Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. ari zvečer.
Velja
V Ljubljani v sredo, ‘25. junija 1884.
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosec 60 kr., pošiljate v na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Ste v. 96.
Tečaj I.
Slovanski zastopniki v isterskem deželnem zboru.
Vsakemu Slovencu so sigurno še v živem spominu sramotili prizori, kateri so se lansko leto vršili v poreški deželni sobani, nadalje-vaje se potem na ulicah italijanskega mesteca. Slovanski zastopniki niti govoriti niso smeli v svojem jeziku; ostentativno ostavila je italijanska večina dvorano, ker se je en poslanec drznil govoriti v materinščini, galerijsko občinstvo je sikalo in kričalo, brez vsakega pravnega povoda so se razveljavili mandati treh deželnih poslancev, in žrtve tega strankarskega nasilstva bile so potem še surovo napadene in žaljene od poulične druhali.
Letos se je to vsaj deloma na bolje obrnilo. Pri dopolnilnih volitvah prodrli so narodni kandidatje jednoglasno, ves volilni akt vršil se je v tako vzglednem redu, da niti oni famozni protest, katerega so nekateri volilni možje italijanske stranke bili uložili, ni mogel navesti niti najmanjše protizakonitosti
—	in glej čuda! po poreški deželni sobani se dandanes razlegajo hrvatski in slovenski glasovi, italijanska večina jih prenaša, njeni zastopniki ostajajo na svojih sedežih, jezno sicer in s kislim obrazom glasno se pogovar-jaje med seboj, in celo galerije dosedaj mirujejo ter ne motijo drzovitih slovanskih zastopnikov.
Ne znamo, kateri skrivni nagibi da so napotili poreške Italijane k predrugačeni svoji taktiki. Baje je bila dobro poučena dunajska „N. fr. Presse“, katera v svoji nedeljski številki jadikuje, da ves ta prevrat ni zakrivil nikdo drugi nego ministerstva predsednik sam. Grof Taaffe se je namreč, ako smemo verjeti priči iz nasprotnega tabora, zagrozil, da bode razpustil poreški deželni zbor, kakor hitro se °ndi ponovč jezikovni prepiri med italijansko večino in slovansko manjino. In to je vpli-yah>, razpust deželnega zbora italijanski stranki lz jehko umljivih uzrokov nikakor ni bil po godu —_ jn posledica je bila sedanje vsaj re-lv°o mirno obnašanje isterskih Italijanov.
Listek.
Revni otroci.
Ruski spiBal K. Maksimov, poslovenil K. Štrekelj.
I.
Septemberskega dnč, o mraku, igra se v nekem parku ruske stolice gruča revnih otrok. Ietero ljudi je: štirje dečki in ena deklica. Vsi so odeti v revne cunje, na pol so bosi, zamazani, slabotni, bledi. Dva bolj odrasla dečka zabavata se s tem, da s hrasta, ki stoji na samem sredi okroglega, širokega prostora, klatita želod s porumenelim listjem vred kar ga je ostalo še gori. Pri tem si pomagata z debelimi, kratkimi palicami, katere mečeta med hrastove veje. žolto, zobčasto listje pa kupoma pada na nje in na zemljo, ki je od listja vsa pokrita. Kader pa zleti jeden želod ali dva z listjem vred na tla, vržejo se vsi otroci s krikom nanj, drug tolče drugega in drug obdeluje drugega s pestmi. V strani stojita dva kl6na z bledo-rumenimi, skoraj
Toliko so tedaj dosegli slovenski poslanci v Poreču, da jim nikdo več ne odreka pravice, v parlamentnem poslovanji posluževati se materinega jezika. Toda prekanjeni Italijani izumili so novo zvijačo ter po ovinkih hočejo sedaj doseči, kar se jim je lani ponesrečilo s surovo silo. Imenom italijanske večine vzdvig-nil se je namreč deželnega glavarja namestnik, dr. A m o r o s o , ter je po hrvatskem govoru poslanca Spinčida oddal sledečo izjavo: „Oziraje se na to, da je opravilni jezik v deželnem zboru izključno italijanski, izjavlja večina, da sicer ne bode zabranila čestitim poslancem s slovanske strani, poslužiti se dru-zega narečja, da pa v tem slučaji ne bode mogla na znanje vzeti njih govorov ter se raz-govarjati o njih nasvetih.“
Namen italijanske večine v isterskem deželnem zboru je tedaj po polnem prozoren! To je pravo „Boycottizovanje“, iz sramotno zamotanih agraričnih razmer zelenega Erina prenešeno v parlamentno gibanje poreške deželne sobane. Z zaničljivim preziranjem namerava italijanska večina preplašiti „teste dureu slovanskih zastopnikov, staviti jih hoče pred alternativo, da propadejo z vsemi svojimi in svojih volilcev željami, da ničesar ne dosežejo na korist svojim ubožnim volilnim okrajem, — ali pa da se izneverijo svojemu načelu ter se odpovedo prirojenemu pravu, rabiti materni jezik tudi v javnem življenji.
Ne treba dokazov, da je postopanje poreške večine v vsakem oziru neutemeljeno, krivično. Nobena določba deželnega reda, noben paragraf opravilnega reda ne proglaša italijanščine, kojo govori manjšina v deželi, jedino veljavnim jezikom za deželnozborsko posvetovanje. In če bi se danes zljubilo vročekrvnemu italijanskemu chauvinizmu, izumiti tako določbo, vender ne bi nikdar mogla obveljati, ker je v flagrantnem protislovji s členom XIXim temeljnega zakona, ki varuje polno ravnopravnost vsem jezikom, kateri se rabijo v dotični deželi. In kedo se upa trditi, da hrvaščina, v koji po zadnjem ljudskem šte-viljenji med seboj občuje 121 732 isterskih
prozornimi, širokimi listi, kateri se ravno ravno sedaj pozdevajo zlatasti, ker padajo na nje žarki večerne zarije. Igrajoč muzgajo dečki slaščice in glodajo kolače, katere so si nakupili tam blizu. Dasi je trgovec pozorno pazil na te kupce, posrečilo se je vender jed-nemu, ukrasti kolač in neopaženemu spraviti ga v nedrije. Deklica se ne vdeležuje njih iger; ona stoji na strani in nasladno sesd svojo slaščico, Stara je dvanajst let; poteze njenega obraza so prijetne, ravne; oči ima temno-sive, pomenljive. Zdaj pa zdaj se posmeje in pokaže dve vrsti belih, gladkih zob. Glavo ima pokrito sč staro, rumeno ruto iz pavole; na plečih pa ima — raztrgano, veliko, široko, nezapeto jopo. Ko prihaja po drevoredu kak sprehajalec, spuščajo se vsi otroci kupoma k njemu, hodijo za njim in žalostno prosijo: „Gospod, predobri gospod, dajte mi, da si kupim kruha, lačen sem! . . .“ Milostinjo, katero dobivajo „za vse“, razdelč si takoj med sabo. Ko se naposled naveličajo svoje zabave, sedejo vsi na klop, ne daleč od hrasta.
—	Pojmo krast! ... ta predlog stavi na enkrat jeden izmed njih, ki je imel štrleče,
Hrvatov, da slovenščina, katero v Istri govori 43 004 Slovencev, dočim je Italijanov in poitalijančenega življa vsega skup v deželi le 114 291 osob, niste deželna jezika, „eine landes-ublichc Sprache“ ? Ako v Poreču italijanski pre-napeteži nečejo poslušati slovanskih svojih tovarišev, kaj bi se potem moralo goditi po vseh deželnih zborih polyglotne naše države, od češkega pričenši, doli do dalmatinskega, v katerem se poslanci italijanske narodnosti vender svobodno poslužujejo svojega jezika, dasi zastopajo komaj 6 odstotkov dalmatinskega prebivalstva ?
A morda nam bode kedo ugovarjal, da italijanska večina v istini ni toliko zmožna slovanskih narečij, da bi razumeti mogla slovanske govore in nasvete, stavljene v tem jeziku. Toda tudi ta izgovor je prazen! Vsaj ne obstoji isterski deželni zbor iz samih zasebnikov, kateri nimajo čisto nič posla z javnim življenjem. Večjidel zastopani so baje tudi med njegovo večino odvetniki, veleposestniki, trgovci itd., in vsi ti so uže po svojih opravkih primorani, občevati s kmetskim prebivalstvom — in to je po vsej deželi slovansko, hrvatsko ali slovensko — ter posluževati se kolikor toliko njegovega narečja. Z jezikovnim neznanjem se tedaj izgovarjati ne morejo, sicer pa jim tako jalov izgovor nikakor ne bi mogel koristiti, kajti nikdo ne more zahtevati, da bi njemu in njegovi nevednosti na ljubo kedo odstopiti hotel v javnosti od svojega postavnega prava.
To je vse tako jasno, vzgledov po drugih deželnih zastopih imamo v toliki meri, da bodejo sigurno tudi italijanski prenapeteži v Poreču kmalu še bolj odjenjali. Slovanski poslanci naj vztrajajo v svojem mirnem a doslednem potezanji za jezikovne pravice, pre-šinjeni prepričanja, da, varovaje svoje narodno pravo, ob enem varujejo tudi avstrijsko državno idejo na isterskem poluotoku!
steklene oči, nizko čelo in smešno črepinjo. Taisti je bil tudi trgovcu v izmuznil kolač. — Prilika je jako lepa. ... če ne prodaš, dobiček imaš vse eno! . . .
Tovariši osuplo pogledajo nanj, kakor bi bil kaj nezaslišanega povedal, ter se zamislijo.
— Pa če zasačijo? z dvomom odvrne temu predlogu črn deček, z malimi očmi, ter si dene roke za vrat.
— Zasačijo! . . zavrne prvi. — Treba je ravnati tako, da ne zasačijo! . . . Glej, jaz sem včeraj izmaknil steklenico piva — kar tako!
— Kako ? vpraša nekoliko glasov ob enem.
— No, vozniku! . . . Stojim vam pri gostilni . . . pridem od strani, zgrabim in potegnem ! . . . Ej, jaz uže znam ! Pivo sem izpil, steklenico pa sem prodal za tri kopejke. . . .
Cinizem tovariševih besed spravi vse ob enem na noge in počnč se razhajati na razne strani, čisto nebo se je bilo stemnilo in zrak postajal je zmerom hladnejši.
— Pojdiva, pravi sestri kodrast deček z velikimi očmi in dolgimi trepalnicami.
Povodenj na (ialiskem.
Letošno poletje je skozi izredno. Okolo poletenskega solnčnega obratišča temperatura, katero smo sicer vajeni meseca oktobra, neprestano jesensko deževje, uničujoče bogato letino — in nobene nade, da bi se vreme kmalu obrnilo na bolje! Obupno gleda kmetovalec sive oblake, iz kojih se mu vsipa s strahovito jednakoličnostjo dan za dnevom nepotrebna izpodnebna moča, reke in potoki naraščajo, preplujejo nizko bregovje ter na-rejajo obilo škode v nekaterih dolinah in ka-duujah. Milovanja vreden je poljedelec ob dolenji Krki, ob Mirni in Račni, v cerkniški in planinski dolini. Toda vremenske nezgode, katere tarejo našega kmeta, se niti od daleč ne dajo primerjati velikanski nesreči, katera je te dni zadela plodovito Galicijo. Kraljestvo gališko je dobro močeno od premnogih rek, katere se s pobočja Karpat proti severju in vzhodu izlivajo. In vse te reke, v prvi vrsti vodnata Visla inDnestr, prestopile so svoje bregove ter spremenile obširne in rodovitne pokrajine v velika jezera. Posebno hudo je divjala Visla. Staročastno krakovsko mesto, stolnica Jagelonov, je večjidel pod vodo ; vse vasi v okolici so oškodovane, deloma uničene od razburjenega elementa, vsa letina je pokončana, živina uničena, cel<3 precej ljudij poginilo je v grozovitih valovih — velik del Galicije je danes prava podoba obupnosti in
bede!	.	,
Kaj storiti nasproti velikanski nesreči, katera je vdarila sorodne nam Poljake in Malo-ruse v gališkem kraljestvu? Zopet se ponuja lepa prilika, dokazati ono milosrčnost, s kojo se od nekdaj odlikuje avstrijsko prebivalstvo. Cesar sam, prvi dobrotnik v razprostranem cesarstvu, dal je iz privatne blagajne izdatno podporo, osem tisoč goldinarjev stradajočim siromakom. Povsod po Galiciji nabirajo se mili darovi in v prvi vrsti se v tem oziru skaže poljsko plemstvo s hvalevredno radodarnostjo. Grof Artur Potočki dal je 3000 gld., bogati veleposestnik Orlovski 1000 rubljev, grof Badeni 500 gld. itd. Tudi občinski zastopi niso rok križem držali, tako je krakovska občina volila v podporo 1500 gld. Od velikih denarnih zavodov priskočila je deželna banka z izdatnim doneskom 4000 gld., in ker so je po vsej deželi pričelo nabiranje milodarov, katero se bode sigurno posnemajo tudi po drugih kronovinah, je nada opravičena, da se bode kolosalna škoda vsaj deloma pokrila na ta način.
Toda te velikodušne podpore olajšale bodo sicer splošno bMo za trenutek, ali ovirale ne bodo, da se jednake katastrofe zopet ponovijo z vsemi žalostnimi posledicami. Za to treba, da se poprime državni zbor te stvari ter da prične z urejeujem plovnih rek. Istina je, da bode to stalo mnogo troškov, ali s tem, da se brzda sovražni element, da se prometu ^———————————■■———
Ta stopi za njim po drevoredu ter se zavije v svojo jopo.
— Koliko imaš ti? prasa po poti brata.
— Petinštirideset! ...
— Pojdi! Saj je uže prej bilo petdeset, zdaj pa le — petinštirideset! . • •
— Tudi prej je bilo petinštirideset. . . . Na kolač! . . . reče brat nekoliko srdito in prične skokoma bežati.
Deklica vzame kolač ter zdirja za njim v skok, drsaje po tleh z velikimi črevlji, iz katerih so gledali goli palci. Ko prideta iz parka, prehodita nekoliko ulic, kjer so se po hišah uže blisketale luči ter so prižigalci uži-gali svetilnice in letali z lestvijo na ramenih od ene do druge. Otroka spustita se za enim teh prižigalcev, ustavljata se pod svetilnicami in gledata, kako jih on zažiga; potem si paseta oči na rečeh, ki so razpostavljene v živo osvetljenih oknih prodajalnic za jedi, govorita, kako bi bilo dobro, poskušati to in ono teh stvari, ki so njjuni mošni po polnem nedosežne. Naposled se obrneta v samotno, blatno ulico, katera je imela za pešce drven tlak namesto kamenitega, in zavijeta v vrata stare, lesene
odprč nove ter najcenejše poti, da se stalno jrepreči opustošenje polja, bodejo se tudi ti troški več nego pokrili. Postali bodo produktivni in teh se ne straši noben razumen gospodar.
In kaj pri nas na Slovenskem, zlasti na Kranjskem? Takih rek, katere so plovne ter za koje ima skrbeti država, pri nas, ako ab-strahujemo od Save in Drave, nimamo. Ven-der nam nekatere reke — navajamo tu v >rvi vrsti Krko v spodnjem teku — leto za letom škodujejo z rednimi povodnji. Sedor se hoče prepričati o hudih udarcih, s taterimi potuhnjena Krka zadeva posebno ko-stanjeviški okraj, naj se potrudi baš sedaj v jostanjeviško okolico in prepričal se bode o nujni potrebi, da se kmalu kaj stori v tej zadevi. Poklicani faktor v tej zadevi je deželni bor. Uže pred leti je sklenil, deželnega inženerja poslati v te pokrajine, da se informira o možnosti ter o nasledkih tega projekta. Sklep se nikdar ni izvršil; naj se tedaj zbornica z nova loti tega važnega predmeta, prebivalstvo samo snuje naj vodne zadruge, in z deželno in državno pomočjo bode se gotovo tudi kaj dalo storiti za reguliranje naših rek, kakor se bode to zgodilo na Gališkem vsled zadnjih velikih povodenj.
Iz deželnih zborov.
Isterski deželni zbor je imel 18. junija svojo četrto sejo v Poreču. Na dnevnem redu je bila prošnja občanov iz Lanišča, da bi se ločili od buzetske občine in ustanovili lastno občino. O tem predlogu je govoril poslanec Spinčič v hrvatskem jeziku in toplo priporočal omenjeno prošnjo. Konečno je v italijanskem jeziku prečital še jedenkrat motivacijo in predlog ter ju izročil predsedniku, deželnega glavarja namestnik, dr. Amoroso, izjavil je potem, da je italijanska večina potrpežljivo poslušala slovanski govor in ga ni zabranila; vender je mnenja, da bi se moralo govoriti italijanski; večina se ne bode ozirala na razprave, koje se bodo vršile v slovanskem jeziku. V tem smislu se je potem tudi sprejel predlog in se zavrgla omenjena prošnja. — V imeni šolskega odseka poročata S p i n č i č in dr. Scarn-pichio v italijanskem jeziku o raznih prošnjah, kar se vse brez debate sprejme. — Prihodnja seja je bila v petek.
Goriški deželni zbor je imel 17. t. m. tretjo sejo. Poslanec Kocijančič je poročal o proračunu za 1. 1885 gledč štipendijske zaloge, Gasser o proračunu deželno-občinske zaloge, Tonkli o proračunu glavne zaloge za uboge. Potem se rešijo razne prošnje za podaljšanje pokojnine in uživanje dosedanje letne podpore iu subvencije šole za izdelovanje čipek v Dolenji Otlici. Ko je bil dnevni red končan, razdelilo se je povabilo za prihodnjo sejo in naznanil njen dnevni red^^
hiše, postavljene na kamenito podlago. Okna tej hiši so mrklo razsvetljena od luči, znotraj gorečih. Na dvoru srečata otroka žensko sč zaspanim, odurnim obrazom in rudečimi očmi.
— O, to ste vi, reve! reče ona in postane. — Povejte teti, kaj neki misli z — denarjem! . . . Katerega pa imamo uže danes! . . . Kaj pač počenja! . . .
Otroka švigneta k stopnicam, zdrkneta doli po njih in stopita v nizko sobo.
Soba, v katero prideta brat in sestra, je slabo razsvetljena od male svetilnice iz pločevine, ki visi na steni poleg zakajene ruske peči; plamen v tej svetilnici je nizek; stene so črne, zrak smraden; po tleh so razmetane deske: spomladi in jeseni prihaja namreč voda iz zemlje — in ravno zato so te deske tukaj. Na nizkem oknu, ki ni z ničemur zavešeno, — saj tega tudi treba ni, ker so stekla tako zamazana, da ni prav nič videti skozi, — na oknu stojč steklenice, poliči, kozarci in kozarčki za žganje; na mizi se valja kruh in ležč krožniki z nepojedeno redkvo in slaniki; na ploči pred pečjo stoji črn kotlič za kavo
Iz trgovinske zbornice ljubljanske.
Poročilo g. Luckmanna se je v zadnji seji sprejelo z živo pohvalo, potem se je nadaljeval dnevni red.
V. Gosp. V. Petričič poroča o vprašanji, naj bi se li ne izdala naredba, s katero bi se v smislu zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, prepovedalo onim trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi tekočinami, imeti v zalogi v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v nezama-šenih sodcih in nezapečatenih steklenicah.
Dunajska žganjarska zadruga je med drugim c. kr. finančno ministerstvo prosila, naj bi se nadzirajočim osebam zaukazalo, da uže tedaj smatrajo za prikrajšanje posebne pristojbine, katera se mora plačevati za točarenje žganih opojnih pijač, če se dobijo odprte posode z žganimi opojnimi pijačami v prodajal-nicah podrobnih prodajalcev, prodajalcev mešanega blaga, branjevcev itd. Češ, če smejo trgovci, kateri imajo samo pravico tržiti z žganimi opojnimi pijačami, imeti v svojih pro-dajalnicah odprte posode z žganimi opojnimi pijačami, se gotovo s tem pospešuje neopravičeno točenje na drobno; nastane toraj vprašanje, če bi ne bilo umestno, da udeleženi ministerstvi izdaste naredbo, s katero bi se vsem trgovcem, kateri imajo le pravico tržiti z žganimi opojnimi pijačami, prepovedalo pod ostro kaznijo, da ne smejo v svojih, občinstvu pristopnih prodajalnicah hraniti žganih opojnih pijač v nezamašenih sodcih, t. j. tako zamašenih, kakor je v trgovanji navadno, in v nezapečatenih steklenicah. Dalje nastaje tudi vprašanje, bi se li ta prepoved ne raztegnila tudi na ona prostorišča, katera so v neposrednji zvezi s prodajalnico. Cesarska kraljevska deželna vlada se obrača do zbornice, naj izrazi o gorenjem vprašanji svoje mnenje.
V tem slučaji izdal bi se ukaz, kateri bi omejeval trgovino z žganimi opojnimi pijačami, kar pa po mnenji odsekovem nikakor ni priporočljivo, kajti zakon z dnd 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, pač ne potrebuje poostritve. Po omenjenega zakona § 2. je točenje in podrobno prodajanje žganih opojnih pijač, kakor tudi trgovanje z istimi, kadar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po jeden liter ali po manj, podvrženo posebni davščini. Po §§ 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje, po §§ 8. in 17. so za prestopke postavljene občutljive kazni. Po mnenji odseka skrbi dosti zakon, da se trgovci odvračajo od nezakonite uporabe obrtnih pravic, in to tembolj, ker bi se tak prestopek zakona, če bi v to poklicane osebe natanko čuvale, le redkoma dogodil. Nikakor se odsek ne more soglašati s tem, da bi se onim trgovcem, kateri smejo sami tržiti z žganimi opojnimi pijačami, nalagale še druge neprilike s tem, da se jim prepovč, da ne smejo v prodajalnicah,
se zelenimi sledovi mčdnega okisa. Na drveni, nebarvani postelji, ki stoji v kotu pri peči, leži ženska z dečkom. — Otroka torej vstopita in pozorno gresta po deskah, da ne bi vzbudila tete, slečeta se in sedeta za mizo; ali bojita se dotakniti skled, ki ležč pred njima in s katerimi so se ravnokar gostile podgane; te so zbežale raz mizo na razne strani, ko sta se bila otroka prikazala. Deset minut preide in otroka dremotno pričakujeta, da se teta zbudi. Ne za dolgo se ta na postelji stegne, zazeha na vso sobo ter vstane. To vam je ženska kakih petinštiridesetih let, z razoranim, topim obrazom in širokimi usti, malimi očmi in dolgimi, na konci ostrimi ušesi, ki jej Strič kvišku; na njej je pisana zakrpana obleka iz katuna.
—	Koliko? praša ona	in zazeva.
—	Petinštirideset! . .	. odgovori	deček
boječe ter polaga denar na mizo.
Takisto naredi po njegovem vzgledu tudi deklica.
— Vsega vkupe petinštirideset! . . . Vtajila sta!	. . . reče strogo	teta. — Nič	se	ne
trudita,	samo pohajata!! .	. .
ali še celo v prostorih s temi v neposrednji zvezi, imeti v zalogi žgane opojne pijače v nezamašenih sodcih ali nezapečatenih steklenicah. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se še nikakor gotovo ne doseglo, da bi se vender ne prestopal ukaz. Odsek torej stavi predlog:
Slavna zbornica naj se izreče proti izdavi dalnje naredbe, katera bi omejevala trgovino z žganimi opojnimi pijačami.
Ta predlog se je jednoglasno vzprejel.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	goriškem deželnem zboru poročal je dr. Abram v imenu deželnega odbora o podpori v korist pogozdenja Krasa. O znesku te podpore vnela se je precej živahna debata. Poslanec Povše je predložil, da se v svrho pogozdenja Krasa dovoli ves preostatek goz-darsko-kulturne zaklade za leto 1885. Predlog odstopil se je finančnemu odseku v pretres.
Hrvatski sabor dovršil je včeraj generalno debato o proračunu. V teku debate zavračal je Miškatovič surove napade opozicije ter izjavil, da narodna stranka vkljub vsem napadom vztraja na temelji nagodbe in obstoječih zakonov. Starčevičijanci segali so govorniku prav razžaljivo v besedo; posebno David Starčevič posluževal se je surovih in razžaljivih izrazov, radi česar ga je predsednik pozval k redu. Starčevič izjavlja, da ne sprejme predsednikove graje. Sedaj nastal je buren prizor. Poslanci zapustč svoja mesta in seja se je prenehala za pet minut. Po tem prestanku nadaljeval je Miškatovič svoj govor ter priporočal, da se o proračunu preide v špecijalno debato. Njegov predlog se je sprejel. — Klub narodne stranke in srbski klub obdržavala sta seje, v katerih se je posvetovalo o daljnem postopanji proti Starčeviču. Podpredsednik sabora, dr. Šram, odrekel se je vsled Starčevičevega škandaloznega postopanja podpredsedniški časti.
Ker je vsled kolere v Toulonu nastala velika nevarnost tudi za avstrijske luke, obdržavala se je včeraj na Dunaji seja najvišjega zdravstvenega svčta, v kateri se je pretresalo, kako se ima nevarna kuga odvrniti od naših primorskih pokrajin. Uže prihodnje dni vstanovila se bode karantena v vseh avstrijskih lukah.
Tuje dežele.
Iz Francoske prihajajo slabe vesti. Kolera pojavila se je v Toulonu. Dne 14. t. m. umrla je jedna oseba na sumljivi bolezni, no ker je bil slučaj po polnem osamljen, ni vzbudil P?zornosti širjih krogov. Kmalu pa se je sum-.Uva bolezen pojavljala bolj pogosto, in potem Je so zdravniki konstatirali, da je to kolera.
Otroka molčita.
—	Le poglejta me! ... Da mi menj od šestdeset ne prineseta! ... To je bilo poslednji krat! ...
•— Ne dajajo!. . odgovori deček z nemir-uun glasom.
znaš prositi? . . . Naučila te
PrnHoti Pa drugi dobivajo po rublju! . . . Preklet snedežu krubh jesti zastonj, to znata!
’ ’ ‘ i^a, VJ?;JU zapodim — potem se uže navadita. ... Da vaju jaz nisem vzela k sebi in ogrela zmrznila bi bila in poginila od lakoti! in vi dva tako vračata! . . Plačati je treba stanovanje, kako pač bom plačala? . . .
Zarudela je od jeze, zamislila se nekoliko in brezmišljeno uprla svoje oči v mizo; potem vzame iz žepa srebern denar, vrže ga dečku m reče: „Teci!“ Deček vzame denar, zagrabi polič z okna in steče v sami srajci, kakor bi se bal zamuditi. Teta sede na eno minuto, potem vstane in začne pripravljati ogenj, da bo kuhala kavo. Deček prinese žganje? postavi je na mizo m sede strani. JelOve treske zapokajo v zublju in mečejo iskre na okrog, katere
Pretečeni petek umrli ste dve osobi, v soboto štiri, v nedeljo uže deset, po drugih poročilih celo 13 ljudij. Današnji telegrami poročajo, da je zopet umrlo pet oseb. Ni dvojbe, da je Francosko obiskal strašen gost, kateri je lani v Egiptu zahteval toliko žrtev. Francoska vlada sicer stori vse, kar je mogoče, da se zatre nevarna bolezen, a vsakako bodo morale tudi ostale vlade storiti potrebne korake, da se zapreči razširjenje kuge. Posebno Trst, ki ima mnogo prometa z južno Francosko, je v veliki nevarnosti.
Odločilne parlamentarične obravnave gledč francosko-angleške konvencije pričakujejo se v Parizu in Londonu koncem tega tedna. Gladstone izjavil je včeraj v parlamentu, da bode dal ostavko, ako parlament ne odobri pogodbe, sklenene z Francosko.
V	Rusiji vrše se zopet izgredi proti židom. Kakor se brzojavno poroča, bil je dnč 19. t. m. v Nižjem Novgorodu velik izgred; 10 židovskih hiš je oplenjenih in porušenih, nekoliko oseb ubitih, mnogo ranjenih. Vojaki imeli so mnogo posla, predno so razpršili množico, broječo gotovo nad 2000 duš. Povod tem izgredom dalo je pripovedanje, da so Židovi v sinagogi umorili mlado dekle.
Dopisi.
Iz Trsta 23. junija. [Izv. dop.] Zjedinje-nje Slovencev v jedno upravno celoto, katero se je na raznih taborih tolikokrat terjalo, moralo je iz mnogih ozirov odpasti iz narodnega programa. Danes pa so se oglasili naši Italijani iz vseh treh dežel Primorske ter zahtevajo v lepem soglasji, naj bi se zjedinile Goriška in Istra s Trstom, in to zaradi tega, ker se bojč napredujočega slovenskega življa. Volitve v isterski deželni zbor dale so jim povod, da se je oglasil irredentovski glavni organ „Indipendente“ ter z veliko bojaznijo piše, da morajo pač biti Italijani na braniku, ker slovanstvo prodira na Primorskem. To izvaja iz tega, ker se uže v isterskem deželnem zboru slovanski govori, kar prej nikdar ni bilo. Teh gospodov polastil se je sedaj velik strah, ko Slovan nevstrašeno terja svoje ustavne pravice ter zahteva, da se mu za njegove žrtve v krvnem in denarnem davku tudi dejansko da njegovo zakonito pravo.
Jutri popoludne pride vojno brodovje v tržaško luko. To bode pač veličastni pogled, kakih 24 kolosov, po divizijah uredjenih v tri oddelke, imelo bo nalog, Trst oblegujočih sovražnih ladij osvoboditi. Formiralo se bode brodovje v podobi klina in bode naskočilo sovražnika ter se zapodilo med njegovo brodovje, katerega mora ločiti od celote ter mu zadati smrtni udarec. Po jutrajnjem v jutru pa bode brodovje odplulo na piano morje in tam vršilo bitko, kakor bi našla na morji sovražnika. Največjo nalogo pri tem manevru imele bodo torpednice, male ladjice, katere se
padajo na tla. Teta odreže dva koška kruha, položi nay nja po en košček slanike in reče;
— Žrita, in potem na ravnost spat!
Otroka mehanično vzameta hruh z mize,
sedeta drug poleg druzega na klop in začneta glodati. Deklica prva dokonča svojo večerjo in si nemudoma postelje na skrinji, v levem oglu, ležišče iz nekih cunj, leže na nje in se tiho pokrije z odejo. Kmalu za njo leže tudi brat na klop pri vlažni steni. Teta polaga v ogenj treske; kava uže počenja kipeti na ognju. Ko teta to vidi, stopi k postelji, na kateri je prej spala.
— Fedjuša,* vstani, ljubček moj ... kava je gotova!. .. reče ljubeznivo in se nakloni k samemu licu spečega dečka: Vstani, sinček moj!...
— Pusti me, mamka!... odvrne on svoje-glavno ter se prebrne na drugo stran.
— Vstani, ljubček moj!... Sicer izpijem vse sama!...
(Dalje prihodnjič.)
* V tej povesti so rabljeni ti ljubeznivi demi-nutivi: Fedka (Fedika) in Fedjuša za Feodor, Miša za Mihajil, Olja za Olga, Griška za Grigorij.
bližajo nasprotnim ladijam in spuščajo pogubo-nosne torpede naravnost vanje. Več o tem poročam jutri.
Razne vesti.
— (Krogla iz vojske pri Kraljevem Gradei.) Pri Brnu živi vojašk veteran, ki je bil 1. 1866 v bitki pri Kraljevem Gradci. Bil je ranjen v hrbet, a zdravniki niso mogli dobiti krogle, ki mu je obtičala v telesu. Zato je mož ves čas bil hrom in preživiti se je moral s prosjačenjem. Nedavno je hotel prositi cesarja za podporo in prišel je k zdravniku po spričevalo. Zdravnik ga je preiskaval in našel na hrbtu ule, iz katerega je potegnil — kroglo! Svinčenka je bila uže prevlečena s skorjo od apnenca. Zdravnik je rano zašil, in sedaj je veteran po polnem zdrav po 181etnih bolečinah.
— (Temeljito.) Monakovska „Allg. Zeitg.“ je nedavno poročala, da so te dni udje dunajskega podonavskega društva potovali po Donavi v Line. Mod potujočimi udi našteva Bavstrijsko-ogerskega“ kupčijskega ministra Barchansa in bivšega ministra G iskro. No, temeljitost nemških urednikov ravno ne tlači! Najboljše pri tem pa je, da je tudi „ Frankfurter Zeitg." to stvar do pičice ponatisnila. Gospodje ne vedo, na nimamo v naši državi ni-kacega „avstr.-ogorskoga“ kupčijskega ministra ; da Giskro uže krije gomila, o tem tudi niso nič čuli!
— (Spomenik Turgenjevov.) Dnč 27ega t m. bodo odkrili v Petrogradu na grobu Tur-genjevovem slovesno njegov spomenik, ki je narejen iz rudečega granita. Na priprosti ploči stoji druga z vrezanim napisom: „Ivan Sergejevič Turgenjev 1818 — 1883.“
— (Prekop čez Panama.) Iz Vašingtona se poroča, da se Lesseps boji za obstanek in izpeljavo velikanskega tega podjetja. Kar je do sedaj dodelanega, preplavili so valovi in pokončali o priliki visoke plime. Zato preiskuje genijalni mož, če bi ne bilo mogoče kje drugej pričeti dela; s patronatom francoske vlade začel je meriti črto čez Nikaraguo, Guatemalo in Kosta-Riko in sodaj meni, da bi se prekop čoz ožino panamsko po polnem opustil.
Domače stvari.
— (Poziv vsem prijateljem petja.) Podpisani odbor naznanja vsem prijateljem petja, da je sl. deželna vlada z odlokom z dne 9. junija t. 1., št. 5312, pravila slovenskoga delavskega pevskega društva „Slavec“ potrdila. Ob jednem se naznanja onim, kateri žele postati delujoči in podporni člani tega društva, da bodo redne pevske zborove vaje vsak ponedeljek in sredo, a šola za začetnike vsak torek in četrtek, in to vselej točno od 8. do 9. ure zvečer v društveni sobi: Gospodske ulice št. 8, I. nadstropje. Sprejem in vpisovanje je ob navedenih urah in ob nedeljah od 11. do 12. ure dopoludne v društveni sobi in pri blagajniku gosp. Fr. Dežmanu, bukvovezu na Starem trgu. Ker ima društvo jako lep in blag namen, vabi vse pevce in prijatolje narodnega napredka najuljudneje k obilemu pristopu	odbor.
— (Učiteljska konferenca) za šolski okraj kamniški bode dne 6. avgusta v šolskem poslopji v Kamniku. Na dnevnem redu je razun navadnih točk: začetni pouk v zemljopisji (poroča g. učitelj A. Kecolj) in slovnični pouk a) na jedno-razrodnicah (poroča gdčna. učiteljica M. Scherz), b) na dvorazrednicah (poroča g. nadučitelj A. Ja-voršok). Po končanem dnevnem rodu predaval bode popotni učitelj in tajnik c. kr. kmotijske družbe, g. G. Pirc, zbranemu učitoljstvu o šolskih vrtih.
— (Gosp. vitoz Fčdran sporg), o katerem smo poročali, da je rešil v Ljubljanico padlega otroka, ni umirovljon, temveč aktiven finančni nadkomisar.
— (Tatvine.) Kuharica g. Pauorja na sv. Potra cesti je zapazila, da jo lezel skozi okno sklad-nico g. Miho Jomčoka kmetsk človek, in g. Pauer jo videl, da je odnosel vrečo, v kateri je nekaj rožljalo. Gosp. Jomčok, kateremu se jo to naznanilo, prepričal so jo, da je bilo v njegovem ma-gacinu vkradeno 21 kilo bakra. Tatu Venclja Urbasa jo policija prijela in izročila sodniji. — Andreju S., posestnikovemu sinu v Vodmatu, vkradena
je bila srebrna ura s srebrno verižico in ključem v vrednosti 15 gld. Imel je obešeno na žeblji v sobi. Uro je vkradel, kakor se je poizvedelo, delavec Tone S., ki jo je kmalu prodal neki posestnici na Igu.
— (Vkradel) je včeraj ponoči neznan tat pušico pri znamenji Matere Božje na cesti v mestno klavnico.
— (Ulomili) so včeraj po noči neznani tatovi na Tržaški cesti v Poljanškovo barako in ukradli tam samokres, dvoje klešče in več druzih reči.
— (Hudodelstvo težke telesne poškodbe.) Včeraj je bil tožen kmetskega posestnika sin, 281etni Janoz Aljančič iz Kovorja blizu Tržiča, da je Antona Mežnarja, 261etnega kajžar-skega sina, 26. novembra 1882 zvečer pred Svete-čevo gostilno v Kovorji težko poškodoval. Zatoženi Aljančič je Antona Mežnarja z nogami teptal in ga tako zdelal, da je sedaj hrom. Levo nogo ima deset centimetrov krajšo nego desno in sedaj za-more le obbergljak hoditi; delati ne more in prisiljen je beračiti. Zatoženi taji dejanje odločno in pravi, da je France Župan Antona Mežnarja težko telesno poškodoval, ker so mu pa stariši Županovi nekaj plačali, dolži sedaj njega. Poškodovani Anton Mežnar pa odločno trdi, da ga je poškodoval Janez Aljančič. Priče izpovedavajo različno. Porotniki (načelnik g. France Ferlinc) so stavljeno vprašanje, glasečo se na težko telesno poškodbo, z 9 glasovi proti 3 zanikali, in Janez Aljančič je bil zatožbe oproščen.
— (Mlekarstvo.) Spisal Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko in kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko. V berilo jo vtisnenih 50 slik. Založila in izdala c. kr. kmetijska družba. Cena 10 kr. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1884. — To jo naslov lični mali knjižici, ki je prišla te dni med ljud. Namen ji je, povzdigniti umno mlekarstvo, priučiti našega živinorejca tacemu ravnanju z mlekom, kakeršno ugaja natori mleka in vedi novega časa, ter našemu kmetu odpreti nove vire pridelka in zaslužka. V primernem, lahko razumljivem jeziku nam opisuje g. pisatelj krmo in izrejo molzne govedi, postanek mleka, molžo, ravnanje z mlekom
V	hlovu in v kleti, mlečne pomanjkljivosti in spremembe, posnemanje mleka po raznih načinih, izdelovanje surovega masla, pinjenje in razne v to potrebne stroje, ravnanje s surovim maslom itd. Jako lepe slike povzdigujejo vrednost nove knjižice; povsodi je naznanjeno, kje in za koliko se kupi narisani stroj, mnogo jih je pa tacih, da se dajo z malimi troški napraviti doma — in zato je knjižica še bolj zanimiva in priporočila vredna našim živinorejcem, ki ne morejo delovati z velikim kapitalom. Kmetijska družba in nje tajnik g. Gustav Pirc sta z novim poukom o umnem mlekarstvu gotovo vstregla našemu kmetijstvu v toliki meri, kakor uže dolgo ne z nobenim popularnim spisom. Kakor čujemo, pripravlja g. Pirc celo vrsto jednacih knjižic, v katerih bode razlagal najpotrebnejše stroke kmetijstva; prav iz srca želimo, da se ta misel vresniči in posreči na jednak način kakor pri prvem zvezku!
— (Zemeljski udor.) Neprestano deže-vanje in dva huda vdarca strele sta razrahljala zemljo nad mlinom Petra Avbelja v Dvorjah (občina moravska); 22 t. m. med 5. in G. uro po-poludne jela se je zemlja premikati navzdol. Prvi plaz je zadel svinjski hlev, ga porušil in deloma pokril. Mlinar in njegova soproga sta zvlekla posute 4 prašiče iz kamenja, prsti in blata ter jih prenesla v hišo. V tem trenutku je pridrl drugi plaz in se navalil na mlin. Vlomil je streho in zvunanji zid mlina, zasul klet s živežem, čumnato z vso opravo in pokril pol mlina. Mlinar je zbežal na streho in njemu se ni nič zgodilo. Soproga pa je ostala v mlinu; kamenje in prst sta jo pritisnila na steno in zasula do vratu. Mož je vbogo ženo izkopal iz prsti in jo prepeljal k njo-nim starišem, kjer sedaj leži na smrtni postelji. Pravijo, da ne bode okrevala. Štirim otrokom mlinarjevim, ki so bili v hiši, se ni nič hudega pripetilo. Plaz je prizaddl posestniku nad 500 gld. škode.
— (Toča.) 22. t. m. popoludne je razsajala huda nevihta čez vasi Drajne, IJruševje, Soteska, Loška Vas in Gorenje Polje v novomeškem okraji.
Vsula se je toča in pokončala vinogradom skorej polovico pridelkov; žita, rži in koruze je vničila četrti del, ječmena in fižola pa tri četrtine.
—	(Povodenj.) Vsled večnega deževanja izstopila je Krka in preplavila polja in travnike krog Čučje Mlake, Hrovaškega Broda, Meršeče Vasi, Čistega Brega in Sameškega v krškem okraji. Škoda se do sedaj še ni določila.
18. občni zbor prvega ljubljanskega društva za podporo in oskrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikov
(Konec.)
Kar se pa tiče tekočega gospodarstva, bilo je prihodkov preteklega leta 1583 gld. 80 kr. (1882: 3054 gld. 3 kr., temi je bilo vštetih tudi 1520 gld. za izsrečkana zastavna pisma zem-ljiščno-kreditnega zavoda), troškov je bilo 1306 gld. 84 kr. (1882: 2726 gld. 93 kr., med temi 1545 gld. 5 kr. za nakupovanja notne rente); ostanka v blagajnici je bilo konec leta 276 gld. 96 kr. Skupno društveno premoženje znaša 4465 gld. 98 kr.
Tudi letos izvršuje ravnateljstvo prijetno dolžnost ter se zahvaljuje slavni kranjski hranilnici zopet za dar 100 gld., gospodom Kleinu in Kovaču in Rudolfu Miliču, ki so dajali razne tiskarije po znižani ceni, isto tako se prisrčno in iskreno zahvaljuje gospodom lekarničarjem za zdravila po znižani ceni.
Število udov (161) se ni spremenilo mimo lanskega leta, in kakor zelo bi želeli, da se taisto zdatno zviša, moramo vender nekako zadovoljni biti s sedanjim razmerjem, kajti — ne oziraje se na uže obstoječa bolniška društva — vsako količkaj veče tovarniško podvzetje v Ljubljani ima svojo bolniško blagajnico, tako se pa vrsta teh, ki bi pristopili bolniškemu društvu uže obstoječemu, zdatno zmanjša. Sicer je pa misel o združenji vseh tukaj obstoječih bolniških društev, za kar se je uže ravnateljstvo pred več leti zaman trudilo, sprožil pred nekaj časom nekdo pri drugi stranki in o tej stvari se imajo obravnave pričeti; ravnateljstvo misli spuščati se v take obravnave; razume so pa samo ob sebi, da se na nobono stran ne bode obvezalo za družtvo prej, dokler za to ne dobi pooblaščenja častitega občnega zbora.
Ravnateljstvo se konečno obrača do vseh udov in rodoljubov z iskreno prošnjo, da bi blagovolili društvo, ki ima zgolj ljudomilo, blago in dobrodelno namero, krepko pospeševati in podpirati.
Poročilo se jemlje na znanje, isto tako poročilo preglednikov društvenih računov in knjig, kateri izjavljajo, da so našli vse redu.
V	odbor so volijo gospodje, za vodjo: doktor Keesbacher, za njegovega namestnika: Anton Klein; za glavnega blagajnika: Miha Pakič; za kontrolorja: FelixWaidinger; za zapisnikarja: dr. Schaffer. Za posamezne fare volijo se sledeči gospodje funkcijonarji: stolni fari Ferdinand Maček blagajnik; Dragotin Czerny in Janez Kovač odbornika; za sv. Jakoba faro: Anton Tipel blagajnik, Max Benda in Fran Watzel odbornika; za frančiškansko faro: Anton Golob blagajnik, Jakob Špoljarič in Andrej Zitterer odbornika; za sv. Petra faro: Janez Novak blagajnik, Josip Bukovnik in Matija Hrovath odbornika; za trnovsko faro: Janez Zitterer blagajnik, Anton Komar in Josip Novak odbornika. V pregledovalni odsek se izvolijo gospodje: Anton Košak, Janez Bo-rovsky in Alojzij Eberl. Gospod Pakič omenja, da se vrše obravnave, da bi se vsa bolnišna društva v skupno društvo združila ter da se lotos v jesen na korist društvene blagajnice zopet priredi tombola na Kongresnem trgu. Potem se zborovanje zaključi.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ........................gld. —-50
do konca	septembra ................„	1-50
„	„	decembra.................„	3-—
za donasanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ........................gld. —'85
do konca	septembra................„	2-50
„	„	decembra.................„	5-—
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Trst, 25. junija. Vojno brodovje 14 ladij izvršilo je velikansko morsko bitko v tržaškem zalivu od 6. do 11. ure dopoludne. Na tisoče gledalcev, med njimi mnogo tujcev, pri-sostovalo je velikanskemu prizoru na sedmih parnikih.
Toulon, 25. junija. Od kupčijskega ministra odposlani dr. Brouardel je dospel semkaj in potrdil sporadični značaj kolere. V vojaških bolnicah je ležalo včeraj osem osob bolnih na koleri, v civilni bolnišnici pa dve. Umrl ni nihče od teh. Ljudstvo se je zelo pomirilo.	____
Odesa, 24. junija. Adjutanta žandar-merijske uprave, kapitana Gerdzeja, našli so v njegovem stanovanji mrtvega; imel je strel v sencih in prebodena prsa.
Carigrad, 24. junija. Iradč potrjuje priklep srbsko-turške železnice.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč '25. junija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80 • 05
»	»	>	» srebru.......................80'90
Zlata renta............................................102	‘15
50/? avstr, renta.........................................95-50
Delnice narodne banke................................ 857 • —
Kreditne delnice........................................ 300-40
London 10 lir sterling...................................121-85
20 frankovec............................................. 9-695
Cekini c. kr.............................................. 5-76
100 drž. mark........................................59'60
Uradni glasnik
z dnč 25. junija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Trebnjem za davkarsko občino Selo pri Mirni; poizvedbe dač 30. jun.; pri c. kr. okr. sodniji na Brdu za katastralno občino Hrastnik; poizvedbe dnč 6. jul.; pri c. kr. okr. sodniji v Krškem za katastralno občino Ravno dnč 7. jul.; v Novem Mestu za davkarsko občino Stranjska Vas dnč 1. jul.
Konkurzi: C. kr. dež. sodnija ljub. objavlja kon-kurz na premakljivo in nepremakljivo imetje Franceta Kodrič-a, lastnika gostilne «pri južnem kolodvoru*, konkurzni komisar je dež. sodnije svčtnik g. Jul. Le-denig in upravnik g. dr. V. Zarnik. Likvidacija je dnč 25. avgusta ob 9. uri dopoludnč.
Tuj ci.
Dnč 23. junija.
Pri Maliči: Wagner, trgovec, iz Monakova. — Schneid, Ochs, Ott in Schlesinger, trg. popotniki, iz Dunaja.
— Gregory, uradnik drž. železnice, iz Trbiža. — Steinmetz, c. kr. okr. zdravnik, iz Kranja.
Pri Slonu: Langer, Rosenkranz, Kechnitzer, trg. potniki, z Dunaja. — Marin, c. kr. kapitan, s soprogo, iz LuSina. — Uzelac, trgovec, iz Udbine. — Jaschi, stavitelj, iz Pulja. — Gentilomo, trgovec, iz Trsta.
— Bohutinsky, graščak, z Savskega Grada.
Pri Tavčarji: Kraus, trgovec, z Dunaja. — Miller, zasebnica, iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Spielmann, krošnjar, iz Rudolfsheima.
— Wiesner, krošnjar, iz Nikolova. — Baltesar, komi, iz Gradca. — Riihricht, dijak, iz Maribora. — Strukel, posestnik, iz Cerknega. — Nagode, posestnik, iz Idrije.
TJmrli so:
Dnč 23. junija. Jurij Novak, kočar (kaznenec), 62 1., Cesta na Grad št. 12, vodenica.
Meteorologično poročilo.
S o	Čaa opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina t mm
a	7. zjutraj	734-17	+14-8	vzh. sl.	obl.	1700
3	2. pop.	733-91	+18-6	>	»	dež
-ji IN	9. zvečer	735-43	+13-4	>	>	
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklj
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.