LETO XXIX., ŠT. 41 PTUJ. 14. oktobra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Zbiailim tmničaijem je ob prazniku spregovoril njihov sUreftia, Miudin Maiko^ič. Predsednik SO Ptuj, Branko Go^up je sprgd delegacijo iz vojašnice Dušana Kvedra, ki jo je vodil komandant Vl^ko Pavlovic. Alojz Gojčič, sekretar komiteja OK ZKS je sprejel mlade vojaške starešine in miličnike PM Ptuj, Foto: M. Ozmec Topničarji ob svc/em dnevu Ob proslavah dneva jugoslovanskih topničarjev, 7. oktobru, je znova zaživel skomin na prvo dejstvovanje partizanskih topov proti nemškim agresorjem, 7. oktobra 1941 pri Kraljevu. Dan se je zapisal kot rojstni datum naših topničarskih enot. Ko v letošnjem letu pišemo že 35. obletnico vstaje in hkrati 35. letnico od dneva formiranja artilerijskih enot, s ponosom ugotavljamo, da naše artilerijske enote danes predstavljajo sodoben rod vojske, ki je v popol- nosti sposoben, da skupaj z ostalimi enotami JLA, izpolni svoje poslan- stvo v obrambi varnosti naših meja in samoupravne socialistične družbene ureditve. V luči številnih stresov, ki se pojavljajo v posameznih delih sveta, je znova trenutek ža osvetlitev prve misli neuvrščenih držav: mirno reševanje vseh svetovnih problemov — brez uporabe sile. Svet pred nas postavlja zaradi že znanih situacij, ogromne naloge v krepitvi bojne pripravljenosti in moralno-političnega stanja v celoti. Prav je, da ob jubileju topničarjev spregovorimo o velikih rezultatih, ki smo jih v preteklosti zabeležili na področju vojno-strokovnc usposobljenosti vojakov in starešin in na pod- ročju krepitve moralno-političnih odnosov in čvrstosti vojnih kolektivov. Delovno in ustvarjalno so potekala obeležja ob dnevu topničarjev. S svečanim zborom v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju smo počastili dan topničarjev. Ob tej priložnosti je čestitke zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generala armade Nikole Ljubičiča, izrekel komandant garnizl- je, Vlajko Pavlovič; slavnostni govornik pa je bil podpolkovnik Milandin Markovič. Za tem so se zvrstila številna srečanja na športnem in kultur- nem področju. Starešine ptujske vojašnice so obiskale še predsednika skupščine občine Ptuj, Branka Gorjupa in sekretarja OK ZKS Ptuj, Aloj- za Gojčiča; oba sta jim izrekla čestitko ob njihovem prazniku. MG Enotnost V kmetijski proizvodnji Večina razprav v ptujski občini se v zadnjem času suče okrog družbenoekonomskega položaja kmetijstva, s posebnim poudarkom na kooperaciji, ob soočanju z vsebinskimi določili osnutka zakona o združenem delu. Skupek vseh razprav pa bo temelj, na katerem bo ^adila problemska konferenca o kmetijstvu v podravski regiji Že v uvodnih mislih v številnih razpravah je bilo posebej poudarjeno, da mora biti naša akcija v odpravi številnih perečih vprašanj kmetijstva, predvsem usmerjena v hitrejši in intenzivnejši razvoj socialistične kmetijske proizvodnje, v katjrem naj bi vodila industrijska metoda v proizvodnji hrane in bila hkrati usmerjena v širjenje samoupravnega podružbljanja proizvodnje ter vključevanja kmetov v združeno delo. Dmžbeni sektor kmetijstva pa se bo moral v prihodnje še bolj kot doslej vključevati v intenzivnejše koriščenje obdelovalnih površin, v povečanje površine zemljišč, proizvodnih in drugih zmo^jivosti. Največkrat se razprava pTekinja prav ob problematiki zasebnega kmetijstva. Kljub zdo pozitivnim sklepom, ki jih je za področje zasebnega kmetijstva začrtala že druga konferenca ZKS, ob upoštevanju ciljev in dolžnosti za nenehno povečanje produktivnosti, ekonomičnosti kmetij- ske proizvodnje, razvoju socialističnih proizvodnih odnosov, enakopravnosti proizvajalcev in delitve po delu; se ugotavlja, da problema zaostajanja rasti produktivnosti zasebnega kmetijstva, nismo v celoti odpravili. Veliko delo je bUo opravljeno tudi na področju vlaganja družbenih in lastnih sredstev zasebnih kmetijskih proizvajalcev v usmerjene kmetije, v proizvodna sredstva in podobno; na teh je produktivnost močno porastla, kar pa ne velja za kmetije z ostarelimi in socialno šibkimi ljudmi Kmetijske zemljiške skupnosti pa še ne dosegajo želenih rezultatov na področju hitrejšega reševanja problema slabo obdelanih in slabo produktivnih kmetijskih obdelovalnih površin. Osrednje vprašanje, s katerim se spoprgema v tem trenutku slovensko kmetijstvo je nadaljevanje samoupravne organiziranosti kmeta in pa vprašanje, kako doseči, da bo kmet zaupal v zadrugo kot svojo delovno organizacijo. Krivdo je iskati tuko pri kmetu kot pri zadrugi; vsak zahteva v določenem trenutku od drugegp. kar se največ da, del krivde pa nosi ,,ohlapnost'' medsebojnih dogovorov, ki največkrat ne temelje na trdi podlag. Delovne organizacije si ob soočanju z vsebino osnutka zakona o združenem delu napačno tolmačijo, da jim bo kdo drug opredelil minimum združenega kmeta, organizacijo do kmeta in podobno. Za to so poklicane delovne organizacije same, da skupaj s kmetom poiščejo najboljšo rešitev. Zakon o združenem delu bo opravil veliko delo na področju zmanjševanja razdrobljenosti kmečke proizvodnje in hkrati na področju podružbljanja kmečke proizvodnje in socializacije na vasi. Z večjim materialnim vlaganjam v kmetijsko proizvodnjo bomo dosegi, da se bodo tudi samoupravni socialistični odnosi na vad hitreje razvijali kot doslej, seveda ob hitrejšem razvoju proizvodnje in samoupravne^ socializma. Za dosego vseh ciljev in nalog, predvsem pa v bitki za enotno kmetijsko proizvodnjo, bomo beležili uspehe le s kvalitetno samoupravno in dohodkovno organiziranostjo. Majda Gajzer DOSLEJ VSE PO PROGRAMU Družbeno-politična aktivnost v pripravah na leferendum za občinski samoprispevek za sofi- nanciranje gra^je šolskega pro- stora na obmoqu ptujske občine prehqa od občinskih organov in organizacg vse bolj neposredno med občane in delovne ljudi. Pod predsedstvom Alojza GOJ- CiCA je bila prejšiji torek seja odbora za pripravo referenduma. Ugotovili so, da so bile doslg vse nSoge, zapisane v programu priprav in časovno opredeljene, tudi dosledno izpeljane; istočasno pa so se dogovorili za enako dosledno in odgovorno izvqanje nalog tudi v naprej, vse do uspešne izvedbe referenduma. N^več razprav so na seji namenili idejni zasnovi investicij- skega programa gradnje srednješol- skega centra v Ptuju. Programsko študijo o tem je po naročilu izobraževalne skupnosti Ptuj izde- lal Projektivni biro Ptuj ob sodelovanju s strokovnjaki iz republiške izobraževalne skup- nosti. Z enako odgovomos^o so razprav^ali tudi o finančnem ovrednotenju tega programa. Na seji so bila sprejeta tudi nekatera stkišča do odprtih vprašanj v osnutku sklepa o razpisu referen- duma, ki bo kot predlog predložen vsem trem zborom skupščine občine Ptuj na zaseda- nju se v tem mesecu. Med sklepi seje odbora ve^a tudi omeniti, da bo še v tem mesecu izšla posebna številka Tednika, ki bi jo nq prejela vsaka družina v ptujski občini. V njej bo pdjudno opisano vse, kar je v zvezi s pripravami in izvedbo referenduma treba vedeti, zakq usmeijeno izobraževanje in kako bo organizirano. To informacijo bo preko koordinacijskih odborov v kr^evruh skupnostih in članov aktivov, ki so zadolženi za posamezne vasi ali terene, prejela vsaka družina. Odbor za organiza- cijo priprav referenduma pa bo s pomočjo dgakov ptujskih srednjih sol izvedel na obmogu celotne občine anketo o obveščenosti in pripravljenosti občanov na refe- rendum. Z enako odgovomos^o kot v občinskih organih in organizacijah se sest^^o koordinacijski odbori ali štabi za pripravo referenduma tudi v krqevnih skupnostih. Posebno odgovorno nal^o ima štab pri krajevni skupnosti Ptug, ki šteje 30 članov in se redno sestane vsak ponede^ek, oceni oprav^eno delo in si žila naloge za naprej. Za Ptuj je to še toliko pomembnejše, sq se bodo občani iz te kr^evne skupnosti odločali o tem, da prispevajo 1,5 % samoprispevka od neto osebnega dohoda, razen upokojencev, ki i bi tako kot delovni ljudje v vseh ostalih kr^evnih skupnostih pri- spevali le 1 % od neto osebnega dohodka za občinski samopri- spevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora. FF Mladinska delovna akcija Slovenske gorice 76 - akcija z velikimi uspehi Na skupščini mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76, v soboto, ki jo je vodil njen predsednik, Franjo Grulšek, so zaokrožili oceno akcije kot cdote. Kot je povedal vodja centra za mladinske delovne akcge pri predsedstvu RK ZSMS, Zlato Vogrič je akcga ocenjena kot ena izmed najbdjših v letošnjem letu v Sloveniji. Kljub zdo dobri oceni akcije pa je še povedati, da so bile nekatere brigade bolj slabo organizacijsko pripravljene in daje bilo čutiti, da mladi nim^o najbdjšega odnosa do dda, da še vse premalo poznajo vsebino samoupravljanja. Skupščina je med svojim ddom sklenila, da bo tudi v akciji Slovenske gorice 77 soddovalo enako število brigadirjev in brigad kot v letošnjem letu. CMcvirni program dda mladinskih delovnih brigad do leta 1980 je zapisan v temdjih samoupravnega plana o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj za obdobje 1976-80. Za naslednje leto se predvideva, da bodo mladi delali na odseku vzporednega vodovoda Podvinci — Gabernik v dolžini 6 km; delno pa tudi na odseku II. faze vodovoda Majšperk (v kolikor dela na njem ne bodo pred prihodom brigad že končana). Svoje ddo je skupščina zaklju- čila s pomembnimi ugotovitvami, ki bodo nedvomno kvalitetni prispevek k delu prihodnjih akcij. Bri^dama Veljko Vlahovič (Cdje) in Rdeči reviji (Hrastnik) pa so sklenih podeliti še priznanje ,4zredno udarništvo" za ddo v izredno težkih pogojih. MG DELO IN NALOGE KME- TIJSKE ZEMUIŠKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ V pripravi je osnutek odloka o zaščitenih kmetijah, ki bo občinska skupščina morala spre- jeti do konca letošnjega leta. Najprej je bilo treba izddati menla, kaj v ptujski občini pomeni zaščitena kmetija. Naprav- qeni so bili nekateri poskusi usklajevanja na območju podrav- skih občin, vendar brez pravega uspeha. Ocenjujejo, da bo na območju ptujske občine dcrog 3000 zaščitenih kmetij in bi se s tem ptujska občina uvrstila med tiste, ki bi imda največ zaščitenih kmetij v SR Sloveniji. O tem sedaj tečejo javne razprave v krajevnih skupnostih, kjer tudi pripravljajo sezname zaščitenih kmetij. Pri tem ima kmetijska zernljiška skupnost posebno odgovorno nalogo, saj mora skrbeti, da se naloge, ddočene z zakonom o kmetijskih zemljiščih in o dedovar^u, izvajajo v skladu z določemmi roki, kar je tudi uskl^eno oziroma je sestavni del naših srednjeročnih načrtov. Po črki zakona bi naj bila zaščita kmetij kot preventivni ukrep proti drobljenju posesti ob dedovai^u. Temu je sledilo še več razlogov in ukrepov, ki bi naj poloza zaščitene kmetige še okrepili. Pri kmetgski zemljiški skupnosti so mnenja, da bi zaščitena kmetija morala imeti še poseben položaj pri doddjevanju kreditov, pri možnostih šolanja naslednikov na kmetijah in tudi šolanja vseh otrok, ki bi se odločili za kmetijske poklice. Prav sedaj, ko obravnavamo usmeijeno izobraževanje, povezano z reorga- nizacgo srednjega šolstva, ko načrtujemo srednješolski center v Ptuju, bi v okviru tega morali zagotoviti trdno mesto kmetij- dcemu šolstvu v ptujski občini. Zaščitene kmetije morajo po- meniti dolgoročno ohranjevanje kmetijskega prostora za ^avno kmetijsko proizvodnjo in zagotav- ^anje zadostnega števila delovnih mest v kmetgstvu,ki bodo skrbda za ohranjanje naravnega ravno- težja in smotrne izrabe zemlje v zasebni lasti. Pri oblikovalcu odloka nastajajo prav tu težave, s^ prostorske odločitve niso vedno usklajene z lokac^ami zaščitenih kmetij. O teh proble- mih bo potrebno še odgovorneje razpravljati tako v krajevmh skupnostih kot v okviru občine. ff '^o se je delal svit, sem pa šel kosit.., Foto: R 2. stran TEDNIK - četrtek, 14. oktobra 1976 Delo Z mladimi obvezuje Mirana Zorčiča smo srečali pred Klubom mladih v Ptuju. Delavno je tal razpoložen. sem navajen že iz Tehnoservisa, kjer sem pred tem delal. Z mladimi sem že v svoji delovni organizaciji sodeloval, bil sem predsednik osnovne organizacije ZSMS in upam, da bom tudi sedaj, na novem delovnem mestu umešen in znal prisluhniti vsem miadim. ki zahajajo v klub." Miran Zorčič je upravnik Kluba mladih v Ptuju. Na to delovno mesto je bil imenovan na seji novega predsedstva občinske konferaice ZSMS Ptuj. „Že sedaj imam kup konkretnih zadolžitev", je nadaljeval Miran, ,^rva takšna zaddžitev je ureditev prostOTa in ogrevanja kluba. V klubske prostore bomo napeljali centralno kurjavo. Denar si bomo zagotovili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Ptuj. Mladinska de- lovna brigada ptujskih srednje- šolcev bo očistila ribnik v Ljudskem vrtu in z denarjem, ki ga bomo zaslužili, bomo financi- rali napeljavo centralne kurjave. S tem dena^em bomo poskušali tudi urediti notranjost kluba, seveda bodo mladi s prostovoljnim delom pomagali urediti prostor. Delo v klubu še ni popolnoma zaživelo. Konkreten program bo znan do 1. novembra, ko bo občinska konfrenca ZSMS pri- pravila celoten program klubske dejavnosti in vanj vključila tudi dejavnosti kluba mladih v Ptuju. Sam sem pripravil nekaj konkret- nih predlogov^ in jih bom na seji predsedstva tudi predlagal. Že sedaj je čutiti prizadevanje mladih, predvsem dijakov gimna- zije Dušana Kvedra, ki na delo prihajajo že ob šestih zjutraj. Vesel sem takega medsebojnega sodelovanja in si ga v prihodnje želim še več. V IGub Madih bi hotel pritegniti tudi mladino iz delovnih organizacij in drugih šol. Seveda moramo najprej urediti prostor, šele nato poskrbeti za dejavnosti v klubu. V mislih imam zabavo, šport in kulturno delo." Besedilo in slika: zk Letos poteka 114 let, odkar je bil ustanovjen prvi denarni zavod na Spodnjem Štajerskem, imeno- van ,Jiraiiilnica toježnje komor- nega mesta Ptuja", današnja Mestna hranilnica. Od takrat pa do danes je bančništvo na ptujskem podroqu doživelo več sprememb. V času med obema vojnama je v Ptuju delovalo več hranilnic in posqilnic, iz katerih so po osvoboditvi nastale tri dename ustanove: Narodna banka. Kredit- na banka in Hranilnica. Leta 1958 pa je bila ustanovsena Komunalna banka Ptuj, h kateri se je leta 1961 pripojila Mestna hranilnica. V Mestni hranilnici je takrat varčevalo 3.317 vlagateljev, stanje hranilnih vlog je znašalo 732.890 dinagev. V razdobju od leta 1961 - 1975 se je števUo vlagateljev v Mestni hranilnici povečalo na 12.067, od tega prenaša osebni dohodek na hranilne knjižice 8600 vlagateljev. Privarčevana vsota pa je ob koncu leta 1975 znašala 30.629.378 dinagev, kar je za 41 krat več kot v le tu 1961. K temu moramo pripanniti,daje število vlagate^ev poraslo pred- vsem zaradi novega načina izriačevanja osebnega dohodka. Se večjo spremembo je ptiasko bančništvo doživelo leta 1966, ko je v skladu z zakonom in dlji reforme 41 delovnih in drugih organizacg ustanovilo Kreditno banko Ptuj. Pod tem naslovom je banka sedem let usmegala vse n^ore za pridobitev čim več sredstev, s katerimi je uspešno podpirala razvoj manj razvitega ptujdcega gospodarstva. Od teta 1973 deluje pti^ska banka kot podružnica Kreditne banke Maribor in si s tem pridobila večjo varnost poslova- nja. Danes beleži banka lepe uspehe na področju poslovanja s prebival- stvom, t. j. zbiranja denarnih sredstev. Preko 95 % zaposlenih v ptujski občini prejema osebne dohodke preko hranilnih knjižic. Prav tako posveča veliko pozornost mladinskemu varčeva- nju. Z ustrezno kreditno politiko je banka pripomogla k hitrejšemu razvoju gospodarstva, še posebej kmetijstva. Banka bo tudi v bodoče usmegala vso skrb zbiranju sredstev za kreditiranje gospodar- stva in s tem prispevala svoj delež k nadaljnjemu razvganju ptujske občine, da bomo lahko čez eno aH dve leti uvrstili ptujsko gospodar- stvo med bolj razvita v Sloveniji. DANICA STRELEC MESTO IN VLOGA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV V NAŠEM DRUŽBENO-EKONOMSKEM SISTEMU Širša javnost je o mestu in vlogi društva računovodskih in finanč- nih delavcev (DRFD) malo obveščena, zato bomo v nekaj sestavkih v tej in naslednji številki Tednika podrobneje spr^ovorUi o dejavnosti združenja RFD SR Slovenije in o našem društvu. -Kdo smo Smo prostovoljna strokovna organizacija delavcev, ki se kaJcorkdi, v praksi in teoriji, v zakonodajalstvu in nadzorstvu, ukvaijajo z računovodstvom in financami ter so kot člani naših društev po vsq Sloveniji prek nas vključeni v Zvezo računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. -Kaj delamo Proučigemo prakso in teorgo računovodstva in financ ter nato delujemo v dveh smereh: s svojimi mnenji in tudi s pobudami sodelujemo pri pripravlja:^u pred- pisov s področja računovodstva in financ ter smo tako aktivno soudeleženi pri izpopolnjevanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja, seminagev in drugih izobraževalnih oblik ter s publikacijami in stalno svetovalno službo skrbimo za strokovno raven računovodskih in finančnih delavcev. -Kaj Želimo Doseči, da bosta računovodski in finančni delavec — ne samo ravnala po predpisih, temveč predpise tudi razumela, ne samo upoštevala kodekse računovod- skih načel, načel finančnega poslovanja in poklicne etike, temveč zahtevala spoštovarge kodeksov tudi od svojih sodelav- cev in kolegov; znala - ne samo evidentirati in obračunavati, tem- več tudi poročati in razlagati. Skratka, da bosta računovodski in finančni delavec tvorna souprav- Ijalca, ki bosta združila svoja prizadevanja z enakimi prizade- vanji svojih kolegov in teko oblikovala močno organizacgo, v kateri bosta našla podporo, uskladitev prizadevanj in možnost za vphvanje na razvoj družbe in odnosov v njej. - Naši skupni uspehi Od ustanovitve (združenja knji- govodij Slovenije, 1957) do danes smo pritegnili v svojo organizacijo nad 13.000 računovodskih in finančnih delavcev v 32 društvih po vsej Sloveniji. Imeli smo številne zelo obiskane seminarje, teč^e in posvetovalna ter dali brez števila nasvetov, razlag in pcnasnU. Čedalje bdj in čedalje usj)ešneje sodelujemo z drugimi družbenimi in strokovnimi organizacijami (tudi iz tujine), smo sorgani- zatorji simpozgev o sodobnih metodah v računovodstvu in mednarodnih konferenc o banč- ništvu. Take dosežke je om(počilo tesno sodelovanje med društvi, ki se sama prav tako lahko pohvalijo s podobnimi uspehi, ko na svojih področjih izpdnjujejo en^e naloffi in skrbijo tudi za razvedrilo svqih članov (klubi, družbene prireditve, strokovne ekskurzije in drugo). - Dejavnost DRFD Ptuj - Ormož Društvo računovodskih in fi- nančnih delavcev Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1958. Osnovni smoter ustanovitve društva je bil — povezati knjigovodski kader na področju občin Ptuj in Ormož v enotno strokovno organizacgo, jo številčno okrepiti in organizirano pristopiti k strokovnemu usposab- flanju članov ob njihovem delu. Društvo se je iz leta v leto krepilo in razvijalo nove oblike povezovanja knjigovodskega in finančnega kadra. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, daje naše društvo najštevilnejša stro- kovna organizacga v občini, ki povezige preko 600 računovod- skih in finančnih delavcev. Društvo je ves čas svojega delovala posvečalo veliko pozor- nost vsebini svojega dela. Konkret- na vsebina našega dela se vidi v naslednjih stalnih nalogah in programu dela: 1. Izhajajoč iz ugotovitve, daje ta pol^c podvržen izrediii dinamiki, je naša temeljna skrb v nenehnem strokovnem izpopd- njevaigu računovodskih, finanč- nih in drugih ekonomskih ddavcev za čim uspešnejše opravljarge svojih pddicnih nalog. Izpopolnjujemo v praktični in teoretični smeri s tem, da organiziramo na našem območju vrsto strokovnih posvetovaig in seminaijev, kjer predav^o prizna- ni strokovnjaki računovodske. finančne in ekonomske stroke iz Slovenije in iz drugih republik. Letno se udeleži takih prireditev preko tisoč članov in drugih udeležencev, ki delajo v stroki. Preko naš^a združenja računo- vodskih in fmančnih delavcev SRS skrbimo za izdajo stalne strokovne hterature in priročnikov. Združe- nje izda letno 12 priročnikov, imenovanih IKS (informacija o knjigovodstvu in stroki). Sodelu- jemo tudi z drugimi priznanimi organizacijami in posredujemo njihovo literaturo, kot so: TEB Zagreb,Ing. Biro Zagreb itd. 2. Skozi nenehno usposabljanje računovodskega in finančnega kadra si prizadevamo dosledno izvcgati temeljna načela narodno- gospodarske politike naše samo- upravne socialistične družbe in načela poklicne etike računo- vodskega in finančnega delavca. Skrbimo za pravilno uporabo in razlago finančno-materialnih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter se borimo za uporabo načel ekonomskega poslovanja ki načel dobrega gospodaijenja z družbe- nimi srMstvL 3. Na rednih mesečnih sestankih preuč^emo osnutke novih finanč- nih in materialnih predpisov, preko našega združenja dajemo predlagateljem strokovne ocene in pripombe k tem aktom. 4. Sodelujemo z družbenimi organi pri izvajanju določenih akcij širse^ družbenega značaja (stabilizacija, združevanje sredstev itd.). 5. Sodelujemo pri šolaigu računovodskih in finančnih delav- cev ter skrbimo, da se mladi kader, ki je v naši strdci redek. uspešno uveljavlja. Naj navedemo, da je prav oddelek ekonomske srednje šole za odrasle v Ptuju bil ustanovljen na pobudo in s prizadevanji naše organizacge. Skozi ta oddelek je šla Ravnina sedai^ega vodilnega računovod- skega kadra, ki se je nato izpopoliyeval še na višjili in visolah šolah in danes predstavlja solidno kadrovsko osnovo za vedno zahtevnejše naloge pri razvoju ptujskega in ormošk^a gospodarstva. 6. Redno sodelujemo s sorodni- mi strokovnimi organizacijami, z združenjem in z ostalimi društvi finančnih in računovodskih delav- cev, s službo družbenega knjigo- vodstva itd. 7. Skrbimo za razvoj poklicne etike in izvajaige sprejetih kodeksov: — poklicne etike računovodje — računovodskih načel — finančnih načel, ki sta jih sprejeli Združenje računovodskih in finančnih delav- cev Slovenije in zveze ekono- mistov Slovenije. 8. Skrbimo za rekreacijo članov društva v obliki izletov, kulturno zabavnih prireditev, sodelujemo s sosednjimi domačimi društvi in s sorodnimi društvi iz tujine (Poljska, Madžardca itd.). 9. Društvo ima urejeno finanč- no in materialno poslovanje, katerega redno, vs^o leto, preseda nadzorni odbor, občasno pa tudi SDK. Ima tudi svoj stalni prostor za administrativno delo, delo svojih organov in redne mesečne sestanke računovodg. Franc Lukman, predsednik društva Pomoč za Posočje Na poziv republiškega štaba civilne zaščite SRS, daje potrebno iz ptuj^e občine nigno poslati še dve stanovanjski avt(xnobilski pnkdid za potrebe prizadetih po potresih v Posočju, Rta se takoj odzvali delavci IMP Ljubljana, TOZD Elektrdcovinar Ptuj in Ptuj^a tiskarna. Občindci štab civilne zaščite občine Ptuj izreka obema kdektiv«na za izkazano sdidamost in razumevanje javno zahvalo in priznanje! Ce bo potrebno poslati na potresno obmoge še več stanovanjskih avtomobflskih prikolic, se bo občinski štab civilne zaščite obmil še na druge oiganizadje združenega dela v ptuj^i občini in pričakuje, da b<^o povsod pokazaS enako razumevanje kot sta ga delovna kolektiva Ptujske tiskarne in Elektrdcovinaija. Člani komiteja občindce konference ZKS Ptuj so na zadnji seji sklenih prispevati 5.000 dinagev za obnovo stavbe občinskih družbeno-pditičnih organizacij v Tolminu. Sočasno je kanite pozval tudi ostale družbeno^ditične organizacije v Ptujski občini, da tudi po svojih možnostih prispevno sredstva in s tem pokažgo solidamost s Tohninskim, ki so ga potresi letos močno prizadeli. ZAKAJ DOVOLIMO PRILIVATI OLJE NA ŽERJAVICO? Špindleijeva uUca, katera je bila pred nekako tremi leti priključena mestu Ptuju, nima pa ulične razsvetljave, niti kanalizacije, vendar smo stanovalci te ulice s priključitvijo k mestu Ptuju post^ plačevalci prispevka za uporabo mestnega zemljišča! No, o tem odloča odlok SO Ptuj, v redu! V sredo, 29. septembra 1976 smo bili vsi lastniki stanovaig skih hiš Špindleijeve ulice klicani na oddelek inšpekcijddh služb pri SO Ptuj, kjer so nas zaiiševali zaradi nabave smetnjakov pri svojih hišah, ker je baje bil sprget nekakšen sklep, da morajo vsi Ptujčani odvažati po Komu- nalnem podjetiu Ptuj smeti v centralno odla^šče, ki je ddočeno ob cesti IV. reda Ptuj - Dornava, t. j. nasproti parcel,kjer je čez omenjeno cesto določena lokacija novega pokopališča. Vprašam se, komu bo služU smeti^ak, ki bi ga naj nabavil konkretno jaz, ko pa žena pokuri vse odpadKe, pa naj si bodo papirnati, plastični in podobno, drugih odpadkov pa pri haši ni. Analogno k temu naj povem, da ravno iz centra mesta vozgo z raznimi avtomobili smeti in odpadke, katere odirajo vse od rogozniške žage in Ija do železniškega prelaza na podvin- skem polju, proti Dornavi in v primeru, da zapiha južni veter, dobimo prav mi stanovalci Špindleijeve uUce razne papirje iin plastične vrečke na dvorišča in ogrqe. Se več, iz rogozniške žage ravno ob tq cesti odlagajo razne lesne odpadke in to tik ob cesti in da bo še bdj za nas, stanovalce v Špindlegevi ulici ,/dravo" je nekdo te odpadke zakuril in sed^ že tUjo dva do tri tedne in nam usmrajajo zrak. No, skoraj je dogorelo, vendar je uprava te žage ponovno, na že tlečo, skoraj dogorelo žeijavico v sredo 29. septembra 1976 ponovno zape- Ijia drevesne skope za ka^ni dve traktorski prikolici in nam, pa menda tudi sebi, še bdj usmradua ■tanovanja v Špindleijevi uUci. Ponovno se vprašam ali nam lahko cestnokomunalni inšpektor vsUi nabave smetnjakov za to, da bodo prazni stali ob cesti ali kje na dvorišču, mi pa bomo morali plačevati odvoz smeti, ki jih ne bo? Smatram, da narn tega ne more nikdo vsiliti, saj nismo Ptujčani, vedno smo Rogozničani, vedno opravljamo svoje državljanske dolžnosti v Rogoz- nici, pa tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujemo v, korist Rogoznice! Morda bi bflo dobro, da bi inšpekcijske službe posvetile več pozornosti tistim, ki usmrajujejo zrak s kuijavo starih gum in odpadkov, kar bi bilo zdravju in varnosti prometa koristno! Naše smeti, katere žene pokurgo vsaki mesec, pa gotovo ne bodo usmrajevie Ptujčanov saj nismo niti na periferiji mesta!.'! Konrad Vela Letošnf mošt od 11 do IZdinmjev Letos naži vinogradniki pričakigejo izredno dobro vinsko letino, kar sodijo po že obranem grozdju ranih sort. S trenjem ostahh vrst Mozdja pa so začeli že 2. oktobra in menijo, da bodo tudi sredigerane sorte dale izredno kvaliteten pridelek mošta. Za mošt, ki so M v lanskem letu prodali vinogradniki TOZD kktarstvo »Slovenske gonce", Ptuj, so dobili pred nedavnim doplačilo in so v povprečju sprgeU 12. dinaijev za liter prodanega mosta. Na osnovi cen moštu, ki so jih izplačali za lansko leto menijo, da bodo letos začeU s ceno pri en^stih dinarjih za mošt z n^slabšo sladkofho stoprgo, za najbdjšega pa bodo plačali 12 din za liter. Pri Slovenskih goricah tudi ugotav^ajo, da so v Sloveniji še edini, ki odkupujejo most in zato že vrsto let tečgo prizadevala, da bi uredili predelavo grozeča in že vnasledigem letu odkupovali izključno grozeče. Predvidene nove predelovalne kapacitete jim bodo omogočile, da bodo lahko zqeli vse vinogradnike na haloškem in slovenskogoriškem obmo^u. Pričakingo, da bodo do naiednje trgatve lahko že mcaitirau sodobne predelovalne naprave s čimer bodo težave ob vsakoletnih trgatvah odpadle. Predvidena investicga bo veljala KK Ptuj okrog 800 mihjonov dinarjev in je načrtovana v srednjeročnem programu razvoja te naše velike delovne or^nizacije. V nadaljevaigu bodo razširili tudi za d&og 120 vagonov kletne kapacitete in opremili polnilnico ter skladišče že napolnjenih vin po najsodobnejši tehndogijL Poleg tega žeUjo ostati zvesti tradiciji vinarstva in ohraniti vse dosedarge kletne zmo^jivostivPtuju,ki so dovdj kvaUtetne, sq so v Sloveniji še edini, ki razpolagajo s tolikimi kletnimi zmo^jivostmi in primerno leseno posodo. Oede na letošnje ugodne cene pričakujejo, da bodo od zasebnih vino^adnikov odkupili od 80 do 100 vagonov mošta, iz vinogradov lastne proizvodnje pa okrog 160 vagonov. Račun^o, da bo ob ugodnem vremenu trgatev končana do konca meseca oktobra, v Zavrču, Podlehniku in na Vurberku pa imajo še nekaj poizkusnih nasadov, v katerih bodo opravili trgatev teden dni pozneje, da bo lahko dobil tudi kv ah teto tako imenovane pozne trgatve. m. šneberger Merilec onesnaženosti zraka Onesnaženost naravnega člove- kovega okolja je problem, ki je v zadnjem času tema številnih raz- prav in posvetovanj. Stalno spremljanje teh pojavov postaja naša vsakdanja skrb, ker nam ni vseeno kakšno okolje nas obdaja in kje naš delovni človek preživlja svoj vsakdan. Pred mesecem dni smo tudi v Ptuju dobili napravo, ki stalno spremlja onesnaženost zraka, pri republiškem meteorološkem zavo- du pa na osnovi tako dobljenih ptxiatkov sproti ugotavljajo dejan- sko stanje za celotni slovenski prostor in onesnaženost ozračja v posameznih mestih. ALI? ALLJ Tako se sprašujemo, ko je kateri objekt že v toliko dotr^an, dane ustreza več sodobnim potrebam in bi ga radi z n^manjšimi stro3ci razširih ali pa če so temelji dobri, dvignili se v višino. Eden takih dotiqanih in izmahčenih objektov je že v davnini med lastniki dogovorjena jesenska skupna paša, ki se je tekom časa sprevrgla v prosto, divjo pašo, posebno v večjem obsegu ponekod v Pesnici dolini, kjer se jasno izraža; kdo pije in kdo plača. Mnogi lastniki travnikov bi radi z danaaijimi možnimi sredstvi pridobib vsaj tri košnje, ker spravilo s pomoqo mehanizacije ni več problematično, pač pa je vpras^iva paša, ko ni pastigev, kar pa ne bi smeh izrabljati živinorejci v bhžini takih površin. Sed^ se bomo resno vprašah aU se bodo lastniki sporazumeli za klasičen enakopraven način, ki je bil za zdravje živine koristen, ah pa bodo svoje parcele odstopili v nqem (posebno oddaljenejši lastniki) bližnjim interesentom v izkoriščanje v organizirani pašni skupnosti. Vendar je v obeh primerih težava, ker je prosti d ogon in odgon pojavnih cestah prepovedan, na podlagi zakona SRS št. 51/71, četrta točka 9. člena- Da ne bo treba zadrtih ostankov divje paše več sodno preganjati, kar je vsestransko neprijetno, zato je nujno, da se interesenti za sodobne pašne skupnosti pozanim^o za podrobnosti pri občinski upravi, oddelek za kmetijstvo SO Ptuj. PŠ tednik - četrtek, 14. oktobra 1976 3. stran Ovinek na Ptujski gori bo kmalu razšiijen in utijen za asfaltno prevleko Besedilo in slika: B. VODUŠEK Na makadamskem odseku regio- nalne ceste, od ovinka pod vrhom ptujske gore do Majsperka, so pred tedni zopet zabrneh gradbeni stroji, da bi čimprej pripravili cestišče za asfaltno prevleko. Kot smo že poročali, je nadaljevanje gradnje v letošnjem letu omogo- čila Kreditna banka Maribor, s podružnico v Ptuju, ki je Cestnemu podje^u Maribor, izva- jalcu del, (^obrila posojilo v višini 8 milijonov dinarjev. Ce vreme ne bo preveč nagijalo, vs^ trenutno tako kaže, da ne bo, bodo z deh končali že to jesen. Po načrtu bi naj do novembra pripravili 1.600 metrov cestišča in ga potem asfaltirali. To bodo prav gotovo uresničili, saj gradbeni stroji brnijo praktično od zore v mraik, za kar zaslužijo delavci vse priznanje- Z asfaltiranjem tega cestnega odseka bi za letos končali z deli na tem, drugem največjem gradbišču v ptujski občini. Do Majšperka bo za prihodnje leto ostalo še ^og 700 metrov makadamskega cestišča, to je odsek s serpentinami, ki so speljane po plažo vitem terenu, zato bo modernizacija tega odseka znatno dražja, gradbeno zahtev- nejša in potrebni bodo dodatni gradbeni elementi. Konferenca ZK ptujskih srednjih šol Vsi člani ZK iz osnovnih organizacij ZKS na ptujskih srednjih šolah, dijaškem domu in glasbeni šoli, so se v četrtek 7. oktobra 1976 sestali na skupnem sestanku. Razprav- ljali so o nalogah komunistov v pripravah /la referendum in v usmerjenem izobraževanju. Izvolili so tudi vodstvo konference ZK v srednješol- skem centru. Jože Stropnik je obširneje poročal o dosedanjih pripra- vah na referendum za občinski samoprispevek, s katerim bi sofinancirali grad- njo šolskega prostora v ptujski ci)čini in o nalogah, ki nas v zvezi s tem še čakajo. Na vseh šolah bodo te dni, kjer še niso bili roditeljski sestanki, na katerih bodo profesoiji spre- govorili tudi o perspektivah šolstva, povezano z referen- dumom. Nekateri bodo šli tudi na sestanke po krajevnih skupnostih in seznanili ob- čane o usmeijenem izobra- ževanju. Po razredih smo tudi imeli mladinske ure, posve- čene referendumu, da bomo znali pravilno pojasnjevati staršem, za kar smo odgovorni tako učenci kot prosvetni delavci. O združitvi vseh srednjih šol in dijaškega doma je govoril Anton Velikonja. Sedq so povezani v SOZD, gre pa za trdnejšo obliko inte^acije v enotno organizacgo združenega dela z enotnimi samoupravnimi akti. Dogovorili so se za postopek, ki bi ga izvedli čimprej tako, da bi uprava začela enotno delovati že s 1. januarjem 1977. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo vsi člani ZK sestavljali konferenco ZKS kot najvišji organ v srednješolskem centru, ki bo tudi koodinativno tdo. V vodstvu konference bodo po trge člani iz vsake OO ZKS na šoli, razen iz šole Turnišče bo samo eden, ker je manjše število članov. Govorili so še o sprejemu novih članov v ZK, svečan sprejem bo za dan RepubHke, pri tem so bih enotnega mnenja, da je potrebno poostriti kriterije za sprejem v ZK. H. Dobrijevič PTUJ: V kooperacijskem sodelovanju z Mesdkombinatom ,j*erutnina" Ptuj, teme^ne organizacge združenega dela kooperacija je dolgoročno povezanih 393 kooperantov z območja 13 občin v Sloveniji in tudi na HrvaScem. N.D. Krajevna skupnost pripravlja skupno s komunalnim podje^em in mladinsko organizacijo ždccijo čiščenja ribnika v Ljudskem vrtu. Mladi bodo očistili dno ribnika, krjgevna skupnost in komunalno podje^e pa bosta uredila ogrigo in nabrežino. Prizadevno si, da bi v p^odnje napcljaM v ribnik čisto vodo, s|q bi s tem ta del zelenega prostora v Ptuju dobil tisto mesto, ki mu v prizadevanjih za ohranitev naravnega okolja tudi pripada. mš ... Delavci tovarne perila Labod, TOZD Delta Ptuj pripravj^o ^ortno srečanje delavcev iz vseh petih temeljnih organizacij združenega dela, ki jih povezine Labod iz Novega mesta. Pomerili se bodo v ribiških veščinah, sahu, rokometu, strelstvu, kegljanju, krosu in v poznavanju gasilstva. V okviru tega bodo 18. oktobra organizirali ob podlehni3cem ribniku tekmovanje v odlovu rib, 20. novembra pa bo v dvorani v Kidričevem kviz in pregled kulturne dejavnosti v vsaki TOZD in skupnih službah tovarne Labod iz Novega mesta. mš... LESKOVECPRI PRAGERSKEM Prejšnjo nedelo je društvo upokojencev iz Lesk ovca in Sp. Polskave organiziralo izlet po vinorodnih predelih Slovendcih goric in hrva3cega Zagona. Izleta se je udeležilo čez 90 upcJcojencev in njihovih družinskih članov. Ogledali so si tudi turistične in zgodovinske znamenitosti krqev, ki so jih obiskah. Vsi udeleženci izleta so bili z organizacijo zelo zadovoljni, predvsem pa s srečanji z ljudmi v vseh kr^ih, ki so jih obiskah. V.H. CIRKOVCE: Sodelovanje med osnovnima šolama Cirkovce in Ledcovec v Halozah je vredno posnemanja. Cirkovčani so zbrali 1200 kg krompuja in ga zamenjah z Leskovčani za okoU 2000 kg jabolk. Zamenjava bo obogatila zaloge šolskih kuhinj obeh šol. zk V osnovni šoli Cirkovce se že danes pripravlj^o na obrambni dan, ki bo jutri, 15. oktobra. Maks Klemen in Dani Jurtela sta pripravila,vojni načrt in vsak učenec ve,k^ mora storiti ob znaku pripra^jenosti, bodisi vojne nevarnosti ali elementarne nesreče. Učend in učitelji bodo jutri preizkusili svojo pripravljenost, hitrost in izn^dljivost. zk Komisija za pripravo in izvedbo referenduma za srednješolski center v Ptuju pripravka za v nedeljo, 17. oktobra v Cirk ovcah zbor občanov, na katerem jih bodo seznanili z usmeijenim izobraževanjem v občini in s potrebo po novih prostorih za srednješolski center v Ptuju. zk ORMOŽ: Včeraj je bil posvet predstavnikov prosvetnih društev, ki ga je pripravila občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij. Med udeleženci so bili tudi režiseiji in vodje nekaterih dramskih skupin. Razpravljali so o pretekU sezoni nekaterih prosvetnih društev in o prihodnjem delu. Odločili so se za novo rq)ertuarno politiko dramskih skupin v sezoni 1976/77. zk Samoupravna tdesno-kulturna skupnost občine Ormož se je odločila za posebno akcijo. Organizirala je ure tdovadnih vq in sicer ločeno za mlade in za starejše. Vaje so vsak petek ob 15.30 v tdovadnici osnovne šole. zk KIDRIČEVO: V pondeljek dopoldne se je sestal delavski svet TGA ,3oris Kidrič". Ocenili so rezultate Vasovanja na zborih delavcev v TOZD o sprgemu sporazuma o začasni ureditvi dohodkovnih odnosov v SOZD Unial,ki so bih ugodni. Nadalje so poslušali informacijo o poslovanju TOZD in o izplačilih za civihio-pravna razmeija, sprgdi so pravilnik o notranjji arbitraži in več družbenih dogovorov. FM Na izredni seji koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci SZDL so razprav^ah o stanju v društvu prgatdjev mladine, ki že nekaj let ne deluje. Na seji so se pogovorili o novih možnih kandidatih za vodstvo društva, katerih dosedanja aktivnost je zagotovilo, da bodo nove naloge sprejeU z vso odgovornost o. FM VELIKA NEDELJA: Kulturni skupnosti občine Ormož je v letošnjem letu uspdo najti sredstva, da so prekriU del |radu pri Vel. NeddjL Poleg kulturne skupnosti so denar prispevali se stanovanjska skupnost v Ormožu in repubUška kulturna skupnost. Grad je potreben še drugih popravil, tako zunanjih kot nekaterih prostorov v notranjosti. zk Za urejeno pokopališče Mnogo besed je bilo že izrečenih o ormoškem poko- pališču. Ker je bilo negodo- vanj občanov precej, se je krajevna skupnost Ormož odločila, da problem pokopa- lišča reši. Tako je zbor delegatov krajevne skupnosti Onnož na svetem zadnjem zasedanju pooblastil svet KS, da takoj n^de rešitev za ureditev pokopališča. Doslej je z njim upravljalo stanovanjsko ko- munalno podjetje iz Ormoža in sicer s sredstvi dodeljenimi iz sklada za komunalno dejavnost občine Ormož. Z ukinitvijo teh sredstev je nastalo vprašanje nadaljnjega urejevanja pokopališča. Tako je sedaj vso breme na ramenih krajevne skupnosti. V ormošld KS v svojem programu dela niso zajeli akcijo urejevanja pokopahšča, zato tudi nimajo potrebnih finančnih sredstev. Zaradi tega je zbor delegatov prediagd svetu krajevne skup- nosti o nastalem problemu obvesti vse občane v Ormožu, Hardeku, Pušencih,Pavlovcih, Dobravi, Litmerku in Lešjem vrhu in jih zaprosil za prostovoljni prispevek v višini 100 dinarjev. Krajevna samouprava upa, da bodo občani razumevajoči do tega predloga in se bodo nemudoma vključili v akcijo zbiranja sredstev za ureditev ormoškega pokopahšča. Poudariti velja, da bo akcija urejevanja stalna in ne priložnostna kot je to sedaj ko se bUža Dan mrtvih. zk Odddek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje na podlagi 8. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami GJr. Ust SRS, št. 19/76) ter po določbah zakona o pogdih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ^r. list SRS, št. 13/74) Javno dražbo 1. Za prodajo stanovanja, ki obsega cdotno I. nadstropje stanovanjske hiše v Juršincih n/h, stoječe na pare. št. 97/ k. o. Juršinci, obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklm v koristni tlorisni površini 113,625 kv. m ter garaža v prizidku zgradbe. 2. Izklicna cena ponudenega stanovanja z garažo je 225,421 din, od tera je vrednost stanovanja 203.821 din, vrednost garaže pa 21,600 din, Izhcitirano ceno mora najugodnejši ponudnik plačati ob sklenitvi pismene pogodbe, sklenjene po izvedeni javni dražbi. 3. Javna dražba bo v petek 29. oktobra 1976 v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 35 /II., s pričetkom ob 10. uri, Udeleženci morajo pred pričetkom javne dražbe predložiti potrdilo o vplačni varščini v višini 22,500 din, ki jo je nakazati na račun Komunahiega sklada občine Ptuj, št. 52400-652-25050. Varščina se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izlicitirano ceno. 4. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj plača kupec. 5. Vsa pojasnila v zvezi z ramisano dražbo, dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, soba 35/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem POSEBNO OBVESTILO VSEM OBČANOM- PREBIVALCEM NA OBMOCJtJ OBCINE PTUJ Občinska volilna komisija Ptuj in oddelek za notrai^e zadeve Skupščine občine Ptuj, pozivata vse občane občine Ptuj, zlasti pa še občane na območju kr^evnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in Kždričevo, da zaradi predvidenega referenduma, ki bo v mesecu novembru 1976, takoj prijavijo oz. odjavgo stalno ali začasno prebivališče in spremembo naslova stanovanja (tudi spremembo stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i. p.), če je prišlo do takih sprememb v zadnjih letih in to: - občani na območju krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica na prijavnem uradu, Tig mladinskih brigad št l/l. - soba št. 6, vsak delovni dan, razen sobote od 7.30 do 14.00 ure, ob sredah pa tudi od 15.00 do 16.30; - občani v naseljih izven območja krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica pa v pristojnih krajevnih uradih, v uradnih urah ob delovnih dneh, razen sobote. Prgavranje in odjavljanje stalnega prebivahšča in prijavljanje sprememb naslova stanovanja, (tudi sprememb v isti ulici ali naselju, v isti krajevni skupnosti i. p.) je po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivdstva (Uradni list SRS, št. 4-27/74), obvezno za vse občane-prebivalce, v roku 8 dni, kadar se v določenem kraju stalno naseUjo, spremenijo stalno prebivališče ah spremenijo naslov v istem kraju. Za kršitve in neizpolnjevanje določil 5. člena citiranega zakona so predvidene denarne kazni za pravne osebe od 2.500. - do 5.000. - din, za druge odgovorne osebe pa od 500. - do 1.000. - din. V izogib takim neljubim posledicam pozivamo vse občane, ki prijavno-odjavnega statusa, vlcJjučno s spremembami stanovanja nimajo urejenega, da to stanje vskladijo do vključno 1. novembra 1976. V Ptuju,, 30. septembra 1976 OBGNSKA VOLILNA KOMISIJA IN ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBCINE PTUJ Prekupčevanje s poljskimi prklelki Na zadnji seji sveta potrošnikov v Ptuju, ki ga vodi Dragica Cernezel, so razpravljali o novi vlogi svetov potrošnikov, o njegovi razširitvi in o tem,kako smo letos organiziraU nakup ozimnice za nase občane. Na seji so sodelovali tudi predstavniki posameznih ddovnih organizacg, ki se ukvagajo s prodajo hrane, Mercator, PANONIJA Ptuj se je edina vključila v prodajo ozimni- ce. Njen predstavnik je povedal, da so kljub težavam, ki so nastale zaradi družbeno dogovorjenih cen o nakupu ozimnice, doslej že sklenili potrebne pogodbe za dobavo krompirja, zdja, čebule in drugih pridelkov za ozimnico. Člani sveta potrošnikov so na svoji zadnji seji ostro kritizirali prekupčevice s poljskimi pridelki in njihove visoke cene, pojavljajo se tudi na naši-ptujski tržnici. Kljub temu, da so prgdi poročilo inšpekcqskih služb, da se cene trenutno oblikujejo prosto, člani sveta s takim stanjem niso bili zadovoljni. Bih so enotnega mnenja, da bi morah opraviti posebno kontrolo in ugotoviti, kdo od teh prodajalcev v resnici pridela ponujeno blago doma, kdo sodi med prekupčev^ce in kdo je upravičen do prodaje omenjenih pridelkov. Opozorih so na primer, da so inšpekcijski organi s tržnice v Murski Soboti takega prekupče- valca odstranih, na ptujski tržnici pa si mirno nabira denar na račun naših gospodinjstev. Svet potrošnikov je razpravyal tudi o tem, da bi morali v vseh naših mesnicah imeti tehtnice, na katerih bi bila poleg teže označena tudi cena. Govorili so še o ddovnem času posameznih trgovin, gostinskih obratov in zasebnih obrtnikov. Trgovci po- novno želijo,da bi uldnih sobotno dežurstvo trgovin, člani sveta pa menijo, da mora biti v Ptuju ob sobotah odprta vsaj ena trgovina v kateri lahko občani dobijo potrebna živila. šm ... Doživljenjski, častni poveljnik, Simon Pernat je praznoval 704etnico življenja. Simon Pernat iz Šikol je pred dnevi slavil 70. obletnko življenja. Rodu se je 1906 v Sikolah, KS Cirkovce. Že od mladih nog je gasilec, pravi Simon Pernat. Mladost je preživel v Sikolah in to enostavno in normalno. V Orkovcah je obiskoval šolo in se takoj po šolanju vključil med gasilce. Po očetu je podedoval »gasilsko kožo". Kot mlad fantje kar naprej stikal okrog gasilcev, kar naprej je poskušal očetovo uniformo in se pred fanti postavljal kako resno misli o gaalcih. SIMON PERNAT 70-IITNIK „Pred dolgimi leti so gasilci skoraj vsako nedeljo paradiž in korakah po vasi", pripoveduje Simon Pernat, ki mu se ne bi prisodih 70 let, kajti njegove oči in njegova lica so videti se svetla in pdna," in takrat sem ob potoku za mejo ah pa daleč za gasilsko vrsto korakal tudi jaz, seveda oblečen v prevehko očetovo uniformo. Oče je takrat bil poveljnik gasilskega društva v Sikolah in takrat smo bili še pod Avstrijci. No, nekega dne sem imel priložnost, da zares stopim med prave gasilce. To sem si zadužil tako, da sem nekoč gasilce sam peljal na požar, ko se je vnelo v sosednji vasi. Takrat sem prikJical ^silce in na čelu z mencg smo prvi pridrveU v vas. Tako sem v letu 1930 postal član gasilskega društva, čeprav sem gasilec prvič postal že leta 1922. V društvu sem delal kot operativni vodja. Kasneje so me izvolih za podpredsednika društva, bil sem tudi sektorski poveljnik, oz. občinski, takrat je v Cirkovcah bila še občina. Drugo svetovno vojno sem preživel v Sikolah, da sem se izognil nemške vojske, sem ostal gasilec in tako imd nekoliko več svobode. Po vojni sem seveda še ostal med gasilci. Mnogo smo v tistih čaah ddali. Gradili smo gasilski dom, vsako leto smo imdi velike protipožarne vaje in sploh sem se trudil. Leta 1965 sem odšel iz GD Sikde, hotd sem dati me«to mladim. S tem ko sem odšel, nisem prenehal z gasil- stvom, še vedno pomagam, sodelujem in svetigem. Postal sem tudi častni doživljenjski poveljnik GD Sikole in ob tednu požarne varnosti in ob mcgem življenjskem prazniku so se gaalci iz Sikd spomnih name. Vesel sem bil tistega večera, ko so me obiskah z baklami in me obdarili. Reči moram, da je to ddcaz za mqo trditev: kdo je gaalec, je gaalec, kdo je samo na papiiju gasdec, ni ^silec. Jaz človeka sodim po njegovem ddu, tudi gasilce sodim in cenim po njihovem delu in prizadevanju. Ob koncu naj še rečem, da si zdo žehm, da ta tudi mladi pristopili k ddu in postali gasilci, takšni kot so bih gasilci moje generacije in tudi generacije po vojni. Dobra volja je namreč tudi pri gasilcih potrebna." Gasilsko društvo Sikcde je Simona Pernata ob njegovem življenjskem prazniku obdario ter mu poklonilo priznanje za njegovo več kot 404etno s^dovanje v gasilstvu. zk 4. stran TEDNIK - četrtek, 14. oktobra 1976 ROKOMET REPUBLIŠKA LIGA- MLADINCI Celje - Reprezentanca občine Ormož 24:18(10:7) v nadaljevanju iepubli3ce mla- dinske rokanetne lige je reprezen- tanca občine Ormož gostovala v nedelo, 10. oktobra, v Celju proti istoimenski ekipi; igrišče: Športna dvorana Golovec. Sodnika: Lah in Krojs (oba Maribor) Celje: Pušnik, Sečko 1, Jonak, Toplak 7, Praznik4,Kleč 4, Tisdj 1, Raz gor 1, Rou&iik 2,iVnderluh 4,Bejug, Vitt. Reprezentanca občine Ormož: Gaberc, Krstič 6, Vukan, RoScar 1, Zabavnik 4, Bauman, Topličar 4, Kačičnik 1, Erhatič, D.Cvetko 2, Majcen, A. Lah. Sedemetrovka: Celie, reprezen- tanca občine Ormož (2:7) Izk^učitve: Celje 11 min., reprezentanca občine Ormož 8 min. DC PODRAVSKA LIGA - ČLANI Velika Nedelja - J. Hander 44:16 (21:6) Velika Nedela 9. oktobra 1976 Igrišče TVD artizan. Sodnika Šetinv" in S. Žižek (oba Maribor). Velika Nedelja: Zem^ak, Zorko 7, Kumer I. 7, Kumer S. l,Me3co 3.Lah 21, acok 2, M^cen 3, Trofenik,Cvetko D., Kosi, Kovačec. Jožica Flander: Kamničar, Flakus F. 2, Grajner 2,Ciringer, Godina S. 1, Gašper 9, Flakus, Kampl, Godina F. 2,Medvešček. V 6. kolu v podravski rdcometni ligj je ekipa Velike Nedelje gostila na lestvici slabo uvrščeno moštvo Jožice Flander iz Maribora. Domačini so se predstavili kot b^ač proti Lovrencu voznik Vlado Virq, stanujoč v Mq- špeiku, Breg 33. Na desnem ovinku pred Lovrencom ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo izven cestišča, kjer se je dvakrat prevrnil in obstal na strehi. Težjih poScodb ni bilo, nastala pa je materialna škoda za 15.000 dinagev. Ker je bil voznik pod vphvom alkohola, so mu vozm^o dovoljenje odvzeli. NOVA ŽRTEV CESTE - ^^ b LETNI ROBERT KRANER Na hitri cesti Maribor-Macelj se je zgodila v petek, 8. cJct. v Zlatoliqu huda prometna nesreča, la je tegala do sedq nqmlqšo smrtno žrtev. Nedolgo tega, smo poročah o smrti 124etnega šolaija iz Hsgdoš, tokrat pa je žrtev komq 64etni Robert Kraner iz Zlatoličja 99. Voznik motornega vozila Franc Rankovec (33) iz Gačnika 5 2 je vozu od Ptuja proti Maiboru, V Zlatoličjuje ob 17,35 z njegove leve strani nenadoma stekel čez vozišče šestletni Robert Kraner, Vozilo ga je s sprednjim delom zadelo in ga zbilo po vozišču. Deček je med prevozom v mariborsko bolnišnico zaradi hu- dih poškodb umrl, HUDA TELESNA ^^ POŠKODBA Na Ptujski cesti v Ormožu, v bližini postne mihce, se je v četrtek, oktobra 1976 zgodila huda prometna nesreča, Voziuca osebnega avtomobila F, G. je pravilno vozila iz Ptuja. Nena- doma je na vozišče pritekel petletni F. K. iz Ormoža. Avtomobil gaje zadel in deček je padel po cestišču. Dobil je hude poškodbe po glavi in prepel^ah so ga v ptujsko bolnišnico, Vega omeniti, da na tem predelu vozišča ni prehoda za pešce, čeprav bi bilo potrebno, da bi prav na tem mestu prehod bU, Na postni milice v Ormožu tudi opozaij^o starše nq budno pazgo na svoje otroke in jih ne puščajo digati po ulicah in cestah. zk VERIŽNO TRCEN JE Izven naseja Cvetkovd je bila pretekh teden laga prometna nezgoda. Zaradi goste megle m prekra&e vamostne razdalje so v petek, 8. oktobra 1976 trčih štirje avtomobih. Udeležena prometne nezgode so bili nemški, turški in dva naša voznika osebnih avto- mobilov. Telesnih po3codb ni bilo, nastala je le večja materialna škoda. zk RODILE SO: Majda Sehga, Tržeč 6 - dečka; Neža Dobrsek, ^estrže 12 - Marijo; .Štefka Toplak, Grhnd 6 - dečka; Katarina Kmetec, Lešje 38 — deklico; Marija Šegula, Juršind 59 - Martino; Magda Gol, Ul. Zetalskega Jožeta 6 - Simono; Marija H^šek, Cirkovce 44 - Masaža; Justina Drevenšek, Trdo- bojci 79 - Mirana; Barbara Podg^ski, Žabjak 52 - Ivana; Ehzabeta Prejac, Osluševd 10 - Martino; Daija Horvat, Kolodvor- ska 4, Ormož - Boruta; Jožefa Rodošek, Kozminci 13 - Mirka; Jožica Kosi, Litmerk 18 - Petra; Marija Drevenšek, Podvinci 45 - dečka; Ana Rodošek, Strajna 7 - dečka; Spelca Vrbanec, Kajuhova 3 - Vojka; Marija Fridauer, Pobrege 47 - dečka; Vikica Pajek, Središče 245 - Gabrijelo; Srigjta Perko, Budina 44/c - Anito; Kristina Maricež, Bišečki vrh 61 — dečka; Ana Sitar, Dravinjski vih 7 - dečka; Alojzija Sam boleč, Vičand 73 - dečka; Milena Timošek, Ugovec 7/a, Slov. Bistrica - Klavdgo; Antonija Mlakar, Vintarovd 44 - dečka; Martina Vinkler, Zg. Pristava 20 - dečka; Magana Sitar, Apače 289 - dečka; Jožefa Cučdc, Hvaletin- d 19 - dečka; Silva Cerček, Prešernova 21 - Patridjo; Erika Iskra, Dražend 5 - Iztoka; Marija Slatič, Sp. Velovlak 20 - Bogdana; Dra^ca Prelog, Remče- va 14 - deklico; Danica Kocen, Godenind 52 - Marino; Barbara Križnjak, Brezovec 21 - Štefana; Angela Kitak, Stoperce 71 - Ambroža. POROKA: Hinko Hladen, Radend 257 in Vlasta Mihahč, Ljutomer, Ormo- gca51. URMU SO: Martin Gojkošek, Sp. Hajdina 95, roj. 1915, umri 2. oktobra 1976; Sebas^an Drevenšek, Lov- renc na Dr. po^u 26, roj. 1897, umri 4. oktobra 1976; Janez Bezjak, Markovd 18, roj. 1912, umri 5. oktobra 1976; Robert Kraner, Zlatohčje 99, rej. 1970, umri 8. cictobra 1976; Frančiška Furlan, Ciril-Metodov dr. 5, roj. 1885, umrla 10. oktobra 1976; Jakob Novak, Dragovič 29, roj. 1922, umri 9. oktobra 1976; Jakob Vidovič, Repišče 51, roj. 1922, umri 9. oktobra 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99, Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 24. oktobra 1976 Zadrgi kr^ec bo v soboto, 16. oktobra ob 10. uri. NAPOVED: Že v četrtek, 21. oktobra bodo pooblačitve. Ob koncu tedna bo deževalo predvsem v zahodni in severo- vzhodni Sloveniji. Padavine bodo kratkotrajne. Od torka, 26. oktobra, bo ponovno suho in še toplo vreme. Pri nas, bomo veijetno izvozih z oblačnostjo z vmesnim rosenjem. V nedeljo, 24. oktobra bo deževen dan. Alojz Cestnik S._________>