Ur. Staniči v H« v k:
Ob velikonočnem žegnu
(PrirodopUno kramljanje.)
U jerbosa ae smwjeju rdeči pirln, nuua i kurjih, nam je povsem umljivo, ue pa, da je
vabljiva gnjat in zm pomenljivo junaški poležeui mladič mačke mnogo večji od ken-
gurujevega, ki meri komaj 3«m, dasi je keu-geritj »rnje velikosti. Seveda nam postane stvar umljiva, če izvemo, da n«i kengemj svojega mladiča v trebušni vreči, kjer ga hrani še več mesecev, da poštam* goden. Takrat l>a ni v razmerju s svojim sorodnikom prav
je, da pri jedi ni ravno zdržen. sicer pa tudi USpuvost uo spada med čedi*»U, U»Ua vtrok temu smo precej sami, ki smo ga privadili požrešuosti v svojo korist, da nam pripravlja iz pomij, krompirja in buč, koruze in repe, čim več mesa in zabele. Posebno zmeren in izbirčen sicer tudi tam ni, kjer živi proeto, naj si bo kot udomačenec na paši ali pravi divjak v močvirnem gozdu. Zre precej vse od kraja, pa saj ima prav v ta namen ustvarjeno zobovje in primerno urejena prebavila. Kar se pa tiče snažnoetl, prašiča napačno sodimo. I)a se valja povsod, kjer jo kaj mokrega, brez osira, kaj je to in od ćess je mokro, naui iz-
uič manjši nego poleiena muca napram svoji pričuje, da Je prašič vodoljubna «Iva!. Protrto „.„.«„i	živeči prašiči in vepri kaj radi zagazijo v
vodo, in znano je, da se prašičje čredo podajajo po uro daleč do vode, kjer so okopljejo in ohlode.
materi.
Razniernn velikost poleženega zarodka je torej v prvi vrsti zavisna «d stopnje razvoja, pri kateri zapusti zarodek zarodnikovo telo. I* tega pa tudi razvidimo, da ni bistvenega razločka v tem, ali kotijo živali žive mladiče ali ležejo jajca Saj opažamo prvo In drugo celo pri najbliže sorodnih vrstah, n. pr. pri kuščarieah (živorodnn kuščarica, siva kuharica). Neko dobo, ki je za različne živalske vrste različna, pa precej stalna, se mora zarodek razvijati, da postane samostojno bitje. Čim prej v tem razdobju zapusti zarodnikovo telo. tem večji dol te dobe se morn razvijati še izven materinega telesa, pu naj si bo to v jajčjem ovoju ali že Izven nJega. PiSVe lekajo za kokljo, ko so komaj zagledale beli svet, prav kar izleženi golobji mladiči pa so nebogljeni goliti, popolnoma zavisni od pomoči avojih starih. Prav tako nepomagljivi so mladiči zveri, glodnvccv, vrečarjev, v tem ko je irebe takoj po rojstvu na nogah iu kozorog
Cute ima prašič vse primeroma dobro razvite. Posebno važna pri iskanju hrane sta mu vonj in tip. Ti p n l čut je vobče jako važen čut v živalskem življenju iu se pogostoma podcenjuje. Prav za prav posreduje ta čut spoznanje telesnega sveta in podpira druge čute, včasih tudi nadomešča. Oko je majhno in skrilo za močno veke, ki ga ščitijo, kadar drvi veper skozi gosto grmovje. Sestava oči je jako slična sestavi Človeškega očesa. Celo slike predmetov, ki nastajajo na mrežnici, so skoraj enako velike pri človeku in prašiču. S poizkusi iu računi so dognali tole: Od predmeta, postavljenega na en meler pred oko, nastane na mrežnici pomanjšana slika, in sicer pri človeku 62 krat, pri prašiču 76. pri kilu 25, levu 42. zajcu 112, $abi 200, pri nekem morskem črvu ščelinnrju celo 3370 krat
se
kolači p.i njih neveste, sladke potice. Vmesni prostor polnijo dišeče kloluise, zlate po mara n če in hudega hrena («nažene k<>renüie.
Zgolj dobrote, dn se ti že ob samem pogledu lutnje tajajo usta. Pa naj ti je pogled nanje »prožil delovanje žlez slinavk äe tako uspešno, počakali bo treba, da reče gospodinja svoj »placetDotlej pa naj se pase naše oko nad vsako dobroto pose be in, da poteče čas čakanja hitreje, se o njih kaj pomenimo.
Najprej o pirhih! Svoj ča» so Jih barvale naše gospodinje zgolj na rdeče, iu sicer z bražiljk»; dandanes pa rabijo za barvanje razne žive antllnske barve. Torej napredek sveta, sicer samo na lupini, pa nemara je z marsikaterim »napredkom« tako, dn je viden zgolj na površju. Da, pogostoma je merodajna lunina in samo lupina... No, pa to ne velja zu tehniko, ki je Izpodrinila bražiljko naših mater in večino drugih rastlinskih barvil s produkti kemičnih tovaren. Bražiljka ie rdeč les drevesa Haeinatoxylnn Campevhianum, ki rasle v Južni Ameriki in na Antiljakili otokih. Izvažajo ga v polenih, ki jih potem dro-be v iveri. Ce iveri kuhamo v vodi. oddajo barvo. Za barvanje volne ali tkanine sploh moramo dodati barvi kovinskih soli. da se Se bolje prime, v jajčje lupine pa »e zaje sama brez dodatka dosti dobro, saj je lupina luk-njičava in željno vpija barvo. Luknjičava je lupina zato, da more skozi njo zrak do zarodka. sicer pa je lupina le varovalni ovoj ali oklep za jajčjo vsebino.
Kaj je prav za prav jajce? Navadno se spomnimo pri tej N?*edi najprej ptičjih jajee. nato še žabjih in kačjih, ker so nam ta najbclj znana. Pa tudi žuželke ležejo jajca in drug« živali, da celo o nekih sesavcih vemo to. In vendar točno proudarjono to niso več jajca, marveč le započetl zarodki. Strogo znanstveno vzeto je jajce neoplojena slanica, iz katere nastane zarodek in s<> razvije potomec. Ker pa se oplodi ta stanica navadno že v za rod ni -kovent telesa in se prične tamkaj razvijati, take živali ne odlagajo jajec. marveč kolikor toliko razvite zarodke. Le primeroma malo živalskih skupin poznamo, kjer se vrši oploje-nje izven zarodnikovegn telesa. Take so n pr. ribe. In — glej —, prav tukaj, kjer bi bilo opravičeno ln umestno govoriti o jajcih, govorimo o ikrah!
Glede števila jajec-. ki jih odlagajo razne živalske vrste ali z drugo besedo: glede števila možnih potomcev, nahajamo velike razločke. Navadno vidimo, dn je lo število v premem razmerju z nevarnostmi, ki prete ?a-rod uničiti, oziroma ga prej ali slej uničijo. Mnjhne in šibke živali, ki nimajo obrambnih priprav, morejo ohraniti svojo vrsto le tako, da proizvajajo i/redno številen zarod, prav tako kakor lisle, ki so sicer brambne. pa njihov zarod ni zavarovan proti pokončavanju na katerikoli način. Ribe, ki odlagajo svoje ikre enostavno v plitko vodo. proizvajajo neprimerno več iker nego tiste, ki Jih skrivajo pred sovražniki in pritrjajo na stalne predmete. da jih ne odnese vodni tok. Tako znese samica kapeljna pod kamen ali v rupico med rastlinjem le nekaj malega iker, ker so tam precej na varnem ln jih tudi se samec junaško straži, nasprotno pa n. pr. krap do pol milijona, nekatere druge ribe pa še desetkrat do dvajsetkrat več. Za povodno bolho je izra- že v nekaj urah potem, ko se je porodil, jako manjša. Vobče je predmetova slika večju v čunil Weismann, da bi imela v dveh mesecih I spretno pleat po skalah. Tudi pujski pusta- I večjem očesu iu manjša v manjšem, velikost
Albert Dürer: Kristusa polagajo v grob.
1300 milijonov potomk, če bi se vsa jajčeca razvila. Mnogo manjša so števila pri večjih živalih in pa pri takih, kjer nevarnost pogina ni velika. Opažamo pa pri teh živalih tudi to, da postanejo mnogo pozneje sposobne za raz-plojevanje. Mali ptiči gnezdijo večkrat na leto. večji, kakor ujede, močvirniki, plovri. le enkrat. Hišna miš ima letno pet- do šestkrat 4 do 6 mladičev, stično zajec, ki ima mnogo zasledovalcev. Tudi pontanejo miši in zajci že v nekaj mesecih po rojstvu ali vsaj v letu rojstva apoMobnl za razplod, v tem ko močne in oborožene živali dozore šele po več letih, na primer kuna po 5, lev po 6, slon po 30 letih i. t. d.
Velikost jajec, oziroma poleženega zarodka je navadno premo razmerna velikosti za-rodnika. Vendar ima tudi to pravilo mnogo izjem. Da so nojeva jajca mnogo večja od
nejo živahni in poskočni kaj kmalu potem, ko so zagledali polutmo svojega ograjenega sveta, lu s pujski se vrnimo k jerbasu, iz katerega se nuni sincja vabljiva gnjat.
Prašiča si je udomačil človek šele precej pozno, ne prej, da se je stalno naselil. Danes ga rede v raznih pasmah |к> vsem svetu. Po novejših ugotovitvah izvirajo vse te pasme od dveh divjih vrst, namreč od azijskega prašiča Sus vlttatus in evropejskega vepra (Sus serofa ferus). Sredozemski prašič (Sus mediterra-neus), ki so ga smatrali za tretjega 7.arudnika, je najbrž mešanec prej imenovanih dveh vrst. Prašič, pa naj si bo le ali one pasme, po svoji vnanji obliki ni kaj prikupi ji va žival. Tudi sicer tnu ne pripisujemo lepih lastnosti, zlasti kar se tiče zmernosti ln ljubezni do snage: vso dn požre in se volja kjerkoli. Pu delamo mu krivico, vsaj deloma. Res
oči pa sorazmerna velikosti živali. Ptiči imajo razmeroma nekoliko večje oči nego se save i, največje oä od vseh živali pa imajo glavonož-cl sipe, in sicer relativno in absolutno, saj jc •nana sipa z očmi, ki merijo po premeru preko 36 cm. Tako oko je veliko kakor majhen kolač ali dobršna potica.
Da, naši kolači in паве potice! Kako prijetno diše po medu. orehih in rozinah! 0 medu in čebelah smo se pomenili žc oni dan, ko smo popravljali ulnjak, in tudi o orehih jo bilo že dovolj kramljanja lačaa, ko sino jih Irli s kladivom in — no skrivaj — jedrca tudi z zobmi. Gospodinji se je zdelo, da se jih je, kaj malo nalrlo in grozila nam je. dn jih bo zato tem manj v poticah. Pa grožnje niso bile resne in če je bilo rc« potrebno, je jedrc dokupila. Pri izbiranju rozin nismo sodelovali; to je delo za ženske roke.
Rozine so (tosušeno grozdje raznih zvrsti vinske trte. Oro»lje navadno potaknejo v gorko vodo ln gn potem posuše ali na solncu ali v posebnih sušilnicah. Za najboljše rozine veljajo maloazijske sultanlne, ker Imajo nežno kožo, so jako sladke ln brez zrn. Jako na glusu so tudi valoncijsko rozine, ki jih dobivamo Iz Valencije in Malage. Tam jih na-lože vsako leto okoli 3 milijone zabojev. Jako mnogo se pridela tudi grških grozdink ali korintov, to so majhne rozine temne barve, pa jako sladke. Te vrste trta raste v Grčiji m na grških otokih ter rodi redke grozde z majhnimi jagodami, ki so brez zrn. Glavno tržiSče za prozdinke je otok Zante In pa Petras na Moreji. Manj vredne so velike cibebe, ki so sicer sladke, pa imajo velika zrna. Tudi Italija uvaža dobre rozine, še več pa jih prihaja v zadnjem času iz Arizone, Kalifornije In Čila.
Rozine so pripravljali in uživali že v predzgodovinskein času; uašll so jih v staro-egipčanskih grobnicah. Tudi Sv. pismo omenja rozine.
Kakor rozine uvažamo pri nas tudi pomaranče. Pomarančevec je najbrž doma na južnih obronkih Himalajskega gorovja, pn se je že davno razširil v zapadne kraje. Ob koncu 0. stoletja S4i ga začeli gojiti v Arabiji. I. 1002. pa že na Siciliji. Dandanes goje pomaranče po vsem svetu, kjer je dovolj toplo, dn more ta južna rastlina uspevati. Velikanski nasadi so zlasti na otokih Malti, Krfu. Sardiniji in Siciliji. Tudi v nnši državi dozorevajo pomaranče v nekaterih krajih južne Dalmacije. vendar jih nikjer ne goje na veliko.
Pomarančnih zvrsli je več, vendar sla užitni samo dve, namreč sladka pomaranči, in mandarina. Druge zvrsli se uporabljajo v zdravilstvu, za pridobivanje nekih vrat olja ali Izdelujejo iz njih poseben liker in slične produkte. V pomarančah in sorodnih eitronab je mnogo vitaminov, zato so prav zdravo in tečno sadje.
O zdravilnosti ali točnosti pri hrenu, ki tudi še kuka iz jerbnsa, ne moremo govoriti Preveč hrena škoduje zdravju, ker more povzročiti krvavenje v ledvicah, v malem pa pospešuje tek in (sdpira prebavo. Zato ne sme iiedostajnti pri velikonočnem žegnu. Dober tek in Bog blagoslovi!
Belokranjsko vstajenje
Hrepenel sem, da te zopet vidim, zemlja nemirna, hrepenel sem videti vstajenje doma, pod zlatimi griči v brezovih lozali.,.
Gledal sem te, dolinica, skozi okne ob izhodu vlaka iz prodora, zaslišal bcin tvulo pesem, ki se vali do Oorjanc in nič dalj; do Kul-pe in nič dalj. Svojo pomlad imaš, svoje ljudi, svojo ljubezen, svojo pesem ...
Kristus je vstnl! Kresovi gore kot velike Ivanjske kresnice. Vstal je, prosimo ga! Gredo stari, ki so okusili svet in njega gorje, gredo mladi, da bodo trdni v svetu. Molitev se širi po cerkvi in še dalj ven z veliko procesijo skozi ulico:
Jezus vstaja. Gori ob koncu sveta za Belo-kranjrn. kjer se nebo pritisne na teme Gorjancev. Jezus je v grobu. Procesija se vije; iznad brd se ni privriskaio solnce.
Jezus v grobu si bil, usmili se nas grešnih in onih, ki so v jami, v temi, ki ne vidijo solnce ne belega dne, ki jim roda pije srce; pa onih, ki jih hrani kamenolom v Kordohi pa šume v hladni Kanadi in predmestne tovarne Pariza. Francija vsa; oh!
Dva angelja pridela z zarjo, odmakneta kamen, kralj vstaja, zvonček poje, nizko se ljudstvo pripagne. -Ceščena Marija, smili so jih vseh, ki so šli, kraljuj jim.« Vstal je, gre.
Procesija se pomiče. Prosimo te, blagoslovi nam zemljo knmenito, odvrni točo tu po gori! Jozus gre. V Suhorju in Radovici je že vstal. Ceščena Marija ... sinili se očeta, nad črno pečjo rudo vozi in joj, če pade.« »Ceščena Marija ... sin mi je tnin, daj dn se vrne.« Ceščena Marija, prosi za me! Mož mi je tam, ne piše, njive žre praprot.
Jezus gre baš tam nekako čez kamenite njive in dalje čez kostanjeve koloseke, rose ni solnce sije, procesija gre proli cerkvi.--
Smili se gospod vseh onih, ki so šli ln so не pohojdučili iu so vseh onih, ki se več ne vrnejo in ne bojo več naši.
Procesija se je pomaknila do cerkve. Visoka vrata so odprta; Jezus gre in tu je s njimi. Aleluju!
Jezus gre dalje po hrezovini, ki poganja dol do Adlcšič in Vinice... Tone Stare.
<
tt H
M <
S* P
Z <
S
Kdo ne ve, da je mogoč najcenejši nakup le v lastni zadrugi! — Ne le. da dobiš blago ceneje ali pa po najnižjih konkurenčnih cenah, se izplačuje poleg tega od izkupila še 3% popust. — Ce ostane preko tega še kaj dobička, gre ta v rezervni zaklad, ki čim-večii, tembolj omogoča ugoden nakup in ceno prodajo. — Cian konzuma postane lahko
Kdo dela sam sebi ?škodo ?
vsakdo, če podpiše v ENI NAŠIH 31 POSLOVALNIC pristopnico in plnča pristopnino in delež 30 Dm Zadiuga izplača članom vsako leto do pol milijona dividende. — Za malo truda velik dobiček! :::::::::::::
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI - registr. 2adruga z omej. zav.
СЛ ■fl
M
n
И
pO
6* >