Pismo izselfenca Sfoven- Buenos Aires, 10. I. 1935. Katoliški Slovenci! Tukaj v daljni Argentiniji v Južni Ameriki smo imeli v preteklem letu veličasten evharističen kongres. Na tem kongresu smo bili tudi mi katoliški Slovenci zastopani. Kljub temu, da smo mislili, da nas je veliko, smo seveda kar izginili v velikanski množici zastopnikov vseh. narodov od vseh strani. Pri pogledu na te množice mi je prišla misel: Ali naj katoliški Slovenci živimo svoje posebno narodno življenje, ali naj utonemo v morju drugih. močnejših narodov? Toda samo mimogrede mi je prišla ta misel. V dnu duše se mi je vzbudilo ono, kar smo nesli od doma v svojem srcu, zavest, ki so nana jo vsadili naši zavedni slovenski katoliški starši, da kjerkoli bomo v kakoršnjihkoli razmerah, vedno in povsod nas mora prešinjati zavest, da smo katoliški Slovenci. Ko bom tole svoje pismo bral tudi v »Slovenskem gospodarju«, ki je vzgojil moje starše in tudi mene, bom prepričan, da se te naše odločnosti veselijo tudi vsi naši bratje in sestre, fci so srečni, da so lahko v domovini. Pa tudi mi v tujini gledamo na to, če zvemo, da so katoliški Slovenci vedno bolj zavedni, da tega svojega prepričanja ne dajo za nobeno ceno in nobenemu kupcu. Ako bo le mogoče, se bodo tudi naši zastopniki še letos podali v domovino in zopet nam bodo prinesli ognja domače zvestobe. Takrat vam bom pa zopet kaj napisal. (Pripomba uredništva: Tole pismo res zasluži, da se cifcjaviL Ko nam pošiljajo naročnino, i.am pišejo takale domoljubna pisina. Zato smo radi ustregli in objavili pismo v listu.)