f UVjnjN rVJIL-l-V/<^l 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. ХХХП. — LETO XXXQ. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 21, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 79 Novi grobovi Ж~ ^ANK URANKAK Prošli petek je nagloma zbo-za srčno hibo Frank Uran-star 76 let. Odpeljan je bil ^ bolnišnico, kjer je umrl vče-zjutraj ob 9.15 uri. Stano-je na 23070 Ivan Ave. Bil je Vdovec, doma iz vasi Krašče, fa-Moravče na Gorenjskem, po •domače Tamičev. V Ameriki je '^ival ravno 50 let. Tukaj zapušča hčer Mrs. J. Mally, soprogo pokojnega Zobozdravnika James W. Mally, ®iQove dr. Augusta, dr. Williama Karla, brata Johna in šest Vnukov, v stari domovini pa se-stro Johano. Pogreb se bo vršil ^ soboto zjutraj ob 9. uri iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine in nato na go-'^opališče Calvary. PVT. AI.BERT RUSS Truplo pokojnega Pvt. Albert ^ussa, ki je zgubil svoje življe-18. januarja 1945 v bitki pri Luksembergu, je dospelo v Cleveland za pokop v družinsko Sfobnico poleg njegovih pokoj-staršev na pokopališču Cal-Družina je stanovala na 1365 E. 41 St. K Vojakom je vpoklican.v juniju 19M. Jeta. Tukaj zapušča sinčka Alber-brata John Russ, šest sestra: ^s. Sophie Doesburg, Mrs. Collie Koval, Mrs. Frances ^lUnsman, Mrs. Anna Mazur, ^*"8. Rose Thompson v Mem-№is, Tenn., in Mrs. Antoinette Schultz ter veliko sorodnikov. "^JTiplo bo položeno na mftvaški ® angleške neveste Angleška vojna nevesta Mrs. Barbara Meadows, ki je nedav-prišla v Zedinjene države, ima trpke skušnje k svojim ameriškim zakonskim drugom. Morala je poiskati zaščito na sod-niji. Včeraj je prišla policijskemu prosekutorju Johnu T. Bi-linskemu in mu povedala, da jo je mož prijel za lase, jo vrgel na tla in pretepel 's pasom. Pa tudi ob drugih prilikah je z njo surovo ravnal. '■ Mož se prvemu pozivu, da pride na policijo, ni odzval. Po njega sta morala iti dva policaja zasliševanju pred sodnico Mary B. Grossman je bil obso jen ha 60 dni zapora, Mrs. Meadows je izjavila, da se je seznanila z možem Billy-jem leta 1946, ko je služil v ameriški armadi v Yorkshire, Angli Imata 11 mesecev starega otroka. Po prihodu v Cleveland pred enim mesecem je angleška nevesta šla delat v neko kavarno, kjer je tudi proskrbela delo za svojega moža. Kljub trpkim skušnjam pa mlada Angležinja še vedno veruje, da je Amerika krasna dežela. Iz bolnišnice Včeraj je bila prepeljana iz Lakeside bohiišnice na svoj dom Mrs. Mary V. Konicek, 22451 Lakemont Rd. Za prevoz je pre skrbela ambulanca Mrs. Mary A. Svetek. У "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice dogodkih po svetu in doma! Zbor "Planina" vabi na concert Svoj običajni spomladanski koncert bp priredil pevski zbor 'Planina" iz Maple Heightsa, ko DO v nedeljo zvečer nastopil z zanimivim vsporedom v svojem Domu na Stanley Ave. Zbor je pod vodstvom pevo vodje Frank Vauter in kot je še vsako leto do sedaj, tako bo tudi v nedeljo zadovoljil svoje posetnike. Posamezne pevce 'Planine" se vidi med posetniki priredb raznih zborov najsibo v Collinwoodu, Euclidu ali na za padni strani mesta, in takisto Dosetijo naši rojaki iz raznih na selbin tudi priredbe "Planine." Koncert se prične ob 7. uri zvečer, nato se bo pa razvijala domača zabava. Za ples bo igral Al Uhle orkester. Klub "Ljubljana" Klub "Ljubljana" je na svoji zadnji seji sklenil, da se v nedeljo popoldne korporalivno udeleži otvoritve novega Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku. Prosi se članstvo, da se zbere točno ob 12.30 uri popoldne pred Slovenskim društvenim domom, kjer bodo na razpolago avti za one, ki nimajo svojega vozila, tako da se skupno odpeljejo. kitajski komunisti verujejo v zmago MOSKVA, 18. aprila. — Moskovska "Pravda" je danes v treh iolonah priobčila izčrpke iz govora, ki ga je imel kitajski komunistični voditelj Jen Pi-shih, ti je poudaril potrebo, da se popolnoma uniči ostanke reakcionarnih oboroženih sil in vladajoče birokracije nacionalistične vlade. Jen je govoril na nedavnem : Mladinskem kongresu v Peipin-gu. Med ostalim je izrazil vero v neizogibno zmago Ljudske osvo-Dodilne armade na celem področju Kitajske. Rekel je, da bo kljub zaostalosti Kitajske deže-a v stanju zgraditi pravilno ekonomijo hitrejše kot pa Sovjetska zveza, ker ima 400,000,-000 prebivalcev ter je pod vodstvom komunistične stranke Mao Tze-tunga, ki uživa podporo Sovjetske zveze in delavcev v raznih deželah. Kitajski komunistični voditelj je pristavil, da sile Sovjetske zveze postajajo iz dneva v dan močnejše, dočimse "proti-demo-kratični tabor pod vodstvom Ze-dinjenih držav nahaja v vedno večjih težavah." "Pod vplivom kitajske revolucije se že vefr Milijonov "ljudi južno-vzhodne Azije junaško bori. Celo če bi imperialisti dejan sko izzvali vojno, bi narodne demokratične sile sveta nedvomno uničile imperialistične sile," je rekel Jen. Sile ljudske armade sprožile napad; v Nankingu že slišijo grmenje topov ŠANGHAJ, 20. aprila—Danes je bilo uradno naznanjeno, da sta se dve angleški bojni ladij spopadli z obalnimi baterijami kitajskih komunistov vzdolž reke Jangtze in da sta obe ladij pretrpeli izgube v moštvu in bili težko poškodovani. Podadmiral Kirk novi ambasador v Sovjetski zvezi WASHINGTON, 20. aprila.— Podadmiral Alan G. Kirk je bi: danes imenovan za novega ameriškega ambasadorja v Sovjetski zvezi. Na svoj novi položaj bo Kirk odpotoval iz Belgije kjer je tudi imel položaj ambasadorja. V Moskvi bo Kirk nasledi gen. Walter Bedell Smitha, ki je nedavno bil razrešen svoje dolžnosti in je prevzel povelj stvo nad Prvo armado v New Yorku. Podadmiral Kirk je star 60 let. Na mornariški akademiji je graduiral leta 1906 in služil mornarici do leta 1946, ko bil imenovan za ambasadorja v Belgiji. V drugi svetovni vojni se je udeležil izkrcevalnih ope racij na Siciliji. Kot ambasador v Belgiji in minister v Luksemburgu je Kirk predvsem imel opravke odnošaji Zedinjenih držav na pram zapadni Evropi in ni ime zvez z "mrzlo vojno" med Ze dinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Veruje se, da je to bi glavni razlog, radi katerega je bil imenovan za ambasadorja Moskvi. Nekateri krogi veruje jo, da bo ta njegov "čisti re kord" mogoče vplival na sov jetsko vlado pri sklenitvi pre mirja v mrzli vojni. Strabane, Pa. — Pri družini Joe Strajnar so se oglasile vile rojenice in pustile prvorojenko Angleško ladjo "Amethyst" so povlekli na suho med Nankin-gom in šangajem z 20 ranjenih ali pa ubitih članov posadke. Poročilo pravi, da je rušilec Consort," ki je prihitel na pomoč "Amethysti," stopil v bor-30 s komunističnimi baterijami in bil v borbi poškodovan. (Angleški mornariški štab v Londonu je naznanil, da je bilo mrtvih in da sta ladji poškodovani, toda v kakšnem obsegu ni bilo povedano). Neki angleški uradnik v Šan-gaju je -izjavil, da je ladja Amethyst" bila že dve tretjini pod vodo, ko ji je rušilec priskočil na pomoč. Angleške bojne ladje so plule po reki Jangtze redno že več mesecev, ameriške pa so se izogibale reke, odkar se je bojna črta radi napredovanja komunističnih sil pomaknila na samo reko. I Vojna divja vzdolž reke Jangtze .Međtera iz Nankinga poročajo, da je vojna po poteku komunističnega ultimatuma izbruhni-a vzdolž reke Jangtze. Sile Ljudske (komunistične) armade so začele napadati na več točkah. V Nankingu se že sliši grmenje topov. Na severni obali reke so ko munisti napadli mesto Pukow. Še težji napad pa so sprožili na Kiangpu, ki se nahaja le sedem mUj od Nankinga. Resne borbe so izbruhnile tudi pri mestu Wu- lU. Neki neimenovani nacionali stični general je izrazil strah, da bodo komunisti skušali čimprej prekoračiti reko, da bi vse vladne uradnike zajeli v Nankingu. Nacionalistični premier Ho Ying-čin je danes uradno naznanil, da je vlada zavrgla komunistične pogoje, češ, da bi ne zajamčili mir. Japonska težko prizadeta v vojni Imela je 1,850,000 mrtvih, 2,252,000 poslopij je uničenih TOKIO, 19. aprila—Danes je bila precenjena škoda, ki jo je vojna prizadela Japonski. Materialna škoda znaša vkupno $31,-000,000,000, kar je za dva vojaška budžeta Zedinjenih držav. Poročilo Ekonomskega stabilizacijskega odbora pravi, da je bilo na Japonskem popolnoma uničenih 2,252,000 poslopij, od teh samo v Tokio 695,000. Velika škoda je bila radi zračnih napadov povzročena japonski industriji. Zgube v človeških življenjih pa so znašale 1,850,000. Poleg tega je bilo ranjenih 7,990,000 Japoncev. Materialna škoda, povzročena radi zračnih napadov znaša $3,200,000,000. Vkupne ne-voja-ške zgube pa so precenjene na $15,700,000,000. Naročajte, Širite 'Enakopravnost!" in čitajte 36 RAZMAH KOIEKIIVNIH FARM V JUGOSLAVIJI JE ZEIO VELIK BEOGRAD, 19. aprila—Zadnje mesece se je kolektivno kmetijstvo v Jugoslaviji začelo razvijati z zelo velikimi uspehi. Zadnja uradna poročila pravijo, da v najbogatejšem predelu Jugoslavije, v Vojvodini, že 41 odstotkov zemlje pripada državnim farmam, ali pa kmečkim zadrugam, ki so ustanovljene na osnovi kolektivov. Vojvodina je področje Jugoslavije, n a katerem pridelajo največ živeža. Zato tudi kolek-tivizacija zemlje v Vojvodini najboljše odraža uspehe sedanje poljedelske politike Jugoslavije. Samo zadnje tri mesece je bilo v Vojvodini ustanovljenih 326 novih kmečkih zadrug, tako da je vkupno število teh zadrug sedaj 677 z 82,279 družin. Do 10. aprila je površina zemlje, ki jo v Vojvodini lastujejo zadruge, znašala 267,414 hektarjev (en hektar znaša 2.47 akrov). Vkupno je v Jugoslaviji 10. aprila bilo 3,346 kmečkih zadrug z 155,840 družin, ki obdelujejo 736,296 hektarjev zemlje. Pospešitev kolektivizacije zemlje je odgovor jugoslovan- Clinton, Ind. — Mary Potise' blagajnica društva 213 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Union Hospital v Terre Hautu, kjer je srečno prestala težko operacijo, ske vlade na obtožbe Komin- forme, da baje vlada prizanaša kulakom (premožnim kmetom). Obenem pa je del programa, da se zviša kmečko proizvodnjo, ki bi krila potrebe vedno naraščajočega industrijskega prebivalstva. Veliki razmah pri ustanavljanju kolektivnega kmečkega gospodarstva odraža odločnost vlade, da se ekonomski sistem dežele spremeni v* socializem. Jugoslavija bo dobila orodje za stroje FRANKFURT, 19. aprila. — Zapadna Nemčija in Jugoslavija sta sklenili trgovinsko pogodbo, ki krije izmenjavo orodja za stroje zapadne Nemčije za jugoslovansko hrano v vrednosti več kot $34,000,000. To je najbolj obsežni trgovinski sporazum zapadne Nemčije z vzhodno Evropo. Na osnovi sporazuma bo iz angleške, ameriške in francoske zone Nemčije poslano v Jugoslavijo za blizu $19,000,000 strojev, V zameno pa bo Jugoslavija poslala zapadni Nemčiji za $15,800,000 hrane. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ■ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. prekrojeni govori Zadnji teden je v kongresu predsednik odbora za določanje izdatkov Clarence Cannon imel govor, ki ni bil v nobeni zvezi s civilizacijo, še manj pa z Bogom. Kljub temu pa so v kongresnem zapisniku ta govor prekrojili, ga kolikor se je dalo "civilizirali" in med rožljanjem z atomskimi bombami omenili celo božje ime! Časnikarski poročevalci, ki so bili navzoči, pravijo, da je Cannon kar naravnost povedal, da je vojna s Sovjetsko zvezo neizogibna. "Bodočo vojno moramo dobiti v prvih treh tednih. V tej dobi moramo zdrobiti v prah vse vojaške centre Rusije," je med ostalim rekel Cannon, ki se je v zvezi-s tem uničenjem Sovjetske zveze v "treh tednih" (Hitlerju je, kot znano, vzelo šest tednov!) predvsem oprl na atomske bombe. Omenil je tudi "vojaške centre," kakor je Moskva. Kajti učinkovitost atomske bombe se nedvomno ceni po številu civilnih prebivalcev, ki jih lahko "stre v prah." Časnikarji se strinjajo, da je v tem govoru Cannon, kar naravnost povedal, da se neizogibno more i^ičiti Rusijo z atomskimi bombami. Celo ta dan so se kongresniki prepirali, kdo bo nosil atomske bombe nad Rusijo—mornariška letala ali pa bombniki zračne sile? V kongresnem zapisniku so temu govoru pristavili besedi "Bog obvaruj," tako da se Cannonova izjava "uradno" sedaj glasi: "Če bi, Bog obvaruj, prišlo do nove vojne, bi se izzid lahko odloČilo potom atomske vojne v treh tednih." Še. en del Cannonovega govora je bil "civiliziran." To je del, ki se nanaša na vprašanje, kdo se bo pcav za prav boril v "bodoči vojni." Cannon je ii?javil, kot pravijo sami poročevalci, da bodo Zedinjene države; morale "opremiti vojake drugih držav, naj one pošljejo svoje fante v 'žgalno daritev,' tako da nam ne bi bilo potrebno pošiljati naših." V kongresnem zapisniku so ta del govora popravili kot sledi: , "Seveda, vojno se ne more dobiti samo ,z zračno silo. Mora se imeti čete za okupacijo in ladje za transportacijo. Toda pod Marshallovim načrtom in Atlantskim paktom bomo imeli zaveznike s četami in ladjami, katerim bi se moralo dati priliko, da kot sopodpisniki izpolnijo svoje obveze. Zakaj jim ne bi dovolili, da prispevajo nekaj fantov, ki so potrebni za okupacijo sovražnikovega ozemlja, potem ko smo mi že demoralizirali in uničili sovražnika iz zraka ... to bi bil njihov prispevek vojni in obrambi civilizacije njihovih ljudstev." Pravijo, da kongresniki imajo pravico govoriti eno, drugo pa vključiti v kongresni zapisnik. Zato kongresni zapisniki niso vedno pravi odraz debat v kongresu. So bolj "civilizirani" in bolj "krščanski" kot pa prvi izbruhi "čuvstev, ki prihajajo naravnost iz srca" in nimajo zveze z razumom. Kljub temu pa je v osnovi malo razlike, če se uničenje milijonov ljudi z atomskimi bombami omenjajo skupaj z božjim imenom ali pa brez njega. UREDNIKOVA POSTA Pomladanski koncert "Glasbene Matice" Cleveland, Ohio. — Pevski zbor "Glasbena Matica'^ pod vodstvom Ivana Zormana, priredi svoj vsakoletni pomladanski koncert 8. maja ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Tudi letos bo podal zbor izredno lep program. Poleg svetovno znanih klasičnih skladb bo na programu tudi več slovenskih narodnih pesmi, ki so vedno tako ljube vsakemu slovenskemu srcu. Ker bo takrat ravno materinski praznik, naj bi si zlasti mladina odločila ta dan, da pospremi svoje mamice na ta kon-' cert. To bi bil gotovo velik izraz ljubezni in priznanja do njih, saj naše matere tako rade poslušajo lepo petje in prav gotovo zaslužijo, da vsaj za kratek čas pozabijo svoje skrbi in težave. Seveda velja to tudi o očetih. Torej rezervirajte si dan 8. maja in posetite koncert. Vam ne bo žal! Vstopnice stanejo 1 dolar in so v predprodaji pri Oražmovih v Slov. nar. domu, kakor tudi pri zborovih članih. Mary Modic: VATIKANSKA PROPAGANDA ZA VZHODNO EVROPO VATIKAN, ,19. aprila—Vatikanski radio je danes razširil svoje programe, ki bodo namenjeni deželam vzhodne Evrope. Deželam vzhodne Evrope bo Vatikan posvečal posebno pozornost z radio oddajami na madžarskem, češkem, slovaškem, romunskem, litvanskem• in slovenskem jeziku. Novi programi so del "mrzle vojne" n'-od državami vzhodne Evrr "c in Vatikanom. borba tržaškega delavstva 21. aprila, 1949. Pred nedavnim je bila na tržaškem pokopališču svečanost v spomin padlim delavcem prve splošne stavke leta 1902. Na trgu pred pokopališčem se je zbrala velika množica ljudstva, kateri je predstavnik Enotnih sindikatov spregovoril o pomenu tedanjih dogodkov. Po govoru so ljudje položili na grobove žrtev vence in cvetje. Ob obletnici krvavih dogodkov leta 1902 so Enotni sindikati in Delavska zbornica izdali delavstvu skupen proglas, toda oblasti ga niso pustile nalepiti, čaš da je prenapet. Proglas je bil sestavljen samo v italijanščini, ker Delavska zbornica ni marala, da bi^bil dvojezičen, kar so Enotni sindikati sprejeli. Vojaška uprava tudi ni dovolila, da bi šel s trga Garibaldi na pokopališče sprevod. Splošna stavka leta 1902 je bila napovedana iz gospodarskih razlogov, zadobila pa je politični pomen. Žrtve, ki so tedaj padle, niso bile zaman, ustvarile so borbene tradicije tržaškega pro-Ijptariata, ki so se ohranile do današnjih dni. Borba, ki se je tedaj začela, še vedno traja, ker delovno ljudstvo še ni doseglo svojih ciljev in ker mu tudi danes delodajalci oporekajo pravico do dostojnega življenja. Stavkati so začeli kurjači tržaškega Lloyda, ker je ravnateljstvo odklonilo vse njihove zahteve. Delovni pogoji kurja-čev so bili zelo težki, delali so 12 ur na dan, za nadure niso dobivali nikakega plačila; ko so prišli v pristanišče, so morali opravljati mnogo nočnih ur na straži. Kurjači so zahtevali, da se zniža delovni čas od 12 na 10 ur, za časa plovbe pa na 8 ur, da se jim plača nadurno delo in da se jim zniža čas nočnega straženja, ko prispejo v pristanišče. Vse te zahteve so bile torej precej'skromne, vendarle pa so večkrat zaman zahtevali, da se jim priznajo. Kurjači so se obrnili celo na tedanjega namestnika grofa Goessa, ki jim je osorno odgovoril, da se ne bo pogajal z njimi. Ravnateljstvo Lloyda je vse zahteve kurjačev odbilo in pozvalo oblast, naj podvzame proti njim stroge ukrepe. Tržaško namestništvo je takoj ojačilo mestno posadko s četami, ki jih je poklicalo iz Gorice in Pulja. Ravnateljstvo Lloyda pa je naročilo svojim zastopstvom, naj na Bližnjem vzhodu tam najamejo kurjače, ker so tržaški kurjači medtem napovedali stavko. Ko so končno prihajale v pristanišče nove ladje, so jih kurjači sproti zapuščali. Zato je pričel promet v pristanišču zastajati, ker je odplulo le malo ladij. Ravnateljstvo Lloyda pa je kljub vsemu temu še naprej odbijalo pogajanja s sindikati ter jim oporekalo pravico, da zastopajo delavstvo. V Trst so začeli medtem prihajati razni najeti kurjači iz Grčije, Turčije itd., ki pa niso hoteli delati, ko 30 zvedeli, za kaj gre. Lloyd se je zato obrnil na oblast in zaprosil, da bi mu dali na razpolago kurjače vojne morna-ri, čemur je oblast takoj ugodila. To je silno ogorčilo vse delavstvo, ki je 13. februarja 1902 napovedalo splošno stavko, ki je bila popolna. Popoldne so začeli prihajati delavci iz predmestij v središče. Policija jih je začela izzivati, čeprav so mirno korakali po mestu. Ker nekateri trgovci na Korzu niso hoteli zapreti trgovin, so jih delavci pozvali, naj to čimprej storijo. Tedaj je policija napadla delavce in jih raz-»nala. Prišla ji je na pomoč vojska, ki so jo delavci sprejeli z žvižganjem. Policija je nato aretirala mnogo delavcev. Do večjih incidentov pa prvi dan stavke ni prišlo. Tega dne so kurjači poslali na ravnateljstvo Lloyda svoje zastopstvo, ki je izjavilo, da so pripravljeni predati spor razsodišču. Na ravnateljstvu so jim dejali, da jim odgovore naslednji dan. Dne 14. februarja je delavstvo zopet preplavilo mesto od trga Goldoni pa vse do Velikega trga. Predsednik Lloyda je sporočil stavkovnemu odboru, da je pripravljen pogajati se in predati spor razsodišču. Na osnovi tega odgovora je vodstvo socialistične stranke sklicalo v gledališču Rossetti zborovanje, da na njem obvesti delavstvo o doseženem uspehu. Zborovanja se je udeležila množica ljudstva. Govorila sta Pittoni, tajnik socialistične stranke in Učekar. Delavstvo je bilo silno navdušeno nad uspehom splošne stavke, v arbitražno komisijo so bili imenovani tudi zastopniki delavcev. Po zborovanju so delavci krenili v sprevodu po Akvedotu, da bi dali duška svojemu veselju. Pri tem niso imeli no'benega drugega namena, saj so bile njihove zahteve na poti k uresničenju. Avstrijska oblast pa je hotela izzivati, pri čemer je bil najbolj vnet namestnik Goess. že na Akvedotu je vojaka zaprla demonstrantom pot in le nekemu policijskemu komisarju se je zahvaliti, da že tam ni prišlo do resnejših incidentov. Tudi pri cerkvi Sv. Antona je vojska zaman skušala ustaviti ljudstvo. Ko je prišla množica na Borzni trg in je hotela iti naprej na Veliki trg, je vojaštvo zastavilo pot. Navalilo je na delavce in jih več ranilo, manifestanti so se začeli umikati. Tedaj so vojaki nenadoma ustrelili proti množici in bilo je več mrtvih in ranjenih. Del množice je začel bežati na Verdijev trg, kjer je vod drugih vojakov zopet streljal na ljudi, pri čemer so bili trije mrtvi in več ranjenih. Vse to prelivanje krvi bi oblasti lahko prihranile, kajti glavni vzrok stavke je bil s pogajanji odpravljen, toda oblastniki so hoteli izzivajti in pokazati svojo moč. V Trst so namreč poklicali nova ojačanja iz Ljubljane, Celovca in Beljaka, prišle so celo številne vojne ladje. Dne 15. februarja se je stavka nadaljevala. Delavci so zopet privreli v mestno središče. Kljub njihovemu ogorčenju zaradi krvavih dogodkov prejšnjega dne, pa so bili mirni in je prišlo v začetku le do manjših incidentov. Policija je zopet aretirala mnogo delavcev. Vojaštvo je potisnilo del manifestantov proti cerkvi Sv. Antona ter tudi tu streljalo nanje. Bilo je ^opet nekaj mrtvih in ranjenih. Oba dneva je padlo 15 delavcev, 50 pa je bilo lažje ali težje ranjenih, med padlimi je bilo tudi več Slovencev. Zvečer so javili vest, da je razsodišče rešilo spor in da so bile zahteve kurjačev sprejete. Čeprav se je po teh krvavih godokih mesto pomirilo, so oblasti proglasile obsedno stanje in izjavile, da bodo za vse prestopke obsodili meščane na smrtno kazen z obe-зепјзт ali pa na več let težke ječe. V ta namen je prišel z Dunaja celo krvnik z vešali. Po nekaj tednih je obsedno stanje prenehalo. Kasneje so hoteli italijanski nacionalisti kovati tudi iz teh žrtev svoj kapital, češ, da so imeli ti dogodki iredentistični značaj. To pa jini ni uspelo, kajti tedanja borba tržaških delavcev je položila temelje bratstvu slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, saj so pod streli avstrijskih pušk skupno padli Slovenci Italijani v borbi za pravice delovnega ljudstva in za izboljšanje svojih težkih življenjskih pogojev. ''Ljudski tednik." Izobraževalne tečaje v Sloveniji poseča okrog 10,000 vaščanov pridno obiskovali izobraževalne tečaje, v zadnjem mesecu pa se 2e več mesecev dobivajo na večernih izobraževalnih tečajih novo znanje naši kmetje, predvsem pa kmečka mladina. V Sloveniji deluje danes nad 300 izobraževalnih tečajev, katere poseča okrog 10,000 vaščanov. Najboljši tečaji so v Tolminu in v Murski Soboti. V tolminskem okraju dela že od novembra meseca 23 izobraževalnih tečajev. V ostalih vaseh pa, kjer zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra do danes še niso mogli pričeti z večernimi izobraževalnimi tečaji, ljudstvo samo pritiska na prosvetne svete in si želi takih tečajev. Izobraževalni tečaji uspevajo najbolje tam, kjer je sodelovala Fronta in kjer pomagajo učitelji. Večkrat se primeri, da napovedani predavatelj iz različnih upravičenih zadržkov ne more na sestanek večernega tečaja. Takrat predavatelja nadomesti vaški učitelj s predmeti iz slovenščine, zemljepisja ali računstva. Doslej so imeli najlepše uspehe izobraževalni tečaji v hribovskih vaseh kot so Borjana, Ber-ginj, Log pod Mangarton in Bovec. V Kobaridu so skraja tudi je obisk zelo zmanjšal. Mladina se izgovarja, da je preveč zaposlena in da nima časa trikrat tedensko hoditi na tečaj. Kmetje pa temu oporekajo in pravijo, da je treba ta kratek prosti čas pred pričetkom. glavnih poljskih del dobro izkoristiti in žele imeti trikrat tedensko izobraževalni tečaj. V poljčanskem okraju je do danes že 25 tečajev, ki jih obiskuje 673 kmetov, žena in mladine. V črenčavcih hodi na tečaj 33 vaščanov, poleg teh pa še 14 kmetov, ki poslušajo samo predavanja o gospodarstvu in zadružništvu. Tudi v Ločah je izobraževalni tečaj dobro obi skan. Učitelji in tudi ostali predavatelji znajo tečajnikom ta ko živo predavati, da vsi kar težko čakajo naslednjih predavanj. V Slovenski Bistrici so k izo braževalnemu tečaju priključili še kuharski tečaj ob nedeljah. Obiskuje ga 27 žena, povečini kmetic. V pohorski vasi Skomerju obiskuje izobraževalni tečaj 24 tečajnikov, katerim se dnevno pridružujejo še novi člani. PRIMORSKE VESTI V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Ponavljajo se črni dnevi fašističnih pogromov Sedanja rimska degasperijev-ska vlada je ubrala svoje stopi-nje po poti fašizma. Vse kaže, da se glede Slovencev, ki smo ostali v Italiji, ponavljajo črni dnevi nekdanjih barbarskih fašističnih pogromov. Razbijaška sodrga je v Gorici najpreje preprečila Prešernovo proslavo, potem so z bombami napadli prireditev slovenskih planincev v Gorici. Napadalci, med katerimi najdeš v prvi vrsti istrske begunce in fašistične prišleke, so čutili potuho oblastvenih organov. In zaradi tega nadaljujejo s svojim prostaškim početjem. Zlorabili so zborovanje sorodnikov deportirancev v gledališču "Odeon". Po končanem zborovanju so se pojavili poklicni teroristi, ki jih zelo dobro poznamo, saj so zmerom eni ter isti. Pričeli so loviti Slovence po ulicah, jih napadali, sramotili in pretepali. Med drugim so napadli trgovca Adolfa Klavoro, tov. Vero Rojčevo, nekega slovenskega profesorja. Hoteli so vdreti v trgovino Ivana Lebana ter v prostore zdravnika dr. Karla Rutanja. Policija je vse to mirno gledala in ni zaprla nikogar od napadalcev. Mislite, da bomo sedaj verjeli izgovorom, češ, da gre za neko neodgovorno manjšino? Motijo se oni, ki menijo, da bodo lahko nemoteno nadaljevali svoje nasilno početje. Na zborovanju Demokratične fronte Slovencev v Gorici so zborovalci ostro obsodili povzročitelje novega vala fašističnega terorja, ki ga organizirajo iz-rodki italijanskega naroda nad mirnim slovenskim prebival stvom. Budno bomo opazovali, kako se bo še dalje obnašala goriška policija. Naj pripomnimo, da so vsi italijanski demokratični listi obsodili nizkotno početje goriških prenapetežev. Nasilje ne bo pomagalo, ampak le pametna sporazum. Slovensko italijansl^a ljudska fronta protestira proti volilnim predpisom Slovensko italijanska ljudska fronta je poslala R. Gaitherju, generalnemu ravnatelju za cir vilne zadeve v Trstu, protest proti nedemokratičnim volivnim predpisom ter njihovemu nepravičnemu izvajanju. Hkrati s protestom je sporočila konkretne predloge, ki bodo v primeru upoštevanja zagotovili pravilen potek volitev ter preprečili po-tvarjanje prave volivne volje. Ali bomo tudi topot naleteli na guha ušesa? Dobro vemo, kakšen je namen pristranskih volivnih predpisov. Dvojni vo livni postopek kaže težnjo, da bi se v Trstu samem uveljavile le najmočnejše skupine, po vaseh pa naj bi prišla do besede tudi najneznatnejše reakcionarne skupine. Sum vzbuja tudi silno pristranski postopek pri imenovanju volivnih komisij. Med 54 člani in namestniki so le trije Slovenci, ostali pa Italijani. Značilno je nadalje, da ne navaja zadevni ukaz, kakšne so naloge in pravice predstavnikov list. Na ta način naj bi bila pred stavnikom ' posameznih strank onemogočena kontrola nad potekom volitev. Tržaško delovno ljudstvo pa se bo borilo proti takšnim kolonialnim metodam. Zmerom grešijo, kadar gre za gonjo proti Slovencem Italijanski varnostni organi se oglašajo po vaseh Slovenske Benečije in izvajajo razne preiskave. Značilnp je, da se pri tem zanimajo izključno za ljudi, ki pripadajo Demokratični fronti Slovencev. Za vsakogar je stvar jasna, le za videmske ga kvestorja ne, ki so se pri njem zglasili delegati DFS in ga opozorili na turške metode preiskav pri beneških Sloven cih. V Ažli so imeli štiri takšne preiskave. Videmški kvestor je skušal stvar olepšati z zatrjevanjem, češ, da nimajo te preiskave političnega značaja in da oblastveni organi tudi lahko grešijo. Mi pa vemo, zakaj so bile izvršene številne hišne preiskave pri zavednih beneških Slovencev. Kako smešno je sklicevanje na možnost napak. Zakaj se potem dogajajo takšne napake ravno v primerih, ko gre za gonjp proti Slovencem? Kvestor je obljubil, da se bo zanimal za stvar in da bo delegate DFS o tem obvestil. Čudimo se le, da je kvestor v teh stvareh lahko nepoučri i.i da se mora posebej za vse to šele naknadno pozanimati. Razne novice Umrli so v Trstu 83 letna Si-rotič Ana, 69 letna Požar Ivanka, 73 letni Ivan Žiberna, 68 letna Frančiška Magajna, vd. Cer-golj, 65 letni Čebulec Anton, 51 letni Gvido Brajda, 55 letna Ivanka Rode, 73 letna Jakomi-na Surdič, 59 letni Franc Jordan in 75 letni Anton čok 89 letna Ivanka Bubnič in 75 letna Marija Krejčič. Ameriškega mornarja Franca Dos-Santosa z ladje "Starling" so pripeljali v tržaško bolnišni-j CO. Na ladji so ga pretepli trije njegovi kolegi. V Gorici so umrli 47 letni trgovec Avgust Erzetič, 84 letna gospodinja Adrijana Brešan, 76 letna gospodinja Srebmič vd. Brumat, 67 letni delavec Bre-gant Anton, 84 letna gospodinja Francka Gasparin, 66 letni kovač Edmund Pertot in 48 letna Rozalija Lazar. Kritične čase preživlja tržaška konoplarna. Delavci delajo samo 24 ur tedensko. Delavci in delavke zaskrbljeno gledajo v bodočnost. 275,628 prebivalcev šteje mesto Trst. Od tega jih je 272,440 stalno naseljenih. Na Prošeku smo proslavili 100 letnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Nastopili so domačini z deklamacijami, recitacijanUi prizori ter solističnim in zborovskim petjem. V štandrežu je umrl najstarejši duhovnik goriške nadškofi' je, župnik Josip Kosovel. Doživel je častitljivo starost 91 let- V Štandrežu je živel in deloval 53 let. Med vaščani ni imel sovražnikov, ker je pravilno razumel svoje duhovniške naloge. V časih najhujših fašistični^ preganjanj je kot zaveden Slovenec branil slovensko ljudstvo. Vso mlajšo generacijo je naučil čitati in pisati v materinščini' Tudi na smrtni postelji je pokazal 91 letni starček, da j® zvest sin svojega slovenskega ljudstva. Naše demokratične organizacije so imele skupno zborovanje) na katerem smo razpravljali " dogodkih v Gorici in raznih delovnih nalogah, ki jih hočem" izvesti. V Pevmi je bila proslava stoletnice smrti našega največjega slovenskega pesnika Fr. Prešerna, Na sporedu so bile recitacije Prešernovih pesmi in spominski govor. Domači pevci s" ubrano zapeli "Zdravico" i'' "Pod oknom". Tudi mladinca v Slovenski Benečiji je zajelo mladinsko gi' banje. V Ažli je bil sestanel^ mladinskega pododbora za SloV' Benečijo. Mladina se živo zanima za petje in bo ustanovila svoj pevski zbor. Društveno delovanje pri SV-Luciji ob Soči v okviru društva "Padli antifašisti" je zelo živahno. Pevci so povezani v svojei"* pevskem zboru. Njihovo prO" svetno prizadevanje dopolnjujeta dramski in godbeni odsek- V Podgori smo dosegli leP uspeh z Lipahovo igro "GlavP' dobitek". Bregantova prostorna dvorana je bila napolnjen® do zadnjega kotička. Igralci s" pokazali, da so se pod spretni:^ vodstvom dobro pripravili. Goriški organi so nam delali velike sitnosti glede dovoljenja, snio ga po vztrajnem prizadevanju le dobili. Na vsak način j® obnašanje organov na gorišKi kvesturi zelo sumljivo. Na bloku v Šempetru pri Gorici sta se sestali jugoslovanski in italijanska komisija, da določita novo razmejitveno črto odseku od Šempetra do severne postaje v Gorici. Ta odsek j® zelo delikaten in bo treba tukaji izvesti nekatere spremembe. Prebivalci goriškega Rafut^ so slovesno proslavili ustanovitev svoje kmeške obdelovala® zadruge, ki so ji nadeli ime "NO' va Gorica". Je to že sedemna]' sta zadruga te vrste v goriške:^ okraju pod Jugoslavijo. Za ustanovitev podobnih zadrug se pravljajo tudi v Biljah, Bukovi-ci in Vrtajbi. (SANS—ChieaS" 36 UBITIH V POTRlESU V ČILEJU SANTIAGO, 20. aprila— ni Cile je danes udaril močaH potres, ki je zahteval 36 človeških življenj. Poleg mrtvih J® tudi večje število ranjenih. Sa-inn v neki ječi, ki se je vsled sesula, je bilo ubitih 30 mo potresa oseb kprila, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 JANKO N. ROGELJ; O dr. Francetu Pi*ešernu (Predavanje, M ga je imel Janko N. Rogelj ob priliki proslave 100-leinice smrti velikeg slovenskega pesnika genija dr. Franceta Prešerna dne 12. marca 1949 v Slo Venskem narodnem domu in pod pokroviteljstvom Čitalnice SND). (Nadaljevanje) Po Prešernovi smrti so se pojavili drugi slovenski pesniki, so nekako začasno "zatemni-lepoto in krasoto Prešernove poezije. Cvetko Golar nam ome-Jovana Vesela-Koseskega, ki je rodil 1828 in umrl leta 1884. Potem vzemite pesnika Jo-Cimpermana, ki se je rodil leta 1847 in umri 1893. Cimper-''»anov vpliv so zajemali pesniki •^ton Medved, Engelbert Gan-p. Anton Funtek in Mihael Ope-*a. Ko se je pesnik Medved iz-iiebii Cimpermanovega vpliva, postal pesnik. ^ Toda imeli smo tudi dobre in ciste pesnike, kakor je bil Fran ^^stik, ki spada med najmar-•^antnejše pesnike v našem slov-in za Prešernom največji ^aš -pesnik od Vodnika do mo-Levstik je bil tisti, ki je ^ešernovo pesem "Nezakonska imenoval kot izpoved Iju-eztii in vere v življenje prega-®]ane nezakonske matere, eno 'Zmed najlepših pesmi na svetu. Drugi pesnik je bil Josip Stri-ki se je zanimal za Prešer-Med drugimi njegovimi spi-^ je bila klasična razprava o ^ešernu, ki je izšla kot uvod v ^vstikovi izdaji Prešernovih ^°®2ij, kjer je Slovencem prav ^a prav odkril Prešerna, jih opo-na velikega pesnika in po-podrobno analizo pesmi. Kakor ste slišali, je Prešeren še mlad, star 48 let. Toda , e&sa njegovega življenja se začelo buditi slovanstvo na ^seh mejnikih slovanstva. Iz-Slovanov so takrat imeli ®yojo državo le Rusi, zato so Po-Čehi, Slovenci, Hrvati in gledali na to mogočno slo-^^isko državo—Rusijo. V slo-1'atiskih državah je bila zdram- •je: zavest ali kakor so dejali tak: Pes: ^krat s češko besedo "vzajem-Ost," ki se je širila z močnim ^letom. Panšlavist Jan Kollar Л takrat izdal pesnitev "Hčerka ^ ave," ki je prišla do vseh slo-^ ^8kih narodov. Prešeren je bil fat star 17 let, ko je izšla ta nitev. Slovanstva so se v Prešerno-letih bali Nemci. Zgodovina ^ pripoveduje, kako je Ne-o®® K. Hecker pred nemškim v Badenu leta 1846 sva-. Evropejce pred Slovani. Med *^8101 je rekel: ^ Glejte napredek, katerega je in slovanska literatura kakšno narodno zavest so Vsi slovanski narodi. Poj-\ f poslusajte predavanja. Ji ^^a ima slovanski krožek v ii^ posluhnite, kaj Slo-v. * govorijo prav v srcu Nem-Y Citajte testament Petra jjf in njegovo prerokova-živ' Nemčija radi tega do-® največjo krizo. Potujte Češko, Ogersko, Slovenijo v^^^'Vaško, kjer koli živijo Slo- vani po svojih domovih ali zakajenih kočah kot nesrečni kmetje, povsod visi na steni slika ruskega carja. Pa vprašajte te kmete ali bajtar^: 'Čigava je ta slika?' Odgovorili ti bodo: 'To je naš mali oče, vladar, ki bo nekega dne vse naše sorodstvo združil v eno močno skupino. Nekega dne, ko bo ta združitev završena, vprašam vas, gospodje, kako nam bo mogoče ustvariti moč, ki bo enaka moči slovanskega napada'." V to slovanstvo je pogledal tudi Prešeren. Zato je v pesmi "Krst pri Savici" z velikim naglasom zapisal: Največ sveta otrokom ж1Ш Slave, tje bomo našli pot, kjer nje liiiovi ti profli vol* J o vero in postave. Ako pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč Je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem suŽni dnovl, v zvezi s tem slovanskim gibanjem je dr. Anton Slodnjak, v uvodu novih Prešernovih poezij zapisal sledeče. "Slovanstvo, ki ga označuje s podobo matere Slave^ je bilo Prešernu daljno, a. vendar živo bistvo slehernega slovanskega naroda in njegovega kulturnega in gmotnega napredka kakor tudi neslutna povzdiga celotnega slovanskega sveta. To misel je pač najlepše izrazil z vrsticami, ki jih je zapisal v spominsko knjigo mlademu ruskemu slavistu Izmajilu Ivanoviču Sreznjev-skemu na veliki teden leta 1841: Si slovenskega rodu, le ne prašam, kani, čemu, kadar boš prišel domu. Sin neumrjoče Slave, spomni bratov se krog Save! Prešerna ni motilo vprašanje, ali je morebiti caristična ruska vlada poslala Sreznjevskega še drugimi nalogami na Slovensko, kakor da spoznava ljudstvo in njegov jezik, zanj je bilo odločilno le to, da je Sreznjevski odposlanec pradomovine slovan- stva. Zato mu je hotel sporočiti, da na skrajnem zapadu slovanstva gori v najboljših srcih vroč spomih na njo Prijatelj Srežnevskija je bil Nikolaj Ivanovič Kostomarov, ruški zgodovinar, ki je povzročil, da se je v Kievu leta 1845 ustanovila "Bratovščina sv. Cirila in Metoda" z namenom, da bi se začelo družiti Ukrajince. In 1848 se je vršil prvi slovanski kongres v Pragi, od 31. maja pa do 28. junija, ko je pričel bolehati naš pesnik ter se končno vlegel na smrtno posteljo. O Prešernu bi lahko govoril ure in ure. Kdor se zanima za njega in da hoče vedeti, kakšen je bil on kot človek, potem naj dobi knjižico, katero je spisal Tomo Zupan, katere ime je "Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje." Kako lepo Lenka opiše njegov odhod od doma, ko pravi: "France je šel iz osme šole naravnost na Dunaj. Nikamor drugam. Prav vekali so mati, ko se je poslovil od doma in šel iz Vrbe na Dunaj. France je bil automatic Naravnajte termostat vašega avtomatičnega plinskega grelca za vodo. Dobite kolikor hočete tople vode . . . kadarkoli jo hočete ... po temperaturi, ki jo hočete—avtomatično. underfired ш *cc-\i>y Toplota je prava pod vodo. To je najhitrejši, najbolj ekonomični način za gretje vode. In "t^nki" s podkurjenimi plinskimi grelci za vodo trajajo dalj časa, ker se voda v njih segreje enakomerno. CHOOSE UTOMATIC Debela insulacija drži toploto v vodi. Insulirani plinski grelci za vodo prihranijo s tem, da zmanjšajo zgubo toplote. Faktično, samo prihrai>ki pri tem so dovolj, da upravičujejo vašo investicijo v moderen plinski grelec za vodo. NDERFIRED N5ULATED №4# GAS WATER HEATERS At Terms for Every, Budget cz ^EAST OHIO GAS takrat star dvajset let; jaz pa nekam malo čez deset. Še vem, da sem rekla materi: 'Mati, nikar ne vekajte; saj ni umni 'Frence. Kadar kdo umrje na Vrbi, takrat veka jo.' To je bilo v jeseni 1821. Tisto leto, ko so na Breznici farno cerkev blagoslovili in so Rodine jenjale biti fa-ra. Dne, ko so cerkev posvečevali, je bil že na Dunaju. Takrat se je od nas cel teden hodilo na Dunaj." Ali ko mati daje nauke sinu Francetu: "Z denarjem Frence sploh ni znal ravnati. Zato so mu tudi rekli mati: 'H kasi ne smeš priti. Denarja ti veliko potrebuješ. Zate bi bilo pri kasi napak (fa-Ijeno).' Mati bi bili najraje videli, da bi bil takrat, ko je bil z Dunaja doma, Dunaj in vse zapustil in šel v lemenat." Če to knjigo dobite, čitajte jo. pa boste spoznali Prešerna kot človeka. Ako govorimo o Prešernu, nikakor ne moremo mimo njega, da ne bi omenili vsaj dva ali več njegovih prijateljev, na katere se je naslanjal in kateri sp vplivali na njega in na njegovo poezijo. (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO'S "fruit-of-the-loom" Open Stride" shadow proof SPODNJA stil В V-ovratnik 1 Z\, Sizes 34 to 44 Ekstra mere. Built-up, 46 do 52... 1.49 Za aktivne žene ... ta ohlapna, široka spodnja krila! Skrbno ukrojena, lepo obšita in z obdelanimi naramnicami ali z ozkimi naramnicami, narejena iz finega Fruit of the Loom bombažnega broadcloth blaga v tearose ali beli barvi. Imajo lepo prilegajoč stil, ki pa nudi dovolj prostora ob kolenih. Oba stila v beli in roza barvi. Poštna in telefo7isTca naročila sprejeta—pokličite CHerry SOOO Basement oddelek s spodnjo opravo Stil A Built-up Hemstitch and Picot Trim ^^ANislaV NUŠIĆ: Humoreske in satire V LJUDSKI ŠOLI (Nadaljevianje) 1ц .^^eda smo po takem pojasni-У '"^eli ničlo za soprogo in smo desetici videli zakonski Posi ^ otroški domišljiji so ^ob vse mestne gospe po- ji^ ničlam, vsi možje ob njih ®tevilkani. Posamezni možje celo zdeli podobni ta Чђ takim številkam. Tako primer okrožnega načel- štev-,!f njegovo gospq i •far devetdeset. Tega nismo imeli za trte izvili in tudi nismo 1a ^ vrsokfega števila glede ^isoko načelnikovo uradno marveč zato, ker je bil sto gospod načelnik zares podoben devetici. Imel je kratke in tanke noge, nad njimi pa trebuh, prsi in glavo, vse zlito drugo v drugo, da se nam je dozdeval kakor sodeč, ki je z vso težo težil naprej. Doktor z gospo je bil za nas število sedemdeset,'ker je iz njegove tanke postave liki tista kljuka pri sedmici štrlel naprej eden izmed nosov, ki so jih njegovi pradedje prenesli v davnih časih suhe skozi Rdeče morje ,prišli nato čez Jonsko morje v Evropo in so svoj nos tu udomačili. Gimnazijski ravnatelj z gospo je bil podoben številu deset, ne zato, ker je bila enojka njegova priljubljena ocena, s katero je obilno obdarjal dijake, marveč zato, ker je bil—suh in štrkljast—zares podoben brzojavnemu drogu.' Prav tako jfe bil bančni ravnatelj z gospo podoben številu petdeset, ker se je videlo nekako tako, kakor da ima trebuh nekoliko nazaj in je bil docela podoben petici. Tako smo tudi v vsaki drugi desetici našli ustrezen zakonski par in nas je zmedel edino prota, ki se zaradi talarja od daleč ni dosti razlikoval od svoje žene in smo pač oba imeli za ničli. S takimi primerjavami smo se nenavadno lepo okoriščali, kajti kadar nas je učitelj poklical k tabli in na primer rekel, naj na- pišemo sedemdeset, smo se takoj spomnili doktorjevega nosu in že smo znali napisati naročeno število. In je ta reč lepo tekla do ■ tistega dne, ko je učitelj napisal na tablo število sto. To nas je strašno zmedlo, kajti tolikšnega mnogoženstva nikakor nismo mogli razumeti. "Ne razumete, seveda ne!" je vzkliknil učitelj ,ki je sprevidel, kako hudo je, če moraš razložiti to reč. "Vedel sem, da tega ne boste razumeli, a kaj bi rekli, če bi vam povedal, da je na svetu tudi takole število!" in je vzel kredo in je na tablo zapisal 7,000,000. Ostrmeli smo. Zamislili smo si grešnega doktorja z ogromnim haremom in ker še nismo zadosti poznali dobrih in slabih strani človeškega življe- nja, nam je bil pri tej priliki hudo zoprn. Učitelj je sprevidel, da bo vendarle moral nekako razložiti število sto, katerega smo se morali naučiti, in ga je jel takole razlagati: "Enojka je, recimo, mož. Ali ne?" "Tako je!" je v zboru odgovoril razred. "Tista prva ničla je, recimo, njegova žena, mar ne?" "Tako je!" "E, tale druga ničla, to je pa njegova svakiAja, katero pelje kdaj pa kdaj z ženo na sprehod. Ali zdaj razumete?" "Razumemo!" Drli smo se na ves glas, da razumemo, čeprav nismo razumeli, kajti konec koncev, ako tudi privolimo, da se svakinja pridruži ženi,—kako bi vendar bilo, če bi se grešnemu bančnemu ravnatelju (s trebuhom nazaj) priključilo poleg žene še pet svakinj ? Mar ne bii bil podoben vla-čilu, ki z nadčloveškim naporom plove proti vodi ttn vleče za seboj šest bark? Vse te reči so našo otroško domišljijo močno zanimale in moramo priznati, da so pripomogle, da smo se poleg abecede naučili tudi številk in da smo tako končali ljudsko šolo. Pojdimo torej v gi.ainazijo! (Dalje prihodnji) Oglašajte v Enakopravnosti PLESKANJE! Izvršim vsa dela, spađ'»jćča k tej stroki. Zadovoljivo ctelo 'po zmerni ceni. Sprejmem velika ali majhna dela. Pokličite SKyline 1041 — H. Jirovsek KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA daniel stakich AGENTURA 15813 WATEJILOO RD. KE 1934 iiMkMaitavMaaavMMMMMMMifi S STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 21, aprila, 194& MIHAIL SOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje) Konjenica se je začela spravljati čez ob sončnem vzhodu. Poldrug sta razsedlanih konj prve stotnije so kozaki peš prignali k Donu malo nad kolenom, pri katerem Don v pravem kotu zavije proti vzhodu. Poveljnik stotnije, do oči porasel s ščeti-nasto brado, kljukonos in jezno-rit na pogled, je bil na vso moč podoben divjemu merjascu. Levo roko je imel v povaljani, okrvavljeni obvezi, desna je neutrudno opletala z bičem. — Ne pusti konjem piti! Poženi jih! Kaj pa ti ... da te , da te . . . da te . se vode bojiš, ali kaj!? . . . Zagazi! . . . Saj ni iz cukra, ne bo se ti raz-tajal! ... — je rjul na kozake, ki so poganjali konje v vodo, in pod rdečkastimi brkami je kazal čekanaste bele zobe. Konji so se prerivali, neradi stopali v mrazljivo vodo, kozaki so vpili in jih švrkali z biči. Prvi je zaplaval vranječm konj z belimi nozdrvmi in s široko rožnato liso na čelu. Kakor je bilo videti, ni prvikrat plaval. Trup s pobitim zadkom mu je oblizoval val, žimnati rep mu je zanašalo vstran, ali hrbet in vrat sta ostala na površju. Za njim so krenili drugi konji, rezali tok in se se s hruščem in prhanjem potapljali v razpenje-no vodo. Kozaki so se na šestih čolnih odpeljali za njimi. Eden izmed sprevodnikov je stal na rilcu čolna in si ia vsak primer pripravil vrvnato zanko. " — Ne zavijaj prednje! Usmerjaj jih počez curek! Ne pusti, da' bi jih odnašalo! Bikovka v roki stotnijskega se je dvignila, opisala kolobar, počila in se povesila na štibalo z apnom oškropljenega škornja. Nagiel tok je zanašal konje. Vranec je lahkotno plaval pred drugimi, za dva konjska trupa jih je pustil za seboj. Prvi se je vzpel na pesknato sipino na levem bregu. V tem trenutku je izza grmičastih vej črnega jag^- ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA 3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., HE 5311. POPOLNA OPREMA IN MAdINERIJA za izdelovanje cementnih blokov velikosti 12x8" se proda. Kent stroj novega modela; originalna cena $6,000. Prodajna cena $3,600. Lahko kar nadaljujete s biznesom. Pokličite po 5. pop. Na odplačila. ED 1422 Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G.. Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio nedja pogledala sonce, rdečkasti žarek je oplazil vranca in njegova dlaka, svetleča se od mokrote, je za hipec zagorela kakor črn neugasljiv ogenj. — Na Mrihinovo kobilico popazi! Pomagaj ji! . . . Brzdo ima . . . Tak odženi se že. Upri se! ... je hripavo vpil merjascu podobni stotnijski. Konji so srečno preplavali. Na oni plati so jih čakali kozaki. Odbirali so konje in jim nadevali uzde. Od te plati so začeli prevažati sedla. — Kje je včeraj gorelo? — je vprašal Prohor kozaka, ki je odnašal sedla v čoln. — Za Čirom. — Je granata vžgala? — Kakšna granata neki? — je osorno odgovoril kozak, — Rdeči požigajo . . . — Vse od kraja? — se je začudil Prohor. — Kje ne-e-eki . . , Bogate hiše zažigajo, ki so s koritrom krite, ali pa, kjer so poslopja lepša. — Katere vasi so pa pogorele? — Od Visloguzova do Gračo-va. — Pa štab prve divizije, ne veš, kje je zdaj? — Pri Čukarinskem. Prohor se je vrnil k begunskim vozovom. Vsepovsod nad neskončno se razprostirajočim taboriščem se je vetrič lovil v grenkljat dim ognjev iz dračja, polomljenih plotov in suhega govejščeka: ženske so kuhale zajtrk. Ponoči je prišlo še nekaj ti- $10,300 — FARMA NAPRODAJ Rt. 307, So. Perry, O., en blok južno-vzhodno od Turney Rd. Farma obsega 6 akrov; ima breskve in drugo sadno drevje. Hiša-cottage 4 sobe, "tile" kopalnica, ročni traktor in nekaj pohištva. Odprto v soboto in nedeljo. L. E. Heineman STONE GLEANERS, INC. 882-84 E. 152 St. lei. GL 9226 Obleke sčistimo in zlikamo po vašemu okusu. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Christiana Lodge . . . and Cottages Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking. ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beath, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on U. S. 112. Write for folder Christiana Lodge DOMINIK KRASOVEC. Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich. SOČ beguncev iz stepnega pasu na desnem bregu. Ob ognjih, po vozeh in kolcah direndaj glasov kakor v panju: — Kdaj bomo neki mi prišli na vrsto za prevoz? Oh, ne bomo dočakali! — Bog ne zadeni, žito bom stresel v Don, da ga ne bodo dobili rdeči! — Zraven broda je ljudi-i-i — vse črno! — Ljuba duša, kaj bomo skrinje kar na bregu popustili? — Pridelali smo in priredili . . . Hvala in čast bodi Bogu, našemu dobrotniku! — Max bi se bili v domači vasi predrožili . . . — Sam rogač peklenski nas je rinil v te Veške, uh! — Kalinov vogel, so do tal požgali. — Vse se mi tako zdi, da bi se bilo treba spraviti na brod . . — Nu, če ne, ali se nas bodo usmilili, ali kaj! — Povelje imajo: vse kozake od šestih let pa do zadnjih sivih let — pobiti. — Zateli nas bodo na tej plati . . . No, kaj pa potlej? — I, kaj, meso si bodo privoščili! . . . Spomladansko preurejevanje stanovanj Zdaj ko čistite vaše stanovanje in ga prenavljate z novimi kimadi in okraski, pridite k nam po krasne zavese in "drapes." IMAMO JIH VSAKOVRSTNE PO ZMERNIH CENAH Dobite tudi razno drugo blago na jarde. VOGUE CURTAIN 8 LINEN SHOPPE 830 EAST 185ih STREET nasproti La Salle gledališča Prosto parkanje. — Dajemo in izmenjavamo Eagle znamke. Zraven poslikanega tavričan-skega zapravljivčka govoranči stasit starec sivih obrvi, po vna-njosti in močnih kretnjah — vaški ataman, ki je dokaj let nosil atamansko žezlo z medeninastim glavičem: — ... povprašujem: "Pa ne, da bodo morali ljudje poginiti V NAJEM ZANESLJIV SLOVENSKI PAR ki dela ter je brez otrok, dobi lepo opremljeno stanovanje s 5 sobami z vsemi udobnostmi. Na razpolago so vse sobe. Sprejme so tudi dve dekleti če ste zadovoljne z eno spalno sobo. Stanovanje ima sama ženska, ki je le malo doma. Pokličite UT 1-4632 na bregu? Kdaj pa se bomo mogli s svojimi capami pretovoriti na drugo plat? Saj nas bodo rdeči do zadnjega posekali!" Njihovo blagorodje pa mi je odgovarjalo; "Ne bodi v skrbeh, očka! Dđ tiste ure bomo ostali na postojankah in jih branili, dokler ne bodo vsi ljudje čez. IŠČE STANOVANJE > ŽENSKA BI RADA DOBILA 2 ALI 3 SOBE. KDOR IMA ZA ODDATI STANOVANJE NAJ SPOROČI NA 5363 St. Clair Ave. življenje damo, žen, otrok ^ starcev pa ne pustimo v smrt' Atamana s sivimi obrvmi ob' krožajo starci in ženske. Z naj" večjo pažnjo prestrezajo nje?"" ve besede, potlej pa zaženo vprek drug čez drugega vik ^ krik; — Zakaj se je pa potlej t)" terija pomuznila ? NAPRODAJ I I I I T f v ? ? i v ? y I I ? ? ? v y ? •k Posebna razprodaja modrocev "DEEP RESr modroc ALI (f: Matching Box Spring" MODROC KI SE REGULARNO PRODAJA ZA $69.50 Samo za ta teden $39.50 Pridile v soboto zvečer med 6.30 Ц1^7. uro in vidite v našemu izložbenemu oknu "MEHANIČNEGA MOŽA" Komur bo uspelo, da pripravi "mehaničnega moža" do smeha, dobi brezplačno enega izmed teh finih modrocev. OBLAK FURNITURE (0. 6612 St. Clair Ave. HE 2978 V BLAG SPOMIN ob drugi obletnici kar je umrla naša ljubljena nepozabna soproga, mama in sestra VABILO NA OTVORITEV NOVEGA JUGOSLOVENSKEGA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA W. 130 ST. in McGOWAN AVE. V nedeljo 24. aprila 1949 Pričetek ob 2. uri popoldne Vspored: petje, godba, govori, predstavitev ustanovnih članov in direktorija, plesi, itd. Večerjo se servira od 5. do 7. zvečer, nato se razvije splošna zabava s plesom, za katerega igrata orkestra Frank Kožuh in Andrew Mirtich. MARY POJE rojena Lampe Zatisnila je svoje mile oči dne 21. aprila 1947. Bila zvesta si družica žena, draga ljubljena. Kruta smrt je Tebe vzela, me pustila samega. Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas, bila si nam skrbna, dobra, Te pogrešamo vsak čas. Enkrat bomo se združili v raju tam nad zvezdami, vsi na veke združeni! Žalujoči ostali: VINKO, soprog VINCE, sin MARY poročena GREGORČIČ F ANY poročena LAHOWE. hčeri MRS. JENNIE ZORAN in Mrs. FANY HENIKMAN. sestri vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 21. aprila 1949. Dobro dohodka donašajoc^ posestvo se proda Zidano poslopje s 2 stanovanji^ eno trgovino. Ena zidana gara^ Cena $19,500. Vprašajte pri lastniku na , 15602 HOLMES AVE.. PO 07^ fi-ti м.ж~-~ лл. ..................................""' "TW ' KI#WH#'ш '^,.«џжшџ.1ттж«1ж#жшжжц#д|# ' ''v ^ л-ШШ0± V fт: m '" РпП. ^^^^.^low** conplinga. Regular 9.95 ;ji [asy-Opefottnff I LAWN MOWER Buns smoother, qule^.Pi^ Bion-made % cutting reel. ^ ' wheels, seml-pnenmatlc tires. , Big 15 Piece % in. Square Drive SOCKET WRENCH SET Ue^. 16.98;' i Now only CHANGE OVER TO Т1т<шп» Hi-Speed Tires $10.95 Just Arrived The Mew CONVOY Fireston* TIRE $9.95 plus Excise Tax CENTURY TIRE SERVICE COMPANY 15300 WATERLOO ROAD KEninore 3536