'c.
S'i*
TRGOVSKI LioT
Časopis asa trgovino, Industrijo ln obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 1&0 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
leto vra.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 19. februarja 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 21.
Za in proti gospodarskemu zbližanju nasledstvenih
držav z Avstrijo.
Razprave o gospodarsko-carinski skupnosti nasledstvenih držav bivše Avstro-Ogrske monarhije se nadaljujejo. Komaj ponehajo na Dunaju in v Pragi, se oglase londonski časopisi, ki dosledno zastopajo stališče svobodne trgovine. Razumljivo je, da jim Avstrijci krepko sekundirajo, saj je v njihovem eminentnem interesu, da se jim odpro carinske meje in s tem tržišča, katera potrebuje za potrebe velesile urejena avstrijska industrija, ki se iz raznih razlogov do sedaj še ni preuredila za potrebe sedanje Avstrije, kakor je na seji finančnega odseka Zveze narodov poročal sedanji finančni minister dr. Ahrer. Vsa akcija za ustvaritev go-spodarsko-carinske skupnosti dose-daj še ni prestopila meja časnikarske polemike, dasi se kažejo resna znamenja, da predvsem uradna Anglija taki skupnosti ni nenaklonjena. Kažejo se tudi znamenja, da češka javnost vsaj deloma simpatično pozdravlja takozvano podonavsko federacijo. Avstrijci so celo mnenja, da simpatizira s temi stremljenji tudi češki zunanji minister dr. Beneš.
Za presojo stališča češkoslovaških gospodarskih krogov je značilen članek, ki ga je v nedeljski »Neue Freie Presse priobčil o gospodarskem zbližanju nasledstvenih držav bivši češkoslovaški trgovski minister dr. Hotovec. Po mnenju dr. Hotovca niso pri sedanjem štadiju veleobratov umestne nikake omejitve svobodne trgovine, ker dejansko ni nikakih političnih, narodnostnih in gospodarskih ovir za gospodarsko zbližanje nasledstvenih držav. Uvideva se, da se srednja Evropa iz lastne inaijative ne -1?0 mogla odločiti za gospodarsko zbližanje in kliče na pomoč Zjedinje-ne države Ameriške, da tako kakor S('nz v?.ro^em odtočile svetovno vojno, odločijo z gospodarsko premočjo in finančnim diktatom tudi sedanjo malenkostno gospodarsko vojno. Nepisani gospodarski zakoni so močnejši nogo javno mnenje in še tako krepke vlade. Do sedaj so še vedno zmagali jn zmagali bodo tuti v bodočnosti vse človeške iluzije.
Ako pa carinska unija danes še ni mogoča, se ne more najti nikakih ovir za poseben carinski režim pri medsebojnem blagovnem prometu nasledstvenih držav. Po tem režimu naj bi pogojene carinske oprostitve in ugodnosti veljale le za blago iz dotičnih držav, ne pa tudi za blago drugega izvora. Predlaga torej nekake prednostne carine za nasledstvene države, ki bi pa ne veljale za niti astale države, katerim pristojajo pogodbeni tarifi najvišjih ugodnosti.
Ta predlog poleg drugih je imel brez dvoma pred očmi predsednik zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice g. Arko, ko je te dni s stališča interesov gospodarskih krogov v Jugoslaviji izjavil dopisniku Jug. Lloyda sledeče:	Ne smatram za
umestno, da bi oddal carinsko-poli-tično izjavo, ker se bodo trgovska pogajanja z Avstrijo v doglednem času obnovila. Ako pa to kljub temu storim, moram v Splošnem odkloniti predlog na priznanje prednostnih carin Avstriji od strani nasledstvenih držav v obliki, v kakoršni velja na Angleškem napram posameznim do-minijem. Priznanje teh ugodnosti bi bilo za gospodarski razvoj nasledstvenih držav škodljivo. Jugoslavija, ki je neposredni sosed Avstrije, bi bila s priznanjem take predpravice
na jobčutnejše oškodovana. J ugoslo-vanska povojna industrija tudi že sedaj zadeva ob težko konkurenco avstrijske industrije, pa tudi predvojna naša industrija, osobito lesna, ki se nahaja vsled porasta dinarja v krizi, vsled te konkurence veliko trpi. Ako bi se v splošnem moglo govoriti o takih prednostnih carinah, bi se moralo to nanašati samo na one avstrijske industrijske stroke, katerih mi sploh nimamo, ali je njihova kapaciteta taka, da ne pokriva potreb domačega tržišča, odnosno ni mogoče predvidevati, da bi jih mogla pokrivati v bodočnosti. Kakor se vidi, taka rešitev avstrijskega problema ni direktno nemogoča, a je valeti silnih ovir zelo malo verjetna, ker morajo ne-le Jugoslavija, ampak tudi druge nasledstvene države napram takim privile-gijam zavzeti stališče skrajne rezerviranosti. Zamišljeni privilegij bi značil nekak monopol za Avstrijo m bi bil v tej obliki nevzdržljiv, ker se odnošaji Avstrije napram nasledstvenim državam komaj morejo primerjati s položajem Anglije napram do-minijem. V ostalem mislim, da bi prednostne carine težko mogle zavarovati gospodarski položaj Avstrije. Mogle bi sicer povzročiti, da bi se gospodarske prilike v avstrijski republiki nekoliko izboljšale, a zboljšanje bi ne bilo v nikakem razmerju z žrtvami, katere bi morale v ta namen utrpeti nasledstvene države. Smatram, da je sanacija avstrijske gospodarske situacije v tem smislu povsem neverjetna.
Naši gospodarski krogi oficijelno še niso zavzeli svojega stališča glede gospodarskega zbližanja nasledstvenih držav, pač pa je našlo splošno odobravanje stališče g. dr. Windi-scherja, ki se je v interesu gospodar-, skih krogov v Sloveniji v svojih člankih že ponovno izrekel proti vsakim privilegijam Avstrije napram drugim nasledstvenim državam v gospodar-skocarinskem oziru, kolikor niso utemeljeni v trgovskih pogodbah. Opozarjamo v tem oziru samo na članek »V resnih časih ;:, ki smo ga priobčili v 136. številki dne15. novembra 1924. V tem članku izvaja g. dr. Windischer med drugim: »0(1 časa do časa se oglaša misel o gospodarsko - carinski skupnosti držav na ozemlju razpadle monarhije. Ta ideja ima za našo produkcijo, osobito novo, po prevratu nastalo, nedogleden pomen in pri nas se je malo prelahko sprejelo to idejo, katere uresničenje hi pomenilo neizprosen gospodarski pogin za _celo vrsto naših obratov ...«
Priznanje prednosti carin je prvi korak za popolno gospodarsko-carm-sko skupnost in brez dvoma bi bil že ta korak usodepolen za gospodarske prilike v Sloveniji, kjer smo najbolj eksponirani napram avstrijski gospodarski konkurenci in gospodarski ekspanzivnosti avstrijskih velepodjetij, ki iščejo in tudi imajo skoro največje odjemalce svojih industrijskih izdelkov ravno v naši državi. Zato smo si v svesti, da ravnamo povsem v soglasju z vsemi gospodarskimi krogi Slovenije, ako se v polnem ob-segu priključimo izjavi predsednika zagrebške zbornice g. Arka. To stališče se povsem strinja s stališčem g. dr. Windischerja v Članku »Razpoloženje za donavsko federacijo«, objavljenem v Narodnogospodarskem vestniku že dne 1. marca 1920, ki kulmi-
nira v sledečih izvajanjih:	»Edino,
kar jo za nas v razmerju do Avstrije sprejemljivo, je vpostavitev urejenih trgovsko-političnih odnosa jev v obli-
ki trgovske pogodbe, sklenjene od države do države, vpoštevajoč obojestranske pravice, komercialne in prometne interese.«
Angleški tisk o italijansko-jugoslovanskih odnošajih.
Angleški list Daily Express je objavil senzacijonalno vest o resnem sporu med italijansko vlado in angleškim zunanjim ministrom.
Spor, da je nastal vsled strogega protesta italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija pri albanski vladi, ki je baje obljubila važne koncesije družbi Anglo-Persian Oil Com-pany. Ta družba je smatrala Mussolinijevo posredovanje v tej zadevi kot neupravičeno vmešavanje v notranje zadeve Albanije ter se je s svoje strani pritožila pri angleški vladi in ta poslednja, da je naročila svojemu poslaniku v Rimu, da bi se naj radi tega pritožil pri italijanski vladi.
Angleški krogi so k tej zadevi izjavili, da se v tem primeru pač ne more govoriti o resnem sporu med Anglijo in Italijo. Gre le za pogajanja, ki se vršijo med obema vladama in ki se tičejo koncesij Angliji za iskanje petrolejskih vrelcev v majhni coni Albanije, kar pa prav nič ne ogroža italijanskih interesov v tej državi.
Ob tej priliki je gori imenovani angleški list podal sliko zunanje politi-
ke Italije ter se pri tem dotaknil njenih odnošajev napram Jugoslaviji. Tu izraža člankar svoje mnenje, da se je Italija v duhu, če že ne pismeno obvezala, da ne bo ovirala morebitnih bodočih stremljenj Jugoslavije /a ekspanzijo. Italija je opustila svoj političen spor z Jugoslavijo, da si s lem zagotovi praktične koristi v trgovini.
Italija se pač zaveda tega, da bi stanje stalne politične napetosti z Jugoslavijo vplivalo usodepolno ne samo na razmere na Reki, ampak tudi v Trstu in v Benetkah.
Ideja mandata v Albaniji da je plod skrajnega italijanskega nacionalnega šovinizma, ki hoče upravičiti posebne pravice in interese z nevarnostjo, da bi znala kaka druga vlast zgraditi na drugem bregu otrantske ožine grozeče trdnjave ter tako oporekati gospodstvo nad Jadranom. Radi tega, da se je Italija pokazala za zelo občutljivo za italijanske dogodke in ker ni mogla obvladati te dežele neposredno, se je potrudila, da bi vsaj preprečila nadvlado drugih v njej.
Od deficita do prebitka.
Pod tem naslovom je priobčil italijanski finančni minister de Stefani svoj govor od 20. decembra 1924. Vsebina je v skrajšani obliki ta-le: Zaključek gospodarskega leta 1922,23 je izkazal deficit treh milijard in 29 milijonov lir. Gospodarsko leto 1923/24 se je končalo z deficitom 418 milijonov lir, še za 205 milijonov manj, kakor sem bil napovedal v svoj(yn ekspozeju od 13. julija 1924. Prihranili smo 469 milijonov pri rednih in 55 milijonih pri izrednih izdatkih. Leto 1924/25 se tako-le napoveduje: 31. avgusta 1924 je bilo 140 milijonov deficita, 30- septembra 201, 31. oktobra 208, 30. novembx*a 196 milijonov lir, do konca gospodarskega leta bomo imeli pa že prebitek. V proračun 1925 26 bomo vstavili najbrž že prebitek 178 milijonov, čeprav bomo pri dohodkih oprezni in bo za izdatke bogato poskrbljeno. Da ohranimo ravnovesje v državnem gospodarstvu, bomo z istim zakonom, ki bo odobril proračun za 1925 26, posameznim upravnim panogam ukazali, da se morajo v svojih izdatkih držati zakonitih mej. Izdatki za javna dela, ki znašajo več kot 25 milijonov, pridejo pred parlament na glasovanje. Vsled vojske naravno zmanjšani tekoči dohodki se v miru naravno raz-vijajo in množijo. V letu 1921/22 so znašali 79.35% vseh dohodkov, 1922/23 86.89 %, 1923/24 pa 87.7%. Dohodki iz direktnih davkov so se v štirih letih 1918—1922 zvišali poprečno za 308 milijonov, v naslednjih dveh letih pa vsako leto za 613 milijonov. Dohodke iz carine smo dali v proračun 1925/26 s 750 milijoni, ako-ravno so znašali 1921/22 1059 milijonov, 1922/23	1208 milijonov in
1923/24 1159 milijonov. Reparacije so notirale v zadnjem proračunu še s 500 milijoni, sedaj bodo samo še 300 milijonov. Industrijski državni monopoli so dali 1921/22 3003 milijone, j 1922/23 3091, 1923/24 3118 milijonov, i Izrednih izdatkov ne moremo videti naprej. Redni državni izdatki so se na sledeči način nižali: leta 1921/22
so znašali 16 milijard in 17 milijonov,
1922 23 15 milijard in 953 milijonov,
1923 24 15 milijard in 206 milijonov. Za javna dela nameravamo izdati v letu 1925,26 181 milijonov, 1926 27 193, 1927/28 221, 1928 29 184, 1929/30 162 in tako zmeraj manj, tako da bo morala 1923,34 zadostovati svota 120 milijonov lir.
Glede trgovske bilance bom primerjal samo prvih deset mesecev leta 1924 z istimi meseci leta 1923; tedaj vidimo, da se je samo v tem času zboljšala bilanca za eno milijardo in 164 milijonov. Eksport je znašal ja-nuar-oktober 1924 za dve milijardi in 732 milijonov več, kakor v istem času leta 1923, import se je pa dvignil samo za 1 milijardo in 268 milijonov.
V gospodarskem letu 1922 23 smo plačali Braziliji, Kanadi, Švedski in Holandski za 100,920.500 zlatih, lir posojila nazaj. V februarju bomo plačali dolarsko posojilo v znesku 31 milijonov 694.069 zlatih lir, ki so v državni zakladnici že pripravljene.
Ne smemo prezt-eti pomnoženega obtoka bankovcev. Od 1 januarja do 10. decembra 1924 se je pomnožil obtok bankovcev za 1055 milijonov, državne note so se pa v istem času znižale za 508 milijonov. Za popolno sanacijo italijanskih financ sta potrebni dve stvari: prebitek v proračunu in ozdravljenje v denarnem obtoku. Kakor se je prvi pogoj že uresničil, tako bomo s pomočjo odrejenih naredb v najkrajšem času uresničili tudi drugega.
Madžarska zunanja trgovina v prošlem letu.
Madžarski statistični urad objavlja pravkar bilanco zunanje trgovine dgrske za 1. 1924. V le-tej se že kaže ugodni vpliv sanacijske akcije, ki jo je bilo ped vzelo Društvo narodov. Objavljene številke kažejo močno okrepitev madžarskega gospodarstva. Domača produkcija je porasla in izvoz se je napram uvozu izredno
pojačil. V indeksnih številkah znaša prirastek izvoza 350, uvoza pa le 168. Procentualno razmerje uvoza, ki ga ne krije nikakoršen izvoz, se znižuje od leta do leta. Nekriti del uvoza je znašal leta 1920 : 60.6, 1921: 51.2, 1822 : 38.8, 1923 : 20.1 in 1924: 18.2 odstotka.
Vrednost na današnji madžarski teritorij odpadajoče produkcije sedmih glavnih predmetov, ki je znašala, računana v zlatih kronali, leta 1913: 1162 milijonov, je znašala leta 1924, enako računana, 1293 milijonov, torej 131 milijonov zlatih kron več.
Glavno uvozno blago je predstavljal les in premog, les nad 24, premog nad 11 milijonov dvojnih stotov v vrednosti 71 c d n. 49 milijonov zlatih kron.
Po vrednosti stoji pri uvozu na I. mestu bombažna tkanina s 119.000 dv. stoti in 99 milijoni zlat. kronami, nato sledi volneno blago s 43 dv. stoti in vrednostjo 62.6 milj. zl. kron. ^ V izvozu dominira moka s skoro 2'č milijoni dv. stotov in vrednostjo 101 milj. zl. kron. Posebno je porasel izvoz perutnine, ki je šel v glavnem v Avstrijo, Nemčijo in Angleško, pa tudi v prelc c morske kraje. Uvoz surovin je znašal 196, polsurovin 157 in finalnih produktov 349 milijonov zl. kron, izvoz enakih vrst blaga pa 304.26 in 243 milijonov zlatih kron.
Na uvozu je bila na prvem mestu udeležena Avstrija, na drugem Češkoslovaška in na tretjem Nemčija. Izvozilo pa se je največ v Avstrijo (209), potem v Češkoslovaško (24) in v Nemčijo (7.9 milj. zl. kron).
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
VI. Odločba Dr. Sv. št. 35.647 z dne 14. nov. 1924. s*
Med drugim blagom sem za M. L. v M. dne 12. jul. 1922 pri carinarnici v Mariboru prijavil za uvozno ocari-njenje tudi 10 zabojev klosetov iz kamene mase kot: izdelki iz kamene mase v zvezi s prostim materijalom, t. p. 506, t. 1. Pri uradnem pregledu je carinarnica dne 13. jul. 1922 ugotovila: 10 zabojev, netto 635.5 kg, izdelkov iz kamene mase v zvezi s finim materijalom, t. p. 506, t. 2. Zaradi tega me je dne 14. julija 1922 kaznila z globo 13.345.50 Din, carino in obsodilo takso. Ponoči od 14. na 15. jul. 1922 je k carinarnici dospela brzojavka Generalne direkcije carin, po kateri brzojavki se je povišal nadavek (ažija) na 600 % ter je carinarnica — potem, ko je bilo njeno rešenje izrečeno že 14. jul. 1922 in sem ga jaz vzel na znanje, — samolastno svoje prvo rešenje uničila, a izdala novo razsodbo na temelju 6003) ažije. S tem novim rešenjem se je kazen zvišala za 2916.40 Din.
Proti takemu postopanju sem vložil na ministra financ pritožbo, v kateri sem obravnaval siedeče stališče: nesenje carinarnice je napačno in
brez vsake pravne podlage iz nastopnih razlogov:
a) Carinjenju so predležali kloseli iz kamene mase, kajti vsak posamezen je tehtal 40—43 kg; pod klosetom se je nahajal železno - porcelanasti podstavek in na klosetu samem je bil pritrjen medeni odpiralnik in zapiralnih za vodo. Očito je, da gre v tem primeru brezdvomno za izdelek od kamene mase v zvezi s prostim materijalom, t p. 506, t. 1, a 30 Din za 100 kg. Med medenim odpirahiikom in zapiralnikom ter porcelanastim klosetom sta pa bila klosetu pridana ena cevčica v dolgosti kakih 6 cm in neznaten učvrščevalec (Dichtung) iz kavčuka, katera sta bila železu podobne barve, tako, da sta se lahko zapazila samo tedaj, ako si je kdo predmet pozornejše ogledal; poleg tega sta pa ta dva neznatna pridatka bila podrejene važnosti, tako za vpo-rabo istega kloseta, kakor tudi v pogledu vrednosti kloseta. Tudi nista bila v nikakem tehtnem razmerju s skupno težino kloseta (40—43 kg), ker sta, cevka in učvrsčevalnik, tehtala vkupno okoli 0.10 kg; sta se dalje lahko ločila in nadomestila s cevko in učvrščevalnikom iz prostega .naterijala. Očividno gre tu za postranski, manj važen sestavni del kloseta, kateri del služi za spajanje in utrjevanje posameznih delov, kateri se pri ocarinjenju ne jemljejo v poštev v smislu pogodbene odredbe k točki 3 splošnih pripomb k car. tarifi.
Po tej odredbi je namreč do danes postopala (er je že večkrat za isto stranko povsem enake klosete napačno ali pravilno ocarinjevala tudi carinarnica v Mariboru. Pač nedosledno in samolastno je, ako je ista carinarnica dne 13. t. m. nenadoma premenila svoje prejšnje naziranje ter me brezobzirno kaznovala za dejanje, ki ga je dotedaj carinarnica sama smatrala za pravilno. Opozarjam pri tem tudi na dejstvo, da so se glasom § 5. Uredbe Cbr. 44.008 od 30. VI. 1921 pač izpremenili minimalni in maksimalni postavki (stavovi) carinske tarife, a da s tem ni nikakor še izrečno razveljavljena odločba k točki 3 splošnih pripomb k tarifi, katera odločba še zmirom velja za robo iz pogodbenih držav ter jo je carinarnica doslej tudi vpoštevala- Predmetno blago pa izvira iz pogodbenih držav ter jo je carinarnica doslej tudi vpoštevala. Predmetno blago pa izvira iz pogodbene Nemške Avstrije!
b) Pritožujem se tudi zoper ne-osnovan in protipredpisen način, po katerem je carinarnica kratkomalo uničila svoje rešenje, izdano 14. jul. 1922, kadar je bila še v veljavi 5003) ažija, ter isto rešenje naslednji dan samolastno izpremenila v mojo škodo, češ, da je 15. julija bila uveljavljena 6003) ažija. Prosim, da se mi povzročena škoda takoj povrne po št. 56 c. z.
c) Akotudi sem v zapisniku z dne 14. t. m. izrečno za to prosil, ni carinarnica vpoštevala moje prošnje za postopanje v smislu št. 50 in 54 car. zakona ter ni pred izdanim rešenjem ustanovila pravo stanje, prijavljene robe in pravilne vporabe carinske po-
stavke. marveč mi na temelju dvomljive in sporm* tarifueije narekovala tako gorostasno kazen.
d)	Poudarjam, da je bila daleč prod od mene namera, kakorsibodi oškodovati državo, ker sem bil trdnega prepričanja, da po sedaj veljavnih zakonih in predpisih blago spada v t. p. 506, t. 1, in uie je v mojem prepričanju utrdila še carinarnica sama, katera je dosednj tako blago carinila po poslednji car. postavki.
c)	Da se ustanovi pravilno tarifi-ranje, prepustim proti povračilu obeležen vzorec. — Tudi v tem primeru je Generalna direkcija carin z rešenjem Cbr. 51.667 od 7. IX, 1922 po-smatrala gornje razloge kot neumestne ter pritrdivši carinarnici mojo pritožbo odklonila.
(Dalje sledi.)
Savič:
Naša industrija In obrt.
(Nadaljevanje.)
65. Naši zlati in srebrni izdelki.
Zlati in srebrni izdelki se proizvajajo v naši državi obrtoma ali na industrijski način.
Na industrijski način se izdelujejo samo v Zagrebu, Celju in v Sarajevu, na obidniški način pa po celi državi, a največ v Južni Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji.
V Zagrebu obstoji Zlatarka«, združene jugoslovanske tovarne zlatnine in srebrnine in zavod za razkrajanje d. d. »Zlatarka ima dvoje tovarn: v Zagrebu in v Celju.
V Zagrebu ima tovarno, ki se Davi:
1.	z razkrajanjem dragih kovin, kakor platine, zlata in srebra iz starin, dragih kovin, nakita itd.; 2. z izdelovanjem zlitin za zlatarje in zobne tehnike; 3. z izdelovanjem razne žice in pločevine iz naročene zlitine za zlatarje. Sirovine nabavlja v državi.
V Celju se nahaja tovarna za zlate in srebrne izdelke. Izdeluje: 1. zlate, srebrne, tula in duble verižice v vsakovrstnih oblikah; 2. zlate in dragu-Ijarske predmete; 3. zlate, srebrne in tula tobačnice. Delavcev zaposluje 90, od teh jih je 20 učencev. Izdelke prodaja v državi, ker izvoz ni dovoljen, dasi je v Italiji, Grški in Rumuniji veliko povpraševanje po tem blagu. Pred vojno je tovarna v Celju preko grosistov na Češkoslovaškem, v Avstriji, Rumuniji in Ogrski razprodajala svoje izdelke na vzhod, kjer so bili jako priljubljeni.
V Celju obstoji še: Gatej in drug, družba z omejenim poroštvom, ki ima tovarno zlatih in srebrnih predmetov ter dragujev. Ta tovarna predela na leto okoli 25 kg zlata in 50 kg srebra. Z juvelirji v državi izmenjuje staro zlato in srebro za izdelke in s tem pospešuje, da se zlato in srebro ne izvaža iz države. Ima strojni obrat z električnim pogonom in izdeluje vse vrste dragocenosti.
V Sarajevu imajo delavnico zlatih in srebrnih predmetov bratje Zlotar. Izdelujejo razne zlate, srebrne in kovinske predmete najmodernejših sistemov, oblik, fason in veličine. De-
lavcev zaposlujejo 39. V" obratu imajo:
1. valjam ico za izdelovanje pločevine, s katero stanjšajo pločevino 8 cm debeline do "V10, istotako tanjšajo žico od l cm na 1 mm; stiskalnico za izdelovanje prstanov, kokard, medaljonov, zvezdic, epoletov, redov, gumbov, okraskov za sablje itd. ter vse znake odlikovanja v raznih kovinah; 3. peč za emajliranje, kjer se izdelujejo znaki v raznih barvah na tobačnicah, društveni znaki, redi itd.; 4. stroje za poliranje.. — Legalno se je uvozilo
1-	1920: 1. zlatih predmetov z dragimi kameni in pravimi biseri 0.340 kg;
2. zlatih predmetov s poludragimi kameni in njihovimi imitacijami s pravimi ali ponarejenimi biseri 8586 kg;
3. srebrnega nakita 6427 kg in ostalih srebrnih izdelkov 60.732 kg. Povda-rili smo legalni uvoz, ker je nelegalni uvoz bil najmanj stokrat večji.
Trgovina.
Kongres mednarodne trgovske zbornice. V Bruslju se vrši od 21. do 28. junija t. 1. V. kongres mednarodne trgovske zbornice, pii kateri so včlanjene skoro vse zbornice 36 raznili držav.
Angleška zunanja trgovina. Lansko kdo se je angleški uvoz povečal za 162 milijonov funtov šterlingov, a izvoz za
28.11	milijonov funtov šterlingov, tako, da znaša primanjkljaj 334.30 milijonov funtov šterlingov (okrog 100 milijard Din). Lela 1923 je znašal primanjkljaj samo 210.43 milijonov funtov šterlingov (62 milijard Din) in leta 1922 129.90 milijonov funtov šterlingov (53 milijard Din).
Tvrdke, ki izvažajo govedino in meso na Dunaj in. ki bi se zanimale za zastopstvo svoje tvrdke na Dunaju, naj blagovolijo naznaniti njih natančen naslov Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani najkasneje do dne 25. t. m.
Ukinitev davščine za izvoz, lesa na Sušaku. Sušaško mestno zastopstvo je na svoji zadnji seji udovolilo prošnji Zveze trgovcev na Sušaku, da se ukinejo vse mestne davščine na les, ki se izvaža preko sušaške luke, dočim se za les, ki gre preko Sušaka, a ne preko sušaške luke, morajo tudi še nadalje plačevati vse dajatve.
Pospeševanje izvoza sena. Prometno ministrstvo je dovolilo 25% tarifni popust na vseh naših železnicah za prevoz sena, ki se izvaža.
Industrija.
Prehod čistilnice riža na Keki v italijanske roke. Čistilnica riža na Reki, nekoč cvetoče industrijsko podjetje, je več let počivalo. Koncem leta 1924 se je osnovala delniška družba pod imenom: »Prima Pilatura Fiumana e Fab-brica di Amido s. s. z glavnico 12 milijonov lir, katera je prevzela čistilnico. Večina delnic nove družbe se nahaja v italijanskih rokah.
Inozemski stroji v Češkoslovaški, češkoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, kateri pooblašča ministra financ, da sme znižati v sporazumu s prizadetimi ministri uvozno carino na stroje in strojne del iz inozemstva. Razume se, da bodo uživali to lahkoto samo oni stroji, katerih uvoz je ne-obhodno potreben za uspešen razvoj in-
LI STE K.
Herbert N. Casson:
Dvanajst tipov.
Osmi tip:
VAŠ DENAR NAJ KROŽI!
(Nudaljovnnje.)
Najbolj uspešen kapiti. . svela je novinarski deček. Dnevno zasluži dvesto odstotkov.
Kako to? S tem, da njegov denar in njegovo blago neprestano krožita.
Zjutraj prične s šilingom. Z njim kupi dvajset časopisov in jih proda za en šiling in osem penijev. To stori trikrat na dan.
Rezultat: Koncem dneva ima tri šilinge. šestdeset časopisov je prodal, en šiling kapitala je naložil in z njim zasluži dva šilinga.
Je kapitalist v pravem zmislu besede. Dela z denarjem. Je pa tudi delavec, kajti ne zaposluje nobenega delavca* temveč dela vse sam.
Sam sebe financira in se plača z donosom svojega dela.
Ni noben finančnik, ker uporablja kapital in delo. To ni noben špekulant, ker nima rizike. Denar za neprodane iztise dobi nazaj.
In vendar je izvrsten primer, kako važno je spraviti denar in blago v gibanje.
Ker to dela, zasluži z naloženim kapitalom enega šilinga trideset funtov šterlingov letno. Naravno, da je treba za to tudi mnogo trdega dela.
Pet funtov šterlingov zasluži več ko v stalni službi in pri tem dela dnevno samo tri do štiri ure.
Nasprotno pa poglejte juvelirja, ki ima za 5000 funtov šterlingov blaga v zalogi in ki proda tekom leta za 5000 funtov šterlingov.
Novinarski deček razpeča svoj denar v enem letu sestokrat, juvelir pa samo enkrat.
Zato je v zlatarski trgovini tako neprimerno več sijaja ko pa dobička.
Tako nas seznanja ta tip z enim največjih finančnih zakonov: Ne gre
toliko za višino kapitala, kakor pa za njegovo živo udejstvovanje.
Za to gre, če razpečate svoj kapital po enkrat letno, četrtletno, mesečno ali tedensko.
Poznam dve sosedni tvrdki v Angliji. Prva ima 8,000.000 funtov šterlingov kapitala in 18.000 uslužbencev, druga pa 800.000 funtov šterlingov kapitala in 800 uslužbencev.
V gotovem letu sta dosegli obe tvrdki enak zaslužek. Vzrok ni bil Bamo v tem, da je bilo manjše podjetje boljše vodeno, temveč bilo je v bistvu podjetja, da je moglo 26krat razpečati svoj denar.
Pek more z desetino kapitala, ki ga rabi juvelir, delati dobre kupčije. More to storiti, ker tako hitro spreminja moko v kruh in kruh v denar. Dnevno proda skoraj vso svojo zaloge.
Eden glavnih vzrokov', da doseže toliko trgovin tako nizek dobiček, je: preveč denarja so vezali v trgovina
Preveč blaga na policah.
Preveč strojev, ki ne delajo.
Preveč surovin.
Preveč prostorov.
Vse to je počivajoč, ne pa delujoč kapital.
Svoje vrste paraliza je to.
Dostikrat počivata dve tretjini kapitala podjetja in tretja tretjina mora nositi vso pezo.
Iz posesti blaga ne more nastati dobiček, k večjem, da naraste cena blagu in da se potem proda vse blago.
Vrednost stroja ali poslopja ne od-visi od tega, koliko sta veljala, temveč od intenzivnosti uporabe.
Trgovski svet je poln >belih slonov , dragocenih stvari, ki ne dajo nobenega dobička.
Bolje je imeti stroj, ki ima silo mačke, pa teče, ko pa stroj-velikan, ki ne dela.
Bolje je naložiti 200 funtov Šterllr-gov in skrbeti, da vedno krožijo, k kor pa vezati 2000 funtov šterlingov v mrtvo zalogo blaga.
(Dalje sledi.)
dustrije in poljedelstva na Češkoslovaškem. Nove carinske postavke bodo imele koeficijent 4, medtem, ko so imele do sedaj 16 in ‘25. Češkoslovaški trgovci in industrijalci so to spremembo zahtevali že izza leta 1922. Projekt bo proučila posebna komisija.
Nazadovanje ogrske lesne industrije. Začetkom leta 1924 je ogrska lesna industrija zaposlovala 2020 delavcev. Tekom leta je njihovo število padlo za 500, ker je 25 podjetij ustavilo obratovanje. Ostala-podjetja so obrate izdatno skrčila.
Rumunska pogajanja s škodovimi tvor-nirami. ; Prager Tagblatt* piše, da se rumunska vlada zopet pogaja s škodo-vimi tvornicami v svrho zgraditve tovarne za izdelovanje orožja v Rumuniji.
Iznajdba za izdelavo vedno svežega kruha. V Pully, kanton Vand, v Švici je pekovski pomočnik Matti izumil nov način za izdelovanje trajno svežega kruha. Kontrolni laboratorij v Lausanne je na la način izdelani kruh preizkusil in analiziral. Analiza je izpadla jako ugodno. Po Mattijevem načinu izdelani kruh ostane deset mesecev popolnoma svež, ima pa vse znake svežosti tudi po preteku dveh -let. Izum je velike važnosti za vojaštvo, pomorsko plovbo in prekomorske j kolonije. Izumitelj je svoj izum nazval j Mattipan« in ponudil svoj patent v na- ; kup švicarski vladi.
Promet.
Promet v lukah Gruči in Dubrovnik.
\ letu 1924 je bilo v luki Gruž registrirnih 1807 parnikov, vsebujočih 809.629 ton in 524 jaaernie z 49.066 ton. V luki Dubrovnik je bilo registriranih teko*n leta 1924 celoku pno 82 jademic z 2523 tonami in 816 parnikov s 55.G81 tonami.
Uspehi železniške konference v Krakovu. Na podlagi sklepov železniške konference v Krakovu bo od 1. marca t. 1. dalje mogoče v prometu s Poljsko, Avstrijo, Jugoslavijo, Švico in Italijo tu-Pri tranzitu oodajati blago z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi, ne da bi bilo potrebno pri oddaji plačevati na račun voznine kake predujme. S tem bo omogočeno preodkazovanje prevoz--mne v celoti na inozemskega odjemalca.
Izvoz in -ivo?.
Za izvirnike r Južno Italijo iu Siei-
>,!«• V Južni Italiji je splošna navada, da plača naročnik pri naročilu blaga aro (capare), ki znaša najmanj eno tretjino, včasih pa tudi polovico kupne cene; druga tretjina se plača ob prejemu blaga, 0atanek pa po roku 1 do ?> mesecev. Nabada, oajati aro je tako ukoreninjena, dn smatra naročilo le takrat za veljavno, ako se ara piafa Naročniki, lu se ne
r/.o ie navade, se ne smatrajo za solidne in solventue trgovee. Marsikateri ™ik.v Ital'jo bi se mogel obvarovati
•i i<	’	ako	bi ^ ravual po južno-
italljanskih trgovskih običajih, 'kadar sMopa kupčije s tamošnjimi trgovci.
Glavna zaloga
milijonov. Največji porast vlog izkaz jejo mestne hranilnice: v Ljubljani (za 8 milijonov dinarjev) v Kranju (za 1 milj. dinarjev), v Radovljici (za 1 milj.), v Novem mestu (za 1 milj.), v Mariboru (za 3 in pol milj.), v Celju (za 3 milj.). Porast hranilnih vlog ne pomeni likratu zvišanja narodnega gospodarstva v Sloveniji, ampak dokazuje, kakor je to svo-ječasno jako lepo pojasnil zbornični tajnik g. dr. w mdischer, da se deloma nalaga denar, ki se je za trenotne potrebe in nabave za primer nadaljuje devalvacije valute shranjeval doma nenaložen, deloma pa denar, ki je spričo vedno ob-čutnejše stagnacije gospodarstva postal odvišen kot obratni kapital trgovine m industrije, i o rast hranilnih vlog je v tesni zvezi z vedno čvrstejšo stabilizacijo dinarja na denarnem trgu. Isti pojav se
je opazoval tudi na Poljskem ob stabilizacij denarja, odnosno ob uvedbi zlate valute, ko so hranilne vloge porastle za več milijonov zlotov.
K preuredbi valute v Avstriji. S 1. marcem t. I. prično v Avstriji poslovati v šilingih (= 10.000 avstr, kron) poštna, železniška in monopolska uprava. Tudi tržna poročila se bodo od tega dne dalje izdajala v šilingovi valuti. Urauno je kratica za šiling določena s *S<, za groš pa z >g«. Šiling ima 100 grošev (a 100 avstr. kron). Knjige in računi se smejo do preklica še nadalje voditi, oziroma izdajati v kronski veljavi, voditi ali izdajati pa se smejo po izbiri tudi v šilingovi veljavi. Dosedanji novci po 1000 kron, 200 K in 100 iv so še veljavni in se morajo do nadaljnjega sprejemati po 10, 2 in 1 groš..
j VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG ANIL0! ]
ZLATOROG
F ŠIBENIK >• LJUBLJANA Oavki *
Koliko neposrednih davkov se je plačalo do leta 192-1. Ravnateljstvo neposrednih davkov je zbralo podatke, koli- j ko davka, se je vplačalo v lanskem letu. j Iz teh podatkov je razvidno, da je na j Hrvatskem bilo vplačanih 298,910.802 di- j narjev 58 par, v Rosni in Hercegovini 220,727.275 Din, v Vojvodini 262,178.0-7 •dinarjev 96 p, v Sloveniji je bilo vplačana u 185,938.719 Din 39 p, v Dalmaciji 39,370,901 Din 12 p ter v Srbiji in Črni Bori 309,380.551 Din 83 p. Celotno je to-*©j bilo vplačano neposrednega davka ^•408,506.937 Din 80 p.
Opp
l*ka* o stanjn hranilnih vlog koncem • 1924, FinanC. .a delegacija objavlja v ^radnem ustuj izka? 1 ranilnih vlog po “rauiluih knji/.ieah in v tekočih računih Pri regulativnih hrani ";cah v Sloveniji četrtletju 192'. '••nilne vloge so •T>ašaie začetkom č-etr ’ in 281 milijonov narjev, do konca ’ letja pa so se 'ignile na 301 mi' '"arjev. Tekom ^eKa četrletja sr ' oorastle za
Razno.
f Anton Potočnik. Umrl je dne 18. t. m. v Leonišču po dolgi mučni bolezni g. Anton Potočnik, bivši dolgoletni poslovodja tvrdke A. Šarabon v Ljubljani. Ohranimo mu časten spomin!
Gospodarska konferenca v Sarajevu. — Dne 20. marca t. 1. se vrši v Sarajevu na inicijativo tamošnje zbornice gospodarska konferenca, na kateri se bodo razpravljala najvažnejša gospodarska vprašanja in sicer o gospodarskem svetu, o prisilni poravnavi, o izenačenju davčnih bremen in obrtnem redu, to je večinoma o predmetih, ki se bodo razpravljali tudi na gospodarskem kongresu, ki se vrši meseca maja t. 1. istotako v Sarajevu.
Razstava mlekarskih proizvodov. Mini trslvo trgovine in industrije je naznanilo Trgovski in obrtniški zbornici, da bo po poročilu našega konzulata v Milanu na letošnjem velesejmu v Milanu, ki se vrši od 12. do 2i. aprila l. 1., poseben oddelek za razstavo mlekarskih proizvodov. Po poročilu konzulata so bile na lanskoletni razstavi, ki je dosegla velike uspehe, zastopane skoro vse evropske in južno-ameriške dižave. Naša država ni na lanski razstavi sodelovala. zato bi se je morala letos udeležiti.
Ljudsko gibanje v Mariboru. Zanimivo je vedeti, da je bilo v Mariboru pred
vojno in sicer po ljdskem štetju leta 1910 26.101 prebivalec in 1891’ vojakov, po prevratu, t. j. leta 1921 pa 28.202 prebivalca in 2537 vojakov; pri zadnjem ljudskem štetju, t. j. 4. decembra 1924. lota pa je bilo 28.379 prebivalcev, in sicer 2111 žensk več kot moških in okoli 2000 vojakov. — Hiš ima sedaj Maribor brez predmestij 1450 — Te številke nam točno kažejo, da se v Mariboru prebivalstvo ne množi, pa tudi hiše se ne zidajo, kakor bi bilo pričakovati. Stanovanjska beda se bo prej povečala nego ublažila.
Fiuančni komite Zveze narodov za zlato valuto. — Na konferenci finančnega komiteja Zveze narodov se je te dni izrazilo zadovoljstvo nad izjavo češkoslovaškega člana Pospišila, ki je izjavil, da namerava češkoslovaška vlada ustanoviti neodvisno emisijsko banko, preiti kasneje na čistozlato valuto ter stvoriti valutno edinico, ki bo bazirala na zlatem tečaju. Pri splošni debati je izrazil finančni komite svoje soglasno prepričanje, da je povratek k ziati valuti najboljše sredstvo za gospodarsko obnovo .rveta.
Trajna pogodba mod Rusijo-Japonsko in Kitajske. — > Lokal-Anzeiger« objavlja vsebino rusko-japonske defenzivne in
ofenzivne pogodbe, ki bo baje podpisana v PeKiugu in h kateri bo pristopila tudi Kitajska. Fo tej pogodbi se je Kusija obvezala, da bo v slučaju ameriškega, angleškega ali francoskega napada na Kitajsko priskočila Kitajski z 200.000 vojaki na pomoč ter odstopila po petih letih Japonski proti dobavi vojnih ladij otok Salialin. lzvežbanje kitajske armade prevzamejo enakomerno Rusi in Japonci. Mirovno stanje kitajske armade se poviša na 800.000 mož in Kitajska postavi poseben indijski in tibetanski armadni'zbor. Kitajska bo nabavljala vojni materija! le od Kusije in Japonske, in sicer od prve eno, od zadnje pa tri četrtine. Pogodba je sklenjena za 30 let in predstavlja vzhodnoazijski blok, ki je naperjen proti Ameriki, Angliji in Franciji, katere se namerava popolnoma izrinili iz Azije.
Trgovska pogortba med Češkoslovaško in Poljsko. — >Narodny Politika« pravi, da se razvijajo v Varšavi pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe jako uspešno. Politični krogi zatrjujejo, da bo pogodba podpisana najkasneje tekom meseca aprila. Politične odnošaje bo določila posebna pogodbena klavzula, ki bo predvidevala popotno nevtralnost za slučaj rusko-poljskih sporov. .
Vzorčni s-ejem v Pozuanju. — V Poznanju se bo vršil mednarodni vzorčni sejem od 3. do 10. maja t. 1. Informacije daje: Miejski Ufad Targu Poznanskiego v Poznaniu, ul. Glogowska 36-37.
Naraščanje prebivajstva v Leningradu. Pred kratkim so v Kusiji obhajali obletnico, odkar je bil prekrščen Petrograd v Leningrad. Na dan te obletnice se ‘je vršilo ljudsko štetje, ki je ugotovilo, da je število prebivalstva naraslo v zadnjem času za 139.000 ljudi. Sedaj ima Lf ’ i-nrrad 1,276.000 duš.
50% popust na čsl. železnicah za po-setnike velesejma v Pragi. Uprava Praških mednarodnih sejmov v Pragi naznanja vsem interesentom, da ob priliki prihodnjega spomladanskega velesejma v Pragi (od 22. do 29. marca t. 1.) velja ze vse posetnike velesejma iz kraljevine SHS za potovanje v Prago in nazaj 50% popusta na vseh čsl. železnicah (namesto dosedanjih 33%). Navedeni popust velja izključno za posetnike iz kraljevine SHS in je upati, da bodo tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in ostali krogi izkoristili to izjemno priliko in obiskali v velikem številu Prago in njen svetovno-znani velesejem.
Normalizacija Nemčije. Centrala za zunanjo trgovino z oljem, mastjo, cigaretami, mineralnim oljem ter lesom In lesnimi izdelki je pred kratkim prenehala poslovati
Nemška trgovinska bilanca v 1. 1924.
Nemška trgovinska bilanca v letu 1924 pokazuje primankljaj 2.7 milijard državnih marl>.
Draginjsko vprašanje na Češkoslovaškem. Češkoslovaška zbornica razpravlja te dni o vprašanju naraščajoče draginje.. Vlada smatra draginjo za svetoven pojav. V svrho pobijanja draginje je nabavila veliko količino moke, ki se bo uporabljala /.a ureditev krušnih cen. Ravnotako se je vlada obvezala, da bo najstrožje kaznovala navijalce cen in razširjevalce lažnjivih vesti, ki bi služile žitnim špekulantom.
Brezposelnost r Nemčiji. Število brezposelnih oseb, ki dobivajo državno podporo, se je tekom meseca januarja t. 1. zvišalo od 536.000 na 583.000, to je za 9 odstotkov.
Podražitev na Ogrskem. Indeksna številka za preživljanje na Ogrskem se je v drugi polovici meseca januarja t. 1. zvišala od 20.428 na 20.503 točke.
Ainerikanski indeks izkazuje po stanju dne 2. februarja t. 1. 164.4 točk na-pram 162.1 točkam po stanju dne 26. januarja 1925.	*
Znižanje davčnega miniina na Poljskem. Davka prosti dohodek se je na Poljskem znižal od 3000 na 2500 ziatov. Ker znaša ta dohodek pri nas le 5000 pap. dinarjev, to je približno 420 zlatih kron, so davkoplačevalci na Poljskem kljub znižanju davčnega minima še izdatno na boljšem nego pri nas.
Šivalni stroji na Praškem velesemnju. Raz ven češkoslovaških industrijskih podjetij te vrste bodo zastopane na vele-semnju tudi nemške, francoske in angleške tovarne, katere bodo razstavile vse specijalne, v omenjeno panogo spadajoče stroje. Dosedaj je prijavilo svojo udeležbo 15 tovarn.
Avstrijska trgovska pogoba s Španijo. Avstrija je dne 5. t. m. podpisala trgovsko pogodbo s Španijo, ki stopi dne 16. t. m. v veljavo. Španija na podlagi te pogodbe ukine pobiranje surtakse za avstrijske izdelke in prizna carinske olajšave in naj višje ugodnosti za celo vrsto avstrijskih izdelkov. Avstrija pa prizna španskim produktom na eni strani najvišje ugodnosti, na drugi strani pa deloma specielno za te produkte ugodnostne carine.
Državna borza dela v Mariboru. Od 8.
do 14. t. m. je bilo pri tej borzi dela prijavljeno 104 prostih mest, 243 oseb pa je iskalo službe, v 70 slučajih se je posredovalo uspešno, in sedem oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 14. februarja pa je bilo 766 prostih mest prijavljenih, 1504 oseb je iskalo službe v 406 slučajih je borza posredovala uspešno in 43 oseb je odpotovalo.
dr&£5&£ZiS2i&SS$f3SsSe${£[&tSm&
auDCWR< c:
Z.
Us*-* *•«&/
BUDOM
Mil
: SUDE MAP K l_ ''TTH ,	....... -J
iz naših organizacij.
Občni zbor Gremija trgovcev v Celju. (Konec.) Lokalne zadeve: Gremij se je interesiral za tlakovanje ceste od carinarnice do Kapucinskega mosta, kar je bilo zbog živahnega prometa neobhodno potrebno. Rešitev te zadeve je pričakovali v kratkem. Glede stanovanjskega zakona je imel gremij dne 22. marca m. 1. važen sestanek, na katerem se je sklenila resolucija, da se ta zakon s kon-cel 1924. leta ukine. Faktično je ta zakon ukinjen, toda obstoječe okolnosti so dale merodajnim faktorjem povod, da se je pravomočnost tega zakona podaljšala do polovice leta 1925. Tudi glede omejitve razpečavanja den. špiritusa in kisove kisline je ukrenil gremij potrebne mere, da se v teh vprašanjih doseže potrebua remedura. Toda posrečilo se je sicer samo umetno odložiti pravo-močnosti tega zakona in je samo od bodoče skupščine odvisno, da se sprejeti zakon o taksah prilagodi našim gospodarskim razmeram. Glede akcij proti krošnjarjem je dosegel gremij zadovoljive uspehe. Krošnjarstvo se je v področju mestne občine odpravilo in ima sedaj tukajšno trgovstvo za enkrat mir pred to nadlogo. — Tajniško poročilo f omenja tudi važnost ljubljanske efektne
in blagovne borze in kakšen interes imajo naši člani do te velevažne institucije, o trgovinskih ugovorih z Italijo in nem. Avstrijo ter o avtonomni carinski tarifi nima gremij posebno važnih podatkov, ker člani niso v tem vprašanju pokazali potrebnega zanimanja ter niso s potrebno vnemo podprli gremij. Ob koncu je g. tajnik podal še kratko poročilo o delovanju poslovalnice Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki kaže, da so člani to institucijo prav izčrpno izkoriščali. Poročilo tajnika se je vzelo po nekaterih pojasnilih na znanje. — Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov 117 tisoč 799.90 Din, izdatkov 57.205.11 Din, torej prirastek od 57.205.11 Din. Stanje premoženja koncem leta 1923. je bilo 64.457.22 Din ln s prirastkom v iznosu
57.205.11	Din ima danes gremij prav razveseljivo premoženje od 121.662.33 dinarjev. Po poročilu računskih preglednikov, se je načelstvu enoglasno podalo absolutorij. Predložen proračun izkazuje stroškov 80.000 Din. Doklade za kritje tega proračuna so se znatno znižale in izkazuje kljub temu pribitek od 10.815 dinarjev. Doklade znašajo za člana 150 (180) Din, za solastnike tvrdk 150 (180) Din, za ravnatelje, poslovodje itd. 150 (180) za trgov, nameščence 80 (105) Din, za učence 60 (80) Din. Vpisnine in oprostnine ostanejo neizpremenjene kot v minulem letu in sicer Din 100 in 150. Inkorporacije so se povišale in sicer za kramarije in sejmarstva 1500 (1000) Din, trgovine, ki so navezane na dokaz usposobljenosti in trgovine z lesom 2000 dinarjev (1500), za trgovine z manufaktui'-nim blagom, modnim in sploh trgovine z luksuznim predmeti morajo plačati 3000 (2000) Din. — Inozemci morajo določeni inkorporaciji doplačati 300 odstotkov od stroke. Proračun se je enoglasno sprejel. Pri spremembi pravil, se je sklenilo v § 10. pravil uvrstiti besedilo, da se pri sprejemanju vajencev mora zahtevati zadostna predizobrazba in sicer 2 razreda meščanske šole ali popolno 6 razredno osnovno šolo. Vajenci ne smejo biti ob prejemu mlajši od 14 let in ne starejši od 16 let. Soproge trgovcev, ki se hočejo učiti, so izvzete teh predpisov. Isto tako se zahteva pri oprostitvi vajencev,- da morajo poleg točne izpolnitve učnega roka, predložiti dokazilo o uspešni dovršitvi trgovske nadaljevalne šole, v nasprotnem slučaju se sme učna doba podaljšati. Pri volitvah se je sklenilo voliti po vzkliku. Predložene so bile 3 kandidatne liste. Po kratki debali so bili izvoljeni sledeči gg.: Za predsednika g. K. Sterniecki, za podpredsednike gg. Ivan Ravnikar in Franjo Leskovšek, za odbornike gg. Franjo Strupi, Franjo Lukas, Filip Vrtovec, Karol Loibner, Ludovik Petek, Anton Faza-rinc; za namestnike gg. Janko Božič, Anton Lečnik, Alojzij Mastnak, Miloš Pše-
ničnik. Za pregled, računov gg. Zdravko Kranjc in Vekoslav Finžgar. V razsodišče gg. Peter Majdič, Robert Diehl, Goričar Karol, Cerlini Drago, Loibner Karol, Strupi Franc, za namestnike gg. Božič Janko, Kramar Josip in Jagodič Franjo. Za delegate za občni zbor Zveze trgovskih gremijev: gg. Kramar Josip, Jagodič Josip, Faza rine Anton, Leskovšek Karol, Ravnikar Ivan in Loibner Karol. Za namestnike: gg. Kopušar Franjo, Pšeničnik Miloš, Strupi Franjo, Lečnik Anton. Vsi izvoljeni so njim poverjene funkcije brez debate sprejeli. Med slučajnostmi se je sklenilo, da ukrene gremij potrebno akcijo glede pavšali ranja občinske naklade na špirituoze, nadalje akcijo glede omejitve izdaje osebnih pravic, ker se ta ugodnost po to-čilcih pijač zlorablja; glede postavitve direktnega prometa med Rogaško Slatino in Celjem in glede uvedbe proste konkurence v razpečavanju električnih žarnic. — Sprejet je bil tudi predlog, da bo gremij vsako leto pred občnim zborom vsem članom razposlal računski zaključek in do bodo imeli člani 8 dni pred občnim zborom prost vpogled v knjige. Sklenilo se je tudi, da ima vsak član prost dostop k javnim odborovim sejam. Radi obiska trgovske nadaljevalne šole po vajencih zahtevalo se je, da se učni red spremeni in da se vajenci ob važnih sejmskih dnevih opfoste obiska šole. Izvršitev posameznih sklepov se bo objavila. H koncu se sklene, da odpade z ozirom na znižane doklade, obvezna naročnina na »Trgovski list«. — Občni zbor se je zaključil ob 22. uri.
Gremij trgovcev v Ribnici vabi na sestanek lesne trgovce svojega okoliša, ki se vrši dne 21. februarja 1925. ob 10. uri dopoldne o gostilni pri Cenetu v Ribnici s sledečim dnevnim redom:
1. Protest zoper davčne oblasti o napovedi vira in nakupa lesa. 2. Raznote- j rosti.
Ljubljanska borza.
18. februarja 1925.
Blago: Bouls hrastovi, 80, 90 mm, od
2.50	napr., fco nakl. post. den. 1180, bi. 1250; madrieri 75X225 mm, paral, na živ rob pričeljeni, fco Postojna den. 600; hrastovi frizi, od 4—9, od 25—60 cm, fco meja den. 1360, bi. 1380; kostanjev les, fco nakl. post., 3 vag., den. 27, bi. L8, zaklj. 27; bukova drva, 1 m dolž., napol-suha, fco nakl. post. den. 19, bi. 20; pšenica domača, fco Ljubljana den. 460, bi. 490; otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavonska postaja bi. 205; otrobi pšenič-l ni, arobni, jutasta vreča, b/n, fco vagon ■ Ljubljana bi. 240; koruza nova prompt-! na, fco Klenak bi. 210; koruza nova, ] februar, par. Ruma bi. 210; koruza nova, ! promptna, fco Postojna trans. bi. 270;
koruza nova, d oba v it e v sukces. do medio marec, fco Postojna trans. bi. 280; detto, dob. april, bi. 290; detto, dob. maj, bi. 295; koruza nova, def., umetno suš., loco Ljubljana bi. 240; oves srbski, par. Ljubljana bi. 335; oves bački, rešetan, fco Ljubljana bi. 360; laneno seme, fco Ljubljana den. 680; krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja bi. lao; fižol koks, fco Postojna trans. bi. 510; fižol ribničan, čiščen, fco Fostojna trans, den. 340; fižol niadolon, čiščen, fco Postojna trans. bi. 465; slanina, slana, tro-delna, fco vag. Vukovar, bi. 23; krompir beli, fco gor. postaja, bi. 155.
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 19LH bi. t>6; lot. -	»	drž.	renta	za	voj. škodo
den. 139; Celjska pos. den. 209, bi. 211; Ljubljanska kred. banka den. 235; Mer-kantilna banka den. 100; Piva hrv. šted. den. 895, bi. 900; Slavenska banka bi. 78; Str. tov. in liv. den. 136, bi. 147; Trb. premog, dr. den. 415; Zdr. pap. Vevče den. 100, bi. 115; Stavbna družba den. 280, bi. 290.
Tržna poročila.
Cene na tržaškem trgu. Dne 16. t. m. Cene v lirah za 100 kg. Česen 800 do 1000, pomaranče 50 do 150, kislo zelje 130 do 165, karfijol 60 do 130, kapus 120 do 130, verzote 50 do 100, čebula 110 do 180, fige (suhe) 220, solata 70 do 360, limone (100 kom.) 670 do 740, jabolka 100 do 300, krompir 60 do 80, hruške 80 do 400, paradižniki 200, radie 160 do 420, radič (rdeč) 200, špinača 200 do
2-10, grah 450.
Dunajska boža za kmetijske produkte (16. t. m.) Čvrstejše ameriške terminske notice so tu povzročile prijaznejše razpoloženje, vendar traja negotov tržni položaj dalje, tako da je bilo le malo zaključkov. Cene ne kažejo bistvenih sprememb. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica, domača 55 do 56, madžarska s Potisja 62 do 63, jugoslovenska 60 do 61, Rosafe 61 do 61.50; rž: domača
50.50	do 52.50; ječmen: domači 54 do 58; turščica: 31 do 32; oves: 39.50 do 40.50; stisnjeno seno: domače, polsladko 13 do 13.50, sladko 14 do 15 šiligov.
ZviSanje cen ameriSki umetni svili. Kakor se poroča iz New Yorka, so se zvišale na tamošnjem trgu cene ameriški umetni svili razne vrste od 5 do 10 in od 10 do 11 odstotkov pri funtu.
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. marca t. L pri direkciji državnih železnic v Ljubljani
glede dobave raznega lesa ter glede dobave strešne lepenke; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu-glede dobave
silicijeve brončne žice; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave blazinic za štampiljke, smirkovega platna, čistila za kovine in grafita, glede dobave delov svetilk (stenj, cilindri itd.) ter glede dobave špage in bombažnih odpadkov za čiščenje. — Dne 9. marca. pri direkeiji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ročnih karbidnih sve-tiljk; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave olja za kurjavo; pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti \ Ljubljani glede dobave 280.000 kg krušne moke; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gleda dobave spiralnih vzmeti itd; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kartonaž; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobav« 1,000.^00 novih vreč iz jute. — Predmetni oglasi z natančnejšimi l>odatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice-v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnih rudnikov v Brezi sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave električnega stroja za vrtanje, 2 jermenic in 8 Clyburn-ključev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in potrebščin za bajvanje. — Dne 10. marca t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 4.000 ton angleškega preinoga; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave specialnih nožev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa ter glede dobave jekla za peresa. Dne 11. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave Griffin - koles; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kvadratnega železa; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 50 tisoč porcij mesnih konzerv (gulaš).
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 22. februarja t. I. ponudbe glede dobave gonilnega jermena; direkcija državnega rudnika v Brezi pa do 10. marca t. 1. glede dobave lopat.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. marca t. 1. pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave zimskih plaščev. — Dne 10. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske^ i oblasti v Ljubljani glede dobave 3037 ‘ ton premoga. — Dne 12. marca t. I. pri avtokoinandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave gumijev za avtomobile; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa. — Dne 13. marca t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi po-*: datki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko T (bllz. PreientoTej« spomenika) ol> VOdt	mo*°	1
Priporo*, potrebščine »o »Ivilje, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, iepne robce, SCetKe, sukance, tolilptno
Telelon «3	T',Cf°"	’13
:
Ljubljana, Poljanska cesta št.3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Naprava strelovodov. - Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za flmež, barvo, lak ln med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve
Najboljši
Hvalni »troj edino 1«
Josip Petelinc-a
znamka
Oritzner in Adler
za rodbino, obrl In Induilrllo __	blizu	PrtSerna-
IiJUllJljOH® vega spo *nlk« Pouk * veieniu br«xoUCen. Večletni gmndia.
Delavnica *a popravila Dl vallko	Trirton	913	m»lf'
Veletrgovina
kolonij alne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
Brez konkurence
IflRAMNICE
lastnega proizvoda od najcenejše do najfinejše vrste nudi
IVANI SAVNIK, Kranj
Slovenijo.
Na ieljo se pošljejo v*ord.
Pmtiizifolig
prodaja
PREMOG las slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
lnozeniski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks zn livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod ze premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani.
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike!
Naročajte
•**‘v •-j""
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trflovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur*, trgovsko-iudustrijske d. d-