciji 1/4 kg 2. vino— Metliško belo (liter) 3. vino — Metliško rdeče (liter) 4. pelinkovec — Tališ (liter) 5. pomaranče kg 6. keksi — special Krogci 400 gr stara nova cena cena 10,00 10,00 11,50 27,00 5,50 9,00 Blago po znižanih cenah vam je na voljo od 25. aprila dalje. Priporočamo vam cenen nakup. Zbor delovne skupnosti Poklicne šole Kranj Cankarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj: končana srednja ekonomska šola. Sprejem na delo za nedoločen čas takoj ali po dogovoru. nje podatkov za zgodovino predvojnega delavskega gibanja in ustanavljanje odborov OF leta 1941. Loški muzej ima v načrtu restavraciji slik iz depoja, pripravljanje raznih razstav ter postavitev lani odkritega gotskega portala na mesto, kjer bo dostopen na ogled javnosti. Poskrbljeno bo tudi za usposobitev stare nunske kašče za potrebe zgodovinskega arhiva. Knjižnica »Ivana Tavčarja« namerava letos še nadalje opremljati in izpopolnjevati knjižne zbirke v iz-posojevališčih na Trati in v Železnikih. Občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij se bo še naprej zavzemala za poživitev dela amaterskih društev na svojem področju. Po letošnjih uprizoritvah sodeč je delo v mnogih kulturnoumetniških društvih v škofjeloški občini letos ponovno zaživelo. Regionalni zavod za spomeniško varstvo bo letos nadaljeval dela na spomeniško varstvenem področju. V načrtu ima nadaljevanje del na poljanskih vratih, urejanje fasade starega Rotovža, nadaljevanje del na loškem gradu ter dela na cerkvi v Suhi., Poleg tega bo zavod pripravil razstavo o spomeniško varstvenih posegih v Skofji Loki, ki bo z delom gradiva prešlo v muzejsko zbirko na razstavni prostor o pastanku in razvoju Škofje Loke. -jg Če zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše mreže poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. \ Sodobna tehnična oprema, združena z 80-letnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost, učinkovitost, zaupnost Će gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali pa se oglasite pri nas. Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. KZ veseljem vam bomo ustregli! /O ljubljanska banka Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja samoupravne delovne skupnosti kadrovska služba delovne organizacije Sava Uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razglaša za potrebe organizacije skupnih služb naslednja prosta delovna mesta: v splošni službi 1. pravnega referenta Pogoj: — zaključena višja strokovna izobrazba pravne ali ypravne smeri, — odslužen vojaški rok, — poskusno delo 60 delovnih dni. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s prakso v postopkih v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti ali v upravnih postopkih.' 2. več poklicnih gasilcev Pogoj: — opravljen izpit za gasilskega častnika ali podčastnika, — najmanj 2 leti prakse, — zdravstvene in druge sposobnosti za opravljanje nalog poklicnega gasilca (v treh izmenah), — nekaznovanost, — poskusno delo 45 delovnih dni. v nabavni službi 3. likvidatorja Pogoj: — zaključena višja strokovna izobrazba finančne ali ekonomske smeri s 3-letno prakso na enakih ali Dodobnih delovnih mestih, — poskusno delo 60 delov^;u izobrazba ekonomske ali 4. referenta Pogoj: — zaključena srednja strokovna upravno administrativne smeri, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 45 delovnih dni. v tehnični službi 5. konstrukterja Pogoj: — zaključena srednja strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti s prakso, — poskusno delo 45 delovnih dni. istočasno vabimo k sodelovanju: diplomirane ekonomiste in ekonomiste za delo v strokovnih službah delovne organizacije. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovska služba, oddelek za zaposlovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 11. maja 1974. O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh od preteka roka razglasa. ""s Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 5-11/1972 z dne 9. 2. 1972), Družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 1/74 z dne 16. 1. 1974), Družbenega dogovora o združevanju dela sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini Jesenice, Odloka Skupščine občine Jesenice o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (U. V. 26/72) in sklepa skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice razpisuje izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice (v nadaljevanju besedila: skupnost) I. NATEČAJ za delitev posojil za nakup ali graditev najemnih stanovanj v občini Jesenice Posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo neustrezna stanovanja, lahko najamejo: Temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, ki niso organizirane kot TOZD, društva, državni organi in druge družbeno pravne osebe (v nadaljevanju besedila: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri LB podružnici Kranj, enoti Jesenice po družbenem dogovoru o združevanju dela sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini Jesenice in po odloku o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Jesenice (U. V. 26/72). Razpisana natečajna vsota znaša din 9.000.000.— ' V natečaju za dodelitev posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanja sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1975 in se gradijo v organizirani stanovanjski graditvi v občini Jesenice. Pogoji, katere morajo izpolnjevati organizacije, ki sodelujejo v natečaju, so: 1. da so stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, ki ga določa odlok o stanovanjskih standardih skupščine občine Jesenice (U. V. 22/73), 2. da je gradnja ali nakup stanovanj določena s programom stanovanjske graditve v organizaciji, program pa sprejet na samoupravnih organih organizacije, 3. da organizacija prispeva lastno udeležbo sredstev pri nakupu ali gradnji v višini: — organizacije, ki so imele v letuN1973 povprečje osebnih dohodkov do višine povprečja osebnega dohodka v SRS, 20% — organizacije, ki so imele v letu 1973 višje osebne dohodke kot je povprečje osebnih dohodkov v SRS, 30 % Za lastno udeležbo sredstev organizacije se štejejo tudi posojila banke, ki jih organizacija pridobi z vezavo lastnih sredstev, 4. da je organizacija kreditno sposobna. Prednost pri dodelitvi posojila imajo organizacije, ki imajo najvišji % delavcev na stalež zaposlenih brez stanovanj ali za bivanje neprimernih stanovanj in nudijo višjo lastno udeležbo. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev od točke 1. do 4. morajo organizacije priložiti k vlogi za posojilo še: — izjavo, da združujejo sredstva po citiranem družbenem dogovoru ali odloku skupščine občine Jesenice in koliko sredstev so združile, — izjavo, koliko najemnih stanovanj želi kupiti ali izgraditi organizacija s tem posojilom in lastnimi«sredstvi, — izjavo o številu zaposlenih delavcev v organizaciji, — izjavo o številu delavcev, ki nimajo stanovanj ali imajo za bivanje neprimerna stanovanja in prosijo za rešitev stanovanjskega problema v organizaciji, — izjavo o povprečnem osebnem dohodku v organizaciji za leto 1973, — izjavo, koliko sredstev bo v organizaciji zbranih do konca leta 1975 za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, — sklep pristojnega samoupravnega organa o najemu posojila, zagotovitvi sredstev za odplačevanje posojila in sklep o višini in zagotovitvi sredstev lastne udeležbe, če se lastna udeležba daje iz posojil banke, se to dokaže s potrdilom banke, — sklep o nakupu ali graditvi stanovanj ali prepis kupoprodajne pogodbe. Vse izjave kot dokazila (razen pod točko 1., 2., 3. in 4.) se dajejo na obrazcih, ki jih izda izvršni odbor. Izvršni odbor si pridržuje pravico zahtevati še dodatna dokazila, če bi pri njegovih odločitvah bilo to potrebno. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti organizacije, vendar ne more biti krajša kot 12 in n^ daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3 % letno. Sklepe o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo izdal izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice v 30_dneh po zaključenem natečaju. Posojilne pogodbe bo sklepala LB podružnica Kranj, enota Jesenice in zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za najeta.posojila. Natečaj traja do 31. maja 1974. Dospele vloge za natečaj po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge sprejema izvršni odbor in jih je treba dostaviti na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice, C. maršala Tita 18. Vse informacije in potrebne obrazce daje Stanovanjsko podjetje Jesenice, C. maršala Tita 18, vsako sredo od 12. do' 16. ure. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Izvršni odbor Razvojni program usmerjen v globino Razvoj škofjeloške občine je v preteklih letih prehitel tempo razvoja nekaterih drugih slovenskih občin. Zanimivo je, da občina Škofja Loka predstavlja tudi izjemo v go-rerijski regiji, za katero je značilno relativno zaostajanje za tempom rasti gospodarstva v republiki. Za svoj gospodarski vzpon se ima najbrž zahvaliti nadvse ugodni gospodarski strukturi predvsem v industriji in še nekaterim drugim faktorjem: ugodni infrastrukturi, zaledju agrarnega prebivalstva, ambiciozni gospodarski, socialni in prostorski politiki ter drugim vplivom. Delež industrije v družbenem proizvodu občine se je nenehno povečeval, v petih letih kar za 5,8 odstotka, in znaša že 60,9 odstotka (Slovenija 42,1 %). Nasprotno pa je vloga terciarnega sektorja — trgovina, gostinstvo, turizem, obrt in komunala — precej majhna. V Škofji Loki znaša le 20,9 odstotka družbenega proizvoda, v republiki pa kar 34,8 odstotka. Med gorenjskimi občinami vodi Škofja Loka po precej močnem agrarnem demografskem zaledju. Ob zadnjem popisu je bilo še 15 odstotkov kmfečkega prebivalstva, trenut- Gorenjski sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnikih Nesmiselno bi bilo, je dejal na sredini seji občinske skupščine na Jesenicah tajnik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Sandi Kotnik, da bi vsaka občina posebej oblikovala sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnikih. Tak sklad je namreč ustanovljen na osnovi kolektivne pogodbe med de- lavci in zasebnimi delodajalci iz obrti in gostinstva. Zato smo se dogovorili, je pojasnil Sandi-Kotnik, da se sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnikih ustanovi pri skupščini občine Kranj, sredstva pa bo lahko trošilo vseh pet gorenjskih občin. V jeseniški občini je pri zasebnikih zaposlenih 145 ljudi. -jk Izfch Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja uprave TOZD Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo posebni pogoji: administrativna šola ali druga poklicna šola z znanjem strojepisja in prakso na podobnem delu. Prednost imajo kandidatke s prakso. Poskusno delo 2 meseca. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, Cesta JLA 2, do zasedbe delovnega mesta. Statut, najvišji samoupravni dogovor občine 4 Cjt L* j^k. Ifep Petek, 26. aprila 1974 V sredo je bila na Jesenicah 46. skupna seja zborov občinske skupščine in obenem zadnja seja skupščine v tem sestavu. Odborniki so sprejeli statut jeseniške občine, ki ga je obrazložil predsednik statutarne komisije Teodor Kreutzer. Predlog statuta je šel v javno razpravo 15. novembra lani, pogovori o najvišjem samoupravnem dogovoru v občini pa so bili končani 15. aprila. Predsednik skupščine A občine Jesenice Franc Zvan je ob sprejemu statuta dejal, da bo treba uresničevanje in praktično uveljavljanje dokumenta stalno spremljati in ga dopolnjevati. Pozval je sedanje odbornike občinske skupščine, naj pri tem aktivno sodelujejo in pomagajo delegatom novih zborov skupščine, ki jih bodo nasledili. Sredina seja skupščine je imela slovesen značaj. Ko so odborniki zadnjič v svojem mandatu dvignili roke, je spregovorila predsednica občinske konference SZDL Mara Taler. Orisala je pomen sprejetja novega občinskega statuta in poudarila velik prispevek odbornikov sedanje občinske skupščine pri razvoju jeseniške občine. Ob tem ne gre prezreti vestnega dela upravnih organov skupščine občine in komisij ter odborov. Opozorila je na velik odstotek žena med zaposlenimi, na razvoj turizma v zgornji savski dolini, na napredek kovinskoprfedelovalne industrije in predvsem na dosežke na stanovanjskem in komunalnem področju. Menila je, da so bili prav v tem obdobju ustvarjeni temelji za še hitrejši razvoj družbenih in samoupravnih odnosov v občini. Podpredsednik skupščine občine Jesenice Franc Božič se je predvsem zahvalil predsedniku skupščine občine Francetu Zvanu. »V delo skupščine in napredek občinske družbene skupnosti je vlagal ves svoj trud in ambicije,« je dejal. V zahvalo za vestno delo in prizadevanje so mu odborniki izročili umetniško sliko jeseniškega- akademskega slikarja Jaka Torkarja. J. Košnjek SEZONA JE TUKAJ no pa naj bi ga bilo za kake 3 odstotke manj. Letna stopnja rasti realnega družbenega proizvoda v škofjeloški občini je znašala 8,45 odstotka. V primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami pomeni to precejšnje odstopanje (Kranj 4,88, Jesenice 1,84, Radovljica 4,45, Tržič 5,01). Povprečje za Gorenjsko znaša 4,81, za republiko pa 6,69 odstotka. Ta navidezno velik napredek manjša le dejstvo, da se je družbeni proizvod tako hitro dvigal v precejšnji meri na račun izredno visoke stopnje zaposlovanja, ki je znašala v občini 5,22 odstotka, medtem ko v drugih gorenjskih občinah z izjemo radovljiške (2,26) ni presegla 1,5 odstotka. Samo v Škofji Loki je trenutno zaposlenih okrog 6500 ljudi, torej le nekaj manj kot ima mesto samo prebivalcev. Tc^je gotovo svojevrstna posebnost, ki priča o močni privlačnosti tega kraja za svojo okolico. Značilnost gospodarstva škofjeloške občine je tudi razmeroma visok odstotek zaposlenih žensk, kar prav tako pomeni dokaz zdrave strukture loškega gospodarstva. Znaki torej kažejo, da je ekonomika v občini sposobna za ugoden start v prihodnje plansko obdobje, vendar bo to moralo biti bolj usmerjeno na povečanje produktivnosti dela in izboljšanje socialnega standarda. Za bodoče plansko obdobje je mogoče računati, da se bo loško gospodarstvo razvijalo s približno enakim tempom kot v preteklih desetih letih, kar se opira predvsem na naslednje temeljne predpostavke: povečanje produktivnosti dela in donosnosti naloženih sredstev, zadržanje investicij v družbenem proizvodu na sedanji ravni, izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev, razvoj skladnejše gospodarske strukture — predvsem hitrejši razvoj ter-/ ciarnega sektorja ter stabilizacija primarnega sektorja, preprečitev izseljevanja prebivalstva iz občine, hitrejši razvoj infrastrukture —; predvsem cestnih povezav proti Ljubljani, Kranju in Primorski, po-spešenje socialnega* razvoja ter hitrejši razvoj samoupravnih oblik demokratičnega odločanja v gospodarskih in izvengospodarskih dejavnostih. Osnovna ideja načrta je torej, da se v prihodnjih letih dosedanje naložbe intenzivneje izkoristijo in da gre razvoj v »globino« in ne v »Širino«. Za tak proces pa bo treba živo delo opremiti z več praktičnega znanja v proizvodnji, marketingu, organizaciji, povezavah in drugod! J. Govekar Skupščina za dosledno izterjavo davkov Jeseniška občinska skupščina j® potrdila zaključni račun davkov občanov občine Jesenice za leto 1973. Ob tem so odborniki podprli predlog sveta za družbeni plan in finance, da je treba letos uveljaviti ostrejšo iz* ter javo davkov, kar koristi letošnjemu občinskemu proračunu. Ce bo v občini na primer dosežena 83-odstot-na izterjava, se letošnja proračunska potrošnja lahko poveča za 2 odstotka, kar pomeni v občini 50 mili* jonov starih dinarjev. Če pa republiško povprečje izterjave ne bo doseženo, se planirana proračunska potrošnja zmanjša za 2 odstotka-Svet za družbeni plan in finance tudi meni, da je potrebno neizterlji' ve dolgove čim prej odpisati, ker. le-ti zmanjšujejo odstotek vplačanih izterjanih davkov. -jk Čolni ELAN v raznih velikostih po tovarniških maloprodajnih cenah na razstavi pohištva v festivalni dvorani na Bledu od 19. aprila do 12. maja" Odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi med prvomajskimi prazniki. p novi kreditni pogoji ★ družinski kredit ★ na osebo 20.000 din ★ ZASTAVA 101 — 30.000 din na osebo ★ rabljene avtomobile vzamemo v račun A ★ dobava takoj F •k Prodajna mreža: £ LJUBLJANA T MARIBOR CELJE — AVTOMOTOR ■ KOPER KRANJ ■ KRŠKO 1 #■ HfefcitS^ Tip Maloprodajna cena Z-101 50.037,10 dobava takoj Z-1300 46.671,25 dobava takoj Z-1300 LUX 49.603,25 dobava takoj Z-1500 FAMILIARE 57.936,25 dobava takoj Z-750 27.731,60 VAZ-2101 52.758,75 VAZ-2102 FAMILIARE 58.726,60 VAZ-2103 SPECIAL 63.485,20 Veletrgovina 2IVII-A Kranj — TOZD Maloprodaja Za prijetnejše praznovanje vam nudimo v naših prodajalnah po znižanih cenah mesni zajtrk 200 g 5,40 din jetrno pašteto 100 g 2,60 din vino Vipava 11 10,50 din pelinkovec 11 29,60 din Priporočamo se 1 za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1974/75 v centre za izredni študij na: Visoki tehniški šoli Maribor (prva stopnja) (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) Višji pravni šoli Maribor % (I. in IL letnik) Višji agronomski šoli Maribor (oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva in oddelek za tehnologijo) Ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek — I. in III. letnik) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 31. avgust^ 1974. V oddelke za odrasle na: dvoletni administrativni šoli upravno-administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) delovoctških šolah (elektro, kovinska, gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni Šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. v osnovno šolo za odrasle Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potr dilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1974. v tečaje: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tuice specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje za kurjače centralnih kurjav (mzkotlačni kotli) tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnike tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 16. ure, razen sobote. Informacije dobite tudi po telefonu na št. 21-243, 21-026, 22-148. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predimetov osnovne šole in šol druge stopnje. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. tudi v vaš dom vodovod HIDROPAK rr tt ~ £ rešitev za napeljavo sveže pitne vode v vaše gospodinjstvo M u GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi PETROL Jugoslavija Generalna direkcija Ljubljana, Dvoržakova telefon: 313-226, 232-466 telex: 31206 Ljubljana Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim še naprej želimo veliko delovnih uspehov Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni "prevozi — izposojevanje avtomobi' s šoferjem ali brez. Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Ferne-tiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož. Pula, Rateče, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Lii!»- z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom Ribno pri Bledu — Kompas hotel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci Obiščite našo poslovalnico in hotel Kompas na Bledu Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana, Celovška 177 čestita za 1. maj — praznik dela. Poslužujte se naših vsakovrstnih zavarovanj termo n0| Sovodenj Ob 15-letnici obstoja čestitamo vsem kupcem, poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem ob dnevu ustanovitve OF in prazniku dela Vsem poslovnim partnerjem in potroš nikom čestitamo ob prazniku dela Elektro Gorenjska Cesta JLA 6 DES — TOZD Elektro Kranj, DES — TOZD Elektro Žirovnica, DES — TOZD Elektro Sava, Kranj DES — TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske čestita za praznik dela 1. maj s svojimi TOZD Storitveno in proizvodno podjetje Kolektiv splošnega gradbenega podjetja s temeljnimi organizacijami PROJEKT Kranj PROMET REMONT KMETIJSKA MEHANIZACIJA SERVIS OSEBNIH VOZIL RTC KRVAVEC GOSTINSTVO IN TURIZEM TRANSPORT IN SKUPNE SLUŽBE čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela fes? Kakšne bodo cene? Vodiška planina — Upravni odbor Partizanskega doma na. Vodiški planini je sprejel nov cenik gostinskih storitev in program* izmen gostov v letošnji sezoni. Člani ZZB NOV in njihovi najožji svojci bodo imeli popust in bodo plačali za oskrbni dan 60 dinarjev v II. nadstropju doma (otroci 40 din), v I. nadstropju bo v sobah brez balkona oskrbni dan 62 dinarjev (otroci 42 din), v sobah z balkonom v I. nadstropju pa 65 dinarjev (otroci 45 din). V sobah s tremi ali štirimi ležišči v I. nadstropju bo znašalo prenočevanje na osebo 20 dinarjev. Cena bo enaka za vse goste. Oskrbni dan za nečlane bo 65 do 70 dinarjev za odrasle in 45 do 50 dinarjev za otroke, vendar le pod pogojem, da bodo gostje v domu več kot tri dni. Sicer pa bodo podobno kot za tuje goste vse gostinske storitve in oskrba po veljavnih turističnih cenah. Vsak gost — samoplačnik mora za letovanje ob prijavi vplačati 50 odstotkov zneska, ostanek pa bo plačal na začetku letovanja. Če gost ne bo prišel letovat, je upravni odbor sklenil, da se denar ne povrne. Redna oskrba v Partizanskem domu je predvidena po 2L maju, dom pa bo potem odprt do 8. oktobra. JR Mesec čistoče Radovljica — Tudi letos je komunalna komisija pri svetu krajevne skupnosti Radovljica turistično predsezono od 20. aprila do 20. maja proglasila za mesec čistoče. Vsa gospodinjstva in delovne organizacije v krajevni skupnosti so v teh dneh dobila poseben poziv z nalogami in navodili stanovalcem, lastnikom hiš in delovnim kolekti-yom za ureditev okolja, urejanje vrtov, nasadov, parkov, za čuvanje javnih objektov, oznak in podobno. Posebej opozarjajo na odlaganje smeti in odpadkov na za to določena mesta. Se posebno skrb pa bodo v tem času posvetili varstvu okolja, voda in rastlinja. Razen tega komisija obvešča občane o načinu izobešanja zastav ob državnih praznikih in svetuje, kje občani lahko nabavijo nove zastave, drogove in kovinske podstavke. Da bo mesec čistoče res uspel, bo komisija sproti spremljala očiščevalna in urejevalna dela in poskrbela, da bodo ulice, dvorišča in druga javna mesta snažni. Na osnovi odloka o javnem redu in miru pa bo ugotavljala tudi pomanjkljivosti in morebitne kršilce prijavila. Po končani akciji bodo najprizadevnejšim občanom in kolektivom izrekli pohvalo. A. 2. Nepopolna akcija Radovljica — Na pismeni poziv Unije papir servisa in Društva SRS za boj proti raku je bila 15. in 16. aprila v radovljiški občini akcija za zbiranje papirja in krp. Zal ni najbolje uspela. Občani so se sicer množično odzvali tej akciji, vendar so vozniki Unije pobirali papir le po osrednjih ulicah. Večino novih stanovanjskih, naselij pa so spustili. Tako so pripravljeni zavitki papirja še nekaj dni samevali, dokler jih niso raznesli otroci ali veter po dvoriščih in ulicah. Prav zato so bili občani precej nezadovoljni in se spraševali, zakaj se je to zgodilo. Kaže, da vozniki zbiralnih kamionov niso bili dovolj Poučeni, kako je treba opraviti zastavljeni posel. Prav bi bilo, da bi v prihodnje akcije, v katerih so občani vedno pripravljeni sodelovati, bolje organizirali. JR Uprava za varnost v javnem prometu pri občinski skupščini Kranj in Komunalni servis sta prejšnji teden zaradi večje varnosti in gostote Prometa v Šenčurju postavila nekaj novih prometnih znakov in kažipotov. Največja dovoljena hitrost skozi naselje Šenčur je zmanjšana na 40 km/h. —Foto: F. Erzin Iskrina ekipa pred najtežjo oviro u Kranj — V soboto, 27. aprila, ob 20. uri bo v dvorani kina Center v branju eno od finalnih tekmovanj javne radijske oddaje Spoznavajmo ®vet in domovino. V finale sta se uvrstili tudi ekipi Almire iz Radovljice Iskre-Elektromehanike iz Kranja. Na zadnji preizkušnji v Postojni radovljiška ekipa ni imela sreče in je izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Ekipa kranjske Iskre, ki jo sestavljajo Boža Udovič, Janez Kristan, Jože Perko, Ivo Veger in Zdravico Gorjanc, je uspešno Ogovarjala na težka vprašanja in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Jutri se bodo mladinci Iskre-Elektromehanike predstavili domačemu občinstvu. T\idi v težkem »spopadu« z ekipama Salonita iz Anhovega in Javorja iz Pivke bodo skušali pokazati znanje in osvojiti največ točk. S tem bo premagana Še ena stopnica na poti do zmgoval-nega odra. Iskrini ekipi, ki se je ena redkih z gorenjske v zadnjih letih Uspešno predstavila v tej oddaji, želimo obilo sreče in uspeha. Vstopnice za jutrišnjo prireditev Spoznavajmo svet in domovino prodajajo danes in jutri tudi pri blagajni kina Center. -jk Dober začetek V prvih treh letošnjih mesecih je Bled, Bohinj in Radovljico obiralo 29.661 gostov, med katerimi je bilo nekaj več tujih kot domačih. v tem času so v radovljiški občini zabeležili 125.563 prenočitev. Naj-manj prenočitev so zabeležili na Bledu, največ pa v Bohinju. Sicer pa 8e je letos na Bledu in v Radovljici pokazalo, da smuka ni edina vaba 2a dokaj dobro zimsko sezono. Nimajo svojih prostorov Gorje. — Minulo nedeljo je bil občni zbor društva upokojencev v Jorjah pri Bledu. Pregledali so dveletno delo in izvolili novega tajnika društva. Društvo upokojencev, ki ima 414 članov, združuje tudi uPokojence iz Zasipa. , j .. on Predstavniki društva vsako leto občiščejo in obdarijo nad »0 let sT*are člane. Obiščejo pa tudi tiste, ki so vv domu onemoglih na Jesenicah. V prejšnjih letih je društvo prirejalo različne daljše izlete, zdaj pa so se dogovorili, da bodo v prihodnje organizirali krajše izlete °ziroma piknike. V razpravi so poudarili, da bi bilo treba organizirati akcijo, da bi c»ani gorjanskega društva upokojencev dobili svoje prostore v novem Pfjzidku doma Partizan v Gorjah. Zato bodo zaprosili podjetja, kjer so 4. zbor kranjskih tabornikov r:»«iuKU doma Partizan v uorjan. ^aio ooao zaprosi u puujei-ja, njci "i njihovi člani nekdaj zaposleni, za pomoč. Razpravljali pa so tudi ® zviševanju pokojnin in menili, da bi se morale tistim, ki imajo nižje Pokojnine, le-te povečati za višji odstotek kot onim z višjimi. To pa Zato, ker se nenehno dražijo živila in drugi izdelki. g^^Nazdanje so na zboru ponovno izvolili za predsednika Cirila J. Ambrožič S taborniško himno se je v ponedeljek, 22. aprila, v prostorih občinske skupščine Kranj začela 4. redna skupščina občinske zveze tabornikov Slovenije Kranj. Skupščini so poleg delegatov prisostvovali tudi gostje, J predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev kranjske občine. V uvodnem referatu jfe dosedanja predsednica Ob ZTS Kranj Tončka Vodnik orisala delo tabornikov v preteklem obdobju in ga ocenila kot uspešno, Čeprav brez spodrsljajev, predvsem pri izvajanju programskih nalog, tudi ni šlo. Poudarila je, da je v preteklem obdobju prišlo do vrste kvalitetnih premikov v našem socialističnem razvoju, katerim je sledila in prispevala svoj delež tudi taborniška organizacija v Kranju. Tako so tffborniki posvetili veliko dela samoupravnemu organiziranju, izboljšanju kadrovske strukture v organizaciji, usmerjanju aktivnosti mladih in vključevanju v koncept splošne ljudske obrambe. Skupščina se je sestala na dan taborniškega praznika, 22. aprila in V Tržiču za dan tabornikov Ob dnevu tabornikov sta pripravila taborniška odreda Kriška gora in Severne meje, prvi je iz Križev, drugi pa iz Tržič^, vrsto prireditev, na katerih je sodelovalo skoraj 250 tabornikov. Pripravili so nočgao sig-nalizacijsko akcijo, tekmovali v malem nogometu in košarki ter postavili v Križah in v Tržiču propagandna tabora. Križani so organizirali izlet v neznano, Tržičani pa akcijo »ilegalec«, ki bo poslej tradicionalna. V torek bo odšlo na pohod na Primorsko 20 kriških tabornikov. V treh dneh bodo prehodili več kot 70 kilometrov in obiskali znane partizanske kraje na Primorskem, Most na Soči, Trnovski gozd, Ajdovščino itd. Pohod sodi k akcijam, ki obujajo tradicije NOB, obenem pa so dobra priprava za splošni ljudski odpor. K. Priznanje tabornikom iz Škofje Loke Ob 22. aprilu, dnevu tabornikov, podeli republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije vsako leto najprizadevnejšim taborniškim odredom naziv »partizanski odred«. Letos je bil ta naziv podeljen osmim slovenskim odredom, med katerimi ie tudi odred Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke. Razen tega je republiška taborniška konferenca podelila 9 posebnih priznanj. Tudi med njimi najdemo Gorenjce. To priznanje so prejeli taborniška odreda Kokrški odred in Stražni ognji iz Kranja ter Selški odred iz Železnikov. -jk zato morda ne bo odveč, če povemo nekaj več o delu in življenju tabornikov v Kranju. Organizacija šteje okrog 500 članov, kar za kranjske razmere ni veliko. Razdeljeni so v šest enot, od katerih so najstarejši odred Stražnih ognjev, Kokrški odred in odred Albina Drolca, nosilci delovanja, medtem ko so ostale enote precej mlajše in so šele pred kratkim začele delati. Posebno pozornost taborniki posvečajo vzgoji najmlajših iz vrst osnovnošolcev. Pri tem je imel največ uspeha odred Stražnih ognjev, v okviru katerfcga dela družina medvedkov in čebelic (nazivi za najmlajše tabornike), na osnovni šoli Staneta Žagarja, ki šteje več kot petdeset otrok. Družina se vključuje tudi že v področno in republiško tekmovanje, kjer so lani dosegli že lepe rezultate: med drugim tudi tretjo nagrado v osrednjem slovenskem tekmovanju za značko Živka Lovšeta. Ob .ZTS Kranj pa poleg dela z najmlajšimi razvija tudi druge dejavnosti, ki so značilne za taborniško življenje. V ospredju je skrb za kadre, ki so nujno potrebni za razvoj in širjenje taborniške organizacije. V ta namen so komisije pri OB ZTS Lovci iz Železnikov grade kočo V lovsko družino Železniki je včlanjenih osemdeset lovcev, v glavnem domačinov! Člani »zelene bratovščine« imajo v svojem revirju, ki meri prek 10.000 hektarov, srnjad, jelenjad, gamse, velikega in malega petelina, lisice, kune, zajce in še nekaj drugega živalstva značilnega za alpsko področje. Družina je po vsem sodeč zelo aktivna. Lovci imajo vsa dela razdeljena po področjih. Stalno skrbijo za krmljenje divjadi, na celotnem področju imajo postavljenih več solnic in krmišč, poleg tega pa precejšnja sredstva in delo vlagajo v obnavljanje posameznih živalskih vrst v lovišču! V zadnjem času pa so zelo zaposleni tudi z gradnjo lovske koče pod Ratitovcem. Pobudo za njeno postavitev sta dala prekaljena »jagra« Vinko Rejc in Jože Veber. Lovska postojanka je že pod streho, napeljani pa sta tudi elektrika in -voda. Da pa bi svojo drugo kočo, prvo zatočišče so že pred leti zgradili na Podnu na drugi strani Ratitovca, lahko do kraja opremili, so preteklo soboto v Železnikih pripravili lovsko veselico z bogatim programom in si s tem pridobili nekaj prepotrebnih sredstev. Kljub temu bodo člani družine, kot že doslej, morali prispevati za dokončno ureditev še precej prostovoljnih delovnih ur. Ko bo koča odprta, slovesna otvoritev je predvidena za jesen prihodnje leto, bo nudila gostoljubje vsem turistom, planincem in ljubiteljem narave ter v prvi vrsti, seveda, lovcem! -jg V nedeljo, 5. maja, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu Velika avto tombola Nagrade: Kranj organizirale vrsto predavanj in seminarjev, na katerih so izobraževali kadre, predvsem iz vrst srednješolske in delavske mladine. OB ZTS je tudi iniciator in organizator tekmovanj, mnogobojev, orientacijskih pohodov, srečanj in taborjenj. Posebno se lahko pohvali z dobrim sodelovanjem z .enotami JLA. Naj omenimo le nekatere akcije: sodelovanje na pohodu AVNOJ, na pohodih Prešernove mladinske brigade, izvedba akcij »ILEGALEC« in »SKRIJ — POIŠČI«, delovnih akcij za varstvo okolja in pa sodelovanje na taborniških tekmovanjih v vseh merilih in konku-rencah. Posebno je za mlade privlačno pripravljanje in izvedba vsakoletnega taborjenja na morju v Fažani pri Pulju. Taborjenje je zaključek vsakoletnega dela in je zelo primerna oblika letovanja otrok ob morju, ki je koristno in prijetno, obenem pa tudi dosegljivo za tanjše denarnice. Lani je v dveh izmenah taborilo več kot 240 tabornikov, letos pa nameravajo zmogljivosti še povečati in taborjenje razširiti na tri izmene. V nadaljevanju je skupščina sprejela razrešnico dosedanjega vodstva, ni pa se mogla sporazumeti okrog kandidatov za novo vodstvo Ob ZTS Kranj, kar je v neki meri tudi rezultat notranjega nesoglasja med posameznimi enotami. Iz tega vzroka skupščina tudi ni dokončala svoje delo in zbor preložila za nedoločeni čas. -P- 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 A§ Mar spet smrdeči uvod v praznične dni? Po toči zvoniti je prepozno, uči preizkušen pregovor. Da ne bi ponovili stare napake, bomo tokrat raje upoštevali modrost naših dedov in zaropotali -še pred točo. Pred 1. majem pravzaprav, kajti prazniku dela že več let nazaj hote ali nehote jemljemo tisti blišč, tisto pomladno svežino in tisto simboliko, zaradi katere je učinkoval bolj svečano kot vsi drugi »zapovedani« državni in cerkveni dnevi skupaj- Gre za kresove, ki zagorijo na predvečer vstopa v mesec mladosti Un ljubezni. Gre za prelepo navado, ki se polagoma spreminja v svoje nasprotje, v negacijo vsega, kar nyj bi sicer izražali: razposajenost, veselje, življenjsko silo, družabnost ... Grozi nam namreč najbolj nazorna demonstracija onesnaževanja okolja, kar si jih je moč zamisliti. Ce ne bodo pravočasno posegle vmes občinske inšpekcijske službe in ljubitelji' neomade-ževane narave, smemo pričakovati hud celonočni teror nad prebivalstvom, teror v obliki gostih dimnih zaves, razpetih čez posamezne mestne četrti. Nepremišljena otro-čad in mladina že zbira obrabljene avtomobilske zračnice in plašče, ležeče po dvoriščih, skladiščih in smetiščih. Ker izmečkov motorizacije ne sprejme niti Dinos niti kurilnice, obrzdane s predpisi, naperjenimi zoper stanske pojave civilizacije 20. stoletja, (so pač tehnološko neuporabni), nas mislijo zavrženih kolutov odrešiti na najbolj nesprejemljiv način. Seveda, lažje je zložiti vkup sto ali dvesto »šlaufov«, ki frlijo kot bencin, kakor pa prečesati pet, šest hektarov gozdov in iz dračja ter odpadlega vejevja sestaviti klasično grmado. Ampak »dragi moji« v podobi gospodinj, sprehajalcev in spečih občanov, navajenih, da vlečejo dreto pri odprtem oknu, čisto upravičeno ■ protestirajo. Sprašujejo se, kateri forumi v občinskih upravah izdajajo mulariji dovoljenja za piromansko izživljanje. Menda le-to j a ni prepuščeno stihiji!? In če drug ne, milica bi lahko posegla vmes. Konec koncev smo prav zdaj priče katastrofalnim gozdnim požarom, ki bodo družbo stali lepe denarce. Nikakor ni rečeno, da je v imenu bližnjega praznika nemogoče pridelati še kakšnega. I. G. m* 1 J% 7 Petek, 26. aprila 1974 Delovna skupnost podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik dela H E M! Č N A TOVARNA P 0 D N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfa-tiranje in barvanje kovin. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Delovni kolektiv podjetja Tehtnica Kranj Slovenske železarne Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela ter se priporočamo s svojimi storitvami tovarna vijakov « vijarvu* plamen kropa Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa CESTNO PODJETJE N KRANJU čestita ob 1. maju vseni poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov Slovenske železarne o. TOVARNA VERIG LESCE- JU GOS LAN/ IJ Al Veletrgovina ŽIVILA Kranj vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom iskreno čestitamo za 1. maj—praznik dela Stanovanjsko podjetje Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik dela 1. maj i am nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste j erig in vijačnega blaga - Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela „t? K „ThUmumf%a" mednarodna špedicija in transport, Koper filiala Kranj Kranj, Gorenjesavska b/b ob 1. maju čestita vsem delovnim ljudem ter želi obilo delovnih uspehov v bodočnosti. Istočasno filiala vsem svojim poslovnim prijateljem sporoča, da se je preselila na nov naslov: Kranj, Gorenjesavska b/b III. in IV. nadstropje (v podaljšku Merkurjevega skladišča) Filiala ima naslednje telefonske številke: 21-687 centrala filiale (4 vodi) 24-777 direktor filiale telex številko: 34626 YU INROPA. Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 \7 L ■ 18 ■ 19 20 ■ 22 ■ 23 24 ■ 25 26 27 ■ 28 29 ■ 1 31 32 33 - ■ 35 36 37 ■ 38 39 L 40 - ■ 1 ; ■ 43 44 45 46 1 48 ■ 49 50 r b2 53 ■ 54 55 ■ 56 57 i>8 59 60 61 62 — 63 Vodoravno: 1. letva, 6. jakost, moč, 10. grška »sveta gora«, 14. operna hiša, 15. nauk o analizi, 17. 'rae filmskega igralca Venture, 18. obrtnik ali umetnik, ki se ukvarja z zlatarstvom, 19. večja posoda ^a tekočine, banja, 20. Edvard Kardelj, 21. kar kdo izvaja sam, brez drugih, 23. konec molitve, 25. ^udolfovo število, 26. nenadna smrt, 28. kinematograf, .'10. praska, odrga, 32. litina za osi, 35. nravoslovje, 36. človek, ki je v fevdalnem odnosu do fevdnega gospoda, 38. krajevno ime ali ime, ki Je nastalo iz krajevnega imena, 40. nudist, privrženec golote,- 42. zgornji del stopala, 43. orel v ^manski mitologiji, 46. znak za kemično prvino barij, 47. častitljiv starec, biblijska oseba, 49. Zdravilna travniška rastlina, 51. odgovor na kontro pri kartanju, 52. veletok v Pakistanu z veliko oelto, 54. židovski religiozni mislec v 16. stoletju, Uriel, 56. zidna obloga, običajno iz malte, 58. teoretski sklop, ki se navezuje na Lenina, 60. žensko ime, hotel v Kranjski gori, 61. kis, 62. teža embalaže, 63. drozg. Wavpieno: 1. tepček, lole, 2. pripovedništvo; epsko, pripovedno pesništvo, 3. polt na licu, barva kože, • starorimski bog ljubezni, 5. avtomobilska oznak^ za Valjevo, 6. vrsta izdelkov iz cementa in azbestnih vlaken, 7. hrvaška industrija nafte, 8. letva, §. naslov najbolj uspelega ameriškega vestema, u- arabski žrebec, 11. čisto blizu, tudi drevo, ki daje tikovino, 12. kar kapne od sveče, 13. sajenec, ®ajenka, 16. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja, 18. stek reke, zlivek, 22. kdor je iz okolice kraj®- 24- ^eznik ne, tudi, še, 27. drža, stoja, vedenje, 29. mongolsko-sovjetska reka, pritok like, 31. ujemanje v besedah ob koncu, zlasti v pesmi, 33. ime slovenskega opernega pevca ^rrierkolja, 34. razkošno stanovanje z več sobami, 36. vljuden poziv, 37. prebivalec turškega mesta ftdane, 39. grški kraj pod Kajmakčelanom, 41. rimski zgodovinar, Publius Cornelius Tacitus; 44. vrsta azijske palme in njen plod, 45. kdor dela rete, 48. molzna žival revnih slojev, 50. Ibsenova drama, 53. 5®sedica pred datumom, 55. jastreb (brkati...), 57. čas med dvema vojnama, 59. Ivan Tavčar, 60. ^milijan Cevc. Rešitve pošljite do torka, 30. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne^številke ganotje, 8. Socerb, 14. imenjak, 15. Olivera, 17. tau, 18. Astalama, 20. AJ, 21. argo, 23. Apo, 24. VE, Ind, 26. Antigona, 29. Tonka, 31. Arran, 32. RS, 34. dvor, 35. seno, 37. Na, 38. Ambre, 40. opeka, 42. "govine, 45. vic, 46. ro, 48. Eol, 49. vtik, 51. Ag, 52. pokojnik, 55. Ugo, 56. nogomet, 58. ekstrem, 60. N: »vara, 61. Caicara izžrebani reševalci ^ejeli smo 112 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50 din) bo dobila Dorca Kralj.64290Tržič,C. JLA5; I lagrado (40 din) Petra Hudovernik, 64000 Kranj, Cankarjeva22; 3. nagrado (30 din) pa bo prejela lvanka Pečnik, 64000 Kranj, Maistrov trg 8. Nagrade bomo poslali po pošti. V spomin na Pompidouja Da spomin na nedavno umrlega francoskega predsednika ne bi zbledel, so se meščani letovišča Deauvil-le v Normandiji odločili po njem imenovati avenijo. Ime pokojnega predsednika bodo dali cesti, ki se križa s cesto Charlesa de G aula. Spet na pot čez Atlantik Dve Angležinji sta pred nekaj dnevi odpluli v 10 metrov dolgem čolnu čez Atlantik. Na pot sta od-> pluli sami, brez moškega spremstva.. Kapitan in krmar je 32-letna Jill Baty. Njena edina sopotnica je U let mlajša Stephanie Merry, ki bo navigator. Poznavalci dvomijo, da bi ženski zdržali tako težko pot. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 15 ljudi zgorelo Pretekli teden je izbruhnil požar v ženskem internatu seulske univerze. Požar je povsem uničil dvonadstropno hišo. Študentke so se komaj rešile. Poročajo, da je bilo veliko ranjenih, da pa se k sreči nobeni ni zgodilo najhujše. O hudem požaru poročajo tudi iz Bombaya. Zaradi kratkega stika v električni napeljavi je začela goreti petnadstropna hiša. Ta požar j-e bil bolj tragičen. Terjal je 15 smrtnih žrtev, 36 pa jih je bilo ranjenih. Chaplin praznoval 85. rojstni dan Charlie Chaplin je dopolnil 85 let. Sloviti igralec nemega filma je dan prebil zelo mirno v družinskem krogu, brez posebnih svečanosti. Od osmih otrok, ki so se mu rodili v zadnjem zakonu z ženo Oono, treh ni bilo na praznovanju: hčerke Ge-raldine, ki jo poznamo iz filma dr.Zivago, sina Michaela in 23-let-ne Victorie. Katastrofalne poplave Skoraj 100.000 ljudi je ostalo brez strehe, 27 pa jih je izgubilo življenje po katastrofalnih 4-dnevnih poplavah v severovzhodni Braziliji. Vodna ujma je prišla tako nenadno, da so si ljudje iskali zavetja in čakali na reševalce celo v krošnjah dreves. Trobentanje proti astmi Tudi na področju medicine skoraj vsak dan odkrijejo kaj novega. Ameriški zdravnik dr. Meyer Marks je te dni dal v javnost ugotovitev, da igranje na pihala odpravlja astmo. Ob tem je pristavil, da so raziskave pokazale, da otroci, ki lahko vzdržijo note določene višine vsaj 5 sekund, že čez nekaj mesecev lahko igrajo na enem od pihal. Stalno pihanje pospešuje vzdržljivost pljuč in s tem olajšuje bolezen. Za boljši sprejem Ameriška vesoljska agencija J>o 30. maja izstrelila do sedaj največji in najmočnejši telekomunikacijski satelit. Z njim bodo omogočili gledanje televizije prebivalcem v najbolj zahodnih delih države in Aljaske. Podoben satelit nameravajo izstreliti tudi leta 1975. Z njim bo televizija lahko poslala sliko do ' Indije. Zato bodo Indijcem po zmerni ceni prodali približno 3000 Tele-v iz ijsk i h sprejemnik o v. Plačilo za brezdelje Kanadska vlada bo v prihodnjih letih izvedla zanimiv poskus. 2500 družinam namerava tri leta plačevati zajamčene minimalne dohodke — za lenarjenje. Ugotovili bi namreč radi, če se bodo družine v tem času odrekle vsakemu delu ali pa brez dela ne bodo mogle živeti. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (17. zapis) Ni vedel za »propagandne prijeme«, ki jih nekateri naši sodobni »pesniki« še kako dobro poznajo. Tih, skromen in pravi pesnik pa se ne more in ne more v življenju uveljaviti. Kot je tiho živel in delal, tako se tudi tiho umakne v pozabo ... Morda bo ob koncu teh zapisov, pod zaglavjem o koroškem deležu v zakladu slovenske književnosti, le prilika, še kaj povedati o dognanih Ellerjevih pesnitvah. Saj so v letih med obema vojnama zbudile v našem revijal-nem tisku prav toliko pozornosti kot novele Prežihovega Voranca. Oba sta se oglašala z roba našega narodnostnega ozemlja... Župnija pri Mariji na Zilji je zelo stara,' prvič se imenuje že v 9. stoletju. Tudi cerkev, na daleč vidna gotska stavba, je kar impozantna, zgrajena L 1606. V notranjščini ima lesene oltarje iz 16. stoletja, na zunanjih stenah pa je bogata poslikava v romanskem slogu. UMETNIKI V ROŽU Ker še ne nameravamo obiskati Beljaka, bomo zdaj krunili ob Zilji proti jugu do Štebnja (St. Štefan) pri Maloščah (Malle-stig). To je rojstni kraj mladega koroškega slikarja slovenskega rodu Valentina Omana. Preden pa se poslovimo od Roža, povejmo še to, da je v Šentjakobu doma slikar in pesnik Gustav Januš, ki je razstavljal tudi že v Kranju. Od 1. 1969 živi in ustvarja v Svečah (Suetschach) pri Bistrici v Rožu znan slovenski kipar France Gorše. Umetnik je sicer že v 76. letu, a ustvarja še vedno z mladostno .močjo. Šolal se je pri velikem kiparju Ivanu Meštroviču, zrela leta je preživel v Ameriki, na jesen življenja pa si je zaželel domače, slovenske zemlje. Kupil si je v Svečah staro kmečko hišo in jo preuredil v atelje. Kipar Gorše vodi tudi manjšo privatno umetnostno šolo. Priložnost je sedajle, ko se poslavljamo od Roža, da še povemo, kako so koroški hitlerjanci izseljevali slovenske družine, plenili njihovo premoženje, kmetije pa »oddajali« trdnim Nemcem v last. Samo iz občine Bekštanj, ki obsega vasi okrog Baškega jezera, so izselili v nemški rajh oz. v delovna taborišča 22 družin s 105 družinskimi člani. Iz občine Brdo so izselili 6 družin (32 oseb), iz Ledine 6 družin (30 oseb), iz Zilje 1 družino (6 oseb), iz Rožeka 1 družino (4 osebe), iz Šentjakoba v Rožu pa 10 družin (58 oseb). Kako je bilć s Slovenci v drugih krajih, povem, ko nas pot tjakaj pripelje. Vseh skupaj so hitlerjanci v obdobju druge svetovne vojne izselili iz slovenskih krajev južne Koroške 1140 oseb. Ko so se l: 1945 vrnili pregnanci spet na svoje domove, so morali svojo posest še izterjevati pred sodišči! Zdaj je priložnost, spregovoriti o bridkem življenju slovenskih Korošcev v letih od 1938 do 1941. DEL VELIKE NEMČIJE Te odstavke ne pišem po kakšnih pripovedih, niti po lastnih izkušnjah. Pač pa po suhih zgodovinskih sporočilih. Suhih da, toda ubijajočih za naš rod .. . Ze v marcu 1938 je Koroška pravno postala del Velike Nemčije. Nepričakovano, pa tudi nezaželeno dejstvo! Premoč kričačev in surove-žev, združenih v Heimatbundu (pa ni današnji Heimatdienst njen naslednik?), je vsaj na videz kazala tudi premoč nacistične ideologije na Koroškem. ^ Položaj zavednih Slovencev je postal zares brezupen — kajti heimatbundovski kričači so čutili za seboj moč 80-milijonske Nemčije. To je bil pritisk, ki ga Slovenci v svoji zgodovini še nikoli nismo čutili. Prej smo se sicer res otepali s Franki, z Bavarci, potem z Avstrijci — zdaj pa smo imeli nad sabo moro velikega, nestrpnega, vase zaljubljenega naroda; skratka: imeli smo nad sabo maso krvoželjnih Germanov. Saj so imeli na Koroškem v onih letih za veleizdajalca že vsakega, ki se je pri ljudskih štetjih prijavil za Slovenca! — Heimatbund je na Koroškem zavladal namesto zakonite deželne vlade! ČITANKE NA GRMADI Nacizem je hotel, da Slovenci zginejo s površine svoje rodne zemlje. (Kar spomnimo se Hitlerjevega ukaza v Mariboru 1. 1941: — napravite mi to deželo nemško!). — V teh letih, od nastopa Hitlerja pa do napada na Jugoslavijo, so naši koroški rojaki izgubili še one mrvice narodnostnih pravic, ki so jih dotlej imeli. Potem (v začetku šolskega leta 1938/39) pa so morali otroci prinesti te svoje nemško-slovenske čitanke ; v šolo — tam pa so jih na dvorišču zmetali na grmado... In jiaši slovenski učenčki so morali gledati, kako gore knjige, pisane v jeziku, ki so jim ga vcepile v srca njihove dobre matere v Rožu, na Gurah, v Zilji, na Kostanjah, v Podjuni, na* Svinji planini pa tudi v krajih okrog Celovca, Itja visoko v Gosposvetsko polje..: Leto 1938 je prineslo še drugo zlo: po vaseh, pa čeprav so bile še tako hribovske in odročne, so nacisti ustanavljali otroške vrtce, ki so začenjali z germanizacijo slovenskih otrok že v naj nežnejših letih. (Prav to prakso izvajajo Italijani še danes v vaseh Beneške Slovenije — mi se pa gremo neke racionalizacije in ukinjamo stare hribovske šole. Te pa so bile slejkoprej lučice naprednosti, žarišča kulturno-prosvetne dejavnosti. Šole ukinjamo — župnišča pa se čvrsto drže. — Primer: Trstenik pri Kranju, Šenturska gora idr.) (Se bo nadaljevalo)' »Halo, KOMPAS? ... oprostite, J^da bi vprašala, kako kaj kaže z Grčijo.« »Vse je v redu, izlet bo.« y redu? Še sinoči smo po televiziji •deli tanke, ki so zbujali grozo in lrah v samem središču Aten. »Ja, ampak...« »Brez skrbi, do takrat, ko boste vi jrisli tja, bo že mir. To so samo aJhne praske, ki v takem mestu ne ^menijo nič.« i^icer se res spomnim tistega prve-jp maja 1968 v Parizu. V latinski j^trti so se streljali, mi tam pod °ptmartrom pa smo zvedeli za friške incidente šele doma. Le čud-p1? 8e mi je zdelo, da je bilo na U a.mP-Elysees naenkrat toliko po-t^ajev- Sem pač mislila, da se bo vldavkar pripeljal De Gaule. Bilo je i aeti nekaj jeepov, ki so tam na " enn°M Elizejskih poljan zdrveli iz ^ ® izmed palač in zavili na Place Concorde. Drugega nič. ^Prostite, toda meni se vseeno Je to v Atenah šele nekakšen ^etek...« SjJ ' vse se že umirja. Pravkar a.° govorili z našo ambasado v te£ah.« »yudno ...« sPlc K' on' se Pa za^aJ m' " toliko sprašujemo. Res, kar brez skrbi bodite in se lepo pripravite na praznovanje v Grčiji.« , Umolknem, ker res ne vem, kaj naj še rečem. Naj se kar vdam v usodo? Blondinka na oni strani — prav zagotovo je blondinka — pa zagotavlja še naprej: »Tovarišica, res, kar brez skrbi bodite ...« Ampak barikade, puč, tanki, mrtvi... Naj bo. Gremo, če je že tako. Kar bo, pa bo. Ampak drugič naj se pa radio pa televizija pa agencije zmenijo, kako bodo govorili. Ne pa, da je človek takole pretrgan! Na Brniku pravkar oddajamo prtljago. Moga uboga stara, dobra siva potovalka se je odpeljala po valjčkih. Zmahana kot kakšen veteran. Pa bo še za nekajkrat, čeprav ji iz robov že silijo vzmeti in je sploh vsa oguljena. Zoprno je le, ko se ti zdi, da jo prav vsi gledajo. Kar oddahnem si, ko izgine za zavesico. Tako, zdaj pa k avionu. Doslej sem se največkrat vozila z DC 6 in strašno nabito je bilo vedno. Tokrat se sedi malo udobneje. Šesta ura je že mimo, ko se dvignemo. Trda tema je še in pod nami na levi kaj hitro ugledamo luči Ljubljane, kmalu Zagreba, potem nekaj časa nič in že smo v Beogradu. Leteii bomo na Dubrovnik, kjer bomo opravili tudi carinske formal- nosti in potem naprej proti Atenam. Čakalnica beograjskega letališča je kar nekam zaspana, le vsake toliko časa jo zdrami glas stevvardese, . ki napoveduje polete letal: proti Londonu, Parizu, Alžiru, Frankfurtu ... Zoprno je takole čakanje in brezdelje. Potniki se po malem spoznavamo med seboj. Naenkrat zvoki harmonike. Cisto nalahno so akordi zaplavali po hali in tam od severnih vrat je na pol pri-plesala skupina mož in nekaj žena z zastavo, šopkom in steklenico. So prišli koga pospremit, počakat? Družba je vedno bolj vesela in hala zaživi. Zdaj je tudi harmonikar po-gumnejši in močneje in dalj potegne meh. Zapojejo. Še malo, pa bo kolo! Ampak neverjetno, kako drugačno vzdušje, kot še pred 10 minutami. Me pa res ima, kaj tole pomeni. Tistegale najbolj veselega bom povprašala. Pocukam ga za rokav: »Oprostite, no, kaj pa imate« »E, došli smo sačekat mladu. Sada dolazi avionom iz Titograda, onda krenemo za Suboticu,« se mu kar samo smeje. Druščina ga potegne nazaj. Pravkar napovedujejo prihod letala iz Titograda in veseli svatje jo uderejo na pisto. Prišla je »mlada«, ki pa ni bila več čisto mlada. Tudi mi smo na vrsti za odhod. Polet proti Dubrovniku je bil izredno lep. Obetal se je jasen, sončen dan. Carinske formalnosti so bile v. Dubrovniku kaj hitro opravljene. Praznik je danes in res ni treba, da je vse po pravilih. Carinik, mlad fant, je namreč kar v civilni obleki pregledoval dokumente. Je pa takale križasta carina že veliko prijetnejša od tiste zoprne rjavo-zelene, pa re- cite kar hočete. Precej je človek boljše volje. No, če smo že dvakrat dobro vzleteli in dobro pristali, bomo pa še tretjič,.upamo. Poleteli smo s piste in pod nami je že morje. Zakrožimo in za trenutek ugledamo za sabo Dubrovnik v soncu. Potem le morje in sem ter tja kakšna ladja vse do grške obale. Tu letimo tik ob obali. Zrak je tako čist, da spodaj lahko opaziš vsako kozjo stezico. Svetlejša barva morja ob obali nakazuje nizko dno, temnejša globlje. Kot na zemljevidu! Stevvardese postrežejo s kosilom. Kar prijetno je, veste, ko te takole strežejo pet, šest tisoč metrov visoko in zvrha gledaš na zalive in zalivčke ter pogorja Peloponeza v soncu. Tokrat v avionu ni dosti potnikov. Več kot pol je praznega. Opazujem najbližje sopotnike. Fantek, ki sedi z mamico za mano, si je za varnostni pas zataknil tudi svojega medvedka. Vrsto pred mano sedi starejša ženska. Po očalih, ki ji vise, na verižici, sodim, da je Holartdka. Moderna stara dama v ohlapnih lila rožastih hlačah in prav taki tuniki. Prava svetovljanka. Kaže, da smo stevvardeso, ki je bila tako namazana s svetlim pudrom, da je bila videti kot maska, pustili v Dubrovniku. Te tu so bile videti dosti prijetnejše. Polet je tako nepopisno lep, da pozabimo na strah in poročila izpred nekaj dni. Atene nas pričakujejo vse sončne in tople. Ze so pod nami prve počitniške hišice, čolni. Letimo tik nad pristaniščem. Potem vile z bazeni na strehah, hoteli, plaže in že se spuščamo. Atensko mednarodno letališče. Vsepovsod napisi največje agencijske družbe 01ympic, vsa ali pa večina last grškega ladjarja Onassisa. Pred letom dni se je na sosednji pisti z njegovim avionom uT)il njegov sin. Kakšna ironija! Imeti letališče, avione in potem se ti na lastni pisti z lastnim avionom ubije lastni sin. Kljub vsemu bogastvu zelo nesrečen človek, tale Onassis. Pred letališčno zgradbo čakamo na prevoz v mesto. Našega avtobusa ni in ni. Taksijev morje, toda mi moramo počakati na lastnika potovalne agencije, ki nas bo v mesto prepeljal s svojim avtobusom. Veter piha, kot na vseh letališčih sveta menda. Še dobro, da je tu ta divja rdečelaska. Nekakšen šef avtobusne? postaje je in kar naprej rita sem in tja, se zafrkava s šoferji avtobusov, ki prihajajo, se smeje in poje, skoči v svoj majhen štibeljc, v katerem se niti obrniti ne more, pa spet ven in se spet smeje. Uniformo ima približno tako tjavo kot naši cariniki in belo bluzo s kravato. Vsa vražja je. Tako živo me na nekoga spominja ves čas. Seveda. Saj to je druga Melina Mercouri. Še glas ima prav tako razklan kot ona. No, pa je le prišel lastnik naše potovalne agencije. Avtobus se je pokvaril, se opravičuje in nas hiti basati v taksije. Slednje stlači kar v svojega dekovca in že smo na atenskih ulicah. (se bo nadaljevalo) • 1% 9 Petek, 26. aprila 1974 TEKSTILINDUS KRANJ Ob prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Ob tej priliki želimo opozoriti naše potrošnike na izredno obsežno kolekcijo tkanin, ki smo jo pripravili za letošnje poletje. V trgovinah s tekstilom zahtevajte zato vedno tkanine Tekstilindus Kranj. Splošno gradbeno podjetje JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela. industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj S.P.O. v združenem podjetju KRANJ proizvaja telefonske centrale, telefone, Števce, stikala, merilne naprave, električno ročno orodje. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih uspehov Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna ZVEZDA Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela alpina Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in jim želimo veliko delovnih uspehov TOZD proizvodnja, TOZD prodaja in OZD skupnost skupnih služb Tovarna čipk, vezenin in konfekcije vezenine Vsem delovnim ljudem, predvsem pa svo-vnim prijateljem, čestitamo in prijetno praznovanje praznika ■■■■■ Delovna skupnost in skupščina komunalne skupnosti Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik dela in jim želi mnogo delovnih uspehov tovarna Pil triglav trzic metalka Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Proizvajamo: vse vrste pil in opravljamo storitve, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje Delovni kolektiv Kinopodjetja Kranj z enotami v Tržiču, Kranju in Kamniku čestita cenjenim obiskovalcem za praznik dela 1. maj • ' • A r ^ radio L J ^oročila poslušajte visak dan ob 4.30, 5. 6. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. IS. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7- 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. PETEK, 26. APRILA 4-30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovan-8ka narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Stari in mladi mojster, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute kino Kranj CENTER 26. aprila franc.-ital. barv. film zadnji tango v parizu ob 15.15, 17.30 in 19.45, Premiera špan.-ital. barv. cs filma pirati južnih morij ob 22. uri , 27. aprila za filmsko gledališče jagode in kri ob 10. uri, angl.-ital. barv. film zadnji tango v parizu ob 14.30 in 16.45, ob 20. uri radijska oddaja spoznavajmo svet in domovino, ob 22. uri premiera jug. barv. filma živeti od ljubezni _ 28. aprila jug. barv. otroški film mirko in slavko ob 10. uri, franc.-ital. barv. film zadnji tango v parizu ob 14.15., 16.30 'n 18.45, premiera amer. barv. filma kocka je padla ob 21. uri 29. aprila špan.-ital. barv. cs film pirati južnih morij ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. aprila angl.-ital. barv. film drakula proti frankenštainu ob 16., 18. in 20. uri 27. aprila jug. barv. otroški film mirko in slavko ob 16. urf, angl.-ital. barv. film Drakula proti frankenštainu ob !8. in 20. uri 28. aprila amer. barv. risani film PO PA J IN NJEGOVA DRUŽINA ob 14. uri, angl. barv. film MOŽ, IMENOVAN POLDNE ob 16. uri, angl.-ital. barv. film DRAKULA PROTI FRANKENŠTAINU ob 18. uri, premiera angl. barv. CS filma MACBETH ob 20. uri 29. aprila jug. barv. film živeti od LJUbezni ob 16., 18. in 20. uri Tržič 26. aprila amer.-ital. barv. film djangov ®IN ob 18. in 20. uri „ 27. aprila amer. barv. film seksualno spoznanje ob 15., 17. in 19. uri 28. aprila jug. barv. otroški film mirko in slavko ob 15. uri, amer. barv. film seksualno spoznanje ob il. in 19. uri Kamnik DOM 27. aprila franc. barv. film neznanec je prišel z dežjem ob 15., 17. in 19. uri 28. aprila franc. barv. film neznanec je prišel z dežjem ob 15. in 19. uri 29. aprila amer. barv. film AVANTURISTI 17/in 20. uri Škofja Loka SORA 26. aprila amer. barv. film cromwell ob 17-30 in 20. uri 27. aprila amer. barv. film ZGODBA Z zahodne STRANI ob 17.30 in 20. uri , 28. aprila amer. barv. film zgodba z zahodne strani ob 17.30 in 20. uri *«Jezniki OBZORJE y26. aprila amer. barv. film zgodba z zahodne strani ob 20. uri b27. aprila amer. barv. film kovinska "TlCA ob20L uri ,28. aprila amer. barv. film cromvvell ob 17 >n 20. uri 20. uri s 'IViom Vitala Ahdčiča, 20.00 Stop-pops 15, -21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli jugoslovanske RTV, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Tom Stoppard: Umetnikov padec po stopnicah, 20.00 Nova dela hrvaških skladateljev, 22.55 Iz slovenske poezije Radovljica n26. aprila amer. film NAJBOLJ NORI ONEVI STANA IN OLIA ob20. uri 1,27. aprila franc. barv. film DOBRA J>.UPCIJA V MARSEJU ob 18. uri, angl. barv. '"m MARIJIN TAJNI SAFE ob 20. uri r,28. aprila ital.-špan. barv. film TRIM "kVOLVERAŠA ob 16. uri, angl. barv. film ^ARijijsj TAJNI SAFE ob 18. uri, franc. barv. DOBRA KUPČIJA V MARSEJU ob Jesenice RADIO nt2,6' aprila franc. barv. film DON JUAN JE OILA ŽENSKA in 28. aprila amer. barv. CS film BRATOVA DEŽELA ^aprila amer. barv. film OSAMLJENEC Z Jesenice PLAVŽ aprila angl. barv. film CRNA MORA tocL in 28. aprila amer. bfjrv. film OSAMLJE-N*-CZ ZAHODA ^aprila amer. barv. CS film CHATOVA Kranjska gora S0NCEPrila ame'" harV' CS f,lm RDEC h,2.8- aprila franc. barv. film DON JUAN JE ajLA ŽENSKA Rejci perutnine! Kmetijska zadruga Naklo — valilnica prodaja 2—3 mesece stare jarčke po 30 din vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Na voljo so rjave in bele nesnice. SOBOTA, 27. APRILA 6.00 V praznično jutro, 8.07 Vesele pesmi in ritmi, 9.05 Živa Paulin: Hočemo biti prijatelji, 9.35 Naši zbori pojo narodne in partizanske pesmi, 10.05 Svobodi naproti, 11.15 Slovenske pihalne godbe, 11.35 Marjan Drobež: Socialistična zveza — nadaljevanje OF, 12.10 Iz slovenske lahke orkestralne glasbe, 13.30 Lojze Štradjot: Delavci in njihove pravice, 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.15 Pojo naši operni pevci, 16.00 Od včeraj in danes, 16.45 S knjižnega trga, 17.05 Slovenske umetne zborovske pesmi, 17.30 Rapa Šuklje: Kulturniki pred mikrofonom ROF, 18.15 Prazničen koncert 'Plesnega orkestra RTV Ljubljana, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Plesni ritmi, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 pesmijo in plesom v novi teden Drugi program , 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.35 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevko Majdo Sepe, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.35 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Matija Bravni-čar: Hlapec Jernej, opera množic v osmih slikah, 20.50 Praznični nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 28. APRILA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Srečanje v studiu 14, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popu- larne operne melodije, 16.30 Nedeljsko športno popoldne, 18.30 Zabavni zvoki, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 2().(X) V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.00 Dober dan, 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši kraji in ljudje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.00 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202, 19.05 Prenos nogometne tekme Hajduk : Olim-pija Tretji program 20.05 Večerna nedeljska reportaža, 20.15 Igramo, kar ste izbrali, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 29. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.55 Sodobna oprema prostorov, 15.40 Joseph Haydn: Simfonija št. 68 v G-duru, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 20.00 Ti in opera, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo * Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih revij, 16.00 S knjižne police, 16.05 Slovenske popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 Iz zborovske zakladnice, 19.30 Johann-Sebastian Bach: Sonata za violino in čembalo št. 4 v c-molu, BD 1017, 19.50 Literarni večer, 20.35 Vincent d'Indy: Simfonija št. 2 v B-duru, op. 57, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marij Kogoj, 22.55 Iz slovenske poezije 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.15 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.40 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu, 17.55 Obzornik, 18.10 Maroltovci praznujejo, 18.45 Podelitev priznanj OF, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Koncert ob 30-letnici Partizanskega invalidskega pevskega zbora — prenos, 21.50 Balada o trobenti in oblaku — slovenski film, 23.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.35 Poročila (Zg), 17.40 Otroški spored (Bg), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sk), 19.00 Kultura danes (Bg). 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vse ali nič — kviz, 21.50 Dokler nas smrt ne loči — serijski film, 22.20 TV dnevnik, 22.40 Monitor — oddaja TV Ljubljana (Zg) SOBOTA, 27. APRILA 10.00 Koncert otroških zborov, 10.30 Radi bi bili prijatelji, 10.55 Srečno pot, kurirček, 11.15 S. Prokofjev: Peter in volk — glasbena pravljica, 11.40 France Bevk: Crni bratje — mladinska igra (Lj), 16.15 Nogomet Borac : Zagreb — prenos (Sa), 18.15 Poročila, 18.20 Snežna gos — angleški barvni film (Lj), 19.15 Gledališče v hiši (Bg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, V Klanšek Vili sodavičarstvo Brezje 76 a telefon 75-395 Ugotovili smo, da veliko praznih steklenic in embalaže leži pri naših odjemalcih, medtem, ko nam jih sedaj, ko se pričenja sezona, hudo primanjkuje. Zato vljudno prosim vse odjemalce VI-PI oranžade, da pripravijo zaboje s steklenicami 27. in 28. aprila na vidno mesto pred hišo, da jih bomo pobrali. Če jih ta dan ne boste pripravili, nam, prosimo, sporočite na tel. št. 75-395, kdaj in kje jih lahko dobimo. Za prijaznost se vnaprej zahvaljujemo in se priporočamo Vili Klanšek PETEK, 26. aprila, ob 17. in 20. uri - Sve-'"a-PovSe: UKANA; gostovanje v Kočevju; POBOTA, 27. aprila, ob 19. uri - M. Štefa-o?C: VČERAJ POPOLDNE; uprizori KUD ' loržif Kokrica na Kokrici v okviru občinske Ve gledaliških skupin; „ °b 15. in 19. uri — Svetina-Povše: UKANA; K Rovanje v Kopru; p ^kDELJA, 28. aprila, ob 20. uri — Svetina- UKANA: gostovanje v Izoli; 1 °NEI)ELJEK, 29. aprila, ob 10 in 19. uri „ ovetina-Povs/ "TKAN . .. . • v JPi-"ariu 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Štirje asi, 21.35 Pravnuki — barvna risanka, 22.00 TV dnevnik, 29 Cannon — serijski barvni film (Lj) UHF — oddajnik Kr* 18.(X> Kronika (Zg) --------- '.a otroke, 19.15 Gl' ' . . ...... dnevnik (Sa-Z- . 1 1 je 1... igra, 21.25 I . /-a vas > \ Cavett, 22.40 24 , NEDELl > 28. APRIL. 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — ba. TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska iJdaja (Bg), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Otok ptic, Pravnuki — barve, 12.30 Poročila, Nedeljsko popoldne: Šport, Pevski zbor iz Divače, konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Živeti svobodno — angleški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.35 25 let veselega večera — prenos (Bg), 22.05 Športni pregled (Sa), 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.;«) Don Kihot — risanka, 20.50 Nevarne vezi — celovečerni film, 22.20 24 ur (Bg II) PONEDELJEK, 29. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00, 9.15 Nemščina, ponovitev ob 15.15 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.45 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutke, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Na daljnem severu: Preplah med trsjem — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Sofokles: Antigona — predstava SNG Celje, 21.50 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 O knjigi (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg II), 20.30 Dokumentarna oddaja (Zg II), 21.00 Celovečerni film (Bg II) KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE a KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem-štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON. CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 VU ULJTES Petek, 26. aprila, ob 21.50: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU — slovenski film; režiser France Stiglic, v gl. vlogi Lojze Potokar; Film, napravljen po literarni predlogi pisatelja Cirila Kosmača, je verjetno eden najboljših slovenskih filmskih del. Zal na malem zaslonu ne pridejo do .izraza vse tiste prvine, ki jih film vsebuje. Že pokojni igralec Lojze Potokar se v vlogi slovenskega kmeta kot orjak dviga proti nasilju in zlu. V filmu je nekaj nepozabnih prizorov, kot na primer sejanje. Naj ponovimo, da je slovenska kinematografija ustvarila res malo tako velikih del. Nedelja, 28. aprila, ob 18.10: ŽIVETI SVOBODNO — angleSki barvni film; režiser James Hill, v gl. vlogah: Virginia McKenna, BiH Travers, Robert Youn g; Pisateljica Joy Adamson je v romanu, po katerem je posnet film, opisala svoje življenje v Afriki, Se posebej pa prijateljstvo z levinjo Elso. Njen mož je bi) namreč lovski nadzornik v Keniji. Svoji ženi je pripeljal tri levje mladiče in ko s«J odrasli, jih je bilo treba oddati v živalski vrt. Zakonca sta obdržala le Elso, ki pa zaradi tega ni bila sposobna samostojno in svobodno živeti. Preden sta zakonca zapustila Afriko, sta storila vse, da bi Elso osamosvojila. V filmu je veliko prizorov z divjimi afriškimi živalmi. Po zunanjem okviru malce spominja na filme Daktari, vendar pa je prepričljivejši. iiaujnii iz serije ijivejSi. I tržni pregled JESENICE Solata 9 din, Spinača 6 do 11 din, korenček 10 do 11 din, slive 21 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,40 din, limone 9,40 din, česen 30 do 40 din, čebula 4 din, pesa 3,50 din, kaSa 9,80 din, paradižnik 25 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo ,'18,30 do 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din; skuta 12 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 10,50 din, krompir 2,40 din KRANJ Solata 10 do 12 din, Spinača 14 din, korenček 8 din, slive 17 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, česen .30 din, čebula 6 din, fižol 12 din, kaša 10 din, čebulček 12 din, med 30 din, kokoši — očiščene 30 din, radič 14 din, žganje 32 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 16 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2,50 din TRŽIČ Solata 10 do 12' din, Spinača 15 do 18 din, korenček 10 do 12 din, slive 18 din, jabolka 5 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 do 7 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase -20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, paprika 30 din, paradižnik 25 din, krompir 2 din _ j. * <\ IIRM Etiketa Žiri Kmetijsko živilski kombinat Kranj - TOZD Tovarna, olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za praznik dela Tkanje trakov, tiskanje tkanin in umetnih mas Industrija naravnega kamna jJS Marmor Hotavlje Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in obenem priporočamo svoje izdelke v ' — iz sivorožnatega hotaveljskega marmorja in drugih jugoslovanskih marmorjev — breton plošče v več barvah ^^ — jezerski lehnjak v ploščah za fasade ^^^^ Svoje izdelke fudi sami montiramo Zavarovalnica SAVA Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za 1. maj — praznik dela Veletekstil Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupa nje in se priporočamo trgdvsko podjetje s tekstilom na drobno in debelo Poslovalnica Tržič, Tržič Vsem odjemalcem in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in se priporočamo! Velika izbira najnovejših vzorcev metrskega blaga, preprog, moške, ženske in otroške konfekcije in perila SGP Tržič T w v Gozdno [ M gospodarstvo L. Bled Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek Ob prazniku dela čestitamo vsem delov nim ljudem SGPT ARH Lesna industrija Združena lesna figMH industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grotfo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! Delovni kolektiv Ključavničarstvo Radovljica čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želi prijetno praznovanje ter priporoča svoje storitve Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim še naprej želimo veliko delovnega uspeha. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Štirnova 9, Kolman 2687 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in SLAMOREZNICO na motorni pogon. Visoko 70, Šenčur 2688 Zelo poceni prodam prenosni Magnetofon sanyo z mikrofonom na baterije 9 v in na omrežje 220 v. Bernik Franc, Strmica 5, Selca 2689 Prodam dobro ohranjeno kosilnico bcs. Oblak Martin, Dolenja Dobrava 13, Gorenja vas 2690 Prodam športni voziček in električni štedilnik. Staneta Žagarja 9, Kranj 2691 Prodam 6 tednov stare pujske. Sp. Brnik 65 2692 'Prodam 3 pujske, 6 tednov stare, 2 bika za pleme in konja za vsako delo. Zapoge 17 2693 Prodam svinjo za zakol. Zapoge 15 2694 Prodam dve težki kravi (simen-talki), dobri molznici, ena s teletom. Kavčič Edvard, Koprivnik 24, Sovo-denj 2695 Kmetijska zadruga Naklo prodaja 6 tednov stare petelinčke po 5 din v torek, 30. aprila, od 9. do 12. ure v valilnici Podbrezje KZ Naklo Prodam KRAVO po izbiri. Dolar Franc, Želeška 10, Bled 2696 Prodam SENO in OTAVO in kupim 60 kg težkega PRAŠI CA. Koc-jančič, Krnica, Zgornje Gorje 2697 Zaradi nujne izpraznitve stanovanja ugodno prodam vso opremo (premičnine). Prodam tudi 1500 kosov strešne OPEKE (glinasti folc). Ogled opreme bo v soboto od 14. ure dalje in v nedeljo od 8. do 18. ure. Muravec, Hafnarjeva pot 13, Kranj 2698 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo ULTRA in traktorsko ferguso-novo SEJALNICO. Srednja vas 55, Šenčur 2699 Prodam novo CIRKULARKO z vozičkom za obžagovanje lesa. Žon-tar Pavle, Sv. Duh 42, Škofja Loka 2700 NOVO z okusom grozdja Prodam betonsko ŽELEZO 10 milimetrov. Rudi Jevšek, Britof 209 2701 Poceni prodam udoben KAVČ, Primeren za ležanje, tudi za dve osebi. Krožna 9, Kranj 2702 Ugodno prodam pralni stroj CANDI. Jelenko, Nazorjeva 6 2703 Prodam mesnato SVINJO. Sp. Brnik 55 2704 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektr.). Frantar Milan, Delavska 11, Kranj - 2705 Prodam novo, še zapakirano KUHINJO GORENJE. Grmičeva 31,\ Kranj, Čirče 2706 ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča cenjeno, prebivalstvo, da bo njena enota Hranilnica Kranj poslovala v torek, 30. aprila 1974, za stranke od 7. do 12. ure Prosimo, da z razumevanjem upoštevate to spremembo. Prodam mesnatega PRAŠIČA. Sr. Bitnje 22 2715 Prodam več ton kvalitetnega SENA in tri FOTELJE ter dve MIZICI. Vidic, Ovsiše 23, Podnart 2716 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo. Podhom 11 2717 Prodam KOSILNICO znamke MERKELJ. Lahovče 28 2718 Prodam semenski KROMPIR. Smokuč 18, Žirovnica 2719 Prodam PRAŠIČA, okrog 100 kg, jedilni KROMPIR in FIŽOL. Škofjeloška 30, Kranj 2720 NOVO z okusom grozdja Prodam brejo KRAVO, ki še molze. Glinje 1, Cerklje 2707 Prodam OJAČEVALEC z dvema skrinjicama. Kožar, Zalog 76, Cerklje 2708 Prodam 1000 kg JABOLK po 2 din in semenski in jedilni KROMPIR igor. Velesovo 4, Cerklje 2709 Prodam brejo KRAVO sivko. Pšenična Polica 14, Cerklje 2710 Prodam mlado KRAVO s teletom. Lenart 2, Cerklje 2711 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Poženik 15, Cerklje 2712 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 35 v 2713 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 13 2714 ČOLN — GLISER, ugodno prodam. Informacije na telefon 24-268 od 12. do 14. ure in od 19. ure naprej vsakdan. 2511 Prodam OPEKO POROLIT 8 cm 25x 30 cm in opeko STROPNIK MONTA 12 cm 25 x 30 cm. Bokom Štefan, Trstenik 35, Golnik 2692 Prodam krmilno PESO centaver, 3000 kg. Cena 0,45 din. Sp. Duplje 56 2685 Prodam kuhinjsko OMARO, še dohro ohranjeno. Ul. 31. divizije 64, Kranj 2686 Prodam novo, še zapakirano KMEČKO PEČ. Egart Jože, Jezerska 27, Kranj 2687 Prodam kino KAMERO SUPER 8 YACHICA. Zeni, Sp. Besnica 47 2688 Prodam OJAČEVALEC z vgrajenim zvočnikom VIKING 60 W in ritem kitaro MUSI M A. Fojkar Boris, Gabrk 1, Škofja Loka 2689 Prodam KRAVO, ki je dvakrat te-letila, z mlekom. Bodešče 8 2690 Obiščite naše poslovalnice Prodam OTAVO in SENO. Zgla-site se Zg. Jezersko 116 ali Kranj, Ul. Moša Pijade 4 pri Skuber, stan. 4 2691 Prodam 60 kg težke PRAŠIČE. Podbrezje 49, Duplje 2693 Prodam globok otroški VOZIČEK. Šenčur, Partizanska 12 (letališki blok) 2694 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 10 2695 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, KROMPIR igor in vprežni OBRAČALNIK za seno. Nasovče 11, Komenda 2696 Prodam 2 trodelni OKNI 120 x 170 z omarico za roleto. Tavčar Janez, Zabreznica 40, Žirovnica 2697 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, hladilnik HIMO in električni ŠTEDILNIK. Zepič, Kranj, Zlato polje 12 a 2698 Poceni prodam STROJ za izdelovanje strešne opeke. Cesta na Klanec 61 2699, Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 37, Kranj 2700 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. 1. maja 63 ' 2701 Prodam pravokotno CISTERNO, 3000 litrov. Zg. Bitnje 136 2702 Prodam SPALNICO (dve trodelni omari). Staneta Rozmana 9, Kranj, stan. 11 2703 Prodam pomivalno MIZO s pipo 120 x 60, levi odcejalnik. Vidic Rudolf, Begunjska 15, Lesce 2704 NOVO z okusom grozdja Prodam OKNA, primerna za vveekend, AVTO R 4 in skoraj novo PRIMO. Zbilje 47 2705 PASOVE za narodno nošo prodam. Urh Kati, Breg ob Savi 42, Kranj ' 2706 Prodam 2 meseca stare JARČKE, rjave, priznane dobre nesnice GOL-DEN COMET — PRELUKS in VAJTRAH. Tupaliče 11 2707 kupim Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Hrastje 52 2728 Prodam FIAT 750, letnik 1961, registriran za leto 1974, cena ugodna. Nardoni, Novi svet 15, Škofja Loka 2630 Prodam AUSTIN MAKSI 1500, letnik 1971. Šenčur, Kuraltova 2 2669 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Sp. Brnik 4 2708 Prodam SPAČEK ali menjam za ZASTAVO 750. Voglje 63 2709 Prodam FIAT 850 in DEUTZ 4500. Ogled v nedeljo 28. 4. ves dan. Zg. Brnik 2, Molk Janez 2710 Prodam TAM 4500 v dobrem stanju, registriran za leto 1974. Stara Loka 153, Škofja Loka 2711 Prodam osebni avto NSU 1000, letnik 1967, po zelo ugodni ceni. Sopotnik Peter, Savska cesta 1, Bled 2712 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do januarja 1975, prevoženih 52.000 km. Tolar, Prtovč 1, Železniki 2713 . Prodam FIAT 850 SPORT COU-PE, letnik 1970. Bernard Niko, Titova 1 a, Jesenice 2714 Ugodno prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1970. Belehar-jeva 26, Šenčur 2715 Kupim ZASTAVO 750, na ček ali bančno posojilo. Dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 2716 Prodam FIAT (SEAT) 124, letnik 1969. V račun vzamem tudi stare kovance. Informacije na tel. 24-456 po 13. uri 2717 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Kokrica, Cesta na Rupo 32 2718 Prodam avto FIAT 600, devet tisoč po generalni, po zelo ugodni ceni, dobro ohranjen. Bertoncelj, Posavc 2719 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Rosulnik Feliks, Šinkov turen 40, Vodice 2720 stanovanja Kdor mi preskrbi neopremljeno enosobno STANOVANJE do septembra, dobi 1000 D M nagrade. Stanovanje plačam za 2 leti naprej. Ponudbe poslati na naslov Cmrečnjak Frenk, 8070 Ingolstadt, Hindenmith-strasse 23, Deutschland ali Cmrečnjak Martinka, Srednja vas 57, Šenčur 2674 Zamenjam enosobno STANOVANJE v bloku za večje. Ni centralne. Zaželen severni del Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 27£1 Iščem skromno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Poštena« 2722 Nujno potrebujem SOBO v Kranju ali okolici. Lilič Slavica, Triglav konfekcija Kranj, Tekstilindus 2723 Zamenjam komfortno, takoj vse-ljivo STANOVANJE v prvem nadstropju vile v centru Ljubljane, za manjši vikend v Kranjski gori ali okolici z doplačilom razlike v gotovini. Informacije tel. 061-55-901 2724 Trgovska pomočnica, samska, išče SOBO v Kranju, po možnosti neopremljeno. Ponudbe pod »Nujno« 2725 Kupim dvo- ali trosobno STANOVANJE v centru Kranja ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Gotovina« 2730 Dve ženski sprejmem na STANOVANJE. Smledniška 35, II. vhod 2731 zaposlitve Kupim KONJA, sposobnega za delo. Breg 10, Komenda 2729 Kupim SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 10 do i5 kub. m. Debelak, Otoče 20, Podnart 2672 vozila Prodam VW, letnik 1971, Visoko 57 2493 Prodam skoraj nov moped TO-.MOS, za katerega ni potreben vozniški izpit, na 4 prestave — nožne. Vidmar, Begunjska'l4, Kranj 2551 Poceni prodam avto CITROEN D. S. 19 (žabo), ohranjeno, v dobrem stanju, registiran in z rezervnimi deli. Ravnik Jože, Cojzova 8, Boh. Bistrica 2721 Prodam ZASTAVO 750 in DESKE, 2 cm. Maleš, Breg 10, Komenda 2722 Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1971. Ogled v nedeljo, 28. 4. 74 od 8. do 13. ure v gasilskem domu Škofja Loka 2723 Ugodno prodam FIAT 600 D, letnik 1961, tri klasična OKNA 125 x 170, enega 125 x55 in MOPED na Štiri prestave. Grad 3, Cerklje 2724 Ugodno prodam ŠKODO OCTA-VIO COMBI, letnik 1966.'Pogačnik Radovljica, Šercerjeva 6 2725 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, Visoko 19 2726 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, rnožno^ s kreditom. Žibert, Pivka 1 s 2727 možno tudi za stanovanje. Informacije: Kamnitnik 12, Škofja Loka Prodam GARAŽO pri Pekarni v Kranju," najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Garaža« 2732 Prodam PARCELO — zazidljivo z vso dokumentacijo. Lahovče 65, Cerklje 2733 Oddam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu. Moša Pijade 16, Kranj 2734 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 26. aprila do 2. maja od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 60-440. prireditve ŠPORT HOTEL POKLJUKA prireja vsako soboto zabavo s plesom. Igra ansambel »TOPNI-CARJI«. Vabljeni 2737' HOTEL POŠTA NA JESENICAH prireja zabavo s plesom v soboto, 27. 4., v sredo, 1. 5. in četrtek, 2. 5. ob 20. uri. Igra ansambel Rudija Jevška. Valjeni 2738 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PREDOSLJE priredijo v soboto, 27. 4. 1974, ob 20. uri VESELICO v kulturnem domu Pre-doslje. Igra ansambel »TRGOVCI«. Izkupiček je namenjen za ureditev klubskega prostora. Vljudno vabljeni! 2739 MLADINSKI AKTIV UTIK prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES v BUKOVICI. Zabaval vas bo ansambel MODRINA. Vabljeni 2681 GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE priredi v nedeljo, 28. 4. 1974, ob 18. uri ZABAVO za staro in mlado. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni obvestila Semiš, vse vrste tkanin, odeje, zavese ter jančka čisti EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA«, Kokrica, Cesta na Rupo št. 13 — nasproti brunarice. Odprto vsak dan od 15. do 19. ure, v sobotah od 9. do 12. ure. Se priporočamo! 2682 Cenjene stranke prosimo, da vzamejo POPRAVLJENE URE od februarja 1974 nazaj. Urar Rudolf Rus, Jenkova ul. 1, Kranj • 2683 Zopet delam na domu STREŠNO CEMENTNO OPEKO (folc). Naročila sprejemam v Voklem št. 45, Li-kozar Jože 2684 EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA v Preddvoru št. 4 (pri Lom-barju) čisti vse vrste tkanin, semiš, odeje, zavese ter jančka. Odprto vsak dan od 14. do 19. ure, v sobotah od 9. do 12. ure. Se priporočamo! Takoj sprejmem dva MIZARSKA pomočnika, vajenca ali dva za pri-učitev. Plača po dogovoru. Podjed Jože, Britof 116, Kranj 2679 Sprejmem dve VAJENKI. Jelena Valinger, Koroška 16, Frizerski salon 2680 Iščem žensko za VARSTVO 10-mesečne pančke, po možnosti v centru mesta. Primožič, Koroška 10, Kranj 2735 Upokojena oskrbnika gresta delat v bife za letno sezono. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 2736 ostalo Podpisana Julka Šavs iz Preddvora 19, preklicujem besede: »Pusti te bilje pri miru« in »Pina, ti pa kar tiho bodi«, ki sem jih izrekla na našem dvorišču Mariji Pogačnik iz Preddvora 9, ker ne želim postopka pri sodišču. Pripominjam, da nisem vedela, da »Pina« ni pravo ime Marije Pogačnik. 2686 Iščem sebi primerno kmečko dekle od 20 do 28 let, ki se želi kmalu poročiti in si urediti svojo družino. Sem kmečki fant, doma na Gorenjskem v lepem kraju. Resne ponudbe pod »Maj« 2740 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih naredi moja žena Grošelj Štefka. Grošelj Franc, Pšata 7, Cerklje 2741 posesti Ugodno prodam PROSTORE v pritličju, primerne za razne obrti, čestitke Dragi hčerki ANICI in VIKTORJU BENEDIK za 25-letnico poroke ter JOŽETU in MALČI KAVČIČ za 10-letnico skupnega življenja — iskrene čestitke. Starši! Veletrgovina Špecerija Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) administratorja Pogoj: nižja strokovna izobrazba z najmanj 3 leta prakse; b) kontrolorja finančnih dokumentov Pogoj: ekonomska srednja šola; c) pomočnega blagajnika Pogoj: nižja strokovna izobrazba; d) referenta za gostinstvo Pogoj: gostinski tehnik jz najmanj 10 let prakse ali ESŠ z najmanj 5 let prakse v gostinstvu. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 6. maja 1974 p NOVO! v festivalni dvorani na Bledu Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in prvomajskih praznikih od 10. do 19. ure Omejitve hitrosti na evropskih cestah Počasi se (varno) daleč pride (in ceneje) Prav te dni se izteka veljavnost odredbe o omejitvi hitrosti na slovenskih cestah, ki jo je 30. oktobra lani podpisal republiški sekretar za notranje zadeve, iztekla pa se bo 30. aprila letos. Obenem pa se prav te dni pričakuje, da bo izšla nova odredba, ki bo omejitev hitrosti v naši republiki podaljšala tja do 1. oktobra, ko se predvideva, da bo začel veljati novi temeljni zakon o cestno prometni varnosti. Ce je morda kdo pričakoval, da bo torej med prvomajskimi prazniki in pa v turistični sezoni, ki je pred vrati, hitrost na naših cestah neomejena, se je verjetno uštel. Res, da je bila Slovenija v teh petih mesecih edina republika, ki je omejila hitrosti v prometu, vendar pa se pričakuje, da bodo takemu zgledu kasneje sledili še kje. ' Za sedaj se sicer še ne da z gotovostjo trditi, da omejevanje hitrosti na cestah vpliva na število prometnih nesreč; za to je bil rok, v katerem je doslej veljala prepoved, izredno prekratek. Tudi v nekaterih evropskih državah, kjer je hitrost omejena že dlje časa, menijo, da tudi po enem letu trajanja omejitve hitrosti ni mogoče sklepati o vpli- vu omejitve na število prometnih nesreč. Omejitve pri nas so bile sprejete potem, ko so nekatere evropske države že omejile hitrosti na nekaterih cestah. Evropska konferenca ministrov za prgmet je že junija 1971 priporočila vsem državam članicam, naj uvedejo stalne omejitve hitrosti na nevarnih delih cest, začasne omejitve pa takrat, ko je promet zelo močan ali zaradi neugodnih vremenskih razmer nevaren. Druga resolucija iz istega leta pa je priporočila članicam, naj predpišejo stalne omejitve hitrosti zunaj naselij za vse osebne avtomobile in motorna kolesa, rezultate omejitev pa naj med seboj primerjajo. Tem dvem resolucijam sta pritrdila tudi sedmi mednarodni kongres prometne policije v letu 1971 in pa svetovna organizacija za turizem in avtomobilizem, vendar zadnja s pripombo, da je koristno omejevati hitrost na določenih delih cest in v določenem času, ni pa za splošno omejitev hitrosti. Takim priporočilom so v zadnjem času sledile skoraj vse evropske države, omejitve pa seveda niso povsod enake. Zato se je treba pred potovanjem prej Ježevke so bile v prtljažniku Posledice vožnje po zasneženi cesti z izrabljenimi letnimi gumami so bile strašne. V razbitem osebnem avtomobilu znamke VW variant*sta po trčenju s tovornjakom umrla prijatelj voznika in njegova žena, voznik pa je bil huje ranjen. Nesreča se je pripetila 25. novembra lani na cesti prvega reda pri Podvinu na zasneženi in plundrasti »skakalnici«. Voznik Jovanović Bo-^ivoj iz Beograda se je skupaj s prijateljem Dragoljubom Lukićem in njegovo ženo vračal na delo v Zah. Nemčijo. Tisti dan je na Gorenjskem snežilo, ceste so bile zasnežene in spolzke. Voznik Jovanović je vozil dokaj hitro, kot so povedali kasneje nekateri vozniki, ki se jim je čudno zdelo, da jih po taki cesti še nekdo prehiteva. Naglica je bila usodna: verjetno se je vozniku mudilo, da bi prišel čez mejni prelaz še preden bi zapadlo več snega — prišel pa~ ni nikamor. Pri vožnji navzdol po »skakalnici« na radovljiško stran je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti zaneslo na levo stran, tako da je silovito z bočno stranjo priletel v tovornjak Janka Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov ■ uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja I. — Tekoči račun i. pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 14 ® 5r i cm *** Petek, 26. aprila 1974 Topolovca, ki je tik pred nesrečo že ustavil. Voznik Jovanović se je na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal, da je pred njim na desni strani ceste stal neosvetljen tovornjak in da je zaradi tega zavrl, osfepile pa naj bi ga tudi luči nekega avtomobila. Priče pa so povedale, da je bila takrat dopoldne vidljivost dobra, na desni strani ceste pa tudi ni bilo nobenega tovornjaka, zaradi katerega bi voznik Jovanović moral zavirati in bi ga zato zaneslo. * Voznik Jovanović je povedal, da je že dolg« voznik. Prav zaradi tega bi moral vedeti, da ob takšnih pogojih vožnje, to je po snežni brozgi, ni razsodno voziti prehitro, še posebej pa ne z letnimi gumami kontinental, ki so bile tudi že precej izrabljene. Voznik je naletel na sneženo cesto že precej kilometrov pred nesrečo in bi lahko hitrost novim pogojem na cesti prilagodil, ne pa da je vožnjo nadaljeval z nezmanjšanim tempom. Namera, da bi na prvi bencinski črpalki zamenjal letne gume z je-ževkami, ki jih je vozil v prtljažniku, je ostala neuresničena. Sodišče je voznika Jovanovića spoznalo za krivega te hude prometne nesreče. Kot dolgoletni voznik bi moral vedeti, kakšne posledice lahko nastanejo ob neprimerni vožnji na spolzki cesti in da se nevarnosti ne bo mogef izogniti s spretnostjo. Čeprav je voznik trdil, da je pred nesrečo vozil okoli 40 kilometrov na uro, mu sodišče tega ni verjelo: ob taki hitrosti bi avtomobil težje zaneslo, niti ne bi bile posledice trčenja v že stoječi tovornjak tako hude. Sodišče je voznika Borivoja Jovanovića obsodilo na dve leti strogega zapora. Med olajševalne okoliščine je štelo, da je bil voznik doslej nekaznovan, da mora skrbeti za družino, da je bil v nesreči tudi sam hudo ranjen in prizadet zaradi smrti obeh prijateljev. L. M. prepričati o dovoljeni hitrosti v neki državi, da potem ni neljubih presenečenj in sitnosti s prometno policijo. Obvestil, takih kot jih je izdal republiški svet za preventivo in varnost v cestnem prometu in so jih delili tujim voznikom ob prestopu naše meje, pa avtomobilisti na drugih mejah ne bodo našli. Hitrost so omejile na 80 kilometrov na uro na vseh cestah tele države: Bolgarija, Anglija, Finska, Grčija in Irska. Belgija ima omejeno hitrost prav tako na 80 kilometrov na uro, razen na avtomobilskih cestah (in štiristeznih), kjer je dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro. V Zah. Nemčiji je največja dovoljena hitrost na vseh cestah 100 kilometrov na uro, na avtomobilskih cestah pa se priporoča do 130 kilometrov na uro. Danska dovoljuje hitrost 90 kilometrov na uro razen na avtomobilskih cestah, kjer je omejitev 110 kilometrov na uro. V Franciji je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro, na avtomobilskih cestah 140 in na štiristeznih z ločenimi voznimi pasovi 120 kilometrov na uro. Italija je omejila hitrost nq 100 kilometrov na uro, na avtomobilskih cestah pa na 120 kilometrov na uro. V Švici velja omejitev 100 kilometrov na uro, na avtomobilskih cestah pa 130 kilometrov na uro, enako omejitev ima tudi Liechtenstein. L. M. Svet Doma upokojencev Kranj v ustanovitvi razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. medicinske sestre za nedoločen čas Pogoj — srednja strokovna izobrazba, praksa zaželena; 2. kuharja ali kuharice za nedoločen čas Pogoj — K V kuhar -ica; 3. likarice — perice za nedoločen čas Pogoj — polkvalificirana dokončana osnoVna šola; ali nekvalificirana delavka,. 4. snažilke za določen čas od 1. julija do 31. decembra 1974 Pogoj — nekvalificirana delavka. 5. kuharice, sobaric, negovalk za nadomeščanje v času dopustov (junij, julij, avgust). Za delovna mesta pod 1., 2. in 3. je poskusno delo, ki traja tri mesece. Nastop dela 15. julija 1974 ali po dogovoru. v„ —' • Za delovna mesta pod 4. in 5. — nastop dela po dogovoru, možnost stanovanja in prehrane v domu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest: o izidu razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni. Pismene prijave sprejema tajništvo zavoda. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža in očeta Andreja Kuralta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč, kolektivu Jelovice, društvu upokojencev in častitemu gospodu župniku za tople poslovilne besede. Njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Bohinca Čebrovega ata iz Sebenj pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečena in pismena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala č. g. župniku iz Križev ter tiho spremstvo č. g. iz Naklega in Tržiča. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in temeljnim organizacijam Komunalnega podjetja Tržič, SGP Projekt Kranj, trgovskemu podjetju Veletrgovina Živila Kranj, Kinopodjetju Kranj in TOZD Tržič za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gasilcem, pevskemu zboru iz Križev, požrtvovalni sosedi Pavli in tovarišu Petru Studenu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še posebna zahvala dr. magistru Petru Tišlarju iz Kranja za vsestransko pomoč, za zdravstveno pomoč zdravnikom iz Tržiča, zdravniškemu osebju v bolnici na Jesenicah, Golniku in Ljubljani. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Pepca, sinova Janko in Jože, hčerke Francka, Milka, Mari in Nada z družinami, brat Jože in sestra Francka ter ostalo sorodstvo. Sebenje; Tržič, Naklo, Podhom, 20. aprila 1974 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata, deda, pradeda in strica Franca Bolka Milharjevega ata iz Šmartnega se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, šopke in izrečena sožalja. Vsem se zahvaljujemo za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Cerklje, tov. Poru za poslovilne besede ob odprtem grobu ter ostalim družbenopolitičnim organizacijam Poženik, posebno sodelavcem Planike in Tekstilindusa, h. duhovščini iz Cerkelj in vsem zvonarjem. Posebna zahvala velja dr. Beleharju in medicinski sestri Anici Zura za dolgotrajno zdravljenje, zahvala tudi Justi iz Predoselj. Se nekrat iskrena hvala sosedom za vsestransko pomoč v najhujših trenutkih. Žalujoči: žena Katarina, sinovi Ivan, France, Vencelj, hčerke Ana, Julka, Francka z družinami. Šmartno, Poženik, Grad, Dvorje, Predoslje, 18. aprila 1974 Janez Bartol: Ne bodite domači sodniki _ Našega današnjega sobesednika poznam že deveto leto, ko sem na rokometnem turnirju na Jesenicah opravljal praktični del sodniškega izpita. V komisiji sta bila Nikica Božinovič ter sogovornik, 39-letni tehnolog kranjske Elektromehanike, TOZD stikala, Janez Bartol. Od takrat sva z Janezom, ki v svoji dolgoletni sodniški karieri ne pozna strahu, postala kolega. Zato bom v pogovoru izpustil običajni žargon, za kar pa verjamem, da mi Janez tega ne bo štel v zlo. Kako si sploh začel z rokometom in kdaj se je začela tvoja kariera sodnika, ki te je pripeljala do zveznega? ; »Z rokometno igro sem se spoznal v Mariboru, ko sem v pionirski vrsti tekal v takratnem velikem rokometu. Leta 1953 sem prišel v Kranj in v šolskem centru Iskre kaj kmalu dobil možnost za napredovanje. Z rokometno ekipo smo tudi tri leta uspešno nastopali v republiški moški ligi. Ker pa je bilo takrat v okviru slovenskih šol veliko srečanj in premalo sodnikov, sem se tudi jaz odločil za sodniški izpit. Takrat se je pričela sploh moja kalitev za sodnika. Leta 1967 smo skupaj s Porento, Lahom, Hladnikom — vsi so z gorenjskega sodniškega zbora — uspešno opravili izpit republiške kategorije. Leta 1971 pa v Beogradu s Porento in Celjanom Jugom za zveznega.« j Kateri rokometni tereni so najbolj vroči? »V svoji 15-letni sodniški karieri zame ni vročih igrišč. Toda včasih pride do prepričevanja zgolj zato, ker se v rokometno igro vključujejo tudi tisti nepoklicani.« f Kaj priporočaš nam mlajšim po stažu? „ »Predvsem to, da vzamete vsako tekmo od pionorske do članske v vseh kategorijah za težko in pomembno. Če sodiš skupaj v paru, je moje prepričanje, da se zanašaj vedno nase, kot da tekmo vodiš sam. Na tekme pridite psihično pripravljeni in ne bodite sodniki-domačini. Le tako boste dosegli svojo avtoriteto.« Že drugo leto si v Naklem. Imate najosnovnejše za razvoj tudi tega športa? »V tem imaš prav,« nadaljuje Janez, ki je tudi v upravnem odboru domačega Partizana, »toda trenutno se ukvarjam s košarko, v letu 1975 pa bom z rokometom začel s pionirsko vrsto. To sem tudi obljubil in začeti je treba res z najmlajšimi.« Janez je skoraj s svojo dvometrsko postavo prej podoben košarkarju kot pa sodniku. To mu je vsekakokr bolj v korist, saj že njegova j višina in pojava ter ostri piski njegove piščalke ne poznajo milosti. Vem, da ima rad trd ter oster rokomet brez grobosti, v meri športnega. Je neustrašen in kadar je v svojem enournem elementu, ne sliši ne j Rsovk in drugih primerkov od gledalcev, saj je pošten do vseh v svojih V odločitvah. D. Humer Krvavec: Radovljica 17:15 V nadaljevanju prve gorenjske moške rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Gostujoče ekipe so osvojile pet točk, -nako kot domačini. Visoko zmago je dosegel že skorajšnji prvak Gorenjski SeJem, ko je na Golniku kar s petnajstimi goli premagal Storžič. V derbiju začelja pa je cerkljanski Krvavec osvojil prvi par točk v igri z Ra-' aovljico, ki je s tem porazom zdrknili na zadnje mesto. Jeseničani so doma presenetili Kranjsko goro, Veterani so v Tržiču iztržili eno, Kirže B pa v Kranju obe točki. k Izidi: Sava B : Križe B 14:28 (5:11), Krvavec : Radovljica 17:15 (9:7), Tržič B : Veterani 15:15 (8:7), Jesenice : Kranjska gora 24:12 (10:7), Storžič : Gorenjski sejem 15:30 (6:15). s Lestvica: Gor. sejem 12 11 1 0 301:196 23 Jesenice 12 10 0 2 262:189 20 Kr. gora 12 7 1 4 214:208 15 K»že B 12 6 0 6 171:168 12 Veterani (—1) 12 5 2 5 219:238 11 Tržič B 12 4 1 7 205:210 9 Sava B 12 4 1 7 242:247 9 Storžič 12--3 3 6 176:212 9 Krvavec 12 2 2 8 238:291 6 Radovljica 12 2 1 9 215:252 5 V II. GRL je Žabnica A komaj dobila tekmo z Besnico, Šešir B pa je premagal Alples B. Dijaški dom je po dolgem času osvojil obe točki proti Dupljam B, Preddvor B pa je odpravil Radovljico B. Izidi: Žabnica A : Besnica 21:20 (14:8), Šešir B : Alples B 20:16 (9:9), Dijaški dom : Duplje B 22:17 (11:14), Preddvor B : Radovljica B 20:15 (7:7). V vodstvu je še vedno Za'onica A pred Preddvorom in Besnico. -dh - V soboto in nedeljo SOBOTA -"NOGOMET Kranj, stadion Stanka Mlakarja ob 15.15 Triglav ; Primskovo (pionirji), ob 16.30 Korotan : Bled (člani); Stražišče ob 15.45 OSLS Korotan : Naklo (pionirji), ob 17. uri Sava : freddvor (pionirji); Jesenice ob 15.15 Jesenice : Britof (pionirji), ob 16.30 Jesenice : LTH Šenčur ob 15.15 Šenčur : Bohinj (pionirji X ob 16.30 Šenčur : Bohinj (člani); Britof ob 16.30 Britof : Naklo (člani); \ Bled ob 16.30 Bled : LTH (pionirji); Podbrezje ob 15.15 Podbrezje Tržič (pionirji, ob 16.30 Podbrezje : Triglav B (člani); Skofja Loka ob 16.30 Reteče : Kondor (člani); Trboje ob 16.30 Trboje : Primskovo (člani); ROKOMET i Kranjska gora ob 16. uri Kranjska Rora : Krvavec; Radovljica ob 16. uri Radovljica : Storžič Duplje ob 16. uri Duplje B : Žabnica B; NEDELJA — NOGOMET Jesenice ob 16. uri Jesenice : Bo-h,nj (mladinci); Kranj, stadion Stanka Mlakarja ob 9. uri Naklo : Lesce (mladinci), ob 10.30 Triglav : Tržič (mladinci); StražUče ob 14.30 Sava : Alples Jniladinci), ob 16. uri Sava : Tolmin (člani); . Skofja Loka ob 10. uri LTH : Britof 'mladinci); . Senftur ob 10. uri Šenčur : Korotan (mladinci); Bled ob 10. uri Bled B : Preddvor (člani); „Tržlć ob 16. uri TVžič : Vozila (člani); ROKOMET Kranj, stadion Stanka Mlakarja ob 10. uri Veterani : Jesenice; Križe ob 8.30 Križe B : Tržič B; Selce ob 8.30 Alples B : Preddvor B; * Radovljica ob 10. uri Radovljica B : žabnica A. -dh ---- Izhod iz krize v ustanovitvi skakalnih centrov Posvetovanje v Preddvoru o kvaliteti jugoslovanskega smučarskega skakalnega športa navrglo vrsto dobrih napotkov za ponoven dvig kvalitete skokov Urednik športne redakcije Dela Evgen Bergant je lepo sklenil svoje misli v komentarju po končanem letošnjem svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah: »V delu pri množičnosti in kvaliteti jugoslovanskega skakalnega športa bo nujno treba preiti iz dosedanjega obrtniškega načina na industrijski način dela.« Resnično, v našem skakalnem športu je mnogo preveč improvizacij, predvsem pa nesistematičnega in neorganiziranega dela. Mnogo premalo je povezave z ustreznimi znanstvenimi institucijami, predvsem z Visoko šolo za telesno kulturo, z zdravstveno službo, psihologi itd. Minula sezona predstavlja v skakalnem športu po kvaliteti in množičnosti eno najslabših po vojni. Vsi podatki o dejavnosti kažejo negativno tendenco. Število klubov, ki se aktivno ukvarja s skoki, je padlo na 21, medtem ko je bilo pred 4 leti še 34 klubov. Tudi število tekmovalcev je padlo skoraj za 50 odstotkov (v letu 1970 jih je bilo 442, letos pa 244). Še najbolj nerazveseljivo je, da primanjkuje predvsem naraščaja, tako da se prihodnosti skokov ne piše najbolje. Zato ni rešitev iz tega kritičnega stanja v centralistični vzgoji kadra, pač pa je nujna usmeritev na formiranje petih skakalnih centrov v Sloveniji, ki bi morali krepko zavihati rokave v naslednjih letih, da bi povečali število skakalcev in šele potem bi lahko govorili o tako imenovani nadgradnji, to je skupnih pripravah v okviru republike ali države. V Sloveniji bi bilo treba čimprej formirati naslednje centre: Jesenice, Kranj, Ljubljana, Logatec in Velenje-Mislinja. V teh področjih je že po tradiciji največ skakalcev, pa tudi jedro kvalitete predstavljajo omenjeni centri. Vsak center bi moral dobiti ustrezne objekte^ predvsem pa manjšo plastično skakalnico. Poleg amaterskih trenerjev bi moral delovati v takšnem centru še profesionalni trener. Planiški komite in smučarska zveza pa bi morala bitri poleg občinskih temeljnih telesnokulturnih skupnosti sofinancer dejavnosti. Omenjeni centri pa bi morali prevzeti patronat nad sosednjimi klubi in krepiti njihovo dejavnost. V prehodnem obdobju, dokler ne bodo zrasli novi številnejši in kvalitetnejši naraščaj-niki v teh centrih, pa je nujno potrebno v skupne priprave državne reprezentance mladincev vključiti vsaj 12 perspektivnih skakalcev in ne le 8 kot doslej. Večji poudarek pa bo treba dati tudi ureditvi skakalnih naprav v Planici, saj so nekatere v razpadajočem stanju (60-m, 40-m in Z5-m), od katerih bi morale biti vsaj nekatere pokrite s snegom že v drugi polovici novembra (uporaba snežnega topa). Zagotoviti enotno in združeno akcijo vseh organov SZS in organizacijskega komiteja Planice za vzpostavitev smučarskih skakalnih centrov je bilo enotno stališče vseh na nedavnem posezonskem posvetovanju, kako rešiti jugoslovanski ter slovenski skakalni šport. Organizator tega posvetovanja je bila sredi meseca v. Alp-penzionu v Tupaličah komisija za skoke pri SZS. Udeležili so se ga predstavniki komisije za skoke SZJ, komisije za kvaliteto SZJ, Visoke šole za telesno kulturo, republiške temeljne telesnokulturne skupnosti, trenerji, tekmovalci ter sodniki pri SZS. Debata je bila ostra in kritična, saj so naši skakalci v sezoni 1973/74 dosegali v poprečju slabše rezultate kot v prejšnjih letih, usiha pa tudi število aktivno vključenih skakalcev ter klubov. Na »zatožni klopi« je bila tudi Visoka šola za telesno kulturo, ki daje svojim študentom premalo ali pa skoraj nič znanja o skokih, ter profesorji telesne kulture na osemletkah, ki mlade nade-budneže odvračajo od tega, češ da je ta šport nevaren. Vsi diskutanti so se v prvem zavzeli, da je le tu rešitev za ponoven vzpon našega domovinskega športa. Na osemletkah, kjer so objektivni pogoji za razvoj, naj bi v bodoče prilagodili šolski program zahtevam te discipline. V to je treba vključiti Visoko šolo v znanstvena-raziskovalna področja smučarskih skokov. Zagotoviti bo treba oblikovanje trenerskih kadrov vseh stopenj izobrazbe od srednje, višje do visoke. Natančno je treba opredeliti slovenski in jugoslovanski program ter za to zagotoviti pravočasno sredstva. Treba bo organizirati in kadrovsko usposobiti smučarsko zvezo Slovenije za opravljanje njenih nalog ter v obstoječih smučarskih skakalnih centrih zagotoviti sredstva za namestitev trenerjev-profesionalcev ob sodelovanju tre-nerjev-amaterjev. Za zboljšanje naj bi v bodoče dobili še poklicnega trenerja za B reprezentanco ter mladinske reprezentante. V pomoč pri delu zveznemu trenerju pa je treba ustanoviti strokovno skupino, ki naj bi bila sestavljena od zdravnika, psihologa, snemalca ter nabaviti baterijski magnetoskop. Organiziralo naj bi še telo, ki bi koordiniralo problematiko smučarskih skokov z organi smučarske zveze Slovenije in SZJ ter RTKS in VŠTK. V komisijo za skoke pa je treba uvesti mnogo bolj delegatski sistem. J. Javornik D. Humer r 7. mladinski turnir v vaterpolu V zimskem bazenu v Kranju bo od 1. do 3. maja 7. tradicionalni mladinski vaterpolski turnir pod pokroviteljstvom OK ZMS Kranj. Sodelovali bodo Mladost (Zagreb), Crvena zvezda (Beograd), Primorje (Reka), Partizan (Beograd), Kamnik in Triglav. Tekme bodo vsak dan z začetkom ob 8. invob 17. uri. Kandidati z.a prvo mesto so Partizan, Mladost, Primorje in Triglav. Naslov branijo domači mladinci. I J J J Mladi žirovski športniki praznujejo V počastitev 15-letnice ustanovitve SSD »Tabor« na osnovni šoli Žiri bodo danes popoldne mladi športniki v Žireh pripravili svečano praznovanje. Najprej bo na igriščih ob osnovni šoli šolsko prvenstvo v atletiki, nato pa svečana otvoritev razstave o delu športnega društva v preteklih letih, na njej bo spregovoril ravnatelj šole Slobodan Poljan-šek, s krajšim programom pa bo nastopil komorni mladinski pevski zbor. -jg Sodelovanje med športniki v Žireh * Že pred časom so se sestali člani športnih organizacij iz Žirov in se dogovorili, da bodo prešli na novo obliko športnega organiziranja in dela, to je združenje športnih organizacij in društev. Člani vsake organizacije bodo v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju usklajevali svoje programe, urnike prireditev, izmenjavali izkušnje ter si med seboj organizacijsko in kadrovsko pomagali. Vsako društvo bo po načrtu, ki ga bo izdelalo predsedstvo — tega sestavlja, po en predstavnik vsake vključene organizacije — poskrbelo za strokovnost dela tako, da bo pripravilo možnosti in zaposlilo profesionalnega delavca, ki bo strokovno pomagal posameznim organizacijam in amaterskim trenerjem s strokovnimi nasveti ter vzgojo kadrov. Po načrtu posebne delovne skupine se bodo žirovski športniki lotili obnovitvenih del krajevnega doma TVD Partizan in potem skrbeli za njegovo vzdrževanje in urejenost okolice. Bodoči športni dom naj bi bil potem namenjen za različne namene vsem športnim organizacijam. Ce se katera od žirovskih športnih organizacij sedaj še ne bi odločila za vstop v združevanje, bo to še vedno lahko storila kasneje. Enako možnost bodo imela tudi na novo ustanovljena društva. -jg Po gorenjskih krajih KAMNIK (-dh) — Rokometni gledalci Kamnika so že večkrat fizično napadli sodnike ter jim na avtomobilih rezali gume in podobno, ^ako so pred • kratkim objestneži spet naredili lepo »uslugo« domačim rokometaSem, sa] imajo od takrat za 6 mesecev zaprto igriftče. KRANJ — V soboto se je začelo tekmovanje tudi v II. slovenski košarkarski ligi, kjer tekmuje kranjska Sava. V 1. kolu so Kranjčani gostovali v Mengšu ' in izgubili z 49:81. Jutri pa bo Sava doma igrala z ekipo Črnuč. V nedeljo bodo začeli tekmovati tudi mladinci in pionirji. Mladinci, ki tekmujejo v republiški mladinski ligi B, se bodo dopoldne pomerili z ekipo Zagorja, pionirji pa bodo gostovali pri ljubljanski Olim-■ piji-_ LTH spet ob točko V 13. kolu članske gorenjske nogometne lige so poskrbeli za presenečenje nogometaši Šenčurja, ki so v gosteh odvzeli točko vodeče-mu LTH. Rezultati: Naklo : Korotan 3:1, LTH : Šenčur 1:1, Alples : Britof 1:1, Bohinj : Lesce 4:2, Bled : Jesenice 0:2; v vodstvu je LTH s 4 točkami prednosti pred Alplesom, ki ima 18 točk. Člani, B liga: Triglav B : Primskovo 2:3, Preddvor : Trboje 2:1, Kondor : Bled B 4:1, Podbrezje : Reteče 3:0; vodi Preddvor z 11 točkami, s točko manj pa so na 2. mestu Trboje. Mladinci, A liga: Boginj :' Bled 0:5, Tržič : Naklo 4:2, Jesenice : Triglav 5:0. V vodstvu vso Jeseničani s 14 točkami pred Tržičem zli. Mladinci, B liga: Britof : Šenčur 4:2, Alples : LTH 0:1, Primskovo : Sava 3:4. Vodijo igralci Britofa s 14 točkami, na 2. mestu je Šenčur z enakim številom točk. Pionirji: Alples : Britof 0:1, Bohinj : Jesenice 1:4, Bled : Šenčur 2:0, LTH : Lesce 3:2, Tržič : Primskovo 2:2, Naklo : Sava 1:3, Podbrezje : Korotan 3:0. V A skupini vodijo Jeseničani z 20 točkami, v B skupini pa Triglav s 16 točkami. P. Novak Zaposlimo takoj ali po dogovoru elektrotehnika jakega ali šibkega toka na območju Radovljice s 6- do 10-letno prakso in, ki ima veselje do serijsko laboratorijskega dela. Mesečni osebni dohodek od 3000 din.. Cenjene ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlitve pošljite v oglasni oddelek pod šifro »perspektivno delo«. 18. pohod po poteh partizanske Ljubljane Pod pokroviteljstvom re- * publiške konference SZDL bo 9. in 11. maja v Ljubljani osrednja prireditev v okviru 18. pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Najbolj množična telesnokulturna prireditev v Sloveniji bo po prijavah sodeč letos rekordna* Na sporedu bodo tradicionalne tekmovalne in manifestativne discipline. Letošnja majska prireditev bo za spremembo od drugih obsegala tekmovanje med krajevnimi skupnostmi, kakor tudi med t ustanovljenimi občinskimi telesnokulturnimi skupnostmi. Za krajevne skupnosti, ki bodo na pohodu dosegle največjo relativno udeležbo glede na število prebivalcev in na oddaljenost od Ljubljane, bo republiška temeljna telesnokulturna skupnost prispevala pet nagrad /v obliki športnih rekvizitov v vrednosti 10.000 din. Vsem izvenljubljanskim TTKS pa bo namenjena tudi posebna nagrada, in sicer za vsakega udeleženca, s katerim bo v presežena lanska udeležba iz vsake občine. S prireditvijo po poteh partizanske Ljubljane bodo začeli že danes, ko bo na sporedu pohod učencev osnovnih šol »po poteh tovarištva in spominov«, ki bo tokrat v organizaciji zveze prijateljev mladine ljubljanskih občin. Glavna prireditev bo zadnji dan, to je 11. maja, ko bo na sporedu manifestativni pohod na 5 in 10 km. 10 km dolga proga je namenjena > moškim, ženskim in mešanim skupinam za vse osnovne organizacije, srednje, višje in visoke šole, odrede predvojaške vzgoje ter za pripadnike JLA in milice, na 5 km dolgi progi pa se bodo pomerili pionirji in mladina višjih razredov osnovnih šol in druge osnovne organizacije. Krajši manifestativni pohod bo tudi za člane slovenskih narodnoosvobodilnih brigad, domicilnih brigad mesta Ljubljane, T V kurirjev in članov delegacij ZB. J. Javornik V___J €\ 1 « 1% 15 Petek, 26. aprila 1974 Naslednja številka bo izšla v torek, 30. aprila Stražiški pevci v Brežice Štiriletna pravica in dolžnost V ponedeljek, 29. aprila, zjutraj, ko se bodo na prvih sejah občinskih skupščin sestali prejšnji mesec izvoljeni delegati vseh treh zborov občinskih skupščin, se bo hkrati iztekel mandat sedanjim odbornikom in organom skupščin. S tem se bo začelo štiriletno skupščinsko obdobje, zasnovano in organizirano na novi ustavi. To bo obdobje nove samoupravne in skupščinske prakse, ki bo hkrati za vse izvoljene delegate pomenilo pravico in dolžnost, da zagotovijo in uresničijo, da bodo občinske skupščine izpolnile nade in pričakovanja, ki so jih imeli delovni ljudje ob njihovi izvolitvi. < Prve seje občinskih skupščin se bodo v ponedeljek začele na Gorenjskem ob 8. ali 9. uri. Delegati vseh treh zborov se bodo najprej sestali na skupnem zasedanju. Po določitvi najstarejšega delegata, ki bo pričel prvo zasedanje, ter po izvolitvi ustreznih komisij (za verifikacijo pooblastil in komisije za imunitetna vprašanja delegatov) in verifikaciji pooblastil, bo na vrsti najprej sklepanje o začasnem poslovniku občinske skupščine. Sledila bo izvolitev komisij za volitve in imenovanja, nato pa izvolitev predsednikov in podpredsednikov občinskih skupščin. Takoj za tem bodo delegati vseh treh zborov volili predsednike in podpredsednike izvršnih svetov občin in predstojnike občinskih upravnih organov ter sekretarje občinskih skupščin. Sledila bo izvoiitev delegata za prvo sejo zbora občin skupščine SR Slovenije, pooblastitev komisije za volitve in imenovanja, da bo opravljala nalogo delegiranja delegata za seje zbora občin skupščine SRS in izvolitev delegatov, ki bodo pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez v občinah. Po tako opravljenem konstituiranju bodo delegati vseh zborov na skupni seji glasovali o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije in o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ. Za tem se bodo na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov- občinskih skupščin. Praviloma bodo prvo ločeno sejo zborov vodili najstarejši delegati iz vsakega zbora. Družbenopolitični zbor vsake občinske skupščine bo takoj po izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora glasoval o listi kandidatov za delegate, v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije. — Zbor združenega dela vsake občinske skupščine pa bo po izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora obravnaval in sprejel 'še sporazum o določitvi skupin delegatov, ki bodo delegirale delegate v republiški zbor združenega dela, in sicer: za področje prosvete in kulture, za področje socialnega varstva in' zdravstva, za področje kmetijstva, za področje obrti, za področje državnih organov in za področje oboroženih sil. Takoj za tem pa bodo tudi določili skupino delegatov s področja gospodarstva. — Zbor krajevnih skupnosti vsake občinske skupščine pa bo na prvi seji izvolil predsednika in podpredsednika zbora. ^ Takšna, na videz precej zapletena, bodo prva zasedanja občinskih skupščin in ločena Zasedanja posameznih zborov. Naslednje skupne in ločene seje pa bodo že potekale po več ali manj ustaljenem tiru. Razlika v primerjavi z dosedanjimi zasedanji občinskih skupščin bo morda le v tem, da se bodo pogosteje kot doslej sestajali na ločenih sejah posamezni zbori občinskih skupščin in da se bodo pred vsakim zasedanjem zbora ali skupščine morale sestati tudi delegacije na terenu in v delovnih organizacijah, da bodo preučile predlagano gradivo za sejo in določile delegata. To pomeni, da bodo morale biti seje občinskih skupščin sklicane dosti prej kot zdaj. Na začetku štiriletne skupščinske poti naj torej vsem delegatom občinskih skupščin pri izpolnjevanju želja in pričakovanj občanov velja pozdrav: srečno. A. Zalar Gradbeno podjetje iz Tržiča je pričelo s pripravljalnimi deli za gradnjo novih |stanovanjskih objektov na zemljišču južno od šole v Bistrici. Urbanisti imenujejo nastajajočo stanovanjsko sosesko B-3. V stolpnicah bo okrog stanovanj, (jk) — Foto: F. Perdan Kaj takega, kar je v nedeljo zve^fn prikazoval španski film Telefonski govorilnica (možakar je zaprl z. seboj vrata-telefonske govorilnice, katere se niti sam niti s pomoč)0 drugih ni mogel rešiti), se pri jal'n. telefosnki govorilnici pri Delavske'r domu v Kranju ne more zgod^1' Neznanci (lahko jim rečemo obje?1' neži) so se znesli nad stekleno hiši?. in jo do kraja poškodovali, (/"' — Foto: F. Perdan Za praznik Občinski sindikalni svet Jesenice in Turistično društvo Žirovnica bosta organizirala 1. maja v Završnici delavski piknik. Dopoldne, pred začetkom delavskega srečanja, bo na tej prijetni izletniški točki koncert godbe na pihala jeseniških železar-jev. Na srečanju bo za veselo raZ' položen je skrbel ansambel t Amaro. Do praznika bosta urejena trim steza ter gostišče. B. B. Delavsko prosvetno društvo Svo-boda Primskovo in družbenopolj: tične organizacije kraja bodo organi' zirale drevi ob 19. uri v zadružnem domu na Primskovem svečano akademijo. Na prireditvi v počastitev 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, in 1. maja, delavskega praznika, bodo sodelovali oktet tovarne Sava, folklorna skupina Sava, osnovna šola Primskovo ter mladinski aktiv tega kraja. -jk x . ( * : • ' v j "MURKINA RAZSTAVA POHIŠTVA NA BLEDU — Do nedelje, \2. maja, bo v Festivalni dvorani na Bledu odprta razstava pohištva, ki jo je pripravilo trgovsko podjetje Murka Lesce. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, in praznikih, med 10. in 19. uro. Obiskovalcev razstave je veliko, temu primeren pa je tudi promet. Večino pohištva prodajajo po starih cenah, razen tega pa daje Murka kupcem do 20.000 dinarjev posojila z 20-odstotnim pologom. Dostava in montaža kupljenega pohištva je brezplačna, (jk) — Foto: F. Perdan Ob Koritenski cesti na Bledu so pred leti zrasli lični stanovanjski bloki, okrog katerih so takrat uredili zelenice in posadili okrasno grmičje. Zdaj pa se je okrog blokov pokazala značilna gorenjska »iznajdljivost«. Nekateri so kot kaže menili: »Le čemu zelenice in okrasno grmičje, ko pa od tega ni nobene koristi. Raje navozimo zemljo, posejmo solato, posadimo krompir, fižol in podobno.« Znanstveniki in strokovnjaki res napovedujejo, da se svetu z neverjetno naglico približuje prehrambena kriza, vendar dvomimo, da bodo takšnile vrtički lahko kaj prida pripomogli k njeni ublažitvi. Najbrž bi bilo bolje in lepše za Bled kot turistični kraj, da bi stanovalci oziroma tisti, ki so se odločili za vrtove, raje tako skrbno negovali zelenice, okrasno grmičje in cvetje. Enakega mnenja so na občini v Radovljici, kjer so nam povedali, da imajo v občini odlok o javnem redu in miru, ki med drugim govori o urejanju okolice, vanjo pa spadajo tudi zelenice. — A. Ž. — Foto: F. Perdan NA GOLICO PO ASFALTIRANI CESTI — Ce ne bo slabšega vremena ali drugih nevšečnosti, bodo delavci Cestnega podjetja iz Kranja danes ali jutri vgradili asfalt na 600 ljietrov dolgem odseku ceste v Jeseniški Rovt oziroma na Planino pod Golico. Tako bo asfaltiran najbolj strm in nevaren odsek poti v ta prijeten konec jeseniške občine. Zemeljska dela je opravilo podjetje Kovinar z Jesenic, (jk) — Foto: F. Perdan - Simpozij o potresnih gradnjah Danes se v Škofji Loki končuje petdnevni simpozij o sodobnih metodah projektiranja na potresnih področjih. Zborovanje je pripravilo društvo za seizmično gradbeništvo SFRJ, udeležilo pa se ga je blizu sto strokovnjakov s tega področja iz vse države. Gradbeniki — statiki so se na njem seznanjali z najnovejšimi dosežki v seizmičnem gradbeništvu pri nas in v tujini. Največje število od osemnajstih prebranih referatov so pripravili strokovnjaki z inštituta za potresno inženirijo skopske univerze. Na zborovanju je referat prebral tudi eden največjih strokovnjakov s področja tovrstnega gradbeništva Japonec prof. Kyjoshi Muto. -jg Gradnja novega vrtca za 120 otrok v Bistrici pri Tržiču lepo napreduje. Denar za gradnjo vzgojnovarstvene ustanove zbirajo občani in delovne organizacije tržiške občine s samoprispevkom, dela pa izvaja Splošno gradbeno podjetje Tržič. Čeprav bo imel vrtec precejšnje zmogljivosti, ni bojazni, da ga malčki iz Bistrice ne bi napolnili, (jk) — Foto: F. Perdan V počastitev 30-letnice ustanovitve Kozjanskega odreda, dneva OF slovenskega naroda in praznika dela bo jutri v Brežicah kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali pevski zbori iz raznih krajev. Med pevci iz Prosek-Kontovela na Tržaškem, Železne Kaple, Brežic in Cerkelj ob Kokri bo nastopil tudi moški pevski zbor iz Stražišča.