6osDOdarstvo. PRETAKANJE LETOŠNJEGA VINA. Pi"vo pretakanje viaa ima aamea, da loči viao od ož. čas za prvo prelajkanje ni vedao eaak. V aor»laih letinah ia ob suhi trgatvi z zdravim grozdjem igni 14 dai prej ali slej posebae vloge, v izredao moč¦ai jeseni, kakor letos, ko je vedao dežilo in smo sprav ili deloma gnilo in oaesaažeao grozdje, pa moramo rbno paziti, na čas prvega pretakaaja. Vsled vednega ževja je začelo gniti, jagode so padale na tla ia pri biranju so se oaesnažile z zernljo, škafi so bili blatai, te in roke tudi. Ker je prišlo razua gnilobe še mnogo druge aesaage nošt, je letos treba, da ločimo kakor aajhitreje viao nesnažnih drož, da se ne navzame slabega duha in usa. Sedaj, prve dai meseca decembra, bo ob lepem in raem vremenu najboljši čas za pretakaaje. Ali naj žveplamo sode? Letošnja viaa so kazala kot išt povprepno 13 do 16 stopiaj sladkorja. Alkohola io torej imele 7 do 9 stopiaj. Letošaja, aa alkoholu ikejša vina bodo torej bolj podvržena raznim bolezaim kor lanska, ki so imela povprečao 10 do 12 stopiaj ;ohola in so bila braaa ob lepem vremenu ia iz zdra;a grozdja. Ako bomo n. pr. letos pustlili aatočeno čaviaa stati črez noč, bomo v maogih slučajih opazili, je vino Izgubilo svojo prvotno svetlo barvo, da je poneaelo. Strlo se je! Tej bolezni in še drugiin, katere pzročajo razne gliviCe, se obraaimo samo z žveplana sodov in pretakanjem. V vsaki polovajak se naj ;e en komad žvepla. Pretakajmo torej sedaj, da ločhno viao od aesaaž- drož in žveplajmo močno, da se obranimo razaih ezni. Iz alkoholnega trga. Tokrat poročamo samo o južaem viaskem Irgu, aa erem vlada sledeči položaj: Viaski trgovci kupujejo no stara viaa, katera plačujejo po 1.4—16 K, boljše te tudi po 20 K, seve, se ta vina daleč — dalee ae daprimerjati z aašimi, spodnještajerskimi viai. Po noo. viau v južnih krajih sploh ae vprašujejo in se viatrgovci prav nič ac zmeaijo za letošaje slabo aovo o. Za novimi viai povprašujejo samo tvoraice za ijak, da potem ta viaa prežgejo, a še tvornice poau) za letošaji pridelek tako aizke ceae, da viaogradnik ne jnore prodati robe, kcr bi preveč izgubil. Viaska >viaa je po južaih krajih še vedno v zastoju radi zaa v železaiškem prometu in se pokupijo samo naj•ebnejše količiae. Treba pa tudi pomisliti, da aamea vlada zopet zaatao povišati davke na alkoholae iče in je pri takem vladnem postopaaju težko mislia znatno povišanje vinskih cea. Od vseh straai priijo glasovi o znižaaju vinskih cen, a je to utopija, država sama najbolj udriha z vedao aovimi davki naogradnikih. Viaogradaiki po južaih krajih bodo d visokih davkov in še eae slabe viaske letine prini, da skrčijo vinograde, ker so pridelavai stroški davki ninogo višji, aego pa se izkupi za pridelano ». Tudi cene dalmatiaskim viaom so zaalao posko- Dalmatinski viaogradniki so stavili ves svoj up v ljevo viasko pogodbo s Poljaki, a je ostalo samo pogodbi in nič več. Naša viaa so za izvoz predraga, di prevozaih vagoaov ai. Trgovina z žgaajem je v popolaeia zastoju. Trgov- žganjem se bojijo novih davkov aa alkohol, pa se puščajo v kupčije. Žganje se giblje v ceai po 150 K. SMOVANJE GOVEDI NA STAJERSKEM v L. 1922. Vsled pomaajkanja krme, ki je aastopilo po hudi in iz tega izvirajoče slabe kakovosti goveje živiae. removaaja v letu 1921 aiso vršila. V to namenjena rna sredstva so se obraila za vzdrževanje najboljn aajlepših starejših plemenskih bikov in je ta aauporabe pri danih razmerab aa splošno gotovo več til. Nič jkaj boljše niso bile prehraajevalne razmere njo jesen; vsled pomanjkaaja krme je živiaa bila v bornem slanju. Radi tega ai imelo pomena splošpremovanj v velikem številu prirejati. Pač pa so » ccli Slovcniji na jesea vršila liceacovaaja bikov fcena s premovaajera najboljših plemenjakov, ker no na ta aačia rešiti zopet nekaj starejših bikov predčasno odprodajo. ijilošna pregledovanja in premovanja goveje živiri katerih je bil dogaaa tudi žeaski materijal. so se l letošnjo jesen aa Slov. Štajerskem in sicer ste tu Ivc: v Št. Jurju ob juž. žel. ter okrajno premovanje reabergu. isel zadružaih premovanj je bila letos jako srečri zadružaih premovanjih dobe odlikovaaja le livinoTejci, ki so s svojim trajnim delom prispevali »redku živinoreje, iried tem ko so prizaanja pri okr. premovanjih včasih lahko bolj od naključja odvisaa, kor se podeljujejo tudi za slučaje, torej ne za trajae uspehe. Kako lepa je bila razstava govedi v Št. Jurju ob južai železnici, katero je priredil živiaorejski odsek tamošnje kmetijske podružaice. Je to aajmlajša, pa veliko obetajoča živiaorejska orgaaizacija. Letošajo pomlad se je vršil vpis aajboljših živali v matičao kajigo ia že letošajo jesea je podružnica uprizorila razstavo vpisaiie živiae. To se je zgodilo ob priliki obiska srbskih kaie tovalcev, ki so biii poiai hvale o razstavljeaem materijalu. Naloga odseka je delovati na zboljšaaje mlečnosti pri pomurski pasmi. Odsek živahao deluje ob velikem zanimanju okoliškega prebivalstva. Razslavljeae živali so audile lepo sliko, zlasti, kar se rasti tiče. Osobito sta vzbujala zaaimaaje dva starejša bika, šestletni pšenič-. ne barve ter štiriletai sivec (lastaika Urlep ia Rozman). Živinorejski odsek ima hvaiežno polje: Razven zvišaaja mlečaosti bo treba delovati tudi aa večje izjedaačenje zuaaajih oblik. Vsekakor pa imaaio lukaj že dancs dobro vzrejevališče za plemeaske bike pomurske pasaie, s čeraur je aapravljea važea korak k osamosvojitvi. Omeaiti mi je še premovanje v Marenbergn, za kalerega se je tamkajšaji okrajai zastop že tri lela potegoval. Pokazalo se je, da je bilo splošao pregledovaaje silao potrebao, lcajti ugotovilo se je silao pomaajkaaje dobrih bikov, aavzlic temu, da so v okraju vsi pogoji 7a uspešea razvoj živinoreje daai. V okraj je treba zaaesti le podrobao delo potom pouka ia aasveta pri plemeaskem odbiranju ia pravilai vzgoji plemeaskega naraščaja. Pridobiti je za rejsko delo boljše posestnike, ki naj začaejo med seboj tekmovati. Zaenkrat pa je neobhodao potrebao,, spraviti v roke zaaesljivih rejcev aekaj dobrih plemeajakov. Okrajni zastop se je izjavil pripravljeaega v to svrho tudi denarao žrtvovati k aakupu plemeajakov. Pri vsakem premovaaju je imel živiaorejski referent primerea poučni govor o utisih premovanja ter dajal aasvete za aadaljno delo. H koncu poročila naj omenitn še sledeče: Letošnja preaiovaaja so jasno pokazala vrednost organiziraaega podrobnega dela. Materijal pri živiaorejskih zadrugah nas je o tem zadostao prepričal. Za tako delo pa ni treba ravao zadruge, opravljajo ga lahko živiaorejski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno je, da se začae delo pravilae plemeaske odbire in nabava dobrih plemeajakov resao ia smoterno izvrševati. Samo besede danes ne zadostujejo več, treba praktičaega izvajaaja. Kjer si krajevni faktorji nis ona jasaem, želijo pa napredka ter se podrobnega dela ne ustrašijo, naj povabijo pristojnega živinorejskega inštruktorja ali okrajnega ekoaoma, ki bo dal podrobna navodila. Niso bile maogoštevilne letošaje živiaorejske prireditve na Štajerskem, a vršile so se večinoma v oporiščih naše živinoreje in zaradi tega silno važne. Če bomo imeli eakrat doma dobro urejena vzrejevališča, prestali smo aajhujšo krizo v naši živinoreji, kajti dosegli smo delno osamosvojitev tudi aa tem polju. Dosedaj so boljši naši živinorejci v številnih slučajih dokazali, da zaajo tudi oni vzrejati dobre bike, ki se lahko pokažejo pred vsakim še tako kritičnim očesom. Dal Bog, da najdemo med živinorejci še dosti razumnih in pridnih sodelavcev, ki bpdo svoje zmožnosti postavili v službo domače živinoreje. To je domoljubno delo prve vrste, v korist kmetskega stanu, kakor tudi ugledu naše pokrajiae, od katere pričakujejo naši južni bratje z vso pravico potrebaega aapredka in novih pobud. Iažeaer Josip Zidanšek,-živinorejski nadzomik. Trgovina s svinjami. Prejšaji tedca so sviajski trgovci kupovali svinje po Vojvodiai po 47—52 K, a ta tedea pa že po 62 K. Vzrok, da so tako poskočile svinjske ceae tiči v tem le: produceati so dvigaili cene v domaevaaju, da se bo močao ojačil izvoz vsled predstoječega zaižaaja izvozae cariae. Zaižaaje izvozne carine pa se ni udejstvilo. — Svinjski prekupci tokrat enkrat niso vzrok, da so se pogražile sviaje, ampak je ta dvig izzvala nestalaost izvozne cariae. Ko je šlo za povišaaje izvozne carine je zadel ta povišek trgovce kar nenadoma in so pri tem veliko izgubili. Potrebno bi bilo, da bi se reševalo povišaaje izvozne carine sporazumao z miaistrstvom, produceati in sviajskimi trgovci, da pride v to trgoviao aekaka stalnost. V času od 1. oktobra 1921 do 1. oktobra 1922 se je izvozilo iz naše države 192.430 komadov sviaj v vrcdnosti 224 milijoaov 244.838 dinarjev. Na svinjski sejm v Mariboru dne 24. novembra 1922 se je pripeljalo 181 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 450—750 K, 7—9 tednov stari 760—950 K, 3-4 mesce 1500—1800 K, 4—6 mescev 2100—2800 K, 8—10 mescev 3500—3800 K, 1 leto 6000—6400 K. Koze komad 500 K. KMETJE, POMAGAJTE SI SAMI. V aeki župaiji so mesarji grozao izkoriščali kmete ia delavce. Kmetom so živo težo plačevali po 16 do 18 K, dclavcem pa meso prodajali po 60 K. Tu je priskočila obema na pomoč lamošnja krajevna lunetska zveza. V zmislu razglasa okrajnega glavarstva je organizirala klanje živine in razprodajo mesa doma. S tem je pomagala kaietom. Samo en primer: Nekemu poscstaiku je poaujal mesar za vola, ki je tehtal 400 kg, 6000 K na ! črez. Posestaik pa ga je zaklal doma ia izkupil: a) 170 j kg mesa po 46 K — 7820 K, b) koža 25 kg po 70 K — ' 1750 K. Stroški so znašali 430 K. Tako je izkupil kmet, j ki je živino doma zaklal, čistih 9140 K, mesar pa mu je j ponujal samo 6000 K. že pri kupovanju bi imel mesar, če bi prodajal po 46 K meso, dobička 3140 K. A mesarji ga niso prodajali po 46 K, temveč po 60 K. Ko so kmelje, orgaaizirani v Kmetski zvezi, začeli doma klati. so mesarji takoj znižali cene mesu od 60 K na 40 K, misleč, da kmetje ne bodo mogli mesa razprodati. A kmctje so ga kljub temu lahko razprodali, ker so imcli boljše vrste meso ko mesarji, razua tega pa so ljudje tudi vedeli, da bodo mesarji prodajali meso po 40 K le tako dolgo, dokler bodo kmetje doma klali, potem pa bodo šli s ccaami zopet kvišku, kakor prej. To se je kinalu res zgodilo. Ko eakrat 14 dai ai nobea kmet več doma klal, so mesarji takoj dvigaili ceae mesa na 48 K, dočirn ga kmetje stalao prodajajo po 40 do 44 K. Poročevalec, ki aam je to sporočil, je na koacu poročila pristavil: «Pomagaj si saraia BogTi bo pomagal! — Samopomoč pa je le v orgaa i za c i j i! Žitni trg. Žilae ceae so se zopet ojačile ia to radi pomanjkanja iaozemskih žit aa trgu, aa drugi strani pa radi aestalnosti naše valute v Zurichu. Novosadska borza aam daje v tej smeri jasao sliko. Na zagrebškem žilnem trgu ne vidimo več tuje žitne robe, povpraševanje po domačeai žitu postaja močaejše in živahaejše, a ker naša kroaa notira iz pod dva santima, to dejstvo tira cene žitu navzgor. Iz iaozemstva nam poaajajo dovolj žita, a ni mogoče dobiti deviz. Resaica je, da bi se lahko nabavilo inozemsko žito za aaše jugoslovanskc krone, a valulnega staaja aašega deaarja ni mogoče v aaprej doiočiti ia pri vedaem skakaaju aaše valute se ae more nikdo spuščati v kake večje špekulacije s tujo žitno robo. Pšenico prodajajo v Vojvodini po 1600—1650 K, !! slaro koruzo po 1300—1340 K, novo.koruzp za nabavo !! v marcu 1923 po 840—850 K, moko nularico po 2300 do 2350 K. Poraba našega žita je vedao večja, radi tega gredo ceae žite in moki navzgor. —o— Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi po deželi sledeče poučae sestanke in predavanja v prvi polovici decembra aa SIov. Štajerskem: V Slarem trgu v žapnišču (okrajni ekoaom Wernig, o perutniaarstvu in prašičjereji). — Na prazaik, dne 8. decembra v Mežici na Koroškem (Pkrajai ekoaoai Weraig, o uporabi umelaih gaojil, o oskrbovanju travaikov ic umai živinoreji). — V aedeljo, dae 10. decembra v Prevaljah (isto predavanje). Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi pri Sv. Petiu niže Maribora v a^dcljo, dne 3. decembra po raai maši predavanje o ravnanju z vinom v kleli. Predava strokoi\7njak g. Jože Blaževič iz državae viaarske šole- ... . ^ ..**m0] ¦U.r.-,; —o— ,._> > ¦ ¦: ''  J. Vezjak: ^"™ -^- >™; ' ^ "v'^Łm.u3l SE.IALNICA ZA DREVESMCO. O tein predmetu se je že pisalo v strokovaih Iistih ia knjigah več kot dovolj, pa veadar še mnogoterim ni Jasno dovolj ia tudi marisikateri je poskušal in ni bilo aspeha. Zatorej, dragi čilatelj ae zameri, ako v «Slov. Gor.podarju« aajdeš ta člaaek v poduk in v pobudo. — Sedaj, ko je bila dobra sadaa letiaa, poišči dragi bralec, Iropiae od lesaik, to je od necepljeaih jabolk in hrušek. Nič ne de, ako se je jesib poprej iztisail, tudi aič ne škodi, ako so tropine že suhe ali leže kje na kupu v kakem. J^otu, samo, da imajo dobro dozorclo seme. Iz takih tropin presej seme na rešetu, ki ga imaš za prečiščevanje zraja aa škedaju, ki mn pravijo «redo- Keja«. Tako dobljeao seaie pa je treba takoj posejati. — Sedaj ob južn#m vremeau si aamreč zemljo pripravi. 40—50 cm jo globoko prejarči ali rigolaj z dobrim kom- postom zagaoji po vrhu in aa to zemljo pa takoj sedaj v ziaii do ineseca febrr.arja aascjaj sadao seai'?. Seme ni treba bili do cela čislo, ampak velja kar s ti;opinatni vred posejati. In spomladi bodo vzklila mlada dreves- ca ia ako jih še zredčis in lepo opleješ bodo vzrasla, ako iii presuho 40—80 cm visoko, torej v debelosti svinčnika. Večkrat je slišali, dii se kateri sadjar pritožuje, da i  mu setev sadaega semeaa ae uspeva. |  To pa za to, ker ai cejal o pravem času ia seme mo- j  rebiti z roko prebrano kje aa peči sušil, za to potera [  uspeha ai. Seme je najbolje sveže ia to je sedaj, sejati f  je tudi jeseai ia pozimi do meseca fol)ruarja. i  Čas zato pa je kakor nalašč, ko ni druzega posebne- |  ga dela. Ako se sadjarji ravnate po tem navodilu, bo nspeb siguren. — Zdaj pa aaslaae vprašanje, kaj naj ukreae v jeseai, ko mi drevesca dorastejo do gori omen- jane visokosli, oziroma cnoletniki? Enoletaa drevesca je pa v jeseni popipati, jih povezati v saopiče po 50 komadov skupaj ia jih posaditi v zaboj (kisto) z zemljo napolnjeao, zaboj pa postaviti v kako klet. Ako so dosegli debclost svinčnika, se lahko pričae meseca inarca in apriia cepiti, in ako je tačas iepo vrenie, se lahko takoj zopet posade v drcvesaico. Kako se pa drevesaica aapravi, boni povedal prihodnjič. Za sedaj dragi sadjercjci vam priporočam samo tole: Scjte sadae peške od jabolk in luušek, pa le od «lesaih«, ker dajo bolj trpcžaa drevesa. Od cepljenih. sort se dobi bolj bolezaira podvrženo drevje ter nc dočaka iste starosti, kakor «lesno od lesnih«. To me je že izkušaja izučila, zalo še enkrat povdarjam, ako le mop,oče, sejte seme lesnega sadja. Za leai se boste pa gotovo veselili vaših uspehov. Ako boste upoštevali gori omenjena navodila, boslc sigurai v vašem delovanju ia marsikatera kronica bo ostala v žepu. —o— Seno so prodajali v Mariboru v sredo dne 29. novembra po 900 K do 1000 K 100 kg. Slamo pa po 500—680 K. Vrcdnost denarja. Ameriški dolar stane 262—266 naših kron. francoski frank stane 18.74—18.94 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.47—0.49 za 100 čehoslovaških kron 862—878 za 100 nemških mark 4.16 in za 100 laških Ur 1284—1300 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrediost naše krone 1.80 centimov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 30 točk.