Poitnlna paviallrana. Strokovni list n povzdlgo gostilničarskega obris. Glasilo HZveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List Izhaja 20. vsakega meseca. flane v „Zvezl‘* včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: '/« strani D 5 — vključno davek. Urcdnlitvo in upravnistvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-==^== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. - . Stev. 6. V Ljubljani, 20. i unija 1928. Leto XV. Zvezi ne objave. Ministrstvu notranjih zadev, ministrstvu financ in min. trgovine, obrti in industrije v Beogradu je poslala zveza naslednji protest proti prepovedi toče-toJii Ttganih pijač: Oti vseh naših članic t. j. zadrug gostilničarskih obrti ljubljanske oblasti nam Prihajajo bridke in upravičene pritožbe, da so se v slednjem času odločili sreski Poglavarji izdajati prepovedi, da se po gostilniških obratih po deželi ne sme točiti žganih pijač od sobote večer 18. ure do ponedeljka 12. ure. V zastopstvu vseh teh organizacij ter na podlagi § 114 obrt. zakona in člena 2 zvezinifi pravil podaje Načelstvo podpisane zveze proti navedenim odredbam sreskih poglavarjev protest, ki ga sledeče utemeljuje: V Sloveniji še veljavni obrtni zakon oziroma obrtni red z dne 5. febr. 1907 Sdreja v § 54 v drugem ostavku, da so tudi gostilničarski in krčmarski obrti podvrženi obrtno policijski ureditvi ki se more izvršiti glede na posamezno obrtno kategorijo, kakor tudi z ozirom na Posamezne obrate. Splošno mnenje pa je V: prepričanju, da so kakršne koli odredbe °sobito v utesnitvah izvrševanja podeljenih pravic le takrat na mestu in potrebne, ^ko so v to podani posebni obzira vredni 'n tehtni vzroki, kateri bi imeli, ako bi se Ne uvedli, težke posledice v enem ali drugem uvaževanja vrednem oziru. Prepove-danje točenja žganih pijač od sobote zvečer pa do ponedeljka dopoldne pa nima Prav; nikakega praktičnega ali potrebnega smisla, ter tudi v. to ni bilo podanih ni-Kakih pravilnih vzrokov, ne v mestih še tnanje pa na deželi, osobito v neindustrij- skih krajih, ker popivanje ali pijančevanje vsled popolnega pomanjkanja denarnih sredstev samo po sebi izdatno ponehava in so v dandanašnjih časih take odredbe silno nepotreben bluf, ki ima le namen ugonabljati male točilnice po deželi, ki itak komaj spravijo skupaj za davek in takse. Ako se proda potrebnemu potniku gostu ob tistih ččasih v katerih mu je podana prilika, dobiti čašico dobre domače žgane pijače, znaša ves obrat komaj toliko, da omogoča istega vsaj nadalje obdržati s pičlimi iztržnimi sredstvi. Navedene prepovedi pa grozijo še to vegetiranje uničiti. Da so te lokalne odredbe resničen bluf in le pritiskanje k tlom malih prodajalcev gostilničarjev se lahko povzame iz dejstva, da je po deželi žganjekuha vse obče prosta in se zavživa žganje doma skoro da pri vsaki hiši pri čemer ne pride gostilničar prav nič v poštev in je krivičnost če se mu prepoveduje v edinih prilikah in možnostih, ki so podane, prodajati kot v to poklicanemu obrtniku svoje blago, do-čiin se po vseh drugih točilnicah in privatnih hišah toči in pije v istem času v posmeh vsem odredbam. Vsakomur, kdor temeljito pozna razmere na deželi v neindustrijskih krajih, bode jasno, da bode nekaterim ali skoro vsem gostilničarjem, ako se ta prepoved dosledno ne izvaja, popolnoma onemogočeno izvrševati svojo obrt, ker imajo edine dohodke od svoje obrti le ob nedeljah, med tem ko so njihovi gostilniški lokali ob delavnikih povsem prazni. Vsled splošnega pomanjkanja denarja, se je pijančevanje i>o deželi povsem opustilo in ysakdo pije le za najnujnejšo’ potrebo. ,V podeželskih občinah, kjer ni nobene industrije, so. gostilničarji, odnosno njihovi obrati odvisni zgolj od obiska kmečkih ljudi, kateri pa, samoumevno, ne morejo obiskovati gostilen ob delavnikih, ko so zaposleni na polju ali v gozdu, temveč izključno le ob nedeljah. V industrijskih krajih je to Seveda drugače, kjer imajo delavci še dovolj časa, da gredo v gostilne. Tam bi bila morda prepoved točenja žganja na mestu, ali pa tudi ne če se toči pravilno, nikakor pa ne v kmečkih občinah, kjer ni nobene industrije. V naših krajih jc v navadi le žganjepitje ,ker je vino ali pivo predrago, se zadovoljujejo ljudje z uživanjem malih’ količin žganja in to tembolj, ker vlada sedaj tako veliko pomanjkanje denarja. Sicer se pa notoričnim pijancem itak ne toči žganje in to tem manj, ker je pijanost itak kaznjiva, tako za gostilničarje, kakor tudi za pijance. So pa drugi vzroki, kateri pa nepri merno bolj pospešujejo žganjepitje in med temi je predvsem prosta žganjekuha. Ker bode letos kakor kaže, veliko sadja, sc bodo — v času od oktobra do januarja — pojavili zopet pijanci, katerim bo dana možnost, uživati doma pridelano in neobdavčeno žganje v poljubni, največkrat zdravju škodljivi meri. Takrat se bodo pojavili tihotapski izkuharji, kateri spravijo v promet ogromne množine neobdavčenega žganja. Tam bi imela oblast primerno priliko, nastopiti proti neomejenemu uživanju alkohola, kjer in edino le doma ima nedorasla mladina priliko se privaditi nezmernemu uživanju alkohola. Da bi pa ljudje po gostilnah' preveč uživali alkohol, je pa pri obstoječi draginji in yseobčcm pomanjkanju denarja pOpol- nema iaktjučeiM) m se v poslednjih telili pil »a; todi ne dogaja. "Vsted tet a zadene prepoved točenja žganja in špirita le gostilničarje, odnosno žganjetočnike, med tem, ko bo žganjepit-je še bolj cvetelo a na škodo obrtnikov, kateri morajo plačevati tako ogromne davščine in raznovrstne doklade, cvete pa tihotapstvo, katero je prosto vsakršnih naklad. Ali ima oblast, državna ali oblastna od te prepovedi kakšno korist, o tem prepušča mo sodbo oblastim, povdarja-mo le, da se bo žganjepitje vsled prepovedi točenja po gostilnah ob nedeljah ne le omejilo, temveč še celo razširilo na privatne hiše, kakor smo to v_predsto-ječem dokazali. Svoječasna tozadevna odredba notranjega ministra z leta 1919 je bila s finančnim zakonom o taksah in k temu iz-rdanim pravilnikom leta 1923 ukinjena in ni nobene druge zakonite podlage za te represalije, vsled katerih morajo mnogi prizadeti obtrniki gostilničarji za malenkostni prestopek prodaje par čašic žganja ako to dobroto store tujcu, potniku, turistu in drugim v resnično podani potrebi, utrpeti težke škode na globah in kaznih, katerih mesece ne krijejo niti z izkupičkom še manj pa z dobičkom. Kedaj, kako in komu je prepovedano dajati opojne pijače so podane natančne določbe v členu 55 pravilnika o gostilnah in istotako določa člen 58 pravilnika, da je lastnik gostilničarskega obrata upravi-vičen nemoteno izvrševati dodeljene mu pravice vseskozi brez presledka v zakonito določenem času obratovanja. Za nemoteno obratovanje mu je naložena tudi točilna taksa, ki bazira na množinah iztočenih pijač. S temi persekucijami in oviranjem pa iznaša število izgubljenih dni ,za prosto obratovanje skoro da dva dni tedensko in še to ob določenem času ob katerem je edino možno kaj iztržit. Zato morajo oblastva priznati, da se dela s temi utesnitvami neupravičljive težkoče rednemu gostilničarstvu z ugonabljajočim škodovanjem pridobitkov, katere mora odbiti, ako mu hoče biti omogočeno od-rajtovati državne davščine in takse. Ker jc tedaj način obratovanja jasno diiiniran v prej navedenih členih pravilnika o gostilnah, kavarnah in drugih gostilničarskih obratih, katere še posebno potrjuje člen 107 istega pravilnika, ki pravi dobesedno: Ko stopi ta pravilnik v veljavo prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi, ki nasprotujejo tem odredbam. Na podlagi vsega navedenega predlagamo predležeči protest z zahtevo, da izda naslovno ministrstvo sporazumno a ministrstvom financ in trgovine, obrt! in industrije odredbo, s katero se bo , te opisane šikane in otežkočeva-nja v izvrševanju gostilničarsko točilni-ških pravic odpravilo in postavilo v sklad ;s lozadevnimi določbami in veljavnimi predpisi pravilnika o gostilnah', kavarnah fot ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačam!. ^ Kongres. hotelirjev, gostilničarjev in kav ar nar jev v Zagrebu V dnevih 14. in 15. maja se je vršil v Zagrebu impozanten kongres prečan* skih hotelirjev, gostilničarjev in kavar* narjev. Navzočih je bilo 580 delegatov, k so zastopali pravomočno ljubljansko in mariborsko Zvezo gostilničarskih za« drug s 56 zadrugami ter 30 udruženj iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Vojvo* dine, Bosne in Hercegovine, v vseh teh je včlanjenih preko 80.000 hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev, bili so to« rej predstavniki vseh gostilničarjev iz takozvanih prečanskih krajev. Na predkonferenci, ki je trajala dne 14. maja ves dan in pozno v noč, se je razpravljalo tudi o omejitvi nelojalne in nesolidne konkurence, o povzdigi gostih ničarskega stanu, v zvezi s pospeševa« njem tujskega prometa, o občinskih in oblastnih dokladah ter taksah, o zbolj* šanju gostilničarskih organizacij itd. Na podlagi teh referatov se je sestavila re* solueija, ki je bila naslednji dan pred« ložena kongresu. Glavni kongres se je vršil 15. maja v kinu «Metropol» na Preradovičevem trgu. Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljub« Ijani so zastopali, tajnik g. Pintar, na« dalje načelnik gostilničarske zadruge v Novem mestu g. Josip Zurc in Kušljan Anton ter načelnik gostilničarske za« druge v Kostanjevici g. Lavoslav Bučar in g. Josip Kalin iz Obrežja, koji so ob« enem tudi odborniki Zveze. Mariborska zveza pa je delegirala načelnika g. Ose« ta, odbornika g. Sereca in tajnika g. Ko* maca. Svoje zastopnike so poslale tudi posamezne zadruge. Kongres je otvoril ob določeni uri predsednik zagrebškega oblastvenega udruženja Martin Jakovac, ki je pozdra* vil predstavnike trgovsko obrtniške zbornice v Zagrebu, predsednika VI. Ar« ka in generalnega tajnika dr. Čuvaja, člana Zbornice za TOI v Ljubljani An* dreja Oseta, zastopnike časopisja in ostale. Na njegov predlog je kongresu predsedoval g. Herman Posti, gostilni* čar v Bistrici pri Mariboru, ki je pred prehodom na dnevni red predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju brzojavni pozdrav. Glavni referent g. Marjan Ostojčič )e obrazložil vzroke sklicanja kongresa hi navedel glavne pritožbe gostilničar* stva, ki so že več let neprestano na dnev* nem redu. Skoro 10 let se zaman čaka, da se uvede v naši državni upravi red, ki bi prinesel ravnopravnost vseh dr* žavljanov in pred vsem davčno enakost. Utemeljeval je zahtevo, da se prenese gostilničarska obrt v kompetenco mi* nistrstva trgovine. Financa imej samo taksne zadeve, nikakor pa’ ne podelje* vanja točilnih pravic gostilničarskemu obrtništvu. Starim neznosnim breme* nom so se v zadnjem času pridružile tu« di oblastne trošarine, doklade in takse. Država, ki je znala ustvariti oblasti, bi jbn bila morala zagotoviti potrebne do* hodke iz državnega proračuna, ne da bi morale nalagati nove davke. Ostojčič je govoril obširno o neštetih važnih gospo« darskih vprašanjih gostilničarstva. Drugi govornik, pravni referent za* grebškega oblastnega udruženja g. Diel se je bavil v glavnem z vprašanjem predpisa in pobiranjem oblastne troša* rine, doklad in taks. Utemeljeval je na* dalje zahtevo po ustanovitvi gostilničar* ske zbornice v zvezi z obligatornim članstom pri gostilničarskih organizaci* jah. Potrebno je tudi, da je gostilničar« stvo zastopano v gospodarskem svetu. Na njegov predlog je bila min. predsed* niku V, Vukičeviču odposlana brzojav* ka, ki zahteva v imenu vseh gostilničar* skih udruženj, naj se kreira’ v projekti* ranem državnem gospodarskem svetu tudi mesto zastopnika gostilničarskega stanu. G. Diel je obrazložil nadalje se* danje neenako razporejanje davčnih bremen. Prečani plačajo trikrat več dav* kov kakor neprečani. Ravno tako pla* čajo prečanski gostilničarski obrtniki mnogo več davkov in taks, kakor ostali obrtniki v istih pokrajinah. Kot predstavnik Zbornice TOI v Ljubljani je pozdravil kongres g. An* drej Oset, ki je povdarjal, da bo Zbor* nica tudi v bodoče podpirala zahteve gostilničarstva. Kot načelnik mariborske Zveze je naglašal potrebo znižanja ob« činskih doklad, ki znašajo n. pr. na vino 685 odstotkov na državno trošarino, vsled česar je bilo lani primoranih nad 60 gostilničarjev poiskati si drug zaslu* žek, ker niso mogli teh doklad prena« šati. V imenu Zveze gostilničarskih za* drug v Ljubljani je pozdravil kongres tajnik g. Pintar. G. Kotorin je govoril o razvoju tujskega prometa, ravnatelji zagrebške gostilničarske šole g. Debe* ljak, pa je podal statistične podatke o razvoju in uspehih gostilničarske šole. G. Lipovšek iz Maribora je govoril o nepravičnosti raznih taks. Za enodnev* no zamudo plačila predpisane takse se nalagajo tudi kazni v izmeri petkratne takse in taksa po 60 Din za razsodbo, ne da bi se nam poslalo prejšnjega pla* čilnega opomina. Nepravična je tudi dr* žavna trošarina, ki je neprečani ne po* znajo in jo morajo plačevati prečanski gostilničrji poleg točilne takse. Troša* rinski register je nepotreben in ga go* stilničarji smatrajo kot sekaturo. Višek davčnih bremen bo dosegel vsekakor novi zakon o državni trošarini, v kate* rem je določen povišek državne troša* rine od 35 para na 1 Din pri litru, ne da' bi občine in oblasti reducirale svoje doklade na sedanjo višino, ki se računa od 35 par. Če se bo novi načrt trošarin* skega zakona uresničil, bodo plačali mariborski gostilničarji, ki plačujejo že sedaj 685 odstotkov občinskih doklad' za vsakih 300 litrov iztočenega vina po 2000 Din občinskih doklad. To bi po* vzročilo popolen gospodarski ruin gos stilničarskega stanu v mestu Mariboru. Poleg teh prejšnjih avstrijskih davčnih zakonov smo dobili tudi srbske zakone ter moramo plačevati sedaj davke po avstrijskih in srbskih zakonih. Vsled te* ga plačamo prečani davka na osebo po 1200 Din, dočim plačujejo Srbi samo 450 Din na osebo. To različno davčno obremenjevanje državljanov ustvarja Nehote državljane prve in druge vrste. Ne samo Hrvati, temveč tudi Sloven* °i so izčrpani do mozga. Uničujejo jih veliki nepravično razdeljeni davki. Do* kaz temu je stalna zahteva vseh pre* eanskih gospodarskih krogov po izena* cc*iju vseh davčnih bremen in ustvaritvi Popolne enakopravnosti vseh držav* Ijanov. Govorili so še gg. Maslič, podpred* sednik zagrebškega oblastnega udruže* nJa- Grabušič iz Dubrovnika in razni drugi govorniki iz Vojvodine in drugih krajev. Tajnik Središnega Saveza gostioni* čarskih udruženja v Beogradu g. Rajko* v,č je izjavil, da je S. S. vedno priprav« Uen zavzeti se za vsakogar, ki bi se nanj obrnil. Resolucija: ki je bila soglasno sprejeta, ugotavlja, da obstoja še vedno strahovita neena* kost v predpisovanju in izterjevanju državnih davkov. Prečanski kraji pla* cujejo razmeroma mnogo več davkov kakor neprečanski kraji naše države. Vsled slabe uprave v neprečanskih kra* jih se ne plačajo enako niti oni davki, ki so z zakonom izenačeni. Dohodnina za leto 1928.* za prečanske kraje še ni odpravljena. Državno in oblastno trošarino pla* kujejo samo prečanski kraji. Pavšalna taksa na gostilniške račune je prava kontribueija na prečanske kraje, ker je gasilno pavšalirana in previsoko odmer* jena. Ukine naj se davek na poslovni pro* Hiet. Pobiranje uslužbenskega davka je Ptekomplicirano in se naj poenostavi. Pobiranje pristojbin za policijske licence je protizakonito in se naj razširi Policijski statut, ki velja za Beograd, tu* di na prečanske kraje. Trošarinski žganjarski register je za Prečanske kraje nepotreben in nesmi* seln. Enotni vinski zakon je neobhodno Potreben, ker so danes v naši državi Štirje vinski zakoni v veljavi. Nalaganje občinskih in drugih avto* Oomnih doklad m taks je preseglo naj* Višjo mero, ki se mora znižati. Po gostilničarjih vplačane razne glo* be naj se stekajo v poseben fond gostil* ličarske šole. Resolucija tudi zahteva, da se v svrho pobijanja protizakonite konku* renče: 1'. uredi odpiralni in zapiralni čas trgovin; 2. ne izdajo več dovoljenja za točenje alkoholnih pijač za obrate iz člena 82. pravilnika o gostilnah; 3. ob* stoječi obrati po členu 82. reducirajo glede na potrebo prebivalstva; 4. uvede strožje nadzorstvo nad obrati iz člena 82. pravilnika; 5. v primeru ugotovlje* nih prestopkov v obratih iz čl. 82. uve* de strogo postopanje po čl. 88., 88 a, 89., 90., 91., 92. in 94. pravilnika o gostilnah; 6. odpravijo vse zasebne in uradniške menze; 7. zaključeni društveni lokali, ako se točijo v njih alkoholne pijače, obremenijo z istimi državnimi in avto* nomnimi davki in taksami, kakor ostali gostilniški obrati. Oseba, ki obrat vodi, mora biti v posesti osebne pravice. Uki* ne naj se vidiranje potnih listov, popra* vijo ceste, pota in druga prometna sred* stva. Služba na železnicah in parnikih naj se reorganizira, da se ne bodo tujci nadlegovali s carinskim pregledom. Igralne karte naj se žigosajo z žigom, čegar odtis bo trajal dokler bodo trajale karte. Najboljši bi bil vsekalni žig. Prošnje za podaljšanje policijske ure naj se rešujejo hitro in ugodno. Pristojnost reševanja gostilniških vprašanj in podeljevanja pravic naj se prenese iz resora ministrstva financ na ministrstvo za trgovino in industrijo. Ker strankarstvo izpodjeda ves dr* žavni organizem, se zahteva v prvi vrsti depolitizacija uprave. Resolucija odreka jamstvo za veliko investicijsko posojilo, dokler se ne zni* žajo davčna bremena na odgovarjajočo višino in dokler ne bo zagotovljeno, da se bo posojilo pravilno uporabilo v vseh krajih države po potrebi in finančnem doprinosu dotičnega kraja. Končno zahteva široko oblastno sa* moupravo in omogočenje njih zdravega avtonomnega življenja z revizijo ustave. Za resolucijo so glasovali vsi navzoči razen tajnika S. S. g. Rajkoviča. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, Je predsednik g. Posti zaključil lepo uspeli kongres z govorom, v katerem je povdarjal potrebo solidarnosti gostilni* carskega stanu. Gostilnic. „Samopomoc“ Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Da se izognemo mnogostranskimi podrobnim dopisovanjem in odgovarja# njem na razna vprašanja, podamo z da* našnjim «Gostilničarjem» vse podrob* nosti v blagohotno informacijo cenje* nim članom Samopomoči. Članov se je do današnjega dne priglasilo 1720, umr* lo pa od začetka poslovanja oziroma od 1. januarja, ker so nekateri preminuli še pred začetkom delovanja Samopomoči jih je 20, tako da šteje blagajna danes ravno 1700 članov, priglasitve pa priha* jajo dnevno. Ker je včlanjenih pri Zve* zi v 31 zadrugah okrog 3500 članov, je tedaj nekako polovico članstva že pri* stopilo k tej dobrotvorni instituciji. V interesu vseh cenj. članov je, da priporočate eden drugemu pristopati, ker čim večje število nas bode, tem iz* datnejše bodo podpore preostalim umr* lih članov. Upamo, da bode v najkrajšem času naraslo število na 2000, kar bode vrglo v vsakokratnem smrtnem slučaju 10 ti* soč dinarjev podpore. V tej kratki dobi se je izplačalo že okrog 68.000 Din pod* por. Zaradi štedenja pri blagajni, je od* re'dil upravni odbor sedaj tako, da se ne bo prilagalo pri opominih obvestil, kdo je preminul in za kateri smrtni slučaj se tistikrat opominja. Odrejeno je tako, da se vsakokrat pobira za dva posmrtna slučaja, kateri so že bili in so za izpla* čati. Zato se najnujneje priporoča, da vsak član, * ko sprejme položnico brez odlašanja odda dvakrat po pet, t. j. 10 dinarjev na pošto. Zamudniki povzro* čajo težkoče, ker, da moramo ali dalj časa čakati z izplačilom, ali pa celo manj izplačati, kakor dedičem pristoja, ako ni pravočasno vplačil. V členu 6. pravil, katere smo že v decemberski številki «Gostilničarja» lanskega leta priobčili in jih bomo ko bodo dostiskana vsem članom razposlali, je določena za tiste, ki so stari nad 45 let karenčna doba enega leta, t. j., da dobi polno podporo še le tedaj, ako je bil že eno leto član. Občni zbor je skle* nil, da se takim izplačuje le toliko, ko* likor je bilo v času njih pristopa članov. Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 . Telefon 2573. Telefon 2673. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! To dejstvo se prizadetim vsakokrat pis* meno objasni. Odslej bodo tedaj vsi smrtni slučaji objavljeni le v našem li* stu, kot opomin na plačilo pa velja le dospela položnica, na katere vrhnem robu je zapisana številka članske legiti* maeije, katere so cenjeni člani z zad* njimi opomini prejeli. Računa se na dva smrtna slučaja mesečno, eden proti dru* gemu, ako pa bi bila umrljivost pogo* stejša, se bode moralo pač pogostejše apelirati za prispevke, osobito kadar poteče karenčna doba, ko bo tudi najsta* rejši zavarovanec imel pravico na po* polno podporo. Imamo nekaj slučajev, kjer je gostilničar ali gostilničirka zava* roval svoje starše, sam pa ni član bla* gajne, je v to sklep odbora, da mora predvsem biti gostilničar ali gostilničar* ka, ki dejansko obrt izvršuje, član ali članica, nato se še le prizna, zavarovanje rodbinskih članov. To prosimo sosebno na znanje vzeti. Cenjena zadružna na« čelstva tudi naprošamo, naj na občnih zborih članstvo opozarjajo na to dobro* delno napravo, ki bo za te malenkostne dajatve omogočala deliti tako izdatne podpore preostalim, to pa tem izdatnej* še, čim večje število nas bode. Doslej so naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Cetinski Matija, Rajner Amali* ja, Jordan Franja, Remškar Franc, Se? !jak Anica, Kavčič Marija, Petrič Ivan, Ručigaj Jernej, Zabukovec Ana, Poni* kvar Terezija, Vidmajer Anton, Kobe Matija, Verderber Frančiška, Božič Ne* ža, Balant* Jože, Oblak Jožef, Bast Fri* derik, Škraber Fran, Cokjati Jožef. Upravni odbor. Iz organizacij. Petnajsti redni občni zbor gostilni* carske zadruge v Šk. Loki se je vršil dne 27. februarja 1928 v prostorih mestne občinske dvorane v Škofji Loki ob 9. uri dopoldne, katerega se je udeležilo od skupnih 83 članov 37 članov. Pol ure po določenem času otvori načelnik g. Ivan Kavčič zborovanje s pozdravom ter se spomni pred priho* dom na dnevni red umrlega člana g. J. Kožuha, gostilničarja na Čepulah ter prosi zborovalce, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev, nakar se jim za* hvali. Overovatelja zapisnika imenuje go* spoda Ivana Berganta in g. Pavla Doli* narja, nakar prečita tajnik zapisnik lan* skega občnega zbora, ki se soglasno odobri. Nato poda tajnik izčrpno poročilo o zadružnem delovanju poslovnega leta 1927. ter točno statistiko članstva ter iz* vaja: Vseh poslovnih spisov je imela za* druga v tekočem letu 112 ter 4 redne seje. Nadalje so se izbrisale iz obrtnega registra 4 koncesije s krajevno in oseb* no pravico. Na novo pa je btla podelje* na ena; gostilničarska koncesija s točfl» no krajevno in osebno pravico. Izven tega pa je izdala obrtna oblast še 9 osebnih pravic za izvrševanje gostilni* čarske obrti. Zadruga je tudi nadalje izdala sedem potrdil kot dokazilo o članstvu ter res* nični zaposljenosti posameznikov v tej stroki, ki so služila pri pridobivanju osebne pravice. Celotni statistični pregled izkazuje, da šteje zadruga sedaj 83 članov, izmed katerih je 75 gostilničarjev, 5 trgovcev s pravico točenja stoječim gostom, 1 iz* kuhar, 1 kavarnar in 1 založnik piva. Članarina zvezi gostilničarskih za* drug se je pobrala od posameznih čla* nov po položnici Okrajne hranilnice v Šk. Loki ter je ista znašala Din 1.260.—. Ta znesek se je poslal kot članarina za 1. 1927. Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Nadalje poroča tajnik, da je zadru* ga v prošlem letu razposlala na mero* dajne oblasti razne vloge, prošnje in pritožbe, kakor: Vlogo na finančno okrajno ravna* teljstvo glede 3 odstotnega osuška na vino, nakar pa je isto odgovorilo, da prošnji ne more ugoditi ter da naj se zadruga tozadevno obrne na posamez* ne občine, ki naj bi pri plačevanju obč. doklad na vino to upoštevale in povr* nile posameznim v poštev prihajajočim gostilničarjem koncem vsakega leta že vplačano doklado na vino, nakar pa so pristala le nekatera županstva. V zadevi pregleda gostilničarskih lo* kalov se je zadruga obrnila na srezko poglavarstvo s prošnjo, da naj v pri* meru, ako se morajo/ gostilničarski lo* kali v resnici komisijsko pregledati in spraviti v sklad s predpisi pravilnika, polaga predvsem važnost na to, da se izvrši ta pregled tako, da se v enem dnevu pregleda kolikor mogoče največ gostilen, da se tako zmanjšajo komisi* jonelni stroški, ki odpadejo vsekakor na prizadete gostilničarje. Nadalje se je poslal dopis na pivo* varno Union, da naj z ozirom na povi* šanje občinskih doklad na pivo zniža vsaj delno cene pivu, kar pa je žal osta* lo brez uspeha. Glede podelitve osebnih, kakor tudi krajevnih gostilničarskih pravic je za* druga napravila vlogo na srezko pogla* varstvo, naj isto pri izdajanju omenje* nih koncesij upošteva vedno tudi mne* nje zadruge. Ko je zadruga zaznala, da se bo to* čenje po trgovinah podaljšalo preko no* vega leta in sicer do 30. junija 1928 se je takoj z energičnim protestom obrnila na zvezo gostilničarskih zadrug v Ljub* ljani naj ista poda zahtevo na velikega župana in na finančno ravnateljstvo, da naj se to neopravičeno točenje ne po* daljša v nobenem primeru, nakar je zve* za napravila tozadevno pritožbo, katere prepis je poslala gostilničarski zadrugi Radi kršenja obstoječih predpisov pri točenju alkoholnih pijač stoječim gostom po trgovinah, osobito po nek«' terih, je zadruga tudi poslala dopis mestnemu županstvu v Šk. Loki, da ugo* tovi resničnost neopravičenega točenja* Zadruga je tudi protestirala radi kri* vične odmere točilne takse za 1. 1928., nakar pa se finančno okr. ravnateljstvo ni oziralo, temveč odmerilo točilno ta# kso po že napravljenem načrtu. Iz tega je razvidno, da je zadruga vsepovsod nastopala proti krivicam, ki se gode gostilničarjem in branila njih interese. Nato poda poročilo blagajnik, ki jč sledeče: Dohodki: Prebitek iz leta 1926. Din 1.808.— Drugi skupni dohodki » 4.362.— Skupaj Izdatki: Upravni stroški Drugi skupni stroški Skupaj Din 6.170.— Din 1.115.50 » 1.280 — Din 2.395.50 Prebitek 1. 1927. znaša torej Din 3.774.50 Hranilna knjižica št. 9218 » 100.— Skupni rezervni fond znaša Din 3.874.50 Kot pregledovalec računov poroča g. Gosar, da so se našli računi, kakor tudi knjige v popolnem redu, nakar predlaga, da se izreče g. blagajniku ab* solu tori j. Soglasno sprejeto. Nato poda načelnik k točki 7. dnev* nega reda obširno poročilo o delovanju samopomoči ter naglasa, da bo zvezd čimpreje pričela z rednim poslovanjem, vendar pa bo pred tem pričetkom skll* cala sestanek vseh zastopnikov gostilni« čarskih zadrug, da se skupno posvetu* jejo in določijo smernice za tozadevno delovanje. Pripominja tudi, da' bo %&> druga člane samopomoči točno informi* rala o storjenih sklepih in eventuelnib’ spremembah delujočega odbora. K točki 8. dnevnega reda prečita na* čelnik § 22. zadružnih pravil, glasom ka* terih se vrše po preteku vsakih treh let volitve novega odbera, ki šteje zadruž* nega načelnika, njegovega namestnika in 12 odbornikov. Na predlog g. Sušnika se soglasno iz* voli za načelnika g. Ivan Kavčič in za’ namestnika g. Hafner. Nato se predlaga in soglasno izvoli sledeči odbor: gg. Matevž Ziherl, Škofja Loka; Jo* sip Deisinger, Škofja Loka; Ignac Trdi* na, Škofja Loka; Avgust Sušnik, Škofja Loka; Janko Poljane, Škofja' Loka; Lud* vik Fleš, Škofja Loka; Peter Zakotnik, Stari dvor; Ivan Bergant, Stara Loka; Jurij Gosar, Stara Loka; Ivan Cegnar, Žabnica; Pavel Dolinar, Zminec; Janko Brejc, Hotavlje. K temu izjavi načelnik, da bo čimpre* je sklical novoizvoljeni odbor na prvo sejo, na kateri se konstituira ostali od* bor. Kot pregledovalca računov se izvo* lita g. Sušnik Lovro, Škofja Loka in g. Ivan Šorli, Gorenja vas. K slučajnostim se zglase nekateri go* stilničarji z izjavo, da ne dobe stanov* skega lista «Gostilničarja». K temu pri* Pomni g. Ziherl, da se bo tozadevno obr* flil na zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani, da zadevo uredi. Prosi tudi navzoče članstvo naj v bodoče v takih Primerih takoj obveste zadrugo, ki bo Slgurno napravila potrebne korake, da Se Članom ne gode eventuelne krivice. Končno se tudi predlaga naj današ« *Ji občni zbor z ozirom na vpeljano ob» •astno takso dosedanje cenike pregleda ^ določi temu primerne cene z željo, a n*j s zadruga čimpreje oskrbi potreb* množino istih ter jih razpošlje vsem ®*anom gostilničarstva. Ker ni bilo več nikakih predlogov, faključi načelnik ob 12. uri občni zbor 10 se zahvali za udeležbo. 6060600000000000 Zalog« stekla, porcelana In svetlljk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večj naročbl Izdatno znižane cene. Tovariši, podpirajte tvrdke, k] inserlrajo v našem listu. DIJAKA VODILNA ZNAMKA DOBI SE V VSEH TRGOVINAH, Rl SE PEČAJO S PRODAJO TEGA PREDMETA POMIZJE n HMUZHi PRIBOR ZALOGAJ IN RAZP0Š1LJALN1CA ZA JUGOSLAVIJO SREČKO PODGORNIK MARIBOR, MAISTROVA 3 JElFHrHFinFlEiaogBBElE^^ KlipUJGniO zlato, srebro in platin ter plačamo 0 1 srebrno krono Din 3*60---2 srebrni kroni Din 7 20 0 5 srebrnih kron Din 18'— 0 --- Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za loienje dragih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c. 8. O Do 10 hl dobrega vina ima naprodaj Martin Daitman posestnik Kal 4, pošta Semič. QQ[HH3[£BQQBQQQQ[3Ql n n 0 9 a LIK6RJC: Medicinalni cognac Jajini cognac Rum Jamajka - rum Pelinkovec Slivovko Tropinovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in neoslajen Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najniiji ceni priporoča »ALKO« Arnika n o. m. Ljubljana, Kollzej §eog)g)e)eg)0oexpo(!)0e?ee bli Na obrokel Najboljši v materijah! in konstrukciji so: Šivalni stroji in kolesa znamke „Grilzner* in »Adler* aa dom obrt in industrijo. — Pletilni „DubiedM, pisalni „Urania", le pri JOSIP PETELINC, Ljubljana Kupujte le pri tvrdkah, ki inse-rirajo v našem glasilu! Poduk vezenja brezplačen! AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE oddaja LMaoska indasfriia probkovHi zamaftov JELAČIN & KOMP. LJDBLI1IL I ^ vfcmi v ipcccsijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nnml«nlmi |n buteljaUmi vini postieie gostilničarjem nafcenete ta MjsoUdneJe tvrdka — T. MENCINGER, LJnblJrna, vogal Sr. Petra ceste ta Resljeve ceste. Vslapralarna se kav« a aloktrl Snlm obraten. I < N m A.&E.SKABERNE a* »a MALINOVEC zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica „ALKO družba z o. z. Ljubljana, Kolizej f JEDILNO ORODJE oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo. HLPAKA SREBRO Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry cSR. NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno. Prodaja in razpošilja za jugoslavijo: SREČKO PODGORNIK, Maribor s -sr tu Q O ca OUD „ g sl >-S B r. N O M 33 o2 J3 _-Q (U oT o Ul .=, Ul > C O t J3 O ra Sl J3 5 I ca 9*« o ra 0 S.«-g I — 4> T3 -—O I raiugB^S . b *■* o<,— O « e« >5 V) ^co MAJAR0N€K0V> špiritov in vinski kis * ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578. Veletrgovina Andrej Nejač v Komendi pri Kamniku . Veletrgovina priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = VIN = katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupcaI to m ci « 10 ? m 2 «2 i |/| 8 . s a S l/l e m I 2Ž ' | Q 5 g I/) 5= k 41 ai a « CM N jc . ° •* S ž a "" ■3 o > .2. jž • g :a h g S o ® 3 ' ¥ ^ »o N 3 -S m > M £ e | ■ CX ro C »3 o e g O >0 o a. S A. <$f E. Skoberne Ljubljana STOLARNA V SODRAŽICI PRIPOROČA BOGATO IZBIRO RAZNIH CENENIH STOLOV ZA GO-STILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD. NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA ZA CVETLICE I. T. D. 6 GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 — CENIKI NA RAZPOLAGO! UloinilH ttiaraa mineralnlli tnda. minite ilt Ljubljana, Slomškova nlica št. 27 priporoča: sodavToo, pokalice, naravni malinov ln oltronov aok, nadalje Izborne sadne pijače V patentnih steklenicah: Jagodovoo, nektar, kri« stalno oltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje Pivovarna »UNION1* v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Doli m tndl tropin« In sladn« oltne, U so kot ilvlnska krm« solo priporočljiv«. Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina Špecerijskega blaga IVAN JELAČIN, LJUBLJANA nudi po najugodnejših cenah: Rogaftki Tempel vreleo, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vraleo Zahtevajte cenik! Ustanovljeno 1838. Točna postrežba! Izdaja in nlacs Zvez* cocftlln&iriJdij cadruf y Ljubljani« Odgovorni prodnik Iva* Heroot. i-t Za »Nar. tiskarno: Ff. Jezeršek,