izdaju /-uvod /.a Ku*|>od(ir*ko ]>ro[nimindo - DoillttHt, Ljub ljantka *»2 — Ureja uredniški od I Hir Odgovorni   ured ni k
VI i In u l'lcrin I /liaja v«.nkr {u D » mesecu 2iio rai'in> hiio-JO'hOJ.h - Crna 20 dimir Hm 1 i^k« titkurrui »Tonrie Tomšiča*  * LiuhltHni
LETO IV. ST. 2 Domžale, 25. februarju 1965
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Od besed k dejanjem
Tako je bilo napisano z velikimi črkami nad mizo delovnega predsedstva v dvorani Kulturnega doma v Radomljah, kjer je bila dne 2. februarja 1%5 konferenca Občinskega komiteja Zveze komunistov naše občine. Od 114 delegatov, izvoljenih na konferen-cuh osnovnih organizacij, so se konference udeležili 103, poleg njih pa še 18 članov starega občinskega komiteja in 34 gostov.
Osnovna problematika našega družbenega in ekonomskega razvoja, kakor tudi dela občinskega komiteja samega, je bila obravnavana že v POROČILU, ki so ga vsi delegati in gostje prejeli že pred konferenco, konferenca sama pu se je v poročilu sekretarja kakor tudi v obširni razpravi, ki je poročilu sledila, kritično dotaknila vseh tistih negativnih pojavov, ki spremljajo naš družbeni razvoj in ki so v tako dinamičnem življenju in snovanju, kakršen je naš, sicer nujni, morda pa jih je le bilo več, kot pa bi jih bilo, če bi bila aktivnost članov ZK pri odstranjevanju
le-teh večja in če bi bila povezavu in sodelovanje posameznih organov in služb v občinskem merilu tesnejša.
Splošna ugotovitev je bila, da so bili sicer tudi v tem obdobju, tj. v času med dvema konferencama, doseženi na vseh področjih našega življenja in dela pomembni uspehi, da pa so se morale nnpredne sile le stalno spopadati tudi z negativnimi elementi, ki so postali v naši praksi ovira za še hitrejši razvoj in napredek. Samo s pogumnim in hitrejšim odpravljanjem negativnih pojavov na vseh področjih nn-šegu življenja bomo lahko uresničili vsa socialistična in humanistična načela, zrnžena v naši novi ustavi. Pri tem delu in teh naporih pa ne sme biti ne kompromisov in ne omahovanj, ampak je treba odločno in do kraja obračunati z vsemi nosilci teženj, ki zavestno ali pa tudi podzavestno ovirajo naš vsestranski razvoj, sejejo mu-lodušje ali pa postavljajo neurcsnič-Ijive zahteve.
V vseh razpravah se je čutila čvrsta odločenost, da mora, enako kot je to
Trojane — naše najbolj obiskano gostišče. Z modernimi tujskimi sobami je mnogo pridobilo      neodložljiva pa je sedaj ureditev parkirnega prostora in okolice!
Spremenjena vloga občinske skupščine
Naša nova ustava je ustrezno nadaljnji stopnji razvoja socialistične demokracije na novo opredelila vlogo skupščin, druž-beno-politični skujjnosti ter v skladu s tem tudi izpolnila njihovo organizacijsko strukturo. Osnova in bistvo političnega sistema je postalo samo>ti|>ravljunje na najširših področjih družbenega življenja. Politični sistem ne izhaja več od države in oblasti, ampak od človeka, ki je v pogojih Otvobojenega dela in družbene lastnine nosilec in hkrati tudi kar najbolj neposredni upravljavec družbenih razmerij ter njegovih interesov. Sku|>ščinu kot organ samoupravljanja družneno-politiČ-ne skupnosti določa pol i t i ko njenega razvoja in odloča o drugih na jpomembnej-ših splošnih vprašanjih na posameznih področjih ter v leni okviru m v skladu s funkcijami družbeno-|>olit i ene sku pnost i izvršuje tudi posle oblasti. Po besedilu ustave sta položaj i.n vloga skupščine opredeljena tako. da je skupščina najvišji organ oblasti in organ družbenega lam Popravljanja v mejah pravic in dolžnosti družbe no-politič.nc skti|>nosti.
.Splošna družbena vloga občinske skupščine je v tem. da kot aktivni faktor, ki neposredno spremlja vso problematiko družbenega razvoja v občini v okviru svoiih c ustavo in statutom določenih funkcij, samostojno tvorno, in ob neposredni lastni odgovornosti določa politiko občine ter odloča o drugih najpomembnejših splošnih družbenih zadevah, seveda v skladu z enotnimi načeli političnega in gospodarskega sistema Jugoslavije. |)e-terininata občinske politike so pravni predpisi, ki jih sprejema občinska sku|>-ščinn v obliki dolgov. Vendar se aktivnost skupščine ne more omejevati samo na formalno sprejemanje odlokov. Težišče dela se mora vedno bolj prenašati na vsebinsko razpravo o določeni problematiki.
Cim manj bo torej skupščina organ oblasti, tem manj bo izdajala pravnih predpisov; čim bolj bo skupščina posta' jala organ družbenega samoupravljanja, tem več priporočil bo izdajala.
Takšen odločnejši premik v smer dru/ benega samoupravljanja, In i/dajanja priporočil bo morala napraviti tudi skupščina naše občine. V pretekli dveletni mandatni dobi je imela skuoščina 1 ■» sej. na katerih je sprejela 45 odlokov probleme družbenega standarda pa je obrat, navala m sprejela u »trezna priporočila, le 14-krat. To nam kafe da je skupščina delala bolj kot organ oblasti in manj kot
samoupravni organ,
Na splošno lahko ugotavljamo le. da se priporočila večinoma niso izvajala. Po drugi strani pu moramo ugotoviti tudi to,
storil VIII. kongres ZKJ. tudi tu konferenca pogumnega, doslednega in revolucionarnega čiščenja vsega, kar nas zadržuje pri hitrejšem razvoju in kar nam zavira uveljavljanje vse odločil-nejše vloge delovnega človeka, hiti mejnik na naši poti k uresničevanju teh ciljev.
Odločno moramo zavračuti ponekod že uveljavljeno prakso tolmačenja kongresnih sklepov »po potrebi«. Napačno in nevarno jed da nekateri pobirajo iz resolucije in referatov na VIII. kongresu ZKJ le tiste citate in odstavke, ki ustrezajo trenutni potrebi ožje okolice ali posamezne delovne organizacije, ali pa tudi zadovoljevanju le osebnih ambicij! Tudi bo potrebno še mnogo dela in zavestnega prizadevanja, da bi se odpravila miselnost, da je kongres že opravil vse delo in da sedaj lahko mirno čakamo na rezultate, ki bodo prišli sami od sebe. Realizacija sklepov je odvisna od vsakega izmed nas, od intenzivnosti naših prizadevanj pa tudi brzina in čas, kdaj bodo uspehi teh naših prizadevanj tudi vidni in občuteni.
Dolžnost vseh članov ZK je ne samo, da o smernicah kongresa in konferenc govore in jih uveljavljajo v ozkem krogu svojih osnovnih organizacij, ampak da se z vsemi silami bore za njihovo uveljavitev tudi v vseh samoupravnih organih in organih oblasti.
Mnogo časa je konferenca odmerila tudi razpravi o osebni odgovornosti vseh ljudi, posebno pa še ljudi na vodilnih delovnih mestih. Posebej poudarjena je bila osebna odgovornost komunistov, ki delajo v gospodarstvu, kajti prav od njihovega dela in uspehov je odvisen tudi hitrejši ali počasnejši razvoj vseh drugih področij našega življenja in standarda. Da bi to dosegli, je potrebno odločneje in dosledneje kot dosedaj odkrivati napaki" in njihove povzročitelje. Doslednejša disciplina v čuvanju splošno družbenih interesov, ki se bo včasih moralo odraziti tudi v tem, da se bomo morali odreči določenim lokali-stičnim interesom v korist širše družbeni- skupnosti in skladnejšega razvoja celotnega našega gospodarstva. Takim. \ preteklosti pogosto Ugotovljenim nepravilnostim se bo mogoče na.ilažie izogniti s tem, da se lw)mo še v večji meri kot doslej trudili, oja-čiti organe samoupravljanja, jim dati konkretnejšo vsebino in v večji meri mobilizirati njihovo aktivnost in pobude. Odstranjevati moramo vse tiste slabosti, ki ovirajo delo samoupravnih teles in krepiti njihovo avtoriteto Odločno se moramo zavzemati za čim večjo javnost formiranja predlogov in sprejemanje sklepov ter odločitev. Le ob večji javnosti bomo zagotovili tudi večji vpliv neposrednih proizvajalcev
in občanov na oblikovanje družbenoekonomskih odnosov, s tem pa bomo krepili tudi njihovo odgovornost in občutek lastnega vpliva pri odločanju.
Mnogo časa in razprav je bilo posvečenih družbenim službam. Poudarjeno je bilo zlasti, da je še vedno neurejen materialni položaj teh služb in da se prav na tem področju še vedno različne lokalistične težnje prebi-valstva določenega področja izkoriščajo za zavajanje ljudi v spore samo zato, da bi se s tem pridobilo na času oz. da že sprejetih sklepov ne bi bilo treba uresničiti.
Neurejeno otroško vurstvo in neurejena družbena prehrana sta dve najšibkejši točki našega standarda, kjer v preteklosti tako oblastni organi kot tudi gospodarske organizacije niso opravile svoje osnovne dolžnosti, tj. skrb za delovno ženo. Tako stanje onemogoča večjo družbeno politično aktivnost žena v naš; občini, čeprav je teh 57 "/o vseh zaposlenih in čeprav le-te ustvarjajo skoraj polovico narodnega dohodka. Nujno je, da se prav v naši občini žene energičneje uveljavijo na vseh področjih javnega življenja. Ena takih prilik je prav sedanje obdobje priprav na skupščinske volitve v občini in republiki, /ene morajo v naslednjem obdobju uvelju-viti tako v občinski skupščini kot v organih samoupravljanja v podjetjih svoje zahteve po čim hitrejši ureditvi varstvenih ustanov za otroke, za ureditev družbene prehrane in ustanovitev servisnih delavnic, ki bodo v resnično pomoč zaposleni ženi in jo pri njenem domačem delu razbremenili, ne pa samo akumulirali sredstva na njen ručun.
V razpravi, ki je zajela velik del dogajanj v naši družbi, je sodelovalo 20 diskutantov, bilo pa jih je še nekaj, ki so se prijavili k razpravi, pa so zaradi pozne ure svoj prispevek oddali pismeno. Dotaknili so se proble-
(Nadaljevanje s i. strani) da sama olniinska skupščina ne izvaja priporočil okrajne, republiške in zvezne skupščine. Ce občinska skupščina sama ne izvaja priporočil višjih skupščin, kako moremo potem zahtevati, naj njena priporočila izvajajo delovne organizacije na območju oličine? I^ahko torej ugotavljamo le, da priporočila kot akti družbenega samoupravljanja ostajajo bolj na papirja, v praksi pa se ne uresničujejo. Ce je temu tako. se sprašujemo, kaj je tedaj z našim družbenim samoupravljanjem, ali gremo res v atonizaeijo in izoliranost naših delovnih organizacij, ko bo vsaka delovala po svoje, ko se ne bo ozirala na priporočila skupščin družbenopolitičnih skupnosti, ko bo izpolnjevala pač samo pravni- predpise, ker so le-ti prisilnega značaja.
Menim, da se prav na tem področpi odpirajo komunistom mnoge nove nu lo-
mov kulturno-prosvetnega življenju v občini, razmer v šolstvu, dela mladinske organizacije, problematike borcev NOV, cen in življenjskih stroškov, samoupravijunja, kmetijske politike in politike na vasi ter še mnogih drugih.
Razprava je razčistila mnoge nejasnosti in pokazala vsem članom ZK jušno pot za akcijo v bodoče.
Ob koncu je bil razrešen dosedanji komite in njegovi organi ter izvoljen novi komite, kontrolna in revizijska komisija ter delegati za V. kongres ZKS.
Izvoljeni so bili:
V občinski komite ZK Domžale:
Janez Cerur, Anica Dolinšek, Matevž Florjunčič, Franc Gubrovšek, Peter (iubunec, Ivan Jeretina, Janka Jerman, Jože Krevs, Franc Majdič, Stane Mlakar, Ivan Mrak, ing. Ivan Rebolj, Aleksander Skok, ing. Lado Simoiičič, Mulka Škrlj, Franc Štrumbelj, Jože lirankar. Ivo Viduli, Edo Vollmuver, Maks Zujc. Marija Zarnik.
V kontrolno komisijo:
Alfonz Avbelj, Francka Avbelj, Anton Gor j up, Marija Ivkovič, Franc Šink. Miha Brinšek, Angelca Kržan, Martin Planine.
ge. Komunisti — člani občinske skupščine bi morali biti tisti, ki bi se borili za izvajanje priporočil okrajne, republiške in zvezne skupščine v sami občinski skupščini. Po drugi strani pa bi se komunisti v občinski skupščini morali boriti za to. da bi bila priporočila ol>činske skupščine delovnim organizacijam tehtna, premišljena in sloneča na temeljitem poznavanju problematike. Priporočila bi inorula biti avtoritativna zaradi svoje prepričljivosti, ne pa zato. ker jih je pač izdala občinska skupščina. Kako naj dosežemo, da bodo priporočila občinske skupščine- izvajale delovne organizacije in druge organizacije, katerim so naslovljena. Delovne organizacije morajo razpravljati o priporočilih. V ta namen bo treba bolj angažirati zavestne subjektivne družbeno-politične sile. ki naj se bore za uveljuvitev priporočil; v prvi vrsti pa (Nadaljevanje na 3. strani)
Spremenjena vloga občinske skupščine
ho to naloga komunistov v delovni organizaciji, z.lastf tovarišev, ki delajo v samoupravnih organih. Na tem mestu naj še posebej poudarim, da resolucija VIII. kongresa ZKJ nalaga komunistom, da se v polni meri zavzemajo, za uresničevanje politike, ki je izražena v resoluciji zvezne skupščine o osnovnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in v resoluciji o smernicah za izdelavo sedemletnega plana.
Občinska skupščina bo morala postati resnični uresničevalec občinske politike. To bo dosegla z boljšo strukturo svojih članov, ki morajo biti široko razgledani ljudje, z okrepljeno analitsko-plansko službo, ki bo tekoče spremljala vse pojave na območju občine, zbirala potrebne podatke, jih analizirala in svoje znanstveno utemeljene ugotovitve posredovala občinski skupščini, kajti vsa naša politika mora postajati vedno bolj znanstvena: biti mora tudi v neprestanem stiku z željami in težnjami občanov. Občinska skupščina ne sme postajati izoliran organizem, ločen od ostalegu dogajanja v občini.
Nadaljnja bistvena pomanjkljivost pri delu odbornikov je premajhen stik z volivci. Odborniki ne prihajajo na javne tribune SZDL, na zbore volivcev, se ne posvetujejo z volivci o važnejših vprašanjih iid. Odborniki glasujejo torej na sejah skupščine v svojem imenu, namesto, da bi izražali mnenja volivcev.
Med pomembnimi nalogami skupščine je v ustavi in Statuta omenjeno tudi izvajanje družbenega nadzorstva. Zal, naša občinska skupščina še do danes ni posvetilu tej nalogi potrebne pozornosti, saj v ta namen še ni doslej izvolila posebne komisiji- za družbeno nadzorstvo.
Po zakonu o izvedbi ustave lahko skupščina določi, katere zadeve, iz svoje pristojnosti bo prenesla na svoje svete in komisije. Občinska skupščina se mora čimbolj otresti reševanja manjših zadev, nekatere zadeve je sicer že prenesla v pristojnost svetov, vendar bi morala pregledati, katere še lahko prenese na svete.
Dnevni redi sej so še vedino preveč inspirirani od občinske uprave, namesto, da bi bili rezultati in izraz teženj volivcev na zborih volivcev, na javnih tribunah SZDL in na drugih posvetovanjih. Pri tem se spomnim besed tovariša Kardelja iz februarja lanskega leta, ko je govoril o organizaciji in metodi dela zvezni- skupščine. Med drugim je dejal, da temelj za delo skupščine ne bodo samo predlogi, ki prihajajo od upravnih in drugih organov, ampak predvsem takšna njena aktivnost, ki jo bo vsak dan in neposredno povezovula z vso družbeno problematiko in strukturo. Zato bo skupšči-"a določala svoje programe dela in svoj dnevni red po lastni pobudi.-zasnovani na vsakdanjem spremljanju družbene problematike, na podlagi predlogov politično izvršilnih, upravnih in drugih družbenih organov, kakor tudi na podlagi predlogov, pobud in mnenj občanov in delovnih kolektivov družbenih organizacij in drugih. Vse lo hi moralo veljati tudi /a delo nnše občinske skupščine in za sestavljanje dnevnih redov njenih sej.
Še nekaj besed o tem, kako bi dosegli javnost dela občinske skupščine. Danes občani niti ne vemo vnaprej, kdaj so njene seje. o samem poteku sej in njihovih sklepih izvemo na kratko šele iz Občinskega poročevalca« in to šele po enem mesecu, Res je, da je naša sejna dvorana obučinske skupščine pretesna, da bi mogla sprejeti tudi občane, ki se zanimajo /.„ seje občinski? skupščine, vendar menim, da bi se nekatere pomembnejše s,,je lahko vršile v kakšnem večjem prostoru.
V zvezi s tem pa naj omenim tudi načelo informiranosti občanov, ki je v naši občini še na nizki stopnji, Ponekod postavljajo v ta namen celo lokalne radijski; postaje. Pri nas to morda ne bi bilo uresničljivo, doseči pa bi morali vsaj to. da bi naše občinsko glusilo ;Občinski poročevalec: izhajal večkrat, na primer štirinajstdnevno, ne pa samo enkrat mesečno, kot je lo doslej. Z večkratnim izhajanjem bi lahko naše glasilo 1k>1 j živo in tekoči- posegalo v družbeno problematiko občine, medtem ko danes predstavlja pravzaprav le kroniko že preteklih dogodkov. Naš lokalni časopis bi morali tudi bolj popularizirati med občani, v ti jeni
bi morale najti prostor tudi novice o delu ZK v naši občini.
Ce sem navedel nekaj kritičnih pripomb na račun dela občinske skupščine, pa to ne pomeni, da dosedanja skupščina ni dosegla nobenih pozitivnih rezultatov. Nedvomno je dosegla precejšnjo uspehe v družbenoekonomskem razvoju občine in v zadovoljevanju potreb občanov, v skrbi za šolstvo, socialno varstvo, zdravstvo, preskrbo itd.
Kritične pripombe naj imajo predvsem namen, da bi bilo delo občinske skupščine še boljše in pa. da bi napravila še vidnejši in učinkovitejši premik kot organ družbenega samoupravljanja v občini. Zvone Gorjup
Zelje in možnosti v letu 1965
NEKAJ DEJSTEV O SREDSTVIH OBČINE
Družbeni plan in proračun občine za leto 1965 mora biti rezultat široke akcije samoupravnih organov in političnih organizacij, odraz predlogov in razprav ter volje občanov, ki naj bi z upoštevan jem materialnih možnosti utrdili načelo, da I rušimo lahko samo lo, kar tudi ustvarimo oziroma, da bi pri večjem trošenju
.....rali prevzeti tudi odgovornost za večje
obremenitve v obliki prispevkov in davkov.
Prepričani smo bili, da bo nov sistem financiranja družbeno-poliličnih skupnosti prinesel ugodnejšo delilev dohodkov med posameznimi družbeiio-političnimi skupnostmi v korist večjega deleža občine. Računali smo s tem še posebno zato, ker pristojnosti in dolžnosti občine glede financiranja posameznih dejavnosti neprestano rastejo. Vrsto let razpravljamo o protislovju med naraščajočimi dolžnostmi občin in prepočasno rasi jo sredstev. Problem pa je postal pereč, ker smo v javnem mnenju ustvarili močno psihozo, da ho v delitvi narodnega dohodka prišlo do znatnejšega oziroma pomembnejšega preokreta v korist splošni; potrošnje. To razpoloženje, ki je bilo tudi posledica skupščinskih razprav in priporočil za jnčenje materialne baze družbenih služb, je pri samoupravnih organih v družbenih službah ustvarilo tudi stvarne ukrepe za povečanje potrošnje. Oh taki situaciji pa so povečani zahtevki oziroma predlogi včasih neresni, saj presegajo v nekaterih .primerih za 84) ali več odstotkov potrošnjo v preteklem letu, nekaj zahtevkov pa je celo za trikrat večjih, kot je bila potrošnja preteklega leta. Upravičena je bila kritika glede slabe skrbi za standard občanov, zanemaiji-nje določenih družbenih služb oziroma nerazumevanje za dajanje večjih sredstev. Vendar vseeno Istočasno trdimo, pišemo in govorimo, da je treba zmanjševali davščine v obrti, kmetijstvu, gostinstvu,  komunalnih  dejavnostih ipd.
Kako le bomo uresničili načela priporočil zvezne in republiške skupščine in kakšna bo naša realizacija teh pri tako skromni decentralizaciji sredstev pri delitvi dohodka med družbeno-političnimi skupnostmi. Menim, da občina s proračunskimi sredstvi v letu 1969 ne bo v boljšem položaju kot v preteklem letu, čeprav je delitev bistveno spremenjena. Problem je v tem:
Zveza je sprejela določila, da predpiše samo dve obliki prispevkov, in sicer prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva. S 3 % stopnjo zveznega prispevka iz osebnega dohodka iz
delovnega razmerja bo zveza v celoti krila izjiad dohodkov, ki so prej pritekali iz gospodarstva, pa so sedaj ostali gospodarskim organizacijam. Participacija zveze v celotni masi dohodkov se z novo stopnjo znatno poveča in tako za našo občino pokaže izračun takole (v tisočih):
pri bruto proračunskih dohod. 2,474.525 bi pri insliuiuelih leta 1964 dobila
/veza    . ,
republika občina . .
217.912 ali 8.8% 952.932 ali 58,3% 1,304.361 ali 32,7%
Po instrumentih zn leto 1965 pa zveza ?40.67frJM. za več ali f 56„5 %.
ino dve^ibliki^fe^^ki^v^r'iV'r^ifs^siov, in sicer 7,7 ",'„ a>4>M»15yVlLl!E(,s<'l),l('Sa dohodka iz. delovnega razmerja iu dvojjro-centnl prometni davek od maloprodaje. Ti dve obliki prispevka dajeta porast proračunskih sredstev primerjalno z letom 1964 za okoli 16%. Občina lahko predpiše kot svoj prispevek iz osebnega dohodka le ostanek 6,8 %, da skupna vsota ne
I red novim vhodom v tovarno TOKO v JJlici talcev stoji skoro sredi ceste tele-lonski drog. ki je bil že vzrok prometne nesreče. Prav bi bilo. da bi ga odstranili prej, predno bi prišlo do novih knram-bolov in nove škode!
presega lanskoletne 17,5 •/». Tako se s tem načinom delitve posebno udeležba zveze na prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja kot najpomembnejšemu viru dohodkov proračunov družbeno-poli-tičnih skupnosti znatno poveča v primerjavi s prejšnjim sistemom. Tak način zajemanja dohodkov posega po tistih dohodkih, ki so najbolj sigurni. Prepisovanje vseh drugih prispevkov in davkov pa je prepuščeno občinam. Te oblike prispevkov, ki so občutljivejše, posegajo v materialni položaj nekaterih skupin prebivalstva in imajo tako tudi določen vplivna njihov standard, so, kakor je bilo že omenjeno, pod znatno večjim pritiskom družbene kritike in zahtevkov znižanja. Prav gotovo je, da ho občina zelo težko nadomestila izpad zaradi zmanjšanega deleža iz naslova prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ker vemo, da odpade obdavčitev četrtega okoliša v kmetijstvu, dalje obdavčenje prispevka do 50.000 dinarjev katastrskega dohodka in znatnih površin, ki so podružbljene. Vemo, da bo treba zmanjševati prispevek iz osebnega dohodka obrtnih dejavnosti, da se v celoti oprosti dajatev nekatere panoge prometa itd. Prometni davek na maloprodajo se sicer poveča za 1 n/n v korist občine, kar predstavlja za občino dohodek okoli 20 milijonov. Toda z našimi nakupi, predvsem v Ljubljani in drugod, povzročamo velik odliv sredstev in občinskih dohodkov iz tega naslova. Prometni davek od alkoholnih pijač se je s predpisom plačevanja od litra, ne pa od vrednosti že znižal. Ostale oblike prispevkov
in davkov so po višini neznatne, zahtevajo mnogo naporov in stroškov za realizacijo.
Z ozirom na predvideno povečanje nominalnih osebnih dohodkov za okoli 25 V« v letu 1965 kot glavnega vira za prispevek iz, osebnih dohodkov bo le-la po izračunih poraste! za 30,9%, vsi ostali pa znatno manj, nekateri pa bodo, kot je rečeno, izpod lanskoletnega dosežka. Porast, ki odpade na zvezo, je predvsem na škodo republike in občine (predviden porast za občino 20 "/,,).
Znatno bo treba dvigniti izdatke za financiranje raznih družbenih služb v občini, tako skladno s porastom stroškov, cen in dviga osebnih dohodkov. Dodatne obveze, ki nastajajo oziroma izhajajo iz pristojnosti financiranja okraja in republike, vključno z novimi obvezami (financiranje izgradnje bolnice, izgradnja zdravstvenega doma, medobčinski sklad za strokovno šolstvo, prenosti priznavalnin borcev, vzdrževanje cest III. reda, obveza prispevkov za gasilsko brigado, povečanje investicij v šolstvu in še mnogo drugih obvez, kot že rečeno, iz pristojnosti financiranja okraja, bodo znatno povečali izdatke proračuna.
Struktura na dohodkih je naslednja (v "/o):
19G4 19(15
zveza .......     8,8 13,8
republika..... 38,5 34,2
občina...... 52,7 52,0
Iz primerjav je razvidno, da je struktura spremenjena na škodo republike in
občine. Izračuni nam povedo, da sino v letošnjem letu napravili odločilen preokret v gospodarstvu, ker se delež dohodka, s katerim razpolagajo delovni kolektivi, znatno povečuje. Ta porast skladov pomeni in predstavlja pomembno osnovo materialne rasti delavskega samoupravljanja. Decentralizacija sredstev na tem področju je ustvarila pogoje, da se v delitvi narodnega dohodka delež, s katerim razpolagajo kolektivi, hitro povečuje. Zato menim, da je poleg neznatno povečanih sredstev občinskih proračunov, ki naj bodo usmerjeni v korist splošne potrošnje, potrebno .prcokreiiili tudi miselnost v gospodarskih organizacijah, in sicer tako, da (d> zaključnih računih razporedijo del sredstev za družbene službe (za otroško varstvo, strokovno šolstvo, stanovanja borcev in družbene prehrani;) in sploh za reševanje nalog, ki niso samo problem podjetja, temveč tudi problem okolice, saj so proizvajalci v podjetjih istočasno tudi potrošniki in koristuiki uslug družbenih služb.
Na vsak način in v vsakem primeru gre za zelo omejene možnosti. Zalo je nujno in potrebno ubrati pot izbiranja, pot selektivne politike do trošenja sredstev za najnujnejše stvari, predvsem pa prioritetno za otroško varstvo, družbeno prehrano in šolslvo.
Sredstva bomo morali porabili za najpotrebnejše objekte, skromne in cenene v izvedbi, da bi tako rešili številne probleme, ki sedaj močno zavirajo voljo naših delovnih ljudi v proizvodnji in našem družbenem življenju.      Jože Pogačnik
Zakaj dopoldne drugače kot popoldne
Kaj smo dopoldne? — Delavci, proizvajalci, samoupravljahu. Kaj pa smo popoldne? — Potrošniki-
Ali pa sta to res dve različni osebiX Ne! Dejansko je to ena in ista oseba, ki je dopoldne samoupravljalcc, popoldan pa potrošnik. In vendar v teku dnevnih dogajanj ta oseba zastopa dve nasprotujoči si stališči.
Kot samoupravljahu težimo k nenehnemu zviševanju cen, kot potrošniki pa k neiieiiehne-mu zniževanju. Ena iu ista oseba torej v dopoldanskem času negoduje nad nizkimi prodajnimi cenami, v popoldanskem času pa negoduje nad visokimi nakupnimi cenami.
Ta absurd, ki se izredno močno kaže tudi v domžalski proizvodno potrošni sferi, zaostruje nasprotja v smer, ki kaže nizko razvojno gospodarsko miselnost in na težnje reševanja problematike, ki pa ne vodijo k rešitvi.
Oglejmo si konkreten domžalski primer.
Industrija v občini dokazuje, da je v devetih mesecih 1964 b-tn povečala produktivnost za 19 %. Rezultat je izračunan na podlagi finančnih pokazateljev, ki pa so za pravo meritev neustrezni. Finančni obseg proizvodnje oziroma proizvodnje dobrin pa se je v istem obdobju lanskega leta povečala le za 8%, Nastane torej nepojasnjena razlika 19 % —8*/l "■ - 11 %. Teh 11 % pa predstav-
ljata rezultat dvigu cen ne pa rezultat produktivnosti.
To pa pomeni da 11 % povečanje con, ki smo ga deklarirali kot produktivnost, ni prispevek k dvigu življenjskega standarda pač pa to predstavlja družbeno legitimirano krajo širše skupnosti na račun članov posameznih gospodarskih organizacij.
Kaj pa pomeni to povišanje cen na trgu za potrošnika? 'Za člana delovnega kolektiva sa-mouprvljalcn, ki je v dopoldanskem času glasoval za dvig cen pomeni, da bo moral popoldne kot potrošnik tudi po teh neupravičeno povišanih cenah plačevati dobrine. Povišane cene sicer pomenijo tudi povišane osebne dohodke, ki pa ne pomenijo tudi dviga standarda. Člani drugih kolektivov namreč reagirajo enako s povišanjem cen svojim proizvodom. In končno izgleda ta cen-ska mrzlica kot dirka za oslovsko senco«, ki je sicer brez smisla, pa se vendar tudi pri ljudeh večkrat dogodi.
In kateri so pri vsem tem najbolj prizadeti?
Vsi tisti, ki se zaradi specifičnosti svojega dela ne morejo udeležiti tržne igre in ki jim na njihovo delo »režejo kruh-< ravno tisti, ki se bore zato, kako bi si na neupravičen način čimveč prisvojili. Prizadeti so predvsem tisti, ki so zaposleni v teroinlnih in kvartarnih dejavnosti. To so: zdravniki, profesorji, učitelji in ostali druž-
bono-politični delavci. Torej tisti, od katerih družba zahteva najnaprednejša in najbolj humana dela in največjo strpnost pri poviševanju osebnih dohodkov.
Enako pa so zaradi povišava-nja cen iz, dneva v dan v slabšem položaju upokojenci in starejši ljudje, ki žive od svojih prihrankov. Prepuščeni so na milost in nemilost svojim proizvajalcem, ki doložajo cene upravičeno ali pa neupravičeno visoke in ki jim s tem v zvezi jemljejo že itak borno in nekje v davnih časih odmerjeno pokojnino.
S prednjim smo boleli prikazati, kaj pomeni dviganje cen in za kaj se odločimo ko dvignemo roko, da se strinjamo z dvigom cen! Istočasno pa to pomeni, da takrat, ko glasujemo, za dvig cen, istočasno glasujemo za to, da bomo popoldan razvrednoteni in, da se zaradi porasta cen lahko jezimo le sami nase, ne pa na druge. Ali si popoldan ko gremo v trgovino želimo višjih con? Enoglasen je odgovor NE. Torej zakaj potem dopoldan delamo tisto, kar si poipoldan ne želimo?
Morda si bo marsikdo postavil vprašanje kako pa gospodariti, ko pa marsikdo pravi vdelamo najbolje«. Po našem znanju da. Delali pa bi lahko tudi mnogo, mnogo bolje. Saj s sedanjimi sredstvi ustvarimo 100 % dobrin, ko pa investiramo Va sredstev nam te da-
jo samo 1,4% več dobrin. Lansko leto smo 62 % vseh investicij v gospodarstvu zainteresirali, to pomeni, da smo neupravičeno vložili ca. 800 milijonov din tja kjer bi jih sploh ne bilo treba. Dalje vemo, da se držimo pametnega investiranja le, če moremo to banki dokazati. Domu pa nam bančne norme ne pomenijo nič! Dalje skoro vse gospodarske organizacije, ki so hotele preiti na skrajšani delovni teden so utemeljevale, da imajo rezerve. Vendar je samo ena doku-znla, da je poiskala prave notranje rezerve, tj. spremembo tehnološkega postopka, izboljšanje organizacije dela. prihranki na materialu itd., vse druge pa so utemeljevale na podlagi finančnih podatkov, ali direktno rečeno to bo lahko plačalo tržišče. In končno ali lahko uvajamo sodobno tehnologijo in organizacijo dela in zahtevamo visoke umske kvalitete, mi pa imamo le 0.7 % prebivalstva s fakultetno izobrazbo (Slovenija 1.3%. Jugoslavija 1,1 %) in skoro enako je s kadrom s srednjo šolsko izobrazbo. Dalje vztrajamo na sedanji praksi in na tem. kar nas nauče predhodniki, zaostajamo pa za sodobno urejeno znanstveno iniciativo. In ker je tako pri nas ali smo res storili vse in nam mora razvoj plačali trg? Ali naj nam torej trg, našo gospodarsko nesposobnost, razvojno nepripravljenost in konservativnost, plaču-
Datumi volitev so že določeni!
1. 26. marca bodo Volili proizvajalci v delovnih organizacijah naše občine za ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI občinski- skupščine (razen skupine kmetijstva).
2. 28. marca bodo volili občani na terenu v OBČINSKI ZBOR občinske skupščine in zaposleni v kmetijstvu v družbenem sektorju, tudi privatni kmetijski proizvajalci — kooperanti za ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI.
3. i. aprila se bodo konstituirale občinske skupščine, na tej prvi seji nove skupščine pu bodo odborniki volili tudi tri poslance v republiško skupščino.
4. 11. aprila bodo občani na terenu potrdili izvolitev poslancev z.a republiški zbor, ki so bili izvoljeni v občinski skupščini dne -t. aprila.
Občani! Smo neposredno pred vo-
litvami. Naša dolžnost je, da v kar največjem številu sodelujemo na zborih volivcev, ki bodo v teh dneh in na katerih bomo iz velikega števila evidentirani]] državljanov izbrali kandidate zu novo občinsko in republiško skupščino. Pravilna izbira je odvisna tudi od vas! Zato ne zamudite zbora volivcev, kjer se bodo zbirali naši zastopniki v organih oblasti za naslednja štiri leta!
EVIDENTIRANJE JE ZAKLJUČENO
V obdobju od 15. januarja do 15. februarja so občani nače občine na občnih zborih sindikalnih podružnic, na javnih tribunah, in konferencah krajevnih odborov evidentirali še veliko število novih predlogov za možne kandidate za odbornike občinske skupščine in Za tri poslanska mesta v republiški skupščini. Široko javno zbiranje predlogov v naši občini je lako v glavnem zaključeno (razen v Domžalah samih, kjer evidentiranje ie ni bilo izvršeno!). V evidentiranje so se v tem času vključila tudi društva in posamezniki (Mengeš), kar kaže. da nova načela kadrovske politike ljudje v naši občini tudi že v praksi Izvajajo tako, da so izbrani možni kandidati res odraz, demokratičnosti našega življenja in sistema.
Na občnih zborih sindikalnih podružnic so bili evidentirani za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine poleg že objavljenih še naslednji občani:
Na tehniški srednji usnjarsko-galante-rijski šoli in na Strokovnem izobraževalnem centru (obe šoli tvorita eno volilno enoto):
Janez Ulčar. Štefka Petrič. Jože Uran-kar. Milka Novak. Alojz Bevk, Janez Novijim. Hudi Slevc. Dragica Kolenc, Andrej Za lok ar. Franc Pave.
V >TOKO«:
Milena Korošec, Anica Ločnikar, Micka Logar, Mara Močnik, Anton Okršlar. Slavka Pogačnik. Stanka Anžin, Vida Bogati], Štefka Godler, Mirni Jančar. Marinka Pnnčiir. Feliks Hribernik, Vinko Kušar, Francka Prošek, Vera Rojs. Franc Sajevec, Zlata Teran, Olga VVeith, Mara Vilar. Nada Gerbcc, Tjlka Grčar, Olga Jakopič, Angleca Kovač, Miro Klemene, Nada Marolt.
V »INDUPLATI«:
Štefka Klnnčnr. dr. Marija Šiška, Vera Iluhjan, Milan Narad, Herla Gornik, Pavla Koželj, Frgncka Simič, Frane Majdič.
V »PAPIRNICI« Količevo:
Franc Pančur. ing. Anton Orehek, Frani- Jereb, Pavel Klemenčič, Janez Gregorfn, fože Flerin, Roman Kopač, ing. Niko Belšak.
Nn predlog posameznika sla bila evidentirana za občinski zbor:
Viktor Grošelj — Lukovica in Lovro Korenčan, Mengeš.
Z anketo so bili evidentirani za Zbor delovnih skupnosti:
V Združeni kemični industriji (obrut Domžale):
Marjan Kaliman, Konrad Gram, Diuro Vilic, Janez Jernejčič, Franc Ulčar, Vinko Pecelj, Viktor Štupar. Marija Turk, Ivan Kunaver II. Ivan Kunaver I. Stane Osolin, Danilo Juriševič. Dušan Matičič, ing. Miha Kosec. Miro Krištof. Janez Grčar. karo! Narobe.
V Zdravstvenem domu v Domžalah: dr. Mirjanu  Kovač, dr. Miran Celestl-
nn, Leon Štiflar.
Na letni konferenci SZDL v Drugomljii so evidentirali naslednje občane za Splošni zbor občinske skupščine:
Ivan Kopač, Anton Kralj. Zdravko Ja-nežič, Pavle Petarka, Franc Banko mL, Franc Urbančič mL. Franc Urbančič st.
Na javnih tribunah so bili evidentirani za občinski zbor:
Na Količevem:
Francka Bevk. Francka Avbelj. Olga Kerč, Julijami Magdalene. Jože Flerin, Angleca Mež.nnr. Francka Repnik. Vera Cerar, Justin Bevk.
V mengšu: u) zu 19. volilno enoto: Marta  Golob, Cecilija  Mulej. Lojzka
Pišek. Milan Jenčič. Anton Burgar, Peter Majdič. Janez Janežič. Stanislav Brank, Lado Majcen. Štefka Mlakar, Jo-landa Vidali, T lika Leb. Andrej Burgar,
je? Dokler bo moral, bo plače, al. poleni pa nas bo pustil v zaostalosti.
Kje pa je rešitev in način stalnega reševanja?
Na vsak način v nenehnem zniževanju proizvodnih stroškov, v dviganju dejanske produktivnosti, v odkrivanju notranjih rezerv, v Izboljšavi kadrovske strukture, osvajanju sodobnih tehnoloških postopkov, v izboljšani organizaciji dela. v izobraževanju vseh članov kolektiva, v izdelavi objektivnega in stimulativnega sistema nagrajevanja po delu itd. Skratka, rešiti moramo problem dviga produktivnosti in s tem v zvezi življenjskega standarda v gospodarski organizaciji, ne pa na trgu.
Kot merilo cen in prizadevanj pa naj bo mednarodni trg. Kajti če z dobičkom prodamo na mednarodnem trgu potem ne bo potrebno, da domač potrošnik krije izgubo, ki jo sicer ob slabem gospodarjenju ustvarimo po mednarodni menjavi. In še dalje zahteva ali je morda naš potrošnik manj vreden kot inozemski. Ne, ni!
Pač pa je slabši naš proizvajalec. Kdo naj torej trpi škodo Zaradi svoje slabosti pri uvajanju v mednarodni trg? Tisti, ki je slabši proizvajalec ali dopoldanski človek, posebno če ne stremi za aktivno vključevanje v sodobno proizvodnjo in enakopravno konkurenčnost na mednarodnem trgu. In posebno še tisti, ki želi svojo gospodarsko slabost kriti z, višjimi cenami. V takem primeru pa se vključuje v mednarodni Irg zdravnik profesor, upokojenec, politični delavec in popoldanski človek — potrošnik.
ki s svojim slabšim standardom omogoča, da se lahko vključujemo v mednarodni trg.
V našem skupnem interesu je. kot smo iz. vsega prednjega videli« da se cene ne dvigujejo, da smo v stalnem gospodarskem napredku, da z odkrivanjem notranjih rezerv in z. razumnim gospodarjenjem dvigamo življenjski standard in da ne bo razlik med dopoldanskimi zahtevami in popoldanskimi težnjami. V našem skupnem interesu je, da mislimo dopoldne enako kot popoldne!
Prostovoljna krvodajalska akcija
Občani! Smo pred prostovoljno krvodujulsko akcijo, ki bo v dneh 10.. 11., 12.. 19., 23. in 24. marca 1965. Zato vas pozivamo, da se prijavite in darujete svojo kri ko ste še zdravi, da si jo zagotovite, ko jo boste potrebovali.
Prijave sprejemajo v vseli delovnih organizacijah, podjetjih, ustanovah, zdravstvenih ambulantah in tudi pri vseh družbeno-političnih organizacijah.
Se v tem mesecu vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa nn vašem domu, ter vas prosimo, da jim izpolnite prijavnice. Z dobro organizacijo dela in vašo dobro voljo« da pomagate težko bolnim, ponesrečencem v tovarnah, na cesti, materam in dojenčkom, boste prispevali pomemben delež družbi in pomagali reševati človeška življenja.
Vabimo vas, da ne odrečete svoje pomoči - do darujete svojo kri — dn pomagate Invurišem v nesreči!
Občinski odbor Rdečega križa
Jožo Zalokar. Jane/ Zupan, Jože Per, Alojz Podboršek, in Zabret;
b) za 20. volilno enoto:
Jana Korenčan, Lidija Modec, Anira Merčun. Emil Maver, Lrauc Brcgar, Franc Bfejc, .Anion Štrukelj, Ivan Ošep, Zvone Gorjup. Franc Zabret. ing. Ivan Smole, Jože Blcjc, Jože Zalokar, Marjan Kopitar.
Za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine so bili v Mengšu na javni tribuni evidentirani:
Za »Melodijo«:
ing. Martin Podlipnik, Franc Ravnikar, Stane Jaklič, Hudi Osredkar.
Za »LEK«:
ing. Igor Papež, prof. Vlada Samec, ing. Bojan Zabkar, Janez Banko.
Ža možne kandidate za republiške poslanec so bili evidentirani na javni tribuni v Mengšu:
1. Za gospodarski zbor: Ivo Sonc. Jože Pogačnik,
2. Za republiški zbor:
Ivan Vitlali. Jolanda Vidali. Tončka Zi-belnik. Peter Gubane, ing. Vlado Simon-čič,
3. Za kulturno-prosvetni zbor: Romun Mnligoj, Tončka Zibclnik,
Na javni tribuni na Količevem so za republiški zbor skupščine SRS evidentirani:
Marija Ivkovič, Jakob Zanošknr, Jože Leve.
Na javni tribuni v Dobu so bili evidentirani za občinski zbor:
Vida Cvetko, ing. Pavle Grandovec, Dušan   Matičič.   Darko   Vojska. Franc
Brenčič mL, Franc Hiti, Franc Burja mL, Franc Zun, Maks Vrhovnik, Darko Rode, Tomaž Kogovšek, Martin Jutršek. Zu    volilno   enoto   27   zbora delovnih
skupnosti, ki jo tvorijo delavci Termita (obrat Ihan in uprava), Mizarstva Domžale, Avtoservisa, Komunalne banke, Na-rodne banke in Službe družbenega knjigovodstva, so bili evidentirani:
Marija Sere, Vida Bitenc, Francka Ma-riiišck, Jolanda Vidali, Miha Brinšek, Ione Laznik, Jože Križnar, Albin Klemene.
Na občnem zboru sindikalne podružnice Opekarne Radomlje je bil evidentiran za zbor delovnih skupnosti volilne enote 23:
Alfonz Andrejka.
Na občnem zboru sindikalne podružnice Rašica« v Moravčah so bili evidentirani za zbor delovnih skupnosti:
Jelka Javoršek, Marija L čak ar, Minka Brinovec, Kristina Kosmač.
Na občnem zboru sindikalne podružnice LIP Radomlje so bili evidentirani za zbor delovnih skupnosti:
Marjan Starin, Metka Golob, Metod Merčun, Nace Cerar, Janez Bergant.
Z anketo so bili evidentirani za zbor delovnih skupnosti:
V Stanovanjski skupnosti Domžale (vol. enota 25):
Breda Flajs, Alfonz Pire, Marinka Ura-nič, Mitni Ravnikar, Mira Košič, Franci Zore.
V obratih Agrokombinata Emona, Farma bekonov Ihan in Crnclo:
Slavko Vodlan, Minka Medja, ing. Janez Trobevšek, Edi Rems, Mafija Vilar. Janez   Kveder,   Solomon   Hošić, Maja
Dime, Janko Ros,- Matija Absec. PaveJ Marinčck, Franc Završnik, ing. Jožica Cestnik, Jože Lenič, Franc Cambek, Anton Štebi, Jože Stare.
Na osnovnih šolah Dob. Brdo in Radomlje:
Jožica Cesnik, Lojze Terček, Mara Pangeršič, Srečko Debeljak. Milena Vrhovnik, Ivan Pe.nko, Milena Vodopivec. Janka Jerman, Majda Lipovsek.
Kot možni kandidati za republiške poslance so bili evidentirani:
A. Za republiški zbor:
1. Na javni tribuni v Pcčab: Jože Iiiimnr-Lipah, Anton Turšič,
2. Na javni tribuni na Količevem: Francka Blatnik, Marija Ivkovič.
3. Na predlog posameznikov: FrancKersnik, Fin Kovačič, Zvone Gorjup,   Frane   Sink   Mengeš.   Frane Šešek Preserje, Ivan Vnvpotič.
B. Za kulturno prosvetni zbor:
Staša Knjlež, Boris Lenček, Milan Flerin, dr. Mitja Šircclj, Peter Jeras, Pavle Peterka, ing. Avgust Orehek.
C. Za gos|Mxlarski zbor:
Albin Klemene, Angelca Keržan, ing. Pavle Grandovec, Jaka Zanošknr.
Občani naše občine kot posamejniki so predlagali za občinsko skupščino kot možne kandidate naslednje:
Andrej Flerin, Domžale. (Uril Grošelj, Vrhpolje. Stane Gregorc, Mengeš. Ivan Mrak, Preserje. Janez, Bnrtnl. Preserje. Janez Jarc, Cešniice, Janez Kralj, Obe. sindikalni svet. Tone Laznik, Narodna banka. Franc Požaršek, Gora pri Pečah, Jože Raspotnik, Selile.
Zavesino samoupravljanje
Osvetlimo nekaj vsakdanjih
fiojavov. katere vidimo, pohvn-imo, če so dobri in obsodimo, če nam niso po godu. Slabosti skušamo odpravljali in jih tudi lahko odpravimo do znosne meje. Večkrat pa v našem mestu naletimo nn objestnosti, ki so verna slika neplodnega obračunavanja posameznikov z raznimi napravami ali pa izigravanje predpisov. Ali mar pomislijo pozni obiskovalci gostiln, kako je neprijetno sredi noči poslušali voznika, ki na vse kriplje segreva svoj moped na ulici pred veliko stanovanjsko hišo? Kmalu bo nastopila sezona letnega turizma. V Domžalah sicer imamo turistično društvo, ki je imelo svoj informativni transparent pri bistriškem mostu ob plavni cesti. Danes stoji tain. turis'om v (ne) vednost le še razvalina, plod dela pijanih nočnih obiskovalcev.   Bilo   bi vsekakor
Med številnimi prometnimi in drugimi znaki je tudi ta, ki čnsli, tujcu, ki potuje nam ne dela ravno po naši zvezni cesti, pa tudi ni priporočilo, da bi se v kraju usta-val. Kdo jih uničuje? Kdo jih ne vzdržuje?
zamudno ugotavljati, koliko prometnih znakov je bilo namerno uničenih in poškodovanih. Le kaj so nam storili, da tako neodgovorno ravnamo z njimi?   Poškodovan prometni
znak daleč od ceste je verna slika, da je bila nn delu premišljena objestnost.
Občinski predpisi še niso vse, treba jih je tudi uresničiti. Toda danes, ko imamo v Domžalah vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in nfaltirane ceste ter pločnike, vsekakor ni primerno, da se poleg ene glavnih mestnih hiš bohoti gojišče domačih zajcev. Dragi občan, zajcuicu in zajci, oboje spada v za to primerno okolje. Tisti pa, ki uničujete komunalne na-
prave, ste, lahko prepričani, da se bodo popravila in obnova teh naprav finansirala iz žepa vseh delovnih občanov, torej tudi iz, vašega. Zato pa bo ostalo nekoliko manj denarja v občinskem proračunu za druge potrebe. Čeprav iz tega denarja ne bomo zgradili otroškega vrtca, obrala družbene prehrane, šole ali popravili cesto oziroma sploh dokončno rešili probleme, ki nas vse tiščijo, se vendar lahko spomnimo, da je še vedno zrno do zrna pogača.
Prešernov večer v Domžalah
Za slovenski kulturni praznik — obletnico Prešernove smrti sta študentski klub Domžale in Občinski svet Svobod in prosvetnih društev pripravila večer slovenske ljubezenske poezije z naslovom Ljubezen — spomin na Prešerna. Interpro-tntorji so bili večinoma člani Študentskega kluba Domžale in so s svojimi dobrimi interpretacijami, razen dveh izjem pripomogli k splošnemu dobremu vtisu prireditve. Tokrat so nam predstavili Prešerna z njegove čustvene — ljubezenske plati, Hkrati ob njej pa je bilo opaziti zasledovanje ljubezenskega motiva v vseh razvojnih fazah v slovenski liriki do danes. Tako so bili nn tem večeru predstavljeni poleg Prešerna tudi starejši slovenski pesniki Stritar. Levstik, Jenko. Zupančič, od mlajšega pa Kocbek. Strniša in drugi, eni z eno. drugi pa 7. večjim številom svojih pesmi.
Kljub dobri inscenaciji, dobri izhodiščni zamisli večera in zadovoljivi interpretaoiji pa se zdi, da je večer izzvenel v vse preveč širokem in rn.zsož-nem okviru in glede na llč. obletnico Prešernove smrti z le premajhnim poudarkom nanj, na Prešerna, in zlasti na njegovo najbogatejše in nnjglob-je ustvarjalno obdobje, njegovo zrelost — Julijino dobo.
Posebno nas razveseljuje dejstvo, da je bila prireditev v nabito polni dvorani, kar zn Domžale ob podobnih prireditvah drugih let ni bila navada. To dejstvo pa hkrati zahteva od Študentskega kluba in sodelavcev Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, da v prihodnje posvete še večjo skrb kvaliteti in še skrb-nejšemu obravnavanju interpretacije takih in podobnih tekstov, kot so Prešernovi, Zupančičevi in Jenkovi.
2. Krajevna skupnosl je pravna oseba
". Krajevna skupnost Mengeš obsega naselja: Mengeš. Topole in Tr/.in.
4. Krajevna skupnost Mengeš je samoupravna teritorialna skupnost, v kateri organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb, potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi z;i razvoj naseli} Krajevne skupnosti Mengeš.
5. Organizacijo, poslovanje in naloge Krajevne skupnosti Mengeš ureja njen statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v 5 mesecih po svoji izvolitvi. Statut potrdi občinska skupščina.
6. Svet krajevne skupnosti izvolijo občani na zborih volivcev.
7. Za opravljanje svojih nalog ima Krajevna skupnost Mengeš sredstva, ki jih doseže s svojim delom, sredstva, ki jih ji dii občinska skupščina, sredstva iz prispevka delovnih organizacij in občanov ter druga sredstva.
8. 'Ta sklep se objavi v Uradnem vost-niku občine Domžale.
Št.: 02:5-1/64
Mengeš, dne 9. XI. 1964.
Predsedujoči na zboru volivcev v Mengšu Anton Blcjc 1. r.
Predsedujoči na zboru volivcev v Trzinu Stane Ilabat I. r.
Nn podlagi 112. člena ustave SRS in 43. člena statuta občine Domžale so občani nasleja Preserje na zboru volivcev dmc 4. X I. I()h4 sprejeli
SKLEP
o ustanovitvi  KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERJE
t. Ustanovi se Krajevna skupnosl Preserje.
2. Krajevna skupnost je pravna oseba. 5. Krajevna skupnosl  Preserje obsega naselje Preserje.
4. Krajevna skupnost Preserje je samoupravna teritorialna skupnost, v kateri organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb, potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja Preserje.
5. Organizacijo, poslovanje in naloge Krajevne skupnosti  Preserje ureja njen
stuiiii. ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v 5 mesecih po svoji izvolitvi. Statut potrdi občinska skupščina.
h.. Svet krajevne skupnosti izvolijo občani nn zboru volivcev.
7. Za Opravljanje svojih nalog ima Krajevna skupnost Preserje sredstva, ki jih doseže s svojim delom, sredstva, ki jih ji da občinska skupščina, sredstva iz prispevka delovnih organizacij in občanov ter druga sredstva.
8. 'Ta sklop se objavi v Uradnem vest-niku občine Domžale.
•Št.: 025-1 '64
Preserje. dne 4. XI. 1904.
Predsedu joči na zboru volivcev: Janez Bertol I. r.
Na podlagi 112. člena ustave SRS in 43. člena, statuta občine Domžale so občani naselij Bršlenovica, Gorenje, javorje. Log, Podinil j. Prvine. Suša in Šcntožboll na zboru volivcev v Šentžboltu dne S. XI. 1964 ter občani naselij Hribi. 'Trojane. Učak. Zide in Zavrli pri Trojanah na zboru volivcev na Trojanah dne 8. XI. 19i>4 sprejeli
SKLEP
o ustanovitvi KRAJ K V NK SKUPNOSTI TROJANE
1. Ustanovi se Krajevna skupnost Trojane s sedežem na Trojanah.
2. Krajevna skupnost 'Trojane je pravna oseba.
3. Krajevna skupnost Trojane obsega naselja: Bršlenovica. Gorenje, Javorje. Log. Podmilj. Prvine, Suša, Sentožbolt. Hribi. Trojane. Učak, Zide in Zavrli pri Trojanah,
4. Krajevna skupnost Trojane je samoupravna teritorialna skupnost, v kateri organizirajo občuni komunulne. stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb, potreb družili in gospodinjstev, kakor ludi za razvoj naselij Krajevne skupnosti Trojane.
5. Organizacijo, poslovanje in naloge Krajevne skupnosti Trojane ureja njen statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v J mesecih po svoji izvolitvi. Statut potrdi občinska skupščina.
6. Svet krajevne skupnosti izvolijo občani na zborih volivcev.
7. Za Opravljanje svojih nalog ima Krajevna skupnost Trojane sredstva, ki jih doseže s svojim delom, sredstva, ki jih ji da občinska skupščina, sredstva iz prispevka delovnih organizacij iu občanov ter drugu sredstva.
8. Ta sklep se objavi v Uradnem vest-nikti občine Domžale.
St.: 025-1/64
Trojane, dne 8. XI. 1964.
Predsedujoči na zboru volivcev  v  Šeiiložboltu:
Štefan Brvar 1. r.
Predsedujoči nn zboru volivcev na Trojanah: Štefan Brvar 1. r.
Nn podlagi 112. člena ustave SRS in 43. člena statuta občine Domžale so občani mesta Domžale na zboru volivcev v Domžalah dne 17. XI. 1904 sprejeli
Naš družbeni plan za leto 1963 ni samo plan razvoja gospodarskih organizacij, temveč tudi plan razvoja materialne osnove sploh. Zato upošteva in to v prvi vrsti tudi razvoj materialne baze družbenih služb. Mnogo bolj kakor doslej je tudi zastopana družbena potrošnja Kljub stalnemu Večanju materialnih vlaganj zahtevajo potrebe našega družbenega razvoja povečani delež šolstva, kulture in prosvete v delitvi narodnega dohodka.
Obravnavali bomo naloge, ki stoje pred nami v letu 1905 na področju družbenih služb, v naslednjih številkah pa bomo dali tudi nekaj podatkov s področja urbanistične, stanovanjske in komunnlne dejavnosti.
S K L E P
O  ustanovitvi   KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. Ustanovi se Krajevna skupnost Domžale s sedežem v Domžalah.
2. Krajevna skupnost je pravna oseba.
3. Krajevna skupnost Domžale obsega mesto Domžale' z naselji: Domžale, Dc-pala vas. Sentpavel in Zaboršt.
4. Krajevna skupnosl Domžale je samoupravna teritorialna skupnost, v kateri organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb, potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij, ki sestavljajo Krajevno skupnost Domžale. •
5. Organizacijo, poslovanje in naloge Krajevne skupnosti Domžale ureja njen statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v 3 mesecih po svoji izvolitvi. Statut potrdi občinska skupščina.
6. Svet krajevne skupnosti izvolijo občani na zboru volivcev.
7. Za opravljanje svojih nalog ima Krajevna skupnost Domžale sredstva, ki jih doseže s svojim delom, sredstva, ki jih ji da občinska skupščina, sredstva iz prispevka delovnih orguniz.acij in občanov ter druga sredstva.
8. Ta sklep se objavi v Uradnimi v častniku (»ličine Domžale.
St.: 025-1/64
Domžale, dne 17. XI. 1964.
Predsedujoči na zboru volivcev: Karel Kušar L r.
POPRAVEK
odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih upravnih organov, občinskega sodišča, zavodov, družbeno-političnih organizacij in šol.
Pri objavi odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih upravnih organov, občinskega sodišča, zavodov, družbeno-političnih organizacij in šol v Uradnem vostniku občine Domžale, št. 1./65 z dne 23. I. 1965 je nastal v 4. členu pomota, ki jemlje določbi pravi smisel.
Pravilno se ta člen glasi:
»Najvišji organ zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina, lahko odloči, da se izplača novoletna nagrada uslužbencem in delavcem iz sredstev, ki so predvidena s finančnim načrtom za osebne izdatke, ali pa iz sredstev ustreznega sklada zavoda.c
Iz tajništva občinske skupščine Domžale
I  šolstvo in kultura v letu 1965.
Osnovno obvezno osemletno šolanje ima odločilni pomen za kasnejše uspešno izobraževanje kadrov za gospodarstvo in družbene službe. Uresničevanje 'koncepcije nove osnovne šole pa je v zadnjih letih doseglo stopnjo razvoja, ki terja tudi temeljilo izboljšanje materialnih pogojev.
Za dosego postavi ionih ciljev perspektivnega programa - razvoja šolstva v letih 1964—1970 se v družbenem planu za leto 1965 postavljajo temelji za realizacijo postavljenih nalog v sedmih letih. Tako se v letu 1965 predvideva:
Osnovne značilnosti in cilji družbenega razvoja v letu 1965
1. Povečanje osebnih dohodkov učno vzgojnemu kuriru v osnovnih šolah za 35,5"/o. Poprečni osebni dohodki delavcev v osnovnih šolah bodo v letu 1969 dosegli občinsko poprečje osebnih dohodkov zaposlenih v industriji z ustrezno isto kvalifikacijo.
2. Da bi zagotovili potrebne šolske prostore, da bi preprečili tretjo izmeno pouka na šoli Brdo ter Moravčah in koncentrirali pouk v eni šolski zgradbi, se bo v letu 1965 dogradila šola na Brdu in začela gradnja šole v Moravčah.
Za novo šolo v Domžalami se bodo v letošnjem letu izrlelali nacrti.
3. Za i zverlbo programa na področju posebnega šolstva je planirana gradnja internatu pri vzgojnem zavrniti v Homcu z namenom, da se vključi v posebno šolo vse duševno prizadete otroke, ki zaradi oddaljenosti ne morejo sami hoditi v šolo.
4. V okviru družbene skrbi za otroke je posebej pomembno vprašanje njihove pravilne prehrane, ki obvezuje vse družbene činitelje, da organizirajo uspešno reševanje tega problema.
Glerl« na to, da je prehrana sestavni del vzgoje in pouka v šoli. da je šolanje po zakonu brezplačno in da je gospodarski razvoj v naši občini že dosegel tako stopnjo, da delno omogoča prelirnl na brezplačno šolanji' tudi pri nekaterih stroških, ki še bremene starše, bodo šole v letu 1965 prešle na brezplačno malico za vse učence, ki bu obvezno obsegala 2 del mleka in lOdkg kruha. Starši bodo prispevali samo za namaze.
5. Druga naloga, ki zajema brezplačno šolanje, je prevoz šoloobveznih otrok do šole in nazaj, lit so vključeni otroci, ki imajo več kot 4 km poli do šole. V te namene se v letu 1905 predvideva poraba sredstev v višini 15 milijonov din.
6. V letu 1964 začeto delo pri vključevanju učencev v celodnevno bivanje v šoli. se bo v letu 1963 po številu otrok še razširilo. Delovali bodo varstveni oddelki pri šoli Radomlje in Mengeš, ki bodo imeli vključenih v celodnevno bivanje preko 100 otrok. V te namene bo porabljenih čez 14 milijonov din. V ceno so zajeti stroški za vzgojni kader in režijski stroški, dočim ImkIo stroške hrane krili starši sami.
Na področju strokovnega šolstva se občina Domžale vključuje v medobčinsko financiranje in bo v skladu s pogodbo prispevala vanj določena sredstva. Glede na to pričakuje občinska skupščina, da bodo gospodarske organizacije na območju občine upoštevale priporočilo občinske skupščini! in prispevale vsaj t"/« sredstev od bruto izplačanih osebnih dohodkov v občinski sklad za šolstvo.
Razvoj naše (Iružlie in graditev socializma temeljita na nadaljnji humanizaciji vseh družbenih odnosov. Takšna hotenja pa moremo uveljaviti samo v pogojih splošnega napredka, pa tudi celovite rasti kulturne ravni naših ljudi I načrtnim razvijanjem vseh listih objektivnih možnosti in vzdušja, brez katerih ni mogoče neinehoma kropiti kulturne zavesti.
1. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki povezuje 22 amaterskih kulturno prosvetnih društev naše občine, bo povečal amatersko dejavnost na kulturnem področju. S temi organizacijami bo organiziranih:
— 9 proslav ob pomembnejših praznikih,
— organiziral bo proslavo ob 20. letnici osvoboditve, povezano z občinskim praznikom.
— izvršene bodo tradicionalne množične prireditve (Rokovnjaški tabor. Adam Raufbar ter gledališke igre v letnem gledališču v Mengšu),
— organizirane bodo občinske revije: mladinskih pevskih zborov, odraslih pevskih zborov, instrumentalnih skupin, gledaliških skupin in zabavnih ansamblov,
— pristopilo se bo k organizaciji klubov, predvsem v krajih, kjer za to obstojajo prostorni pogoji,
— več skrbi bo posvečeno vzgoji in izobraževanju kadrov,
— godbi v Domžalah in Mengšu bosta imeli vsaka po on celovečerni koncert in vsaka po dva promenadna koncerta,
— pevski zbori: Domžale. Moravče, Lukovica in Radomlje bodo imeli po en samostojen koncert,
— dramska društvu bodo uprizorila 32 premier in ropriz.
2. Zavod za glasbeno izobraževanji', ki ima svoje oddelke po vsefi večjih krajih občine in glasbeno izobražuje čez 450 otrok, bo v tekočem letu usmerjal svoje delo na zboljšanje kvalitete glasbene vzgoje. Skupno z občinskim svetom zveze kulturno prosvetnih organizacij bo organiziral baletno šolo zu izrazni ples.
3. Delavska univerza, ki deluje na področju splošnega in strokovnega izobraževanja. Imi v letu 1963 poleg drugega prirejala tudi seminarje za predsednike organov samoupravljanju ter tečaje za pridobitev strokovnih kvalifikacij.
4. Občinska knjižnica kot matična knjižnica na območju občine bo uvedla matično službo nad vsemi ostalimi knjižnicami. V letu 1963 bo nabavila I4t)0 novih znanstvenih, strokovnih, poučnih in bolet rističnih knjig. Odprta bo nova knjižnica v Radomljah in Ihanu.
5. Na področju spomeniškega varstvu bo pritegnjen k reševanju problemov na tem področju Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Za pogodbeno vsoto I milijon SJ00.0O0 din bo izdelan register kulturnih spomenikov, izvršena dokumentacija kulturnih spomenikov s topografskimi opisi, diapozitivi, arhitektonskimi nacrti in drugim dokumentacijskim materialom.
Izhajajoč iz dejstva, da le zdrav človek lahko opravlja naloge našega družbenega razvoja, bo dejavnost zdravstvene službe v letu 1965 usmerjena v preprečevanje in pravočasno odkrivanje bolezni, kur se odraža v široko nakazanem programu preventivnega varstva.
Za izboljšanje dela zdravstvene službe in za boljše počutje bolnikov, ki iščejo zdravniško pomoč v ambulantah in dispanzerjih, bo pripomogel nov zdravstveni dom v Domžalah, ki bo v prvi fazi zgrajen do konca leta 1965, še letos pa se bo pristopilo k realizaciji II. faze — gradnji levega pritličnega trakta, v katerem bosta šolski in otroški dispanzer ter lekarna.
Zdravstveni center, ki imu nalogo proučevati zdravstveno stanje prebivalstva in določati program razvoja zdravstvene službe, bo lahko začel delati v polnem sestavu le, če bodo na razpolago ustrezni karlri. V ta namen bo potrebno zagotoviti ustrezne strokovne kadre in preskrbeti potrebna stanovanja.
Socialno varstvo kot sestavni del socialni: politike obravnava obsežno problematiko s področja skrbi za delovnega človeka in njegovo družino. Na to širšo in ožjo skrb družbene skupnosti za človeka so močno vplivali nagli razvoj gospodarstva, sprememba strukture prebivalstva, veliko zaposlovanje žensk, pomanjkanje in prenaseljenost Stanovanj in spremembe družinskih odnosov. Glede na razvoj dela socialnega varstva, ki ga določa perspektivni program, se soci-
alnim službam v letu 1905 postavljajo naslednje naloge:
Krajevne skupnosti kot samoupravni: družbene skupnosti morajo usmeriti svojo dejavnost na evidentiranje socialno Ogroženih oseb na svojem območju in na razdeljevanje družbenih sredstev: socialnih podpor v mejah obstoječih predpisov.
Za osnovno dejavnost otroško varstvenih ustanov se bodo sredstva v letu 1965 povečala za 157°/n v primerjavi z. letom 1964.
Vrtci bodo postali samostojni zavodi, ki bodo imeli status delovne organizacije, to je zavrni za otroško varstvo v Domžalah in v Mengša,
Problematika na področju varstva članov ZB NOV se bo v tekočem letu reševala s pridobivanjem novih stanovanj, z ureditvijo priznavalnin ter z dodatnimi sredstvi občinskega proračuna pri priznavanju pravic po zakonu o dodatkih za borce.
V skrbi za reševanje problemov ostarelih občanov bo socialna služba občinske skupščine poleg nuđenja socialne pomoči preko KŠ organizirala še prehrano starih in onemoglih oseb preko socialnega zavoda v Domžalah in Mengšu.
Poleg dosedanje skrbi za sistematičen izbor rejniških družin in nadzora nad rejniškimi družinami, bo posvečena vsa skrb rejencem od drugod, ki živijo pri rejniških družinah na območju naše občine.
Občinska zveza za telesno kulturo bo tudi letos stremela zu tem. da dokončno določi posamezne šport ur- dejavnosti, ki imajo pogoje za obstoj in bi imele za cilj kvaliteto in  množičnost, na drugi strani
pa bo pomagala organizacijsko utrditi društva Partizan, katerih osnovna naloga je širiti in vključevati najširše množice k temeljni telesni vzgoji in rekreaciji.
Jugoslovanske športne gre. ki naj predstavljajo nov način tekmovanja in omogočajo udeležbo najširšemu krogu ljudi, se bodo nadaljevale, ker so v lotu 1964 prinesle vidne rezultate.
ObTKZ bo posvetila največjo skrb predvojaškim taborom, da bi tudi tam bila telesnokultiirria dejavnost načrtna in uspešna.
Občinska zveza za telesno kulturo bo stremela k tesnejšemu sodelovanju z mladinskimi aktivi na terenu in gospodarskimi organizacijami.
Pri izgradnji športnih objektov se bo nadaljevala gradnja športnega parka v Domžalah, kakor tudi adaptacija telovadnega doma v Mengšu. Prav tako bo občinska zveza za telesno kulturo pomagala pri naporih za dokončno dograditev komunalnega centra (dvorane) v Domžalah, ki bi služil med ostalim tudi za telesno kulturno dejavnost.
Letošnji občinski praznik, ki je povezan z, 20-let.nieo osvoboditve, bo s strani ObZTK pripravljen zelo na široko. Prireditve v vseh naših krajih bodo trajale od I. julija do konca avgusta t.L do balkanskega košarkarskega prvenstva v Domžalah. Vrhunec osrednje proslave v Moravčah pa bo vsekakor telovadni nastop mladino iz vse naše občine.
Vse navedeno so le okvirne naloge oziroma načrti nekaterih občinskih organizacij in služb za leto 1965. Na zborih volivcev pa naj se še dopolnijo in popravijo z. mnenji in predlogi občanov, da bodo naloge jasne in rezultati ob koncu leta kur najboljši.
Moravsko področje
%
1. 2 3 k. 5 6 t 8 9 *« ČLANI DRUŽINE
3. nadaljevanje
Komutacija prebivalstva
Zal nismo uspeli dobiti podatkov, ki nam bi omogočili točen izračun komutacije (koliko prebivalcev se dnevno vozi lin rlelo). Oceno, ki pa verjetno ne kaže stvarnega stanja, smo dobili Da osnovi štetja vozil. Nu ta način smo ugotovili, da se dnevno prevaža 47 °/o prebivalstva tega področja, in sicer: v smeri Zagorje 900 ljudi dnevno, v smeri Domžal pa. blizu 700 ljudi dnevno. Kolikor je to gibanje res odhod in vračanje z dela. nismo mogli ocenili. Zato iz teh podatkov
ne moremo delati nekih čvrstih zaključkov.
Zaključne ugotovitve študije prebivalstva
Studij in analiza prebivalstva morav-škega področja nam kaže. da lahko v nadaljnjem analiziranju pričakujemo rezultate, ki niso razveseljivi, to je nizko razvojno stopnjo kmetijstva, industrije, narodnega dohodka itd.
III. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Od celotnega moravskoga področja odpade
na njive 20% ali 1.404 ha. na travnike »2,3% ali 795 ha. na sadovnjake 3,7 % ali 243 ha, na pašnike 10,5"/o ali 681 ha, na gozdove 49.8% ali 3.219 ha. na nerodovitno 2,7% ali 177 ha.
Gozdna površina obsega skoro polovico vsega moravškega področja. V zasebnem lastništvu imu 876 posestnikov 3.055 ha ali 95 % vseh gozdnih površin. 94% poKStllikov ima gozdove na površini izpod 10 ha.
V splošnem ljudskem premoženju je 167 ha ali 5»/» vseh gozdnih |H>vršin.
Kvalitetu gozda je izpod normale. suj znašajo normalne lesne zaloge 250 m'/ha. na tem področju pu znaša poprečna lesna zaloga le I55m'/ha, ponekod pa celo le 93m"'hal Iz tega lahko sklepamo, da gozd ne more biti močnejši vir dohodka prebivalstvu. Ugotovljeno je. da 53 % vsega poseku posestniki porabijo za lastne potrebe.
Za izboljšanje sedanjega stanja se predvideva, da bi se do leta 196» posadilo, spopolmlo ali melioriralo 56 ha gozdov. Negovalna dela pa bi se opravila na nadaljnjih 224 ha. Za ureditev gozdno transportnega omrežja se predvideva cesta, ki bi povezovala območje Grmače (kat. občine Moravče. Vrlipoljc. Trojica). Za uspešnejše in smotrnejše gospodarjenje z gozdovi bo nujno koncentrirati se-
čišča. Gozdni obrat Gozdnega gospodar-stva Ljubljana pa je tudi že pristopil k pospešenemu pod rti zbijanju gozdne proizvodnje. Do 30. septembra 1964 je bilo sklenjenih 122 kooperaei jsk ih pogodb za površino 871 ha. to je 89V«, za blagovno proizvodnjo pa 1.630m' lesa ali 54% vsega letnega poseka.
Njive obsegajo 22% vseh površin. Kvaliteta njivskih površin je slabša, saj v boljše razrede odpade le 396 ha ali 28% njivskih površin. Od tega je prvega razredu komaj 36 ha. drugega razreda pa 40 hekta rov.
Prvi in drugi razred zajemata tako le 3% njivskih površin. Kvaliteta njiv je l«)ljša na ožjem področju Moravč. Andreja in Drtije. Poprečno odpade na prebivalca tega področja 56 arov orne zemlje.
S podatki o sektorju lastništva ne razpolagamo.
Na travnike odpade t2.5 % področne površine. V boljše razrede odpade 47.7% ali 379 ha. od tega v prva dva razreda le 31 ha ali 3.9 %.
S podatki o sektorju lastništva ne razpolagamo.
Četrto vrsto po obsegu celotne površine zavzemajo pašniki s skupno površino 681 ha ali tO.5%. Največ jih po kvaliteti odpade v peti razred (od skupno osmih) in sicer 250 ha ali 34%.
Na predzadnjem mestu po obsegu površin so sadovnjaki z 243 h u ali 3,7%. Njihova kvaliteta je razporejena od prvega do petega razreda. Od tretjega do petega razreda pa je zajetih 159 ha ali 65.5%. Po kvaliteti so boljši sadovnjaki v Moravčah in na področju Peč.
Zanimiva je ugotovitev, da predstavlja nerodovitna zemlja le I % manj površin kot sadovnjaki. Površina nerodovitne zemlje znaša namreč 177 hu ali 2.7% vseh površin. Največ nerodovitne zemlje odpade na katastrske občine Peče (16%) Mohor (13 %) in Vrlipoljc (11 %).
Ker je moravsko področje izrazito kmetijsko, je s tem v zvezi zanimiva študija možnosti razvoja. To bomo obširneje podali v četrtem nadaljevanju.
		Skupaj			Visoka		VlSJa			Srednja			Nlija		Pomožni	
				izobrazba		Izobrazba			izobrazba				Izobrazba		uslužbenc	
	S	M	2	S	M 2	S	M	2	S	M	2	s	M	2	S	M
Moravsko podr.	3657	1778	1879	7	6 1	3	_	3	27	12	15	50	15	15	11	7
k. o.  Moravče .	591	274	517	6	5 1	3	_	3	17	5	12	18	9	9	3	1
k. o. Zg. Koseze .	259	114	125													
k. o.  Vrlipoljc . k. o. Peč,- .   . .	454	228	226	1	1 —	—	—		5	4	1	—	—	—	2	2
	416	187	22«)						3	1	2	1	1	—	—	—
k. o.  Trojica . .	201	105	98						1	1	—	2	1	1	1	—
k. o.   Valentin .	319	152	167	—	— —	—	_		1	1	—	—	—	—	—	—
k. o. Velika vas	514	164	150													
k. o.  Drtijn  . .	558	162	176									o	2	—	4	3
k. o.  Mohor . .	285	155	128													
k. o. Andrej . .	502	259	265									4	2	2	1	1
	VISOKO kvalificirani			Kvalificirani				Priučeni		Nekvalificirani			N ni
2	S	M	2	S	M	2	s	M	2	S	M	2	S
4	14	14	_	129	117	12	108	84	24	541	198	145	158-
2	8	8	—	30	22	8	11	9	2	40	19	21	166
—	—	—	—	6	6	—	3	2	t	21	9	12	100
—	—	—	—	15	15	2	14	15	1	59	37	22	180
—	—	—	—	7	6	1	11	10	1	20	11	9	19-
1	1	1	—	4	4	—	12	5	7	26	20	6	80
—	—	—	—	12	1 1	1	4	4	—	27	10	17	134
—	—	—	—	13	12	1	13	11	2	26	17	9	131
1	—	—	—	9	9	—	11	11	_	57	21	16	1 15
—	1	1	—	8	7	1	1	1	_	28	18	10	82
—	4	4	—	25	23	2	28	18	10	57	36	21	177
delavec, Vzdrževane
ishrzbenec osebe «
M        2 s M 1
680 707 1557 (>|5 924 S^-*°
M     82 289 112 177 Stli
56      44 10H 40 68 »>~~.*
94 86 177 64 115     *,» ■ '
95 104 176 64 112 " *N ° 29 51 6«. 54 52 5 ■ H2      72 120 45 77 g
65     66 150 )f 71 S?
55      60 Iti 61 99 J
50      57 105 53 52
72 105 206 83 123
Stanje naših cest kritično
V zadnji številki našega glasila je bila načeta problematika na cestah v občini Domžale. Nekaj malega o tem pa smo zasledili tudi v članku iz Homca in Radomelj.
Problematika cestnega omrežja na področju naše občine pa je vsekakor bolj problematična. Na področju naše občine lahko ugotovimo dvoje '~- slabo vzdrževanje in slabo kakovost nekaterih cest. Pod slabim vzdrževanjem cest. lahko trdim z gotovostjo, da je splošno vzdrževanje cest nesmotrno, nezadostno in slabo. Vsako od teh postavk utemeljujem s sledečim: Nihče ne kontrolira vzdrževanja cestnega omrežja, dovoz gramoza iu pravočasnosti posipanja. Tudi kvaliteta posipa vedno ne ustreza. Vsekakor ne moremo s takim stanjem biti zadovoljni.
Sedaj, ko prehajamo iz zime v pomlad, lahko k prejšnjemu slabemu stanju prištejemo še poškodbe cest, ki jim je botrovala letošnja z,ima.
Na področju ožjega domžalskega področja lahko ugotovimo zelo slabo stanje ceste iz Domžal proti Ihanu in Dra-gomlju. (ločim je izven tega območja obupno stanje na naslednjih cestnih odsekih: Lukovica—Moravče. Hoje— Radomlje—Voleji potok. Trzin— Mengeš, Rodica —Mengeš itd.
Res je, da je modernizacija celotnega naštetega cestnega omrežja občine, ki bistveno dopolnjuje dosedanje modernizirane ceste, nemogoča, vendar moramo pa ugotoviti, da z dosedanjim načinom vzdrževanja cest ne moremo biti zadovoljni. Vsako pomlad popravimo in zakrpamo asfaltirane ceste in to je v glavnem tudi vse. Vsekakor je tak način dela pobuda in prilika, da v prihod-
njem letu lahko zopet pišemo o slabili cestah. Iz takega načina dela ni moč zaslediti načrtnost ti pri vzdrževanju cest. Res bi bilo potrebno, vsako leto določili vsaj eno cesto, ki bi jo u redil i dokončno in bi bili
nekaj časa zanjo brez skrbi.
Včasih si zamišljamo, da neka cesta ni tako važna kol druga, vendar moramo pri današnjem tempu to mišljenje spremeniti.
Z obzirom na slabo stanje cest se je hitrost tempa pre-\ozov vsekakor zmanjšala. Redni avtobus, ki je vozil na relaciji I,j u bi jana -Domžale—Rodica— Mengeš— Kamnik, je zaradi slabe ceste Rodica—Mengeš spremenil svojo traso. Sedaj vozi Ljubi jana—Domžale— P rese rje — Mengeš — Radomlje. Žalostno je, da moramo ugotoviti, da ljudje Radomelj dvomijo v to, da cesta skozi Radomlje ni bila posuta samo zaradi občinske konference ZK. Vsak. si se poda proti Ljubljani iz Domžal preko Podgorice, mora žal ugotoviti, da posvečata občini Bežigrad in Moste tej cesti veliko več pozornosti in da se na cesti lahko takoj ugotovi, kje je meja občine.
Na vseh cestah, kjer se odvija gostejši promet, postavljajo
cestno prometne znake, ki opozarjajo voznike, da je cestišče poškodovano. Na našem področju pa takih znakov, ki bi nas opozarjali na vzbokline, vdolbine, in poškodbe cest ni.
Vse navedeno se je tikalo motoriziranih uporabnikov cest, vendar ne smemo pozabiti tudi kolesarjev in drugih, ki vsakodnevno uporabljajo cestišče.
Urejanje cest, ki naj zagotovijo varnost prometa, udobnost in lastno varnost, je vsakodnevna želja občanov, pogosto izražena na zborih volivcev, javnih tribunah in drugod.
Plodno delo vojaških vojnih invalidov
V Domžalah so se zbrali na skrbno pripravljeni letni konferenci ZVV1 predstavniki o-krajnega odbora ZVV1, predsednik in tajnik občinske skupščine, zastopniki sosednjih občin, predstavniki družbeno-po-litioniih organizacij in skoraj vsi delegati.
V poročilu o delu organizacije v preteklem obdobju je bilo poudarjeno, da je bilo reševanje stanovanjskih, zdravstvenih in socialnih problemov invalidov v zadnjem času uspešno. Osem stanovanj za borce NOV bo namreč vseljivih že v prvi polovici tega leta. dvanajst družinskih stanovanj za borce — in val ide pa se bo pričelo še letos graditi. Poleg tega bodo dodeljena znatna sredstva tudi kot pomoč borcem in invalidom NOV pri njihovi individualni gradnji.
Predstavnik okrajnega združenja borcev NOV je poudaril, da je domžalska občina na onem od prvih mest pri reševanju teh problemov. V zvezi z reševanjem socialno zdravstvenih vprašanj je bilo prav tako doseženih nekaj lepih uspehov: 58 dodeljenih priznavalnin, dodeljen invalidski dodatek in on.kratna finančna pomoč štvciluim članom.
Razprava, ki je bila izredno živahna, je pokazala vrsto vprašanj, ki jih bo potrebno v prihodnje še reševati, predvsem tudi v zoezi s cenami novih stanovanj v stolpičih, ki so za borce — invalide glede na njihove dohodke predraga. Ob koncu so delegati razpravljali še o praznovanju 20. obletnice osvoboditve. Osrednje praznovanje bo v Moravčah.
Novi del Prešernove ceste v Domžalah je dobil asfaltno
prevleko!
12 let taborniške organizacije ¥ občini
V Domžalah že 12 let uspešno deluje taborniška organizacija. Koliko dela in naporov je bilo vloženo v razvoj organizacije, vedo samo tisti, ki so delali v organizaciji. Včasih je bilo treba trdo delati, uspehi so se kazali le počasi, šele lani je odred »Skalnih taborov« Domžale postni tako močan, da so lahko [»omagali v Radomljah ustanoviti novo samostojno enoto »Golčajska četa«. S tem pa so nastali že pogoji za ustanovitev občinske zveze tabornikov, ki je brila formirana lani, da bi koordinirala in usmerjala delo enot v naši občini ter jim pomagala, skrbela pa tudi za ustanavljanjih novih enot.
Golčajska četa deluje na osnovni šoli Radomlje in združuje v svojih vodih mladino od 10. do 16. leta, vendar jim primanjkuje izkušenih kadrov za vodenje vodov in čete.
V jeseni lanskega leta je občinska zveza ponovno ustanovila samostojno četo »llelih gora« v Mengšu, ki sedaj dosega že lope uspehe. Tu cl i ta četa deluje na osnovni šoli. Ker je pomanjkanje ustreznih kadrov glavna ovira za delo obstoječih enot in za nadaljnjo razširitev organizacije, bo občinska zveza v zimskih počitnicah organizirala kadrovski tečaj v taborniškem domu na Kolovcu. ki so ga dobili taborniki v upravljanje konec leta 1964. S temi tečajniki se bo, upajmo, zapolnila kadrovska vrzel v treh taborniških enotah naše občine, kar je prva resnejša naloga kadrovske komisije pri ZTOb. ki bo celo leto načrtno skrbela za vodnike in člane uprav teh enot.
Ker se v taborniški organizaciji v Domžalah že od vsega začetka občuti pomanjkanje starejših tabornikov, je bil na pobudo ZTOb, še posebno nje-
nega predsednika v novembru ustanovljen samostojni klub prijateljev prirode, ki pa se še bori  z začetnimi težavami.
Po zaključnih podatkih za leto 1964 vključuje Zveza tabornikov občine Domžale naslednje število aktivnih tabornikov:
OST Domžale 124 članov od 7 rlo 24 let)
GČ Radomlje 45 članov od ') do 16 Id:
CBG Mengeš 43 članov od 8 rlo 15 let;
Klub starejših Domžale 12 članov od 41 rlo 63 let.
Skupno vse štiri enote vključujejo 224 članov.
in kakšni so problemi in načrti ZTOb?
Prvi in najvažnejši problem so kadri v novo ustanovljenih enotah, ki jih namerava zveza rešiti   s  stalnimi   seminarji in
posvetovanji.
Izkazalo sc jo tudi, da taborniška enota uspešno deluje le, če ima za to ustrezne prostore. Prav zaradi pomanjkanja prostorov je pred nekaj leti zamrlo rlelo v četah na osnovnih šolah v Mengšu, na prvi osnovni šoli v Domžalah in na Šoli v Doba, medlem ko odred u-spos.no deluje vse.skozi, odkar ima svojo sobo v Stolni. Zato bo potrebno čimprej za vse enote dobili  ustrezne prostore.
Trenutno je največja naloga ureditev taborniškega doma na Kolovcu, ki ga nameravajo uredili z minimalnimi sredstvi, predvsem   pa   s  prostovol j n i m.
delom,
V zimskih mesecih se je že začelo občinsko taborniško prvenstvo v smučanju, odbojki, namiznem tenisu in šahu.
Poleg svojega rednega dela pa bo občinska zveza sodelovala tudi skupno z drugimi organizacijami pri proslavah 20. obletnice osvoboditve.
KOMEMORACIJA Ob 20. obletnici tragedije v Rudniku pri Radomljah so se na isti dan kot pred dvajsetimi leti, tj. 6. januarja 1965 zbrali preživeli borci in položili venec k spomeniku padlim v Rudniku.
Tu so padli junaške smrti člani Okrožne OZNE, Okrožnega odbora OF, okrožnega komiteja KPS, okrožne Narodne zaščite in člani ?. a KPS Tehnike.
^postavljena vas Loka pri Mengšu
Tudi v nušo vas prihaja v nekaj izvodih »Občinski poro-čcvalcc«, kateri pa je običajno hitro razprodan, čemur se ni čuditi, ker je po vsebini zelo pester, saj obravnava res aktualne stvari iz območja domžalske občine.
Zato imam namen lokrut opisati kritično zadevo, ki se dnevno dogaja v naši vasi. V tem naselju s 128 hišami posestniki živi kakih 550 prebivalcev, imamo pa le eno trgovino, pa še tja se gospodinje
Se
vsakodnevne pot rebščine. dolgo tega je bila v njej zaposlena prodajalka, katero je trgovsko podjetje »Napredek« zaradi bolehanja zamenjalo z drugo. S to potezo smo prišli iz dežja pod kap. Zc pod vodstvom bivše prodajalke se je dogajalo, da so čestokrat gospodinje odhajale iz trgovine praznin rok. kajti primerilo se je, da niti najnujnejših predmetov ni bilo moč kupiti. Danes pa navedeno doživljamo še pogosteje, saj tu dostikrat ni dobiti niti stvari, kutcre ljudje dnevno neobhodno rabijo. Nuj navedem le en primer: neka gospodinja je prihitela po zasneženi nepluži ni cesti Z Dolična v I,oko pi> kvas. Ob prihodu v trgovino je slišala trpki otlgovor: »Ga nimamo, ker ga
podjetje ni dobavilo.« In tako
je bila primorana, ako je hotelu, da je pripravila k run družini, v snežnem metežu v Mengeš, in to samo zaradi nabave kvasa. Ni nam znano, kje tiči zajec? Izgovor prodajalke se običajno glasi: podjetji! ni dostavilo — in to ne samo kvas. temveč za mnogo vsakodnevnih potrebščin. Zato sc vprašujemo, ali v resnici podjetje -Napredek« tako ozkosrčno gleda na potrebe nale vasi:
Naj opišem še nakup kruha, ki je tudi vsakdanja potreba. To življenjsko potrebščino nam
dobavljajo celo pekarne IZ Ljubi Jane. In tako se je zgodilo v tednu od 24. I. do 30. L t. 1. dvakrat, da so kruh na pritisk gospodinj, ki so čakale na prodajalko, delile deklice, stare po 17 let. v mrazu na prostem pri ')" (' po vpisu v .seznam pred trgovino, tj. na cesti, kakšen je bil rezultat obračuna, mi ni znano. Da pa ni bilo produ-jalke v določenem času, pa je razlog predvsem v strahu in zaradi mraza, kajti podjetje ji ne dobavlja potrebnega goriva za ogrevanje lokala. Menda se je že tudi zgodilo, da je prodajalka sama od doma prinesla premog za ogrevanje trgovine, in to iz Depalc vasi. kjer je doma, razdalja od vasi do vtisi
pa je najmanj 3 km.
Glede trgovine pa je še ena omembe v redna si v a r. Ta obrat v Loki nima nobenega pravega skladišča. Vsa embalaža se odnaša na odprto dvorišče. To so: prazne steklenice od vina. sodi od kisa ter razni zaboji. Vse to je tam na razpolago dvo-nožeeui -. ki si iz izkupička kupujejo tekočino, ki razveseljuje duha in krepi srce. Na podlagi   takeg.i  gospodarjenja v
zadnji dobi je podjetje »Napredek« utrpelo menda ca 37.000
din škode, in tO na račun skupnosti.
V naši vasi je le ena trgovina, pač pa obstajata dve gostilni, v katerih si vaščani in tujci iščejo okrepčila. Nikakor ni moč ugotoviti, koli ko rilčka r.jev je darovalo življenja na njih dvoriščih v minuli zimi za boljši standard vaščanov in ljudi iz
soseščine. V vasi se pruv radi
zadržujejo tuji gostje, zato Je
lov. Tavčar napravil ludi sobe za tujce, saj se bo v bodočnosti t url i v naši vasi razcvetel turizem.
kar pa se stanja in poslovanja trgovine v naši vasi tiče. pa naj pravilnost ali nepravilnost navedb presodi bralec sam.
Zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah ima letos vpisanih v vseh svojih oddelkih nad 450 učencev. Poleg rednega poučevanja prireja tudi številne samostojne koncerte in produkcije, ter s svojimi ansambli sodeluje na večini proslav v občini. Visoko raven kvalitete je dosegel posebno tudi godalni orkester gojencev šole pod vodstvom Jakoba Cerneta, katerega je posnel naš fotograf na zadnji njihovi prireditvi v kino dvoruni v Domžalah
Dvoranski objekt »komunalnega cenlra« v Domžalah dobiva svojo končno podobo. Montirani so že aluminijasti okenski okviri ter obe steni tudi že zuslcklciii. S tem pa bodo dela za sedaj tudi zaključenu. Po zadnjih podatkih bo v vhodnem delu poslopja trgovsko podjetje »Napredek' uredilo svojo trgovino s pohišlvom. dvorana pa bo vsaj za nekaj časa verjetno služila kot skladišče. Ce no to res, bo to verjetno najdražji objekt svoje vrste v državi!
Tovariš urednik!
Ker vedno prebiram pisma občanov v »Občinskem poročevalcu«, srečam v mnogih dopisih precej kritike na razne nedostatke. Pisec-občan pt*c P'-smo znlo, da bi s pismom seznanil javnost in odgovorne činitelje o nepravilnostih in ne-dostatklh. Pisma bralcev imajo v časopisih namen, da izzovejo na kritična vprašanja (udi konkretne odgovore. Mislim, da bo
moralo uredništvo »Občinskega poročevalca« spremeniti odnos do teh pisem, na pismena vprašanja odgovoriti ali pa zahtevati pojasnilo pri prizadetih in ga posredovali.
Pripis: Uredništvo se z. vašim mnenjem strinja. Potrudili se bomo. da bomo odgovore objavljali ali pn navedli vzrok, zakaj   ne   moremo odgovoriti.
Uredništvo
OBV K S T I L O
Ob 30-letnem jubileju smučarske dejavnosti v Ihanu je tamkajšnji organizacijski odbor za proslavo pripravil razstavo svojih trofej. Razstava je v avli osnovne šole v Ihanu in bo odprta do konca marca i'Hrf.
Vse športnike in občane vabimo, da si ogledajo to edinstveno razstavo skromnih športnikov-smučarjev Ihana za obdobje zadnjih 50 let.
Upravni odbor SK Ihana
V Prešernovi ulici v Domžalah je bil pred hišo štev. 20 zgrajen požarne -varnostni vodnjak, ki je bil pokrit s kovinskim pokrovom. Pokrov je zaradi rje imel že velike luknje in je jama predstavljala nevarnost zn mimoidoče, posebno ponoči. Namesto da bi popravili pokrov, pa smo vodnjak raje zasuli s premouovimi ugnski in s tem prihranili nekaj tisočakov. Ali je bilo to res pametno in ali se tudi gasilci, ki naj bi skrbeli za te vodnjake, strinjajo s tako rešitvijo?
Vesti iz Moravč
Gradnja nove šole
Skupščina občine Domžale je na svoji seji 26. 12. 1964 sprejela sklop in izdala soglasje k investicijskemu programu za novogradnjo šolskega poslopja popolne osnovne šole v Moravčah. Podjetje Projekt Ljubljana« je med tem časom tudi že izdelalo glavni projekt.
Sklad za šolstvo Skupščine občine Domžale je tudi predvidel sredstva za zgraditev šolskega poslopja v letu 1965 do plošče, ostali del stavbe pa bi se zgradil v letu 1966. Računamo, da bo nova stavba ob koncu leta 1966 že lahko služila svojemu namenu.
Moravčani so zadovoljni, da se je vprašanje nove šole končno rešilo, kajti sedanje stanje glede šolskih prostorov je nevzdržno. 480 učencev ima namreč pouk v dveh izmenah v kar štirih poslopjih, ki v nobenem pogledu ne ust rezu jo za bivanje šolske mladine. Pripominjamo, da uporablja iste prostore po pouku še 36 učencev glasbene šole. 50 učencev večerne šole in Prosvetno društvo. Odkrito povedano, z novo šolo se bodo upravičeno oddahnili učenci in starši, pa tudi predavatelji, ker vedo, da se IK) v novih sodobnih prostorih razvijal pouk ne samo uspešneje, ampak tudi kvalitet-neje. Istočasno pa se bo lahko šoliski mladini nudil dodatni pouk. kar v sedanjih razmerah nikakor ni mogoče.
Proslava 20. obletnice osvoboditve
Moravčani se že počasi pripravljajo na veliko proslavo 20. obletnice osvoboditve, ki bo v juliju na občinski praznik občine Domžale v Moravčah. Najpridnejši je pevski zbor. Prosvetno društvo Moravče vabi vse dobre pevce in pevke, da se vključijo v pevski zbor, da bo nastop domačcira društvenega zbora čim lepši in ve-I ičastnejši. Torej vsi. ki imate veselje do lepega petja — pridite! Vaje so vsak četrtek ob 18.30 v šoli.
Viktor Avbelj v Moravčah
5. februarja je obiskal Moravče s svojimi sodelavci predsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, Čeprav se je zadržal v Moravčah le malo časa. se je vendar pozanimal za Via pereča vprašanja, ki tarejo prebivalce Moravske doline. Moravčani so bili redkih gostov zelo veseli.
CESTA ŽELODI*. MORAVČE
Cesta Zolodnik Moravče je poglavje zase. To sploh ni več cesta, ampak najslabša kolovozna pot. Šoferji kamionov in lastniki avtomobilov, ki ne kolnejo, se tega na moravski cesti temeljito navadijo, kajti na dnevnem redu jim odleta-vajo vijaki, se lomijo osi itd.
Podjetje SAP je zagrozilo, da bo primorano ustaviti zaradi slabega cestišča ves osebni avtobusni promet. Kako bi to iz-gledalo in kakšne posledice bi to imelo, si ne moremo niti predstavljati, kajti sedaj vozi na progi Moravče—Domžale— Ljubljana 11 avtobusov v obe smeri. Najbolj bi bili prizadeti delavci, nameščenci in iolar-. ji, ki jih je preko 300. Ludi "^podjetje Termit, ki prevozi dnevno iz Moravč v Momžale 20 do 25 vagonov kremenčevega peska, je zaradi slabe ceste v zagati in se boji, da bo moralo ustaviti nadaljnji prevoz.
Načrti za rekonstrukcijo ceste od Zelodnika do Izlak so baje že gotovi. Zato je nujno, da se prične z rekonstrukcijo ceste vsaj na odseku od Zelodnika do Moravč. Drugače bo res tako kot govorijo, da bosta potrebna na vsakem odseku omenjene ceste po dva cestarja zato, da če eden pade v jamo. da ga drugi potegne iz nje.
Cesta Želodnik—Moravče je bila do sedaj okrajna. Z ozirom na to, da je sedaj cesta z dograditvijo nove trase Drtija — Kandrše povezana še s sosednjima občinama Litija in Zagorje in ker se na tej cesti predvsem na odseku Zelodnik — Moravče razvija tako velik promet, ne bi bilo prav. da bi jo ponižali v občinsko, ampak raje povišali v republiško cesto, to je cesto II. reda.
ZADRUŽNI HLEVI
Zadružnim hlevom, ki že precej časa samevajo prazni v Moravčah, se obetajo boljši časi. Konec februarja ali v začetku marca bodo končno namestili v hleve okoli 200 glav živine. S tem bodo odpadle upravičene kritike, zakaj se gradijo dragi objekti, če ne služijo svojemu namenu, K miške baze za živino je v Moravčah itak več kot dovolj.
tt
.Adam Ravbar tudi letos
V našem listu smo že pisali, naj bi turistična prireditev Adam Ravbar na Krum|>crku, ki jo je že dve leti zaporedoma organiziral Jamarski klub Domžale, postala trudicionulna. Bralce bo zanimalo, kako je s pripravami za to prireditev v letošnjem letu. Organizatorji so se že odločili in prve pripruvc so stekle. Zaprosili so več organizacij za sodelovanje. Program bo nekoliko spremenjen in izboljšan. Strokovno pomoč pri izvedbi samega programu bosta zlasti nudila Občinski svet Svobod občine Domžale in Svet Svobod okraja Ljubljana. Veliko zanimanje za to prireditev kaže Okrajni svet Svobod, ki bo pomagal organizatorjem s scenarijem, pri režiji in preskrbe!
6. februarja je kolektiv tovarne »l Jniversnle« povabil na ogled tovarne svoje nekdanje sodelavce — upokojence, jim pripravil prijeten družabni sestanek in jih pogostil. Od 56 upokojencev tega kolektiva se jih je vabilu odzvalo 42. ostali pa so se zaradi bolezni opravičili. Splošna želja upokojencev je bila. da bi bili taki sestanki vsako leto
Osemenjevanje
Že več let se vrši po nižinskih naseljih osemenjevanje krav-plemenic. To delo je iz. veterina rsko-sani ta rni h predpisov vsekakor pozdraviti, ker se s tem osemenjevanjem pre preČUJejO živinske spolne bolezni.
Praksa pa je pokazala, da način plačevanja osemenjevanja krav ni zdrav. Koliko je primerov, ko se krave-pleme-nico starajo, gredo v zakol, ne donosijo ali prezgodaj povr/e-jo mrtvo tele. take krave je treba zdraviti in dalj časa niso sposobne za pleme.
Sem mišljenja, da plačevanje pavšala  v  naprej   ni pravilno
ta da naj se plačevanje ose-
menjevanja vrši po storjenem delu. ko osemen jevalec svoje delo opruvi. Ce piše razne bloke in potrdila, pa naj napiše še poitno položnico.
žic v mesecu novembru 1963 so na zboru volivcev v Moravčah in Krnicah razpravljali o skočnini. Takrat so volivci-ži-vinorejci soglasno zahtevali, da se uredba o osemenjevanju spremeni v toliko, da bi osemenjevanje plačevali po storitvi, ne pa vnaprej kot do sedaj. Zahteva je bila vnesena v zapisnik, rezultata pa nobenega.
Prosimo pojasnil, kje in kdaj se je o tem predlogu volivcev razpravljalo in kakšen je bil sklep.
Ali veste?
Da občina Domžale meri 23.998 ha.
Dn na 1 kvadratnem kilometru živi v naši občini 11" prebivalcev.
Da v enem gospodinjstva živi 3,6 člunov.
Do živi o občini Domžale 28.474 prebivalcev.
Da se je v zadnjih treh mesecih lanskega leta priselilo 320 prebivalcev in odselilo 319 prebivalcev.
Da je bil torej selitveni saldo + 1 prebivalec.
Da se na 1000 občanov v poprečju seli 22 občanov.
Da se je v Domžalah v zadnjih treh mesecih priselilo 28 več žensk kot moških.
Da se iz drugih republik selijo v našo občino pretežno moški, iz občin v Sloveniji pa pretežno ženske.
nove note Snov samo pa je že dal  v obdelavo zgodovinarjem.
Ce bo šlo vse po sreči, bomo v avgustu zopet videli Adama Ravbarja pred kriinipcrškini gradom.
Da se je od 520 priseljenih 220 vključilo v gospodarske organizacije.
Da je od 520 priseljenih 59 otrok. 50 šumskih noskih, 73 samskih žena, 130 poročenih. 5 vdov in 3 razvezani moški.
Dn se je od 519 odseljenih odselilo 15" moških iu 182 žena.
I)u se je 15 Domžnlčaiiov izselilo v druge republike.
Da se je izselilo 216 zaposlenih, in 11 z lastnimi dohodki.
Da se je izselilo 68 otrok. 60 samskih žena. 38 samskih moških, 141 poročenih. 1 vdovec, 5 vdov in 2 razvezani ženi.
Da je bilo v letu 1964 vloženih 1681 vlog za potovanje v inozemstvo.
Da je prišlo na obisk ali pa prenočevalo v naših gostiščih v letu 1964 1185 tujih državljanov.
Dn je bilo v občini v tem letu  registriranih 2006 domačih
turistov, ki so prenočevali v
gostiščih.
To so birokrati
Zgodil« se je konce januarju v Moravčah, Na prostoru, kjer odktipujeju živino, se je trio ljadi. 11 umoma so gonili živino nn telinico, ocenjeval: njeno kvaliteto in urejali potrebne listine za prodajo, oziroma nakup živine. Kil je pač sejem, zato veterinarja, ki je pri odkupili navzoč, tudi tokrat ni manjkalo. Pregledoval je živali in med drugim ocenjeval tudi njihovo kilogramsko vrednost.
Na sejem je pripeljala svojo Lisko tudi ženica i/, visoko ležeče, hribovite Tlačnice. Dve debeli uri sta hodili do Moravč. Kili sta trudni obe, posebno Liska, ki tako dolge poli v visokem snegu ni bila vajena.
Krava je bila lepo rejenn. Lastnici so ponudili 2*»0 din za kilogram. Rila je zadovoljna. Treba jo je bilo odpeljati še na tehtnico. Na poledeneli cesti pa je Liski spodrsnilo in obležala je brez moči na cesti. Zaradi utrujenosti ni imela do-
volj moči, da bi vstala. Prihiteli so možje in spravili žival na noge. Pri tem opravilu pa so kravi zlomili rep.
Prišel je službujoči veterinar, ki je pred nekaj minutami ocenil vrednost krave na 2<UI dinarjev za kilogram in odredil: Lastnica naj pripelje kravo v Lukovico (saj je cena prevoza le 6000 din!), zaradi zlomljenega repa pa kilogram Liskinega mesa tako ni vreden več kot 220 dinarjev. Nobeno prigovarjanje ni nič pomagalo. Kupec se je s ceno strinjal — ta pa je ostala takšna, kakršno je postavil veterinar. V manj kot dveh urah je bila ženica iz majhnega skopega posestva oškodovana za nekaj desettisoč dinarjev.
Ženici so se orosile oči in po od dela izbrazdanem licu so začele drseti debele solze. »To so birokrati!« je polglasno zuše-petala. Da, pri nekaterih je menda res zamrl čut za sočloveka!
Izobraževanje na prvem mestu
Na zadnjem plenumu ObK ZMS Domžale so razpravljali prisotni predstavniki mladinskih aktivov predvsem o perspektivnem razvoju šolstva v občili i. 0 programu in metodah delu občinskega komiteji in aktivov ter 0 študiju resolucije VIII. kongresa ZkJ.
I).....cnili  so se, da se bodo
mladi v naši občini odslej zavzeli malo bolj za to. da bodo podjetja   namenila  več sredstev
za izobraževanje m s tem za
šolstvo. Doslej s<' je namreč često dogajalo, da so v nekaterih podjetjih povabili del sredstev, ki bi jih morali nameniti za izobraževanje, za druge namene. To pa je zelo kratkovidna politika prav glede nu nezadovoljivo kvalifikacijsko strukturu kadrov v naši občini, saj smo po številu visoko kvalificiranih strokovnjakov celo pod republi-
škim poprečjem. Marsikje, so omenili nekateri predstavniki, je čutiti odpor do izobruževunja med  neposrednimi proizvajalci.
konkretno so sc zmenili, da se bodo na raznih organih samoupravljanja borili za to. da se čimprej ukine dvoizmenski pouk, kur je seduj postalo pereče že v Domžalah, kjer grozi celo troizmenski pouk. Nu TSUGS bodo dokončno izpeljali akcijo za izboljšanje položaja šole. ki se je začela z javno tribuno o problematiki šole.
Osnovali so tudi posebno študijsko grupo, ki bo izdelala kompleksno analizo materialnega in družbenega položaja vajencev sploh, predvsem glede njihovega nagrajevanja in stanov nuj zanje. To analizo bodo predložili občinski skupščini in organom upravljanju v podjet-
jih.
Osnovni nerešeni problem Mengša je neurejena Prešernova cesta. Na sliki je del te ja-maste komunikacije, ki že ne zasluži več imena cesta. Pred dnevi je bila sicer spet posuta z gramozom, vendar lo ni rešitev. Ob prvi od-jugi se bo spet spremenila v slalom progo za kolesarje in motorizirane uporabnike. Modernizacija tega dela ceste je nujna!
Skakalnica v Ihanu
Skoki v Ihanu
Letošnji zmagovalec:  Kalan Zagorje
V nedeljo. 31. januarja so člani smučarskega društva Ihan. ki letos praznuje že spletu ico svojega obstoja, organizirali na 45-ni.etrski skakalnici v Ihanu tradicionalno tekmovanje v skokih za člane, starejše in mlajše mladince in ki šteje hkrati tudi za občinsko prvenstvo Domžal, ker je bila vsa jugoslovanska idila na ta dan na gostovanjih v Švici in Češkoslovaški in ker je bila na ta dan tudi otvoritev skakalnice v Zalogu pri Ljubljani, po Sloveniji pa še neknj drugih tekmovanj, tudi konkurenca, v primerjavi s prejšnjimi leti. ni bila preveč močna.
favorit tekmovanja je bil lanskoletni zmagovale« Ihana član Enotnosti iz. Ljubljane Janez Jiirmnn. ki pa si je z, dvema padcema zapravil vse možnosti za zmago. Jurman je dosegel celo rekord skakalnice s skokom 45 m. vendar je pri tem padel. Kljub dvema padcema pa se je le uvrstil na dobro 6. mesto.
Najdaljši veljavni skok prireditve je dosegel član Enotnosti iz. Ljubljane Tomaž Križaj, skočil je 45.5 m. Tudi on je Ivakrat padel in se zato uvr-lil šele na četrto mesto. Znali nost letošnjega tekmovanja je bilo veliko število padcev, ki jih je. po mnenju večine tekmovalcev, zakrivilo južno vreme in premehko doskočišče skakalnice.
Največje presenečenje letošnje prireditve v Ihanu je bil zmagovalce, član Kisovca i/ Zagorja Danilo Buntan. ki je skakal zelo zanesljivo in zasluženo zasedel prvo mesto.
Odlično so se odrezali tudi tekmovalci I VI) Partizan Mengeš, saj so nekateri zanesljivo preskakovali tudi 40 m. Pozna se marljivo delo smučarske sekcije TVI) Partizan Mengeš in upati je. da bodo v Mengšu skoki postali taku tradicija, ka kor so teki v Ihanu.
Gledalcev je bilo okrog 2000. Nedvomno bi se iih ob lepšem vremenu zbralo še več Moči je   pomerilo   58 tekmovalcev,
kur je v primerjavi z lanskim letom, nekoliko manj.
Rezultati: ("lani:
1. Danilo Bantuu SK Kiso-vc Zagorje 1rW,9 (52. 40)
2. Jane/. Rozman SK Jesenice 185.6 (52, 39.5)
3. Rajko Kolenc SK Nova Gorica 182.2 (30, 41)
4. Tomaž Križaj SK Enotnost Ljubljana  (178,6  (52. 45,5)
5. Roman Posavc TVI) Partizan   Mengeš  177.6  (51. 40)
d. Janez lurman Enotnost Ljubljana 176.2 (52. 45 p)
7. Franc Štele I VI) Partizan Mengeš 168.4 (58. 39.5)
8. Janez Rozina S K Kisovec Zagorje 161.6 (51, 42.5 p)
Starejši mladinci:
1. Jože Šef i na SK Enotnost Ljubljana 18).7 (51. 35.5)
2. Janez Zakrnjšek SK Jesenice 168.8 (51. 40 p)
5. Kojan Šorn SK Ihan 153.6 (27, 33,5)
Mlajši mladinci:
1. Sašo Kurent IVI) Partizan Mengeš 211.4 (40. 58.5)
2. Miha Krznarič SK Mojstrana 199,2 (36.5. 39)
3. Andrej Kavčič SK Enotnost  Ljubljana  190/) (57. 38)
4. Edo Brus SK Mojstrana 186.4 ( 29. 35,5)
V tekmovanju za občinskega prvaka je zmagal med člani Posavc Roman iz Mengša pred Slelictotii. prav tako iz Mengša.
V konkurenci starejših mladincev je poslal občinski prvak som Bojan iz Ihana, v
konkurenci mlajših mladincev pa Kurent Sašo iz Mengšu.
Po tekmovanju je predsednik ObZTk Jože Zevnik razdelil občinskim prvakom [Mikale, Funkcionarji SK Ihan pa najboljšim praktične nagrade, ki so jih darovala podjetju in tovarne iz Domžal in Mengša.
3 krat 5 minut...
pa bo seveda zelo težko, ker so Gorenjci na snegu že kmalu pozimi; mi pa šele decembra — ali kadar pač pade sneg.
Slovnik Z.: Želim, da bi imeli v Ihanu spet močno člnnsko Štafeto, za katero manjka en tekač. Sicer pa se bom posvetil pri nas ttajdaljšj disciplini — teku na 50 km. Prvič bom verjetno štartni na 30 km na državnem prvenstvu.
r. Državno prvenstvo v Žnb-jaku?
Slovnik B.: Upam na 2. mesto v klasični kombinaciji. V solo teku pa je konkurenca ze-
Smnčarskn sezona je na višku. Tudi smučarji » naši občini so letos zelo aktivni in so se nekateri z uspehom pomerili tudi na večjih tekmovanjih. Med njimi so prav gotovo smiičarji-tekači ihanskega Partizana. Zato smo jih obiskali pred meddruštvenimi tekaškimi tekmami, ki so bile v Ihanu 14. februarja. Za razgovor smo zaprosili letošnjega republiškega prvaka v kjusični kombinaciji Jožeta Kovica, drugoplusi ranega v klasični kombinaciji med mlajšimi mladinci Bogdana Slovnika in čla-na-tekača na 15 km Zvoneta Slovnika. Vsi trije so odgovorili na ista vprašanja:
1. S športom si se začel ukvarjati...
Slovnik ml.: Dihe sem prvič nataknil, ko sem bil star 5 let.
Kovic: Z nogometom in smučanjem sem se začel ukvarjati z osmim letom.
Slovnik st.: Tečem na smučeh pravzaprav odkar sem dobro shodil.
2. Kako ste se pripravili na novo smučarsko sezono?
Slovnik B.: Za tek sem se pripravljal jeseni 2—3-krat tedensko, na snegu pa sem tekel, kadar se je le dalo. Slabo pa sem bil pripravljen za skoke v klasični kombinaciji, saj sem pred republiškim prvenstvom v Kranju naredil vsega 6 skokov. Udeležil sem se tudi zveznih priprav.
Slovnik Z.: Lani sem se pripravljal na to sezono kot še nikoli. Igral sem nogomet, se dopolnilno ukvarjal z atletiko. Do decembra sem treniral mesec in pol vsak dan. No potem je prišla -slinavka — in moral sem cel mesec prebiti brez treningu v karanteni na farmi bo-konov in celoletni trud je šel v nič. Sicer sem potem skušal vsaj malo nadoknaditi zamujeno   - vendar zaman.
Kovic: Pideti sem igral nogomet, po končani nogometni sezoni sem 2 "-krat ime) »suhi« trening, lahek gozdni tek. En teden sem bil nu zveznem treningu na Pokljuki. Opravil sem tudi 30 skokov na domači skakalnici.
— Fantje so ob tem menili, da je bil predpisani trening zveznega trenerja Janeza Pav-čiča zanje pretežak, ker jih utrudi že vsakodnevno delo. saj so vsi fizični delavci; po načrtu bi morali trenirati skoraj vsak dnn.
3. Pri nas skoraj ni specialistov za klasično kombinacijo. Kaj meniš o nadaljnjem razvoju te smučarske panoge pri nas? Tvoji načrti?
Kovic: Mislim, da bi ji morali posvetiti več pozornosti. Trenutno pa vsak tekmovalec šepa ali v teku ali v skokih. Moja >Ahilova peta« so skoki, zato se bom v prihodnje bolj posvetil skokom, ker se mislim specializirati za klasično kombinacijo.
Slovnik B.: Posvetiti se mislim izključno teku, ne toliko kombinaciji, čeprav sem tu dosegel največje uspehe.
In oba: nujno potrobujemo 25-metrsko skakalnico v Ihanu. Brez nje ne bo napredka, ker pionirji ne morejo začeti na 45-metrski napravi.
4. Težave?
Kovic: Nisem dobil dovolj dopusta, da bi se udeležil zveznih priprav. En teden sem ga sicer dobil, to pa je premalo ...
Slovnik B.: Želim se samo zahvaliti Avtomontaži za 20 dni plačanega izrednega dopusta.
Slovnik Z.: Precej me ovira to. ker treniramo popoldne, tekmujemo pa ponavadi dopoldne.
5. Komu največ dolgujete za dosedanje uspehe?
Slovnik B.: Našemu vodji Franca Raku — in treningu.
Kovic: Volji, treningu in — Raku.
Slovnik Z.: Najbolj me požene naprej pospešek Raka, ki pravzaprav edini skrbi za nas.
h. Načrti?
Kovic: Ce bom naslednjo sezono uspešen v kombinuciji, upam, da bom priiel v državno reprezentanco v tej panogi.
Slovnik B.: Največja moja želja je uvrstiti se v državno mladinsko    reprezentaco, kur
lo huda (Jakopič, Volčinu) in bo 5. mesto uspeh.
Slovnik Z.: To bo zame preizkušnja vzdržljivosti. Tek na 50 km ni od muh. posebno še v Crni gori.
In njihova skupna želja? — Vsaj nekaj več sredstev za opremo, saj jo morajo celo sami kupovati v Nemčiji. Seveda se ob tem lahko vprašamo, kakšni so kriteriji za delitev sredstev v naši občini, če je ihunski Partizan dobil lani vsega 130 tisočakov, — kljub mnogim republiškim in celo državnim prvenstvom!
Smučarski teki v Ihanu
V Ihanu je bilo v nedeljo 14. II. 1965 tradicionalno med-klubsko tekmovanje v smučarskih tekih za člane, starejše in mlajše mladince, članice, mladinke in za »mladince« nad 40 let. Veljalo je hkrati tudi kot občinsko prvenstvo Domžal. Prireditelji — požrtvovalni funkcionarji smučarskega kluba Ihan —■ so vložili mnogo dela in truda, da je prireditev zaradi pomanjkanj;! snega sploh mogla biti.
Najhujša borba za prvo mesto se je razvila v članski konkurenci med (irašičem iz Kranja in Rešem, članom Enotno-sto iz Ljubljane, ker je tekmovanje potekalo brez članov državne reprezentance, ki je sodelovala na tekmovanjih v tujini.
Član Triglava iz Kranja Grašič je tekmo odločil v svojo korist šele v zadnjih metrih proge — v finišu.
Lepo so presenetili domačini — Inanoi; zlasti sta se odlikovala brata Slovnik in Kovic. Slovnik Zvone se je uvrstil med člani kar na tretje mesto, Kovic pa na četrto. Največji uspeh je dosegel up ihanskega smučanja — Slovnik Bogdan, ki je med mlajšimi mladinci osvojil prvo mesto.
Naslove občinskih prvakov za leto 1965 so osvojili: med člani Slovnik Zvone, med starejšimi mladinci Gregorin Niko, med nilnjšami mladinci pa Slovnik Bogdan; vsi trije so iz. Ihu»»
Trojica prvoplnsiranih iz vsake kategorije je bila nagrajena z lepimi praktičnimi nagradami znanih tovarn iz domžalske občine.
Rezultati: člani 12 km:
1. Vinko Grašič. Triglav Kranj. 41.27.
2. Jaka Reš. Enotnost Ljubljana. 41,58.
5. Zvone Slovnik. Ihan 45.08.
4. Jože Kovic, Ihan 44.37.
5. Viktor Brezovšek, Enotnost Ljubljana 44.54.
6. Pavle Šimenc, Dol 44,37,
7. Miro Flere, Dol 43,19,
8. Miha Mlinih, Enotnost Ljubljana 45,33,
9. Lojze Žu m ur, Triglav Kranj 46,20,
10. Andrej Mutjaž, Rateče Planica 46,42.
Starejši mladinci (8km):
1. Miro Komac,Triglav Kranj
28.27.
2. Franc Mrzliknr, Enotnost Ljubljana 28.54,
3. Zdravko Kerštajn, Rateče Planica 29,21.
4. Janez Šimenc, Dol 29.24.
5. Filip Grašič,Triglav Kranj
50.0')
6. Janko Lotrič, Triglav Kranj 31,08.
7. Niko Gregorin, Ihan 35,34.
Mlajši mladinci (4 km):
1. Bogdan Slovnik. Ihan 14.13,
2. Slavko Premože, Dol 14.21,
3. Jože Mulej, 'Triglav Kranj 14.46.
4. Alojz Slabe, Enotnost Ljubljana 13.40.
5. Tone K u ust. Dol 13,41.
6. Jakob Bešter, Triglav Kranj 15,48.
Članice (4 km):
1. Marjana Grintal, Enotnost Ljubljana l').53.
2. Matiinkn (davan. Enotnost Ljubljana 21,10,
Mladinke (4 km):
1. Cenkn Sedej, Enotnost Ljubljana 22.10,
2. Anitn Zouta, Enotnost Ljubljana 23,38.
Veterani:
1. Dekleva, Enotnost Ljubljana,
2. Jerman, Dol,
3. Rak. Ihan.
V čast 50-letnicc ustanovitve smučarskega klubu Ihan je bila v osnovni šoli odprta razstava pokalov, plaket, diplom, člankov in slik iz, 30-letne bogate tradicije klubu.