Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 5. 8. maja 1938. 34. letnik
MARIJIN LIST
/ ./
marijin list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8, na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904, dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sy. Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo L 1939 tüdi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Dühovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se slttžijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driištyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
D A R I.
Na Dom Sv. Frančiška v Črensovcih so darüvali v Din. sledeči: Jerič Bara, Gančani, v zahvalo za ozdravlenje. 10, Kalamar Lajoš, Martinje, prosi diišno zveličanje, 20, Drvarič Kristina, Francija, 7, Prša Agneza, Francija, 5, Gumilar Franc, Grad, v Franciji, 10 60, Frumen Marija, Francija, 20, Vaupatič Ferdinand, Francija, 6, N. Turnišče, 10, N. Gomilica, 5, Lutar Ana, Nedelica, v zahvalo za ozdravlenje živinčeta, 14, Dominko Marija, 3, Sarjaš Stefan, Trnje, v zahvalo za srečno vrnitev z Francije i za zdravje žene, 50, Fujs Adela, Francija, 35-35, Gabor Alojz, kaplan, Sv. Jurij, 86, Sobočan Agata i Kovač Jožef, Trnje, Francija, 15, N. Sr. Bistrica, 2-50, Žižek Verona, Črensovci, v Franciji, 10, Smej Veronika, Odranci, v Franciji, v zahvalo sv. Maloj Tre. ziki, 10, Rltlop Marica, Črensovci, 5, Puhan Ana i Štefan na Malo Cvetišče v Soboti, 16 50, Toplak Anica, Francija, 8 75, Kerec Mihael, Sobota, 25, Horvat Janoš, Trnje, 50, Žalig Jožef, Črensovci v Franciji, 10, Tivadarv Barica, Lipa( v Franciji 7, Vratarič Franc, Zlatar Bistrica, 90, Prša Helena Žižki, Francijai 5, Zver Kata, Črensovci. 100, Piicko Ivan, Čentiba, 50, Kolenc Geta, Gomilica. 10, Vučko Marija D. Bistrica v zahvalo sv, Antoni, ka stvar ozdravila, 10, Vučko Aga. D, Bistrica, v Franciji, v zahvalo, ka roka brez doktora ozdravila, 10, Lackovič Štefan, Hotiza, v zahvalo za srečno vrnitev iz Francije, 20, N. Hotiza, naj se počasti sv. Anton, za zdravje i milost božo, 10, Griiškovnjak Davorin, Lendava, 20, Horvat Anica, Bogojina — Vršič, 3, Andrejek Ana, Francija, 18 50, Horvat Eufemija, D. Bistrica, iz Francije, na č. sv. Maloj Treziki, naj jo čuva v tujini i vodi po pravoj poti 43 55 Din. Obresti v poštnoj hranilnici za 1. 1987. 1860 Din — Izdatki: Prinos pošti za cepike, 10, 60 cepik iz Rakičana ä 3 Din. = 180 Din., težakom pri saditvi cepik i zavažanji 360 Din., občinski namet od šume 215 Din. — Oča sirot, povrni vsem obilno. — Odbor.
Na slromaško blagajno v Črensovcih so v Din. darüvali sledeči: Be-dernjak Janoš, D. Bistrica, 14 kg. kukorice z vlatovjom, G ura Jožef, Sr. Bistrica, 5, hajdina odana 73, kukorica odana 124, Dom sv. Frančiška potom prepisa 3000, Zver Marta i Ana, Ižakovci, vsaka 10 Din., Vučko Agata, Sr, Bistrica,
LETO 34.	8. MAJA 1938.	ŠTEV. 5
„I prikazalo se je veliko znamenje na nebi: žena, obdana z suncom, i pod njenimi nogami mesec i na njenoj glavi venec iz dvanajstih zvezd11. (Razodetje, 12. 1.)
5. Zvezda.
Peta zvezda, ki blišči se v tvojoj kroni. Mamika, Je liibezen prav žareča do tvojega sovražnika . . . Gda so Sini v Betlehemi vsake dveri zaprli, Gda pregnali Ga v tüjino, zabrüsili meč z sabli, Gda v Egipt si bežat mogla z Detetom i Jožefom, Gda si čiila sramotenje, vidla roke z kamenjom, Z šterim so vmoriti šteli tvojga Sina dragoga, Gda si čiila divje kriče: Razpi, razpi, razpi ga, Gda si vidla kak ga pliiska grešna roka, kak kuče, Gda si vdarce bičov štela, je molilo ti srce, Je molilo, je prosilo: Odpiisti njim, dragi Bog, Ve ne vejo, ka delajo, reši večnih ti ji mok, Gda si tam pod križom stala, vmirat vidla Jezuša, Si vu diiši tfid'ti vmrla, da naj rešiš grešnika . . . O Marija, tužna Mati, večna hvala naj ti bo. Za liibezen tvojo zlato... Odpri, odpri nam nebo.
HVAR.
Dovolite, dragi čtevci, da nekaj spregovorim k zakliički od velikoga oltara frančiškanske cerkve na Hvari, kde sem skoro en mesec vsaki den prikazao Vsemogočnomi najsvetejšo daritev.
Frančiškanska cerkev ma sedem oltarov, eden lepši od driigoga. Najvekši je glavni oltar i tüdi pun umetnine. Glavni oltar sega gor do plafona i zakrije popolnoma steno. Na njem je osem veliki slik, štere je slikao Talijan Francesco a Santa Croce, po našem povedano, Frančišek zvan po svetom Križi. Rodio se je te imenitni slikar 1. 1516, vmro pa 1. 1584.
Na velikom oltari so sledeče slike: 1. Angeo pozdravi Marijo, 2. Sv. Frančišek Assiški, 3. Sv. Anton, 4. Sv. Bernardin, 5. Marija z Detetom, 6. Kristuš na Križi, 7. Marija, mati milosti, 8. Sv. Števan i Sv. Peter. Človeka napuni z gorečnostjov vsaki pogled na te lepe slike. Žalostno je pa, da tak malo lüdi prihaja k božoj sltižbi. Delaven den je dosta, če se jih zbere 10, po nedelaj i svetkaj pa okoli petdeset, največ sto. Zrok je v tom, da je tüdi tam mlačnost zajela narod, kak vsepovsedi, deloma pa v tom, da je predosta cerkvi i ka tüdi naroda nega vsega doma, je najmre v tüjini. Vseglih pa najmenje tri, štirikrat teliko bi ga lejko bilo pri svetoj meši, kak ga je. V cerkvi majo harmonij, na šteroga svira en uradnik i mladina spevle za njim. Dosta slovenski pesmi so prevzeli i je spevlejo na hrvackom jeziki. Pred te veliki oltar postavijo meseca oktobra lepo izdelano, kak človek veliko podobo sv. Petra Alkantarskoga, Frančiškana, ki ga tü z osminov častijo. Njegovo lice vidno izraža veliko pokoro, štero je delao v živlenji i od štere je pravo po smrti: „O blažena pokora, štera si mi takšo i tak veliko diko spravila."
Na sredini cerkve pred glavnim oltarom je grob velikoga hrvackoga pesnika Lucič Hanibala, štera okolščina zgodovinski značaj cerkve ešče bole povekša.
Pod orgolami, štere se pa zdaj ne rabijo, ar so ne spo-polnjene, sta dva lepiva oltara, s krasnimi slikami, istotak od više imenüvanoga Frančiška zvanoga po svetom Križi. Poleg veliki dver je en oltar posvečen nastaviteli frančiškanskoga reda, sve-tomi Frančiški Assiškomi, šteroga je slikao mlajši Palma Jakob, zvani II Giovine. Da Ponte Jakob je pa slikao oltarno sliko sv. Križa, ki pretreslivo vpliva na düSo pri pogledi na vmirajočega Kristuša. Te slikar je rojen 1. 1510. vmro pa je 1. 1592. Na steno dil je pa naslikao moke Kristušove De Benediktis Martin 1. 1599.
Cela cerkev edna slika. Klopi, določene za molitev redovnikov, krasna rezbarija. Vse kaže na veliko pobožnost tistoga veka, v šterom so se te umetnine rodile. O kak žalostno vpliva na gledalca, ki nosi v sebi čiit do umetnine i z ednim tüdi do pobožnosti, če gleda v praznino v toj krasnoj božoj hiši po ne-
delaj i svetlcaj. Morsko obrežje je pitno z gledalci, Čuni riatrpani z izletniki, v kopališči vse mrgoli od kopalcov, samo Jezuš sameva v tabernakli i moli pa se žrtviije za svet, ki je pozabo nä svoje odrešenje po Njem.
Moj pokojni oča, Bog njim daj diiši dobro, so se večkrat izrazili, gda je bio boj, da se njim najbole mili te stari Nikita, črnogorski krao. Te spomin, pa noše črnogorske, štere sem meo priliko den za dnevom gledati v Belomgradi pa junaštvo Črno-gorcov, štere sem póznao i občiidiivao iz zgodovine, so mi ne dale mira, ka ne bi tiidi poliikno v gorato Črnogoro. Poliikno sem. Ali od toga negda ke-	,
snej. Zdaj zaednok dovršim	^rg^BI
svoje pripovedavanje z ed-nov zgodbov, štera se mi je jKr-
pripetila na Hvari.Po pravici É^jflMRF , IIP Ä M * kil se je pripetila mojemi dra- EjL» . ' -^n^^S^nilpB gomi prijateli, a jaz sem Bp.......
tüdi prišo v njeno sredino.
Prihajam iz mesta i ■ ^^hktt^ ■ vidim na visoki stubaj frančiškanske cerkve prignje-noga mojega prijatela, po-kojnoga g. gvardijana pa še ednoga bogoslovca. Vse gleda v zemlo. Ka pa tej
koli majo, sam si misli.	__
Stopaje syoje pofrišim i pi- ■ llZESL : -	'
tam prignjene gospode: ka	' Jfä. ' »y fl
pa iščete? Zob. Kakši zob?
Moj prijateo je meo z pia- K'IlU,I ür	^HlMIm
tinov podpreti zob i ta pia- Blfl tina njemi je spadnola doli
na cerkvene stube i naj se M/jaufKsSBSi&mH
najde, jo je iskalo vse, ka
se je gibalo v kloštri. Ne	"
so je pa mogli najti. Prija- VeHkJ	frančiškansko] cerkvi
tel. bi rad pomagao, ar se	na Hvari y Dalmaci]iJ.
je bojao, da njemi zna zdaj
zob vöspadnoti, zato sem sam tüdi začeo iskati zob. Pa zaman. Vidim pa tam na klopi pri kloštri sedeti dva mladenca, stariva okoli 16—17 let. Obečam njima, da dobita lepo nagrado, če najdeta zob. Omeno sem tüdi, da je platina draga, ešče od zlata dražja. Zato naj jo verno iščeta. Iščeta jo i jo eden resan najde i mi jo prinese. Hitro jo zavijem v ovitek, ga zakelim in jo z najvekšim veseljom pošlem svojemi prijateli radtivajoč se, da sem ga rešo velike stiske. Odgovora pa nesem dobo nikšega. Da Ii je tak veseo, ka mi od veselja niti nevtegne odgovarjati, ali je pa šo k zobozdravniki i si zob nazaj podpira?! Poznej sem njemi znova telefonirao i dobo sem sledeči odgovor: Zob
sia dečka nà poti zgiibila. Pot pa je ne bila dugša, kak v Čren-sovcih od cerkvi do uredništva Novin, to je pet minut hoda. Kak bi ga mogla zgübiti, sem si mislo, ve pa na toj kratkoj poti v zaprtom koperti vendar ne mogoče, da bi zob vöspadno tem menje, ar sem njima povedao, naj ga čuvata, pazlivo neseta, ka dobita veliko nagrado. V kloštri so potem prišli gor na zrok zgiibitve. Ftička sta bila potepača i eden zmed njiva je doma vkradno pet jiirjov i vujšeo z doma. Zob sta mogla odati, ar ešče tisti den sta zginola z Hvara i nej so jiva mogli najti. Jako dober žandarski narednik, Bosanec, je vsestranski šo na roko mojemi prijateli, da dobi vkradnjeno ali z zgiibleno blago nazaj, a zaman. Gda sem prišo domo i bio pozvani na lendavsko sodnijo, sem zvedo, da so ftička zgrabili, šteriva pa sta, se zna, tajila, da bi zob odala, nego trdila, da sta ga zgiibila. Jaz sem svoje povedao na sodniji, kak je pa sod izpadno na Hvari, pa mi je ne znano. Brščas sta prej ravno tiidi teva ftička vlomila v blagajno paraobrodne driižbe i odnesla precejšnjo vrednost. Dokazov ne, samo sum je, a teliko je vendar vredna ta zgodba od zgiiblenoga zoba, vda človeka navči, da more biti v tiijini previden v vsakoj reči. Če jaz nebi omeno, da je platina draga reč, mogoče niti ne bi želela nikše posebne nagrade i zob bi izročila. Sodo jiva nebom, sodnije delo je to na tom sveti, na drii-gom pa nas itak čaka pravična sodba, kde ne trbe nikših sve-dokov, ar de sodo vseveden i vseviden Bog.
Mojemi prijateli je toti zob napravo vekše stroške, ar si ga je šo v Split popravlat, a popraviti neso njemi ga mogli, plačati je pa mogo takše oderačke cene za prenočišče, da so se še njemi, ki samo v prvovrstne hotele deva svoje noge, zdele grozno velike.
Zob pa zato dragomi prijateli nespadno vö, doma si ga je dao podpreti, ka va, če Bog da, driigoč pali kde vkiip hodila i si zbiijala v spomini zlate dni, štere sva preživala kre modre Adrije. A na zobe va pa te bole pazila.
Naäi izseljenci na Gravelle-i lani na Velko mešo. 100
Tretje poglavje.
Marija Magdalena obprvim namaže Jezuša.
Jezuš Kristuš je začno javno liidi včiti. Samo malo je trbelo i že v začetki lehko ločimo tri vrste liidi, ki so se zbirali okoli Jezuša: popolnoma preprosti vučenicje, štere je pri-tegnola njegova reč i šteri so v njem vidli Zveličitela sveta; nato na sredi med njimi dvanajst apoštolov, štere je zebrao za fundamentne kamne diihovne driižbe, ki ma svojo živlenjsko moč od Jezuša samoga; i nazadnje med temi apoštoli i driigimi vernimi šče posebi zebrane diiše, ki so bili pozvani, da postanejo prijatelje i tolažniki Božega Sina, ki je zavolo nas človek postano.
Ž njim so bili vsi zdriiženi z vezjov lübezni; lübili so ga z izjemov ednoga izdajnika i nešternih odpadnikov vsi s pravov lübeznijov, štero njim je Jezuš vsem povračao, tak, da je istin-sko mogeo praviti svojim apoštolom: „Vse sam vas za svoje prijatele zvao". Ali če čtemo sv. evangelij, zapazimo, da celo apoštolje, čeravno so bili odebrani i so v odrešitvenom poslanstvi zavzemali prva mesta, so pozablajoč na svojo velko sliižbo ne bili ravno najbole verni Srci, štero jih je pozvalo.
Kak je Jezuš, podoba našega živlenja, šteo meti svojo mater, ravnotak je želo meti tüdi prijatele. Med temi je bio sv. Janoš. Sam na sebe pokaže v svojem evangeliji posebi od drügih z izrazom punim lepe preprostosti: Vuienik, sterogd je Jezuš liìbó.
Začetnoga nagiba te posebne lübezni do sv. Janoša ne najdemo v evangeliji. Ne je zapisani. Bio je sin ribiča iz Galileje, meo je brata, ki njemi je bilo ime Jakob. Gda sta ednok na ladjici svoje mreže popravlala, jiva je Jezuš vido i jiva pozvao. Včasi sta zapustila, kak pravi sv.evangelij, svoje mreže i sta šla za njim. To je vse, ka znamo za nastanek prijatelstva, štero je ribiča Janoša povzdignolo i napravilo za apoštola, za evangelista i za slednjega proroka.
Inači pa je bilo z Marijov, s sestrov Lazara i Marta. Dogodek, v šterom se prvikrat prikaže pri nogah Gospodovih, ki jo je, če Marijo, Jezušovo mater izvzememo, povzdigno najviše med ženami, popisüje sv. Lukač v sedmom poglavji:
36. Proso pa je eden od farizejov Jezuša, naj bi k njemi prišeo na obed. I on je prišeo v farizejovo hišo i sedo k stoli.
37.	I glejte, nekša ženska v varaši, ki je bilä grešnica, je zvedila, da je v farizejovoj hiši pri stoli, i je prinesla alaba-strno posodico dišečega olja.
38.	Odzaja je pristopila k Jezušovim nogam i je začnola s svojimi skuzami močiti njegove noge; brisala jih je z vlasmi svoje glave, poliiblala jih je i mazala z dišečim oljom.
39.	Gda pa je to vido farizej, ki ga je pozvao, je pravo sam pri sebi: „Če bi bio on prorok, bi znao, što i kakšajeta ženska, ki se ga dotika: da je grešnica".
40.	Jezuš pa se je oglaso i pravo: „Šimon, mam ti nekaj povedati". Te veli: „Gospod, povej!"
41.	Neki gospodar je meo dva dužnika. Prvi njemi je bio dužen petsto dinarov, drügi samo petdeset.
42.	Ar sta njemi ne mogla plačati, je obema odpüsto. Povej mi, šteri med njima ga bo zdaj bole lübo?"
43.	Šimon je odgovoro: „Mislim, da tisti, šteromi je več odpüsto". I Jezuš njemi pravi: „Dobro si razsodo".
44.	Obrno se je k ženi i pravo Šimoni: „Ali vidiš to ženo? Prišeo sem v tvojo hišo i ne si mi dao vode z3 noge, ta pa je s skuzami močila moje noge i je brisala s svojimi vlasmi.
45.	Polübo si me ne, ta pa ne henjala, kak je prišla, po-lübläti mojih nog.
46.	Ne si mi glave mazilo z oljom, ta pà mi je z dišečim oljom mazala noge.
47.	Zato ti pravim: Odpuščeni so njoj vnogi grehi, ar je vnogo lübila; komi se pa malo odpüsti, malo lübi".
48.	Njoj pa je pravo: „Odpiiščeni so tvoji grehi".
49.	Tisti, ^ki so bili ž njim pri stoli, so začnoli sami pri sebi praviti: „Što je té, ki celo grehe odpiišča?"
50.	Jezuš pa je pravo ženi: „Tvoja vera ti je pomagala, idi v mèri!"
Malo strani v evangeliji napravi na človeče srce tak globoki vtis i brez dvorna niti edno prijatelstvo na zemli se je ne tak začnolo kak to. Iz najvekše zavrženosti, v štero more človek spad-noti, zdigne ženska oči k božoj Čistosti, od štere vüpa zadobiti odrešenje svoje diiše. Čeravno šče grešnica, je le v teli Sina človečega spoznala Boga i čeravno šče vsa v svojoj sramoti, je le zarazmila miseo, naj bi šla k njemi. V posodici iz alabastra, ki je prispodoba svetlosti, vzeme s sebov dragoceno mazalo. Mogoče je v toj posodici dozdaj hranila sredstvo, da ž njim povekša svojo pregrešno vablivo lepoto, i mogoče je v tom mazali, ki ga je zdaj za driigo porabo s sebov vzela, iskala pripomoček za svoje pregrešne zabave. Pri njoj je bilo vse oskrunjeno, i kašteč je štela i mogla dati, je na sebi nosilo pečat sramote.
Zato tiidi tak vstopi, ne da bi kakšo reč povedala, i rav-notak tak tiidi odide.
Čeravno jo obžaliivanje priganja, se ne obtoži pred njim, ki zna za vse. I gda dobi odpiiščenje, ne pokaže nikšega zna-
menja zahvalnosti. Vsa skrivnost je v njenom srci; samo močno verje i ponižno muči, to je zadnje delo i triid prepune diiše, kaj več ne zmore.
V Palestini je bila navada, maziliti glavo z dišečim oljom. I koga maziliti s takšim mazalom je bilo znamenje poštiivanja. Marija je to dobro znala, mogoče je to že večkrat delala. Gda pa je prišla k Jezuši, se je ne čiitila vredno, da bi se približala njegovoj glavi, nego se je nagnola k njegovim nogam kak dekla, štera je navčena na najnižja dela. I ne da bi se jih doteknola v začetki, je moči s svojimi skuzami. Nikdar šče, kak svet stoji, so ne tekle takše skuze na noge kakšega človeka. Marija je spadnola k Jezušovim nogam i točila skuze velke žalosti, ki so njoj bile v odrešenje njenoga živlenja.
Jočič i ne da bi čakala na kakšo tolažilno reč, je spiistila Marija vlase s svoje glave. I s svojimi lepimi vlasmi, ki so njoj nekda bili v gizdo, zdaj briše z Jezušovih nog skuze, štere so njoj tekle z oči. Ravnotak se je tam prvokrat zgodilo, da je ženska svoje lepe vlase dala v sliižbo prisrčnoga obžaliivanja. Že se je mogoče što dao v znamenje žaliivanja oropati svojih vlas, mogoče jih je tiidi prineseo na oltar kakšega božanstva za dar. Ali nindri nam ne pokaže zgodovina, ki zapazi vse spomina vredne dogodke v živlenji človeštva, da bi greh i obžaliivanje prikazala tak pretreslivo podobo samoga sebe. Celo sv. Janoš, vučenik liibezni, ki je tak globoko zarazmo skrivnosti žrtve, da-riivanja samoga sebe, se je nad tem začiido; i gda je šteo prikazati Marijo prišestnim stoletjom, je ne najšeo drugih reči, kak da je zapisao: To je bila tista Marija, ki je Gospoda z oljom mazala i njegove noge s svojimi vlasmi brisala.
Potem je postanola grešnica pogumnejša. S svojimi nevrednimi viistnicami se je približala Zveličitelovim nogam i ie zač-nola poliiblati. S tem, da se je doteknola Jezušovih svet'h nog, so preminoli zadnji spomini grešnoga živlenja v velkoi žalosti nad njimi i v velkoj liibezni do božega Zveličitela. Neizbrisni grehi so se njoj izbrisali i prenovlena diiša je začnola vdihavati poživlajoči zrak svetosti.
Komaj zdaj je vzela i odprla alabastrno posodico, da do-puni skrivnost obžaliivanja, štero je začnola liibezen. Vlejala je mazalo, to prelepo prispodobo nemrtelnosti, na Jezušove noge. Njene, zdaj že čiste roke, se več ne sramiijejo dotekniti se Sina božega i ga mazati, i cela hiša se napuni z močjov, ki privre iz zlomlive, a nesmrtne posodice, iz alabastra i iz globoko 1Q— bečega srca. Nato se začne med Jezušom i farizejom tisti vzvišeni razgovor, na šteroga začetki so reči: Šlmon. mam ti nekaj povedati, i se dokonča z rečmi: Odpiilienx so njoj vnogi grehi, ar je vnogo liibild.
Ne je zaman začiio poznejši rod teh reči, i same so ne zaman razsvetlile našo slabo naravo. Ne, ne so zaman tekle čiste skuze spokorjene grešnice, ne so zaman valoviti vlasje bili za brisanje nog, ne so bili zaman sladki i bridki spokorni po-
lübi, ne zaman dragoceno mazalo, ki je bilo razlejano na brezmadežno Jezušovo telo. Cela vrsta rodov je hodila po stopinjah te čfidne spreobrnitve od greha k pravičnosti, od večne smrti k večnomi živlenji. Šče drüge Marije so se zdignole iz prepada grešnosti, od stoletja do stoletja so se spokorjene približale k nogam Odrešenikovim. Tüdi te so jokale i točile skuze v spo-kornosti i od žalosti nad grehi; v velkoj lübezni spreobrnenja so polüblale Jezušove ranjene noge. Svet je to vido; sovražnik i nasprotnik Čistosti pa se je zaCüdüvao toj čistosti, ki je vstanola s pogorišča k novomi živlenji, i ne da bi zapazo svojo zasleplenost, je spoznao, zakaj je pozvao Jezuš v število svojih prijatelov na zemli tüdi grešnice, gda si je izvolo nedužnost sv. Janoša; tüdi je ne zamero Jezuši, ki je grešnoj ženi povedao tolažilne reči odpUščenja: 'vnogi grehi so njoj odpuščeni, ar je vndgo liibila.
Cerkev sv. Mauricija na Gravelle-i poleg Pariza, kde se naSI izseljenci radi zbirajo.
O Bog, ti si istinsko Bog, ar tvoje reči so stvorile jakost-ne lüdi i tvoje prijatelstvo do grešnice je rodilo svetnike!
Tak je bilo, gda je Marija iz Betanije prvokrat mazala Je-zuša. Jako mogoče je, da se je zgodilo to v Betaniji samoj. Evangelist sv. Lukač naimre pravi izrečno, da se je te dogodek zgodo v hiši i pri stoli ednoga farizeja, ki se je zvao Šimon. A drügo maziljenje, od šteroga nam sporočata sv. Matej i sv. Marko, se je zvršilo v Betaniji v hiši Šimona Gobavca, i sv. Janoš šče zraven pove, da je bio med gosti Lazar i da je Marta vzela dvorbo v svoje roke. Ta sorodnost imen med Šimonom farizejom i Šimonom Gobavcom pri dvema spodobnima, a po časi i po okoliščinah različnima dogodkoma, nas sili k misli, da se je oboje maziljenje zvršilo pri ednomistom Šimoni, ki je bio
kak sosed v zvezi z driižinov Lazara i Marte, i da se je to vse zgodilo v Betaniji.
Za časa prvoga maziljenja je bila Marija šče grešnica i komaj po njenoj spreobrnitvi je stopo Jezuš v zavüpno prijatel-stvo z Lazarom i njegovov hišov. Od tistihmao je bila Betanija za Jezuša kraj prijatelstva i mirnoga odpočitka, edini kraj, kama se je večkrat z veseljom povrno i gde je tfldi sam najlepše spomine zapüsto.
Povedali smo, da je sestra Lazara i Marte, vernä prijatelica Jezuša Kristuša, bila Marija iz Betanije, čeravno je v sv. evangeliji pod tem imenom ne imeniivana. V dvema velkima poglavjo-ma pri sv. Janoši, gde je opisano obüjenje Lazarovo i driigo maziljenje, je samo povedano^ da je v krvnom sorodstvi z Lazarom i z Martov. Tam je vsakokrat označena kak Marija, sestra Lazarova i Martina, zvün toga mesta se nekam zgübi. Niti pod križom, niti pri grobi, niti pri vstajenji je ne najdemo pod tem driižinskim imenom, niti gde indri. Ta žena, ki jo bomo naskori vidli, kak je driigokrat mazilila Jezuša dva dni pred njegovim trplenjom. i od štere je Jezuš, da bi jo rešo pred ne-voščenostjov driigih, pravo: „Gdekoli se bo po čelom sveti oznanjao te evangelij, se bo tiidi pripovedavalo v njeni spomin, kaj je napravila", ta žena se nekam zgiibi. Dva dni pred svojim trplenjom je pravo Jezuš od nje i od dragocenoga olja: „Piistite jo; prihranila je to za den mojega pokopa". Pa li ne vidimo, da bi se na den toga pokopa prikazala sestra Lazara i Marte. V Betaniji naj bi bila vse, zviina Betanije naj ne bi pomenila nikaj?
To je nemogoče. Marija iz Betanije mà slavno ime, ime, štero poznajo vse strani evangelija. I če pri dogodki v Betaniji to ime ne imeniivano, je to zato, ar jo že kraj sam tako določno označiije, da nega več dvoma.	(Dale.)
Večni posvet.
Narava se spreminja. Prišlo je sprotoletje, lepo, cvetoče kak mlada zaročnica. Človeka navdaja veselje, da pozabi na nevole, a ti posvetek brliš v božem hrami na čast Stvoriteli sprotoletja.
Nastopi vroče leto. Sunčni traki pripekajo bole i bole, ozračje postane vdiišlivo, neznosno. V tvojem bivališči ne vlada vročina, nego prijeten hlad te obdaja, da goriš mirno. V naravi raste vročina, čarni oblaki se zbirajo, v daljavi bobni, grom se bliža bole i bole, bliski švigajo v sparnom ozračji. Že so tii prve kaple. V trenutki se jako zabliska, strašno zagrmi — v bližini je vdarilo v stari jegnjed. Močen zvok groma te zgene, da nemirno zaplapolaš — i ti se nagneš proti oltari pa trepetajoče prosiš, da prizanese Vsemogočni nevolnim zemlanom, ki s strahom gledajo na hižice i pola. Viher henja, lüstvo si odehne i
pošila zahvalnice Najvišnjemi. Nešterni pribeži v boži hräm zahvalit se. Ej posvetek, kak radostno plapolaš zdaj, gda znaš, da je henjao viher, da je minola nevarnost.
Leto mine, pride jesen. Liidje spravlajo pridelke. Po opra-vlenom deli pridejo v cerkev, da se zahvalijo Bogi, ki je blago-slovo njihov triid. Ti se driižiš ž njihovimi hvalnicami.
Tiidi po zimi plapolaš živahno, čiravno okoli tebe tiili viher; nikaj te ne zebe, vej si večni posveti. Vsikdar živeš, goriš ; če ti pä zmenka hrane, ti prilijejo čisti olij, ki ti da nove moči.
Čiravno si večni, itak premineš ednok v leti na Veliki petek. Te obhajamo spomin Ježušove smrti. Na Veliki petek je vgasnola najsvetejša svetlost, Kristuš Zveličiteo. A naskori se obii-diš, da svetiš pred božim grobom, gde počivle bože Telo. Ti
Izseljenci beltinske župnije na Gravelle-i lani na Velko meSo.
goriš i naznanjaš, da je Kristuš zaistino goristano tretji den iz groba, da je prava svetlost začela znova svetiti.
Na Vüzem znova svetiš pred velikim oltarom od mrtvih vstalomi Zveličari i čiitiš z nami, ki ponavlamo v srci: Aleluja.
Dragi sečni posvet! Kak srečen si, da smeš goreti pred Stvoritelom sveta, pred Odrešenikom i pred našim sodnikom. Posvet, ti si naš prijateo!
Glej, vmrli bomo. Odnesli nas bodo na cintor v bližini cerkve, gde bomo počivali večno spanje; te ti samo li gori za nas pred neskončno Smilenim, v tihih nočeh pa pošli nekaj svojih zlatih trakov vö na grobe ... gda bo pa dariivao diihovnik najsvetejšo daritev na oltari za nas, bo molo: Gospod, daj jim večni mir i pokoj; i večna svetlost naj njim sveti.
Posvet preliibi ali se boš tiidi te nagno k oltari i lepo proso za nas, ki bomo v večnosti?	p T
K/ i
NAZflJvVlflROČJE
nfltere cerkve.
SIGMUND HENRICI.
ii^ Po svojem zvanji je bio luteranski pastor Wx (farar) v Götzenhain-i, v nemškom mesti, Ka ga je denok pripelalo v katoličarisko Cerkev?
Ednoga dneva je prišlo k njemi nekaj „gmaj-narov", nekaj iiidi iz njegove fare, šteri bi se «^i njemi radi stiha, posebi spovedali. Kak je znano, ^ majo luterani šego, da skiipno požaliijejo grehe v cerkvi i s tem je po njiivom mišlenji spoved opravlena. Tej liidje, njegovi „gmajnarje", pa so ' čutili, da s tem ne pomirijo svoje vesti. Zato naj bi njim Henrici sam odpiisto greh, kak so to vidili pri katoličanskih diihovnikaj i s tem bi jim spravo miloščo, tak da bi mogli premagati skušnjave svojega tela, ar so sprevidili, da jim njuva molitev sama ne zadošča.
Od toga hipa se je Henrici-ji začnola vsil-javati miseo, zraslo je pred njim najbole žgeče pitanje, štero se more poroditi v diiši liiteran-skoga farara. pitanje, ali ma on oblast odpiiščati grehe? Što naj bi njemi jo dao? Gde bi jo po vsoj istini mogeo dobiti?
Da to oblast neizbežno potrebiije vsakši diišni pastir, se njemi je jasno nazvestilo.Že zdrava pamet njemi je svedočila, da nikak nemre pomagati nevolnim diišam, či nema té oblasti. Ovak je vse diišnopastirsko delo prazno i samo zviinešnje.

Od toga časa dale je Henrici začno misliti na to, kak bi tiidi on sam mogeo spovedaväti. To je bila za njega prilika, da je začno bliže gledati i premišlavati od svestva sv. pokore i či resan i v istini takše vnožine katoličancov najdejo v spovedav-nici to, ka iščejo — mir vesti. Začno je premišlavati katoličan-ski verski navuk i živlenje.
„Bog sam zna, ka sam v tom časi vse doživo," je zapi-sao sam, „pa — naj bo za to zahvaljeni ! Prebolo sam to i rešo sam se toga morja, punoga bolečega neznanja, dvojb za zavajanja. Z veseljom šče pomlim tisti čas, gda so mi spisi Tertuli-jana fvelkoga cerkvenoga pisatela iz 3. stol.) razjasnoli, da je rimska Cerkev prava krščanska Cerkev..."
Čiduže bole je spoznavao, da je nazliik vsoj svojoj vrelosti i zvünrednoj brigi, li mogeo jasno spreviditi, da njegovi „gmaj-narje" kak tiidi on sam nikak nemrejo napredflvati po poti svetosti. Spoznao je tüdi, da so vsi tisti nasledki, šteri se dotakajo iz tistih svestev, ki jih je šče obdržala liiteranska vera, ne zmožni občuvati liidi pred spadajom v greh pa grehote i potišiti nemirno vest.
„Zakaj pòleg najbouše volé, odločne borbe, molitve, vere i spovednih pesmi — vendar takši slab nasledek? Ali ne menkajo pri nas konči tiste milosti, štere katoličanska Cerkev more meti, da se njoj posreči vzgojiti prave svéce?" Takša i spodobna pitanja so njemi silila v diišo, ga mantrala i napunjavala s strahom pa nemirom i nikaj ne najšeo v luteranskoj veri, ka bi ga docela moglo pomiriti i zadovoliti.
„Tak je bilo, Bogi bodi hvala! jezerokrat hvala!" je veselo zapisao potli i si pomiro nemirno lastivno srcé. S tem se je zriišo v njegovoj diiši ves luteranski navuk, šteri vči, da že sama vera zbriše človeki greh. Za odpiiščenje greha ne trbe zasebne spovedi, liki samo vera v Boga, pravi luteranski navuk. I ravno na tom stoji luteranska vera. S tem pa tüdi spadne vse.
L. 1856. je bio Sigmund Henrici sprejeti v katoličansko Cerkev i potli je postao katoličanski dühovnik.
Dragi čtevec! Tak je spoznao te luteranski farar i ž njim vnogi, vnogi drügi velko vrednost sv. spovedi za katoličance.
Velki nemški pesnik Goethe (luteran po veri) je zapisao: „Spoved je jako dobro sredstvo, da človeki, šteri je za to določeni, zavüpamo svoja djanja, slabosti i dvojbe, a on nas opóti, okrepi, dà navuk i pokoro i zbriše nam našo krivdo."
Spoved davle tistim, ki so spadnoli v greh, velko tolažbo i je tüdi močna vüzda, ki nam prebrani skrite grehe.
Zato se, dragi čtevec, vsikdar vestno obtoži svojih grehov dühovniki, da ne boš zavolo njih na sodnji den toženi pa obsojeni.
Ve to sam najbole čtitiš, kakše veselje te je obinolo, gda si odložo žmetno breme svojih grehov v spovednici, štero ti mogoče leta i leta ne dalo mira, ar ti je düSna vest den za dnevom klonkala na dveri tvojega srca. Mogoče si za časek gda
žadiišo v posvetnom veselji te glas, ali gda si bio sam s sebov, i to mi odkrito pripoznaš, da te je tem bole glodao črv vesti i si mogoče šče niti v senjah ne meo mira. I kakša sreča i mir sta se naselila v tvojo preplašeno diišo po dobro opravlenoj spovedi! To srečo je že občiitilo miljone i miljone src.
Na to svestvo, na štero gledajo drügoverci s prikritov jal-nostjov, smo mi katoličanci zaistino ponosni. Zato pa, gdakoli ti leže na diišo žmetno breme, stopi v spovedavnico, povej odkrito dühovniki i iz srca požaltij, ka ti leži na diiši i najšeo boš tihi i blaženi mir.
^^ sv. ivan bosko.
Marija je srednica vseh milosti. Najlepši do-kazzatojesv. Ivan Bosko. Brezi Marije nam je Don Boskovo delo nerazum-livo, tak globoko je posegala v njegovo živle-nje i delovanje. Že v senjah, štere je meo kak devetletni deč-kec, njemi je bilo povedano, da ga bo vse navčila nebeška Pomočnica.
Don Boski je že njegova mati Marjeta vcepila v ne-dužno srce lübezen do
Marije, i to, ka mati vcepi, se rado prime! Gda je začno ešče kak pastirček apoštolovati med svojimi tovariši, ijih je vodo h kapelici pred podobo rožnovenske Matere bože, da so tam sküpno molili čislo. Gda je kak dijak v svojih šestnajstih letih že po-trošo svoja siromaška sredstva, s šterimi se je vzdržavao, je spoznao, da naprej ne bo mogeo, zato je postao jako žalosten.
fe ga znova potolaži v senjah njegova Pomočnica, pa njemi obliibi, da njemi sredstev ne sfali i da naj samo lepo nadaltije svoje včenje. Pa resan njemi ne sfalilo sredstev. Teško je šlo, a šlo je pa le, i srečno je dospeo do zaželjenoga cila.
V njegovom prvom zavodi v Turini je bio vsaki Marijin svetek pravi domači svetek, kak gda mati v driižini obhaja svoj god. Pobožnost do Marije je bila med gojenci tak vkoreninjena, da so Marijo smatrali zaistino kak svojo mater; kak da so čiitili njeno bližino, čiravno so je ne vidili. V vsakšoj potrebščini i nevarnosti so se k njoj zatekali. Gda je sfalo kriih i Don Bosko je ne meo s kem driigoga kiipiti, so šli v cerkev k Mariji i so jo prosili s takšim zaviipanjom i s takšov gorečnostjov, da do olišani, ka so potolaženi odhajali od nje. Kriih je zaistino pri-šeo i Don Bosko je ne bio nikaj dužen za svoje gojence.
Gda se je v Turini razširila kiiga, je Don Bosko svojim gojencom razdelo Marijine svetinjice i jih zagotovo, da nišče izmed njih ne bo vmro, ar jih bo Marija čuvala. Isto se je zgodilo tiidi po drugih njegovih zavodaj v spodobnom slučaji. Nišče izmed gojencov niti predstojnikov je ne zboleo, ne vmro.
Živlenje v njegovom zavodi je bilo vse povezano z misli-jov na Marijo. On je čisto vse pripisüvao Mariji, kajkoli je dobroga včino. Gda je proti konci svojega živlenja prišeo nazaj v Turin s potiivanja po Franciji i Španiji, gde je bio sprejeti kak kral, je šo v svojo sobico, spadno na kolena, na lice so njemi privrele vroče skuze pa je vzdihno v globokoj hvaležnosti: wO, kak dobra je Marija!"
Senje z leta 1844. so se vistinitile po dvajsetih letih, gda je gledao pred sebov krasno stavbo — cerkev Marije Pomočnice. Ravno tisti napis, šteroga je vido v senjah, se bleskeče na njoj: „To je moja hiža, odtec se bo razširila moja slava."
Ali so to zaistino bile samo senje, gda je vse to vido v 'diihi, ka zdaj v istini gleda na svoje oči? Že so stala ona poslopja, od šterih je negda, gda je ešče ne bilo nikaj, pripove-davao svojim prijatelom, ki so jokali nad njim, misleč, ka se njemi meša. Ali so bile senje, gda je gledao krasno cerkev Marije Pomočnice, štero je postavo Mariji, i odkec se je zaistino razširila njena slava po vsem sveti?
Ali je to veličastno baziliko resan sirmaški Don Bosko postavo? Mogeo je meti trdno zagotovilo, da bo dovršo, ka je podvzeo, ar je meo komaj osem soldov v mošnij, gda je mogeo plačati prve delavce. Gde je dobio sredstva, gde toliko pe-nez za tak lepo cerkev? Gda je bila dovršena, je ne meo nikaj duga. — Gde je dobivao sredstva, pitate! Don Bosko sam pri-povedavle, kak čiidne reči so se godile. Marija Pomočnica je tista tri leta, gda se je zidala cerkev, delila obilne milosti i liidje, oblagodarjeni ž njimi, so Mariji vračali s hvaležnostjov i politali Don Boski dare, da je vsikdar meo sproti. Marija Pomočnica njemi je očividno pomagala, zato je skleno delati z vsemi močmi, da se slava Marije Pomočnice razširi po vs«m sveti.
Bodimo dobri pastirje svojih i nam zavüpanih düä.
Jaz sem dober pastir. (Jan. 10.-11.)
Jezuš je ozdravo sleporojenoga. Ozdravo ga je tak, da je napravo blato z svojih slin i zemle, s tem namazo njegove oči i njemi je zapovedao, naj se opere v vodi Siloi. Blato očam škodi, ne pa ka bi zdravilo bilo za nje. Zakaj je pa Jezuš blato niicao, škodlivo blato? Naj pokaže, ka je on zdravnik, ne pa vrastvo. Zato, naj pokaže, ka on ešče z takšim vrastvom more ozdraviti, kakše škodi. Zato naj posvedoči pred svetom svojo vsegamogočnost, svoje božanstvo. Židovje so ne mogli mimo velike čude z mučanjom, mogli so jo priznati, čeravno ne so je šteli. A naj zmenšajo njeni vtis, so pozvali toga ozdravlenoga slepca i ga pitali kak se je to zgodilo. Vse njim je lepo dopovedao, a oni v svojoj zagriženosti so njemi odgovorili, da te Jezuš grešnik more biti, ar sobote, štera je bila zapovedani svetek za židove, ne drži, ka v soboto vrači. A te ozdravleni slepec je Jezuša, ki ga ešče nikdar ne vido, v obrambo vzeo i židovom v obraz zabriiso, ka od začetka sveta ešče ne bilo čiiti, ka bi što sleporojenoga zvračo, kak ga je Jezuš i ka te človek more sveti biti, ar Bog grešnikov ne posliihne. Nato so se židovje razsrdili i so ga kaštigali z najvekšov cerkvenov kaštigov: zbrisali so ga z židovske vere i cerkve. Malo za tem ide Jezuš k tomi ozdrav-lenomi i zavrženomi slepci i ga pita: „Verješ v Sina Božega?" „I što je tisti, da bi vervao v njega?" Jezuš njemi je odgovoro: „Vido si ga i s tebov guči". Ozdravleni slepec pa nato: „Verjem, Gospod, i ga je molo". Nato je Jezuš okoli stoječim ete reči povedao: „Za sodbo sem prišeo na te svet, da spreglednejo, ki ne vidijo i da oslepnejo, ki vidijo". Fari-zeušje, njegovi sovražniki, so se čutili prizadete i ga pitali: „Smo lejko mi tiidi slepi?" Jezuš njim je odgovoro, ka če bi bili slepi, to je, če zakone ne bi poznali po svojoj krivdi, ne bi meli greha, zdaj pa, ar zakone poznajo, njihov greh ostane. I nato njim je začeo razlagati, kakši more biti voditeo diiš, ka te more biti dober pastir. Proti slabim vodnikom je Jezuš pokazao v svojoj osobi nä dobroga vodnika, na dobroga pastira, da smo njemi spodobni. Pasterje pa smo vsi. Diihovnik je pastir svojih vernikov, oča i mati sta pastira svoje dece, gospo* dar svoje driižine, vsaki človek je pa pastir svoje lastne diiše< Moremo pa biti dobri pastirje svojih i nam zavüpanih dtiš, ka te rešimo.
Prie, kak je Jezuš te večnolepe reči spregovoro: jaz Setti dober pastir, je povdaro, da dober pastir je samo tisti, ki skoz vrat, dver pride. Da ki prilazi po drügoj poti kak skoz dvef, tisti je, pravi Jezuš, ropar, tovaj, šteri kradne, kole i pogübla. A vrata v ovčarnico so pa Jezuš, pravi On. Ki pride skoz Njega,
tìia živlenje i je v obilnosti ma, trdi od sebe dober jezuš, dober pastir. S temi rečmi je Jezuš očivesno naznano, ka nišče ne sme nikoga siliti ne v dühovniSki stan, ne v zakon. Vrata v ovčar-nico, k diišam je On, nišče drügi. Od dühovniSkoga stana pravi Jezuš svojim apoštolom, prvim dühovnikom: Jaz sem vas odebrao i ne ste vi mene odebrali. Bog jedini ma oblast, da postavla sebi namestnika, koga šče. Ravnotak jedino Bog ma oblast, da zvoli v zakon tiste düSe, po šterih šče svojo podobo razširjati na zemli i svojo slavo povekšavati v nebi. Zakon je najmre, kak pravi Bog po sv. Pavli apoštoli, velika skrivnost, veliko svestvo, ar je podoba Jezušove združitve z našimi düSami. Jezuš se pa zdriižuje z našimi düSami po milošči posvečtijočoj, to je te, gda je pregnan iz nje smrten greh, ovak nikdar. Zato mora biti prva skrbmla-dožencov, da so čisti kak Jezuš zaročnik i mladožen, da so čiste kak Kristušova cerkev, od štere pravi sveto Pismo, da nega na njej nikšega zamazka, nikše gübe. Bog svoje podobe, ki je najlepša i najdragša, ne položo v nikoj drügo, kak samo v človečo düSo. Ne v zlato, ne v srebro, ne v kralevske tronuše, né v rüde diamantov, ne v nikšo čast i veličino, nego samo i jedino v človečo düSo. V tvojega siromaškoga deteta, siromaški stariš, ravno tak kak v düSo najbogatejšega i najimenitnejšega človeka. To je tista čast, od štere vekše nema svet, to je bogastvo, ki presega bogastvo vsega stvarstva, to je oblast nad vse oblasti, ka düSa naša nosi podobo božo na sebi i to samo ona, nišče drügi. I naj ta podoba ostane nevražena, njoj je Bog dao čuvara v starišaj, njoj je Bog dao za vodnika dühovnika i njej ešče posebi zapovedao, naj sama sebi bo dober pastir.
Naša düSa je tak draga, da je Jezuš pravo, ka če bi celi svet pridobili na škodo svoje düSe, ne bi smeli v to privoliti. Če bi vse lepote sveta i vsi njeni kinči bili nam ponüjeni, naj samo en najmenši grehek včinimo, bi mogli to ponüdbo odkloniti, ar je düSa več kak milijon i milijon svetov z vsem svojim bogastvom. Zato je vsakoga človeka, naj je to papa, pušpek, krao, bogataš ali štokoli na sveti, vsakoga človeka, prva i naj-vekša dužnost, da reši, zveliča svojo düSo. Bog bi lejko v tistom hipi, kda je nas stvoro, stvoro neskončne ilepote brez mere i meje. A ne je šteo, stvoro je nas, ar samo naša düSa nosi na sebi božo podobo i ar samo ta je pozvana za večno živlenje. Prvo pitanje zato, štero moramo do sebe postaviti jaz i ti i vsaki človek, je: živeš tak, ka rešiš svojo dušo? Da ka mi pomaga, če se vtaplam v sveckom veselji, večno veselje pa zgübim? Ka mi pomaga, če plavam v bogastvi, šteroga niti prešteti ne vem, če bom naveke kodiš na drügom sveti? Ka mi pomaga, če mi celi svet kriči: Heil ali kakšte te že, če mo na drügom sveti na veke osramočen? Zato pravi Jezuš, iščite najprle bože kralestvo i njegovo pravico! Iščimo tak vsi brez izjeme v prvoj vrsti zve-ličanje svoje düSe, to je bodimo dobri pastirje svojih diiš.
Dobri pastirje svojih düS moramo biti, Jezuš pa od dobroga pastira pravi: Dober pastir živlenje da za svoje ovce. Vi-
dite, drage dUše, kak jasno, kak očivesno pove Boži Sin, da živeti moramo samo za svojo ovčico, za svojo diišo. Ne pravi Jezuš, da v starosti damo živlenje za njo. Ne. Vsikdar. Mladost tiidi ne izvzeta. Živlenje vsikdar i vsepovsedi. Za diišo ovco se mora dariivati celo živlenje, ne samo doma, tiidi v Franciji, tüdi v Nemčiji, tüdi v Ameriki, tüdi vsepovsedi. Ne zaslužimo imena, da smo dobri pastirje, da smo dobri krščeniki, če ne damo svojega živlenja za svojo düSo, ne zaslužimo pohvale Je-zušove: radüj se dober sluga, ar si veren bio, če ne živem vsikdar za dUšo. Ne zaslužimo njegovoga plačila: Nad vnogo boš postavlen, idi vu veselje svojega Gospoda, če ne živemo za rešenje dUše. Za dUšo se živeti more, za dUšo se živlenje mora dati.
Kak se pa more živeti za dUšo? Jezuš na to pitanje odgovori z živlenjom najemnika i nas opomina, da tak živeti ne smemo. Najemnik vidi vuka i ovce pUsti, sam pa beži, pa se ne briga za to, če vuk ovce razžene i raztrga. Tak živeti ne smemo. Mi smo pastirje od Boga določeni za rešitev svojih dUš, ne pa najemniki, zato pa ne smemo dovoliti, da bi vuk prišo i pregnao pa raztrgao našo dUšo i dUše nam zavüpanih. Molimo v skUšnjavaj? Če ne, te vuk, hüdi düh malo posla ma z dtišov, brez trüda jo dobi v svoje mreže. Uboga duša v mrežaj hüdoga düha! Če je strašno spadnoti, kak pravi sv. Pismo, v roke živo-ga Boga, ki je sama dobrota, kak strašno mora biti spadnoti v roke hüdoga düha, ki je sama hudobija. Molimo doma z svo-jov familijov? Molimo pred jelom i po jeli vgojdno, gda stane-mo i večer prie kak ležemo? Smo navčili nato svojo deco? Ali smo je mogoče tak püstili po širnom sveti, ka smo je vse drügo, samo moliti je ne navčili? O dragi starišje, če tak, te smo mi bili njihovi najbole zgrablivi vucje, ki smo lastno deco strgali z Jezušovoga srca i je zročili v pogUblenjel Molite drage dUše sküpno, kak je to bila vsikdar navada našega naroda? Molite sküpno, držite gor stare dobre navade. Negda se je čUlo po večerej iz vsake hiše, kak je drUžina molila sküpno sveto čislo. Zato pa je kralUvao v njih mér i blagoslov. I te m ér i te blagoslov se nazaj povrne v naše hiše, gda mo znova čislo molili v njih. Molite posebno v skUšnjavaj. Ve je Jezuš obečao: Prosite i dobite, iščite i najdete, klonkajte i se vam odpre. Molite v skUšnjavaj i tak včite tüdi vašo deco, potem vas boži blagoslov bo sprevajao v čelom vašem živlenji do lepih nebes.
Ste mogoče že vidili kak ftička spravla svoje mlade z gnezda? Na rob gnezdà je postavi i pokaže njim svet, v šterom do se mogli preživeti — a püsti je pa z gnezda samo te, gda že znajo leteti. A če ne vejo šče leteti, je z peroti nazaj drži, celo z klünom vdari po glavi i ne püsti z gnezda, ar so v nevarnosti, ka prido roparskoj stvari v škrample. Kak krasen navuk da stari-šom ta nema stvar. Ne püsti prek praga tvojega deteta, dokeč ne za-dosta okrepčano, ka med svetom ne pride v roparske roke greha. Okrepčilo za dUšo je pa Bože Telo Jezušovo. Ve je Jezuš samo od
svojega Tela pravo: Ki je moje Telo i pije mojo Krv, ostane v meni i jaz v njem. Hodijo vaša deca, vaši dečki, vaše dekle kaj k svetomi prečiščavanji? Ste je navčili? Plesati znajo gviišno, ka pa Jezuša liibiti tiidi znajo? Ki Jezuša liibi, rad k njemi hodi, ve je lübezen vezalje, ki veže dtiše vkiip. Navčite svojo deco na vredno i gostejšo sveto spoved i prečiščavanje, poskrbite njim v tujini potrebne pripomočke, da do se znali tam tüdi spove-dati, mate takše i za Francijo i za Nemčijo v Marijinom Listi, ka ne do vaša deca brez moči blodila po tüjini i se pogüblala.
Kakšteč lepa je korina, če se ne poleva, povejne i se po-šiiši, i zadüSi jo plevel. Roža düSe je vera. Rosa za naše dtiše rožo je navuk Jezušov. Te nas friši, ka nam düSa ne vsejne, te rivle od naših düS vkraj vsako koprivo i vsaki plevel greha, ar po božem navuki spoznamo, ka je prav, ka moremo delati i česa se moramo ogibati. Kelikokrat pa ne moremo v cerkev k navuki. Večina tistih vnogih jezer našega naroda, ki roboti po tüjini, pa netnore ali zavolo dela, ali zavolo nerazumevanja jezika, nikdar skoro k navuki. Poleg toga pa den za dnevom vidijo slabe zglede i čiijejo sramotilne reči proti veri. Se čUdivate, čespadnejo? Če pridejo brez vere, brez jakosti domo? Ne čtidivajte se, nego v prsi se bijte i pravite ne trikrat, nego do svoje smrti: Moj greh, moj prevelki greh! Jeli ste pa poskrbeli svojoj hiši i svojim v tüjini dobro čtenje? Čtenje, ki düSo pomaga rešiti, gda navuka ne moremo poslušati. Ali vam je mogoče prva briga, naj sin, ali hči, ali žena ali mož dosta zasluži, či poleg toga düSa prejde, ne nikša škoda? Siromaški stariš! Pa ne veš, ka de Bog pri sodi v prvoj vrsti pitao: kde so pa moja deca, ne tvoja, štera sem ti dao? I kama si je spravo, ta idi ti tüdi? — Dragi očevje i matere, poskrbite svojim dobro čtenje v tüjini i svojoj hiši doma, je neskončni zgübiCek, če toga ne včinite. Rajši menje ali nikaj kaditi, menje ali nikaj piti, falejši obleč si raj oblečti, a dobro čtenje naj ne zmenka v vašoj hiši i pri vaših v tüjini. Gda na gümli mate veliki vršaj, gda se njemi veselite? Jeli te, če je to vršaj zrnja ne pa plev. Tüdi pri čtenjej ne gledajte na vršaj papira ali kepov, nego na vršaj zrnja, to je na navuke Kristušove, ki se glasijo po papiri i te navuk skrijte v srca svoja i srca vaše dece, te de roža Jezušove vere rasla i dorasla vu vaših i vu njihovih srcaj do nebes i tü ednok poklonkala: Jezuš odpri i püsti me k sebi.
Naša sv. Maticerkev ma neizmerno velike dühovne kinče za naše duše. Eden takši kinč so odpüstki. To čuješ dostakrat, to vidiš večkrat napisano v molitvenoj knigi, pa najbrž niti ne veš, ka so odpüstki. Katekizmuš nam pravi: „Z odpüstki se odpuščajo vremenite kaštige za one grehe, šteri so že pri spovedi odpuščeni". To nam pove dve istini. Prva je: ka vsakši greh, posebno smrten, püsti na diiši nikše zamazke tüdi po spovedi. Drüga je: ka nam te zamazke zbrišejo odpüstki, štere ma sv. Maticerkev.