stran 4 »NORCEV« NE ZAPOSLUJEMO V GOLOVCU NAJ ROKOMETAŠ VSEH ČASOV Stran 24 NA ŠOLSKI IZLET ALI V SMRT? stran 5 ST. 42 - LETO 58 - CELJE, 16.10.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn BOG VARUJ TEPEŠKE! Strani 20-21 DVAKRATZLAT DUHOVNIK Stran 8 2 DOGODKI NOVI TilHl UVODNIK Kolektivna malomarnost Lani oktobra je Celje in Slovenijo pretreslo odkritje 2 tisoč vzorcev ne- pregledanih tkiv, ki so se v letih 1994 do 2001 nakopičili na patologiji celj- ske bolnišnice. Zgrožena javnost je pri- čakovala odgovor na osnovno vpra- šanje: Kdo je kriv? Odgovora po letu dni, po opravljenem strokovnem in upravnem nadzoru, ni. Ni, ker ni žr- tev s konkretnim imenom in priim- kom, ni, ker je sam minister za zdravje dr Dušan Keber odgovornost razpršil na širok krog brezimnih ljudi. Da gre za kolektivno malomarnost, ki ni značilna samo za celjsko bolnišnico, temveč za slovensko zdravstvo in družbo v celo- ti, je izjavil. Je takšna ocena zgolj izmikanje neprijetnemu vprašanju ali ima minister Keber prav? »Če bi našteli samo imena nekaj ljudi, bi to pomenilo, da so vsi ostali nedolžni. To pa ni res. Kriv je vsak, ki se ni potrudil, da bi prišel do izvida, krivi so tisti, ki niso o problemu obvestili nikogar izven bolnišnice. Najbolj krivi so seveda tisti, ki so imeli v rokah vso moč in bi problem lahko rešili. Vseeno ne moremo reči, da je kriv le odstavljeni direktor Samo Fakin pa še dva ali trije. Ne. Veliko več ljudi je odgovornih...« Pa smo pri jedru Kebrovega razmišljanja na filozofski ravni: »Slovenski zdrav- niki morajo razumeti, da je potrebna nova kultura odno- sov, občutenje odgovornosti. Tega ni mogoče doseči z odred- bo. Vsak zdravnik se mora vprašati, ali je storil vse za svoje paciente, ali ni med njimi morda kdo s sumom na raka ali drugo težko bolezen, ki že vse predolgo čaka na preiskavo ali na poseg?« S tem se lahko samo strinjamo. Dejstvo je, da je. vsak poklic mogoče opravljati dobro ali slabo, zavzeto ali brez- brižno, le malo pa je poklicev, kjer so lahko posledice neod- govornega dela tako hudo, kot je zdravniški. A če pogleda- mo današnji realnosti v oči, postane ministrovo filozofsko razmišljanje »sajenje rožic«. Bolnišnice postajo podobne tovarnam, kjer ima storilnost glavno vlogo, osebni zdrav- niki se utapljajo v administraciji in poglabljanju v vedno nove odredbe in omejitve, bolniki so vse bolj nemočni »pri- meri«. Drugačna »kultura odnosov« lahko vse to le malo, zelo malo omili. Bistvo rešitve problemov je drugje - tam, kjer ima večino niti v rokah minister V predvideni zdravs- tveni reformi? MILENA B. POKLIC Pometanje v bolnišnici Celjska bolnišnica ni slabša od drugih - ali pa je tudi boljša? Kaj je celjska bolnišnica že naredila in kaj še lah- ko, da zmanjša izgubo? Ka- ko so odpravili pomanjklji- vosti, ki so pripeljale do več kot 2 tisoč nepregledanih vzorcev tkiv na patologiji? Kakšni so pogledi zdravs- tvenih delavcev na Celj- skem na zdravstveno refor- mo? To so bila vprašanja, ki so zanimala ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, ki je s sodelavci v torek obi- skal celjsko bolnišnico. Z vodstvom bolnišnice so se najprej pogovarjali o mož- nih ukrepih za odpravo izgu- be, ki je v polletju presegla 200 milijonov tolarjev. Pogo- vor je potrdil, da je izguba v veliki meri posledica doseda- njega načina financiranja bol- nišnic in prinesel upanje, da se bo s spremembami, ki bi naj v polnosti zaživele prihod- nje leto, celjska bolnišnica otresla glavnega, ne pa edinega razloga za izgubo. »Trditev celjske bolnišnice, da zdravi več zahtevnejših, dražjih pacientov kot ostale regijske bolnišnice, bo konec prihodnjega leta, ko bomo v celoti prešli na plačevanje po posameznih primerih, prever- jena. Takrat se bo pokazalo, katere bolnišnice so sedaj pla- čane preslabo in katere pre- dobro,« je med drugim pou- daril minister Keber. Ocenil je, da je celjska bolnišnica na dobri poti, da se potrdi tudi kot bolnišnica z zahtevnim kliničnim in raziskovalnim de- lom. Kandidaturo za klinični oddelek je že vložila. Ne glede na to pa bo bol- nišnica morala tudi sama na- rediti še več za zmanjšanje stroškov. Minister ji je pri- poročil, da preveri, kdo ozi- roma kateri oddelki znotraj nje so učinkoviti in kateri ne. Direktorica bolnišnice Štef- ka Presker je ob tem pou- darila, da ima vodstvo bol- nišnice vizijo in da nekateri ukrepi za zmanjšanje izgu- be že prinašajo rezultate. S strokovnim vodstvom bolnišnice se je minister s so- delavci pogovarjal o ugoto- vitvah upravnega nadzora, ki so ga v bolnišnici opravili po odkritju več let nepregleda- nih vzorcev tkiv. Upravni nad- zor je bolnišnici naložil vr- sto ukrepov, s pomočjo ka- terih bi preprečili, da bi se kaj podobnega lahko še kdaj ponovilo. »Nova predstojni- ca patologije je vzpostavila ustrezen sistem. Histološke izvide dobivamo sproti, v ted- nu dni. Če tega ni mogoče za- gotoviti v celjski bolnišnici, nam priskočijo na pomoč pa- tologi v Ljubljani in Maribo- ru,« je zagotovil strokovni di- rektor bolnišnice dr. Radko Komadina, ki je tudi pou- daril, da so se iz boleče zgodbe veliko naučili. Posledica upravnega nadzora je nena- zadnje opredelitev načinov za zagotavljanje kakovosti. Vse to je tudi osnova za ministro- vo zagotovilo, da je celjska bolnišnica odpravila vse ti- ste pomanjkljivosti, ki so imele pred letom dni tako ve- lik odmev v slovenskem pro- storu in je danes najmanj ta- ko dobra kot ostale bolnišni- ce. Obisk v Celju je minister Keber izkoristil tudi za po- govor oziroma razpravo o zdravstveni reformi. Poleg predstavnikov bolnišnice so v njej sodelovali vodilni ljud- je iz osnovne zdravstvene služ- be na celjskem območju in iz zavoda za zdravstveno za- varovanje. Kljub različnim, tudi zelo kritičnim pogledom na posamezne predvidene spremembe, so bili udeležen- ci enotni, da so spremembe potrebne, predvsem v bolni- šnici pa podpirajo predvide- ne spremembe financiranja svoje dejavnosti. MILENA B. POKLIC Foto: GK Minister dr. Dušan Keber in direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker. Po Kopru in Ljubljani še Celje Trgovskim centrom na Hudinji se je pridružila še Supernova - Blagovna znam- ka oblačil Takko na preizkušnji pri Celjanih Ob Bežigrajski cesti v Ce- lju, nasproti Interspara, so odprli novo nakupovalno središče Supernova. Nalož- bo je financirala avstrijska banka Reiffeisenbank. Tr- govske objekte z imenom Supernova, vendar z dru- gimi avstrijskimi vlagate- lji, imata že Koper in Ljub- ljana, vendar je celjska Su- pernova v primerjavi z nji- ma precej manjša. V njej je namreč le šest na- jemnikov s trgovinami Big. Bang, Jello, Clark, Mega fac- tory Outlet, Šport 2000 in Tak- ko. Vlagatelji so kljub temu prepričani, da bo Supernova postala priljubljeno nakupo- valno središče tudi za prebi- valce iz okoliških krajev. Pri gradnji je sodeloval tudi celj- ski podjetnik Janko Turnšek. Njegovo podjetje Emo ETT je investitorjem prodalo zemljiš- če, na katerem stoji objekt, podjetje Elektro Turnšek pa je prevzelo celotni inženiring pri izgradnji. V celjski Supernovi, ki ima 200 parkirnih mest, je zapo- slenih 140 ljudi, od tega jih, vsaj za začetek, sedem dela v prodajalni Takko. Nemška ve- riga tekstilnih trgovin Takko ModeMarkt se v Sloveniji predstavlja prvič, lastniki pa so po besedah predstavnika podjetja Gunthrama Ochsa Celje izbrali predvsem zato, ker se jim zdijo tukajšnje na- kupovalne navade najbolj pri- merne za testiranje celotne- ga slovenskega trga. V naši dr- žavi nameravajo v naslednjih dveh letih odpreti še kakšnih 15 trgovin, ki bodo skupno imele 9.000 kvadratnih me- trov prodajnih površin in 100 zaposlenih. Družba Takko, ki je bila ustanovljena pred dve- ma desetletjema, sodi med večje evropske ponudnike ob- lačil za vso družino. V Nem- čiji ima že 670 podružnic, v Avstriji 65, štiri trgovine pa so odprli tudi na Nizozem- skem. V njih skupaj zaposlu- jejo 9.000 ljudi, lani pa so kljub težavam v tekstilni in- dustriji zelo dobro poslova- li, saj so imeli 673 milijonov evrov dobička. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Predstavnik podjetja Takko Gunthram Ochs (levo) in nosilec franšize za Takko v Sloveniji VVilhelm Sidireithmaier sta prepričani, da se bo blagovna znamka med Celjani dobro »prijela«. KRATKE SLADKE Pobuda tu, pobuda tam Zgodovinski arhiv Celj( Terme Rogaška sta ob i^ monografije Zdraviliški d v Rogaški Slatini priprai tiskovno konferenco. [\ prej je soavtor knjige ter rektor arhiva Bojan Cve| novinarjem pojasnil, da prišla pobuda za knjigo Term Rogaška, medtem je nekaj minut zatem dir tor term Drago Keršič po dal ravno nasprotno, da je budo dal zgodovinski ari V takšnih svetlih primeril sicer bolj v navadi, da si bude vsi lastijo, ne pa, d; jih pripisovali partnerjer Polpretekla zgodovina v omenjeni monografij Zdraviliškem domu v Roga Slatini zaključujejo njeg( zgodovino z Edvardom K deljem. Bralstvo bi gotove bolj zanimala novejša, tr zicijska zgodovina dogaja v obsoteljskem mestu. Le bi v tem primeru verjetno ga od avtorjev pretepli, so tudi sami ugotovili. Rekli so... »časa je malo, izkoris ga morava za koordinac Zjutraj na hitro ali pa k vmes... Bistveno je, da i on dober občutek, jaz pa di...« (Tina Gril, direktoricai činske uprave MOC o sa lovanju z županom Bojani Šrotom) Posvojitev žalski podžupan Jan Kos: »Mi Savinjčani smot šni: če je nekdo uspešei^ kar naš.« Prispodoba veljJ Karla Zelenka, rojenega Ijana, ki živi v Ljubljani i po novem Savinjčan. V Celju se b( trlo turistov Celje in Obsotelje sta živela v nedeljo zvečer mivo evropsko turisti' promocijo. Na televizijsl^ programu Phoenix (do mentarnem kanalu nem državne televizije ARD ZDF) je bila na sporedu portažna oddaja »Slovein dežela vzhodno od KJ vank«. V njej si je lahko soljno občinstvo v Nen' ter drugih državah ogle^ posnetke celjskega Staf' gradu. Glavnega trga, ske zbirke Foto PelikaH' lezniške postaje s peii^' nom, biserov pred Naroit' domom ter tudi zanimiv' .Rogaške Slatine in Olimj' vsem tem je mogoče v p' nih hotelih knežjega ni' pričakovati trume nem- in drugih turistov. St. 42-16. oktober 2003 liitfl TEDNIK DOGODKI 3 Še en začaran krog Vprašanje, kdo bo financiral brezdomce, še naprej ostaja brez odgovora l^inuli teden so se v Ce- zbrali posamezniki in ^^pine, ki v Sloveniji so- flujejo pri odpravljanju brezdomcev. Podob- 0 kot že na prvem sreča- ju v začetku leta v Mari- jru so poudarili težave fi financiranju zavetišč in jgotavljanju ustrezne ka- fovske sestave delavcev, 1 se ukvarjajo z brezdom- Zavetišča že leta niso več »olj pribežališče pretežno lOŠkih, starih od 20 do 50 1, pogostokrat z alkohol- Imi težavami, kot je gro- ba definicija brezdomcev. Vse več je starejših, onemo- glih ljudi, s psihičnimi mot- njami in z znaki odvisno- sti. »Vsi najbrž ne sodijo k nam, saj zanje nismo stro- kovno kadrovsko usposob- ljeni,« ugotavlja vodja celj- skega zavetišča Danijel Be- drač, »trenutno stanje spre- minja zavetišče v dom, po- doben hiralnici.« Za brez- domce, ki potrebujejo red- no medicinsko oskrbo, bi lahko ustrezneje poskrbeli v domovih za ostarele. Za delo z nekaterimi, ki ima- jo psihične težave, bi potre- bovali ustrezen kader, ne pa zgolj javne delavce brez iz- kušenj. Za vse to pa je potreben denar. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve letno za brezdomce (v Slo- veniji naj bi jih bilo od 800 do 1200, v Celju približno 80) nameni 25 milijonov to- larjev. V prihodnje so sicer pripravljeni skromna sreds- tva povišati, »vendar pod po- gojem, da bodo k reševanju problematike resno pristo- pile tudi lokalne skupnosti,« je poudarila Marjeta Ferlan Istinič, svetovalka na mini- strstvu za delo, družino in socialne zadeve. Za delovanje celjskega za- vetišča, kjer je povprečno 20 brezdomcev, nameni večino sredstev Mestna občina Ce- lje, čeprav je v zavetišču sko- raj dve tretjini brezdomcev iz drugih občin. Kako ostale občine pripraviti do tega, da bodo financirale nezaželeno, obrobno družbeno skupino? Odgovor ostaja nedorečen. Ministrstvo namreč pritiska na lokalne skupnosti, te pa pričakujejo, da bo prvi ko- rak storila vlada. Skratka, še en začaran krog. RP Košarica za zdravje ib svetovnem dnevu hrane strokovnjaki opozarjajo, da se Slovenci premalo gibljemo in da pojemo premalo sadja in zelenjave Ob 16. oktobru, svetov- m dnevu hrane, se tudi »Ijska regija vključuje v evilne projekte in mani- stacije za izboljšanje pre- tanjevalnih in drugih na- id, da bi bili ljudje bolj Iravi in ustvarjalni. Letošnje aktivnosti bodo merjene v promocijo gi- inja za zdravje ter uživa- a več sadja in zelenjave, ismo Slovenci glede tega vedno premalo osvešče- ,govorijo raziskave: da ta- lotroci in mladostniki kot ili odrasli zaužijejo za tret- 10 premalo sadja in zele- ive ter da je le tretjina Slo- ncev primerno telesno de- mih. Da bi se to stanje izbolj- lo, so se v Zavodu za Iravstveno varstvo Celje ivezali s šolami, vrtci, tr- govinami, podjetji in dru- gimi organizacijami v regi- ji, da bi z najrazličnejšimi akcijami, prireditvami in manifestacijami podprli pri- zadevanja ministrstva za zdravje. Na novinarski kon- ferenci bodo predstavili re- zultate obsežne raziskave o prehranskih navadah celj- skih srednješolcev, sprego- vorili bodo o prehranskih navadah odraslih prebival- cev celjske regije, o pome- nu zdrave prehrane za mla- dostnike in še o čem. Projektna pisarna Celje - zdravo mesto bo v središču Celja postavila stojnico in tam od 11. ure dalje mimoi- dočim delili jabolka in izo- braževalna gradiva o zdra- vi hrani. V popoldanskem času, od 15. do 17. ure, se bo v projekt vključil tudi Zdravstveni dom Celje, to pa bo tudi lepa priložnost, da občani preizkusijo svo- je telesne zmogljivosti v ho- ji, dolgi dva kilometra. Danes od 9. do 12. ure, bodo stojnico z "jabolki na prostem postavili tudi v Vojniku, tamkajšnji zdravstveni delavci pa bo- do občanom delili nasve- te za zdrav življenjski slog ter tistim, ki jih bo to za- nimalo, izmerili tudi krv- ni tlak. Svetovnemu dne- vu hrane se bodo z delav- nicami posvetili tudi v tamkajšnji osnovni šoli. V celjskem dijaškem do- mu bodo dan izkoristili za pogovor mladostnikov s strokovnjakom za motnje hranjenja. »Dejavnosti za spodbu- janje gibanja in uživanja sadja ter zelenjave se s 16. oktobrom, svetovnim dne- vom hrane, šele začenjajo in bodo trajale tri mesece,« pojasnjuje Jana Govc - Er- žen, dr. med., nacionalna koordinatorka za preven- tivno zdravstveno varstvo odraslih. Da je razlogov za spodbujanje gibanja in uži- vanja sadja in zelenjave več kot dovolj, pa potrju- jejo številni podatki iz ra- ziskav. Me drugimi tudi ta, da na Celjskem uživa sad- je več kot enkrat dnevno 27 odstotkov prebivalcev, kar 30 odstotkov pa je tak- šnih, ki ugriznejo v sadež le enkrat do trikrat teden- sko. MARJELA AGREŽ Drobtinice dobrote v soboto, 18. oktobra, •odo med 8. in 12. uro Tostovoljci Rdečega kri- 'Jtudi na ulicah Sloven- cih Konjic, Žalca, Vele- 'ja in Šmarja prodajali Ifuh v okviru akcije Drob- nica. ^ Cene kruha, ki ga Ob^ 'ločna združenja Rdečega ^fiža naprosijo v pekarnah, pnvsod enaka, s prodcp "zbrani denar pa bodo na- menili za toplo prehrano so- Nno ogroženih otrok. Prvi Sloveniji so se v to akcijo Pungar Day) vključili pred leti v Slovenskih Ko- |i'cali, lani je sodelovalo že P območnih združenj, le- "Sje število naraslo na 16. MBP Ministri spet v Celju Ministrska pisarna v Ce- lju bo znova odprla vrata jutri, v petek, 17. oktobra, ko bo od 10. do 13. ure v njej minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Po poletnih počitnicah ta- ko štirje ministri s Celjskega vnovič obujajo novo obliko dela, ki je zdaj že slovenski pilotni projekt. Njegov na- men je približati delovanje ministrstev lokalni ravni ter omogočiti posameznikom in skupinam, katerih delo se vse- binsko nanaša na delovanje sodelujočih ministrstev, da se sestanejo z ministri. Ministr- ska pisarna je po dogovoru z županom Mestne občine Ce- lje Bojanom Šrotom v pro- storih Mestne občine Celje. Odprta je ob petkih, med 10. in 13. uro. Prihod in vsebi- no pogovorov je treba vna- prej najaviti na telefonsko številko 03 426 56 80. 24. oktobra bo v ministr- ski pisarni ministrica za kul- turo Andreja Rihter, 7. no- vembra ministrica za struk- turno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač, 14. no- vembra minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, 28. novembra mini- ster za promet Jakob Preseč- nik in 12. decembra ministri- ca za kulturo Andreja Rih- ter. BS V Velenju po nemško Minuli konec tedna so na gimnaziji Šolskega centra Velenje pripravili 1. medna- rodno srečanje mladinskih gledaliških skupin, ki igra- jo v nemškem jeziku. Ideja o tovrstnem druženju se je velenjskim gimnazijcem porodila že pred leti, vendar pa je minilo kar nekaj časa, preden so jo uspeli uresniči- ti. V Velenje so privabili raz- lične slovenske in mednarod- ne amaterske gledališke sku- pine, ki so pripravile pred- stave v nemščini. Tako so v velenjskem kulturnem domu nastopile skupine iz Finske, Češke, Madžarske, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Mla- di so se ob tem družili na raz- ličnih vajah in delavnicah, pripravili pa so tudi predsta- vitev posameznih držav, ki so jih zastopali v Velenju. »Kul- tura in predvsem gledališče sta nas v teh štirih dneh zbli- žala in obogatila, pri tem pa je osrednjo vlogo odigral nemški jezik. Za večino di- jakov nemščina ni materinš- čina, temveč so jezik osvoji- li z leti intenzivnega dela. Gle- dališka umetnost in nemški jezik sta premagala meje in zgradila nove mostove za na- daljnje sodelovanje,« so pou- darili organizatorji, ki si že- lijo, da bi mednarodno sre- čanje preraslo v tradicional- no prijateljevanje. US KJE SO NASI iMM»POSLANCI? Poslanske težave e-uprave Prejšnji teden, ko smo go- vorili o izbrisanih, se je po- kazalo, da je z našimi po- slanci dokaj težko sodelo- vati s pomočjo elektronske pošte. Od desetih poslanih vprašalnikov so pot nazaj našli le trije odgovori. Če smo od poslanca mla- dih Marka Diacija nekako pričakovali, da mu virtual- nost ni tuja in se tudi za Bo- jana Kontiča (ZLSD) samo po sebi razume, da loči elek- tronske in pločevinaste na- biralnike, pa je prijetno pre- senetil Franc Lenko, posla- nec stranke upokojencev, za katere nekako samoumevno pričakujemo, da jih je zado- sti izmučil že skok od konjev do semaforjev, a se prekalje- na generacija uspešno lote- va tudi bitov. Zato smo tokrat lotili na- ših izvoljenih in jih seveda kar po telefonu, da ne bi zno- va ostali praznih rok, pov- prašali, koliko in kako upo- rabljajo e-pošto, internet in če imajo spletno kvalifici- rano digitalno potrdilo. Slednjega izdaja Center vla- de za informatiko, z njego- vo pomočjo pa se lahko gre- mo prve poskuse e-uprave oziroma elektronskega dr- žavništva. Digitalno potrdi- lo je neke vrste osebna iz- kaznica, s katero v digital- nem svetu dokazujemo svo- jo istovetnost. Zaenkrat naša e-uprava še ne omogoča, da bi vse zapletene birokratske poti in stranpoti urejali prek Interneta kar iz domačega naslonjača, v ne tako odda- ljeni prihodnosti pa je to cilj državnega aparata. Zato tudi imamo ministrstvo za infor- macijsko družbo in že ome- njen projekt e-javne upra- ve. Ta zaenkrat še ne omo- goča prav veliko, tako si lah- ko prek svetovnega spleta ogledate osebne podatke v Centralnem registru prebi- valstva (CRP) in podatke iz volilnega imenika, ter izpol- nite elektronske vloge za iz- pisek iz rojstne matične knjige, poročne matične knjige in knjige umrlih. Se- veda nekako pričakujemo, da bodo poslanci med pr- vimi vstopili v digitalnost in zgledno uporabljali e- upravo. Jože Kavtičnik (LDS) nam je zagotovil, da vsak dan prebira elektronsko pošto in skuša čim bolj redno odgo- varjati na pisma. Ob našem vprašalniku je bil na menda službeno odsoten. Svoj e-na- slov je znal na izust, digital- nega potrdila nima. Marko Diaci (SMS) je e-pošte vešč, prav tako vsak dan uporab- lja internet, malo se mu je zataknilo pri digitalnem cer- tifikatu, saj ga nima. Bojan Kontič (ZLSD) ima kar dva e-naslova, poslanskega in v Mestni občini Velenje, kjer je podžupan, vsak dan pre- gleda oba, prav tako se vsak dan loteva Interneta, pravi da je redno obiskuje stran vele- nje.com, digitalnega potrdi- la nima, mu je bilo pa takoj jasno, o čem govorimo. Mi- lan Kopušar (LDS) pravi, da sicer vsak dan pregleduje e- pošto, vendar »nimam časa, da bi odgovarjal na vsako ka- prico«. Tudi za internet ni- ma veliko časa, »pogledam velenjske in šoštanjske stra- ni (je župan Šoštanja, op. a.), surfam pa ne«. In nima digi- talnega certifikata, čeprav ga pozna. Jurij Malovrh (SLS) svoj e-nabiralnik ne uporab- lja zelo pogosto, sporočila mu bolj zanesljivo lahko poš- ljete na e-naslov poslanske skupine. Zanimivo pa je, da po svojih besedah zelo po- gosto uporablja internet, saj »lahko hitro najdem vso za- konodajo in predpise«. Digi- talni certifikat pozna in ga ni- ma. Franc Sušnik (SDS) je priden prebiralec elektron- ske pošte, kot sam pravi, ven- dar se je takoj opravičil, da ima zadnje tri dni računal- nik zaradi virusov na servi- su, zato v tem času ni gledal v e-nabiralnik. Internet obi- skuje redko, razen strani vla- de in parlamenta, digitalne- ga potrdila nima, a zanj ve. Marija Ana Tisovic (I^Si) tr- di, da je vešča e-pošte, ven- dar se je z njo srečala šele kot poslanka, prav tako z In- ternetom. Zato ju uporablja zelo redko, za digitalno po- trdilo pa sploh še ni slišala. SEBASTIJAN KOPUŠAR St. 42-16. oktober 2003 4 AKTUALNO V službi sociale Leta 1971 rojena edinka, ki so jo celjski mestni svet- niki pred dnevi imenovali za direktorico Javnega za- voda Socio, se ne spomi- nja, da bi v otroštvu ušpi- čila kakšno posebno neum- nost. Njeno otroštvo je bi- lo, pravi, srečno. »Mama je imela še bolj razvit čut za socialo kot jaz. Dobesed- no strgala bi si zadnje ob- lačilo, da bi ga lahko po- darila nekomu, ici ni imel ničesar...« se spominja mati dveh otrok, podpredsedni- ca celjske LDS in profeso- rica razrednega pouka, ki ji, kljub temu, da spomine skriva za večnim nasme- hom, življenje ni pripravi- lo povsem gladke poti. Potem ko se je vpisala na višjo vzgojiteljsko šolo, se je že po nekaj mesecih odloči- la, da to ni zanjo. Zaposlila se je in študirala ob delu. Pred dvanajstimi leti je pr- vič zanosila; zadnje tri me- sece je porod- niški dopust za prvorojenca Jureta vzel so- prog Gorazd, poklicni gasi- lec, ki ji v nje- ni naglo na- predujoči ka- rieri ves čas stoji ob strani. Takoj, ko je vi- del, da ji gre študij dobro od rok, ji je za- gotovil, da mu ni težko kuhati in skr- beti za otroke. »Od takrat me ves čas spodbuja, tako pri ka- rieri kot pri študiju«. Drugo službo je dobila na IV. Osnovni šoli v Celju in ker ji, ko je zanosila, za- poslitve za nedoločen čas niso mogli podaljšati, je bi- lo podobno kot prvič. Mož je vzel zadnje mesece po- rodniške tudi za danes se- demletno Pio, Suzi Kvas pa je v naslednjih letih diplo- mirala in postala profeso- rica razrednega pouka, ki je učiteljsko kariero zaklju- čila v OŠ Vojnik. V politiko je vkorakala povsem naključno, na pova- bilo prijateljice. »Rekla je, da imam dobre ideje in da bi jih bilo mogoče tako laž- je uresničiti, in mi prinesla nekaj prospektov LDS...« Us- meritve so ji bile všeč in kma- lu po vključitvi v stranko je postala regionalna koordina- torica Urada za žensko poli- tiko. Sledila je zaposlitev na Mestni občini Celje, kjer je, skupaj z Janjo Romih, Dar- jo Pavlina in Tatjano Hren ustanovila društvo Regional- na varna hiša. Priprave, ki jih je prvo leto financiralo Ministrstvo za delo, druži- no in socialne zadeve, so se nadaljevale v čas, ko se je po- dročje njenega dela na obči- ni razširilo. »Šele kot občin- ska koordinatorica za po- dročje sociale sem začela za- \ res spoznavati, s kakšnimi te- ■ žavami se spopadajo ljud- ^ je...« ] |Potem, ko je leto dni ^ opravljala delo vršilke dolž- nosti direktorice Javnega za^i voda Socio (ki ga brez nje ' ne bi bilo), so jo pred dne- [ vi celjski mestni svetniki po- ' trdili kot prvo direktorico , zavoda, ki pod okriljem ob-; čine združuje Zavetišče za ' brezdomce. Materinski- dom. Projektno pisarno Ce-' Ije zdravo mesto ter oprav-; Ija koordinacijo programov ^ na področju drog, v prihod-' nje pa zavod riačrtuje še vr- • sto novih programov. ^ Brez podpore župana Bo- jana Šrota in celjskih mest- ■ nih svetnikov, zavoda So-j cio v Celju še dolgo ne bi' bilo, meni in odkrito priz-; nava, da je marsikaj lažje : doseči, ker je pač v politi-: ki. Jo pri delu kaj moti dejs-; tvo, da je^ LDS v Celju' od zadnjih! volitev, vsaj- uradno, v opozicji? »-! Ne,« se na-\ smehne, »v! stranki smo dogovorjeni, • da ne bomo nagajali, ko; gre za dobro- \ bit Celjanov^ Razumeva-: njezareševa-^ nje socialnih; problemov' pa imajo vsi' svetniki...« ' Njeni načrti so za ambi-1 ciozno in energije polnol žensko, kakršna je, pravza-' prav dokaj skromni. Zaen- i krat bo bdela nad ustano-J vami, združenimi v zavod: Socio, nekoč pozneje, ko] bodo in če bodo ustanov-; Ijene pokrajine, si želi po-j stati regionalna koordina-^ torica za področje sociale.j Ko je doma, zadnja leta: je to v glavnem ob koncih; tedna, hodijo z družino na' izlete; ker sta oba otroka! že v šoli, je to tudi čas, da' skupaj pregledajo naloge! minulega tedna, da se po-' govorijo... »Najraje se igra-* mo,« pravi in doda: »Otro-: ka, pa tudi midva, smo no-1 ri na razne družabne igre...| Čez nekaj dni, ko gremo v j Čateške toplice, jih bomoj s sabo spet odnesli velik' kup...« Prijatelji? »Če si v takšni; službi, nimaš prijateljev...i Znance in sodelavce ja, ne! pa prijateljev« Slednje lah-; ko prešteje manj kot na pr-' ste ene roke; to so ljudje, katerimi se je družila že v, mladosti. j Velika mera človečnostij močno izražen čut za socia-' lo in »prava ženska na pra-^ vem mestu«; ena redkih, ki' politično moč in poklicni po-i ložaj usmerja v dobro ljudi.] ALMA M. SEDLARi »Norcevfc ne zaposlujemo Ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja, smo obiskali stanovanjsko skupno duševno bolnih Družba je takšna, kakršen je odnos do njenega najšib- kejšega člena, pravi predsed- nik društva Šent Celeia Sta- nislav Urbanč. Najšibkejši člen pa so po njegovem mne- nju duševni bolniki. Ti so v današnjem času še vedno marginalizirani in stigmati- zirani. Ne dobijo dela, kljub temu, da so lahko zelo dobri delavci. Poleg tega duševne bolezni prizadenejo pred- vsem mlade od 15. do 30. leta starosti, ki so tako že na za- četku življenja potisnjeni na rob družbe. Nekaj bolnikov najde zatočišče v stanovanj- skih skupinah. Eno, ki delu- je pod okriljem društva Šent, smo obiskali minuli petek, na dan duševnega zdravja. Zdravja, ki ga največkrat ze- lo zanemarjamo. Marijo so na delu nepre- stano zafrkavali, ona pa je ze- lo hitro zardela. Vse to jo je zelo obremenjevalo, tako da je neprestano jokala. Mine- vali so tedni, meseci, nevz- držna leta v službi, poleg te- ga pa je imela težave tudi do- ma. Želela se je ločiti od mo- ža, ki pa ji tega ni pustil. Za nekaj časa je svoje tri otroke in moža zapustila ter šla k mami v tujino. Ko je prišla nazaj, je izvedela, da je z nje- nim možem noseča druga ženska. Takrat se ji je »utr- galo«. Alenka se stara 22 let. Ro- dila se je prehitro in s hudo srčno napako, saj je bila nje- na mama alkoholičarka in je pila tudi v nosečnosti. Alen- ko so po rojstvu dali v rejo, obiskovala pa je šolo s prila- gojenim programom, ker naj- verjetneje ne bi zmogla obi- čajne osnovne šole. Ko je do- polnila 18 let, se je vrnila k biološkemu očetu, mama je medtem že umrla. Oče in tu- di Alenkin brat sta pila in jo pretepala. Življenje je postalo nevzdržno. Ko je Barbari za rakom umrla mama, je vodila nje- no trgovino. Barbarina sestra in tudi oče sta bila zavistna in sta hotela narediti vse, da Barbara ne bi podedovala tr- govine. Skušala sta jo uniči- ti tako psihično kot fizično. Med drugim ji nista pustila, da bi se kopala oz. tuširala. Kmalu je prišlo tako daleč, da je doživela živčni zlom. Zgodbe Marije, Alenke in Barbare so resnične. Vse tri živijo v prej omenjeni stano- vanjski skupini in vsem trem se je zdravje zelo izboljšalo. Marijo sicer motijo močne tablete, saj zaradi njih veli- ko spi. Drugače pa so vse za- dovoljne. Barbara se je nau- čila veliko ročnih del in je zelo spretna predvsem pri kvačkanju, Alenka pa si je našla tudi fanta. Vsakodnevni pritiski- dokler zdržiš Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje je ob dnevu dušev- nega zdravja zapisal, da je »duševno zdravje neločljivo povezano s splošnim zdrav- jem in je za dobro počutje posameznika, skupnosti in države enako pomembno kot telesno in socialno zdravje.« Ob tem je treba poudariti, da je duševnih bolezni zelo veliko in da obstajajo tudi lažje oblike, ki se lahko izra- zijo v obliki različnih tele- snih bolezni, kot so glavo- bol, nespečnost, bolečine v želodcu in podobno. Kar spomnite se, kolikokrat ste imeli podobne težave, pa ni- ste vedeli vzroka. Za hujšimi duševnimi bo- leznimi v Sloveniji trenutno trpi približno 20.000 ljudi. Število pa po besedah pred- sednika društva Šent Celeia Stanislava Urbanča, nepre- stano narašča: »Človek je zdrav toliko, kot je zdrava družba. In v družbi je nekaj strahovito narobe. Ljudje so vsakodnevno pod pritiski, ali bodo izgubili službo, ali bo podjetje propadlo ali ne bo. Po človeku dobesedno hodi- jo, dokler vzdrži. Ne gre sa- mo zato, da mora delati na- dure in nadčloveško delati, gre za to, da mora delati, ne da bi imel nadure plačane ali da bi dobil dopust. V svoji podiplomski psihoterapevt- ski praksi vsakodnevno sre- čujem ljudi z grozljivimi ank- sioznimi motnjami, depresi- jami, razmišljanji o samomo- ru, samo zaradi tovrstne problematike.« Duševne bolezni lahko do- letijo kogarkoli, saj za njimi ne zbolijo le šibki in nemoč- ni. Bolniki so predvsem mla- di ljudje, saj so napadi bo- lezni najpogostejši med 15. in 30. letom: »Življenje je ne- ponovljivo, tak človek pa ni- ma več možnosti. Je odpisan, je marginaliziran, vržen iz- ven družbenega dogajanja in iz tega sledijo samomori,« pravi Urbanč. Društva za pomoč Ko pride človek iz psihia- trične bolnišnice, je lahko ze- lo izgubljen. Potrebna je t. i. psihosocialna rehabilitacija, ki človeka vrne v življenje. S tem se v Sloveniji ukvarja se- dem društev oz. nevladnih or- ganizacij, saj država za to ni poskrbela. Na Celjskem de- lujeta Šent in Ozara. Predsed- nik društva Ozara Igor Hrast pravi, da si tovrstna društva prizadevajo, da bi lahko ljud- je s težavami v duševnem zdravju ostali zaposleni in s tem aktivni člani družbe: »- Zavedamo se, da jim zapo- slitev na eni strani zagotav- lja finančno neodvisnost, kot tudi ohranjanje samospošto- vanja ter spoznanje, da so sprejeti v družbo.« Kljub temu, da so druš- tva zelo aktivna, pa je delo- dajalce še vedno strah 2 posliti nekoga, ki ima o je imel težave z duševni zdravjem. Gre predvsem nepoznavanje problema ke. Pri tem nič ne pomaj jo zakoni, ki obravnavi področje invalidnosti. 1 teh bolnikih gre namreč invalide. Sicer ne telesu ampak duševne, o katei pa zakoni ne govorijo. Ena pomembnejših deja nosti društev so stanoval ske skupine, v katerih žii jd ljudje s težavami v duše nem zdravju. Med tedno jih obiskuje socialna dela ka, med vikendi in ob pra nikih pa so sami. Namen ti skupin je predvsem pomi pri ponovnem vključevan v skupnost, včasih pa se si mi skupinami rešuje tudi s novanjski problem. DuŠ( ne bolnike največkrat 1 mreč kar predčasno upoi jijo (kljub temu, da neka ri niso stari niti 40 let) pa dobivajo socialno podi ro. S pribhžno 40 oz. 50 sočaki na mesec pa brezi la ne morejo živeti. S stal vanjskimi skupinami se di preprečuje ponov zdravljenje v psihiatriči bolnišnicah. Društvo Šent ima na O skem tri stanovanjske si pine: v Petrovčah, Šmarju! Jelšah in Slovenskih Koi cah. Društvo Ozara ima ^ v Celju. V skupinah živi ^ več 5 oseb, odločitev za i Ijenje v skupini pa je povs< prostovoljno. Vodja Rež nalnega centra za dušev zdravje v skupnosti, ki' luje pod okriljem Šenta,' tra Rošer, pravi, da so ■ novanjske skupine zelo' bra možnost za dokon^ ozdravitev. ŠPELA O? Foto: Likovna delavnica v Šentovem dnevnem centru. Stanovanjske skupine so le ena od možnosti za psiho- socialno rehabilitacijo. Društvo Šent, ki je največja ne- vladna tovrstna organizacija, ima tudi dnevni center (Kre- kov trg 3, Celje), v povezavi z zavodom za zaposlovanje imajo programe podpornega zaposlovanja, imajo dve so- cialni podjetji, vodijo skupine za samopomoč, svetova- nje in usposabljanje za delo itd. Tudi društvo Ozara ima dnevni center (Krekov trg 3, Celje), center za socialno in delovno integracijo, pisarne za informiranje itd. Št. 42-16. oktober 2003 TEMA TEDNA 5 Na šolski izlet ali v smrt? ^Tragedija na Boču, kjer se je med šolskim izletom smrtno ponesrečil 11-letni učenec, sproža veliko vprašanj o od- , . govornosti v takšnih primerih Tragedija, ki se je 7. ok- tobra zgodila med pohodom osnovnošolcev na Boč, je odprla veliko vprašanj, o katerih odrasli, vse dokler ne pride do tragičnega do- godka, ponavadi sploh ne razmišljamo. Kako je po slovenskih šolah poskrblje- no za varnost otrok? Lah- ko starši sploh še z mirno vestjo otroka pošljejo na šol- ski izlet? Odprto ostaja tudi vpraša- nje odgovornosti odraslih ozi- roma tistih, ki naj bi skrbeli za varnost otrok. V šolah in na šolskih izletih so to naj- pogosteje učitelji-spremlje- valci, doma (kjer se otrokom zgodi veliko več nesreč kot v šoli), pa starši. »Pred zakonom so enaki vsi,« pravi Karol Turk, vodja oddelka za splošno krimina- liteto pri Policijski upravi Ce- lje. Večina odraslih, za kate- re policisti, ko pride do tra- gedije, spišejo kazensko ovadbo, odgovarja zaradi kaznivega dejanja, ki izvira iz tako imenovane nenamer- ne malomarnosti. Natančno določena pravila Pravila ministrstva za šols- tvo, znanost in šport, ki do- ločajo, koliko učiteljev spremlja določeno število otrok na izletu, so zapisana v Pravilniku o normativih in standardih, v večini sloven- skih šol pa jih upoštevajo. Pravilnik določa, da mora 15 osnovnošolcev na ekskurzi- ji ali v šoli v naravi sprem- ljati en spremljevalec, v sred- njih šolah pa 16 učencev na ekskurziji spremlja en uči- telj. »Maturantskih izletov ne ureja noben pravilnik, saj ne sodijo pod okrilje šole, tem- več so v domeni samih dija- kov,« je povedala Nataša Ger- keš Lednik, vodja odnosov z javnostmi pri omenjenem ministrstvu. In čeprav vsaka nesreča, v kateri se poškoduje otrok, predstavlja tragedijo, števil- ke kažejo, da se v šolskih ne- srečah v Sloveniji pravzaprav ne poškoduje veliko otrok. »- Od leta 1993 so se na šolskih izletih oziroma v šoli zgodile tri nesreče, ki so se končale s smrtjo,« pravi Gerkeševa in dodaja, da je bilo v tem času na ministrstvu vloženih 20 tožb zaradi poškodb v šoli. Nekatere od tožb so že reše- ne, druge so v fazi reševanja. »Dovolj je le ena stopinja...f€ »Policisti obravnavamo vse nesreče otrok, ki se končajo s hudo telesno poškodbo ta- ko, da gremo na kraj nesreče in skušamo čim bolj raziska- ti okoliščine, zaradi katerih je do nesreče prišlo,« pravi Ka- rol Turk. Na podlagi zbranih podatkov odločijo, ah bodo tožilstvu oddali le poročilo ali predlog za kazensko ovadbo, končna odločitev pa je v ro- kah tožilca, ki od kriminali- stov pogosto zahteva dodat- na pojasnila. Sicer pa je od- govornost odraslih v prime- ru, ko se poškodujejo otroci, zelo težko določiti. »Jasno je, da nihče od odraslih ne žeU, da bi se otrok poškodoval, in večinoma tudi spremljevalci na izletih na otroke res pazi- jo. Vendar je dovolj le en tre- nutek, ena napačna odločitev oziroma ne-odločitev. Ena na- pačna stopinja...« Kako torej razmejiti, kdaj je za poškodbo ali celo za smrt otroka odgovoren odra- sli, in kdaj je, po drugi stra- ni, jasno, da so spremljeval- ci naredili prav vse, da bi se nesrečo preprečili? »Bistve- no pri tem je, da šola oziro- ma organizatorji izleta nare- dijo vse, da bi se izognili ne- varnim dogodkom. Gre za to, da nesreče nisi preprečil, ker sploh nisi razmišljal, da bi se lahko zgodila... Ne zave- daš se, čeprav bi se moral za- vedati,« pravi Turk. In doda- ja, da bi se lahko tragedija, kakršna se je zgodila na Bo- ču, zgodila v vsakem razre- du, vsakemu spremljevalcu, pa tudi otroku, ki bi se na takšen pohod odpravil sku- paj s starši. Kaj je torej razlog, da so policisti vložili kazensko ovadbo proti učitelju, ki je bil vodja športnega dne? »- Ker so bila tla v času nesreče mokra, bi bilo mogoče pri- čakovati, da se je po takšni poti nevarno spuščati. Ker naj bi vodja izleta to vedel, bi mo- ral ustrezno ukrepati,« pravi Turk. In dodaja, da sama vlo- žitev kazenske ovadbe še ne pomeni, da je učitelj, ki je bil vodja izleta, tudi v resni- ci kriv. O tem bo odločalo sodišče. Ali pa primer z Ljubečne: na otroškem igrišču so se otro- ci igrali igro krokodil, pri če- mer se je huje poškodoval eden od otrok, ki je padel s tobogana. Zoper vzgojitelja so kriminalisti podali kazen- sko ovadbo zaradi t.i. opu- stitve oziroma malomarno- sti. »Vzgojitelj, ki je sprem- ljal otroke, bi moral vedeti, kdaj je čas, da igro prekine, ker je le-ta postala preveč ži- va in posledično za otroke tudi prenevarna,« pravi Turk. Travme vseh vpletenih »Ob dogodku, kakršen se je zgodil na Boču, so nedvomno prizadeti vsi vpleteni. Tako star- ši kot sošolci kot tudi učitelji. Gotovo je še posebej prizadet vodja izleta,« pravi Vera Blod- njak, psihologinja s Svetoval- nega centra za otroke in mla- dostnike v Ljubljani in soav- torica knjige Nesreče, travmat- ski dogodki in šola. »Čeprav je vsaka smrt nekaj, česar ne pričakujemo, je takrat, ko umre otrok, šok še dosti hujši - še posebej, če se tragedija zgodi v okviru šole, ki naj bi predstavljala zelo varen pro- stor za otroka.« Po mnenju Slodnjakove tovrstna tragedi- ja ponavadi najbolj prizade- ne bolj občutljive učence in tiste, ki so si bili blizu z učen- cem, ki se je poškodoval. »Na šoli, kjer pride do tragedije, ponavadi poiščejo pomoč stro- kovnjaka in skupaj skušajo premagati travme, ki so nastale ob tragediji.« Na vprašanje, ali je nesreča na Boču razlog za strah staršev ali učiteljev z drugih šol pred šolskimi ekskurzijami in izle- ti, Slodnjakova odgovarja: »Ved- no se najdejo starši, ki se ob takšnih dogodkih prestrašijo, vendar se ponavadi odzovejo zelo zrelo. Nesreče, tudi tra- gične, so del življenja in ni mo- goče pričakovati, da bi po tak- šnem dogodku prepovedali vse šolske izlete. Nenazadnje je v Sloveniji na raznih izletih vsak dan več 10 tisoč šolarjev... in v sorazmerju s tem podatkov je nesreč pravzaprav zelo malo. Na splošno pa so otroci v šolah zelo varni, saj so tragične ne sreče, kakršna se je zgodila na Boču, v naših šolah na srečo zelo redek pojav...« ALMA M. SEDLAR Trenutek je dovolj, da se razigran šolski izlet spremeni v tragedijo. Sestop z razglednega stolpa proti Domu na Boču nad Rogaško Slatino se je 7. oktobra letos tragično končal za 11-letnega učenca osnovne šole iz Odrancev pri Lendavi. Kar 81 učencev je bilo tisti dan na športnem izletu, z njimi pa je bilo 9 spremljevalcev. Fantu so po padcu, med kate- rim je z glavo udaril v hlod v drči, prvo pomoč takoj nudili učitelji, ki so poklicali reševalce, vendar so bile poškodbe glave tako hude, da je enajstletnik med prevozom v bolni- šnico umrl. Pot na Boč je bila takrat mokra in spolzka, saj je dan prej deževalo, sicer pa je teren na tem področju izjemno strm. Policijska preiskava okoliščin smrti je po- kazala na enega od učiteljev, ki naj bi bil vodja izleta. Sumijo ga kaznivega dejanja povzročanja splošne nevar- nosti, za kar je v takšnem primeru zagrožena kazen od enega do osem let zapora. (SŠ) Milijonska odšicodiiina Policisti razlikujejo nesreče, kakršne se zgodijo na šolskih izletih oziroma med igro doma od prometnih nesreč, v katerih so poš- kodovani otroci - in to ne glede na to, ali se je prometna nesreča zgodila v času šolske- ga izleta ali v času, ko je bil otrok v varstvu domačih. Eden najhujših primerov v Sloveniji se je leta 1999 zgodil pri Šempetru v Savinjski dolini, kjer se je avtobus, poln otrok iz OŠ Šmartno ob Paki, ki se je vračal s šolskega izleta, zaletel v vlak. Štirje otroci so v ne- sreči umrli, več jih je bilo ranjenih. Za ne- srečo naj bi bil odgovoren voznik avtobu- sa, ki je zapeljal čez nezavarovan železniš- ki prehod, pri čemer ni opazil, da se preho- du bliža vlak. Leta 2000 je epilog dobila tudi promet- na nesreča, ki se je zgodila pred 16 leti v Žalcu. Učenci OŠ Žalec so se, domnevno pod okriljem žalskega planinskega druš- tva, s kolesi odpravili na Hum. Zadnji uče- nec v koloni je nenadoma zapeljal na ce- sto, kjer ga je zbil avto, otrok pa je po ne- sreči ostal hrom. »Primer sem podedoval, saj me v času, ko se je nesreča zgodila, na Šoli še ni bilo,« je povedal Adi Vidmajer, ravnatelj I. OŠ v Žalcu, ki se je z zadevo ukvarjal v zadnjih letih. Starši otroka so namreč vložili tožbo proti šoli in primer dobili - z obrazložitvijo, da je za nesrečo kriv učitelj, ki je vodil izlet, saj naj bi pe- ljal na čelu kolone kolesarjev. Sodišče je odločilo, da mora L OŠ Žalec staršem poš- kodovanega fanta plačati odškodnino v vred- nosti 46 milijonov tolarjev. Jeseni leta 2000, ko je sodba postala pravnomočna, so šoli zablokirali žiro račun. »Na pomoč so nam priskočili pri ministrstvu za šolstvo, zna- nost in šport ter Občina Žalec, saj so od- plačilo dolga prevzeli nase,« je povedal Vid- majer. Ministrstvo, ki se je zavezalo, da bo poravnalo 70% celotnega zneska ter Ob- čina Žalec (ostalih 30%) sta takrat šolo pod- prla pri najemu kredita, s katerim so iz- plačali odškodnino. Kredit, ki se bo izte- kel v tem mesecu, odplačujeta omenjeno ministrstvo in občina, ki sta tako pripo- mogla, da je bilo šoli omogočeno normal- no finančno poslovanje tudi po izplačilu odškodnine. »Čeprav je vsak takšen dogo- dek tragičen, bi bilo nesmiselno zdaj pre- povedati vse šolske izlete in ekskurzije. Ne- nazadnje predstavljajo šolski izleti za ve- liko otrok eno redkih priložnosti, da so v stiku z naravo,« meni Adi Vidmajer in do- daja: »Vsekakor pa mora šola pri organizi- ranju tovrstnih prireditev zagotoviti popolno varnost - kar je v zadnjih letih, odkar nor- mative določajo predpisani pravilniki, vse- kakor lažje, kot je bilo v času, ko tovrst- nih normativov še ni bilo.« Št. 42-16. oktober 2003 6 GOSPODARSTVO Juteks odhaja v borzno kotacijo Delnice Juteksa izpolnjujejo vse pogoje za preselitev s prostega trga v borzno kotacijo - Letošnja prodaja za skoraj četrtino večja od lanske Kljub nekoliko slabšemu začetku leta so v žalskem Juteksu v prvih devetih me- secih dosegli dobre poslov- ne rezultate. Prodali so že 9,3 milijona kvadratnih me- trov talnih oblog, kar je za 23 odstotkov več kot v lan- skih devetih mesecih. Kot so povedali v podjetju, so tudi napovedi prodaje do konca leta vzpodbudne. Či- sti dobiček je v osmih me- secih znašal 670 milijonov tolarjev. Tudi nadzorni svet je na nedavni seji letošnje poslo- vanje Juteksa ocenil kot us- pešno, vsi poslovni in finanč- ni kazalci pa kažejo, do bo podjetje uresničilo poslov- ni načrt za leto 2003. To po- meni, da bo v primerjavi z lani količinska prodaja več- ja za 30 odstotkov, prihod- ki pa bodo znašah 8,7 mi- lijarde tolarjev. Dobiček pred obdavčitvijo naj bi znašal 1,54 milijarde tolar- jev, kar je za 2 odstotka manj kot lani, čistega do- bička pa naj bi bilo za 1,2 milijarde tolarjev. Letos na- mreč v Juteksu nimajo kak- šnih večjih naložb, zato tu- di ne bodo deležni poseb- nih davčnih olajšav. Nadzorni svet je razprav- ljal tudi o preselitvi Jutekso- vih delnic s prostega trga v borzno kotacijo, saj so ana- lize pokazale, da podjetje iz- polnjuje vse osnovne pogoje za to. Pet največjih lastnikov obvladuje le nekaj nad 50 od- stotkov vseh delnic, ostale pa so razpršene med več kot 1.100 delničarjev. Letos je Ju- teks prejel tudi nagrado por- tal Ljubljanske borze in Gos- podarskega vestnika za naj- bolj odprto družbo na pro- stem trgu in najbrž je tudi to eden od razlogov, da so se od- ločili za uvrstitev v borzno kotacijo. Že sedaj namreč jav- nost obveščajo tako, kot da so delnice že tam, oziroma celo bolje kot marsikatero podjetje, ki je že uvrščeno v borzno kotacijo. Po besedah direktorja Milana Dolarja se je letos precej popravila tu- di likvidnost njihove delni- ce. Z uvrstitvijo delnic v borz- no kotacijo bi se, so prepri- čani nadzorniki, povečal ug- led družbe in s tem najver- jetneje tudi cena delnice. Zato so direktorja Dolarja zadol- žili, da najkasneje do konca prihodnjega leta uvrsti del- nice v borzno kotacijo Ljub- ljanske borze. JANJA INTIHAR Zaradi dobre prodaje talnih oblog v prvih devetih mesecih v Juteksu ocenjujejo, da bodo v celoti uresničili letošnje finančne načrte. Iztoku Piklu tudi bronasta gazela Kapis iz Petrove, najbolj- še hitro rastoče podjetje sa- vinjsko-zasavske regije, je tudi bronasta gazela Slove- nije 2003. Zlata gazela je ljubljanski Halcom, srebr- na pa podjetje Sep iz Šen- truperta. Kapis, katerega direktor in lastnik je Iztok Piki, se uk- varja s proizvodnjo in vele- prodajo kablov. V zadnjih šti- rih letih je kar za petkrat po- večal prodajo in na novo za- poslil 238 ljudi. Največji pro- dor je naredil pred dvema le- toma, ko je v mestu Tomi- slavgrad v Bosni in Hercego- vini kupil propadlo tovarno, v kateri danes dela že 217 lju- di, njen prihodek pa naj bi letos znašal 35 milijonov kon- vertibilnih mark. Lanska prodaja Kapisa, ki v matič- nem podjetju v Petrovčah za- posluje 25 ljudi, je znašala 2,5 milijarde tolarjev. Letošnjih 500 najhitreje ra- stočih podjetij, med kateri- mi so izbirali najboljše ga- zele, je lani prodalo za 747 milijard tolarjev izdelkov ali storitev, kar je za 50 milijard več kot lanskih 500 gazel. Le- tošnje gazele, ki imajo sicer nizek povprečni delež izvo- za v prodaji, so v povprečju ustvarile več dobička in bile kapitalsko močnejše od lan- skih. JI, Foto: GK Jože in Iztok Piki. Izkušnje očeta in drznost sina so podjetje Kapis pripeljale med najboljše slovenske gazele. Med nadzorniki ne bo svaicinje Lastniki celjskega Gra- disa na seji skupščine ni- so podprli predloga nadzor- nega sveta, da bi za novo članico slednjega imeno- vali Jano Trontelj Golob. Golobova je sicer svakinja predsednice uprave Lidije Žagar, hkrati pa je tudi last- nica podjetja Zelda, ki za Gradiš vodi finančno-raču- novodske posle. Namesto Jane Trontelj Golob je novi nadzornik celjski podjetnik Ivan Kre- gar. Njegovo podjetje Dik- plast je trenutno največji po- samični lastnik Gradisa. Delničarji tudi niso podpr- li predloga o nakupu in ka- snejši prodaji ali umiku lastnih delnic. Sicer pa so na skupščini, na kateri je bilo prisotnega več kot 86 odstotkov kapi- tala, z veliko večino glasov potrdili delo uprave in nad- zornega sveta ter jima po- delili razrešnico. Sklenili so tudi, da bodo bilančni do- biček, ki znaša nekaj manj kot 8 milijonov tolarjev, raz- poredili za oblikovanje re- zerv. Na vse te sklepe sta manjša delničarja, sicer bivša vodilna delavca v Gra- disu, napovedala izpodboj- ne tožbe. Izpodbojne tož- be so bile napovedane tudi na sklep o spremembah sta- tuta družbe. JIi Usoda Prebolda še vedno v zraku Nadzorni svet Tekstilne tovarne Prebold bo šele prihodnji mesec sprejel dokončno odločitev, na kakšen način sanirati podjetje. Kot je povedal generalni direktor Mitja Ribarič, so si nadzorniki vzeli nekoliko več časa, saj gre za usodne odločitve, od katerih bo odvisen nadaljnji razvoj podjetja. Program prestrukturiranja, ki ga mora Ribarič do sredine prihodnjega meseca, ko se bo nadzorni svet ponovno sestal, dopolniti še z nekaterimi podatki, predvideva dva scenari- ja. Zmerno optimističnega, ki pomeni, da bo tovarna obdržala oba osnovna programa, to je proizvodnjo tkanin in nogavic, ter črnega, po katerem bi kakšen del proizvodnje mora- li opustiti. Tekstilna tovarna Prebold naj bi po direktorjevih napovedih že letos poslovala s pozitivno ničlo, prihodnje leto pa naj bi imela celo dobiček. JI PREJELI SIViO Bo Žagarjeva res obogatela z Gradisom? Ker je v omenjenem član- ku (Novi tednik, četrtek, 9. oktobra 2003) več namigo- vanj in obtožb, ocenjujem, da je za popolno informira- nost javnosti potrebno pri- kazati resnična dejstva o mo- jem delovanju in vodenju družbe Gradiš Celje. Nami- govanja in podtikanja četve- rice, ki je Gradiš Celje za- pustila v času, ko smo se z odločnimi poslovnimi pote- zami borili za obstoj pod- jetja, delovnih mest in pre- moženja delničarjev, so uperjena zoper moja priza- devanja za povečevanje učin- kovitosti in uspešnosti Gra- disa Celje ne zgolj v Celju z okolico, ampak v celotni Sloveniji in v naslednjem letu v Evropski uniji. Njihov na- men je očitno zgolj zmanj- ševanje kredibilnosti Gradi- sa Celje kot zanesljivega po- slovnega partnerja. Takšnim namenom pa se moram kot predsednica uprave odločno postaviti po robu. Pri tem očitno prednjači- jo naši bivši sodelavci Janez Stermecki (bivši član upra- ve, ki od družbe neupravi- čeno terja še 18 milijonov tolarjev), Gvido Virant (bivši vodja finančno računovod- ske službe, ki od Gradisa neupravičeno terja 9 milijo- nov tolarjev) in Davorin Jan- čič. Res je, da sem v daljšem časovnem obdobju z lastni- mi razpoložljivimi sredstvi vlagala v delnice podjetja, ki ga vodim. Vrednost vsako- kratnega nakupa je bila skladna s takratno tržno ceno, ki jo je dosegala del- nica. Prepričana sem, da je določen lastniški delež vo- dilnih v lastniški strukturi družbe nesporno porok dol- goročne stabilnosti, učinko- vitosti in uspešnosti družbe. Želim si, da bo v trenutku, ko bodo vodilne funkcije Gradisa Celje popolnjene, obstajal interes za vlaganje v podjetje. Prepričana sem, da je lahko združevanje po- slovodne in lastniške funk- cije dejavnik, ki bo pozitiv- no vplival na naše poslovne rezultate in izpolnjevanje vi- zije Gradisa Celje. Edine motive za natolce- vanja in namigovanja mojih bivših sodelavcev vidim v nji- hovi nevoščljivosti za uspe- he, ki smo jim priča v letu 2003, in za katere sem pre- pričana, da se bodo nadalje- vali tudi v letu 2004. Iz pod- jetja, ki je bilo še pred dve- ma letoma brez pomembnej- šega obsega dela in tiidi tar- ča prevzemov, smo se razvi- li v stabilno in napredno gradbeno družbo, usmerje- no v zagotavljanje pričako- vanj tudi najzahtevnejših in- vestitorjev. Sanacijski pro- gram, ki sem ga začela izva- jati pred dobrima dvema le- toma, temelji na akvizicijah novih poslov in na notranjem prestrukturiranju ter izbolj- šanju tako organizacije de- la kot produktivnosti. Na ra- čun prevelikega števila režij- skih delavcev smo njihovo število nekoliko zmanjšali, vendar se je zdaj ustalilo pri 300 zaposlenih sodelavcih, ki so lani ustvarili za 5,8 mi- lijard tolarjev prihodkov. To je za dobrih 50 odstotkov več kot leto pred tem, zato so se izboljšali tudi vsi parametri produktivnosti in izkorišče- nosti potencialov. S temi re- zultati smo si povrnili zau- panje tako investitorjev iz Slovenije in tujine kot tudi poslovnega in bančnega oko- lja. To prigarano zaupanje pa bi nam sedaj nekateri ra- di odvzeli. Gradiš Celje je ob skup- nih prihodkih, ki so v pre- teklem poslovnem letu zna- šali 6,5 milijard tolarjev in bili kar za 53 odstotkov več- ji kot leto prej, prvič po dol- gih letih spet posloval z do- bičkom. Bolj kot njegova vi- šina, ki ni presegla osmih mi- lijonov tolarjev, je pomem- bna njegova simbolična vrednost, saj nakazuje, da je podjetje po dveh letih zaklju- čilo najtežje obdobje sana- cije. Prepričana sem, da so naši delničarji lahko zado- voljni, saj družba v letu 2003 nadaljuje z izpolnjevanjem ambicioznih strateških us- meritev na področju trženja, upravljanja s človeškimi vi- ri, zagotavljanja kakovosti ter pripravami za vstop Slo- venije v Evropsko unijo. Že v preteklem letu smo se uve- ljavili z izvedbo velikih in zahtevnih projektov ter s tem stopili ob bok največjim družbam v panogi. Pogod- bene obveznosti in pričako- vanja naročnikov izpolnju- jemo tudi na večih projek- tih izven celjske regije. Na- črt za leto 2003 je za prvo polletje predvidel 3,1 mili- jardo tolarjev prihodkov, kar je 50 % celotnega načrtova- nega prihodka za leto 2003. Načrtovane prihodke smo dosegli izključno na doma- čem tržišču. Dosežena viši- na prihodkov pomeni, da smo dosegli 2,1 % tržni de- lež oziroma 4 % tržni delež v visokih gradnjah, s čimer se uvrščamo med srednje ve- like gradbene družbe. Vse to so gotovo razlogi za zavist tistih, ki me sedaj obtožujejo in skušajo one- mogočiti ali zmanjšati našo poslovno učinkovitost in us- pešnost. Če me kaj bogati, je to zagotovo naš napredek k dolgoročni stabilnosti in poslovni uspešnosti. LIDIJA ŽAGAR, predsednica uprave Gradiš Celje d.d. Št. 42-16. oktober 2003 GOSPODARSTVO 7 Cetis prehiteva iconkurenco Celjski tiskarji so pri izdelavi potovalnih dokumentov prijavili kar štiri patente - Kmalu bančne in tudi telefonske kartice Na račun velikih naložb v posodo- t)itev proizvodnje in v novo tehnolo- gijo si je celjski Cetis v zadnjih treh letih pri tiskanju potovalnih dokumen- tov in izdelavi vseh vrst kartic zago- tovil veliko prednost pred konkuren- co. Zelo malo je verjetno, da bi mu j(do od domačih tekmecev, vsaj v bliž- nji prihodnosti, lahko prišel dovolj bli- 2U in mu prekrižal načrte. Tudi zato, lier so v podjetju v izdelavo tako ime- novanega varnostnega programa, ki ga tržijo pod blagovno znamko Cetis Security, vpeljali mnogo novosti. Te so v precejšnji meri plod lastnega zna- nja in so jih tudi patentirali. Čeprav slovenski potni list velja za ene- ga sodobnejših v Evropi, so v Cetisu šli le korak naprej. Dodali so še nekaj no- nih zaščitnih elementov in nastal je nov )Otni list, ki so mu nadeli delovno ime [erra Incognita. Po besedah namestni- ce glavnega direktorja v Cetisu Simone Potočnik, so na strani, kjer so zapisani Dsebni podatki, namesto polikarbonat- le osnove uporabili posebno fplijo, ka- ffšne doslej v svetu niso poznali, razvi- i pa so jo sami v podjetju. »Folija, ki smo jo doslej kupovali pri tujem doba- ritelju, se je včasih tudi odlepila. Z na- So folijo to ni več mogoče, kar pomeni ^dodatno zaščito pred ponarejanjem,« »jasnjuje Potočnikova. Pri novem pot- lem listu je drugačna kot doslej in dru- ;ačna kot pri drugih potnih listih tudi fezava, ki so jo prav tako patentirali. Cetisovi razvojniki so prej kot drugi tudi »pogruntali«, kako pred morebit- nimi zlorabami zaščititi čip s podatki, Id ga je mogoče vgraditi v platnice ali prvo stran dokumenta. »Nove zaščitne elemente smo razvijali kar nekaj let, od izdelave prvega potnega lista naprej, pri tem pa smo proučevali tudi vse poskuse ponarejanja. Vzorčni potni list je zbu- dil precej pozornosti na nedavnem sim- Slmona Potočnik, namestnica glavnega direk- torja v Cetisu poziju o varnosti dokumentov v Evrop- ski uniji, na katerem smo predstavni- kom sedanjih" in bodočih članic unije predstavili tudi vzorčne vizumske na- lepke, ki jih doslej ni uspela izdelati še nobena od pristopnic. Pred kratkim smo že poslali ponudbo v Romunijo in pri- čakujemo ugoden razplet,« pravi Potoč- nikova. V Cetisu se že pripravljajo tudi na vključevanje bioemetričnih metod pre- poznavanja obraza v potnih listih, ki jih zahtevajo ZDA. »Poskušamo pač slediti dogajanjem v svetu. Čas, ko bo treba potne liste spet zamenjati, nas namreč ne sme presenetiti,« pojasnjuje Potoč- nikova, ki je prepričana, da do zame- njave dokumentov ne bo prišlo »na vrat na nos«, ampak postopoma, po naravni poti, kar pomeni, da bomo nove potne liste dobili takrat, ko bo sedanjim pote- kla veljavnost. Cetis pluje v vode bančnih icartic Poleg izdelovanja potnih listov, ki po- meni približno 10 odstotkov celotne proizvodnje, so vse bolj pomemben Ce- tisov program tudi kartice. Poleg oseb- nih, zdravstvenih in komercialnih kar- tic so začeli izdelovati tudi bančne in pred kratkim so že prevzeli projekt Nove Ljubljanske banke, za katero bodo opravljali personifikacijo kartic. S po- slom z NLB je povezana tudi ena od novih strateških preusmeritev celjske- ga podjetja, o kateri pa za zdaj uradno še ne želijo govoriti. Kot je povedala Simona Potočnik, bo- do kmalu začeli izdelovati tudi telefon- ske kartice, kar pomeni, da bo Cetis sča- soma posegel prav v vse sfere, kjer se upo- rabljajo kartice. Poleg tega veliko priča- kujejo tudi od uvajanja novosti pri izde- lovanju etiket, kjer s papirja prehajajo na folijo. Gre za novost v Sloveniji, za katero se zanima vse več polnilnic pijač. »Kljub vsem novim projektom, za kate- re že nekaj časa vsako leto namenimo od 4 do 5 milijonov evrov, v Cetisu še na- prej ohranjamo svoje klasične progra- me, ki pa jih nenehno prilagajamo spre- membam. Če bi bili odvisni samo od ne- kaj izdelkov ali celo od enega samega, bi to pomenilo za podjetje veliko nevarnost,« pravi Potočnikova. V Cetisu pričakujejo, da bodo imeU ob koncu leta dobre poslovne rezulta- te. Prihodki sicer ne bodo tako visoki kot lani, ko so zaradi zamenjave pot- nih listov imeli rekorden promet. Do- slej so dosegli že 65 odstotkov načrto- vanega prometa, pričakujejo pa tudi do- biček. Ob koncu devetih mesecev so ga imeli že za 130 milijonov tolarjev. Trenutno v Cetisu okrog 30 odstotkov prometa ustvarijo s prodajo na tuje tr- ge, večino denarja pa zaslužijo s pro- dajo fotovrečk. Simona Potočnik pra- vi, da je njihova vizija postati pretežni izvoznik, vendar pri tem ostati največ- ji tudi na domačem trgu. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Steiciarji se umiicajo iz turizma Steklarna Rogaška je pro- flala svoj 30-odstotni delež Nružbi Zdravilišče Rogaš- M, ki ga je pred časom ku- tiila od Slovenske razvojne "Iružbe. Komu in za kakšno ^no so prodali 180.000 del- Kc, v steklarni še ne želijo •vedati. Pojasnili so le, da sodi prodaja v okvir sana- cije. Novoustanovljeni hol- •ling Rogaška Crystal se je "lamreč odločil, da bo opu- 5'1 oziroma prodal vse de- lavnosti, ki niso povezane s steklarstvom. Po neuradnih informacijah ^tabila najresnejša kandida- ta za nakup steklarninega de- leža Bistričan Stanislav Pše- ničnik oziroma njegovo pod- jetje Plod, ki ima v Rogaški Slatini že hotel Savo, in Zdra- vilišče Rogaška-Zdravstvo, ki je v večinski lasti Diagnostič- nega centra Bled. Obe pod- jetji že imata deleže v Zdra- vilišču Rogaška, saj sta bili skupaj s steklarno in Mesars- tvom Žerak iz Rogatca v kon- zorciju, ki je od razvojne družbe leta 2001 kupil nekaj več kot 54 odstotkov delnic tega podjetja. Da se namerava steklarna umakniti iz Zdravilišča Ro- gaška, je bilo mogoče slutiti že v začetku meseca, ko je prišlo do zelo hitre zamenja- ve v vrhu. Družbo je zapustil predsednik uprave Iztok Li- povšek, ki je bil »steklarnin človek«, odstopil pa je tudi predsednik nadzornega sve- ta Davorin Škrinjarič, sicer predsednik uprave Holdinga Rogaška Crystal. Lipovška je začasno zamenjala Milena Je- len, sicer tudi nova direkto- rica Zdravstva, nadzorni svet pa do seje skupščine delni- čarjev, ki bo 13. novembra, vodi Stanislav Pšeničnik. Poleg imenovanja novih nadzornikov bodo lastniki Zdravilišča Rogaška na skupš- čini odločali tudi o pokriva- nju stare izgube, ki skupaj z lansko znaša več kot 900 mi- lijonov tolarjev, o zmanjša- nju osnovnega kapitala in o umiku delnic s prostega trga ljubljanske borze. JI Opravičilo v članku Slovenski Hiedel steber nemškega '^oncerna, ki je bil v Novem '^dniku objavljen 9. okio- "■"a, se nam jo nehote na- I^^čno /apiscil priimek di- '^ktorja podjetja. Dejanu °ošnaku in bralcem se Opravičujemo. Št. 42-16. oktober 2003 Umirjanje trga Prejšnji teden smo poročali o strmem padcu indeksov zaradi objave ATVP o razkritju domnevnega nezakonitega poslovanja nekaterih borznih članov. Vseeno je hitro posta- lo jasno, da se bo rast nadaljevala in da velikega prodajanja tujcev ne bo. Glavni indeks SBI20 se je gibal samo v eno smer - navzgor. V sredo, 8. oktobra, je SBI20 dosegel novo rekordno zaključno vrednost, ki po novem znaša 3.627,26. Proti koncu prejšnjega tedna pa je bilo opaziti ponovno umiritev rasti tečajev. Umiritev se je nadaljevala v ponede- ljek, ko je bilo na trgu opaziti velik delež prometa v svež- njih. Že torkovo trgovanje pa je bilo precej negativno, pro- met pa nizek. V zadnjem tednu se je med delnicami iz kotacije največ trgovalo s Krko. S to delnico je bilo v zadnjem tednu oprav- ljenih za 2,2 milijarde SIT poslov, je pa res, da je veliko večino tega zavzemal sveženj. Rast Krke se je prejšnjo sredo ustavila tik pod mejo 50.000 SIT na delnico. V četrtek so se tečaji začeli počasi zniževati in borzni analitiki se sprašuje- jo, ali je 50.000 SIT mogoče zaenkrat dovolj za Krkino del- nico, ki je od poletja pridobila skoraj 30%. Zaradi padcev v zadnjih dneh je delnica ponovno na ravneh izpred enega tedna. V torek je bilo za delnico Krke potrebno odšteti 48.662 SIT. Podobno se je dogajalo z Gorenjem. Delnica je na te- denski ravni izgubila 1,6%, velik del prometa pa je zavze- mal sveženj. V torkovem trgovanju je delnica padla na 4.612 SIT. Gorenju so po prometu sledile Merkurjeve delnice. Na tedenski ravni so se le-te pocenile za 2,6%. Med prometnej- šimi sta bila Petrol, ki je v zadnjem tednu padel za 0,7% na 46.434 SIT za delnico in Mercator, ki je padel za 1,2%. Z delnicami Pivovarne Laško se je trgovalo precej mirno, na tedenski ravni pa so se pocenile za 0,9%. Delnici Cinkarne Celje in Juteksa sta na prostem trgu porasli. Prva za 0,51 druga pa za 0,85 odstotka. Z ostalimi delnicami iz »štajer- ske« regije se je trgovalo bolj malo. Podobno kot v kotaciji so se gibale tudi delnice PID-ov. Indeks PIX je prejšnjo sredo zabeležil nov rekord pri 3.090 točkah, potem pa je začel počasi drseti navzdol do ravni 3.026 točk. Med najprometnejšimi so bile kot običajno delnice investicijskega sklada NFDl, katerih vrednost je ta teden padla na 215,36 SIT, kar pomeni 0,6% manj kot prejšnji teden. Precej prometa je bilo opravljenega na delnici KD ID-a. Vrednost le-teh se je ta teden znižala za 2,7% na 147,64 SIT na delnico. Sledili sta še delnici Zlate Monete 1, ki so padle za 1,2% na 195,1 SIT, Krona Senior pa se je pocenila za 2% na 96,31 SIT. S Triglavom Steber 1 se je ta teden trgovalo manj, delnice pa izgubile odstotek svoje vredno- sti. Zgodnji znaki trgovanja v zaključku tedna kažejo na na- daljnjo umiritev, ki se je pričela že prejšnji četrtek. Mnenja na trgu so deljena. Nekateri menijo, da je trg dovolj zdrav in da vsaka korekcija prinaša priložnost za ugodne nakupe. Spet drugi menijo, da bi bilo dobro, da se trg umiri za dalj časa in da bi to bilo za prihodnjo rast najbolje. Po mojem mnenju se kažejo prvi znaki umiritve trga. Promet se je v zadnjih dneh zmanjšal, kar kaže na to, da ljudje niso pri- pravljeni kupovati večjih količin, pri cenah, ki so občutno nad enotnimi tečaji. Promet povišujejo le svežnji, ki veli- kokrat niso merilo za dejansko dogajanje. Kot protiargu- ment bi lahko navedel dejstvo, da je bil v zadnjem mesecu prvič po letu in pol zabeležen porast naložb tujcev na orga- niziranem trgu kapitala, kar iz preteklih izkušenj pomeni dober znak. Iz tujine bi lahko prihajala moč za nadaljnjo rast. Vendar kako dolgo? GREGOR KOŽEU Ilirika borzno posredniška hiša, d.d. gregor.kozelj@ilirika.si 8 f AKCIJA Dvakrat zlat duhovnik Vitanjski župnik, zlatomašnik monsignor Viljem Gumilar v srcu še vedno nosi svoje Prekmurje z jasno mislijo in odloč- no besedo monsignor Viljem Gumilar že 44 let zaznamu- je življenje vitanjske žup- nije. Zraslemu med blagi- mi griči Goričkega so bile trde pohorske skale živ- ljenjska preizkušnja. Da se jo je lotil na pravi način, so pokazali letos tako župlja- ni kot občani Vitanja. Zla- tomašnik msgr. Gumilar je postal prejemnik zlatega vi- tanjskega grba, najvišjega občinskega priznanja. Častni naziv monsignor, ki ga papež podeljuje zasluž- nim duhovnikom, je prejel že v osemdesetih letih. Domači kraji ostanejo člo- veku za vedno zapisani v du- ši. Msgr. Gumilar se še ved- no z razvnetostjo razgovori o Goričkem, o vasi Vidovci pri Gradu, kjer je zrasel v kmečki družini s tremi otro- ki: »Na domačiji živi samo še moj brat. Šest okoliških hiš je praznih, opustelih...« Nekoč je bilo drugače, pol- no življenja. Takrat so bistre- ga fantiča poslali v gimnazi- jo v Mursko Soboto. Začel jo je v kraljevini Jugoslaviji, nadaljeval pod madžarsko okupacijo in dokončal v Ti- tovi Jugoslaviji: »Med po- čitnicami, ko so doma komaj čakali na še en par rok, smo morali na udarniško delo. Po 6. razredu smo dva meseca regulirali reko Pesnico, na- slednje leto smo pomagali ši- riti progo Šamac-Sarajevo, po 8. razredu smo gradili No- vo Gorico.« Takrat se je tudi odločil za duhovniški poklic. Pravzaprav so odločili dru- gi: »Želel sem študirati sla- vistiko in zraven teologijo, a tega niso dovolili. Izbral sem teologijo.« Priden študent je 6-letni študij končal v petih letih: »Samo še pri vojakih je bilo huje. Vsa leta so nas, skoraj dan na dan, obiskovali in za- sliševali udbovci. Storili so vse, kar je bilo mogoče, da bi nas odvrnili od teologije. Moje vzorno udarniško delo naenkrat ni imelo nobene ve- ljave več...« V istem košu z lopovi Mladi Viljem je diplomi- ral, bil posvečen v duhovni- ka in 12. julija 1953 bral no- vo mašo v domači farni cerkvi pri Gradu. Tri dni po njej, po vsega treh opravljenih ma- šah, je moral k vojakom. V Zemun pri Beogradu, za 18 mesecev, »čeprav so drugi di- plomiranci služili samo eno leto.« Njemu so dobesedno rekli, da »to ne važi za popo- ve i lopove.« Pričeli so se naj- težji časi v življenju Viljema Gumilarja. »To je bilo načrtno uniče- vanje mladega človeka. De- lati sem moral vse: učil sem nepismene brati, oficirje ma- tematiko, pomagal sem v šta- bu in v kuhinji. Naj sem de- lal še tako dobro, dopusta nisem dobil niti enega same- ga dneva, kaj šele, da bi mi dovolili izhod za sveto ma- šo. Vseeno mi je uspelo za veliko noč brati svojo četr- to sveto mašo. V povsem prazni, skrbno zaklenjeni cerkvi, kamor me je po ve- likem pregovarjanju spustil zaradi moje uniforme pre- strašeni župnik. Veste, strah je bil takrat naš spremljeva- lec. Strah, ki so ga povzro- čala zasliševanja in grožnje. Meni so grozili, da bom mo- ral ostati pri vojakih vse do- kler ne opustim popovstva. Strašno je bilo, najbolj noč pred mojim napovedanim odhodom domov. Zasliševa- nje se je vleklo od 21.30 do 3.30. Nikoli ne bom poza- bil, kako mrzla je bila tista noč, mene pa je vedno bolj kuhala vročina. Ko je bilo konec zasliševanj, sem legel na brzostrelko in čakal. Uni- čen od strahu. Ko so me dru- go jutro vendarle spustili do- mov, je strah ostal. Celo pot domov sem se oziral in sa- mo čakal, da me kdo ustavi, odpelje nazaj, da... Še ko sem izstopil na domači po- staji v Mačkovcih, kjer me je čakal oče, napetost ni po- pustila. Vseh 5 kilometrov do doma sploh nisem mo- gel spregovoriti. Tudi ko se mi je vrnil glas, je strah os- tal.« Pot V Vitanje A najhujše je bilo za njim. Za vse svete je že bral mašo pri Gradu, marca prihodnje leto je bil z dekretom ime- novan za kaplana v Gornji Radgoni: »Župnišče je bilo le- po, le udba ta štiri leta še ni dala miru...« Potem pa je bil leta 1959 imenovan za kapla- na v Vitanju in po 9 letih za župnijskega upravitelja. Le- ta 1967 je postal vitanjski žup- nik. Tako je že 45. leto med Po- horci: »Seveda so me ta leta zaznamovala, a v srcu sem še vedno Prekmurec. Eno iz- med treh zahvalnih maš ob 50-letnici posvečenja sem da- roval v svoji rojstni župniji pri Gradu.« Prvo je daroval 13. julija v Vitanju, tretjo pa v podružnični cerkvi sv. Mar- jete. Dve župnijski cerkvi Ob zlati maši msgr. Gumi- larja je praznovala cela žup- nija. Iz čestitk in zahval je velo zavedanje, da je zlato- mašnik naredil zanje veUko, pa naj gre za dušno pastirs- tvo ali tisto očem bolj vid- no, skrb za ohranitev bogate kulturne dediščine. Vitanje se lahko upravičeno ponaša z urejenima cerkvama sv. Pe- tra in Pavla ter Matere Božje na Hriberci. Obe sta župnij- ski cerkvi: prva, iz 13. sto- letja, je zimska, druga, ba- ročna, je poletna (tudi kva- zi) župnijska cerkev. »To po- meni veliko več skrbi za sa- mo vzdrževanje in obnavlja- nje kot tudi dela ob vsako- kratnih slovesnih sezonskih selitvah,« monsignor nekoli- ko potoži. Upravičeno. Zad- nja izkušnja, obnova čudo- vitega baročnega oltarja v cerkvi na Hriberci, namreč potrjuje, da mora župnija v celoti sama poskrbeti zase (in še za škofijo). »Ko smo ob- navljali zunanjost cerkve, so nam rekli, naj to sami nare- dimo, da pa bosta občina in država pomagali pri obnovi oltarja. Pa ni dala tolarja ne ena ne druga. Račun, težek 6 milijonov tolarjev, moramo mariborskemu zavodu za spo- meniško varstvo nekako po- ravnati. Saj ljudje veliko pris- pevajo, a žal je tudi pri nas tako kot drugod - največ da- jo tisti, ki imajo najmanj.« Mlado drevo rabi oporo Pa ni skrb za sakralne ob jekte in njihovo okolico na težje opravilo msgr. Gumi larja: »Najtežji je verouh Vseh 44 let že učim vitan ske otroke. Po 300 jih je b lo pred leti, letos komaj 201 a so otroci danes tako zel drugačni, da učenje terja ve truda. Pridejo, vsi do zac njega pridejo, potem pa nj poslušajo, ne delajo doma čih nalog. Do učenja jim r - samo klepetali bi. Zgle da, da je doma in v šoli vzgo ja zatajila. Mlado drevo p je treba privezati h kolu, mi dati oporo, da dobi pravi obliko.« S to mislijo zlatomašni vztraja v mali veroučni uči niči, kjer je prostora za sa mo en razred in še vednc če ne gre drugače, kakšneg hudo motečega učenca o( nese iz učilnice. In se spe minja, da so bili včasih otro( drugačni, da so bili drugač- ni njihovi starši, da je bilo vse drugače: »Že res, da je oblast stiskala, a bil je red. Sedaj pa je anarhija!« MILENA B. POKLIC Občinskemu nagrajencu, zlatomašniku msgr. Viljemu Gumilarju se je za dolgoletno in vztrajno delo zahvalil tudi vitanjski župan Slavko Vetrih. Na prVem mestu je še vedno trdno zasidran Marko Leva, medtem ko je ta teden Milan Strmšek z drugega mesta - res da samo za en glas - izpodrinil Marka Šramla. Nekaj spre- memb je tudi med ostalo deseterico. 1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (651) 2. Milan Strmšek, Dramlje (418) 3. Marko ŠramI, Slivnica pri Celju (417) 4. Janko Strašek, Dobrna (408) 5. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (334) 6. Rok Metličar, Sladka Gora (329) 7. Jože Horvat, Laško (226) 8. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (170) 9. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (122) 10. Jože Kovačec, Polzela (119) Nagrajeni bralci: Ivanka Zdolšek, Marija Dobje 20 a, Dramlje; Julijana Kompošek, Prožinska vas 37, Štore; Mojca Jezernik, Nova Cerkev 15. Prejeli bodo hišno da- rilo NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše hiše. Št. 42-16. oktober 2003 INTERVJU 9 »Ne bom se držala za stollfc .pravi Tina Gril, nova direktorica Občinske uprave Mestne občine Celje - Občinska uprava pred reorganizacijo fina Gril, nekdanja direktorica Opatij- fl-mestnega zavoda sv. Danijela in rav- iteljica katoliškega vrtca Danijelov lev- ic, je celjsko javnost dodobra razburka- te je sprejela povabilo celjskega župa- I Bojana Šrota, ki ji je ponudil mesto di- litorice občinske uprave Mestne občine Ije. 27-letna univerzitetna diplomirana avnica, ki je bila na zadnjih volitvah it kandidatka neodvisne liste Mladi za 50 prihodnost izvoljena tudi v Mestni et MOC, je tako 1. avgusta letos postala ijmlajša direktorica občinske uprave v oveniji. Funkcijo je zagrizena skavtinja in člani- Opatijskega pevskega zbora sprejela pred- em zato, ker ji predstavlja velik izziv, ob mer se, zatrjuje, zaveda tudi svojih po- jnjkljivosti. Kot največjo med njimi iz- istavi mladost in iz tega izhajajoče po- anjkanje izkušenj. Kar bo, je prepričana, nalu nadomestila s pridnostjo, učenjem sposobnostjo za prilagajanje novim raz- eram. Prva naloga, ki se je namerava lotiti na ivem delovnem mestu, je predvidena reor- nizacija občinske uprave. Delovanje sled- enaj bi bilo poslej predvsem bolj prilago- 10 potrebam občanov, pravi nova direkto- a. Ki namerava svoje (in županove) načr- oa novem delovnem mestu nedvomno ure- ičiti. Se je bilo ob odhodu v novo službo težko sloviti od otrok iz Danijelovega levčka? h izkušnje, ki sem jih pridobila v času, isem bila direktorica vrtca, sem zelo hva- ina. Predvsem sem hvaležna gospodu opatu Jrjanu Jezerniku, ki mi je dal to prilož- st, da je verjel vame morda bolj, kot sem se verjela jaz sama. Delo v vrtcu je bilo me velika preizkušnja, ki je združevala let različnih obveznosti. V službi v vrtcu sem se dobro počutila in avzato, ker sem tam pustila del sebe, se je o zelo težko posloviti. Otroci mi slovesa io olajšali, in tudi potem, ko sem že odš- sem še nekajkrat potočila kakšno solzo, vedno se rada vračam k njim. Po končani gimnaziji ste se odločili za udi) prava, vaša prva služba pa je bila v 'cu. Kdaj ste spoznali, da služba v odvet- ški pisarni ni tisto, kar bi vas zanimalo? ^'edno sem občudovala očeta, ki je zdrav- nega zemljišča. VII. Vse stroške, ki izvirajo iz sklenjene pogodbe, se zaveže plačati izbrani ponudnik. VIII. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe-držav- ljani Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. IX. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višja ponuje- na cena. X. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do četrtka, 6.11.2003, do 12. ure na naslov: Mestna Občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg Celjskih knezov 8, z oznako »NE ODPIRAJ - Javno zbiranje ponudb - ZN Gospodarska cona v Celju«. Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja. XI. Ponudbi je potrebno predložiti: potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % od izklicne cene stavbnega zemljišča na transakcijski račun Mestne obči- ne Celje št. 01211-0100002855, sklic na 28 75108- 7130007-28010003 (ponudniku, ki na razpisu ne bo • uspel, bo prodajalec varščino vrnil v 15 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, izbranemu ponudniku pa jo bo vračunal v ceno ob plačilu); za fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS; za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS in ne sme biti starejši od 30 dni; XII. Odpiranje ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Zavo- da za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8, Celje (drugo nadstropje) v četrtek, 6.11. 2003, ob 13. uri. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati s pooblastilom ponudnika. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje stvarnega in finanč- nega premoženja Mestne občine Celje in vse ponudnike obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika v 8 (osmih) dneh od dneva javnega odpiranja ponudb. XIII. Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji zemljišča z najugodnejšim po- nudnikom, oziroma lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi. XIV. Natančnejša pojasnila lahko zainteresirani ponudniki do- bijo na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje, tel. 03- 426-56-20 - Maja SEKULIC, univ.dipl.inž.arh. in 03-426- 56-36 - Dušan VERBOVŠEK, univ.dipl.prav, ter 03-426- 56-34 - Mojca PERŠE, univ.dipl. prav. MESTNA OBČINA CELJE Zavod za planiranje in izgradnjo St. 42-16. oktober 2003 16 KOZJE ROGATEC i ŠMARJE P. J. Kozjansko jabolko v Evropi Tridnevno mednarodno prireditev v Podsredi si je ogledalo 7 tisoč obiskovalcev, ki so občudovali 52 imenitno založenih stojnic Praznik kozjanskega ja- bolka ni več samo največ- ja vsakoletna prireditev v Kozjanskem parku, pač pa dobiva pomembno mesto tudi v slovenskem in po za- slugi gostov iz Finske, Nem- čije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške tudi v evropskem prostoru. Prvi dan je bil namenjen strokovnemu srečanju, dru- gi in tretji pa sta v obnovljen trg Podsredo privabila okoli 7 tisoč domačih in tujih obi- skovalcev. Lepo vreme je omogočilo prijazno priredi- tev z mnogimi dobro zalo- ženimi stojnicami z doma- čimi eko pridelki in izdelki, bogatim kulturno razvedril- nim programom in spremlja- jočimi prireditvami od dveh razstav do raznih tekmovanj. Med drugim so tekmovali, kdo bo odrezal najdaljši olup sočnega jabolka. Na razstavi jabolk iz Koz- janskega parka v Sloven- sko-bavarski hiši so tokrat predstavili okoli dvajset raz- ličnih vrst. Pet je bilo nez- nanih in zato brez imen, med drugimi pa smo zasle- dili jabolka z zanimivimi imeni maslenka, ovčji nos, voščenka, peteršiljka, rde- či bobovec, vrtnica, štajer- ski pogačar, rumena lepoc- vetka, rožmarinka, sodčki in druge. V parku so doslej odkrili več kot sto različnih starih sort jabolk! Med razstavljavci iz Koz- janskega parka je bilo tudi veliko gostov s Primorske, Goričkega, Prlekije, Gorenj- ske in od drugod. Obisko- valci so med sprehodom po trgu in med stojnicami lah- ko poskušali številne mesne in krušne izdelke, razne na- pitke in peciva, da o razno- vrstnem sadju sploh ne go- vorimo. Žal je bilo tudi to- krat premalo jabolk za pro- dajo ali pa komunikacija med tistimi, ki so kupovali in onimi, ki naj bi prodaja- li, ni bila najbolj spretna. Marsikdo si je imenitnih razstavljenih izdelkov in pri- delkov zaželel tudi v osta- lih dneh med letom, na ža- lost pa je zaenkrat takšna prodaja še omejena. Direktor Kozjanskega parka Franci Zidar je letoš- nji praznik kozjanskega ja- bolka ocenil odlično. »Na vrhunski način nam je us- pelo predstavili na eni stra- ni naša prizadevanja in na drugi strani imenitne doma- če eko izdelke in pridelke iz Slovenije in tujine. Tuji strokovnjaki, ki so sodelo- vali na strokovnem sreča- nju, so nam polaskali, da smo s tem praznikom že v Evropi.« Topinambur je nova pi- jača, ki so jo po starih re- ceptih uspešno zvarili v Kozjanskem parku. Topi- nambur je rumena roža, ki se je na ogromnih površi- nah razrasla ob potokih. Gomolje izkopljejo, opere- jo in narežejo, polijejo z vo- do in malo posladkajo ter pustijo, da to zavre. Nato začnejo s kuhanjem in pri- dobivanjem žganja, ki ima specifičen okus in je izred- no prijetno. Poleg tega je to- pinambur priporočljiv za diabetike in ima celo zdra- vilne lastnosti. TONE VRABL Tudi letošnji Praznik kozjanskega jabolka je bil pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje, udeležil se ga je tudi minister Janez Kopač (na fotografiji s sinom), ob njem sta župan Kozjega Andrej Kocman (levo) in (v sredini) direktor Kozjanskega parka Franci Zidar. Med tujimi stojnicami je bila med najprivlačnejšimi Vereinlandlichekerne iz Nemčije s sadjem, sokovi in pletenimi lutkami. Težave s iirvaškimi pokojninami v obmejni občini Roga- tec prejema kar tretjina upokojencev pokojnine s Hrvaškega. Gre za 120 ob- čanov, ki so bili zaposle- ni predvsem v tovarnah steklene embalaže in pla- stičnih izdelkov v sosed- njem Humu na Sutli. Po- kojnine so zelo nizke, pa še z zamudo jih prejema- jo. Pokojnine teh slovenskih državljanov znašajo danes od približno 40 do 80 tisoč to- larjev, pri čemer so še pose- bej nizke tiste, ki so bile za- služene v Stražaplastiki. Vsa leta po razpadu Jugoslavije pa je slovenskim državlja- nom posebne težave povzro- čala predvsem velika zamu- da, s katero so prejemali svoje že tako nizke hrvaške pokoj- nine, šele pred koncem me- seca. Lani je bilo dolgotrajne- ga potrpljenja konec, saj sta odbor stranke DeSUS ter Društvo upokojencev opo- zorila na težave s posebno peticijo. Poslala sta jo na različna ministrstva v Zagre- bu ter Ljubljani, kar je očit- no vplivalo na to, da preje- majo pokojnine v zadnjem času »že« približno petnaj- stega v mesecu. Pri tem v hrvaški prestolnici trdijo, da so za zamudo krive banke. Vse kaže, da tudi sloven- ski državni organi ne delajo tako, kot od njih pričakuje- jo obsoteljski davkoplačeval- ci. Tako v Društvu upokojen- cev omenjajo, da naj bi tra- jalo kar osem mesecev, pre- den jim je bil iz Ljubljane po- sredovan odgovor, ki so jim ga na ljubljanski naslov po- slali Hrvati. Odgovor, ki os- tarelih Rogatčanov, ki se mo- rajo preživljati po slovenskih cenah, seveda ni zadovoljil. Zato bodo vztrajali naprej. Nezadovoljstva sloven- skih državljanov s hrvaški- mi pokojninami pa s tem ni konec. V Društvu upokojen- cev iz Rogatca so nezado- voljni tudi zato, ker občani s hrvaškimi pokojninami že vsa leta poleg pokojnine ne prejemajo nadomestila za rekreacijo. Po nekaterih in- formacijah, ki so jih prido- bili, naj bi bil omenjeni de- nar namenjen za obnovo Hr- vaške, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. Me- nijo, da kot slovenski držav- ljani niso dolžni prispevati za obnovo sosednje države. Zato so na problem pred nekaj tedni pisno opozorili predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Vin- ka Gobca. Njegov odgovor še pričakujejo. BRANE JERANKO Na desetine milijonov v zdravstvo v zdravstveni postaji Šmarje pri Jelšah, kjer je bil v prvi polovici leta zgrajen velik prizidek, spet nadalju- jejo z deli. Po izgradnji prizidka v treh etažah, ki služi za nujno medicinsko pomoči in za administracijo, na- daljujejo s popolnim prenavljanjem prostorov labora- torija ter ambulant splošne medicine. Gre za celovito sanacijo strojnih ter elektro inštalacij, prenovo podov, opleska ter zamenjavo pohištvene opreme. Obenem gradijo še manjši prizidek, kjer bodo med drugim novi glavni vhod ter prostori za optika. Dela naj bi trajala vse do konca leta, nakar bo prihodnje leto na vrsti preuredi- tev kotlovnice za ogrevanje s plinom. Vse skupaj bo stalo 103 milijone tolarjev, od česar bo največ prispevala občina, blizu petino denarja zdravstveno ministrstvo, nekaj pa tudi zdravstveni dom. Občino Šmarje pri Jelšah pa čaka veliko nalog še v pri- hodnjih letih. Letos poleti se je prijavila na državni razpis za sofinanciranje investicij na zdravstvenem področju na primarni ravni za obdobje od leta 2004 do 2008. Po uredi- tvi kotlovnice bi v naslednjih letih nadaljevali z adaptacijo prostorov reševalne postaje, pralnice ter likalnice, urediti želijo manjše garažne prostore ter kupiti novo terensko vo- zilo za nujno pomoč. V letu 2008 bi prišla na vrsto še uredi- tev garaž za reševalne avtomobile. Gre za naložbe v skupni vrednosti 61 milijonov tolarjev, od česar naj bi ministrstvo prispevalo 26 milijonov. BRANE JERANKO Majda Koren Zjnka Šramel Kdo bo direictor doma? V Šmarju pri Jelšah so ob- javili dva javna razpisa za novega direktorja Doma upokojencev, vendar do iz- bire še ni prišlo. Za vršilko dolžnosti direktorice je bi- la za leto dni imenovana glavna sestra Majda Koren, ki bo z opravljanjem dolž- nosti začela 26. oktobra. Dosedanja, priljubljena di- rektorica Zinka Šramel, ki vodi dom že dve desetletji, je namreč izpolnila pogoje za upokojitev. Med prvim javnim razpisom za njeno na- slednico ni nobena kandidat- ka izpolnjevala vseh potreb- nih pogojev, na ponovljenem pa se svet zavoda ni odločil za nobeno od kandidatk. Šramlova je med oskrbo- vanci doma ter širše zelo pri- ljubljena, saj ji je uspelo v domu ustvariti domače vzdušje. Med njenim vode- njem je prišlo tudi do novih investicij, za vsa osebna pri- zadevanja pa so ji v preteklih letih podelili plaketo obči- ne. Zaradi napovedi upoko- jitve so bili v Obsotelju ter na Kozjanskem zaskrbljeni zaradi naslednika. Takoj se je pojavilo nekaj imen, ki bi jo utegnila naslediti, vendar se to (še) ni zgodilo. Bodoča vršilka dolžnosti Majda Koren, ki je občanka Šentjurja, je že doslej delala kot direktoričina pooblašče- na namestnica. V šmarskem domu jo poznajo kot glavno sestro že 27 let. V najširši jav- nosti se je doslej pojavljalo predvsem ime njenega sopro- ga Mirana Korena, vodje služ- be za stike z javnostjo v no- tranjem ministrstvu. BRANE JERANKO Št. 42-16. oktober 2003 SL. KONJICE VOJNIK VITANJE 17 Storkljina hiša živi Pred letom dni je Društvo prijateljev mladine Sloven- ske Konjice s pomočjo ob- čine odprlo dom prostoča- snih dejavnosti za osnov- nošolce. Stavbe, kjer je vča- sih domoval mladinski cen- ter, se je po gnezdu na njej prijelo ime Storkljina hiša, vanjo pa prihaja vedno več otrok. Tudi to je razlog, da 50 v okviru društva obliko- vali poseben projekt, ki ga vodi Marinka Hasenbihel. Kot je poudarila na dnevu odprtih vrat Štorkljine hiše, otroci radi prihajajo, zanje pa vsakodnevno skrbi diplo- mirana socialna delavka, ki je zaposlena preko javnih del. Ob četrtkih se ji pridružijo. vzgojiteljice, učiteljice in drugi prostovoljci, ki vodijo ustvarjalne delavnice. Letos jih bo 44, pet četrtkov pa bo namenjenih za tematske po- govore. Med šolskim letom je Stor- kljina hiša odprta vsak po- poldan od 13. do 18. ure, ob sobotah in med počitnicami pa od 9. do 14. ure. Med po- čitnicami četrtkove delavni- ce zamenjajo z izleti v bliž- njo in daljno okolico, poskr- beli so za ugoden nakup kart za kopanje v bazenu, pozi- mi bo prišlo na vrsto tudi smu- čanje. Storkljina hiša je z otroš- kimi izdelki prijetno okraše- na, oprema pa je večinoma podarjena, pa naj gre za stole in mize ali računalnike. Če pa bodo želeli pritegniti še več učencev, bo potrebno poskr- beti še za namizni tenis, roč- ni nogomet, blazine, šivalni stroj, žoge in še kaj. Tudi na to članice Društva prijateljev mladine niso pozabile opo- zoriti. Že sedaj pa jih skrbi, kaj bo po novem letu, ko ne bo več programa javnih del. Kdo bo potem vsakodnevno skrbel za osnovnošolce v Štor- kljini hiši? Poleg konjiških otrok so v dejavnosti Štorkljine hiše vključeni tudi učenci iz Loč in okolice. MILENA B. POKLIC Foto: JOŽE KAMENŠEK Četrtki med počitnicami so rezervirani za Izlete. Julija so obiskali Črno jezero. Jesenska paša za oči Slovenci vse bolj cenimo buče. V Arclinu pri Vojniku so pripravili že šesto bučarija- do, z razstavo nekaj tisoč buč, ki so več kot stopetdesetih različnih vrst. Večina buč, ki so znane kot zdravilna rastlina, je jedilnih, zato je pripravila na otvoritvi celjska gostinska šola za občinstvo bogat izbor bučnih jedi. Na tekmovanju je bila najtežja buča težka nič manj kot 123 kilogramov. Pridelali so jo v Vrtnarstvu Krašovec iz Arclina (kjer so namenili bučam dober hektar njive), le kilogram manj pa je tehtala buča iz Vrbja pri Žalcu, pridelek Milana Žolnirja. Sicer pa znaša dosedanji rekord arclinske bučarijade (Slave Bezovšek iz Arclina) kar 135 kilogramov! Zanimiva razstava v Vrtnarstvu Krašovec ter pri njegovih sosedih bo na ogled še ves oktober. BJ, foto: RP Z gradnjo novega mostu pri vstopu v Vitanje iz celjske smeri se je pričela sanacija 10 kilometrov ceste Socka-Vitanje. Most bo predvidoma zgrajen do konca aprila prihodnje leto, do takrat pa bo cesta zaprta (obvoz čez Stranice). Vitanje z obvoznico? Ves promet skozi Vitanje gre skozi ozko trško jedro, zato v občini že dalj časa iščejo drugačno, boljšo re- šitev. Celjski Razvojni center je v svoji študiji pripravil tri raz- ličice poteka obvoznice. Dve sta bili nesprejemljivi, tako da se je spet kot edina spre- jemljiva izkazala že nekdaj predvidena obvoznica - s Ko- njiške ceste bi zavila ob uli- co Pod Hriberco, nato ob po- toku Hočna, mimo čistilne naprave do bližine stare šo- le. Tudi če se bodo Vitanjča- ni odločili za to možnost, ne bo šlo zlahka. Kot je na zad- nji seji občinskega sveta po- vedal župan Slavko Vetrih, ministrstvo za promet in zve- ze ocenjuje, da obvoznica gle- de na prometno obremeni- tev Vitanja ni ekonomsko upravičena. Sicer pa bo mi- nistrstvo namenilo 1,45 mi- lijarde tolarjev za obnovo ce- ste Socka-Vitanje, ena od še- stih etap te sanacije pa je tu- di ureditev ceste skozi Vita- nje, ki bo predvidoma na vr- sti leta 2005. Vitanjčani si bo- do prizadevali, da bi za ta del ceste namenjen denar lahko porabili za obvoznico. MBP Neurejeno središče v vitanjski občini se previdno ponovno loteva- jo oblikovanja urbanistič- nega načrta za center Vi- tanja. Zadnje zamisli, med katerimi je bila tudi kot- lovnica na biomaso, so za- radi nasprotovanja kraja- nov klavrno propadle, za- to je razumljivo, da bodo sedaj skrbno pretehtali vsak predlog. Tudi Raz- vojni center planiranje d.o.o. Celje, pri katerem so naročili izdelavo načrtov, pričakuje, da se odločijo, kaj sploh želijo. Ne glede na to, kakšne re- šitve bodo na koncu spre- jete, krajani vedo, da potre- bujejo avtobusno postajališ- če in tudi sama lokacija zanj ni bila nikoli sporna. Zgra- dili naj bi ga ob sedanji ce- sti, na zemljišču nekdanje- ga Lipa. Tu pa se zgodba spet zaplete. Zemljišče je v lasti podjetnika Martina Zi- danška, ki je sicer priprav- ljen prodati 900 kvadratnih metrov zemlje ob cesti, ven- dar je cena, 35 evrov za kva- dratni meter, po oceni ob- činskih svetnikov previso- ka. Pogajanja ostajajo od- prta, a možnosti za dogo- vor zaenkrat ni videti. Vsi Zidanškovi predlogi so na- mreč za občino predragi - tudi predlog, da omogoči- jo Zidanšku selitev na dru- go lokacijo in s tem prido- bijo za Vitanje izredno po- memben prostor. Ker iz vsega tega očitno še lep čas ne bo nič, Zidan- šek napoveduje vsaj uredi- tev prostora ob cesti, kjer je sedaj sušilnica lesa. Pred- vidoma naj bi bil tukaj nov vhod v firmo in parkirišče, uredili bi ograjo in posta- vili nadstrešek. Tudi tako bi postal pogled na središče Vi- tanja nekoliko manj moteč. MBP Grajski svet za otroke Za zaključek tedna otro- ka so v soboto Občina Slo- venske Konjice, Zavod za kulturo in Gospodarsko interesno združenje Dra- vinjske doline pripravili dan odprtih vrat Starega gradu z naslovom Po zmajčkovi gozdni poti v,^ grajski svet. I Pohod se je pričel pred Osnovno šolo Pod goro, kjer je začetek lani odprte Zmajčkove gozdne učne po- ti. Otroke in starše so na pot spremili učenci šole Pod go- ro, ki so na travniku pod gradom pripravili prisrčno predstavo Mačka Murija. Obiskovalce je pričakal tu- di zmaj, s katerim so se naj- bolj hrabri spopadli, jesen- ski pridih pa je dodala pe- ka kostanjev. Seveda si je marsikdo ogledal tudi zbir- ke v obnovljenem grajskem stolpu. MBP NA KRATKO Šicoda po suši SLOVENSKE KONJICE - V občini je škodo po letošnji suši prijavilo 448 kmetij v skupnem znesku 260 milijonov tolarjev. Za nakup koruze iz državnih rezerv se je prijavilo 328 kmetov, večini so koruzo tudi odobrili. Suša in vročina sta v občini prizadela predvsem travnate površine, ki so bile prizadete 60- do 70-odstotno, koruza 40- do 45-odstotno, žita so bila prizadeta do 30 odstotkov, ocenjujejo pa, da bo škoda v vinogradništvu 30- in v sadjarstvu do 60-odstotna. Za še lepši Resniic RESNIK - V 'ej pohorski krajevni skupnosti deluje priza- devno turistično društvo, ki ga vodi Pavel Kovše. Da bi kra- jane vzpodbudili k ustvarjanju še lepšega okolja, so pripra- vili tekmovanje v urejenosti tudi znotraj krajevne skupno- sti. Med kmetijami se je najbolje uvrstila kmetija Rozalije Škrinjar in Alojza Jereba, med individualnimi hišami pa hiša Martine in Alojza Pačnika. Št. 42-16. oktober 2003 Djerba - pravljični otok Dežela lotosa - a tudi brez njega lahko pozabite na vse! Ko je Odisej odplul iz Troje, je prišel do samotnega oto- ka, kjer so ljudje srečno ži- veli le od lotosa. Nihče ne ve, kaj je v resnici bil loto- sov napitek. Nekateri pra- vijo mošt iz divjega jabol- ka, drugi palmino vino. Sa- dež z medenim okusom je bil tako slasten, da je pov- zročil pravo zmedo, saj so vsi kar pozabili na svoje dru- žine in domovino. Djerba naj bi tako dobila ime »o- tok pozabljivosti« in »deže- la lotosa«, za kar pa se po- leg nje proglašajo še Mal- lorca, Menorca in Malta. Danes mnogi zaman išče- jo zapeljivo okusen sadež, ki bi pomagal pozabiti na vse. Kljub izgubljenemu sadežu pa obiskovalca tega majhne- ga tunizijskega otoka prev- zamejo drugi čari, ki nam ta- ko pomagajo pozabiti vsak- danjik. Djerba leži kot nekak- šna idilična in odmaknjena geografska »kasnejša domi- slica« in se od ostalih delov Tunizije razlikuje tudi po po- litiki, religiji in prebivalcih. Otok je zaradi namakalnih si- stemov izredno rodoviten in zato tudi dokaj zelen. Na njem raste tisoče palm in oljk, ne- katere že prav zavidljive sta- rosti in nemalokrat se ome- nja tudi ime: otok 10.000- ih palm, pravi raj pa pred- stavljajo tudi mnogi termal- ni vrelci, kilometrske rajsko bele plaže ter milo podneb- je s saharskimi in mediteran- skimi vplivi. Zgodovino Djerbe je nare- kovala bolj narava kot reli- gija, saj je njen napredek ved- no zaviralo pomanjkanje vo- de, ki je v zadnjih dveh sto- letjih povzročala masovno iz- seljevanje. Prijaznim doma- činom je največja vrednota je družina. Družinska slavja so tu še vedno velik in po- memben dogodek. V tej zeleni oazi je našlo skupne točke dvoje ljudstev različne vere: muslimani in Judje, ki živijo na otoku že iz antičnih časov. Judje ima- jo tudi svoji dve naselji: Ba- ra Sghrira (mala vas) in Ha- ra Ghriba (velika vas), kjer je tudi judovska sinagoga. Tržnica - prostor za pogajanja Avtentično podobo pokra- jine oblikujejo posamezne do- mačije, ki se imenujejo ha- ouch (hiša). Vsaki hiši pripa- da še strogo ločen vrt, ki se imenuje menzel. Tak način gradnje je v veljavi že stoletja in se ga še vedno strogo drži- jo. To pa prispeva k dejstvu, da na celotnem otoku, razen glavnega mesta Houmt Souk, skoraj nobenega kraja ne mo- remo imenovati mesto. Zato pa je v Houmt Souku živah- no vsakodnevno življenje, kjer so največjega navdušenja de- ležne prav tržnice. Če lastnik trgovine začne s preoptimi- stičnimi, celo nezaslišanimi cenami, ga ne gre zavrniti, am- pak vzeti to kot povabilo za pogajanje. Nekako tretja ce- na od prvotne je najboljša; če jo poskušamo še znižati, nas bo osorno zavrnil. In ko trgo- vec že v tretjo hiti za vami po tržnici in vas vabi nazaj v svojo trgovino na ponovno pogaja- nje, postane stvar za nekate- re zelo zabavna, za druge (ne- vajene njihove poslovne žili- ce) pa utrujajoča in moteča. Kakorkoli že, na koncu se ved- no znova ostaja vprašanje, kak- šna je realna cena izdelka in kdo je v tem boju »potegnil ta kratko«. Saiiara Djerbo lahko uporabimo tudi kot izhodišče za odhod v Saharo. Postanek v vasici, imenovani Medenine, ponuja ogled nenavadnih shramb ži- ta, t.i. gorfe, ki so jih upo- rabljala berberska nomadska ljudstva. Nenavadna pa je tudi arhitektura jamskih stano- vanj v Matmati, ki so najbolj- ša obramba pred poletno vro- čino. V stenah dvorišča so ze- lo udobne podzemne sobe, ki pa se hitro zrušijo, kadar dež zmehča zemljo. Po kli- nih v stenah ali vrvi z vozli pa se preprosto zleze v na- slednje nadstropje. Gospodi- nje še vedno meljejo koruzo ali kuskus v različnih ročnih mlinih, ki jih uporabljajo že od nekdaj. Z dvigom življenjskega standarda v zadnjih letih so se dobesedno dvignili tudi bi- valni prostori njihovih dru- žin, tako da zdaj vsi prebi- valci podzemnega sveta živijo v novem naselju na površju. Mesečeva pokrajina - prizo- rišče snemanja filma Vojna zvezd, nas popelje v skriv- nostni svet, če le imamo do- volj domišljije in nas vodi po poti do Douza - oaze, ki jo imenujejo Vrata v Saharo. Ljudje v njej že stoletja živi- jo v enakem ritmu in so za- dovoljni s svojim svetom. Ko končno prispemo do Saha- re, nas čakajo le še kamele. In dogodivščina se tako prič- ne... MATEJA JAZBEC Podzemno stanovanje v Matmati - odlično zavetje pred puščavsko vročino. KULTURA 19 Zdraviliški dom t malo začetnico v Celju je bila v ponedeljek jav- 3 predstavitev monografije z na- livom Zdraviliški dom v Rogaški [jtini. Nova knjiga opisuje boga- , preteklost najznamenitejše sla- dke stavbe, ki je bila vedno sre- jjče družabnega in drugega doga- mja. Aleksander Žižek, eden od treh av- ifjev, uvodoma opisuje nekdanje živ- jiije v drugih imenitnih evropskih zdra- iliščih, kot sta Karlovy Vary ter Ba- en-Baden. Bojan Cvelfar, direktor jodovinskega arhiva Celje, se je lotil jodovine osrednje zdraviliške stavbe Rogaški Slatini ter odmevnih obiskov jsarjev Ferdinanda ter Franca Jožefa, led drugim opisuje hud požar pred fibližno sto leti, ki je povzročil nasta- nek že tretje osrednje zdraviliške stav- be. Zadnje obdobje opisuje Dušan Mla- covič, ki omenja, da je postal zdraviliški dom po prvi svetovni vojni eden najraz- košnejših hotelov nove jugoslovanske dr- žave. V njem je začelo prevladovati manj premožno jugoslovansko meščanstvo. Si- cer pa je Mlacovič na tiskovni konferen- ci opozoril, da se bo odslej pisalo ime Zdraviliški dom z malo začetnico. Novo ime osrednje stavbe je Grand hotel Ro- gaška, ki bo po prenovi slovesno odprt v soboto. Drago Keršič, direktor Term Ro- gaška (lastnika zdraviliškega doma), je omenil, da je s sedanjo obnovo ter na- stankom sprostitveno-rekreativnega cen- tra zdraviliškemu domu vrnjeno to, kar je stavba nekoč že imela. Monografijo, ki so jo popestrili z raz- ličnimi fotografijami, sta izdala Zgo- dovinski arhiv Celje in Terme Rogaš- ka. Avtorji so želeli, da bi jo radi vzeli v roke tudi običajni zdraviliški gostje, zato je napisana poljudno. V njej so tu- di članki o Aninem plesu ter Ikonogra- fiji, ko so v zdraviliški dvorani po prvi svetovni vojni zamenjali veliko sten- sko sliko Franca Jožefa z kraljem Alek- sandrom (sliko so pred razpadom Ju- goslavije spet zamenjali). V Imeniku gostov so med drugimi omenjeni različni pomembni Habs- buržani in Karadjordjeviči, politik Ed- vard Kardelj, francoska bankirka ba- ronica Rotschild ter glasbenik Franz Liszt. BRANE JERANKO Salve smeha v Trnovljah |la Novačanovih gledaliških srečanjih se vrstijo komedije ljubiteljskih gleda- liščnikov Minuli konec tedna so na odru kul- mega doma v Trnovljah dvignili za- ;or za letošnja že enajsta Novačano- i gledališka srečanja. Prireja jih tr- jveljska 2^rja v spomin na predvoj- ega pisatelja in dramatika Antona ovačana. Občinstvo je v petek dodobra nasme- la komedija Hrup za odrom, domače- 1 ansambla KUD Zarja Trnovlje Celje, režiji Mihe Alujeviča. Salve smeha in ilavze pa je požela tudi sobotna ko- edija združenih gledališčnikov Obči- iGornji Grad s komedijo Zadrečke zdra- !, ki sta jih Vida Cajner in Jože Veni- »k priredila po Goldonijevih Primor- ih zdrahah, na oder pa jih je postavila Anica Stakne. Skupino sestavljajo gle- dališčniki iz društev Gornji Grad, Boč- na in Nova Štifta, odigrali pa so jih v pristnem gornjegrajskem dialektu. Novačanova srečanja se bodo nada- ljevala še v petek, 24. in soboto, 25. oktobra ter v soboto, 8. novembra, vstopnica so v predprodaji v kulturnem domu v Trnovljah vsak četrtek od 18. do 19. ure ter uro pred predstavo. Jutri, v petek, 17. oktobra, prihajajo na trnoveljski oder ob 19.30 člani dram- ske skupine KUD France Prešeren Voj- nik z Moderndorferjevo komedijo Ma- ma je umrla dvakrat, ki jo je na oder režijsko postavil Marijan Pušavec. V so- boto pa bodo na oder stopili gledališč- niki Odra treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah, ki tokrat v Celje prinašajo Laufs-Jacoby-Militareva komedijo zame- njav Penzion Jelen, v režiji Petra Milita- reva. Pri letošnjih srečanjih sodelujejo ne- kateri ugledni celjski slikarji. Na vsa- kem od večerov namreč po en umetnik podari svojo sliko skupini. Prejšnji vi- kend sta to bila slikarja Alica Javšnik in Vlado Geršak, do konca letošnjih sre- čanj, pa bodo svoje slike podarili še: Ju- re Godec, Stane Petrovič-Čonči, Vlado Geršak, Božidar Ščurek in Matej Cepin. ŽIVKO BEŠKOVNIK Celjski godalni orkester začel sezono ponedeljkovim koncer- ti v Narodnem domu je "jski godalni orkester za- ^'že svojo štirinajsto abon- '^jsko sezono. Uvodni kon- cert je zazvenel predvsem v liričnih tonih, dirigent Nenad Firšt je namreč za tokratni nastop izbral dela Čajkovske- ga, Dvofaka, Borodina in Kaana. Osrednja točka kon- certa pa je bil Preprosti slo- venski concertino slovenske- ga avtorja Vladimirja Hro- vata, ki je v skladbi nastopil tudi kot solist na ustni har- moniki. Ljubiteljski ansam- bel je tudi tokrat dokazal ve- liko predanost glasbenemu poustvarjanju, s katero zmo- rejo godalci tenkočutno iz- vesti izbrani program. Občins- tvo v polni dvorani jih je tu- di tokrat nagradilo s toplim aplavzom. NK PRIPO- ROČAMO • Jutri bo v Narodnem domu koncert pianista Be- njamina Govžeta. Izvaja- lec je eden najuspešnejših pianistov mlade generacije in si je svoj sloves utrdil tako po Sloveniji kot v tu- jini. To potrjuje tudi štu- dentska Prešernova nagra- da. Svoje mojstrstvo bo prikazal v Celju prvič, iz- vajal pa bo Chopina, Liz- sta in Prokofjeva. Društvo ljubiteljev umetnosti pri- pravlja ta dogodek ob 19.30. • V nedeljo bo zavod Mu- zeum ob 20. uri v Likov- nem salonu ponovil pro- storsko postavitev s pred- .siavo Prisotnost v samoti. Gre za iskanje prostora svobode, ki nastopi v praz- nem prostoru med mno- gimi predmeti - v tem pri- meru glinenimi žeblji. Predstava lx) prav gotovo zanimiva in tudi prijetna za oko, saj bo v projekt n Majde Gregorič Trost na^ stopili) mnogo nadarjenih izvajalcev, za kostume pa je poskrbel Alan Hranitelj. OCENJUJEMO Glasbeni užitek Juvavum Brass kvintet: uvodni abonmajski koncert sezone 2003/04 Zavoda za kulturne prireditve Celje. Člani Juvavum Brass kvin- teta (Horst Hofer in Erik Kern - trobenta, August Posch - tu- ba, Boštjan Lipovšek - hom in Dušan Krajnc - pozavna) ne samo, da obvladajo teh- nične zmogljivosti svojih in- štrumentov do potankosti, temveč le-te nadgrajujejo. Iz- vrstni glasbeniki, ki so se jih v Celju pridružili solisti av- strijskih in nemških orkestrov (Bemhard Bar-trobenta, Flo- rian Klinger - trobenta, Lito Fontana - pozavna, Christian Kastenhuber - pozavna in Er- win VJendl - pozavna) so pod dirigentskim vodstvom Jano- sa Czifre pričarali duh in ob- čutje 16. in 17. stoletja izpod glasbenih peres beneških in salzburških mojstrov. Trobilni kvinteti kaj redko zaidejo na naše koncertne odre. Še posebej, če je program tako specifično zastavljen, kot smo ga imeli priložnost sli- šati v Celju. S skladbami Gio- vannija Gabriellija, Pietra Lappija, Carla van der Hou- vena, Petar Guetfreunda, Claudia Monteverdija in Stef- fana Bemardija smo lahko do- bili vpogled v ustvarjalno ob- dobje, v čas predvsem vokal- ne glasbene zvrsti. Janos Czi- fra je z izjemnim občutkom za pravilno upoštevanje ton- skih in interpretacij skih zmogljivosti inštrumentov po- sredno prenesel vokalno zvrst na področje inštrumentala. Vsekakor so različne forma- cije glasbil v posameznih skhidbah dodatno »začinile« izvedbeni lok celotnega kon- certa in Juvavum brass se je tako v koncertnem večeru ne- hote spremenil v večji komor- ni ansambel, ki je z vrhun- sko izvedbo dokazal, da lah- ko skladbe, pisane za vokal, enakopravno izvajajo tudi in- štrumenti. Nikakor ne kiča- sto, temveč z izjemnim občut- kom za glasbeno estetsko po- dajanje, je dirigent z natanč- no roko vodil izvajalce, ki so bih vsak zase solist, pa ven- dar člani skupne zasedbe, kar je redko zaslediti v komornih skupinah. Celovečerni kon- cert abonmajskega ciklusa, ki smo ga slišah v času Svetov- nih glasbenih dni, ki so letos potekah v Ljubljani, je bil vse- kakor vreden ogleda, saj je po- nudil visok estetski glasbeni užitek. KK NA KRATKO 195 let gimnazije CEUE - V Muzeju novejše zgodovine v Celju so odprli razstavo Letos 195-, kmalu 200 -letnica I. Gimnazije. De- lavci šole so v sodelovanju z muzejem ob častitljivem ju- bileju predstavili razvoj gim- nazije v današnjo šolo, ki jo obiskuje 1.034 dijakov, ki jih v eni izmeni uči 67 profesor- jev. Naša stara Cinkarna CELJE - Gimnazija ni edi- na slavljenka ta teden. Cin- karna šteje sto trideset let raz- voja, sprememb in prelom- nih, dogodkov. Vse to skuša- jo prikazati v publikaciji, ki je izšla ob visokem jubileju in so jo predstavili včeraj v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Poleg tega so tam po- stavili tudi stalno razstavo, ki prikazuje razvoj Cinkar- ne skozi čas, ko se je spre- minjala evropska in svetov- na zgodovina. Na spremnem cinkarniškem večeru, šestem po vrsti, pa se je z ustvarjalci kronike pogovarjal Zoran Pe- vec. Nova zbirka CELJE - Osrednja knjižni- ca Celje je pripravila novo zbirko z naslovom Biograh- ka. Kot prvo knjigo v seriji so izdali ponatis Spominov, knjige, ki jo je pred 75 leti napisal dr. Josip Sernec, celj- ski odvetnik in rodoljub. Ta- kratni celjski časopis Nova doba je zapisal, da je bil »dr. Josip Sernec sin one dobe. ki je rodila velike može. Neo- majen v svoji volji in velik v inteligenci se je dvigal nad povprečnost«. Knjiga je za- nimiva še danes, saj iz nje iz- vemo mnogo o političnih, gospodarskih in kulturnih, na- rodnih razmer v drugi polo- vici 19. stoletja na Celjskem. Ob ponatisu je dr. Janez Cvirn pripravil tudi obsežno študijo o življenju in delu dr. Serneca. Ponatis bodo pred- stavili danes ob 18. uri v Lev- stikovi sobi. GS St. 42-16. oktober 2003 20 REPORTAŽA Mati številne družine je otrokom kupila pečen kostanj. Očeta letos ni bilo. Ljubenske kmečke žene so si nadele ime po hribu Komen, vse bolj pa uveljavljajo Flosarsko ribto. Pičkurin je znal poskrbeti za zabavo. Pogosto sta bila vabila k igri deležna minister za promet Jakob Presečnik in mozirski župan Ivo Suhoveršnik. V dogajanje se vživi tudi veliko obiskovalcev. Nekateri se oblečejo v stara oblačila, drugi pa po svojih spominih poskušajo poživiti sejemski utrip. Tudi preste so bile nekdaj prava poslastica. Glede na cene kostanja v trgovinah, se je marsikateremu obiskovalcu prilegla polna merica. Za boljšo prodajo je Zibovtovo gospodinjo spremljal sol- čavski planšar. Lajnar Rastko Tepina obiskuje sejn Bogii živahen vrvež Lenartovega »če bo koga na današnjem sej- mu zaneslo, naj bo vesel, nikakor pa naj ne robanti ali kroli, da ne bo imel opravka z mano,« je na nedeljskem Lenartovem sejmu na Rečici številnim obiskovalcem gla- sno zabičal trški policaj in dodal še druga pravila, saj ima »vsak se- jem svoj red«. Člani Turističnega društva Rečica sejem pripravljajo deveto leto v spo- min na čase, ko so na Rečici »živeli« kar štirje sejmi in na leto 1885, ko je Rečica dobila trške pravice. Če- prav Lenart goduje šele novembra, so sejem, predvsem zaradi vreme- na, prestavili na oktober, pri prvih začetkih pa je Rečičanom pomagal publicist Aleksander Videčnik. Red za prodajalce »Sej manjega reda se morate drža- ti vsi, od firbcev do kupcev in pro- dajalcev, pa tudi tisti, ki ste prišli samo pit. Štanti morajo biti čisti, da ne bo smrdelo naokrog. Za vsak štant se bo pobirala trška pristojbi- na. Ta ne bo visoka, vendar mora biti pobrana po trški postavi. Roko- delci, kmetje, gostilničarji in kra- marji, vsi se morate držati dunaj- skih mer, ki jih je predpisal cesar Franc Jožef. Goljufanje je strogo pre- povedano. Če se prodaja vino, naj bo to vino, ne pa z vodo zmešana žlobudra, da ne bo komu hudo v že- lodcu...« so se glasila policajeva na- vodila, ki so bila namenjena pred- vsem prodajalcem. Nekaj več kot 40 kramarjev je po- stavilo na ogled in na prodaj svoje izdelke, pridelke in dobrote. Člani turističnega društva poskušajo k so- delovanju privabiti čim več predstav- nikov starih obrti, tudi takšnih, ki počasi tonejo v pozabo. Kramarji in prodajalci prihajajo iz različnih slo- venskih krajev, večina pa je doma- činov iz Zgornje Savinjske doline. Mnogi, kot na primer gospodinja s turistične kmetije Žibovt prihaja sa- mo na rečiški sejem, saj je po nje- nih dobrotah, predvsem različnih si- rih, doma dovolj povpraševanja. »Veseli nas, da tudi naše dobrote pritegnejo kupce. Večino peciva, kru- ha in drugih sladic smo same nape- kle, nabrale sestavine za čaje, ki jih sedaj prodajamo, in seveda pripra- vile tudi pijače, ki bodo pogrele firb- ce,« so se v dopoldanskem jutru ša- lile članice Društva kmečkih žena Toplica, ki deluje v Okonini. V Iju- bensko občino sodi tudi drugo druš- tvo kmečkih žena, članice so si na- Št. 42-16. oktober 2003 REPORTAŽA 21 Okoninke nosijo ime po Toplici, potoku, kjer vedno namerijo enako temperaturo. fij tepeške! ifila sejmarjenja, ki veljajo za firbce, kupce in prodajalce avile in pro- obrot s skup- a rihta. iredkih, kjer 1 mestu klo- lan, rumeno ceali domače [suhega cvet- ivača ali pri- taes si lahko oože, posku- abolčnik ali b likih, ki jih ijo v spomin ■med obema toletju. stritev izaprosil pič- ssinom, dajte k, pa še Cu- ponuja slad- išla tudi šte- m dovolil, da .«je ukazoval treba, da so Bebneži nek- f resnici obi- prislužiti do- obujen vspo- ^almacije, ki tempera- njeno z drob- 5spodinjstvo, 3 sejmu pa je igrami izva- Tem navodi- iški pičkurin, 'fegati in mu Cukrovo Lizo so nekdaj otroci, ki niso bili deležni posebnih dobrot, le stežka pričakovali. »Že za bonbon ali dva, pravo posebnost tistega ča- sa, se je splačalo veseliti sejma,« so pripovedovali starejši obiskovalci. Berači in lajnarji so bili itak del slo- venske folklore, v njihovih klobu- kih pa se je tudi na Rečici nabral kar lep kupček papirnatega denarja. Po- drobnejši pogled je pokazal, da je šlo največkrat za dvajsetake. Številno kmečko družino je v mi- nulih letih na rečiški sejem pripe- ljal gospodar, letos pa »so ata odšli z županom na romanje«. V resnici so v nedeljo zgonjesavinjski konje- niki pripravili pohod, na katerem je sodeloval tudi sejemski ata, ta- ko da je morala mati sama poskr- beti za »svojih« šest otrok. Konje- niki so sejem tudi obiskali in po- želi nemalo občudovanja med obi- skovalci. Svojevrstna spremljevalca Lenar- tovega sejma sta tudi trška polica- ja, ki sta za red in mir skrbela že v minulih časih. Letos sta imela še posebej vidno vlogo, saj sta zaradi romanja morala prenesti tudi žu- panove zapovedi in zahteve ter, kar sta nemalokrat poudarila, oprav- ljati odgovorno nalogo varuhov reda in miru. dihanje ni prepovedano Letošnji Lenartov sejem je bil ne- kaj posebnega tudi zaradi številnih obiskovalcev, ki so na Rečico priš- li iz mnogih slovenskih krajev. Ne- kateri so pasli firbce, drugi ocenje- vali, koliko se rečiški sejem razli- kuje od podobnih, spet tretji pa se- jemskega dogajanja nočejo več za- muditi. »Kar nekaj let že prihajam na sejem, pa mi ni nikoli dolgčas. Letos sem povabila še prijatelje in verjetno bomo obisk na Rečici iz- koristili še za ogled Logarske doli- ne,« je pripovedovala Manja iz Ljubljane. »Bogvaruj, da bi se tepli ali k te- peški pripravljali. Kdor bo to po- skušal, bo celo življenje obžaloval. Dragi obiskovalci, opozorjeni ste bili - da se ne bo potem kdo prito- ževal, če bo kaj narobe. Sicer pa po trških vrtovih ni dovoljeno od- lagati iztrebkov. Prav tako ni do- voljeno preklinjanje, drugače pa le dobro barantajte in glihajte na štan- tih,« je ukazoval trški policaj v uni- formi, ki so jo v TD izdelali pose- bej za sejem v skladu z ohranjeni- mi dokumenti iz starih časov. Tudi drugače je le malo dogaja- nja na Lenartovem sejmu prepuš- čenega naključju. V turističnem društvu s pripravami začnejo že v začetku septembra, saj je potreb- no obvestiti sejmarje, jih povabi- ti k sodelovanju in pripraviti mar- sikatero podrobnost, ki naključ- nim obiskovalcem kar uide. Se- stankov in delovnih ur večina niti ne šteje. Letos se je delo še neko- Uko zavleklo, saj so v TD name- ravali pripraviti sejem že prejšnjo nedeljo. Glede na slabe izkušnje, mraz in podobne »zoprnije« so za- radi slabe vremenske napovedi se- jem odpovedali, v minulem ted- nu pa pripravili vse potrebno. Med drugim je bilo treba skriti grafit neznanega objestneža, ki je že pred časom pustil sledi na stari rečiški šoli. Ali poskrbeti, da bo dovolj pijače in jedače, se dogovoriti pri mesarju, nabrati in narezati ko- stanj, izdelati žlikrofe, pripraviti prostor za obiskovalce, poiskati primerne obleke... Vsi, ki so kdaj sodelovali v pripravi podobnih pri- reditev, pa naj bo to gasilska vese- lica ali kulturni večer, vedo, da je z vsemi potrebnimi malenkostmi kar nekaj dela in skrbi. Po navadi sa največje plačilo zadovoljni obi- skovalci. Teh je letos kar veliko zapuščalo Lenartov sejem in Re- čico. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIC I trškega policaja sestavil publicist Aleksander Videčnik, - ^ 9a v zadnjih letih prilagaja času in potrebam. Št. 42-16. oktober 2003 22 ŠPORT Publikumov sindrom na Cipru Slovenska reprezentanca po zapravljenih 2:0 zdaj s Hrvati - Na Cipru »blestel« Šnofl - Šmartno s Primorjem, Publikum pri Gorici Obračuna dodatnih kva- lifikacij za Euro 2004 s Hr- vaško bosta dvignila še ve- liko prahu, trezni opazo- valci pa že namigujejo na večplastnost dvoboja, kate- rega razsežnosti bi lahko presegle športno področje. Nogomet je še vedno igra, marsikdaj pa je v meddržav- nih merjenjih izid pripeljal do neljubih scen, zaostrenih razmer ali celo vojn. Sled- njega sicer nihče ne pričaku- je, obsežna priprava in us- trezna opozorila bi namreč, morala zadostovati za »mir- no spanje«. Gorica Državno prvenstvo so Ce- ljani začeli na Skalni kleti pro- ti Gorici - spretno in srečno. Za zmago so se zahvaljevali predvsem vratarju Aleksan- dru Šeligi, potem ko jih je občinstvo v 1. polčasu celo izžvižgalo. Matej Šnofl, ne- srečni branilec, ki ne zmore več odigrati brez katastrofal- ne napake, je v 68. minuti natančno podal do Mitje Brulca, ki je asistenco izko- ristil za 2:1. Publikum je na- to premagal še Muro, Dravo, Belasico... Igra na tempo se je obrestovala, potem pa so tekmeci le uvideli slabosti iz- jemno napadalnega sistema. »Ni kriva postavitev. To ni res. Sistem bi vzdržal, a kaj mo- rem, če obrambni igralci zgrešijo žogo,« je bil tudi po porazu v Dravogradu neoma- jen trener Marijan Pušnik, ki si res zasluži »medaljo za hrabrost«. Po eni strani ima seveda prav. Individualne na- pake privedejo do prejetega zadetka, a obrambna vrsta ima pač neobičajno veliko dela. Že solidna učinkovitost napadalcev bi pokrila zablo- de v obrambni polovici. Te pa ni na vidiku. V prejšnji se- zoni se je Celjanom odprlo prav proti Gorici. Na Skalni kleti so jo v pokalu NZS zmleli s 6:1. V Šmartnem ob Paki bo- do domači borci v nedeljo pričakali Primorje, z name- ro, da jih ne odpihne ajdov- ska burja. Tudi takrat je bil med naj- bolj nasmejanimi obrazi ti- sti, ki ga pogrešamo od so- bote. Po težki bolezni je mno- go prezgodaj svoj svet nogo- meta in zgodovine zapustila Jasna Marinček - Punger- šek, ki je spisala najobsež- nejši del knjige 80 let nogo- meta v Celju. Bila je del športno uspešne družine (hči Slavka Marinčka, Mitjeva se- stra in teta Miše Marinček), pokopali pa jo bodo danes ob 14.30 v Celju. »Varčevali smo močilu Drugoligaši so odigrali tek- me 11. kroga. Na štadionu Ob jezeru je približno 200 gle- dalcev videlo 4 zadetke. Ru- dar je goste iz Kranja prema- gal s 3:1. Srečanje se je zače- lo s prevlado Velenjčanov, saj so se gostje osredotočili zgolj na obrambo. Vseeno je Ru- dar do polčasa uspel dvakrat zatresti mrežo. Najprej je v 19. minuti zadel Ismet Ek- mečič, tri minute kasneje pa še Damjan Romih. »Nasprot- nik se je osredotočil na obrambno taktiko in skušal zadeti v protinapadih. Na tek- mo smo se dobro pripravili in vedeli smo, kaj nas čaka. Naš cilj je povratek v prvo ligo in zato igramo na zma- go na vsaki tekmi. Tako je bilo tudi na tej,« je povedal Aleš Šmon. V nadaljevanju so bili domači veliko več pri žogi, vendar so ostale prilož- nosti bolj ali manj neizko- riščene. »V drugem polčasu smo imeli igralca manj, ven- dar smo rutinirano odigrali do konca. Nismo se preveč naprezali, temveč smo var- čevali moči za pokalno tek- mo z Jesenicami,« je nada- ljeval najboljši igralec nedelj- skega srečanja. V prihodnjem krogu čaka vodilne na lestvici ekipa Brd, ki pa ne bi smela biti ovira za nove tri točke: »Dosegli smo devet zmag, dvakrat pa smo odigrali neodločeno. Tudi tokrat na- povedujem zmago,« je zaklju- čil Šmon. Mešani občutki ob remiju Dravinja, ki je na lestvici še vedno na tretjem mestu, je tudi tokrat iztržila točko. Gostovanje v Ivančni Gorici pri ekipi Livarja se je konča- lo brez zadetkov. Konjičani so v uvodnih minutah najprej neuspešno zapretili preko Boštjana Hodžarja, kasne- je pa tudi Marku Zlodeju prosti strel z desne strani ni uspel. Le malo za tem so gost- je skoraj dosegli avtogol, ki pa ga je preprečil vratar Se- bastjan Čelofiga. »Mislim, da je bila tekma dokaj zani- miva za gledalce. Na obeh straneh so se vrstile prilož- nosti, gola pa ni bilo. Na go- stovanju nam je neodločen rezultat ustrezal, vendar bi za sam vrh potrebovali tri toč- ke,« pravi Vito Adam in do- daja: »V drugem polčasu smo si priigrali kar nekaj zrelih priložnosti. Bili smo boljši tekmec, a žoga ni in ni hote- la v gol. Neodločen izid je kar realen.« Konjičani v ne- deljo ponovno gostujejo, to- krat pri ekipi Krškega. Nas- proti si bosta stala Publiku- mova vratarja Čelofiga in Sa- šo Fornezzi. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Celjski stadion je bil sinoči prizorišče novega spektakla, Robert Koren pa je štiri dni prej odigral nekaj minut v reprezentančnem dresu na Cipru. ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK 16.10. KOŠARKA Liga Trocal, 3. krog: Ma- ribor - Merkur Celje (19). PETEK 17.10. MALI NOGOMET l.SL,4.krog, Rogaška Sla- tina: Dobovec - Litija (20), Nazarje - Metropol (19). SOBOTA 18.10. NOGOMET 1. SL, 12. krog. Nova Go- rica: Gorica - CMC Publikum (19). 2. SL, 12. krog: Rudar Ve- lenje - Brda (17). 3. SL - sever, 10. krog: Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Ormož - Šoštanj, Železničar -Zreče (15). MČL - Celje, 8. krog^ Tri- star - Laško, Vojnik - Šent- jur, Mons Claudius - Rogaš- ka, Oplotnica - Kovinar, Ljub- no - Vransko (15). KOŠARKA Goodyear liga, 5. krog: Pi- vovarna Laško - Banjaluška pivara (20). 1. SL, 4. krog^ Zreče: Rogla - Zagorje (19), Šentjur: Alpos Kemoplast - Elektra (19), Kranj: Triglav - Hopsi Polzela. ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Ce- lje Pivovarna Laško - Redberg- slids (17.30). Pokal pokalnih zmago- valcev, 2. krog, povratna tek- ma, Nazarje: Gorenje - Has- seh (19). Pokal EHF, 2. krog, po- vratna tekma: Kefalovrysos - Žalec. ODBOJKA 1. DL, 3. krog: Šoštanj To- polšica - Olimpija (19). NEDEUA 19.10. NOGOMET 1. SL, 12. krog, Šmartno ob Paki: Šmartno - Primorje (15). 2. SNL, 12. krog: Krško - Dravinja (15). ROKOMET 1. DL - ženske, 6. krog: Celeia - Krim (18). P NA KRATKO Slovenski drsalci v Celji^ Celje: Domači drsalni klu bo jutri in v soboto na drs; lišču v Mestnem parku pr pravil pregledno tekmovanji v umetnostnem drsanju. Tesj nega državnega tekmovanj] v vseh starostnih kategorija se bodo udeležili vsi štirje sl( venski klubi. (JK) Kegljavke lUliroteksa na Češkem Blansko: Na svetovnen pokalu se je zbralo 12 naj boljših evropskih ekip, mej katerimi so tudi kegljavk Miroteksa. Celjanke, ki b. do z nastopi začele danes,! želijo sobotnega finala. »Me^ nastopajočimi je osem en^ kovrednih ekip, vendar našj želja je, da se uvrstimo ma najboljšo četverico, saj smj trenutno dovolj dobro pij pravljeni,« je pred odhodoij dejal trener Lado Gobec, \ je na Češko odpeljal Barba ro Fidel, Andrejo Razlag, Bri gito Strelec, Mariko Kardi nar, Biserko Petak, Miro Gro belnik, Rado in Nado Savii ter Nino Podlesnik. (JK) Prvi del brez poraza Celje: Mlade rokometaši ce ŽRK Celje so končale pn krog predtekmovanja v 1.1 ligi. Tokrat so Celjanke kan 50:19 premagale Sveti Jurij V prisotnosti številnih spon zorjev so pokazale izvrstni igro, izkazala se je predvsen Ula Toplak z 10 zadetki. Tre nutno so prve v svoji skupi- ni, za nastop v finalu pa po trebujejo vsaj še dve zmagi na povratnih tekmah. (JK) Šahovski novici Polzela, Slovenj Gradec: Milan Lesjak iz Žalca je zma govalec šahovskega turnirji v počastitev praznika obči ne Polzela. Na rednem hitro poteznem turnirju, ki so p odigrali po prireditvi, pa j« zmagal Franci Škorjanc. Na ekipnem državnem prvens tvu invalidov so žalski šahi' sti osvojili tretje mesto. (JGl HlANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 25. oktobra ni Pot čez Kozjak. Odhod ob 6.00 z avtobusnega postajali^^^ ob Glaziji. Prijave do 20. oktobra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 25. oktobra oti solin med oljkami do Koštabone. Odhod ob 5.10 z avtobii snega postajališča ob Glaziji in ob 5.30 izpred pisarne dru> tva v Migojnicah ter avtobusnega postajališča v Žalcu. Info^ macije na telefon 041 200 196. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 18. oktobra na XXlll Pohod planincev in krajanov na Hom. Odhod ob 8.00 ^ dvorišča OŠ Griže. Informacije na telefon 041 200 196. Št. 42-16. oktober 2003 INFORMACIJE 23 24 ŠPORT V Golovcu naj rokometaš vseh časov v soboto obračun 2. kroga LP z Redbergslidsem - Prihaja legendarni Magnus Wislander - Považska Bystrica že pozabljena Gostovanje na Slovaškem v 1. krogu lige prvakov je bila prava formalnost v primerjavi z vnaprej odigranim domačim derbijem na Kodeljevem, najtežja preizkušnja pa sledi v soboto. Čeprav so pivo- varji od osmih tekem izgubili le prvo z Redbergslidsem, pa se je razmerje moči s švedskim prva- kom uravnotežilo. Sinoči so pivovarji morali gostiti še Prevent, obračun pa jim je bil kar odveč, saj so bili precej utrujeni po 1200 kilometrov dolgi vožnji. Prule Celjani so v 58. minuti imeU tri gole prednosti (28:25), nato pa so dovolili Prulam, da so prek razpo- loženega Vedrana Zrniča 31 sekund pred koncem privlačnega derbija izid izenačili. Ajdovca Krasna in Vo- dopivec sta namreč izključila Ru- tenko, Gorenška in Kokšarova, do- mači pa so celo imeli žogo za zma- go. Nekaj trenutkov pred sireno je vratnico zadel Kastelic, nato pa je Bulčevo podajo sprejel Zrnič in ma- tiral sicer odličnega Dejana Peri- ca, ki je zbral kar 25 obramb. Sod- nika zadetka nista priznala, dose- žen naj bi bil prepozno. Prulčani na čelu z Zrničem so odrivali sodnika Toma Vodopivca, potem pa so se strasti kmalu umirile. »Krivi smo mi. Dovolili smo Prulam, da so vstale od mrtvih,« so v en glas pošteno ko- mentirali celjski rokometaši na če- lu s trenerjem. Miro Požun je do- dal: »V zadnjih dveh minutah smo igrali zelo neresno in tekmecu do- volili možnost za zmago. Takšnega padca v igri ne morem razložiti, s svojimi varovanci pa bom vsekakor moral opraviti pogovor.« Pivovarji so štirikrat imeli napad ob predno- sti treh golov, dvakrat je preveč hi- tel Sergej Rutenka. Mladenič, ki je silno obetaven, je sicer resno vzel individualni trening pod vodstvom Toneta Goršiča. Celjski rokomet- ni mag, prava »kapaciteta« znanja o tehniki igre, je voljan pomagati in se predvsem po Požunovi zaslugi - vrača! Njegovi nasveti zagotovo ne bodo odveč. Považska Bystrica »Serdžo« je zato blestel na Slo- vaškem. S svojimi dolgimi koraki se je sprehajal skozi oba sistema domače obrambe, zadeval tudi od daleč, asistiral, se odkrival na čr- to, zapravil le en met, tako kot no- vi mladi celjski bombarder Mila- din Kozlina. Da vendarle ni v kri- zi, je dokazal Žikica Milosavlje- vič, Renato Vugrinec je odlično dirigiral soigralcem, pa tudi znal natančno usmeriti projektile s pre- cejšnje razdalje ob igralcu manj. Stoodstotni izkoristek metov sta imela Edvard Kokšarov (5-5) in Marko Oštir (3-3), Dejan Peric pa je s 23 obrambami spet usodno vpli- val na razplet. Očitno je, da obramba pred njim še ni prava. To je bilo najbolj razvidno med 45. in 55. mi- nuto. Pivovarji so v tem obdobju prejeli 10 golov in njihovo najvišje vodstvo se je z 31:19 znižalo na 34:29. Končnica je bila vendarle mirna, svoj prvenec v ligi prvakov pa je z golom kronal Dino Bajram. Nekaj sekund pred koncem je raz- veselil tudi tiste, ki so na stavnicah verjeli, da lahko Celjani zmagajo za več kot 6 golov. Žal pa se je poš- kodoval Miha Gorenšek, ki je pa- del na rame. Prejšnji teden je bil Tone Turnšek razočaran zaradi od- ločitve arbitražne komisije RZS, ki ni znižala kazni Matjažu Brum- nu, precej pa so ga njegovi fantje ujezili v 2. polčasu, ko so zaigrah preveč lagodno ob visokem vods- tvu. Vseeno jih je pohvalil: »Zado- voljen sem z igro v prvem polčasu, ki je nakazala naše zmožnosti. V soboto si želim, da bi bila dvorana Golovec polna in pomoč s tribun dovolj glasna.« 15 Florijanov iz Celja in Loč ni štedilo grl, predvsem sled- nji so jih imeli dobro podmazana. Slovensko vino je teklo tudi med domačimi navijači in eden izmed njih je podlegel količini. Ko je stal pred celjskim avtobusom, je izgu- bil zavest in padel vznak na glavo. Krvava sled na asfaltu je pričala, kje je ležal, preden ga je počasi od- peljal razmajani rešilni avto. Tik pred tem mi je Miro Požun tiho dejal: »Prav na današnji dan pred sedmimi leti smo tudi bili na Slo- vaškem. Na klopi sem bil ob Zdrav- ku Zovku, ko smo premagali To- polčane. Tisti dan je umrl moj oče.« Redbergslids Sledi druga tekma v skupini F lige prvakov. V dosedanjih dvobojih je bilo Celje Pivovarna Laško izrazito uspešnejše. »Statistika je zgodovina. Sedanje švedsko moštvo zelo spoštu- jemo. Morda bi naša zmaga, sploh malce višja, že bila odločilna glede napredovanja v osmino finala,« je de- jal član UO kluba Marko Jugovič. RIK petič prihaja v Celje (zmage GPL za 6, 5, 15 in 20 golov), prvič z naj- boljšim igralcem vseh časov, 39-let- nim Magnusom Wislanderjem, ki se je obogatil v Nemčiji, potem pa se je vrnil domov, kjer bo zaključil kariero, čeprav je še vedno odličen igralec. Direktor Vlado Privšek je opozoril: »Že sedaj je jasno, da bo obilo težav s prihodom do dvorane. Na sejmišču bo zbor Jehovih prič, koncert Siddharte, razstava mačk, v bližini še cirkus. Pridite pravočasno!« Švedi zdaj že skoraj več ne pogreša- jo Martina Boquista, saj ga je od- lično nadomestil mladi Joachim Emtsson, na mestu levega zunanje- ga napadalca. Zdaj je v golu Čeh Mar- tin Galia, od treh bratov Franzeij ostal le Anders, na levem krilu od Martina Frandesjoa igra Hen Lundstrom, na desni strani je ne ren Slovak Martin Matas, na črti preži sloviti Magnus Wislander.| vojil je skorajda vse, kar je možu rokometu. Tudi vi veste, da mu nu ka zlata olimpijska medalja. Moj prav zato še vztraja. ' DEAN ŠUST Največ golov je Redbergsiidsu pred petimi leti zabil Dragan Škrbič. 12. Považska Bystrica - Celje Pivovarna Laško 32:39 (13:1^ POVAŽSKA BISTRICA - Mestna športna dvorana, 1200 gledalce Sodnika: Miroslav Baum in Marek Goralczyk (Poljska). POVAŽSKA BVSTRICA: Badura (3 obrambe), Drapal 3; Oplodni 3, Vicena, Zatko 1, Buchta 4, Kornan 3, Spuchlak 5, Mažar, PolakovI 10, Duriš, Bočkay 3, Durajka 2, Brezina 1. Trener: Ivan Hargaš. CEUE: Rezar, Peric (23), Lorger; Stopar, Rutenka 9, Vugrinec! Oštir 3, Bilbija, Kozlina 5, Bajram 1, Gorenšek, Natek 1, Milosavlji vič 8, Kokšarov 5. Trener: Miro Požun. Izključitve: Bystrica 10 min, CPL 10. Sedemmetrovke: Bystrica 3-4, CPL 2-2 Bistveni potek rezultata: 0:2, 1:2, 1:5, 3:5, 8:8, 8:13, 9:15, 10:1 12:16, 13:18, 14:21, 17:26, 19:31, 21:31, 28:33, 28:34, 31:38, 32:3 Bo padla stotica? ^ Žalčanke so v prvi tekmi drugega kroga pokala EHF dosegle najt jo zmago v zgodovini. Ciprski Kefalovrysos so premagale kar z 52:1 Gostje so se razpoloženim domačim rokometašicem upirale le pP deset minut (5:4), nato pa so jih Žalčanke s hitrimi in učinkovit protinapadi povsem nadigrale. Že po prvem polčasu je bilo 20 golov razlike in trener Igor Razgoi priložnost ponudil vsem rezervnim igralkam. »Bili smo prepričani, da n nasprotnik ne bi smel povzročati prevelikih težav. Vendar nismo pričata li zmage s tako visoko prednostjo. Kvaliteta ciprske ekipe je na ravni osn nošolskih iger v Sloveniji in nad tem bi se lahko zamislila tudi evrop zveza, ki dovoli nastop takšnim ekipam v vrhunskem tekmovanju,« je tekmi dejal domači trener. Potovanje na Ciper bo zaradi 39 golov predm minilo v mirnem in sproščenem vzdušju, saj imajo žalske rokometa! tretji krog tekmovanja že zagotovljen. TONE TAVČ Novinki Martina Strmšek in Maja Breznik sta skupaj dosegli 10 golov. Rokometni praznik v Savinjski dolini Gorenju gre v začetku sezone vse po načrtih. V državnem prvenstvu je doslej premagalo vse tekme- ce, prav tako pa je bilo uspešno v svojem prvem evrop- skem nastopu. Seveda so bile vse zmage pričakova- ne, kajti tudi nasprotniki Velenjčanov - roko na srce - niso bili na preveč visoki kakovostni ravni. Težave povzročajo poškodbe igralcev, saj je sez- nam /. \',sako tekmo daljši, 'froiuiliu) lieiier Ivan Vajdl ne more računati na pet svojili varovancev. »Roman Simon naj bi mavčno oblogo snel šele konec novem- bra, tako tako da se bo vrnil šele v spomladanskem delu, Sebastjan Sovič si je v Belgiji znova poškodo- val pisi na ilosni roki, težave s kolenom ima Aljoša ŠtelaniC, l^ranka Bedekoviča že dlje časa (lesti poš- kodba gUvni.i, medtem ko se na srečo počasi vrača Vid Kavtičnik, ki bo po vsej verjetnosti zaigral že v 5. krogu proti Termu,« je nezadovoljen z zdravstvenim stanjem v ekipi |ired povratno tekmo pokala pokal- nih zmagovalcev razlagal velenjski strateg. Nastop v Belgiji so Velenjčani kljub začetnim težavam opra- vili zelo dobro. Hitra in visoka belgijska ekipa je presenetila goste in v začetku tekme povedla s 6:3. »Morda smo podzavestno nekoliko celo podcenje- Vcali Belgijce, obenem pa razen spiska igralcev ni- smo imeli prav nobenih informacij. Kljub temu smo [)o zaspanem začetku zaigrali tako kot znamo in go- stiteljem pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Na vsaki tekmi imamo dvajsetminutno obdobje, ko igra- mo res vrhunsko. Ko bomo sestavili mozaik, nas bo resnično užitek gledati. Mislim, da imamo še precej rezerv,« je razpredal kapetan moštva Sebastjan So- vič. Velenjčani so proti Initii vodili že z 9 goli pred- nosti. Njihov pogled je že usmerjen v prihodnost. V soboto bodo Belgijce gostili v Nazarjah, kajti Rdeča dvorana bo nared konec meseca. Po dnevu sloven- skega rokometa pred dvema letoma se v Savinjski dolini znova obeta rokometni praznik. MITJA GAVRILOSKI St. 42-16. oktober 2003 ŠPORT 25 Lmagi pivovarjev za vrh lestvice lec tedna Saša Dončič - Novi šok za Kruščiča v Laškem - Rogla slavila ob morju flcipami s Celjskega je jnimiv košarkarski te- fmednarodni regional- janski ligi sta bila odi- dva kroga, ki sta pri- poniembni zmagi Laš- ireh krogih v ligi Good- (že jasno, da se je ko- na velika vrata vrnila v no Tri lilije v Laškem, sfera v in okrog kluba je jč povsem drugačna kot lo neuspešno sezono, tu- ultatsko pa je za sedaj )tuspešna. Očitno je tre- leš Pipan s svojimi fanti oiskati pravo pot do igre, to je zanesljivo, v Laško jala še več ljubiteljev ko- iz celotnega celjskega fja. V sredo so pivovar- la v dramatični končni- veselje velikega števila Icev s košem Igorja Jo- fzadnji sekundi prema- )litčane, ki jih vodi Pre- drag Kruščič. V soboto pa so v slovenskem obračunu Laš- čani enostavno povozili eki- po Slovana v Mariboru, kjer so letos Kodeljevčani doma- čini. Odlična obramba je po- vsem ustavila napad Slovana, ki je v drugi četrtini dosegel samo sedem točk, v zadnji pa vsega štiri točke. Na drugi stra- ni sta napad Laškega vodila Sa- ša Dončič (16 točk), ki je v moštvu uspešno prevzel glav- no besedo, in branilec Vlado Miškovič (18). S tema zma- gama so Laščani prišli tik pod vrh lestvice, v naslednjem kro- gu pa bodo v Treh lilijah go- stili ekipo Banjalučke pivare, kar bo nova priložnost za zma- go, ki bi samo še dodatno dvig- nila že tako veliko samozavest Pipanovih fantov. Slavila le Rogla v 1. A ligi so slovenska moš- tva odigrala srečanja 3. kro- Saša Dončič je izsilil podaljšek proti Splitu. ga. Sobotni krog je bil neus- pešen za tri »naša« moštva v 1. A SKL, le Rogla je slavila v Ko- pru. Zrečani so na Obali odi- grali zelo dobro, predvsem pa preudarno in so vseskozi imeli prednost. Odlično je ponov- no odigral Igor Zinrajh (23), ki doživlja preporod, potem ko v minulih sezonah vse od odhoda trenerja Gorazda Bok- šana ni veliko igral. Ob boku mu je bil Jure Brolih (19), tre- ner Jože Hren pa je imel več kot uspešen vikend. V soboto si je v Šoštanju ogledal, kako igrati v naslednjem krogu, da bi premagal Zagorje, v nede- ljo pa se je veselil druge zma- ge v sezoni, s katero je vsem tistim, ki niso verjeli vanj, do- končno zaprl usta. Igralec kroga: Saša Don- čič (Pivovarna Laško). Tre- ner kroga: Aleš Pipan (Laš- ko). Peterka kroga: Miško- vič, Dončič, Jokič (vsi Pivo- varna Laško), Zinrajh, J. Bro- lih (oba Rogla). Najslabše zaenkrat kaže Al- posu Kemoplastu, ki je v Se- žani doživel še tretji poraz in je edini še brez zmage, pri- kovan na dno lestvice. Tudi tokrat so bili Šentjurčani bli- zu zmage, a so v finišu kljub dobri igri Seida Hajriča (16 točk, 72 - odstoten met) osta- li brez nje. Očitno je, da je pri ekipi Borisa Zrinskega prišlo do nekakšne blokade ali bolje rečeno strahu, kajti moštvo le ni tako neizkuše- no, da ne bi znalo izvleči zma- ge v finišu, tudi če so proti njemu sodniki, kot so bili po pričevanju akterjev v Sežani. Hopsi so doživeli še drugi do- mači poraz, tudi tokrat pa so plačali predvsem davek neiz- kušenosti. Proti favoritu iz Domžal so bili namreč vse- skozi enakovreden nasprot- nik, po treh četrtinah so še vo- dili za sedem točk, v finišu pa je odločila prekaljenost go- stov. Osamljeni Samo Finž- gar (19) je imel premalo pod- pore soigralcev v ključnih tre- nutkih, tako da se je še ena košarkarska šolska ura pač plačala s porazom. A tudi to se mora zgoditi. Zagorje po šen^ursko Elektra se je prvič predsta- vila domačim gledalcem in to neuspešno. Zagorjani so namreč enostavno povozili nemočno ekipo Miloša Sa- gadina, ki ga čaka še veliko dela, predvsem z branilci, ki so tokrat povsem odpoveda- li, saj so izgubili kar 28 žog. Izkušeni Zasavci igrajo v slo- gu igre Kemoplasta preteklih sezon, kar pa ne čudi, če ve- mo, da ekipo vodita Igor Puc- ko na klopi in Damjan No- vakovič na parketu, torej oba tvorca največjih uspehgv šentjurske košarke. Tokrat so Zagorjani igrali kombinira- no obrambo cone in conske- ga presinga, ki je bil nereš- ljiva uganka za domače ko- šarkarje. Razen Blaža Ruči- gaja (21 točk, 78%), si nih- če iz vrst Elektre na zasluži pohvale, končni rezultat (mi- nus 18) pa je ob koncu celo ugoden, kajti Elektra je zao- stajala že za 29 točk. Naslednji krog prinaša nov lokalni derbi, saj v šentjurski Hruševec prihaja Elektra, obe moštvi pa si močno želita in obenem potrebujeta zmago. Rogla bo gostila neugodno Za- gorje, Hopsi pa odhajajo v Kranj k Triglavu. JANEZ TERBOVC ^od in okoli ježiškega koša se je odlično znašla Maja Erkič. uverene Merkurjevke \- krogu lige Trocal so Celjanke upravičile vlogo fa- in povsem nadigrale ljubljansko Jezico z 92:54. ^iski derbi je že v lanski sezoni izgubil svoj čar in Ne, da pri Merkurju tudi letos ne bodo dovolili pečenja. '^sokem porazu v Šibeniku so se Celjanke maloštevilnim gledalcem predstavile z agresivno, borbeno in učin- " igro. že od samega začetka so vajeti igre vzele v svoje "^do konca tekme le stopnjevale prednost. »Po slabi prvi '^nio tokrat zaigrali povsem drugače. Agresivna obram- '1° goji trener Dragomir Bukvič, je ključ do uspeha. Mla- ^^Ike zelo hitro napredujejo, tako imamo v primerjavi z P|ia razpolago več enakovrednih, kvalitetnih igralk in vse ^trovalo visoki zmagi,« je zadovoljen dejal direktor Ma- "^tnik. Ob izkušeni Daliborki Jocič se je izkazala pred- ^3ja Erkič, ki je bila tudi sama zelo zadovoljna s svojo J^^o. Celjske košarkarice, ki v domačem prostoru nima- ' pravega konkurenta, bodo morale pravi obraz pokazati "Močnejšim ekipam v nadaljevanju mednarodne lige. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIC Celjski KK Pod zgornjim imenom je člansko košarkarsko moštvo začelo s svojimi nastopi v 2. SKL. V drugem krogu bo v soboto ob 20.30 v dvorani Gimnazije Celje-Center gostilo ekipo Janč. Predsednik kluba je Zvone Sotošek, na parketu pa vodja neuničljivi Matjaž Tovornik. PANORAMA NOGOMET 2. SL 11. krog: Rudar Velenje - Triglav 3:1 (2:0); Ibrahimo- vič (19), Romih (22), Rajko- vič {90); Livar - Dravinja 0:0. Vrstni red: Rudar Velenje 29, Zagorje 24, Dravinja, Bela krajina 20, Triglav 15, Krš- ko, Livar 14, Aluminij 13, Izo- la, Brda 10, Tabor 8, Svobo- da 1. 3. SL - sever 10. krog: Zreče - Bistrica 0:1, Šoštanj - Paloma 1:0, Pe- snica - Šmarje pri Jelšah 0:4. Vrstni red: Šmarje 21, Haj- dina 20, Bistica 20, Šoštanj 20, Malečnik 19, Pohorje 16, Železničar 16, Stojnci, 13, Paloma 12, Zreče 12, Pesni- ca 12, Ormož 11, Središče 9, Kozjak 0. MČL Celje 7. krog: Ljubno - Tristar 2:5, Vransko - Oplotnica 2:1, Kovinar - Mons Claudius 1:1, Rogaška - Vojnik 9:1, Šent- jur - Laško 2:1. Vrstni red: Rogaška 18, Mons Claudius 16, Oplotnica, Kovinar 11, Vransko 9, Tristar 8, Šentjur 6, Ljubno 5, Vojnik 2, Laško 1. MALI NOGOMET 1. liga občine Štore 14. krog: Inexa - Marine- ro 3:6, SokoU - Vulkanizaci- ja Mulej 0:4, Pečovje - Laška vas 1:6, Stopar - Lipa 3:6. Končni vrstni red: Vulkani- zacija Mulej 38, Lipa 28, Laš- ka vas 25, Cene Sokoli, Ma- rinero 19, Rudar Pečovje 15, Inexa Štore 12, Stopar LB De- sign 9. ROKOMET POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV 2. krog, prva tekma: Ini- tia Hasselt - Gorenje 28:33 (11:16); De Nil 5, Lamury 4; Sirk 12, Sovič 7, Mlakar 5, Tamše 3, L. Dobelšek 2, J. Dobelšek, Gajšek, Štefanič, Kovic 1. POKAL EHF 2. krog, prva tekma: Ža- lec - Kefalovrysos 52:13 (26:6); Irman 8, Potočnik 7, Strmšek 6, Pristovšek, Brez- nikar, Randl 5, Stevanovič, Krajnc, Breznik 4, Agafono- va 2, Bobinac, Savič 1; Čo- lovič 6. LIGA SIOL 3. krog: Prule 67 - Celje Pivovarna Laško 28:28 (13:16); Zrnič 9, Ficko 6; Vugrinec 7, Kokšarov, Ruten- ka 6, Natek 3, Milosavljevi- č, Kozlina, Oštir 2. Ribnica - Gorenje 23:33 (9:16); Lesar 10; Sovič 7, Bedekovič 6, J. Dobelšek, Sirk 5, L. Dobel- šek, Štefanič 3, Kovic 2, Gaj- šek, Tamše 1. Vrstni red: Go- renje 6, Prule 67, Celje Pi- vovarna Laško 5, Prevent, Ter- mo, Rudar 4, Ormož, Krka, Trimo, Velika Nedelja 2, Rib- nica, Cimos 0. 1. DL - ženske 5. krog: Celeia - Kočevje 29:32 (15:17); Kikanovič 9, Bilič 6, Sotler, Novak 5, Če- renjak 3, Koren 1; Kersnič 10, Mihič 9. Žalec - Olimpija 28:25 (14:11); Agafonova 7, Potočnik 6, Savič 4, Randl, Krajnc 2, Stevanovič, Strm- šek, Breznik 1; Djurakovič 8, Puš 5. Vrstni red: Krim 10, Ptuj, Žalec, Olimpija, Pi- ran 6, Burja 5, Škofja Loka 3, Celeia, Kočevje 2, Izola 0. KOŠARKA 1. SL - moški 3. krog: Kraški zidar - Al- pos Kemoplast 73:70 (55:45, 37:36 14:23); Novak 23, Moč- nik 14; Hajrič 16, Tilinger, Trifunovič 13, A. Maček, Ri- bezi 9, Petrovič 6, P Maček, Čebular 2. Hopsi Polzela - He- lios 73:78 (61:54, 38:40, 22:26); Finžgar 19, Gržina, Josipovič 13, Skok 11, Arčan 7, Božič 4, Debevc 3, Steffel 2, Cizej 1; Janža 22, Zalokar 17. Elektra - Zagorje 82:100 (61:54, 38:40, 22:26); Ruči- gaj 21, Nedeljkovič, Nuha- novič 17, Sarhatlič 12, Ru- preht, Goršek 4, Mitrovič 3, Vidovič, Sagadin 2; Novako- vič 18, Leban, Stevovič 17; Koper - Rogla 74:84 (43:57, 26:36, 15:14); Držič 23, Češ- kovič 17; Zinrajh 23, Brolih 19, Grum, Sivka 13, Hohler 6, Strnad, Živanovič 5. Vrstni red: Triglav, Pivka, Zagorje, Helios, Kraški zidar, Rogla 5, Elektra, Hopsi Polzela, Ko- per 4, Alpos Kemoplast 3. GOODVEAR LIGA 2. krog: Pivovarna Laško - Split 88:87 (74:74 , 55:59, 35:31, 21:18); Dončič 22, Dojčin 20, Joksimovič 12, Je- lesijevič 10, Jokič 9, Miško- vič 8, Miletič 7; Pašalič 23, McCants 22. 3. krog: Geoplin Slovan - Pivovarna Laško 48:76 (44:60, 21:35, 14:20); Zupan 14, Buršk^ 10; Miškovič 18, Dončič 17, Dojčin 13, Jele- sijevič 11, Jokič, Joksimovič 6, Brolih 3, Miletič 2; Vrst- ni red: Crvena zvezda 6, Za- dar, Gibona, Budučnost, Pi- vovarna Laško, Split 5, Kr- ka, Lovčen, Union Olimpi- ja, Široki, Zagreb 4, Reflex (-1), Banjaluška pivara (-1), Geoplin Slovan 3. LIGA TROCAL 2. krog: Merkur Celje - Je- zica 92:54 (70:39, 41:25, 23:11); Erkič 17, Jocič 16, Ramšak 13, Temnik, Marko- vič, Maksimovič 9, Jereb, Jur- še 8, Čonkova 2, Kvas 1; Ra- dulovič_20,S. Piršič 12. Vrst- ni red: Šibenik, Gospič, Uni- verziteti 4, Merkur Celje, Je- dinstvo 3, Željezničar, Croa- tia, Jezica 2, Troglav Livno, Wels, Maribor 1. ODBOJKA 1. DL 2. krog: Salonit - Šoštanj Topolščica 2:3. Št. 42-16. oktober 2003 26 KRONIKA Del strehe in zidu je silovito razmetalo naokrog. Stavba s strani Prešernove ulice pa še danes izgleda nevarno... Eksplozija stresla Celjan< Samomor zaradi ljubezni? - Soseda za las ušla smrti - Žrtev bi lahko bilo še več v petek, nekaj minut pred osemnajsto uro, je v središču Ce- lja odjeknila močna eksplozija, najbolj pa je streslo stanovalce Gosposke ulice. Na hišni števil- ki 18 je namreč v zrak vrglo plin- sko jeklenko. Vzrok: domnevni samomor 51-letnega Branka Ar- bajterja. »Mislih smo, da je potres, tako je zaropotalo,« so opisovali bližnji stanovalci, ko so hiteli na ulico gle- dat, kaj se dogaja. S parkirišča v Prešernovi ulici so nemočno opa- zovali uničen del strehe in zidu, ki ga je odneslo v sekundi in že takrat sklepali, da je eksplodiral plin. »Po vsej verjetnosti je delal samomor,« nam je povedal moški, ki je gledal proti oknu stanovanja, kjer je priš- lo do eksplozije. 51-letnika je men- da dobro poznal. Slednji naj bi zad- nje čase prijateljeval z neko žen- sko, ki naj bi ga nekaj dni prej za- pustila. V petek popoldne naj bi bila pri njem na obisku in takrat naj bi se tudi prepirala: »Slišala sem, ka- ko je bil Branko glasen,« nam je povedala Milica Trkmič, njegova najbližja soseda, ki je le za las ušla smrti. Skoraj bi umrla »Tisti dan sem bila bolna, z vi- soko vročino sem ležala v poste- lji,« je razlagala Milica. Spalnica zakoncev Trkmič meji na Bran- kovo spalnico, kjer naj bi eksplo-, diralo. »Le nekaj trenutkov zatem, ko sem vstala, je silovito počilo. Steno je razneslo, del mi je prile- tel v glavo, vendar sem se posku- šala zaščititi z rokami, del pa v noge. Ostalo je padlo na poste- ljo,« s težavo razlaga Milica, ki bi lahko končala tragično, če bi ostala v postelji. Zaradi poškodb je morala v teh dneh večkrat obi- skati zdravnika, zaradi hudih bo- lečin glave toži še danes. Tudi mož Danijel je moral po zdravila, da se je umiril. Vendar pri tako veli- kem šoku zdravila skoraj ne po- magajo... »Bil sem na hodniku, ko sem za- slišal pok. Najprej sem pomislil na Mihco in odhitel k njej. Čepela je ob omari v spalnici, vsa v šoku. Vse je bilo razmetano, skozi luknjo v steni pa sem slišal soseda, kako je klical na pomoč,« je še dodal Mili- čin mož Danijel. Zakonca Trkmič želita spet za- živeti brez strahu. Treba se bo po- novno postaviti na noge, kljub finančnim težavam, saj je zapo- slena le Milica, ki pa bo zaradi poškodb kar nekaj časa v bolniš- kem staležu. »Ne vem, kako bo- va zmogla,« pravi Milica v sol- zah in dodaja, da je hvaležna vsem, ki so jima do zdaj ponudi- li pomoč. Vsi, ki bi jima želeli pri- skočiti na pomoč, lahko denar na- kažejo na številko tekočega ra- čuna 01424750 91610420 (Banka Celje). Njuna telefonska številka je v našem uredništvu. Branka naj bi takoj po eksplozi- ji nekateri videli na oknu in sliša- h njegove klice na pomoč. Hude opekline, ki so menda zmaličile njegovo telo, so bile zanj prehu- de. Dobri dve uri zatem je namreč v celjski bolnišnici umrl. Na poli- ciji pravijo, da je: »...51-letni moš- ki v svojem stanovanju iz jeklenk? spustil plin ter ga zanetil, kar je pov- zročilo eksplozijo in požar.« Neka- teri sosedje pravijo, da je Branko že večkrat omenil, da bo naredil sa- momor. Pred dnevi naj bi celo de- jal, da bo »v luft spustil celo hišo«, plinsko jeklenko pa naj bi mu dan pred eksplozijo na njegovo prošnjo pripeljal nek drug sosed. Nevarno! Trkmičeva sta še vedno pretre- sena, ne moreta verjeti, da sta os- tala skoraj brez vsega zaradi ose- be, s katero nista imela nikakršnih stikov. V del stavbe, kjer je eks- plodiralo, smo se odpravili tudi mi. Milica nam je pokazala, kje je stala v času eksplozije. Ko se zno- va spomni, da bi lahko umrla, če bi ostala na postelji, si obraz po- krije z rokami in odide ven. Ne more ostati v stanovanju. Pogled na velike razpoke v stenah je pog- nal strah v kosti tudi nam. Toda žrtev bi lahko bilo še več. V času eksplozije sta bila na stre- hi, le nekaj metrov stran, Kemal Čehajič in njegov kolega. Čehajič je s svojimi starši lastnik stavbe, ki se drži stanovanjskega dela, kjer je bila eksplozija: »Bila sva na strehi, ker sva jo nameravala popraviti.« Srečo sta imela, da sta kljub vse- mu bila dovolj daleč in sta se us- pela obdržati na strehi. Lahko bi padla z višine več kot desetih me- trov... Škode je, po prvih ocenah, dva- najst milijonov, pravi direktor Ne- premičnin Celje Slavko A. Sotlar. Branko Arbajter naj bi že pred čas jal, da bo v zrak spustil celo hišo, sosedje. Potrebna bo temeljita obno katero je namenjenih 15 i nov, končala pa naj bi se v mesecu, dodaja Sotlar. »( osem stanovanj, štiri najen in štiri lastniška. Najemnil rib smo preselili v druga f niška stanovanja, Trkmičevi smo začasno ponudili stani v Cankarjevi ulici, ki je sio Ljudske univerze.« Eksplozija je poškodoval poslovne prostore v pritliči SIMONA ŠO Foto: C Danijel in Milica Trkmič sta imela srečo v nesreči. Umrl, ko je reševal življenje Triindvajsetletniku spodrsnilo v vodo med reševanjem sodelav( Minuli petek je bil črn ne samo zaradi eksplozije v Celju, ampak tudi zaradi tragičnega dogodka pri hidroelektrarni Vrhovo. Tam je namreč utonil komaj 23-letni Ibrahim B., državljan Bosne in Hercegovine. Skupaj še z dvema delavcema je po končanih vzdrževalnih delih, obnavljali naj bi vodomerni jašek, v izlivnem koritu čistil orodje. »47- letnemu Edhemu D. je spodrsnilo in padel je v vodo, kar je videl nje- gov sin, 21-letni Denis D., ki je sko- čil v vodo in začel z reševanjem,« pravijo na celjski policiji. Do bre- ga naj bi takoj pristopil še Ibra- him, jima vrgel vrv, da sta se lah- ko oprijela. Vendar je Ibrahimu, ko ju je poskušal potegniti iz vo- de, spodrsnilo in padel je vodo. Da je nesreča še večja - Ibrahim je bil neplavalec. Oče in sin sta ga poskušala potegniti k sebi, vendar jima ni uspelo. Ko sodelavci v hi- droelektrarni opazili, kaj se do- gaja, so odhiteli pomagat. Očeta so potegnili ven z reševalnim obro- čem, sin pa naj bi do brega pripla- val sam. Za Ibrahimom se je ta- krat izgubila vsaka sled. Takoj so začeli z reševalno akcijo, pokli- cali so celjsko enoto potapljaške zveze Slovenije. Vodja akcije Zlat- ko Šunko je povedal: »Z isl^ pogrešanega smo začeli okro najste ure.« Iskali so do mr^ krat pa so morali akcijo pr' »Nadaljevali smo v soboto ^ ne. Utopljenca smo našli P no dvajset metrov stran odi' lektrarne v globini sedmih t in pol,« nam je razlagal ŠuH vsej verjetnosti je Ibrahim^ vrtinčenje vode, vodni W^ je nato odnesel stran od lektrarne. V sobotni akciji' leg celjskih podvodnih reŠ^ sodelovali še reševalci iz ^ ne in Krškega. Št. 42-16. oktober 2003 KRONIKA - PISMA BRALCEV. 27 Usodni zidaici policisti še vedno preisku- ijo okoliščine torkove de- ivne nesreče, ki se je zgodi- iv Velikem Vrhu pri Šmart- em ob Paki. Delavci naj bi [adili hlev za konje, pri če- ler naj bi se okrog petnaj- »ure nenadoma podrl eden med zidov. Zid, približno O centimetrov dolg in 2,4 letra visok, je padel enemu Died delavcev, 49-letnemu ranju V., na noge. Očitno pa ihče ni pričakoval tako tra- ičnega konca, saj naj bi poš- odovani še kakšno uro ži- el, vmes pokadil dve ciga- Eli in se pogovarjal s kole- i,nato pa je umrl. Izvajalec el je bil samostojni podjet- ik iz Preserij, delo pa so pravljali delavci, ki pri njem iso bili zaposleni. 49-letni- u tovrstna dela niso bila tu- I, saj je v gradbeništvu de- li že trideset let, pravi last- ik podjetja iz Preserij in do- aja, da so bili na gradbišču oleg njega še trije delavci, iso bili pri delu ustrezno aščiteni. Ali to drži, pa zdaj preiskujejo delovni inšpek- torji in kriminalisti. SŠ Foto: GK PREJELI SMO O Klubu bivših brigadirjev Lašlco- Radeče Klub bivših brigadirjev Laško-Radeče je bil ustanov- ljen Z februarja 1997. Vanj so včlanjene brigadirke in bri- gadirji, ki so delali na izgrad- nji v 11.' svetovni vojni poru- šene in opustošene domovi- ne Jugoslavije, na izgradnji cest, železnic, regulacij rek in drugih, za nas pomembnih objektov. Klub danes šteje 146 članov. So iz območja občin Laško in Radeče, pa tu- di od drugod. Glede na sta- rostno strukturo, fizično da- nes ne zmoremo več kaj do- sti, občasno se vključujemo še v kakšne akcije čiščenja okolja. Drugače pa je naš cilj dru- ženje, prijateljstvo in obuja- nje spominov. Spominov na delovne akcije, na čase naše mladosti. Tako vsako leto v me- secu mladosti, v cvetočem ma- ju, za dan mladosti organizi- ramo za vse naše člane, člane sodelujočih klubov za naše prijatelje in simpatizerje sedaj že tradicionalni piknik na Šmo- horju. Letošnji je bil 24. maja in se ga je udeležilo kar sto osem brigadirk in brigadirjev iz raz- nih krajev naše ljube Sloveni- je. Občasno izdajamo tudi Zbornik spominov in listin o mladinskih delovnih brigadah. Enega smo izdali leta 2000. Se- daj pa se na veliko pripravlja- mo na drugo izdajo. Zato ob tej priliki apeliram na naše čla- ne, da pobrskate po vaših pre- dalih in se nam pridružite s kakšno fotografijo ali opisa- nim dogodkom iz vaše briga- de. Mislim, da ni brigadirja - mladinke ali mladinca, ki v bri- gadi na delovišču ali v prostem času ni doživel kaj prijetnega ali morda neprijetnega. Vsa- kega prispevka, ki ga bomo prejeli do konca oktobra, bo uredniški odbor zelo vesel. Med nami je še veliko ob- čank in občanov, ki so bili na različnih delovnih akcijah, pa se nam še niso pridružili. Va- bimo vas, da se nam pridruži- te in postanete član Kluba biv- ših brigadirjev Laško-Radeče. Med nami boste našli sodelav- ca, prijatelja, na katerega ste morda že pozabili. Našli pa boste tudi družbo, v kateri vam ne bo manjkalo veselja in za- bave. Skupaj bomo nadaljevali pot prijateljstva in lepih spo- minov, ki ne smejo biti nikoli pozabljeni. Gojiti jih moramo naprej in tako usmerjati našo mladino za lepši in boljši ju- tri. RUDI VREČAR, Laško Ustvarjalno druženje v Grižah deluje v okviru Društva upokojencev Zabuko- vica-Griže tudi krožek ročnih del Jelka. Že 17 let si ob dru- ženju, delu in petju pestrimo življenje v tretjem življenjskem obdobju. Vsako leto pripravi- mo razstavo ročnih del. Obiskovalcem razstave smo pokazale najrazličnejša ročna dela. Letos smo prvič^ostavi- le na ogled klekljane izdelke, saj smo imele v zimskih me- secih prvi tečaj klekljanja. Mentorici sta prihajali iz Ce- lja, kjer sta članici Društva kle- kljaric in ljubiteljev čipke. Prav prijetno presenečenje smo doživele letos, ko se je krožku pridružila Mici Arn- šek, ki je pri svojih osemino- semdesetih letih v pičlem letu skvačkala 100 nageljnov. Po- gled na njen šopek je veliča- sten. Mici je čila in korajžna in nam daje vzgled vztrajno- sri. Istočasno kot v Grižah, smo nekaj naših izdelkov razstavi- le tudi v Celju na razstavi čipk v Muzeju novejše zgodovine. Za prijateljice iz drugih krož- kov ročnih del iz Savinjske in Dravske doline (Lovrenc na Po- horju, Ruš, Smolnika, Lobni- ce, Selnice ob Dravi, Bistrica ob Dravi, Limbuša, Peker, Raz- vanja in Maribora) pripravi- mo kulturni program kar sa- me. Zapojemo, zaigramo, po- vezujemo program. Rade si gre mo ogledat razstave ročnih del v druge kraje in tako sklepa- mo prijateljstva in znanstva, izmenjujemo izkušnje, vzor- ce in obojestransko napredu- jemo v tej naši ljubiteljski de- javnosti. Naša največja želja je, da bi ostale zdrave, ustvar- jalne in da bi ohranile stike z vsemi ljubitelji ročnih del. ZINKA OKORN, Griže Najboljši reševalci s Ptuja v sklopu sejma Zaščita 1003 so v soboto v Celju iripravili državno prever- anje usposobljenosti ekip 'rve pomoči Civilne zašči- ein Rdečega križa, na ka- erem je zmagala ekipa pr- 'e pomoči Mestne občine 'tuj. Dvanajst ekip, nied kate- imi je bila tudi ekipa II. Os- 'ovne šole Celje, je nudilo 'rvo pomoč dvaindvajsetim •oškodovanim oziroma obo- flim osebam v petih namiš- i^nih nesrečah, ki so bile pri- ^^ane na različnih lokaci- v Celju. Uprava Republike Slove- 'ije za zaščito in reševanje ^ v sodelovanju z Rdečim ^'žem in Mestno občino Ce- 1^ organizirala preverjanje ■namenom, da bi okrepili '^lo na področju prve po- ■^0(51 in s tem zagotovili hi- ^0 in strokovno nudenje pr- pomoči, ko je to potreb- Zmagovalni ekipi, ki se junija prihodnje leto ude- ^žila evropskega preverja- ^'3 Usposobljenosti ekip pr- Pomoči v Avstriji, je mi- J^ter za obrambo Anton; '^izold podelil nagrado,] ^^^^\ in ji izrekel prizna-j Uprava za zaščito in reše- vanje ter Rdeči križ Slove- nije načrtujeta izvedbo dr- žavnega preverjanja tudi pri- hodnje leto v centru katere- ga od večjih slovenskih mest. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: AŠ V SPOMIN Pavle Knez v ponedeljek, 13. okto- bra, smo se na Mestnem pokopališču v Celju poslo- vili od Pavleka Kneza, zna- nega glasbenika, kije v več kot tridesetih letih nasto- pal v različnih narodnoza- bavnih ansamblih. Igral je kitaro, pel in rad pripove- doval dobre šale. Igrati je začel v ansamblu Beton ter nadaljeval pri Otu Pestner- ju st. in Otu Romu, najdlje, več kot dvajset let, pa je igral pri Veselih hmeljarjih. Po krajšem premoru je postal član prve skupine Vitezov polk in valčkov, sicer pa je rad pomagal pri številnih skupinah. Pogosto je zaigral z bratom Ivom Knezom. Dolgo je bil stalni član sku- pine Vikija Ašiča st. in je tako redno sodeloval pri dveh velikih akcijah NT&RC: pri novoletnem obisku v celjski porodnišnici in na izletu 100 kmečkih žensk na morje. Eden zad- njih nastopov je bil na ju- bilejnem Vrtiljaku polk in valčkov v Šentrupertu, kjer smo praznovah 10-letnico glasbene oddaje. Pavlekovo največje vese- lje pa je bilo igranje sina Sandija v ansamblu Vite- zi Celjski, saj je v tem vi- del tudi simbolično nada- ljevanje svoje velike lju- bezni do glasbe. Žal je zdrav in poln optimizma omahnil na naših vse pre- več krvavih cestah. Njego- va kitara sameva, naš spo- min nanj pa bo ostal. TONE VRABL Zakaj višje najemnine? Bralec Drago iz Celja spra- šuje Nepremičnine, kako je mogoče, da so v zgolj dveh mesecih kar dvakrat zvišali najemnine neprofitnih sta- novanj, obakrat za okoli 10 odstotkov. Odgovarja Jožef Mlinar s celjskih Nepremičnin: »Ustav- no sodišče RS je 20. februarja 2003 razveljavilo določbe pr- vega in tretjega odstavka 5. čle- na Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega za- kona ter določbe prvega odstav- ka 5. in 6. člena Odloka o me- todologiji za oblikovanje na- jemnin v neprofitnih stanova- njih. Razveljavitev se nanaša na tisti del metodologije, ki ureja višino vrednosti stanovanjske točke kot osnove za izračun ne- profitne najemnine za stanova- nja, dana v najem pred uvelja- vitvijo te metodologije, ki je pričela veljati 23. 3. 2000. Tako stanovanjski zakon kot tudi metodologija sta za ta na- jemna razmerja določala niž- jo vrednost točke - 3,75 DEM oz. 1,92 EUR. Razveljavljene določbe pa ne veljajo, kadar gre za najem stanovanj po pred- pisih o socialnem varstvu. Če na kratko povzamemo, sta navedena metodologija in sprememba stanovanjskega za- kona v obdobju od 23.3.2000 do objave sodbe Ustavnega so- dišča ločevala najemnike sta- novanj na dve kategoriji, in si- cer: na najemnike, ki so sta- novanje pridobili pred 23. 3. 2000 in za katere je veljala vrednost točke 1,92 EUR, ter na najemnike, ki so stanova- nje pridobili po 23. 3. 2000 in za katere je veljala vrednost točke v razponu od 1,92 EUR do 2,63 EUR. Nepremičnine Celje so za nove najemnike uporabljale najnižjo možno Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Janja intihar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. vrednost točke 1,92 EUR, ra- zen za novo zgrajene objekte (Novi trg, Glavni trg 17). Odločba Ustavnega sodiš- ča posledično pomeni, da lah- ko lastniki najemnih stanovanj ob prvem naslednjem obraču- nu najemnin upoštevajo naj- višjo možno vrednost točke v tolarski protivrednosti 2,63 EUR, kar bi pomenilo 37-od- stotno povečanje najemnin, ra- zen za najemnike, ki so upra- vičeni do subvencije ali zni- žane najemnine po predpisih o socialnem varstvu. Na podlagi navedene odloč- be so se najemnine za stanova- nja v lasti ali upravljanju Ne- premičnin Celje povečale trikrat, in sicer 1. maja letos za sedem, 1. avgusta za deset in 1. oktobra za nadaljnjih 10 odstotkov Glede na odločbo Ustavne- ga sodišča bi bilo možno po- večanje še za 10 odstotkov, ki pa letos ne bo realizirano. Med letom se najemnine še dodat- no usklajujejo glede na sred- nji tečaj EUR konec vsakega meseca, ki je osnova za izra- čun vrednosti točke. Letošnje povečanje najemnin zaradi spremembe tečaja EUR je zna- šalo 2,12 odstotkov« (BS) Št. 42-16. oktober 2003 28 Vodni krst Začelo se je snemanje dokumentarca o ljubenskih flosarjih Ljubno ob Savinji, 10. ok- tobra ob osmih zjutraj. Moš- ki s cepini v rokah in zapa- sanimi kleščami prestavljajo hlode do Savinje, medtem ko jih spremljajo kamere. Bo- jan Emeršič dobi flosarski klobuk in prične moškim po- magati. Začenja se snema- nje Flosarjev - 03, dokumen- tarca z eno osrednjo temo: prikazovanja spusta lesene- ga splava od Ljubnega navz- dol. To pot so Ijubenski flosar- ji opravljali še vse do druge svetovne vojne. V sedanjih ča- sih je skoraj težko verjeti, da za zaslužek. Do 1908 leta so svoje splave vezali s trto, ki je v okolici bila nasajena po- sebej zanje (»Vina ni dajala kaj posebno dobrega«), kasneje je to nalogo prevzela žica. Se- daj ima vsak od flosarjev svojo redno službo, na hlode pa se spravijo le ob kakšnih poseb- nih priložnostih, praznikih... ali pa zaradi filmarjev. Scenarij je spisala etnolo- ginja Tanja Roženbergar, sne- mala pa ga bo ekipa Visual production pod režisersko tak- tirko Aleša Šege. Filmarji se bodo z Ljubnega mimo Letu- ša seliU do Celja, potem do Zidanega Mosta in naprej do Zagreba. Dogajanje bo navse- zadnje strnjeno v 30 filmskih minut, predvsem pa bo odvi- sno od vremena: za snema- nje zunaj potrebujejo sonce. Čaka jih pripovedovanje flo- sarskih anekdot in šeg, trdo delo, Bojana Emeršiča pa še flosarski krst. Ko pripovedu- je o tern, je igralec povsem umirjen. »Malce se ga bojim, upam, da v ta krst ne bo vple- teno preveč vode, vseeno pa mislim, da ga bom prestal brez težav.« V filmu poleg Bojana, »turista«, ki se pridruži flo- sarjem in bo »služil« kot me- dij - povezovalec med doku- mentarnim dogajanjem na splavu in gledalcem, igrata še originalna ljubenska flosarja - naturščika, Martin Juvan in Franjo Naraločnik. Film se ne bo pretvarjal, da se dogaja v starih časih, tem- več bo skušal, kolikor je to možno, poustvariti tedanje dogajanje. Po mnenju Fran- ca Marovta, najstarejšega flo- sarskega mačka, to sploh ne bo enostavno. »Včasih smo imeli okoli 30 jezov po vsej Savinji, zato je bila reka veli- ko globja - vodni objekti so tudi preprečevali, da bi po- plavljala, kot poplavlja sedaj. Odkar je vodnih objektov ve- liko manj, imamo težave s po- plavami, ribami..., pa tudi flo- sarstvo ni več izvedljivo.« Aleš Šega pravi, da bodo v prime- rih, ko splavarjenje ne bo mo- goče, splav prestavljali po kopnem - vsekakor pa name- ravajo priti do Zagreba in tam posneti »prodajo lesa«. »Pro- jekt je precej ambiciozen, hvaležni smo, da nas je pod- prlo ministrstvo za kulturo, pa da je izdatno finančno po- moč obljubila občina Ljub- no. Koproducent je tudi ljub- ljanski Studio Ritm, ki skrbi za ton.« PETER ZUPANC Foto: US Prizor s snemanja dokumentarca o ljubenskih flosarjih Z leve: Bojan Emeršič, Martin Juvan in Franjo Naraločnik Smola za flosarje že drugega dne snemanja se je na Savinji pripetila prava flosarska nesreča. Splav je treščil v skale, flosarju Martinu Juvanu pa je ujelo gleženj med hlode in mu ga zlomilo. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Zaradi nesreče je sne- manje prekinjeno, najverjetneje pa se bo nadaljevalo šele naslednje leto. Isicanje raja in nogomet Giovanni Ribisi in Cate Blanchet Raj (Heaven, ZDA/ Nemčija/ Francija) Režija: To m Tykwer Vloge: Cate Blanchett, Giovanni Ribisi Tom Tykwer udarja drugič, tokrat se med krivdo, nera- zumnostjo, spletkami in ljubeznijo proti Raju opotekata vilinska Cate Blanchet in povsem nedolžni Giovanni Ribi- si. Stilistično, pravljično in mnogo manj ošiljeno kot v Pnn- cesi in bojevniku, pa čeprav delano po »nareku« ustvarjal- cev hvaljenih Treh barv. Mini ciklus režiserja znotraj nizo- zemskega ciklusa. Vsebina: Vdova Philippa nikakor ne more prisiliti itali- janskih predstavnikov zakona, da ukrepajo glede smrti nje- nega moža, zato vzame zakon v svoje roke. V eksploziji bombe, ki jo nastavi, pa namesto zločinca umrejo štirje nedolžni ljudje. Policija jo pripre kot teroristko, uradni prevajalec Filippo pa se vanjo zaljubi... Antonie Kamerling Ciklus: BF 03 Ali starš (Ali starš. Nizozemska) Režija: Jean van der Velde Igrajo: Antonie Kamerling, Danny de Munk, Daniel Bois- sevain Jean van der Velde je priznani režiser The little blond death, enega največjih uspehov nizozemskega filma v zadnjih letih. V AH starš je združil sedem najbolj »vročih« mladih nizozem- skih igralcev. Tradicionalni nogomet je izgovor za duhovito in dramatično, tragično in življenjsko iskanje sebe sredi zahtev urbanega okolja. Kaj kdo v resnici hoče... in kaj lahko dobi? Vsebina: Sedem prijateljev že 15 let igra skupaj v istem amaterskem nogometnem moštvu, čeprav so se drugače od- tujili med sabo in živijo povsem drugačna življenja. Ko Bram odkrije, da se bliža obletnica 500. tekme, se vsi zdijo nav- dušeni - potem pa stvari gredo narobe. Bramov oče umre, Hero se zaljubi v očetovo izbranko, Markova noseča žena odkrije, da ji je bil nezvest in ga vrže iz stanovanja... Sleparja Matchstick man - agora- fobičen, obseden z umaza- nijo in detajli, človek, ki detajlom ne more uiti, ne glede na to, kam gre. Člo- vek, ki ga detajli vedno znova udarjajo v glavo in ki je neprepustno povezan z njimi. Človek vžigalica, tisti, ki si gradi miniatur- no umetno palačo sredi realnega življenja, rojeni prevarant, ki je lahko pre- varan šele tedaj, ko mu v gradnjo podtaknejo napač- ne vžigalice. Režiser Ridley Scott se tokrat ne gre velikih tema- tik in veličastnih junakov. Pozabite Osmega potnika, nočno moro, ki vdira od zunaj, da na čimbolj nadležen ^ in gnusen način pride nazaj ven, pozabite Blade runnerja, alego- rijo o pomenu človeškosti, pozabite Gla- diatorja in njegov boj za de- mokracijo, Hannibala in njegovo vivisekcijo pohle- pa/požrtnosti. Sestreljene- ga črnega jastreba, krva- vo video igro z dvojnim in dvomljivim zaključkom. Sleparja oziroma Match- stick man je majhen, sko- rajda minimalističen film, sestavljen kot stolp iz vži- galic, film, podoben živč- nemu tiku, film, ki zveni kot praskanje vžigalic, pre- sekan in včasih psihotičen kot karakter, ki ga igra Ni- colas Cage (in po katereji je film tudi dobil originoi ni naslov). Če je Cage po stal nekaj »podtalnega« n povsem nesamozavestega ko se je šel navidezne^, razdiralca scem rističnih pravil Charlieja Kani mana, je tokn tako izpodjede, in živčen, da žii čen postane j gledalec. Stvar] v kontroli. Rež serjevi, igralčevi. In prm okus filmu da šele konei ko se v nepričakovani stranski »mehkizmagi« pi raženca priznavanje nei možnosti popolne kontn le združi s priznavanju pomembnosti družim Pred tem je bil film; te^ se je dalo kontrolirati. Žii Ijenje se rodi po njem. I ob vsem tem tudi slepa ska štorija sploh ni slah zasnovana niti povedani Film - tokrat nič legenda nega, toda na nivoju. PETER ZUPANI Piše: PETER ZUPANC St. 42-16. oktober 2003 NASVETI 29 POGLEJMO V PRIHODNOST ŠIFRA: »OVNICA 2003« posebnih težav na vašem (jravstvenem področju ni, ,endar pa vas žeHm opozo- jti na probleme, ki so po- ledica vaših psihičnih težav. )bčasno se lahko pojavljajo ežave s spanjem. S prodajo hiše bo še ne- [aj težav. Morali boste vztra- ati in se zelo potruditi, da ,oste prodajo uspešno izpe- jali. Predvsem pa se mora- e odločiti. Za sedaj o tem e razmišljate in želite spre- [lembo, vendar pa se še ni- ;te zares odločili, da bi ukre- lali. Finančne težave boste re- levali postopoma, malo po nalo. Nič ne bo šlo na hitro, odločitev o tem, ali naj še laprej igrate igre na srečo, irepuščam vam. Možno je, ja se vam slej kot prej na- imehne sreča. Sprememba v vašem zaseb- lem življenju je možna, ven- iar pa se morate vprašati, kaj iploh želite. Tudi na tem po- Iročju ste neodločni in ne ve- ;te, kaj bi. ŠIFRA: »MEGIf< Zanima vas prihodnost va- «ga podjetja, niste pa mi ria- lisali, kdaj je bila firma us- anovljena. Odgovorila vam licer bom, ker ste napisali yoje rojstne podatke, ven- lar pa za natančen odgovor lotrebujem »rojstne podat- le« firme. Vpliv konkurence bo ne- laj časa opazen, vendar pa nikar ne obupajte. Razmislite o tem, kaj lahko spremenite in s tem izboljšate ponudbo. Večji poslovni uspehi in več- ja stabilnost bodo v drugi po- lovici prihodnjega leta. Po- sebnih težav z zaposlenimi ie bo, morate se pogovoriti n stvari jasno postaviti na me- to. O svojem dosedanjem Življenju niste napisaU ni- česar, zanima pa vas, kako Piše: METKA OBRUL - ZOYA bo v prihodnje. Na splošno se kaže napredek na poslov- nem področju, možno je tu- di, da boste poslovanje v pri- hodnosti razširili. Obetajo -se tudi pozitivne spremem- be v zasebnem življenju, vendar pa odsvetujem kakr- šnekoli prenagljene odloči- tve. ŠIFRA:ff BIKER 17