.Boric»* Izhaja vsaki torefc in »oDoto aki» pade na t» rifieva prarnik. dm poprej. Dredniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni', ulica Vetturini at. 9. k*tth>i je naslavljafi pisma. Hefr»nkLrana plNma se ne sprejemajo, eua^o se ne avažujejo pisma brez podplsa. Bokopisi dopisov se ne vratajo TELEFON št. 201 stane n* leto 10 K, za pol ieta 5 K, «s četrt »eta 2-50. tlpravaiitro se nxhaja v „Narodni TiskarnF, ttiica Vetturtw it. 9. />» »gift*« se plaiaje od cvetercKtolpße petit vrste po 14 via., zi ve&ratni latis primeren popust. sianejo 4 vin. in se protlajajo v raznih gonikih trafikah. Jt. 75. V Cjorici, v torek dne 19. septembra 1911. LetO XIII. Gradba novih cesl. Iz poručil, ki so prihajala z Dunaja, je bilo gotovo misliti, ** -• " -e tudi go- riški deželni zbor vže _uaj v kratko zase- danje. To je bilo tern bolj želeti, ker bo vladala v deželi radi veiike suše in drugih vremenskih nezgod velika beda, kakoršne ni bilo dlje časa pri nas. Kakor smo poizvedli na pristojnem mestu, je nameraval deželni odbor predla- lagati različne resolucije in staviti razlicne predloge v svrho, da bi se polajšalo obupno stanje, ki čaka naše ljudstvo. Toda tajne moči, ki delujejo vedno, ko se gre za dobrobit Ijudstva, so bile tudi sedaj na delu in so zabranile skticanje deželnega zbora, dasi je to zelo potrebno. Pričaku- jemo, da se upr6 naši deželni poslanci z vso silo proti takirn spletkam ter da zahte- vajo od vlade, da ne zoperstavlja splošnih koristij osebnim ambicijam in zahrbtnemu ruvanju. Čas je, da se razkrinkajo element», ki nezaslišano blatiju'vse, kar ne trobi v njihov rog, ter mečejo pod noge polena možem, ki naporno delitjejo za blagor Ijud- stva in v prilog dežele. Deželna uprava je nameravala med drugim podaljšati rok za vse podpore, do- voljene leta 1909 oziroma zaeetkom 1. 1910, ki bi pa koncem tega leta zapadle, ker so vezane večinoma na pogoj, da mora tudi vlada prispevati k zadevnim delom, kate- rim so podpore namenjene. Deželnemu zboru bi bila naloga pozvati vlado, da takoj reši za- devne prošnje in predloge ter se požuri hjšati lakoto, ki dežulipreti. Takih deželnih podpor je še za kakih 700.000 K. Ko bi vlada tern podporam vsaj še toliko dodala, bi imeli na razpolago skoraj poldrugi mi- lijon kron, s čimur bi se mnogo javnega dela izvršilo, kar bi nudilo prebivalstvu pri- liko za zaslužek. V prvi vrsti bi prišla v poštev zgradba novih cest, ki so nam potrebne kot ribi voda. Za nekatere ceste je vže vse priprav- Ijeno, treba je le Se od vlade dobre in krepke volje in z delom sc lahko začne. Sem spada cesta Avče-Kal-Banjšice- Bate-Grgar, katere 6V oddelek je vže na dražbi oddan, tako da se z delom labko takoj začnč. To pa ne bo zadostovalo, kajti potreba na Banjški planoti in na Ka- nal skem sploh je velika. Vsekako je po- trebno, da se začne tudi z drugimi od- delki, posebno pa, da se začne takoj tudi z delom od 'Jrgarja proti Batam. Zgradba je proracqhjena na 380 000 K, h katerim prispeva dežela z 20 odstot., to je z zneskon 76.000 K, ki se imajo iz- plačati v petih letnih obrokih po 15.20»» K. Stalno je pa, da bi dežela izplačala ves zncsc-k ali vsaj večidel istega takoj, ko bi se delo posptšiio in bi se vlada požunla z izvršitvijo ceste. Ni dvoma, da bi deželni zbor v to takoj privolil. Zrelo je tudi vprašanje o zgradbi cestne p?oge od Sv. Lucije pod Osekom do Prvačine. Dežela je v ta namen vže voti- rala v zadnjem zasedanju 17.000 K in prej pa 3000 K, načrti so dovrseni in odobreni, vse je v redu in pripravljeno, le driavna podpora Še manjka. Delo je proračunjeno na 120.000 K, in prebivalstvo srednje vi- pavske doline bi imelo priliko, marsikatero kronico prislužiti, ako bi vlada hotela po- rn ajjati. V Brdih bi se iahko začelo pri nekaj dobri vulji vlade z zgradbo ceste Dobrovo- Vipolže-Št. Ferjan, ki je proraeunjena na i*A).000 K. Vlada je v ta namen obljubila prispevek 90.000 K, cestni odbor za go- riSko okoli:o 15.000 K, županstvo Biljana 14 000 K, St. Ferjan 8800 K, Koibana 300 K, Kojsko 1500 K in deželni zalog 38.000 K. skupaj torej I58.WX) K. Tu je nepokrit čisto neznaten znesek, a c. kr. na- mestnistvo je naznanilo dež. odboni, da se morajo popraviti, predno se z delom začne, podrobni načrti po navudilth vladnih tehnič- nih organov, kar se pa do danes Se ni iz~ vršilo. Vendar pa bi se temu lahko v krat- kem odpomoglo in z zgradbo ceste bi se lahko takoj prieelo ter dalo na ta način tudi Bricem, katere je suša luido pritisnila, priliko za zaslužek. übenem bi se uresni- čila vroča želja večine tamošnjega prebival- stva, ki želi ugodne zveze z mestom Gorica. Katastrofalna nevarnost preti županiji Dol-Otlica, ako ji ne prideta dežeia in vlada na pomoč. Uboštvo je tarn letos ne- po- iw(>. Dežela je dovolila 9000 K za na- daljevanie poti od cerkve do kranjske meje. Ako bi vlada tudi prihitela Otličanom s primernim prispevkom na pomoč, bi se vsaj deloma olajšalo obupno stanje tamoš- njega prebivalstva. Nič bcrfjše ni na Krasu, malo boljse na Vipavskem sploh in še posebej v naSih gorah. Tu in tarn se pa mora čakati s pri- četkom dela, ker ni se vlada določiia svojih prispevkov. Toliko glede cest. A so Se druga nujna in potrebna dela v deželi, katera bi se letos lahko izvrSila, s ftmur bi se po- speSeval gospodarski napredek dotJCnih kra- jev, ob enem pa olajsala beda v deželi. Reševanje narodnega miru na Goriškem se zopef pričenja. V zadnji wGorici" smo povedah, kaj da je prav za prav vzrok, da »Ed- nos!" loli hrepewi po razpuščen u našega deželnega zbora. Seveda se ji zdi žrtev, kateio zahieva od ljudsiva njeno hre- peuenje po novem vohlvenem boju, pre- vei'Ka mi tudi preknvična, ker nima za- doščati nobeni potrebi. ampak večinoma le ambiciji ene osebe, njenega gospo- darja. Zato se sramožljivo in svetohlin- sko kakor le ona zna — opravičuje jfi odvaja pozornost od pomišljanja, zakaj da prav za prav kriči po razpustu, s ttmi le pretveznimi besedami: „Mi gotovo nismo (?!) za to, da bi se na- šemu ijudstvu provzročale nove poti in novi stnški z novimi volitvami, če ima zistem v zbornici ostati tak, kakoršen je sedaj. Razpust in nove volitve bi inule pomen samo tedaj, če bi bil za- jamčen preobrat glede predsedstva. Odločno pa moramo protestovati proti temu, da bi se novo zasedanje vršilo brez dveh poslancev manjšine (mandata Gabiščaka in Gasserja)" — Kaka grda hinavščina! Hinavka blini sočuije z Ijud- stvom in hočc opravičitj zahtevo po novih žrtvah za nove volitve s pogojem da imajo prioestt premernbo zistema v zbornici. Ali ta novi pogoj, s katerim je ie le zdaj stopila na plan, ni nič drugega nego nov figovi list, ki naj pomaga javnosti prikrivati pobožne željice „Edi- n ostine" goriške politike. Kdo pa naj gre takim neslanim izgovorom na lim? Nove volitve naj naenkrat zlomijo, Ce- sar ni mogla doslej naša slov. dele- g'cija niti tedaj, ko je bila še edinaf Ali ne pozna „Edinost" krilatih besed: Osebe se v vladah menjujejo, a zistemi ne! Ali misli „Edinost", da postopa se- danji deželni glavar prezirljivo in žalji- vu za slovensko uarodnost na svojo roko in proti volji laškega liberalnega kluba! Mi pa smo prepričani, da niti ne proti volji laškega klerikalnega kluba ! „Edinost" naj le naroči svojemu gospodarju, naj pride enkrat pred zbor- nico s predlogom tičočim se spremembe Pajerjevega zistema, potem bo videla, kako bodo vsi Lahi proti glasovali, da vsi, tudi klerikalci od prvega do zadnje- ga. Čemu torej besedičenje: da bi nove volitve prinesle spremembo zistema? Ta pogoj se pa tudi jako čudno čita v časniku, katerega gospodarje iz gole samovolje provzročil zadnjo nadomestno dezeinozborsko volitev na Krasu. Takrat ni bila „Edinost" prav nič zoper to, wda bi^se našemu (kraškemu) ljudstvu povzročale nove poti in novi stroški z novimi volitvami". Takrat je bila naša „Gorica", ki je dr. Gregorinu očitala neodpustno frivolnost, s katero je ubo- gim Kraševcem prav brez potrebe in iz gole objestnosti „povzročil nove poti in nove stroške". To naše očitanje je moža zadelo v živo, in ker se ni mogel ubra- niti zaslužeui graji, se je hotel mašče- Proc od Rima! Odlomki. Češki: Poter K o p a 1. (Konec.) Že v začetku spomladf se je biio začelo resno gibanje med premogokopi in glavno pozorišče je bilo uprav v rovih okoli Hrastja. Godilo seje v njih nekaj podobnega kot pred letom, ko so trosili po vsej okolici letake, vzbujajoče k odpadu od Rima; samo da so zdaj vspodbujali k puntu in uporu proti go- spödi. Piihajali so ageuti iz plujine, ki so govorili premogokopom požigalske govore. Vse se je obrnilo proti pre- mogobaronom, kot so imenovali auar- histi posestnike rova. Prejšnjo metodo Vsenemcev proti Rimu so sprejeli zdaj anarhisti proti lastnikom rudnikov. V Draždane so do- hajale baronu od uradnikov pritožbe, da se ljudje v rovih dvigajo in da naprav- ljajo skupne provode iz enega jaška do drugega, da razsajajo in prepevajo gro- zeče pesmi in da bi sploh trebalo po^ klicati vojaščino k rovom. Pri g. gla- varju Angstmayerju da se ne more do- biti nobene pomoči. Govore, da je nje- gov položaj omajan, ker je pustil, da se je razširilo gibanje „Proč od Rima!" In zdaj ti nasledki. Te pritožbe sc bile nagiiile barona, da se je povrnil v Hrastje. Tu so mu predlagali uradniki mesečni račun iz jaškov in opekaren, in iz teh je spoznal: da izkazujejo vsi njegovi zavodi znatni primanjkljaj, in ko bi to dalje trajalo, moral bi se bati propada. In vendnr so zahtevali li de- lavci za slabo delo vedno večjo plačo. „0 da bi bil obdržal one stare delavce!" vzdihnil je mahoma. Naposled se je odiočil, da odpove službo vseni premogokopom. Ali zdaj je še le zadel v pravo sršenovo gnezdo. Uspeh te odpovedi je bil ta: V prvi noči potem so se zbrali premogokopi in udarili so z oglušilnim krikom in hrupom nad grad. Ko so pridrli na dvor, so jeli povsod vse razbijati. Z dvorišča so udrli v grad, kjer so razbii.» vrata z drevesnim ojesoni. Vsi sluge so pobegnili. V veži jim stopi nasproti barou se sabljo v eni in z revolverjem v drugi roci. „Če vstrelite" — zakliče vodja anar- histov — „ste proč; vstrelite le enega, ali potem gorje vam 1" „Ali ljudje božji", prigovarjal jim je baron, „spomnite se vendar Boga 1" „Ho-ho ! Vi državljan" — reče na- čeinik anarhistov, „ste pa zares jako smešen. Ali je dolgo tega, kar ste sun- tali ljudi: Proč od Rima!? Mi smo to vaše geslo nekoliko razširili. Smo ne- koliko bolj napredni. Mi nismo šli le proč od Rima, nego tudi od Boga, ali razumete to, državljan?" Za hrbtom uačelnikov se je odzval krik tovarišev. „Proč od Rima, proč od Boga, pročod gospöde!1* — za- krici načelnik — „nu, tovariši, le krepko uaprej 1 On je zapodil nas, mi pa njega! Živela anarhija !" *) „Živela anarhija 1" — ponavljala je sodrga za njim. • Velikanska dogr se je umikala z boječim cviljenjem. Baron shrani re- volver, obrne t-e ter uteče po zadnjih vratih iz gradu. Bila je to strašna noč. V hrastovskem gradu je bila stra- hota. Anarhisti so razbili, kar jim je prišlo pod roke. „In zdaj zapalimo to halupo!" zadoni povelje. „Zapalimo, zapalimo" zjal je jeden za drugim. In v kratkem je švigal plamen po strehi. Najprvo so zagoiela gospodarska poslopja, ž njih je preskočil plamen do grajskih oken in od tam na stolpič. V Hrastju je bflo v plat zvona in slišala se je gasilska trobenta. „Palite, palite!" so kričali v gradu, „doklei ne pridejo gasilci. Namečite gnoja v vodnjake, da ne bo vode." *) brezvladje. V četrt un so bili gasilci na mestu; ali v grad niso mogli, ker so bila vrata založena. Iz grada ven so grmeli streli anarhistov. „Streljajte — palite !* se je po- navljalo povelje. Gasilci in drugi došli ljudje niso pričakovali kaj takega. Še le za nekaj časa, ko so prihrumeli ljudje od vseh krajev, se je zdelo anarhistom, da bi bilo prav. pobegniti po zadnjih vratih, skozi katere je bil utekel baron. Ko so prišli gasilci na dvor, ni bilo skoro kaj gasiti več. Zjutrajso štrleli goli zidovi proti nebu. Tak je bil v Hrastju nasledek gi- banja : Proč od Rima! Strahovlada anar- histov, dinamitarjev ! Duhovi, ki ste jih prizvali!... In to se bo še ponavljalo, zanesite se, velemogočni gg. Eisenburgi in comp. bella! Septembra bo spet shod frama- sonov v Rimu. Če boste vzgajali beštije, anarhiste itd., jih boste pač imeli. Ali veste še, kako je pogiuil Robespierre? Enaki vzroki imajo enake učinke 1 „In cerkev bo imela strašno krizo. Red in pravičnost bodo teptali z no- gami. Hudobni bodo razvili vso svojo hudobijo, pobijali se bodo, morili med-j sebojno celo po hišah." i (Prerokovanje La Salette 1846). T e š i m i r. vati, da nam je naprtil tožbo, s katero je pa imenitno propadel in plačal stro ške, kar je „Edinosti" tako herraetično zaprlo sapo. da ni še do dandanes o tern svoji publiki niti besedice zinila. Kakor smo gori slišali, „mora* „Edinost" odločno ptotestirati proti te- mu, da bi se novo zasedanje vršilo brez dveh poslancev manjšine! Ta protest se nam vidi nekam prisiljen in brez prave podlage; saj ne spadate izpraznjeni mesti k večini, da bi po njiju prišla v nevarnost, postati manjšina. Za manjšino se nam zdi ta protest celo žaliven, ker izgleda, kakor da bi biii ostali poslauci manjšine sami duševni revčki. Nekam čudno se tudi bere ta protest v pr vi- ligirano narodnem č^sniku, da se pote- guje za spopolnjenje laškega mesta. Pa pustimo to koketiranje „Edinostino* z laško stranko in vprašajmo, ali je Gabr- šček res taka veličina, da bi brez njega ne smel delovati naš deželni zbor? Menda ne i Res je ravno nasprotno. Celi deželi dobro znane vesti pač ne potrebujejo dokazov! „Mizarska za- druga", „Trgovska obrtna zadruga", „Ljudska posojilnica", „Jelen", „Süd- bahn-hotel" in dekadentna liberalna stranka govorijo cele knjige, in vsaka stran teh knjig pravi: Gabršč^ek je ničla na gospodarskem poiju in velik šušmar v politiki. K temu je treba še v poštev jemati njegov nesrečni temperament, ki ne trpi nikogar nad sabo ter je ne- združljiv z mirnim in s stvarnim zasto- panjem koristi cele dežele. Ali zasluži toiej tak mož, da ga resen list upo- števa tako visoko! Ne morerno drugače, nego da zopet pribijerno, kaka plodovita je „Edi- nost" v vzgoji junaštva fraze. Besede, besede in nič kot besede! Dejstva, fakta, naj vzame vrag! Cel svet ve, da stoji vlada osobito tržaška vlada, odkar se je porodilo reševanje narodnega miru na Goriškem, očito na strani manjšine. Zaključenje deželnega zbora je pač vsa javnost občutila kot izredno vladno naklonjenost manjšini, kateri na ljubo je celo kršila deželno avtonomnost in grešila zoper zakon, katerega je sama predložila v sankcijo. Zdaj pa čujte, kaj piše „Edinost": „Glavni kiivec je vsekakor vlada, ki slepo sledi čez drn in strn današnji deželnozborski večini..." No, kdor zna obče znanim dejstvom tako metati v obraz puhle fraze, zna tudi nekaj. „Srno pač na Goriškem, v deželi neverjetnosti!' tako sklepa „Edinost" svoje jeremijade: Da, res, in med mno- gimi neverjetnostimi je tudi ta: da pu- stijo vladajoči gospodje v deželni hiši na sebi drva cepiti. Cepi jih pa znani nekdo, ki meni, da ga plačuje dežela le zato, da pošilja v svet tendencijozno zavite vesti, ki jih pozveda v službi, z jedinim namenom, da seje med ljud- stvom nezadovoljnost, ki naj bi kori- stila — ne deželi, ne Ijudstvu, ampak — njegovi stranki 1 Nemiri na Dunaju zaradi draginje. V nedeljo predpoludne se je na Lueger- jevem trgu na Dunaju obdržaval velik javen shod, katerega so sklicali socialists Trg je bil nabit poln rnnogotisočere množine, ki je prišla protestirat proti neznosni draginji. Politična oblast je predvidevala nemire in zato je dala zasesti vsa javna poslopja z redarji, peš in na konju, ter s kavalerijo. Konsignirana je bila tudi cela garnizija. Od strani socialnih demokratov se ni, kot so to za take shode običajno delali, iz- dala nobena naredba za vzdrževanje miru. Govorilo je na več odrih 30 socialno-demo- kratičnih poslancev, katerim je ljudstvo akla- miralo. Kričali so „Živio Portugal 1" „Doli z vlado!" itd. Med množico so se razdelili letaki, na katerih je bila tiskana resolucija, ki prote- stira proti draginji in zahteva otvoritev državnih mej za meso in druge nujne živ- ljenske potrebšcine. Po končanem shodu so se razšli ude- ležniki. Večji del demonstrantov pa se je odstranil med kričanjem in protestiranjem. Koso prišli k palači upravnega sodišča, se je raznesla vest, da je nekdo iz njega dva- krat ustrelil v demonstrante. To je demon- strante tako razburilo, da so počeli nietati kamenje in druge reči v okna, katera so pobili. Potem so se podali pred razne ka- varne, kjer so se nahajali častniki, ter jih obmetavali s kamenjem in čašami, stoli, mi- zami, ki so se nahajale pred kavarnami. Tudi okna kavarn so razbili. Policija je po- segla vmes, a je bifa preslaba. Pred trgom, na katerem se nahajata dva dvorna inuzeja, je stal eskadron ulancev ter dve stotniji vo- jakov. Demonstranti so se iz vojakov nor- čevali. Potem so se podali k parlamentu, kjer so zasedli rampe. Po cestah grede so kričali ter metali kamenje na razna poslopja. Šipe v pritličju poslopij so razbivali s pa- licami. t Demonstrantje so hoteli k paiači voj- nega ministerstva, a jim je bila pot od vo- jaštva zabranjena. Zvečer so se demon- stranti razšli. Hudi izgredi pa so bili na Otakringu. Tarn so demonstrantje napadali trgovine z jestvinami, kavarne, krčme ter razna javna poslopja. Razbili so, kar so mogli. Iz raznih šol so potegnili klopi, da napravijo barikade. Policija je poklicala vojaštvo na pomoč. De- monstrantje so metali kamenje tudi na vo- jaštvo, ki je pa moralo rabiti orožje. Še celo tramvaju niso dali miru. Več vozov so razbili ter prevrnili. Napeli so na več krajih tudi žice, da bi kavalerija ne mogla dalje. Mir je nastal še-le o polnoči. Govori se, da se bode čez okraj Otakring razglasil preki sod. — Voditelji socialistov so izdali letake, ki pomirjujejo ljudstvo in zahtevajo, da se ima vsak podati v pondeljek na delo. Ekscedenti so vdrli v sole na Hofer- jevem trgu in na Habsburškem trgu ter raz- bi'jali in pustošili po učilnicah, razdejali bi- blioteke in zbirke ter sole zažgali. Požarne brambe, ki so prišle takoj na lice mesta, so le s težavo prodrle do gorečih poslopij. Tolpa po- uličnjakov jim je branila pristop v goreče hiše in napadala s kamenjem požarno brambo in po- licijo. Končno se je vendar posrečilo ogenj pogasiti. Uradno poročilo o izgredih in dogod- kih v Ottakringu pravi: Eden mrtev; 89 težko in lahko ranjenih, med njimi 30 re- darjev, 180 aretiranih, 70 tramvajskih voz demoliranih, 2 voza popolnoma sežgana, na sto in sto his poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj svetilk razbitih in izruvanih. Policijski prezidij je odredil, da mcrajo biti hišna vratazaprtanb 8., kavarne in gostilne se morajo zapretiob 9. Brez tehtnih vzrokov ne sme nikdo biti pqnoci na ulici. Ottakring ostane ponoči od vojaštva zaseden. Socijalno-demokratična stranka odkla- nja vsako odgovornost za dogodke v Ottak- ringu ter zatrjuje, da so demonstracije in izgrede uprizorili socijalnim demokratom tuji elementi. Vodstvo stranke pa pravi nadalje tudi, da je bilo ljudstvo od vojaštva provo- cirano. V nedeljo in včeraj se je vršil mini- sterski svet, ki je sklenil storiti vse, kar je potrebno, da se preprečijo nadaljni izgredi. Mesno in draginjsko vprašanje. Pred enim mescem se je splošno go- vorilo o odklonitvi argentinskega mesa, ki je bilo prišlo že v Trst in se je je moralo odpeljati' v Švico in druge kraje. Zgodilo se je to, ker je bilo ogrskim agrarcem tako všeč in še bolj krivo na tem je neenergično postopanje naše vlade. To ni prvič, da se mora avstrijska vlada pokoriti ogrski paroli na škodo svojih državljanov. Res, Avstrija ni mogla in sinela na- daljevati pogajanj z Ogrsko v očigled viso- kim kompenzacijam, ki jih je zahtevala Ogrska. Koliko ne bi trpel ugled naše državne polovice, če bi se bila dovolila Ogrom zgradba Anaberške železnice ! ? Naše glavno mesto Dunaj bi prišlo skoraj ob svoj pomen v svetovnem prometuj in da bi Bu- dimpešta prednjačiia Dunaju, tega ne more in ne sme noben dober Avstrijec dopustiti. Ali vseeno bi se bila naša vlada lahko iz- ognila blamaži, da je morala že v Trstu se nahajajoče meso zopet odpeljati, s tem, da bi bila izposlovala razpečavanje vsaj te po- šiljatve mesa. To svojo zmoto je skušala vlada popraviti s tem, da je znižala razne vozne tarife ter da se je pričela baviti z raz- nimi agraričnimi operacijami glede živinoreje. Ti koraki pa za sedaj, ko je nujna pomoč potrebna, ne zadostujejo. Dejanski smo sedaj na istem stališču kot smo bili pred uvozom argentinskega mesa, samo z razliko, da se more naša država ponašati le z eno bla- rnažo več. Na splošno pa se je položaj vsled slabe letine še za mnogo poslabšal. Vprašanje glede mesa seveda za sedaj še ni rešeno in pričakovati je v prihodnjem zasedanju poslanske zbornice hudih bojev v tern pogledu. Avstrija se bode prihodnje dni zopet počela pogajati z Ogrsko. Izid teh po- gajanj bode označen z novimi koncesijami Ogrom. Nadaljevati se bode moral uvoz tu- jega mesa. In ker so širši sloji Ijudstva po- sebno pa v veltkih mestih, za argentinsko meso, ter ker so nadalje že izvršene drago- cene naprave za uvoz tega mesa, ne bode preostajalo naši vladi drugega, nego zopet pošiljati svoje parobrode v Argentinijo. Bi pač bilo absurdno zahtevati, da bi paro- brodna družba trpela nad en milijon kron škode, ki jih je izdala za opremo svojih ladij s za prevoz zmrzlega mesa potrebni- mi napravami. S takim postopanjem zgubijo domača podjetja zaupanje do vlade ter so prisiljena sklepati pogodbe s tujitui državami. Pri tem trpi ugled naše države na zunaj. In to vse vsled v naši državi običajnega polo- vičarstva. Dunajski in izgredi v drugih mestih naj bodo vladi v svarilo — kajti tu se ni šlo za politic ne demonstracije, marveč je ljudstvo kričalo po kruhu, katerega mu krajša vlada s svojo zavoženo gospodarsko politiko. Treba je takojšnjih in energičnih ter radikalnih korakov, da se neznosna dra- ginja ne spremeni v lakoto, ki bi izzvala nepreračunljive slabe posledice. Dolgi govori in dolga pogajanja mini- sterskih predsednikov so sedaj najmanj na mestu. Tu se treba krepko oprijeti dela za ljudstvo. Dopisi. Iz SovodenJ. — Naša duhovnija je spet zgubila svojega dušnega pastirja. V zadnjih 10 letih smo imeli uže 5 duhovni- kov, od katerih so štirje umrli. Po smrti prejšnjega vikarja A. Pahorja jeprišel k nam preč. g. Lav r e n č i č, upravitelj v Škrbini. — Pred dvemi leti je nastopil službo dušnega pastirja pri nas, in danes uže ga ni več med nami. Prevzel je dornberško župnijo. — V teku dveh let svojega dušnega pastirovanja si je pridobil srca vseh doma- činov, ki so ga ljubili in spoštovali. Neko- liko razburkano valovenje v Sovodnjah, ki je svoječasno pretresalo sovodenjsko občino je potihnilo, strasti so se ublažile in blago- dejni mir se je povrnil v liašo občino, za katerega je neumorno deloval naš dušni pa- stir s svojo prijaznostjo. Cerkevje bila vsako nedeljo in praznik natlačena Ijudstva, ki kaj rado in z veseljem posluša božjo beseido, katero je oznanjal mož miru in prirojene prijaznosti. - Sovodenjci žalujemo po svo- jem dušnem pastirju, a Dornberžanom mo- remo le čestitati, da so dobili v svojo sredo takega moža. Radi smo ga imeli, on nas tudi, in tako smo živeli v najlepši harmo- niji. — Želeč mu vse najboljše na novem mestu, mu kličemo: Hvala za lepe nauke, hvala za dušebrižnost, hvala za njegovo skrb v cerkvi in v šoli. Živel! Sovodenjc. Trnovo. Tukaj so se včeraj po od- bitem utoku proti volitvam vršile vo- litve župana in podžupanov. Županom je voljen Leopold Winkler od Nerncev. Podžupanom so voljeni: Anton Šuligoj iz Lokvij, JoŽef Rijavec ter Ivan Rijavec s Trnovega ter Jožef Cej od Voglarjev. Politični pregled. Baron Gantsoh v avdjencl. Včeraj je bil ministerski predsednik baron Gautsch vsprejet od cesarja v posebni avdijenci, Stollpln umrl PoložaJ v Klevn. Ruski minisierski predsednik Peter Arkadijevič Stolipin je včeraj ob 10. uri ponoči umrl vsled pri atentatu doblje- ne rane. V Kievu vlada vsled tega veliko razbuijenje. Pričakujejo se hudi izgredi. Bogatejše rodbine zapuščajo mesto. Mati napadalca Bagrova, ki je bila v skrbeh za smovo usodo, se je vrgla zkozi okno svojega stauovanja s tretjega nadstropja ter je obležala rnrtva. Nemölja in Franolja. Včeraj je nemški državni tajnik izročil francoskemu poslaniku odgovor Nemčije na francoske predloge glede" Maroka. Na spložno se sodi, da se bode stvar gladko rešila. Nernčija se strinja s predlogi na splošno, samo nekatere brezpomembne protipredloge je še stavila, da bi tudi malenkostna vprašanja bila pojašnjena. Splošni štrajk na Španskem. V Bilbao, in Saragosi je izbruhnil generalni štrajk, v drugih mestih pa delni štrajk. Tudi v Valenciji je izbruhnil splošni štrajk. Prišlo je do hudih ne- mirov. Demonstrantje so prerezali brzo- javne in telefonske žice. Mesto so za- sedle čete. Iz Saragose poročajo: Ne- miri, ki so se pripetili, so bili resnega značaja. Policija je bila prisiljena p> noviio nastrpiti. Ena oseba je bila ubita, pet jih je biio ranjenih. Revolnclja na Španskem Po Portugalski Španska, za Špan- sko Italija, so kričali zmagoslaviii re- publičani, ko so preguali portugalskega kral a. Svoj načrt zdaj dosledno izva- jajo. V Barceloni se je osnoval osrednji odbor, ki vodi revolucijo na Špauskem. Vlada je že sklenila, da proglasi v Bar- celoni oblegovalno stanje. Hude stvari se dogajajo v Bilbau, kjer so razdrli stavkujoči tračnice. General Weyler je dobil obširna pooblastila. Zaprli so v Barceloni in drugod veliko anarhistov. Vstaja na Kltajskem Iz Pekina so dospele nadaljne vesti o vstaji v Sečuanu. V Cengfuju so vstaši zažgali palačo podkralja. Mnogi vstaši so padli v boju z vojaki, ki so streljali s topovi. Inozemci beže pod vojaškim varstvom v Čungkin. Domače in razne vesti. Gospod namestolk prino Hohenlohe se je v soboto vrnil s svojega dopusta in je včeraj zopet prevzel vodstvo na- mestništva. Tombola v prid „Slovenskema slrotlšču" v nedeljo se je obnesla prav dobro. Vseh dohodkov je 742 K 88 v. Činkvino je dobil Franc Namestnik, de- lavec v vojaškem magazinu, doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom, tombolo pa preč. gosp. Josip Kosec, župnik v Kamnjah, za katerega je igral Franc Bratuž, delavec v „Narodni tiskarni", ki dobi polovico dobička. Odbor „Slovenskega sirotišča" se toplo zahvaljuje vsem p. n. osebam, ki so se trudile z razprodajo srečk. Po- sebno zahvalo izrekamo p. n. pevcem in pevkam, ki so nas razveselili pod vodstvom preč. g. Kokošarja s prav le- pimi točkami. Pri petju so pomagali tudi vrli dijaki, katerim bodi izrečena topla zahvala. — Predsedništvo WS1 o v. s ir o t i ŠČ a". Kako zna „Soöa" lagatl. - Konj- ska dirka štandrežkih „Orlov" „Soči* še ne da miru. Morda je njo ali pa njenega po- ročevalca v Št. Andrežu brcnilo kako kljuse, tako da ne more pozabiti bolečin. „Soča" od 12. sept. štev. 104 piše: „Konjska dirka v Št. Andrežu je prava ne- umnost; take dirke so umestne tarn, kjer se pečajo s konjerejo ter imajo pokazati lepe konje, ne pa v Št. Andrežu, kjer mo- rajo pognati na Velike Roje le kakega sta- rega „prama" in „šimelna", vsega zgarje- nega od težkega kmečkega dp'a." Vprašamo slavno „Sočo", kolikokrat pa njent, društva prirejajo igre in druge gle- dališke predstave po kmečkih odrih, ako- ravno nimajo izobraženega in izurjenega gledališkega osobja „Soča" pa vseeno vije igralcem lavorikove vence in jih povzdiguje" v deveta nebesa, akoravno so prave kari- kature nasproti pravim izurjenim igralcem. Veljati mora pa seveda, kar „Soča" reče in uči, ker je „neizmotljiva" — seveda v la- ganju. Nadalje bi svetoval „Soči'\ naj pusti štandrežke „prame" in „šimelne" in „klju- seta" pri miru in naj se briga raje za svoja podjetja v Gorici, da ji ne pojde še tisto malo, kar ima, na „kant". Nadalje se „Soča" zgraža nad tem, da ne pustimo konjev ob 'nedeljah počivati. Povem ti pa, „Soča", da konjem se ni godilo nikdar bolje kakor tisti dan. Kako neusmiljena si pa ti sama, niti ne opaziš. Kolikokrat goniš ti ubogo trudno in od težkega dela izmučeno kmečko ljudstvo na pies, da se tarn poti in zdravje kvari. In ni še za- dosti, Še izžemaš je in mu iz rok tržeš med tednom krvavo zaslužene novce. Tudi sedaj }e hotelo tvoje društvo v Št. Andrežu prire- diti javen pies, a se mu ni posrečilo. Zato je hotelo tvoje druStvo oblatiti v „Soči" g. župana. Da, takemu lažnjivcu, kakor je „Soča", nobeden več ne veruje. G. župan It bolje ve, kakor „Sofa", kaj je v prid in blagor občini in kaj ne. Kar se tiče pa dirke same, je ljudstvo našlo več veselja in večjo zabavo na dirki in kazalo večje zanimanje za njo kakor za tvoje plese. Tudi vstopnina je bila veliko manjša, kakör je pri tvojih plesih, ker naše društvo je izobraževalno in ne gleda toliko na de- nar, kakor krukarsko. Dalje povem sodbo nekega moža, ki je bil navzoč pri dirki in ki se bolje razu- me kakor gospodje okolo „Soče". Ta mož je rekel, da niti dragonski konji ne gredo z večjo hitrostjo in da konji (katere imenuje „Soča" kljuseta) niso bili me slabši. Blami- rala se je „Soča" sama s svojo lažnjivostjo in ne prirejevalci dirke. Tako skusa tudi sedaj oprati sokolsko mularijo v Prvačini s tem, da zvraca vso krivdo tolovajskega na- pada od svojih kakor jagnjeta nedolžnih Sokolov na „Orle". Vprasamo pa „Sočo", kolikokrat so „Orli" popačili sokolskc le- pake? Mirni sokolič, ki se ničesar nc do- takne, je pa v nedeljo 10. t. m. popačil po ulicah v Gorici vse plakate. „Soča", povej mi, kako naj bi bili v stanu se premagati in vzdržati tvoji sokoli, 'to zagledajo v svoji največji trdnjavi tako veliko trumo „Orlov", ko se par mrtvih Crk na kosu papirja (na lepaku) ne niorejo pustiti na miru. „Sočina" hudobnost pač ne pozna mej. Nesreča. 80 letni statCek Vincenc Dcvetak se je hotel v nedeljo izoguiti vozičku neke mlekance, ki je vozila po trotoarju nasproti gledališča. V tem je pridrdral voz tranwaja, ki ga je prevrnil. P;i padcu si je ubogi •tarček zlomil desno roko. Pre.iesli so ga v bolnišnico. Äretirall so neko Marijo Lah iz Sv. Križa, ker se je vkijub temu, da je izgnana iz Gorice, vrnila semkaj. Od- gnali jo bodo v domovino. Zaradl Jfivnega nasilstva je bil v nedeljo ponoči aretifan na Stolnem trgu zi- dar Susič iz ^Podgore. Susič je nadlegoval mimoidoče, in ko so ga hoteli redarji odve- sti, jih je obdeloval s pestmi. Oddali so ga v sodnijske zapore Umrl Je v Gorici v nedeljo g. Fride- rik Braida c. kr. loterijski kolekter in trafi- kant na Travniku v 74. letu svoje dobe. Piva se Je popllo v Gorici v mescu juliju 2805-365 hi. Za uarodnl muzej so darovall: Gosp. Jos. Balič učitelj, Vrh Sv. Mihaela 15 dar: 1. Tabor pri Šernpasu, 2. Babuder, Girolamo Gravisi, 3. Dr. Črnčič, dvie raz- prave, 4. Burger: Evstahi svete Terezije pre- mišljevanje ter nedolžnost preganjanja in po- veličana. 5. Tri nepopolne zvezke pisane v metelčici, 6. Pogačerjeva, Zgodnja Danica iz 1. 1850 (I. poluletje). 7. Janko Pajk, Zora 1. 1875. ~^ßmp. Leopold Breziger, slikar Plave, 1 bakrorez (Mati Bozia Šv. Gore). — Gosp. Franc Nanut uradnik v pisarni dr. Levpuščeka, 1 kos platna za žensko obleko, staro domače delo. — Gosp. Ivančič Josip, trgovec v Gorici, 4 razne bakrene in 1 sre- brn novec. -- Gosp. Rudolf Drufovka, trgo- vec v Gorici. Harmoni nekdanje prve to- varne Josef Salb iz Gorice. ~ Gospod Ma- rinčič Anton, Vitovlje, 3 bakrene novce. — Gospod Vinko Ferletič Miren, 1 sliko na steklu. — N. N. v Gorici, ! list Zvona leta 1879 s Prešernovo podobo. — N. N. v Gorici, 1 kom. rude. Odbor. Čuden krömar. Prejeli smo in pri - občujemo: Čuden krčmar je Josip Molar na seneuskem trgu v Gorici, če- ravno liberalec od pete do glave. Se- veda v njegovem lokalu ne ukaže nihče drugi kakor le on. To je sicer popol- noma prav. Znano je, da se po gc riških gostilnah prepeva, rjove na vso moč, in nobenemu krčmarju ne pade na um, dn bi tako rjovenje zabranil. Kaj pa še le, če poje v gostilni zbran pev- ski zbor. Tak pevski zbor je priše! mi- nulo nedeljo v Molarjevo gostilno, ka- tero se smatra za slovensko narodno. V njej je bilo tudi par Lahov. Ko je pevski zbor jel peti „Morje Adrijansko", je pristopil krčrnar Molar in rekel, da v njegovi gostilni se ne sme peti. Na vprašanje zakaj, je odgovoril, da ne dovoli, da se v njegovi gostilni koga žali — bilo je namreč par Lahov notri — in da je od polieije petje prepovedano, nakar je bil zavrnjeu, da ravno ta pev- ski zbor je pel ravnokar v restavraciji „Centrah med Nemci in Lahi, a noben ni zinil besede, ne krčmar, ne gostje, pač pa so bili gostje še zadovoljni, da so se naslajali ob slovenski pesmi. A Molar je zarentačil in pevski zbor je odšel. — Pravijo, da se v tej gostilni zbirajo takozvani „Jugoslovani"4, a jugo- slovanska pesem se tarn ne sme raz- legati, drugod pa! Čuden krčmar ta „narodnjak" Molar. lignblla se je na potu od Marija Celja do Kanala zlata dolga verižica. Kdor jo je našel, naj sporoči našemu uredništvu. Eaxglas I V planinskem govedo- rejskem ozemlju se prirede sledeee rastave: a) Razstava v Cerknem 2. oktobra t. I. za občine sodnega okraja cerkljan- skega. b) Razstava v T o 1 m i n u 3. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja tolminskega. c) Razstava v Kobaridu 5. okto- bra t I. za občine sodnega okraja kobari- škega. d) Razstava v Bovcu 6. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja bovškega. Pri ten razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku krön 200Ö. Kdor namerava udeležiti se teh raz- stav, naj se prijavi potom županstva na de- želni odbor do 25. septembra t. I. Natančni vsporedi razstav se dobe pri županstvih, pri komisiji za dopuščanje bikov v Tolminu, pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici, pri goriškem kmetijskem društvu v Gorici in pri deželnem odboru. Razglas! — V srednjem govedorej- skem ozemlju se prirede sledeče razstave: a) Razstava v K a n a I u 16. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja kanalskega. b) Razstava na C e s t i pri ajdovskem sv. Križu 17. oktobra 1.1. za občine sodnega okraja ajdovskega. c) Razstava v Gorici 19. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja goriškega (torej tudi za mesto goriško) izvzemši ob- Čino Ločnik in prištevši občine Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana. Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku kron 1200. Kdor namerava udeležiti se teh raz- stav, naj se prijavi potom županstva na de- želni odbor do 30. septembra t. 1. Natančni vsporedi razstav se dobe pri županstvih, pri komisijah za dopuščanje bi- kov v Sežani in v Gorici (magistrat), pri c. kr. kmetijskem društvu, pri goriškem kme- tijskem društvu in pri deželnem odboru. Z ozirom na važnost t«h razstav za povzdigo naše govedoreje se pričakuje, da se živinorejci polnoštevilno udeleže razstav. Na teh razstavah se bodo podeljevala tudi posebna darila za 5 do 8 mesečna ne- rezana teleta. Redek JablleJ se je slavi! v nedeljo v katedrali sv. Jušta v Trstu. Ta dan je namreč 87-letni kapiteljski dekan mons. Pe- ter Sincich daroval diamantno sv. mašo. 60 let mašništva pač redek slučaj. Dlrektnl vlak Trst-Pariz-Oalals- London bo vozil od 1. oktobra mirno juž- nega kolodvora našega mesta. Odhajal bo od Trsta ob 7h 50 pr. p., prihajal pa ob 10h 30 zv. Vožnja bo trajala do Milana 8h 15 m, do Pariza 23h 30 m, do Londona pa 34h 30 m. Tat na pokopaliiöa. Na tržaškem pokopahšču je zasačil mestni redar v soboto opoldue mladega človeka, ki je ukradel z nekega groba bronast venec, vreden 200 kron. Tat se imenuje Ivan Terčon in stanuje pri Magdaleni. Sumijo ga, da je že dolgo kradel na poko- pališču. Gautsoh o draginji — V seji klu- bovih načelnikov je v petek imel minister- ski predsednik baron Gautsch daJjši govor, v katerem se je izjavil tudi o draginji. Re- kel je, da se je vlada vse dni parlamentar- nih počitnic pečala s tem vpraSanjem. Ni mu bilo prav, da nek^teri ljudje zvračajo po shodjh krivdo draginje na vlado. Ljud- stvo spregleda vse činitelje, ki provzročujejo draginjo. Tako se nikdo ne ozira na nepo- trebne prekupce. Eni zahtevajo, naj se otvorijo meje, drugi pa, naj se zatvorijo. Nikdo ne ve, kaj bi bilo pray. Zato se bode obširno pečal o [.tem vprašanju državni zbor. Nadalje je omenil, da se pogaja giede tega vpra^anja z ogrskim ministerskim predsed- nikom. Glavna smer teh pogajanj je ozna- čena s tem, da se hoče povzdigniti živino- rejo v državi do one viSine, ki bo dovo- Ijevala, da izhajamo z lastnim živmskim materijalom. Konečno je rekel, da mu je prišlo na uho, da mislijo soc. dem. upri- zarjati zborovanja, ki bi znala razburjati ljudske mase in bi privedla do neredov. Proti taki m nameram pa vlada misli z vso energijo po- stopati; kajti pri ten: ne bi trpeii provzro- čitelji in posamezni voditelji gibanja nobene škode, marveč le nedolžno ljudstvo. To je seveda voditelje soc. demokratov nekoliko poparilo Hrvat promoviran v Aoeriki. — Dne 1. t. in. je bil na čikaškem vseuči- lišču promoviran za doktorja medicine Hrvat Marijan D. Knnpotič. V Budtmpešti se je v 7. okraju zbrala [ued ueko irgovino z jestvinami vclika muožita ljudi, ki so demonsiri- rali proti draginji. Demonstrative so razbili okna trgovine ter napadli poli- cijo s kamenjem Pet redarjev je ranje- nih, več oseb pa aretiranih. fodi v Pragi iemonstracije. — V nedeljo je bil na trgu HavliČka velik shod, katerega se je udeležilo okolo 5000 ljudi. Razuntega so irr.eli socialisti še na devet drugih krajih shode, na katerih se je prote- stiralo proti draginji. Izvršile so se demon- stracije, ki pa niso motile redu. Slovensko politično društvo na Koroskem ožlvljeno. — Naši čitatelji se bodo še spominjali, da je razpustil koroški vladni šef baron Hein „Katoliško-politično društvo za Slovence na KoroŠkem", ker je po par občinah izvršilo zasebno ljudsko štetje. To se je zgodilo dne 8. januvarja. Proti razpustu je vložilo društvo pritožbo na mi- nisterstvo. Ministerstvo pa je pritožbi ugo- dilo in ovrglo razpust društva. Torej ni po- polnoma pomrl čut pravice na Dunaju. „Südmarka' Je zgoblla pogum — Pri zadnjem zborovanju ponemčevalnega društva „Südmarke" v Celju se je sklenilo izobčiti več nemških kričačev iz društva. Med njimi se nahaja tudi naselniški agitator Fraiss, ki je deloval blizu Št. Ilja. Speklo je te ošabne nemškutarje, da se jim ni po- srečilo doseči boljše uspehe v Št. Ilju. Zato so sklenili, da ne bodo izdali več za Št. Ilj, kot je potrebno, da se vzdrži tam posestno stanje. Za Št. Ilj so dosedaj izdali že več kot pol milijona kron, katere so pa poirlt nenasitljivi nemški kričači, brez da bi imeli ^Sudmarkovci" v narodnosrncm oziru bc- iežiti kak napredek. Na to so tahko tamo- šnji Slovenci ponosni; kajti njihova stano- vitnost je spravila Nemce ob pogum. To naj bo vzgled za druge kraje ob slovensko- nemški meji. Drug predlog, ki se je stavil na tem zborovanju, je bil še zanimivejši. Vsenemci so prediagali, naj občni zbor vsem onim poslancem, ki so se za laško vseučilišče za- vzeli, namigne, da naj vsi iz Südmarke iz- stopijo, ako nočejo biti sami iz Südmarke izključeni. Ta predlog ni prišel niü na gla- sovanje, ampak so ga kratkomalo zavrnili, češ, to je stvar poslancev in ne spada pod delokrog obrambnih društev. Da, ako bi Nemci dosledno tako postopali, bi bil že zdavnej v Avstriji narodnostni mir sklenjen. Zahteve trialklh ielemlöarjev. Uslužbenci državne železnice v Trstu so imeli v petek shod, ki se ga je ude- ležilo do tisoč železničarjev. Sklenili so resolucijo, v kateri zahtevajo izboljšanja, ki so glede na Trst zelo opravičena. Shod je bil tako viharen, da ga je vladni zastopnik razpustil. Cebele — vreaenski prerokl. — Primorski čebelarji poročajo, da so opustile letos čebele nenavadno zgodaj svoje red no letno delo. Ustanovile so se že večinoma v panje, katere so že sedaj skrbno zalile s smolo in voskom. Izkušeni čebelarji trdijo, da slutijo čebele letos zgodnjo in hudo zimo. Yeiike vojaške vaje na Karpatlh so bile 15. t. m. ob 10. uri dopoldne končane. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je posebno pohvalü načelnika generalnega štaba. ker so bile vaje najlepse med vsemi, ki se jih je udeležil. Songres sa varstvo sponenlko? in domovja je zboroval od 13. do 15. septembra v Solnogradu. Izrned Jugo- slovauov so se ga udeležili: monsignor Buiič iz Splita; prof. Jaroslav Foerster iz Lubljane; stavbni svetnik Ivekovič iz Zadra; državni poslanec, profesor Evgen Jarc; muzejski ravnatelj dr. Mantuani; cesarski svetnik Franke; rau- zejski aiistent Žnidarčič iz Splita; dež. vlade inženir Čapek iz Ljubljane. S kongresom je bila združena razstava ministerstva za javna dela, ki ima na- men, opozarjati stavbenike na moderna stremljenja glede ohranjevanja spome- nikov in varstva domačije. fflažarsko veleposestvo prešlo v češke roke. Češki stavbenik Zdenko Bodička iz Moravske je kupil velepo- sesetvo grofa L. Saparija v Telkibanji in Regeci za 3 250.000 K. To posestvo je bilo nekdaj Rakocijevo. Bodička na- pravi na posestvu tovarno porcelana in ustauovi industrijo z lesoni. Italijanska vojna mornarlca ima. smolo. Kajti v malem času sta navozili za- poredomadve vojni ladiji na skale.^Prva ladija je bila križarka BSan Giorgio", ki se sedaj nahaja v Napolju v doku. Druga pa je „Pon- tiere". Poveljnika obeh ladij sta vsled tega V sodnijski preiskavi. Gospodarske vesfi. Pregled vinske trgatve v avstrij- skh deželah po stanju vinogradov kon- cem avgusta 1911. Računa se, da pridelajo: Spodnja Avstrija.....hi 800.000 Štajerska........, 351.200 KoroŠka (popolnoma uničena trg.).........„ 100 Kranjska........„ 160.000 Tirolska.........„ 596.100 Predarlsko........„ 700 Gorica-Grad........ 200.000 Tržaška okolica.....„ 9.000 Istra..........„ 369.750 Dalmacija....... » 1,120.900 Češka.........9 13.000 Moravska........„ 137.000 Skupaj . . hi 3,755.850 Neznanska suša, bolezni in hude toče so odnesle 50 odst. trgatve. Po „Allg. Weinzeitung". Št. 736. RAZGLAS. Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijonirjev potom ponudbene dražbe v tuk. občinskem uradu dne 2. oktobra t. 1. od 9.—12. ure dopoldan kot zadnji rok za vla- ganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; in železno betonska dela pa v drugo skupino. Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v tuk. obč. uradu vsak dan od dneva razglasitve od 8.—12. ure predpoludne in 2.—5. popoludne. Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in 5 od stotno varščino od prevdarjene vsote pri tuk. zupanstvu. Zupanstvo v St. Andrežu, ' dne ig. septembra igu, Župan: Andrej Lutman. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje in drugih prostorov, se oddä s 1. novembrom v V. Teatro, štev. 4, drugo nadstropje. Popraša naj se pri lastnici na Corso Verdi st. 17, drugo nadstropje. nUJdnl. prilikl ^šoiskega Doma- __________________________________________________________________ i Krompir, zelje. seno 5s5 in slamo S3 kupuje na vagone Eduard Steiner Sedlec ob Fr. Jos. železu. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-strop! za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- *pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, Železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsi drngl ma- aivni stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- 8unl brezplačno lzdeiuje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Geneje kakor vsi drugl sistemi. Mo rBdha priložnost! Tovarna mi je po neki elementarni ka- tastrofi poverila rešeno blago in sicer več ttsoč komadov krasnih lepih, najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm Siroke. Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s pošiljatvijo zadovoljen. Otto Bekera, c kr. flnaoöne straže nadpäsnlk v p. Naohod (Češko) tovarn sklad. 2—8. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom ===== najtopleje. == Restavracija Brezje pri Wariji Pomagaj p. Radovljica. Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". ToČim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. TJšaj, restavrater Brezje. ! Jakob Miklus | mizar in lesni t r g o v e c j s= v Podgori s— VUy,lU ZuiuMlldlup illUöla (na cesti, ki pelje proti Gradilki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ! ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od i 3-12 metrov dolge in 33 od 3-12 colov debele. j % Velike zaloge novih dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, orkestrijonov, gramofonov, VBakovrstnih ploič itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev, prav po ceni na izbero pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULICA 3-4. Mebanična delavnica. Prodaja tudi na obroke Ceniki poitniue prosti Zaloga in zastopgtvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, Sivali e stroje, gramofone, orke- 8trijone i. t. d. Učenca poštenih starišev za trgovino z mešanini blagom se sprej- me. Vee se izve v našem upravništvu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica dellst Croce štev. 6- Radi opustitve viuske trgovine se proda veö vinskih posod od 1—70 hi. po nizki ceni. Ljubljana, Prisojha ul. 5. Grajzerjevi nasledniki. Dobro krepilo za zelodcno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali nepr;jetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost itd. MT je dr. Elgelnov „B A L D RI A N U M". ~m. ,B aid rianu rn* se iz1¦€>€> „BALDRIANUM" ¦€>¦©¦€» iiiriiiiiiiinii z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. n111 i>riinilimn Dr. Engel-nov „Baldrianum" Se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, niirodilnicah in boljših prodajalnali jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju. Ronkah, TržiČu, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu. Čedadu, Vidrnu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „Baldrianum" —-------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogerske.--------— ]n Svarl se pred ponarejanjem! h] Zahtevajte i/recno i Df. Engel - nov „ ß a I d f i a n u m". ___________ Kupujte! ie pri tvrdki Kupujte! Keröevani & Cuk G O R I G A Stolnl trg štev. 9 — (Piazza Duomo); ker ta vam nudi 1p najboljše in najceneje šivalne stroje, dvokolesa, puške. samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno knietijsko orodje, i slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za M ~- masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — I ^ „ Original Victoriau Sivalni stroji V ¦ so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo n Oj lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- B &ß loria šivalni so napravljeni z dvema gasovama w| / za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še ^ vedno brezšumni. Z „Original "Victoria" stroji |p! se napravi v tni minuti od 2000 do 3000 ubo- 9 dov (štihov). Za „Originaini Victoria" äivalne stroje jamčimo 10 let. L^ ITrvdka KERŠEVANI & ČUK, f^\!//^7^ opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- ^^ij^^l lesa raznih tovarn, kakor Puch, ^%^ Sty;ria, Waffenrad, Dürkopp ^sM^žji,:::!!!!! fpr rinmaze izdelke. Vsak kolesar, kateri kupi pri tvrdki K e r š e- vani & Čuk dvokolo, Pdobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki "¦'•*¦: KerSevani in Čuk po ceni blago. Tvrdka KERSEVANI 6c CUE daje tudi na mesečne obroke. Ceniki so razpošiljajo zastonj in franko.