SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 23. V Trstu 6. novembra 1897. Letnik I. Meseca novembra se obhaja god teh le slovanskih svetnikov: 1. Ljubomil, Cvenija, (S. Ratislav, 7. Bogdan, 8. Kazimir, 11. Braslav, 1.3. Gorislav, 14. Borislav, 19. Jelisava, Gradislav, 21. Grimislava, 2.3. Draguš. Slovenke, dajajte svojim otrokom slovanska krstna imena ! Med grobovi. .. - - Med grobovi stopam tiha —, Tu in tam napisi zlati, In na dragih spomenikih Angelji stoje krilati. Lucie sto in sto vzplamteva, Vonj cvetic se svežih širi. Na ovenčane grobove Pa tečejo solzni viri. — Dalje spem . . . postanem zopet, Zrem gomilo osamelo, Ki brez cvetja je in lučic Le pokrita z lušo velo. Revež tu gotovo spava, Borno bitje — brez pomena — Grob njegov zato brez cvetja In brez lučic je plamena. Roki sklenem jaz — in molim — Vetra dih skrivnostno veje : Tukaj so pozemske sreče Jn pozemske bede — meje ! Kristina. Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Kresto\s!;a, po izvirniku po slov. Adolf P a h ä r. (Dalje). IX. Liza je bila močna, lepo vzrastla deva, se svežim, vehkim, zagorelim obrazom in visokimi, zdravimi prsi. Imela je kakor Zina vsega skupaj 18 let, a na videz jih je imela 20 in Zina je bila poleg nje docela deklica. Poteze njenega lica so bile krepke, celo nekoliko debele, posebno v primeri z Aljošinimi, katere so bile po neki čudni igri prirode zelo tanke in skoro žensko nežne. Liza nikakor ni bila lepa, a imela je prekrasne temnorujave lase, gladko začešane v eno samo gosto, dolgo kito, ter nevelike, no umapolne in nenavadno jasne, nijave oči. A glavno — vsa njena postava, ne tanka in izbrana, kakor Zinina a močna in krepka, dihala je neko svežo, zdravo silo, da jo je bilo kar veselje gledati. — Xu, lej, gotova ! — dejala je Liza, ko se je Zina limila. Za trenotje so se srečale njune oči, zopet sta zarudéli in se nasmehnili druga drugi, kar je Liza potegnila k sebi Zino ter jo krepko poljubila. Zina se je še silneje razgrela in začutila, da je z vsem srcem pripravljena ljubiti to mirno, silno devo, pri kateri ji je bilo nekako posebno prijetno, ter jo je goreče objela in tudi krepko poljubila. — Veste, — dejala je Liza z neko vprašalno než- nostjo gledaje Zini v lice, - veste, bodiva povsem kot sestri ! Takoj sem vas jela ljubiti ! Seveda, ko bi ne bili žena Aljoše, tedaj bi vas nemara ne ljubila tako hitro, a vse eno bi mi vi tudi tedaj zelo ugajali . .. Tako ste dobri, nežni . . . — Tudi jaz, tudi jaz tako ! — je radostno vzklik- nila Zina. — Mislite si, ko sem vas zagledala, takoj sem si rekla : Kako je krasna, in takoj sem čutila, da vas ljubim. In zopet sta se obe zasmejali in se krepko po- ljubili. Priloga 133. št. »EDINOSTI str. 2 „S L O V E N K A' St. 23 — A od kraja som hC vas str.išao Itala! — rekla j je Liza smeje. — Ko jo nam Aljoša pisal, da se ženi, smo se vsi začudili. Vedno je prej govoril, da se nik- dar ne oženi in nakrat, še univerze ni utegnil kon- čati, je že golov z ženitvijo. A ko je pisal, da bosta tukaj živela, tedaj sem se res zbala ! Moj Bog, sem mi- slila, kaka je ona, nemara kaka važna, tanka, petrograj- ska gospodičina, a mi živimo tu tako prosto, brez po- sebnih zabav; morda ji ne bjde ugajalo, jela bode vse po svojem prenarejati ter nastanejo še [)repiri in nepri- jetnosti ! A mi, veste, zmiraj v miru živimo tukaj in nakrat prepir ! Nu, ko sem vas videla, mi je takoj od- leglo od srca : povsem ni strašna, mislila sem, ni važna in izborno se bodemo imeli ! In tudi Aljoša je tako srečen, tako radosten, da mora biti človek že zaradi njega vesel. — Ah, kako je to čudno ! Strašno čudno ! — deje Zina, radostno gledaje Lizo. — Nu, mislite si, da sem jaz do pi ice isto ugibala ! In tudi, ko sem vas zagle- dala, nehala sem se bati. No, res je to smešno in čudno : vi ste se mene bali, a jaz vas ; glejte, nikdar si nisem mislila, da se me more kdo bati. — Veste kaj, — je segla z resnim izrazom Liza vmes, — veste, saj sva zdaj kot sestri, tikajva se ! — Ah, odlično, odlično, dajte ! — je vzkliknila Zina in od zadovoljnosti celo zaploskala z rokama, kateri sta bili pred silnimi, zagorelimi rokami Lize videti sko- raj otroški. — Veste... veš . . , — nadaljevala je, — zdi se mi, da vas vse že davno poznam ! Vas . . . tebe, teto Lizo, Aleksjeja Markoviča in tudi Matreno vašo! Kakor bi ne bila še-le včeraj prišla, a davno, davno prej, kakor bi živela skoraj vse življenje tukaj ! Ah, kako je vse to lepo ! Zdaj sem še vese'eja, da sem vzela Aljošo ! In radostno sta se nasmejali obe, prijeli druga drugo za roko, zasukali se po sobi, tako bistro, da se je mala izba z vsemi svojimi rudečimi cvetkami po obo- jih in opravi zavrtela pred njunimi očmi, a muslinovi našivi obleke so se razkošno napihnili in zafrléb. — In potem še liekaj ! ~ je rekla Zina, obstala in se zresnila. — Jaz hočem, da bi me ti naučila de- lati ! Vem, da ti mnogo, jako mnogo delaš. Meni je Aljoša vedno pravil . . . — Kako je moje delo ? — vprašala je mirno Liza. — Lej, razen tega, da kmete lečim (zdravim) ... To res zelo ljubim in se mnogo pečam s tem ... In potem še vrt in ograda ... To s teto opravljava . . . Tudi izu- čenega vrtnarja nimamo, zato ker teta sama prekrasno razume to stroko . . . — Nu, tu vidiš, koliko ti znaš in delaš ! — je za- mišljeno, skoraj žalostno rekla Zina. — A jaz ničesa ne znam, ničesa ne uméjem, razen na kanvi (kanevas) ši- vati in čipke vezti ! A jaz bodem tvoja marljiva in po- slušna učenka . . . Hočem se naučiti vse, kar delaš ti ter živeti-povsem, pevseni tako, kakor živiš ti! — O! — je dejala Liza tudi resno, - - to ni te- žavno, tudi delati zaradi tega ni treba kaj posebnega ! To pride vse samo i>o sebi ! Nu, zdaj pa teciva hitro, gotovo unju že čakajo ! — Da, da. letiva in povejva jim, da se že tikava ! -- je radostno vzkliknila Zina in prijevši se za roko, tekli sta se zarudelima, srečnima licama iz sobe ter liir- jali navzdol iio stopnicah. X. Spodaj sta naleteli na Aljošo, katerega sta skoraj prevrgli. On se je naveličal čakati ter je šel sam za ženoj. — Nu, vendar konečno ! — je vzkliknil, ugledavši ju. — Mislili smo, da prideta še-le jutri. — Ah, Aljoša ! — zakričali sta radostno obe, — midve se tikava, tikava ! — To je naglo! Celo prenaglo ! -- dejal je Al- joša ter zadovoljno gledal sijajoča obraza žene in sestre. V dušo ga je veselilo njuno prijateljstvo, no hkrati pa se ni mogel zdržati, da bi ju ne podražil zaradi tega, ker sta tako hitro „v ognju". — A zakaj si tako odšel, da te nisem slišala ? — vprašala je Zina, delaje nezadovoljen obraz, no takoj se je zasmejala in poljubila svojega nenaglednega Aljošo, katerega ni videla vse jutro. — Zdaj vidiš. — ji je rekel on, — saj sem ti prej pravil, da je moj Lizek krasen fant. — Ah, neumnosti ! — vzkliknila je Liza in rudéla. — Izmislil si je, da me mora za fanta imeti ! Ka- kor bi bila jaz mali deček ! In vsi trije so hiteli se smehom in govorom v obednico. Obedniea je bila vsa zalita se solncem, skozi odprta okna se je glasilo čivkanje ptic, v zraku je bila okusna vonjava od peciva, ki je ležalo na mizi. — Dolgo, hčerka, dolgo ! — klicala jim je na- sproti teta Liza. — Že v drugo pošiljam samovar na pogrevanje. — Pozdravite ju, oni se že tikata ! — vzkliknil je zmagonosuo Aljoša. — Da, posestrili sva se, posestrili ! — zakričali sta zopet v eden glas in od njunih zvonkih glasov in veselih, rožnatih obrazov je postalo v sobi nekako še svetleje. Aleksjej Markovič, v kapi in obleki iz sirove svile, je sedel pri oknu z novinami v rokah in pil čaj iz ogromne, s cvetkami in pticami orisane čaše. — Nu, ako sta zaradi tega zaostali, — rekel je, — tedaj naj bo za prvikrat in ne bodem vaju karal ! A že sem mislil : kakov red je to ! Deseta ura je že, a še čaja nista pili ! Delal se je, kakor bi bil nezadovoljen in godrnjav, a ves njegov dobrodušni obraz je kazal tako notranje zadovoljstvo in srečo, da je Zina kar instinktivno čutila, koliko globoke, nežne ljubezni je v njegovem srcu do nju, ne samo do Aljoše, njega ljubljenega sina, ampak tudi do nje. Zine, katera mu je bila še pred enim letom tuja, neznana devojka, o bitju, katere on niti mislil ni in katera mu je postala zdaj skoraj tako blizka in draga, kakor lastni otrok In v navalu nežnosti, od jutra sem št. 23 ,S L O V E N K A' Str. .3, jo napolnjujoče, se je goreče odzvala tej ljubezni, katero je videla v njegovili očeh ter, planivša k Aleksjeju Mar- koviču, ga krepko objela. — Ah, hčerka . . . hčerka, — je s tresočim glasom ' in tesno jo stiskaje k sebi rekel Aleksjej Markovič. — Glej . . . glej, kako veliko hčerko mi je Bog nakrat po- slal, — je dejal in nenadoma zaplakal. No, takoj, sramuje se svoje slabosti, katera se mu je zdela starčeska, se je premagal in zasmejal, gledaje vse se zmedenim pogledom. A obrazi vseh so bili razburjeni skoro tako kakor njegov in nikdo se ni smejal pri vidu njegovih solz, kakor se je bal. — Nu, hčerka, ljubi nas vse, — je rekel tedaj, osmelujč se in jo poljubovaje. — ljubi, a mi tebe že ljubimo ! Samo nekaj še : sedaj si naša, tako da se mo- raš tudi z mano in teto-starko tudi tikati ! Slišiš ? ! — Slišim ! — dejala je Zina radostno in bilo ji je tako prijetno, da bi bila najraje ves svet tikala. No praktična teta Liza je segla vmes. — A dajte vendar, da jo raje s čajem napojim, — je rekla, — če ne, ona pri naših poljubili ostane še gladna za prvi dan. In podala ji je čaško čaja z gosto smetano in toplim pecivom, od katerega je tako okusno dišalo po sobi. Vsi so bili še preveč razburjeni in so za nekaj minut nehote umolknili ter samo ljubeče gledali drug druzega, posebno Zino, katera je objavila, da nikdar ni videla tako goste smetane in okusnega peciva. — - Naša teta Liza zna to ! — rekel je s ponosom Aljoša. — Ona celo navadne kotlete zna tako pripraviti, da vse prste obližeš I Aleksjej Markovič je hodil z bodrim, veselim obra- zom po sobi in, grede mimo sina in Zine, je vsakokrat zadovoljno pogledal na nju in lice njegovo je bilo tedaj še zadovoljneje in blažje. Vsi so čutili, da ljubeča se rodovina ne razpade po prihodu novega člena, kakor se to pogosto dogaja, a da se še tesneje združi. Najsrečneji pa je bil Aljoša, kateri je čuvstvoval. kako je ugodil vsem z izborom svoje mlade tovarišice in zato jo je sam še silneje ljubil. — Nu, pij, pij, ženka, rekel je, priganjaje jo, — pij, potem pa na ogled našega doma. Kar misliti si ne morem, da bi moja lastna žena v našem rodnem gnezdu tavala kakor v lesu. — Gotova sem ! — js vzkliknila Zina, naglo pi- joča svoj čaj ; sama je že komaj čakala tega zanimivega ogleda. A teta Liza je ni pustila tako hitro. — Nič, nič je ne moti ! — rekla je Aljoši. — Sam si prosil, da jo moram lepo rediti, a zdaj ji še čaja ne da izpiti v miru ! Hvala Bogu, saj ne gori, še utegnete ! Jej, hčerka, jej lepo ; tu izpij drugo čaško, potem pa begajta, koder hočeta ! Vsi so se nasmejali, no teta Liza je ostala pri svoji zahtevi in prisilila Zino izpiti še eno čaško in po- jesti še nekaj peciva in še le potem se je zadovoljila, rekoč, za prvikrat naj bo dosti. — Nu, idita, zdaj idita ! — dejal je Aleksjej Mar- kovič, smeje se sinovi nestrpnosti. — Odpusti ju že, tetka ! Tudi zame je čas, da grem na polje ! — Zdaj smeta ! — odločila je tudi teta Liza, in Zina jo je še enkrat okretno poljubila, siatela za možem, prijemši ga za roko, na vrt. (Zvršetek pride.) Meni se zdi. . . T. B. Svetal in ljubeznjiv in milopazen. Tvoj pogled bil je zame — zdaj je prazen. Ljubezni prazen, oster in teman. Da skoro me obhaja v njem bojazen : Zakaj ti omrzelo je srce ? Brez tožbe rad prebódem vsako kazen. Če prosto iz srca mi izpoveš, Kaj vrglo naji je in kdaj narazen. Kako sladko sem menil se s teboj ! Ves dan, vsak hip ti bil je zame lažen. A zdaj — ? O meni vse tako se zdi, Da bil sem morda jaz preveč — pri'azen ... Anton Medved. O psihologiji Lavre Marholmove. Po nemškem poslovenila Marica II. S pomilovalnim nasmehom citai sem knjigo „Lavre Marholm : Psihologija žene' (Psvhologie der Frau, Berlin, Carl Dunker). Ali naj zatrobim v trobento in pozovem na literarni boj proti njej ženstvo, ki je vrlo in blago v svojem duševnem življenji ? Ne da se mi ! Bojevita srca naj se razvnemajo, priznavam, da imajo pravico, a meni vsiljujejo se druge misli in ker ni v mojej moči, da bi pomagal Lavri, vpra'am se : Kako se je mogla ta žena tako bridko zmotiti ? Ali se vendar naj dvignem in jo kamnjam ? Odveč, kajti ta vešča ugasnila bo tudi brez mojega kamena. Tudi svariti nočem pred njo, kajti kedor tiči v mrežah njenih umetnostij, ni mu pomagati, pač pa svetovati : najbolje mu je. da si takoj obesi kamen za vrat in skoči .... v močvirje. Po semnjih kažejo se mršave, pobarvane postave — potujoči umet- niki — s poslednjimi močmi v svojih umetnih poskokih — kedo se jim more smejati, kedo se razljutiti? Sočutje vzbudi se v človeku in pomilovanje. I meni se smili — Lavra Marholmova. Ne samo pokrajna, ves svet je ,un etat d' ame/' V svojih tisočerih, zamotanih, navidezno si nasprotujočih utisi!: slika ti vedno in vedno spet lastno tvojo dušo. Ti samo projiciraš svojo dušo v druge in pogledaš ljudi za take. kakoršen si sam. Ako hočeš človeka spoznati. Str. 4 ..S I; O V E N K A- Št. 2;^ posreči se ti to uujbolj, ako ga sodiš po njogovem mnenji o svojem bližnjem A Lavra Marholm — ? V svojej knjigi je narisala tri generacije ženskih, kakor jih vidi : čudni, ' topogledi, zagrizeni, trpeči, hrepeneči obrazi, to je prva . generacija ; ovenele, vtrujcne, ki vlečejo svoj zakonski jarem za seboj, matere velih otrok in žene trebušatih I soprogov, nekatere gibčne kot kuščarji, vedno nekaj iskaje in vohaje to je druga generacija ; bledih in rdečili. čarov z vabihiimi. plahimi 0'"mi, polovičarsko znanje v pogledu, z izrazom prevare na obrazu, one- mogle hčere nezadovoljnih starišev, fini, votli obrazi ali pa od ribjega olja napihnjena lica — to je tretja ge- neracija. In t'i je vse, kar Lavra vidi. To je njeno ženstvo. Kakor krtova sodba o vrtu — kaj more ubogi revež zato, da ne more videti krasnih rož in tisoč čarov, ka- tere občudujejo drugi ! Komentara ni treba, vsak lajik zapazi slepoto Lavrino Smili se vam naj uboga slepa ! In po svetu, katerega je videla (ni videla, prav za prav!) na ta način, je posnela jedno svojo misel. Ženo poklanja izključno spolnemu življenju in jej navrže končno še trohico vere, mene : „Denn im letzten und tiefsten Grunde wird und kann sich das Weib nur für geschlech- tliche und religiöse Dinge wirklich erwärmen, d, h. für den Inhalt und Endpunkt seines Lebens." Ta misel je ravno tako pravilna, kakor je pravilna podoba sveta, katero si je vstvarila. In s to mislijo igračka se v vseh svojih knjigah. „Lavra pri glasovirju" ; — pa fej ! ne- srečneži naj se ne zasmehujejo. Ta njen nazor jej je to, kar je jedina, mršava molzna krava ubogej vdovi. Ali je treba opomniti, da je krava suha in da njeno mleko smrdi? Bog jej jo blagoslovi, dokler jo živi! Pravo zrno pokaže se nehote vsakemu očesu, ki noče biti slepo. Seveda so ženske na svetu, ki žive le za spolno življenje, prav tako, kakor se srečavajo pod j solncem taki možki Kedor pa se drzne take posamezne slučaje raztegniti na splošno življenje in jih proglasiti naravnim postavam, dobro bi bilo, da bi ga srečala pamet. Le pritlikov duh zamore ves prostorni svet me- riti po jednem kopitu. Le slepec stavi jedno barvo za vse druge. Cini lažje najde kedo pravilo za prikazni, ki se javjajo v žiUjeuji — pravila so vsa jednako zaho- motana — tem manj je nadarjen. Le ljudem omenjenega duha prišlo bi v misel, vloviti solčno svetlobo v vrečo in jo nesti domov, kakor je storila Lavra. Smili se mi Lavrina reVna, slepa oseba, pa tudi z njo kakor pisateljico imam sočutje ! Oboje je jedno in sodnik bi staknil v uzroku učinek. Kako se pozna vtrujenost, spehanost tem clowniskim poskusom ! To je pač gonja za uspehom, ki je vodila pero nesrečne pisateljice. Kakor se ponavlja vedno jedna in ista misel, tako se ponavlja tudi njena obl-ka. Takoj v začetku knjige, vvod — primerjal bi ga skoku skoz obroč v cirkusu — sedi devojka v elegantnej sobi za mizo, v rokah drže ročno delo in rožnata luč zasenčene svetilke obseva jej lice, kalero se vidi rožnato, mlado, cvetoče. Potem pa stopi k oknu v bledo razsvetljavo in o groza ! devojčica je stara devica obupanih črt v obrazu, katere jej je vertalo „čakanje". Ce se sploh more govoriti o .vsebini'" njene knjige, re- cimo, da jo polnijo tipi modernih žena. Lavra meri ženstvo, vesoljno ženstvo po Detraguée, grande Amoureuse, Cerebrale. Tako tudi krt vidi v roži le rastlino, na ka- tere koreninah se rede črvi. In ta nesrečna ideja, ves, veliki božji svet tlačiti v tri ali štiri tipe. Kakšna strašna priča notranjega duševnega ubožtva ! Tem trem ženskim generacijam je postavila nasproti tri možke tipe in sicer dekadente, barbare in barbar- dekadente in Lavra skuša zakone teh in onih. In kako jo veseli, ker se morajo ponesrečiti vsi zakoni ! Končno pa meni, da je res izcrpila vse možnosti realnega življenja ! Kako hudo je moralo biti Lavri pri pisanji te knjige ! V kakšnih mukah se je vila njena duša ! Seveda, njena prid ga o jedino zveličavnej poltnosti dala jej je snovi le za par stranij. Prisiljena je bila ponavljati vedno in vedno in v tem nasilju je čutila, da jo logika zapušča holj in bolj. Ali, rešitev našla je v člankih o Gabrijeli Reuter in o grofici Schimmelmann in še v mnogih drugih feljtonih, katere je vtihotapila v žrela praznih stranij. No, s tem pa gotovo ni goljufala sama sebe, kakor tudi onega čitalca ne, ki zapre knjigo, predno jo prečita do konca, kajti kedor je njen prijatelj, ne bo citai sosebno konca njene knjige ne. Za njene misli o reformovanji človeške družbe še ni zrel naš vek. Kar me poleg Lavrinih slepih nazorov o svetu in poleg njenih nel gičnih sklepov še posebno boli, to je njena nevednost in pa nezmožnost, pridobiti si saj vsak- danje šolske omike. A krivica bi se jej storila z oči- tanjem, da ne stremi za njo ; pa trdo jej gre. Znano je, da so se začele zloglasne pravde s čarov- nicami v 13. veku in da je historično dokazano, da se je prva čarovnica sežgala v Toulouse 1275. 1, in da so se čarovnice jele preganjati s vso krutostjo vsled bule ,.Summis desiderantes' papeža Inocencija VIII. 1484. 1. Pravim, da je to znano, a nesreča tudi ni, če kedo tega ne ve. Strašno znamenje nevednosti pa je, če človek pi- še ravno o tem, česar ne zna. Lavra Marholm pa trdi, da je čarovnicam napovedal boj protestantizem. In tega ne omenja le mimogrede, ampak govori o tem na dolgo in široko še celo opetovano. Znano je nadalje, da se zahvaljuje moderna ženska emancipacija na svojem začetku Mary WoUstonecraft, George Sand, Luise Otto-Peters, ve se tudi, da se je bojevalo mnogo ženskih za njo, predno je zagledala luč sveta slovita knjiga „Stuart Mili, Subjection of women". Mili je sam pripoznal, da mu je vse ideje za njegovo knjigo dala njegova soproga, katero je ljubil, kakor ljubi redkokedaj mož svojo ženo — seveda, vsega tega človeku ni treba znati, a kakor sem že omenil, čemu pisati o predmetih, kateri nnm niso znani in obsojati tako samega sebe ! Lavra Marholm pa pravi, da sta Mili in Bebel vsilila ženstvu stremljenje za svobodo, ka- tero jim je celo tuje. (Kajti po njenem zahtevajo ženske le, da se jim zadosti v poltnosti !) Proti koncu knjige, pred kojim sem svaril njene prijatelje, pa iznajde Lavra za žene ,produktivno' delo, ne vede, da mora biti več št. n „S L o v E N K A" Str. 5 ali manj vse delo kot delo prodiiktivno. To pa bi leh'