-----    163    -----
Tudi nekaj zastran novih dnarjev.
Tudi meni se zdi reč imenitna in času primerna, ki jo je sprožil učeni in za omiko slovenskega naroda na vsako stran skerbni gosp. Hicinger, da bi se namreč že zdaj ustanovile novim dnarjem prilične imena, ki bi veljale vsaj v knjigah in časnikih, če bi tudi ne prešle v narod. *)
Na prijazno opombo vredništva 5)Novica naj bi tudi jez povedal svoje misli zastran tega, moram odgovoriti, da so „Novicea že razglasile iz slovenskega deželnega zakonika mojo prestavo cesarskega patenta (št. 169. derž. zakonika lanskega leta), ki upeljuje te dnarje. Za boljše pojasnilo hočem tu posneti iz nje zadevne izraze in za nekako do-terdbo pristaviti tudi iz vseh avstrijansko-slovan-skih deželnih zakonikov, kako so jih kerstiii drugi presta vljavci.
Imenovali so se sledeči novi dnarji, namreč:
Einguldenstiick (to je, 100 novih krajcarjev), slov. in serb. forintnik, desk, zlatnik, polj. zfo-towka;
Zweiguldenstuck (to je, 200 novih krajcarjev), slov. in serb. dvaforintnik, desk. dvouzlatnik, polj. d w u z * o t o w k a;
Viertelguldenstuck (to je, 25 novih krajcarjev), slov. in serb. čet(v)ertforintnik, cesk. čtvrtzlat-nik^'), polj. čwierčzi'otowka (po rusinsko so vsi ti dnarji ravno tako imenovani);
Vereinsthaier (to je, 150 novih krajcarjev), slov. mali zvezni tolar, serb. savezni talir (savežnjak), cesft. jednotni tolar, polj. tolar zvvianzkowy, rus. tolar sojuznv;
Doppelvereinsthaler (to je, 300 novih krajcarjev), slov. veliki zvezni tolar (triforintnik), serb. savezni talir duplon (troforintnik), desk. jednotni dvoutolarak (trvzlatnik), polj. dwutalar zvvianz-kowy (trzyziotowka), rusin. podvojny talar so-juzny;
Kreuzer, slov., polj. in rusin. krajcar, česk. krejcar, serb. krajcara tta povsotna raba nam priporoča,  naj   se  deržimo besede krajcar,   in ker se bodo
*) Da pa besede močno prehajajo iz literature (bukev in časnikov) v narod, vem povedati imeniten primer: naletel sem unidan v pismu prostega kmeta besedo predmet, ki je gotovo iz Bog ve kacih bukev zašla med gore. Da bi nahajale tako pot le tudi druge besede, ki so boljše od te!        Pis.
**) Zlatnik in pol zlatnik in enake sostave žive resnično v češkem narodu, torej je tudi čtvrtzlatnik pripravna beseda.                                                                            Pis.
0
stari krajcarji  menda  kmalo  skrili,  nam  tudi  priloge novi ne bo dolgo treba).
Besedo forint sem uzel nekaj za to, ker je našim južnim bratom (forinta, vorinta) in drugim jugovzhodnim narodom navadna in Slovencom tudi znana, nekaj pa za to, ker je za besedno izpeljeva nje vendar pri-pravniša, kakor pa goldinar in tudi pripravniša kakor flor in (tako se vsaj meni pozdeva), čeravno je flor in ali flor en bliže izvirni obliki; toda v jeziku ne velja ravno izvirnejša, marveč navadnejša oblika.
Dvoforintnik (ne dvaforintnik) se izgovarja ložeje mimo dvaflorinika, ako gosp. Hicinger ne meni: dva-florinek (po navadnem govoru: dvaflorink).
Kako bo pa naše ljudstvo imenovalo vse te dnarje, tega še ne ve nihče, morda: goldinar, mali in veliki (nemški, kupčijski) tolar, namesti dvaforintnika morda: srednji ali cesarski tolar (čeravno sta una dva tolarja tudi cesarska).
Cetertforintnikom bi se dalo reči morda če-tertka; kajti četertnjak ali četertin se prilega bolj kaki meri; utegne nam pa vgnezditi se celo kak firtelj ali firkelj, ker se od števila: pet in dvajset ne da nič pripravnega skovati.
Desetica, petica ali petka in pa trojka (še boljši groš) se bodo narberžej deržale. Dolar namesti povsod navadnega tolar ali toler se več ne da vpeljati; zoper zlat (tu in tam za ;,pol križavke ali „križastega tolarja" znan) govori to, kar je že omenilo vredništvo „Novic"; dvotolarnik (glej gori češki dvoutolarak in poljski dwutalar) bi pa namesti velikega tolarja ali triforintnika mogla uzeti.
To so moje misli v ti reči; koristno bi bilo, da bi se zastran tega zaslišal še kak glas iz te in une slovenske dežele.                                                                       Cigale.